Leto 1891.
Državni zakonik
?.a
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 5. junija 1891.
(Obsega štev. 63.-68.)
<53.
Kftsglas trgovinskega ministerstva z dné 8. maja 1891. 1.
1 pvren°su dopustila za lokalno železnico Celje, j 0s*ani'Velenje na štajerski deželni odbor in o temeni nekaterih določil v dotični Najviši do-pustflnici.
jg ^a. podstavi Najvišega odločila z dné ani-ii„ { j. ge je stavijninia podjetnikoma Lappu in Edvardu Klemensiewiczu na M0	21. novembra 1889. dodeljeno Najviše
za gradnjo in obrat lokalne, iz Celja črez ^*no ' V ^enJe idoče železnice s pravilno razte-Vsled *’reni;s'0 na štajerski deželni odbor, ter so se tijeno t';‘ga določila §§. C. in 1 1. v Najviši, za orne-vem(° Voznico izdani dopustilnici z dné 21. no-izPre>rU. l88!)' 1 (Drž- zak. 2- iz leta 1890.) ženila, oziroma dopolnfla tako-le:
odstavek 2. naj se glasi:
glasiti” *Z<^aia I)re(lstvenih zadolžnic, katere se sméjo toliko ' Sfltn<^ ,lu avstrijsko veljavo, izključena je d°lžitev e’ dokler se njih obrestovanje in raz-Zllih, ka( "e sP°znâ za stalno zagotovljeno po izka-re naj preskušujc trgovinsko ministerstvo.“ Wl#T*«i.,h.)
Panijelu p]. , Ullaji dné
V §. 11. naj se točka 1., 2., 3. in 4., odstavek 1. glasi:
„1. Da se določi odkupščina, seštejejo se letni čisti donosi, ki jih je podjetje imelo v poslednjih treh, pred samim odkupom sklenjenih letih; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh lét in potém se izračuni čisti donos ostalega leta.
Ako bi se pak odkup opravil pred iztekom tretjega obratnega leta, izračunih je odkupščino po dokazanem najvišem letnem donosu let pred odkupom.
2.	Kadar bi pak po določilih 1. odstavka najdeni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za obrestovanje in počrtežno razdolžitev zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice, tedaj se ta za počrtežno obrestovanje in razdolžitev potrebni letni znesek določi za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo za odmčro odkupščine.
Če se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustflnice, sestavi delniška družba, tedaj naj na mesto spredaj oznamenjenega letnega zneska stopi tisti letni znesek, ki je enak letnlni, potrebni za obrestovanje in razdolžitev z dovolllom državne uprave izdanih predstvenih zadolžnic, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za petodstotno obrestovanje delniške, po državni upravi za dopuščeno

železnico dovoljene glavnice in pa za nje razdolži-tev v času, dokler traja dopustilo.
3.	Odškodnina, ki jo bode dati, bodi v tem, da se koncesionarjem v še ostali dobi dopustila izplačuje donos v zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedeni letni znesek v poluletnih obrokih po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, plačati kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil glavnico, enako znesku glavnične, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati poluletno, ah pa vsaj enako nominalnemu znesku zadolžnic štajerskega zajma za deželne železnice, izdanih v dobavo resnične napravne glavnice.
Če se za podjetje, ki je predmet pričujoče do-pustllnice, sestavi delniška družba, tedaj bodi spredaj omenjeno glavnično plačilo enako znesku pred-stvenih zadolžnic, katere niso o dobi odkupa po dovoljenem razdolžilnem črteži še razdolžene, pri-števši glavnično, računčč obresti od obresti, po pet od sto na leto diskontovano vrednost onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. poluletno plačevali poleg zneskov, potrebnih za obrestovanje in razdol-žitev predstvenih zadolžnic.
Bacquehem s. r.
«4.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 13. maja 1891. 1.
o dodatnih določilih k predpisom o preskusu in kolkovanji kovinskih shramb za špirit (Drž. zak. št. 44. iz leta 1891.).
Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva z dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) izdala je c. k. prvoinérska komisija dodatek k predpisom o pripuščanji kovinskih shramb za špirit v preskus in kolkovanje (Drž. zak. št. 44. iz leta 1891.).
Natančnejša določila o tem sc bodo objavila v Ukazniku za méroskustvo.
05.
Razglas poljedelskega ministerstva z dné 21. maja 1891. 1.
o poljedélskem in gozdarskem poskustvu v Avstriji-
Ob enem razveljavljajoč dosedanja ustanovil!1 (Statute) z dné 13. septembra 1874. 1., z dné 2. januvarja 1869. 1. in pa z dné 8. julija 1875. bi blagovolilo je Njegovo c. in k. apostoljsko Veličanstvo z Najvišim odločilom z dné 15. april* 1891. 1. najmilostiveje potrditi spodaj podana ustanovila za kmetijsko-kemijsko poskuševališče na Du' naji, za kemijsko-fizijologijsko poskuševališče za vinstvo in sadijarstvo v Klosterneuburgu, za kmetijsko-kemijsko poskuševališče v Gorici, in p* z* državni gozdarski zavod.
Falkenliaj n s. r.
1.	Ustanovilo
c. k. kmetijsko-kemijskega poskusevališč8 na Dunaji.
§■ 1.
Naloga c. k. kmetijsko-kemijskega poskuševa lišča na Dunaji obsega tâ-le opravila:
Izvrševati strogo znanstvene raziskave živalske in rastlinske produkcije, in pa preiskave ^ preskušnje (razkroje), katere so neposredno v z s kmetijsko prakso, sosebno pa preiskave in Prl£ različnih gnojil in krm; potém opravljati razkroj ’ fizijološke in mikroskopske preiskave na ukaz P° delskega ministerstva, ah pa na zahtevo 0 '	(6
društev in zasebnikov; nadalje razširjati rezu svojih raziskav z besedo in pismom; vaditi P .. delske kemike; dajati tistim, kateri sc^ 8 s kmetijstvom, potrebne svéte ter jih podučena pa napravljati strokovne informacije za polje( ministerstvo in druga oblastva po splošnih v0 katera mu dâ omenjeno ministerstvo.
§. 2.
ali^a
Osebje kmetijsko-kemijskega poskuse'’*
du 1,1 P mV
iraid0
sestoji iz ravnatelja kot načelnika zavo' potrebnih pomočnih oseb: pristavov, *SP (znanstvenih pomagačev) in laborantov.
po
Ravnatelj je v VI. činovnem razredu ^ činu, prejemkih in pravicah do pokojnin11 ^ rednim profesorjem visoke šole za zemljede Dunaji.
Bacquehem s. r.
Pristavi so v IX. činovnem razredu. Aspiranti Prejemljejo na leto pripomočka (adjuta) neka-eri 500, drugi 600 goldinarjev ter se morejo vzeti v Prisego po enoletni, popolnoma zadostujoči po-. Usi)i praksi, katera se jim šteje v služabno, za ^éro pokojnine zaračunlvno dobo.
Laboranti prejemljejo poleg zakonite dejal-llostne priklade 400 goldinarjev letne plače.
Ravnatelja imenuje po nasvétu poljedelskega , 1Qisterstva Njegovo Veličanstvo, pristave, aspirante laborante pa poljedelsko ministerstvo.
Ravnateljstvu more poljedelsko ministerstvo 11 Pravico, da vzprejema prostovoljce (volontarje), eri brez plače opravljajo sebi odkazana dela ter 0 s poskuševališčem v nobenem služabnem raz-^erjb in pa tudi da strokovnim interesentom v izvr-vanje dél, ki jih namerjajo, in pa za vajo odkazuje °u neki določeni pristojbini delovna mesta, pri-prave in trošila zavodova.
§• 3-
Dolžnosti in pravice poskuševališkega osebja oodo ustanovile s posebnim navodilom.
§. 4.
Izvrševati strogo znanstvene raziskave v vsem področji vinstva in sadijarstva, prirejanja vina in kemije o vrenji v najširšem zmislu, in pa vseh vinskih in sadnih bolezni, in pa opravljati na zaukaz poljedelskega ministerstva ali na zahtevo oblastev, društev in zasebnikov preiskave in preskušnje, ki so neposredno v zvevi s prakso vinstva in sadijarstva, vinskega prirejanja in kletarstva; nadalje razširjati rezultate svojih raziskav z besedo in pismom, vaditi vinogradnike in sadijarje; dajati tistim, kateri se bavijo s kmetijstvom, potrebne svéte ter jih podučevati, in pa napravljati strokovne informacije za poljedelsko ministerstvo in druga oblastva po splošnih vodilih, katera mu dâ omenjeno ministerstvo.
§• 2.
Osebje kemijsko-fizijologijskega poskuševališča za vinstvo in sadijarstvo sestoji iz ravnatelja kot načelnika zavodu in pa iz potrebnih pomožnih oseb: pristavov, aspirantov (znanstvenih pomagačev) in laborantov.
Ravnatelj je v VI. činovnem razredu ter po činu, prejemkih in pravicah do pokojnine enak rednim profesorjem visoke šole za zemljedelstvo na Dunaji.
Pristavi so v IX. činovnem razredu.
2a Pristojbine, katere je preskuševališču plačevati opravljena dela in za rabo delovnih mest (§. 2.), s anové se s posebno tarifo.
g. t>.
r . Poskuševališče ima pravico izdajati li skSniönih rezultatih takih izvršenih preiskav i s fiRi (razkrojev), katere so neposredno J\!*80 kmetijstva in pa s tehnično upora »ost SUrov(n- Te listine potrebujejo z pe> ’ jih podpiše ravnatelj in da s
a Poskuševališča.
§. 6.
,^**0 objavljati znanstvene rezultate dél, izvr-
šni
na poskuševališči, to ustanovi poljedelsko
sterslvo.
Aspiranti prejemljejo na leto pripomočka (adjuta) nekateri 500, drugi 600 goldinarjev ter se morejo vzeti v prisego po enoletni, popolnoma zadostujoči poskusni praksi, katera se jim šteje v služabno, za izméro pokojnine zaračunlvno dobo.
Laboranti prejemljejo poleg zakonite dejal-nostne priklade 400 goldinarjev letne plače.
Ravnatelja imenuje po nasvétu poljedelskega ministerstva Njegovo Veličanstvo, pristave, aspirante in laborante pa poljedelsko ministerstvo.
Poljedelsko ministerstvo" more ravnateljstvu dati pravico, da vzprejema prostovoljce (volontarje), kateri brez plače opravljajo sebi odkazana dela ter niso s poskuševališčem v nobenem služabnem razmerji, in pa tudi da strokovnim interesentom v izvrševanje dél, ki jih namerjajo, in pa za vajo odkazuje proti neki določeni pristojbini delovna mesta, priprave in trošila zavodova.
II.	Ustanovilo
C,lj .
<'n,Usko-fizijologijskegft'i>oskusevali8ČH astvoin sadijarstvo v Klosterneuburg».
§. 3.
Dolžnosti in pravice poskuševališkega osebja se bodo ustanovile s posebnim navodilom.
§■ 1.
VaiJ°ga c. k. kemijsko-fizijologijskega posku-°bse&. ? Za vinstyo in sadijarstvo v Klosterneuburgu Ka ta-le opravila :

§• 4.
Pristojbine, katere je preskuševališču plačevati za opravljena dela in pa za rabo delovnih mest, ustanové se s posebno tarifo.
§• 5.
Poskuševališče ima pravico, izdajati listine o resničnem rezultatu preiskav in preskušenj (razkrojev), katere so neposredno v zvezi s prakso vinstva in sadijarstva in pa s tehnično uporabo surovin téh dvéli kmetijskih predelov. Te listine potrebujejo za svojo veljavnost, da jih podpiše ravnatelj in da se jim pritisne pečat preskuševališča.
§• 6.
Kako objavljati znanstvene rezultate dél, izvršenih na poskuševališči, to ustanovi poljedelsko minislerstvo.
III.	Ustanovilo
c. k. kmetijsko-keinijskega poskuševališča v Gorici.
§• 1.
Naloga c. k. kmetijsko-kemijskega poskuševališča v Gorici obsega täle opravila:
Pospeševati sè strogo znanstvenimi raziskavami kmetijstvo v južnih deželah avstrijskih in sicer posebno se oziraje na tamkaj najvažnejši dvé vrsti produkcije, namreč na svilarstvo in vinstvo; na dalje opravljati preiskave in preskušnje (razkroje), katere so neposredno v zvezi s prakso kmetijstva sploh in sosebno še s prakso svilarstva in vinstva, in opravljati preiskave vseh bolezni, ki se na to stran poka-zujejo, sosebno pa preiskavah in prigledovati razna gnojila in krme (piče), in pa na zaukaz poljedelskega ministerstva ali na zahtevo oblastev, društev ali zasebnikov izvrševati razkrojne, liizijologijske in mikroskopske preiskave; nadalje razširjati rezultate svojih raziskav s besedo in pismom; vaditi kmetijske kemike, svilarje in vinogradnike; dajali tistim, kateri se bavijo s kmetijstvom, potrčbne svete ter jih podučevati, in pa napravljati strokovne informacije za poljedelsko minislerstvo in druga oblastva po splošnih vodilih, katera mu da omenjeno mini-sterstvo.
§• 2.
Osebje kmetijsko-kemijskega poskuševališča v Gorici sestoji iz ravnatelja kot načelnika zavodu in pa iz potrebnih pomožnih oseb: pristavov, aspirantov (znanstvenih pomagačev) in laborantov.
Ravnatelj je v VI. činovnem razredu ter po činu, prejemkih in pravicah do pokojnine enak
rednim profesorjem visoke šole za zemljedelstvo n» Dunaji.
Pristavi so v IX. činovnem razredu.
Aspiranti prejemljejo na leto pripomočka (adjuta) nekateri 500, drugi 600 goldinarjev ter se morejo vzeti v prisego po enoletni, popolnoma zadostujoči poskusni praksi, katera se jim šteje v služabno, za izméro pokojnine zaračunivno dobo-
Laboranti prejemljejo poleg zakonite dejal' noslne priklade 400 goldinarjev letne plače.
Ravnatelja imenuje po nasvétu poljedelskega ministerstva Njegovo Veličanstvo, pristave, aspi' rante in laborante pa poljedelsko minislerstvo.
Poljedelsko ministerstvo more ravnateljstvU dati pravico, da vzprejema prostovoljce (volontarje)i kateri brez plače opravljajo sebi odkazana dela ter niso s poskuševališčem v nobenem služabnem raZ' merji, in pa tudi da strokovnim interesentom v izvrševanje dél, ki jih namerjajo, in pa za vaj0 odkazuje proti neki določeni pristojbini delovn* mesta, priprave in trošila zavodova.
§- 3.
Dolžnosti in pravice poskuševališkega osebja se bodo ustanovile s posebnim navodilom.
§- 4.
Pristojbine, katere je preskuševališČu P^1.^ vati za opravljena dela in pa za rabo del°vn mest, ustanové se s posebno tarifo.
§. 5.
ima pravico, izdajati ^'genj rezultatu takih preiskav, preS*u -
Poskuševališče resničnem
(razkrojev), katere so neposredno v zvevi
(razKrojcvj, naiere so neposredno v z^iv» kmetijstva, sosebno pa s prakso svilarstva i» vl in pa s tehnično uporabo kmetijskih surovin V
Te listine potrebujejo za svojo veljaV,l0^2li jih podpiše ravnatelj in da se jim pritisn r poskuševališča.
Kakô objavljati znanstvene rezulln^^o izvršenih na poskuševališči, to ustanovi P°‘J minislerstvo.
IV.	Ustanovilo
za državni gozdarski poskusni zavod.
§• 1.
Državno gozdarsko poskustvo ima namen, Pospeševati dobivanje znanstvenih podstav za umno gozdarstvo in pa vršitev poslednjega s poskusi, preiskavami in preskušnjami (n. p. s prigledovanjem seménja itd.).
Temu namenu ustrezaj c. k. gozdarski poskusni zavod nekoliko sè svojimi raziskavami sam, nekoliko pa tudi s primerno izpodbudo in s primernim vodstvom poskusnega delovanja drugih oseb ali
združeb.
§■ 2.
Té poskuse in preiskave opravljajo:
o) organi, kateri so stalno nameščeni za poskustvo ;
t>) take moči, ki se za poskusne namene uporabljajo sicer le začasno, vendar pa samo in edino za nje;
c) osebe, katere se ne gledé na svoj drugačen poklic pridobe za opravo posameznih poskusnih del za plačo ali brez plače.
§• 3.
Stalno nameščeni (§. 2. a) so: ravnatelj gozdarskega poskusnega zavoda, pristavi, aspiranti •o vrtnar.
Ravnatelj je v VI. činovnem razredu ter po ' inu, prejemkih in pravicah do pokojnine enak red-’‘•m profesorjem visoke šole za zemljedelslvo na Dunaji.
Pristavi so v IX. činovnem razredu. Aspiranti Prejemljejo na leto pripomočka (adjuta) neka-eri 500, drugi 600 goldinarjev 1er se morejo vzeti v prisego po enoletni, popolnoma zadostujoči po-. usni praksi, katera se jim šteje v služabno, za zmčro pokojnine zaračunivno dobo.
Ravnatelja imenuje po nasvetu poljedelskega 'nisterstva Njegovo Veličanstvo, pristave, aspirante Vrtnarja pa poljedelsko ministerstvo.
Vrtnar prejemlje poleg zakonite dejalnostne r'»laUe 500 goldinarjev letne plače.
(8lor«n|,0h.)
§. 4.
O nadaljni pridelitvi organov, ki se sicer samo in edino, ali vendar le začasno uporabljajo v poskustvu (§. 2. l>), sosebno ako ti spadajo v državno gozdarsko službo, izdalo bo poljedelsko ministerstvo v vsakem slučaji posebne zaukaze.
§• 5.
Kadar se izbira oseba, katero je pridobiti za posamezne poskuse in preiskave (§. 2. c), tedaj se je ozirati na učitelje visokih šol, ude drugačnih znanstvenih raziskavališč in pa na sposobne organe državne in zasebne gozdarske službe.
Gledé organov zasebne gozdarske službe, ki se privzemajo za poskuse, postopati je dogovorno sè zasebnimi gozdarskimi deželnimi poskuševališči, katera so se ustanovila v posameznih upravnih okoliših.
§. 6.
Dolžnosti in pravice stalno na poskusnem zavodu nameščenega osebja se bodo ustanovile s posebnim navodilom.
§• 7.
Pristojbine, katere je preskusnemu zavodu plačevati za opravljena dela, kakor n. p. preskuševanje gozdnega semenja itd. ustauové se s posebno tarifo.
§. 8.
Zavod ima pravico, izdajali listine o resničnem rezultatu preiskav in preskušenj, katere je izvršila katera v §. 2. lit. a omenjena oseba in katere so neposredno v zvezi s prakso gozdarstva in s tehnično uporabo gozdarskih surovin.
Te listine potrebujejo za svojo veljavnost, da jih podpiše ravnatelj in da se jim pritisne pečat zavoda.
§• 9.
Kako objavljati znanstvene rezultate dél, izvršenih na poskusnem zavodu, to ustanovi poljedelsko ministerstvo.
§. 10.
Potrebno pisarniško osebje in pa služabništvo se bo c. k. gozdarskemu poskusnemu zavodu pridalo po ukrepu poljedelskega ministerstva.
28
66.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 23. maja 1891.1.,
da se krajni občini Hrušice in Kalištč odkazujeta okolišu okrajnega sodišča v Ričanih na Češkem.
Na podstavi zakona z dné 1 1. junija 1808. 1. (Drž. zak. št. 59.) izločujeta se krajni občini Hrušice in Kalištč iz okoliša okrajnega sodišča v Črnem Kostelci ter se odkazujeta okolišu okrajnega sodišča v ftičanih.
Ta ukaz zadobl moč s 1. dném januvarja 1892. 1.
Schönborn s. r.
67.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 28. maja 1891. I.
kakö izvršiti zakon z dné 15. junija 1890. I. (Drž. zak. št. 143.) o naredbah proti razširjanju trtne uši.
V izvršitev zakona z dné 15. julija 1890. 1. (Drž. zak. št. 143.) in dodatno k ukazu finančnega ministerstva z dné 6. julija 1890. 1. (Drž. zak. št. 144.), se opozarja, da pri vinskih nasadili, kateri so se popolnoma obnovili z novimi trtami, za dosego prostosti od zemljarlne ni merodajna površinska mera dotične parcele, in da se samo tedaj, kadar se je najprej én dé 1 parcele zopet nasadil
z novimi trtami, oprostitev od zemljarlne smč zahtevali še le potém, če ima dotični del, kateri se je z nova nasadil, vsaj eno četrt hektarja površine-
Steinbach s. r.
68.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 29. maja 1891. 1.,
da se občini Lipowce in Majdan Lipowiecki odkazujeta okolišu okrajnega sodišča v Przemyslanih v Galiciji.
Na podstavi zakonov z dné 11. junija 1868.1-(Drž. zak. št. 59.) in z dné 26. aprila 1873. 1. (Dr^ zak. št. 62.) izločujeta se občini Lipovvce in Majdan Lipowiecki z graščinami vrèd iz okoliša okrajnega sodišča v Glinianih in okrožnega sodišča zloczo'V-skega ter se odkazujeta okolišu okrajnega sodišča v Przemyslanih in okrožnega sodišča brzežanskega-Ta ukaz zadobi moč s 1. dném januvarja
1892. 1.
Schönborn s. r.
Popravek.
V XXXVIII. kosu Državnega zakonika iz leta 1890., izdanem dné 15. julija 1890. 1„ v štev. H3.’ obsegajoči zakon z dné 15. junija 1890.1. o ne J izpremeni zakona z dné 27. junija 1885. 1. (®| ' zak št 3. iz leta 1886.) o naredbah proti raz»11 juliju trtne uši, treba je v členu I., §. 7., prvi vrsti n>1 besedami „trt“ in „ali“ postaviti vejico, ter bra 1 prav: „Ako se nasâdi vinskih trt, ali nji h déli z n-*J menj '/4 bektarno površino“ itd.