POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM Leto II. 5tev. 43 Celoletna naročnina 175 Lir Polletna „ 90 „ Posamezna številka ■ 4 „ Za Jugoslavijo . . 2 Din Gorica, sobota Zč. oktobra 1946 Voli se 'prvi slovenski parlament Vsa Slovenija se mrzlično pripravlja na volitve v ljudsko skupščino, ki se bodo vršile v nedeljo 27. tega meseca. Prvič v zgodovini slovenskega naroda se voli slovenski parlament. To je rezultat borbe ljudstva Slovenije za enakopravnost, sad in rezultat borbe vseh jugoslovanskih narodov, ki so si v toku borbe gradili svojo državnost. Z zrušitvijo in uničenjem starega državnega aparata, ki je bil v službi peščice izkoriščevalcev in finančnih mogotcev znotraj in izven Jugoslavije, so bili ustvarjeni pogoji, da se zgradi država, ki temelji na novih temeljih, ki ni v službi izkoriščevalcev in reakcije, ampak država, ki ščiti koristi ogromne večine ljudstva in zatre vsak poizkus in vsako možnost ponovnega zatiranja. V FLRJ ima vsaka federalna edinica, kot enakopraven član te skupne domovine, svoje pred stavništvo in svoje vodstvo. Republika Slovenija si z izvolitvijo Ljudske skupščine postavlja tako svoje vodstvo v okviru FLRJ. S tem bo zaključen prvi del poti v državnosti slovenskega naroda Zal bodo pri volitvah odsotni precejšnji predeli Slovenije, kjer prebivajo prav tako Slovenci, ni še ne morejo z ostalimi brati na volišča. Slovensko Primorje in Koroška, ki sta vsled grabežljivo sti imperialistov ostala po pru •vetcvni vojni izven meja Jugo slavi je, še vedno nadaljujeta borbo za osvoboditev. Še v’edno so zagovorniki imperialistične politike, ki odrekajo tem deželam in ljudstvu, ki na njih prebiva, pr a vico po združitvi v skupni dome \ ini Sloveniji. Med tem ko se onstran bivše meje gradi lepša in srečnejša bodočnost delovnega ljudstva, bodočnost, za katero so skupno prelivali kri tudi prebivalci Julijske krajine, se pod nedemokratično upravo naše cone počasi demon tira svoboščina za svoboščino in je beseda demokracija v naši coni izgubila že davno svoj nravi pomen. Namesto volitev so se pri nas reducirali NOO na privatne institucije; namesto zborovanj, ki so v demokratičnih državah napisane v ustavi kot »svoboda zborovanj in govora«, se pri nas zapirajo ljudje, ki so se udeležili sestanka petih, desetih ljudi. Namesto volitev se pri nas imenujejo razni sveti, upravni odbori in tako dalje. Imenujejo se od zgoraj, tako kot se je to delalo od 1922. dalje, proti volji in interesom ljudstva. Taka je razlika med našo cono in deželami on stran bivše meje. Taka je razlika v pojmovanju demokracije gledane skozi očala Anglo-američanov, odnosno imperialističnih anglo-ameriških klik in svobodnim izražanjem ljudstva. Nam, ki smo praktično preizkusili različna pojmovanja demokracije, bodo dali piti iz praznih veder! Mi jim obljubljamo, da se bomo proti taki »demokraciji« borili z vso odločnostjo. Z isto odločnostjo bomo nadaljevali borbo za izvojevanje ljudske demokracije. Našim bratom Slovenije pa želimo najboljših uspehov pri volitvah in jim obljubljamo, da ne odnehamo z borbo, dokler ne bodo v ljudski skupščini Slovenije zastopane vse dežele in vsi Slovenci, dokler ne ho celotna Julijska krajina združena v republiki Sloveniji v okviru FLRJ Naivečji Jiinoslonan in nstvariteli nove Junoslavije, maršal Tito, je Mi z nesti siomnske Poljske v Postojni V našo ožjo domovino — na primorska tla — je v torek, 22 r m. prvič stopil voditelj jugoslovanskih narodov. Z njim so bili visoki poljski gostje, predsednik poljskega Narodnega sveta Boleslav Bieràt in maršal Poljske Mihael Rola Zvmierski. V Postojno so se pripeljali tudi predsednik Prezidija jugoslovanske ljudske skupščine dr. Ivan Ribar, zvezni ministri Aleksander Rankovič. Milovan Djilas in Fran Frol. s člani slovenske vlade, predsednikom Miho Marinkom, notranjim ministrom Borisom Kraigherjem, /. načelnikom jugoslovanskega generalnega štaba generalnim poročnikom Kočo Popovičem in drugim spremstvom Primorsko ljudstvo — posebno s Pivke — se je v množicah zgrnilo okoli svojega voditelja, v katerega je imelo vprte oči cela tri leta sredi narodno osvobodilnih bojev. Na Titovem trgu so sprejeli maršala Tita zastopniki civilnih in vojaških oblasti v vzhodni Primorski. Na čelu jim ie h'l tajnik Poverjeništva PNOO - ja France Perovšek in namestnik komandanta Vojne uprave Jugoslovanske armade generalmajor Veco Holjevec. Zastopniki primorskih oblasti so izrekli prisrčno dobrodošlico velikemu sinu jugoslovanskih narodov in ko ga je prekipevajoče ljudstvo obdalo s svojimi strnjenimi vrstami, je imel kratek nagovor, ki je prvič veljal samo za Primorce. Zahvalil se je za prisrčni sprejem, se spomnil borbe primorskega ljudstva za svobodo in mu izrazil svoje polno priznanje. . Naš kraški podzemski raj — postojnska jama — je bil nato na vrsti za obisk in državniki z maršalom Titom so si ga ogledali. Maršal Tito se je zanimal za vsa naša, primorska vprašanja in potom predstavnikov tržaških demokratičnih množic je posul ljudstvu Trsta pozdrav in izpod-budo. Voditelj jugoslovanskega ljudstva, njegovi visoki gostje in njegovo spremstvo so o pozni večerni uri zapustili Postojno in se podali na Reko, kjer jih je čakal veličasten sprejem. TehinujinG zs razširitev in utrditev naših vrst v borbi za pravične meje, za svobodno in ne-ohrnjeno luiijsbo krajino v Titovi Iugoslavi! ! 27. oktober - dan svobodnih volitev v prvo Ustavodajno skupščino slovenskega naroda Prinašamo par misli iz govora podpredsednika vlade FLRJ Edvarda Kardelja na velikem ljudskem zborovanju v Mariboru. Odkar so tuji osvajalci pod jarmih stara slovenska plemena v davni preteklosti, slovenski na rod ni imel svojega organa oblasti, svoje skupščine, ki bi urejala in svobodno odločala o oblikah novega življenja. Zato ni mogoče preceniti zgodovinske važnosti izvolitve prve Ustavodajne skup ščine slovenskega naroda. Voli tve v Ustavodajno skupščino so za Slovence izraz velike zgodovinske zmage, velike zmage, ki. je uspeh dolgotrajne borbe mnogih generacij našega ljudstva. Toda ta prva naša Ustavodajna skupščina ni samo izraz nacionalnega osvobojenja, marveč ima dve značilni strani: Na eni strani je prvo svobodno predstavništvo slovenskega naroda, ki bo svobodno sprejelo ustavo prve njegove države v zgodovini, ustavo LR Slovenije; toda naša ustavodajna skupščina je obenem izraz in vrhovni organ oblasti delovnih ljudskih množic, organ naših delavcev, kmetov in delovne inteligence, organ tistih ljudi v naši deželi, ki v potu svojega obraza ustvarjajo bogastvo te zemlje in ki ji edini lahko dajo blagosti-nje. Pri teh volitvah slavi slovenski narod dvojno zmago: Slavi zmago dokončnega nacionalnega osvobojenja. večine slovenskega naroda, — a slavi tudi veliko zmago delovnega ljudstva nad izkoriščevalci in tlačitelj’., zmago nad vsemi tistimi, ki so hoteli ži veti in ki so živeli od dela m trpljenja drugih ljudi. st. (Pritrjevalno ploskanje in vzkliki). Zato je naša delegacija izjavila v imenu jugoslovanske vlade, da Jugoslavija ne bo podpisala takšnega miru. ki mu bo- BortafcT se Borba, tovariši in tovarišice, ni končana. Na pariški konferenci smo povedali vse to. kar misli slovensko ljudstvo in kar mislijo vsi narodi Jugoslavije. Ko smo v Parizu povedali, da vlada FLRJ ne more podpisati takšnega miru, smo s tem povedali, da naši narodi ne morejo podpisati tega miru (Vzkliki: Tako je! Ploskanje). Preveč so nas zatirali v preteklosti in predolgo so gazili po naših pravicah, da bi se danes mogli pomiriti s tem, da bi ostalo do v osnovi taki nepravični sklepi (Tujega nočemo, svojega ne damo!) Iz teh razlogov naša delegacija ni ostala do konca na konferenci. nadaljuje jo svobodo. In danes, ko ustvarjamo prvo svojo Ustavodajno skupščino LR Slovenije, lahko odločneje in glasneje kakor kdaj koli v zgodovini povemo, da ne bomo odnehali prej, dokler ne bo ves naš narod združen pod eno slreho. (Vzkliki: Tako je — Ploskanje). Ko so v preteklosti bivše vlade Jugoslavije, stari oblastniki Jugoslavije sklepali razne pogodbe, tedaj je bilo tujcem lahko špekulirati, kajti pred seboj so imeli O pariški konferenci Na žalost ne morejo sodelova ti že danes pri izvolitvi Ustavo dajne skupščine Ljudske republike Slovenije vsi Slovenc:. Sile, k: so že tolikokrat v zgodovini poizkusile zavirati osvobodilno borbo narodov Jugoslavije in osvobodilno borbo slovenskega naroda, bo bile tudi tokrat aktivne, /ato imamo na drugi strani naših mej stotisoče Slovencev, ki se še vedno bore in krvave za svojo osvoboditev. Ne bom vam mnogo govoril o pariški konferenci. Vi ste vsi spremljali borbo, ki jo je naša delegacija vodila na tej konferenci. Popolnoma jasno veste, kdo je bil naš prijatelj na tej konferenci in kdo je bil protiv-nik upravičenih zahtev naših narodov (Vzkliki in ploskanje Sovjetski zvezi). Konferenca v Parizu nam ni priznala tega, do česar imamo sveto pravico. (Vzkliki: Tako je!). Mi nismo mogli pristati na take sklepe, ki popolnoma prezirajo naše življenjske intere- se na desettisoče Slovencev in Hrvatov pod tujim jarmom. Mi smo tudi povedali na pariški konferenci, da so narodom Jugoslavije čestokrat v zgodovini zapirali pot k svobodi, da so bile razne mirovne konference, ki so poizkušale preprečiti združitev in osvoboditev našega naroda, toda vselej so naši narodi te prepreke in pregrade porušili pred seboj. Korak za korakom, toda odločno in neustavljivo je naš narod napredoval v borbi za svo- vlade, ki so bile v nasprotju s svojim lastnim narodpm, toda danes je stvar drugačna v naši novi Jugoslaviji. Danes ni razlike med vlado in našimi narodi (Vzkliki: Tako je! Ploskanje). Vlada nove FLRJ, vlada ki ji stoji na čelu tov. Tito (Vzklikanje maršalu Titu), ne bo nikoli govorila in ne more govoriti drugačnega jezika kakor tistega, s katerim govori vse naše ljudstvo (Vzkliki: Tako je! — Ploskanje) Nova Jugoslavija Tovariši in tovarišice! Vlada FLRJ bo storila vse, da se popravijo sklepi, ki so bili napravljeni na pariški konferenci. Vaša stvar je z druge strani, da s svojim predanim delom doprinesete svoje (Vzkliki: Tako je! — Ploskanje). Vsi se moramo zavedati ene stvari: Čim hitrejši bo tempo obnove naše domovine, cim hitreje bo naše delovno ljudstvo doseglo svoje blagostanje, čim lepše življenje bomo ustvarili na tej zemlji, čim bolj bo procvitala naša domovina, tem bolj bo pri- vlačna in tem bolj bo krepila ljudstvo na naši meji v njihovi borbi proti tujim zatiralcem in domačim izdajalcem. To je edina in preizkušena pot k zmagi. Naj živi združena in svobodna Ljudska republika Slovenija! Naj živi naša skupna domovina, močna in enotna Jugoslavija, s tov. Titom na čelu! Naj živi junaško ljudstvo Primorske, Trsta, Gorice, Tržiča m Slovenske Koroške! (Viharno pritrjevanje, ploskanje in vzklikanje). POLITICm PREGLED Il New Yorku so od 23. t. m. zasedanja ZN Mir še ni zaključen. V Parizu je Svet štirih zunanjih ministrov velesil prejel zgolj priporočila enaindvajsetorice in sedaj zaseda ta Svet v New Yorku istočasno z zasedanjem Združenih narodov. To pa je svetovni parlament 51 narodov, ki so se 2.5. oktobra sestali v ameriškem »Flushing Meadovvs« ( New York). Svet štirih zunanjih ministrov bo moral poskrbeti za mir. Seveda je glavni namen organizacije Združenih narodov preprečenje nove vojne, a za sklenitev miru se morajo prej, kot rečeno, zediniti veliki štirje. Šele potem se bo lahko uveljavilo delo naslednice pokojnega Društvi narodov — za utrditev že sklenjenega miru. Predvidevajo, da bo zasedanje ZN trajalo 6 do 7 tednov. Na otvoritveni seji zasedanja glavne skupščine ZN je vodja ameriške delegacije Warren Au- stin rekel, da je sicer živčna vojna končana, vojna idej pa še nc ter je izrazil željo, da bi jo Združeni narodi zmagoslavno zaključili. Belgijski delegat Spaak pa je kot predsednik skupščine ZN - misleč na Ameriko - dejal: »Prihajamo k vam po pomoč za mir, potem ko ste nam pomaga'i zmagati v vojni«. Prvo vrsto slavnostne tribune svetovnega parlamenta so zasedli glavni tajnik ZN Trygve Lie, sovjetski zunanji minister Molotov, francoski predstavnik general Billotte, angleški >dposlanec Sir Cadogan ter ameriška senatorja Conallv in Vandenberg Predsednik ZDA Truman je imel otvoritveni govor. Imenoval je ZN — stalno društvo med narodi vsega sveta. Med drugim se je spomnil na ustanovno listino ZN, ki so jo podpisali ua konfe renči v San Franciscu. Svoj govor je zaključil s pozivanjem boga na pomoč za sklenitev trajnega svetovnega miru. Slika iz nemških uoliteu Preteklo nedeljo so se vršile v Nemčiji občinske volitve — seveda prvič po vojni in celo po 14 letih nacizma. Za sedaj damo dokončne izide volitev v Berlinu, kjer so štiri zasedbene oblasti, sovjetska, ame riška, britanska in francoska Tako imamo tudi štiri votivna področja. Rezultati v številkah, ki sledijo, nam kažejo po vrsti raz- merje med neodvisno spcial-de mokratično stranko, enotno so-cial-komunistično stranko, kr ščansko demokracijo in le mo- kratično liberalno stranko. Sovjetsko področje: 337.033, 230 294, 144.207, 60.494. Ameriško področje: 329.520, 80.256, 157.226, 67.963. Britansko področje: 194 tisoč 537, 38.811, 102.407, 44.418. Francosko področje: 138.080, ro 731, 50.362, 19.252. Slovansko solidarnost je garancijo miru Bolgarska ljudska republika je na jubilejno proslavo pesnika Ivana Vazova povabila zastopnike čeških in slovaških književnikov, ki so to priložnost izkoristili in so se porazgovorili z vodilnimi krogi v Sofiji o možnostih konkretnega kulturnega sodelovanja med Češkoslovaško in Bolgarijo. Urednik glavnega organa češkoslovaških sindikatov »Prače« pisatelj Jan Drda je zaprosil Georgija Dimitrova, da mu odgovori na nekoliko vprašani, ki zanimajo sodobno Češkoslovaško. Z velikim zanimanjem zasledujem razvoj Češkoslovaške republike — tako je dejal Dimitrov — in zelo sem vesel vaših velikih uspehov. Bolgari kot slovanski narod si želimo najboljših in najožjih odnošajev s Čehi in Slovaki Prepričan sem, da bodo dali Cehi in Slovaki vsemu Slovanstvu zelo* mnogo, kar bo seveda učvrstilo slovansko solidarnost. Moramo se vsi uvrstiti v eno silo na čelu s Sovjetsko Zvezo proti vsakemu možnemu bodočemu napadu. Na polju narodnega gospodarstva računamo s pomočjo bratske Češkoslovaške. Potrebujemo poljedelske stroje, traktorje, obdelovalce stroje in ves material za elektrifikacijo Bolgarije. Je brezpogojno potrebno, da pristopita Češkoslovaška in Bolgarija k najožjemu gospodarske- mu sodelovanju. Prav tako ic potrebno tudi, da se razvijejo vzajemni kulturni in politični od-nošaji. Zato moramo imeti vzajemno spoštovanje in razume e-njc. Za bolgarski narod bo zelo koristno, če bodo bolgarski študentje obiskavali češke in slovaške univerze. Zelo pa bi bdi veseli, če bi tudi češki visokošol-ci obiskovali bolgarsko univerzo. Potrebna je zamenjava kulturnih in drugih filmov, umetnikov, glasbenikov, - skladateljev, dir; gentov, igralcev, književnikov in novinarjev. Kajti ne poznamo se toliko kot je potrebno v današnji dobi. Zelo bi bil vesel, če bi bila podpisana posebna kulturna pogodba med Bolgarijo in'Češkoslovaško. Imate vtis, da pripada Češkoslovaški kaka posebna vloga v Slovanstvu? Najbolj važna vloga Češkoslovaške republike v veliki rodbini slovanskih narodov je v tem, da so Čehi in Slovaki vzajemna spojka med južnimi, zapadmmi in vzhodnimi Slovani. Rusi stoje na čelu vsem Slovanom. Inteligentni in energični Češkoslovaški pa pripada vloga posredovalca, ker ima ozke odnošaje z vsemi slovanskimi državami, če boste dobro igrali to vlogo, ne bo to koristilo samo Češkoslovaški, temveč vsemu Slovanstvu sploh. Ne pozabite nikdar, da je slo- vanska solidarnost najboljša ga-, rancija miru v Evropi in najbolj trdna zaslomba svetovne demokracije. Dokler niso bili Slovani enottv. so bili žrtev nemške, italijanske in drugih ekspanzij. Sedaj je pa postalo Slovanstvo zaradi svojega edinstva in vzajemne bratske pomoči zelo močan činitelj v mednarodnih odnošajih in pri utrjevanju mednarodnega mira, mira, ki bo, kakor upam, demokratičen in ne imperialistič'' i. Mi, Slovani, stojimo kot barijca proti vsem hujskačem novih vojn. Kmalu bo ves svet občutil blagodejni vpliv in posebno zgodovinsko nalogo Slovanstva. Ali mislite, da bo imelo mednarodno sodišče v Nuerenbergu in razsodba tega sodišča vpliv na utrditev miru? Razsodba v Nuerenbergu oo zelo velikega pomena zlasti z« to, ker bo najresnejši opomin vsem onim osebnostim in skupinam na zapadu, ki težijo za vlado nad svetom. Novi kandidati hitlerizma bodo občutili, da bo njihova usoda ista kot Hitlerjeva, Goeringova in ostalih zločincev. Hitlerjeva' so hoteli unič ti svetovno demokracijo, totla ta je z vojno postala stokrat močnejša in vedno bolj se menja v pravo narodno demokracijo. Hoteli so uničiti Sovjetsko Zvezo, toda njena moč je z vojno neverjetno zrasla tako v svoji moralni in politični sili, kakor tudi v mednarodni avtoriteti in v ljubezni med vsemi demokratičnimi narodi V kolikor se tiče Bolgarije, je naš narod kljub vsem zunanjim in notranjim intrigam z velikanskim navdušenjem volil in se odločil za ljudsko republiko. Dan pred češkoslovaškim državnim praznikom, na dan 27. oktobra se bodo vršile v Bolgariji svobodne in demokratične volitve v Ustavodajno skupščino, ki bo položila zdrave osnove izgradnji neodvisne in srečne ljudske republike Bolgarije. Borimo se za pošten in demokratičen mir. Položaj našega naroda je zelo težak zaradi delovanja monarhije, kraljevega roda Kobur-gov in zločinskih fašističnih pomagačev. Toda v Sovjetski zvezi kakor tudi v ostalih slovanskih narodih in v svetovni de mokra eiji imamo resnično bratsko pomoč. Zahvaljujemo se Češkoslovaški republiki za njeno plemenito in bratsko pomoč na mirovni Šolsko vprašanje v tistem delu Slovenskega Primorja, ki se nahaja že skoraj poldrugo leto pod okupacijo anglo-ameriških oboroženih sil, postaja od dneva ilo dneva vedno bolj pereče. Ljudstvo hoče svoje šole, šole, ki b? delovale po načelih in smernicah, k; jih je začrtal zgodovinski razvoj in borba slovenskega naroda za obstoj in demokratične svoboščine. Na drugi strani pa ima mo Zavezniško vojaško upravo in njen šolski oddelek, ki pojmujeta potrebe našega šolsUa tako, da je naše ljudstvo primorano, boriti se neprestano proti takemu pojmovanju, ki je v kričečem nasprotju z demokratičnimi vzgojeslovnimi metodami vseh ostalih naprednih narodov. Demokracija pomeni v grščini to, čemur mi pravimo danes ljudska vlada ali ljudska oblast, Veliko se govori in piše o demokraciji prav v tistem taboru, ki jJ najmanj demokratičen, ker ne upošteva pravic in feženj tistega činitelja, ki je v vsaki resnični demokraciji nosilec oblasti: delovnega ljudstva. Sistem, ki danes vlada pri nas, v coni A, je tako antidemokrati-čen, da se to odraža in občuti na vsakem koraku v vsakdanjeid sveta. Hoteli so tudi uničiti komunizem, toda z vojno so postale komunizem in Komunistične partije mnogo močnejše. Vsem svobodnim narodom so hoteli pripraviti tiranijo, toda pripeljali so svojo lastno državo v strašno katastrofo, kakršne moderna zgodovina še ni doživela. LTniči!i so polovico svojega naroda, uničili so bogato industrijo svoje države in na mesto, da so gospodarji nad svetom, stoje v Nuerenbergu pod vešali. Ali obstoja v svetovni zgodovini boljši primer za vse hujskače nove vojne, za vse »uebermensche«, za vse one, ki mislijo, da bodo zavladali nad svetom. V tem leži ves smisel Nuerenberga. Osebno pa, kot obtoženec v procesu zaradi požara Reichstaga. čutim prirodno in globoko moralno zadovoljstvo. Takrat je Goering dvigal svoj meč v namenu, da mi odseka glavo, toda ostal sem živ. Moj krvnik Goering bo pa končal na ve-šalih (sredi tega tedna je že končal sicer ne na vešalih, pač pa s strupom op. st.) z vsemi svojimi sodelavci. Železna logika dogodkov, ki so se tedaj odigravali, je svetu prikazala v pravi luči tudi mojo tedanjo izjavo, da je fašizem groba in destruktivna, toda slaba in prehodna sila. Tedanja moja izjava je pravo proroštvo in se je dobesedno izpolnila. Pokazalo se je, da vsakdo, ki dvigne meč proti volji narodov, proti demokraciji, proti Sovjetski zvezi, je tudi z mečem končan. konferenci v Parizu. Naj se odigravajo dogodki kakor hočejo, ostane dejstvo, da ne bo bolgarski narod prodal svoje svobode, neodvisnosti in svoje bodočnosti za perišče sočivja. Nobene grožnje z novo vojno in atomsko bombo s strani imperialistov m reakcionarjev ne morejo vreč; našega junaškega in poštenega naroda na kolena. Bolgarija bo šla po pravilni poti, katero je našla po letih tolikih izkušenj in se ne bo na nikogar ozirala. Globoko sem prepričan, da je naša stvai pravična in da bomo gotovo zmagali. Iskreno pozdravljam ozko sodelovanje med Čehi in Slovaki v novi Češkoslovaški in pošiljam pozdrave delavnemu narod i bratske republike. Vsak uspeh nove Češkoslovaške je uspeli vseh Slovanov. življenju. Ga ni odloka in nareiL he Zavezniške vojaške uprave, ki ne bi naleteli na odpor ali negodovanje našega ljudstva. Vzemimo kot primer naše šolsko vprašanje. Borba za naše šole sc nadaljuje z isto nezmanjšano silo kot sc je vodila v prejšnjih časih, ko je obstoj našega šolstva bi! ogrožen od nemškega in italijanskega raznarodovalnega imperializma. Fizičen obstoj naše šole sicer danes ni v toliki nevarnosti kot je bil prej, zato pa je v tem trenutku naša šola v veliki nevarnosti, da postane nekaj, kar bi bilo v ostrem nasprotju s pojmovanjem, ki ga ima na-še ljudstvo o šolstvu in učitelj stvu. Ločiti šolo otl ljudstva in zapreti jo v nekakšen slonokoščeni stolp, kjer naj bi živela sama zase, daleč od vsakega gibanja zdravih ljudskih sil, je nc smisel, ki ne more dolgo trajati in ki mora prej ali slej dovesti neminovno do konflikta med ljudstvom, ki hoče in mora imet' vzgojo svojih otrok v svojih rokah. in med oblastjo, ki si pri svaja neko pravico, ki ji nc jiri-pada po prav nobenem zakonu, niti človeškem niti božjem, da bi krojila usodo našega šolstva z vidikov svojih političnih in mo- goče celo osvajalnih cil jev, ki jih skriva pod obrabljeno frazo, da mora šola biti apolitična. Naši šoli očitajo, da j*, oolitič-na, da se v naših šolskiii učbenikih nahajajo čtiva, ki so čisto političnega značaja in ki, po njihovem mnenju, služijo edinole v propagandne svrhe ter so potemtakem, tako naglašajo spet oni, brez vsake vzgojne in -. tiene vrednosti. Naši otroci ne bi torej smeli ničesar vedeti o naših naporih ’■ naših žrtvah tekom zadnjih desetletij, ko se je naše ljudstvo borilo proti tujemu imperializmu in fašističnemu nasilji- za svoje golo življenje in za najosnovnejše človečanske pravice. Vse to naj se torej enostavno briše iz naše zgodovine, iz src in spoltrila naših otrok, a namesto teg* naj se v šolah nudi našim otrokom nekakšna nevtralna in brezbarvna literatura, ki je daleč od vsakega pravega življenja in uso-dcpolnih zgodovinskih dogodkov, ki so postavili jugoslovanske narode na prvo mesto na po-zornici svetovnega dogajanja. Mi ne bi smeli v naših šolah govoriti o maršalu Titu, o borbi narodov Jugoslavije za osvoboditev, o junaških podvigih naših borcev in o krvavem nasilju fašističnih zveri nad našim ljudstvom — ker je vse to neka »politika«. Radovedni smo, kaj bi ameriško ljudstvo in amerišk' vzgojitelji dejali, če bi jim prepovedali govoriti v šolah o Juriji: \\ ashingtonu, o Lafayette-u in ostalih velikih možeh ter o vojn;, ki so jo vodile ameriške republike proti nasilni kolonialni poli tiki angleških imperialistov Rodoljubni ljudski duhovniki izkazujejo zveitobo in ljubezen nanram narodu Ljudski duhovnik Vjekoslav Trdan, župnik katoliške župnije Ladislac v garešniškem okraju je poslal uredništvu »Vjesnika« članek, v katerem poudarja, da se v Zagrebu sodi onim, ki so ;e pregrešili proti rodni grudi. Ta članek je bil napisan v zvezi z razpravo proti nadškofu Stepincu. V članku je med drugim rečeno: »Vsem nam je v živem sponr-nu leto 1941. Takrat so padle odločitve — za ali proti okupatorju. Jasno in pošteno je bilo, da bi se vsak rodoljub odločil: proti okupatorju. Solze so nam tekle, ko smo po radiu slišali poziv, da naj se pokoravamo nasilnemu okupatoriu. Čakali smo poziva z najvišjega mesta, da branimo svojo domovino in zemljo pred sovražnikovim napadom. Ogrožena ie bila zemlja, vsakdanji kruh in vse. kar predstavlja življenje nekega naroda. Izmišljen jr bil peklenski načrt, da se narodi sprejo rasno, versko in nacionalno, tako, da bi neenotni izgubili svobodo in državo ter da bi se med sabo uničili. Vse to smo doživeli. Danes vemo, da so bili duhovniki, ki so pokazali zvestobo :n ljubezen napram narodu, ki jim je v LR Hrvatski vzor monsignor dr. Svetozar Rittig. Sedaj se p n sodi onim duhovnikom, ki so se pregrešili zoper rodno grudo, zoper svoj narod pred in po osvoboditvi. Obtožnica je bila razširjena na zagrebškega nadškofa Stepinca. Sami sodelavci nadškofa, zlasti pa provincia! Martinčič, ki po svojem položaju v cerkveni organizaciji, predstavljajo visoke osebnosti, so se izrazili, da ne bi pristali na zveze z nasilnim okupatorjem, če ne bi imeli direktiv od zgoraj. Tako so javno obsodili zgrešeno delo, ki so ga storili sami in nadškof Stepinac«. ČITA (TEIN ŠIRITE „SOŠKI TEDNIK" Osnove ljudske republike Bolgariie ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 0 „politiki" v naši šoli GLAS IZ MESTA EV Z DEŽELE Pevma Pionirji so nastopili Preteklo nedeljo so naši domači pionirji pokazali kaj vse so zmožni, če se dobro pripravijo Njih prireditev so otvorili z deklamacijo »Dolga, dolga leta smo molčali«. Sledila je »Pesem o domovini«, dvospev »Tam gori za našo vasjo«, krasno izpeljan balet ter plesna točka, ki so jo iz-sajale dve srčkani pionirki. Po srečeno je bila podana igrica o slepem Tončku in burka o sitni Urši, ki je spravila v smeh vse občinstvo. Nadejamo se, da nas bodo nasi najmlajši še večkrat razveselili s podobnimi prireditvami. Renče’ Kulturna prireditev Skupno z mladino in člani igralske skupine prosv. društva »Zvezda« je drugi bataljon J.A., ki je nastanjen v naši vasi, priredil preteklo nedeljo dobro uspelo kulturno slovesnost. Po uvodnem govoru tov. poročnika, ki je proslavil drugo obletnico osvoboditve Beograda, so sledile točke dobro sestavljenega sporeda, ki so'med recitacijami, petjem in burko »jezični doktor«, spravili vse številne gledalce v dobro voljo. Igralci kakor pevci so jih popolnoma zadovoljili; tovarišica Pregljeva, burno pozdravljena, je morala na splošno zahtevo dodati še solospev: »veseli veter«. Kanal Izgradnja ljudske oblasti Okrajna komisija za dvomesečno tekmovanje na kanalskem si je zadala nalogo, da bolj smo-tieno izvede združenje krajevnih NOG, ki jih je sedaj 28 v okraju. Reorganizacija je zbudila obče zanimanje pri ljudstvu ter se je sklenilo skrčiti število krajevnih odborov na 13. Prebivalci so živahno razpravljali, prinašali so več ali manj tehtne razloge ter se zedinili na dokončen sklep, ki bo upravno najbolj ustrezal volji vaščanov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vsi drugi dopisi pridejo na vrsto prihodnjič! Telesna vzgoja ftrepi zdravje Tudi Goriška je pričela razumevati, da je namen telesne vzgoje utrditi narodu zdravje ter •ga-dvigniti do kar največje storilnosti, da si ohrani vse, kar si je pridobil v osvobodilnem boju. da se povzdigne vedno više ter zaživi zdravo, krepko in častno živjenje. Narod ima tem večjo zmožnost za delo, njegova stord-nost je tem večja, čimboljša j; njegovo fizično zdravje in čim večja je njegova fizična mdč. Da pa st s telesnimi vajami ne Je ohranita, ampak kar najb >ije ■okrepljata fizično zdravje in moč o tem ne more biti dvoma. O tem ne bo glede duhovnih delav cv nihče dvomil. Pa tudi glede teies-ndt delavcev v obrti in industriji, komaj še kdo zine, da jim ni potrebna telesna vzgoja, s v jim enostransko, v slabem zrak i opravljeno delo, gloda zdravje in moč. Kaj pa kmetovalcem? Ali so njemu potrebne telesne vaje? Saj se giblje na svežem zraku! Da ludi njemu so potrebne in t '• nič manj kakor drugim dcou eem. Tudi kmečko delo je en ' sl lansko. Usmerja se vedno na iste dele telesa in ne očvršča, kakor raznovrstno se menjajoče gibanje. Prav za to očvrščanjv je treba tudi kmetovalcem telesnih vaj. S pravimi telesnimi vajam’ se vzgaja pogum, samozavest, vedrost duha, čvrstost življenja in močna volja. Mladina se uči polagoma dosegati vedno večje in težje cilje. Treba se je premagovati in zatajevati, če naj se doseže cilj. Pa tudi za one, ki začno telovaditi v poznejših letih (in za začetek ni nikdar prepozno), je potrebna primerna izbera telesnih vaj. Tudi za starejše ljudi je telovadnica še vedno dober preizkus samozatajevanja, volje in energije. Telovadba navaja k disciplini, skupnosti in medsebojnem tovarištvu. Pri skupnih telesnih vajah dela več telovadcev s skupnim ciljem (pri velikih javnih nastopih na stotine in tisoče). Kako bi se mogli ti nastopi izvesti brez velike discipline? Telovadec se uči delati v harmoniji skupno z drugimi. Z njimi ima skupen cilj pred očmi. Uči se obzirnosti do drugih, se podrejati. Telovadcu se razvija socialni čut, čut resničnega bratstva in ljubezni, ki so najtrdnejša podlaga demokratičnosti. Naše telesno-vzgojno delo, naša fizkulturna organizacija, ne bo uspevala, če ne bomo vsega svojega prizadevanja zastavili za cil, da prispevamo k napredku KREPKA BRIŠKA Deset bratov in sester, ki so bili razkropljeni po svetu, so se po tolikem času zopet znašli pod domačim krovom v sončnih Brdih Zelo zavedna družina Koršič iz Gorenjega Cerovega je obhajala vesel rodbinski praznik. Po dolgih letih jim je bila sreča mila, da so se sestali vsi bratje in sestre — deset po številu, katen so srečno prestali vse grozote vojne. Kot zavedni antifašisti vzgojujejo številne otroke v narodnem in demokratskem dunu; dve mladi življenji so darovali za boljšo in lepšo bodočnost naše domovine. V osvobodilni borbi sta padla sin Jožefa in sin Franca. Ob priliki srečnega snidenja so se spomnili naših prepotrebni socialnih ustanov ter darovali za vojne sirote briškega okraja 1000 lir, za sklad našega lista pa 500 lir. Čvrsti briški rodbini želimo še v nadalje zdravja in sreče ter sc ji obenem zahvaljujemo za velikodušne darove. in dvigu fizične sile našega delovnega ljudstva. Pri nas se je v tem pogledu premalo storilo. Pomanjkanje je pravega aktivnega in sistematičnega dela po društvih in fizkulturnih odsekih prosvetnih društev. Delalo se je samo kadar so se bližali javni nastopi. Ker so mladinske organizacije glavni nosilci vsega fizkulturncga dela, morajo iste za dosego zadanih ciljev storiti vse, da se bo naša mladina masovno opnjeii dela. Le na ta način si vzgojimo rod, ki bo samozavestno branil domovino in svoj narod. Slavnostna otvoritev divaške jarme V nedeljo, 20. oktobra, je bila slavnostna otvoritev podzemske jame v Divači. Otvoritve se je udeležilo veliko število izletnikov iz Ljubljane in Trsta ter drugih krajev Primorske. Ljubljančane je na divaškem kolodvoru svečano pričakala godba železničarjev in njihovo zastopstvo. Okoli 10. ure je bil v jami govor tajnika SIAU iz Divače, ki je med drugim dejal, da je predvsem zaslu- ga udarnikov iz Divače in vse okolice, zlasti železničarjev, da je bila odprta nova kraška jame. prirodne lepote in dana v ogled vsemu ljudstvu. Podčrtal je tudi povezanost primorskega ljudstva z ostalimi narodi Jugoslavije ki Su skupaj osvobodili lepo pri-morsko zemljo, polno prirodnega čara. Dejal je, da so se fašistični in nacistični okupatorji znašali tudi nad naravnim zakladom pri morskega ljudstva; z dinamitom sc zasuli vhod v divaško j .mio S tem so dokazali, da ne morijo camo primorskega ljudstva, marveč da hočejo uničiti tudi njegova naravna bogastva in podzemske prirodne zaklade. V svojem govoru je tajnik imenoval poedine delavce, ki so proglašeni za udarnike. Sledilo je razvitje sindikalne zastave sekcije železničarjev v Divači Godba je zaigrala narodno himno nakar je tajnik SIAU povabil vse prisotne, naj si ogledajo globine in lepote novootvorjene jame. Divaška jama je nekaj očarljivega v naravi. V njej srno bodri preko 1 uro. Provizorična pot nas je peljala v globine, ki so nas slikovito spominjale na Dantejev onstranski svet v »Bo/an-stveni komediji«. Na svoji poti smo tudi ugotovili, koliko truda je bilo vloženega v to, da se pod zemske lepote te jame lahko razkazujejo ljudstvu v svoji naravi, potom provizorične razsvetljave in potom varnih prehodov po globinah in po skalovju med naravno umetniškimi stenami. Godbe so igrale v komaj opaženih vdorih notranjosti in njeni zvoki so čudovito odmevad ter nas spominjali na čarobne pravljice. Žal pa je sprememba vremena znatno omejila število obiskovalcev v eno najlepših evropskih naravnih jam. Toplo pa priporočamo vsem ljubiteljem narave, da si ogledajo njene lepote. Za invalide in upokojence Zavezniška vojaška uprava je z odlokom št. 17 zvišala invalidnine in starostne pokojnine. Novi poviški znašajo od 36 do 70u'o. Najnižjo invalidnino za moške so določili na 1().8()0 lir, za ženske po 8.640 lir. Najnižjo starostno pokojnino za moške na 8640 lir in za ženske 6.480 lir. Omenjene vsote bodo zvišali za IO'1'» za vsakega otroka, ki ga mora upokojenec vzdrževati. ■ ■ ■ ■■ I': J;..' .,■'.,,1. disino 2agceba - c 'isir "!"!! 'i*''"'rifilili! W1'1'1' iWIlfW •IIKH! •r' amo žimLertje na jLcoabsfc cm 'Ijlli . Ijiii ' i.. ,• liijjj., • ■ \ -k ,1,11, v, ■ ' ‘ ' .■ Mi; ■' ■■ Takoj po osvoboditvi, ko je bilo treba ogromno važnih gospodarskih vprašanj se je vendar tudi na kulturnem polju začem delovati s podvojeno silo in požrtvovalnostjo. Po načrtu, ki je bil izdelan v času borbe same, je kulturno in prosvetni razmah na flrvatskcm v dobrem letu časa /adobil jasne oblike ter zabeležil prav dobre uspehe. Da je lahko do tega prišlo, gre v prvi vrsti zahvala frontovskim organizacijam ii. ljudski oblasti, ki so dale vso možno pomoč. Prva in najvažnejša skrb ljudske oblasti je bila, zmanjšati nepismenost med ljudstvom. Kakor znano, so prejšnji režimi to silno zanemarjali, da ne rečemo, da niso sploh ničesar napravili, da hi se nepismenosti prišlo v okom. Sedaj so bili ustanovljeni po mestih in vaseh posebni tečaji, ki so pokazali prav lepe uspehe. Isto-tako so se slični tečaji ustanovili tudi po vojašnicah. S to akcijo \ zvezi je tudi zbiranje knjig za vaške knjižnice, katerih se pridno poslužujejo kmetje in delavci. Knjižni zavodi so si zadali nalogo, da izdajajo poučne in zabavne knjige po cenah, da si jih lahko vsak nabavi. Kljub po- manjkanju papirja je bila agilnost raznih knjižnih zavodov vse hvale vredna, saj so se izdajale brošure in knjige z gospodarsko in politično vsebino, ki so šle v desettisočih izvodih med ljudske množice. Enako je tudi časopisje na višini. Sedanja borba za Trst in Primorje je narekovala potrebo, da so književne založbe izdale več knjig in brošur o tem perečem vprašanju. Tako je »Narodna založba Hrvatske« dala na svetlo knjigo »Trst« od Ive Mi-hoviloviča, nekdanjega urednika »Istarske Riječi« v Trstu. Zagrebški književni zavod »Binoza« pa knjigo »Talijanska politika i pitanje Trsta« od Alfonza Hribarja, ki je posvečena slovensko-italijanski antifašistični mladini. Politični književni zavod »Na-prijed« pa je izdal o tem vprašanju več brošur. Država pa je od svoje strani odobrila velike nagrade za najboljša književna in znanstvena dela. Poskrbela je tu- di za odpočitek učenjakov, književnikov in umetnikov ter jim je stavila na razpolago grad Tra-koščan, kjer bodo zaslužni kulturni delavci lahko v miru ir. brezplačno vživali večmesečne počitnice. To leto se je vršilo več slikarskih razstav v Zagrebu in Splitu, ki so bile sijajno obiskane. Umetniki. ki so preživeli 4. in 5. ofenzivo imajo še ogromnega materiala in motivov na razpolago ter se nam obeta v doglednem času še velik umetniški razmah paših slikarjev in kiparjev. Od vseh panog umetnosti si je gledališka najpreje opomogla. Veliko število igralcev in pevcev sc je udeležilo osvobodilnega boja in je prineslo sedaj na gledališke odre nov in svež duh, ki veje iz odrskih del samih, kakor tudi po novem načinu podajanja. Gledališki sporedi imajo po-največ slovanski značaj; častna mesta zavzemajo pa še vedno klasična in moderna dela. Zagrebška opera predvideva prerni-jero opere »Kamenik« od hrvaškega komponista Jakova Gotovca. Operna sezona se je začela z opero »Ljubav i zloba« Vatro-slava Lisinskega. »Ljubav i zloba« je prva hrvaška opera in obhaja ravno letos 100 letnico odkar je bila prvič uprizorjena. To leto bo odprtih 10 gledališč in od teh so 4 (Zagreb, Osjek, Reka in Split), ki gojijo opero, balet in dramo, ostalih 6 (Varaždin, Bjelovar, Karlovac, Zadar, Šibenik in Dubrovnik) pa samo dramo. Predvidena so gostovanja po manjših mestih in vaseh, tako da bo tudi podeželsko občinstvo lahko spoznalo nova dela gledališke umetnosti. V to svrho je federalna vlada določila znesek 40 milijonov dinarjev. Enako kakor domače umetnike pozdravljajo Hrvati tudi inozemske sku- Ji'i ■ mil pine, ki so večkrat že razveselili hrvatsko publiko. S posebnim navdušenjem je bilo sprejeto go stovanje Moskovskega gledališča »Lenjinski komsomol«, ki se je mudilo v Zagrebu 12 dni. Bratski sovjetski igralci so želi popoln uspeh, kakor ga je že prej bila deležna baletna skupina. Silno popularni so tudi koncerti, katere prireja Glasbeni zavod v Zagrebu. Istotako so na dovršmi višini koncerti radio postaje Zagreb. Naj ne pozabimo na koncerte pevskega zbora iz Kojskega v Malem gledališču za časa III. mladinskega kongresa in zbor »Srečka Kosovela«, ki se je vršil v nabito polni dvorani Velikega gledališča. Enako se je dvignila ljudska glasbena umetnost; posebni strokovnjaki obiskujejo vse kraje Hrvatske, zbirajo starejše in nove narodne pesmi ter jih dalje popularizirajo. Že iz tega kratkega pregleda je razvidno, kako ljudska oblast širi med narod vse panoge ljudske prosvete. Ker je delo na tem polju silno živahno, je pričakovati vedno večje uspehe. Zagreb je nekako kulturno središče Balkana ter bomo brez dvoma / doglednem času še marsikaj slišali, Pripravimo kislo krmo (Nadaljevanje in konec). Vsekakor pa pazi, da izkoplješ zasipnico na takem kraju, da je ▼oda ne bo zamakala ali da tal-■a voda ne bo pritekla vanjo. Površina zasipnice bodi čim manj-*a, da bo dostop zraka čim težji. Zasipmca bodi torej raje ožja, pa globlja. Kdor krme sploh ne more posušiti, bodisi, ker nima kozolca, ali bodisi, da j|C vreme že prehladno in se zato zelena krma ne more dovolj hitro sušiti, ta je ■aravnost prisiljen napraviti zasilni silos, najbolje torej zasipnico. Glavna stvar je pač, da onemogočiš zraku dostop v dobro stlačeno, dobro zrezano krmo, bodisi zvrha, bodisi s strani. Da zasipnico torej zabiješ z ilovico, ki ji primešaš malo plev, da se tako močno ne razruši in da ne razpoka. Razpoke pa moraš sproti mašiti, zamazati z ilovico, večkrat poškropiti, dokler je suho ▼reme. Tako boš preprečil, da zrak ne bo mogel v jamo. .le torej dovolj načinov za popolno uporabo zelene krme, ki še raste sedaj na polju in ki je ▼se ne bomo mogli v zelenem stanju pokrmiti. Ni potrebno, da aam propade niti kilogram zelene krme. Kdor je ne more skisati ▼ solidnih stalnih silosih jo bo skisal pač v zasilnih jamah ali pa v najslabšem primeru jo bo posušil. V tem slučaju bo pridobil odlično krmo, ki bo še vedno dosegla v krmilni vrednosti navadno travniško seno zlasti letošnje, ki je sestavljeno iz samih travniških zeli, samo iz trave ne. Saj je letošnja prva košnja na zunaj izglodala prav tako, kakor navadno izgleda otava. Same rože in plevel, trav pa malo. ali nič. Najboljše seno pa dajejo le najboljše naše trave, kakor je to zlasti oves, bilnica, pahovka, la-tovka in pasje trave. Je pa že lani oslabela naša travniška ruša zaradi hude šuše in namesto, da bi si je letos spomladi opomogla, kakor bi se zgodilo ob izdatni moči, je pa zaradi ponovne suše propadla še ona ruša, kar jo je ostalo od lani. Upamo si celo tr diti, da tudi prihodnje leto ne ho obilno sena, pa čeprav bo obilo dežja. Le krepko dušično gnojenje in izdatna moča bi počasi pomladila travniško rušo, ki je zaradi teh dveh zaporednih suš skoraj izbirala. S tem dejstvom računajmo že danes! Dve sušni leti sta nam podali dovolj otipljiv dokaz, da so tudi v naši deželi kmetom silosi po trebni. Marsikdo, ki jih je doslej omalovaževal ali celo po strani gledal, češ, zopet neke nepotrebne novotarije, se je lahko temeljito prepričal o koristnosti teh kmetijskih naprav. Res je, da je kisla krma lani in da bo tudi letos rešila marsikateri goveji hlev. Marsikateri rep govedi bi bil moral pod nož, če kmetija ne bi imela silosa. Prepričani smo, da so vsi kmetovalci, ki imajo silos, z njim sedaj sila zadovoljni. Lepo bi bilo, da sporočijo svoje zadovoljstvo tudi drugim kmetovalcem, da kaj napišejo o lastnih izkušnjah s kisanjem krme lani in letos. Njihove izkušnje bodo marsikomu v spodbudo in posnemanje. O uspehih in neuspeh'h naj pa poročajo tudi vsi oni kme tovalci, ki bodo letos kisali krmo v zasilnih jamah, v zasipnicah. Vse to bo zanimivo in za našo prakso neprecenljive vrednosti. Na koncu še nekoliko besedi o krmilni vrednosti kisle krme. Največja prednost oz. dobrota kisle krme leži v njenem odlič nem okusu, v lahki prebavnosti, ki omogoči, da se krma docela izrabi in pa v vsebini karotina Kako vpliva karotin? V dobri kisli koruzi je lahko po enem letu še toliko karotina kolikor ga je vsebovala zelena koruza. Navadno se ravna izguba karotina po izgubi celotne teže kisle koruze. Malokdaj je ta izguba manjša od 10°/o teže, če krma dolgo stoji, se ga lahko izgubi tudi 25°/o. Vendar tudi v najslabšem slučaju izguba karotina v kisli krmi ne doseže izgubljene kisline v suhem senu; ori sušenju krme se ga izgubi več kot 25%. Prav zaradi visoke vsebine karotina je kisla krma tako odličen nadomestek za dobro seno. Kisle koruze, kisel sirek ali su-damske trave, kisla žita in skisane trave ne vsebujejo dovolj beljakovin in rudninskih snovi, ki jih žival nujno rabi za svoj razvoj. To pomanjkljivost izpopolnimo s krepkimi krmili in s senom stročnic, ki je bogato na beljakovini in na apnu. Otrobi, oljnate pogače in kostne moke bodo dobavile živini vse one snovi, ki j ih v kisli krmi ni, in živina se bo odlično počutila in razvijala. Ni več potrebno hvaliti kisle krme. Naš kmetovalec se je že sam prepriča! o njeni vrednosti. To spoznanje je najboljši porok, da se bo kisanje krme pri nas posplošilo, in vemo, da bo prišel čas, ko bomo množično pristopili k zidavi silosov, tako da pri nas ne bo kmetije brez vzornega gnojišča in brez ustreznega silo-za. Ko se bo to zgodilo, tedaj pa naša živina ne bo več tako na milost in nemilost izročena muhastemu vremenu kakor danes. .......... Ing. S. Kaši udarnih! Mladinska delovna brigada «Srečko Kosovel« s Prestranka pri Postojni je bila proglašena za udarno. Brigada je pomagala pri gradnji mosta v Prestranku in se je kljub težavam pri kopanju temeljev za most odlično izkazala. Pri vseh delih II. izmene se jc zlasti odlikovalo 6 mladincev in mladink, ki so postali udarniki Ti so: Grlica Jože iz okraj Hrpelje - Kozina, Lavrenčič Pepca iz Vrhpolja, Uršič Iva iz Slapa, Peršič Helena in Konic Slavica, obe iz St. Mihaela v vipavskem okraju ter Štrukelj Anica. Najboljša izmed vseh je bila pri delu Čermelj Dorica iz Ozeljana, ki je bila proglašena za udarnico že v L izmeni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Začeteh pouka na slovenski nižji srednji šoli o Gorici Učenci in učenke slovenske nižje srednje šole v Gorici nat st zberejo 26. oktobra t. 1. ob 8.45 v šolskih prostorih v ulici Ran-daccio št. 22, odkoder bodo šli v spremstvu svojih profesorjev k začetni šolski maši. Natančnejša navodila bodo dobili v šoli pred odhodom v cerkev. Ravnateljstvo vljudno vabi tudi stariše otrok, da se udeležijo cerkvenega opra vila. Nove užitnine in tnltse Od 21. t. m. dalje so bile v co n; A povišane užitnine in takse na surovo in praženo kavo, na kakav, sladko skorjo in druge začimbe. Užitnino bodo terjali tudi od proizvodov, ki vsebujejo kakav, kakor sladkorčkov, mandljevih sladic, piškotov, sladkornih izdelkov, čokolade itd. Odlok določa, da morajo vsi oni, ki imajo v zalogi nad 25 kg kave, nad 20 kg čokolade ali 10 kg kakava, te zaloge prijaviti ca-rinarnam in tehničnim uradom za proizvodne takse. Prijaviti jih morajo 5 do 10 dni po uveljavljanju te odredbe. Od teh zalog bodo morali plačati določene užitnine v celoti. Užitnino bodo izterjevale cariname. Predujem na račun bodočili pouiškOD plač Finančni oddelek pri ZVU je odobril takojšno podelitev predujma v znesku 3000 lir na osebo stalnim državnim in začasnim državnim uradnikom in delavcem. Ta predujem se bo odbil od poviška plač, ki bo v kratkem odobren. Pri podeljevanju predujma veljajo nekatere omejitve. Varčujte z električnim tokom V preteklih dneh je bilo opaziti velik povišek v uporabi električnega to-ka, kar je brez dvoma treba pripisati uporabi električnih peči. Občinsko podjetje prepoveduje rabo električnega toka v to svrho ter priporoča vsem, naj šte-dijo z uporabo električnega toka. Urad rt e ure pri prehranjevalnem uradu (Sepral) Od ponedeljka, 21. oktobra dalje, bo pri prehranjevalnem uradu (Sepral) uveden nepretrgan urnik. Razen nedelje in praznikov so uradi odprti občinstvu vsak dan od 9. do 12. ure. Prepoved izvoza vina Okrožni odsek za prehrano v tiorici javlja, da je po navodilih ZVU prepovedano izvažati vino iz cone A. Odsek bo izdajal dovoljenja za izvoz le pridelovalcem vina in to po 100 litrov na vsakega družinskega člana. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦ POIZV UDHK Komur je kaj znano o tov. Kavčiču Ludviku, sinu Franca, roj. 8. avgusta 1908, ki je bil inter ii-ran v Buchenwaldu, prosimo, da to sporoči njegovi ženi Mariji Kavčič, Modrejce št. 32 — Kanal, Goriško ah pa naravnost na naše uredništvo. Drobne novice * Pred senatom vojaškega sodišča za mesto Beograd je pričela razprava proti 22 Nemcem vojnim zločincem, pripadnikom nemške armade, SS čet, organizacije Todt in Wehrmachta. * Pri naknadnih občinskih volitvah, ki so se vršile v Italiji, so levičarske stranke dosegle nov uspeh. * Skupina sovjetskih umetnikov, ki je prispela na Dunaj na čelu s profesorjem Vasječkim, ji. vzbudila pozornost avstrijske javnosti. Profesor Vasječki je imel predavanje o razvoju filozofske znanosti v Sovjetski zve zi. Eden izmed članov delegacije je prečita! referat za zdrava k. v dunajski zdravniški zbornici in referat o čuvanju zdravja v Sovjetski zvezi. Velik dogodek za avstrijsko prestolnico so bili tudi koncerti sovjetskega umetnika Kozlovskega in pianista Liera. Umetniki so doživeli velik uspeh. * Poplava v Assamu v Indiji je dosegla katastrofalen obseg. Po-p'avljenih je bilo 120 vasi, 300 tisoč oseb je brez strehe. Prebivalci živijo na ladjah in na strehah. Mnogo živine je utonilo. * V Zagrebu so na svečan način odprli razstavo češkoslovaškega odpora od 1398.-1945. leta. * Delavci in nameščenci velikih tovarn in delavnic v Stever-ju — v nemški Avstriji —- so 10. oktobra pričeli stavkati vsled nezadostne prehrane. * Ob krvavih spopadih, ki so se odigrali v Rimu 9. oktobra, je republikanska stranka objavila izjavo, kjer je rečeno, da »povzroča notranji položaj v državi resno zaskrbljenost«. Reakcija v Italiji računa, da bo z zaostritvijo splošnega položaja v državi ustvarila pogoje za obnovo fašizma. Republikanska stranka od kriva to »izzivalno zamisel ;eak-cije« in zahteva, da vlada hitro podvzame odločne ukrepe za zboljšanje gospodarskega položaja. * Belgijski poslanik v VVashing-tonu je predložil pritožbo sekretarju organizacije ZN Trygve Lieu radi bega belgijskega vojnega zločinca Degrella iz Špani je- * Sovietske železniške oblasti so izročile iranskim predstavnikom severozapadno iransko železnico, ki jo je upravljalo zadnja štiri in pol leta sovjetsko osobje. * Pevski zbor moravskih učiteljev je obiskal Maribor, Ptuj in Celje, kjer je priredil več koncertov. V nabito polnih n svečano okrašenih dvoranan so visele slike maršala Tita in Masa-rvka. * Iz Poljske je prispelo 25.000 ton UNRRA-inega koksa za Jugoslavijo. * 18. oktobra je umrl slav d češki kipar Ladislav Šalbun. ■' tihim je nositelj številnih nagrad na mednarodnih natečajih. Mnogi praški spomeniki so njegov > delo. * Mestno gledališče v Olomou cu, starodavnem mestu Morav ske, je imelo v soboto dne 12 oktobra premijero kolektivne slovenske drame, ki ima češki naslov »Svet brez nenàvisti« (Svet brez sovraštva), ki jo je spisala Mira Pucova, učiteljica iz Ljubljane, ki je sama doživela peklo koncentracijskega taborišča. * V mestu Litomerice (60 ka« severno od Prage) je bila zgrajena velika državna hladilnica, t katero se lahko naenkrat vloži J milijone kg mesa. * Po poročilih ministrstva z* poljedelstvo, so na Češkem in Moravskem zaplenili Nemcem ter njihovim sodelavcem oko In 1.650.000 ha orne zemlje i* 950.000 ha gozdov. Vse to so raz delili med 127.000 kolonistov. * V Prago je prispela skupin* lužiško-srbskih študentov, ki po tujejo v Jugoslavijo, da se udeležijo del pri zgraditvi Mladiu ske proge Brčko-Banoviči. * Jugoslovanska narodna manj šina na Madžarskem še do danes ni dobila svojih šol. Madžarska vlada je večkrat obljubljala, d* bodo dobile narodne manjšine svoje šole, toda do danes še ni uresničila svojih obljub. * Član britanskega parlamenta, laburistični poslanec Solley, ki je pred kratkim obiskal Trst, je iz javil na zborovanju v svojem ro-livnem okrožju Essex-u: »Obtožujem zavezniško vojaško upravo v Trstu, da vzdržuje hude fašiste na visokih položajih. Tako je bil n. pr. glavni inšpektor civilne policije v Trstu, znan član italijanske politične policije v ten? mestu, znan pa je bil tudi /aradf svoje brutalnosti«. * V zadnjih tednih je prišlo po vsem šoanskem Maroku do nemirov. V Tetuanu so bile mno žične manifestacije proti falangi stičnim šefom, pri katerih ie sodelovalo preko 15.000 domačinov * Jugoslavija je prejela prvo pošiljko ortopedskega materiala od UNRRA-e, katere vrednost znaša 420 milijonov dolarjev. Pošiljka vsebuje mehanične rn ke, umetne noge ter plošče za izdelovanje ortopedičnih čevljev. * Na pobudo društva prijateljev Titove Jugoslavije je bila' ddprta v praški avtomobilski * varni »Praga« razstava »Trst in JuFiska krajina«. * S posebnim sanitetnim via kom se je vrnilo v Beograd 200 otrok, ki so bili odposlani iz raz nih krajev Jugoslavije na okre vanje in zdravljenje v Švico, Otroci so bivali v Švici polnih pet mesecev in so bili nastanjeni v kantonu Tessin. Švicarske obla sti so omogočile otrokom prijetno bivanje; ljudstvo iz okoliških krajev je prihajalo in prinašalo otrokom razna darila. * V Beli Krajini je začela obratovati prva tovarna za predelavo sadnih sokov »Belsad«, ki jc bi la dograjena v rekordnem času Nova tovarna, ki se bo postopo ma večala, bo brez dvoma prme sla gospodarske koristi vsej llili Krajini, ki je po svojem milen? podnebju zelo prikladna za sa djerejo. * V Beogradu so svečano pokopali posmrtne ostanke polkovni ka Velimirja Jakiča, prvoborca Sandžaka in enega izmed organizatorjev narodno - osvobodilne borbe v Jugoslaviji. BARVARN* OOl^flRlV^K KRZNARSTVO Krzneni plaSCi po ugodnih cenah, od gooo lir naprei GORICA. - Pred škofijo, T KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE KUPUJE KOŽE VSEH VRST DIVJAČINE moderna baruarna blaga in strofenie surooih kož IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDA? - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, ^Ljudski dom“ pritličje - Izdaja lista je odobreno od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Onrici — Naiemnik : ..Primorski dnevnik* Trgooina iesfuin in kolonialnega blaga CIRIL BUDIHNA - GORICA ŠEMPETERSKA CESTA, 27 Velika izbira likerjev in vin ' Domače salame in klobase Vsem zavednim tovarišem In cenjenemu občinstvu se priporoča za nadaljnjo naklonjenost