Poštnina, plačana v gotovini. Lefo XX. 1922. Si. 6. Junij. BOGOLJUB Izhaja vsak mesec. Stane za Jugoslavijo 5 Din., za Pri mor je 5 lir, za Avsirijo 200 K, za Ameriko 1 dolar. — Naročnino in darove sprejema upravnišlvo, Jugoslov. liskarna v Ljubljani. — Rokopisi se pošiljajo uredništvu, Leonišče v LJubljani; doposlali se morajo za vsako nadaljnjo šievilko do 1. dne prejšnjega mesca. Koledar za junij 1922. Mesečni namen apostolstva molitve, določen od sv. Očeta: Pravo umevanje pobožnosti do presv. Srca Jezusovega. Dnevi Godovi i Posebni namen apostolstva molitve, za vsak dan še važne, " nujne zadeve češčenje presv. Rešnj. Telesa v ljubi j. škot lavant. škot. 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Juvencij, m. MarceliD, m. Klotilda Pravo češčenje Srca Jezusovega Razširjenje kralj. bož. na zemlji Evhar. zveza narodov v Sv. Duhu Ljublj. uršul. Škocjan p. D. Soteska 1 Sv. Anton v J Slov. gor. 1 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti Bink. pon. Norbert t Robert Medard t Primož f Marjeta Da bi bili vsi eno Češčenje sv. Duha Glasniki Srca Jezusovega Sprava med narodi Vdanost duhovnikov škofu Posvetitev družin presv. Srcu Jez. Duhovski in redovniški poklici Škocjan p. T. Ježica Miroapeč Planina p. V. Grčarica Ajdovec Črni vrh j Ljutomer i Sv. Jurij na ) Sčavnici i Št. Peter 1 p. Radg. | Kapele i Sv. Križ p. ( Ljutom. Mala Ned. Veržej | Marenberg 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Poned. Torek Sreda Čertek Petek Sobota Sv. Trojica Janez Fak. Anton Pad. Bazilij, š. Sv. Reš. Telo Franc Reg. Adolf Vera v božje skrivnosti Posnemanje čednosti Srca Jezus. Frančiškani, njihov naraščaj Vzhodno meništvo Češčenje sv. Evharistije Družila Jezusova, njen naraščaj, ljudski misijon Apostolsko delo v Marij, družbah Lučine Vrhpolje p. V, Štanga Št. Vid p. Zat Št. Vid p. Lj. St. Vid p. V. Topla reber 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Poned, Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Marko in Marc. Gervazij. Prot. Silverij, p. Alojzij Ahacij, m. Srce Jezusovo Janez Krst. Sloga med vernimi Slovenci Bratovščina presv. Srca Jezus. Gorečnost duhovnikov Nepokrvarjenost mladine Duh ljubezni in požrtvovalnosti Apostolstvo molitve Življenje odpovedi in samozataje Št. Vid p. C. Želimlje Preserje Kovor Škofja Lcka Trska Preska Remšnik Brezno Muta Sv. Ožbalt Sopota Sv. Jernej p.R. j- Šmarje 1 Sv. Jurij ob • f juž. žel, J Ponikve Zibika 25 26 27 28 29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Viljem Janez in Pavel Hema Leon II. p. Peter in Pavel Spomin Pavla Poravnava razpotij in sovraštev Trdovratni grešniki Katoliški misijoni v Rusiji Naši novomašniki Sv. Cerkev in njen poglavar Umrli. Sprava božjemu Srcu Zasip Vojska Dragatuš Črnomelj Ljub. Št. Peter Radeče V MOLITEV SE PRIPOROČAJO: Neka Marijina družbenka za dosego redovnega poklica. — Neka oseba za ozdravljenje bolne noge. — Marijina družbenka za zmago skušnjav in dušni mir. — Neka mati svojega slabotnega in bolnega otroka. — Marijin družbenik za zdravje in dosego zaželjenega poklica. — M. P, za dosego neke posebne milosti ter svojo mater, sestro in brate za dosego pravega spoznanja in pa dušnega ter telesnega zdravja. — Marijina družbenka za pomoč božjo v dušnih zadevah sebe, svojega očeta, brate ter bolno sestro. — Vse še ne uslišane prošnje. ZAHVALE. F. K. presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomagaj na Brezjah, sv. Jožefu in sv. Antonu za pomoč v hudi stiski in nadlegi. — Marija Jenko- sv. Antonu Pad. za ozdravljenje bolhe noge ter za zdravje pri živini. — A. S.- pre-svetemu Srcu Jezusovemu in lurški Materi božji za ozdravljenje zelo mučne bolezni. — M. K, presv. Srcu Jezusovemu, Mariji in svetemu Antonu Pad. za dvakratno uslišanje fti pomoč iz hude stiske. — M. P. Mariji Pomočnici na Brezjah in sv. Antonu Pad. za ozdravljenje sina-duhovnika. — Marija Golob svetemu Antonu Pad. za najdeno dragocenost. — Janez Vrabič Materi božji, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. za ozdravljenje. — M. Š. najs\. Srcema, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. za uslišanje in pomoč v več zadevah. — Marija Grdadolnik prebl. Devici Mariji, sv. Frančišku Ksav. in sv. Antonu Pad. za uslišano prošnjo. — Frančiška Brilej presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu in sv. Antonu Pad. za ozdravljenje. — Marija Grobin presv. Srcu Jezusovemu, Materi božji, sv. Jožefu in sv. Antonu za zboljšano zdravje in za dušno pomoč. — Ana Šolar žalostni Materi božji in vernim dušam v vicah za uslišanje v zelo važni zadevi. — Dekle iz Šmartna pri Litiji presv. Srcu Jezusovemu in Devici Mariji za uslišano prošnjo v bridkih dneh. Moški - Blagor možu, ki nosi jarem Gospodov od svoje mladosti! Jerem. pesmi 3, 26. Možu! Gotovo tudi ženi blagor, če nosi jarem Gospodov od mladosti; to se pravi: če celo življenje, tudi vso mladost svojo Bogu posveti in zanj živi! Toda sv. pismo gotovo ne poudarja brez vzroka: Blagor možu! Blagor mu, če tako dela! Blagor mladeniču, če v mladih letih ubere pravo pot skozi življenje in nikoli od nje ne odstopi! Blagor, blagor! Blagor fantu, ki svojo mladost preživi pošteno, čisto, pobožno! Kolikor več se jih v teh letih pokvari, zaide, zgubi na pota razuzdanosti, toliko bolj blagor tistim, ki se ohranijo :ia pravem potu: na potu poštenja, nedolžnosti, pobožnosti! In blagor možu, ki se lahko z zado-voljnostjo ozira nazaj na svojo mladost! »Človek, vajen svoje poti od mladosti, tudi v starosti od nje ne odstopi!« Kdor je bil že mlad pameten, gotovo v starosti ne bo postal nespameten; preživel bo celo življenje dobro, pošteno, pobožno! Blagor mu! Da, žene in dekleta imamo radi, če so dobre in pobožne; veseli smo jih! Če so pa možje in fantje taki, smo pa še bolj veseli! Verni možje, pošteni in pobožni fantje — to so naše posebno veselje, naš ponos! — V »Rožici s Krasa« imate vzor takega fanta, kakršnih bi si želeli imeti več. Taki fantje — to bi bil ponos in sreča naše domovine! Fantje slovenski, uprite oči v i a vzor in skušajte biti njemu podobni! Takih fantov, takih mož si pa moramo vzgojiti! Zato se moramo za može in fante bolj pobriniti, da bodo tudi živeli lepo pobožno življenje! na plan! Shod na binkoštni ponedeljek v Ljubljani ima najprej služiti temu namenu. S tem shodom se mora začeti nova doba delovanja za versko vzgojo našega moštva. Na shodu hočemo napraviti kar cel načrt, kako bi se dali moški bolj pridobiti za pobožno življenje. Premišljujte o tem in kdor ve kaj dobrega svetovati, naj na shodu pove. Potem bomo načrt tudi objavili. Predvsem pa na shod pridite! Najprej v s i družbeniki, potem tudi drugi dobri mladeniči in možje! Od vseh strani! Iz vsake fare! Od blizu in daleč! — Ne pozabite zastave, če jo imate! Na Binkoštno nedeljo imate še čas po-agitirati. Sveti Duh naj vas razsvetli, njegov ogenj naj vas razvname! Natančno ob pol devetih morate biti vsi v nunski (uršulinski) cerkvi! — Za v ponedeljek zvečer se je program toliko spremenil, da ne bomo imeli ta večer v Ljubljani nobenega sestanka več, ampak se odpeljemo z večernim vlakom (ob %7.) takoj na Brezje. (Torej ne na Šmarno goro; gori bi ne bilo lahko mogoče prenočiti, na Brezjah bo ložje.) Na Brezjah bo slovesen sprejem in slovesen vhod v Marijino svetišče, kratek nagovor, pete litanije in petje ter spovedovanje. Drugo jutro ob šestih bo pridigal g. dr. J e r š e rnato slovesna sveta maša. Če bo kaj govornikov, bo lahko po maši pred cerkvijo zborovanje. Zdaj pa, verni mladeniči in možje, na noge! Pokažite, da nebes nočete prepustiti samo ženskam — katerim jih seveda tudi privoščimo — ampak da jih hočete tudi vi s silo svoje gorečnosti potegniti nase! Danes, ko slišite njegov glas, ne zakrknite svojih src! Psalra 94. Ali se še spominjate, kaj je bilo pisano v letošnji 1. številki pod naslovom »Naša mobilizacija«? »M obilizirajte narod za Srce Jezusovo!« nam je zaklical neki gospod s Koroškega, Mobilizirati — smo rekli — se pravi: razgibati, v tek spraviti, na noge postaviti, »Bogoljub« je obljubil onemu gospodu, da ga bo slušal, da bo skušal narod zmo-bilizirati za Jezusovo Srce. To — smo rekli — bo naša mobilizacija. Nastopil je mesec junij. — posvečen presvetemu Srcu Jezusovemu. Če kdaj, je zdaj čas, da svojo besedo izpolnimo: da narod mobiliziramo, razgibljemo in raz-vnamemo za Jezusovo Srce. Zato, »danes, ko slišite njegov glas, ne zakrknite slojih src !« — Glas Srca Jezusovega udarja na naša srca in, na naša vrata že dolgo časa. Že nad dvesto let je, odkar se nam je Jezusovo Srce razodelo, nas povabilo, da ga bolj častimo, nam obljubilo razne velike milosti za to češčenje. Ta glas smo sicer nekoliko poslušali in se mu odzvali, — a še vedno premalo. Posebe je še Jezus spodbujal, da častimo podobo njegovega Srca in okrasimo ž njo svoja bivališča. »Blagoslovil born hiše, v katerih se časti podoba mojega Srca.« Pa ne samo stanovati želi Jezusovo Srce z nami, ampak nad nami kraljeva t i, V ta namen se je vpeljala nova pobožna navada: slovesna posvetitev družin presvetemu Srcu, Ta pobožna navada se je v teku zadnjih let zelo razširila po katoliškem svetu, Več milijonov družin je že slovesno posvečenih presv. Srcu. Med nami Slovenci pa ta reč nič kaj prida ne uspeva in ne na- preduje. Naši ljudje nimajo veliko smisla in veselja za to. Zakaj? Premrzli smo! Da bi bila naša hiša nekako svetišče Jezusovega Srca — to se jim zdi preveč pobožnosti. Pa ravno to bi bilo lepo! Vsaka družina naj bi bila malo svetišče božje! Le v takih družinah se bodo vzgajali kreme-nito-krščanski ljudje, kakršnih potrebuje sedanji čas; »rožice«, ki jih slana hudobnega sveta ne zamori. Ali ne vidite, koliko tudi otrok krščanskih staršev v sedanjem svetu zgubi vero in stoji na strani sovražnikovih božjih? Ali ne vidite vi, krščanski starši, v koliki nevarnosti je dandanes vera in .zveličanje vaših otrok?! In vi se bojite, da bi ne bili vi in vaši otroci — preveč pobožni? Ali je mar bolj prav, da so vaši otroci zapisani hudiču kakor Srcu Jezusovemu?! In če ne bodo božji, gotovo je, da bodo hudičevi!... Ljudje pa tega posvečenja tudi dobro ne razumejo. Zato pa je ravnokar izšla o tem — kakor 2. zvezek »Bogoljubove« knjižnice — nova knjižica: Posvetimo družine presvetemu Srcu! Kdor se želi o tej pobožni vaji poučiti, naj jo gotovo prebere! Stane 20 kron in se dobi pri Ničmanu v Ljubljani. Tudi vse tiste družine, ki ste to posvečenje že opravile, preskrbite si to knjižico! Iz nje boste šele prav spoznali, kaj to posvečenje pomeni. Kajti če se posvečenje opravi površno, ne prinaša veliko sadu. Če se pa razume in opravi temeljito, potem gotovo ne bo brez lepih sadov. Knjižica nam to natančno in jasno razloži. Kdor jo prebere, on ve, za kaj se pri tem gre iti kako velikega pomena je to posvečenje. Zato pa »danes, ko sliši njegov glas, ne zakrknite svojih src«! Jezusovo Srce trka na vrata vaših src in vaših hiš, — ne delajte se gluhe, kakor bi ga ne slišali! Oglasite se mu in odprite mu! Nekaj pravil o vedenju v cerkvi. Rekli smo, da se bo treba po naših cerkvah naučiti malo več krščanske olike. Tukaj imate nekaj pravil: 1. Skrbi, da si v cerkvi pravočasno! Ko napovedana ura bije, bodi že v cerkvi na svojem mestu! — So ljudje, ki zamujajo nalašč. Če je maša ob 6., jo zamude ob 6.; če ob 10,, jo zamude ob 10; in ko bi bila ob 11., bi jo zamudili ob 11. Taki ljudje se bodo za svojo zanikrnost v vicah pekli dolga leta, 2, V cerkvi ne postajaj preveč zadaj! Posebno vam dekletom se to ne spodobi. Večkrat je zadaj natlačeno polno ljudi, tako da drugi noter ne morejo, — spredaj je pa prazno. V Zadnjem kotičku so po hišah navadno — smeti. V cerkvi ravno tako. Če boš stal v cerkvi za durmi, boš stal za durmi tudi v nebesih, — če ne boš ostal celo zunaj. 3. O tistih, ki v cerkev ne gredo, ampak zunaj stoje, sploh ne govorimo. Kdor pride do cerkve, pa noter ne gre, pride k cerkvi samo po en — smrtni greh. Zato bodo taki ljudje od večnega Sodnika, ki so ga hodili k cerkvi dražit, vrženi v vnanj.o temo, kjer bo večen jok in škripanje z zobmi. 4. Ženske ne hodite brez potrebe na moško stran! Če imate sedeže odkazane na moški strani, — naj bo v božjem imenu! Sicer pa se držite kolikor mogoče svoje strani in kajpada po sredi cerkve je tudi vaš prostor. Posebno po mestih (v Ljubljani) ženske brez potrebe silijo v moške klopi. Poučite jih, da cerkev ni teater, kjer so moški in ženske skupaj pomešani! 5. Glede sp o v e d n i c e in obhajil n e mize vam je bilo že zadnjič povedano. Pa so nekatere .ženske v tem oziru neznansko čudne. Bilo je že potem, ko je zadnji »Bogoljub« izšel, v neki kmečki cerkvi: obhajilna miza je bila prosta; ženske, ki so pristopale, bi bile šle lahko na žensko stran, a so pokleknile vse na moško, en edini mož pa ni imel kam poklekniti, s silo se je moral vriniti med ženske. 6. Ko prideš v cerkev, poklekni .s kolenom do tal in nikar samo malo ne pocincni pred Najsvetejšim! Če je izpostavljeno, poklekni na obe koleni! 7. Če prideš prepozno, nikar se ne r i j skoz množico na sprednja mesta ali na prve sedeže in ne moti pridigarja in poslušalcev! Če hočeš imeti boljše mesto, pridi pravočasno! 8. Če prideš ali odideš med pridigo ali tiho mašo, nikar ne cokljaj in ne ropotaj po tlaku, da odmeva po celi cerkvi in motiš celo cerkev. Pridi ali odidi, če že moraš, po prstih! 9. Če pride med pridigo cerkvenik sveče prižigat, nikar ga ne glej, ker si ga že veiikrat videl in ga dobro poznaš! 10. Da je cerkev hiša molitve in-se je treba pred Najsvetejšim vesti z v s o spoštljivostjo, to ti je znano. Kdor ve, s kom ima v cerkvi opraviti in moli, mu ni kmalu dolgčas. Kdor pa ne ve, kaj bi v cerkvi počel, mu je seveda dolgčas in božja služba predolga, 11. Mašniku na prižnici ali pred oltarjem na molitve v domačem jeziku krepko odgovarjaj! Nevljudno je na pozdrav »Hvaljen Jezus« in na druge molitve nič odgovoriti ali samo malo zainr-mrati. Morebiti bi ne bilo napačno ta ali pa-dobna pravila nabiti na cerkvena vratu. Kaj pravite?___ Še nekaj o procesijah! 1. Skrbite, da se procesija nikoli ne bo pretrgala! Pretrgana procesija je tako grda kakor pretrgan venec. V ta namen ni treba nič drugega kakor vsak par naj gleda samo naprej — nič nazaj! — da ostane zvezan s prednjim parom! Če bo vsak par na to gledal, se procesija ne more pretrgati. Tudi oni, ki so okoli nebesa in celebrant sam mora na to paziti! Če mu gre procesija prehitro, naj ukaže bolj počasno hojo. Toda prav vsi morajo korakati enakomerno. Sprednji nosilci bander naj pazijo, da ne bodo prehitri! 2. Ni pa lepo, če so — kar se večkrat vidi — tam pred nebesom prav skupaj stlačeni, da drugemu na .pete stopajo. Lepše je, če so malo bolj porazvrščeni; lepo v parih, v primerni razdalji. 3. Med procesijo ni sicer nedovoljeno pogledati, kaka je procesija. A procesija je vendar za to, da se moli, ne da se radovednost pase. Le opazujte ljudi! Če je ob poti le kaka mala posebnost — če gre en človek, če leti en pes mimo — vseh oči se obrnejo v njega, kakor v cerkovnika v cerkev, kadar sveče prižiga. O, kako se ljudje ne znajo nič zatajevati! Kaj pravite — ali ni res? Tempelj Svetega Duha ste. Marsikateremu kristjanu se glede če-ščenja Sv. Duha godi tako: vsako leto enkrat —■ in sicer o Binkoštih — se spomni na potrebo tega češčenja, ko sliši v pridigi o delovanju Sv. Duha; preveč pa mu je, da bi tudi v dejanju izpeljal, kar je spoznal za potrebno v tem oziru, in tako je s češče-njem Sv. Duha kmalu vse pri starem, [n vendar nam pobožno to češčenje prinaša lahko nešteto dragocenih milosti. Da se vsaj nekoliko vnamemo za češčenje Duha Tolažnika, si vzemimo k srcu besedo sv. Pavla: »Ali ne veste, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva?« (I. Kor. 3, 16.) Kadar smo v milosti božji — torej brez smrtnega greha — tedaj v nas prebiva Sv. Duh. Sicer Sv. Duh, ker je Bog, biva povsod, a na poseben način prebiva v dušah pravičnih kot njihov poseben varih, prijatelj, zaščitnik, kot njihov ženin. Kaj pa dela Sv. Duh v takih dušah? Mislimo si mogočnega kralja na prestolu, ki kliče predse svoje podanike ter jih prosi, naj mu povedo svoje želje, da jih izpolni, če mu bo mogoče. Tako nekako si predstavljajmo Sv. Duha v srcu pravičnega človeka. A dočim je dostop do svetnih kraljev navadno težak, in si je treba dovoljenja izprositi ter se natančno ravnati po predpisih, pa še ni nobene gotovosti za uslišanje, ker manjka moči, je to pri »sladkem gostu naše duše« čisto drugače. Tu ni nobene straže, ki bi nam branila dostop, nobenih ministrov in posredovalcev; vsak trenotek, podnevi in ponoči, kadarkoli ho- čemo, imamo prost dostop do Sv. Duha; nikdar se nam ni treba bati, da bi mu bili nadležni, saj z največjim veseljem posluša naše prošnje in jih tudi vselej uslišuje, če imajo le potrebne lastnosti. Če smo bojazljivi in nezaupni nasproti njemu in se mu le s strahom bližamo, ga žalimo, ker hoče, da se zaupno ž njim pogovarjamo kot dober otrok z očetom, kot prijatelj s prijateljem. Veliko bolj nam želi on pomagati, kot mi želimo njegove pomoči. Vabi nas: »Pridete k meni vsi, kateri me želite, in nasitite se mojega duha!« (Sir. 24. 26.) Ako hočemo kedaj živeti notranje življenje, se moramo privaditi tej misli: sam Bog, Sv, Duh, prebiva v meni. Če hočemo dobro moliti, nam prav ta misel k temu mnogo pripomore, ker bomo potem molili z večjim zaupanjem in prisrčneje. Kako resen opomin je v tem obenem, naj s smrtnim grehom ne izženemo iz svojega srca Sv. Duha! Ako smo pa v milosti božji in prešinjeni misli: tempelj Sv, Duha smo, — tedaj smo že v veliki meri častilci Sv. Duha. Pozor! Preklinjevanje se sodnijsko kaznuje. Javno preklinjevanje, ki povzroča pohujšanje ali zgražanje, se kaznuje po na-redbi z dne 10. aprila 1854, št. 56 drž. zakonika. Tako razglaša pokrajinska uprava za Slovenijo po naročilu pravosodnega ministrstva. To je prav! Samo skrbeti je treba, da bo za brezvestne preklinjevalce in bogo-kletneže, kakršnih danes ni malo, v resnici izvedel mož postave, ki ima oblast in dolžnost kaznovati! Ljudje krščanski, skrbite torej, da se bo ta postava res izpolnjevala! Kdorkoli po laško ali hrvaško zakolne Boga, Mater božjo ali svetnike, vsakega naznanite na sodnijo! Samo vsak mora pripravljen biti pričati, da je slišal koga preklinjati. Le na ta način bo mogoče za-treti ostudno-predrzno italijansko grdobijo, ki se je po vojski tako razlila po Slovenskem, Prav bi bilo, da bi se to po vseh cerkvah razglasilo' Skrit zaklad. m. Še tretjo stvar bi omenili. Veste, kaj je tudi dobro? Nositi pri sebi ali na sebi škapulir ali pa svetinjo presv. Srca. Gospod sam je rekel sv. Marjeti Mariji Alakok, da bi mu bilo drago, če bi videl ta znak ljubezni tudi na srcih dragih otrok (namreč kristjanov). L, 1720. je po južnem Francoskem divjala strašna kuga. Tedaj je v tej hudi stiski redovnica Ana Magdalena Remiza priporočala ljudem ška- pulir presv. Srca. V smrtnem strahu so se ljudje oprijemali tega sredstva in prosili, da se jih usmili božje Srce, Pa se jih je res usmililo, kuga je odnehala. — Še bolj pa preganja ta sveti znak, ako ga zaupno nosimo, od nas kugo greha in grešnih razvad. O tem vam na kratko povem, kar je napisal slavni pisatelj jezuit pater Coloma v povesti »Čudež«. Glavna oseba te povesti je neki Filip, španski plemič, modern človek, ki se je bri- spovedi. Spovednik je strmel nad tolikim gal samo za ples in šport, za salon in gle- in tako očividnim čudežem milosti božje, dališče, a za dušo svojo nič, Pasel je vse — Spreobrnjenec je pozneje sam pravil, da svoje strasti, a duša mu je gladu umirala, ga je vprašal spovednik: »Kaj vas je nag- kakor izgubljeni sin na paši pri svinjah. Ta nilo k spovedi?« — »Pogled na ta škapu- človek pa je iz vljudnosti spremil neko go- lir,« in mu je pokazal svoj dragi zaklad, spo v samostan na obisk k neki redovnici, namočen cd solza. — »Ste-li opravljali ka- In ta mu je ob tej priliki ponudila ličen ko pobožnost v čast Srcu Jezusovemu?« škapulirček Srca Jezusovega, Kot kavalir ■— »Ne, nikdar. Samo škapulir sem nosil ga je sprejel iz gole vljudnosti in ga nosil pri sebi. Včeraj sem ga izgubil in danes me seboj v svoji listnici. Čudno je to, da ni.,' je prišlo iskat!« — Nikdar več ni izgubil mogel biti brez njega, četudi se ni za vero znaka Srca Gospodovega. Pa tudi on se ni nič brigal. Milost Gospodovega Srca je nikdar več izneveril božjemu Srcu. Živel je namreč že delovala v njem. Nanesla pa je samo še dve leti in umrl lepe smrti pra- prilika, da bi morala njegova moderna vičnega. družba nekoč ta verski znak pri njem opa- Dobro je torej živeti pod znakom pre- ziti. Iz strahu pred ljudmi je skrivaj vrgel svetega Srca. Tako se nahaja človek vedno škapulir pod stol z namenom, da ga pozneje pod njegovim varstvom, kakor otrok v na- pobere. A kljub dolgemu iskanju po vseh ročju skrbnega očeta, blage matere. Kaj se kotih ga ni mogel najti. Kesal se je in sram more slabega pripetiti onim, ki počivajo na ga je bilo, kakor bi bil sramotno izdal svo- Srcu Gospodovem? »On jim je mogočen jega najljubšega prijatelja. Drugi dan mu varih, močna trdnjava pred spotikljajem in je dala neka postarna ameriška gospa v pomoč pri padcu.« (Sirah, 34, 19—20.) spomin enak škapulir, kakor je bil oni, ki Srce Jezusovo je neizmeren in neizčr- ga je bil izgubil. Tu pa je Srce božje po- pen zaklad neminljivega bogastva. A mno- kazalo nad tem izgubljenim človekom vso gim skrit in nepoznan. Večna škoda! Od- silno moč svoje milosti. Opolnoči se je vrnil primo oči, da izpregledamo, kaj je dobro iz gledališča in vzel škapulir v roke. Ta za našo dušo. Hodimo dan na dan s sveto posvetnjak, ki ni nikdar molil, se je ob po- grabežljivostjo kopat k temu zakladu, da gledu na ranjeno božje Srce hipoma raz- obogatimo za vekomaj! tajal, kakor se raztaja vosek v ognju. Po- Ko so odkrili Ameriko, so jadrali kleknil je na tla, hipoma spoznal vse svoje Španci trumoma v novi svet, kopat zlato, grešno življenje, od samega kesanja glas- A nakopali so si nesrečo. Mi pa bomo v no zdihoval in jokal celo noč, in ko se je božjem Srcu našli večno srečo, zdanilo, je hitel po dolgih letih v cerkev k M. Štular. Zlate jagode. 14. Naša največja napaka je, da hočemo Bogu služiti po svojem okusu, ne po njegovem; po svoji glavi, ne po njegovi volji. Če on hoče, da smo bolni, hočemo mi biti zdravi; če hoče, da mu služimo s trpljenjem, mu hočemo služiti z delom; če on želi, da se vadimo v ljubezni do bližnjega, bi se mi raje vadili v ponižnosti; če želi od nas vdanosti, mu hočemo služiti z molitvijo. In sicer ne zato, ker je Bogu tako bolj všeč, ampak ker se nam bolj prilega. To je največji zadržek naše popolnosti. Kajti gotovo jej če hočemo biti sveti po svoji volji, nikoli ne bomo. Če hočemo res sveti biti, moramo biti po božji volji, (Sv. Franč, Sal.) Sv, Magdalena Paciška je spoznala i o resnico tako jasno, da je svojo voljo božji popolnoma podvrgla. Štela se je srečno, kadar je videla, da se izpolnjuje božja volja, njena pa se ne izpolnjuje. Zapisala si je ta-le sklep: »Darujem se Bogu popolnoma in hočem ravno tisto popolnost in tisto stopnjo popolnosti, ki jo Bog hoče na meni, pa tudi na tisti način in tisti čas, kakor in kadar on hoče.« In v zaupnem pogovoru je rekla: »Tisto dobro, ki mi ne pride po božji volji, ni dobro. In dar, da vse svoje želje potopim v božjo voljo, cenim nad vse darove.« Celo razsvetljeni pogani so spoznali to resnico. Plutarhu ni bilo všeč voščilo: »Bog ti daj vse, kar si sam želiš!« »Ne, je rekel, reči bi morali: Bog ti daj, kar želi on!« — In Epiktet je rekel: »Zadovoljen Presveto Srce želi naše ljubezni. čem nič bati za svojo prihodnjost, ampak božnost ne obstoji v teh sladkostih, mar- položim vse v tvoje roke; ti boš zame vse v .te™< imamo trdno veselo, stano- vitno in dejansko voljo, Boga ne zaliti m prav ukrenil. Gospod, tvoja volja naj se vse storiti, kar je njemu po volji. — D r u -zgodi vselej na meni, v meni in po meni! g a zmota pa je ta, da mislijo, da nima;o sem z vsem, kar nactme pride; kajti vem, da vse, kar nadme pride, pride po višjem sklepu, in prepričan sem, da je to bolje, kakor kar jaz hočem.« Molimo! Gospod, kako me osra-močujejo celo pogani! Vprihodnje pa nočem imeti nobene svoje volje. Tudi se no- Dve zmoti opazim pogostokrat pri pobožnih ljudeh. Prva je ta, da svojo pobožnost merijo po veselju in tolažbi, ki jo občutijo v občevanju z Bogom; tako da se jim zdi, da so, kadar veselja ne • občutijo, zgubili vso svojo pobožnost. Ne, prava po- nobenega zasluženja od svojih dobrih del, kadar jih opravljajo s težavo in zoprnostjo. Pa ravno takrat si nabirajo največjo za-služenje. Kajti ena unca dobrih del, storjenih v stanu duševne teme in zapušče-nosti z velikim trudom, je več vredna kakor sto funtov, storjenih z lahkoto in sladkostjo; kajti v prvem slučaju je treba močne in čiste ljubezni. — Sploh pa ne smemo nikoli poguma zgubiti, če Čutimo še tako veliko suhoto in zoprnost, marveč moramo korakati mirno naprej, kakor popotnik, ko psi nanj lajajo. (Sv. Franč. Sal.) Pripovedujejo, da je imela neka pobožna oseba prikazen, v kateri je videla Jezusa stopiti z oltarja in se približati trem redovnicam, ki so pred oltarjem klečale. Prvo je prijel za roko in jo ljubko pozdravljal. Drugo je udaril v obraz in se razjarjen obrnil od nje; ker je bila pa zaradi tega žalostna, se je vrnil do nje in jo ljubeznivo tolažil. Tretjo je sunil in udaril ter jo pahnil od sebe. Ona pa je vse mirno prenesla in ni bila nič žalostna zaradi tega, marveč ga je še zahvaljevala. — Jezus je to svoje ravnanje razložil: Prva je še slabotna v čednostih in nestanovitna; da jo ohranim na dobrem potu, ravnam z njo ljubeznivo. Druga je popolnejša, potrebuje pa še od časa do časa tolažbe. Tretja pa je tako stanovitna v moji službi, da se ne da od ničesar, tudi ne od največjih težav, od mene odvrniti, — in ta je moja izvoljenka. Molimo! Gospod, daj mi srčnost in moč tvojih svetnikov, da ti bom v duhovni suhoti in zapuščenosti, v poskušnjah in te- žavah ravno tako vneto služil, kakor ob času duhovne tolažbe! Z veseljem hočem iti za teboj na KaWarijo, da bom vreden tudi na Taboru gledati tvoje veličastvo. 16. Ne smemo toliko dati na izredne milosti in čudeže, ampak več na čednosti. V tem namreč obstoji večja svetost, če kdo z večjim zatajevanjem, ponižnostjo in čistostjo Bogu služi. (Sv. Terezija.) V potrdilo te resnice poglejmo le sv. Vincenca Pavelskega. V njegovem življenju beremo malo o kakih izrednih milostih božjih, o čudežih in prerokovanjih, in vendar je bil velik svetnik. Sv. Makarija je enkrat obšla misel, da je v čednostih že zelo napredoval. Tedaj mu je bilo pa razodeto, da še ni toliko napredoval, kakor dve ženski v mestu. Makarij jih je poiskal in se prepričal, da sta petnajst let skupaj živele v popolni edinosti in ljubezni, da ni nikoli ne v besedah ne v dejanju prišlo do kakega nesoglasja. Makarij je priznal, da ga prekosita v čednostih, čeprav ga je Bog z mnogimi izrednimi milostmi odlikoval. Molimo! O moj Jezus, utrdi me v ponižnosti do bližnjega, da bom, kakor ti, pripravljen za bližnjega vse storiti in iz ljubezni do tebe od njega vse prestati. Daj mi, da bom v svojem bližnjem vedno gledal tvojo podobo in mu zaradi tebe rad dobro storil, slabo pa odpuščal. Božja volja in — hudobija sveta. Zgodi se Tvoja vola! Ozrimo se po svetu! Kaj vidimo? Kamorkoli pogledamo, vidimo, kako je svet nezvest Bogu in kako služi satanu. S strahom opažamo, kako se mnogi narodi, ki se ponašajo s svojim napredkom, pogrezajo vedno bolj v ostudno poganstvo. Čim manj vere, tem več poganskega duha. Kako da Bog to pusti? Kaj je nam storiti spričo tega? Tega vprašanja smo se sicer enkrat že doteknili; vendar je potrebno, da spregovorimo o tem še kaj več. »Skrivnost hudobije,« kakor pravi sv. Pavel (II. Tes. 2, 7), je kajpada tudi za nas skrivnost, katere na tem svetu nikoli ne bomo mogli popolnoma doumeti. Ven- dar pa vsaj nekoliko moremo vedeti, kak-ne namene ima Bog pri tem. Sv. Avguštin n. pr. pravi: »Ne mislite, da so hudobni brez vzroka na svetu, in da Bog ž njimi ne more nič dobrega storiti. Vsak hudobnež živi ali zato, da bi se poboljšal, ali pa živi zato, da bi se po njem pravičnik vadil.« Bog pripušča greh; o tem smo že obširneje govorili v prvem delu; navedene besede cerkvenega učenika nam še bolj pojasnjujejo, zakaj ga Bog pripušča. Pravični najdejo vprav vsled premnogih grehov brezbožnih in grešnih ljudi največ priložnosti, da se vadijo v čednostih: potrpežljivosti, krotkosti, ljubezni do sovražnikov, v po- nižnosti itd, Tako imajo pravični veliko korist od hudobnih, četudi se ti slednji nikdar ne spreobrnejo, tedaj se ravno na njih najlepše kaže božje usmiljenje in božja vsemogočnost. Dalje: če vidimo, kako svet greši, vidimo tudi, kako »greh dela narode nesrečne,« (Preg. 14, 34) in prav tako tudi posameznike. Iz tega se zopet učimo, tem bolj zaničevati greh. Kdo bi ne zaničeval n. pr. brezvestva, videč, kako dela brez-verstvo ljudi v večini slučajev neusmiljene, trdosrčne, krute! Brezverstvu je neraz-družnost in svetost zakona neumnost ter tiranstvo in zasužnjenje človeka. Pa poglejmo po mestih sadove, ki jih rodi tako pojmovanje o zakramentu sv. zakona: polno zakonov nesrečnih, vzgoja otrok, da se Bog usmili, ločitev zakona na dnevnem redu itd. Pa kaj bi naštevali! Kdor hoče gledati z odprtimi očmi, se lahko uči pri tem, studiti greh iz dna srca in ga vsaj v sebi zatreti, kolikor dopušča človeška slabost. Pa se z grehom Bog žali in grešniki drve v svojo časno in večno nesrečo! Gotovo. Kolikor je na grešnikih, Kristusa znova križajo, kakor pravi sv. Pavel (Hebr. 6, 6). Misel na ta grozna razžaljenja božja ter misel, kako si grešniki sami nakopa-.vajo časno in večno nesrečo, je bila pri mnogih svetnikih vzrok, da so si želeli smrti, ker jim je bilo neznosno gledati, kako ljudje z nekakim veseljem delajo satanu tlako za pekel. Tudi mi žalujemo in zdihu-jemo zavoljo tega, ter neprestano prosimo za spreobrnenje grešnikov, kakor je n, pr, to delal blaženi Vianej, ki je skoro vse svoje življenje delal le za spreobrnete grešnikov in večkrat rekel: »Molimo za spreobrnenje grešnikov, to je najlepša in najkoristnejša molitev. Kajti pravični so na poti proti nebesom, duše v vicah so gotove, da pridejo v nebesa.,. Toda ubogi grešniki! Koliko izmed njih jih lahko prive-demo do spreobrnenja s svojo molitvijo! Vse pobožnosti so dobre, toda ni je boljše kakor ta.« To pobožnost pospeševati je namen bratovščine preč. Srca Marijinega, {ki je na Slovenskem ustanovljena v Mekinjah pri Kamniku. Vpisanih je vanjo nekaj tisoč udov in je še vedno mogoče vpisati se vanjo). Zelo priporočljiva je tudi vaja, da pri sv. maši pri povzdigovanju sv. Režnje krvi po rokah Marijinih darujemo najsv. Kri Jezusovo nebeškemu Očetu za spreobrnenje grešnikov. Mnogo grehov lahko na ta način zabranimo, s tem pa obenem tudi lahko preprečimo mnogo kazni božjih, ki bi sicer zadele tudi pravične. Vsi smo kakor udje enega telesa: če en ud greši, trpe tudi drugi zavoljo njega. Sv. pismo nam nudi dovolj zgledov za to. Ob času Jozvetovem so bili nekoč Izraelci premagani, ko so napadali mesto Haj, Jozve je bil ves prestrašen, ker je Bog to pot zapustil svoje ljudstvo. Pa je kmalu Bog sam razodel, kdo je bil kriv poraza. Izraelec Ahan je namreč v svoji lakomnosti vzel nekaj tega, kar je bilo določeno v pokončanje; Gospod se je vsled tega razsrdil nad Izraelovimi otroki, da so morali sramotno bežati (Joz. 7.). Šele, ko je Ahan svoj greh plačal s smrtjo, je bil Bog potolažen. — V dneh Davidovih je bila nekoč tri leta lakota. David je vprašal po velikem duhovnu, kje je vzrok, da je Bog obiskal deželo l lakoto, in izvedel je: zavoljo Savla, ki je v napačni gorečnosti Gabaonce pomoril. Tako je Bog šele čez nekaj let po Savlovi smrti vse ljudstvo kaznoval radi tega greha (II. Kralj. 21. 1,). — Kako strašno kazen je Bog poslal nad Izraelce radi tega, ker je David vsaj deloma iz neke prevzetnosti dal prešteti svoje ljudstvo! Umrlo jih je izmed ljudstva 70.000 za kugo, tako da je David ves prestrašen vzkliknil in prosil Boga: »Jaz sem, ki sem grešil, jaz sem hu-do storil; oni pa, ki so ovce, kaj so storili?, Prosim, naj se obrne tvoja roka zoper mene in zoper hišo mojega očeta.« Smrt toliko tisoč ljudi je Davida tako bolela, da je prosil, naj Bog prizanese drugim, ki so nedolžni, in kaznuje njega in njegovo hišo. Daroval je potem Bogu in Gospod je bil spravljen z deželo in nadloga je bila odvr-njena od Izraela. (II. Kralj. 24.) Ko to premišljujemo, si lahko mislimo, kaj bi bilo dandanes, ako ne bi sv. maša, priprošnja Marije in svetnikov ter dobra dela in molitve pravičnih odvračale božje jeze. Zato pa molimo mnogo, da, kolikor je na nas, omejujemo greh in zabranjujemo jezo božjo! Zadnjič napovedani tristoletni jubilej rimske Propagande za razširjanje sv. vere se bo obhajal o Binkoštih. Ker so nam Bin-košti pred durmi, zato se hočemo danes še enkrat o misijonih malo več pomeniti. Brez misijonarjev ni j o n o v ! Te besede, že zadnjič ljubu« zapisane ne pozabite! Že m i s i -Bogo-sv. Pavel v »t vrste misijonarji so seveda vsi; vsi so tam silno potrebni, le premalo jih je še; toda opraviti imajo večinoma že s kristjani, med Indijanci jih je le nekaj. Ko bi bili prvi misijonarji skrbeli bolj za naraščaj, bi bilo drugače. Zdaj pa misijonarskega naraščaja nič ni. Pomislite! Mala Luksemburška dežela, manjša kakor Slovenija, ima menda Pogled na Groblje z južne strani. je pisal; »Kako bodo (ljudje) verovali, če ne slišijo? Kako bodo pa (oznanovalci) oznanovali, če niso poslani?« A zdi se, da tega pri nas nekateri ne vedo. Mislijo, če le denar dado za misi-jone, pa je že vse storjeno. Denar sam ne bo pridigoval. Le misijonar more pridigati. Seveda misijonar potrebuje denarja. A misijonar mora biti prej, potem more šele denar rabiti. Zato je najprej potrebno, da imamo misijonarje. Teh pa Slovenci skoro nič nimamo. Imeli smo jih nekaj, pa so večinoma že pomrli. Eden najbolj častitljivih in najbolj zaslužnih, msgr. B u h , je umrl pred par mesci, star enega manj kakor 90 let. Zdaj imamo še tri frančiškane na Kitajskem, dva pa v Egiptu; v Ameriki je pa težko reči, kateri duhovniki se štejejo med misijonarje, kateri ne. Neke K ' kakih 400 misijonarjev — pri nas pa?! Zato*je naša prva skrb naše edino misijonišče v Grobljah izpopolniti in dovršiti ter mu misijonskih kandidatov preskrbe-t i. Ta zavod mora biti punčica v očesih slovenskih misijonskih prijateljev! Danes imate drugo sličico tega zavoda, da se vsi — ki ga osebno ne, morete videti — kolikor mogoče ž njim seznanite. Ker naš slovenski misijonski zavod je vele-važna zadeva, ki mora zanimati vsakega, komur je kaj za misijone. Vsi narodi ustanavljajo svoje misijonske zavode, — ker vedo, da brez misijonarjev ni misijonov. Nemci so v zadnjih 30 letih postavili 30 novih misijonišč, mi Slovenci spravimo na noge vsaj enega! Zato pa mora biti to naša skupna zadeva! Današnja sličica je vzeta od juga proti severu. Poslopje se vidi samo s koncem. Drevored se ne vidi; razteza se od tega, kar se vidi, na obe strani v daljavo, na desno in na levo. To, kar se vidi drevja, je vrt ali park. V ozadju pa naše krasne gore: Storžič, Kočna, Grintovec, Skuta, Rinka, Brana, Pljanava, Ojstrica, Menina planina. Dasi pa se vidijo Jako blizu, kakor bi zavod stal ravno pod njimi, so veftdar oddaljene več ur. K cerkvam, ki so bile zadnjič naštete, da se vidijo v okolici, moramo imenovati še Sv. Trojico nad Moravčami in tudi visoke Janče se lepo vidijo. V tej krasni okolici torej stoji naše mi-sijonišče. Ljudje iz bližnje in daljne okolice hodijo radi v Groblje, ker je tam lepa božja služba — le da cerkvica ne more sprejeti vase več ljudi, kakor jih že je — Še bolj pa zato, da si pri misijonarjih svojo — vest olajšajo. To je vse prav in lepo. Vendar pa, vi bližnji in daljni okoličani grobeljski, ne zamerite, če vam povemo, da se boste dobro zavedali, zakaj so pravzaprav misijonarji prišli v Groblje. Ne toliko zaradi vas, ki vam cerkva ravno ne manjka, ampak zato, da bodo od tam sčasoma izhajali misijonarji v širni svet. Prav je, da imate misijonarje radi in da se k njim zatekate v dušnih potrebah; ampak glavnega namena grobeljskega nikar ne pozabite! Bližnji okoličani prav radi pomagate, da se cerkvica vedno polepšava. Koliko se je v poldrugem letu že naredilo! Nov tlak, nova obhajilna miza, prenovljena prižnica, zdaj se delajo nove klopi, in koliko še malenkosti! Pred kratkim sta bili tam dve lepi slovesnosti: v petek po Veliki noči so z vso mogočo slovesnostjo pripeljali dva nova zvonova, tretji je bil že prej tam, tako da imajo zdaj tri čedne bronaste zvonove; četrti, največji, ima pa še priti. (Farna cerkev v Mengšu pa je dobila tudi dva nova posebno krasna zvonova; veliki ima pa tudi še priti.) Zadnjo nedeljo mesca aprila pa smo blagoslovili nov krasen kip Marije čudodelne ter ga ponesli v lepi procesiji naokoli in postavili na veliki oltar, da se pred njim opravljajo šmarnice. Bližnji okoličani, ki hodite tjakaj redno v cerkev, prav pridno prispevate za lepšanje cerkve. To je vse hvale vredno. Lepa cerkev js veselje vsakega dobrega kristjana. A pomniti vendar moramo: v Grobljah glavna reč ni cerkev, ampak zavodi Zato če bližnji bolj skrbe za cerkev, ker jo rabijo, pa daljni bolj skrbite za zavod! — Torej vi, ki bolj od daleč prihajate v Groblje k spovedi, ne pozabite, da se ima tam pozidati velik zavod, h kateremu še veliko veliko manjka, in skazujte se misijonarjem za njih trud hvaležne s tem, da se spomnite tega zavoda! Tega vam ne rečejo misijonarji, ampak nekdo drug, ki mu je ta zavod zelo pri srcu. — Pa ne samo tisti, ki prihajajo v Groblje, naj bo že že od blizu ali daleč, marveč celaSlovenijanaj smatra ta za-vod za svojo zadevo in naj prispeva in pomaga, da se čimprej dovrši in svoj namen doseže! Vsaka župnija prispevaj svoj deli Še nekaj bodi povedano že danes —1 drugo prihranimo še za drugič: Na Slovenskem nam silno manjka hiš, kjer bi mogli ljudje opravljati duhovne vaje. Po drugih deželah imajo takih hiš več. Nemci jim pravijo: Exercitien-Haus. Na Slovenskem je taka naprava dozdaj samo v Celju pri Sv. Jožefu, kjer imajo romarsko hišo. Tam udeležniki duhovnih vaj lahko med duhovnimi vajami stanujejo, in zato so lahko vsako leto prirejajo duhovne vaje za razne stanove. Tudi s Kranjskega hodijo na duhovne vaje v Celje, pa celo z daljnega Prekmurja prihajajo v večjem številu. V ljubljanski škofiji pa nimamo nobene take hiše. In tak zavod za duhovne vaje se bo priredil v Grobljah, kakor hitro bo mogoče hišo toliko razširiti in pozidati. Tam, kjer vidite na sliki v zadnji številki tiste zidane pode, tam imajo biti stanovanja za duhovne vaje. Čimveč boste prispevali, tem prej bo to. In potem boste lahko hodili v Groblje na duhovne vaje od blizu in daleč, vsi, ki ste željni duhovnega napredka. Tako bodo Groblje služile v prid domačim in vnanjim misijonom obenem. Po vsem tem boste gotovo vsi prijatelji misijonov z nami vred rekli: Naj živi, raste in cvete naše slovensko misijonišče' Letošnji misijonski jubileji. 5. Bratovščina za razširjanje sv. vere (1822 — 3. maj — 1922). Ta bratovščina je nekako podporno Pij X. je po pravici rekel, da bi bilo brez društvo za katoliške poganske misijone. Letno nabere zanje več milijonov. Papež tega društva vzdrževanje katoliških misijonov nemogoče. Kardinal Ledochowski jo je pa imenoval krušnega očeta katoliških misijonov. Osnovala je to društvo hčerka trgovca Jaricot v Lyonu na Francoskem, Pavlina Jaricot, rojena 1, 1800. Skrbna mati je Pavlino kakor tudi ostalih šest otrok lepo vzgajala; vendar so se pri Pavlini začeli močno kazati svetni vplivi, Lišpala se je kakor se je le znala. Vedno je hotela imeti najfinejšo in najmodernejše ukrojeno oble-, ko. Na ženitovanju svoje sestre je tako plesala, da je popolnoma strgala čevlje in prišla v nogavicah v svojo sobo. Ko je bila na. samem,' je sicer razmišljevala o lepih naukih ljubljene matere in večkrat tudi jokala pri tem. Lepo napravljena je poslušala neko nedeljo pridigo, v kateri je pridigar bičal nečimernost sveta, zlasti žensk v noši. Pavlini so padale pridigarjeve besede na dno srca. Po pridigi je hitela domov, jo-kaje slekla dragoceno obleko in je ni nikoli več oblekla. Odslej se je oblačila v kar mogoče priprosto oblačilo. Sicer je morala prestati silne notranje boje; včasih ji je bilo tako hudo, da je ugriznila v predmet, ki ga je imela pri roki, toda z obiskovanjem Najsvetejšega in obiskovanjem bolnikov se je utrdila v čednosti. Sklenila je posvetiti svoje življenje pomoči ubogih, zlasti revnim dekletom delavkam, in je to tudi izvrševala, Sedaj jo opozori nj?n brat, ki je bil v pariškem semenišču sv. Sulpicija, na še druge reveže — pogane. Piše ji, da so prej Španci in Portugalci pomagali misijonom, sedaj pa da vlada velika revščina. Pavlina se je vsedla k peči in razmišljala, kako bt se dalo najizdatneje pomagati; kajti spoznala je, kako važna zadeva so poganski misijoni. Naenkrat se ji porodi srečna misel. Da bi je ne pozabila, jo hitro zapiše na igralno karto, ki je ležala na mizi. To so bila prva pravila za »Bratovščino za razširjanje sv. vere«. Zamislila si je priprosto vsebino; po deset in deset moških in ženskih udov tvori eno skupino, ki si izbere iz sebe načelnika. Ta pobira od vsakega tedensko 1 su (4 vinarje). Kar naberejo, pošljejo v pomoč poganskim misijonom. Zgodilo se je to leta 1819. V treh letih se je društvo tako udomačilo, da je bilo povzdignjeno v cerkveno bratovščino (dne 3. maja 1822), Kot ogromna organizacija je razširjena po vsej Evropi. Pri nas na Slovenskem je ni. Ker naš denar dandanes silno malo zaleže zunaj Jugoslavije, zlasti na Francoskem, kamor se pošiljajo vsi nabrani darovi (Lijon), je najprimernejše, da denar, ki ga namenimo za misijone, porabimo tam, kjer misijonom z njim največ pomagamo. Zato ni nič bolj primernega, kakor da podpiramo z njim domače misijo-nišče v Grobljah. Doma še naš denar največ velja. Misijonarji pa, ki se bodo s pomočjo teh darov v misijonišču vzgojili, pa bodo imeli zunaj ravno tako vrednost kakor drugi. Bilo bi pa želeti, da bi se po Pavlininem načrtu organizirali po župnijah misijonski venčki, ki bi z nabranimi prispevki podpirali naše misijonišče. Katoliški, krivoverski Z besedami: »Ubogim me je poslal oznanjevat evangelij,« je pričel Jezus Kristus svoj veliki triletni misijon in s tem se je pričelo misijonsko delo sploh. Kakor je minilo stoletje za stoletjem, tako se je tudi s čudežno naglico širila misijonska misel, širila na sever in )