Omt Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ QTATHJE OPOUKJAIO. da pravočasno obnova paroM- no. S tem nam bosi« mnofo prihranili pri opominih. — Ako io niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno potkninjo. TELEPHONE j CHelsea 3—1242 »Mi Matom fipflfbw Slit, IMS at the P«* Offica U Mmr l«i N. t. wm4n Act «f Cmpm «ff March M 187t. ADDRESS: 216 W. 18th ST^ NEW YORK No. 187. — Stev. 187. YORK, SATURDAY, AUGUST 12, 1939—SOBOTA, 12. AVGUSTA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLVI1. A. HITLER JE OBLJUBIL GDANSKU SVOJO POMOČ GOVOR SMIGLY-RYDZA BAJE VPLIVAL NA FOERSTERJA Amer. delavska federacija o nezaposlenosti Albert Foerster Je rekel da bo Gdansk kmalu re- ? •en. — Napadal je sicer Poljsko, toda govoril je zmerno. — "Hočemo domov v rajh!" je bil klic. Po mnenju tujih diplomatov je bil njegov govor ŠTEVILO NEZAPOSLENIH SE VEČA OD LETA DO LETA Wu ^ington, D. C , 10. avg. — V Zdru- ženih državah nene- homa narašča število moških in žensk, sposobnih za delo Vsi ti ljudje morajo z drugimi milijoni delavcev vred imeti delo, da jim je mogoče nabavljati življen s k e potrebščine zase in za svoje družine. GDANSK. I . avgusta. — Nacijeki voditelj Albert Foerster je 100,000 gdanskim Nemcem, ki so se zbrali na srednjeveške^ Dolgem trgu, sporočil Hitlerjevo obljubo, da se mestu bliža odrešenje in da se bo kmalu vrnilo v Nerfrčijo. V svojem govoru je Foerster izrazil upanje, da ni več daleč dan, ko se bodo Gdančani zopet zbrali in bodo obhajali združenje z Veliko Nemčijo. Foerster, ki je bil dva dni v Berchtesgadenu, kjer se je posvetoval s Hitlerjem, na kak način bi bilo-mogoče čimprej "prinesti domov" Gdansk, je takoj po svojem povratku sklical na največjem trgu veliko zborovanje v protest proti poljskemu "vojnemu >» • ti scuvanju. I ekom govora so poslušalci na vse grlo kričali: Hočemo iti domov v rajh!" Zborovanje je bilo podobno plebiscitu, v katerem je bil samo "da" in no- I boljšanj pa delodajalci iočr-benega "ne." Jasno pa je bilo, da je demonstracije ^ za:posIe dobro vprizorila izborno naučena in izvežbana Hit- "AL n^Wti no°vib* ^ ierjeva (mladina. * i iV • . ," , t? • i i j • kt • I ••L'asi postaja .brznes od dne r oerster je rekel, da je Nemčija s svojo vojaško do dne boljši ter produkcija silo pripravljena priti Gd&nsku na pomoč, ako narašča, ni bilo delodajalcem Poljaki ne prenehajo s svojimi grožnjami. ?treba uiti omh delav- Izvedli bomo vsako povelje," je rekel Foerster T' * S° Jank>. — Naša uradna poročila ks-žejo, da je bilo zaposlenih 42,-513,000 delavcev, 10,873,000 jih je bilo pa sredi maja brez dela. — Meseca decembra je bilo zaposlenih 42,800,000 delavcev. Aka vpoStdvamo to število, pridemo dd zaključka, da leta 1939 ni dala ameriška industri- WASli LXGTON, D. C., 11. avgusta. — Louis Johnson, (poslujoči vojni tajnik je izjavil, da je treba ameriško armado čim najhitreje preskrbeti s potrebnimi letali. V to svrho so dobile razne tovarne za letala in motorje naročila v znesku $85,978,000. Ce se prišteje še stroške za razne druge (potrebščine, bo porabljenih v to svrho sto milijonov dolarjev. Največje posamezno naročilo je dobila tovarna Ulenn L. Martin Co. v Baltimore, ki bo izdelala za $15,815,000 bombnikov. Boeing Aimraft Co. v Seattle, Wash , bo izdelala nekaj bombnikov "izboljšanega tipa", ki bodo leteli z naglico 300 milj na uro. Veljali bodo $8,900,000. Pratt and Whitney divizija United Aircraft Corporation v Hartford, Conn., bo izdelala za $12,320,000 motorjev. V razmeroma kratkem času se bo štitvilo armadnih letal povečalo za tisoč. Policija je zaprla v Rimu urad United Pre**. — Vzrok j e poročilo o Mussolinijevi bolezni. RIM, Italija, 11. julija. — Policija je naročila H. H. EkLnsu, upravitelju rimskega urada United Press in splošno znanemu r vojnemu poročevalcu, da mora Še danes odpoo-vati iz Italije. Nadalje je policija zaprla rimski urad United Press. Tako stroga odredba ni bila v Italiji še nikdar uvedensi proti kakšni tujezemski novinarski agenturi. Baje je dal tozadevno povelje sam mini-Istrski predsednik Mussolini in sicer izaraditega, ker je Unite«! Press razširila po svetu vest, da je ministrski predsednik Mussolini resno bolan in da ga je zadela kap. Ekins je bil v Rimu samo ine*ec dni. Prej je bil član new -vorškega urada. Ekins velja za enega najboljših časnikarjev, ki je tudi izredno dosti potoval. Zanj se bo baje zavzel ameriški poslanik v Italiji. STRAŠEN SAMOMOR NEZNANKE PHILADELPHIA, Pa., 11. avgusta. — V javnem stranišču nekega tukajšnjega parka je neka neznanka .{»olila svojo obleko z ga 1 ono gazolina in za- HERR10T NE MORE V NEW YORK Edouard Herriot je bil pred meseci obljubil, da se bo udeležil "Vzgojnega kongresa za demokracijo." V New Vorku, zdaj je pa pisal Williamu F. Russellu, raivnatelju Teachers College, Columbia univerza, da um to ni mogoče. Herriot, ki je predsednik francoske poslanske zbornice pravi, da zaradi politične krize v Evropi ne more priti v Ameriko. "Demokracije se bodo morale braniti proti napa-osiljeno, nakar jo je morilec ustrelil. Jefferson je mirno priznal strašno dejanje. Povedal je, da je prišel pred tednom dni v Miami, kjer so je seznanil z dekleti. Obljubil jima je sijajno >plačo. Brez o-botavljanja sta šli ž njim. —■ Pred Palm Beach je za vozil na stransko cesto. V samotnem kraju je i>otegnil revolver hi jima tfkazal, naj se ne ganeta. nila Liginemu tajništvu, da se,.. ... . . . . _ , . i _ , - - .... . lVjal je, «a ju je odvedel m da odpove tej časti pri Jesenskem j , , ^....., i_7. zasedanju. Ako Jugoslavija o žgala. Pa-znik, ki je slišal ob ja dela niti vsem onim, ki so mpne klice na pomoč, je vdrl ga izgubili zadnjo zimo. Zda i skozi okno, pa je ni mogel več KANONI NAMESTO BELEGA KRUHA it.., - . . o i -i- KT i. »a isgntnu zadnjo zimo. /ida.i rekel mkake grožnje proti Poljaki. Navzlic temu nh,mo ^ na ^^ kot smo;roSUi ZgoreU je ob Živem ^ pa ae nadaljuje propegandna vojna m na f»beh trili sadnega decembra. B a Š(l>u. V njeni ročni torbici so straneh ao V teku velike vojne priprave. nasprotno. Tzza onega časa se j našli 83 centov, toda nobenc- je ▼ Ameriki Število delazmo-'gn imena afi naslova. Gdanaki naciji ae hvalijo. Srn. ao popolnoma pripravljeni na "majhno vojno** .a Poljako, aaj toliko čaaa. dokler jim ne pride na pomo£ nemška armada. — F-oreater je zaključil avoj govor, ki je trajal 42 minut, z beaedami: "V tej avečani uri ne moremo napraviti ničeaar boljaega, kot da ai zaobljubimo, da bqpno držali skupaj, pa naj pride kar hoče, da odbijevno vaak napad na to sveto nemako ki jih imamo na razpola-fuehrerja "Ni vec daleč dan, ko se bomo tukaj sestali, to-da ne na kaki protestni demonstraciji, temveč bomo praznovali združenje Gdanska z Veliko Nemčijo." Kmalu po svojem govoru se je Foerser odpeljal v Salzburg, kjer bo navzoč pri razgovorih med Joachimom von Ribben t ropom in g^rofom Caleaz-zom Cianom o problemu Gdanaka, zaradi katerega Italija ne želi iti v vojno. B V KARF2ŠTA, Romunska. 9. avgusta. — Romunska vlada bo svoje podanike raje obdarila s topovi kot pa z belb-i krulKwu. Xa Romunskem ne smejo vec mleti prvovrstne pšenice. Preprost narod se bo moral zadovoljiti s koruzno, ječmeno('.t>, ovseno in ajdovo antiko. Večinoma vsa pšenica bo poslana v Italijo, Nemčijo, Anglijo in Francijo, odkoder bo dobila romunska vlada v ta meno topove in municijo. stane pri tem sklepu, bo naj-brže za pre« tednika Ligi nega sveta izbran belgijski delegat. CHRYSLERJA TOŽI Frank B- Rogers toži znanega avtnega niagnata in njegove štiri otroke za $300,000 cm!-škodnine. Rogers je bil manager »velikega C'bryslerjevega nebotičnika v New Vorku, ko ga je milijonar najel, mu je obljubil dosmrtno službo; 6. ju-unija ga je pa zapodil, češ, da so 1m> zahteval odškodnino. M rs s Dunn je postala histerična in začela kričati, vsJed cesar jo je udaril jpo glavi, nato ;pa potegnil iz avtomobila in odvlek« 1 v goščavo. Miss Bolton baje ni vedela, (te jo je tam posilil in umonil. Miss Bolton je imel par dni zaprto v neki >amoim hiši, odkoder se ji je posrečilo pobegniti in obvesti policijo. "OBISKOVALKA" SME OSTATI VAMERIK! . NEWARK, N. J., 11. avg.-ga otroci pregovorih, ker so 31 letna CalKope pu^akis ki baje tudi za bogatine slabi ča-.je pre let* 19^5 sem kot obi-s! m je treba štediti. Po nine- bkova^ka, se je porodila in po-nju Chrysler je vi h otrok je stala dveh otrok y^era; največji nesmisel komu obljubi-^ a„ .....i„.i največji ti dosmrtno službo. adverjis E u m AS NAHODA' ŠPANSKA BO NEVTRALNA so jo obvestili, da ji je ivsled !>osebne kongresne odredbe dovoljeno ostati v Združenih državah. Sem je prišla obiskat s-vojega mladostnega prijatelja avgu- J Xenofona Pilavakisa, katerega že devetnajst let. nato sta se poročilu. PARIZ, Francija, 9. ______. sta- —tMaršal Philippe Petain, iii videla ž ki zastopa Francijo pri špan-j Kmalu naw ^ ski nacijonalistični vladi, se jc Pred nekaj meseci so ji sporo-danes vrnil iz Burgosa ter re-jčili, da je čas njenega obiska kel, da mu je general Franco. že zdavnaj potekel in da ee bo zagotovil, da bo v slučaju ev-Jmorala vrniti na Grško. Zanjo rop»?ke vojne ostala Španska j so je zavzel senator William I nevtralna. Petain je govoril s|8mathefrB ter isposloval, da »Francom prejšnji teden. ,srae v Ameriki trajne ostati. Saturday, August i 2, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY * NARODA" •r'W^) NAJPOMEMBNEJŠI FRANCOSKI NARODNI PRAZNIK ANT NEW YORK, N. JL Yew ii.......r r v ^i iywr auniupt and holuuyi oa Afcnsvmeni "1-TT 2a New York m c«to Iftto .. |7 00 Sa pol M« ................S3 ."4) ................ •§.'»• |®a InnafffTf m eala lato .. IfJU M,.„ mn'ita pol lata ................ da*« fra^afAi kbdbm W PEACKIKOV IZKORIŠČANJE 2ENSK Ko w povapel v Nemčiji Hitler k moči, je bilo ženskam rečeno, naj zapuste svoje službe v tovarnah, trgovinah in uradih Zdravnicam je bilo namenjeno, e delajo zdravnikom brezjpotretme konkurence. ; .. t * ( . Z*iaj je pa v Nemčiji vse drugače. Ženske razna.šajo pi-dma, snažijo ceste, obdelujejo vrtove in vozijo elevatorje. Mo&ki, 6 i ji h delo vrže, so /bili »poklicani pod orožje, ali pa grade utrdbe in delajo ipo muuicijskih in drugih tovarna h, ki obratujejo pod nadzorstvom ministrstva za štiriletni načrt. Tudi v demokratih deželah so sempatam zaposlene ženske, oda tam si delo same izbirajo in ga vrše, če so zadovoljne % njim. V Nemčiji pa ni tako. Plačaoie so sogla*sno z določbami vladnih agencij. 2enske so za isto Idelo običajno od 30 do 40 odstotkov slabše plačane kakor moški. Varted pomanjkanja moške delovne sile je v Nemčiji za poslenih dvanajst milijonov žensk. Ko je Ibila Nemčija še republika, jih ni bilo niti sent milijonov. Pa niti s tem ogromnim »te vi lom delavk (dvanajst milijonov) nacijske dblasti niso zadovoljne. Alice Rilke, druga najvišja uradnica nacijskih žen skih organizacij, predlaga, da bi bile poklicane na delo sploh V»e neporočene ženske. Zaenkrat njen ipredlog še ni obveljal, pa bo najbrž v kratkem. Pomanjkanje delavcev je ipodailjšalo delovni £as. V Nemčiji sioer še vedno velja osemurni delovnik, toda samo na pafHfju. Le malo je delavcev — moških ali žensk— ki bi de-1*U maaj kot deaet ur dnevno. Ponavadi delajo po dvanajst aH še več ur. Hitlerjev delav. minister Seldte je naročil svojim uradnikom *krt>eti, da nc (bo nobena ženska zaposlena več kot deset ur na dam. Po njegovem mnenju štiriinpetdeset urni delov njk ni za ženske preveč, oe ji ni treba vršiti preveč naporne ga dela, če ji ni treba predaleč hoditi na delo in če uživa do l*ro k rano. To se lepo sliši, v bistvu je pa -nemogoče. Hrane, poseb no dobre hrane, Nemčiji manjka. Delavci v industrijalnih središčih in velik A mestih imajo jsvoje borne domove daleč proči od prw?torov svoje zaposlitve, delo je pa vsako naporno, po- ■ scfcno Če ga mora delavee vršiti toliko nr «a dan. DeHvkmn nodijo vsakovrstne "ugodnosti", le najvaž. rejiega jim nočejo dati: namesto deseturnega osemurni delov- Blk. • * -»• Francozi so 14. julija obhaja i 150. obletnico padcu Bastilijc. Letošnja .proslav« je prekosila vse 'prejšnje. Zrakoplovni promet med n,el finančni minister Gjuričič Belgradom in Budapesto. S°vor> v katerem je poudaril , to, da predstavlja ustanovitev 8. avgusta j« -bil svečano c ' družbe 4 4 J ugositjvenski -Čelik" tvorjen v Beogradu direktui značilen korak napredka v du-zrakoplovni promet med Bel- hu sedanje jugoslovanske go-gradom in Budapesto. Ob tej spodarske politike, ki str*n i priliki je dospela v Beograd za tem, da podpre politično in posebna ogrska delegacija z vojaško neodvisnost, pa var-držahiiim podtajniikam Alta- uost Jugoslavije s kar najvišjo jem na čelu. Na vzletišču v'stopnjo ekonomske neodvis-Beogradu je sprejel ogrsko de- uost. Minister Gjuričič je re-legacijo poveljnik jugoslovau-jkel, da-bo v nt*va podjetja ske vojne zračne plovbe general Jankovič s številnimi predstavniki jugoslovanske meščanske in ivojne zračne plovbe. Ogrski gostje so d obiskali tudi Avalo in Oj>lenac. Razvoj industrije v Jugoslaviji. 6. avgusta so se svečano pričela gradbena dela novih velikih industrijskih naprav v Ilijašu pri Sarajevu. Te naprave gradi nova akcijska družba 4'Jugoslo venski ("Vlik", v kateri so zdrnžena že obstoječa državna rudarska in industrijska podjetja v Varešu in Zenici. Ob tej svečanosti je i- Ilijašu (nove visoke peči, nc-ve Martinove peči, nova livai-na jekla itd.) vloženih sto in petdeset milijonov dinarjev, < ločim določa celokupni nov; investicijski iprd^ram "Jugo-slovenskega Celika,> tri sto in l>etdeset milijonov dinarjev. meščanstvo po obstoječih predpisih umaknilo z ulic ter s", poiskalo zavetje. Ves promet je ustavljen. Zastanek prometa je trajal deset minut. Novi kovani denar. Dne štirinajstega avgusta se pusti v Jugoslaviji v promet noto kovani denar, s katerima se mora zamenjati sedanji srebrni denar po petdeset, dvajset in deset dinarjev in pa ni-klov novec po dva, po en in pc l>ol dinarja. Zasedaj se pustijo v promet novi novci po petdeset in dvajset dinarjev v srebru, po dva in po pol dinarja iz aluminijevega brona. — Značilno je to, da da je to prvi denar, kovan doma v državni Ikovniei izključno z domačimi močmi {»o letu dni po otvo* ritvi državne kovnice- Peter Zgaga i) POClTNJCAII IN IZLETIH Čudna je človeška natura. se fpa vrnil. Če bi bilo po mo-Kainole v hrepenenj* sta ra- jem, bi ju že p,vi daji .pob*** je tistemu, ki potu do.-t in užitek, uočim je izpol- domov, njeno hrepenenje brez lepote «lično In radosti. 'jejo ,v staro douiovUio. Opazujem ljudi, ki se od- Zavidam jih za njihove sa pravljajo ua počitnice. Zaslu nje ob slovesu: - o, domovi ZljO Jih |>o težkem, skoro celo- na, ta me bo pozdravila. Tam letnem delu. tiWl r „, •. sc 'no italo Ziveti. Jam je tv** j- Pa se .bomo kopali, - življenje, ne pa kot v tej ne pravijo, - m hodih, v senci srečni deželi. Da, nesrečni de- lezali ter preživeli bre* skrbiš. Res, da se da Zaslužiti, o- va* ziroimi da se j? ^lalo. Tpd« ti- te^len ali uva. G-redo in pišejo karte: — Krasne, je tukaj. Škoda, da Tebe ni iv nasi družbi. Vrnejo se, ne vedri in spočiti, pač pa skoro bolj polomljeni kot so bili ob odhodu. Tega je kriva prehitra izpre-menVba, tega je kriv otlmerjeo čaredse 8 cente. It|;.|i|llllllll|||j!llllllll||||j!llllllll||||.l|||llll|(l| STOLETNA ROŽA NAGLO RASTE CHICAGO, 111., 10. avg. — V tukajšnjem cvetličnjaku i-uiajo rastlino, o kateri gre ljudska govorica, da cvete vsakih sto let enkrat. Stara je 2f» Jet in meseca maja je začela - - ,----—. cveteti, pri tem pa tudi izredno j,e In vsak me po hitro raiste. Steblo se ji je po- 7na ->az Vs«kega po imeiiu daljšalo ivsak dan za tri inče. ko Jih zaprežemo zh oran je teK„ Ui tukaj kot je v domovini. Zavidam jih za sanje, pra-< im, in pomilujem jih, ker se bodo tako kmalu predramili. Teden dni so v domovini, p« že silijo nazaj. So sicer izj« -me, toda brez izjem ni pravila. Ko smo sedeli nekega poletnega popoldne v prijazni Ma sletovi kuhinji nad Mohawk reko v gornjem delu države New York, se od pro vrata i:i vstopi možak pri sedemdesetih letih, širokoplee, trsat, zdrave polti. — Hohoho, — se je zasm.>-J*l» — saj so mi rekli, da bom dosbil ipri Masletovih konapani-jo. No, kilo pa ste? Kdo pa *te? Nobenega ne poznam. Seveda, saj ste mladiči. Pred štiridesetimi leti ni bilo še nikogar tukaj. Pred štiridesetimi, pred petinštiridesetimi leti, ko sem jaz prišel v Ameriko. Kdo naj bi ga poznal? Odkod se je vzel, kam je n^c-njenf Kmalu smo izvedeli, kajti možak je bil precej zgovoren. 1 — Jaz sem Podboj, ("'ali Podboj. Dve sestri imam tukaj — Albrehtovo in Petkov-1 škovo, pa sem ju prišel obi skat. In še brke sem si dal o-briti, da bi me prekmalu ne spoznali. Zato me pa v Kana di vsak pozna. V stari kraj sem namenjen. Zadnjih deset me je že držalo. — Moram iti, moram iti, — sem si mislil, ee ne, ne bom imel miru. In tudi družina me je >ilila, ker so vedeli, da bi sicer strepetai. In tako smo polagoma dognali, da ima ogromno farmo daleč na stiveru Iv provinci Saskaeevan. t^uill Lake se pravi kraju. — Kamor ti nese oko, je sa-jna planjava, samo «polje, — se je navduševal. — In ko žito zori, je kakor morje, kakor, rmeno morje,. j Oči so se mu pa zaiskri. ko je dostavil: — V hlevu imam pa enaj-parov konj. Dvaindvajset konj Delavci so morali na praviti luknjo v stekleni strehi, da ima roža prostor za rast. NAZNANILO in ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo sorodnikom ia znancem in prijateljem žalostno vest, da je preminul na£ tWe in brat — Gerzina ■ • ■ •» Pokojni je bil rojen t Stari rosi pri PortojnJ. rmrt je nagle »mrti v starosti 65 let. V Ameriko je prišel leta 1901. Tmrl je 24. julija, 1J*H> v Couderaport, Pa. Pokopan Je bil v Johnsonburg. Pa!, po katoliškem obredu. SrCna hvala vsem, ki ste ga spremili k večnemu port t k u na 30 mUd dolgo pot -Srana hvala vsem. ki ste ga obiskali na mrtvaSkem odru. Tebi, oče in brat pa Selimo, da ▼ miru port rag m lahka naj Ti bo ameriška grada. Žalujoči ostali: FftANK, LOUIS, JOHN, sinovi; MAR* te ANNAS, Meri; j JAKOB ia Coudersport. Pa., & av^ust^, 1838. ali za žetev, ej, prijatelji, takrat bi morali videti, dvaindvajset konj. . . Možak se je bil razvnel in od navdušenja so se mu pojavile solze v očeh. — Zdaj šele vem, kaj imaiu doma. Dosti je ze povedal o življenju in trpljenju v daljni Ka -nali, in ko smo navezali pogovor na staro domovino, ni bil nič kaj voljan. — Karte se nimam, pa karto lahko v New Yorku kupim. Par dni bom še tukaj, nato pa čez morje, da še stari kraj Ti dim in se poslovim od njeg«. Kajti sei*tV atari odvetnik T^m-rrdi Aittat )pe.'ko Giuve-p-lglu>il, !e r««lko Zttpir-ea *vpjt* stanovanje, kajti uibre ga ne bi sme! zasuie-fhovati, niii^e ne >nie >lutiti, tarec. . Preti vaakitn obiskom kupi v cvetličarni, ki je le nekaj hiš naprej, lepe nageljne. In v tr gov ill i gffbaiiri eel o in zlovolj no poka&ljaje, da ae prodajal ka pUiišno ozira vanj in se ne drame if>ri«Vti pogovora z neprijaznim gospckdoin. Potem gre Tancredi A mat o smehljaje preko ce>te. V veži si stlači v u^esa vato, da hi m* zdelo, da je prehlajen —-sicer pa malce slabo uliM, pri-."tavi vhakokrat v zndrejri. Včanili. kadar Giuseppine ni doma. jo pričakuje v sobici, kjer stoji klavir. LMn po notah in čita nječe podčrkav* tek>tn in se spominja, da je vi-del Uiu>«'|»|>ino prvikrat ko j«* |im*la Tomhi. Tn da je |M»t«*m vsakokrat, ko je ona nastopila, v opero. (}iii>eppiua lTxa .je f>ela N*ee1u>na dama, odpre vrata in Tancredi ji izroči cvetlice. Nato ona poje in se sama spremlja na klavirju. In Tancredi, skoraj popolnoma ogln-aeli Ta nemi i gleda njene ustnice, ve kaj poje: ne le vidi, ne, on glu&ec — znova tudi sli-ii. "Zdaj mi pravijo le Se Militi . . poje Giuseppina in on sil-i njen mehki, nožni glas in sliši orkester, ki apremlja njen krasni jflaK Samo za ta glas še živi skoraj povsem ogluSeli Tancredi Amato. Nekejuju topila jesenskega večera — okna so bila sirom odprta in Tancredi vidi preko str»4i zaliv, kjer -stoje rdeča jadra in beli čolni — vzame Giuseppine note, jih prečita in zo|»ct smehljaje položi na predal. Nato sede za klavir in zaigra. Tancredi gleda njene uatniee toda zaman «e trudi, da bi razume) besede in melodijo. Skuša se »»pomniti vseh oper, ki jih je kdaj »pela. pa ne more spoznati tt-ga, kar zdajle poje. Njegovi nohti se zarivajo v dlani. Ali res, da je gluh! Ali >»a hoče zasmehovati in zdaj i mi je "t!uj me" iz Iskalcev bi-u'fov! Ne, ona noje 44Živeti hočem v snu" iz (foudonovega 44Romea in Juliet." O, gotovo ira zasmediuje, njega glušca. (iiusHppina molči in se smehlja. Rdeča jadra drse iz zaliva. Morda tulijo sirene, ali l*jje .fantič na ulici. Mor ia grozotno rezgeta konj, ki mr. je .-podrenilo. Tancredi je gluh. 4*8e spominjaš tega!?> smehljaje sprašuje GiuseLna. ' 44Ne zadajaj mi ran!" šepetu Tamvedi in strani na rdeče jadre. 44Ne zadajaj mi ran!" Ve, da Giuseppina nekaj odgovarja, toda on ne gleda njenih ustnic. 44Ne zadajaj mi ran,** ponavlja. Giuseppina s» tesno oprimo njegovih ramen. 4*Gluh sem," zavpije "Gluh Klub!" Giuseppinine roke so omah- ga vtakne« v uho, skoraj ne-vit^.io'. Tancredi pogleda v ugledalo. 44 Kadar boui pri tebi, Giuseppina, — si pravi — ga toni uporabljal, da te bom resnično zopet sli*al peti. Ali drugače; Kaj bi bilo še vredno slušati ? Samo pri tebi ga bom uporabljal. In ne vaede h klavirju. 'Kaj bi rad slišal?" vpraša Giuseppina. 4*To>eino molitev." Li zapre oči, kakor je to delal včaisi v operi, ko je hotel le še nje glas slišati.. Giuseppina poje. Preplašen odpre oči. Njen glas zveni hri-pavo. rezko, toni se prehitava- jo. 44Postarala sva se," parvi o-na. Rdeče jadro se je obrnilo in drsi nazaj k osamelemu pomolu. l4,Poj M i mino arijo," profci Tancredi. Ona zaigra. Zadnji takti R a do Wove arije in vene. Počasi. da bi Giu-eppina ne opazila, vzame aparat iz ušes in n«* sliši več glasu, ki je liri pa v — vse je tiho okoli njega. Nemo gleda Giuseppinine ustnice. Velemesto za deset let Eno največjih in najnovejših uspeha. Bil je že popolnoma iz-a tudi najbolj kratkotrajnih [črpan in je hotel zagrenjeno nm-t v Južni Afriki, Gninsfon-jcft rniti hrbet Afriki, ko ga je tain, ki je štelo nekoč nad 140 dobra zvezda privedla na JK>ljc tisoč prebivalec v, Š-feje danes Ki so ga bili potlej vsi prezrli, komaj štiri člane iste družine.; In tam je spravil na dan za- moralo imenovati prav za prav Whitmaaiovo mesto. Dve leti pozneje je štel Gransfontain že 1441,inmi prebivalce^-. V enei^ letu so spočetka izkopali diamantov v vrednosti več nego poldrugi milijon dolarjev. Bilo je veselje živeti v Gransfon-taineu, veleme-tu rudarja W. Njegove hiše so prazne in za plisčeiie. Bogve po kakšnem naključju o vsej dezeh in' , ,, , H J j>reIahko, premalo so za to ce- nili njegovo vrednosti Xiso po celinah. Tir fedn«' po Whitman« Vem odkritju je korakala proti temu kraju anna la več dal, da se dobe tam diamanti. ,.eg o30,(X>0 isknelev zakladov. ja orkester kakor olwlaja vonj rožo. oile. Poteui vzame iz pretlala note in mu jih kaže. 44f\*mica In znova zauliši ckldatjen or-Ginseppini od Taikwla Ania- l koter. Giusepinnin glas, tn ta". i"ita. I mehki, nežui glas, ki ga obdn- 44Pred enadvaj-etimi leti si jo napisal zaine," piše Giuseppina na rob časopisa. Tancredi kima. Oba molčita. "Poj Mimino arijo,*' prosi on. "Slišim jo. saj ni^em čisto gluh." Leta 19*J<» -e je pojavil v tw>-polni'ma zapuščenem ozemlju Afrike, in je začel raziskovati tla. Kopal je sam. kajti vsi tisti, ki so bili pred njim tam, <*o bili razočarani odšli. Niso našli zakladov, ki so se jili nadejali. Toda Whitman je dolge tedne g rebel v zemljo brez Ko so se novo lo^leci prepi*i-čali. da gre zares, os priklicali s veje družine, svoje prijatelje in znance. Ob kontu leta 1927 so se dvigale na prej zapuščenem ozemlju prve kamenite hiše znatnega me^ta, ki mu je transvaalska vlada dala ime 4tGran«fontain" čeprav bi se jI 'GLAS NARODA^ S J poeiljamo v staro j| movino. Kdor ga Ho-4 cc naročiti za avoje J sorodnike ali prijate- ^ j \je, to lahko atori. — | 4 Naročnina za s t a r i ^ 0 kraj stane $7. — V / Italijo lista ne poii- 10 !i«imo. fMtslušali svarilnih glasov, ki so hoteli zadržati nesmiselno | ^ razsipa vanje in r=o nape še kdaj poskusil z varljivo srečo. Romani... Spisi... Povesti F:ie«'• ' » "*••■* ^ * ■■• mm*......................................'MiiiiBiiiiiS&JiEM>LMannr\mmmnimmMBmmBtmto\ imm -t m** t- AM NAUU4VATI OMSIUI^ SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili M A F O Nič več ne govorita o njego vi na-ghišnosti. V-časih prihaja in Giuseppina poje arije, ki jih ima rad, arije iz "Oavalle-rija rusticana," iz *Turandota* in iz <4Boheme*' Pride zima in dež n^preptano trka na okna. Tancredi ga ne sliši. Kadar gre k Gius^ppini, gleda mokri SKRBI - VZROK ŽELODČNIH BOLEZNI WASHINGTON, D. C., 10. avgusta. — Dr. Lav Martin z Baltimore piše v Southern M»-dival Journaiu, da povzročajo skrbi veliico število želodčnih bolezni. Ljudje, ki so takim boleznim podvrženi, so r a združi ji-vi, niso trdnega značaja, ne morejo ja^no misliti ter jih vedno mori ta ali ona skrb. Lju tlak in ^c -snehlja. Vidi, ka-|(|eIll ^ bolehajo na želodcu, ko drsi njegova senca preko na-j ^tuje dr. Martin povs novo pr»-beljene hi^e. Neki WVitinn 5ivleinie — Ti fant i r sen breskrbno živlejnje. — In v Imarsiikaterem slučaju, — do-Tn nekoč — na njegov rojst [Javlja »Iravnik kar tako mini dan — lezi na Giuseppini prebeljene gre dalje. mizi majhno slnSalo, ki je, če mogre». LISTKI. (Ks. Mefiko 144 stran« ............ 7f HALI KLATEŽ (spisal Mark Twaia)____Tic MALI LORD. m Globoko zasnovana povesi o otroka, ki gane odljudnega Čudaka. Deček Je plod amerlfik* vsgoje, ki ne posta rallk med bogatini In reveH, pad pa sna razlikovati ln med dobrim fitlrl sanlmlve črtkss sateUa. MALENKOSTI, w*ml I ▼an AftnM. lit SE JAS LIK Mn spisal Jaksb Ale TRI kajte« ps 15«, 1M In 114 atraai _ M vsak ivesek. VM trija-LM Pisatelj nam v teb trA knjigah opisuje nsodo ta iivljeajo kmetakega tanta, ki ao ga atari-B poslan v »ole. kjer se J« vsdrieval s lastnimi aredstvl ter sdaj laije. sdsj tefje, lenel od iole do flole ter si slednji« priboril v ilvlja-aja m«ato. po katerem Je atremel. Knjlas so plaaao Bvahao. Ob atanJn se bo moral Bta-teU veQtrat sd area nasmejati. KAJ SI JB IZMISLIL DOKTOR OKS. Julea Verna. C eteaaL Cena Menda al bflo pisatelja na greta, ki M imM tako Bro domin jI Jo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, akoro vse njegove napovedi ao ae vresniflle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarin, polit v stratosferi) itd. :ntffi®! 3!5kXWB skoal temo ilvljenja. Vzpenjajo se kvlfiku, s sredi pots omagajo. NAŠA LETA, apiaal MIlan PugeU iS strnnL — Cena ves. ________.7t BrsA.------- M Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pa-glja. ki Je poznal dušo dolcr**koga kmeta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJ A VNA Spisal V. M. Garfiln. 112 stra*L Gena .... JI Junaki tega romana blodijo 1» tavajo skoal temo Ilvljenja. Vspeajsjo se kvlsau, a sredi pots omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH---- NA RAZLIČNIH POTIH -----«» NOVA EROTIKA, spisal Ivan MOKMaN. Trto »0- taaa. 11« atranL Cena -—------ Knjiga vsebuje "mlall, ki ao as rodile v Bo-veku v prvih letih svatovns vojnah. PESMI V PROZI, splsnt dna. Mlilika 111 strnnL Cena___—---- Verna slika pestrega velikomestaega Br-Uenja ln spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spianl ftnatafe Finncs. MM atranL Cena _______________-.............■■■- B To Je m tira na francoske pretekle ln sedanja razmere. V tej knjigi Je slavni tranco-skl pisatelj najbolj drsen ln brsaobnlrea v svoji sabavlJicL FLAT DNA, apiaal LesnM Andrejev, 1»1 atr. Cena .41 Poleg nariovne povesti atavnega rnrtiega pisatelja vsebuje knjiga Be dve. naarsC "Misel v megli" In -Bresdno". pariški zlatar - POŽIGALEC - POSLEDNJI MOHIKANEC PATRIA (povest Is Irska zgWevlne) povesti in slike, 7t strnnL Ceaa - Knjiga vsebuje tri povesti nsiegs prUJnblJa-nega plaatelja, mojstra r oplaovanju. Njegov slog Je lsraslt, njecrre mlati so globoka In mehke. Posebno vs dela. PRAVLJICE. Spisal H. MaJar. Izbrani In ■laga naroda. Gena ................ PRAPREČANOVR ZGODBE -.1 FttlGODBEČEBEUCB MAJE, trd. ven. » PRVIČ MED INDIJ AN CL Povest kritja Amerike. Onaa .............. revolucija na portugalskem — rdeča in bela VRTNICA ptice selivke, M akraat Prgeovori, eseji in miaU slavnega indijsko- ga Student naj bo. — na8 vsakdanji KRUH, spianl F. K Flnigar. M atmnL Cena J» Nal mojsterskl pripovednik an aadl v tok dveh svojih de$lb obilo rtfHamiaa t*1^ PRAVLJICE. Kofotnik. IL svenek. Gena...... .9 PRAVLJICE, H. Major. Cena............... M TURKI PRED DUNAJEM _ TATIČ, splaal Fraass Bevk. Ma ves. M str. Cm .H Nal lzboren primorski pisatelj nam dajo v M knjigi dva povesti, ki jih Je posveti materi. TISOČ IN ENA NOC, s tKkami, velika Udaja. Broi 3 knjige. Oaaa Slovenly Publishing Company 216 WEST 18th STREET : . / .'." , pJ^W YORK. N. V, "O L I § VISDDP.Ntt Yoifi \.t i. Saturday, August 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY* S teboj do smrti toman It Hvljenjv _ Za "(Hm Karoda" priredil L H. Severni tečaj postaja toplejši V zanki jih dvajsetih letih so'stalem po vsej zemlji. Ne sa- Senta čuti, ikako se agane njegova roka iti vidi, kako jasen sijaj prihaja kc njegovih oči. Toda nobene besede ne more vec iaepregovoriti, kajti Henrik jo mora peljati k avtomobilu, ki je že čakal. Eno uro pozneje je bila njegova žena. Sprejela t*a čestitke ženitvan>kih gostov, najprej ipa od duhovnika, ki ju je poročil pred domačini oltarjem v veliki dvorani. Nato pa »o prihajali ra čestitali v dolgi vrsti vsi na-\ zoči. Med teci* je bil tudi Hare Dorneck. Ko stoji pred njo, je lelo Ulwi in v njegovih očeh gori kot kak obup, ko jeelja nerazumljivo svojo čestitko. Senta se komaj zmeni iuiuj. Kaj ji je Hans Dorneck T Njena du£a je last njenega moža, k njemu hite vse njene misli, vsi občutki v iskrenem hrepenenju. "Njegova žena eem! Ljubim ga!" Tako vee vri*kn, v njeni duši. Senta ne ve, kako je vsem navaočim begala čute njena lepota, ne opazi, da oči vseh -z Občudovanjem počivajo na njej, vidi in čuti samo oči svojega moža in v tem. je vsa njena blaženost. Praznična miza je Lila krasno pripravljena in gostje so bili dobro razpoloženi.. Karola Nienvanpova je v odkritem občudovanju gledala Sento. Sama sebi pravi, da ne bo nikdar tako lepa nevesta. Toda Karola Niemamnova je v resnici verjela v Dorne-ckovo ljubezen. Skrivaj stisme roko svojega zaročenca in ga »jub«-znivo ,pogleda, ne vedoč, da je v njeni navzočnosti trpel peklenske bolečine. Z divjo, pekočo nevosčljivostjo gleda Stolbergovo visoko dostojanstveno potsavo, vidi srečno žarenje v njegovih očeh in to ga muči. Kako more ta človek tako vej-ranmo srečen iz^ie^lati. Ali >i domišljuje, da ga Sentc ljubi? Potem je v veliki zmoti, kajti njeno srce je njegovo, .-amo njegovo, četudi se je silila, da je mimo njega gledala hladno in tuje.. In Dorneck ima občutek, kot da imora napraviti nekaj prav neumnega, da zaduši morečo ljubosumnost. Ko bi imel ^ri ««*bi kako orožja ki vtsrelil moža, ki se je drznil tako srečno sedeti poleg Sente Ob (njeni strani ni smel biti srečen, ni smela biti njegova. Kako zadoščenje bi bilo njega umoriti, predno bo Sento kot j*vojo ženo privil k sebi. Misel, da ima Henrik Stolberg pravico do S^nte, mu potisne v zatohli bolesti globok vakiih iz njegovih prsi.. Karola sliši njegov vzdih in ga prestrašena pogleda. *'Hans, ljubi Hams, kaj ti je T'* Ha na prisili speeen naemeh na svoj obraz. 44Nič, niČ, ne zmeni se za mene; naenkrat me je pričela glava strašno boleti." 44Of moj dragi, počakaj, daan ti yvoje mazilo za migreno, !tV>goče ti bo pomagalo!" Karola brska po svoji ročni torbici, Hans pa gleda njene i »rs tolike, voglate poteze njen pusti obraz, v katerem so bile l»i|*e >amo oči, ki jih je povesila na svojo ročno torbico. Naenkrat pa če Hans glasno in hripavo zasmeje. Njegov smeli t;avrši čea muzo, da vsi prisluhnejo in ga pogledajo, tudi Senta in Henrik. iSev^Vla ga tudi Karola prestrašena pogleda. liana opazi, da sra vsi gledajo i« se šele sedaj zave, da se je tako glasno zasmejal v svoji bolečini ter zašepeče Ka-roli na uho: "Smejem po le, da ne bo nikdo opazil, da me glava tako strašno boli; prosim te, smejaj ee tudi ti, da ne bodo ljudje postali tako pozorni." Tedaj tudi Karola pokorno skuša smejati se, medtem pa mu da mazila za migreno in Haus se ga pokorno posluži Henrik in Scirta se ^pogledata. "Uboga Karola!" pravi Renta tiho. . Tfenirk stisne nieno roko. "Torej ne hi hotela biti na njenem mestu?" 44Za božjo voljo ne! Oh, Henrik!" Prikrita nežnost je v njenem glaeu.. Zopet zažari njegov pogled v njene oči in zopet j»e Senta strese.j In gostje jima ne puste časa za njuno srečo, rata i»ren«*ti, kar »pada k ženitovanju. Občutiti sta morala tudi, kar so občuti L tudi drugi n ovoporenči, da imajo že-»itvanjski običaji na sebi nekaj barbarskega. Toda vse to preneseta do konca, ko je bil čas, da se Senta preobJece za pot. Henrik ji zašepeče, da je za njo čas, da odide. Ker so lavno pospravljali mize, je mogla neopažena izginiti. Henrik še ostane in zakriva njen odhod. Očetu je samo ponudila roko za slovo, ko gre mimo njega in oče ji zašepeče voščilo za »rečno pot.. Ssfno en gost jo opazil, da je Senta odšla; Hang Dorneck. In ko jo vidi, kako je odšla, tedaj ve, da mora za vsako ceno ie enkrat i njo govoriti, predno odpotuje s svojim možem. Dosed va se mu, kot bi mogel dbdržati njeno ljubezen, ko bi jo mogel enkrat zaprositi, da ga ne pozabi, da rmi odpusti. Povedati ji je hotel, kake muke je danes prestal in to jo bo &n«bčalo in ji bo zopet ogrelo njeno hladnost. Njeno ljubezen mora zopet Andi t i, ker je postala last Henrika Stolberga. Toda njeno sire je bilo njegovo, mora biti njegovo za vse Čase. Bodočnost ga mora Odškodovati za vse muke, ki jih je pretrpel., Karli zaiepeče na uho: "Za četrt ure bi se rad odstranil, Karola, in bom pogledal Sko mi more kak sluga preskrbeti kak aspirin. Oprosti mi za trenutek. Ksj-ola ga v veliki skitn pogleda. . "»Ali naj grem s tdboj, Hans T" "Ne, ne; samo ostani, hočem neopazen izginiti. V četrt ure a nam, da se vrnem brss glavobola." Karola mu stisne roko. . "Kako ss mi «mi1H, moj liabi!" Njeno sefoost pa komaj občuti in izgine. (Nadaljevanj* prihodnjih) učenjaki v Arktiki opazili zanimiv pojav: južna meja ledenih polj se /je premaknila znatno proti severu. Temperatura se je dvignila, ribe in druga bitja, ki morejo uspevati le v nekolFko toplejši vodi 6i Iširijo svoj "življenjski prostor" ios«0 km, jiv-ki teče po jugozapadneni robu tomobila 108 km, letala li.'iO km, ODPLUTJA — AVGUSTA 15. avgusta: Nleuw Amsterdam ▼ Bolougno 16. avgusta: Deutusclilanil ▼ Hamburg Ayultania t Cherbourg Norm*mlie t Havre 19. avgusta: Clunnplaio t Havre 1TJ. avgusta: Kuroi« v Bremen Vuk-anla t Trat —1. avgusta : Hamburg ▼ Hamburg Queen Mary t Cherbourg -4. avgusta : I le «le France t Havre 'M. avgusta: Mauretania ▼ Cherbourg JO. avgusta: Bremen v Bremen 30. avgusta : Normamlie v Havre Aquitania t Cberboum LEPOTICA PRED 2000 LETI Združenih držav, so našli mu-enke nove klimatske periode, mij0 hidijanske lepotice, živeče ki ee

opolno žensko. Esther je umrla, ko ji je bilo 20 let in ko je bila v cvetu avoje lepote. Tudi vsi učenjaki, ki so pregledali njeno mumijo, se strinjajo v Čudna nezgoda se je pripetiia tem, da je bila to res popolna angleški križarki 44Newcastle'* ženska. Imela je vseh 3'2 zob, KAJ LAHKO STORE ČEBELE? tojiovske krogle 4.'>20 km in krogle iz puške 3240 km na uro. Hitrosti rekordi pa znašajo: s parni kom 53.7 km, z vlakom 131.4 km, z motornim čolnom 151 km, z avtomobilom 47.~j km. RADE PISARIJO AM BR 11M i K, Pa., 9. a.vg.— V tukajšnjem mestu živi Mrs. A. Engstrom, ki ima štiri sestre |m» raznih krajih Amerike. Odkar so se sestre ločile — tega bo že štirideset let — si neiiclioina .pisarijo. Pisale so si nad stMlemnajst tisoč pisem ter potrošile za poštnino nad osem sto dolarjev. — Pišemo si stvari, ki samo nas zanimajo, — z letalom |>a 597 km na uro. Hi- je r^kla Mrs. Eiigstrom. — Za trostni rekord dirkalnega ko- idru^e ljudi so ta pisma brez 71 ja znaša (il km na uro. ,pomena. blizu vojnega pristanišča Pori- meja vrfnega ledovja se je bila[!a;idiJV Knaaita je naenkrat nomaknila dalee proti severu.IfIia.klilcftl Prej so bili lososi vzhodno je bd od le tel dobra dva ki- Barenstsovesra morja ncwiani, danes se pojavljalo v Karskeim morju. Ta pojav, da se splošno temperatura dviga, opazujejo v o- "tll||,|i.|tlllll|||hj(|||tlll||„ ..tlllllllli.. Hllllll iniiii*>>|iiiuiiiin,|iiiiiiriiti«,|iiii|U|iiii!i|ii„m lometra daleč na morje, kjer si *je izbral rešilni čoln križanke za ivojo trdnjavo, od koder je jel srdito napadati (posadko križanke. Posadka si je pomagala kakor je vedela in znala, toda vse je bilo zaman. Čebele so (kmalu postale zmagovalke na bojišču in poveljnika kri žarke so celo prisilile, da je odre-'dil, naj začne radiotelegrafisti svileno mehko polt. Bila je zelo vitlka in krasno razvita. V grobnici so našli mnogo žens kii. okraskov in nakita, ter 3 m dolgo iz las apleteno vrv. To je bil glavni okrasek pred 20(H) leti živeče leipotice. ČLOVEK ALI NARAVA? Človek se poti i za rekordi, hoče posekati hitrost vetra, moč elementarnih sil, hoče premagati ,prirodo. Brzinski Društva, ki nameravajo _________________o_____r_____r_______ _____ Vse mo | prirediti dramatične pri- oddajati klice za pomoč. Take. rekordi človeka pa se ne dado |so prfklicati s kopnega voja- Uiti primerjati z brzinskimi reško četo. kordi, ki jih najdemo v priro reditve, opozarjamo na: IGRE id jih imamo v zalogu drama r 1 dej. ........ JU Hwr«J v RictiKoada. C ---M narodna pravljica r 6. dejanjih ................... .4S >v» aaaje mm MUsvftsv n-