Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, */» strani din 250—, 'lit strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Izhaja v a a k o aredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16 —, četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovnl račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Maribor in Ptui v ospredju tedenskih dogodhov V zadnjih tednih političnih počitnic v naši državi je Slovenija v ospredju z važnimi prireditvami, katere niso pritegnile v krog gledalcev ter občudovalcev le domačine, ampak občinstvo iz vseh delov države ter iznozemstva. Oči celotnega katoliškega sveta so bile v minulem tednu uprte v Ljubljano, kjer se je vršil veličasten kongres Kristusa Kralja, kateri je vtisnil lepi slovenski zemlji pečat trajnosti. Tekoči teden sta otvorili za štajerske kraje znameniti in pomembni prireditvi v Mariboru in Ptuju. Osmi Mariborski teden Z drevoredi zastav okrašeni Maribor se je postavil zadnjo soboto s slovesno otvoritvijo VIII. Mariborskega tedna, kateri obeta pri sončnem vremenu najboljši obisk iz naše države in sosednje Nemčije. V zastopstvu g. bana je otvoril okusno z obrtno razstavo prirejeno prireditev načelnik banske uprave g. dr. Trstenjak. Številne odlične osebnosti iz krogov uradni-štva, duhovščine, vojaštva in zastopnike organizacij je pozdravil predsednik Mariborskega tedna g. dr. Fr. Lipold, kateri je uvodoma pozval navzoče, naj zakličejo trikratni živijo kralju Petru II., na kar je zaigrala vojaška godba državno himno. Po pozdravu je sporočil predsednik Mariborskega tedna, da so poslali k otvoritvi brzojavne pozdrave g. predsednik senata dr. Anton Korošec, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Krek, škof dr. Tomažič, ljubljanski župan, zagrebški ter ljubljanski velesejem in Putnik iz Beograda. Za predsednikom je izrekel v imenu mestne občine g. župan dr. A. Juvan zahvalo vsem odbornikom Mariborskega tedna, trgovcem, industrijcem in obrtnikom, kateri požrtvovalno sodelujejo že osem let pri razstavah Mariborskega tedna in ustvarjajo ter razširjajo Mariboru ugled in dobro ime. Odlični gostje so si ogledali veliko tekstilno razstavo v unionski dvorani in obrtno v vseh treh nadstropjih dekliške šole v Cankarjevi ulici. V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je presenetil Mariborski teden številne obiskovalce s čisto novo prireditvijo z nastopom slovenskih narodnih noš, katere so izvajale narodne običaje na železničarskem športnem igrišču, kjer je nastopila pred tedni naša mladina ob priliki mladinskih dnevov. Že pri prvem nastopu v soboto je občudovalo nastop skupin narodnih noš iz raznih krajev Štajerske, Prekmurja in Bele Krajine 8000 gledalcev. fOOiefni ¡ubile! v Plutu Za obmejnim Mariborom ni hotel za-ostati starodavni in zgodovinsko tolikanj znameniti Ptuj z mogočno proslavo sedem -stoletnice obstoja minoritskega samostana, ki je bil ter ostane za Slov. Štajersko največje verske in kulturne važnosti Pred kongresom tretjerednikov Ptuj je pričel svojo veliko prireditev že v petek, 4. avgusta, zvečer z dobro obiskano uprizoritvijo Petančičeve igre »Kuga« na okrašenem ter prostornem samostanskem dvorišču. Pozornica, ki je bila nalašč zgrajena za to igro, predstavlja minorit-ski samostan s cerkvijo in ji je dajala posebno privlačnost za gledalce bogata razsvetljava. Omenjeni ter izbomo posrečeni igri je sledil v soboto otroški praznik, kateri je privabil na Minoritski trg 3000 otrok s Ptujskega polja, Haloz in iz Slov. goric. Zbrani mladini je govoril p. Inocencij Končnik. Prihod šibeniškega škofa p. Hie-ronima Milete je pozdravila mladina z ljubkim mahanjem z robci. Škof je blagoslovil novo zastavo Marijinega vrtca z Dor-nove. Sledila je slovesna škofova sv. maša, pri kateri so peli otroci v srce segajoče evharistične hi Marijine pesmi. Popoldne v soboto je bil na istem prostoru slovesen blagoslov, nato je bila uprizoritev »Kuge« za mladino. Takoj po končani predstavi so se zbrale ljudske množice na Minoritskem trgu za nočno procesijo z Najsvetejšim v siju pla-menic. Presv. Rešnje Telo je nosil ptujski prošt g. Greif, narod pa je prepeval nabožne pesmi. Krog ene ure v noči se je vrnila procesija na Minoritski trg, kateri je kar migljal od gorečih plamenic. Pred sv. mašo je v navdušenem govoru orisal očiščujoči zgled sv. Frančiška in delo njegovih ustanov g. p. Odilo Hajnšek. Sv. mašo je daroval g. prošt Greif. Ob koncu službe božje, katero so povzdigovale goreče plamenice, je zaorila proti nebu iz vrst vernega ljudstva zahvalna pesem za vse dobrote, katere so prejeli štajerski Slovenci v teku 700 let od 'očetov mino-ritov. Veličasten potek kongresa Glavna prireditev je bila v nedeljo, dne 6. avgusta, predpoldne in popoldne. Ob šestih zjutraj je bila v minoritski cerkvi sv. maša in obhajilo tretjerednikov. Kmalu po jutranji službi božji se je začel Minoritski trg polniti z ljudskimi množicami, katere so navdušeno sprejele mariborske- Nad al,je van je na 2. strani f Lfublfani - ? Noski! Dva kongresa sta se vršila istočasno. Oba v središčih slovanskih narodov. Eden v središču največjega slovanskega naroda: v Moskvi. Drugi v prestolnici številčno najmanjšega slovanskega naroda: v Ljubljani. Na obeh je zvenela slovanska beseda, slovanski vzkliki so kipeli kvišku, slovanska pesem je polnila ozračje. In vendar kakšna razlika med obema kongresoma! Duh, ki daje življenje, povzročuje mišljenje, narekuje delovanje, je bil različen. V Moskvi na kongresu brezbožnikov je govoril Bogu, veri in cerkvi sovražni duh. Duh, ki zanikuje Boga in se punta proti njemu. Duh, ki ponižuje človeka do živali in pod žival. Duh, ki vceplja poganstvo v srca posameznikov in v dušo naroda. Duh Antikrista. V Ljubljani pa je vladal Kristusov duh. Kristus kraljuj poedin-cem in človeškemu občestvu: to je bila misel, ki je prevladovala na vseh prireditvah ljubljanskega kongresa. Živel Kristus Kralj: ta vzklik je kipel proti nebesom iz grl tisočerih in tisočerih. Kongresa v Moskvi in v Ljubljani sta bila prireditvi dveh front, ki. sta v neprestani borbi med seboj ter se boreč širita po svetu. Pred dvema letoma je nadškof dr. Jeglič na velikem zborovanju mož in mladeničev v Celju govoril o teh frontah. »Satan ima že svojo fronto,« tako je vzkliknil nekaj dni pred svojo smrtjo, »pa ima tudi Kristus svojo fronto. Toliko pogumne mladine, toliko mož iz vseh vrst, ki ste tu zbrani, to je Kristusova fronta.« Kako bi se radoval veliki škof Jeglič, če bi bil doživel ljubljanski kongres Kristusa Kralja, to velelepo in prekrasno uspelo prireditev Kristusove fronte! Saj se zastopniki raznih narodov in držav, ki so se udeležili ljubljanskega kongresa, niso mogli dovolj načuditi in dovolj pohvaliti versko gorečnost slovenskega ljudstva in njegovo brezpogojno vdanost Kristusu in njegovi Cerkvi! Oba kongresa — ljubljanski in moskovski — nista samo hipni manifestaciji dveh nasprotujočih si sil, marveč bosta trajala naprej v svojih učinkih in sadovih. Iz Moskve se bo brezbožniška propaganda razmahnila ne samo po Rusiji, marveč po vsem svetu. In z njo se bo širil duh, ki je nesreča za poedince in človeštvo, posebej še za slovanske narode. Duh mržnje, sovraštva :n borbe med stanovi, narodi in državami. Iz Ljubljane pa je zavel po slovenski domovini in tudi med druge katoliške narode osvežujoči val Kristusove resnice in ljubezni, ki edina more rešiti človeka, državo in svet. Naj bi ta val, ki je na ljubljanskem kongresu objel tisoče in tisoče slovenskih src, zajel vso dušo našega naroda! Kristus Odrešenik in Kralj, bodi neusahljiv vir naših moči! Nerodni tabor v Slov. Konjicah! Dne 2,7. avgusta t. 1- bo v Slovenskih Konjicah vdih narodni tabor na katerem govorita slovenska ministra, senatorji in narodni poslanci. Organizirajte po vseh občinah Cim obilnejšo udeležbo! ga škofa dr. Tomažiča, kitajskega škofa Čenga, kateri je obiskal z ljubljanskega kongresa Maribor in od tam Ptuj, ter oba slovenska ministra dr. M. Kreka in Fr. Snoja. Med sprejemom odličnikov na Mi-noritskem trgu so se zbirali pred kolodvorom udeleženci za sprevod, ki je krenil k slovesni službi božji. Na čelu sprevoda je jezdila konjenica v narodnih nošah in člani fantovskih odsekov, za njo so korakali fantovski odseki, mladci, dekleta in mladenke v krojih, gasilci, sledile so narodne noše, tretjeredniki, članice Marijinih družb, zastopniki raznih organizacij in lepe skupine na okrašenih vozovih. Mino-ritski trg je sprejel na tisoče in tisoče ljudstva. Slovesno službo božjo je opravil naš škof dr. Tomažič, kateri je pred sv. mašo imel krasen verski nagovor, v katerem je opisal obnovitveno delo sv. Frančiška v času, v katerem je deloval, in je pokazal na slič-nost današnjih dni s Frančiškovo dobo. Sv. maša je bila spremljana od ljudskega nabožnega petja. Po sv. maši je otvoril kongres tretje-rednikov ptujski gvardijan g. Mirko Godi-na s pozdravom na vse navzoče odličnike ter vernike in s predlogom, da se pošlje vdanostna brzojavka kralju Petru H. in pozdravni brzojavki predsedniku senata dr. A. Korošcu ter banu dr. M. Natlačenu. Navdušeno sprejetim brzojavkam sta sledila govora g. Mihelčiča in urednika »Slovenca« Fr. Terseglava. Prvi je govoril o verskem življenju v družini, drugi o zemeljskem življeniu tretjerednikov. V nedeljo popoldne ob treh se je vršil na samostanskem dvorišču velik koncert ljutomerskega in ptujskega pevskega okrožja, pri katerem je pelo 300 pevcev pod vodstvom predsednika Pevske zveze g. inšpektorja Marka Bajuka iz Ljubljane. Slovesno proslavo 700 letnice sta zaključili ponovitev igre »Kuga« in umetna razsvetljava mestnega parka. V NAŠI DRŽAVI Predsednik vlade z več ministri pri g. lr. A. Korošcu. Predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, ki se mudi na Bledu, je obiskal 5. avgusta opoldne g. predsednika senata dr. A. Korošca, kateri je na letovanju v Begunjah na Gorenjskem. Obenem s predsednikom vlade so prišli v Begunje še zastopnik prometnega ministra in minister brez listnice g. Džafer Kulenovič, poštni minister Jovan Altiparmakovič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Rajakovič in minister za kmetijstvo inž. Nikola Bešlič. Predsednik senata g. dr. Anton Korošec je vse pridržal na kosilu, ki se ga je udeležil poleg navedenih še bivši minister g. Ma-garaševič. V zgodnjih popoldanskih urah je prišel v Begunje k predsedniku dr. Korošcu tudi minister za gozdove in rudnike g. Ljubomir Pantič. V DRUGIH DRŽAVAH Okrog pogajanj za zvezo: Anglija, Francija, sovjetska Rusija. Čitatelje smo že seznanili z dejstvom, kako se vršijo v Moskvi dolga pogajanja za sklenitev trozve-ze Anglija, Francija in Rusija, ki bo protiutež zveze Nemčija, Italija in Japonska. Moskovsk" pogajanja so z vsem zavlačevanjem od ruske strani toliko napredovala, da je odpotovalo kot na zaključek poga- janj za sklenitev trozveze angleško-fran-cosko vojaško zastopstvo 5. avgusta v Moskvo, kjer bodo začela še pogajanja treh generalnih štabov bodoče trozveze. Sovjetski diktator Stalin je izrazil željo, da se osebno sestane s francosko in angleško vojaško komisijo. Srečanje med Stalinom in predstavniki velesil bo pri slovesnem sprejemu, ki bo prirejen v moskovskem Kremi ju na čast obeh vojaških odposlanstev. Vožnja do Leningrada bo trajala pet dni. V znamenju resnosti položaja. V minulem tednu je bil angleški parlament poslan na poletne počitnice. Prejšnja leta je večina članov vlade in parlamenta prebila poletni odmor v tujini. Letos pa morajo angleški ministri ob parlamentarnih počitnicah do začetka oktobra ostati v Londonu. Angleški poslanci so naprošeni, naj ostanejo vedno v zvezi s predsedstvom ff položaju f Španiji Dokler je divjala v Španiji državljanska vojna, smo videli krog generala Franca zbrane: falangiste (fašiste), monarhiste ter krščanske demokrate. Vse te skupine so se zmagovito bojevale pod skupnim imenom »nacionalisti« proti levičarjem, kateri so združevali pod skupno rdečo zasta- zbornice, da bi se mogla v primeru potrebe sklicati izredna seja. Če bi dopuščal mednarodni položaj, bi imeli v Angliji volitve 21. oktobra. Radi občega vznemirjenja ter še vedno grozeče vojne nevarnosti pa še ni glede volitev nobene končnoveljav-ne odločitve Del vlade je sploh za odložitev volitev pri sedanjem položaju in hoče posnemati Francijo in podaljšati delovno dobo sedanjega parlamenta za dve leti. Za razpis volitev je le opozicija, ki si mnogo obeta od volilnega boja. Našteti ukrepi angleške previdnosti so znamenje, da je položaj v Evropi zelo resen. Fotografija nove češke vojske. Ko je zasedel Hitler Češko in Moravsko, je dal obljubo, da se bo osnovala za vzdrževanje reda in miru v tako zvanem pokroviteljstvu ali protektoratu nova češka vojska. Vrhovni poveljnik te armade bo predsednik protektorata rajhovski Nemec Neu-rath. Nova češka vojska, ki bo štela 280 častnikov in 7000 mož, se bo rekrutirala iz bivših članov češke vojske, njihove vrste pa bodo izpopolnjene s prostovoljci, ki se bodo morali obvezati za 25 letno službovanje. Predsednik oeško-moravske vlade Čeh Hacha bo vodil upravne posle nove armade, koje poveljnik bo generalni inšpektor ali nadzornik s sedežem v Pragi. Generalnemu inšpektorju bodo podrejeni inšpektorji v Pragi, Brnu ter Kraljevem Gradcu. Veliki manevri italijanske in nemške armade. V minulem tednu so pričeli v dolini reke Po veliki manevri italijanske vojske, v katerih preizkušajo vsa moderna tehnična sredstva na podlagi najnovejših izkušenj, katere so prinesli v Italijo italijanski prostovoljci, kateri so se udeleževali dolgotrajnih bojev na strani generala Franca v španski državljanski vojni. — Nemška oborožena sila si je izvolila za mane-versko področje vso severozapadno Nemčijo. Glavni namen nemških vojaških vaj je obramba omenjenega ozemlja pred zračnimi napadi. Šef nemškega generalnega štaba je povabil na vaje samo italijanske generale in šefa madžarskega generalnega štaba, vsi drugi tujci so pa tokrat izključeni kot opazovalci. Bilanca napadov irskih strahovalcev. Irci imajo sicer samostojno državo, a zahtevajo, da se pridruži Irski tudi protestantska irska pokrajina Ulster in povsem zgine z Irske angleško vojaštvo. Ker navedenih zahtev noče izpolniti Anglija mirnim potom, se je osnovala tajna straho-valna in dobro razpredena organizacija, ki se imenuje »Ira« in hoče Angleže z napadi na javna angleška poslopja prisiliti, da ustrežejo njihovim zahtevam. Napadi ali atentati »Ire« so se tako razmnožili, da je izdala angleška vlada poseben zakon proti irskim strahovalcem ali teroristom, kateri so zagrešili od 18. januarja do danes v šestih mesecih 127 atentatov in so obsodila sodišča prijete krivce na 604 leta zapora. vo: komuniste, socialiste, anarhiste ter liberalce. Po zmagi nacionalnega tabora nad rdečim so se začele zmagovite nacionalne skupine krhati ter si nasprotovati. General Franco je kot poglavar boljševizma osvobojene Španije preveč zaposlen z vladnimi posli in radi tega je začela ti- ščati v ospredje nujnost imenovanja novega ministrskega predsednika in vlade. Pri tem vprašanju so se pojavile velike težkoče. Najmočnejša veja med nacionalisti so fa-langisti ali fašisti, katere vodi dosedanji notranji minister Suner, ki je zet generala Franca. Proti Suneru so pa vsi generali, kateri so pomagali Francu do končne zmage. Generali zahtevajo spremembo notranje in zunanje politike. V notranji politiki so proti vsakim fašističnim poskusom in za obnovitev monarhije; v zunanji politiki pa proti navezan ju Španije na usodo Italije ter Nemčije ter za strogo nepri-stranost. Nasprotstva v bivšem nacionalnem taboru skušajo izrabiti zase komaj premagani rdečkarji, katerim se pridružujejo ponekod že tudi vojaki, ker so nezadovoljni radi znižanja porcij hrane in mezd. Pojavljajo se že tudi letaki, ki napovedujejo skorajšnji izbruh protirevolucije. V mestu Bilbao so morale fašistične čete razorožiti redno vojsko, med katero se je širil upor. Po španskem uradnem poročilu je »neka banda rdečih« napadla tri kilometre daleč od Talavere poveljnika španske nacionalistične garde in madridskega policijskega inšpektorja generala Gaberdona. Napadalci so napadli poveljnika s streli iz zasede, ko se je peljal mimo v avtomobilu. Poveljnik Gaberdon in njegov šofer Dies sta bila pri tem napadu ubita. Da so povojne homatije v Španiji resnega značaja, dokazuje dejstvo, da je Le ključavničar zna napraviti ključ kakor more perilo čisto opran le dobro milo. Terpenlinovo milo Zlalorog da goslo belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanija Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijelno poduhlevo in oslane dolgo Irdno. ■ ■ ■ ■ • "v- španska oblast popolnoma zaprla špansko-francosko mejo za ves promet. Prepovedan je vsak uvoz tujih in izvoz španskih časopisov. Na generalu Francu je sedaj ležeče, če bo kos povojnemu položaju z usmerjanjem pametne notranje in zunanje politike, katero bo morala zasledovati nova vlada, ker sicer bodo brezplodni prepiri v taboru nacionalistov pomagali do nevarnega drugega porasta komaj zlomljenim a najbrž še danes na tihem združenim rdečim Po najnovejših poročilih bo prevzel vodstvo falangistov general Franco in bo poskušal pritegniti k sodelovanju tudi nasprotnike sedanjega režima ter izločiti preveč napete člane dosedanjega vodstva falange. Nov polofaf na Dallnem vzhodu Preokret pri pogajanjih v Tokiu V našem listu smo pisali, da sta se v Tokiu pobotali po dolgoveznih pogajanjih Anglija ter Japonska in se je Anglija zavezala, da ne bo podpirala več kitajskega maršala Čangkajšeka v nad dve leti trajajoči japonsko-kitajski vojni. Tolika popustljivost Angležev je presenetila ter razočarala Kitajce ter vse one države, katere so proti brezobzirni osvojevalni politiki Japoncev. Angleško obljubo o nevme-šavanju je v prilog Kitajski oblažil predsednik Združenih Ameriških držav Roose-velt, kateri je odpovedal Japonski 1. 1911 sklenjeno trgovinsko pogodbo. Ta Roose-veltov korak je povzročil zastoj v angleško-japonskih zaključnih pogajanjih v Tokiu. Japonska se je postavila na stališče, da mora priznati Anglija na Kitajskem samo japonsko valuto ter da mora izročiti severno-kitajski japonski vladi vse srebro, ki je shranjeno v bankah v angleških četrtih (koncesijah) od Japoncev zasedenih kitajskih obmorskih mest. Anglija pa priznava kitajski dolar kot plačilno sredstvo v zasedenem ozemlju in je ravno priznavanje kitajskega denarja v od Japoncev osvojenih kitajskih pokrajinah ter mestih najtrdnejša zveza Anglije z maršalom Čangkajšekom. Japonci so prepričani, da igra Anglija glede kitajske valute vlogo zavlačevanja in obstoja nevarnost, da bodo tokijska pogajanja popolnoma zaspala. Zgoraj omenjena prekinjena tokijska pogajanja so nadaljevali v japonski prestolnici v tem tednu. Kot pritisk na potek in ugoden zaključek teh pogajanj so zbrali Japonci v bližini angleške kolonije na Kitajskem Hongkong čete. Japonsko ogroža- nje Honkonga zasleduje dvojni cilj. Ena japonska ofenziva bi naj zasedla vse ozemlje, katero meji na angleško kolonijo. S tem korakom bi Japonci angleški Hongkong povsem obkolili in odrezali od sveta. To bi štorih v primeru, ako bi se sedanja pogajanja med Anglijo in Japonsko končala z neuspehom. Drugi cilj ja- ponskih čet je železnica, ki pelje iz Kantona proti Hankavu, ki se še vedno nahaja v kitajski oblasti. To bd bila zadnja želez niča, ki jo Kitajci še imajo in ki bi padla pod oblast Japoncev. Japoncem preti vojna z Rusijo Že dalje časa se vršijo ob mandžurski meji v zraku in na kopnem prav resni spopadi med sovjetskimi ter japonskimi Četami. TI spopadi se polagoma pretvarjajo v prav resno vojno. Japonci so začeli umi kati iz srednje Kitajske in iz doline raz lite reke Jangce svoje čete ter jih premeščati v Mandžurijo na mejo Zunanje Mon golije, kjer se razvijajo v vedno večjen: obsegu boji z Rusi. Poleg pehote prevaža jo Japonci v ogroženo ozemlje tudi letala ter težke topove. Veliko premikanje japon skih čet je opažati tudi v južno-zapadnem delu kitajske pokrajine Honan. V pokra jini Šansi so onemogočile velike poplave vsa vojna gibanja Japoncev. Kitajci, ki s> v ugodnejšem položaju kot branilci iztrga nega jim ozemlja, so prizadjali v zadnjen. času japonski armadi hude izgube. Bele ženo je znak, da računa Japonska na vo;-no z Rusijo in da se bo omejila na Kitajskem na obrambo svojih dosedanjih postojank. Po krščanskem svetu Kitajski misijonski škof v Maribora in okolici. Kitajski misijonski škof Čeng, kateri se je udeležil kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani, je obiskal v minulem tednu na povabilo našega vladike dr. Ivana Jožefa Tomažiča Maribor. Iz Maribora se je odpeljal v spremstvu škofa dr. Tomažiča v Slov. Bistrico, kjer je počastil z obiskom tamošnji samostan šolskih sester, od katerih mu pomagajo štiri pri misijonskem delu na Kitajskem. Za sprejem dveh škofov je bila Slov. Bistrica v zastavah in pred cerkvijo se je zbralo mnogo ljudi. Pri upokojenem duhovnem svetniku Do-beršeku so bili ob prihodu vladik zbrani tovariši na vsakoletnem sestanku in so slavili 48 letnico mašništva. Škofa sta se udeležila tudi te slavnosti. Lavantinski vla-dika je povabil kitajskega prevzvišenega tovariša s seboj v Ptuj. Tam je otvoril zadnjo nedeljo ob priliki 700 letnice mino-ritskega samostana razstavo misijonskih predmetov, kateri so že bih na vpogled v Ljubljani na kongresu. Ta razstava je bila prenešena iz Ptuja v Maribor in si jo lahko vsakdo ogleda ob času Mariborskega tedna v Zadružni gospodarski banki. Iz Ptuja je posetil kitajski misijonski škoi Mater božjo na Ptujski gori. Ob priliki obiska lavantinske škofije bo škof Čeng z velikim veseljem in hvaležnostjo sprejemal prostovoljne misijonske darove za svojo ogromno domovino, ki je že nad dve leti tlačena in izmozgavana od vojnega gorja. Kolonije in misijoni. Uspeh krščanskih misijonov je v veliki meri odvisen od tega, kakšnega mišljenja in ravnanja je državna oblast, ali je krščanskemu misijonstvi naklonjena ah pa sovražna. To vprašanji je sedaj splavalo na površje glede na tiste kolonije, ki so prej bile v posesti Nemčije pa so jih v svetovni vojni ah takoj po nje nem koncu zasedle druge države. Nemčiji:, zahteva sedaj te kolonije nazaj. Zanimivi je vprašanje, ah se krščanski misijoni a teh kolonijah veselijo vrnitve kolonij Nemčiji. Na to vprašanje je dal odgovor mon signor Peter Rogan, novi apostolski vikar (škof) v Buki (v Kamerunu, ki leži v srednji zapadni Afriki ter je sedaj pod angle ško nadoblastjo). V javnem govoru se jc na nekem zborovanju obrnil do duhovnikov in vernikov, naj molijo in prosijo Boga. d? Knmerim ne bi vrnil Nemčiji. ker bi posledica te vrnitve bilo uničenje katoliškega misijonstva. Škofove besede so vzbudile v svetovni javnosti veliko pozornost. škof je izjavil, da ne govori brez stvarnih dokazov, marveč se je skliceval na sovražno postopanje nemškega narodnega socializma zoper katoliško Cerkev v Avstriji in Nemčiji. Želja po zedinjenju i Rimom. V Angliji se med tamošnjimi protestanti vedno bolj množijo glasovi, ki zahtevajo, da se naj anglikanska protestantska cerkev zopet združi z rimsko-katoliško Cerkvijo, iz katere je izšla. To lepo gibanje ni omejeno na laike, marveč se tudi vedno bolj širi med protestantskimi duhovniki. Več stotin in tisočev teh duhovnikov je sklenilo, da bodo pri božji službi molili za to, da se anglikanska cerkev čimprej vrne v naročje katoliške Cerkve. Več kot četrtina anglikanskih duhovnikov je katoliški Cerkvi resnično in iskreno naklonjenih. Mnogi svojo naklonjenost javno izpovedujejo g zahtevo, da se anglikanska cerkev čimprej združi s katoliško. Precejšnje je šte- vilo tistih, ki so že dejansko vstopili v katoliško Cerkev. Dolžnost katoličanov je, da to približevalno gibanje angleških protestantov katolicizmu podpiramo s svojimi molitvami. Novomašniki-misijonarji. Letos je bilo v misijonskem bogoslovnem zavodu Propagande v Rimu posvečenih 37 novih mašni-kov, doma iz 16 različnih dežel: iz Romunije 7, iz Kitajske 6, iz Avstralije 5, iz Japonske 3 in iz Anama tudi 3, s Koreje in Združenih držav Amerike po 2, po 1 pa s Cejlona, Danske, Egipta, Anglije, Haitija, Indije, Iraka, Irske in Norveške. Japonski študentje nimajo nobene vere. Na cesarski univerzi v Tokiu so zastavili vprašanje, h kateri veri pripadajo študenti. In so našli: 6 pristašev Konfucija, 8 šintoistov, 60 kristjanov, 300 budistov, pa 1500 brezbožcev in več kot 3000 neznal-cev, to je takih, ki se za verske zadeve niti malo ne brigajo. Iz druge statistike je razvidno, da je na japonskih državnih univerzah, ki jih obiskuje 30.000 visokošol-cev, 27.000 takih, ki nimajo nobene vere. Ana Cvetko v prst. Rani ni posvečala nobene pozornosti. S časom pa se je pojavilo tako hudo zastrupljenje, da ji niti v celjski bolnišnici niso več mogli rešiti življenja. Nevarne poškodbe radi padca z odra. Pri kurilnici na kolodvoru v Ljubljani je padel z odra 32 letni zidar Franc Gorše iz Novih Jarš. Zidarja so prepeljali v bolnišnico s hudimi notranjimi poškodbami. Po-nesrečenčevo stanje je zelo resno. Pes rešitelj. V Zagorju je bil med kopalci v Savi tudi 16 letni Oton Jerin, kateri je pripeljal s seboj volčjega psa, last trgovca Mrnuha iz Toplic. Ko je klical fant iz nevarnega vrtinca na pomoč, se je pognal v Savo volčjak, katerega se je oprijel potapljajoči in se je na ta način rešil smrti. Učiteljiščnik se ubil pri nabiranju planik. Dne 4. avgusta popoldne se je ubil pod Prisankom na Gorenjskem pri nabiranju planik 18 letni Srdjan Svetek, sin učiteljice Pavle Budin iz Kranjske gore in absolvent prvega letnika ljubljanskega učiteljišča. POŽARI V Runeču pri Veliki Nedelji je pogorela posestniku Ivanu Voršiču skoraj 200 let stara vini-čarija. Iskre lz lokomotive koroškega vlaka so zanetile požar, ki je zajel snope ovsa na polju posestnikov Jožefa Majcena ter Karla Oniča lz Studencev in Franca Tarkuša iz Peker pri Mariboru. Skupna škoda znaša 1250 din. Lastnik vrtiljakov g. Mihel lz Studencev pri Mariboru je poslal iz Cakovca v Maribor vagon z raznimi privlačnostmi za Mariborski teden. Od iskre iz lokomotive ja nastal med Bohovo in Teznom na tem vagonu ogenj. Vlakovodja je vlak koj ustavil, goreči vagon so odklopili in ga porinili na Teznem na stranski tir, kjer je popolnoma zgorel. V vagonu so bili poleg sestavnih delov za vrtiljake dve motorni kolesi in avto. Lastnik Mlchel je navedel, da ima 100.000 din škode, škoda železnice še ni znana. V Mezgovcih pri Dornavi pod Ptujem je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Kosec. Plameni so se razmahnili še na druga poslopja ln je pogorelec oškodovan za 50.000 din. V Zlatoličju, v župniji S t. Janž na Dravskem polju, je uniči' podtaknjen ogenj posestniku Alojzu Turku gospodarsko poslopje s 1000 kg slame ter raznim orodjem. Turk ima 10.000 din škode, ki je le delno krita z zavarovalnino. Posestnik Slavku Hlebču na Kogu pri Ormožu je vpepelil iz maščevanja podtaknjen ogenj 600 din vredno kopico slame. Na isti način je bil oškodovan posestnik Lovrenc Vajda iz Bukove pri Sv. Marku niže Ptuja, kateri utrpi S00 din škode. V tem primeru je zanetil rženo slamo lzgrajoči se otrok. Iz nepojasnjenega vzroka v noči nastali požar v škofijskih hlevih v Mariboru na Slomškovem trgu je povzročil 10.000 din škode. V Otiškem vrhu pri Dravogradu je zgorela sušilnica tekstilne tvornice Ornlk in Mitrovič. V Levifru je zgorelo radi podtaknjenega požara 15.000 din vredno gospodarsko poslopje ' po-sestnloe Marije Cernejšek. Zadnjo soboto zvečer je zajel ogenj v Rakov-cu nad Vitanjem tri orale gozda, ki je last grofa Thurna. Zgorelo je 800 kublkov lesa in znaša škoda 60.000 din. Gasilci so omejili ogenj z velikim naporom šele v nedeljo zjutraj. Širite „Slov. gospodarja!" OIPIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Osebne vesti Smrt upokojenega g. provizorja. V sta rosti 71 let je umrl 4. avgusta po daljši bolezni v Vičavi pri Ptuju na svojem lepo urejenem posestvu g. Štefan Belšak, upokojeni provizor. Rajni se je rodil 1. 1868 na Zavrču pod Ptujem. V mašnika je bil posvečen leta 1894. Pokoj je užival na omenjeni posesti, od koder je hodil maše-vat v ptujsko mestno hiralnico. G. provizor je bil znan daleč naokrog in se je veselil obče priljubljenosti. Ostani mu ohranjen med vsemi, kateri so poznali njegovo plemenito srce, trajno hvaležen spomin! Poročila sta se zadnjo nedeljo g. Satler Fran, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, in gdčna Vanda Vukova, hči g. dr. Ivana Vuka, sodnika stola sedmorice v pok. v Ljubljani. Naše častitke! Nesreče 79 letni starček utonil v Dravi. V Sp. Vižingi pri Marenbergu je pasel na strmem bregu nad Dravo svojo kravo 79 letni posestnik Lekš Prot. Spodrsnil je na strmini ter padel v Dravo, katera ga je odnesla. Žena, ki je šla pogledat za predolgo izostalim možem, je našla samo kravo na pašniku, tik Drave pa klobuk in cokljo svojega smrtno ponesrečenega moža. Prometna nesreča. Na Kralja Petra trgu v Mariboru je zadel konj mesarja Renczi-ka v tovorni avto in si je presekal žile na nogi. Poklicani živinozdravnik je izjavil, da je treba poslati po konjskega mesarja, kateri je poškodovano žival ubil na mestu nesreče. Benczikov dirkalni konj je bil vreden 10.000 din. S čolnom rešena kopalca. 12 letni Mirko Raner in 13 letni Vlado Pečovnik iz Rad-vanja pri Mariboru sta hotela preplavati Dravo iz Studencev na Mariborski otok. Deroča reka je zanesla fanta v nevarne valove in sta začela vpiti na pomoč. Drugi kopalci niso vzeli večkrat razposajenih klicev za resno in jima niso hiteli na pomoč. V zadnjem hipu sta otela s čolnom povsem izčrpana fanta plačilni natakar Albin Krapša in nečak studenškega brodarja. Motociklist povozil dečka. V Studencih pri Mariboru je povozil neki motociklist petletnega Antona Ramota, katerega so prepeljali reševalci v bolnišnico s poškodbo na glavi ter nogah. 12 letni fant utonil pri kopanju. V Loki pri Dobrovcah na Dravskem polju je utonil pri kopanju 12 letni Branko Kaspar, sin šolskega upravitelja, ki je bil sin-edi-nec hudo prizadetih staršev. Od ročne granate hudo poškodovan. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je našel 13 letni Martin Premzl iz medvojne dobe na polju zaostalo ročno granato, po kateri je nabijal s kamnom, da bi jo odprl. Granata se je nenadoma razletela in drobci so hudo poškodovali mladega neprevid-neža, katerega je prepeljal mariborski reševalni oddelek v bolnišnico. Kamen ubil delavca. V kamnolomu posestnika Muršeca v Zg. Voličini v Slov. goricah so bili delavci zaposleni z razstrelje-vanjem velike skale. 52 letni Ivan Merčnik se ni pravočasno umaknil v kritje pred eksplozijo, katera mu je pognala kamen v glavo s tako silo, da je obležal v krvi. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Podlegel opeklinam. V našem listu smo poročali, kako je dobil v ruški tovarni za dušik od žarečega karbida hude opekline 36 letni delavec Leopold Robič iz Ruš. Opečenega so oddali v mariborsko bolnišnico, kjer je po večtedenskem trpljenju podlegel opeklinam. Hudoben petelin. V Obrajni (Halben-rain) pri Radgoni Te je mudila na letovišču Pavričeva uradniška družina iz Gradca. Ko se je igral dveinpolletni Ivan na dvorišču, je skočil vanj petelin in mu je izkljuval levo oko. Modras pičil fanta v roko. V Trobnem dolu pri Laškem je pobiral osemletni posestnikov sinko Ivan Bezgovšek doma na njivi klasje. Pri tem delu ga je pičil v roko modras. Dečka so prepeljali takoj v celjsko bolnišnico, kjer so mu rešili zdravniki življenje. Malenkostno ran jen je povzročilo smrt. V Novi vasi pri Št. Jurju ob juž. žel. se je urezala pred kratkim 52 letna dninarica Razne novice Nov kovani denar bo predan prometa. S 16. avgustom bodo predali prometu nove kovance po 50, 20 in 2 din ter po 50 p. Nov kovani denar je iz aluminija ter brona in je bil prvič izdelan v naši novi kovnici v Beogradu. Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru. V nedeljo, 13. avgusta, se bodo na Cvenu pri Ljutomeru vršile jesenske kasaške in galopske dirke. Jugoslovanski derbi pa se bo vršil na praznik, 15. avgusta. Začetek vsakokrat ob 14.30. Letošnje dirke bodo največje, kar se jih je doslej vršilo na Cvenu. Prijavljeni so konji iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora in iz dunav-ske banovine. Vabimo prijatelje konjskega športa, da se teh dirk v velikem številu udeležijo! Novo kolodvorsko poslopje v Gornji Radgoni. Novo kolodvorsko poslopje v Gornji Radgoni je že dograjeno in bo izročeno svojemu namenu 3. septembra. Sedaj bo že vendar enkrat zginila lesena baraka, katera je doslej služila kot kolodvorska postaja. Najdena plošča z rimskim napisom. Pri popravili' banovinske ceste v Sp. Doliču pri Vitanju je zadel cestar na Temnikovem posestvu tik ob cesti na kos kamnite plošče z rimskim napisom. Plošča je dolga pol metra ter prav toliko široka. Ko bodo našli še preostali del plošče, bodo strokovnjaki skušali prečitati in raztolmačiti napis na plošči. Konec stavke pekovskih pomočnikov v Celju. Po poročilu našega lista je trajala v Celju nekaj dni stavka pekovskih pomočnikov. V minulem tednu je bila na mestnem poglavarstvu podpisana pogodba, sklenjena med Združenjem pekovskih mojstrov v Celju in pekovskimi pomočniki. Dosedanja pogodba je vsebovala določbo, da lahko odteguje mojster pomočniku po 100 din na teden za hrano. Mojstri so pri zopet podaljšani prejšnji pogodbi Nežna otroška koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo in prav otroci so posebno občutljivi za sončarico. NIVEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo za kožo, ki daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo in lepo rjavo barvo. JAZ SEM TUDI OTROŠKI PRIJATELJ! pristali na to, da se zniža omenjeni odtegljaj od 100 na 70 din tedensko. Obiralci hmelja imajo od 1. avgusta do 30. septembra dovoljeno polovično voznino na železnicah. Vsak obiralec mora na svoji domači postaji kupiti celo karto in rumeno železniško legitimacijo K-13, ki stane 2 din. Ko izstopi, ne sme oddati karte, ampak jo naj obdrži z legitimacijo vred, da se bo po končanem obiranju lahko brezplačno odpeljal na svoj dom. Hmeljarji pa morajo obiralcem preskrbeti od Hmeljarske zadruge potrdilo, da je oseba, ki se poslužuje polovične vožnje, oziroma brezplačnega povratka, bila res zaposlena z obiranjem hmelja. Potrdila se dobe brezplačno pri zadružnih poslovalnicah v posameznih občinah, v zadružni poslovalnici v Žalcu in pri uredništvu »Slovenskega hmeljarja« v Celju. Važno opozorilo k razpisu za sprejem v obrtno šolo pri delavnici državnih železnic v Mariboru. Dodatno k naši objavi v »Slov. gospodarju« z dne 19. julija nam vodstvo šole sporoča, da mo- rajo kandidati za sprejem v gornjo šolo poleg objavljenega izpolniti predvsem še sledeče pogoje: 1. da imajo prosilci najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije ali meščanske); 2. da prosilec ni mlajši kot 14 let in ne starejši kot 16 let in 8 mesecev na dan 1. oktobra 1939; 3. prošnja mora biti kolkovana z 10 dinarskim kolkom, priložiti pa je treba: a) izkaznico o do-movinstvu, b) rojstni list, c) šolsko izpričevalo, č) obvezo in odobrenje staršev, d) nravstveno spričevalo prosilca, ako ne prihaja neposredno iz šole. Zadnji rok za vlaganje prošenj je do 15. avgusta. Dijaki-nižješolci iz gimnazije in drugih šol v Celju se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji na stanovanje in vso oskrbo v konviktu sv. Cirila in Metoda. Prijave sprejema kapucinski samostan v Celju. 1133 PROSVETNI DOM NA PREVALJAH — NARODNA ZADEVA! Davek na mačke Angleško finančno ministrstvo je prejelo od društva za zaščito živali predlog, ki se mu je skoraj malo začudilo. Omenjeno društvo namreč predlaga finančnemu ministrstvu, naj uvede novo davščino, in sicer na mačke in tako državno blagajno podpre z novimi milijoni, ki bi posebno v današnjih časih kaj prav prišli, pa naj bi jih država porabila v kakršen koli namen. Preden je društvo za varstvo živali stavilo finančnemu ministru omenjeni predlog, je tajnik tega društva tudi ugotovil, koliko je danes v Angliji mačk. Prišel je do prav lepe številke — 30 milijonov. Ce bi vsi tisti, ki imajo doma mačke, plačali na leto samo po šest šilingov, bi prišlo v državno blagajno letno V mrežah ^r^F&ai 31 »Kako zlat otročiček! Gotovo ste zelo srečni.« »O, ja!« je odvrnila mati. Potem pa se je ozrla na moža, ki je spal na drugi postelji, in obraz se ji je nabral v bolestne gube. Alojzija je čez čas položila otroka k materi in se poslovila. Hiteti je morala, da ne bi zamudila vlaka. Spotoma je razmišljala o vsem, kar je ta dan videla in slišala. Najbolj jo je zanimala župnikova oseba. Primerjala ga je s s. Benigno. Oba sta bila angela usmiljenja, svetniški duši. Nazadnje je začela razmišljati o Štefanu. Vprašala se je, ali je prav, da vse prepuščajo samo molitvi in božji pomoči? Uvidela je, da bo tudi drugače treba poskusiti. Bog je vendar zato dal človeku pamet, da bi jo rabil. Toda kaj storiti? Kelly je že vse poskusil, a zastonj. Napenjala je možgane, da bi našla kak izhod. Tri osebe so več vedele o umoru, kakor so bile izpovedale: Skanlon, Grenhut in Nina. Ko bi mogla izvleči iz njih kako priznanje. O Grenhutu je vnaprej vedela,.da ne bo hotel nič povedati, ker se boji kazni, ki bi ga zadela zaradi krive prisege. Preosta-neta torej Skanlon in Nina. Preden je bilo pota konec, je že imela gotov načrt. Sklenila je, da bo najprej obiskala Kellyja in mu vse razložila, potem pa bo poskusila srečo pri Skanlonu in Nini. 22. Alojzija se je naslednjega dne podala h Kellyju. šla je v palačo trgovske zbornice, ker je sedaj tam imel lepo pisarno. Ko je stopila, se je dvignila izza pisalnega stroja mlada tipkarica rjave polti. V Alojziji se je vzbudila ljubosumnost. »Z gospodom odvetnikom bi rada govorila.« »Gospod doktor je odsoten,« je odvrnila tipkarica. »Čez kaka dva tedna se bo vrnil.« »Kam je odšel?« »Oprostite, ne smem povedati, ker je tajnost.« Alojzija je odšla. Hitela je k Skanlonu. Tudi tam ni imela sreče. Skanlon je bil v prestolici na sejah parlamenta. Sprejela jo je bivša tovarišica. »O, kaka čast!« je vzkliknila hinavsko. »Kdo bi si mislil, da nas boste počastili z obiskom.« S prošnjo sem prišla,« je resno odvrnila Alojzija. »Rada bi vedela za naslov Nine Mateskas.« »Čemu vam bo njen naslov?« Alojzija se je za trenutek obotavljala, potem p? rekla: »Neko sporočilo imam za njo.« Tipkarica je odprla miznico in brskala med spisi. Ko je našla prvega, se je vsedla k stroju in natipkala Ninin naslov. »Hvala lepa!« je kratko dejala Alojzija in se poslovila. Dekletu je bilo nekam tesno pri srcu. Dosedaj ni imela sreče. Kaj neki io čaka pri tretjem obisku. Obžalovanja vredni- .slučaji Žeparji na delu. Po stari navadi si izbirajo žeparji najrajši gneče, med katerimi najlaže vršijo svoj tatinski posel. Žepar-ska družba se je pojavila na Mariborskem tednu koj prvi dan. Eden od izvežbanih uzmovičev je izmaknil mariborskemu odvetniku dr. V. Rapotcu denarnico s 300 din, železničarjevi ženi Mariji Žnidarič pa ročno torbico, v kateri je hranila 1800 din. Dodatki in pojasnila k sleparijam laži-železniškega uradnika. Zadnjič smo poročali o večjih sleparijah, katere si je privoščil v Mariboru v uniformo železniškega uradnika preoblečeni slavonski zidar, kateri je bil slednjič aretiran v Ptuju. K našemu poročilu v zadnji številki moramo dostaviti, da se piše prijeti goljuf Stevo Vuksan iz Belovara. Po poklicu je zidar pri železnici, oženjen in ima dva otroka. V Belovaru si je prilastil železniško karto, ki mu je omogočala brezplačno vožnjo po vseh progah, in sicer v drugem razredu. Ko je imel vozovnico, si je nabavil novo uniformo železniškega uradnika ter je ponaredil nekaj legitimacij na razna izmišljena imena. Ko je imel vse za na pot, se je lotil sleparskih voženj po državi in se je parkrat pripeljal tudi v Maribor. Ugotovilo se je tudi že, kam je prodal predmete, ki jih je v Mariboru izvabil raznim trgovcem. Radio aparat, ki ga je »kupil« ea 6800 din, je zastavil v Bosanskem Novem za 700 din, pisalna stroja, ki ju je Izvabil od mariborskih tvrdk Kleindienst |n Posch ter Karbeutz, je prodal v Zagrebu, harmoniko, katero je »nabavil« pri Weixlu, pa je prodal v Beogradu. Vuksa-na so sedaj izročili sodišču. Napad na lovskega čuvaja. V gozdovih blizu Frama so trije viničarji napadli tamkajšnjega lovskega paznika Antona Ker-Biča ter ga precej hudo poškodovali. Napadli »o ga zaradi zajcev, ki so jim požrli Vlom v zidanico. Na Gornji Polskavi pri Pragerskem so neznanci vdrli in izropali zidanico mariborskega odvetnika dr. Hojnika, ki je oškodovan za 5000 din. Tatvina na veseličnem prostoru Celjskega tedna. Na veseličnem prostoru Celjskega tedna je sunil nekdo ženi prodajalca čevapčičev aktovko, v kateri je imela 2100 din gotovine, srebrno uro in hranilno knjižico Poštne hranilnice z vlogo 5000 din. Sleparski preprogar. Ob priliki Celjskega tedna se je nateplo v mesto več prodajalcev preprog iz Bosne. Eden od bosanskih preprogarjev se je pokazal kot nevaren slepar. Prišel je k nekemu inženirju in mu je zastavil za posojilo 4000 din preprogo, o kateri je trdil, da je vredna najmanj 12.000 din. V resnici je bilo dobiti za bombaževinasto preprogo 800 din. Najbrž isti goljuf je izvabil od neke gospe 1200 din proti zastavi preproge. Čez nekaj dni je poslal h gospe nekega moškega s pismom, v katerem jo je prosil, da bi mu izročila preprogo, ker ima zanjo dobrega kupca. Obljubil je, da ji bo vrnil takoj izposojeni denar. Dobra gospa je nasedla goljufu, katerega ni bilo več na spregled in je na podoben način osleparil še več oseb. S posojilom na dragoceno preprogo je bila v Murski Soboti ogoljufana neka gospa za 20.000 din. Vlom v trafiko. V noči so vlomih neznanci v Rebernikovo trafiko pri Majdi-čevi kapeli na Sp. Hudinji pri Celju. Vlomili so vrata s ceste ter odnesli cigaret in drugega blaga za 1000 din. Neznanec umoril in oropal gospodinjo ter gospodarja. Pri Sv. Barbari v okolici Škofje Loke so našli na polju pred hišo smrtno zabodeno z nožem v hrbet gospodinjo Frančiško Hribernik, po domače Jamnico. Vsi, hi mnogo jedo in stalno sede ter trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35. Hišna vrata so bila zaklenjena in gospodarja ni bilo nikjer. Ko so prišli orožniki iz Škofje Loke, so odprli vrata in zagledali v hiši mrtvega gospodarja Janeza Hri-bernika, ki je bil pokrit s plahto. Na mizi je bila prazna denarnica, v odprtem predalu omare pa še zlata verižica. * Slo?cnsha Krajina Murska Sobota. Prejšnji teden je v cvetu mladosti zatisnil oči k večnemu počitku g. Gabrijel-čič Nikolaj, gojenec pomorske vojne akademije in sin tukajšnjega šolskega upravitelja. Zavratna bolezen, ki ga je že dalj časa mučila, mu je izčrpala fizične moči, zato je bolezni podlegel. Pogreb je bil veličasten. Naj počiva v miru, užaloščenim preostalim pa Izrekamo sožalje! — Z novim šolskim letom bo odprta v prostorih trgovskega doma zasebna dvorazredna trgovska šola, ki bo imela pravico javnosti ter bodo njeni učenci lahko nadaljevali študij na trgovski akademiji in pri odsluženju vojaškega roka bodo imeli pravico služiti skrajšan rok. V šolo bodo sprejeti učenci in učenke, ki dokažejo, da so uspešno dovršili štiri razrede gimnazije ali meščanske šole z malo maturo. Ker je za to šolo veliko zanimanja, zato naj interesenti čimprej vlože prijave s potrebnimi podatki. — Naš agilni SK Mura bo 20. avgusta proslavil 15 letnico obstoja in uspešnega dela. — Dne 3. avgusta je zapustil svojo domovino naš izseljenski duhovnik g. škafar Ivan ter je odpotoval v Nemčijo med naše sezonske delavce, katerim bo nekaj časa delil duhovno tolažbo. To je že njegova druga letošnja pot med naše ožje rojake, ki si v potu svojega obraza s krvavimi žulji služijo vsakdanji kruh izven domovine. Ni še namreč dolgo, da se je vrnil z enomesečnega potovanja lz Slavonije in Vojvodine, kjer je obiskoval naše Prekmurce in Medji-murce, zaposlene na veleposestvlh. Želimo mu, da bi bilo njegovo duhovno poslanstvo prav zelo uspešno! Bogojina. Po preteku enega leta se je naš kraj ponovno razveselil, ker smo tudi letos imeli novomašnika, in to g. Gutman Jožefa, ki je dne 30. julija imel pri nas novo sv. mašo. Roka se jI je tresla, ko je pozvonila pri vhodu Nininega stanovanja. Iz sobe je slišala ženski in otroški glas. Ko so se vrata odprla, je pred seboj zagledala Nino in fantka kakih desetih let. »Pojdi,« je rekla Nina fantu, »in glej, da boš prihodnjič boljše pripravljen, drugače bo ples.« Fantek je odhitel, Nina pa se je obrnila k Alojziji in jo povabila v sobo. Ponudila ji je stol, sama pa se je vsedla h klavirju. »S čim smem postreči?« je vprašala ljubeznivo. Alojzija je začudeno strmela vanjo. Ni si mogla predstaviti Nine v vlogi morilke in lažnivke. »O Štefanu Kmicic bi rada z vami govorila,« je brez uvoda začela. Nina je za trenutek otrpnila. Oči so se ji razširile in je nepremično strmela v Alojzijo. Alojzija je opazila Ninino zmedenost in jo je hotela izrabiti. Pretresljivo je začela govoriti o Štefanovi žalostni usodi. Opisala je njegovo trpljenje v ječi. Svoje pripovedovanje je zaključila z besedami: »Vi ga lahko rešite, če izjavite, da je nedolžen. Ali bi hoteli to storiti?« Nina se je med Alojzijinim govorom spet zbrala. Na vprašanje je mirno odgovorila: »Če je on nedolžen, kdo je potem izvršil umor?« Alojzija ji je močno zrla v oči in odgovorila: »Vi!« »Jaz?« je vprašala Nina tako začudeno, kakor da bi danes prvič slišala to sumnjo. Nato je primaknila stol k Alojziji in z ostrim glasom rekla: »Jaz ne vem, kdo ste in kaj hočete, a vendar vam bom povedala svojo zgodbo. Štefan Kmicic je uničil moje življenje. Izrabil je mojo nedolžnost in nevednost, potem pa ubil moža, ki me je ljubil. Nazadnje pa je še mene obdolžil. Toda dobil je, kar je zaslužil. Ali veste, kaj mi je ta človek storil? Dve leti sem prebila zaradi njega v najbolj umazanem zaporu. V zaporu sem zbolela. Če se dr. Skanlon ne bi zavzel zame, bi sedaj že bila pod zemljo. On je izposloval, da so me poslali v bolnico. Po ozdravitvi sem prišla domov. Mati je rekla, da bi se preselili v kraj, kjer me nihče ne pozna. Nisem hotela, ker sem hotela pokazati, da sem nedolžna in se ne bojim živeti med ljudmi, ki me poznajo. Toda ljudje so hudobni. Prezirajo in obsojajo me. Vkljub vsemu prizadevanju sem do sedaj mogla najti enega edinega učenca. Ali veste, kaj to pomeni? Počasno smrt za me in mater. Uboga mati, koliko trpi! In glejte, vsega tega je kriv Štefan. Če bi me on ne bil premotil, bi sedaj bila žena Kazimira Pavloniša. In vi ste se drznili priti sem s prošnjo, naj bi rešila tega človeka iz ječe? Iz tega nič ne bo! Sedaj bi ga rešila, potem bi pa nazadnje še mene ubil.« »Tega se vam ni treba bati. Štefan ni človek, ki bi mogel koga umoriti.« »Ne? Ali ni umoril Kazimira?« je skoraj divje zavpila Nina. »Ne!« je mirno odvrnila Alojzija. »In tudi vas ne bo umoril in sicer tem manj, ker vas še vedno ljubi.« (Dalje sledi) približno deset milijonov funtov šterlingov. Pravijo, da je finančno ministrstvo začelo takoj razpravljati o tem predlogu in da je zelo verjetno, da bodo v najkrajšem času v Angliji obdavčene vse mačke. Nenavadni kuhinjski recepti Neka francoska tovarna gramofonskih plošč poroča, da je lani svoj najboljši božični promet Imela s kuhinjskimi recepti na teh ploščah. Izdala je že 250 plošč in vsaka vsebuje po dva recepta. čudno je to, da so takšne plošče kupovali skoraj samo možje. Zdi se, da so se jim delale sline v ustih že pri samem poslušanju, kako je dražesten ženski glas našteval vse mogoče slastne sestavine še slastnejših jedi. Gomilici. Prejšnjo nedeljo, 30. julija, smo imeli v doma« kapelici Anino proščenje. Vse cerkvene obrede je radi odsotnosti g. dekana opravil naš novomašnik g. Gjuran sam. Toda moramo zopet z žalostjo ugotoviti, da je ta naš praznik bil skrunjen z onim nesmiselnim pretepanjem, s katerim podivjane! na noben način ne marajo nehati. Včasih so se take podivjanosti vršile po gostilniških veselicah, a mi gostilne nimamo in vendar so se vročekrvneži spoprijeli. Pri obračunavanju se je tudi tokrat zabliskal nož v rokah znanega Načeta, ki je v glavo zabodel svojega soobčana Hozjan Jožefa. Ali se res ne more tem maloštevilnim skrunilcem miru stopiti na prste, da bi enkrat za vselej nehali z dejanji, ki mečejo slabo luč na vso okolico T! Gonterovci. Prejšnjo nedeljo so se pri nas vršile gasilske župne vaje, katerih se je poleg bližnjih čet udeležila s svojo motorno brizgalno tudi četa iz Dol. Lendave. Po obveznih vajah je bila na vrtu nekega člana zabava, ki se je končala v najlepšem redu. — Nedavno je padla z drevesa desetletna hčerka posestnika Gerbič Matije ter si zlomila levo roko. Zdravi se v sobeški bolnišnici. Nemčavci. Pred nedavnim se je zgodila v bližini Benkove gostilne prometna nesreča, ki bi v neugodnem primeru lahko zahtevala življenje treh oseb. Ta dan je namreč šofer avtoprevoznika Gjorkoša iz Murske Sobote vozil s tovornim avtom opeko. Ko se je ponovno peljal po njo, mu je na cestnem ovinku avto zagnalo v jarek s tako silo, da se je avto dvakrat obrnil. K sreči sta bila šofer in en delavec le lažje poškodovana, a delavca Mauca so spravili z zlomljeno nogo v bolnišnico. Tudi avto je poškodovan. Turnišče. Letošnje leto je za dolnje Prekmurje precej neugodno. Spomladi je po nekaterih krajih precejšnji del pridelkov uničila poplava, sedaj so nadležne miši skrbno na delu ter uničujejo vse, kar jim pride pod zobe, a poleg njih je še pritisnila velika suša, tako da bomo letos bolj slabo »vozili« posebno zato, ker tudi živina nima nobene prave cene. — Z novim šolskim letom dobimo novega učitelja, in to g. Pavšič Štefana, ki pride k nam iz Stare Kaniže. — Dne 15. av- Gasiisfri hoagrcs ¥ LliiDlfani Kjer koli delujejo naše vrle gasilske čete, tam prav gotovo nikomur ni neznano, da se bo vršil v Ljubljani v dneh od 13. do 15. avgusta velik gasilski kongres. Vemo tudi, kako se zlasti naša mladina z veseljem udeležuje gasilskih prireditev. Tem rajši pa se bomo udeležili gasilskega kongresa v Ljubljani, kamor pridejo gasilci iz vse države, veliko narodnih noš iz vseh krajev naše prostrane domovine in mnogo ljudstva. Tudi odličniki, domači in iz inozemstva, bodo tiste dni v Ljubljani. Že zdaj ves jugoslovanski tisk obširno in z naklonjenostjo piše o velikih pripravah za ta kongres. Spričo tolikega zanimanja javnosti naj si vsak pravočasno preskrbi kongresno knjižico, ki stane skupaj z znakom samo 7 din. S t» knjižico so združene razne ugodnosti, zlasti vozne olajšave po železnici. Ker imajo pravico do četrtinske voznine samo člani gasilskih čet, je deležen lahko vsak udeleženec te ugodnosti, če pristopi kot član v svojo domačo gasilsko četo. Na člansko legitimacijo ni treba lepiti fotografije člana. V kongresni knjižici so podrobna navodila za vse udeležence. Zato si jo čimprej nabavite — če si je še niste — dokler ni razprodana in jo dobro preberite. Kongresno knjižico dobite pri gasilski četi svojega kraja. gusta, na Veliko mašo, imamo pri nas največje proščenje, ker pridejo k naši Mariji pod črnim logom romarji od vseh strani, bo pri nas telovadni nastop okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov te mlade katoliške organizacije, ki se po vsej Sloveniji naglo širi. Udeležimo se tega nastopa polnoštevilno ter pokažimo vse razumevanje do organizacije, ki jo bomo tudi pri nas ustanovili. — Neki ženski iz naše občine je »zakotna zdravnica« stavljala na bolno nogo »rožiče« in jo je pri tem tako zmrcvarila, da je uboga ženska dobila zastrupljenje krvi. G. Bistrica. Prejšnjo nedeljo se je zgodila na bistri Muri nesreča, ki je zahtevala življenje dveh mladih fantov, ki sta se s tovariši kopala. Fantje so se namreč med kopanjem s čolnom hoteli prepeljati na drugo stran reke, kjer je bila voda bolj plitva. Med vožnjo pa je čoln zadel ob neki kol, zato zs je vseh sedem fantov znašlo v deročih valovih reke Mure. Ker niso vsi znali plavati, sta dva, in sicer 17 letni Horvat Martin in 14 letni Horvat Andrej utonila, a ostali so se rešili. Bog jima daj nebesa, a preostalim sorodnikom naše sožalje! M. Polana. Ne samo pri nas, temveč širom Prekrm-rja se je zelo razvilo kolesarjenje. Saj so le redke hiše, pri kateri ne bi imeli kolesa. Z njimi se vozijo tudi na delo, kar je prav, a ni prav, da so pri tem premalo previdni. Prejšnji teden se je namreč peljal s koso na rami na delo posestnikov sin Vori Štefan, a med potjo je s kolesom padel in si občutno poškodoval roko, radi česar je moral v soboško bolnišnico. Krajna. Prejšnji teden, ko smo pri posestniku Kos Alojzu mlatili, se je ponesrečil posestnikov sin Kuzma Kalman, ki je na mlatilnici razvezo-val snopje. Pri delu mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da je nogo vtaknil v stroj, ki mu je odtrgal peto. Iskal je zdravniško pomoč v bolnišnici. Odranci. Hčerka našega g. upravitelja Krepsa se je zaročila s trgovcem Joškom Klepcem ml. iz Beltinec. — Pri mlatitvi je jermen prijel kurjaču Hozjan Matiji roko ter mu jo je zlomil. Zdravi se v soboški bolnišnici, * Kdor se je pravočasno prijavil, ima pravico do brezplačnega skupnega ležišča na slami, za boljša prenočišča pa je treba poslati s prijavo tudi ustrezajočo vsoto. Isto velja tudi glede prehrane. Najzanimivejša točka pestrega tridnevnega sporeda gasilskega kongresa bodo vsekakor gasilske tekme, ki se bodo vršile v . edeljo ves dan. Bo to novost za Jugoslavijo. Tekmovalo se bo v dveh skupinah, t. j. posebej posamezniki, posebej roji. Gasilski roji so najmanjša edinica, ki šteje deset mož. Teh rojev bo tekmovalo preko trideset. Nastopih bodo pri poplahu (alarmu), v delu na požarišču in pri pospravljanju orodja. Tekmovalci bodo morah pokazati vse tiste lastnosti, ki so potrebne dobremu gasilcu, tako v brzini izvedb, kakor tudi v spretnosti in telesni sposobnosti ob zaprekah, ki se pojavijo na požariščih. Enako zanimiv bo tudi svojevrsten ognjemet, ki bo 14. avgusta, v ponedeljek, ob 21. uri na Stadionu. Kaj takega vsaj v Ljubljani še nismo videli. Od vsega pestrega sporeda tega ognjemeta naj povemo le toliko, da bo n. pr. žareč gasilski grb v velikosti 30 kv. metrov, slika sv. Florijana bo visoka 9 metrov, enako tudi slika Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava; vodopad bo pa kar 20 m širok in 10 m visok. Na tisoče pa bo raket, bomb, siren itd. Za ognjemet so posebne vstopnice, ki naj se pravočasno nabavijo, ker je zanimanje za to točko zelo vehko. Hkrati prav toplo priporočamo, da pridno kupujete in prodajate srečke gasilske* loterije! Kakor kaže, bodo tudi te srečke kmalu popolnoma razprodane, dobitki pa so dragoceni in vsakemu koristni Zato kupujte srečke, ki jih dobite pri vsaki gasilski četi v domačem kraju. | Naši rajni | Sv. Benedikt v Slov. goricah, žalostno so peli zvonovi, ko smo spremljali k zadnjemu počitku dobrega moža in očeta Antona K o 1 e r , posestnika iz Zagajskega vrha. Po enodnevni bolezni je v hudih bolečinah umrl. Bil je član moške Marijine družbe in Apostolstva mož. Redno je prejemal sv. zakramente. Bil je dolga leta naročnik »Slov. gospodarja«. Naj počiva v mirul žalujoči družini naše sožalje! Sv. Vid pri Ptuju. Pred kratkim je umrl v Po-brežju pri Ptuju v najlepših letih posestnik Rudolf G o r i č a n. Pokojnik zapušča ženo, očeta in troje nepreskrbljenih otrok. Bil je dolga leta naročnik »Slov. gospodarja« ter drugih katoliških listov. Bil je odločno katoliškega prepričanja ter vedno T£*£; od pogodbe. 8, O. A. Pišete, da sta dva zakonca-posestnika dal^ pohčeriti 10 letno deklico brez vednosti njenih staršev, da je bila ta deklica 10 let pri njuni hiši, da zahtevata »pohčeritelja« sedaj brez vzroka odstop od pogodbe in »od hije« in vprašate, ali pohčerjenka lahko kaj zahteva za »izrabo« skozi toliko let. — Vaši podatki najbrž niso povsem točni Pohčeriti, odnosno vzeti za svojega se zamore nedoletnega otroka le s privoljenjem zakonskega očeta, ako tega nima, pa matere, in sodišča. Med posvojitelji in posvojenim otrokom veljajo — v kolikor zakon ne dela izjeme — enake pravice kakor med zakonskimi roditelji in otroki (torej pravica do oskrbe, do dedovanja). Dokler je posvojeni otrok nedole-ten, se da pravno razmerje med posvojitelji in ¡posvojenim otrokom razveljaviti le s privoljenjem nedoletnikovega zastopnika (očeta ah matere) in sodišča. — Ako sta navedena zakonca res pohčerila imenovano deklico, ne bosta mogla enostransko odstopiti od adopcijske pogodbe. Domnevamo pa da ni bila sklenjena prava adop-cijska pogodba. Morda sta zakonca vzela deklico le v rejo? V takem primeru ne veljajo predpisi, o katerih smo zgoraj pisali. V kolikor sta posestnika deklico v celoti oskrbovala od 10. do 14. leta, ko je morala še posečati šolo in ni mogla ničesar zaslužiti, je primemo, da enako število let (torej od 15. do 18. leta) dela na posestvu za hrano, stanovanje in obleko, ne da bi za to zahtevala še kako plačilo v gotovini. Z devetnajstim letom pa bi bila deklica upravičena zahtevati za svoje delo t Ako odmeno, odnosno plačilo, kakor ga povprečno dobivajo druge v tistem okraju za enako delo. Možno je, da ne bo dobila več, odnosno da ne bo mogla še kaj več terjati, ako je dobivala poleg hrane in stanovanja tudi obleko (vštevši perilo in obutev) in ako vrednost prejete obleke, perila in obutve dosega tisto vsoto, ki jo drugi delojemalci dobivajo v gotovini, ki imajo le hrano in stanovanje. — Zahtevek na plačilo odmene iz službene pogodbe zastara v treh letih, to se pravi, da se zamore s tožbo izsiliti plačilo le za zadnja tri leta — seve, v kolikor zastaranje ni bilo morda prekinjeno. V opisanem primeru pa je stvar nekoliko drugačna, ker je deklica očividno delala brez zahteve kakega plačila v gotovini le z ozi-rom na zatrjevano »pohčeritev«. Ako ta pohče-ritev ne drži in deklica nima nikakih pravic napram posestnikoma, tedaj je upravičena zahtevati plačilo za svoje delo tudi za več kot tri leta nazaj (lahko 30 let), in sicer iz naslova obogatitve. Ako se deklica s »pohčeriteljema« ne bo mogla zlepega poravnati, naj poprosi za posredovanje, odnosno poskus poravnave sodnika svojega okoliša na kak uradni dan; deklica ima pravico, da da poklicati »pohčeritelja« pred sodišče (brez tožbe in brez plačila kakih taks) v svrho poskusa sklenitve poravnave. Kupljeno posestvo meri manj nego je zatrjeval prodajalec. P. S. Kupili ste posestvo, ki bi naj glasom zadevnega inserata in po ustnem zatrjevanju prodajalca merilo šest oralov; naknadno pa ste pri katastrski upravi dognali, da ne meri v resnici niti dva orala. V kupoprodajni pogodbi ste se odpovedali pravici izpodbijati pogodbo radi morebitne oškodbe nad polovico prave vrednosti. Vprašate, ali je mogoče pogodbo razveljaviti. — Domnevamo, da pri nakupu posestva niste dogovorili kot bistveni pogoj, da mora posestvo meriti baš šest oralov, tako da posestva sploh ne M bili kupili, ako ne bi toliko merilo. Le v slednjem primeru bi lahko zahtevali popolno raz-veljavljenje pogodbe, sicer pa — ako velikost ni bila bistveno pogojena — ne. Velikost posestva je najbrž tvorila le podlago za določitev, odnosno izračunanje višine kupnine. Vsekakor imate pravico zahtevati primerno znižanje kupnine. Okolnost, da ste se odrekli pravici zahtevati uveljavitev pogodbe radi prikradbe nad polovico obče vrednosti, ni merodajna, ker ne uveljavljate te pravice, marveč zahtevate jamstvo prodajalca za izrečno zatrjevano velikost prodanega posestva. Ako je prodajalec vedel za pravo velikost posestva, je res zagrešil prevaro. Strelovod no odgovarja dogovoru. K. F. A. Kleparski mojster Vam je za dogovorjeni znesek 750 din napravil strelovod, ki pa ne odgovarja ustno dogovorjenim pogojem. Mojster je v enem dnevu zaslužil 350 din, ker znaša vrednost uporabljenega materiala le 400 din. — Okolnost, da ste bili ob sklepanju pogodbe premalo poučeni o vrednosti strelovoda, Vas ne opravičuje zahtevati znižanje dogovorjenega zneska; Vaša pri-kradba ne znaša nad polovico prave vrednosti. Samo na sebi ni prepovedano, da ne bi smel kleparski mojster zaslužiti 350 din v enem dnevu. ¡Ako mojster strelovoda ni napravil tako, kakor je bilo dogovorjeno, ste upravičeni zahtevati, ako je hiba taka, da je ni več moči odpraviti in da brani redno rabo strelovoda, popolno uveljavlje-nje pogodbe; ako pa hiba ne brani redne rabe ah ako jo je moči odpraviti, smete zahtevati ali primerno znižanje plačila ali popravo ali dopolnitev tega, kar nedostaje. Neznatno zmanjšanje vrednosti se ne upošteva — V -primeru, ako bi mojster strelovod zopet odstranil, odnosno se pogodba po njegovi krivdi ne bi izpolnila, Vam mora ne le vrniti sprejeto aro, marveč imate celo pravico zahtevati dvojni znesek are. — V koliko je strelovod zanesljiv, Vam žal ne moremo odgovoriti. Razmejitev po zemljemercu in sporazumu; prizadeti mejaš naknadno ne prizna. K. J. S privoljenjem župana sosednje občine ste dali po zemljemercu ugotoviti mapno mejo med Vašo in sosednjo občino. Zadevni svet leži med reko Dravo in tvori tako zvani »grijes«. Drava spreminja svoj tok, odnosno strugo, je pa sedaj stanje približno tako, kakor pred sto leti Pri razmejitvi Vam je pripadel tudi kos sveta iz sosednje kat. občine. Dotični svet je bil po mapi občinska last, v resnici pa je deloma odprodan. Eden izmed kupcev je tudi prišel k razmejitvi, sprva nekaj protestiral, nazadnje pa je »dal prav k inženirskemu (geometrskemu) delu«. Sedaj pa si je zopet začel lastiti Vam pripadli kos sveta, pokosil je travo, trdi, da ima priče, da je že čez 30 let hasnoval dotični svet, in da mu je sodnik dejal, da sme svet še naprej hasnovati — Ako je mejaš res pristal na to, da geometer določi mejo med njegovim in Vašim svetom ter se vnaprej podvrgel geometrskemu izreku, tedaj je slednji izrek zanj obvezen, v nasprotnem primeru pa ne. Izjava sosednjega župana ni več merodajna, ako je občinski svet že prodan. Ako je bil sporni svet občinski, ga mejaš ni mogel priposestvovati s 30 letnim, pač pa s 40 letnim izključnim hasno-vanjem javno, brez prošnje in sile. Mapna meja v takem primeru (priposestvovanja) ne bi več veljala. — Doma bi se dala stvar brez pravde urediti le, ako bi mejaš opustil nadaljnje hasno-vanje. Ako zlepega ne bo odnehal, prosite najprej sodnika, naj na kak uradni dan pozove Vas in mejaša k sodišču, da poskusite stvar uravnati brez pravde. Ako poravnava ne bo mogoča, boste pač morali vložiti zoper mejaša lastninsko tožbo. Daste jo na uradni dan lahko na zapisnik. Trditi in dokazati morate, da je mejaš pristal na to, da geometer določi mejo kot obvezno tudi za mejaša. — Opozarjamo Vas na sledečo določbo občega državljanskega zakona: Ako voda zapusti svojo strugo, imajo predvsem zemljiški posestniki, ki trpe škodo po novem toku vode, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti. Šolanje nezakonskega otroka. Z. J. D. Pri določitvi, kakega šolanja naj bo deležen nezakonski otrok, je vpoštevati stan obeh roditeljev in premoženjske razmere nezakonskega očeta. Ako je nezakonski oče res lastnik 90 oralov velikega posestva, bi bilo vsekakor primerno, da se otrok (Nadaljevanje) Oče in sin Ob ciganovem pripovedovanju so se ja-ničarju budili spomini na njegovo mladost. Zaslutil je, da je oni sin on sam, zato je vprašal cigana, ali pozna očeta, o katerem mu pripoveduje. »Seveda ga poznam,« pravi cigan in brž pokliče Marka. »Saj sem bil jaz tisti, ki sem dečka odpeljal na Turško.« Juriju kar vre po glavi, ko mu cigan pove: »Tisti deček si ti!« — »In kje je moj oče?« vpraša hlastno janičar. Cigan mu prereže vezi na rokah in pokaže na Ali si že obnovil naročnino? izuči kake obrti ah podobnega Varuh naj stavi pri varstvenem sodišču predlog (ako se z nezakonskim očetom ne bo dala stvar sporazumno urediti), da se naj določi, kaj bo otrok študiral in da ter koliko mora nezakonski oče plačevati vzdrževalnine še naprej. Nezakonska mati naj izrazi svoje želje in predloga Pri varstvenem sodišču ni treba odvetnika in tudi taks ni treba plačevati, tako, da lahko nezakonska mati, odnosno varuh poskusita doseči, kar se jima zdi primerno. Pritožba zoper poravnavo, sklenjeno v zadev) razžaljenja časti. Z. R. in J. Neka oseba Vas j« tožila radi razžaljenja časti; razprava se ni vršila, ker ste takoj plačali sodne in odvetniška stroške. Obtožnice Vam niso prebrali, bili ste prvikrat na ssdišču in ste mislih, da mora tako biti čez tri dni ste šli k odvetniku nasprotnic« ter ste tam zvedeli za vsebino tožbe. Obtožba je bila neresnična, zmišljena in imate priče, da stvar ni bila t&ka, kakor se je navajalo v obtožbi Radi tega bi se sedaj radi pritožili in zahtevali povračilo plačanih stroškov. — Ako ste plačah stroške na sodišču, odnosno pred sodnikom, preden se je pričelo razpravljati, Vas je najbrž sodnik poučil, za kaj gre in ako ste po pouku od strani sodišča plačali stroške, ne boste mogli več zahtevati njih povračila. — Ako ste stroške plačali pri odvetniku, odnosno izven sodišča, H mogli zahtevati njih povračilo le, ako bi se Vam posrečilo dokazati, da ste bili v zmoti glede bistva stvari. Dvomimo pa, da boste mogli kaj takega dokazati, ker Vam je vendar moral odvetnik povedati, radi česa Vas toži, in sicer ne samo radi »žaljenja časti«, marveč Vam je gotovo navedel dejanje. V primeru eventualne pravde morate predvidevati, da bo nasprotnica, odnosno njen advokat gotovo navajal, da so Vam povedali, za kaj gre, oziroma česa Vas dolže in bo sodišče skoro gotovo bolj verjelo tem navedbam nasprotnice kakor pa Vašim, da ste plačali ne da bi vedeli za kaj, ker je Vaša navedba manj verjetna. OUZD terja prispevke od žene delodajalca. S. š. Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev dolgujete še neke prispevke, ker ste imeli zavarovane delavce pri mlatilnici Ker OUZD teh prispevkov od Vas ne more izterjati, jih hoče od Vaše žene in jo poziva, naj ta dolg prevzame in poravna. — Res določa zakon o zavarovanju delavcev, da za vse prispevke, ki jih mora po navedenem zakonu plačati delodajalec, odnosno lastnik obrata, jamči solidarno zakonski drug (torej žena), ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu. Tečaj poštnotelegrafske šole v Beogradu. K J. Ta tečaj za Vašega sina ne prihaja v poštev, kei je namenjen le pripravnikom, ki imajo višji tečajni izpit in ki so že sprejeti v državno službo padla stena med dvema srcema, oče in sin se objela, (Konec sledi) Našim rrialcJcorri Razvoj In dragocenost papežev« tiare Tiaro, ki Jo dobi novo Izvoljeni papež ob svojem kronanju, nosi potem samo ob velikih svečanostih y cerkvi sv. Petra, pri drugih verskih obredih Je okrašen s škofovsko kapo. V prvih krščanskih stoletjih v ostalem, kakor vse kaže, ni bila tiara znak papeževega dostojanstva, temveč trak okrog čela. Pozneje ga je nadomestila vzhodna škofovska kapa in šele v 11. stoletji* se Je pojavila krona, ki je bila sprva še preprosta. Bonifacij VHI. ji je dodal drugi obroč, Benedikt X. pa Je v drugi polovici 11. stoletja ustvaril tiaro, kakršna je danes. V teku stoletij je postajal ta znak papeževe moči čedalje dragocenejši, dočim je bil do 13. stoletja preprost in včasih celo iz nepleme-nite kovine. Julij H., ki je ljubil zunanji sijaj, je nosil že čudovito zlato krono, ki je bila vsa posuta z dragulji. Med temi je bil rubin 120 ka-ratov, nad njim pa biser neprecenljive vrednosti. Ta tiara je veljala 200 tisoč dukatov, po današnji vrednosti kakšne tri milijone dinarjev. * Zobovje kraljevega morilca Grobar na marsej-skem pokopališču Saint-Pierre na južnem Fran coskem je opazil, da j€ neki grob odprt. Pre lskava je ugotovila, da so neznani storilci grob odprli, razbili krsto in uropali mrtvecu umetno zobovje. Gre za grob Petra Kelemena, moril ca našega kralja Aleksandra in francoskega ministra Louisa Bar-thouja. Po strašnem dejanju je množica morilca linčala, miru pa nima niti po smrti. * Dojenček zadel dobitek Neobičajna sreča se je nasmehnila delavcu M. Vaugardu iz Marseja na Južnem Francoskem. Nekoliko ur potem, ko mu Je žena rodila zdravega dečka, je dobila srečka, ki Jo Je bil stric podaril za malega nečaka, 75 ti-eoč frankov. Stric Je sicer poskušal ta dar razveljaviti, pa se mu nI obneslo. Avguat Senoa: Povest iz vaškega življenja »No, Jurij,« se je Luka hudobno pokašljal, »na-pravljaš se, kakor da me ne poznaš, nekoč pa sva si bila dobra znanca. Menda si bolj kratke pameti pa si pozabil name. Ali se nič ne spominjaš, kako si me 6voje dni marljivo iskal? E da,- da, kadar je stiska, tedaj je tudi berač dober. Kaže, da je v tvojo hišo našla sreča in ti ni več treba pomoči. E pa hvala Bogu, ko ti je dobro v teh pasjih časih! Ali čuj, Jurij, onih šestdeset goldinarjev, a? Kaj je z njimi? Tu v moji torbi so zapisani. Zdaj mi jih boš vrnil. Potrebni so mi, hudo potrebni. Minula je žetev, koruza je že obrana in otava pokošena, ti pa se nič ne zmeniš. To ni prav, Jurij.« »Kako da bi bil pozabil nate, kum Luka!« je dejal kmet ves skesen, »dovolj me peče, ker ti še nisem izplačal.« »Seveda! Kajne, sram te je, Jurij, da si beraču dolžen ?« »Ne, Bog mi je priča, da ni tako. Vsak dolg peče človeka in mu ne da miru, ker ni prost, ni sam svoj.« »Pa se oprosti! Plačaj!« »Plačaj, plačaj! To je lahko reči, ali kaj hočeš, če pride nesreča na človeka. Seno je Sava odnesla, otave nič bilo ni, ker je voda travnike zasula. Komaj nekaj koruze sem rešil. Čakaj, da to revščino po-prodam, vrnil ti bom pošteno, kar sem ti dolžen.« »Kaj še! Ne morem čakati,« je berač stresel glavo. »Denar mi je potreben.« »Lepo te prosim, počakaj še! Ce mora biti, dal ti bom pet goldinarjev za obresti, v dveh mesecih boš vse pošteno dobil.« »Kaj še! Moj dragi Jurij, kje imaš pamet! Denar sem, denar — v osmih dneh! Obresti nočem, saj veš, da obresti v denarju ne iemljem.« »Vem to, za obresti te mora imeti dolžnik na hrani. Ali ti nisem cele tri mesece pošteno dajal jesti in prenočišče tudi? Še nove opanke sem ti dal.« »Res si, tako sva se tudi zmenila. Kaj mi tedaj obiraš svojo kašo in žgance? Ali ti je žal, da sem tri mesce na tvojem skednju spal?« »Jedel si, kar sem sam jedel. Zakaj pa si šel na skedenj? Saj bi bil lahko tudi v hiši spal.« »Jaz nikoli ne spim z ljudmi pod streho.« »Zakaj ne?« »To ti nič mar. Torej, da bo račun čist: v osmih dneh hočem denar, ali pa bo prišel, Boga mi, boben.« »Nikar tako!« je prosil kmet. Toda Luka se je obrnil, ni se menil za kmeta in je mirno kadil, kakor da nikogar ni tu. Ko je Jurij videl, da je Luka danes slabe volje in da se ne da omehčati, je rekel »zbogom« in se je žalosten odplazil. Luka je gledal izpod obrvi za Jurijem in je grizel bezgovo cevko svoje pipice. Medtem je prišlo mimo njega jedro boso dekle z zavihanimi rokavi, ki je nosilo od sosedovega studenca vrč vode. Bila je postavna, polna, živahna. Okoli bele platnene obleke je imela rdeč pas, na prsih so se ji lesketale koralde, njeni dve črni sijajni kiti pa sta bili zvezani z rdečim trakom. Lice ji je bilo podolgovato, temnopoltno, oči črne ko dve ostrogi in žive kakor žerjavica, gledala je jasno pred se — nikoli v tla in si je pela veselo pesem. »Mara!« jo je poklical Luka. »Kaj je, Luka?« je vprašalo dekle in obstalo. »Daj, da se napijem iz tvojega vrča! Žejen sem postal.« »Na, Luka, napijte se!« je reklo dekle, stopilo bliže in mu dalo vrč. Luka je potegnil dva, trikrat pa je vrnil dekletu vrč in dejal: »Hvala, Mara!« »Bogu hvala!« je pokimalo dekle in menilo oditi. »Kaj počne tvoj oče, kum Martin?« »Zdrav je, hvala Bogu! Davi je bil v mestu, da bi se pogodil za čevljarjevo senožet pri potoku.« »Eh, pri vas se torej letos pusti?« »Da, hvala Bogu! Bolje je, kakor smo upali. Bog daj, da bi prihodnje leto ne bilo slabše!« »To je lepo. Kako pa živina?« »Zdrava, ne bojim se zime, ko je sena.« »Ali si ti pri kravah?« »Eh, kdo pa drugi? Odkar so mati umrli, so krave moja skrb. Toda mudi se mi, oče me čakajo. Zbogom, Luka!« »Zbogom, Mara!« je odzdravil Luka, dekle pa se je udaljilo z drobnimi koraki. S čudnim očesom je gledal za dekletom, ki se ji je dolgo, nabrano krilo prelivalo okoli močnega života. Gledal je in gledal za njo kakor lisjak, dokler se dekle ni izgubilo v dvorišče svojega doma, ki so je belo svetil med sadnim drevjem, edini v vsej vasi. Potem je gledal hišo od zgoraj in od zdolaj, kakor da jo z očmi meri. Za hip se je zamislil in držal pipico v roki. Zopet je pogledal proti Marini hiši. Zdaj je potegnil iz pipice, toda tobak je bil ugasnil. Berač ga je jezno prižgal pa je vlekel in vlekel na vso moč in venomer gledal pred se v zemljo. Oči so mu švigale sem in tja po travi, nekaj je momljal, pipica je spet ugasnila in Luka je strmel pred se in zapičil pogled v velik kamen kraj ceste. Vzbudil ga je majhen, raztrgan možic, ki se je od zadaj čez polje priplazil. Bil je to mrk človeček s Kuštravimi črnimi osivelimi lasmi in z razmršeno brado, s tenkim nosom in ostrimi črnimi očmi. Na glavi mu je tičal šiljast klobuček, na životu je imel umazano srajco in moder suknen telovnik z jajča-stimi srebrnimi gumbi, pošvedrane noge pa so mu bile stisnjene v modre, zakrpane hlače in visoke močne škornje. »Eee, Luka,« je šepnil prišlec, ko je razgrnil grmovje za beračem. Luka je obrnil glavo in rekel: »Kaj je, cigan?« »Eee, Luka, dobri Luka, ree, zaslužil boš, boš videl. Štiri cvancigarice bodo padle v tvojo torbo,« se je zarežal cigan in dvignil štiri prste svoje roke, ki ji je bil palec odsekan. »Govori, kaj je!« »Eh, dva rjavca, vsak po štiri kopit, fina dlaka, živ ogenj. Pri Brežicah, eee, Luka, na paši sta stala, pa je cigo Jankovič mali, Bog pomagaj, razrezal vrvi in beži na Sotlo in čez Sotlo!« »Pusti me, Ugarkovič! Ce je ukradel konje, naj jih žene na sejem!« »Nikar ne kvasaj, Luka, eee, žica je hitra, žandar je hud, oko si je izposodil od živega vraga.« »Kje sta konja?« »V Stenjevcu, eee, Luka. Saj veš, da cigan ne sme imeti lepih konjev. Ukradel jih je črni vrag, vpijejo ljudje, pa greš v arest, Bog pomagaj! Nocoj bo mesečina, konja prideta na Savo. Daj, Luka, eee, podaj se h kumu Lacku, naj počaka na dvakrat štiri kopita, da jih popelje v Lekenik in dalje na mejo, na"Turško, v božjem imenu in za naše zdravje.« »Pojdi zbogom! Nočem.« »Nočeš? Pa kako, da nočeš, Luka, eee! Šest cvancigaric ti odštejem. Saj si zmerom potoval za cigane In ciganske posle in dobro je bilo.« (Dalje sledi) DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU! Novice iz drugih držav • Povodenj v Švici. Radi več dni trajajočih hudih nalivov ao reke v Švici toliko narasle, da so prestopile bregove. Radi povodnji je na mnogih krajih prekinjen železniški ter cestni promet Z velikimi težkočami se mora boriti promet na Sv. Gotardu. 50.000 ljudi na pobegu pred povodiujo. Iz severne Kitajske prihajajo vznemirljive vesti radi velike povodnji, katero so povzročili nalivi v zadnjih tednih. Predvsem se je razlila v neizmernem obsegu reka Hoangho (Rumena reka). Poplavljeno ozemlje se razteza na več pokrajin z nekaj sto naselbinami. 50.000 ljudi je na begu pred naraščajočo vodo. Del pokrajine med Pekingom in Tiencinom je že poplavljen. Nasipi Velikega prekopa so se porušili radi pritiska vode in voda se razliva v notranjost dežele. Na stotine kvadratnih kilometrov sliči ogromnemu jezeru, iz katerega je videti samo še vrhove dreves ter razvaline porušenih stavb. Nesreča pričenja v podobnem obsegu kakor junija lanskega leta, ker nalivi še vedno trajajo. Iz rek ter potokov so nastali besneči veletoki, kateri ženejo s seboj trupla utopljenih ljudi in živali, hišno opremo ter preostanke raznih poslopij. Obseg grozne poplave se še ne da ugotoviti, ker so pretrgane vse zveze s preplavljenim ozemljem. Goreči vlak. Na železniški progi Valencija Barcelona v Španiji je začel goreti vozeči vlak rad eksplozije očetove kisline. Plameni so se z bliskavico razširili na vse vagone in so povzročili med potniki nepopisen strah ter zmedo. Mnogo potnikov je poskakalo skozi okna drvečega vlaka in se je hudo poškodovalo. Letalo se pretrgalo v višini 1000 metrov. Pri letalski vaji nad letališčem v Birzfeldu v bližini Brugda v Švici se je zgodila letalska nesreča, pri kateri je ušel pilot za las smrti. Med pre obračanjem letala po zraku sta se odtrgali od trupa letala peruti v višini tisoč metrov. Z občudovanja vredno duhaprisotnostjo se je pognal pilot iz na dvoje prelomljenega letala in je dosege! s pomočjo padala nepoškodovan zemljo. Padec meteorja. V severnoameriški državi Oregon je padel zadnje dni izpod neba meteor (kamen), kateri je povzročil pri priletu na zemljo potres. Padec meteorja je bil spremljan od kamene toče, katera je poškodovala mnogo stavb in razcepila na dvoje veliko dreves. Očividci so opazovali izredno nebesno prikazen na daljavo 100 km. Doslej še niso mogli odkriti mesta, kje ravno se je zaril glavni kos meteorja v zemljo. Mnogo učenjakov ameriških zvezdam je na potu, da izslede meteor. Domače novice Kitajski škof msgr. Ceng v Slov. Bistrici. Kitajski škof msgr. Ceng je ves ta teden gost čč. šolskih sester v Slov. Bistrici, katere so mu dale že štiri misijonarke. Na prvi petek je škof Ceng maševal v župnijski cerkvi ter obhajal številne vernike, posebne častilce presv. Srca Jezusovega. Po slovesnostih v Ptuju in po romanju na Ptujsko goro se je zopet vrnil v slovenjebistriški samostan. Zvečer pred praznikom Marijinega vnebovzetja prirede čč. šolske setre, kakor tudi na praznik sam, škofu Cengu misijonsko prireditev, na kateri bo spregovoril msgr. Ceng kot veliki misijonar tudi sam. Obenem bo na vpogled tudi njegova razstava. Prijatelji misijonov od blizu in daleč vabljeni! Viničarsko-delavski tabor. Vabimo vse viničar-je in vse druge krščansko misleče delavce iz bližnje in daljne okolice, predvsem iz okrajev Ljutomer in Radgona, da se zanesljivo in v čim večjem številu udeležite v nedeljo viničarsko-delavskega tabora pri Kapeli (Slatina-Radenci), kateri se je prvotno nameraval vršiti 30. julija, a smo ga radi kongresa Kristusa Kralja preložili na nedeljo, 13. avgusta. Na svidenje! Uboj. V gostilni v Cinžatu pri Fali sta se spoprijeli dve delavski skupini. Delavec Andrej Lam-preht je dobil čisto po nedolžnem več zabod-ljajev z nožem v prsa, katerim je podlegel. Ta uboj se je izvršil pred očmi žene in otrok, s katerimi se je Lam preht vrnil domov Iz Maribora. Delavca Franca Burja so tako obklali po rokah in nogah, da so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico v zelo resnem stanju. Doslej so zaprli pet oseb, ki niso domačini. Posledica neprevidnega ravnanja z orožjem. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je ravnal posestnikov sin Ignac Mlinarič tako nerodno s samokresom, da se je sprožil in je zadela krogla 20 letnega vajenca Alojza Podhostnika v vrat Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico v Maribor. Požar povzročil 200.000 din škode. Ob drugi uri v noči je švignil plamen Iz sredine velikega gospodarskega poslopja tvrdke Cuček v Ptuju. Nekaj trenutkov za tem je bilo vse poslopje v ognju, kateri je ogrožal soseščino. Gasilci so nesrečo hitro omejili, škoda znaša 200.000 din, ker je zgorelo mnogo tekstilnega blaga, tkalski stroji ter precej sadnih zabojev. Uničen je tovorni avto, več vozov ter krma. Marija Terbuc se je pri reševanju imetja iz gorečega poslopja hudo opekla. Zgorel v skednju. Na Verdu pri Vrhniki v daljni ljubljanski okolici je zoglenel v gorečem skednju 18 letni Ciril Hren, po domače Krnčev z Verda. Njegov brat se je srečno rešil, toda s hudimi opeklinami. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. GOSPODARSKA KNJIŽEVNOST »Kmečka žena« št. 7. Fajdiga piše o kongresu, Marija Brenčič poje o mlatičih in ženjicah, Lea Fatur piše o zdravilnosti hribje rese (Device Marije plašček), Iks o vzgoji, Ivanka Simonič o konzerviranju sadja, inž. Simonič o muhah, Wer-nig pa o svinjah. Dalje so pregovori, izreki o ženskah, razprava o potenju od dr. Justina, dve Sličici iz trpljenja pohabljenih od Toneta Bantana, opis Prešernove rojstne hiše in romarske cerkve na Ptujski gori, dve povesti in več slik. »Roditeljski list« št. 9 in 10. Dr. Trstenjak razpravlja o vzgoji k narodni zavesti, dr. Gogala o rodbinah, kjer ni očeta, Kolar o kmečki družini, Šilih o otroških napakah, škerlj o vzgoji za življenje v družbi, o strahovih pa piše Gaspari, Ostrouška piše o otroških igračah, šegula pa poroča o razgovoru z otrokom o očetu. Slede še vzgojni in zdravstveni nasveti Obiščite 8. mariborski teden 5.—13. avgusta 1939 Polovična vožnja na železnicah od 1.—17. avguste Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veseličnl park na razstavišču itd. Obiščite Mariborski otok, najlepšo kopališče r Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! — Obiščite vinorodne Slovenske gorice! — Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! — Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! MALA OZNANILA SLUŽBE: Dober hlapec, z dobrimi spričevali, se sprejme. Naslov v upravi. 1278 Graščina v Slov. goricah išče viničarsko družino z najmanj štirimi odraslimi delovnimi močmi po določilih novega viničarskega reda. Ponudbe upravi lista pod »Graščina 1292«. Prodam posestvo, 5 % orala, vse v ravnini, dobra lega. L. Muršič, Formin 17, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 1277 Prodam novo zidano hišo z vrtom zaradi selitve, cena 24.000 din. Polovico dam na mesečne obroke. Dobrava št. 175 pri Mariboru. 1283 Prvovrsten travnik, 8 oralov z veliko parmo,. se proda; cena 40.000 din. Pojasnila: Studenci pri Mariboru, Krekova 32. 1285 RAZNO: Ne zamudite prilike! Po polovični ceni dobite vseh vrst ostanke v trgovini Mira Penič, Maribor, Vetrinjska ulica 9. 1294 Pridno deklo želi v župnišče za gospodinjo. Naslov v upravi. ' 1293 Pridnega majerja iščem za mojo kmetijo v Sv. IIju, šest delovnih moči, plača 6000—7000 din letno in različne ugodnosti. Miovič Peter, Maribor, Aleksandrova 57. 1288 Starejši oskrbnik, popolnoma samostojen in zanesljiv v gospodarstvu, vinogradništvu in sadjarstvu, želi spremeniti službo. Naslov v upravi lista pod »88—1287«. Viničar, izobražen in pošten, šest delovnih moči, trije moški, tri ženske, plačilo izredno dobro, deputatni pogoji ustmeno. Tudi majer, dva moška, dve ženski, se sprejmeta s 1. novembrom. Naslov v upravi lista. 1286 STANOVANJA IN OSKRBA. Sprejmem dve dijakinji z vso oskrbo. Maribor, Cvetlična ulica 21, I. nadstropje, vrata 3. 1296 POSESTVA: Prodam majhno posestvo, nova poslopja, na prometnem kraju, primerno za obrtnika. Valentan Ernest Sp. Korena 2, Sv. Barbara v Slovenskih goricah_ 1266 Pozor: Kupim vinogradno posestvo v dobrem stanju, 60.000—80.000 din, v okolici Maribora, Sv. Peter, Sv. Jakob, Sv. Marjeta, Št Hj, Sve-člna, Jarenina in Pekre. Crnčec Alojz, Gradl-ška 20, Sp. Sv. Kungota, Pesnica._1282 Kupi se majhno posestvo v bližini Sv. Trojice, Slov. gorice. M. žnideršifi, Maribor, Wllden-ralnerjeva 8. 1279 Singer šivalni stroj Ringschiff za 650 din kakor več rabljenih ženskih in moških koles od 300 din naprej proda mehaniker Draksler, Vetrinjska ulica 11. 1289 Kupim orehova debla od 50 cm debeline naprej, javor od 40 cm naprej, brez grč. Plačam takoj. Franc Kalan, lesna trgovina, Vrbje, pošta Žalec. 1290 Dobro idočo ročno tkalnico prodam ali oddam ▼ najem. Pišite na upravo lista pod »Prilika 1291« »Pri starinarju«, Zidanšek, Maribor, Koroška 6» kupite sedaj najceneje ostanke raznih tovarn, žamet, svilo, delen, popelin za srajce, oksford, cvirncajg, belo, plavo in rjavo platno. Predpasniki vseh velikosti, srajce, hlače, moške ia ženske, gate, otroške oblekce za deklice in de6-ke. Moške obleke in kovani čevlji. Šivalni stroj 480 din, postelje, stoli, kuhinjska omarica, mize, odeje, kocL 1295 Sprejmem takoj deklico za svojo, staro 11 del 14 let, ubogih staršev. Sluga Franc, posestnik, Rošpoh 32, Pesnica pri Mariboru. 1281 Linolej, kartolej, voščeno platno, auto-platno, gumi-platno in umetno usnje kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva ulica 6. 1270 Kupim cepljene hrastove- doge po najvišjih conah. Sulcer, sodar, Maribor, Vojašniška ulica 7. 1280 Kupim otroški voziček v dobrem stanju. Doma-denik Josip, Hoče. 1270 Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato, od 70 din naprej, zglavnlki o4 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljo* perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slama* rlce, madrace, posteljno platno, inleti, klote ia svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. ANA STTTHEO, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribot Stolna uUca 5. 53* MALA OZNANILA SLUŽBE: Bčem poštenega in krepkega fanta, najrajši takšnega, ki se je že nekaj učil, za pekarno. Marine, Rogatec. 1269 ISčem pridnega, poštenega viničarja, ki zna samostojno opravljati vsa viničaraka dela. Javiti se v viničariji gospoda Franca Krajnc v Zgornji Voličini 76, Sv. Rupert, Slovenske gorice. 1268 Bče se dekle za vse, katera zna kuhati. Mesečno 300 din. Predstaviti se od 11 do 12 pri g. Regina Göttlich, Maribor, Koroška c. 128. 1265 Sprejmem vajenca. Bezjak Josip, kovač, Gočova, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1267 Prav dobrega kravarja za 20 komadov živine (poročenega), tudi nemščine zmožnega, sprejme takoj dr. Reiser, Pekre št 57 pri Mariboru. 1273 Služkinja, vešča samostojne kuhe, mirna in zdrava, stara do 30 let, se sprejme na deželo od 15. avgusta. Polkovnik Petrinčič, Jurklošter pri Laškem. 1275 Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor. 383 RAZNO: Vodne žage, žage za gatarice, cirkularke, vodovodne cevi v vseh dimenzijah, ovne ali vidre za napeljavo vode na hribe, štedilnike/kakor tudi vso drugo železnino, Vam priporočam, da si nabavite po potrebi v trgovini železnine Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve. Blago kvalitetno in cene zmerne. 1248 Kupujemo ržene rožičke in lipov cvet. Ponudbe na Salus d. d. Ljubljana. 1225 Volno, nogavice, perUo, hlače, predpasnike, obleke, robce, čepice, rute, blago za posteljno, moško, žensko perilo in obleke, ostanke vseh vrst pletenin dobite v novi trgovini in pletil-nici »MARA«, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). _ 1134 Bivalne stroje, nove, od 1950 din naprej, s 25 letno garancijo, proda tudi na mesečne obroke po 100 din mehaničar Draksler, Vetrinjska ulica 11. 1070 Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. _1016 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1000 Za 10.000 din je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo v trgovini Metoda Senear, Štri-gova. Na zalogi kolesa najboljših znamk, Waf-fenrad-Steier, Styria, Puch, Viktoria, Vesta, Wanderer, Diamant itd. Nova kolesa že od 490 din naprej. Proti dobremu jamstvu tudi na majhne mesečne obroke. Stara kolesa vzamem v račun. 835 Kmetovalci, pozor! Varujte Vaše svinje pred boleznimi! To dosežete, ako polagate prašičem vsaj enkrat tedensko redilni prašek »MASTELIN«, zakonito zavarovana znamka. Samo poskusite in prepričali se boste. Dobi se v vseh trgovinah in v glavni zalogi Ivan Magdalene, Rače-Maribor. 1257 lahko trajno ohranite MOST iz grozdja, Kakor tudi vse sadne sohove brez vsakega aparata brez strokovnega znanja brez izgnbe tasa s pomočjo NIPAROMBINA A/II. Odličen naprefleh današnjega znanja! Enostavno! Poceni! mgfijenltno! Odobreno po Ministrstvu poljedelstva. 1272 Navodila in cenik p«silja brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1 Oglasi v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! Vse ia So hnlige in pofrcftščinc v listearni sv.Cirila v nariftoru: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6. V PflifU: Slovenski trg 7. Bosfe zadovoljni! POMLAD! — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak. Paket serija »H« vsebina 18—21 m oxfordov, cefirjev, touringov in frenžet za močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4< 250 din, »Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto. Prepričajte se in pišite takoj Razpošiljal-nici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! 988 P®9ied€ls3ii Sfroil kakor slamoreznice na ročni in električni pogon, Silo-reznice, velike mlatilnice v vseh izvršitvah, rezilniki za repo, drobilniki (mlini za debelo moko), mlini za sadje, stiskalnice za sadje z dvojnim klLiastim tiskalom itd. tvornice strojev »Badenia«, Weinheim. Vpraša se: A. URBAN, Maribor, Kralja Petra trg l/H. 1274 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd., valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 1271 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterijo Ljudska posojilnica v Celju registro vana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove. Dovoljuje posojila in ^cvs!:- kredite. SZ85 SSSSS 0000041010100710097411100708030702010001010000010002010200010000010200010002010053010102010102022300020002000000020201000102000101000101232348485300010201000101010102010001010001010102010102000200020011100610050606040610070604060101000100010100 Klobuki, obleke, ^ p erilo, čevlji i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji Jaftob Lati, Maribor, 61. frg 2 GITAfli VIOUNE^ IDEHHAOflOH. BREZPLAČEN POUK V IGRANJU. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG! MElNEbHEROLD^mRioRS giiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM j ilranUnicaDraTsHcftanoTincllanftor Centralo: Maribor v lastni novi palači na ogln Gosposke-Slovenshe ulice. * Podružnico: Celic nasproti poste, prej Juznošta-Sersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice In teko«! račun proti najugodnejšemu obrestovan ju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. lir tudi za trgovce, po engros-cenab v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj Cwirnalo blago za mošhc - ženske že od 5 din naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. 676 Okraski in predmeti za veselice razglednice za šaljivo pošto itd. v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj mmmmm^mmmmmm Kupujte pri naših inserentlh! V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR Z A¥A1!I1E SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L £ P VZAJEMNI m 1 ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 6i. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolfe in najvarneje pri SpoflnjcStajcrsM ljudski posojilnici dosposha Mžca 23 f P!30ilflFt! Iližca 10. ohfotora registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. ^Ž^-t Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru