264. StevllkD. V Uiuiuil, v sredo 23. umnim 19ZL UD. leto Isbafa ¥sak dan popoldae, Isvzemftl n«...... 120— I ........25— 1........ 40- Prt morebltncm povijanju se um daljoj n.iro^nin.i Poplaćali. Nov! naročniki naj posljcjo v prvič naročnino vedno :";"f-.^" po nakj'nid. Na samo njs!nenJ n.4.ročila b;c: posiVu^ denar.j sj r. • iroicr.io vizirati. Rasto Pustoslemšek: O razdelltui naše Po nacrtu, ki £a ie vlada predložila narodni skupščini, bi se nai naša kraljevina razdelila na 26 oblasti. Proti temu projektu je vsa opozicija z edino iziemo socijalnih de« mokratov, a zdi se, da ie tuđi v vladni večini mnogo elementov. ki nišo zadovoljni s takšno razdelit* vijo. In ti nezadovoljniki se naha-jajo tako v radikalnem, kakor v de-mokratskem taboru. In pri nas v Sloveniji? Ako ne uvažujemo klerikalcev, katerih sta* lišče ie podano že v niihovem av-tonomistienem programu, se zdi, kakor bi se nas razdelitev države v oblasti nimalo ne tikala. In vendar ie to vprasanje, ki bi zaslužilo, da bi tfa preje vsestran« sko, izcrpno in temeMito prerešetali in proučili, predno bi se brez pri* držkov izrekli za oni razdelitveni nacrt, ki ga je predložila vlada parlamentu. Vzemimo ta proiekt v splo§-nem. Po njem se naj kraljevina raz3 deli. kakor. rečeno, na 26 obi. Vse te bi uživale dokaj obsežno samoupravo, ki bi bila v rokah oblastne* ga zbora, odnosno odbora. Kaj se to pravi? Mesto dose* dan i ih pokrajinskih vlad v Bosni Dalmaciji. Hrvatski in Sloveniji nai v borlcče imr»rro 26 obi. uprav, torei 22 vlad več kakor doslej. Ker bo vsaka oblast imela poleg državne uprave tuđi se svojo avtonomno, bo upravni aparat se boli kompliciran in se obsežneiši, kakor je bil dosedaj. Treba bo nastaviti na stotine novih uradnikov, obenem pa zaraditi ali nakupiti nebroi novih poslopii za državne samoupra* vne urar'e. Stroškizato bodo znaša-li ne milijone. marveč milijarde, s čemer bo težko obremnien n<»š državni proračun, za katerec?a ?e danes, ko se nismo vzeli v kalku! teh bremen, ne moremo najti rav* novesja. 2e danes živimo v težkih fi* nancialnih neprilikah in kot edini izhod iz te sitske se priporoča vse-stranska štedenia v državnem gospodarstvu. Snlošno se nasvetuie, naj se naša drž.ivra uprava poeno* stavi, da bo mogel upravni aparat lagie in točneie funkcionirati; r>redvsem pa se nai zm^n^a f+čvu lo uradnikov, izmed k?terih se naj pridrže samo naisposo^rejši. Taki* sto se nai primerno reducira števito ministrstev in drugih drža^Tl^h urt* dov, sploh se n?i stori vse, da bo državna ur»«"*va čim naiccr!^''?^. S tem bi si đržavn letno nrištedila mili i one in miliiardc? in ob konci držaoe na oofiasii« koncev bi ob sistematični štednji v gospodarstvu vendarle prišlo d> potrebnega ravnoteži a v državnem budžetu. Toda naši državniki ne sam:>, da ne uvažujejo teh nasvetov, marveč delajo z doslednostio, ki bi bila vredna boljše stvari, samo na to, di bi našo upravo, ki ie itak vse prcie kakor uzorna, se boli komplicirali, uradniške vrste po mo^nosti šc po-desetorili ter državi nalo^H "e nev* va finančna bremena. Ali so gospodie. ki i-»f»me^vaio kraljevino razde'iti na 26 oblasti, pomislili, kakšen fin^nrni e^ekt bo imela ta razdelitev? Zdi se nam, da o finančni plati tega nacrta nišo niti razmišljali, ker ne moremo ver-jeti, da bi se sicer mogli odločiti za projekt, ki bi v času naitežie goa sDodarske krize naorti! državi mis Hjardske stroške, za katere ni nai-ti nobenega ražen ideelnega pokrit? ja. A naša država hoče živeti, fc ustaliti in konsolidirati. Tuđi za njo velja stari rimski rek: »primum vi-vere, deinde philosonVt^n«. Toda naši državniki in politiki tega ne uvažujejo. Snujejo neprestano no> ve nacrte, ki so idejno morda prav lepi, imajo pa to napako, da nišo zasnovani na realnih količinah. To veli a tuđi za projekt o razdelit^i države na oblasti. Vemo kaj ie končni smoter te razdelitve: čini najpreje izbrisati vse plemenske razlike in v najkrajšem času ustva« riti eno homogeno maso državlja-nov od Soče do Vardar ja. Nesporno hvalevrednc, raH vse ir'r*?-^ cilj kateremu bi iz vsega srca želeli, da hi čim najpreje postal kri in meso. Toda nehote se nam vsiHuie vpra* sanje: Ali ni uspešnejšega sredstva za to, kak^r r^zdHite v!cr?T;^vine ^a legiion oblasti, kar nam bo v fi-nančnem oziru naložilo takšno bus taro, da borno gospodarsko đes^t* letja jedva dihali. ali celo pod pezo tega bremena omagali? Ali bi ne bilo umestneje, da bi smatrali kot svojo prvo in naivaž-nej§o nalogo naipreie državo gospodarsko in kulturno tako okrepi* ti in oiačiti. da bi ne mo^i nošena nevarnost ne od znotraj ne od zu-naj ogrožafi v nieci eks's^enci? Gospodarsko krenka in na znotrai konsolidirana država, v kateri bi vladalo blagostanje in ki bi v vsa« kem podedu za^ovoHevala vse na* rodne plasti, bi bila največ^'a opora In razs^nica državr»e in rnro^ne misli. Proces narocineifa uiedim'e-nja bi se vršil naravnim notom z lahkoto, brez vsakih pretres^ a i cv in zapletov, končni efekt tega pto-cesa pa bi bil za državno in naroda no idejo dokaj rovolinejši, kakor ako borno skušali unifikacijo izvesti potom razkosunja kra'ievine v številne oblasti, s čemer borno sa* mo petrificirali in povećali sedanii upravni kaos, ki je našo kraljevino že itak spravi! na rob gospodarske« ga in tuđi — povdnrjamo to — idcj-nega propada. Zost ko^ dificirr.lo nts* kranif.ki in štn'crski akmpdnilizem. ki fTm gn po prevratu vendar že smatrali za premn-gano st.il:*če. Z razdolitvijo Slovenije dc?n-vati za unifiki-cij0 r^rnenja torei toliko, ki'kor izranjati hudiča z b;l-cebubom. O ogromnih stroških, ki .io nujno zvezani z ustncvitvljo mari* borske oblasti, niti ne govorimo, cpozariarro samo na vest iz Mo.ri* bora, da inče tp.mkii vlada poslonie za oblastne urade f 1^0 sobami. 'i a vest covori debele knjige . . . Zato podrigujemo z oben^a ro-kami rrmenie hrvr.tskega demokrata dr Milana R o i c a v y>Riieči■< z dne 17. t. m. »Držim, da bi se S1c« venij^. imah urediti kao :ec!na ob? !ast ča sjedisten-L n L;vh?ip*iMT ker snio naziraniii, d?. T>~zn ni treba biti bolj napeški k?kor r*zncž a'i v na* šem konkretnem ?lrči!.iu bolj hrvatski kakor Hrvrtie sam*! IHiiJiiii!i!a!i§££Đ oprssSanfs i? Bssus. Naš nemški prijatelj Hennr»n VVende! je priobeil v listu »Frankfurter Zeirung« precej obsežen čla-nek o rnusHmanskem vr>rašanju v Rosni. Iz članka po, na drobno narcelirano, je obdelo-val kršćanski kmet za visoko na* ieTmino v naturalijah, z roboto in veliko obveznostjo. Brezvestno iz« koriščmje kmetov s strani begov ie bilo globokeiši vzrok za bosanske vstaje, v katerih so zlasti pred letom 1878. goreče vaši pogostoma ozariale nebo, in Avstro*Ogrska je dobila od ber!;riske£a kongresa mandat za urravo Bosne in Hercegovine z izrcč^im nakazilom, da je njena prva naloga odprava nevred- nega in regcsrod^r-Vega src^p'eve* škecla a^ramega sistema. Ali delo* ma da po starem hftbsbrrSkem na-čeln: »divitle er imrera«! z razceps lienfem prebivalstva v muslinnar.e, rravc?!a\*ne in kr.toUke, zadrži na-stanek skupne ga iugosJovenskega narodnega čustva, deloma ker se ^e dunajska malomnrrost r»ajugodnci-še opirala na obfto^cčo gospo^ko Y>!ast, je prišli avstro^ogrska politi* ka co breznogoineaa negovania Mohamedancev. Avstro-Ogrska ie gradila mošejo za mr^eio. postav« lia'a ur>ra\-na po?Topja. kakor sari-ievsko posvetovalnteo. v mavri-škem slo* boditve v Bosni in Hercec?o^ni je razkril v podrobnostih, na kako ne,-sramen pfein ie dor»avska, monarni-ia delovala rn pol i u osvoboditve kmetov in kako nr-ilo k^ltrrr.cl.i dela ievresrici storila v okupiranih nrovinenh. Ko |c v novembru leti 1°18 zavihrr'a nad Sarajevom in Mostariern rc7ečc-višm*cvo-bela za* stava, ie bf!o na nje i zapisano: »»Zemlja onemu, ki to obdcliiie!« in zgodovin^kemu smislu \wseg;i prevrata sledeč, je odpravila med tem z nsMvo iz jun. 1°21. potrjena naredba reCenta Aleksandra iz fehris arjj. 1919. kmečko razmerjC z tnt) samo peri-.sno poto: >. Pole* bre > c-vomnih kmrC-kih pi.-scstcv s piAi-.-:ino ni:' 6-;0.(00 ha so tuđi zcivt? ljišča mogoče s površino 50.00i# hat na kal1; ~V\ v!-:dr:jo razmerc, sliine kmečkim, in kunOno bc:4luki v skunncn obs-jgu tviro^lo !JH.I.3(MI ha, ki so svobodn*'. ?;emljiškii p»j-^est, ra knteri be«: sini ^osnotLiri ?li pa iih daje isiatiko v nijcui. S noće tka, sarnovoliro se orroSuuis^ či krnetie na so bre? juridičr^ iz*4J/ lane zmožnosti v pref;oic\"Anii» **■:;?* ličnih pesestnih oblik oJr^Ic!! plačilo haka, t. .j naicmninc, pov# sodi in so se poh?sn?i vse zc^Mic. kutero so obdclovrV. Poli ne? i okoli principa odškodnine. priziui-ne begom za raz'ast:tev km-.*čkih pesestev. se s"čc spor o'roli f oh+c« nanja z bcgTuki pri tirrtirni rcfcr.ni, Poleg vcliirih nosestrtikov, ki rsz-polaCRio z 200. 30:» in c^r "rMI kmečkimi posestvi, je scstr.vliena masa musi i nm nov i 7 revc:"ov. ir.!lih kmetičev, kramarjev, rokodelevv \& tuđi kmetov. Zi °5?v vse% mvsli-manov se ni treba st**asi+i pred nikako r^rarno reformo. Ali sociud« ne razlike, ki to loči od bego\r, še neusneh obctaioči po^kus. č.i l*i cdbi! široke mase muslimanov oj njiho\*ih bci5ov. Muslimr.nski MmK z driem Snahom in dr. KaTvmoh* medovićem je stopi! v vlado in — šala svet ovne zgo dovine! — v i«lav-nem s romočio sedai še .macioral-ne£a elementa ie bila. spravi i ciijl pod krov ustava, ki ie zrtpcčVtUa nacijonalno enoto srbsk hrvat s?a> slovenske£& naroda. AH ker ccuj. ki io je pLacal Reo-iraJ. picdboilm, odškodnina 300 milijonov dint'-jev 2a raztašecne posestnike nckdan:ih Aut. Ađamič: (Konec.) Ob palici in s temnimi '^č-ali se je 2an nekoga zimskesja dopoldnvs pojavi] v pifnirnici. DeHti se mu ni zabotelo, zato je rajsi zopet odšel. Ljud^'e so 6e zvedavo ozirali za njim, ko ee je tru-đoma pt>mik«l po ceeti; sklepali co roke in ga pomilovali. Drugi dan zopet Ja priromol v urad. Nekaj časa se je sklanj-al n.id spisi, brisal jo očala in bral na glas. Opoldne je odšel, kot drucji. — Po tolikih mesecih! Clovek bi že kmalu pozabil branja, je potožil ženi. — Nikar se ne ukvarjaj preveč in ttikoj početkom. P-azi na svoj© oči, je svarila žena. Peti dan je prišel ves vesel ln ži-vahen dorajv. Zoni je povedal na uho kot veliko skrivnost: — Ves dan je vi-del jasr^> in doloeno. Da bi le tega ble-ščeče^.i snega ne bilo. Odšcl je v mesto k specijalista. Po noći se je vrnil dobre volje. Komaj Je stopil y sobo, %? je ugasnil svetiljko. Potem je razl<9gal v temi: — Prav nikake nevarnosti ni. Pa-sitl morom — in glavno; Iu6 mi iko- duje. Zveeer ne smero čuti, ne brati ne pisati. Oči morajo počivati. Po dnovi temna očala! Imam nova, veš. Očcsni živec je m^nda sUib. Amp^k brez strahu! Prav nobene nevarnopti ni, le čuvati se moram in prav skrbrv"">. — Len-ka, lnbko si zadovoljna z menoj... Alonka jo bila zadovoljna z njim — ves mesec. Mož je živel Folidno; prav niknmor ni zaMjfeil. Izprosil 3i je bil nadaljni c^puet. Preždel je doma. In res: oči so se bolifale. Tuđi specijalist v mestu je to potrdil. Žantt sa je vračala d:>bra volja in — dolg ča«. • * Zan je očala — že odtag*!, begal Je po sobi vss nemlren in neki večer je ir£>ral po nujnih opravkih iz bis©... Drugi večer zopet, tretji zopet itd. itd. Žena era jo zaklinjala, on pa je govoril smehljaie: — Saj se '^borožujem z očali! Ve-ruj mi: prav nič ne Čutim, vidim prav dobro. Ni5 ne gov&rim, »amo ooeluSam, đa zvem kaj novela. Ves, kadar »? mi p^a nekoliko zame^li, — 3e takoj dvi-gnem; tedaj pa — hajdi domov! Saj ni-sem bedak ... Ni je imela žena prav nobene moči do njega, Njeg*>v-i Iahkomi3elnost in tima jo je ie zrnu čil a, zasnžnjila. žtin je od?rl z ženo k prvi ptesni vesvlici. llotoma je pozabil očcila doma; z očali se vendar ne pleše! Početkom je rosedal meti f ta režimi gospodi v strarpki sobi. Ni ptrnol: orkestor ^a je zvnbil v dvor-ano knj km^lu. Ze se je pridru'/il čak«joČi?n plemićem pod le-feten^cm, v eiVlini. MarMktero žen=ko ok> ga je osvirnilo pr^srčr, izzivajo-če... Hipomn se je okrcnil, podrsal k svoji baš sedefi zoni in jo zasukal v gibajoči se kol©!;n*\ Branila se je, hotela se mu je izvi ti. — Kaj ni;?i obi juto val in ee zaklel, da ne bos plasal? Kot je ne bi 3lisal; zvivršil je kr3g ln se — ie poklnnjal drugi... Zan je poživljal ples. Vse se je radovalo. — Zan j* zopet naš! Zan pleSe! Pa so dejali, da je bolnn...! Neumorno j- ple^-a-1 in se icrpravičo-val, ?>pro6Čal zaradi svoje, nekoliko Š& okorele noge. Četvorka, četvorka! Zan jo je vođil in vtsđil jo je sijajno. Njegov fin«ile! RazpDsajcn vik in smeh; prek stolov ft> skakali, zašli so skoro na cesto. Se p^kaj vedno mladih gerdedam so zadre-vili in pritegnili v prhteč! se vrtinec! Med odmori je Zan pil in pel. Glas no !• bil •• v«dno čist in proieo. Vr- stile so se popevke, zdrs.vic'*; kozarci sj žvonketali itd. Dame volijn! Zan je plesal dosto-janstverJo kot general: Zvczđ, pont^lj, rož . . .! že so mu jih pripcnjnlo n.i pl l-ča. Vzlic ni0,2:0vi nekoliko otrdeli nosfi *o so plet.Uko pulilo zini. Žena jo sed :1a osamij^na ia -9i grizla ustnici. Povrh vsesra je ^o pozabil na njo... Od^li je v poetran^ko f«t)hico in čakftla, čaknla... Odšld. j^ n^kikrnt k njenit«, ga prosiln, rotiln, d.-\ bi Sl«i domov, — on pn jo bil glu'i. S skrbnimi o^iri jo z i plodova \ a vpe-ik nje-g">v korak. IV-nobn ii jt> le«la n.\ prsi. Že» v pozno jutro. m<»d rr>dkirni plesa lci je Znn — zdajoi spustil ple«nl-ko ... Dekle pr^ 10 opot^klo ni ?toL On pa je krilil tipal zjok.imi pv-> zrokn, oroahoval ja kct pijan. Rlođosra, ^krf^ njenega obraza je trepti z oc-ni v hlr-sceCti lestenec I*otem jo ?:akri»ral. Zona je prihitela in prestregUi padoc ... Godba jfc prekinila, pospravila, dvorana se ja Fpmznila. Zona 30 kot oiroka, držeč pa r>koli pa?\i, peljali svojepra moža domvv. On je jfldikivai, da no vidi prav Oisto niču Tešila ga je, d-a je š^ trda tom?, »*?tudi je že pozno v jutro ... Doma po je vr«r ln s » ■ .i 7. rokami. Popcljala ca io za rnko k rair.i. — Tu je luo... Ne vidi.i? Tuđi onj so je vs*i tresla, jok jo jt> du^iL Gledal jo — prvko svetiljko široko ruzprtih vek. Iz očrsnih duplin cm je blescala motr^d, irokra hol ina, pivpro-i'.rna s lenkimi krvavimi žilicaiui. \4pK tofii!«i nazaj... — TVtoa...! N»? vidim...! GUv* mo boli, — razletela se mi bode! Krirflie p<5 jo zziudiJ. Alenkfl, A-i-botna ženika, pa ni mogla dvi^niti. Klieala je n.v p enejra Jii5roslo\pena. Z JusosToven! se postopa skrajno žaljivo. Dr. VVilfan je dat vladi Čas, da popravi krivico, ako hoče, da bo v »parlamenta« Julf.iske pokrajine moglo sodelovati zastop-stvo ogromne večine prebivalstva. P«ilifl£ne aesff. = Politični klub JDS ima jvx>j 3e-stanek v petek dne 18. novembra ob pol 9. zvečer v tajništvu JDS. Narodni dom I. Ob 8. uri ,ie ravnotam sej-i odbora političnega kluba. Odbornik1! ao vobljeni, da se udeleže se.^o točn:>, člani pa sestanka točno in pfclnoštevilno. r= Konferenca snmostojne kraetij-*l:e »tranke v LjabljanL Vodstvo SKS je včeraj djpoldna z ozirom n«i vladar jočo politično krizo sklirala konferen-ro širšega stmrkinega odbora v dvorano Mestneg-i. doma. Konfercnce && je udeležilo okoli 200 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Rezultat konference T^ bil v poHtičnem oziru sanimiv in po-T^ljen, kajti zdupniki 83 z velikim zanimanjem zasledovdli razvoj debate in »oglasno odobrili politično tak liko strankiirega vodstva. Poljedeljski mini-ster g. Ivan PucelJ je v p:>ldni£*> firo tiajjajocem govoru podal jkeno sliko o sedanjem političnim položaju. K ujegjvemu poročilu se je razvila dolgo-trajna in živahna debata b vseh možnih tekočih vpra^anjih, ki ztinimajo našega kmeta. Opažati je bilo, da naš kmet sedaj z velikim zanimanjem in skrbno saeleduje vse politične dogodke. Kmet Odha$aje je zdravnik govoril o srahljanih, uničenih živcihu — Gl>?de oči bode pa pač moral v bolnico, je pristavi! pomanljivo in so poslovi 1. • • » <Če ti Je usojeno, ti je usojeno. Z© od rojstva! Saj Zan ni veliko prepil in ponore val. — T^o nekoliko... Bil je I»£ še mlad, lep fn v?eeljniški človek: ^ikdkor pa ne tek, da bi -se smelo kazati za. njim 8 prstom, češ: — glejtd gaf Koliko jih je: — ostndnih pijancev, iganjarjev, ponočnjakov, brezstidnih babjakov! So v eivih letih so za pokoro soseski. Zana pa je etrlo tako zgo-•iaj... Pod^dovftno? Nihče ni vprašal. Nekoliko n^v^dnr/ti, lfihkomiselnosti, največ pa — usoda... Verujte! Pomislite na njegovo nogo... 2anu je bilo usoja«ot on pa tega ni hotel pripozrtdti ... Zato 3e divjal, be^- 9CAl... V bolnici nišo opravili ničesar. Besnost se sa je lotevala vedno bolj pogoeto. Hrepenel je po svetlobi, obu-|>an si je me&iril roki in rjovel. Morali »o mu roki svezati. Bil je % slavo in i nogami okoli sebe, — morali 00 ga krotiti 8 silo. In ko ni bilo nobene pomoli vdć, e* ga odpeljali svesanega ▼ — Steinhof pri Gradcu... Propao!al je strahovito hitro. Za dva me?eca je krenil 2as ts brazdanje teme... Spregledal je in njegove oči so ogledale Jarko, neminljivo, veliko »vet- Ivan Cer ne je ministra Puci ja inter-pelirdl 0 nemški živini na račun vojne odškodnine in posebno, kako i? s poro-čili v klerikalnem eA^^pisiju. V tem oziru je minieter Pucelj y>odAl obzirne in točn^ informacije, ki so bile eprejete % odobrenjem na znanje. — V razpravi je bilo dalje vpra&anje kooperacije s srb-skimi zemlj 3Mdniki. Za vodstvo poga-janj z semljoradni^ko stranko je bil iz-voljen derveročlanski odbor. — Kbnfe-renea je dalje raspravljala o podali?a-nju dol^njske železnfee in železni^ki zve2i z morjenr Zbor se je izrekel za KlodiS - Horvatov železniSki pro.i^kt, to je za profco Koševie-poljonska doli-na*Severin-Vrbov8ko in za zyez3 « Cr-nomljem. Konterenca je trajnls od 0. dopoldne do 4. popoldne. rr Kov poraz v naSi znnanji poli-tiki. >Jag.>sloven3ki List< pi*e o alban-skem vpra« naa premagali Avstrijci, v Tpr^šanjn Ba* ran je Madžari, v Banatu Romuni, o porazu v Rapallu ni tr^ha niti govoriti. Sedaj pa prihaja nov stm&«n ud*irec: v med na rodnih odnošdjih, v družbi evropskih narocfcv imojo pred nami prednost ćelo Arnavti! Brezdvonmo miorajo imeti naši diplomatski porazi globoke vzroke. Ali &s Arnavti važnejži faktor v evropski kulturi in civilizaciji nego smo mi ? Ali so Arnavti v svetovni vojni pripomogli antanti k zmagi? Ta vprm sanja nišo odveć, ampak sa nuino potrebna, da zvemo, katera je on*\ nrg«iizi-rane diplomacije. Na-fta diplomacija ie pesniška, na reprezentativnih meetih so pesniki, književniki, idealisti, naivni ži, ki nišo sposobni za organizirano in komplicirano diptomaciio. V Madridu sta Tresić-PaviČić in Jovan Gjuric ▼ Haapu Mita Kokić, v Washingtonu Bnnko ILazar^vid, sama posnana pe-s-niška in literarna imei**. P^leg tega p* naži diplomatski repre^entanti niti od daleč ne morejo reprezentirati v snieri uapehov, ker nimajo denarja. Brez d> narja p^ ni organizacije, ni reprezentacije, ni kontakta in ne pristopa ▼ ps-rođajne krogts za mednarodno politiko. Verujemb v talent načega naroda x» diplomacijo, t>6V* Ijudje se ne izbirajo po sposobnostib in t kolikor so spoeobni, je njih delovanje omejeno vsled pomanjkanja sredstev. Dalje sploh Binarno organizacije naSe poro^evalske in reklamne službe napran inosemstvv. P*-glf jtet kaj delajo Cehi, kaj dela tr. Be-■ai! Poro*av»l«ka la ti&vnmttfm tta- I )Tba Jik stane milijune, toda se r^nttrm. R Ml pa ne moremo plasirati niti enega I demantija v inozemekem tisku. Mi sploh ni mamo nobenega zastop&ika tiska v inozcputv« Zato ni cudn^, ča se je velik del evropske ga tiska savzel za Al-banijo. Diplomacija in tiak eta, dandane* koBpaaJoaa, brez katerib hamonićne-ga dela in iz|H»polnjevavla ne more napredovati nobeno podjetje v zunanji politiki. Z ozirom na vse to ni čudno, da imajo naši vojaSki osp^hi negativne rezultate. Imamo najzanesljivej&o vojsko, kalorsne ni na sTetu. Moremo ee moriti ćelo z nekaterimi velesilduni, k^j še Ie z arnnvt-kimi banditi. Toda kad*r je itnša vojeka orodje ▼ rokrh naž^ diplomacije, potem mora doživeti ^voj ne> krvavi psr*z. jzz SnŠak proti n* ta novi t vi primorske oblasti v KaKovco. Na fin^nku s* Je vršilo aboit>vanje zafitopnlkov \mh ]K>mor8kihf g^snodareklh in kulturnih erganizacij ^lede namera'.^dne ustanovit ve primorske oblasti v Karlovcu. Z horo val cl so sogtasno sklenili, da mora biti sedež te eminentno prim. oblasti na Sušaku, ker to zahtevajo prometni, gospodarski in kulturni interesi novo aasnovane ftblasti. — Italijatittko ^asopisje 0 izolaciji Japon^ke v Wa«Inn|rtonu. >Corrirro dclla Serac prioh^ui^ od svotegA r>o^ol>-nega porjnVvnlr.■». np tmzorožitveni kon-ferenci, I^ui«ri Burzinij-^i brzojavko, ki pravi: Hugliesove heseile ^o imelć n«/ zborovalce nepOT>i>rn utis. Imenovanje vsalra posnrn^/ne vojne ladi^ ee je zde-ln vizija fantn^tionoga konca vs^h v\!-nih mornario. Oel^^tom J*«» zajostojlal dih. Princ J^kupa^fi in haron Ka to sta bila kakor hronrs^ta kipa. >OiomaIe d' ItaliA pa prin^š^ naetopni komentar: Takc»j v pr\*i ?p\\ so morali japoneki znstopniki o1>c-utiti. da Rto^ii?> sami na-sproti stražni koaliciji moćnih nnaprnt-nikov. Z^otlil se jent^Hu pru- ni trehft. — f>ski»«^ova5ki ministrsđci pred-^ednik posrrdoral v alban^kem vpra-šanjn. >Petit Pđrii*iotic poroos, da je posial dr. Penrš Jj^otiti Bour^f^i?« brzojavko, v kateri zatrjuie, da fe inp?> slovenska vlada v alban^kem konfliktu zavzpinaia k.irektiK> stiliSće in izraza ttfsatr'e, da se bodo nafitale težkoče odstranile. = K*ij scalrcevajo e>5ki Neoid? če- JJci Neuki stoje v naiostrejši opoziciji proti e. s. vladi. A zakaj? K^ to vpra-Milije odffovana >Pr3^rer Tacrblattc t?-kole: >K^j zahtevaj> nPinžki poPknri od č. s. vlade in parlamenta? V za-stopnietvu ljudstva j7ročeni predlo*?i naj se jim preved^jo v jezik, ki jim j© razumljiv. Parlamentarne pisarne naj izdajvijo avoj-*i p^rocila tndi r v.emšČM. Ministri. pređSDtinikl odaekov in pred-pMf=itvo parlAm^nti mij jr.ivo*^ tako. da ;!h b*">do razumeli fndi nornSki po^lan-H, Izjave narodne skrrpSčine nai se lz-dajajo rudi v nemšhem jeziku. To so zahteve nemPk^h posHneev, to f& kos fistepA irreder\tlzflM> ki pra goje zastop-niki ntiTih milipnov državljanov.c — Ko so v bivšem av^trijskem in ocjrsk*-»m parl**Tnenru zahtevali slovaneki r»o?lan ci isto v ^lovartskem ieziku, so bili zn-vra^^ni z zasmehom prav do zađnip dobe. ČN^mo poviriti čvnri eTneli Slovnu i v svojih jeHkih, a Ncvnci Jih nieo t>os1u-eali. Zd»i jira Čehi \rm^jo milo sa drasro, ft gl«*jte, zd^i proplaša iPraper Tajrhlnft", da i* bilo \^denje Nemcer v rtvstrijskem in onrr^k^m ^avHinr.Titii kr i v i c n 1 ! Zdćii pro*^l«ja^ %n krivično ono. kir .«*> branili r. vso strasrjo ćelo stoletie. zdoj. \Co nimajo vef moči, da bi star;) krivico nbnoviiL A ob-iiovili bi jo tirknj, čo bi jo Ie mogli! = OhnoTiteT diplomati?nih odno* najev n^cd Zrdinipnifri državami in Nemrijn. Prodsednik Hn-rđinK je irae-novnl koniipMrja EHi? Dreseka za x>d~ prav-nikt** diplomatičnih poslov v Nem-čiji. =r Av»triji«lri tiskovni ata^i. fc Dunaj« p^r?>?fl1o, da hr» imenovala vlada te dni pri svojih TK^nikih v Pra^i. Bej«rraau. Vnr^ivi in Bukar^šti posebne tiskovna «t*^ej^. = JzmoK^ana Georrtja. Is Gnrt-pradu poro^aio, da o 1. decembra odd»iti 500.000 veđer vina, razneg»* sadja, me*=a. mlcka, krom-pirja in raznih đnierih pridelkov za prehrano okupacijsko bolJSeviSk« vojske. Kdor bi se proti vil, Pf» zadene «^-lo optra V;a?*>^ vei" me?^ev jer'd in velika pteba. Gp>rpiii eo naložili h«lj.š©~ viki trarovek! tribiit 10 ni U i.i a rđ. Radi tega ^ndustriH v Baku in Aserbejdann ne delnjs t«č. I?: Perzije so bili doSli razni delavd, k^terim po ©hljubljali na mespc 150.000 rublj"^v v sovjetskih ban-kovrih. ali ti delnvci po so kmalu na-vel$c>H in odšli. M^«to Fakn bo kmnln jsapušetno, olc3 Unio boljševiki še nrida-?je tako kruto ravnali s prebivalstvom kakor do^lej. = Pruski ministrfki prefsednik © položajn Nemcije. Pn^ki ministrski predsednik Braun je imel v Mtihlheinm jgjovor o politienem položaju t Nemciji, Med dni.srim je izjtavil. di» ^ izsrub<» gor-nježlezi^kih krajem «a Nemčijlo zlasti v gJr>spjdarftkem oeini »elo velika. TY> ix|^ubo «o sakrivili oni krojsr*, ki so ođ-poTorni •* vojno pblitiko. Nasprotniki Nemčije uvidevap. da r^menijo nemo-^ocd zahtave ed Neročije smrt angle-fcke, francosk% in ameriške izvozne industrije. Nadalje jd iz^vil. da se mora spremeniti razmer|e državnih uradnl-kov do republike. Koalicija strank je 1>ila abaolutna potreba zdrave pameti. Mefičanska volna bi pomenila pojtolnj Iz naSe hralleolne- — Smrt novlnarja. V Osijeku ie umri urednik ^Hrvatske Obranec Ljubo je Diustui. Svojcčtsno ie bil učitelj ter kot tak služboval v Kumi in na Sušaku, pozneje pa v ĐosnL L. 1910 J« prevzei glavno urcdniitvo »Hrvatske obranec. ki jo ie urcleval do *:mrtL De-loval je rudi literarno. — Mladinska oolldiJ. Po naredbi ministrstva ia notranje ttvari se je v Beogradu osnovala mladinska policija, ki ima nalo«o zbirati vso propadlo de-co, proučevati njene prestopke in Jo odpošiljati v pobolJSevalnke, Za nadzornika mladinske po'ici e ie določen Spasoie Antić, Id mu je 2e v prvem poslovanju usr>e!o ibrati nknll 20 otrok, preiskati njihove nrestooke ter jih poslati v novotistanovljene mladin-ske postaje, kjer se otroci oči^^ajo in na novo oblači o. Taka deca v starosti od 12. do 15. let dobi na ten Dostajah popolnoma novo lice. Od 20. ni niti enega, ki bi ne bi! že desetkrat ksuno-van radi malih tatvin. Mnosro pa jih ie, ki so zakrivili fe ćo 50 tatvin. Nadzornik Antić je odredi!, da se vsi otroci odpo^'jejo v pnbolj§eva!nicc — Stanovanjska tfredba za v$o državo, ^agrebški »Večer« poroča iz Beo?'' i:i. da je demokratski klub raz-pravi ^1 n uredite stannvanj^kejra vprašania po vscj državi, kakor jo je kinhu predlasjol mfnister za socialno 5 politiko dr. Kukovec. Na pod!a$n načr-S ta ministra dr. Kukovca bi imeli hiSnl I lastnfkl pravico odpoveđati gtanovanlo, vendnr hi pa bila tuđi ta pravica ome-iena. Fopolno s\v»hoVef^nn^a Po«U<: Mi se ne poznamo in «e n© ocenjnjwno, ka-Icor bi bil> tr^l>■*. Zh V7fgled rv^nimn samo naic plimiensk* himn* Ali n<» pristoji >Bože pnivo>< bolj Hrvatom, ki se *>d nekdaj pravflalo in so >pravn^ hi<, Uotim bi mogli prepustiti svojo >I^op5 domovino< Slovonrem, ki bo'i Ijiibijo e\uio rodiii> grudo nego v?i osift-li JugcrBlovcrii svojo. Slovenci pa m >-rejo mirno (iu?^ propustiti >zastavr» elave e puiko, ki govori«, bratom Sr* bom. — Spominska plo^jj srbski vojski y Splitu. V nedel o. 20. i. m. so v Spli-iii slovesno otkrili spr.rnin^ko ploščo na onem kraiu nristanisja. kjer Je rređ tremi leti pri^tal parnik, ki ie pripcljal v Split prvi dcl srbske vojske pod oo-veljstvom takratne^a mniorja Stojana frnokopovica. ^eJanjern komandanta žcndarm?rije v Dalmaciii. — Naie zlato in srebro za Iulija-ne. Dalmatinski listi poročajo. da so itliiauske oblasti v Zadru znnlcnile tt dni 1200 ke srebra, izt;hotaphenejra \z naše države. Po porocihh iz Zadra \ti-hotiipijo Ličani teden^ko do 200 kc zlata in srebra. Srebro kupuieio v Z;:jrre-bn in Gospiću. Ali naše oblasti res ne moreio preprečiti te Skandalozne trgovine? — Dragima ▼ Splitn. Na splitskem trsru so nastopne tr^ne cene: ^medina ksr 26—36 K. jasrnetina 3O—S2 K. teletina 23-34 K. suho svinisko meso 70 do Hi K. riz 2^-36 K. bela moka 1S do 19 K, kišio zelje 2U^-J4 Z. komad saln-te 4—6 K. sviniska mnst 76—S0 K. o'»e i 70 K. sladkor 52--60 K. Mr 100 K. jajce komad 4 K, mlcko 1 10 K. — Zidanje biš v Zajebu. Zaarefv Ški mestni st^vbeni urad je dal od zametka t. I pa do 15- * ni. na^topna jjradbena dovolienfa: 22 trinad>trop-nih, 13 dvonadstrornih. 62 ennrtadstrojv nih in 135 pritličnih his. 30 manzarđ, 9 tovarn, 41 obrtnih x>f^lkrailnaJi (Juliis!ci in Tri-dentinaki Benečifn). Objavljajno v naslednjem tiste do4očho, ki ranima io našo SirSo javnost in pred vsem strokovne kroee. V glavnem veljajo nadalje doloćb© stare^a av« strijskega odvetniškega reda. Za vpis v odvetniško zbornico ie po trebno seveda pred vsem italiian-sko državljanstvo, C\. 2 doda;a k temu dobesedno: »Tistit ki imajo domovinsko pravico v ki'ki občinl novih pokraj in 50 enakopravni z italiliinskimi državljani do tedaj, dokler ne izvršiio opcijske pravice za drugo državljanstvo.« Nadalje je potreben za vpis doktorat prava dosežen na kaki italijanski unlver* ri. Ćl. 12 dodaj a k temu dobesedno: »Enako\Teden doktoratu prava do» seženem na kaki univerzi starih po-krrjin v kraljestvu ic, v kollkor gre za učinke predstojećega zakona, doktorat prava dosežen na kaki univerzi bivšega avstrijskeca cesar-stva tekom enesa leta od daeva ko stopi v veljavo predstoieČi odlok.« Ta odlok uli zakon, kakor se ga za spremembo imenuje v istem členu, fe stonil v veljavo dne 27. oktobra 1921. Kdor torej do 27. oktobra 1922 doseže doktorat na kaki univerari bivšega avstriiskega cesarstva (v poštev prideio Gradec, DunaK PrA* fja. Tnomost, Krakov. Lvov, Črnovi-ce). temu ne bo treba notificirati i^pitov na kaki italijanskt univerzL BcsecUlo č!ena 12 bi znalo zbudki dvomc clede ljublianske univerze. ker je nejasno (Univerzita deil ex impero austriaco). Veri etno ip, da se bo za studije izvršeme na tei uni; verzi rahevalo notifikacijo. Za zagrebačko univerzo vo^a to brex druze^a. Praksa odverniških kandidatov je skrčena na 4 leta in sicer 1 sodnijsko leto in 3 leta pri kakem odvetniku. Tišti kandidati, ki boco dopolnili 41etno prakso do 27. anri-Ia 1922, ne potreoujejo sodne prak. se. Najtcžfe jo bilo vprašanje pri-pustitve odvetnikov iz stare Italije v nove pokrajine. Znano je, kako izobilje na »avvocatih« vlada v Ita# liji in naravno je, da so se odvetnu ške zbornice novih pokraj in odloč-no protivile tej prioustitvi. Niihav odpor je bil usneien. Bre» daljega smejo izvrševati svoj poklič lo tišti odverniki Iz starih pokraiin. ki od 1. jfimiaria 1°21 »talno prebivaio v novih pokraj inah bodisi vsled slu2-be, bodisi rsled nreselitve ^ sroie družine, » katero živijo, končno ti* sti, katerih roistni kraj leži v novih pokraiinah. DnisA odvetniki iz st*-re Italiie, ki bi se hoteli preseliti v nove nokraiinc morajo položiti od« vetniški izpit in, če do 27. aprila 1922 ne dovrSijo 4 leta odvetniške pr*k3e, abeolvirati cnolotoa todoo prakso. Kljub tem omejitvam «• lahko računa s tem, da se bo ste-vilo italijanskih odvetnikov v no» vih p< krajinah v kratkem zelo množilo. — a*j — Kako na] ti to tonvA^imo? Ijf Trsta naio piie^)- ZflOroatiac ja prepustila svoj deickr:>g. ki p» ja imela v Julijskl Kraiini ^ava^o^^iui družbi >A£t-ic\irar' zioni Gener«ilic v Trsta. V nekolik1* dn©h bodo dobili hidl Julijski Sloven<4 in Hrvati, ki so §e bili zavarovali pri >Croatiji< ▼ zimogih elufcaiih ie radi t©» g"a. da nođmrAp 8iovan«ko poij^tid obvestilo. i-\ bo od 24. oktobra nar«:"?! *av«trovaui pri >Assicurizioni General i <. Na tem na bi Mio nić »libega, kajti razumljivo Je, da pri dani&njib rairaerah, pred ▼bona radi valutnoga razraerjd zavarovalno druAtro « cen* trak> v Zagrebu r»e mora radrzevati podru/nic^ v Trutu. Ttnia Juliickl Jugosloveni si snujoio la*tno, 8aroo*>to); no, vzajemno zavarovalnio proti t>g» nlvL Predpriprave so dokonoand in nova zavarovalnicA ima začeti & svojim delovanjrtn dud 1. januar ja 1922. Zda-i«) nam io, da ^e Je pri o«n)vftjiju nove, la.-tne zavarovalnice rnćurkilo n tem. da bo u prevzHa dosed*in]i delo-krog >Croatij«*< in da J© pripravljrtlni odbor za novo zav^rovnlnico f.n davnft stopit toe^devno ▼ etik 8 >CroatiJoc znano nam i© tuđi, cla je bite centralno vodstvo >Croatije< v Zr.grebu o^ve^-^ ne od »ne najuglednejših os^b med Ju-iijpkiml Sloveni o vseh teh pripravab in naproseno, naj bi jih vpožtevak>. A kljub femu je vodstvo >Croatije< Ftori-!■•> ta korak, ki bo ute*niil imeti daleko* peine poeledice. V«e kulturno in g»> spodrir«ko Uolovanie Julij«kih Ju^ zabeležijo kak mal uspeli; s «\t)jo znano žiUvostjo m pogumno potljetnostjo 8O si zasnovali Utetn > n%-rr,Uno zavarovalno pt>djetjo, podrobn« predpripravi nj lonfnne, naraeravano podjetjd Ima prijeti ? svojim delovA-njem, a tedai mu doTrW¥ narodno podr j<»1je odred« udele/'>o, na katero se j© % e,oto\-y$i;-*j računalo. —a. — Razmcre t Zadrti. Splitski »život« poro.;a iz Zadra: .Jujjosloveni so se v veliki večini izselili, kar jih je na ostalo, moraio molZati in čakatt. Fašisti in republikanci so politično na:bnlje organizirani ter so do zndniega časa nastopali kot zavezniki. Pred kratkim pa so se sprli. ker ie neki rcpublikanec v Kostilni izzval italijanskeza oficirja, nakar je priSlo do ostrejja spopada. Na-paden ocicir je celo kričal: Da smo ve-deli, da so tuđi v Zadru republikanci, bi pusti'i mesto Jujroslaviji. Pod Avstrijo ste molčali. ker ste se bali ba-tiiL Italijanskih batin §e ne poznnte, to* da kmalu jih boste spoznali! Republikanca so seveda aretirali. fašisti pa »o še isti dan udrli v republikanski klub, kjer so vse razbili in uničili. Nato so napravili po mestu obhod fn so vsako-K2L o katerem so mislili, da je repub-likanec, netismiljena pretepli.. Ker se. republikanci in fašisti nišo mcjrli več pomiriti, je civilni komisar razmistil republikanski »Circolo dl coltura Oiu-seppe Mazzinl« in »Pasdo di Combat-timentoc z motivacTlo. da so prekoračili polje svoicjra delovania. Fn5:sti na-padajo sedaj vlado v 'istu »Adriatlco«. kjer piše tuđi reDt'blikmski kanonik ĐalUrln: Zar« non avra piu pače! 264. itev. »SftUJVUNSKJ NAKOLT, ouc 23. novembra 1*21. sirui) 3 Telefonska In brzolaona poročlia* Kabinetu kriza. — Beograd, 22. nov. (Izv.) Sete) permanentna kabinetna kriza se ni v nobenem oziru odm&knila. Demokratska stranka skuša na vsak način cUree-di, da se kriza čimpreje resi iz razlo-ffov državne oportuni tete. V tem smislu je tuđi frdf demokratske stranke našlo vi 1, kakor smo že večeraj javili, pisma na predsadnika'g. Nikola PaSića, v katerem so o požar ja Sef radikalne stranko na to, ktik&no Škodo povzroča eavlačevanje krize državnemu gyapo-darstvu. Demokratska stranka vsled togn odklanja veako odgovornost Predsednik g. Pašić še ni dal odgovor* na to pismo. V političnih krjgih eploš-no sodijo, da nanrerava g. Pašić krizto zavfoči vse dotlej, da bo zaključka kongres radikalne stranke, ki Je določen na 11. decembra. — Beograd, 22. mv. (Izv.) V neka-terih političnih krogih opažaj*), da fikuška Pašid po svojih zastopnikih pri ti v stike z dr. Korošcem. Dr. Koro-šec ni v Beogradu, marveč se nahaja v Ljubljani. Pred svojim odh*>dom pa se je nekateriro novinarjem izjavil, da, na »topi v nik^ka pogajanja niti z radi-fcalci niti z demokrati (?). Njegova politična borba gre za nove volitve. To vest beležirno san*) kot krjnisti. Videti Je, da Bd klerikalci pripravljajo za vo-litve. Upajo. da pridejo iz teh volitev žtevilnejši. To }* njih politično - matd-matična kalkulacija. — Beograd, 22. nov. (Izv.) Kriz^ je utopila, v resno fozo. Demokratska stranka zahteva tako$*njo re?it?v krize, da ge omopoM redn3 in plodonosno delo v zakonodajni ekupščini. — Beograd. 22. nov. (Izv.) Po po-roČilih >Balkana< prevKduje v rađi-knlnih krogih mišljenje, da bi se pri-Mižali Stojanu Putiću, ki d^slej še ni oficijelno izstcpil iz stranke. Frotić naj bi prevz?! po konCanom kongresu važno politično niisijo. — Btcgrad, 22. n^v. (Izv.) Za rt>-btoto je sklirana plenarna seja musli-manskega kluba, ki to razpravljal o nadiljnji taktiki kluba v režnju kabi-netnd krize. V muslimanskih krogih govore, da rajnerava podati minister trgovino in ir.đuetrije dr. Spaho demisijo, Irer se njegova skupina ne 6trinja z ctoeedanj;) zunanjo politiko in ker so nekateri muslimanski krogi rgorčeni, da Še ni izvršeno na pMlagi sporazuma določeno izplaoilo hak* v mesku 300 milijonov dinarjev. D>slej le bik) plaćanih le 30 milijonov dinar« Irv, od katerih fo pr?jeh odškoJnino le pozamezni bo«n v n°katerih okr&iih Bosna in Hercegovine. Ugleden član muslimanskoga kluba se je izj-avil ) krizi kratko: >Knkor fe videti, bo imel Pašić mnoge muke, če reflektira na to, da ga §e nddalj-5 podpira muslimanski klubc. Proces Rađosljroou. RAKO JE BOLGARIJA NAPOVE- , DALA SRBIJI VOJNO? — Sofija, 21. ror. IIzv.) 2© včeraj ?mo javili, da je državno sodišč-3 pfc pre^itanju obširne obtožnice prišlo s podrobnim zaslišavanjem posamnih '3b-tožcnih irinistrfcv. Prvi je Ml z^slišan bivši minister notranjih del Hrieto Popov, ki je etopil v Radoslavov kabinet nekaj dni pr*»d f3rmelno objavo v*>jne Srbiji. Predsednik 6\*ž«rnoga sodieta Manev ie nagovoril Popova: >Obtoženi ste po člcnu 11. ©bte>žDi><\ da st^ v družbi z ostdlimi ministri kabineta Rado-slavova aktivna bili ud'^lezeni pri na-povedi vojne leta 1915., da- ste podpi-sali manifest narodu z dne 1. oktobra 1915, 8 katerim jo bila formalno ttdpo-vedana vojna Srbiji, ne da M bilo Tprar Sanje vojne na povedi predloženo po ustavi v odobrerje narodnemu so-branju.< Obtoženi minister Popov je vetal s svojega sedež3 in molčal. Predsednik: »Ali se smatrate krivim?< Popov: >Sn>3tram ce nekrivim!< Predsednik: >Kaj imate ome ni ti t grbj zagovor?« Popov: >Ptf3tal Bern minister notra-mjih ddl t kabinetu Radoelavov 20. septembra 1915. Dne 28. eptembra je bila prva s*?ja ministrskega sveta. V tej seji ni bito niti govora o kaki vojni napovedi. Pozneie je podp?**^! manifest za napov^d vojne. Za ta podpis pa se ne smatram odgovornega in krivegsd, oeprav ni bila objava vojne odobrena od nart>dnega sobmnii-a. Jaz sem že 27. septembra 1915. Dne 28. septambr* je «lavov«a porodio o mednarodnem položaju Bolgarske. Dr. Fp.doslavov mi» je zatrjeval, da »ostane Bolgra<**»ka v obo-roženi nevtralnosti vse do kraja vojne.« — 0 kritični s*eji ministrskega sveta dne 30. septembra pred vojno napoved-jo je Podov Upoveđal: »Dne 30. sep*-t^nibra 1915 scm bil na seji ministrske-ffa sveta, Ministraki predsednik dr. Ra-đo^lavov je pSnes?! v roki brzojavno poročilo, da so srbske ?ete vdrle v bol-garsko oremlje, da so napađle naše ob-mejne vojftške edinice z infanterijskim in topovskim ognjem.« Zastopniki javne t>btožbe so obto-ženemu ministru stavljah razna vpra-^anja: >Od kod je bil-a brzojavka, kdo jo je podpisal? Ali ste videli tekst brzojavke? Zakaj Vi lcr>t notranji minister niste o tem incidentu dobili ni-k.'ikepa službenegft porocila? Saj to ppada v VaS rasort.c — Popov je dajal Da v&a ta vprasanja v razburjenju iz-inikaloe, tupatam zelo kontradiktorič-no odgDvire. Za njim je bil zaslišan minister P d ž e v. Na vprafeinje, zakaj je pod-pisai vojni manifest, j« PeSev kratko iijavil: »Ntea kU atti 4ipl«M, Biti vojni strtkovnjak. Podpisal sca aaai-feat, ker sem smatral da je jum bila vojna od Srbije vsiljenaU Zasli&ev^nje o. tahh navs>čih ml-nistrov se nadaljuje. Dnoajsk! ImritlnMl ita#- RAZBCRLJIVI PRIZORI. — BORZA ZAPRTA, — Dmnaj, 21. nov. Z ozirom na sa* kunski naCrt, ki ga je predložila vlada in ki veli, da morijo obiskovalci borze plačati sto zlatih kron« je prišlo v ne-delJ3 na borzi do razburljivih prizorov. Za6t?jpniki borznih strokovnih ivez so izjavili, da bodo prepreci U vsak promet in da bodo b ta vk a 1 i. Borsna zbornica je ekleniU, da se odgodi pri-cetek danadnje borze na opoldne. Na to so brzo zaprli. Včeraj, 21. L m., je bila borza popolnoma zaprta. —d Duuaj, 21. nov. Kak>r je odre* dil svet dunajske borze, se sestanki na dnnajski borzi ne bodo vrfiili do nadalj-rjega. Đančne zveze so iz^vile, da £*> a tem sklepom borze solidarim, Clea-iin$ki promet je danes okinjen. Banka hi tvrdke pa so se >bvczale, da ne bodo sprejemale telefonskih naročil in deviznih kupcij. Stavkovni odbor zvez bancae stroke je sklenil, da v svrho ču-v-inja vsakršnsga za«*ebnega prometa nadzjruje tuđi kavame. Borza jo do da-r.es napovenstva izjavo, da Italija odobrava omejitev oborožit-ve na kopiiem v Evropi, ker meni, da more na ta način doseli jamstva proti Jugoslaviji. —d London, 20. nov. Posebni po-ročfcvidlec lista >Obperver< javlja: Mo-rrino pričakovdti, da se konferenca konca v treh tediiih. Kar ee tiče Dalj-nega vzho&a, obstoji za eedaj velika možnost, da se sklone zveza ali med tremi interesiranimi drždvami, ali ka-ka druga zveza. Dogovor glede Dalj-nega vzhoda tft> najbrža obstojal v izjavi »politike odprtih vrat«, ki se bo podpisal od vseU si I, kl pridejo v po-štev, ražen Kitnjske. SPLOŠNA DELAVSKA STAVKA V JUL1JSKI BENECIJL — Trst, 21. nov. (Izv.) Sp'ošna delavska stavka v veliki in mali industriji se polasoma razširja na vso Juli sko Benečijo. Ker so se štrajku pridružili tuđi stavci, listi danes nišo izšlL V stavko so vstooill delavci mestne plinarne in elektrarne. Mesto bo ori-hodnje dni brez plina in elektrike. Delo povsod počiva. Do danes v Trstu še ni pnš1© do kakih resnih incidentov med delavstvom in fašisti. Slednji na-Dovedujcjo stavkujočim boj do skraj-nosti, ker smatrajo stavko za polltifino, 2elczničarji še ne stavka o. — d Rim, 21. nov. Splošna stavka v Liduriii ie končana. Zače« la se bodo nova podaianift o odno« vednem roku no nod1arti ?:o!cktiv-nih po^odb. Splošna stavfra v Tr* stu, katero so tmrizorili kovinski delavci, bo tore i tuđi samo malo časa trajala. Listi, ki ništio, da so zakriviil in oovzročili stavko komu* ništi, nimalo točnih informr.cii. — d Napolj, 21. nov. Ker ie /c* leinitta uprava radi iUvkc odn«w stila tri kolovodje, so imeli itali-fanski železničarji zborovanie, na katerem so sklepali o splošni želez-ničarski stavki. BOLOARSKA VLADA ZA POOPORO RODB1NAM UMORJEN1H M1NI- STROV. * Sofija, 22. novembra. (Izv.) Boj-carska vlada pripravi a zakonski nacrt o vzdrževanlu rodbin ministrov, ki postanejo irtev kakejfa atentata. Iz državne blagajne bodo dobivale rodbine umorjenih ministrov 200 do 300.000 bolgarskih levov. Ta zakon namerava vlada uvesti, ker se množe atentati na ministre. PROTIDRAGINJSKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. — d Dunaj, 22. nov. Listi poro* čajo, da se je včerai v več ulicih notraniega mesta, posebno v bliži* ni mestne hiše, zbralo veliko števi-io brezposelnih. Prišlo |e do incidentov, ker so demonstranti razbili neka i izložbenih oken in kradli izložene stvar. Solstoo. — Srednje Sole in učitHjiSČa v Slo-*T«niji v zatetka Sol. leta 1921/22. Vseh srednješolskih zavodov jo 21t in eicer 15 državnih in 6 zasebnih s pravico javnosti. Med tenu je 11 pimnazij (4 hun>%nistične in 7 realnih), 2 drž. real-ki, 2 moški učiteljišči iu 5 ženskih uči-teliišč ter 1 dokli^ki lirei, oz. realrki in refomina gimnazija. Gimnazije eo: j LiuMjana, I. drž. gimnazija, 734 uč., 8 i osnovnih ra^redov in 10 vzjior^dnic; | II. (realna) gimnazija, 596-J-4 ueencev, S osnornih razredov in 8 vzporednic; realna gimnazija z nem.Tkim učn. jezikom 208-1-8; 7 ra.zr. in 1 vzporedn.; Kranj: 343, S-f-3 razr., Kovo n:esto: 309, 8-f2 razr.; Kooevjc*: 111, 4 r.izr.; Maribor: 490+5, S-f-4 razr.; l'elie: :>24-f3, 84-3 razr.; Pru(: 2?.l, S-f2 rezr.; Murska Sobota: 125-f73, .^+1 razr.; St. Vid (zas. gimnazija): 246-H; S+l razr. — Realki fUi: Ljubljana: 723 -+•7, 7-f-ll razr.; Maribor: 430, 74-4 razr. — U č i t e 1 j i š č a : Ljubliana, j drž. TOOŠko: 173+4, drž. žonsko: lSo-fC; ! zag^bno žOTisko T>ri ur^ulinkah: ftl (2 letnika); Škofja T^cka, sa^ebno uč'-t<:lji-Ače pri ursulink-ah: 46 (2 letn.); Maribor, drž. moško: 212 (4-f-l letu.1}; drž. žensko: 57 (2 letn.); zasebno žensko pri ?ol. sestrah: 109 (4-4-1 letn.). — t»ekliški licej (renl. gimnazija) v Ljnbljani: 50G ućenk; 7 osnovnih razred av in 6 vzporednic. — Vseh gimna-zijcev (učonk) je 3717, realccrv ja 1159, torej je števil«!no razmerjo med gimnn-zijci in realci 100 : 31. Zdraustuo. MODERNE UMOBOLNICE. Ćasi, ko so s« v umobolnice u pora h-Ijale stare rgratlbe samostancv, kasarn ali jetnišnic, so že davno minolL Napredek znanosti in moderno naziranje pouzročila sta, da se sradijo za umobolne bolnice, od' govarjaioče vsem zahtevam hlgijcncv, nu-ueče vse udobnosti in pri'igajoče se vsem posebnostim psihičnih vi enj ter zahtevam za njihovo lečenje in oskrbovanie. Nazor, da bi ca umoboine bila dobra in za-uostua vsaka stavba. ki lim nudi za silo streho, je žalibog prevladoval le pri nas do zadnjih časov ccJo v odličnih krogih in vsled vojnih neprilik se sa niti sedaj še ne moremo otresti. Vendar pa Je, kakor vse kaže, zmagala ideja, katero so zastopalt in za katero so se trudili in dc'ovali zdrav-niki — ter se bode tuđi v tem oziru v krat-kem obrnilo na boliše. Da pa tuđi v širšt javnosti, pred vsem pri slovenskem razum-ništvu, vzbudim zanimanje za stvar, da ovržem marsikake predsodke in krive nazore, hočem ob kratkem cpozorltl na modeme umobolnice. Sai le pri nas le še vse premalo znan napredek v pslhiatriSkem na-ziranju, ki ie ugotovilo važnost In potrebo moderno zidanih in urejenih zavodov. Po vseh kulturnih deželah so tekmovali v temt da so zgradili vzgledrie zavode ter stare, v kolikor lih nišo v vsem opustili, vsai v modemem smislu adaptirali m razMrilL Opozarjam vse one, ki se hočeio poučiti o tem, na velike, krasne publikacije, ki so iz-š!e v zalogi Marholda v Hali©: Dva zbornika »Deutsclie rici!- und Pfleseansta ten fur psvhisch Kranke« izdal dr. Bressler, ki opisuje zavode v Nemfiijl — »Die Irren-pfleze in Osterreich in Wort und RUd« izdal dr. Schloess, ki opisuje zavode v bivši Cislajtaniji — In »Heil- und Pflegeanstal-ten fur psychisch Kranke«, Izdal dr. Bress-!sr, ki opisuje (deloma tuđi v franeoskem in :taV»ar*keni jeziVu) nckateie zavode v Belgiji, Brazilijf, Bulgariji, Da«skl. Nem-čiii, Hclandski, Italiji, Japonskl. Norveški. Rusiji, Srbiji in Ogrs'ri. — Ta zadnji zbornik je izSel 1. 1914 in le nadaljevanje za-prečila vojna, đnčim so prvi izSH kratko pred njim. Vsi imaio veliko Stevilo slik (zavodov, posamnih obiektov, notranje oprave itd.) ter Crtežev In so bogata zakladnica vsakemu. ki se Ima pečaH z vpra-štnjem zeradbe novih zavodov, zlast! stav-benlkom in zdravniUom. Priporočal bi pa ta dela tuđi vsem onim v Studij, k? mentjo, da so rdravntki nczadnvoljnežl In prefl-rand Iz njih bi Iziioziali vso naSo mlEerl-lo, uvideii bi, da smo res dileč zaostali za vsemi drugfmi narod! in državami etede oskrbf svojih umobolnih ter se uverfll o tem. kaj je naSa naloga In dolinost v tem 07iru llmt-vno. da se v časlh sedanje đra-«^nje nt bo mislilo na liiKsuriiomost v z^rađhah, opravi in opremi, kakršna |im bo odsevala od mnogih teh s!?k; nmevno. da se bnmo morali omelitl na naJpotrehncHe v vsp't-em o"\ra, n trepti rt *rne r>r! v^el mo^očl JtedirvostJ vrhovni cfli. pro^rbetl holnJkom primerna, udobna bivaliSča an ¥ teh vsa zdravstvenim namenom služeča sredstva. Zato ne moremo sedanjih zavodov (na Studencu, v prisi!n!ci, pri Sv. Jožeiu) smatrati v niČ drugega, neso Provizorije za silo, ki bodo morda ii'e^nl!a pozneje služiti se v kake druge namenc* ki pa zlasti oskrbi akutnih umobolnosti absolutno ne odgovarjajo in moramo z vso odločuostio vedno in vedno ponavljati zahtevo po n o-vl, moderni blaznici. Zavodi, ki obsegajo večji komrUks stavb, se naineićajo Liven ir.esU vendar v kraje z ugodnimi komunikacljskiml zvc?a-mi, v zdravstveno ugodno lego. in je Izbira kraja velike važnosti. Pri zavodih, ki se danes stavijo povsod v paviljonskem sistemu, dasi se Izogibljemo prcvelikemu števi-lu malih po^opij, moramo Še vedno uve-IJaviti prii.cip da se ločijo bolniki z ozirom na njihovo stanje- fn torej ima — lo-fieno po spolili in torej no dvoje poslopij za vsako kategorijo — posebne paviljone za na novo spreiete in za stalnega, strogega nad-zorstva potrebne bolnike — 2. za nemirne — 3. za mirne in v de'o sposobne — 4. za nečedne in duševno in telesno že mučno propadle bolnike. Nadalje lacaret za te-I lesno bolne, z posebnim Izolacijskim pavi-lionom za tuberkulozne in z drugim za ostale eventue'no se pojavllajoce inftkcij-ske boleznl. Lacaretni paviljoni so lahko skupni, a delieni s posebnimi vh Ndi in stop-nicami za moSke in ženske. Vsl ti pavilioni imajo svoje posebne vrtne odddke. Nadalje imarno poslopja k.a pisarrte, za stano-van'a zdravnikov in uradnikov; kapelo, mrtvaSnico. gospeđarska poslopja (kuhinjo, perišnico, strojnico, razne de'avnice) pozahitl tuđi ne smeino na primerno dvorano za zabave. Iz tecra vsega razvidimo. da je velfk zavod (recimo za okroclo največ 1^00 bol-nikov zelo ob^fren in rab? mnogo prostora. Pozabiri ne smemo, da so že posamezni paviljon! večje stavoe. kajti oni obsegajo ro-lcg sralnic ^e posebne drevne prostore, umiv?>Jnice in kopalnice, sobe za strežnf-Stvo in za obiske: da torej rabimo več prostora nego obične bolnice za telesno bo'ne. Fz vsetra razvidlmo tuđi, kako ne-zmiselno je, ako Vdo meni. d'1. se da mnrda kaka stara gra^čina z malim! stroški preurediti za zavod za umobolne. Ako se nam stavi Jn uredi tak moderen zavod, mora se staviti in urediti v istini tako, da odgovar-Ja vsem zahtevam; zadovoljiti se ne sme-mo z nobenfm potovičarstvom. kajti slcer ne ođ^ovarja svojemu namenu. Tak zavod !e ideal, katere^a ne sme-mo izpust'tl Izpred oči In katerega moramo kTJtjb velikim stroškom, doseč! Čim prete. DotfeJ pa r petrogTdd-skega konzervatorija. — DijaŠk] zbor Glasben© Matice v Ljubljani. Kakor prejSn'a leta, bo tuđi v tekočem šolskem letu posvečnla Olasbena Matica vso svojo pažnio di-ia^kemu zboru. Radi teza vabi vso našo mladino, da se odzove temu va-bilu ter redno in toCno poseča vafe di a?>kcKa zbora. I. pevska vaj $c vr5i v torek, dne 22. t. m. od pol S. do pol 9. zvecer v prostorih Glasbene Matice, Gosposka ulica 8, pritličje. soba St. 17. Spom^tifajte se Družbe sv.Clrllain Metodo. Ka zadnjih soi^h zakonodaj-nc;ja odbora se ie obra\niavala tuli credba o n:irrađali davčnim urad-nikoiu ?.a pobriiianic davkov. Pa daljši c'cbati je bil sklcnjcn kom* promis, da se izplačajo natirade r zmanjšanem obscjiu, in da srne iz« nlačcvanje na^rad trajati samo šo dve leti. Proti predložit sta govorila I aza Markovič in \'o;a Lusič. /a ?^a An^iclič, šcčcn;v in Magovče-vić. V načelu je bii prcLlloi* odseka spreict z 12 proti 9 glasovom. Nato pa je bila uredba vrnjena sekciju da poi/.ve mnenje finuneneca mini* stra. Odobrujem popolnoma nastup £. dr. Žerjava, ki je istotako zavzel stalisče proti narneravanim naura-duni. Na z;idn'jeni zborovanju davčnih uradnikov se ie tuđi sko-rai soj.Ila>no izrazilo mnenie davč« neiia uradništva, da je proti takim vladnim uredbam lilcde nasirad. In zakaj smo davčr.i uradniki proti tovrstniia na^rat'nm? Radi te^i# ker nas Ihjćc finarčni minister r obJjubljenlini na-Jradami spraviti med davkopIaCevalci še ob tista malce priljubljenosti, ki jo imamo. Ze itak je naša služba ena najbol) odijozr.ih; posebno na dc/cli se to obeuti, kjer §e vedno misli prete/na većina davkophičcalcev kmetske« .Ua stanu, da spravijo davčni uradniki po njih vplaecvane davke ▼ svoj lastni icp. Ne enkrat, že več» krat, sem čul te besede iz ust našega kmeta tekom dolco-letne^a svojega službovanja. In sc-dai, ko berejo v časopisih o naar^# dah davenim nnmešeenccm že vpi* jejo »no sedaj bodo dobili še nagrade za to, ker nas odirajo; jim nikoli ni zadosti denarja« itd. Tud| ilrožnje, da nas bodo vse skupaj nretepli ali ćelo pobili — v vojnem času so seveda moledovali okoli nas radi podnor — imamo za plačU lo, ker vršimo svoio uradno dol/-nost po prednisih. To je že ena vrsta nagrade! Poznamo in jo od dno do dne bo!j obeutimo še eno in ta ;e, da zahteva kmet od nas, če kupi* mo od njeca krompir, jajca in dru* tla živila ali c!r\ra, z ozirom na to. ker ic moral plaćati par kron davka dosti višje plačilo kakor od drugih stanov. In ne samo iz teh razlogov zav* račamo nrdrade, tem več radi te^i, ker po visokosti iztirjanih davkov, ni mococc delo in trud uradnika v ^c nagraditi. Navajam samo ta pri* mer: V Ljubljani plača 15^—20 alt še mani davkoplnčevalcev, 10 milijonov kron davka, na dežel* pa lahko davčni uradnik iz» terja od vseh davkonlačevalcev, ka> terih število znaša 4 do 5 tisoČ ▼ cnem letu komai dva milijona krort Mcstncmu kolegu pritičc. ker im* večje '.\ivkop'ačcvalce. nagrada no obljubljenih ^ 20 do 50 krat večja. Kdo ic imel več dc!a, ali oni urad^ nik, ki je nameščen pri mcM-nem uradti in ima ter i r. ti od velikih diivkoplačevalcev davke, aii oni njegov kolaca na de/eli, ki se muči no današnjem sistemu sam ali pa kvečiemii še eden s tisoci davko* nlačevalci od 2 do 100 kron? Mcn-r?a ne trni mestni uradnik radi teCat ker zapiše večjo svoto nič bolj. kot njedov koleba na deželi. Če pa jo število davkoplačevalcev več i i jo' z?to več uradnikov pride'ienih do-tičnemu uradu. Jaz scm pa vedna tc2a. mnenja, da več kot delati oa ni. Čemu to? Da se nam ne ba moglo nieesar očitati, da preiem*«-mo za izteriav odavkov nagrade — saj dobili jlh tako ne homo nikoli« če naredilo v zakonodain^m odbo* ru še toliko uredb — odklanjama take nagrade, pač pa zahtevamo, da se nas primerneje nlača ali pa nam prizna posebna doklada k mesečrii nlaci kakor sodnikom, ne dlede nm to. ali sli-ži davčni uradnik v mestu ali pa na deželi. ali izterja večjo ali manjšo svoto davkov. Glavno io. da i/teria, kolikor znaSa letni pred-pis. Kdor pa ne vrši dolžnosti vest-neua uradnika nai se 0a kaznuje ali mu pa nakaze njegovenui delu odijo variajočo plačo\ stran 4. .SuOVfcNSKl NAKOU", dne 23 novembra 1^1. i cv. 2 t Dneone oestf. V Ljubljani. 22. novembra 192L — Poglavie o odUkovaoJih. V beogradski »Pravdi« Čitamo to-le vest: »V finančnem ministrstvu so pripravljeni ukazi o odlikovanju uradnikov in narodnih poslancev, ki so delovali za podpisovanje državnejra posojila«. — Prav je in umestno, da se primerno na-iradi in odlikuje vsakogar, ki si je pri-dobil velikih zasluK za državo in narod in vsakomur privoščimo prav iz srca, ako si je to odlikovanje tuđi v resnicl zasluži!. Toda zdi se nam. da odlikovanja izgub!jajo svojo vrednost. ako so državne oblasti preradodarne Ž njimL Malo več skrupuloznosti bi bilo na me-stu! Naj se gleda bolj na resnične zasluge, kakor pa na trenotno razpolože-nje. Ako se bo prakticiralo tako tuđi v bodoce, ne bodo odlikovanja nobena redkost več, pač pa bodo redki tišti, ki se nfco bili odlikovani.. Ako priredi kako društvo izlet in koncert dobi red, ako ta ali ona orsnniznc'ia skTiče kak kongres, prefme za to odlikovanje, ako kdo priporoča državno posojilo, se s^ nagradi z ordenom itd., skratka odliko-vanj kar dežujc. — Prvesa decembra — na praznik ujedinjenja priredi lublianska sekcija Udruženja jusroslovenskih novinariev slavnostni koncert. Pcles: usrledne so-pranistinje jsrdč. Pavte Lovšetove ter orkestra Dravske divizije nastopi več ljubljanskih pevskih zhorov. včlanjenih v Pevski zvezi. Prvemu delu večera, namreč slavnostnernu koncertu, bo sledi! druid neorisireni del z različnim vsporedom. Prepričani smo. da bo ta koncert novinarske^a Udruženja na praznik našesa ujedinjenja zbiraliSče zastopnikov vseli uradnfh. kulturnih, trgrovsko-obrtniških in drutfh narodnih kromov. — Javna zahvata žensk? šenfreter-sfrf C. M. podružnici v UubHant. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda si šteie v svojo posebno đolžnost. da iz-reče tem notom vrlo đelavni in nađvse požrtvovalni ženski Šentpeterskt po-drvznici zn izvanredno bogati prispe-v(*h od *Martjnove«a večera* v zncskn 17.000 K svoto Tiosehnn zahvalo in pri-man}". — Ob te* nriliki moramo pri-pomniti. da ni dosegla podružnica v te-kocem letn samo nn^enstva v narod-nem delu in nesebični požrtvovanosti med vsemi podružnfeami v Sloveniji, temveč rekord v ćeli dolm dobi ohsto-fn Drvžbe sv. drila in Metoda. Obča-dovanja vreden uspeh je posledica ne-vmorneza dela posamezniknv v odboru, zaveđnost članst\>a in rv?vi demo-kratizem. ter medseboinn đomačnost. V tem, da se javno zahvalmjemn mar-fiivemu odboru in članom, želimo, da nam ostane naša vrla hčerka ženska sentpetrska podružnica vedno tako zvesta v delu in boju za naše ideale. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v LjubVanu 17. novembra 1921. — Svečano odlikovanje. V posveto-valni dvorani Kmetiipke dražbe zh Sl> ' venij© n^ TurjaSkem trsn je poli>df»l-*ki ministar sr. Ivan Pucelj po konča-nem zborovanju zaupnikov SKS vceraj ob 4. ponolđne na slove^en način izr> čil družbinemu predsjedniku, in £ene-rnlneimi ravnatelju gr. Gustavu Pireu odlikovanje recfca Sv. Save III. stepena , v priznanje njegovih z-^slug za razvfcj 1 »lova^skc-ora. kraetijstva. Ođlikovancn . jje V Imenu vlade in v imenu kralja če-stital ininister sam. Omenil je na kratko vse njegov? delovanje za prospeli in rezevit kmetijstva v naših dežeHh. Od-Hkovanec je v fcahvalnem odgovoru ▼ «pl5D?nera obrtaj zsrod^vino Kmetijsko rlružbe in boje, po katerlh je dražba dospela na visok stopnjo knlrurnoteh-nJ^n^era zavoda. Gosnodu predsedniku so dialje v navzočnosti številnih v%np-nik-Dv kmetijske stranke, uradništva in zaetopnikov kmetijskih oddelkov čestitali g. Sanci n, načelnik kmetij- 'skega oddelka pri pokrajinski vladi, inŽ. I. Lah, tajnik družbe, v imenu »uradnigtvo, kmet Ivan Pipan, v imenu družbinesja odbora in ▼ imenn SKS. knr?t Zupančič iz ^Tokrtonoga v : imejnu dolenj-skih rinogradnikov, ome-njajoč velike zasluge odlikovančeve za ; kialtiviranje dolenjskih vinogradov, o*abito pri uni^^vanju trtn© nši. Tu je v odgovoru p. Pire omenil komično odredbo biv^d avstrii?ke vl>ide, da eo morali po vino slađih ix>d koreninsmi iffkati — >trtno ušc. Slavnostnemu odlikovanju sta med drnsrimi prfsostvov/N la tndi nadzornika Pkali^kv in Gom^iS. — Antfkvarične tehnlStie knUsre po nizki ceni se dobijo v Narodni knji-srarni. — Opozarjamo diiak« \z zaseđe-ftega ozemija, naj v đose^o dovoljenja ra potovanie na božične počirnice vio-že že sedai pismene prošnje naravnost na italijansko delegacijo v Ljubl'ani, ker bo sfeer prepozno. DniRi način j© brezuspešen. — Za nboso rodbino Irana Kromarfa, ustreljenesa vsled denuncijacije ŠušterU-^cvtga Skublca, nabral v najhni družbi in odpcslai črnomalskemti Sokola V. Rohr-mtnn v Ljubljani 400 K, h kateri svoti so prispevaH %%. Fran Lavtižar, Josfp Turk, fran Zajec in nablratel) no sto kron. — Okrožno sođliče ▼ Maribora dobi vendar svojo 2e započeto nape-Ijavo električne razsvetl ave. Zadnje dni je tvrdka Melistroja zopet pričela nadaljevati svoje delo in je upatf, da bo napeljava do konca meseca dovr-$ena. — Najteža tn nafgria aflea v Ma-rfborn je jrotovo krasna, široka ulica iz Aleksandrove ceste proti okrožnemu aedlšču. Vsak tujec ki priđe v Maribor, jo mora opaziti. Je pa tndi naj* boti tbUuđeoA ker prihajt na Inttlfiao palačo dnevno blfzu 1000 strank. Ne I pozna o pa te ulice tišti, ki bi jo morali j najbolj poznati: mestni magistrat. Glede snaženja bodisi blata ali snega Je I ravno ta ulica navadno najbolj po-zabljena. In še nekaj kar je naravnost Skandal za me sto, se nahaja v tej ulici od vhoda od Aleksandrove ceste pa do sodišča na levi Živa meja, ki se dan in noč vporablla kot — zavetiŠČe za posebne potrebe. To mejo treba ali odstraniti ali jo primerno zavarovati, to-likanj obljudcni hodnik za tlakovati. Čim bo tuđi na vožn'em delu redneje snažena, bo iz te naj prse nastala zopet najlepša ulica Maribora. — Ponarejeni 1000 lirski bankovoi 585 se pojavili v prometu. Policijsko ravnateljstvo v I>jubljaaii je vstavilo Jakoba Valenčiča, ko je hotel v neki menjalnici zamenjati ponarejen 1000 bankovec. Enaka bankovce je hitel* rudi zamanjeiti M ari ja Jerman iz Sp. Jcz^r«. Bankovci so prav dobro pona-rejeni in jih je tažk> raztoč*vati od pravih. — Izselj^niSki vlak iz Trsta v Ju-goslavijo odide meseca derembrvi. To bo zadnji vlak te vrste. Državni ushiž-banci, ki so primorani, da se izselijo, in oni, ki so so žo izselili pa imajo v Julijski r^krajini še sv^jo opravo, ee bpozarjajo, da si rreslirbe uredno po-trdilo o služfbovnniu na primorskein ozemlju in polli^jo to p:>trđifo na naslov: Anton Podbršček, Trst, ulica Tor-re bianevi S9. — Kap. Včeraj pdpolđne je zadela kap bivšega šteeijskega por?ljnik-» v Ljubljani generala v avst^o-osrrski ar-nirtdi Kle!nschrt»tta. Propeti ali so ^a Hkoi v đržp.vno bolnico. Njegovo stanje je opa?no. f Franc Ja^er. Pogreb se vrši jntri v sredo ob 2. popoldne na pokorvilieče vStepanji vaši in nek Sv. Križu. — Smrtna kosm. V Skalnh je umrla v 58. letu svoje starosti gra. Marija Tj a-iar, profcsbrjeva vc!ova in mati nad-u^iteljpve sor>ro£?e. Blngri pokajnici naj i l?> zemlin l^hkn! I — Umri je v Kr^kent ondotni žu-j pan Franc Z e s s e r. trjro\'ec in posest-I nik, v starost? 55 let. Rajnki je kot vecletTu načelnik mestne^a zastopa in : upravitelj mestresra premoJenja zdo zaslužen za krško mesto in Je užival kot moz poštenjak veliko spo5*ovartje \ vseh, ki so jra poznali. Blar mu spo-min! I — Smrtna kosa. Polonca Kalan, | nekdanji £fospfcvdinja naših pesnikov ] K e 11 e j a , Murna, G&larja, t Petruškei. dr. p včeraj 21. t. m. ob j 5. pop. v 74. letu svoj^ starati mirno } v Gospodu zaspala. Pogrreb rajnice bo jutri 23. t. m. ob pol 4. pop. iz hiše žalosti, Florjanska ulica Št. 15. — Naj v miru pbčiva! — Bla^a zima? Iz Berlina poroca- j $y, da je ravnatelj praskega meteoro- j logične^ zavoda Hellman v se^i mete- : orologičnega društva prorokoval blag^ i zimo na podlagi opazovanja od 1. 1829 j pa d) letos. Tekom 93 let ee bila 1© tri j p&lerja bolj vroča nego letošnje in ai-cer 1. 1834, 1868 in 1911, Vsem tem j trem vročim poletjem so eledila bldge j zime. No, če upajo v Berlinu na blago ! zimo, smemo up^ti tuđi mi! ! — Poneverba v Kranju. UsluŽbc- ; nec pri lesni tvrdki Dolcnc v Kranju ; Juri Strugar, rodom iz Arnošta na Ko- • ro§kem, je pobegnil od tvrdke in pone- | veril okoli 5000 K. Gostilničarki Slavi ci Tomažič je vstal na hrani in stanovanju dolžan 1600 K. — Tarvina kolesa. Po deželi se : pojavlja rafiniran tat koles, ki jih na- ; vadno krade po raznih jjostilnrh. Men-geškemu županu Petru Liparju je iz gostilniške veže Antona Vivode v Kam- ; niku ta tat odpeljal 3000 K vredno ko- • lo. Izvršenih je bilo še več sličnih tat-vin po drujrih občinah. — Žepna tatvina v kinu. Krojaške-mu pomoćniku Francctu Rutariu je bilo med predstavo v kinu »Ideal« ukra- : denih 144 K. j — Vlom. Neznan tat je vlomil v ; skladiSČe trgovca Ivana Premelča v • Kolodvorski ulici. Razncza blaža ie i odnesel za 6000 K. v • — Tatvina suknje. Mehaniškemu vajencu Milenku Doberletu je neznan tat iz njejrovesra stanovanja odnesel 3000 K vredno suknjo. — Nenavadnl pretepl v Zeleni lami. Iz krogov občinstva smo preieli, da se v Zeleni jami skoro vsako nedello na programu nočni pretept. prepiri. prere-kanja, rjovenja. ki Oiirožaio pasaate in nočni mir. Zadnjo nedeljo sta se v i Zeleni iami dva potepuha ponoči hudo | prepirala med seboj, se obde^avala z remejjni skoro pol ure. Ko je mimo pri- ! §la večja družba, med nj im i tuđi dve gospodični, sta potepuha prenehala s prepirom in napadla družbo. Pri tem napadu je dobil g. W. znatne poikodbe. Ves čas pa od nikjer ni bilo nobenesra stražnika! In seveda policija tuđi nima o tem pretepu nikakega poročila. . — Not način raE|fla«itv© ođloeli ob- : Anskega sodifie*. Mari tursko ^Minsko : šbdifeće je v sob3to po preteku štirih teđnov zopet raspravljalo v javni seji o slu&iju, ki bo prestraSil mArsikatsre- ■ ga obrtnika. Obtožjn je bil ugledni č«t- | lj^rski mojster 8ulič, da jo pisarntške- ! nm pt>moeniku Koržoju napravi! par j propkjvinskih oovljev ter rAćunal «i delo in pridatk* 650 knonv Korieju se j9 zđeU ta c«fia pretirana tn ker Su-liC ni hotel vzeti ievljev nizftj, ga j?» jvadil občinskenra sodi&tu. Sulič Be ie zagovtirjal, da jo to delo ortopedična d»l3 mnogo dražje kakor navodno, po- . ^jhiikn lm moral ^i*a**i M1»n sa ia- i deUvo spodnjega dela 250 kron, tVšian tega jd pridejal še več usnja, kar ono, kax mu j© Koržd izročil Htožo, podpla-te itd.) ni zadost.walo. cevlji bi morali veljati se već kakor je računa! Od zftslišanih ti eh izvedencev je izpove-d^l eden (načelnik eevljarske »admge, j.opolnoma v prilog obtožencu, ostala dva p«*. 6t^ Izj.ivila, da bi emel Sulič rudi, fe je toliko usnja prid^jal, kakor on trdi, rafunati ra vso skupaj kv«*jemu 550 kr^n, torej je za 100 kron pretirival. Rasprava ]%> % O7irom na cend u»-nja in delo trajala močno dolari, ea-vlekK) se je tuđi posvetovanjd. 2e med raspravo se je tuđi pokazala neaigur-rot nez^pri«ež9nih porJtnikov občin-skega K>flifef-d. Govorilo se je namreč, da bodo trije Suličevi somišljeniki gia-eovah z, da predsednik sodi^a ni objavil javno in ufltno razsodbo, k^-kor je bil."» doslej v navadi, marvež je lo razglasi], da se odločba izda obto-žencu — pismeno. Iz Ostavka predsed-nika pa: da ima ej. SuliS pravico ee v trsh dneh pritof:iti, tko bi mu odločha ne Mla po volji, je imela ia\Ti33t utis, da je bil Sulič- o^soj^n. Zrkai se od-lccba ni tak oj Dojavila v polr.em obse-gu, TJtim ni znano. UuBllanskfl porota. — Asltrtor za III. Internaclonalo. Pred porotno sodiSče ie stopil danes elegantno oblečeni, skrbno počesanl agitator za III. in-t^rnacfonalo. iri^arski pomoćnik 38-!etnl Andref Oričar, doma iz Družinskc vasl pri Beli cerkvi. J* Izboren in živahen govornik. Zagovarjati se ima radi žaljenja Veličanstva kralja in zaradi hudodclstva u boja. Niesov zagovor, zdo obšlren Je poda! zjrodovino človeka. kl ga Je stra?na vojna gnala po vseh boiiSčlh. BH Je tudl 2 leti v ruskem v|etni5tvu, kjer ie Imel priliko spoznati Ljerinove ideje. Že 31. oktobra lan-ske^a leta le Oričar v Županovi gostflni na Krakov$kem nasinu razvljal program III. internaclonale. Med govorom je Izrekel psovko na kralja, vs'ed česar je bfl tretiran. Pozneie Je z nekim avtomob?tom po-be^rnil preko meie v Trst. Zavet*e Je dobil pri svoji sestri Josfpinl Meneghotti. Dne 9. j«!lla t. 1. se je snrl $ svojim svakom Aloj-rt]cm Mene«rhettfjem in ga v st>oto tako m^čnn udarit po glavi, da Je Meneghettl vsled poškedbe umri. Oričar pravi, da ga je samo »s pestlo otlpal«. Snlofno se zago-varja. da Je n'e?nvo duševno razpolože-njc vsled dobijenih ran v vojni nenormalno. Obtožerti Orlčar se Je gleđ« slnCaJa v Županovi go'tfni zagovarjal na popolno pifannsf, srlede uboja svojega svaka pa na sllobran. Pozvane priče so opfsale dogodek v Ztipanovi gostilnl. Njegov brat Je potrdll. da fe obtoi^eni vrled zadobMenlh ran relc neno-matne^a duSevnega razpo'o?enja v sTuča?u vinjenosti. enVrat je domov prISel v sa^ii spodnji obfeki. Kmalu vo prevratu je od^f na po^opall^Ce. Voli Je: »Mrtvi, vstarfte! . . . Oremo na Ttalijane!« PorotniVom |© stavilo sodISČe rcisk^vi zagovarja! s V^>polno pijanostjo Jn pa da svojih bo-sed ni r*ibil v žaljivem zroislu, marv^? le po hrvfltskem obifaju. Hejtmanek ni pri^el osebno k glavni razpravi. Državni redarji kot priče »3 zanfkall popolno pijanost t>btožcnca. 8ennt Je ^matr*il obtoženčev izraz kot žaHivko. Veličanstva ter ga obsodil na — tri leta je5c Zapjvornik dr. Komavli f& pri-invil r«ifnt)srrto pritožb© iz razlopoT, da izrail bbtoženca ni?o smatrati kot zflliivka in r-a da ?e je Hejtrnanek nali nj a! ^ neodc^jvornrmu duSevnemu »tanju. (K^zen 3 leta je najmilejša za toka žaljenja.) OrBsšt^siie oestf. — »Drntf SloTantkl ▼eotrc. Jngbsiov. napredno akađ. društvo »Jadran« priredi dne 3. decembra t. I. v zgoralih prostorih Narodnoga doma 11. S ovanskl večer s akademijo in plesom. Pri akademiji tode-lujejo operni pevci solisti In kvartet g. prof. dr. Kozine. Ker Je prireditev namenfena v korist društvene knjižnice In fm nabavo opreme v novem domu omenjeneca dru* Stva, opozarjimo Ze sedai vse, naprednema dljaStvu naklonjeno občlnstvo na to dobro-delno prireditev. Vstop samo proti vabili, kl se v kratkem razpoSUejo. Natančnejl vspored slavnostne akademije se bo pra* vočasno objavil. — Draitvo »Soča« na znan} a, da priredi dne 4. decembra v Mestnem doma Mi-k!av£ev vefier. Za otroke (v spremstv« starSev) začetek točno ob 8. popoldne. Za odrasle račetek ob pol 8. zvečer. Po-seben odbor bo prejemai darlla eelo do-poldne Istega dne v Mestnem domu. Ha noue'ša por^cri. USFEHI GOSPODARSKE KON. FERENCE V PORTOROSE. Pođpis! zapUnikov. — Portorose, 22. nov. (Izv.) NTa včcrajšnjih sci ah gospodar-skopolitične in transportne komisije so bili podpisani zapisniki o sporazumu od zastopnikov vseh in? teresiranih držav. Pod pisan še ni zapisnik drude sekcije za ureditzv enotne^a tarifa. Razprave te sekci-ie so združene » težkoč mi. Zaklin-čitev gospodarskopolitičnega sporazuma je bila nekoliko otežkočc* na, ker so zastopniki če^koslova-škc republike ugovariali č!enu 3. sporazuma, kl ie določal, da se mo-rajo zapisniki konference odobriti do 31. decembra t. L od merodajnih parlamentov. Podpisani zapisniki fiospodir-skopolitične in transportne stroke obse^ajo 8 členov: Clen I. Sporazum sHepajo^e države se obvezujejo, da čim preje zajamčijo evobodni promet izvoza in uvoza, najpozneje pa do 1. juli* ja 1922. Vse omejitvene prepovedi glede uvoza se ukiniaio. Do popol-ne izvedbe teh določil se uvede prometna svoboda do določenega datuma. Clen II. Sporazumne države se obvezujejo, da v kolikor se to Se ni zgodilo, najpozneje do 1. jul. 1922. sklenejo z vsemi udeleženimi drŽa-vami definitivne trgovinske pogodbe na principu svobodne trgovine. Ćlen III. Prcpovedano je iz da i a-nje novih omejitvenih odredb cle-de uvoza od dneva ratifikacije za-čenši do definitivne^* zaključka trgovinskih pogodb. najkasneje do 30. julija 1922. Ostali členi vsebuie-jo formelne določbe. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA. — Pariz, 22. nov. (Izv.) »Ha-vas« javlja iz Washingtona, da so razni zastopniki predlagali sklica-nje 8vetovnc gospodarske konference, da se vzpostavi normalno svetovno gospodarstvo. ZA UREDITEV POTNIH USTOV IN PREVOZNIC. — Portorose, 20. novembra. Posebni odsek, ki se ie bavil s sedanjiini težkočami v trjeovskem kakor tuđi v potniškem prometu je sklenil nrediajra-ti, naj se skliče na dan 16. jan. 19;J. posebna konferenca v Oradec ki naj reši vse tostvarne sporne stvari PRIHOD ANKETNE KOMISIJE V DRAČ. — Beograd, 22. nov. (Izv.) Iz Drača javljaio, da ie te dni dospe* la tjakaj anketna komisija Zveze narodov, obstoječa iz enega dele* gata Norveške, Luksenburga in Sviće. Svico zastooa neki Švicarski svećenik. Antantna komisija ima nalogo, da na zahtevo naše vlade, ki je bila stavljena v septembru t. l.f preišče dogodke v Albaniji in prouči politični položaj albanske države. Komisija ima tuđi nalogo, da se prepriča, kakšen ugled uživa tiranska vlada med severnimi p!e-meni, in da ta vlada ne izraza volje celokupnega narod«. GLADOVNA STAVKA ZAPR, TIH KOMUNISTOV . ATENTA- TORJEV. — Beograd, 22. nov. (Izv.) Vseh 80 v zaporu nahajaiočih se komunistov-atentatorjev, ki so ob* toženi izvršitve oz. soudcležbc atentatskega komplota na n;*3:<*a krali a Aleksandra, je stopilo včeraj v gladovno stavko. Nočejo spre-i em a ti absolutno nobene hrane, vži vajo samo vodo. Branitelji komu-nistov so intervenirali r>ri sodniku, ki je izjavil, da oospeši sodno po-stopanie proti njim. SENZACIJONALNA RAZPRA-VA V ZAGREBU. — Zagreb, 22. nov. (Izv.) Pred kazenskim sodiščem ie bila včeraj senzacijonalna raznrava proti 24* letni gospodični Ružici Pakić, ki fe pred nekai meaeci strci jala v or-dinadjski sobi na psihijatra dr. Herzoga. Napadcni psihiiater č iz* iavil naipreie, da se je nanad izvr* šil v histeričnem raspoloženju go* spodične Pnkičeve. Razprava pa je odkrila veliko senzacijo. Dr. Her-zog je mlado deklico zapelial. De-klica ie zanosila, a plod je bil umet-no odstranjen. Pc^nc'e je deklica odšla v Sarajevo, kicr se je hotcTa poročiti, a je zaročencu odkri'a svojo pretekiost, n« kar io ie z?ro» čenec zanustil. V obupu ie od^la nazaj v Zagreb, z namenom, da se s strclom maščuje na svojem za« peliivcti. Rr-^rava še tra'a. ZA ZRAČNO MFDNARODNO POŠTO. — Portims* 10. aovanbra. Itali- ja je spro^ila misel za sporazum o zračni rnTti meJ na«fcdstver(irr,i držu-vami. Tozd.vnih nasrrotstev ni, ::li ker se o stvari ne nv re nnKlorru r**z-pravljati, .a za zračno rrudriarodno coš o za on!iuJnj-«3 pomlad. Vršila se bo v Pra^i- ITALIJA PRESKRRUJE TIRANSKI VLADI OHO^JE IN MUNICIJO. — B-o^rad 22. novembra. (Izv.) Iz Rima s j do-la porf>j:la da ie Italija odposlala iz pri.starj.š:a Brindisi v Drai ve'ike mno/inc orožju in miri vije. Samo eden trar^rort je obsej^a! 50.000 ! p:?k in dva mi'i'ona patron Ta nvnid- a je srečno rrispela v Dri »I ter Je na- menjena za Skadcr. Fovc'in.k Skndcr- ske posadke Bair^m Dzur ie ukrenil i v^e potrebno di ta municHa dc-5pc v Skad-?r ker se boii, da io re H ?;iplc-nili Miriditi. Italija je izmč:l;i ro municijo na tntervcnci.o ita!ofil-k:h clemen-tov v .A1Hnn;ii. i — Re^Trad. 27. novemb-a. {\?v\ Po ve^tcfi iz Albini ie trn i a "O ^e vivi^o b^M med Miriditi in čctnmi tiranske I vlade. Mird'ti so nd'očeni, se ćn v. Clzv.) ZMdju-• ^ni teč^ji. Dovize: Curih —.—t ;.r,."—, Pariz 22 2". 22*0. London 12(^0.—, 1215.—, Berlin U>0.—, 113. — , Dunnjj 5.125, 5.20. Prata 34.75, 35.—. Valute; lira 12.30, marka 130. — . — Beograd, 22 nir. azv.') Valute: dolar 80.—, leji .*>0.—, marke 3\—. Devize: London 305.—, Pciriz 570—, 2^*-neva 13o0—, Pr*s-a 82 —, DunaJ l.-tO. Berlin 29.—, M il a n 330.— . Narodna banka 3100.—. — d Zagreb, 21. nov. Devize Berlin 112—116 ItalIJ* izplačilo 1290—1300, fek 1270—12^0, London izplačilo 1250—l2r>0, ćek 1245—12M>. \ew York izplačilo 0—329, ček 9—325, Pariz 2250--2300. Pra^ 332—335. Svi-ca 5800—5900, Dunat 5.10—5.25, Budira-peSta 33—35.25. Valuto; Dolar Ji 321—321. carski rubi U 27—30. nom^ko marke 125—1^5. rora. leji 0—202, švicarski franki 5400—5600. — Cnrih. 21. nov. Zagreb 1.625, DunaJ 0.1.^9. Praga 5 H249, Milan 22.099. London 21.310, New V.^rk 5.32. — Trst 21. nov. London % 25, Zagreb 7.90, Pariz 173.75, Curih 453—, New Tork 23.90. — Pra^ra, 21. nov. Zruareb 29.50, Dunai 1.55, Curih 17.80, Milan 3.92. — Pariz, 21. nov. Pragi 14.75. Milan 51.25, London 55.75, New Torlc 13.93, Curih 2G1.25. — Dunaj, 21. nov. P^rlz 430.—, Curih 1.140.—, Zagreb 1.950.—, Prnpa 6.400.—. — Berlin, 21. nov. Znsrrb 88.—. Praga 280—, Curih 51.—, Milan 11.S0. — Budapešta, 21. nov. Zagreb 280.—, Dundj 15.—, Praga 960.—, Curih 171.—. RaznoferosfL • Carinska kontrola z Rontfirf»no>^-i»i žarki. Nem>ki li-?ti porođaj >, da so Kčintgenovi ž-uki izvrPtno srddstvt) pri carinski kontroli. Znano je dejstvo, d* tihotapci prenašnjo drag© kamene in zlato najraje v ženskih ćcvljih. Kontrola je bila d;> st^daj oteikočena. kor M ee mor-iH Čevlji razdreti. NTemftk3i carinska oblasti pa imajo eedaj Tlunt-^nov aparat, na katore^a mora stopiti dnma. Aparat pos^ eti in pogopto se vi-đijo "silhuote napole^ndorOv in bip^rov. Do sed^j j^ dobila na ta nafin drža\*nfl. blasrnjna 120 milijonov mnrk, to Je do-eetkrat vcCjo vsoto, ki jo je morala dati za (febavo aparata. • Strašne razmere v brrlin^kih niS-jih slojih. Policijski komisarijat nok^-ga berlinskoga r>krožja Je odkril strasno razmore, ki vlndajo v nižjih clojih. Komis^rijaf je dobil prijavo." da je ▼ Enserthovi ulici 43 troje ^trok, ki so spolno okuž^tif in Firer v starosti od 7 do 11 let. Okužila jih je lllrtn* dokli-cat ki jd z vednopHo pvoje mntero ob-č^vala z nekim kočijaž^m in z nekim ctr.">jarFkim delavcem. Policija je areti-rala ol>a, kakor tuđi m^tor, d'irt> pa so poslali v bolnico. Policija vodi obpež-n*> prei^k^vo. • Solno«rm§ki lovci postavljajo tl-ho*apru spomenik. V mali obmejni va-8i Mnrtzol n-» Silzbur^k^m »3 v ne1*»Ijo s veliko svoranostio odkrili Pr#>monik lovcu - tih^tapcu Feliksu Silnerju, kl je bil pred kratkim nn m^ii ustreljon zaradi tihot^pstve. Ptevilni lovci 2 ?odb© na čelu so prisostvovali odkritju srt>menika. • Izom t Šo1«ki klopi. Itn1ijan»kl listi poroc^TJ"), da je neki frimnazijal^c, ki je hotel mrtturirMi, pa ni bil zado-sti pripravljen, pri'rl ni interesantno ideio prevare. Tzumi! jo po?rbne vr=?te ranioETMfpki aparat za sprejemanje In odd,«iftnjo ter c:a »in«t.ilirfil< v Fvo^i klopi. Ravno tak aparat pa je imel v sobi eden niecovih privitcijcv. Aparat ie iz%Trstr>o funkcionira!, tnda eden profe^orjrv je odkril nrevaro in ^inv nazii.^c ni nnnrnvil nn.'tnre. K ^ i> j^-nmitcli rff 'ioTrnfiu* ^f^^ ^ni 7\T'1«1 tu t4 elu""f, le rokMc:1! n^l^i'cni^a k i^bi, *e ^u<:il ero?tnvnocfi nr-jnvr^ nn^r«-ta in i*1-* t^'roi nim^cf'l v <*vr\r\ f]f^]^vTi\. c\. U?"ni r»rofr-=>f»rii hn 'r» 1on^#»-\ ^np ftover'-n prc- ir.'M ^r>^"r-^nrrn€ i^umito-Ha, ki r^rdfi n> ir^-I talrnt : •"> nrir> cJbfilr " "li gršćino. 26*- *tev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. novembra 1921. 5. stran. narodno gospodarstvo. -- n* Francoskfeitaltjanski tr» govski dogovor. Kakor poroča »Čemere della Sera«, je Franci ja odpovedala trgovski dogovor z Ita* lijo, ki poteče februari a 1922. Ome-njeni časopis pravi, da so italijan-ski gosp. in poL krogi vzeU odpo ved z velkim obžalovanjcn na znanje. Spominjalo se pač še onega žalostne^a časa, ki je sledil prelomu trgovskih odnošajev med Italijo in Franciio leta 1888 in ie trajal deset let. Odpoved trgovske pogodbe je prišla tembolj nepričakovano, ker sta, italijanska in franeoska diplomacija v marsikaterem mednarod-nem vprašanju uspesno sodelovali. I Nerazumljivo je, kakšne namene ima Franci i a in kakšne koristi si obeta. V prvih petih mesecih leta 1921 je zaostal i talijanski izvoz v Franciio proti istemu razdobju predidočega leta skoro za polovico, padel je d 324 na 254 milijonov lir. —ng Belgijski carinski pribitok na nemško blago. V svrho zaščite belgijske industrije je sklenila vlada, pobi- I rati ob uvozu nemške robe poles: rednih pristojbin še carino od vrednosti do izmire 20%. Ta odredba bo spričo trajnega padanja nemške marke v kratkem uveljavljena. V zvezi s tem bo ttvedba izvoznih iznričeval, da se prepreci kršitev zaščitne odredbe. —n? O italijanski industriji za svi-kn Položaj italiianske inndustrije za svilo se je v zadrrih mesecih znatno izbolišal. zlasti vsled izkllučitve Ja-ponske konkurence. kl io ie provzro- I či?o stanje valute. Većina podjetij 5c I polno zaposlena za daljšo dobo vna-prej. Glavni ©diemalci za italijansko produkcijo so Združene države ame-riSke. —ns: AngfeSki premos- V kupci!-skem obratovanju anj^leške Industrije ie zaznamovati znatno izboljšanje. Od-jem premosra. ki je bil nedavno v iuž-nem Walesu £e docela neznatert je do-stal živahnejši. Oplašajo se kupci. Nakupio se Je nremojzra za Hjript, Tndiio m Južno Amerika Oddale so se velike množine pripravljenih zalog:- Tuđi zanoslenost v premo^okopih nnrašča. Koristi imalo od tejra tuđi brodarska podjetjci. ki prevažajo premce. — rjr Finančne vesti \z Bolgarijei Bnlgarske državne železnlce so naro-cV.e pri avstriiskih tovarnah za vagone za pol milifarde kron železniskih vo-zov. — Nove bolsrarske bankovce bo dobavila Avstro-ogrska banka. — ne* Bolgarsko posojilo* Bol« cfariia notrebuie denar za zgradbo ždeznic in nabavo materijala, ter I ' se anđeški, franeoski in ameriski j ' finančni kroči trudi i o za posredo- ; vanie primerneca posojila. Neka londonska banka je ponudila 2 mi- i li i ona 500.000 Istr. po 7 odstotkov i in neka franeosko • belgijska sku* i pina 4 milijone Istr. V obeh prime- ; rih je penioi dodelitev narocil za materijal. Za posoiOo treba privo* ljenja reptracijskefla odbora. — na Padec marke in Francija. V franeoskem časopisju se kaže rastoče vznemirjenje zaradi razvoja kurza marke. »Gaulois« na pri-mer piše: Izredni padec marke jo tako malo normalen, da si ga je mogoče razlagati Ie z dejstvom do« bro premisijene taktike. Če bi ber* Unska vlada ne imela interesa na padcu, ne bi neprestano izda jala novih bankoveev in povečevala cirkulacije papirnatoga denar ja v ta« kem obsegu, da dosega skoro 100 Imilijard. — »Petit Journal« opozar-ja, da bi se z izredno nizkim stanje a marke mogli okoristiti Ie nekateri krogi. tako velike ladijske družbe, izvozniki. Za indutriio v splošnem ie nizko stanje valute kvarno, ker provzroča nestalnost in ovira tako vsako novo ini-ciativo. Če pa te ni, nastopi neza- Iposlenost v naisijajnejših indu-strijah, ker nišo mogoče nove stavbe, nakupi patentov, zbira* nie rezervnih fondov itd. — »Ac* tion Franc -ise« ugotavlja, da ni Nemčija nicesar storila v ta narnen* da bi preprečila padec marke, če ga j ni ćelo sama povzročila. Zavezniki ' nišo ničesar storilt, da bi odvrnili pK>sledica tega padca.Vendar se na-aiba fikcija papini, denarja, v kate- Iri živimo sedem let in ki je trajala Ie zategadeli. ker ni bilo drugega denarnega instrumenta^ k svojemu koncu. Ko pade pajčolan, kaj homo zazrli? Nemčiio intaktno. Francijo v razvalinah! — nj: Posolilo mesta Mltana. Me-sto Milan se potaja sedaj z nekim amerikanskim sindikatom v Ncw Yor-ku radi najetja posojila v Ziiesku 10 miliionov dolar je v. Posolilo je vmiti v 25 letih In obrestovati z 3 odstotki. Emisija se ima Izvršiti po kurzu 91, vračilo po 107.50. —ne Zvišanje cen y Nemčijf. Zve-za nemških tovarn za pisalne strofe je sklenila takojšnio zvišanje prodajnih cen za 20 %. Zveza za varenfe železa je sklenila zviSanje cen za 1000 mark pri toni, tuđi to zvišan'e stopi takoi v vel'avo. Tako stane danes navadno tržno železo 4S00 mark proti dosedanji ceni 3800 mark. — nsr Finančna vest iz Itafije. Pod vodstvom banke »Banca d' ftalia« so v teku posraianja s stirimi velikimi trsrovskimi bankami, ki menjo na usta- Inovitev konzorcija za financielno sa-naci:o velikih kovinskih dcb\Tiic Cio, Ansatdo & Co. Upatl je na dozi riven tispeh. — nz Boigarski nacrt carinske tarife. Đolgarska vlada jfe predložila na« črt nove carinske tarife. Postavke v tem nacrtu presesrajo v splošnem znatno dosedanjo carino. m Gospodarske oesfL Začasnt zakon d đrtsmđ trsi*-rtnl tu taksata. (Izvajanje referenta Hadovernika na notarskem shodu.) Odkrito trdimo, da vlada sedaj, kar se je ta zakon proglasi!, taka zmeda ta taka nesigurnost v pristoibinskih zadevah* da se nobena živa duša ne spozna več v pristoj-blnskih zadevah. Mi tavamo v nekakf temi, ne vemo kako naj se ta zakon razlaza to kako naj se uporablja, S tem je ogrožena pravna varnost, ogrožen pa ie tuđi ves promet Da ne more biti ta govora o ziednaSe-nju zakonov, Je evidentno. Pri zjednače-njo zakonov Je treba upoštevati pred vsem pokrajinske razmere in pokrajinske potrebe. Ćas pa Se ni prttei, da bi se zied-načl! pristojbinski zakon. Ce pomislimo, da imalo v Srbiji m Crni ogrl in menda tu dl Se v Bosni in Hercegovini in ddoma tuđi še v Slavoniji zadruge in so potemtakem tam pravne raz-mere bistveno drugačne neso pri nas. Tega mnenja Je bil gotovo tuđi tišti, kl Je sestavljal ta zakon. Dokaz temu, da ob-sega ta začasni zakon tuđi pristojbinske naredbo, ki veljajo samo za Srbijo hi Crno goro. Tako navaja n. pr. ta zakon v členu 11 tabelo za pobiranje takse za da-ritve in dedščine v Srbiji in Crni gori. Iz te tabele posnamemo, da se tam pfačuie taksa za daritve in dedščine še Ie med .so-rodnlki v premi liniji, poćenši z drugim ko-lenom, menda zato, ker so tam ie zađrnoe, dočim se pri nas pfačufelo prlstojbine med sorodniki v premi liniji že t prvim kole* nom. Na ta način so oni sorodnfki glede plačila pristojbine na boljSem nego naši. Na drugi strani pa so od pravili pri nas vse udobnosti, katere so doslei uživali, kakor sem že navede I, sorodniki, lastniki manjših kmetij itd. Kot dobri parrijotje, kf vfsijo s polno dnšo na naši lepi mladi državi, mridevamo potrebo, da si naSa drza\ra preskrbi potrebna gmotna sredstva, mnenja pa smo, da bo našla naša država 5e sto In sto drn-gfh vlrov za svoje dohodke, če Uh bo hotela poiskati. ne da bi posegla po taklh Dri-stojbinah, ki ravno srednje kro^o, tedaj manj Imovjte kroge najbolj zadenejo ▼ kri in meso. Pri predpisu pristojbin pa Ie treba pred vsem gledati, ali so mnestne alt ne. ali nišo pretirane. Tudl ta okolnost se ni upoštevala. S kako narlostfo se ft ta zakon sa* stavljat, |e BaJboUšI doka* da k Uradai IJst že nekaj dnl pozneje. ko se je zakon in pravilnik objavit, pod U. I. Št 283 dne 7. seeptembra 1921 prinesel popravke k temu zakonu. Zakon ni bil doveli premišljen, pr? zakonu nišo sodelovali naši strofovniak] m veščaki, sploh za to stremi naša prošnja na to> da ga zakonodajnf odbor s pravflnikoni vred »kine. Prtscl]euan!e ingastovon« » Ze-dln!cn|c drlopc >Jog>3rslav Section Tonign I^iij-gnage Information Servicec v New Vorku poroča z dne 5. oki nastopne podatke b priseljevanjn Jugo«lovenov v Zodinjene drfti\^. Na pođlagi p^ročlla g'ener.ilnega komfsarj^ za priBeljevanje bi motrio od 29. septembra pa do konca oktobra depo to vati ie 89 JDseb iz Jugoalavijp. To porotilo jo 2<*lo zanimlvo, ker dokazuje, da ekoraj ob konca meseca kvota 7.a jup*>slovenske pri?eljen«ra še ni biW izpolnjena že pred 20. Torej so j« pri-^eljevanje Juposlovenov omajllo. T^ eo povzročite brezdvomrtO ve«ti jusroMo-venskega ča&opi6ja, ki porod** o slabih razmerah v Ameriki, in pa npravičpna bojazen. dft bodo izseljend deportiran!, ako slučajrz> doppojo v Amerlko po iz-polnfeni raesečni kvoti. Letna kvota za osebe rojene v Jugoslaviji znaša 6.405, L J. od t julija 1921 do S0. junija 1922 fm© ▼ Ameriko !e 6.405 Juffoslovenbv. To števib pa na vBebuje oseb, ki potujejo ▼ trgovskih poslih ali m% zabavo, ki pa ne smejo ostati v Zeđinjenih drža\^b v*e kakor fiest mesecer. Tuđi ne onih, ki p&tujejo v domovino In se vrnejo v Ameriko v šestih meeraeih. V&nk mesee se smo prieeliti najve^ 20%. t. j. */a letnd kvote. Torej se srne priseliti mesečno največ 1.281 -oseb iz Jugoslavije- Ako priđe k&> nad tem številom, s^ mora vmiti. Kadar Je \et~ n-^ kvota izpolnjena. se nsMvi nadaljno priseljevanjc iz dotične države. Iz Jugoslavije te jd prrseliU) v Ze-dinjene države v Juliju 1310, ▼ avgustu 1403, od t do 29. septembra pa 1.192 baeb, skupno 3.905 o«eb. Iz teh številk je razvidno, da je bilo v Juliju in »v-gustu prlpuščeno vee oseb nego bi *o •melo biti. K«r zoa&a letna kvot^ samo 6.405 oseb, bo ta prav kmalu izpolnjtv na in bt> nadaljno priaeljevanje iz Ju-goelavij© ostavljeno preje ne^a izgubi tozadevni z«akon svojo pravno moć, t j. 30. jun. 1922. Spoćetka »> bile amerižk© oblasti ita prifieljenco r?>pustijivd z ozirom na nepoznavanje zakona s stmni pri^olien-cev ter so dopustile privelit^v rudi nad me«ecno kvoto. Naravno, da se to nad-število priračunn lotni kvoti. Na podlflf^i primirjave pn^stankov v l^tni kvoti za po*:im;*zno države se mora konstatirati, *H prihaja v Araeri-ko relativno ve3 Jogo^lovcnov kn kor n. pr. Ttftlijnnov. 1V» rdzmeri|e za Jugo-plovene je povzrofila izredno mzka lotna kvota, ki je biH dolor*»nn za Ju-.^oslavijo. Število 6.405 nnj hi predativ-liaT?> %% v Zedlnjenih državah nn staničnih Srbov, Hrva tov in SI w«»nrev. Do tPira Btevila so prišli na podani *\«\\\-^ti^nih prtdatkov^ ijudFkecra št^tia l^ta 1010. Ker vsebujjo ViiHskn et-^tje M,i 1920 Famo 173.001) očMi. r^i-nih v Ju-.To:la\ iji, bi morala zn.-v^ati letna kviiti £o za 12(X) manj. Netočne podatke o §fo-vilu Jucrođlovenov v Z*»tlinjrnih drž«-v.ih V^ mopoc© popraviti ^olo pri pri-h->-''>irjn popimi prrbiv^Utva, ki *?e ho vr'-fl I. 1980. To netornn t pn sr» znkri-vi'i v (Erl^vnem nnši ljn^j«1 *nrni in .-o *e morali zato pokoriti Jurr^rlovini na EUis Islandu, kt s,-> bili vsled izpolnje-no kvot? deportirani v ?t«ro domovini. • • • —tu Obveznice "% rfrzavnejara posojila. Slovenski konzorcij ob}»vlj.i: Obveznice 1% državneira investicij«^ega posojila so prispelr in k*> sub>kribt*n-tom pri onih me^tih, ki so pod ni sa li posojilo. na razpolago. Kor.sorcij za 7% državno invc^tieijsko po«*iji!o. — Kranjska hranllntca v Ljubljani je prejela obveznice 7odstntne«a in-vest posojila. Onif ki so podpisali pri tem zavodu posojilo, naj princse'o ali pošfjejo po poSti začasno potrdi!o, da prejmejo orijrlnalne obveznice. Obveznice se bodo razpošiljale po§tn!nc prosto po naredbi min. za pošte in brzojav. —z Kolkovanie saranc:Jskfh pišem. Občinstvo se opozaria, da mora 73 *a-rancijska pi5ma donesti nredDisano takso v kolkih že, ko se predlože generalni direkciji državnepa računovodstva v registriranje, sicer zapadeio tako izdaiatelii kakor tuđi prejemniki takih garanciiskifi pisein, kazni. — Uvoz knijsr. V svrho informacije javnosti se jdede uvozne carine na znanstvene kniisre objavi? a nostormo: V zmislu izpremernb m dopolnitev za-kona o ?r»!ošni carinski tarifi z dne .10. junija 1921 so knjige, ki so pisane ali tiskane v tuiem jeziku in ki so m e h-k o vezane, prohte uvozne carine, do-čim so ktiiisc. pisane ai? tiskane v našem jeziku podvržene uvozn? carini in sicer mehko vezane 150 o-^roma S0 dfnariev, t r d o vezane ^ 190 ozt-roma 120 dinarjev za vsakih 100 ksr, yi§le postavke veljajo v ra zrne riti z inozemstvom, naoram kateremu se uporabla maksimalni tarif. nižje pa v rrizmeriu z držnvami. r?»pram katerim nostonamo po min^^lnetn tarifu. Trdo vezane knjige tni^h tezikov nlačt'fein TTvozrtn carino 30 dfnarjev za vsakih 100 kg. —5: Podalf?anfe le^arfne t Trstu. Hlavno ravnatelish'o tr35a?kcra fjoyda •*e podr>1js>!r> breznl^rno ležnnr>n za Majro Proti Levant i od 4 na 15 dn!, za bla^o čez ocean pa od 6 dnl r»a en lrsesec —sr 7a naš trnpsomi Dreko So^«t*». Med nn?o In srrslco vlado so končana T>oga:ania z nrJrom na izbolišan.ie na-?5ec:a trnrj^nnrt^ prcter> SoTum. Ori^Va vlada je oblntbib. da bo v nnikrn???crn cn^u zarotovila našemu transportu velike privilegije. — K reso!wcM*T notar Je v. Iz Kromov ffiivrniTi t^.:"TriVov «f»rp. r>\-se.fo: K resoluciu norfirjev sk!o>rtieni rta zboro^'aniu dne 13. t. m. I^orem le^ignvflnati proti točkama IV m IX. tičečima se ^f.včne službe. Ko sem čifal te točko, sem bil tikor~* re?'oč uverien, da n;»ša nitelii!cnca ne pozna ustro!? r*avč. sivzbc. sicer bi *!C ne mo£V> *ti. Knr se trče nnobrazbe dave. irrad-nifcov, ie bil v S!oveni?i in Dalmnciii snrciet v dave. službo Ie oni, ki ie dokazal naivišfc študiie. navn^no t5—8 Pim. rarredov — v Bosnf, Hor-cegovini na Hrvaškem in v Slavoni* ii se ie pa zahtevala matura, Vsak tjavčni pripravnik 5e mora porfvreči od rezultata te<*a ie odvis^n definitivni spreicm. Davčna stroka zahte-va^popolno znan i c blagafniških in računstvenih predpisov, pristoibin* skeffa zakona, zakona o taksah in kolekovinah s vsemf naknadnJnl naređbami. postave o užitninskem đavku (trošarini) — o direktnih đavkih vseh kategorii. prednisov ia instrukcii glede sirotninskeea \n sodno položbenesa blagainiško^a postopanja; tu1 ii ne srne biti zakon . drzavliflnskih nravicah, civilni, iz, vršilni in konkurzni red, dalje zem-Ijeknjižni zakon v kolikor je potre« ben v slučaju izvršb davčnih obve-zancev. Končno znanje predpisov o manipulaciji z državnimi papiri i, o rudosledstvu, punciranju žlahtnih kovin, merosodstvu in slednjič vsa-kočasni zakoni in naredbe o občin* skih dokladah. — Velik del davć-nih uradnikov pa ima polea pred-pisane^a izpita — še drugi tapozva-ni pristojbinski izpit istotako kakor finančno pravno izobraženi urad-iu ki pristojbinskega oddclka finanč« ne^a okrainc^a. ravnateljstva. luJi ti slednji so morali, ako so hoteli postati dobri pristoib. referenti, obiskati takozvani pristojbinski na* tečaj, ki se je vodil svoj čas 1 ali 2 krat letno na redežu finančneca ueželnecia ravnateljstva. In tako je prišlo, da so danes skorai izključno davčni uradniki pristolbinski referenti, ki so dodelieni fin. okr. ravnateljstvu v Mariboru« Ljubljani itd. Konceptni uracniki zavzem-jjo !e vodilna mCvSta, vodiio kazen^k'o nostODanje in cenzuriralo va>:neiVj komplicirane pristojbinske spise. In takih konceptnih uradnikov. pri-stojbinskih veščakov, imamo v cc-'i Sloveniji morda 6—7. Odmcra pri* . stojbin od nav;»d. kupnih po^odb ;,z ] ;"e sl^oc?ala po čl. 15 urad. poi-ka ;;: leta 1904 v delokrec davčnega rr - ' da in je pač tako priprosta, da io ; vsak pripravnik po 2 mesecih sluz- ; bovanja zadene. I'boca dr/ava, Oe bi morala za teko enostavno cielo i nastaviti iuridično izobraženeca \ uradnika! In koliko 10') juri^tov bi : se potrebovalo?? Delokrotl davćnih tiradov se je po začasnera zakonu z . dne 27. juniia 1921 U. L. st. 250/4 I sicer nekaj razširif, a dosti uradoT si je ta dclokroil /e prei prisvojilo. Će se mora pristajbma h!tro odme* riti in takoj v naprej plaćati, je na vsak način Ie v korist državne bla# gajne in v enoctavnost davčne služ* be. Pripoznam. t!a manjka temu za* konu sistematike in preglednosti —■ toenejši izrazi in primeri bi veliko pripomogli k razumevanju celesfa zakona. Ali vprašamo se, so li biii davčni uradniki puklicani v finanć-no ministrstvo, ko se je ta zakon iz-(lel-.il? Gotovo r.e .... ! ("'crnu torsf t- liko ]2ze in nekvalificirane^:! Pfi^ • j/nan;a nad dr.včnim uradnikom. ki ima itak najbolj odgovorno in ?c* /avno službo. In zakai prihaiaio fL notarji ponraševat v davč. urad. če so si v pri5to|bircl:iii zadevah nt iasrem? Poznam temeljito davč \c% slu/bo in sem uverien. da bodo davčni rmdniki v kolikor so točni podučeni od strani finančneja fkr, ravnateljstva v vsakem oziru ka« svo;i niloci. Finančno okraino rr-'* n:itclj5tvo v Mariboru ic dalo točna navucIil-». Sicer pi še imnjo duvč.ii rradniki te/avncj?o delo kot od me* ro priftoibin. Po doIočiH^ čl. 61, 62, 63, 64 in 65 taks. pravilnik 1 o vese-ličnem tTavku 'zreka vse razsodbe o kaznovanju strrnk edino Ie davč* ni urac?. In pri davCni-i okrajniri oblastvi'i rj-TivšC-cni d za Borovnico., ki so bili jako hvaležni za zanimivo potiatke. — Kaj bo z Ložko dolino. Pič^jo ! nam: V tej. itokdaji t*iko bj^ati »Milini i na živini, prozi veliko pomanjkanje i konj} in velov. Dolina lori tik oh lr^ki I m^ji in ker I-iski rrekupoi dobro pla-. čnj^jo, se iztihjtaplja vea živina pr^ko meje. V tej dolini tihotnpi menda v-% j "r>o(15?i staro ali mlado, ker ni&o redki mladenic-i od 16 do 13 let z obilnim , jreraožpnjem. Mcja je prav slabo za-• ?tražen-a in v interesu na'e države 1f, kfik.ir tuđi v intere*^u doline, da na^a ; vlnda to ni^io herm^TitičTio zapre. \ko ' j?lur:erot1 AvtomoMlov. Naj torej vlr;-| da r*oj?veti vtvjo pažnjo ls^kim prekup- cem in domnčinom tibotap^em. — Volkovi. Dne IL r. ra. >e Je r»d-rel.^1 hlaper* vinotržeo K-a.ifoža iz No-^ ihecl pr">ti Kočeviu z đvema kopjem^. Na lviznotiii proti Foi^teinu vrhn i=o s*» :;učeli k«~nji hipoma u^tavlkiti. lll.ipe^ je zapazil v dolinici zraven ceste vol-k«*>. kfftrrejT^ je ?rm?.trnl za n. vadn frn psa. Volk ie r^ztrcral r.ivrto «voj ^*1* \ — srn^. 7i bičem v roki je plnnil hla- j j»ec na volka in £a proim.il. O^tcnrk i ~me je prJD^Tjal d'cmiv. j — Tz Zagorja ob Savi so nam po- i slali to-le prito^bo. Pežeine ceste pri nas sn v tako slabem stanju, da je ves promet skoro ustavlien. Po/ivamo merodnine oblasti, da takoi pošlieto j komisijo, da se prepriča o tem in napravi vse potrebne korake k takojšnl popravi cest. — Tz Krnnja n«m rti^ojo: V Kranju ee je iii=taiSi>vil klub iavrim nam'^r-^n-cfv in ^-pokojenceA^ !ci b> zastopnl v sporn^nmn s stanov^kimi organixarna-mi tt Osrednjo zveyo svote interese. Ta khtb irrwi rudi namen. ii.i ?e vsi n.i-in«>šf;pn^i v Kranju in okolici v^n.i on-krat na m^se«* sc?t :nejo in til;r> blir.;e spoznnvaj.i. 5jO prvi s^trtn^k dno 12. noverabr« t. 1. je pokazni, da ce vf! ^1-vr^jo "»-nžrio^ti tecr^ klnb« v poini mori, ker je bil nad vse prirrjkovnnjr- si-j|ajr*i> obiekan. Po =tvr.mih gov»»rih in prečoj burnib debatih o noi7n.">?ni drn-pinii in or*idni*ki bori i fo c? PnrtjMo slo:^."e revolucije, ki se pr^lnč'.tn me-rodn^'niri faktorjerrv- \.) Da *\ čimprei^ iz^.^^ie in šepavi z*iinmc>;ii z-nkon dr-davnih usinžbenff^v (Vlur.bcna pragma-lika^; %) da ri c^lo^irH posflfonih krajer v drapnjsko T^rređe uvrsti mo« uto Kranj v isti mzrr.i kokor mepti Jj.mbl.iana. ker je drugima radi blizine Hria\"7i« mele, in^uFtrii^kih kr.ijev in l^tovisč dosti V3rji kakor v LuiMinni: S.) protest proti zopetn-f^nn I0?5 oilteg-ljaju za Savez potroS^kih zadrttg in rahteva, da «e do?ed*j v KrtoJiju in okolici nnbrnH denar odstopi nabavijpln! zadruzi v Kranju. — št. Jernejj. Pišejo nam: V 2M. številki >Slov. Nnrodac t>pi6iiie •?. M. Br>žanc leno uspeli koncert >Ljub!jnn-skega Zvona« v ("rnomlju ter poudnr-ja v svojem poroci!u velik kulturni tiFpcb tak ih plasKenih prir^ditev p > dt> želi. — S mm priredili l-»;> pev^ki večer. 6* ti-fi v0i'iir zij pjc doni«j*i f.ir.tj«* nti-iiro-sili, da naj r="tinovimo raoik'i peveki zhor. Z vepeljem ?mo p© vadili in d** nvs L*hk3 kon-titiiMin. da imimo ne \m doher mc^ki zbor, ampak rudi m<\*ini zbor. ki je že p*ir!:rat v splo'rJt* zado-vo1irio?t v javnosti n«Ft«pil. — Po-Fpein-ijk» na.? drusr«."l. -*'U Slovenci -m© p^vei! Zdravo! — KaitI Trost- naduč. žarila?. — Anr>ži ta >Kolo jaffosloven«*kili ^fsfrr«. ^Tbe C^ntr-il European Mine« I imitM Me/iaic i<° Hanova! dni^tvm >Kr>l3 jucroslov. s^Pt^rc za, Slovenijo, j-odružni« i za 5fežisko dolino« 2V^» K-Fresrčrvt hvala1 — Rrbnica «a Jnj^oslovensko Matica Ob priliki poroke gdj. A. Klunove r. cosp. M. Dcklevo je nabral vrli IvanCck 7h0 K ▼ , pr!d Ju«:f»*;!m'. Matice. V isti narnen pođ dr fvan f.ov en-č\č. odvetr-ik v f.»nbliant. Ie daroval vo«cmu rri;i!e!)u. vil nad"or«l-kn HoJevarju. F^krena hvala! j Ciril - Metodovo dražbo v r.itiblj*« ni: g. Fr. Kfj?-^1, de?. so«*. svetnik ^ Trebnjem je r.i'»ral ob prilici »viitb* •??. LoTzet:\ K^Tirivoa 7. Miriko K "»Utio v ^t. Ltivitjnt'Ti n1'2, K in s. Frnn«», ITnr^vflr danila 50<) kroii TT.'Ofto cvrtia n* krsto umrlim 1 'ritii. Skupno 873 kron. — l'Trriiđen j«» bi' niod C. in 7. t. A. nd post- n Josipa Ko^lerja v Iiniih na Bnriu pnnj, 11 «N> 10 ker to/nk. Kdor bi v t^i radovi n»>2:el o^kodovnn inu dati kn!*r> pvfnsnilo 7.\ zafalodov*inj|u tatu, dobi n.'jcr.ido 100 kron. — Nn?!n se ie damska boa. Hobi se pred ?ki fi 0 št. 1 od 7. do 8. ziutraj. Ofavn? urednik: Rasto Pu5toslem!*ek. Odgovorni urednik! Ivan Podržni. AntiseptiČno. čisteče, osve?uio če, oživiiuioče ia krepkuioče rlclu* je lekarnaria Fellera priictno dišcč: »Eisafluid«, mno^o moč"!cisi in ho!* si kakor franeosko -/sjanic za dr'jne-. nie rok, nos hrbta in celera teles«. kakor tuđi kot kosmetikum za nciio* vanfc ko/e, Lis in ust. skoz 25 let prilitibljen. 3 dvo^natc stcklenicc ali 1 speci?nlro stck!cnico 2 zamoi tom in poštnino za 4R kron poši'ia* Eugen V. Fellcr. Stubica donja EU satr«? 233. Hrovas^ro. de BM^_________ Neraztrilflvl kavćnko-vi podiietalbl za ćevl'e. 6 stran „SLOVENSKI NAKOD*, auc 23. novembra kV2i. Strv. 2 64 Stesvane event. s hrano išče gobpod. Ponudbe pod »Gospod 8370* na upravo Sioven. Naroda. 8370 Sprrntf ss za taSoi boljša nostilna ali restavraclja V mestu a i v večjcm kraju na dežtli ¥ rajem. Pismene pormdbe rod ,V na-|em 8360" na upravo SI. Nar. 8360 ' JJia5 predalaliC «^3 Išče službo niešrne stroke koi w-mobtojni vodja trgovine ali pa kot po-močnik, zmožen siovcn. in nemSke^a iozlka. I5če takojšno tiajno name^enje Pismo pod ,P. F.', Celje, poStno JeŽečc. Jfflad Jant 15 let star, močan, zdrav, priden In pošten, z dobrim iolskim spričevalom, ima veselie do učenja kot kljuftavnlcar. Naslov pove uprava SI. Naroda. 8374 Dr. Fran Virant asb-sn: dermafologr oddelfa SPloŠne bom ce ordinira zopet redno od 2.—3. za kožne in spolne bolezni, LJUBLJANA, Miklošičeva sta 18 — //. (na vogalu Soa. ulice). b'4,67 GaHrijels Mostim rojena pl. Reya Vioceoc Mosctiik uradni strojevodni adjunkt poročena 19. t. m- Selztal Gorica posestnik In gostilničar 3va Urbas poroćena. Gor. Lojjatee, 21. nov. 1921. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, uradom in znancem, da je nad vse ljubljeni, predobri sin, soprog In oče, oziroma' br?.t, svak in stric, gosrod posestnik, trgovee, načelnik mettnega zastopa In župan v Krškem v ponedeljek 21. t. m. ob 4. zjutrai po dolgi, mukepolni bolezni v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokoin ka se vt§1 v sredo 23. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Krškem. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v vseh krških cerkvah. V Krikem, dne 21. novembra 1921. Žalufečl ostali. I tnpanstvo občinc Krlko naznanja tem po- | tom žalostno vest, da je gospod župan Franc Zesser trgovce In posestnik ▼ Hrikem danes po kratki mučni bolezni v Gospodu zaspal. Blagopokojniku trajen spominl Žnpanshro v Erškem, dne 21. nov. 1921. Peoottodia se laća za fe obs'oječt meSani pev-skl zbor, 20 minut od arediiča mesta U tmena pojasnila poda uprava Siov. Naroda. 8373 Sprelme se v nojem ali kupi maaarija, čt mogeče z gosti Ino. Ponudbe pod .Mesari ja §341* na upravo Slov. Na■ oda 8341 Tajnica * neko praJSČino ?e sprejme Pogoj: 1 psino znanje s ovenSfine in d voljno rcinžčine ter oboje s*enofrafi|e. Ponud-i pod .Grei'tna S331- na ur»ravnl-tvo S!ov. Naroda. 8331 Dva iciljaM KmKii se sprejmeta. Štetan 6ančl6, će Ifar, Selca pri Skotjl Lokl. 8 56 Uranketid pofBDEnika 2'-iomogok*eSoWo!? it ovadc sprejme rroti dobri plači Janko Jaatbee, mar v Bakru. Primorje *37 Gosp&d žna nieligentna, trgovs izob a4ena go-vari slovensko. hrvatsUo, francusko *n nem'ko.az^a knjigovodstvo in strojep s, Isće primerne - lužbe za takoj. Poru dne! pv d .In'eUgenca ^357- na upravn Stvoi S ov. Naroda. 8357! ........._.............. . ...........______i Proda sej ČreSiijeva ot>rava, politirana, s psihoj hrastove masivne oprave z modroc J kompetno, otomana ter kuhini^ke opr.*»vej ro zeio nizki ceni ori Ivan Andlo-vlcuf Gosposve ska cesta 13, Kolibe ,5 prit.ičje 38. vrata. 8359| Prin slit Ule ' mlad banCni uradnik z veČIefno bančno , rrakso, pjpolnoma vešć slovenfčln , ital.. in nem^či.ie, sedaj biaga nik pri! većjem bančnem zavodu. Eventue ne{ ponudbe pod .Bančni uradnik &^5S" nai upra^ništvo Slov. Naroda. 83581 Dobra gospodlDja - koiisnca Isc« snesta h kakemu gospodu alt g spe. Pogoji jako ugodni. Ponudbe -od .Zau no* poštno ležeče glavna pošta Lfubljana. 8371 Aiiand, pezor! V industrijskem kraju je na prodaj posiopje z majhnim potestvom. v kate-rem se nsha a dobro vpeljana gost'lna Pro a se z vsem gost In ški irveutarjem Prednost imajo oni, k> za^nenjajo s 8ta-no anjenn v Ljubljani. Naslov puvc urr. Slov. »aroda. 8366 lb fino, iin ftn sa sprejaiejo 4 sospodj«. Na- slav pove uprava Slov. Naroda. £306 ienitna ponmiba! Lattniea več}ega fiosestva. žage !n lisne trgovine, z 49 leti, želi znanja v sviho ?enitve s prim rnim gospodom. Ponudbe pod .Žaga 8364" na uprava Slov. Naroda. h3 4 $ob"čT^lu s poitbnim vhod >m ali pi tuđi ne v sredni mesta, se !•£• sa tak oj Pla^A se. Će ugaja, vs? ka cena. Dopisi od .Stalna soba na Aloma Ovu panj J. z o. z, Lubhina, Kong* m prccinkftrie, i^fce vna'iap Ct!. Suppatiz, pristava. 6-03 za popoldjnskc urt* rabi Zadroga tesir-skih mojstrnv za Slovenijo v Ljubljani. P1j<\i p 1 dogovoru Z^l.isitl se je rrl F. Rafnlkar, Ljubljana, Llnhap-tova ul. 25. S:09 Mast za čevlje, terpenMnovo kremo Iliriia, Jurjcvo, Kebrin, Dllber, voi^eao, Cir>u-hn ličilo, modrilno esenco, plavilo, Sl-dol St 4, strojno oUe in fine svefe nudi ' o nanlžjih cen.th Osvald Dob«lo. Ljubi ana, Sv. Janoba trn 9 *258 Papirnate vrećice Druž nsk-> in Blazrrkovo pratiko, pita ni kancelijski, konceptmj trp'W«tki, glfldUni in steklcui papir ter razne razglednice pH^oroča Osvfllđ Dobelo, L!ubl|anai Sv. Jakoba trg st. 9. ^ValHBVaaaBaaaBaVa^^H^B^BaBBBaBBVaaaBBaaaaBaaaaaaaaaa^B^BaBal m> ^ ■ w «• w nv *• •* wm •* m^ ^ w Ifi8la»lS6iri6iiislii"i!X SARAJEVO, Aleksandrova unca, re^zame zn^t^ptvo in plavn<» zalogu 73 ce'o Bruno in Hercegovino, za »ledef* ređmete: Prima bohlnskl elr, surova In tajno maslo. Ceijene ^'^nudbe na zgornji naslov. Š349 Vefje indistrijsko podjetje v prijaznem kTaju na deželi usnjarske ifrokt er oberem koretpondenta, zmoina sloven'čine, ncmSvine, ro mo'nost! : idi srbohrvs^ine Zu stanovanje je preskrbljero. Reflektira bt samo na r.sne i dobe fTiO'l. Plača po rego' oru. ir.esto Ira no Sprefmejo te tudt za to delo event samostojne iontke moči. Porufbe s iM'ko, prer »i spičeval In rffe- ncami naj se po51;ejo pod šifro •200—83*59« na upravo Slov. Nar. 83f<9 scKa Kffitca trtcl^ica na prejS. I talersHem »pre. nn xa stalno tako) ali 1a pozneje ki je popclnoma irvežban v »amestoinem knjigovodstvu, koresprndend in v blTancah. Plaća od XI—IX p ačilnega razreda drž. urainifcov 2 dokladaml vred po dogovoru. Stanovanje je event. breiplačno na razpolago. Ponudbe pod .Hrt«'nica 8346* na urravniStvo Slov. Naroda« R"iS Tvorničko skladište koia P. Bernstein i sinovi Telefon 2-01 .'. ZAGREB .'. Telefon 2-01 nastavlja opet svoj posao i nalazi se u dvorištu u vlastitoj kući Gundulifeva ulica broj 4. :•:•: Ulaz takodier I . Ilica broi 29. »ffi pttoMfk #wf arali« Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in tovanlem tuJno test, da je naSa srčnoljubljena, nepo-zabna dobra mamica, tašča in stara mati, gospa Marila Lazar i Mili profeeorjeva vdova danes ob 14. uri po dolgi mučn! bol zni, previđena s sr. zakra-menti v starostu! dobi 58 let mirno In udano v Gospodu raspala. Pogreb predrage pokojnice te vrši v iredo dne 23. i m. ob 10. uri iz hiše žalosti na tukajSnje pokopaliJčc Sv. maše zaduSnice se bodo biale v dekanijskl cerkvi v Škalah. Skale, dne 20. novembra 1921. ■ara Pokeržnlk roj. Lazar, Milena Paulefl? roj. Lazar, hčerki — Ferdo Pokeržnlk, nadučit-lj. Ivo Psa- letlg, inžener, zeta. — Uro ft, Bruno, Norma, vnuki. Zahvala. Povodom smrti Ijubljenega dobrega soproga oziroma očeta, gospoda Karola Mehora ptitMfa vrađalka izrekam v svojem in svojih otrok imenu najtoplejio zahvalo gospe In gospodu Fajdiga, ki sta mi v naj-bridkejših urad zvesto stala na strani, g. dr Jamarju za njegov požrtvovalen trud, pevskemu zboru za galjive žalostinke in vsem njegovim gg. predstojnikom, tovarišem, sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno udeležbo na pokojnikovi zadnji poti in za izkazano sožalje in sočutje. L|«Mlana» 22. novembra 1921. Zatiitla nprega lartca fcten ni IiIbIL Zahvala. Za vse dokaze iskrene^a sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene dobre soproge, matere, stare matere in talče, gospe Doroteje SimoDl se tem potom najtoplieje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu društvu .Ljubljanski Zvon" za krasno petje, dalje vsem daro-valcem vencev in cvetja kakor tudt vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Bog plačaj! ¥ Llvbljaal, dne 21. novembra 1921. Um oml LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v . LJUBLJANA - STR1TARJEVA ULICA 2. Delniška glavnica POdrUZniCB! se priporoča za vse v bančno stroko spadaj oče posle. K 50,000.000. j Ji^IrC! Prodala srelke rairedne loteriie. Rezervni zakladi bor, Ptuj, Brezice. Telef. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. K 45,000.000 I Lastniaa in tisk »Narodna ti^karnc^ Za i»«atai del odgovoreo Voleotlo Kopitar.