soak um* .ad glasilo 1xt0—YEAR ss. islt. m «te InMM »i Mar IM «I OlUHM lil». rat. «f SLOVENSKE Td.j.bun. jpodporne Chkafo, IH, petek, 7. decembra (Dec. 7), 19» ^ ÎTEV.—NUMBER 287. UM, Aal of Oel. 1« Iti«. >tMHii< M J»m 14, Iti«. POSLANSKA ZBORNICA IZVOLILA BÎLLET-TA M PREDSEDNIKA. Takorvani progresivei se niso bo rili proti stari g«rdi, ker eo žele U dati zastopnikom ameriškega ljudstva priliko, dadajo duška svojim Praglad dam godkov. 0 is frakcmi se; priivaja-ta 2maoo v pravkar kov- C ARI RITKI V 1 -L J Washington, D. — V sna-jnenju tridesetdnevnega premirja ja v sredo izvolila poslanska zbornica Frederick* H. Oilletta ca zborničnega predsednika. Organiziranje poslanske zbor-nice jc bilo ¿mogočen^ po dva-dnevnem /astanktt a sporazumom, po ksterem so ^rograsivoi opusti li svoj boj proti Gillettu pod po gojem, da bodo v teku tridesetih dni i r prem en jena hišni pravila. Na prvem gUsovanju v sredo — devetem o^tl^ ko s« je pričelo v pondeljek opoldne zaseda nje — jc dobil g. Gillett absolutno večino. Progrsrivci, ki so poprej glasovali za poslanca Cooper-ja, so z mnogimi (zjemami oddali svoje glasove u; Gillett«. Poslan ca Reid ia James «t« zdržala do konca ter glasovala vselej za po-elanca Madden«, Čeprav ni bil kandidat. Dempkratfe ko v celo ti sdržali do konca ter vedno gla sovali sa poslanea Garretta. Izid je bfl naslednji: Gillett 215, Garrett 197 in Madden 2 glasa. Hišni klerk Tyler Page, ki je začasno predsedoval poslanski zbornici, je potem' laja vil, da je g. Gillett izvoljen. Cela hiša ga js pozdravila a velikim navdušenjem, ko j« zavzel predeedniško mesto.,-,. J Zatem st« «ilekiačc« malo pokadila drag drugemu. GsrMt je aSf^riiSc^govo I s laskavimi besedami. Potem je bišs dokončala podrobno-, i l:i4-sega organiziranj« ter ae razšla ts tisti dan. Odaek za organizir« nje odsekov se bo sedaj lotil dels, sli vse kaže, da bo minilo še teden dni, preden bo mogla hi*a redno pošlov«tl. Precej prepira je bilo radi tegs, katera stran je zmagala. Regularni republikanci pravijo, da ao vedno mislili dati priliko za izboljšanje hišnih pravil. Zato da aiso pfav ničesar popustili. Pro-gresivei trd«, d« niso imeli nobene jeze do g. Gillett«, in d* «o glasovali proti njemu le zato, ker eo hoteli pokaaati avojo balančno moč in doMči izboljšanje hišnih pravil. Te je bilo premlateno v kratki debsti pred izvolitvijo. Poslanec Nelson je kot voditelj progresiv se skupine predložil sporazum "'d regularni in progresivei. Po-slsnec Cooper, ki je bil progre aivni kandidat za sberničnega pmhednika, je obrazložil, kaj ao nanuravali doseči progresivei svoji« bqjem. Borbo je pilyr ¿al z ono proti zborničuemu p ml »conikn Cannon u. "KI takozvani progresivei se niimo borili, ker bi bili preneha-J' biti republikanci, «li ker bi bili anarhisti ali banditie," je dejal rooper. "Nego borili smo se, Js hoteli dati zastopnikom «me-rlraega ljudstva priliko, d« po-kar mislijo. In te je tudi, hočemo sedaj. Mi ae potegujemo sa to, da moremo priboriti primerno razpravljanje našim predlogom. To -e v „mi,!« predsta\*niŠk^ vlade." 1'oslaaee Beg« je pro«il poslan-«a Ceoperja ta kratko prekinjanje. Ali Cooper mu ni hotel dovodi' tega. Ia eredl malega hrulša * ^ial poslanec »Jedden; "t'l'flm. d« ae bo nobene teh-Jjčae ovira proti nobeni isjavi, k> jo koša podati goeped U Wla-eon.Ita. Prav nU pametne hi ae j"'* "dvračati koga ed te ali oae ¡'•Jave, ki nej razbistri se.lar ji po-,0*»J. Ce moremo iaseti harmoai-K h f voljo bolje imejmo|M T* beaed ata viharno odobrfle tb< •Tanki poslanske zbornice. Amerika. Predsednik Coolldge je prečiui svojo poslanico v kongresu. Gillett izvoljen aa predsednika poslansko zbornice. Coolidge se vdeleži primarne predsedniške tekme v lllinoisu. Odmevi nastopa progreaovcev v kongresu. Devetsto slučajev porodne kontrole na poltajni kliniki v New Yorku. V Mehiki preti generalni štrajk železničarjev. \\ r * ---xri Inozemstvo. 4 Zopet sedem dcltvcev ubitih in 30 ranjenih v Porurju. Nove komunistične demonstracije v Berlinu. Franolja proda Jugoslaviji, Poljski In Rumuniji za 800 miljo-nov frankov stsrege orožja i« streliva. Jugoalavija naročila aa Francoskem 500,000 nemških pušk, pa nima sreče. Francija je proti ameri|kemu živežnemu posojilu Nemčiji. Grčija prizna sovjetsko vlado. Revolta dijakov v Italiji. ODMEVI PROGRESIVNEGA NASTOPA V KONGRESI. Wašhington, D. O. (Federated Press.) — Nova politična stran ka je bila rojena v poslanski zbornici ob otvoritvi novega kongresa, ko je 17 progreeivcev na republikanski strani zadržalo izvolitev zborničnega predsednika ter pokazalo, da imajo odločilno meč glasovnega ravnovesja med skupinama starih strank. Jezno obsojanje in grožnja, ki so prlha-Jal* * tahemstarih aecttitjalUtv, .Pa njihnem mnenju vse to' ni ustrašilo progresivcev. ,Ui — Niti to ni oplašilo, da bi bili lahko črtani is stranke Abrahama Zavedali so se prav do- ( ^ieagejn okoli«« ¿ T eoboto ne. ft«l«o. Temperatura v rad nji h Î4 najvišje 89, najnižja M ,ttai «aide ob TsOi taid« ah 4:19. Lincolna. bra, d« predstavljajo novo stran ko. Ustvsriti morsjo sedsj mogočno organizacijo med volilci, sicer morajo biti uničeni v prihod nji kampanji. N« vsak način pa so si nakopali st rasno hudo jezo od strani stere g«rde n« gl«vo, ker se potegujejo s« to, ds n«j ljudstvo ve, kskžno stališče zavzema vsak člsn zveznega kongresa napram vaakema važnemu vprašanju, kako govori in kako glasuje. List "Washington Post", ki je last vsetegs pristaža pokojnega pred sednika in vernega zagovornika Coolidgevega Neda Melreana, pravi v svojem uredniškem član- "Če more peščica nezadovolj nežev in zarotnikov ovirati kongresno organizacijo in postavoda-jo, potem j« skrajni č«a, d« onemogočimo takšne zarote z raz-krink«njem in izključenjem tek z«rotnikov iz vseh «trsnkinlh sva-tov in javnega življenj«. Ped krinko republikanske etranke se bodo pokazali nekej drugege, še ne drže z večino v organiziranju poslanske zbornice. Zato bi vso pravico njihni volilni okraj dvignili preti njim kot vsiljiv-cem, ki «o bili izvoljeni pod ne-pačnimi pretvezami. Republikan ska stranks ravnotako ne mor« gojKi na svojih praih IJenedietov Araoldov, kskor jih ne mora na- rod . . - "Ali naj p«raUzir« p«r zgs garjev v stranki republikansko stranko as predvečer predeednU ike volitve» Ce je temu Uko, potem naj aikar ne upa, da bo is-vokls predsednika meseca novembra prihodnje leto." Preden je prišlo do «asteaka v boju zs zbornično predsednlštvo, ae je epjaril v kapitala W. X Bryan ter proeil svoje demokrat-ake prijatelje, naj se spoje s rs-publikanskimi vstaši. da »polije zborničnega predsednik, ia za-vladajo v hišnih odsekih. V wis-eonainskem načrta, se čigar smotre je bil poaUvUaa.poaUnee Oy per kot predstavnik ia glaenik, ai videl aobeneg« bistvraef« problem«. ki bi g« ne mogU aMr>-ti njegova «tranka. AU demo- kratje a* kazali ^¡¡¡^T Mlja do progresivizas* Hsutreje (Dalje aa I. atraai) PHEDS. COOUS6E SE Ml PRIMARNE "TEKME VILUNOISU. Mfcvni voditelji pravijo, da bo leiona med Ooolidgem in Maso aom mogočno vplivala na oatotno republikansko borbo v tej drijtvi. 1 JOHNSON O V poraz V JUtm DAKOTI JB Zn.RR TOARBO sa NJ1GOV1 ZLUNOsEr prhtaRz. ^ Ohioago, 01. ~ Cikaški arija telji predsednika Coolidga ao do jali v sredo, da bo predatdnik kandidat v republikanskih "primarnih volitvah, ki as bodo vršile meseca aprila prihodnje leto v državi Illinois. Dokaj sijajna Cootidgeva zmaga v Južni Dakoti jih je «pravi la v zelo dobro voljo. It jako zanesljivega vira js javnoet zainu 1«, d« ao predaodnik in «jegovi svetovalci odlašali s definittvni-mi načrti čakaj« na politične dogodke v omenjeni državi ia po-drugod. Ob izidu v Južni Dakoti nI aedaj nič veš dvomiti, da bo Coolldge stopil v tekmo kot pred sodniški % kandidat n« priamrnih volitvah v državi Illinois. ' Veliko težnost pripisujejo Coolldge vi moči med kmeti. Izolska predlagalna konvencija mu je dala preeej sijajno smago nad Iliramom Johnaonom. z jbcfrom na to moč se ni bati, da M Ooo-lidge ne zmagal v illtnoiški tak-mi meaeoa aprila, pravijo Oooli-d ¿revi prijatelji. . JS.tr je sedaj Johnaon edini kandidat, ki se bo vdeleži! illinoilkc tekme, pravijo državni vodltalji, da bo imela borba med Ooolidgem in Johnaonom aelo velik vpliv na celotno republikansko bitke v tej dri«vi RUBLJA, DRiRLA UPANJA DZLAVCEV Uavinia. 1U. — (T«l Press.) 44 Vruivši se is Rusije sem takoj začutil v Ameriki ueprijetno atmosfero aebičnosUM, je rekel rev. Louis Strong, ko je tu predaval o razmerah v Kuaiji, v kateri ae je mudil aadnje dw leti. "Rusija je dežela upanjs delavcev vtega sveta. Taui se ljudstvo akupno trudi, da is-boljša šivljenje sa vae, dočim v Ameriki vaak grabi aaae In gleda, da bi čim več nagrabil. Ta kapitalistični, protisooialnt duh na more trajati dolgo j umakniti h mora eoolalnemu duhu Rualje." Jugoslavija ima mil jone za puške! Senatna podk*miaija francoske zbornica odobrila poao-jUo tristo «iljonov frankov Jugoslaviji za naln# orožja in «traliva. Jugoslavija poaktOa dobili 800,000 Mauserjevih pušk, kataro je Nomčija «krila v nev-tralni državi, toda pri loj kupčiji jo prttU v roko francoskim slepar j šaj izpodrinil vse drug« lundid« ture, in vse frakelje v državi It Unois s« bodo uvrstile v dva aku-pini. Ob svojem zadnjem obisku Chieagu se ni senator Johnson ofccsil niti HmaUovi, niti proti-smallovl frakciji na frak. Držal s« je lepo izven dršsvnih politi«-nih hometij med republiJuinsiciml pristaši. AU v slučaju Coolldge ve kandidature v llljnoisu ae bo postavila 8mallova atranka a« «-no stran predeedniške tekme, 1 Smallovl nssprotniki p« n« dru go- Governer Small in njegovi pristaši so kazali močno Željo, d« bi se redi vpregli v Jobnsonov vos, tli voditelji njegove opttieije so presrli to dejstvo ter še n«d«lj« kuhati jezo. Veuder p« so molča 11. Tod« v slučaju, če pride do tekme med Ooolidgem la Johnso-aom, bodo morali priti oboji političnimi izjavami na dan. Daai ne govore mnogo o tem, veuder pa je znano, da je bil Jobnsonov poraz v Jožai Dakoti hud udarec sa njegove pri je Ulje in pristaše v Chieagu in sploh v celi illiaoižki državi. Uverjenl bili. da ga bodo v vseh državah odobrili z velikim navdušenjem Pa eo se motili, kolikor se ta m Če Južne Dakote. f ^Tobll l/uzor, Egipt, fl. dee. — Zadnja stena, ki je zapirala grobno votli no, v kateri l«lt munlj« faraon« Tutankamena, je bil« včeraj odstranjena In danee je ameriAkt egiptolog Howard Carter priče lastnoročno pregledovati velik bsldabln, ki pokrlv« sarkofag s truplom. Ker je nemogoče dvig niti baldahin v ««loti in odnesti It votline, g« ha treba raaloftfti, tod« najprvo j« treba dognati, kako je /ložen, d« «s med trganjem a« po-kvari To bo celo počasno dalo. K« ja bil« odstranjena zadaj« zapreka in se j« delavcem odprl pogled v votlino, je bil« veehia« votlina s krtino fotografirana Uk«, kak rt» n« je. Kakor «e porola. ae ved halj' ekspedieije sklenili,-d« truplo Tutankamena ae pojde v muzej v Kairu Ko ga natančno prei^jo v vseh odrih ia vaaaaejo potrebne fotografij«, puste truplo v earke-tage aa mesta, kjer stoji ia zopet redelsjo votline. Te >e menda i«. Ijs egipovsks vlade Pariz, 6. dee. — Francija se aopet bavi z vprašsnjem oborofte-nja arednj«?ovropsklh lu balkanskih dršav. Ministrski predsednik Poincart-in vojul minister Maginot st« vše-rsj konferirala a abornično komisijo m fin«uee in vnsnje zadevo gledo posojila malim državam v oborožitvene evrhe, Bugeetlrana posojila soi 400 miljonov fraukov Poljski, 300 miljonov frankov Jugoslaviji in 100 miljonov frankov Rumuniji. Polnoare je aago-tovll komisijo, da orožje lu strelivo, ki se uakupi aa to posojila, mor« priti laključno is frsaooakih tov«n?; Beuatna finanČn« . podkomisija j« «noči odobril« poaojllo MOO ml-Iji.nov frankov Poljaki, Jugoslaviji in Rumuniji. Člani komiaijc ao raspravljall precej časa, če morda ne bo po-sojHo pretežko breme sa franeoskl budget (proračun) in Č« bi ne bilo bolje, d« vlada onenjenih drŽav iščejo privatna poeojila pri fren-eosklh bankirjih. Dejatvo, d« JugoaUvij« poskuša kupiti ftOO.OOO Mauserjevih pušk. js bilo razkrito včeraj, ko je bU Georges HouUa a dvema drugima vred obtožen aleparije. Trojica Jf pobegnila a :io,(KK) franki potom ke as je pogqdiUi a Jugoslavije, da proti plačilu FRANOMA NASPROTUJE KREDITU ZA NEMČIJO. Ameriško krušae posojilo m sms UmU prednosti pred dolgovi reparacij ia odškodnin«. Remci as j s« Sami naaičujejo I I Paria, 6. dee. — Francija je proti vsakemu posojilu Nemčiji v obliki lita in drugih živil ia Amerike, ako j« namen ameriahn vlade, da ae to poaojilo vknjili kot prvi dolg na nemško državno premoženje. Franoeeka vlada ematra vojno odškodnino, kot prvo vknjižbo pa vse, kar Ima Nemčija in nobeno poaojilo ae ams Imeti prednosti pred odškodnino./ Francija sngeatlra, da naj Kdru žene države ^ poaodljo Nemčiji aa pšenico la kar š« potrebuje n« nemfk« premoženja v Ameriki, ki «0 bila saselsna in asikvestirans lued vojno. Franeo«ki uradniki todi pravijo, da bi bilo za Ameriko bolje, Če ac pridruži protestu aav«taik«v ingphteva, da nsmšk« vlsds prisili nemške kmete, naj,^ > -proiiajsjo «vaji «vila M«li»anoia. [Tf— Nemčija Ima dovolj živil doml W,000 dolarjsvv nerodno je ls to, ker so liviia tm Moulia pravi, da je hote ilob - • pnžk« od pomik« vi«dd, ki je pU- Ike skrila v n«hl nsvtrslni drl«vi t namenom, da Jih ns bo traba uničiti kskor določa versaljska po-godb«. VA0RT RA PRJKLOPLJRIfJB TROOVZKROA RRODOTJA I MORRARIOI . Waihin«ton, 9. 0. — 8en«toY Walsh ls države Maasacliuaetta je naznanil, da hoče vpeljati predlogo, po kateri bi naj poeUU* vlad 110 trgovsko brodovje del naše moraari«c. Dragi pomožni mor naričnl tajnik bi naj nrevsel po sle plovbnaga svets. Moštvo tr govskik ladij bi u«J tvorilo mer-iiarično reservo. Benator W«lsh Je rekel, d« bi tnogl« vlada po njegovi predlogi prodati ladjs is »abnim ameriškim interesom. kmetih, meata pa «tradajo. Generalna itavka na železnicah preti v Mehiška vlada, ki fina «praviti a revolto v drla vi Ouorraro, pride v velike stisk« vsied toga. i Msaiko City, d«e. — "General Figueros, najnovejši mehiški revolucionarni voditelj, je po naj novejšem porošilu miniral leles niško progo in moatove od Iguajc do Obilpsehinga v drlavl Gucrre-ro.To je preprečilo pribotl zveznih čet v glsvno mesto Ouerrera kakor eo nameravale. Figueroa je zbral večje število kroničnih gue-rilcev, s katerimi se nadeje utrditi v stfetegičnih krajih in nepMtl svezne Čete. Unij« železnlčerjev v Pueblo j« Izrabila priliko in poslala vladi ultimat, da mora izpolniti obljub«, katere je bH d«l pred nekaj časom predsednik Obregon. Unija je zagrozile s splošno stavko, ako n<• bodo njene zahteve sprejete v do ločenem čaau. KtavkS. te pride, ho peralUirsls železniški promet po «vet republiki In ustavil« gibanje gvasnik čet proti rabelem STRI0 RAM 9KA H SOLIJO* ROV PRIMANJKLJAJA. Waakington, D* 0. - Vlada« finanee kalejč ««prvih pet saeev tekočega fiskalnega leta mMTJM primanjkljaja, kakor je aasnenll finančni depertmeui v terek Hkopnl 0lf& diMM za tiato dobo zn«š«jo $l,il»H.77S. 1ftg, a izdatki p« #M*i,i.«m».h0h Fiaaačai uradniki aatrjujeja, da as bo pokazal konec* meseea de «embra anetea prebitek, te pa os di Ug«, kar bo dna II, deeomhr« rok m plač aa je dobodnm.kefe devks. m rodna kampanja aa-kljuka a kgradi. f UBIJANJE BREZPOSELNIH V NEMČIJI lu de«. — Volilne JM^fe Mto «ao« uldJ«Mt I izgradi pa v«tj delali, w katerih ae I ao I Hi « todi tri leastle OdleiRai volRin k« anea lele jutri popoldan PRAZNO IOLSKO POSLOP/S. MiddUtown, M, T. (Kedsrat«d Press.) — Lopo šolsko poslopje, sgrsjeno z« 1100,000 v okrožju Mterlingovih. rudnikov v okraju RoekUnd blUu Ug« nrat«, j« brez učencev, ker ni skoro nobenih več urebivaleev sedaj v tem okrožja. Ke pred nedavaim je bila to salo proe vita ječa naselbin«« Nr najino i spremembo ie prlpieo-vati dejatvu, d« so rudniki z«pr-ti, in d« s« J« še skoro vss prebl-vslstvo laselUo ls toga kraja, ker niso imsli rudarji nobenega veš dela tasskaj. Glavna laatnika tem kejšnjib posestev aU Sterling In ftekwab. t f • PORO R ARA RT A Washington, D. O. (Federated Prase.) - Henry Ford je prWI v WsshtiyteO, da se jHimeni s pred ae d/u kam Coelidgem o zadi- vi Muscle Win«!«. N«t«uko ob i-atem »aau je bilo videti v našem glavnem insetn todi MeAdooje»e-ge priganjal« Barnaba, ki je sa-fototll Fordovim prliafefem, da odobrar« Fordovo kupčijo. Oe i> ma nekaj denarja Vloženega v shoakkt neprave ia meni, da bi bilo dobro, le ee nered lapabi naprav po eeai, ki je panoje vladi ll. nry Ford Fordovi pristali bi utegnili delati preglaviea MaAdeeju v de-»ok istaki predeedaiški tekmi. ubitih la M ranjenih m Weatfalakem. — Vladaa pooh-liutltvana predloga sprajata, olj« t Berlinu. Berlin, I. dee. — Bedcm deUv-«ev j« bilo včeraj ubltU» in trldes«! I Itn jenih v novem spopadu a polie I jo med demouetra oljarni bras-poseliti it v W«nnu n« Westf«l-tkem. Breaposelni delavci niso bili zadovoljni s borno vsoto dvftavue podpor« in «o lil protestirat pred mestno hllo. Tam jih je sprejela policij« a streli ,uakar je tekla ha Zadev« drlavne podpore breirpe-sclnlm v Weatfaliji la Porurju sploh dela vladi velike akrbl. Via* da j« sad n j Ič nabasala 1W milje-nov rentnib mark In naaaanila, da to j« vse, k«r mor« d«ti In a t dt eembrom ja prenehala nadaljaa podpora. Délave! sa p« peelall od-bor v Berlin a Sait t avo, da N pod' pora nadaljuje. Boeialiati podpl* rajo to aahtevo In vlada bo najbrl prisiljsna dajati aadaljno podporo ia političnih «alrov. Dana« je bila v sbornlal sprejf t« takosvana p«obla«tltvana prod-katero aa «iaaevali tudi Uatem «agotovill vladi | Nacionalisti ln komunisti ___ivall proti. Komunisti so radl«galt, d« h vladi IsraČe neakupnlca, toda predlog j« pra-pnddr • ' Komunisti v Berlinu m priprav-!j«j« n« nov« dsaratMlraelje v snak protest« proti r«spa«tu njihov« stranks, Priprsvlj« pa tudi policija, ki j« mobiliziral* 1 Hvoje reservs In sagroslla komn stom a drastičnimi repHaelljami, »ko se sbero kje v večjem Mevflu. ...... m h PRRDSRDRIKU OLA1RRRR FRDRRAOUR PRI0OMU 1 1800 PLAČI NA TRDRR Okicag0' nt — James C. Polnilo js bil zopet Isveljtaesa predalnika Olkalke glasbene fe-deraoije bras veakršu« oposMJe. H prlČetkom njegove drug« «luž bene d^h« bo njegova pleča svl-šana s $100 ns rJ00 ns tedea In plačani mu bodo vai etroškl. Av-tomobil mu je tudi na raspolig«. "H 1. januarjem nameravamo pričeti organigae^sko kampanja ki ho uključevala tudi godbenik* i ki kinematografih ln keberatlh," Je rekel PetrIRo. "2e več mes«-cev je bilo opešali pri tek del«> dajalcih usgajeaje za vpeelov«-nje neunijakih «odbenik«v." Petrillo bo aed«J najbolje pla> čaji unljaki n«č«lnik v Ohie«gu. - ROORJAK OiUMURR DORAS-URRJA RORTROVROA DB-KLITA, Chicago. SU — Lovrenc« Bor njaks, starega Ti 1*1 lu stanujoe šega na »lft MentfHtr*rt v Joli-riu, j« s rs Ural policijski oddelek « postaje Irvlng Park, ker leti nenj sum, da Je oa tisti molki, kl je Isvsbil dvanajstletno da» klet*« Koso Borih « njenega do* ma v Chieagu v nedeljo xvaltn Fant je priuisl policiji, d« j« h 141 enkrat v «.krojni jrčl, ker ft nedlaguvsl mlada dekkte. AU jf r»a. «U bi a ploh kdaj videl po-grešen« dekletec. Banka v Tr.tu zaprla trata. trst. 0 de« -Tukejlala Kmet-sk« kreditne baaR« ^Baneo dt C redite llurale) ja r^raj «sprla trate, ko ae vUfJBIjl iitrMli nanjo naval Nsral J* nastsl, k« nI hotele banka i*«J«ll V*)* tleg« nekemu viegalHj* PROSVETA RAZKRICANA PODJETNlSKA "DOBROTAJ ko kolikor jmtfto primanjkljaj) so 9,185.9 v miljonií Dio, poljski pridelki 660.4, iskopine, minerel- 7. D peti: k Delavske novlif (Federated Vsneouvsr, B. C ^- ttevk. tu pristaniških delovat, k. S. ie od »■ oktobri, «ordo po- delov. Iv drug» strok iareie te ekujo *lak sin^tij. Vse krajevne de-uvake unije so ogorčene voled po-tiparobrodnih iateroaav, kl Efje-vdkoef«* uniditi orgo ¡¿rijo pristaniŠinih delavcev, «svksrjl so pred nekaj dnevi so vii»čili s 1017 glaeojri proti 19, da bodo nadaljevali boj do akraj- DOltl. ' Pirobrodfti intereel si pomaga-j0, s(nvkokaxi, katere rekrutlrajo ¡«ned svežih imigrantov, brezpo* Mlnik farmarskih telakov in. U-itradonih nimoničev t belimi ovratniki. • Kapitalistična solldarnoit. 1'hiladelphU, Pa. — Vei dnev-Biki v Philadelphiji, razen enege io odklonili plošon oglas, ▼ kate-r»in je krajevni Delavski obramb-ti ,vet hotel pojasniti občinstvu, da je Fosterjeva agitacija kobra-fevalna, ne pa teroristična. Poster Je imel prejšnji teden dobro obl-din shod v Philadelphiji; to pri-Jo je hotela omenjena organize» «ija izrabiti, da eesnanl širšo publiko i avrhami in cilji Foatcr-ijirih shodov. Ker llati niso hoteli prinesti ne ene beaediOe o stvari, je obrambni svet ponudil plačan ogla« v ts namen. Samo en list je sprejel oglu. ^ ^ Stavka livarjev v Bt. Louiau 8t. Louis, Mo. — Stavka livarjev pri Msngsneee Steel Co., kl je isvela 15. oktobra, Še traja. Livar, ji zahtevajo $7.60 dnevne mezde Družba, ki pravi, da se ne bo po lajala i delavci toliko šesa, dokler ne končajo atovke, je na jela nekaj akebov ,ki stanujejo v tovarni, epe podnevu in delajo ponoči ter ob nedeljah. Kanadski mehaniki dobe 40-nrnl "Mrtvec" živi—js v zapara. PKOSVETA ■BBttsan Bailatad vaal mrtveca is groba ter k«a T aoifol, Aa bt tako isbrisal alad i sabo ta dobil zavarovalnino Montreal. — Štirideseturni de lovni teden v železniških delavni-rih Canadian Pacific Rallroad kompanijc je mošnoat v prihod njem letu. Mehaniki sdaj delajo 44 ur v tednq, Tesarji v Bt. Lonisn sgrado nov Bt. Louis, Mo. — Teaarska uni Ji v Bt. Louiau je s veliko veftino sklenila, ds vsak šlan prispeva enodnevno mesdo v sklad novega doma. Sedanje poelopje, ki je postalo premajhno, bo unija prodala Sknpiček in prispevki prineeejo uniji $100,000 tp novo poslopje. Tesarji dane* prejemajo $12 na osem ur in unija šteje 4500 rednih Snov. Spor v delavskih i Avstraliji ftfev vrstah v ' Sydney, N. 8. W. — Med av-itraUko Delavsko stranko in komunisti je nastal konflikt, ki še ni končan. Komunistična etrenka Avstralije je bila aprejeta v federativno Labor party v juniju prej *njega lete pod pogoji, da ae pod nze načelom ia natavi Delevake •«ranke. Komuniati ee obljubili, rooBi ODMEVI PKOOEEBIVMEOA ' NASTOPA V KONOE1BU. (Nsdoljevonje a prve stroni.) politiko zo igro nt veČino izmed njih zahtevali nobene ničelne ia-jave, nobene izpremembe v hiš* oem redu, nobene koncesije glide no moč, ki bi jo lahko ImeU v slučaju, Če bi dobili kontrolo nad kongresom. / Med progrezivei je vladalo, roa-poloienji, kakor di ae prav nič ne amenijo ae to, ill jim napove republikanska narodno organizaciji boj v primarnih volittah prihodnjo leto, ali ne. Poalauco Browne iz Vfioconaino ae ni arife-nil tedaj, ko je nomlnlral O ja zo kandidata, zo trditev, je izrekel Anderson Iz Minneao-te, ko je nominirol Gilletto ao zborničnega predsedniškega kandidata, češ, da govori on, Anderson r imenu republikanske večine v tej hiši. GUlett je smogel ssmo 198 gluov ob prvem glisovinja, čeprsv je bilo 417 poslioecr ni* vročih. Browne je dejil, di je Cooper še 28 let v poslinskl zbornici kot republikenec, valed čo-ssr more revnotsko dobro tolmi-čiti mišljenje republlkiDskik vo-lileev, kskor kdo drugI. Med otev-kl njegovegi govori js bilo ss-slediti trdno zsnpsnje, di bodo progresivei prihodnje leto imeli na reapolago na miljonc otoških volil cev v gibon j rf, ki bo nondi-lo progresivne republlkoaee ao strankine voditelje in najvplivnejši element v tem nerodu. Osamljeni soeijslist Victor Berber je glasoval " present". M* družiti se nI miril nobeni skupini Smehljaje je oposovil prepir trmoglavih atarih gard lotov, na-zadnjakev in vatašev,' Po njegovem mnenju ni od nobene skupine pričakovati izboljšanja lir-ljenjskih razmer aa prolsvejejo-&e sloje v Ameriki. Nihče ni is-podbijal njegove praviee do ee-deŠa v poslanski sbornici. Berger ni obljubil ničesar, ali povabil po ji progreeivee, noj ag oklenejo Hocijalizma. 16 novembra im. - Vlado je sklenili, di oe prlšno plenarne ee-' je Narodne akupššine H. t. m.\ 1'ašič še vedno bulou. V skup- i ni ga bo aaotopol minister Trit-kovič, kot najetsrejši član kabl neti, ki gs še sedsj sestope v ml*| n istrskem ovetn. Zadnje dneve ao piaali, da je bil oemerevan ni Pi-Siča zopet atentit.irto jo bili aij-brž le reci. Gre oe le aa neke bombe, kl jih je nekdo apravil pri vratarju v predsedstva vlede. Sporazum glede korekture mej med našo dršavo in Rumaneka je doaešon ln ml odetopimo žombo-Ijo a 10,000 nemškega iivlja. Hu munom, aato po dobimo 5. — $000 Srbov a vaeml Modroš, Modrič in Pardanj. Nempi allno protestirajo proti temu, ker ne šele pod Rumunijo. Večja podjetja v Žombolji pa se lueljajoja v notranjost Jngoala-vije. Ioproanltev ae ima Izvršiti no obeh otroneh do SI. decembre t. i Tudi otok Ada Kale na Donavi ae odstopi Humunskl in otok Moldave. Čoooploi poročijo, da oe aame-reva vrniti v domovino predaed-nik čovečenake mirotvorne republike Radič, ki ae ia aekaj meoe. oev nahaja v London«. Konferi-ral je baje toaadevno a našim Ion-d o nekim poalenlkom, kl ata raz-previjala o eporaaumu. ftele pred kratkem ao bili pri-o hi eni podatki o niši trgovlniki hifanei si leto 1992. Izvozili emo lani , 1,769,897,$92kg, 1,650,214 komadov in 14,291 kubičnih metrov (skupno 2,tlS,881 ton) v skupni vrednoeti 8,691 mlljopov 166,168 Din. UvoalU pa emo 1,098,-982,280 kg 1,126,588 ¿tornadov ia 274,40$ kubičnih metrov v skupni vrednoeti 6,441,$7$, 189 Din. Priaaaajkjaj trgovnuke bilance snaši 2,750 miljonov 710,026 Din, katere številke niso za nas niš razveseljive. Upamo, di bo poalv-noet laaake trgovinsko bilaaoe popravili letošnjo, kl aam obeta biti dokaj ugodnejši po podid-kih, ki «no jih aadajiš priobčili o polletnem izvoau. Lini smo nvo* sili največ tkanin (akoro zo toli- la'TTTIfffTiri t?. )s«l|a U GLAVNI STAN. 0007-00 ia LAWN D ALi AVE.. CHICAGO, ILLINOIS- IiwIsvíIb) odbori " VNI OOSKKl ^■■HH vi»otj ^li.i ZLL to Jot» ItTTlnik POaOTNt OOSKKi bolniški OOSBK. CklaAM i uSrZ •MS: Mlbo 8«s*i Marvoy, Oar je podkupoval fraaeoeke časopise. ^ Pariz, 6. dee. — Komunistično "L'Humanite" j« objavila plemo ruokego poaloniko v Parizu lz predvojne dobe, lz katerih je razvidno, de je earjovo vlede podkupile več fronooeklb liotov, do io potem ugodno piaali v prid atari Ruoiji. Pisma eo bila najdena v Pctrogrodu, v arhivih otore vlade. Stavek ia eaega pleme, v katerem je podploeo Arthur Hofolovič, finančni svetovalce ruokego poslaništva v Parizu, oe čitor "V prvib desetih mesecih lote 190$. nam jt strupeno fronoooko čooepisje požrlo 600,000 fronkov". V pismih so rsskrita imens odličnih ursdid-kov psriških liotov, eden lzmeo koterih je zdoj oenotor. .Razkritje je povzročilo veliko političao senzacijo v Franciji. je ki no olja in njih iadelki 482.4, atro-ji, orodje in prometna sredstvo 482.8, kovine in kovinski lodcl-ki 353.0, produkti aoljodeloke la-duotrije 082.3, kemijski ln farma-eevtoki produkti 282.5, usnje la komo 173.4, proizvodi šiviuore, 146,1, poplr in papiroi ladel 126.7, oteklo 106.5, lodelkl ia kamenja ln razne prsti $841, proizvodi šumarstva 81.6, prolsvodi reabarije 69.2, kavšuk in $nta-perča 57.2, itd. Uvoa j« bil lani kot ae oagotovlji, zato tako ogromen, ker zo v uvozna postavke vnešene tudi reparacije, ki jih je dobila naši dršavo iz Nemčijo, vzrok po je todl slaba lanako letini. Napram L 1921 je lanakt n-voa narasel sa nad 5$ odstotkov, a izvoz le aa okrogle 10 odstotkov. Letos po leti je o priliki okup-Ščine Jugoslovatmkege šumaroke. |o ndrušenja v Ljubljani iiJla aanimivo knjiga "Ooaderatvo Sloveniji", la katere poaoameme, da je v Sloveniji 44 % gozdov ln da je od gozdne površine $78,000 ha 261,000 ka Igllčootego. 22$,-000 ha liatnatega ln 188,000 hi mešanega less. Nad 2/8 gozdov is last saalaaa'noM'Mnikn v prečnem letnem »pririat k u v . ___«"fi 1H OSKKONJB OKKOUKi vkhoono okkot/k zapadno okrosjk Nadzorni odbori a," WuSawTs íufrk 'eíS* •!! ckf/sï - -» . il m m I ^aruaiivani oanori sai «tisst v. SktefáE^isr JwTsk^" M04 Orteà CÎT oÜITi oW VRHOVNI BDRAVNUCi dv.p.J.kmisss »t. Clair Av^Oeeeleei,®. f¡Mjj|l Rsss^oeŠsasa a $L lêirsil, U 4eUje e glsi •Mlft N, f. Jo« MIT »M lo» Livoitlt Avo*« CUn|li lile -eïîŒ.'aiïsi; «as r j-.trxsrcs SmitMSAS Frtmb ^Tias^afcŽJK^aTi^ •Sí!'h mmS?**** %/mA mmkmimi mm ^ — ^ — naâillaâA aim aaalaai ^La llA^g^ ^iffiVXttudtfA m. m JJ^tJ je liWf îo sSS?^ wtSff ft3t bišnih metrov leea Bi hekUrju ročunono, priraate |i leto 1,8$0,> 000 kubičnih metrov lesa. L. 1921 pa m je posekalo okoli 947,000 kubičnih metrov Jeoa aa tehnično uporabo in 900,000 kubičnih metrov aa kurjavo. Ta lea oe eent v gosdu ao 10$,000,000 Din, aa domače potreb« po oe gi je porabilo yf, i s vozilo pa 44. To ao lepe številke, kl nam dovolj jaono povedo e nošam narodnem premoženju. Ka podclovanja leoo pi Imi-mo poleg prlproetik naprav u opravljanje mnogo šičnik vope-njič in goidnik šoleanio, med ta* ml 2 električni, u podslevinje leea po $4 parnih la 1$ elektrM- »'19 log ni vodno torblne la I navadnih VOdmih ŠOg. - Za nI mi v a je ta otetlatika la Po po* pot 2$ KB* ¡šlo o priliki nadaljevali o tem, ko nam bo čoa dopuščal. Te dal ao pričeli graditi dovoa-ae poti, po katerih bodo vooiU matorijal zo novo radio postajo pri Domšalah, katero dobimo la Neaašije na račtm reparaelj. Btvar bo nekaj novega aa aaše kraja, V LJubljani prišao K jutrišnjem dnevom otarkatl, pa ne delaval, pač po klaemategrafokl podjetni Iri, da a tem protoatlrajo proti vi* aoklm davkom, katere morajo plačevati bodiol občini, dršivl I, t. d. i are« ee revški In se nam omilijo I Kij M rekli, le bi dolar el SMUvkiUf Ljubljanaka "Zarjo" je pri-nehala iahajiti, oziroma oo je sdrotilo a "Soeljelistom", kar anali korak k zbliBanj« dela v. otvo lz tek raadrapanlk razmer, v katerih ae nahaja o«daj noše so* eijoliotičao dolavetvo. kl viole vsak no avoje atraa, kakor Mvall v gnani baeol ruokego pleatelja Krylovo. Pri naa čutimo čedalje volje pomonjkenje gotovine, Ako bo take naprej, noo čeka jo alabo pooled los. Prod tednom oo poročali čaaoploi, da nok.itcra tvrdke v Da na tu a ploh nioo mogle Izpli-če Viti delivoev rodi pomanjki» nji gotovine. KaMtje v Ranita pi vljijo in kuplšijo, ni* meato, da M aa dali v promet, Pi tudi f šeleepiškem prometu »pravi da M , / J oodnji ŠM nastalo ogromno pomanjkanje in razkladanj« vagon, aklh polUjitov. Promet ba aelé zaootol, ako as bo kakšnega laboda ii toga poiolaji. Révolte Italijanskih dijaki?. kov proti novim šolskim aakonom usraščo. Na rimaki univerzi jo atevka ln ravnateljatvo je lajivUo, do M morijo alulateljl podati) aadnjl ao pa rtvno tako odločni« da os Bi podajo. Novi eikou fall-otovoke vlade dolóla, da aa omeji število javpih šol po vaej Italiji kakor tudi število dijakov. Prizadet* so Is srednji MMo. Dijaki se tudi »rsadovoljnl s no* vimi določbami glide iopltov. Muaoolinl odej pripravi Ji reformo ü občinska uprave. Valeš lorešae «eoeaih oevoML Mm. IA Min ibiimíb MIIIAÉI IARA. S^^ÉAAS^A «J ZTmZutarjJl Fiáltl" Léí*mm w pow^av «sapragi I imio uimm^^Po job lkskovar, •1$ — taefls Slreei, Rasla«, Wb. COOLIDI PRBOITAL moo. WiLA- »Kington, D. C. — Predaed-"VUoRdfe je danto proAltai - pooUnleo v ¡»"drobnostl jatr,.) '«»m »ealo "«a ob Bog še vedno govori svojim ljudem ns zemlji, je zotrdil du-hoven Nelghbour. Do to še malo bolj podkrepi, je dejal, da mu jo prišlo povelj» "odrgorej", naj pridigo o trllnpetdeaetem poglev- |u Izojije. _i Koko moro Čeatiti nune<» pred-očevoU ljudem aebesa, ki jih še al nikoli videl, nam ne gre v glavo tn oevedo tudi nobenemu dru gemu Človeku, ki le količkaj ml- ^Ljuai, kl momijo ljudi « utopičnimi oljnimi vrelci, zapirajo oblasti. Duhovna, kj nami ljud-»ki um a aebeai is oteklo, po po-ste pri mlrn. čeprov sodijo oboje mamRo v loto vrsto. Krietfjonija, I. dee. ~ NoMeve pogrtdo je aklend, Aà lotee ne izplo#e nobene nogra* „ doaego ^iešmjta -Ira ker ni nikogar, da M oaolašil te ae gredo "Pittsburgh's Christmas Store (Pftteburghška božična prodajalna.) SEDA j je čas, ds «i nakupite vale božične potrebščine v "THE BIC STORE" kjer imate največjo izbiro v«d) potrebščin za vas in za vašo družino.— Obleke, za vsa Kogar—najnovejšega Kroja i OVRSN1KI in OBLEKE za žene in dekleta, obleke za otroke. Najboljšega izdelka obleke in povriniki za mote in mladeniče. Vse kar sploh potrebujete doma; pohištvo, preproge, linoleum, viktrole, piane, itd Mi vos povabimo, .|' "ZoteraJ i» Je mol tadi édhtü, Uw vejá», M ^ÉfdWÜfc^ teraW v ?na»o debraera ee» tafeaefer Jc «drtefL Mge Km al Mte tar «Mtetf • nJem. t* šepetali, da Jipe- aM Mm ki aa «traka. Tika vojak« ja aa-■ral araamlfjeat te t a* Je dedi katettlklk me* k ftreda ter ee take vojakova)! preti leetai evejl verV" vala tapa fa boccda Ji ja zaatejale. Petem )e pripovedovala; "Pa «a )« la affaaill Poalati mi Jc dal pi •mo, v katerem ja MU zepieeno, da ta eccereki prt Nlrdltefma deeefti veMke premego, da ao na tamo ra i*»kali prav m nogo protestantov te da ee tadi ajall praeajkijc Itevllo Ivcdakih gas«, ra lov — upam, da sa Jih «bealli po cmrekakl — tar uplenili v«Uk« begal« te dragaga blaga. « ptenem ml j« mol pectai denarja, da aioem Mía vM v brama tvojim eOeodem. Tadi potacjc mi k le pettjal, de ieee lekko iibejele. Pe laneelji vih Ijada k mi Ja eparoW. da U vojaka tolike prt-noce, da bom« »aJdall in pokrili novo kilo, d» nem «m b« trabe I»vrti, kakor Uvl rvertea po la- Potijhe Vala boftttna denarna darila potom BRZOJAVNEGA PISMA. Stroiki takega piana zaaiajo SAMO EN DOLLAR, a tako nakatane izplačila «o izvrtana v domovini v teka enega tedna. Nafta poetreiba Jé brza in zanesljiva, a cene zmerne. FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Stxeet, New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE »ANKE. J Pretakala Je eoize. Ko ie Je oddebnOa, Je nedeljovala teke-lei "Ali vojaki nI kotel« biti koaeaf Divjala Je le d«aet ali Mirteajet let, deklar ee nieta eeaar la kraljica toliko aprijazaiia, da «U ee začela a mir« reegovarjetl. Km ae Je akicnil mir te vojaka Je kitale v ovoje vaat Mareikdo ee ni ao-vrnil, kev ao njegove koetl obtičale ali na tektonskem ali bogvc kje. MoJega na« pričakovali, pe ta ni bil« «d nikoder Obupovala aem H da ga nikdar več m bo. Ker eo nokege dne prUme. li pMtlrJi v vee n«vlM, da leM na «enotnem kroja gart V gozdovih trapío abltegn Aveda. Ne mo-rea vem povedeti, kake me Jc pri U novici nekaj prrtmK vedela nlaem takaj. DoapevU tja, kjer Ji fclel mrlič, epocnell »mo val mojega mefa? fte eo ga prevrnili ia obrnili ,Jc Imel na hrbta grdo ran«, pri kateri Je bilo odteklo nj««ovo (MJe Hala« Je gledal moj «4« i,pod ¿ele ia nepre-aeh«ma Je pcemikal pratc na rokak, ki jih Je bil pelolil čez miio. . • Teko ao «plavali," J« govorila Vtaavvrtes, "natt upi po vodit OaUli amo berači te dragega upanja nlaem imela, kakor npenje ae tvojega rt* na. Ko je doreatel, ee Jc olenil a leklloo počte-aega Imen». P« llog mc je le vedno teptft Pri- šla ¿i boleen In oglealfa ae j« «karaj e vaaiti bi«; v eni in dragi J« pograbila vee, kar Je Mie liv«§e. Tadi eia la leae njegova eta morala . ROJAKI! BoüC Je tekaj, naroči te pkAte takoj d<* V^te imamo Ml amo edini ¿SSS v Amrn ^ mamo direktno «vaso i Viefbr tovarno ta prave gl** Víctor gramofone 4a pteiéaTf, ^Tf f' WZ ** IVAN FAJK, VICTOR DEALER- U Mein Street, .x. CO*E*AUGH P*