#*V1 POSAVSKI |TT I Leto V, številka 46, September 2001j graficni studio ŠPES GRAFIKA . '; Aisnlfsva 1. Novo iflesto: '¦ Ifk-fon O?.1?^ 0 338, 0?-'336-0-339 priprava za tisk oblikovarrje osvetljevanje BS .„ji mm; msm *&1 lltovi zapleti v inladijj^ i^ ceiwi Kdo je bila Katarina ilizabeta AuejlBterg? eDzorniK.cohv Bevno sveži spiet yr ^ yr . T A B U Krško POSLOVNI llCENTER üjWm i i! kf/ ij J /4 V ^-/ #/I /Va V5e izdelke da 17.lO.Ot Razen na pakete VH3BI In Sl.mabll Halo " I/ POSLOyiVEMCENTRLJ" lipi ^K1 DARILO IPRVIH 1O KUPCEV ^ VSAK DAN aa sa.ia.ai PHI \\KLPLJ \AO J.Oaa SIT fVABLJEHIH^ ŠL46,septenter2001___________________________________________________________________________________________________________tsetja Bežati ali ostati? Hoteli ali ne, verjeli ali ne, po 11. septemb- ru 2001 svet ni in ne bo nikoli več takšen, kot je bil pred tem, ko so se takorekoč pred naši- mi očmi odvijali najprepričljivejši prizori največjega ameriškega tragi-spektakla, kat- erega resničnosti se, čeprav iz (varne) raz- dalje, le počasi zavedamo. Če so nas pogledi na tajfune, ciklone in sil- ne potrese doslej težko vznemirili bolj kot na- še domače naravne težave, kot so poplave, suša, pozeba in toča, če smo atentate in nemire ter druge dogodke jemali najpogosteje kot neskončni in vsemogočni »sou«, bodo posledice zadn- jih ameriških dogodkov in t.im. povračilnih ukrepov nezadržno pljusk- nile tudi k nam in sicer tako, da se bodo zalezle v najbolj nepričakovane pore našega bivanja. Kajti to je bil hud napad na najranljivejše točke najrazvitejšega siste- ma, na katerem in po katerem se zgleduje - hote ali nehote - večina dan- ašnjih svetovnih dejavnosti od gospodarstva do umetnosti, sveta zabave, načina prehrane itd. Kljub občasnem poudarjanju domačega, izvirnega, je vendarle res, da je amerikanizacija zadnja desetletja dosegla neslutene višine, postala je tudi pojem varnosti, zanesljivosti, tradicije, četudi gre za razmeroma mlado državo in kulturo. S tem napadom in njegovimi stra- hovitimi posledicami pa so se mnogim po svetu, ob hkratnem obžalova- nju žrtev, odprle oči in z rušenjem ameriškega ponosa so se sprožili ali obudili dvomi v trdnost in popolnost ameriških mitov. Tudi v naši bližini imamo objekt, ki je vsekakor eden pomembnejših protagonistov ameriške tehnologije prejšnjega stoletja, saj so si ga zamis- lili in projektirali Amerikanci, zanj so dobavili opremo, gorivo in nena- zadnje - posojila ameriških bank. Res pa je tudi, da dandanes ta objekt vodimo in vzdržujemo v veliki meri sami oziroma tudi s sodelovanjem nekaterih evropskih podjetij. To pa nas ne sme odvrniti od razmišljanja, da nam poleg velikih koristi prinaša tudi skrbi. Kajti tudi mit o neranlji- vosti elektrarn zahodnega oz. t.im. »ameriškega« tipa je zdaj načet - po črnem septembru bo potrebno bistveno spremeniti varnostne analize in tudi ocene rizikov zaradi zunanjih yzrokov. Še dolgo bodo prihajale na dan zgodbe, usode posameznikov iz tr- govskega centra; o srečnežih, ki jim je morda rešilo življenje navadno za- mujanje v službo, o manj srečnih, ki so disciplinirano poslušali navodila odgovornih oseb in so po prvem napadu ostali mirno na svojih mestih - za vedno. Tragične so tudi zgodbe desetin gasilcev in policistov, ki so po- hiteli na pomoč in s svojim žrtvovanjem nekako opravili svojo dolžnost, v nasprotju s tistimi službami, ki so zamujale z obveščevalnimi podatki ali pa so bile prepočasne, neprevidne - tudi v zvezi s tem bo še marsikaj prišlo na dan. Seveda, absolutno pravilnih odločitev in popolnih informacij ne more biti, lahko pa vedno znova preverjamo/e sprejete scenarije, njiho- vo življenjskost in izvedljivost. Če bo v primeru nesreče to rešilo vsaj eno življenje, bo trud poplačan. V neki anketi, ki je bil a izvedena v drugi polovici osemdesetih let, že po černobilski jedrski nesreči, so udeleženci med drugim odgovarjali tudi na naslednje vprašanje: »Kaj bi napravili v primeru nesreče v jedrski elektrarni Krško?« Odgovori so bili naslednji: »Ne vem.« (37,2 %), »Pazljivo bi spremljal in izvrševal navodila, ki bi jih izdajali uradni organi in objavljali mediji..« (22,8 %), »Poskušal bi čimprej zapustiti ogroženo območje in se čim bolj oddaljiti..« (12.9), »Sprijaznil bi se z usodo, saj se ne da nič narediti..« (8,3 %), »Zaprl bi se v hišo in čakal..« (7,2 %), »Preklinjal bi politike, ki so krivi, da smo dobili »Krško« ali pa bi napadel koga od odgovornih..« (2,1 %). Sledijo drugi, manj pogosti odgovori. Zanimivo in predvsem zelo koristno bi bilo vedeti, kako bi anketiranci odgovarjali danes... Urednik. ..__J irT * « Letošnji September je bil deževen in turoben, ne le zaradi tragedije v Ameriki, pač pa je bil nenak- lonjen tudi vinogradnikom in sadjarjem. Vtis je vendarle nekoliko lepši zaradi različnih lepot- nih izborov, v katerih so bile zelo uspešna dekle- ta iz Posavja, ki smo jih nekajkrat že predstavili v našem časopisu. Tokrat pa vam v spomin na polet je poSiljamo dekleta iz plesne skupine Vivas._______ • TrtdefeQ J^ 4 : Wt^fs^dLzJ^bnom Mirtomo 6 |jF^ži8»i žlhtevajo odškodnino 10 W KoroskTizseljenci z izganci 11 • Informacije Öbcine Krško 13 ¦# V spomin in opomin - Planina 2001 18 • Krsko se (jjh) spominja (4) 20 • Uspešno zaključili kviz 23 • Fun sport novice 24 • Gumitvistika____________________28_ I\/a naslovniii: Ivan Mirt; foto: S. Mavsar D Obzornik pOSaVSki Utrip_________________________________________________________________________________________________Št46,septembg-2001 TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIPESET PNI TRIPESET DNI TRIDESET DNI T NAJLEPŠA SLOVENKA S SENOVEGA O Senovem je bilo zadnja leta slišati bolj malo lepega, če izvzamemo mar- ljivost tamkajšnjih kulturnikov in lepote bodočega turističnega bisera - Bo- horja. Nekdaj cvetoči kraj rudarjenja le stežka zajema sapo in se prilagaja na nove gospodarske razmere. Zato je obliž na vsakdanje skrbi marsikomu pomenil lanskoletna zmaga njihove mlade sokrajanke Tine na prvem re- gionalnem izboru za miss Posavja, te dni pa je senovška mladost doživela pravi triumf z zmago njihovega dekleta na najbolj znanem lepotnem izboru v državi in na svetu. Senovčanka Rebeka Dremelj je bila na finalnem izboru MISS SLOV- ENIJE 2001, ki je potekal 29.septembra v Galussovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, proglašena za najlepšo Slovenko. Tako bo 21-letna Rebe- ka že kmalu odpotovala v Južno Afriko, saj bo spektakulären izbor za MISS SVETA potekal že čez dober mesec,16.novembra v Sun Cityu, v največjem igralno-turističnem centru na južni celini. Njene že kar nekajletne izkušnje na podrocju modnih pist in poziranja so se ji s samozavestnim nastopom na regionalnem, polfinalnem in finalnem izboru že obrestovale, saj je ob zajet- nem kupčku modnih oblačil, obutve in nakita Rebeka prejela tudi v trajno last osebni avto Peguet 206, poleg tega pa jo v mestu svetovnega izbora, sicer resda ob obilici dela in priprav, čakajo tudi prijetne počitnice (vsaj tako zagotavlja organizator). Že sedaj ji lah- ko napovemo tudi lepo (vsaj enoletno) ka- riero, saj se bo v tern obdobju kot najle- L pše slovensko dekle pojavljala na raznih f prireditvah, TV ekranih, revijalnih stra- neh in tudi v neizbežnem rumenem tisku, vsekakor pa se njenega uspeha veselimo in izrekamo iskrene čestitke, nenazadnje tu- di kot medijski sponzor dosedanjih dveh regijskih izborov - v sodelovanju z Agen- cijo Lukec, ki je dokazala, da ji trenutno ni para glede srečne roke pri iskanju lep- ih deklet. Edino kandidatke iz posav- skega izbora so se v veliki finale nam- reč uvrstile vse tri najlepše z regional- nega izbora. Seveda pa so čestitke ob slavju Rebeke namenjene tudi Ani Zajelšnik iz Kostanjevice in Breži- čanki Ivani Šalamon, ki sta prav tako s svojim nastopom prikup- no in dostojno predstavljali »naše barve«. BM VIPAPIMANOVO LASTNICO Po nedavni spremembi lastništva nad družbo VIPAP VIDEM KRŠKO d.d., ko je češka banka ČSOB (Češko- Slovaška trgovska banka) s prevze- mom banke IPB (Investicijska in poštna banka) postala lastnica krške tovarne, je bil spremenjen tudi nad- zorni svet družbe VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. V novem 8-članskem nadzornem svetu so: g. Ivo Keltner - predsednik (ČSOB), g. Jan Nevrzal - namestnik predsednika (ČSOB), g. Marek Ditz (ČSOB), g. Tomaš Ste- hlik (ČSOB), g. Miro Senica (odvet- nik), g. Marjan Jurman (VIPAP - predsednik sveta delavcev), g. Ro- man Ganc (VIPAP - clan sveta delavcev) in g. Branko Mežič (VIPAP - na predlog sveta delavcev). Banka ČSOB je bila ustanovljena leta 1964 in se je ukvarjala predvsem s financiranjem zunanjetrgovinskih podjetij ter opravljala storitve na deviznem trgu. Po letu 1990 je banka svojo dejavnost širila na druga po- dročja in postala univerzalna banka. Leta 1999 je bila uspešno izvedena privatizacija banke, večinski lastnik pa je postala belgijska banka KBC, ki je del finančne skupine 'KBC Bank- ing and Insurance Group'. V juniju 2000 je banka prevzela Investicijsko in poštno banko Praga in tako je nas- tala najmočnejša banka v Republiki Češki oz. v srednji in vzhodni Evropi. Novi nadzorni svet je bil izvoljen na Skupščini delničarjev 28. avgusta 2001. Skupščina je potrdila letno po- ročilo za leto 2000 in upravo podjetja pooblastila za nadaljevanje začrtane- ga razvoja družbe VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. PODPISAU D0NAT0RSK0 P0G0DB0 Predsednica Lions kluba Krškodr. Darja Mirt je 18. septembra 2001 v imenu kluba podpisala donatorsko pogodbo o štipendiranju z bratoma Arnšek iz Dolenje vasi pri Krškem, študentoma 4. letnika Likovne aka- demije v Ljubljani, smer restavra- torstvo za leto 2001/2002. Mlada in zelo nadarjena umetnika štipendira- jo že peto leto zapored. GRADIJO BENCINSKI SERVIS Zadnje dni v mesecu avgustu je iz- vajalec gradbenih del, delniška družba Primorje iz Ajdovščine, ki je v gradnjo vključila tudi več gradbenih lokalnih izvajalcev, pričela tik pred hrvaško mejo, na Obrežju, z gradnjo novega sodobnega bencinskega ser- visa OMVISTRABENZ, ki naj bi bil po predvidevanjih končan še pred iz- tekom tega leta. Projekte, po katerih bo bencinski servis zgrajen po naj- sodobnejših evropskih ekoloških standardih s šestimi točilnimi mesti, od tega z dvema točilnima mestoma za tovornjake, s tremi rezervoarji po 50 m3, s trgovino, restavracijo s hitro prehrano, s sodobno opremljenimi sanitarijami in veliko parkirno plošč- adjo, je v celoti izdelalo podjetje Savaprojekt iz Krškega. Vzporedno z gradnjo bencinskega servisa so priče- li tudi z deli na izgradnji in urejanju ostale infrastrukture ob bodočem av- tocestnem odseku Krška vas - Obre- žje. OMERZUJEVI »ANGELI« Prejšnji mesec je bila v kriki Galeriji odprta razstava pod naslovom Aji- geli, avtorja Silvana Omerzuja. Omerzu, po rodu iz Brestanice, kjer je bil rojen leta 1955, je po študiju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani v Pragi opravil specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk, danes pa živi kot samostojen umetnik vLjubljani in se ukvarja s slikarstvom, ilustraci- jo in lutkovnim gledališčem. Avtor- jeye risbe angelov, kakor je ob odprt- ju razstave zapisala Judita Krivec Dragan: »Nič tistega, kar po tradicyi pripada podobam ljubkih nebešča- nov nimajo na sebi, temveč nasprot- no, prav toliko so demonski kot an- gelski. doma v raju ali peklu človek- ove duše«, si lahko ogledate še do B.oktobra. sn*an Omerzii z materjo In Stanko Macur, kljena otvoritvi zapela nekaj svojih songov. Št 46, September 2001 JlDESET DNI TRIDESET PN1 TRIDESET DNI DAMJANSEVRAČADOMOV... Vidno dobro razpoloženi fant na sliki pač ni nihče drug kot »naše gore list«, kakor radi rečemo in se hitro pohvalimo, če kakšen rojak (vidneje) uspe preko meja naše občine. Režiser Damjan Kozole je s svojo ekipo povzročil pravo pravcato »vročico sobotnega dne«, kajti kar okoli 200 mladih in tudi malo starejših pa še starejših kandidatk in kandidatov, je zadnjo septembr- sko soboto potrpežljivo čakalo v vrsti na avdicijo v krškem hotelu. Damjan bo namreč 5.marca prihodnje leto v Krškem, ki bo tudi osrednje prizorišče njegovega novega celovečerca z naslovom »Rezervni deli«, pričel s snemanjem filma, zato so stekle, vključno z zbiranjem obrazov za vloge in statiste v filmu, vse priprave na zelo zahteven projekt, ki bo težek nekaj čez dva milijona mark. Zgodba filma (baje zelö ganljiva) ni skrivnost: govorila bo o slovenskem prvaku v speedwayu iz Krškega, ki se v jeseni življenja ukvarja s tihotapljenjem ljudi. Glavno vldgo speedvejista je Damjan že zaupal igralcu Petru Musevskem (širše znan kot Zois v nadaljevanki TV Dober dan), sodeč po odzivu na avdici- jo pa bomo lahko po končanem projektu na filmskih platnih in kasneje tudi TV ekranih videli še ka- kšen poznan, do- mac obraz in seveda krške stavbe, ulice itd... B.M. Srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele krajne Vorganizaciji Posavskega okteta bo v soboto 20. oktobra 2001 ob 19.00 uri, v prečudovitem okolju Viteške dvorane Posavskega muzeja v Brežicah 2. srečanje oktetov Posavja. Dolenjske in Bele krajine. Celotno srečanje bo potekalo v dveh sklopih. V prvem sklopu se bc>do okteti predstavili s tremi skladbami po lastnem izboru. Glede na to, da so vse tri pokrajine izrazito vinorodne, naj bi vsak oktet zapel vsaj eno napitnico, ki bi bila tako rdeča nit prvega dela srečanja. V drugem delu bi združeni okteti kot enoten moški zbor zapeli 3 skladbe Zorka Prelovca: Zbor bo nastopil pod vodstvom diri- genta Tomaža. Tozona. Na srečanju bodo sodelovali OKTET LIPA, Trebn- je. OKTET ADORAMUS. Novo mesto, ŠENTJERNEJSKI OKTET, Sentjernej, ŠENTJURSKI OKTET. Grosuplje. OKTET VALVAZOR; Šmartno pri Litiji. OKTET CALLUS, Ribnica. DOLENJSKI OKTET. Novo mesto. VAŠČANI POJO. gostje iz Avstrijske Koroške. POSAVSKl OKTET. Prireditev bo povezoval priznani umetnik Sašo HRIBAR. NA OBREŽJU NOTRANJA MINISTRA SLOVENIJE IN BELGIJE Na mednarndnem mejnein prehodu Obrezje sta se .lO.septembra na de- lovncm obisku s tamkaj.šnjimi predslavniki mejnih organov srečala sloven- ski minister za notranje zadcvc Rado Bohinc in notrunji minister Kralje- vine Belgije Antoine Duqiuisnc. Predstavila sta potck operacije Hight Im- pac (H1O). ki so jo v minulili dneh. od 29.septcmbra do loktobra izvajali na 11 policijskili upravuli in je vkljucevala poostren reziin nadzora na me- jnih prehodih / Republiko Hrvaško. poostreno varovanje zclcne meje, not ran jih predelov in delo na ccslnem kri/.u. Opcracija je namenjena h krepitvi in trajnemu mcdsebojncmu sodclovanju organov pregona tako državčlanic EU kot tudi dr/av kandidatk in Evropola. prcdvsem pri zajez- itvi ilegalnih migracij in pri boju proti trgovanju z ljudmi. B.M. Spotaanja Medtem ko smo v naši državi lokalno samoupravo že dodobra zdesetkali, pa se nekako kot hudič križa otepamo povezovanja teh vse manjših komun. O smotrnosti le teh ne bi izgubljali besed, je namreč še premalo časa preteklo za tehtne ugotovitve in spoznanja, pa tudi država vseskozi skrbi, da se glede fi- nanciranja in pristojnosti občin stalno nekaj spreminja, tako da gre enkrat dobro enim, drugič drugim, odlicno pa seveda nikomur. Z regijami je seveda večji problem. Že pri občinah se nam ni uspelo dogo- voriti, kolikšno je najmanjše število prebivalcev v njih. Tistega zloglasnega števila 5000, ki je v zakonu o lokalni samoupravi, pa niti zakonodajalec - državni zbor ne spoštuje in ustanavlja nove občine kar vsepovprek. Koliko duš naj bi štele pokrajine, bo seveda še težje določiti. Nenazadnje pa niti ni važno, ali v njih živi nekaj deset ali sto tisoč prebivalcev. Sami si namreč Še vedno nismo odgovorili, koliko pokrajin potrebujemo, kaj šele, kaj naj bi bila njihova vloga. Ustava jih sicer dopušča, zakonodaje pa nimamo, saj seje Drnovškova vlada vseskozi spretno izmikala tovrstnim pobudam. Očitno nanje ni bila pripravljena, bala pa se je tudi, da v njih pač ne bi imela prevlade. Bo zdaj kaj drugače? Načrtovalci so nas doslej obsipavali s predlogi, da bo Slovenija ena sama pokrajina, da jih bo nekaj več, morda celo deset in še kakšna, nekateri pa so znali govoriti tudi o številu 20 in več. V zadnjem času pa nas je presenetil pred- log evropske skupnosti, da bi v Sloveniji imeli zgolj tri pokrajine - osrednjo (ljubljansko) ter vzhodno in zahodno. Posavje bi seveda sodilo v vzhodno, kar je, če se malo pošalimo, sicer bolje kot južna, nikakor pa s tem ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Od takšne velike združbe, štela naj bi kar polov- ico vseh prebivalcev Slovenije, manj pa bi seveda imela bruto prihodkov ozi- roma ekonomske moči. seveda ne moremo pričakovati ničesar dobrega. Zato preseneča, da se v samooklicani Pokrajini Posavje v ustanavljanju še niso oglasili. Očitno čakajo na uraden predlog in pač ne reagirajo zgolj na objavo v medijih. Če bita predlog obveljal, se seveda lahko poslovimo od vseh velikih pričakovanj. O našem razvoju in nazadovanju bodo potem odločali drugi, sicer z demokratično prevlado, vsekakor pa ne v našern interesu in po naših hotenjih. Posavje je resda storilo korak naprej od drugih z ustanavljanjem pokrajine, vendar od te doslej ni bilo veliko koristi, kaj šele, da bi ta res zaživela. Dokaz temu je tudi zadnje soliranje vseh tako ali drugače zainteresiranih za rento, ki naj bi jo bili deležni od krške nuklearke. Da je boj Brežičanov, posavskih po- slancev v državnem zboru, glas vpijočega iz krške občine in še koga malo višje po Savi, usklajen, koordiniran in načrtovan, bo težko dokazati, kaj šele, da bi na taksen način kaj dosegli. Razen seveda, če nam vsem skupaj ne ustreza ta status quo, ali pa še kaj slabšega. Žal gre čas naprej, politična in siceršnja podoba pokrajine ob Savi se spre- minja, pa če mi to hočemo ali ne. Prihajajo pobude za nove občine, ne more- mo se dogovoriti za regijsko središče, država nam ne privošči niti sanitarne deponije, mi pa čakamo, da bodo o pokrajinah odločali drugi. Namesto da bi zadevo vzeli v svoje roke, dvignili svoj glas, dokazali z analizami in štud-ijami, da je pokrajina Posavje potrebna, nujna, pričakujemo, da bodo to storili tisti, ki nam tega ne privoščijo, ki teh potreb pač ne vidijo in ne poznajo. Ali ne bi bil že Čas, da mi prepričamo državo, kaj je dobro za nas in ne da nam država vsiljuje svoje kratkoročne politične in ekonomske interese, ki bodo nam kaj malo koristili. Prej nasprotno - škodovali. ¦mg- ObzorniK naŠ gOSt___________________________________________________________________________________________________ Št46,septembes2001 Ivan Mirt, predstojnik Območne enote Zavoda RS za šolstvo v Novem mestu DEVETLETKA TERJA SPREMEMBE V UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU In v enem šolskem letu je moral otrok spoznati kar sto znakov - tiskane, velike, male, pisane črke.. Sedaj je to otroku prihranjeno za tri šolska leta, ... Ivan Mirt je doma z Zdol, kjer je obiskoval tudi prva štiri leta osnovne šole, ki jo je dokončal v Krškem. Na učiteljišče je hodil v Celje, potem pa ob delu dokončal še pedagoško ak- ademijo in drugo stopnjo študija na Filozofški fakulteti, kjer je končal andragogiko kot profesor pedagogike. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na tedanji osnovni šoli na Velikem Trnu, nato je služboval v Velikem Podlogu, pet let je bil na srednji šoli v Krškem. Za ta leta pravi, da so bila zelo zanimi- va, skozi delo s srednješolci je spoznaval drugačno populaci- jo, ne samo osnovnošolsko. Vedno pa ga je zanimalo tudi kakršnokoli delo z odraslimi, zaradi česar se je odločil za študij andragogike, torej izobraževanja odraslih. Pred odho- dom v Novo mesto, na mesto predstojnika območne enote Zavoda za šolstvo, je bil Ivan Mirt ravnatelj na leskovški soli. Koliko vam te bogate pedagoške izkušnje pomagajo pri sedanjem delu? Zelo veliko. Te izkušnje so se dejan- sko kar nekako dograjevale, dopolnje- vale in menim, da je bila tudi to, da sem bil kasneje tri mandate ravnatelj na os- novni šoli, posebna sola, ki je ne dobiš nikjer drugje. Prepričan sem, da je npr. biti ravnatelj eden težjih poklicev. V resnici je to zelo zahtevno delo, de- laš z zelo različnimi strukturami ljudi v šoli, znotraj sole, in zelo veliko se pri- dobi. Kot predstojnik bi vsekakor de- lal veliko težje, če vse teh pestrih izkušenj ne bi imel. Kaj pa so pravzaprav vaše delovne naloge? Moja ciljna skupina, če lahko tako rečem, so ravnatelji os- novnih šol, v sklopu katerih so tudi sole s prilagojenim pro- gramom, srednjih šol, glasbenih šol in dijaških domov. Skrat- ka, to so moje ciljne skupine in jaz delam neposredno z njimi, sicer pa vodim delo na enoti Zavoda za šolstvo. Takih enot je devetv Sloveniji, naša enota ima 50 osnovnih šol, 15 srednjih šol in še nekaj glasbenih sol in dijaških domov na obmocju Dolenjske, Posayja in Bele Krajine. Poleg tega sem član Strokovnega sveta ža splošno izobra- ževanje in znotraj tega sveta, ki je najvisji strokovni organ v državi za šolska vprašanja, imam tudi zadoliitev kot predsed- nik komisije za osnovno.šolo. Torej lahko rečemo, da imate precejšnjo vlogo pri reformi našega šolstva. Ja, predvsem pri izpeljavi te prenove. Nacionalni kuriku- larni svet je temu postavil temelje, v strokovnem svetu pa imam možnost, da prenovo od blizu spremljam in tudi sode- lujem pri njenem uvajanju. Kako bi torej ocenili stanje v osnovnem in srednjem šolstvu v Posavju? Mirno lahko rečem, da je bilo v preteklosti, vsaj v material- nem smislu, na tern območju narejeno veliko ali pa da je bilo v Posavju, še posebno v krški občini, narejenega več kot v drugih okoljih. Ponekod namreč šele sedaj odpravljajo dvoiz- menski pouk, ali pa so sole, ki imajo res slabe prostore in opremo. In ko to vse vidiš, potem pa lahko rečeš, pri nas, v Posavju, je bolje. Devetletni program se tu uveljavlja, bi re- kel, vseeno malo hitreje kot v drugem predelu enote. V prvem letu uvajanja devetletke so v tej enoti šle v prenovo štiri sole, od tega dve enoti iz Posavja, OS Globoko in OS Krmelj. Naslednje leto so se tern priključile še štiri sole iz naše enote, od tega spet dve šoli iz našega okolja, Artiče in Boštanj. Tretje leto, ki sedaj teče, imamo dodatno priključenih sedem šol in od tega tri sole iz Posavja, Velika Dolina, Brestanica in Lesk- ovec. Vse to govori, da gre Posavje z velikim deležem v to prenovo. To je skupno v naši enoti 15 šol, od tega 7 šol iz Posavja. Naslednje šolsko leto 2002/03, v četrtem krogu pa pričakujemo, da se bo priključilo kar 15 šol. In ta primerjava, da je v prvih treh letih šlo v prenovo 15 šol, to je 30 % iz naše enote, že naslednje leto bo šio ponovno 15 šol v prenovo, to je dodatnih 30 % pomeni, da ostane za tisto zadnje leto, ko morajo v prenovo vse sole, še 40 % šol iz naše enote. Katere so po vašem mnenju največje prednosti devetletke? To je vprašanje, na katerega mi ni težko odgovoriti. Kot prvo, v prvem triletju je to pouk dveh strokovnih delavk, uči- teljice in vzgojiteljice, kot drugo, je v tern prvem triletju opis- no ocenjevanje velika prednost, ker otroci in starši naj lie bi več tekmovali drug z drugim, ampak sami s seboj in tretja stvar, ki pa je morda najpomembnejša, da samo opismenje- vanje traja tri leta. Prej so se vedno učiteljice med seboj spra- ševale - ali si ti že obravnavala vse črke? In v enem šolskem letu je moral otrok spoznati kar sto znakov - tiskane, velike, male, pisane črke.. Sedaj je to otroku prihranjeno za tri šols- ka leta, se pravi, da učiteljica točno ve, kateri otrok je koliko teh znakov že spoznal; hočem reči, da je program naravnan na otroka, to pa je velika prednost. V drugem triletju je ena takih prednosti drug tuj jezik kot ena nuja, najbrž ni potrebno izgubljati besed zakaj - Evropa je tu, mi smo majhen narod, znati moramo več tujih jezikov. Začne se številčno ocenjevanje, ko stopi otrok v četrti razred in še en predmet nastopi, to je v šestem razredu, imenuje se naravoslovje, kjer je prvič uspelo združiti tri različne pred- ObzorniK D Št46,september2001 ___________________;______________________________________________________________________________________siaŠ gOSt mete v enega. To je bilo zelo težko. Rad bi samo spomnil, da vsak učitelj najraje obdeluje svoj vrtiček in ga nekako ljubo- sumno čuva, tu pa so združeni predmeti fizika, kemija in bi- ologija. Ob tem je bilo zelo veliko razprav pa tudi strokovnih prerekanj, kaj naj gre v ta skupni predmet, kdo naj ga pou- čuje. No, to je ena takšna posebnost, o kateri ljudje morda malo vedo, v stroki pa se nam zdi to velikega pomena, da nam je uspelo združiti tri predmete v enega, to je v ö.razredu, kas- neje pa se seveda ti predmeti ponovno razcepijo. V tretjem triletju je na prvem mestu nivojski pouk, ko se otroci učijo na treh različnih ravneh. To je velika prednost, čeprav so se tega mnogi bali, tudi strokovnjaki so opozarjali na to, Češ, kako bo potem tisti otrok, ki je v skupini, kjer se obravnavajo najlažje naloge, napredoval naprej itd? Druga prednost so izbirni predmeti, tretja prednost pa je mogoče tudi novost, da se šolanje zaključi z nacionalnim preizkusom znanja. To več ni tisto, kar je bilo sedaj v 8.razredu, temveč je sestavljeno podobno kot matura, pa vendarle veliko bolj pri- jazno in naravnano na otroka. Prav gotovo pa so se v tem času pokazale tudi že določene pomanjkljivosti devetletke? Zavod za šolstvo ima to, jaz bi rekel hvalevredno nalogo od države, da na eni strani sodeluje pri uvajanju te prenove in jo celo vzpodbuja, hkrati pa jo tudi spremljamo. Ne čakamo tiste silne evalvacijske državne komisije, o kateri so se pre- rekali prejšnji ministri, kakšna bo in kako bo sestavljena, kaj bo delala in jo bodo sestavljali sami strokovnjaki in doktorji, ki obljubljajo rezultate šele čez nekaj let. Zavod za šolstvo na terenu samem takoj ugotavlja učinke uvajanja te prenove. In na nekatere stvari že opozarjamo, skupaj seveda z ravnatelji in učitelji, ki to povedo in jih tudi že sproti popravljamo. Najprej bi povedal s čim so otroci najbolj zadovoljni. O prvem triletju sploh ne bi kaj veliko govoril, ker so ga nekateri poimenovali kot zgodbo o uspehu in sedaj to kar naprej neka- ko ponavljamo. V tretjem triletju imajo otroci zelo radi ta nivojski pouk, saj so kar naenkrat ugotovili, kako je dobro, ko si v skupini in dobiš naloge, ki so tebi primerne in hkrati tisti otroci, ki zelo hitro napredujejo, dobijo zelo zahtevne naloge in ni potrebno čakati tistih, ki so počasnejši. Skratka, večkrat so na vrsti tudi, ko so vprašani. Saj se še spominjamo, kako je bilo pri pouku, ko jih je pet v razredu stalno dvigovalo roke, učitelj je vedno spraševal ene in iste, v ozadju pa je ostala nema večina. Sedaj pa so vendarle pogoji drugačni, so man- jše skupine in z njimi učitelj intenzivno dela s posebej pri- pravljenimi nalogami, ki so naravnane na to skupino. To je velika prednost, ki so jo ugotovili otroci sami, ker posame- znik nima tistega občutka, da je slabši od drugega. Druga stvar so izbirni predmeti, ki so naleteli na plodna tla pri učen- cih. Učenci imajo zelo lep uspeh, kar so ugotovili že starši, da je nenadoma splošni uspeh višji, kot so pričakovali. Tradicija je bila, da je bil uspeh otroka nekako do 4.razreda odličen, prav dober, redki z dobrim uspehom, ko pa je prišel v 5.ra- zred, je pričel splošni uspeh padati na prav dober, dober ali še slabše. Tega pravzaprav ni več, ker se izboljša uspeh zaradi nivojskega pouka in zaradi teh izbirnih predmetov, ki so tudi ocenjeni. Gotovo tudi že razpolagate s podatki, katere izbirne predmete otroci najpogosteje izberejo? To je drugi tuj jezik, kar verjetno tudi starši malo vzpodbu- jajo. Sledijo pa npr. sport ali pa astronomija, ki je nekaj zelo zanimivega na nekaterih slovenskih šolah, ki jo predavajo učitelji fizike, pa prehrana, priprava prehrane, tudi ples, gled- ališče, novinarstvo, to so denimo predmeti, ki so zelo pogos- to izbrani. Recimo, do sedaj še ni bilo nobenega interesa, čeprav je bilo o tem veliko govora, za predmet verstvo in eti- ka. Ni pa nujno, da se bo sedanji izbor obdržal, kajti ravnatel- ji mi povedo, da so že opazili premike, da nova generacija otrok izbira nekoliko drugače. Skratka, potem ni čudno, da je splošen uspeh boljši. Omenili ste izbirne predmete, kot sta ples ali pa astronomija. Najbrž si ju lahko zberejo otroci le na nekaterih šolah? Vsekakor. Izbirni predmeti se ponudijo po sistemu, da se v kolektivu najprej pogovorijo, kakšne možnosti imajo. Če ni- majo takšnega človeka v kolektivu, se bodo morda odločili, da ga poiščejo zunaj, ni pa nujno. Ozrejo se po kolektivu, kaj lahko določen učitelj poleg njegovega osnovnega predmeta še ponudi učencem. Pri tem je potrebno poudariti, da izbirni predmet ni kot krožek ali interesna dejavnost, da je natančno določeno, kakšno izobrazbo mora imeti učitelj. Torej, to ni nekaj površnega, in ko to na soli ugotovijo, se odločijo za predstavitev. In tedaj se pokaže inovativnost učitelja, ki razmisli, kako bi otroka navdušil za svoj predmet. V bistvu gre že za nekakšno trženje. Nato na šolah to predstavijo star- Saj se še spominjamo, kako je bilo pri pouku, ko jih je pet v razredu stalno dvigovalo roke, učitelj je vedno spraševal ene in iste, v ozadju pa je ostala nema večina. Sedaj pa so vendarle pogoji drugačni, so manjše skupine in z njimi uätelj intenzivno dela s posebej pri- pravljenimi nalogami, ki so naravnane na to skupino. D ObzofniK | nadaljevanje str. 8 | naŠ gOSt_________________________________________________________________________________________________________Št46,septemba2001 šem in šele zatem dajo otrokom anketne liste in jim dajo tudi čas, da se odločijo, kateri predmet si bodo izbrali. Seveda so manjše sole v slabšem po- ložaju, ker s premajhnim številom otrok ne more- jo sestaviti skupine. Pa vendarso devetletko prvi pričeli uvajati ravno na majhnih šolah. V naši enoti sicer imamo tudi devetletko v veli- ki šoli, kot je Metlika, res pa je, da so v Posavju začele z uvajanjem najprej majhne sole, medtem ko v krški, brežiški ali sevniški šoli, ki so velike, še ne. Najbrž je razlog v tem, da je lažje voditi manjši kolektiv, lažje ga je navdušiti, na manjših šolah je tudi prostorskih težav manj. Vrniva se k pomanjkljivostim devetletke... Kot' prvo, zelo težko je organizirati pouk v tre- tjem triletju ali, če sem konkreten, zelo težko je sestaviti urnik, ki ne bi imel tako imenovanih lu- kenj za učence. Učitelj lahko v tem času kaj dela, če pa ima učenec proste ure, je to ena vecjih skrbi za ravnatelja in tudi kolektiv. Nekaterim uspe se- staviti dokaj dober urnik, konec koncev pa, zakaj je urnik sploh težje sestaviti kot v osemletki? Zara- di teh nivojskih skupin, ker otroci delajo po ra- zličnih skupinah, ker se razred razdeli na tri sk- upine, potem so izbirni predmeti in še ostale de- javnosti na soli, pa vozači, kosilo, še pevski zbor, krožki ipd., vse to povzroči, da je zelo težko se- staviti urnik. Sicer za urnik obstaja računalniški program, a ravnatelji skoraj vedno ugotavljajo, da ga je še najboljše sestavljati »peš«. Druga stvar je časovna obremenjenost otrok. Je opazna. Otroci so dalj časa v soli ne glede na to, da je približno enako število ur kot v osemletki, ampak časovna obremenjenost nastopi, morda ravno zaradi teh lukenj. Tretja stvar- ni vseh učbenikov. To so neka- ko tri skupine večjih pomanjkljivosti devetletke, ki pa se jih nekako z dobro voljo na soli da razreše- vati, če je kolektiv motiviran in če je vzdušje na šoli optimistično, zagnano, pripravljeno na reše- vanje problemov. Zaenkrat se na šolah znajo poh- valiti, da jih je uspelo rešiti tovrstne zadeve. Omenili ste pomanjkanje učbenikov. Ali si učenci zato več zapisujejo? To vprašanje dejansko zadeva v neko novo filo- zofijo in da bi bil problem še večji, manjkajo učbe- niki za izbirne predmete. V novi soli, torej, ko uva- jamo prenovo, učbeniki sploh ne bi več smeli biti problem. Učitelj mora poiskati snov iz nekih dru- gih gradiv. Učbenik ni več kot sveto pismo, kakor je to včasih bilo, po katerem je celo učitelj delal učni načrt. To je danes popolnoma strokovno zgrešeno in narobe, to je preteklost, ki je dejansko že v zgodovini. Danes nam učni načrt podaja sa- mo globalne cilje, vse ostalo pa učitelj in sola razrešujeta, kot pravimo - avtonomno. Danes go-' vorimo, da je sola avtonomna in da so avtonomni tudi učitelji, da učitelj ve, katere cilje mora doseči, kako pa pride do teh ciljev, je njegova izbira. To pomeni, da lahko izbere snov iz priročnika, raču- nalniškega programa, leksikona, iz knjižnice, iz medijev ipd. In le-to podaja svojim učencem in v tem primeru pripravi ali pripravijo skupaj tudi učno gradivo. Pa vendar učitelji že v dosedanjih oblikah izobraževanja niso ravno enako uspešno sprejemali novosti in kakoje mogoče ugotoviti, če učitelj tem novostim sledi? Ravnatelj je v zadnjih letih postal in ne bom nič pretiraval, če rečem - alfa in omega vsega dogajan- ja v šolL Ravnatelj je dobil taka pooblastila, da se jih morda včasih niti sam ne zaveda. Ima nalogo, da spremlja strokovno rast svojih uciteljev, sode- lavcev, hkrati je tudi menedžer, zato je to težek poklic, saj združuje menedžerske in strokovne na- loge. Na Zavodu za šolstvo ni več inšpektorjev že nekaj let. Mi smo sedaj svetovalci in kjer začutijo, da potrebujejo strokovno pomoč, nas pokličejo. In zdaj se dogaja, da si nas na šoli želijo, včasih pa so se inšpektorjev bali. To je bilo neko nujno zlo, država jih je postavila zato, da je imela nadzor. Kaj pa, če se res nekaj dogaja na soli? Tedaj posre- duje inšpekcija in nenazadnje, tudi ko mene po- kličejo anonimno ali ne, učitelji, starši, učenci, di- jaki, pravzaprav vsak teden kdo pokliče, moram nenazadnje tudi jaz tistemu ki pokliče omeniti - če pa menite, da se ne morete pogovoriti v šoli, izvolite na inšpekcijo. To je organ v državi, kjer so združeni inšpektorji za vsa področja, med njimi tudi šolska inšpekcija. Kaj pa če tudi ravnatelji sami ne napredujejo v zadostni meri ali so na svojih položajih že dolgo, nemara tudi zaradi tega nekoliko »oleseneli«? Čas, v katerem živimo, pritiska tudi na takšne, ki morda malce počasneje spremljajo novosti. A slej kot prej vse, kar ga obdaja, življenje okoli nje- ga, kolegi, sosednje sole, pritiska na ravnatelja, in, če on hoče ali ne, se zgodi nekaj v kolektivu. Tudi to, da ga želijo zamenjati. Ali je pomembno, da ravnatelj tudi živi v »svojem« šolskem okolišu? Moje mnenje je, da to dandanes ni tako po- membno. Vcasih je bilo to bolj pomembno, zdaj pa, ko sole podirajo meje okoli sebe in ko postaja svet globalen, pa to ni tako pomembno. Ravnatelj lahko zelo dobro vodi šolo, če tudi ni iz tistega okolja doma, ker ve, katere so vrednote sodobne sole in kaj je tisto, kar bo pripeljalo njegovo solo naprej. Pa so današnji učitelji dovolj usposobljeni za poučevanje v devetletki? To je stvar, na katero že nekaj let opozarjamo, a je šele zdaj prišla toliko bolj do izraza. Dodiplom- sko izobraževanje učiteljev je neustrezno za po- trebe devetletke. Ravnatelji opozarjajo, da so zla- ta vredni tisti učitelji, ki imajo še kakšno diplomo zraven, ki so usposobljeni za več različnih pred- metov. Na naših univerzah to neradi slišijo, ker bo potrebno korenito spremeniti študij na univerzi. Potrebe šol so popolnoma drugačne, kot jih nudi- jouniverze. Denimovtretjem triletju je nujno po- trebno začeti z medpredmetnim povezovanjem, kar pomeni, da učitelji izstopijo iz svojih predmet- nih okvirov, sedejo skupaj matematiki, računal- ničarji, slavisti, zgodovinarji itd. in naredijo sku- pen program. Zavod spodbuja sole, da pripravijo čimveč takih programov, kjer se učitelji različnih strok združijo in ponudijo program otrokom, ki ga bodo predelovali. Kateri so sedanjemu izobraževalnemu sistemu najbližji šolski sistemi oziroma po katerih ste se največ zgledovali? Veliko bi jih lahko naštel, prav gotovo so to an- gleški, francoski, škotski, nemški, avstrijski..., moram pa priznati, da se želimo najbolj približati švedskemu sistemu, ki pušča zelo veliko avtonom- ijo. Pri njih predpišejo zelo malo ciljev na držav- nem nivoju, nato pa celo pustijo, da posamezne regije dodajo svoje cilje in sole dodajo še svoje. To je za nas nekaj novega. Prav tega, novosti, so se ponekod zbali starši, češ, da ne želijo, da bi bili njihovi otroci nekakšni poskusni zajčkL Vzrok za to so lahko slabi vtisi ali spomini na prejšnje reforme, še verjetneje pa ne dovolj pri- pravljena predstavitev. Potrebno je veliko delati, biti inovativen, kako predstaviti, to ni enostavno, tega se je treba naučiti. Tudi učiteljem je lažje de- lati tisto, kar so bili navajeni. Najpomembneje pa je, da starši začutijo, da ravnatelji in učitelji ver- jamejo v to, kar jim predstavljajo. Tega ni vsak enako sposoben. S poučevanjem se ukvarjate tudi v prostem času, torej je sola nepogrešljivi del vašega življenja. Že v osnovni šoli sem se odločil za učiteljski poklic, zanj me je dokončno navdušila učiteljica matematike v zadnjem razredu, pa tudi sicer sem, ko smo se igrali šolo, imel vlogo učitelja. Že takrat sem igral in tudi režiral, to meje veselilo. Zdaj mi je najbolj žal, da ne utegnem režirati, saj je to ena od zadev, ki je najbolj kompletna. Zelo rad imam gledališče, kino, rad spremljam sodobne filmske . dosežke, s tem sem večinoma na tekočem. Veliko mi pomenita tudi glasba in pies. In seveda vnuka in vnukinja. Ko greš v zrelejša leta, se ti zazdi, da svet počasi bledi oziroma da je vse manj razlogov za radost in veselje. Potem se pojavijo vnuki kot sonca, sonca optimizma, ki ti dajejo novo veselje in tudi, zanimivo, nove skrbi, pa čeprav prijetne. Bojana Mavsar ObzorniK D ŠL46,september2001___________________________________________________________________________________________________gOSPOdasStVO BREŽONIZAJfHE^ Člani Odbora za infrastrukturo in okolje pri Državnem zboru RS so se 12.septembra sestali na M.redni seji, ki je zaradi obravnave poročila o jedrski in sevalni varnosti za leto 2000, ki so ga pripravili na Upravi za jedrsko varnost v Ljubljani, potekala v Nuklearni elektrarni Krško. Ob tej priložnosti so si člani odbora ogledali tudi jedrski objekt, ki je v zadnjih mesecih zaradi podpisa pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi statusnih in pravnih razmerij, povezanih v vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. predmet številnih polemik in razprav. Tudi tokrat, čeprav osnutka sporazuma o ureditvi odnosov z NEK ni bilo na dnevnem redu, so se člani odbora, predvsem pa trije poslanci iz Posavja: Brane Janc, Jože Avšič in Branko Kelemina v razpravah osre- dotočili prav na omenjeno temo, saj so menili, da odbor za infrastrukturo in okolje ob obravnavi poročila o jedrski in sevalni varnosti ne bi smel zaobiti obravnave sporazuma, saj se ta nanaša prav na dotični objekt in je tako za Slovenijo kot za lokalne skupnosti škodljiv. Tako Janc kot Kelem- ina sta se opredelila do pripravljavcev sporazuma, ob čemer je Janc iz- postavil, da so ga pripravljali diletanti, saj so pri oblikovanju sporazuma ne le popolnoma izločili vodstev občin s tega območja, temveč tudi igno- rirali strokovno javnost, tukajšnje strokovnjake. Da slednji niso bili vključeni v pripravo sporazuma, kljub izjavam min- istra Kopača ob nedavnem obisku v Krškem (v celoti objavljene v prejšnji številki Posavskega obzornika), je v nadaljevanju seje potrdil tudi direk- tor Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman, ki je tokrat (prvič) ne le javno komentiral »sporen« sporazum, temveč zavrnil tudi očitke, ki so se med samo razpravo odbora nanašali na jedrsko varnost objekta, odlagal- išča RAO in tudi predlog Jožeta Avšič Odboru, da naj bi Vlada RS še pred podpisom sporazuma med državama spremenila dva člena zakona o vars- tvu okolja in opredelila območje znotraj 25 kilometrskega pasu okoli NEK kot obmocje ogroženega okolja, ki ga ogrožata tako obratovanje NEK kot tudi začasno skladiščenje nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov, saj bodo ti skladiščeni znotraj ograje NEK najverjetneje vse do leta 2023. Ker je zaradi prisotnosti objekta razvrednoteno bivalno okolje tukajšnjih prebivalcev, naj bi bili ti, kakor je menil Avšič, deležni nadomestila, imeli pravico do davčnih olajšav, subvencij in oprostitve dajatev in prispevkov. Največji problem se naj bi izkazoval namreč ravno v brežiški občini, ki razen razvrednotenja ni deležna nobenih sredstev, pa čeprav Sava od NEK priteka v občino Brežice in je iz rože vetrov razvid- no, da je največji delež le-teh v letnem povprečju obrnjen v smeri Brežic. (EM.) novice wiirfereftit obzornik.com TEHNKMA^-ln >^ /trgovina Cenjene stranke obveščamo, da v sredini oktobra 2001, odpiramo nove prodajne prostore na CKŽ137, vKrškem v noviposlovni mm (jjjtj stavbi nasproti Petrolovega bencinskega servisa. /Ä ^ V otvoritvenem tednu smo za vas pripravili ^ (predstavitve ročnega električnege orodja: Makita, Bosch, \ Metabo, Electra Becum in Iskra h* ter zanimive prezentacije ostalih programov) ^HHHHfk m m m | Z uporabo kartice I lahko pridobite še I dodaten popust do » -8%, ki ga prištejemo tudi k artiklom, ki so že v akcijski prodaji vsi, ki nas boste obiskali v otvoritvenem tednu in boste oddali izpolnjen kupon, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za lepe nagrade:l.nagrada; barvni televizor > 2. Nagrada; električni vrtalni stroj, 3. Nagrada; walkman 4.-10.nagrada; kartica zvestobe Nakup v trgovini 1A nipoeoi za sodelovanje v žrebanju. Rezultati bodo objavljeni v naslednji št. Pesavskega obzornika. Kupon /a namaiino /ivbanjc oddatc v liuovim I A, najkaMicjc do soboic 20.10.-'(KM. do 10:00 inc. javno /rebanjc ho 20.10. .^001. oh 11:()() uii \ ii^ovmi 1 A. Ilkruti vas iiaprošaino, «.ia odgovonk1 iu spodnio \piasanjc m nail) pomagatc. ila sc Oim bolj pribli/.anio \asim /chain lhala. Ime in priimek Naslov___ Telefon_____________________________________________ V trgovino 1A grem zaradi: ? reklame ? velike izbire ? ugodnih cen [III prijaznega osebja ? bližine D ObzorniK kllltUra__________________________________________________________________________________________________Št46,septesrter2001 Drago Gradišek, ravnatelj Glasbene sole Krško IZBRATI Bl MORALI NAJBOUŠO REŠITEV V poletnih mesecih je Občina Krško po dolgih prizadevanjih uspela (za 70 milijonov) kupiti objekt na Vidmu, ki je bil najprej prvi krški hotel, nato pa je, vse do stečaja, služil upravno-poslovnim funkcijam bližnje tovarne papirja. Tako se je naposled približala možnost reševanja prostorske stiske najveqe glasbene sole v Posavju in ene veqih v Sloveniji ter vseh z njo povezanih dejavnosti. Ravnatelj Drago Gradišek že ima v rokah ključe objekta, ki bi naj postal več kot samo glasbena sola, to naj bi bila nekakšna sodobna glasbena hiša. Ob ogledih prostorov in načrtovanju adaptacije, ki bo po prvih ocenah zahtevala okoli 200 milijonov tolarjev, se vrstijo posvetovanja z drugimi ravnatelji tovrstnih šol in strokovnjaki, kako am bolje izkoristiti nove prostorske možnosti krških glasbenikov. Kljub temu pa Gradišek še vedno vztraja, da bi bila zadnja varianta, t.j. zgraditev in ureditev glas- beno-poslovnega centra na lokaciji sedanjega balinišča in kegljišča pri sedanjem hotelu Sremič najboljša rešitev, ki pa se je očitno pojavila nekoli- ko (pre)pozno, t.j. tik pred letošnjimi počitni- cami, ko se je po dolgem čakanju že močno približal tudi nakup zgradbe starega hotela. »Nova varianta bi po mojem pomenila skoraj idealno rešitev, in sicer zaradi naslednjih razlogov: bližina krške osnovne sole, od koder prihaja največ učencev (V glasbeni šoli se zavedajo, da bodo imeli ob uvedbi devetletke problem z usklajevanjem urnikov, takrat bodo otroci v šoli dlje časa. Ko bodo učenci prosti, naj bi imeli individualni pouk, saj se bomo le tako izognili delu pozno v noč.), popolno- ma varen dostop iz te sole do nove glasbene sole, v novogradnji so lažje in cenejše rešitve akustičnih in zvočno izolacijskih zahtev, možnosti za pri- dobitev dovolj prostora za delovanje srednje in kas- neje visoke sole za jazz, neposredna bližina in pov- ezava s kulturnim domom, kjer imajo mnogo vecjih nastopov in koncertov, možnosti rešitve prostorskega problema pihalnega orkestra in dru- gih amaterskih skupin, organiziranje mednarod- nih poletnih šol in tekmovanj, organiziranje inten- zivnih priprav amaterskih in profesionalnih orkestrov, kar vse bi predstavljalavsebino poslov- no-kulturnega objekta,« pojasnjuje Gradišek. »O tej lokaciji žal na seji občinskega sveta niso niti raz- pravljali, sam pa zaradi prej načrtovanega dopusta nisem mogel biti prisoten. Ostajam pri mnenju, da bi bila to vsekakor najboljša rešitev...« Šolski objekt na Hočevarjevem trgu je po nje- govem mnenju manj primeren predvsem zaradi lokacije, t.j. oddaljenosti od največje sole, prob- lem zvočne izolacije je nekoliko manjši, prim- ernejše je tudi okolje, vendar pa bi bila potrebna velika vlaganja za obnovo in pregraditev sedanjih učilnic v prostore za individualni pouk. Meni, da tega objekta ne bo težko zapolniti, če mislimo res- no s Krškim kot regijskim središčem, ki bo potre- bovalo poleg občine in sodišča še vrsto drugih služb in funkcij. Glede tolikokrat poudarjene oži- vitve starega mestnega jedra pravi, da se mu sicer ne zdi prav, da bi »morali ravno otroci oživljati stare objekte«. Pač~pa bodo z veseljem sodelovali z nastopi, kot so to počeli že doslej. Posebno možnost pomeni (pre)ureditev stare cerkve v mestnem parku pri knjižnici, kjer bi lah- ko deloval v predvideni poročni dvorani tudi odd- elek orgel, ki potrebujejo posebno akustiko, ki jo je v novogradnjah zelo težko doseči. »Zaradi izvajanja pouka na različnih koncih, zaradi te razdrobljenosti precej trpimo, posebej oddelek tolkal, ki lahko v OŠ dr. Mihajla Rostohar- ja dela le z desetino instrumentov, da ne govorim o pomanjkanju strokovne povezave med učitelji. V želji, da bi čimprej prišli do nove lokacije in ker je kazalo, da se bo zaradi tožbe na ustavnem sodišču reševanje tega problema še zavleklo, sem v nekem trenutku tudi sam začel razmišljati o najmanj spre- jemljivi varianti - Hočevarjevem trgu, čeprav neuradno. Žal mi je, da so moja razmišljanja v obeh primerih nekoliko razočarala tiste, ki so si v minu- lih letih prizadevali za pridobitev starega hotela in razumejo tako našo prostorsko stisko kot želje po razvoju. Vendar menim, da bi v takih primerih mor- ali reagirati hitreje in bolj praktično, saj jc naš os- novni cilj čimprej začeti s poukom v drugih pros- torih.« Zdaj je, kar je, pravi Gradišek. Prednost starega hotela je, da so bivše hotelske sobe kar pripravnc za individualni pouk, ki predstavlja okoli 90 % vse- ga pouka. Ta odstotek se nekoliko zmanjšuje glede na to, da imajo v šoli vse orkestre, ki jih predvideva predmetnik glasbene sole in še dodatno - kitarski ansambel. So sola, ki ima največji odstotek osnovnošolske populacije vpisane v glasbeno solo v državi (blizu 20 %, medtem ko je povprecje 7 %), z blizu 500 učenci pa so tretja najvecja sola po številu otrok v občini in največja glasbena sola v Posavju. Pri vzdrževanju in delovanju objekta na Vidmu raču- na nekoliko tudi na pomoč in sodelovanje podjet- ja Vipap in njegovih delavcev, ki že sedaj podpira- jo delovanje pihalnega orkestra. Gradišek nenehno poudarja, da je s pomočjo zvestih glasbenih sodelavcev in mladih glasbeni- kov dosegel doslej vse cilje, ki si jih je zadal, zato upravičeno pričakuje, da bo tako tudi z izboljšan- jem delovnih pogojev za glasbeno šolo in da bo v Krškem nastala prava glasbena hiša. V kletnih prostorih bo možno pod določenimi pogoji zago- toviti vadbo ansamblov, ki se zdaj potikajo po garažah in manj primernih prostorih. Zaradi ve- likih uspehov učencev in študentov krške glas- bene sole se obetajo mnoge možnosti sodelovan- ja, tako je pred kratkim ponudila sodelovanje ena najboljših šol za jazz in popularno glasbo iz Rot- terdama. Z manjšo dograditvijo bo možno na sedaj izbrani lokaciji razviti srednjo šolo, v neko- liko bolj oddaljenih, a uresničljivih načrtih pa je tudi visoka sola za jazz in popularno glasbo. To pa bo, ob organiziranju večjega števila mednarodnih poletnih šol in tekmovanj, na katerih že prihodn- je leto pričakujejo nekaj sto udeležencev, zago- tovilo možnosti za delo mladim glasbenim strok- ovnjakom v domačem kraju, celotnemu projektu pa tudi poslovno usmeritev, ki bi lahko zagotavl- jala vsaj del precejšnjih sredstev, ki jih skupnost namenja za to dejavnost. »Ob nadaljnji podpori vodstva občine in tudi mnogih podjetij bomo napeli vse sile, da te načrte uresničimo, predvsem pa, da že v naslednjem šol- skem letu začnemo s poukom v pravkar pridobl- jenem objektu,« napoveduje ravnatelj Gradišek. ObzörniK |Q ŠL46,septembes2001_________.______________________________________________________________________________________________________dsUStVa KOROŠKI IZSEUENCI Z NAŠIMIIZGNANCI Predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941- 1945 Ivica Žnideršič in Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev iz Celovca, sta 29.septembra na gradu Rajhenburg v Brestanici podpisala listino o tesnem sodelovanju in prikl- jučitvi Zveze slovenskih izseljencev k Društvu izgnancev Slovenije. Na gradu Rajhenburg, ki ni le kam- niti izpričevalec živijenja davnine, temveč je s tega kraja, ki je veljal leta 1941 za enega najvecjih zbirnih tabo rišč v Evropi, odšlo na trnovo pot izg- nanstva več kot 45.000 Slovencev, se je v prijetni septembrski soboti zbra- lo okoli 120 koroških Slovencev. Ti so si v družbi gostiteljev, članov Društva izgnancev 1941-1945, ki aktivno de- luje že polno desetletje, ogledali tudi tamkajšnjo muzejsko zbirko o vojnih gro- zodejstvih in bili ob krajšem kulturnem programu tudi priča slavnostnemu podpisu listine tako o tesnem medsebojnem sodelovanju kot tudi priključitvi Zveze slovenskih izseljencev k Društvu izgnancev Slovenije. Kakor je ob pod- pisu listine poudarila predsednica društva Ivica Žnidaršič, člane obeh društev ne povezujeta le skupna usoda in spomini na preživeto trpljenje, temveč bodo združeni tudi močnejši pri uveljavljanju raznih pravic. Udeleženci, katere sta ob obisku pozdravila tudi krški župan Franci Bogo- vič in Franc Žnidaršič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, so srečanje v poznih popoldanskih urah zaključili v Čateš- kih Toplicah v prepričanju, da bo njihovo interesno sodelovanje ne le korist- no, temveč bo služilo tudi oživljanju starih in navezovanju novih poznanstev, saj so dolga desetletja živeči Slovenci v Avstriji ob obisku dokazali, da so še vedno navezani na rodno grudo. Mnogi so namreč prišli v spremstvu svojih otrok in vnukov, ki so z znanjem slovenskega jezika dokazali, da si bodo tudi oni v bodoče prizadevali za ohranjanje zgodovinskega spomina in nadaljnje- ga medsebojnega povezovanja. Bojana Mavsar Od 63.000 med vojno izgnanih Slovencev in 17.000pobeglih pred izgo- nom je danes živečih le še okoli 19.500 slovenskih izgnancev. Od tega jih je 19.000 včlanjenih v DIS 1941-1946, preko katerega je zahtevke za od- škodnino in prisilno delo po lani sprejetem nemškem zakonu o skladu »Spomin, odgovornost in prihodnost« vložilo okoli 8250 izgnancev, po avstrijskem zakonu o spravi pa okrog 1500 Slovencev. Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja uveljavlja pravice 19.479slovenskih izg- nancev, 6907 internirancev, 6359 beguncev, 427 ukradenih otrok, 3210 kon- centracijskih taboriščnikov in 1419zapornikov, skupno 50.680 oseb. Po 15.jan- uarju 2002 bodo na podlagi Zakona o skladu za poplatilo odškodnin žrtvam vojnega inpovojnega nasilja, ki gaje sprejel DZ RS konecfebruarja letos, tabo- riščniki, ukradeni otroci, zaporniki in politični zaporniki prejeli 35.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja, izgnanci in interniranci po 25:000 SIT.prisilni mobilizirancipo 20.000 SIT, begunci in deportirancipo 12.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja, odškodnina za izgubo bližnjega pa bo znašala 200.000 tolarjev za vsakega upravičenca. Listino o medsebojnem sodelovanju In prlkljucltvl sta podpisala Ivica Žnidaršic in Jože Partl POKLICNI GASILCI IZ KRŠKEGA Čeprav nekoliko pozno, pa vendarle je vredno objaviti, da so predstavni- ki Poklicne gasilske enote Krško državni prvaki med poklicnimi gasilci Slo- veniji. 9. junija 2001 so potekle 20. športne igre poklicnih gasilcev Slovenije, ki jih je organiziral Gasilsko reševalni center Novo mesto. Poklicni gasilci iz 19. enot sotekmovali v Teniškem centra Otočec in sicer v petih tekmov- alnih disciplinah. Odličen tekmovalni rezultat so dosegli poklicni gasilci iz Poklicne gasilske enote Krško, ki so v skupni razvrstitvi dosegli prvo mes- to. V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: ¦ Reševanje utopljenca iz vode: 1. Kranj, 2. Jesenice, 3. Maribor, 8. Krško - Odbojka na mivki: 1. Ljubljana, 2. Krško, 3. Maribor,... - Namizni tenis: 1. Krško, 2. Nova gorica, 3. Nafta Lendava,... - Mali nogomet: 1. Nafta Lendava, 2. Nova gorica, 3. Celje,...14. Krško... - Streljanje z zračno puško: 1. Krško, 2. Jesenice, 3. Ljubljana,... Skupno so bile dosežene naslednje uvrstitve: 1. Krško (56 točk), 2. Jesenice (36 točk), 3. Nova gorica (36 took), 4. Ljubljana(36 točk), 5. Nafta Lendava (36 točk), 6. Kranj (28 točk), 7. Mari- bor (26 točk), 8. Brnik - Aerodrom Ljubljana (18 tock), 9. Trbovlje (16. točk), 10.Celje(13točk), 1 l.GRC Novo mesto (13 točk), 12. Ajdovščina, 13. Gorenje Velenje,14. Koper,15. Pomurje, 16. Postojna, 17, Ravne na Ko- roškem, 18. Revoz Novo mesto, 19. Sežana(vsi lOtočk). Uspešnost tekmovalcev iz Poklicne gasilske enote Krško kaže na odlično fizično pripravljenost poklicnih gasilcev iz Krškega, ki je še kako potrebna pri njihovem delu in to so na najboljši način prikazali tako svojim poklic- nim kolegom iz vse Slovenije, kakor tudi novemu Poveljniku - direktorju univ. dipl. ing Zigante Antonu, ki je te naloge prevzel 16. maja 2001. Stanislar DVORŠEK m ObzofniK društva_____________________________________________________________________________________št 46, septet 2001 NOVI ZAPLETIV MLADINSKEM CENTRU Ni se še dodobra polegel prah, ki se je pred me- seci dvignil okoli imenovanja v.d. direktorja Mla- dinskega centra Krško, se je v tem komaj rojenem javnem zavodu, ki še ni vsebinsko zaživel v pros- torih dijaškega dQtna Milke Kerin, ponovno za- pletlo. In ponovno pri imenovanju, le da naj bi šlo tokrat za nepravilnosti pri imenovanju predsed- nika Sveta zavoda oziroma za gramatikalno razla- go členov odloka o ustanovitvi zavoda, in sicer koliko članov pomeni večino pri izvolitvi pred- sednika Sveta Zavoda Me Krško. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda v drugem odstavku 7.členu pravi, da »Svet odloča z večino svojih članov«, kar gramatikalno pomeni - zglas- ovi petih od trenutno osmih članov, kajti deveti član Sveta bo imenovan naknadno s strani j.z. Mc. V Svet zavoda so bili s strani ustanovitelja Občine Krško oziroma krškega občinskega sveta imeno- vani: Damjan Lah, Darja Sotošek, Ana Ložar in Matjaž Logar, medtem ko zainteresirano javnost v Svetu zastopajo Vida Ban, Tom Gomizelj, Da- vor Račič ter Rok Kerin. Člani Sveta zavoda so se v mesecu juliju zbrali na konstitutivni seji, ki jo je kot sklicatelj vodil podžupan občine Krško An- drej Božič, na njej pa je bila (v nasprotju z zgoraj navedenim členom) pri izvolitvi predsednika in- terpretirana drugačna razlaga »večine« glasov, in sicer naj bi za izvolitev predsednika in njegovega namestnika zadostovali glasovi le treh članov (na- mesto petih). Tako je bila na predlog Darnjana Laha s tremi glasovi »za«, dvema »proti« in tremi »vzdržanimi« glasovi za predsetinico Sveta izvol- jena Vida Ban, medtem ko o predlogu o protikan- didatki za predsednico, o Darji Sotošek, ki ga je podal Davor Račič, sploh niso glasovali. S prediogom Roberta Ostreliča, v.d. direktorja Mc, naj sejo prekinejo, saj je s kršenjem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda nezakonito tudi delo zavoda, Sveta zavoda in sprejeti sklepi, se večina prisotnih ni strinjala, vodenje seje pa je prevzela novoimenovana predsednica. Dileme o načinu odločanja članov sveta so se v nadaljevanju seje pojavljale tudi pri pripravi statuta in poslovnika., zato je Ostrelič, ki je po funkciji odgovoren za za- konito poslovanje zavoda, kasneje zaprosil za mnenje pravno službo ustanovitelja. Slednja je sicer potrdila nepravilnost izvolitve nove predse- dnice, vendar bo moral uradno razlago za razjas- nitev omenjenih dejstev in o odpravi nepravilnos- ti razpravljati še krški občinski svet. Ta bo moral imenovati tudi novega predstavnika v Svet zavo- da, saj je medtem podal odstop Matjaž Logar. Očitno se težave, ki so nastopile že ob imeno- vanju v.d. direktorja Me, nadaljujejo. In tisti, ki glasno opozarjajo na »apolitično« delovanje te ustanove, delajo očitno v nasprotni smeri, saj druge razlage ob tem ni. Koliko bo to zavrlo de- jansko oživljanja Mc, saj je bilo predvideno, da nekatere od interesnih dejavnostih za mlade za- živijo tako v prostorih Doma Milke Kerin kot tudi na drugih lokacijah še pred koncem tega leta, lah- ko samo ugibamo, kajti v mesecu novembru je predviden sprejem vse potrebnih aktov za delo- vanje Mc, izvedli pa naj bi tudi razpis za direktor- ja Mc. In ponovno se znajo razplamteti žgoči dia- logi med posamezniki, skupinami in strankami, pri tem pa znajo kaj hitro vsi pozabiti, kakor seje to pokazalo že do sedaj, kaj je glavni namen Mc in komu naj bi služil. Bojana Mavsar ANDREJ BAJUK OBISKAL KRŠKO Na povabilo Občinskega odbora N.Si Krško je v ponedeljek, lO.septem- bra, obiskal občino Krško predsednik stranke Nova Slovenija dr. Andrej Ba- juk s soprogo. V prvem delu obiska seje dr. Andrej Bajuk srečal z vodstvom občinskega odbora N.Si Krško, ki ta čas praznuje it prvo obletnico svojega delovanja. V tem obdobju se je stranki priključilo lepo število članov. Med njimi so tudi svetniki v Občinskem svetu, ki so ustanovili svojo svetniško skupino. Z desetimi odstotki glasov v občinskem svetu sicer ne morejo bistveno vplivati na najpomembnejša vprašanja, vendar pa je to dovolj, da vsaj jasno in glasno zastopajo stališča naše stranke. Predsednik N.Si Krško Martin Kodrič in os- tali člani so dr. Andreja Bajuka seznanili s pomctnbnejšimi stališči Krškega odbora, ki se nanašajo zlasti na status Nuklearne elektrarne v sporazume- vanju s Hrvaško ter nerešenega vprašanja skladiščenja radioaktivnih odpad- kov, razgradnje elektrarne po končani življenjski dobi in pravične odškod- nine za okoliško prebivalstvo. Na razgovoru so sodelovali tudi člani pred kratkim ustanovljenega Regijskega odbora N.Si za Posavje, ki pokriva območje občin Radeče, Sevni- ca, Krsko in Brežice. Za njenega predsednika je bil imenovan Vinko Bah. Prva naloga tega organa je, da poveže interese vseh občinskih odborov N.Si v regiji pri reševanju najpomembnejših vprašanj."Žal občinam tega področja vse do danes ni uspelo pridobiti pravnega statusa ene od slovenskih regij. Daje v Krškem delo stranke pestro in dejavno, je pokazal drugi del obiska. V lepem, kulturnem ambientu kostanjeviškega Lamutovega salona je član- om in simpatizerjem stranke ter ostalim gostom spregovoril dr. Andrej Ba- juk, ki je tudi odgovoril na številna vprašanja obiskovalcev. Kramljanje in srečanje z gostom pa seje zaključilo v poznih večernih urah, kot se za takšno priložnost spodobi, ob prigrizku in kozarčku znanega dolenjskega cvička. Občinski odbor N.Si ObzorniK EQ •št46,9epterrter2ooi__________________________________________________________informativna priloga Občine Krško Občine TCrsRo Predlog meddržavnega sporazuma o NEK med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško Vladi Republike Slovenije in Republike Hrvaške sta v prvi polovici leto šnjega leta pripravili predlog meddržavnega sporazuma o ureditvi status- nih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganji v NEK, njenim izko- riščanjem in razgradnjo. V zadnjem mesecu so o predlogu sporazuma potekali intenzivni pogo- vori med predstavniki Občine Krško, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno tudi za področje energetike, ter predstavniki poga- jalske skupine Republike Slovenije. Sodeloval sem tudi na sejah Odbora Državnega zbora RS za mednarodne odnose in Odbora Državnega zbora RS za infrastrukturo in okolje, ki sta potekali v NEK. Med drugim je bila na razgovorih pri ministru Kopaču, na katerih sta sodelovala tudi dr. Robert Golob in Ivo Novak, delegacija Občine Krško, ki so jo poleg župana in vod- je oddelka za okolje in prostor sestavljali vsi vodje svetniških skupin v občin- skem svetu. V pogovorih smo poskušali dobiti odgovore na odprta vprašanja v zvezi s predlogom sporazuma, ki smo jih zastavili že v odprtem pistnu predsedni- ku Vlade RS. Pri reševanju odprtih vprašanj zahtevamo, da bo tudi v prihodnje zago- tovljeno varno obratovanje NEK ter da bodo zaposlenim v NEK zagotovl- jeni dobri delovni pogoji. Prav tako zahtevamo, da se ne poslabša odnos do lokalnih izvajalcev, ki morajo še naprej imeti možnost pogodbenega sode- lovanja z NEK. Ne strinjamo se s predvidenim začasnim odlaganjem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v NEK do leta 2025, saj po naših ocenah takšna rešitev problem le prestavlja. Četrt stoletja dolga doba nikakor ni le "začas- na rešitev", zato zahtevamo. da se poišče trajna rešitev tega problema. Hk- rati se ne strinjamo. da v ceno elektrike, ki jo bo dobivala hrvaška stran, ni vštet prispevek za odlaganje in razgradnjo radioaktivnih odpadkov za čas, ko bodo odpadki v Krškem. Prav tako zahtevamo, da Vlada Republike Slovenije čimprej trajno reši problem plačevanja nadomestila občini Krško za razvrednotenje prostora zaradi prisotnosti jedrskega objekta. V sedanje nadomestilo ni zajeta odškbdnina za kopičenje radioaktivnih odpadkov. ki mora biti predmet posebnih pogajanj. V pogovorih z ministrom mag. Janezom Kopačem, državnim sekretar- jem za energetiko dr. Robertom Golobom in predstavnikom državne poga- jalske skupine Ivom Novakom, smo zahtevali. da sedež Sklada za razgradn- jo NEK ostane v Krškem. Zahtevamo tudi, da se v Krško prestavi sedež Agencije RS za radioaktivne odpadke in, v primeru ratifikacije sporazuma, tudi sedež novoustanovljenega podjetja ELES GEN d.o.o.. Najverjetneje bodo nadaljnji dogovori med vladama v zvezi z NE Krško odvisni od reševanja drugih odprtih vprašanj, kot sta sporazuma o dolocitvi meje med državama in vprašanje sukcesije z nekdanjo skupno državo. KJ- jub temu bomo v pogovorih z Vlado Republike Slovenije odločno zago- varjali interese občine Krško, ki smo jih uskladili z vsemi svetniškimi skupi- nami. Franci Bogovk, iupan občine Krško Ob 98. roptnein dnevu sta Ani Plahuta vokHla tudi Iupan obcine Krško Franci Bogovič in predaednik društva Sožitje Danijel Mižigoj. Društva za pomočduševno prizadetim Soiitje Krško pomaga 108 varo- vancem na območju občine Krško. Mednjimije tudi sin gospeAne, Anton Plahuta. S avojim delom člani društva pomagajo svojim varovancem na domu, kakor tudi na skupnih srečanjih, kjer prisluhnejo tyi- hoyimteiavamalipaseskiipajveselijooscbhihjithitejev. Skupščina delničarjev družbe Kostak, d.d., Krško Občinski svet občine Krško je na svoji seji, dne 20.09.2001, obravnaval predloge, ki jih je pripravila uprava družbe Kostak in soglasno sprejel sklep, da Občina Krško na skupščini delničarjev družbe ne glasuje za predlagano zmanjšanje osnovnega kapitala družbe z umi- kom delnic, ker sodba v gospodarskem sporu med Kostakom, Togrelom in podjetjem OSA 1 še ni pravnomočna in ker še ni podana ocenje- na poštena vrednost Kostaka. Hkrati je občin- ski svet podprl namero Begrada, d.d.. Novo mesto. da se umakne iz kapitalske strukture Informativna priloga Občine Krško_____________________________________________________________št46,septenter2ooi Kostaka s tern, da kupnino za delni umik pred- stavljajo nepremičnine v Togrelu, v skladu s cen- itvijo le-teh, delno pa se umik izvrši s prodajo delnic Občini Krško oz. strateškim partnerjem Kostaka. Občinski svet je na svoji seji soglasno sprejel tudi sklep, da Občina Krško, po ocenjeni pošteni vrednosti na dan 30.06.2001, vodi razgovore za pridobitev večine delnic Kostaka (več kot 50%) in po usklajenem predlogu qbcinskemu svetu po da predlog sklepa o nakupu. Po pridobitvi večine delnic Kostaka, bo Občina Krško spremenila koncesijske akte za izvajanje gospodarskih jav- nih služb tako, da se Kostaku podelyo določene koncesije brez javnega razpisa. Z večinskim de- ležem v Kostaku želi Občina Krško vplivati na gospodarjenje v podjetju ter tako dolgoročno za- gotoviti stabilno poslovanje podjetja, ki bo uspo- sobljeno za kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb. Sprejeto strategijo soglasno podpi- rajo tudi člani komisije občinskega sveta, ki sprem- Jja dogodke v podjetju Kostak. Na dan skupščine delničarjev družbe Kostak, 26.09.2001, je Okrožno sodišče v Krškem podalo sodbo v gospodarskem sporu med Kostakom, Togrelom in podjetjem OSA 1, d.o.o., ki se je kas- neje preimenovalo v GIP-O Posavje, d.o.o.. Sodišče je razveljavilo vse sklepe Togrela in sic- er o prodaji poslovnega deleža družbe, o povečan- ju osnovnega kapitala družbe in o sprejetju dru- žbene pogodbe. Sodišče je tudi ugotovilo ničnost družbene pogodbe med Kostakom in podjetjem OSA 1, d.o.o., ter ničnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža družbe, ki je bila sklenjena med Kostakom in Oso 1 (sedaj GIP-0 Posavje). Podjetje Osa 1 oz. sedaj GIP-0 Posavje mora Kostaku vrniti svoj celotni poslovni delež v Togre- lu in mu omogočiti upravljanje Togrela v stanju, v kakršnem je bil pred sklenitvijo družbene pogod- be. Občina Krško je na skupščini delničarjev Ko- staka predlagala, da se z dnevnega reda umakne predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Na skupščini je bil umaknjen tudi predlog Begrada, večinskega delničarja Kostaka, o delitvi dobička v obliki dividend na delnico. Franci Bogovič, iupan občine Krško Člani komisija občinskega sveta, ki spre- mlja dogodke v podjetju Kostak: Stanko Miran, predsednik Odbora za gos- podarstvo Anton Bučar, predsednik Odbora za gos- podarsko infrastrukturo Peter Žigante, predsednik Odbora za okolje in prostor Informacija o začetku postopka spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine Krško Občina Krško je v septembru 2001 začela s postopkom spremembe in dopolnitve svojega prostorskega plana. Postopek sprememb je do- ločen v programu priprave, ki ga je 14.6.2001 sprejel župan občine Krško. Program priprave je temeljni operativni nacrt, po katerem občina pra- vočasno in usklajeno pripravlja vse potrebne postopke in opravila za dosego cilja. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostor- skega plana bo pripravljen in sprejet v skladu z obveznimi izhodišči Odioka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije. V občini Krško smo se odločili za spremembo temeljnega prostorskega dokumenta, predvsem zaradi naraščajočih potreb po poseganju v pros- tor v gospodarstvu, javnem sektorju in zaradi po- treb občanov. S spremenjenim prostorskim doku- mentom želimo zagotoviti čimbolj smotrno izra- bo prostora, v skladu z veljavno zakonodajo s po- dročja urejanja prostora. V postopku spreminjanja prostorskega plana bomo upoštevali vse pobude in predloge, ki bodo posredovani strokovni službi občinske uprave. V postopkih usklajevanja s pristojnimi soglasoda- jalci, predvsem z Mmistrstvom za okolje in pros- tor ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa bomo poskušali zagotoviti takšno rešitev, ki bo zadovoljila čimveč interesov. S sprejetjem novega prostorskega plana bo odstranjena tudi poglavitna ovira za nadaljevanje postopkov posameznih prostorskih izvedbenih aktov, ki v tern trenutku zavirajo gospodarske, ka- kor tudi interese občanov. Zaradi odpravljanja tovrstnih problemov smo pristopili k celoviti spremembi prostorskega plana občine Krško. Postopek spremembe prostorskega plana pomeni kompleksen, strokovno zahteven in tudi dolgotrajen postopek, ki bo trajal približno tri leta. V postopku sprejemanja novega dokumenta naj omenimo poleg ostalih, pomembno fazo postopka, kjer se vključuje zainteresirana jav- nost, torej javna razgrnitev osnutka dokumenta, z javnimi obravnavami, ki jih bomo organizirali po krajevnih skupnostih občine Krško in tako usklajevali predloge in pobude posameznikov in drugih zainteresiranih v tern postopku. Vse morebitne informacije v zvezi s postopkom in vsebino sprememb in dopolnitev prostorskega plana dobite na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja občine Krško, na telefonski števil- ki: (07) 498 12 82. Move prostor» srednjeiolskega centra v Krškem si je ogledal tudi drzavni sekretar na Mlnlstrstvu za solstvo In sport Herman Tomauč. Po besedah ravnatel]a srednje sole Emesta Simončiča bodo s poukom v novih prostorih začell po jetemkm počitnlcah. Na fotografljl (od leve proti desnl): Niko Žlbert, ravnatelj Ernest Slmončič, župan Franci Bogovlč In driavni sekretar Herman Tontažlč. Informacije Prlprwlla uprns Ottlni Kriko. Urajs: Midi Drobnlt. Nuiov: Obilna Kriko, Casla krfklh žrtn 14, 8270 Kriko. Telefon: 07 / 49 81 100; el. pošta: obcina.krsko@inaert.si ObzorniK |Q št46,septembes2ooi_______________________________________________________________Informativna priloga Občžne Krsko Posebna pogajalska skupina za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je na svoji korespondenčni seji, 29. junija 2001, imen- oval Posebno pogajalsko skupino za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi (v nadaljevanju: pogajalska skupina). Pogajalsko skupino, ki jo vodi Niko Galeša, sestavljajo predstavniki vseh treh posavskih občin. Pogajalska skupina je ses- tavljena po teritorialnem in strokovnem prin- cipu. Člani pogajalske skupine so: Ferdo Pin- terič iz občine Brežice, Peter Žigante iz občine Krško, Vojko Dvojmoč iz občine Sevnica, Mar- jan Šunta iz OGZ za Posavje in Niko Galeša. Na željo posameznih posavskih občin v pogajalski skupini sodelujejo tudi zunanji člani: Branko Blaževič iz občine Brežice, Zvone Košmerl in Jani Zemljak iz občine Sevnica ter Franc Povše kot predstavnik KS Boštanj. Naloga pogajalske skupine je, da vodi vse raz- govore in pogajanja v zvezi z vsebino "Konce- sijske pogodbe za izkoriščanje energetskega po- tenciala spodnje Save" in izgradnjo vodne, državne in lokalne infrastrukture pri izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. O delu pogajalske skupine mora vodja skupine redno pisno obveš- čati župane vseh posavskih občin. Pogajalska skupina vodi pogajanja s predstavni- ki koncendenta (Vlade R Slovenije), kakor tudi s predstavniki koncesionarja (Holdinga slovenskih elektrarn). Pri svojem delu vztraja, da je pokrajina Posavje partner v koncesyski pogodbi, tako Vladi R Slovenije, kakor tudi Holdingu slovenskih elek- trarn, ker daje prostor za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, Ravno tako pogajalska skupina vztraja, da morajo biti lokalne skupnosti Posavje (lokalna skupnost je območje ene občine) "stranke v postopku", kar jim bo omogočalo aktivno sode- lovanje pri izdaji raznih soglasü, dovoljenj, itd. v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn. Vse ostale za- hteve v zvezi z vsebino koncesyske pogodbe so za- jete v "Predlogu vkjjučevanja lokalnih skupnosti Posavja v koncesysko pogodbo za energetsko izko- riščanje spodnje Save", ki ga je Svet pokrajine Posavje v ustanavyanju 29. junya 2001 posredoval ministrstvu, pristojnemu za energetiko, in v "Pri- pombah lokalnih skupnosti Posavja na predla- gani osnutek koncesijske pogodbe za izkoriščan- * je energetskega potenciala spodnje Save", ki so bile posredovane ministrstvu, pristojnemu za en- ergetiko, 17. avgusta 2001. Od svoje ustanovitve pa do danes se je pogajal- ska skupina sestala na treh sejah, na katerih so člani skupine usklajevali stališča za enoten nas- top v pogajanjih s predstavniki ministrstva, pris- tpjnega za energetiko, kakor tudi s predstavniki Holdinga slovenskih elektrarn. Ciani pogajalske skupine so do sedaj sodelovali pri treh pogajan- jih o vsebini koncesijske pogodbe, kakor tudi o vlogi lokalnih skupnosti Posavja. Pogajalska sk- upina nastopa s poäcije Posavja in ne s pozicye posamezne posavske občine, kar ji daje posebno moč, možnosti in vpliv pri njenem delu. Naloga pogajalske skupine je ščititi in zagovarjati inter- ese prebivalcev Posavja, ki morajo imeti predno- st pred izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. NikoGakim, vodja pogajalske skupine Vabilo na javno obravnavo Občina Krško obvešča občane občine Krško, da poteka v času od 09.07.2001 do 15.10.2001 javna razgrnitev Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od 1986 - 2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje od 1986 - 1990, ki se nanašajo na urejanje bivalnih razmer Romov v občini Krško. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, zato vas vabimo na javno obravnavo Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od 1986 -2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje od 1986 - 1990, ki se nanašajo na urejanje bivalnih razmer Romov v občini Krško. Javna obravnava bo v torek, 09.10.2001, ob 1900 uri, v prostorih gasilskega doma Drnovo in v sredo, 10.10.2001, ob 1900 uri, v gasilski dvorani Veliki Podlog. Dokumentacija je javno razgrnjena v prostorih Občine Krško, na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja, Cesta krških žrtev 14, in v prostorih Krajevne skupnosti Krško polje in Krajevne skupnosti Veliki Podlog. V času javne razgrnitve se lahko podajo pripombe, mnenja in predlogi. Vljudno vabljeni! Župan občine KrŠko: Franci Bogovič, l.r. IB ObzörniK Informativna priloga Občine Krško__________________________________________________________št46,septemto2ooi Na podlagi 16. člena Pravilnikao spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in meritih za dodetjevanje socialnih stanovanj v na- jem (Ur.Iist RS, št. 71 /2001), Občina Krško objavlja Javni razpis za sestavo prednostnega reda za dodelitev socialnih stanovanj v najem na območju občine Krško Občina Krško razpisuje pogoje za dodelitev socialnih stanovanj v na- jem, ki bodo v času veljavne prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem, izpraznjena ali na novo pridobljena. * I. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec za pridobitev socialnega stanovanja v najem V razpisu za dodelitev socralnega stanovanja v najem lahko sodelujejo državtjani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo manjši skupni prihodek na člana družine, kot je dogovorje- na raven socialne varnosti. Le - ta je izražena v odstotkih od pov- prečne bruto place, ki je v obdobju maj - julij 2001 znašala 209.996,00 SIT (Ur.Iist RS št. 17/2000) na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji in znasa za otroka do dopolnjenega 7. leta sta- rosti 29 % (60.899,00 SIT), za otroka od 7. leta starosti do dopoln- jenega 15. leta starosti 34 % (71.398,60 SIT), za otroka od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % (88.198,30 SIT), za odrasle osebe 52% (109.197,92 SIT), da ima prosilec stalno bivališče v občini Krško in na tem naslovu tudi dejansko prebiva, razen, če na začasnem naslovu biva zaradi izjemne oddaje po 26. členu pravilnika, da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva ni lastnik - solastnik primernega stanovanja oz, je najemnik ali lastnik - solastnik neprimernega stanovanja, da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva ni lastnik - solastnik počitniške hiše ali počitniškega stano- vanja oz. druge nepremičnine in o tem poda pisno izjavo, da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov ni lastnik premič- nine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji, da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov za katere- ga se rešuje stanovanjsko vprašanje ni bil imetnik stanovanjske pravice oz. najemnik stanovanja, ki mu je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in je le tega odtujil, da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno pre- biva ni bil imetnik stanovanjske pravice, stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zakona in ga odtujil, da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih clanoy, ki z njim stalno pre- biva ni vrnil izpraznjeno stanovanje ali zamenjal primerno stanovan- je in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja, da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje ni lastnik ali solastnik podjetja oziroma nos- *ilec obrti, razen v primeru samozaposlitve krajše od enega leta, da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov ni bil najemnik občinskega stanovanja pa mu je bilo najemno razmerje zaradi krivd- nih razlogov odpovedano, da prosilec ali kdo izmed ožjih družinsKih članov, ki z njim stalno pre- biva, ni uporabnik stanovanjskih prostorov iz katerih so bili v pretek- losti že rešeni stanovanjski problemi. II. Merila za sestavo prednostnega reda Merila za sestavo prednostnega reda so: stanovanjske razmere (stanovanjski status, kvaliteta bivanja, stano- vanjska površina, neprimernost stanovanja, funkcionalnost stano- vanja), število ožjih družinskih članov, ki s prosifcem stalno prebivajo, socialne razmere, zdravstvene razmere, skupna delovna doba in doba bivanja v občini Krško. III. Dokumentacija Upravičenci do socialnega stanovanja morajo, poleg izpolnjene vloge za pridobitev socialnega stanovanja v najem, priložiti tudi vso razpoložljivo dokumentacijo, ki je v vlogi navedena pod oznako: "priloga". Opomba: V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vla- gatelj in njegovi družinski člani pridobili v obdobju maj - julij 2001, razen: dodatka za pomoč in postrežbo, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka ter pomoči za nego novorojenca, - ~ stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo uspos- abljanje ali izobraževanje, dohodkov občasnega dela invalidov, sredstev, namenjenih za odpravo posledic elementarne nesrece. IV. Razpisni rok Popolno vlogo, z vsemi zahtevanimi prilogami, naj udeleženci razpisa oddajo osebno v pisarni št. 406 Občine KrŠko, Cesta krških žrtev 14, Krško ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Krško, Odd- elek za gospodarske dejavnosti, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, v roku 15 dni po objavi razpisa. Komisija za ogled stanovanjskih razmer udeležencev razpisa bo opravila oglede stanovanjskih razmer in proučila ostale okoliščine, pomembne za razvrstitev udeležencev razpisa na prednostni red za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Na podlagi točkovalnih zapisnikov bo seznam upravičencev za oddajo socialnih stanovanj v najem določen najkasneje v roku 60 dni po izteku razpisnega roka. Seznam bo objavljen na enak način kot razpis. Veljavnost liste velja do novega razpisa. V. Natečajni postopek Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dvignejo obrazce "Vloga za dodelitev socialnega stanovanja v najem" na sedežu Občine Krško, CKŽ 14, v informacijski pisarni v prrtličju stavbe, ali v pisarni št. 406 iste stavbe (IV. nadstropje). Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telelefons- kištevilki: (07) 4981-279. Popolne vloge z vso zahtevano dokumentacijo morajo prosilci oddati do vključno 19.10.2001. ObžorniK E3 št46,September2001____________________________________________________________Informativna piiloga Občine Krško Objavljamo javno razgrnitev osnutka Odloka o začasnem varo- vanju rastišča navadne jarice na Bohorju. Dokumentacija bo jav- no razgrnjena v prostorih Oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško, Cesta krških 14, in v prostorih Krajevne sk- upnosti Senovo. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od objave. V času javne razgrnitve lahko podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter le-te posredujejo Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško. ODLOK o začasnem zavarovanju rastišča navadne jarice na Bohorju Lčlen Rastišče navadne jarice na Bohorju se začasno zavaruje z namenom, da se na tern območju ohrani redka in ogrožena rastlinska vrsta navadna jarica (Eranthis hyemalis /L/ Salisb.). 2. člen Območje rastišča jarice iz 1. člena leži na južnem pobočju Velikega Javornika na delu parcele številka 196/26, k.o. Stranje, ki je v upravl- janju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Meja zavarovanega območja poteka od izhodiščne točke na občinski meji Krško / Šentjur pri Celju, ki je 50 m vzhodno od meje katastrskih občin Stranje in Dobrava, 280 m proti jugozahodu po občinski meji, na- kar se obrne proti jug-jugovzhodu in poteka v tej smeri 150 m, nato se lomi proti jugovzhodu in poteka do ceste Žveglič - Travni laz. Po tej cesti poteka meja proti vzhodu 110 m, nato se obrne in poteka proti severu 130 m, nato se lomi proti sever-severovzhodu in poteka do izhodiščne točke. Meja zavarovanega območja se označi v naravi z rdečo črko "J" na drevesih na mestih, kjer se mejna linija lomi oz. spremeni smer. Grafični prikaz zavarovanega območja na TTN 1:5000 je na vpogled na Občini Krško, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja. Del tega odloka so tudi "Strokovne osnove za razglasitev rastišč na- vadne jarice na Bohorju za naravno znamenitost" (št. 02-3529/1 -00), ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju. 3. člen Da bi se ohranila populacija jarice v ugodnem stanju ter da bi se onemogočilo poseganje, ki škodljivo vpliva na rastline ali rastlinsko združbo, velja na zavarovanem območju iz prejšnjega člena naslednji yarstveni režim: Prepovedano je: 1. odstranjevati in spreminjati vegetacijo ter trgati cvetje; 2. nabirati semena jarice; 3. spreminjati kislost oz. alkalnost tal; 4. odstranjevati zemljo, rušo ali kamninsko podlago; 5. zasipavati in odlagati materiale; 6. odlagati odpadke; 7. izvajati zemeljska dela in gradnje vseh vrst; 8. pasti rejne živali; 9. kuriti; 10. izvajati športno-rekreativne dejavnosti; Ne glede na prepovedi iz drugega odstavka tega člena se gospodari z gozdom v prid plemenitih listavcev, delež jelke se postopoma zmanjša, smreka se sčasoma v celoti odstrani. Vsa gozdna dela potekajo takrat, ko so tla zmrznjena. Ohranja se minimalni gozdni red. V rastišču se ne gradi novih vlak. 4. člen Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določili 3. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 3. člena tega odloka, če stori prekršek v zvezi s sa- mostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki ravna v nasprotju z določili 3. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 3. člena tega odloka. 6. člen Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inš- pekcijske službe in komunalni nadzornik Občine Krško. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Repub- like Slovenije in velja dve leti. Župan občine Krško Franci Bogovič in predsednik Gasilske 1 zveze Krško Slavko Sribar skupaj z gasilkami in gasilci gasilskih društev Raka, Senuše in Krško, ki so zmagali na mednarodnih gasilskih tekmovanjih v Avstriji. (Foto: Ljubo Potočnik) Dl ObzorniK Informativna priloga Občine Krško___________________________________________________št46,septetrto2ooi V SPOMIN IN OPOMIN - PLANINA 2001 Spomini na tragične dogodke v vasi Planina nad Podboqem pred 59. leti, ki sodijo med najhujše fašistično nasilje na slovenskih tleh med narodnoosvobodilno vojno, so 8.septembra ponovno oživeli. Ne le kot spomin mnogih udeležencev vojne vihre, ki so se tega dne zbrali na spominski slovesnosti na Planini, temveč tudi kot opomin, »kako nespametno je človeško početje, ko jeza in sovraštvo zaslepita trezno presojo. Zal, prevečkrat, tudi v današnjem času«, je med drugim dejal slavnostni govornik na srečanju, krški župan Franci Bogovič. »20.stoletje ostaja zapisano v človeški zgodo vini kot eno najbolj dramatičnih, v katerem je bilo človeštvo na preizkušnjah trpljenja in un- ičenja, tragedij in celo na robu samouničenja, pa vendar je hkrati to tudi stoletje izjemnih preo- bratov, neverjetnih vzponov človeškega razu- ma, tehničnega in tehnološkega razvoja, ko nova informacijska tehnologija premaguje pros- torsko oddaljenost in daje novo upanje za soži- tje vseh ljudi, narodov in držav. Ne gJede na to, da smo bili Slovenci udeleženci dramatičnih premikov in zapletov, večkrat obsojeni na du- hovno in fizično izginotje, smo narod, ki je nav- kljub vsemu uspel ohraniti svojo prepoznavno identiteto, jo zavaroval in končno zaživel v last- ni državi«, je dejal Bogovič. In slednje ne bi bilo, kakor je poudaril v svojem govoru tudi predsed- nik krškega Območnega združenja NOB Jože Zupančič, če ne bi bilo generala Maistra leta 1918, upora proti okupatorju leta 1941 in skup- nega boja za samostojno Slovenijo leta 1991. Udeležence srečanja sta pozdravila tudi Lojze Hren, predsednik skupnosti Gorjanskega batal- jona in Cankarjeve brigade ter Vlado Jurak, predsednik županijskih borcev Zagreba in Sa- mobora, ki je obsodil grozodejstva, ki jih je 14. in 15. septembra leta 1942 nad krajani Planine storila neformalna ustaška skupina pod vod- stvom Anteja Paveliča. V imenu Zveze antifašis- tičnih borcev Hrvaške in hrvaškega naroda je zbrane pozval, da v prijateljstvu in sožitju dveh sosednjih si narodov skušajo poiskati pot, ki bo doprinesla k miru in razrešitvi sporov na Bal- kanu. Sicer pa je tudi letošnje spominsko srečanje na Planini potekalo ob pestrem kulturnem pro- gramu, ki sta ga zasnovala Anica Božič in Jože Zupančič, nastopili pa so Pihalni orkester iz Šentjerneja, Ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena Kostanjevica in mladi harmoni- karji iz Podbocja, recitatorji - Mija Boškovič, Magda Kerin in Andrej Zupančič, za dobro razpoloženje ob druženju, pijači in jedači pa so poskrbela dekleta ansambla Kresničke. B.M. 14.septembra 1942 so hrvaški ustaši iz vasi Šutna krenili na svoj zločinski pohod. V Šutni, v katero so prispeli preko Samobora in Čateža, so se namreč razdelili na več sk- upin in se napotili po okoliških in višje ležečim vasem, ob poti pa pobirali ljudi in jih tega dne 25 ustrelili v vasici Planina. V jutianjih urah naslednjega dne so se še en- krat vrnili v vas Planina, zajeli še osem ljudi, ki so jih postrelili v Novoselski gori, vas pa do tal požgali. Srečanja na Planini so priložnost za srečanja startti znancev - na sliki od leve: Vlado Godler, Jože Habinc, Jože Zupančlč In Lojze Hren. ObžortiK D3 št46,September2001____________________________________________________________Informativna priloga Občine Krško VESELO SLOVO OD »GOMULK« Ker je železnica skozi Videm proti Zagrebu stekla že davnega leta 1862, sicer natančno ne vemo, kako so ta dogodek sprejeli in pozdravili tedanji prebivalci tega prostora, sklepamo pa lahko, da nič manj veselo, kot so več kot pol stoletja kasneje pozdravili novo pridobitev, ko je po novoodpr- tem industrijskem tiru Zmaja 1946 v Tovarno Ouro Salaj pripeljal prvi, z zelenjem, napisi, zasta- vami in tudi času primerno rdečo petorokrako zvezdo svobode okrašen tovorni vlak, ki je zamenjal dotedanji prevoz tovora z vozovi v tovarno. Transportni ali potniški promet po železnici je vselej razbremenjeval in premagoval daljave. In kljub temu, da je prihajalö do lažjih in težjih železniških nesreč tudi v našem prostoru, kot se je denimo zgodila leta 1929 pri Rajhenburgu, ko sta trčila tovorni in ekspresni vlak, kot poroča tedanji časopis Ilustrirani Slovenec: »da je po- letela lokomotiva ekspresa s službenim vozom vred čez most v potok Brestanca, oziroma v Sa- vo« in je nesreča zahtevala tudi smrtne žrtve, lahko vendarle z gotovostjo zatrdimo, da se je promet po železnici vse do sedaj izkazal za naj- varnejše prevozno sredstvo. Kakor na vseh področjih, se je skozi stoletje posodabljal tudi železniški promet, čeprav ne- koliko počasneje kot na ostalih prevoznih sred- , stvih. Tako se lahko že nekoliko mlajše genera- cije dobro spominjamo olivno zelenih, zaradi lesenih klopi v vlaku neuradno poimenovanih »kavbojcev«, katerih prihod na videmsko posta- jo iz smeri Brestanice so oznanjale že pred ovin- kom Labodove tovarne cvileče zavore. In dalje tudi to, da so le-te spodrinile električne »gomul- ke«, na Poljskem izdelani rumeno-rdeči vlaki, poimenovani po tamkajšnjem partijskem vodi- telju Vladislavu Gomulki. Ti so predstavljali v primerjavi s prej omenjenimi »kavbojci«, ki so vozili na relacijah medkrajevnega prometa in z blagom oblazinjenimi sedeži pravo razkošje, še sploh, ker se je bilo na vlak lažje povzpeti, saj ni bilo potrebno za seboj vleči in zapirati težkih vrat, ker so se te zapirale že samodejno. Seveda, če sistem ni zatajil, kar se je rado dogajalo v zim- skem času, ko so se temperature spustile pod ničlo in se vrata nikakor niso hotela samodejno zapreti. Toda tudi obdobje »gomulk« se zaključuje, ka- jti iz prometa jih bodo izpodrinili novi, sodob- nejši, hitrejši in ekološko varnejši Siemensovi rdeči vlaki. Nov sistem vlakov so Slovenske žele- znice d.d. predstavile 29. septembra tudi s pro- mocijsko vožnjo od Laškega do krške postaje, kjer je bil organiziran daljši postanek vlaka, občina Krško pa je za potnike in predstavnike Slovenskih železnic organizirala prisrčen spre- jem ob poskočnih koračnicah Pihalnega orke- stra Videm ter pogostitev, za katero je poskrbe- lo Društvo vinogradnikov Sremič. Bojana Mavsar Veselo vzdušje na videmski postaji je pritegnilo precej sobotnih radovednežev, katerim je spregovoril tudi župan Franci Bogovič. IS ObzorniK Informativna priloga Občine Krško_________________________________________________________št46,septarter2ooi Grad Krško (3.) KATARINA EUZABETA AUERSPERG Z današnjim prispevkom zaključujemo obnavljanje sledi, ki so se ohranile v pisnih virih in se nanašajo na začetek Krškega - krški grad. Spomin je tokrat namenjen zadnji pravi lastnici in stanovalki gradu (v letih 1695-1702) Katarini Elizabeti Auersperg. Grofica, ki je bila znana pod nazivom Špela, je bila rojena v znani plemiški družini Ursini-Blagaj (Blagay, tudi Babonič). Rod izhaja iz naselja Bla- gaj na Hrvaškem, kjer so njihov matični grad leta 1512 zavzeli Turki. Del družine je prišel tudi v današnjo Slovenijo, (kjer so bili s poroko v sorodu z znanimi graščaki Egkh-Hungerspach z gradu Brdo pri Kranju) in tu so posamezni člani dosegli visoke poklicne uspehe. Centraini grad rodbine Ursini-Blagaj je bil vse do začetka 20. stol. Boštanj pri Žalni. ŽENSKA Tudi Katarino Elizabeto so zelo mlado poročili z Brdskim, z Ivanom (Janezom) Gotardom Egkh- Hungerspachom, vendar je bil zakon kmalu ločen (papežev dispens možu 11.10.1654), grofica pa se je 23.11.1661 poročilazJurijemSigmundomgro- fom Paradeiserjem, solastnikom mogočnega Me- hovega in Poganice ter lastnikom Ruperč vrha, ki ga je 1. 1641 začel zidati njegov brat Janez Ernest, 1. 1657 pa Jurij Sigmund dokončal in gospostvu priključil tudi velik del Mehovega. Mož ji je umrl 1. 1675. Poročila se je še tretjič, z Wolfom Ja- kobom Auerspergom, solastnikom gradu Turn (Šrajbarski turn) v Leskovcu, grad Ruperč vrh pa 1. 1691 prepustila sorodniku svojega prvega moža (ki tudi v novem zakonu ni imel otrok). V noben- em zakonu ni imela otrok tudi grofica Špela. Viri se glede njenih porok razlikujejo, saj nekateri na- vajajo, da je bil Brdski njen drugi soprog. 1694.1. je od Ivane Doroteje baronice Rupre- cht roj. Gall kupila dvorec "Perg" nad Leskovcem (lokacija danes ni več znana, nekje na Trški gori), naslednje leto (22.6.1695) pa grad in večji del gos- postva Krško za 35.000 gld. Umrla je maja 1702 in kot je bilo tedaj običaj, so njejio imetje popisali inventurni komisarji, med njimi je bil tudi leskovš- ki župnik Janez Krstnik Jurij Tratnik, ki ga je sama želela imeti za popisovalca ostaline (in njen soprog tudi). Ta inventurni popis nam daje zanimiv vpogled v stanje krškega gradu tedanjega časa. Ker gre za lastnico žensko, bom navedla predvsem notranjo opremo. Grofica je imela 79 prtov, od tega 16 damastnih, več ducatov serviet (nad 200), 6 brisač, 89 različno velikih (147 kg težkih) ko- sitrnih skied, 116 kositrnih krožnikov (težkih 76 kg), 3 jušnike iz istega materiala, 8 majoličnih skodel, 4 majolične pivske vrče, 39 nožev s srebrn- imi ročaji, 33 srebrnih vilic, 29 srebrnih žlic (sk- upna teža srebrnega pribora je bila 3,018 kg oz. 172,5 lotov), 6 srebrnih solnic, 24,35 dkg težko srebrno sladkornico, 2 večja in 1 manjši srebrni pladenj (vsi skupaj so tehtali 1,135 kg), 3 srebme skodelice, 5 lotov težko srebrno posodico za kis in 6 "confectshalerl" (?, tudi srebrnih). Vsa ta po- soda je bila shranjena v novo okovani orehovi skrinji. Posodo so grofičine služabnice lahko raz- postavile na 21 miz, ki jih je imela v gradu, verjet- no v obednici je bilo 6 miz nanizanih druga za drugo, "Täfelsessels" (oblazinjenih stolov) pa za celo dvorano. Uživanje hrane je bilo pri grofici na dokaj visokem kulturnem nivoju, saj šel. 1651 pri poklonitvi štajerskih deželnih stanov vladarju v Gradcu na banketu vilic ne uporabljajo, neznane pa so tudi "Leopoldovemu oblačilnemu redu" iz 1. 1671. Grofica je imela ob sebi dve zelo zvesti služabnici, Uršo in Katarino, kijujevtestamentu tudibogatoobdarila (Uršokars lOOgld). Tistaji pred spanjem pomagali sleči npr. krilo iz črnega tafta, obrobljeno z dvojnimi črnimi čipkami in jo umili v 108 lotov (1,890 kg) težkem srebrnem umivalniku, uvoženim iz Augsburga (kopalnice grofica ni imela, sicer pa so v njenem času imeli kopalno kad le v štirih gradovih zdajšnje Sldv- enije), potem pa ji pomagali zlesti v belo in po- zlačeno posteljo z baldahinom. Rjuhe so bile iz pražnjega platna, obrobljene s čipkami, vzglavnik pa izvezen s črno svilo. Grofica je bila pokrita s prešito odejo iz modre svile, na sredini okrašeno z rdečimi rožami. Za tedanjo dobo je dosegla visoko starost, njen tolažnik v zadnjih letih življenja pa je bil leskovški (in krški mestni) župnik Tratnik. Kar 7.500 gld mu je namenila v oporoki: za cerkve, za bra- tovščine, za maše, molitve, litanije ... Sicer pa je tudi v krškem gradu imela beneficiata Gregorja Režena (Reschena), ki je v grajski kapeli sv. Ni- kolaja (ustanovili so jo že grofje Celjski) maševal zanjo, moža in grajsko osebje. DOBROTNICA TRŠKE GORE Kot kažejo dokumenti je morala grofica imeti dokaj razgibano življenje. Čeprav je bila lastnica krškega gradu le slabih osem let, pa se je v lokalno zgodovino zapisala bolj kot drugi s polstoletnim stažem. Vseskozi je bila tu tesno povezana z duhovni- kom Janezom Jurijem Tratnikom. Ta je postal leskovški župnik 15.januarja 1695 (samodobrih 14 dni po smrti prejšnjega župnika dr. Gašperja Tunckelsteinerja) na priporočilo deželnega vice- doma Franca Adama Ursini-Blagaja.. Pred tern je bil kaplan pri klarisah v Škofji Loki. Njuno sode- lovanje je župniji dalo novo cerkev na Trški gori in beneficij sv. Jožefa, ustanovljen pri tej cerkvi. Cerkev je na Trški gori stala že prej, toda 27. maja 1683 je zajel požar hišo ob njej in se potem razširil tudi na leseno cerkev. Pogorela je v celoti, skupaj z dvema zvonovoma, tremi oltarji in drugo opre- mo. Zidavo nove cerkve je. financirala Katarina Elizabeta skupaj z možem Wolfom Jakobom Auerspergom. Lokacija je bila izbrana zelo premišljeno. Pod njenim pobočjem leži grad Turn, severovzhodno grad Krško. Cerkev je bila postavljena v sredini te diagonale, kot simbol, ki BENEFICIJ SV. JOŽEFA NA TRŠKI GORI, 1918 šL46,september2ooi_____________________________________________________________________Informativna priloga Občine Krško ju združuje in povezuje. Povezano celoto tvori tudi z drugimi cerkvami na gričih Krškega hribov- ja: leskovško župnijsko, podružnično sv. Ane in videmsko podružnico sv. Marjete na Libni, ki sk- upaj obvladujejo celotno Krško-brežiško polje do Gorjancev. Tudi gradbeno je bila zamišljena zelo velikopotezno. Kar 13 m visoko se dviga strop lad- je, verjetno bi moral biti tudi banjasto obokan, kar bi ga še povišalo. Baročna zunanjost je lepo razčlenjena s polstebri in nišami, notranjost z venčnimi zidci, polpilastri (polovičnimi zidnimi oporniki), nosilnimi stebri, oboki v prezbiteriju... Grosicaježe 5.6.1699 naročila(v slovenski kul- turni dediščini znani) črni marmorni glavni oltar sv. Jožefa pri Ijubljanskem kamnoseku Mihaelu \ Cussi (Kuša), ki je kratek čas zatem umrl. Njego- 1 vo delo za Trško goro je nadaljeval kamnosek Luka Mislej skupaj z arhitektom Francescom Ferrato. Oltar je visok 9,5 m. Katarina Elizabeta in mož dokončanja cerkve nista dočakala. Oba sta umrla leta 1702. Kot navaja kronogram nad vho- dom, je bila cerkev dograjena leta 1705, v resnici pa je ostala nedokončana, saj ji manjkata oba zvonika, ki sta bila planirana na vsaki strani in tudi nakup cerkvene opreme ni bil izpeljan do konca. Groficaje sicer v oporoki, narejeni 12. sep- tembra 1700 in v kodicilu (30.4.1702) sredstva za to namenila, vendar je bila cerkev le zasilno dokončana. Župnik Tratnik ni znal ali zmogel iz- peljati obljubljenega, saj so se vpletli tudi drugač- ni interesi grofičinih glavnih dedičev in krške mestne vlade, Imel je tudi velike težave tako z župljani, župnijskimi podložniki kot z domačimi duhovniki pa tudi osebne narave, kar ga je strlo. Umaknil se je v dvor, ki sta mu ga na gospostvu Šrajbarski turn (Narpelj) podarila Auerspergova in v bolezni živel do 1. 1715 (župnik je bil do smr- ti). Njegovo ime se pojavlja v zvezi s sežigom 20 do 30 oseb, obdolženih čarovništva v Krškem; o tem bomo spregovorili v enem od prihodnjih zap- isov. Leta 1700 je grofica ustanovila "Beneficij sv. Jožefa na Trški gori". Beneficiju so pripadle njene nepremičnine: vrt, njiva, vinogradi in beneficiat- na hiša, ki jo je zgradila. Te so bile materialna os- nova za vzdrževanje beneficiata (stalnega du- hovnika). Njen bratranec in sodedič Wolfgang Herbert Barbo von Waxenstein ga je leta 1702, v skladu z njeno poslednjo voljo, podelil duhovni- ku Janezu Erazmu "za vse dni tvojega življenja". kar je 6.julija 1702 potrdil tudi dolenjski arhidia- kon, novomeški prošt Rajmund Ferdinand grof Lanthieri. Naloga beneficiata (upravitelja nadar- bine) je bilo skrbno gospodarjenje, zlasti pa vest- na skrb, da bodo brane sv. maše, določene z oporokami ustanoviteljev. Nadarbina je spadala k župniji Leskovec, nadzor (patronat) je imela družina Ursini-Blagaj, tako je še 29.5.1892 zadnji potomec Ludvik iz Boštanja pri Žalni (z njim je rod izumrl) pod določenimi pogoji soglašal s pre- dajo nepremičnin in dohodkov beneficija k dot- aciji nove fare Krško, ki se je razvila iz matične leskovške(1894). Grofica Katarina Elizabeta Auersperg in njen mož Wolf Jakob sta pokopana v cerkvi sv. Jožefa na Trški gori pred glavnim oltarjem (desno pod Križanim). Za cerkev je do konca 19. stol. skrbela družina Auersperg, ki je z dediščino in odkupom pridobila grofičino veliko imetje. Katarina je namreč gospostvo Krško zapustila svojima bratrancema Wolfgangu Herbertu Barbu von Waxenstein in Francu Adamu Ursini grofu Blaga- ju ter svaku Hansu Dietrichu (Janezu Teodorju) Auerspergu, vsakemu tretjino. Blagajev in Barbov delež je Janez Teodor odkupil in leta 1705 krško gospostvo priključil leskovškemu (umrl je nasled- nje leto, dedič je bil sin Aleksander Inocenc). V spomin svakinje Špele je Janez Teodor potrdil, da morajo vsi lastniki Šrajbarskega turna Kapucin- skemu samostanu Krško tedensko dajati 20 kg govejega mesa in vsako leto dva soda vina, kar je odredila grofica 30. aprila 1702 v dostavku k oporoki (od 19. stol. v denarni obliki). Izredno lepi zgradbi baročne cerkve in benefi- ciatne hiše (ki je po 2. vojni prešla v privatno last- ništvo) sodita med dragoceno baročno kulturno dediščino občine. resnično vredno obnove pod strokovnim vodstvom spomeniškovarstvene službe (v cerkvi prenovitvena dela potekajo), smiselno pä bi bilo razmisliti tudi o "dokončanju" te, pred 303. leti začete zgradbe. "SODNICA" Tudi njeno ime je povezano z mračnimi časi čarovništva v Krškem. Obstaja dokument, da je leta 1701 na svojem gospostvu "imela nekaj oseb, obtoženih čarovništva". Kot "imetnica" deželskega sodišča je dala obtožene zapreti v svo- jo hišo v Krškem, za kar je zaprosila mestnega sod- nika, ki ji je dovoljenje dal. Morala pa se je ob- vezati, da bo vnaprej spoštovala pravice mesta. Dokumentacija tega procesa ni najdena, zato izid ni znan. Mogočna grofica se je ravnala po načelih svoje dobe in nesporno je med sodobniki žela odo- bravanje, saj je bila vera v škodljivo čarovništvo " med ljudmi vseh plasti močno zakoreninjena. Zaslombo je imela v svojem sorodniku Francu Adamu, ki je bil vletih 1674-1701 kranjski deželni vicedom. Vicedom je bil upravitelj deželnoknežjega premoženja, pod njegov nadzor so spadala deželnoknežja mesta. trgi in župnije - tudi mesto Krško in leskovška župnija; vicedom pa je s prised- niki sestavljal tudi vicedomsko sodišče, ki je bilo pritožbena instanca za odločbe patrimonialnih (grajskih) in rudarskih sodišč ter mestnih sodnik- ov; tu je imel sedež tudi krvni sodnik, ki je edini lahko sodil težka kazniva dejanja. za katera je bila predvidena smrtna kazen ali kazen težkega po- habljanja (tako hododelstvo je bilo tudi čaranje). Krški grad je imel pravico soditi kazniva dejanja podložnikov svojega gospostva, razen t. im. krvnih, ne pa mesta Krško. P.s.: Za prevod posameznih strani kapucinske kronike in kopije latinskega dokumenta dolen- jskega arhidiakona se zahvaljujemo g. Stanku Jerš- inu -patru Metodu, za možnost ogleda cerkve pa g. župniku Ivanu Lovšetu in družini Levičar. Popravek: Vprejšnji številkije bila objavljena fo- tograflja iz albuma Černetičevih, na slikije bila Jer- manova skala v Savi in ne ostanek Jungfernsprun- ga. Za opozorilo se zahvaljujem g. Živku Šebeku, bralcem pa se opravičujem za napako. Ljudmila Šribar DOM ZA DUHOVNIKA NA TRŠKI GORI GLAVNI OLTAR Kulura in jzobraževanje.......................................................................................................................................................... .šl^3^0^.2001 VABUENI NA PRIREDITVE TEDNA VSEŽIVUENJSKEGA UČENJA 2001 med 15. In 20. oktobrom 2001 • Dnevl odprtlh vrat LU Kriko. svetovanje za Izobraževanje v tujih Jezlklh. brez- ptačna uvrstltvena testfranja ponedellek ¦ nateh. 15. ¦ 19.10.2001 od 9. do 17, ore. Uudsfca unfrerza Kriko, Oafmatt- nava 8. Kriko. telefon: 07/48 81100,48 81171 el.poita: Badsfca.univerza.krsfco@sio.net: www.hifcr8ko.il • Otvorttev razstave fotograflj z državMua natečaja na tamo ČAJ in predstavttev brlt- anske multilkurturne dedlščine Bonedellek. 15.10.2001 oh 18. url. Hotel SremlčKrSko; organtatorjh Shnensko - britansko drustve, FO Radmrfllca. DLF Kriko in Hotel Sremfč Kriko • "ČaJ ob patlh" - klapet po angieiko Y kavarni Hotaia Sronič Kriko; or fanlzator: Liudska univerza Kriko torek. 18. Oktober 2001 ob 17. url • Spoznalmo Kostanjavico po angieiko - ogled Bradu Kostanjevica. galerlje v OS Kastanjevtea In vodan ogled po mastu Kastanjevtea v tujem Jezlko; organizator: TIC Kriko srada. 17. oktobor 2001 ob 10. url ¦ za osnovnoiolce In srednjeiolce sreda. 17. oktobar 2001. ob 17. url - za toje gwte In ostalo • Špansko za pokuilno speznavanjs esmvnega Izrazja In španske kuituro; sreda. 17. oktobar 2001. ob 17. url, Mladlnskl center Brežlce organizator: Miadlnskl center Brežice • PUŠEŠENK pri Treh lučkah na Sremlču Otvoritev razstave Lončarskega krožka Ul Kriko In predstavttev itudi|skega krožka Vino in brana s skupinama TuficJ In Roženkravt iz Krikega: organizator: LJudska untvarza Kriko Trl lučke Sremlč. sreda. 17. Oktober 2001 ob 19. url • Predavanja o kulturl pltja ča|a četrtek. 18. Oktober 2001. Hotel Sretnič Kriko ob 17. url erganlzator: Hotel Sremlc Kriko • Predstavftev etnoloiko razlskovahiega deiovnega tabora "Močnlk" v okviru Progra- ma EU Youth catrtek. 18. Oktober 2001 oh 19. url organizator: Oruitvo zaveznikov mehkega prlstanka Kriko, C. 4. Jultja. Kriko • Izlet po Posavju In pradstavlte? usposabljania za lokalne turistlcne vodnlke • voden- Je tttdl v tajtm Jezlku (angl., nan.) netek. 19. Oktober 2001 od 10. do 18. we zblrno mesto: Hotel Sremlč Kriko organizataria: TIC Kriko In LU Kriko • Potoptsno predavanje s potl po Mehlkl - predstatltev popotnükega krožka Ul Kriko netek. 19. oktober 2001 ob 19. url. Obrtna zbornlca Krike.CKŽ 67, Kriko • Sklepna prireditev TVU 2001 ' -odloroek Iz Shakespearove drama w angi. Jezlku "Vellko hmpa za nlfc" - KD Obzorja •predstavftev dobitnlka andragoikega prlznanja, Drnitva za razvo] podeželja Kapele -predttavttev turistlcne ponudbe Posavla v tu|em |eziku, TIC Kriko, avta KD Kriko -predstavltev izobraževalcev tujlh Jezfkow v Posavju, avla KO kriko sobota. 20. oktober 2001 ob 18.00, »ellka dvorana KO Kriko • Kriki pies sobota! 20. ofctober 2001 ob 20.00, Hotel Srenrič Kriko ornanbator: Hotel Sremlč Kriko Prlredttev izven Tedna vsežfvl|enlskega učen|a: • Predstavltev programa evropskib mladlnskfh- Izmenjav sobota, 29. September 2001 ob 18. url, MC Brežlce organizator: Mladlnskl center Brežlce LJÜD8KA OHIVERZA ^C KRŠKO .............................¦................................. učimo se za žtvljenje —— Vabimo vas k vpisu v naslednje tečaje: Vodenje poslovnih knjig Tečaj za voznike viličarjev Tečaj za upravljalce težke gradbene mehanizacije Tečaje računalništva Tečajetujih jezikov-angleški, nemški, italijanski-1., 2., 3. stopnja Prijave zbiramo do zasedbe mest na naslovu: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 160 in 48 81 171 (Rajko Derstvenšek), e-pošta: liudska.univerza.krsko@siol.net UUDSKA UNIVERZA KRŠKO VPISUJE V PROGRAME UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE: -Vpišeteselahkov: TEČAJE TUJIH JEZIKOV: angleški, nemški, španski začetni in nadaljevalni tečaji TEČAJE RAČUNALNIŠTVA Krožek ŽIVIMO ZDRAVO Krožek KUHARSKI RECEPTI NAŠIH BABIC Krožek ROČNA DELA Delavnico VEDNO UREJENA IN LEPA Delavnico SAMOZAVESTNO NASTOPANJE Prijave zbiramo do 05.10.2001. Za podrobnejše informacije in prijave nas pokličite po telefonu 07- 48-81-160 ali 07-48-81-173. VABIMO VAS K VPISU V USTVARJALNICE IN DELAVNICE: Slikanje na svilo Likovni tečaj Fotografski tečaj Tečaj snemanja z videokamero ¦ Aranžiranje daril Osnovna znanja ličenja in nege obraza Samozavestno nastopanje in komunikacija Delavnico POT DO SRCA Prijave sprejemamo do 05.10.2001. TELEFON: 07-48-81-160 ali 48-81-173 Vabimo Vas na veselo, sproščeno raziskovalno učenje v ŠTUDIJSKIH KROŽKIH: OBLIKOVANJE GLINE POMEMBNI KRČANI OŽIVIMO STAR MUNU V SOBNIKU, etnološki krožek RAZIŠČIMO SVOJE KORENINE Prijave zbiramo do 5. oktobra 2001 na tel. st. 07 48 81 160,48 81 170,48 81 162 In 48 81 173. ObzofniK E9 št.46,september2ooi_____________________________________________________________________________kultura in jzobraževanje USPEŠNO ZAKUUČILI LETOŠNJI KVIZ aalvasorjeva knjižnica Krško. V četrtek, 20.09.2001, smo s prireditvijo v Kulturmem domu Krško, zaključili akcijo Slov- enski knjižni kviz. Letošnji kviz, ki je že četrti po vrsti, smo namenili predvsem pisatelju Jo- sipu Jurčiču in Dolenjski ter vsem drugim zna- menitim Dolenjcem, ki so s svojim delom zazna- movali slovensko zgodovino. Kviz je bil pos- večen predvsem 450-letnici izida prve sloven- ske knjige in 120-obletnici smrti Josipa Jurčiča. K reševanju kviza smo povabili vse osnovne šole v naši občini. Možno pa ga je bilo reševati tudi preko interneta. Rešitve smo zbirali v Val- vasorjevi knjižnici Krško. Slovenski knjižni kviz je očitno postal zelo priljubljena oblika usvajanja novega znanja, saj je samo v naši občini kviz reševalo kar 537 re- ševalcev. Nekateri učitelji so tematiko kviza spretno vključili v učne vsebine. Kviz je bil sestavljen za obe stopnji, ločeno. Učenci višje stopnje so lahko vprašalnike reševali v šolski knjižnici, pri pouku zgodovine, slovenščine ali zemljepisa, lahko pa je služil tudi za popestritev dela pri posameznih krožkih. Ob tolikšnem številu rešitev je nedvomno, da takšna akcija zahteva tudi dodatno delo in pri- pravljenost učiteljev, predvsem pa vodij šolskih knjižnic, zato se za sodelovanje zahvaljujemo prav vsem, ki ste pomagali, da smo kviz uspešno zaključili. Rezultati rešitev: 0Š SENOVO 322 0Š BRESTANICA 119 0Š PODBOČJE 48 0Š LESKOVEC 42 0Š KOPRIVNICA 6 Valvasorjeva knjižnica je ob koncu akcije vse reševalce nagradila. 20.09.2001 je na zaključni prireditvi v Kulturnem domu Krško organizirala žrebanje in podelila pet knjižnih nagrad. Prvo na- grado je dobil Jure Žabjek s Senovega, ki je poleg knjige dobil še povabilo na zaključno prireditev v Ljubljano, ki bo 3.10.2001. Osrednji dogodek pireditve bo snemanje TV oddaje. Ta bo na spo- redu še isti dan ob 16.45, na prvem programu TV Slovenija. Valvasorjeva knjižnica pa je nagradi- la tudi vse ostale reševalce, učitelje in knjižni- čarje osnovnošolskih knjižnic z ogledom filma 102 dalmatinca. h Vahasorjeve knjižnice bibliotekarka Antonija Amon Spošto/ani starši, \/feee najmlajše vabimo, dasenampridružjona »potovanju po pravljični deželi« vsaktcrekodl7.uri v pravljični sobi Valva9oije ve kijižnice. Pustite jim v svet domišljije! ZAČETKI ZAVODA NEVIODUNUM V Krškem je te dni začel z delom Neviodunum, zavod za kulturo in odnose z javnostmi. Zavod Neviodunum je organizacija, ki želi s svojim delovanjem dvigati kvaliteto življenja v okolju, v katerem deluje. Pri tern sprejema in odgovarja na izzive, ki se jim druge obstoječe ustanove in de- javnosti na teh področjih niso pripravljene ali sposobne odzvati ter pove- zuje znanja mladih strokovnjakov z izkušnjami starejših sodelavcev. Prednostna naloga zavoda je skrb za objektivno in neodvisno obvešče- nost tako lokalne kot regionalne javnosti o dogajanju v prostoru Posavja, hkrati pa stalna skrb za boljšo obveščenost slovenske in tudi tuje javnosti o gospodarskih, kulturnih in razvojnih dosežkih ter potencialih in o na- ravni in kulturni dediščini tega prostora. Med posebno pomembne ci^je zavoda spadata tudi spodbujanje knjižno-založniške kulture ter soust- varjanje kulturno-umetniške produkcije s slovensko in posavsko identite- to. Pri uresničevanju teh ciljev se bo zavod ukvarjal z različnimi dejav- nostmi, npr. z izdajanjem revij in drugih programov na področju elek- tronskih medijev ter se povezoval s sorodnimi ustanovami in posamezni- ki v lokalni skupnosti, v regiji, državi in tujini. NEVIODVNVM NEVIODUNUM»ZAVOD ZA KULTURO IN ODNOSE Z JAVNOSTMI LJUBLJANSKA PREMIERA KRŠKIH FILMOV V letošnjem letu je Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško pod" mentorstvom Borisa Petkoviča izvajalo seminarje filmske in video pro- dukcije, tako na izobraževalni kot na ustvarjalni ravni. Kratke dokumen- tarne in igrane filme, ki so v letošnjem letu nastali v okviru video pro- dukcije Društva zaveznikov mehkega pristanka so konec meseca pred- stavili ljubljanskim ljubiteljem tovrstne ustavrjalnosti, in sicer v dvorani Slovenske kinoteke v Ljubljani. Na ljubljanski premieri so se predstavili mladi avtorji z naslednjimi filmi: Sam svoj film 2. dokumentarni, DV, 5130", avtorji: Maja Malus, Kristi- na Rešek, Sebastijan Prime, Boštjan Abram, ©julij 2001, DZMP & Luk- suz produkeija Brežice, dokumentarni, DV, 4' 20", avtorji: Tina in Nina Vareško. An- drej Remic, Tanja Kunej, Sandi Pobežin, Dženi Rostohar, Ljudmila Bajc, ajulij 2001, DZMP & Luksuz produkeija BB Kings, dokumentarni, DV, 6' 40", avtorji: Andrej Remic, Meta Habinc, Sašo Petan, ajuly 2001, DZMP & Luksuz produkeija Zgodaj zjutraj, igrani, DV, 21 15", avtorici: Nina in Tina Vareško, amaj 2001, DZMP & Luksuz produkeija Oglas, igrani, DV, 3' 10", avtorici: Tina in Nina Varesko.amaj 2001, DZMP & Luksuz produkeija Rodeo Riders Weekend, dokumentarni, DV, 9' 20", avtorica: Kristina Rešek, ajunij 2001, DZMP & Luksuz produkeija. El ObzorniK agencija za radioaktivne odpadke________________________________________________________________&46,September2001 Kaj 0 radioaktivnih odpadkih menijo Evropejci? (pripravila Metka Kralj) Z raziskavo javnega mnenja Eurobarometer v Evropski skupnosti redno spremljajo mnenja, predstave in stališča Evropejcev o različnih vprašanjih, povezanih z njenim delovanjem, poleg tega pa v raziskavo vsakič vključijo tudi nekaj tern, ki so še posebej aktualne. Med njimi so bili leta 1999 tudi radioaktivni odpadki. Raziskovalci jav- nega mnenja so z anketo pridobili podatke o ra- zličnih vidikih odnosa javnosti do radioaktivnih odpadkov. Vprašanja v anketi so se nanašala na: • splošno informiranost o radioaktivnih odpad- kih, • prepričanja (pravilna in napačna) o radioak- tivnosti in jedrski industriji, • ravnanje z radioaktivnimi odpadki, • globinska odlagališča radioaktivnih odpadk- ov, • vlogo Evropske skupnosti v načrtovanju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in vpliv na mednarodno zakonodajo. Na kratko si oglejmo, kakšni so bili odgovori pov- prečnega Evropejca. Verjetno bi kaj podobnega lahko pričakovali tudi v Sloveniji. Večina ljudi meni, da so o radioaktivnih odpadkih zelo pomanjkljivo informirani. Velika večina, kar 85 %, bi jih želelo več informacij, zanje pa naj bi posk- rbele predvsem vladne službe in mediji, kadar gre za informacije o dogajanju v lastni državi, in mediji ter stroka, kadar gre za informacije od drugod. Nekoli- ko manj zaupajo nevladnim organizacijam, neodvis- nim strokovnjakom in institucijam, ki se ukvarjajo z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, najmanj pa in- formacijam s strani političnih strank. Strokovnjaki se ljudem zdijo bolj zanesljivi, če gre za informacije o dogajanjih v drugih državah. Ne glede na nizko ocenjeno stopnjo lastne in- formiranosti so Evropejci kar dobro zadeli, kdo v Evropi proizvaja največ radioaktivnih odpadkov. Večina tistih, ki so odgovorili, jih meni, da sta to Francija in Nemčija, malo za njima pa Velika Brit- anija. In v tem svojem prepričanju se ne motijo. Tudi pri izbiranju pravilnih in napačnih trditev o radioaktivnih odpadkih so se kar dobro odrezali. Vsaj tri četrine prebivalcev pozna različne vrste ra- dioaktivnih odpadkov in ve, da ne nastajajo samo v jedrskih elektrarnah, temveč na primer tudi v bolnišnicah. Popolnoma zmotno mnenje prev- laduje le v zvezi z rfevarnostjo radioaktivnih odpad- kov. Večina jih namreč meni, da so vsi radioaktivni odpadki zelo nevarni, kar pa ne drži, saj jih je veči- na nizko radioaktivnih in ti so le zmerno ali celo malo nevarni. Več zmotnih prepričanj so izkazali pri vprašan- ju, koliko radioaktivnih odpadkov na leto nastane v povprecju na enega prebivalca Evropske skupnos- ti. 60 % jih ni odgovorilo, ostali pa so menili, da znaša količina nekje med enim in 10 litri na osebo na leto, precej pa jih je tudi prepričanih, da te količine dosegajo 100 litrov. V tem se zelo motijo, saj znaša ta količina v resnicilmanj od enega litra. Tudi o tem, kaj se z nastalimi radioaktivnimi odpad- ki dogaja, Evropejci nimajo najboljše predstave. Precej jih še vedno misli, da jih odlagajo v morje, čeprav tega od leta 1983 ne počnejo več. Tudi mnenje, da radioaktivne odpadke posamezne dežele izvažajo, ni redko, čeprav se tudi to ne doga- ja. Je pa javnost odločno proti temu, da bi države sprejemale odpadke drugih v skladiščenje, predela- vo ali trajno odlaganje. Na splošno Evropejce zelo zanima, kaj se dogaja z radioaktivnimi odpadki v njihovi domači državi. Skoraj v enaki meri jih zanima tudi ravnanje z ra- dioaktivnimi odpadki v drugih članicah Evropske skupnosti in v državah kandidatkah. S tem zani- manjem pa je povezana tudi zaskrbljenost. Večino namreč ravnanje z radioaktivnimi odpadki skrbi, ne glede na to, ali gre za odpadke v lastni državi, v državah članicah ali v državah kandidatkah. O vi- soko radioaktivnih odpadkih jih večina meni, da jih ni mogoče varno odložiti in da je to vprašanje zelo problematično, zelo veliko pa jih tudi verjame, da odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov države obravnavajo zelo preudarno in da predvsem zaradi tega za zdaj nobena še nima odlagališča za visoko radioaktivne odpadke. Evropejci so skoraj soglasni v stališču, da je naša moralna obveznost, da naslednji generaciji ne pre- damo nerešenega problema ravnanja z radioaktivni- mi odpadki. Ne glede na ekološke in ekonomske pos- ledice več kot tri četrtine Evropejcev zahteva, naj vsaka država, ki proizvaja visoko radioaktivne od- padke, zanje tudi zgradi odlagališče. Evropejcem se na splošno ne zdi sprejemljivo, da bi v Evropi imeli nekaj odlagališč v skupni uporabi. Bi pa bili zadovol- jni, če bi v Evropski skupnosti veljali skupni predpisi o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Le dve tretjini ljudi bi pristalo na to, da bi bilo odlagališče radioak- tivnih odpadkov v bližini njihovega doma, ne glede na to, da je tako stališče predvsem v manjših in goste- je poseljenih državah težko uresničiljivo skupaj z zahtevo, da mora vsaka država poskrbeti za svoje odpadke. V postopku načrtovanja in izgradnje odla- gališča je za javnost najpomembnejše, da so ljudje o vsem sproti obveščeni, vendar jih večina ne bi zahtevala, da dobijo prebivalci tudi možnost, da izrazijo svoje mnenje ali da odločajo. Glede na rezu- Itate ankete lahko sklepamo, da so zadovoljni z enos- merno komunikacijo, v kateri prebivalci postavljajo vprašanja in zahtevajo odgovore, ni pa jim treba spre- jemati odločitev in tehtati posledic. To prepuščajo strokovnjakom. Seveda vsi Evropejci ne razmišljajo enako. Na- jvecje soglasje (najmanj 80 %) je bilo v anketi pri izjavah, ki so se nanašale na stališča do izgradnje odlagališč za visoko radioaktivne odpadke. Pri vprašanjih, ki so bila povezana z informiranostjo in poznavanjem področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki, je bilo različnih mnenj več in opazne so bile tudi razlike med državami. (Celotne rezultate Evrobarometra o odlagal- iščih radioaktivnih opdpadkov lahko najdete na spletnih straneh: http://europa.eu.int/comm/ dglO/epo/eb/eb50/eb50_radioactive.pdf Ali menite, da imate v tem trenutku na voljo dovolj informacij o radioaktivnih odpadkih? so * * i^^^^H! i—~------------------- 40 . ___ ^^IhI " Evropska skupnost 30 ¦ ^m\ H^^a ¦Slovenija 20 - fM^H B^^H DObčina Krško DA NE NEVEM Ali bi o radioaktivnih odpadkih želeli zvedeti več? 100-r-------..... 80 - ^^H„_ 60 '^^^1 ¦ Evropska skupnost 40- ^^^H| ¦ Slovenija ,^^^HI_____-i nObčinaKrško . 0 ^BBI 1 , mJB 1 , —aü --¦-'-¦••¦ -\ DA NE NE VEM ObzorniK El št46,september2ooi_________________________________________________________________agencija za radioaktivne odpadke In kaj menijo o radioaktivnih odpadkih Slovenci? (pripravila Metka Kralj) agenaia arao Tudi pri nas agencija ARAO že od leta 1995 izva- ja raziskave javnega mnenja o radioaktivnih odpad- kih (povzetek rezultatov lahko najdete na spletni strani ARAO: http://www.gov.si/arao/framel). Podobno kot v Evrobarometru, tudi pri nas Ijudje odgovarjajo na vprašanja v zvezi z informiranostjo o radioaktivnih odpadkih in ravnanju z njimi, o pomenu jedrske tehnologije na splošno ter o odno- su do odlagališča radioaktivnih odpadkov. Raziskava v letu 2000 je pokazala naslednje. V primerjavi z drugimi Evropejci se Slovenci čutijo nekoliko bolje informirane o jedrski energiji in radioaktivnih odpadkih, čeprav še vedno 64 % ljudi izjavlja, da o radioaktivnih odpadkih nimajo na voljo dovolj informacij. Še več - 72 % pa bi jih o radioaktivnih odpadkih želelo zvedeti več. Glede na stanje v državah Evropske unije bi bili s tem lah- ko kar zadovoljni, manj pa je razveseljujoče dejst- vo, da si pri nas precej manj ljudi kot v državah Evropslke skupnodti želi dodatnih informacij. Pre- cejšen delež prebivalstva glede informacij o radio- aktivnih odpadkih ne zaupa nikomur. To je pomem- ben podatek, saj se bodo ti ljudje najverjetneje od- ločali samo po svoji glavi in nanje strokovna mnen- ja in drugi argumenti ne bodo vplivali. Sicer pa veči- na slovenske splošne javnosti glede informacij o ra- dioaktivnih odpadkih še najbolj zaupa strokovnja- kom in »ekologom« (s tem so mišljeni člani okolje- varstvenih organizacij in ne strokovnjaki za okoljs- ka vprašanja), precej manj pa medijem oziroma novinarjem. Zanimivo je, da kljub temu okolje- varstvenim organizacijam ne bi prepustili odločan- ja v zvezi z lokacijo odlagališča radioaktivnih od- padkov. V stališču, naj bodo krajani v postopku iskanja lokacije in načrtovanja odlagališča predvsem do- bro informirani, smo podobni ostalim Evrope- jcem. Končno odločitev o lokaciji za odlagališče ra- dioaktivnih odpadkov v večini prepuščamo strok- ovnjakom, precej pa jih želi tudi referendum na ce- lotnem ozemlju Slovenije. Referendum je zadnje case pri nas precej popularna oblika izražanja jav- nega mnenja. Vsekakor je primeren mehanizem, s katerim zagotavljamo soodločanje v zadevah, s ka- terimi smo vsi neposredno povezani. Pri odlagal- išču radioaktivnih odpadkov pa je gotovo. da bodo posledice odločitve bistveno drugačen za lokalno prebivalstvo kot za vse ostale državljane. Naštejmo še nekaj rezultatov slovenske ankete, ki se ujemajo z rezultati Eurobarometra. Večina Slovencev meni, da mora Slovenija sama poskrbeti za radioaktivne odpadke, ki nastajajo na njenem ozemlju, hkrati pa odlagališča ne bi imeli v bližini svojega bivališča. Brezpogojno bi odlagališče spre- jelo manj kot 5 % prebivalcev Slovenije, kar je več kot še enkrat manj kot pri prebivalcih Evropske sk- upnosti. Kaj pa pravijo Krčani? Glede na to, da v občini Krško že dalj časa živijo z jedrsko elektrarno, smo izvedli raziskavo javnega mnenja tudi med prebivalci občine Krško. Izkazalo se je, da so mnenja in stališča o radioaktivnih od- padkih pri njih zelo podobna kot drugod po Sloveniji. Se pa čutijo nekoliko bolje informirani in do strokovnjakov so bolj nezaupljivi, če naj bi ti odločali o lokaciji za izgradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov. Raziskava javnega mnenja je tako v Krškem kot v Sloveniji in v Evropski škupnosti pokazala, da so radioaktivni odpadki za ljudi nezaželen in velik problem, predvsem pa so ljudje o njih pomanjkljivo informirani. Vendar informacij načeloma ne zavračajo. Nasprotno, želijo si jih več in želijo si verodostojne informacije. Rezultati so pokazali na razhajanja v mnenjih in stališčih mestnih in podželskih prebivalcev, žensk in moških, starejših in mlajših, zaposlenih in neza- poslenih. Vsekakor opozarjajo tiste, ki so odgovorni za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, da na tem podrocju ne moremo govori, da je karkoli »samo po sebi urnevno«. AH bi se strinjali z gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov v svoji občini, če bi strokovnjaki našli primerno lokacijo? 1 no 80 - ^fl 60 ' ^^^H ¦ Evropska skupnost 40 - i^^^l ¦ Slovenija [^^H DObčinaKrško DA NE NE VEM AH menite, da mora vsaka drtava sama poskrbeti za pravilno odlaganje svojih radioaktivnih odpadkov? 70 - BH 60 ~ |^—~~. ^^^H SB Evropska skupnost ' ,^^^H Hfl ¦ Slovenija '*^^^^l ^H : D Občina Krško DA NE NE VEM E9 ObzorniK fun šport novice__________________:_______________________'___________________________________št46,septento2ooi Fun sport novice NIK ROVAN DRUGI NA AUSTRIA JUNIOR CHALLENGE Dvanajstletni Krčan Nik Rovan, motokrosist Fun sportovega Bence MX teama, je na zadnji dirki za Aus- tria Junior Challenge, ki je bila v blatu in dežju na progi v avstrijskem Dechantskirchen-u, kljub predrti gumi v drugi vožnji, dvema slabima štartoma ter enakim številom točk kot Slovak Šimko, ponovno zmagal na tej mednarodni dirki in tako med 36. mladimi motokrosisti iz šestih državs 85 kubičnimi motorji skupno osvojildrugomesto. Nastopiljelena petih od sedmih dirk, trikrat je zma- gal, dvakrat je bil drugi in tako zbral 221 točk ter za prvouvrščenirn Avstr- ijcem Trefferjem zaostal le za 30 točk, pred tretjeuvrščenim Kremser- jem pa je imel kar 59 točk prednosti. Zaradi težav z motorjem - kar dvakrat letos je moral odstopiti, pa se je slabše uvrstil na državnem prvenstvu, saj je v članski kategoriji, kamor je prestopil, na koncu osvojil sedmo mesto, na zadnji dirki v Ore- hovi vasi pa je bil šesti. Dobro se je uvrstil tudi na Mednarodni dirki za pokal Dunlop na Brniku, kjer je bil se-dmi. Njegov klubski konkurent Boštjan Ocvirk je na državnem prvenstvu os- vojil osmo mesto, za Nikom, ki je zbral 155 točk, je zaostal le za tri točke, saj na nobeni dirki ni odstopil. Na zadnji dirki je bil deveti, zaradi padca v prvi vožnji je zapravil priložnost za boljšo uvrstitev, čeprav je bil po štartu celo drugi. Podobno se je zgodilo tudi na dirki na Brniku, kjer je bil na povsem namočeni progi po štartu v ospredju, potem pa je večkrat padel, tako da je bil na koncu dvanajsti. Boštjan je nastopil tudi na dirki za pokal W-est na Rakeku, kjer je bil med tekmovalci z licencami tretji. Na tej dirki ga je namreč premagal njegov klubski rival Niko Hrstič, ki je bil dvakrat in tudi skupno drugi. Niko po petih dirkah zdaj vodi v pokalu West, ima 118 točk, Boštjan pa je tretji s 70. točkami. Niko je bil na zadnji dirki državnega prvenstva deseti, skupno pa je osvojil 97 točk in dvanajsto mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev v štirih letih tek- movanja v tern razredu, od katerega se poslavlja, saj bo prihodnje leto prestopil v višji -125 kubični razred. Tudi Tomaž Salobir, ki je letos os- vojil drugo mesto med podmladkom državnega prvenstva, bo prihodnjo leto prestopil v člansko konkurenco. S starejšimi vrstniki se je preizkusil že letos. Na pokalu Dunlop je bil tri- najsti, na avstrijskem Challenge-u pa je bil skupno osmi, osmi pa je bil tudi na zaključni dirki tega prvenstva. Domen Jane se je poškodoval na treningu na brniški progi, ima zloml- jeno nogo, tako da letos verjetno ne bo več nastopal na dirkah. Ker je zad- nja dirka podmladka na radizelski progi odpadla, je v skupnem seštevku državnega prvenstva ostal na petem mestu, do tretjega mesta pa ga je delilo le 13 točk. Tudi Denis Do- linšek zaradi poškodbe ne nastopa več, v državnem prvenstvu članov razreda 85 ccm je s štirimi odpeljani- mi dirkami osvojil 41 točk in šestna- jsto mesto. Sponzor Fun športovih motokro- sistov Iztok Bence pa se je po tromesečnem premoru zaradi poš- ko-dbe ponovno vrnil na motokrosis- tične steze, čeprav je že zatrjeval, da tega ne bo storil. Na peti dirki za pokal W-est, ki je bila na Rakeku je med veterani že osvojil osmo mesto, osmi je tudi trenutno na lestvici tega pokala, vendar ima možnosti, da svo- jo uvrstitev še izboljša. Do konca sta namreč še dve dirki. Nastopil je tudi na gorski dirki starodobnikov na Ljubelj, kjer je v razredu predvojnih motorjev izdelanih do 1946. leta s. svojim 350 kubičnem Moto Guzzi- jem narejenim leta 1934 ponovno os- vojil četrto mesto. PRVO POSAVSKO PRVENSTVO V PLAVANJU KRŠKO, 15.09.2001 - V deževnem in mrzlem vremenu smo spremljali zanimive boje na prvem posavskem prvenstvu v plavanju v organizaciji Pla- valnega kluba Celulozar Krško. Posavski prvaki so postali: VETERANI SOiii presto JERNEJ ŽAFRAN VETERANI 50m prsno ROKKUNEJ VETERANKE 50m prsno SUZANA PEČARIČ MLADWCI 50m presto SEBASTIJAN KOMOČAR MLADfNKE 50m prosto in 100m detfin KIKAJEVNIK KADETINJE 100m prosto NINA ANDRIJAŠEVIČ KADETINJE 100m deffin SARA HOJSN 0EČK1 50m prosto in 100m hrirtno JERNEJ OMERZEL DEKLICE 50m prosto PATRICIJA KOZOLE DEKLICE 100m hrbtno NINA MANDL MLAJŠIDECKIB 50m prosto in 50m prsno MATEJ FÜRST MLAJŠI DEC« A 50m prosto in 50m prsno JAXA KRAMARŠIČ MLAJŠE DEKLICE 50m prosto in 50m prsno TJAŠA SUŠIN Nik Rovan je letos na Austria Junior Challenge med 36. motokrosisti iz šesUh driav v kategorlji juniorjev skupno osvojil drugo mesto - kar trikrat je zmagal, dvakrat pa je bil drugi. ObzöfniK E3 št46,september2ooi______________________________________________________________________________sport in rekreacjja Nosilcimedaljsoše: VETERANI 50m prosto 2. GREGOR POVHE, 3. MATEJ BOŽOVIČ VETERANI 50m prsno 2. ANDREJ ŠPILER, 3. MARUANIVAČIČ KAOET1MJE 10Om prosto 2. SARA HOJSKI, 3. VEDRANA SEMBER KADETINJE 100m detfin 2. PETRA ROSTOHAR, 3. VEDRANA SEMBER DEČKl 50m prosto 2. SVEN MAVSAR, 3. PRIMOŽ HRIBŠEK OEČKI 1OOm hrbtno 2. PRIMOŽ HRIBSEK, 3. SVEN MAVSAR DEKLICE SOm prosto 2. TAMARA KOMOČAR, 3. NINA MANDL DEKUCE 100m hrbtno 2. PATRICIJA KOZOLE, 3. TAMARA K0M0CAR MLJUŠIDECKIB 50m prosto 2. KREŠO RADUNOVIČ, 3. AUAŽ GOMILSEK MLAJŠIDEČKJ B 50m prsno 2. AUAŽ GOMILSEK, 3. JURE JERELE MLAJSIDEČKIA 50m prosto 2. NIK ROŽAC, 3. MATIC GANC MLAJŠIDEČKIA 50iD prsno 2. ŽAN TKALEC, 3. MATIC 6ANC Pohvaliti velja plavalke in plavalce za množično udeležbo kljub slabemu vre- menu in organizatorja za dobro pripravljeno in uspešno izpeljano tekmo. Grand prix karate turnir - HYPO POKAL 2001 Mednarodni Grand Prix karate turnir, ki se je predzadnji vikend v sep- tembru odvijal v sportni dvorani v Sevnici je privabil v prijazno mesto pod Lisco kar 288 tekmovalk in tekmovalcev i/ 7 cvropskih drža\ Hrvaške. Jugoslavije. Republike Srpske. Bosne in Hercegovine. Češke republike, Slovaske in Slovenije. Turnir je vzorno organiziral domači Karate klub. Prvi dan so nastopili mladinci in clani v katah posame/no in ekipno, v popol- danskem delu pa so nadaljevali še v športnih horbah. Prikazane so bile zelo kvaliteme borbe. Tudi nastop katašev je bil na izrednovisokem nivoju. saj so nastopili doniači in tuji katasi. ki so v zadnjem letu posegli na nekaj evropskih prvenstvih v sam vrh. Tekmovanje je potekalo po novih WKF pravilih. Na turnirju so nasfopili tudi mladinci izbrane vrste hrvaske karate repre/cntance, ki so na nedavnem evropskem miadinskem prvcnstvu os- Vojili kar 9 medalj in b'ili tretja najuspesnejsa dr/ava tega prvenstva. Na turnirju je še posebno blestel Marko Stopar. član KK Hypo iz Sevnice, ki je bil najuspešnejši tekmovalec tumirja z dvcma osvojenima zlatima medaljama v posamezni konkurenci in eno srebrno medaljo v ekipni kon- kurenci. Marko Stopar je /magal v katah posame/no v članski konkurenci. kot tudi v prestižni kategoriji članov v športnih bor bah do 70 kg. Drugi na- juspešnejši tekmovalec turnirja je bil domadn Rok Črcpinšek, član KK Hypo i/. Sevnice. ki je v športnih borbah zrnagal med mladinci do 75 kg in bil med člani v kategoriji do 80 kg drugi. Od domaeih tekmovalcev se je odiieno odrezal tudi Denis Orač. ki je zniagal med mladinci do 70 kg in osvojil 3.mesto med člani do 70 kg. Velik uspeh pn je naslednji dan tekmo- vanja zabclezil 10-letni Aljoša Orač. ki se je prvič preizkusil tudi v športnih borbah. V kategoriji mlajših dečkov je premagal vse svqje nasprotnike in zaslužcno osvojil 1.mesto. Uspeh je ponovila tudi ekipa mlajših deckov. kjer je v moeni konkurenci kataiev osvojüa 1.mesto. Za ekipo pa so nasto- pili Žiga ^veglič, Domen Vavtarin AljošaOrač. Za izkazano pomoii in sode- lovanje se Karate klub Hypo iz Sevniceiskreno zahvaljuje vodstvu OŠ Savö Kladnik Sevnica. J. Omč SEDMIČ ŠAHIRALIV KOSTANJEVICI V kostanjeviškem gostišču Kmečki hram je prvo nedeljo v septembru potekal že sedmi tradicionalni hitropotezni šahovski turnir za amaterje in kategornike. V sodelovanju s Šahovskim klubomn Triglav Krško to tek- movanje organizirata občinski in krajevni odbor SLS + SKD Ljudske stranke. Tokrat se ga je udeležilo blizu 50 šahistov in šahistk iz Slovenije, eden pa je prišel iz sosednje Hrvaške. Med kategoriziranimi tekmovalci in v absolutni konkurenci je zmagal Marjan Kastelic, drugi je bil Toni kos, • tretji pa Sebastijan Jazbinšek. Med amaterji je bil najboljši Jože Tomažin, drugo mesto je zasedel Iztok Kosak, tretje pa Ivan Robek. 0d leve: Občinski svetnik Francl Štokar v vlogf organizatorja, sahovskl veteran in gonilna sila sevniskega šaha Janez Blas ter Tomaž Žnkleršič, predsednlk ŠK Triglav, tokrat v vlogf sodnika. (I^H^^^P«SAVSKE 1 nsvice na internetu: obzornik.com v_______________________________________J Bl ObzöfniK prOSti ČaS____________________________________________________________________________________________________Št46,septenter2Q01 'JunfitWisti/ca piše:Maruša Mavsar Ljubezenski vohuni in čebelice Prvo svetovno sporočilo: »Pustite čebelice le- teti!« Najbolj skrajšana oblika Vsezemeljskega sporočila*torej brni na ušesa vsem staršem, ki še ne morejo razumeti, da smo hormonska bomba in da nas v veliki meri lahko rešuje predvsem na- jlepša povezava med bitji: ljubezen. Seveda naj staršem zabrni na uho, da imamo radi tudi njih in vse številne tete in strice, ki nam prinašajo darila in nas včasih že zaskrbi, da pravzaprav mislijo, da se ljubezen kupuje. Mislim, da se vsi strinjamo kako bi kupovanje ljubezenskih šepet- anj, dotikov ali objemov povzročilo popolno zmedo in bi ljudje postali roboti brez čustev. Ljubezen kot samoumevna ekonomija? Po tem bolj ali manj razumljivem uvodu se bom nasmehnila. Trdim, da je srednješolska ljubezen izkušnja, za nekatere boleča, za druge osrečujoča, izkušnja, ki jo je potrebno izživeti, kot moramo narediti npr. vozniški izpit. Lahko razpredam o partnerski ljubezni, o1 zvezi med fantom in dekletom, še rajšj bom uporabila izraz - o zvezi med mladim moškim in mlado žensko in poudarim, da so ti odnosi »znotraj para« lahko skoraj idealni, ampak kaj, ko je po- trebno upoštevati še zunanje dejavnike, kot so v primeru našega razmišljanja lastni vzgojitelji, naši starši. Vse se začne z majhnimi kupčki, ki sedijo dcma pred televizijo, se kdaj pa kdaj preselijo na šolsko igrišče, potem pa prebrskajo kako knjigo, da je v šoli vse mirno in zdravju prijazno. Potem pa ti kupčki odkrijejo, da je tako krasno deliti svoje te- žave z drugimi, da je igrati karte s sovrstniki veli- ko bolj zabavno kot osamljeno prestavljati karte po zaslonu računalnika in da je največji žur, ko tr- ije prinesejo kitare, družba pa vpije neko melodi- jo in ji je pravzaprav čisto vseeno ali bodo tudi nocoj zaspani sosedje poklicali intervencijo, saj že vedo, da obstaja velika možnost, da bo orjak, ki naj bi naredil mir, sedel poleg njih in zapel kakšen domači napev. Tukaj sem izpustila vsa možna poživila, saj zatrjujem, da se lahko poje in zabava tudi brez kakršnih koli substanc in je doživljanje družbe tako še bolj interesantno. Potem pa nasle- dnje jutro dobiš pod nos: »Kje si bil, kaj si počel, in predvsem - s kom si se družil?!« Nekateri starši to proceduro opravijo še prede- no se vse začne in ti odprejo vratca na prostost. To se dogaja predvsem do časa, ko ugotovijo, da ti lahko zaupajo, da lahko paziš nase in da se zave- daš posledic, ki jih prinaša slabo in neodgovorno vedenje, no, obstajajo tudi primeri, ko starši inter- vjujajo svoje otroke tudi, ko jih imajo ti že krepko čez dvajset. Nekega dne pa se določena skupina očetov in mamic sooči z drugo resnico: njihov otrok se je zaljubil in se veselo sprehaja po mestu, se poljubl- ja pred obrekovalnimi sosedami in oh in nasploh menda ne ve, kaj počne. In takrat starši tako do- bro vedo, kaj je najboljše za nas, kajne? »Kdo je, kam hodi v šolo, kakšen je po uspehu, s čim se še ukvarja, zna igrati trobento?« itd. In takrat se na vse pretege trudimo, da bi jim razložili, da smo prav zares zaljubljeni in da višja stopnja osnovne sole ni prav nič prezgodnja za take »resne« ljubez- ni. Priletijo obtožujoči pogledi iz soseske, celo učitelji imajo svoje mnenje in človek dobi obču- tek, da ne more imeti niti sekundo zasebnosti, da vessvetiščevsenajslabše vtej mladi ljubezni. Pro- sim vas! Ne odnehajo niti, ko jim zagotoviš, da če človek trikrat izdeluje isti razred še ne pomeni, da je kaj drugačen od ostalih in da se to popolnoma izravna, ker zna tako dobro peči palačinke! Naj nas pustijo na miru, zatežiš, potem pa ti spet pri- leti v nos, da »mi že nismo skupaj koz pasli« in da »starejši že vedo«, kaj vse slabega se lahko zgodi zaljubljenim najstnikom, ki na koncu obi- čajno ostanejo prizadeti. Tudi če nas osnovno- šolske ali srednješolske ljubezni pustijo prazne in se dušimo v srčnih bolečinah, nam nič ne po- maga, če nam zabrnijo, češ, kdo je imel prav, kajne? Ko potem razmišljaš in nisi več tako čus- tveno prizadet in je stopnja ranljivosti veliko nižja, s svojim objektivnim pogledom odkriješ, da so pametnjakoviči morda res imeli malo prav, ampak, saj živimo zato, da delamo napa- ke! Mar bi raje pustili vse skupaj pri miru, ker tvoja ljubezen nima najvisjega IQ - ja, in se potem spraševali, kako bi bilo in kaj vse ste za- mudili? Izrabljena fraza, da moramo delati na- pake, ker se iz njih učimo, stoodstotno drži in jo morajo sprejeti tudi vsi tisti vzgojitelji, ki tako radi nadomeščajo naše spodrsljaje s svojimi iz- kušnjami. Lepo, povejo naj svoje mnenje in to je to! Če pač opazijo, da si popolnoma skrenil s smeri, naj te malo porinejo nazaj, toda ne pre- več, ker se zna zgoditi, da odnosi nikoli več ne bodo isti in zaupanje zlepa ne bo obojestrans- ko. Srednja sola prinese svoje, drugačen pogled na okolje, ljudi in pri nekaterih tudi na ljubezen. Kar je seveda prav, čas teče, mi zorimo in lahko trdimo, da je ljubezen pomembna in zdrava za našo dušcvnost: učimo se sprejemati ljudi z nji- hovimi napakami, se jim vsaj malo prilagajamo, odkrivamo svoje želje na drugačen način in skujemo nek svoj alter-ego. Dopolnjujemo drug drugega in popravljamo napake, skratka, negu- jemo dragocen odnos, ki je lahko lepo prijatel- jstvo povezano z globljimi čustvi. Imejmo se radi. Tudi naši starši so se imeli in tudi mi se moramo imeti tako radi, da bomo nekoč na njihovem mestu in da bomo živahno solili pamet svojih otrok. Ne pozabimo pa tega: lahko smo srečni, da smo tako mladi, sveži.Jepi in pametni, naše mlade generacije so uspešne na mnogih, zelo različnih področjih, torej - pus- timo čebelice leteti - bodimo zaljubljeni! Agencija Lukec obvešča mlada dekleta in fante, da se bo v sredo 10.10.2001 ob 19.30 začel manekenski tečaj v prostorih PPK Lukec Krško na C. 4. julija 38 a. Vse zainteresirane vabimo, da nas za dodatne informacije pokličete na gsm: 041/663-058. Prisrčno vabljeni! ObzorniK EH ŠL46,september2001_____________________________________________________________________________________________________________PsOStJ Č8S Med zakladi Bohorja Ljudska univerza Krško je letos pod okriljem Zavoda RS za zaposlovanje, OS Sevnica, med 19. in 26. avgustom izvedla svoj prvi tabor za Zoisove štipendiste. "Med zakladi Bohorja" (kakor so poimenov- ali svoj tabor) je svoje zadnje počitniške dni pre- živelo 30 nadarjenih ueencev s cele Slovenije. Kaj vse se je v tern času na Bohorju dogajalo, je bilo predstavljeno že v prejšnji številki, tokrat naj bolj govorijo fotografije. Več informacij o dosežkih in poteku tabora pa lahko dobite na spletnih straneh Ljudske uni- verze Krško www.lukrsko.si in v pravkar izda- nem biltenu tabora. Kompletn! »Zolsovcl« Tudl Bohor Ima svoje okno Od slapa do slapa s poinlmi u$ti rebMnlc Tudl noči so bile prekratke Večer ob tabomem ogn}u V Mii gospe Pnrfopr E ObzorniK ObveStila____________________________________________________________________________________________________Št46,september2001 SLS SKD Slovenska ljudska stranka Krško vabi na Tabor SLS SKD Slovenske ljudske stranke, kibovsoboto, 20.10.2001,vdvoraniGolovecvCelju. Za podrobnejše informacije in prijave pokličite tajništvo stranke v Krškem, telefon 07 49 22 744 ali 041 826 465, obtorkihmed 15. in 17. uro. Lahko pa pokličete tudi na naslednje telefonske številke: Kostanjevica, Podbočje 07 49 87 444 Veliki Trn, Raka 041 899 265 Zdole 041 625 546 Senovo 041 739 485 Krško, Dolenjavas 07 47 78 176 ali 041 368 351. Vljudno vabljeni! SLS »»SKD GSM: 041/ 769-SOjJ MmfKmfVw ^^m^m^^ * KRŠKO vsako nedeljo, od 8. do 13. ure - že deveto leto V kompleksu ŠPC DOVŠKO na Senovem v stavbl poleg cvetličarne, marketa, frizerskega safona in gostinskega lokala oddamo v najem POSLOVNIll PtöOSTOR v izmeri cca 40 m 2. Vse informacije so Vam na voljo: GSM 041/682-885 Obzornikoua abuestilna tL_ P TELSAT d.o.O. * CPB 10,8280 BKESTANICA, E-mail: telsat@siol.net, http://www.telsat.si 7§L (07) 49-73-500 MX (07) 49-73-501 Prodaja, montaža, servis GSM: 041/625-406 ^5*5^ VRTNI CENTER & CVETLIČARNA CKŽ 65 a • 8270KRŠK0 • Tel. 07/490 25 60 Fax. 07/490 25 71 VRTNARIJA JELŠE 25 • 8273 LESKOVEC PRIKRŠKEM • Tel. 07/49 74 138 POSLOVALNICA SENOVO Tel. 07/49 79121 OELOVNI ČAS 0D PONEDELJKA DO PETKA 700-1900 V SOBOTO 700 - 1700 V NEDELJO 800-1100 VELIKAIZBIRA - mačice - nagrobni pesek - zemlja za grobove - lončne krizanteme - sveče L^T-lgrcicl MALI OGLASI Reklamni studio redno al! honorarno zaposli več sodelavk in sodelavcev iz okolice Krškega za telefonsko delo, ki je izključno v pisarnl. Informacije na teh: 07 490 2980,031 223 786.______^ Posavski obzornik izdaja Kulturno društvo Obzorje v Krškem za območje občin Sevnica, Krško in Brežice. Posavski obzornik je vpisan v registerjavnih glasil pri Minis- trstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500, z dne 27. 11.1997, prva številka je izšla 15. decetnbra 1997. Giavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Za točnost pod^tkov v informativnih prilogah odgovarjajo njthovi uredniki, v oglasih pa naročniki. NASLOV: p.p. 288, 8270 Krško. Hredništvo: Trg Matije Gubca 3, Krško. Tel.: 07 49 05 570. EI. pošta: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE: Posavski obzornik izhaja enkrat v mesecu, je brezplačen, naročite pa ga lahko na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo za Posavski obzornik 1000,00 tolarjev/letno. ŽR pri APP Krško: 51600 - 678 -72359. OGLAŠEVANJE: Cena za I cm v stolpcu 2.000 tolarjev. V ceni ni zajet 19 odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del ceftiika, ki ga dobite v uredništvu. MALI OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Nenaročene prispevke pošiljajte predvsem po elektronski pošti aii na disketi. zapisane v program- skem jeziku Word. Lahko jih oddate tudi na recepciji hotela Sremič v Kjškem. TRŽENJE: Zavod Neviodunum, Trg Matije Gubca 3. Krško. Tel. 041 -430-774. Grafična priprava in prelom: Grafika Špes - Novo mesto. Tisk in vezava: Delo TČR Ljubljana. ObzorniK tU Št46,septesTfter2001________________________________________________________________________________________________________ObveStJla PAPm^ AERO PAPIROTI Tovarniška ulica 14 , 8270 Krško tel.: 07 488 27 00 fax: 07 488 27 40 e-mail: aero.papiroti@siol.net • nosilne papimate vrečke • luksuzne nosilne vrecke • pakirne vrečke iz papirja • trgovinske vrečke z ravnim dnom • pakirni in ovojni reklamni papirji cestno pad/GtjG novo nu/sio^ tf.dl. MMaTSu-.'SS «O«001 UREJANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte na tel. št.: 07/492 11 45 ali 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041 / 348 704 - g. Saimič Robert Ponudbo smo pripravili samo za prebivalce Posavja. Cestno podjetje Novo mesto Ljubljanska c. 47 - 8000 Novo mesto EO ObzorniK IZBERITE MODRO SVOJO POT Nova premoženjska zavarovanja Z novim naönom zavarovanja hiše, stanovanja in opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeru škode zagotovlll, da vam vse, kar je uničeno, nadomestimo z novim. izbirate iahko med različnimi variantami zavarovanj, ki smo jih prilagodili vašim željam in potrebam. Zavarovanja krijejo več nevamosti, saj smo povečali število rizikov, ki so vkijučeni v posamezne variante zavarovanj. Zagotavljamo vam do 30% popusta pri dolgoročni sklenitvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob istočasnem zavarovanju nepremičnine in opreme. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI 4&k CMKmHIMI lRV0VflMK«yK ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, tei.: 02/233 21 00, faks: 02/233 25 30 IndMduatna prmmož«n|ska zavarovanja: tel.: 02/233 22 91 •-poftta: info@zav-mb.8l, sptotna stran: www^av-mb.sl Vjubjiw, tel.: 01/234 55 00, mrnmj Qradw:, tel.: 02/884 15 91, Mutoiwr, tel.: 02/584 13 60 , C*#». tei.: 03/544 35 04. •Craoj, tel.: 04/236 70 40, Koftmt. tei.: 05/639 88 27. Now» Gortc«, tel.: 05/335 90 00, Now» an—*B, tei.: 07/332 53 30