pUftini v gotovini. Leto LXXm., št. 263 Ljubljana, sobota 16. novembra I940 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje tn praznike. — Inseratt do 80 petit Trst k Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrst * Din X, večji lnoermtl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ofiea it. ft Telefon: 31-22, 81-23. 31-U. »-25 la 31-2« Podru in lee: MARIBOR, OrajsJd trg §L T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: K ocen ova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani st. 10.351. Rusjia ostane nevoiuioca se država Francoska ssdba: „Tudf po berlinskem obrskn ni nobenega upanja, da bi Rusija spremenila svoji stališče nevo-jujvtc se države" — Nemška razlaga: Stabilizacija vzhodne Evrope v najširšem obsegu in dokončna določitev obmejnega pasu med Nemčijo in Rusijo Lyon, 16 nov. AA. (Havas). »Temps* pise o nemško sovjetskih razgovorih v Bei linu ter med drugim pravi, da ni nobenega upanja, da bi fiusija mogla spremeniti svoje stališče nevojujoče se države, ki ji je prineslo velike prednosti. Toda — na dal ju je list — tak položaj, kakršnega ima Rusija, bi bil lahko ovira za razširjenj« vsakega novega spopada na področjih, kjei se kaže sovjetska sila. Nemški komentarji Berba, 16. ilov. AA. (IJ^&j. nemško ča^^uje piii.u-&a ousijue K.oiiieui.a.rje ooi-SKu »u*jcu3ivc0a Koiiii^aija za zuuaiije zadeve Muioiuva v nemsiu prestolnici ter c obsežnim pu0ajaujiii, ki so potcKuia v h>ei'-linu. >jJeutsche Algemeine Zeitung« poudarja, da se je pokaza.10, oa Nemčija m Sovjetska zveza smaiiata temelje sodelovanja, poioZeue leta iy.i9, za zanesljive. Z ozn on 1 na to sta obe državi odločeni še dalje izpopolnjevati svoj sporazum v smislu tega skupnega pojmovanja. Važna vprašanj~ ki zanauajo i\emčijo m Sovjetsko zvezo -nadaljuje omenjeni Jist — obsegajo slabili lavijo vzhodne r^vrope v najširšem obsegu. Razen tega obsegajo ludi nemško - rusko gosp»^ua: ško sodelovanje na eni, in ves po-liučm položaj na drugi strani. Nemčija in Italija sta sklenili na podlagi medsebojnega priznavanja življenjskega prostora in nove ureditve svojo zvezo z Japonsko. Sovjetska zveza je soseda Evrope in soseda vzhodne Azije. Z ozirom nato se samo po sebi vsiljuje merilo za veliko celinsko in nemško-rusko izmenjavo misli, ki je vprav sedaj potekala v vzdušju obojestranskega zaupanja, vzdušja, ki sta ga čutila in potrdila oba partnerja. »Frankfurter Zeitung« ugotavlja, da zaključno uradno poročilo ne podaja nobenih podrobnosti, da pa se tudi kljub temu lahko reče, da so razgovori izpolnili vsa pričakovanja na obeh straneh. Na koncu svojega komentarja omenjeni list piše: Tudi če se o obisku komisarja Molotova v Berlinu ne bi vedelo ničesar drugega, kot samo to, da je bil, bi že to dejstvo samo jasno pokazalo, kje se hladno in trezno vodi realna politika Sovjetske zveze, ki sama ne sodeluje v vojni, kje ta politika išče svojega političnega partnerja z največjimi izgledi za bodočnost in sicer v onem obdobju vojne, v katerem se odločuje ne samo bodočnost Evrope in Afrike, pač pa tudi podlaga novega reda na svetu. Sovjetska zveza je takšnega partnerja našla toda ne v Londonu, pač pa v Berlinu in v krogli mladih sil, ki so se znašle v skupnem boju proti svetovni velesili Angliji, ki čedalje bolj tone, »Hamburger Fremdenblatt« opozarja na velik pomen sovjetskega obiska v Berlinu ter poudprja, da so pomembnost tega obiska tudi v tujini popolnoma razumeli. Nekaj je treba poudariti: Smisel nemško sovjetske pogodbe je vprav v tem, da se prizadeva, da enkrat za vselej določi obmejni nas obeh držav, vzhodno evropski prostor v njegovi celoti. Prav tako je jasno, da nemško-sovjetsko zbliževanje pripravlja pot odgovarjajočemu razvoju odnosa jev med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Pojem britanske univerzalnosti je istoveten s prebujenjem tistih vodilnih držav zemeljske oble. ki spoštujejo medsebojne življenjske prostore. »Življenjski prostor6' Rusije Sofija, 16. nov; AA. Sofijski časopisi še vedno obširno pišejo o razgovorih med nemškimi in sovjetskimi državniki v Berlinu. V glavnem se vsi listi strinjajo v tem. da je bilo v Berlinu zlasti govora o končni in podrobni razdelitvi vplivnih področij med Nemčijo, Italijo, Sovjetsko zvezo in Japonsko. Berlinski dopisnik »Zore« poroča, da je bil v Berlinu Sovjetski zvezi odrejen »veliki življenjski prostore, ki obsega Bližnji vzhod in Srednjo Azijo. Pod vplivno področje Sovjetske zveze — piše Zora — prihajajo tudi Turčija, Perzija in Indija. Glede Turčije dopisnik »Zore« pravi, da se bo od nje same zahtevalo pojasidio, ali hoče sodelovati z državama osi ali s Sovjetsko zvezo, ali pa bo morala nositi posledice svoje sedanje politike Na koncu svojega poročila pravi dopisnik: V nevtralnih krogih v Berlinu prevladuie prepričanje, da so bili razgovori v nemški prestolnici samo prvo obdobje. Treba je pričakovati njihovega nadaljevanja v Moskvi in sicer ob sodelovanju Italije in Japonske. Podobna obvestila prinašajo tudi drugi bolsrarski časopisi. Ankara, 16. nov. p. V turških krogih domnevajo, da je bil v Berlinu dosežen sporazum med Nemčijo In Rusijo glede Balkana, kjer sta obe veleslU zainteresirani na tem, da se očuva mir in da se prilike čimbolj konsolldirajo. Angleški glas o ruski poasllKl London, Iti. uuv. i. ^^u.ier). Današnji /Aluncnes>tei Uuartuan« se oavi a posiedi canu razgovorov sovjetskega preu^euiuka aveta komisarjev Molotova v tseiimu. List pravi, da so Molotova spremljan v Berlin tudi izvedenci za letalsko pro-lzvouiijo. S tega sklepa naj bi po nemšK, želji sedaj Rusija zai^^aia Meničijo tuu: z letali iz svojih letalsKih tvornic, v podobnem smislu, kakor to delajo Zeoinjene države za Anglijo. Razlika pa bi bila v tem, pravi list, da Zediijene države pomagajo Angliji zato, Kei nočejo, da bi Anglija v vojni zmagala, Rusija pa bi pomagala Nemčiji samo zato, da bi vojna čim dalj:; trajala in Nemčijo čimbolj izčrpala. Nemčija pa je še zelo močna, opozarja list, in zato je moral Molotov v Berlin, da se pogaja. Nemčija se prav resno pripravlja na dolgo vojno. Ce bi Rusija sedaj izvajala na Nemčijo pritisk, bi se utegnilo zgoditi, da bi pozneje Nemčija posegla po protivrednosti v ruski Ukrajini, Uralu in v Bakuju. List pravi, da je Nemčija naravni nasprotnik Rusije. Edino v primeru če bi Angleži in njihovi prijatelji uspešno izkrcali svojo vojsko na evropskem kontinentu, bi lahko Rusija zopet vodila bolj neodvisno politiko do Nemčije. Prva posledica berlinskega razgovora Beograd, 16. nov p. Berlinski dopisnik »Politike« poroča, da se mora smatrati kot prva posled.ca berlinskega razgovora Hitlerja in Molotova včeraišnji sestanek obeh šefov vrhovnega poveljstva nemške m italijanske vojske Keitla »n Bado-glia V Berlinu ni več nobena tajnost, da bosta sedaj Nemčija in Italija forsirali vojno proti Angliji in da bo pnhodnja akcija osredotočena na vzhodni del Sredozemskega morja. O tem je bila obveščena tudi Rusija Druga akcija bo šla za tem, da se čim prej likvidira grško italijanski konflikt Pri tem opozarjajo na to da nemško-grski odnosi niso prekinjeni in da je posredovanje Nemčije še vedno možno Kot nadaljnja posledica berlinskega razgovora bo prišlo izboljšanje ruskc-japonsk.h odnošajev Končno se je berlinsk- razgovor nanašal tudi na položaj Španije, zarad česar je bil seda; španski zunanji rrimster Suner pozvan na ponovni sestanek z Ribbentronom New York. 16 nov s (Col B S.) V zvezi s sestankom poveljnikov nemške in ita lijanske vojske maršala Keitela in Bado glia. se pojavljajo domneve, da pripravlja-ta Nemčija in Italija ncRje skupno vojaško akcijo. Suner in Ciano v Bar-lin — Ribbentrop v Moskvo Berlin, 16. nov. s (Štefani) Snoči je bilo tu uradno objavljeno, da prispe na povabilo nemškega zunanjega ministra R:b-bentropa španski zunanji minister Suner v kratkem v Berlin. New York, 16. nov s. (Col B. S.). Vest o potovanju španskega zunanjega ministra Sunerja v Berlin je prišla nekolike* nepričakovano, ker je bilo včeraj samo javljeno da odhaja Suner v Pariz Glede na Sunerjevo potovanje v Berlin se sed^i pojavljajo domneve, da je pri-akovati. da bo Španija v kratkem stopila aktivno v vojno ob strani Nemčije in Italije. Berlin, 16. nov. e. Kakor se izve, se *-Berlinu ponovno mudi francoski veleposlanik Scapini z delegacijo francoskih ge~ neralštabnin oficirjev. V Berlinu je tudi soproga francoskega vojnega ministra Francoska delegacija se bo pogajala 2 nemško vlado glede francoskih čet v Švici. Gre za to da nemška vlada dovoli po-vratek dveh divizij f^nmskih vojakov, ki so med borbo pobegnili iz Francije v Švico. Hkrati se mudi v Berlinu tudi pooblaščenec nemške vlade veleposlanik Abetz. Prišel je v Berlin, da poda poročilo o sestanku, ki ga je imel Goering z La valom. V političnih krogih v Berlinu pričakujejo, da bo v kratkem Francija predmet razgovorov, tako da se lahko pričakuje, da se bodo mirovna pogajanja s Francijo pričela v najkrajšem času. V zvezi s tem v Berlinu v kratkem pričakujejo prihod Lav al a. Obisk španskega zunanjega ministra se smatra kot posledica sestanka, ki ga je imel Hitler z generalom Francom. V zvezi s tem obiskom sodijo, da se bo Španija opredelila. Prav tako pričakujejo, da bo Berlin te dni obiskal tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Ker bo Ciano prispel v Berlin prav za časa Su-nerjevega obiska, sodijo, da je v zvezi s tem pričakovati definitivno opredelitev Španije. Kakor se izve, je bilo vprašanje Turčije predmet razgovorov za časr na fazane, katerega sta se poleg Ribbentropa udeležila tv^i Papen in grof Ciano. V službenih krogih ničesar ne izjavljajo, VLndar na dobro obveščenih mestih zatrjujejo, da bo Ribbentrop odpotoval v Moskvo konec tega meseca. Kaže. da je bil ta Ribbentro-pov obi^l- *en že za časa obiska Molotova v Berlinu. Molotov spet v Moskvi Berlin, 16. nov. i. (DNB). Predsednik Sovjetske unije Molotov se je snoči s svojim spremstvom vrnil v Moskvo, kjer so ga svečano sprejeli. Navzoči so bih maršal Timošenko, več ljudskih komisarjev in vodilni uradniki komisariata za zunanje zadeve. Zbrani so bih tudi predstavniki Nem čije, Japonske, Italije, Kitajske, poslaniki Turčije, Rumunije, Jugoslavije in Bolgarije, odpravnika poslov Madžarske in Danske. Hkrati z Molotovim sta se pripeljala tudi nemSki poslanik Schulenburg in vodja nemške gospodarske delegacije dr. Schnu-rell. Molotov je krenil s kolodvora naravnost v Kremelj. Moskva, 16. nov. s. (Col. BS). Predsedniku sveta komisarjev Molotovu je bil ob povratku iz Berlina v Moskvi prirejen izredno svečan sprejem. Tuji novinarji javljajo v svojih poročilih, da je bil Molotov sprejet, kakor *junak — osvajalec«. Zahvalni brzojavki Moskva, 16. nov. s. (Tassj. Predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov je poslal včeraj ob priliki prestopa nemško - ruske meje kancelarju Hitlerju naslednjo brzojavko: »Rajhskan-clerju Nemčije gospodu Hitlerju, Berlin Ko zapuščam nemško ozemlje. Vas prosim, gospod rajhskancler, da sprejmete izraze moje zahvale za prisrčni sprejem, ki sem ga bil deležen ob priliki bivanja v Nemčiji. Molotov.« Brzojavko podobne vsebine je poslal predsednik sveta komisarjev Molotov tudi nemškemu zunanjemu ministru Ribbentro- pu. V tej brzojavki se je zahvalil Molotov tudi za prisrčen sprejem, ki ga je bih deležno v Nemčiji njegovo spremstvo Nov moskovski demanti Moskva, 16. nov AA. (DNB> .Moskovska radijska postaja je obavila naslednje uradna poroci i- .je tass: List »Nevvvork Word Telegram- :e ob javil poročilo zunanjepolitičnega urecnki pri Časopisnem trustu »Skripps Sov aru« v katerem trdi. da je japonski \*elepos:la nik v Moskvi Tatekava ponudil Sovjet ski zvezi vso britansko Ind 10 id n*en ael če bi se Sovjetska zveza oridnižila trom: zvezi. Omenjeno pofočiv t J: rr- ditev. da je veleposlanik ^ateka^a sta"!1 sovjetski vlad: pred1 o«? o odstopit vi vzno-dne Sibirije Japonski Agencija Tass je pooblaščena to poročilo zanikati kot absurdno, ker v ničemer ne odgovarja resnici. Nova egiptska vlada Beyrut. 16. nov e. (DNB) N< j stavljenemu egintskemu kabinetu Dr;nqdai( kakor javljajo iz Kaira, naslednji člani: Predsednik vlade Hucein Sir paša. ki bo imel hkrati tudi resor zunanjeen n notranjega ministrstva Minister narodne ob rambe Junuz Saleh paša kot naslednik Sami Deje, ki je v novem kabinetu prevzel resor ministrstva za ff^nodarstvo Predstavnik Rionarhistlčne stranke Muhamed Hilmi Isa ie tudi v novem kabinetu in je prevzel resor pravosodnega ministrstva Tudi Husem Hajkal pasa je član nove v1 ade na no1o7qiu prosvetneg-i ministra. Financ .0 ministrstvo je prevzel bivši minister ra Heln Ab E Kavi Ahmed, minister za preskrbo je pos+al Abdul Med-zid Talev minister za delo Ahmed Ragib, minister 7a narodno zdravje dr Ali Tbra-'dn. znani kirurg, a ministra Vakuf in Ab-iul Razak >ta obdržala svoja prejšnja položaja v vladi. Papenov povratek Ca-Mgrad, 16 nov AA (Reuter) Nenvki velepos.anik Papen se je vrnil včeraj na svoje službeno meste Carigrad, le nov s (Coi B S ) Po zadnjih pon*čilih se nemški veleposlanik Papen pripravlja da * kratkem zopet i>dpi»tuje v Berlm Bajt bo nese s seboj gotove precizne turške predic-ee nemšk< vladi. Nemško turški gospodarski sporazum CARIGRAD, lb. nov s. (Tassj Mea oem-ško in turško vlado je bil dosežen gospodarski sporazum ki določa da bode Nemci zgradili v Turčiji več mostov itd List »La Republique« piše da bo Nemčija dobavila Turčiji med drugim tudi 60 težkih lokomotiv in 100 vagonov. Ameriški korak v Madridu Ameriška vlada hoče za vsako ceno in do konca obvarovati svoje pravice v Tangerju WASHTVGTON, 16. novembra A A. (DNB) Sumner Welles je včeraj zastopnikom ameriškega tiska poročal o koraku, ki ga je ameriška vlada izvedla glede Tangerja v Madridu. Sumner VVelles je rekel, da hoče ameriška vlada za vsako ceno in do konca obvarova*1 pravice ameriških državljanov in ameriške države v Tangerju. Ameriški poslanik v Madridu je prejel ukaz, naj sporoči španski vladi jasno stališče svoje vlade. LoBtfoa in Hambjrg bombardirana Preteklo nac so izvršili nemški bombniki silen napad na angleško prestolnico ter ponovno napadli še goreči Coventry — Angleška letala so bombardirala Hamburg, razna letališča in invazijske luke London. 16. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo objavljata v v svojem današnjem jutrnjem komunikeju. Sovražna letala so izvršila preteklo noč težak in dolgotrajen napad na London. Napadajoča letala so naletela na neprestan odpor naše protiletalske obrambe in so morala zato leteti med napadi tako visoko, da je bilo natančno merjenje pri bombardiranju nemogoče Veliko število eksplozivnih in zažigalnih bomb je bilo vrženih nepremišljeno na mnoge dele Londona. Povzročena škoda je znatna Zlasti so bile zadete stanovanjske hiše, trgovine in uradna poslopja. Izbruhnilo je mnogo požarov, ki pa so bili v primeri s težkimi okoliščinami hitro spravljeni pod kontrolo. Mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih, kakor kažejo začasna poročila. Zdi se. da število človeških žrtev ni tako veliko, kakor bi ga bilo mogoče pričakovati glede na velik obseg napada. Drugod v Angliji je bila sovražna letalska akti vr ost preteklo noč razmeroma majhna. Bombe so b^e vržene še na okolico Londona in na več točk v srednji Angliji. Povrročena šk^da je majhna in človeških žrtev je malo. F10 lovsko letalo je bilo po naknadnih podatkih včeraj še sestreljeno nad Anglijo Dve: bembnika pa sta bila sestreljena preteklo noč nad Londonom. S tem se je število včeraj nad Anglijo sestreljenih nemških letal povišalo na 20 Dve angleški lovski letali sta izgubljeni, vendar le eden izm^d pilotov rešen. London. 16. nov. s .(Reuter). Po poročilih novinarskih agencij je bil letalski napad na London preteklo noč znatno hujši nego običajno. Letalski alarm v mestu je trajal zelo dol"o in protiletalsko topništvo je bilo skoro stalno v akciji Nemška letala so izvedla tokrat napade na London v formacijah. Na mesto in okolico je padlo zelo mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Zlasti v enem londonskem okraiu so bombe povzročile med prebivalstvom mnogo smrtnih žrtev. Med zadetimi objekti je tudi neka bolnišnica. Eno letalo je bilo nad Londonom zadeto in se je pozneje zrušilo nad Essexom. Drugod v Angliji so bile napadene razne točke v srednji in južnosapadni Angli- ji. Tu učinek napadov ni bil posebno velik. New York, 16. nov. s. (Columbia B. S.). Po poročilih iz Londona je bil nemški letalski napad na London preteklo noč eden doslej najhujših. V več okrajih Londona pa je škoda celo večja nego kdajko-li preje Cenijo, da je bilo zlasti po polnoči nad Londonom v akciji nad 200 nemških bombnikov. Število človeških žrtev je veliko. V srednji Angliji je bil ponoči zopet napaden Conventrv. kjer so še goreli požari od napada prejšnje noči. LONDON, 15. nov. s. (Reuter). Po uradnih podatkih je bilo v tekočem tednu doslej nad Anglijo sestreljenih 69 nemških letal. Angleži so izgubili skupno osem lovskih letal, vendar so trije piloti rešeni. Napad na Hamburg London. 16. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Angleški bombniki so izvedli preteklo noč velik napad na doke, bencinske naprave in druge objekte v Hamburgu. Nadalje so angleška letala bombardirala več letališč v sovražnem ozemlju in invazijske luke. N e w Y o r k, 16 .nov. s. (Col. B. S.). Po poročilih nemških radijskih oddaj za Ame riko je bil preteklo noč izveden angleški letalski napad večjega stila na Hamburg. Kakor javljajo nemška poročila, so bombe zadele med drugim neko bolnišnico in povzročile škodo na privatnih zgradbah, niso pa zadele nobenega vojaškega objekta. Mnogo civilistov Je bilo ubitih in ranjenih. Tako protiletalsko topništvo kakor tudi lovska letala so bila ves čas v akciji. Kakor Javlja nemško poročilo, sta bili dve angleški letali nad Hamburgom sestreljeni. nje in se tako sovražna letala niso mogla pribMžati niti mestu, niti on stani .^ču v Hamburgu, ampak so se vrnila, pot€«m ko so vrgla nekaj bomb brez načrta. Se na begu so bila letala izpostavljena močnemu streljanju nemškega protiletalskega topništva in jasno se je videlo, da so Angleži hoteli izvesti velik napad na Hamburg. Ta poskus je ostal brez uspeha. Število bomb, ki je padlo na Hamburg ie popolnoma brezpomembno. Podrobnosti njihovega učinka še niso znane, zdi se pa, da je škoda pri nekaterih poslopjih brezpomembna, v notranjost! mesta pa niso bila poškodovana nobena vojaška poslopja ali pa naprave z-i vojno iniustrijo. Težko je bila zade'.a bolnišnica, Kjer je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. NemSki napad na angleški konvoj Berlin, 16. nov. AA. (DNB). Včeraj okoli poldneva so težki nemški bombniki Izvedli napad na neki konvoj v Atlantskem oceanu. Konvoj je bil napaden 700 km zapadno od Irske. V njem je bilo 20 trgovskih ladij, ki jih je spremljalo 6 rušilcev. Protiletalsko topništvo je takoj vzelo na muho nemška letala. Kljub temu pa se je enemu nemškemu bombniku posrečilo potopiti najprej neko 9.300 tonsko ladjo. Neka druga ladja, ki je morala imeti okrog 16.000 ton, je bila dvakrat zadeta s težkima bombama in je bila v najkrajšem času vsa v plamenih. Nato se je nagnila ln je v taksnem položaju ostala, Berlin, 16/ nov. AA. (DNB). Po ponesrečenih poskusih v noči od četrtka na petek so v petek zvečer angleška letala v nekaj valovih skušala napasti Hamburg z morske strani. Nemško obrežno topništvo je opazilo nifhov prihod že od daleč in zbralo svoje edinice ter pripravilo lovske oddelke. Jano vreme je omogočilo uspešno strelja* Ponoven letalski napad na Aleksandrijo KAIRO, 16. nov. s. (Ass. Press). Uradno javljajo, da so včeraj zjutraj italijanska letala ponovno napadla Aleksandrijo. Vrženih je bilo več bomb. Materialna škoda, ki je bila pri napadu povzročena, je majhna, toda med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev med njimi tudi nekaj smrtnih. Vsi ubiti in ranjeni so Egipčani. Protiletalsko topništvo na angleških vojnih ladjah v luki je skupno z obalnimi baterijami močno obstreljevalo napadajoča letala. MARTiN KOJC avtor većih modroslavalk knjig* nauči človeka, kaka se lahko sam a svojo močjo resi duševnih In telesnih obolenj ln kako lahko v bodoče nam onemogoči los ti; kako lahko rnmenjs dosedanje neuspehe, neurece Itd. a srečo, s uspe«*««* tn blagostanjem. — Sprejema v Ljubljani v hotelu »Metropole od 17.—18. m po dogovoru. HANS ALBERS - priljubljeni filmski Junak in ljubimec v sijajni vlogi isredne veli "ne in dovršenih igralskih sposobnosti veličastnega filma: %s7?r IZVRŠIL SEM POVELJE Mojstrsko delo največjega obsega, bogate tehnične opreme, močne dramatične vsebine in globokih prepričevalnih prizorov, ki jih preveva pesem popularnega ameriškega 61 age rja: »Good bye, Jonny«: — V ostalih vlogah: Hilde Sesaak, Charloto Sosa, Peter Vosa. — Kot dodatek kulturni glasbeni film: » LZBURG«, Mozartovo rojstno mesto«. — Preskrbi te si vstopnice v predprodaji. — Pf^ttifAfp JI ******** t Predstave danes ob 16., 19. 21. uri; jutri v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in'21. urL Italijani in Grki se utrjujejo v svojih položajih Poročila z naše meje — Ameriški nevtralnostmi zakon razširjen tudi na Grčijo Z jugoslovensko-grške meje, 16. nov Bo ji na ?evemi fronti so včeraj zavzeli mnogo resnejši značaj. Italijani še niso pričeli s\l;e ofenzive velikega obsega. Italijanska vojska je včeraj izvedla akcije na pose meznih odsekih ter je dosegla delne uspehe. V neposredni bližini Bitolja in v jugo-stovenskih obmejnih krajih se je slišalo včeraj močno topniško streljanje, ki se je pričelo že predsnočnjim. Boj težkega topništva tudi včeraj ni prenehal, zlasti okoli 10.30 je bil topniški ogenj nenavadno močan. Sklepati je, da je bil to zaporni ogenj. Hribi v okolici jugoslovensko albansko grške trome je so se naravnost tresli zaradi močnega streljanja težkega topništva Na naši meji so dobili vtis, da se vodijo boji v neposredni naši bližini. Večkrat je bilo streljanje bolj zamolklo. Iz tega tolmačijo, da se boj vrši južno od Bužurja. Z naše meje so tudi lahko opazovali boje italijanskih in grških letal. Italijanska letala so bombardirala strateške položaje grške vojske na južnem pobočju gorovja Bis'e. Italijani še naprej koncentrirajo svoie č>te preko Santiqua-ranta in Drača. Po včerajšnjih akcijah z ene in druge strani je položaj na severni fronti naslednji: Italijani so se dobro utrdili na položajih corovja Mora ve. Grške čete so se včeraj in preteklo noč utrjevale na novih položajih. Sedaj zavzemajo črto od Božurja proti reki Devoli. Italijanski bombniki so včeraj bombardirali cesto Lerin—Korica. Okros 8.30 se je 15 italijanskih bombnikov v spremstvu 20 lovcev pojavilo nad Ler'nrm. Italijanska letala so nekaj časa krožila rad mestom in vrgla več bomb. Napad je trajal pol ure. Atrne, 16. nov. e. Kovinarjem je bilo mo, da splošen napad na fronti rarvija porolmo. Na odseku reke Kalamas so v :::o borbe na grško albanski jnj črti. Gr$£q vojno porodilo A*:ne. 16. nov, s. (Atenska? tel. a.a; Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 20 vejno poročilo: Na vsej fronti je bila včeraj velika ak-tivnost pehote, topništva in letalstva. Zajeli smo r:opet okoli 700 itelijanskui voj-n h ujetnikov in zaplenili med drugim 10 iop-ov težjega kalibra. Naša letala so b mbardlrala sovmžne čete v akciji. Tri sovražna letala so bi:a se='re! jer a. Dve grški letali se nista vrnili v svoji oporišči. sovražnik je brez cilja bombardiral ne-kaj mest in vasi v notranjost: Grčije. Noben vojaški objekt ni bil zadet. Nekaj osel je bilo ranjenih. P3ročilo poveljstva a^glcšksga letalstva Atene, 16. nov. s. (Reuter). Poveljstvo an.. eškega letalstva v Grčiji javlja v svojem sinoćnjem komunikeju: Angleški bombniki so včeraj napadli italijanski motorizirani vojaški transport, ki je bil v pokretu severno od Korice. Transport je bil uspešno napaden z bombami in strojniškim ognjem. Povzročena škoda je velika. Angleška letala so nadalje bombardirala neko kmečko hišo v bližini Korice, v ka teri je imel svoj sedež glavni stan italijanske vojske. Pred hišo je stalo več vojaških voziL Hiša je bila od težkih bomb popolnoma razdejana. Prav tako so angleški bombniki v bližini te točke napadli važen most, preko katerega so se ravno pomikala ojačenja za italijansko vojsko. Bombe so most popolnoma razdejale. Sovražno vojaštvo je bilo od napada presenečeno ter je srna trati, da je bilo Število žrtev med vojaki zelo veliko. Nasprotujoča si poročila Nevv York, 16. nov. s. (Col B. S.). Današnja poročila z grško italijanskega bojišča si nasprotujejo. Grki javljajo, da na rajnih delih bojišča napredujejo, druga poročila pa pravijo, da so se Grki v pričakovanju italijanskega protinapada pri Korici umaknili na utrjene postojanke. Bombardiranje grških mest Atene, 16. nov. e. Ministrstvo za javnost je izdalo komunike, v katerem pravi, da so sovražna letala včeraj bombardirala nekatera mesta in vasi v notranjosti države. Povzročeno je bilo nekaj materialne škode. Djevdjelija, 16. nov. e. Grški uradniki, ki prihajajo vsak dan z vlaki iz Soluna, zatrjujejo, da je Solun zaradi močne protiletalske obrambe in lovskih letal, ki so priletela iz Anglije, zavarovan pred letalskimi napadi. Zopet taja letala nad Bitoljcm BftoTJ, 1» nov. e. »Pol:Uka« poroča: Sinoči ob 20.08 .so ^e pojavila nad Bitojcm '?tala neznane narcr'nosti. Dan je bil takoj znak za alarm :n protiletalsko topništvo je pr'Če'o streljati, nakar so se tuja letala umaknila. London. 16. nov. London^k^' radio javljal: Preteklo noč so neindentificiran:1 tuja leta?a zopet bombardirala Bitolj. Vrže-r*h je b;io 6 hrmb. Pred bombardirm em so letala spustila več raket na pada'ih. Rooseveltova proklamacija %Vashing(on. 16. nov. s. (Ass. Press Predselnik Roosevelt je podosal snoči proklamacijo, s katero se razširja veljavnost amer-'škega nevtralnosti"« o "a rakoma ludi na Grč:jo. Roosevelt zaradi grško italijanske vojne ni na novo določil »vojnih cont, v ka'ere ne smejo pluti am: ižke 'adje in potovati ameriški državljani. 2e od preje je namreč vse Sredfozeml ie 7a Zedinjene države določeno kot vojna cona. Prcđ novo mirovno oSeitzivo? Zanimiva izvajanja angleškega državnika o položaju po vojni LONDON, 16. nov. s. (Reuter). V nekem govoru v ilainburghu je izjavil sinoči podtajnik ministrstva za informacije Nicolson, da morajo biti Angleži pripravljeni na možnost nove nemške mirovne ofenzive v bližnji bodočnosti. Nicolson je dejal, da se morajo Angleži zavedati, kaj bi pomenil novi red, ki ga namerava Nemčija ustvariti v Evropi. Dejansko bi to pomenilo, (w bi bila Nemčija poten? edina industrijska država v Evropi, vse druge pa poljedelske. Oni novi red, ki si ga zamišlja Anglija, pa bi pomenil osvoboditev vseh evropskih narodov. Ta novi red bi pomenil svobodno sodelovanje vseh na- Anglija zavrača Hooverjev predlog za prevoz živeža v zasedene i države j NEW TORK, 16. nov. s. (Ass. Press). V govoru na nekem ženskem zborovanju je i izrazil sinoči bivši ameriški predsednik Hoover zahtevo, naj bi Anglija garantirala nemoten prevoz živeža iz Amerike • za zasedene evropske države in sicer za ! Belgijo. Nizozemsko, Dansko, Norveško, I Finsko in Poljsko. Hoover je dejal, da bo j v primeru, če se to ne zgodi, izbruhnil letošnjo zimo v teh državah glad. Hoover je predlagal, naj bi bile pošiljke živeža v te države plačane z zamrznjenimi imetji teh držav v Ameriki. LONDON, 16. nov. s. (Reuter). Sinočnja jama Associated Press ln United Press ; izjava bivSega ameriškega predsednika trditev povsem netočna. Ameriška vlada m glede španske poročevalske agencije nikdar izdala prepovedi za udejatvovanje v Zedi-n j enih državah. Obenem javljajo is Madrida, da španske oblasti ne izganjajo samo dopisnikov agencij Associated Press in United Presa, temveč da je bilo tudi vsem drugim ameriškim novinarjem v Španiji sporočeno, da morajo zapustiti državo. Boston, 16. nov. s. »Christlan Science Monitore posveča veliko važnost poročilu, da je Španska vlada 8 prihodnjim ponedeljkom prepovedala ameriškima agenci- vsako udejstvovanje v fipanljl. List pravi, da najbrže ni slučaj, da je prišla ta prepoved skoro istočasno s sporočilom, da odhaja španski zunanji minister Suner ponovno v Berlin. Obe vesti po mnenju lista kažeta, da se namerava Španija se ožje nasloniti na os Rim—Berlin. WASHlNGTON, 16. nov. s. (Ass. Press). Uradno javljajo, da ie ameriška vlada naročila svojemu veleposlaniku r Madridu, da se Informira glede okoliščine Izgona ameriških novinarjev tz Španije. Za primer, da se španska pojasnila izkažeio kot nezadostna, bo ameriška vlada vložila zaradi te zadeve protest Negrin mora zapustiti Anglijo STOCKHOLM, 16. nov. e. fEur Press). Kakor se izve. je angleška vlada odpovedala gostoljubnost bivšemu predsedniku španske vlade Negrinu. ki je od zloma republikanske fronte stalno v Angliji. Negrinu ie bilo rečeno, naj takoj zapusti Anglijo. S tem v zvezi javlja »Aften bladet« da bo najbrž v spodnji zbornici vložena interpelacija glede Negrina. Hooverja, naj bi Anglija garantirala prevoz živeža v one evropske države, ki so zasedene po nemški vojski, je naletela v angleških uradnih krogih na neugoden sprejem. V Londonu poudarjajo, da ni mogoče, da bi se Nemčija osvobodila odgovornosti za upravo zasedenih držav Anglija pa rudi ne more pristati na omillenie svoie blokade ki le nleno najmočneifte orozie proti Nemci 11 V angleških krogih smatrajo, da je Nemčija samo odgovorna za pomanjkanje živeža v zasedenih ozemljih. Konferenca opozicije v Beogradu BEOGRAD 16. nov. p. Včeraj od 17. do 20. je bila na stanovanju Boška Vlajića v Beogradu konferenca prvakov radikalne, demokratske in Jugoslovenske nacionalne stranke Konferenci so prisostvovali za radikalno stranko Miša Trifunovič in Momčilo Ninč;č za demokratsko stranko Milan Grol in Boško Vlaiič. in za JNS senator Banjanin, Boško Jeftič in dr. Albert Kra-mer. Zopet nevarnost poplav Pri Črnučah je bila Sava dopoldne že 3*50 m nad normalo Ljubljana, 16 novembra Zaradi neprestanega dežja so povsod zopet silno narasle vode. Na Gorenjskem so bile včeraj in danes ponoči hude nevihte, južni veter pa je povzročil, da je pričel hitro kepneti sneg v planinah. 2e proti večeru so jele pritiskati iz gorskih krajev v dolino silne mase vode- Voda je po hudournikih kar bobnela v dolino, narasel je močno vsak studenček in potoček. V jutranjih urah je Sava tudi v zgornjem toku že tako narasla, da je ponekod udarila čez breg Na Črnučah je pričela Sava naraščati ponoči po pol 2. Sprva potagema, potem pa čedalje hitreje in je do jutra narasla že za 3 m nad normalo. Toda tudi dopoldne je Sava še naraščala in dosegla pred 10 že 3.50 m nad normalo. Sava nosi s se-toj cda drevesa, ^i jih je izruvala sp^-torra. Pod mestom na Črnučah se voda rPzli-a Skem do Železniškega nasipa na oni strani tn široko čez travnike na levem bregu. Pri bivšem štirnovern kopališču je voda r* rdi*a do temeljev stavbe, kar se ni dosrviilo že vec" let. Voda je precei škodovala tudi regu! n rajskim dolom pod Crnu-škl-r. mestom in je odplavila s seboj mnogo mat eri 7 a. Vc!;ko škede "le ne pravila voda pori Malo vr.-io, k er se ie razlila čez travnike tn Obdelane njive Tam je vda odtrgala ve-''ke plasti zemlje že spomladi, se^.aj pa je *->ono -no pobrala velik«* k^se zemlje Sava nevzd:2v5ma tr^a zemljo tudi pod Toma- čevim pod Obrt jami m pod Jaršami. Pri Sv. Jakobu je Sava že zgodaj zjutraj zaJila most in je bil otežkočen, kasneje pa sploh onemogočen vsak promet. Zjutraj je neki tovorni avto še prebredel vodo na glavnem mostu, ko pa je šofer pripeljal do drugega mostička čez katerega je bila tudi razlita voda, se je most zamajal in je avto. na katerem so bili naloženi prazni so*:i, zdrknil v vodo. Poleg šoferja sta bila na vozu še dva moška. K sreči so se vsi rešili, avto pa je zaenkrat ostal v vodi. Jesenice. 16. novembra Včeraj pope 1 dne je na Gorenjskem lilo kakor za stavo. V nekaj urah so vse vode silno narajple. zlasti pa Sava z vsemi svojimi pritoki. Močno je deževalo tudi še vso preteklo noč in šele proti jutru so se zaprle nebeške zapornice. Tako visokega stanja vede Sava ni imela že nekaj let. Reka je naras'a v veletok, katerega umazani valovi nesejo s seboj tzruvano drevje, hlode, poljedelsko ln hišno orodje in drugo. Od Otoč do Kranja sega voda do železniške proge. Po vsem Sorskem polju so nastala jezerca, na široko ln na dol^o je oreplavljeno vse ozemlje in voda je naredila« po polni ogromno škode Na srečo doslej ni prišlo de katastrofe ob mostovih Stari leseni most pri Podnartu se krepko upira močno narasli Savi Nevaren položaj oa ie nflstn! nosebno pri Struievem pri Kranju, kjer je Sava posebno deroča, rodov na podlagi človeških pravic, j Nicolson je aejaL da mora biu Anglija I pripravljena, da po vojni sprejme arbi- j tražo glede posesti svojih kolom j m pri-I stane na aranžma, ki bj stavil njene kolo- j nije na razpolago vsemu svetu. Nobena ! žrtev nam ne sme biti prevelika, je dejal Nicolson, za novo ureditev sveta. Dalje i je stavil Nicolson predlog, naj bi vse države na svetu opustile vojno letalstvo. Ob- stojalo naj bi samo skupno mednarodna j vojno letalstvo, ki bi lahko uspešno preprečilo vse konflikte med državami. Vse države naj bi temu mednarodnemu letalstvu stavile na razpolago svoja oporišča. Nove podrobnosti o napadu na Tarant Kairo, 16. nov. s. (Reuter). O napadu angleških mornariških bombnikov na Tarant pretekli ponedeljek objavljajo nekaj nadaljnjih podrobnosti. Angleški bombniki so Izvedli napade z nosilca letal v dveh zaporednih skupinah. Prva skupina je vrgla predvsem zažigalne bombe ter je povzročila požare v pristanišču. Nato sele je sledil glavni napad druge skupine, ki je napadla italijanske vojne ladje z letalskimi torpedi. Nekaj letal druge skupine je vrglo najprej rakete na padalih, potem pa so se angleški bombniki v visini samo 20 m nad morsko gladino pognali skozi žice balonske zapore ter odvrgli na ladje torpede. Letala so se nato navpično dvignila in zbežala. Piloti poročajo, da je bila na oklopnici razreda Littoria povzročena velika eksplozija, tako so švignili plameni 20 m visoko. London, 16. nov. a (Reuter). Uradne Javljajo, da so angleški bombniki v prvih 14 dneh vojne med Italijo in Grčijo bom: bar dirali v Italiji štirikrat Napoli, dva- 1 krat Brindisl, dvakrat Tarant tn enkrat Bari. Vsi ti napadi so bili izvedeni z oporišč na Bližnjem vzhodu. Nadalje so z oporišč v Angliji napadla angleška letala v tem času po enkrat Milan in Turin. V Albaniji je bila v teh 14 dneh petkrat bombardirana V al ona, trikrat Drač, po enkrat pa Sarenda, Konispolis ln Argiroka-stro. Izgon ameriških poročevalcev iz Španijo New York, 16. nov. s. (Asa. Press). Včeraj je bilo javljeno iz Madrida, da morata po odredbi španske vlade agenciji Associated Press in United Press s prihodnjim ponedeljkom likvidirati svoje podružnice v Španiji. Uradno špansko pojasnilo pravi, da je ta ukrep represalija, ker ameriška vlada m pustila,, da bi španska uradna poročevalska agencija otvorila v Zedinjenih državah svoje urade in ker zastopnik španske agencije nI dobil dovoljenja za potovanje v Zedinjene države. Iz VVashingtona pa poročajo, da je ta Sava nsplavila Zagorje, 15. novembra fi&sofitefe ie že pretekli mesec poročalo, do je skočil pri Strvnah v Litri v Savo 68 'et 3* ari Vartin Vidergar iz Gradca pri Ti'ii Nrkai dni pre3 urodnim korakom je bil za-rišl;'en. proti večeru se je poslovil od zr.rncev v predi!n:ških Stavb"!h. nenadoma stekel do obrežja in se pognal v vodo. Prijatelji so ea rkusali zrdržati, pn se jim je iztrejal To se je zgolilo men'a 28. oktobra Med tem časom je Sava večkrat iiarasla, valila je kalno valovje zato je bile isk^nie tronfa oteSkoceno. Po' zagorsko po^ta-'o je ve':k totrmm. k^mor kro* vtvia iz srrrTn« reke ter le tako p'^n^s'a sem in odlomila že marpilcntero trun!o. tako tudi to pot Prav za prav so opazili naplavljeno truplo po npkliučju. Popoldne je manjša skupina ljudi Likala ob Savi izgnbljenejra purpna Misleč, da ga je odnesla voda so skrbno pregledali vse kar bi utegnilo pokazati sled za njim. Nekje med srrmovlem so presenečeni na^li truplo Martina Vir er-grarja Bi'o ie dobro oh**an^no. čeprav je ležalo v vodi že kak*h 25 dni. Utcpljenec je imel pri sebi samo žepni nož ter m al denarnik z ecTno vsebino — naslovom si rva Jožefa, ki živi v Nemci jL Truplo je bilo preneljano v mrtvašnico na zagorskem pokopališču, orožniki pa so obvestili nokojnikeve svedce. Verjetno, da bo naplavila Sava še kako trup^. saj pogrešajo malega Jugovega pastirčka iz okolice Litije, ki }e utonil, ko je lovil ribe z mrežo, ter neko žensko katere trup'o so videli v savskih valovih blizu Kresnic. ni krasen p^ka* n^ kaferega je bil ponoser vsak Kranjčan pa je tudi izreden za- govornik In propagator strelskega športa in sokolska župa je Izgubila z njim strokovnjaka, ki ga bo le težko nadomestit! Na zadnji poti v četrtek so ga spremili v prerani grob ne*t*»ti orHatelji kaknr tud ushr?benski tovariši, strelski in sokolsk' bratje. — Vlsokf moSkl čm| čevlji so nafti Lastnik nai se zglasi na mestni policiji. Čevlji so bili verjetno ukradeni. Z Jesenic Iz Kranja — Rahlo naraščanje brezposelnosti. Pri tukajšnji Borzi dela je bilo ob koncu prejšnjega meseca 205 brezposelnih, prirastek znaša 43. Do 15. t. m. pa se je nanovo prijavilo 34 žensk in 25 moških, tako da znaša celokupno število brezposelnih, ki jih ima v evidenci tukajšnja Borza dela, 264. Službo dobe 3 služkinje in 2 kmetski dekli, 1 mlada kuharica išče namestitve. — Kino »Narodni dom« predvaja ob običajnih dnevih in urah krasen film >Ob sončnem zatonu« in t Blagoslovite v 2alc. — Kino v Stražisčn predvaja dva glasbena filma »Vivere« in »K novim obalam« in monumentalni film »Propast Pompejev« Vsi sporedi s 5 dodatki. — G. Hlnko Locnlikar na zadnji poti. Nenadoma, po kratki bolezni, je preminul g. Hlnko Ločnlškar, sreski vojni referent, ki je bil znan širom po naši domovini kot odličen strelec in vodja strelsko športnih tečajev. Ni še dolgo, ko je priboril s svojim sodelovanjem kranjski strelski druži- — Pevski kvartet »Fantle na vasi« iz LrVb^ane. ki že deseto leto sroii sloi'en.sko naro-r^o pe^m ki sta'no sodeluje v radi*-skj od'^n' oostaj; v L^ubl^ani in nri drugih iavnih prireditvah, bo pod okrliem Sokolskega društva na Jesenicah priredil samostojen koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v nedeljo 17 t. m. ob 8 url zvečer v dvoran* foko'sk^a doma na Jesenicah Na sporedu je 18 pesmi. S svojimi sk^db^mi so zastopani skladatelji: Lovro Hafner. Ciril Pretrelj, Foerster In Zepič Kvartet bo nastopi v slovenskih narodnih noSah. kar bo d«lo prireditvi koncerta Se posebno obeležje. Koncert bo po svoji zasnovi in pestrosti zelo zanimiv. Vsi priia-telii slovenske narodne pesmi toplo vabljeni. Vstopnice se dobe pri Sokolskem društvu v predprodaji m pred pričetkom koncerta. _ Zvočni kino Rndto predvaja v soboto in nedel-k) ob 8. url zvečer, v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne krasen planinski vele-film »Usoda v gorah«. V glavnih olograh Magda Schneider, Victor Staal in drugi. V nedeljo ob 5. uri popoldne in v ponedeljek ob 8. url zvečer predvajamo krasen glasbeni velefilm »Rapsodija«. Med dodatki velik kulturni film »Vsemlrska raketa« in vojni tednik. — Sledi velefilm »Kralj pustol ovcev«. _ pev*ki koncert. Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri v nedeljo ob 20. uri v Sokolskem domu pevski koncert. Nastopi kvartet >Fantje na vasi«, ki ga tvorijo bratje Lombar iz Ljubljane, ki stalno pojo v ljubljanskem radiju. Na koncertnem sporedu so krasne narodne pesmi. »Fantje na vasi« bodo nastopili v narotnih nošah. — Tekma med ljubljanskim ln Jeseniškim s©k©l»Klm naraščajem. V soboto 28. t m. bo v telovadnici Ljubljanskega Sokola meddruŠtvena tekma med naraščajem ljubljanskega tn jeseniškega Sokola. Prva meddruŠtvena tekma Je bila 21. aprila letos na Jesenicah in se je končala z zmago naraščaja ljubljanskega Sokola. Sedaj bodo jeseniški naraščajnikl vrnili obisk ljubljanskemu sokolskemu naraščaju. Vsaka tekmovalna vrsta bo štela Sest tekmovalcev in dva namestnika. Kot bod- nika bosta fungirala br. Leon fitukclj ti Maribora in Edo Antosiewicz iz Ljubljane. Taka srečanja imajo velik vzgojni in propagandni pomen. Mladi sokolski tekmovalci se pri takih nastopih med seboj spoznavajo in tehnično izpopolnjujejo. Za Jeseniške tekmovalce bo ta nastop na ljubljanskih tleh trda preizkušnja ln dobra sola. — Bratstvo : Maribor. V nedeljo 17. t, m, ob 14. bo na igrišču Bratstva po presledku sedmih nedelj zopet ligaška tekma med imenovanima kluboma. Jeseničanom pridejo v goste simpatični gostje iz Maribora, ki so na prvenstveni tabeli trdno zraven Jeseničanov. Nedeljska tekma bo med njima odločila, kdo bo katerega prehitel lz o pašnega kotička. Vsa ta privlačnost bo gotovo dala v nedeljo rekorden obisk. Mariborčani imajo v svojih vrstah odlične igrače, med njimi so najbolj znani Vari in Miloš, v napadu v krilskl vrsti pa imajo odličnega Welleja, ki je nedavno Igral v Zagrebu v juniorski reprezentanci. Vsekakor predstavljajo Mariborčani nasprotnika, ki bo nudil dober nogomet, domačinom pa hudega nasprotnika, za katera bo treba vložiti veliko volje in požrtvovalnosti, s strani občinstva pa vztrajnega navijanja. footcittlea KOLEDAR DANES. Sobota, 16. novembra: Otmar JUTRI: Nedelja: 17. novembra: GregoriJ današnje prireditve KINO MATICA: Alarm v Sredozemlju KINO SLOGA: Izvršil sem povelje KINO UNION: Skušnjava KINO MOSTE: Bela sužnja in Angel gar-jevih lic RAZSTAVA KLUBA NEODVISNIH V JAKOPIČEVEM PAVILJONU odprta od 9. do 18. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: >Nena-vaden človek« (otvoritev sezone) ob 20.15 Mestni dom PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO AKADEMIJA — POMOČ TOVARIŠU ob 17. v Trgovskem domu ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Nenavaden človek« ob 20.15 Mestni dom VODSTVO PO RAZSTAVI KLUBA NEODVISNIH ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Vodi prof. Marij Pregelj. Razstava je odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt. Gosposvetska cesta 4, Bohlnec ded.. Rimska cesta 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLU2BO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. G vido Debelak. Tvrševa cesta 62,X, telefon št. 27-29. V ustih imate tjni/ zob in dlesni vas hote. Neprijetna stvar saj utegnejo vnete dlesni povzročiti hude bolečine K sreči ste član bolniške blagajne in se namo obrnete z zaupanjem, da vam bo hitro in uspešno pomagala. V pisarni bolniške blagajne vas osrečilo s formular iem »PredVog in iziava bolniškega zdravnika« ki mortte z njim h kontrolnemu zdravniku Ta ordmtra samo popoldne, a vas dlesni bo'e čedalje boli. pa tudi v gnilem 7obu kl ju je. da je joj. Kontrolni zdravnik vas mimogrede pogleda, napiše nekaj na »Piedlog« in potem morate k drugemu zdravniku, ker je kontm'nt te za kontrolo, za zdravljenje pa rte Pri drugem zdravniku zamudite spet uro ali d\*e s Čakanjem. Naposled pridete no vt-sto Zdravnik vas spet samo mimogrede pogleda in nnpiše, da pottebuiete trikratno zdrai'lfenie dlesni, kar stane 90 din. in enostavno plombo, ki stane 25 din K tej plombi morate polovico prispevati sami drugo i-folmnco pa pfača boln'ška bi aga ina. S tem poukom vas zdtavptk odffo\n, ne da bi vam začel zdrai-iti bolne dlesni afi gnil zob Postava je namreč tnka, da morate samo dopoldne pri bolnički bla-^afni najprej plačati sto/o poTrvvico 12.50 din in šefe s potrdilom, da ste to opra\nli, se spet lahko oglasite pri zdra\fmku. da začne z zdra\'ljenjem ln zdrfnmik vam v petek popoldne pove, da bo začel zdraiiti vahe zo-he nrihodnfi četrtek ob enajstih. Kaj gnil zob in vnete dlesnil Poglavitno pri vsem je, da plačete 1250 din in potem čakate ie dober teden da pridete s svojim gnilim zobom in vnetimi dlesni na vrsto pri prezaposlenem zdravniku bolniške blaga f ne Kaj se vse dotlej lahko zgodi z vami in z vašimi zobm!, fe postranska stvar. Glnvno je, da v redu plačujete visoke prispevke za bolniško blagajno in še poseben prispevek za »\n$ie zavarovanje«. Kadar pa potrebu lete zd-m-lienfe. se obrmte na privatnega zdravnika, če hočete sebi dobro. — Kino Union: Skušnjava. Češko "o-vaška filmska industrija je v srečnih letih dosegla evropsko raven, kakor so nam pričali nekateri filmi, ki smo j h že videli v Ljubljani in h kat:rim je tr2ba prišteti tudi »Skušnjavo«. Z občudovanja vrednim elanom so se naši bratje s severa lotili dela v svojih ateli?iih in v razmeroma kratkem času dosegli zavidljive uspehe. Tudi v filmski produkciji se pokažejo mlade ustvarjalne sile nar da, ki ie s polnimi prsi zadihal v svobodi. *Iz življenja za življenje« ie b:lo pesi o čeških režiserjev. V »Skušnjavi« 1e dovrS^no cb-delana zgodba o materi nezakonsk2ga otroka, ki ie prema~al^ skušnjavo in ; ato doživela najsrečnejši dan v svojem Življenju. Občudujemo dognano iTo g'a-nih igralcev Ladislava Bohiča Marije Gla-serjeve in Jana Dohnala Skrbna je tehnična obdelava filma. Drek rasni so posnetki v naravi. Ljubezen do grude diha iz njih. Film. ki ga ljubitelji filmske umetnosti ne bodo zamudili. Marka — frank 20 : 1 Berlin, 16. nov. a (Štefani). Uradno poročajo, da je bil dosežen med nemško in francosko vlado sporazum glede trgovskega prometa in plačevanja v kliringu med Nemčijo in nemškimi zasedenimi ozemlji na eni strani ter Francijo, njenimi kolonijami in mandatnimi ozemlji na drugi strani. Sporazum določa klirinško razmerje med marko in frankom z 20.L ttcr. 263 >SLOVENSKT NAKO.Dc, sobota, 16. novembra 1040. Stran 3 ODLIČNI CEAKI FILM SKUŠNJAVA Pretresljiva ljubavna zgodba mladega dekleta, ki kljub vsem premetenim spletkam vztraja v ljubezni in zvestobi do svojega zaročenca. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. Jutri v nedeljo ob 10.30 ljudska predstava po znižanih cenah in ob 15., 17., 19. in 21. un! KINO UNION — Te*. 22-zl Danes premiera francoskega velefilma KINO MATICA — TELEFON 22-41 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, ALARM v Sredozemlju jutri ob 10.30 matineja ter ob 15., 17., 19. m 21. url (Alerte en Mediterane«) Vojne ladje ... nemški, francoski in angleški mornarji. .. strupena megla nagrajen z »Grand Prix du Cm. Francais«. V glavnih vlogah: Plerre Fresnav, RoM VVanka._ Film, Dobri Ljubljani Plemeniti poziv, ki je z njim lansko zimo Nj. kr Ms. kneginja Olga kot pokroviteljica Osrednjega odbora za zimsko pomoč povabila vsa jugoslo-venska mesta k zbiranju prispevkov za reveže, je naravno tudi prebivalstvu Ljubljane segel globoko v srce Združili so se zastopniki vseh stanov z mestnim županom na čelu in zastavi H vse sile. da olajšajo revežem njihovo bedo in jih vsaj delno obvarujejo pred tegobami ostre zime. Tudi letos je akcijski odbor za zim sko pomoč že na delu, ker se zaveda, da so potrebe še večje zaradi narašča joče draginje, ki je poleg drugih najbolj prizadela revne in siromašne sloje našega mesta Hvale vredno in z veliko dobrosrčnostjo se je odzvala dobra Ljubljana našemu klicu lansko zimo; zato apeliramo tudi letos na vse in vsakogar, predvsem pa na pridobitne in premo žnejše sloje, da pomagajo s svojimi prostovoljnimi prispevki odboru za Zimsko pomoč rbrati potrebno vsoto za olajšanje bede najbolj potrebnim. Zimska pomoč najbednejšim ni sa mo zadeva časti in srca, temveč ob* nem socialna dolžnost, ki ne pozna ir ne dovoljuje izjem Podpisani častni in delovni odbor za letošnjo »Zimsko pomoč" v našem me stu se obrača danes zopet na Vas s pozivom: Čast ljubljanskega mesta in razumevanje za težki položaj revnih slojev nam velevata, da z zbirko prispevkov za -»Zimsko pomoč« damo na poziv .V/ kr. Vis kneginje Olge odgovor, ki I bo izpričal srčno kulturo glavnega me stn Slovenije Zavedajmo se. da ie danes bolj kakor kdaj koli na mestu klic našega pe snika: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze/ Prispevke za »Zimsko pomoč« sprejema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in njih uporabo pa nadzoruje podpisani odbor. Ljubljana. 16. novembra 1940 Župan mesta Ljubljane: dr Juro Ad-lešič, l. r.. Komandant mesta: brig. ge- Prava trgovska palača Kratek pregled dela pri palači Bat'e, ki jo bodo danes popoldne svečano odprli Ljubljana, 16. novembra. Danes bo delno izročeno svojemu namenu eno največjih poslopij v Ljubljani, ki tudi po vsej pravici zasluži pridevnik >moderno«, palača Bate. Poslopje zasluži posebno pozornost že zaradi tega, ker je to prava moderna trgovska palača, v glavnem namenjena le trgovini in poslovnim potrebam. Stavba sama je pa tudi zanimiva po svojem obsegu Ln načinu zidanja. Nedvomno ni bilo doslej v Ljubljani še pri nobenem stavbnem delu toliko posebnih težav kakor pri tem. Na istem prostoru je bila treba sezidati novo poslopje, ne da bi medtem v stari hiši ustavili obratovanje. Le zadnje tedne je počivalo delo obratov, ki so nastanjeni v pritličju nove palače. Ko so začeli delati jeseni leta 1937, niso imeli niti prostora za gradivo in orodje. Najprej so začeli zidati dvorano za kino na dvorišču. Marsikdo sploh ni vedel* da so delali, ker je bilo stavbišče skrito na zaprtem dvorišču. Ko so spravili to poslopje pod streho, so v njem vsaj pridobili prostor za gradivo; ves čas jim je služilo za skladišče gradiva, za cement in gramoz. Zato tudi v njem niso mogli nadaljevati dela; tako bo to poslopje gotovo najpozneje, čeprav so ga začeli najprej zidati. Palačo samo so začeli zidati junija leta 1938. Najbolj težavno je bilo kopanje ln betoniranje temeljev. Temelji palače segajo več metrov globlje od sosednih starih poslopij, ki sploh niso imela dovolj močnih temeljev. Zato so morali zelo pazljivo kopati ob starih hišah, da jih niso poškodovali; prav lahko bi se zgodilo, da bi se ta ali oni zid sosedne hiše podrl. Zato so pa morali podbetonirati tudi to zidovje, kos za kosom. Veliko skrb je budilo tudi na pol podrto staro poslopje, kajti dovolj bi bila najmanjša neprevidnost, pa bi se narušena hiša Dovsem porušila ln pokopala pod seboj poslovne prostore. Kdor je bil vsaj malo poučen o kompliciranem delu, se ni čudil, zakaj ni hitreje napredovalo. Posebej je treba naglasiti, da je to najbrž edino poslopje v Ljubljani, ki do 100 »/„ izrablja stavbno parcelo. Dvorišča namreč nima, temveč le dve pasaži. Zazidana ploskev pritličja (brez kina, ki meri 420 kv. m) znaša 1112 kv. m. Poslopje je v celoti podkleteno. V kleti so zelo veliki prostori, med njimi je določeno tudi mnogo prostora za veliko javno kopališče, ki bo lahko sprejelo hkrati C0 obiskovalcev. Tam so tudi velika trgovska skladišča. Pritličje je vse namenjeno za trgovske lokale. Največji je lokal Bate, saj zn^-sa njegova površina 800 kv. m. V nadstropjih se površina postopač zmanjšuje. V L, LE., m. in IV. nadstropju so vsi prostori namenjeni za poslovne pisarne, v V. in VT. nadstropju so pa stanovanja uslužbencev Bate, hišnika, upravitelja in najemnika kavarne, ki bo v VII. nadstropju. Poslopje je bilo pod streho 29. aprila lani. Delo je bilo končano v 240 dneh, torej sorazmerno zelo hitro, glede na velike, posebne težave, s kakršnimi jim pri drugih hišah navadno ni treba računati. Da je poslopje res veliko, nam kaže razen njegove zazidane ploskve tudi poraba gradiva. Porabili so okrog 830.000 kg cementa ali 83 vagonov in 200.000 kg železa. Betona je 2800 kub. m, za kar so porabili 3450 kub. m gramoza. Beton je dosegel veliko trdnost; predpisana je bila 300 kg na kv. cm, dosežena pa je bila povprečno 350 kg. To je treba pripisovati veliki meri posebnemu načinu betoniranja s pomočjo posebnega stroja, vibratorja, za tlačenje betona. Dotlej v Ljubljani pri betoniranju Se niso uporabljali strojev ter so beton tlačili ročio. Podjetje inž. Jos. Dedek je samo konstruiralo stroj za betoniranje. Palačo je projektiral inž. arh. Fr. Luši-čič, statične račune pa je delal ini. R. Je- ričevič. Jutri Martinova nedelja Ljubljana. 16. novembra Prav je. da v teh časih, ko smo vsi prisiljeni tožiti in se pogrezati v pesimizem, praznujemo vsaj dve Martinovi nedelji. Tako so nekateri naši meščani oraznovali že prejšnio nedelio kot Martinovo z vsemi prilastki in pred tednom ie bil zaradi tega živilski trg mnogo boli založen. Ze tedaj so gagale med perutnino pitane gosi. Danes je bil tre prav tako dobro založen s perutnino kakor pred tednom. Tisti, ki so praznovali Martinovo nedeljo pred tednom, niso bili danes prav nič v zadregi, ali na i praznujejo tudi tutri. Seveda se pa mnogi drugi ne smejo niti spomniti, kdaj je treba praznovati Martina in zalivati njegovo gos. Čeprav ie tudi danes vreme zelo oviralo dovoz živil na trg. ie bilo mnogo blaga: le na Sv. Petra nasipu niso prodajali krompirja in zelia na debelo. Nekateri kmetje se zdai kesajo, da niso krompirja pri-oeljali naprodaj v Ljubljano, ko je bilo ugodnejše vreme, ker ni več mnogo upanja, da bo Še več lepih tržnih dni pred zimo. Na zelenjadnem trgu ie zdaj še vsega na izbiro, od najlepše endivije. do špina-če, pač pa ni več cvetače. Mnogo je ohrov-ta in največ zeijnatih glav. Tudi krompirja na drobno ie mnogo več kakor prejšnje mesece m zdaj ga prodajalke zopet prijazno ponujajo kakor so ga prejšnja leta. Zato ga tudi lahko krrpHe najlepšega po 1.75 din kg. Trg je bil danes nekoliko boi je založen tudi z jajci in zato bo prodajali tudi sve- nerai Ljubomir P Stefanović l. r., škof ljubljanski: dr. Gregorij Rozman L r . Zbornica za trgovino, obrt in industri jo: Avgust Tosfi l r. komisar, Zveza industrijcev: Franc Heinrihar l. r., Društvo bančnih zavodov: dr Ivan Slokar l. r. predsednik. Krajevna zveza zava rovalnic za Slovenijo: dr Josip Der-mastia l. r. predsednik. Združenje tr govcev: Viktor Meden l r predsednik. Društvo industrijcev in veletrgovcev: Stane Vidmar l r predsednik. Prvo društvo hišnih posestnikov: Ivan Fre lih l. r predsednik. Društvo posestni kov novih hiš: Ivan Kos l r predsed nik. Delavska zbornica: Viktor Koza mernik l r predsednik. Odvetniška zbornica: dr Janko J. Žirovnik l. t Notarska zbornica: dr. Andrej Kuhar l. r. predsednik. Zdravniška zbornica: dr. Valentin Mer šol l r predsednik. Lekarnarska zbornica: mr ph Milivoj Leustek l. r. predsednik. Inženirska zbornica: ing. Milko Pirkmajer l. r. predsednik, Dentist-tehnična zbornica-Henrik Franken l. r. predsednik. Vr hovni socialni svet mesta Ljubljane: dr. Tomaž Klinar l r podpredsednik. ža po 1.5 din navzgor. Med perutnino ie bila izredno let>a izbira. Bilo je tudi nekaj pitanih gosi. Najtežje so prodajali po 100 do 110 din. a so tehtale okrog 7 kg. V primeri s tem je bila cbruea perutnina celo dražja, čeprav je ie bilo izredno mnogo. Kupčija je bila glede na slabe čase precej živahna. Sadni trg je čedalje slabše založen in jabolka se neprestano podražujejo. Danes so prodajali najlepša že po 9 do 10 din kilogram. Poziv slovenskemu obrtništvu Ljubljana, 16. novembra Umri je Engelbetrt Franchetti, nas ve-Kki organizator, delavec ki borec za obrtniške pravice. V najtežjih političnih časih je ti on prvi, ki je uvedel v nade obrtne organizacije slovensko poslovanje. Vsekdor je z vso odločnostjo nastopal v obrambi našega narodnega prestiža. Bil je velik indetetor na. vseh poljih obrtniškega napredka ta njegovega pospeševanja, TJdej-stvoval se je kot stanovski govornik in pisatelj kadarkoli je čutil potrebo, da s svojo veliko sposobnostjo zastavi odločno besedo v korist slovenskega obrtnika. Takemu možu smo dolžni največjo zahvalo. Njegov spomin bo ostal trajno vezan z razvojem nase stanovske organizacije. NI nam bilo mogoče, da hi se oddolžili temu neustrašnemu delavcu in velikemu borcu za vse njegove napore, aH naša hvaležnost mu bo ostala trajna. Pozivamo vse obrtne organizacije, da se udeleže po svojih odposlanem njegovega pogreba, ki bo v nedeljo ob 15. z Žal v čim večjem številu. Slava Engelbertu Franchettiju! Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani Iz Trbovelj — Komisijski pregled konj tn vOz©v za občino Trbovlje se bo vršU pri nas 2. decembra ln sicer od 7. do 12. ta 13. do 16. na dvorišču bivšega posestva Parasuh. Zbirališče konj in vosov bo na cesti is TJr-hovčeve loke mimo meščanske Šole do Pa-rasuha po krajevnem vrstnem redu. Pozivajo se lastniki živine ta prevoznih, sredstev, da privedejo točno ob določenem času svojo živino tn vozove na odrejeno mesto v svrno vpisa v vojaško evidenco. Zabranjena je vsaka prodaja aH zamenjava živine ta prevoznm sredstev mesec dni pred ta po popisu, ki se bo vršU taki jučno v svrno vojaške evidence ter se sivine se bo žigosalo niti odvzeta. Vsako spremembo, ki hi pri lastnikjn konj nastala v zadnjem času je treba prijaviti tukajšnjemu vojaškemu uradu. Poziv vojaškega, urada je treba prinesti s seboj ta ga predložiti vojaški komisiji- Kdor bi se temu pecivu ne odzval, bo morat na svoje stroške gnati živino na pregled v Celje! — Osebne vOHf. Gradbeni vodja podjetja Dukič v Trbovljah ta*, g. Krajner Frieko je z odličnim uspehom poioža v Beogradu izpit za pooblaščenega gradbenega inženirja. Čestitamo! Na meščanski soli je bfi premeščen v Brežice mesčanskosolski učitelj g. Grabelsek Karel na tukajšnjo meščansko solo pa so bile imenovane diplomirane filozofinje gdčne Hvhlik Ada, Ve-hovar Tatjana, Brečko Zofija, Dovgan Marija, Dosedanja honorarna učiteljica. Čada Brna je premeščena na meščansko šolo v Tržič, na njeno mesto pa je imenovana absolventka dr. Krekove višje gospodinjske šole gđč. Kosem Vida, — Nov« mezde bo izplačevalo po nedavno podpisaneem mezdnem sporazumu podjetje Hauck svojim delavcem. Zadevna pogajanja, ki jih je vodila s podjetjem Zveza JugosL rudarjev so se zaključila z novim meadnkn sporazumom, ki predvideva za L kat. din 52, EL kat. 46 din, m. kat. 44 din na zmeno. V primeru slabega vremena se metode zviša jo od dosedanjih 30 na 40%. Delavci Hauckovih kamnolomov so s tem dosegli lep povisek. za kar gre zasluga i strokovni organizaciji i uvidjevnosU podjetja — Športne veHt V sredo so imeli šesta- ( nek člani SK Trbovelj. Posvetovali so se, kako poživiti delovanje klube. Sprejeti so bili razni predlogi. Povabilu se na žalost . niso odzvali oni, na katere je klub najbolj računal, da mu bodo pomagali iz sedanjih j težkih društvenih prilik. To so predvsem J oni Člani, ki so svoj čas bili najbolj agilni j in aktivni khibovi pristaši. Kljub slabo ob- j iskanemu sestanku je bilo sklenjeno pričeti | z delom. Ustanovila se je sekcija za namizni tenis pod ra stvom tov. Huga Ko-kalja ter se bo pričelo z rednimi vajami že v torek. Vsi. ki se zanimajo za to športno panogo se vljudno vabijo, da se prijavijo pri načelniku Kokalju v restavraciji ali pa pri vajah, ki se bodo odslej redno vršile ob torkih in četrtkih v dvorani gostilne Forte in to vselej ob 6. zvečer Sekcija je o tem obvestila tudi zvezo ter prosila za vstop kot članica. Poleg tega se je sklenilo oživiti in osigurati v bodoče boksasko sekcijo. Pričelo se bo zopet z rednimi treningi juniorjev. Prva vaja se vrši v sredo 20. t. m. Odslej se bodo vršili redni bokaaski treningi vsako sredo ta petek. SK Trbovlje vabi tudi starejše ljubitelje tega sporta, da pristopijo k sekciji kot pomožni člani. Zanimanje med mladino je veliko. Treba pa takoj pričeti z resnim in strogim delom, da se bo tako vzgojil naraščaj, ki bo dostojno in res športno zastopal nas rudarski revir. Klub se obrača na trboveljsko športno javnost s prošnjo da ga čimbolj podpre pri novem delu. ki naj tukajšnjemu sportu že izključno pismeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju,« do 5. decembra 1940. Visokošolci morejo vlagati prošnje izključno le na od kuratorij« tiskanem for-muflarju, katerega dobe proti vpošiljatvi gotovih stroškov, to je 1 din za tiskovino m poštnino pri podpisanem kuratoriju. Akademska društva lahko naročijo več izvodov' sa svoje člane skupno, v katerem primeru so stroški nižji. 2. Srednješolci vlože navadne prošnje brez takega formnlarja. 3. Prošnjam je treba priložiti zadnje spričevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali sva-štvo z zapustnikom ali na to, da so doma tz gornjegrajskega sreza, pa tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list), rodbinski izkaz, potrdilo župnoga ali občinskega urada itd. Vsem prošnjam je priložiti uradno listino o premoženjskih razmerah (ubožno spričevalo). To mora vsebovati točne poda tke o premožen jakih razmerah prosil čevih m njegovih staršev (pri uradnikih torej navedbo skupine, kategorije m plaće), eventualnega premoženja ali drugih dohodkov* število otrok, pri posestnikih obseg posestva, razpredeljen po njivah, travnikih, gozdovih itd, število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okoliščine, ki so važne za presojo imovtnskega stanja. Upoštevale se bodo izključno le prošnje, ki vsebujejo vse te podatke točno in izčrpno m katerim so priloženi izkazi m listine v smislu gornjih zahtev Vse druge prošnje se bodo zavrgle brez obravnavanja. Pripustile so samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena. 4. Prosilci, ki uživajo kako ustanovo, pomoč ali podporo, k« imajo stanovanje ali hrano bodisi pri sorodnikih, bodis' v kakem kolegiju, zavodu ali domu itd., morajo to v prošnji navesti in natančno razločki ob- seg podpore, odnosno dajatve in ali jo brezplačna, ali pa morajo zanjo kaj plačevati. Prošnjiki. k^ zatario kakršnokoli denarno ali naturalno podporo katero že uživajo od koderkoli se bodo brezpogojno zavrnili, četudi bi bili še tako potrebni. 5. Srednješolci, ki se ne poslužujejo tiskanega formularja. morajo napisati prošnje na celo polo. 6. V vsaki prošnji je navesti naslov, na kateri naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila. Tudi je navesti v prošnji, kam je prosilec pristojen Prošnje, poslane po pošti, morajo biti zadostno frank:rane. Štajerska namizna jabolka nudi dokler traja zaloga EKONOM, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Smrt pod vlakom Litija, 15. novembra Na tukajšnjem pokopališču smo ob lepi udeležbi pokopali 421etno gospo Marijo Vrečkovo, po poklicu predil ni čarko, ki je bila 25 let zaposlena v Mauthnerjevi predilnici v Gradcu pri Litiji. Kot mlado dekle se je priselila sem iz Dolskega ob Savi. V našem kraju je imela tudi več uglednih sorodnikov. Zadnja leta je Marija živčno bolehala. Bolehala je že tudi po poroki in ni dolgo živela z možem. Zadnje čase je čutila v glavi hude bolečine in je morala večkrat na zdravljenje k predilniškemu zdravniku. Pred dnevi se je spet počutila slabše. Končno je obupala nad življenjem. Ko je bila na obisku pri prijateljicah v predil-niških Stavbah, je Marija nenadoma odprla okno in se hotela pognati iz tretjega nadstropja, pa so jo znanci prestregli in odvedli domov. Poklicali so spet zdravnika, ki je dal nesrečni bolnici pomirjevalna sredstva in ji predpisal počitek. Kmalu pa je Marija vstala in spet odšla na obisk k znani družini. Domači so jo imeli vedno pod varstvom. Ko se je napotila z doma, jo je spremljal nečak Zdenko. Pot je vodila iz Gradca na Dobrovo mimo sreskega načelstva in preko železniškega prehoda ob sreskem načelstvu. Tedaj se je ravno bližal popoldanski tovorni vlak. Marija se je hotela iztrgati svojemu spremljevalcu in skočiti pod vlak. Zdenko jo je na vso moč zadrževal in je tudi zaklical no pomoč Pa je ni mogel obdržati. Vrečkova se je Zdenku iztrgala in ko je privozil tovorni vlak do prehoda, je skočila na tir in pokleknila, da jo je vlak pregazil. Udarec je bil strašen. Razbilo ji je glavo in vsa je bila v hipu v krvi. Ob groznem prizoru so Zdenko in drugi kriknili. Eden izmed očividcev je stekel takoj do postaje, kjer je obvestil postajnega načelnika g. Križana, pa tudi orožniškega komandirja g. Baum-kirehnerja. Na kraj samomora je odšla uradna komisija, ki je ugotovila dejanski stan in poskrbela, da so ostanke nesrečne žene spravili v krsto in v mrtvašnico. Vest, da je skočila Marija pod vlak, je presunila njene domače in vse, ki so jo poznali. Zdravniška komiisja je ugotovila, da je nastopila smrt v trenutku, ko je zadelo nesrečnico kolesje lokomotive. Žalujočim sorodnikom naše sožalje. Pokojnici, ki je storila svoj obupni korak v hipni duševni zmedenosti pa bodi ohranjen blag spomin? taMrirafte v JŠL Naroda"! JNAD JUGOSLAVIJA TRG. DOM 17. XJL OB 17. Akademija - Pomoč tovarišu SPORED PLES BUFFET ADAMIČ BRODWAY DNEVNE VESTI — Knjige Vodnikove družbe izidejo te dni: Letošnji knjižni dar obsega: 1. Vodnikovo pratiko za leto 1941., ki je spet prava ilustrirana sodobna ljudska čitanka (uredil jo je P. Karlin), 2. povest Eda Dertaja »Fod Špiki«, močno pripovedno delo Iz kraljestva nafiib gora, nagrajeno z Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, 3. like VastetOve »RO£n0 devico«, zanimivo povest iz napoleonske Ljubljane, in 4. z mnogimi risbami opremljeno knjigo inž. kem. Jakoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«, odlično poljudno delo priznanega strokovnjaka. Vse knjige so skrbno tiskane in okusno broširane, ozir. v platno vezane. Cela izdaja stane 20 din. Opozarjamo vse dosedanje ln nove člane, da bodo knjige prav kmalu po izidu razprodane. Kdor se torej ne bo takoj prijavil svojemu krajevnemu poverjeniku ali naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5, bo po vcdilu >kdor prej pride, prej melje« neizogibno moral ostati brez letošnjih Vodnikovih knjig! — Novi pooblaščeni inženjerji. Pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu so napravili izpit za pooblaščene inženjerje gg. inž. Jana B 1 e i w e i s, uradnik KID na Jesenicah, inž. Vladi C ad e ž, uradnik pri zastopstvu jeklarne Ravne v Beogradu, in inž. Fric K r a i n e r, poslovodja tvrdke Dukić v Kranju. — Cesttamo! — Fotobrzojavna služba z Nemčijo. Poštni minister je izdal odlok, s katerim se uvede fotobrzojavna služba med Beogradom in vsemi nemškimi javnimi foto-brzojavnimi stanicami in sicer v Berlinu, na Dunaju, v Breslavu, Frankfurtu a'M, Hamburgu, Kolnu, Leipzigu, Munchenu, Numbergu in privatnih stanicah v Berlinu. Takse za vsa mesta v Nemčiji so iste kakor za Berlin in sicer za slike 120 cm2 29.90 zl. frankov, za slike do 234 cm2 pa 38.60 zl. frankov. Za slike, izmenjane preko privatnih stanic. se plačujejo takse po tem, kakor ie bil zaseden vod. — Dr. Bičanić v Budimpešti. Včeraj zju trai ie prispel v Bndimoeš'o ravnateli Zavoda za zunanjo trgovino dr. Rudolf Biča-nič. V Budimpešti ostane več dni. Martinovanje pri »AMERIKANCU« v FlorjanskI ulici Goske — koline — cviček — belo dolenjsko burgundec. — Se priporočata I. K. Deu — železniške legitimacije za upokojence, Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci (ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije od dravske finačne direkcije, naj jih že v decembru 1940 predlože tej direkcija radi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto. zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku leta 1941. železniški legitimaciji naj vsak upokojenec priloži: 1) od rezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za predzadnji mesec, da se laže ugotovi njegova istovetnost; 2) železniško znamko za 2 din, ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam. Denarja, za železniške znamke direkcija ne bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upokojenci predložili, bo direkcija vračala, ker jih ne more uporabiti. Upokojencem, ki bi se po 1. decembru 1940. osebno zglasili pri direkciji, se bodo železniške legitimacije podaljšale v sobi št. 3 v pritličju (vhod s Poljanske ceste, toda le od 10. do 12. ure. |^^^_ KINO MOSTE Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 ter v ponedeljek ob 20. uri Bele žene v senci haremov, skrivnosti nedoumljivega orienta: Bela sužnja VIVIANE ROMANCE ter socialna drama Iz življenja v ame--iškem podzemlju, kjer končavajo zločinci na električnem stolu: Angeli garjevih lic fames Cogney ter mlada hollywood- ska garda. V torek: JESETTE (Simone Simon) — Danskj turistični list o Dalmaciji. Revija turističnega društva v Kopenhagnu je posvetila zadnjo številko propagandi tairizma v Jugoslaviji. Številka le izšla pod naslovom »Jugoslawien« in na prvi strani prinaša leno sliko Šibenika. V nji je priobčenlh več člankov o Dalmaciji in njenih lepotah. — Olivnega olja letos ne bo. V severni Dalmaciji bodo pridelali letos okrog 70 vagonov olivnega olja. S tem bodo komaj krili lastne potrebe ter dela Bosne in Like, ki gravitira h Kninu. Postavi i a se zahteva, da hi bilo treba kontrolirati za letos vsak izvoz olivnega olia iz Severne Dalmacije in da na i se določi najvišja cena olivnemu olju 22.50 din liter. — Djuiaga Bukovac nmrL Iz Pariza je prispela vest, da je tam preminil naš izseljenski komisar D jula ga Bukovac, znan nacionalni delavec. — Dipl °mi ran je bil na Šumarski fakulteti v Beogradu g. Joža Os^m**. Čestitamo! — Opozorilo. Kraljevska banska uprava dravske banovine — referat za kontrolo cen, opozarja ponovno vse proizvajalce in uvoznike, da so dolžni na računih o prodaji proizvodov navedenih v seznamu predmetov, ki so podvrženi kontroli cen vedno navesti datum in številko odločbe, s katero ie bila prodajna cena odobrena po banski upravi — Petrovaradin se hoče ločiti od Novega Sada, V Beogradu se je zglasilo včeraj 30 odposlancev mesta Petrovaradina, ki so zahtevali, naj se Petro var a din loči od Novega Sada, kateremu je bil priključen, ne da bi meščane vprašali, ali so s tem zadovoljni ali ne. Na merodajnem mestu je 'Dila že dana obljuba, da bo tej želji v kratkem ustreženo _ Osnutek pravilnika o občinskih apro- vfzacijah. Ravnateljstvo za prehrano objavlja, da lahko dobe občine, ki so dolžne ustanoviti aprovtzacije, osnutek pravilnika o njih pri ravnateljstvu za prehrano in sicer od ponedeljka 18. t. m. dalje. — Maksimiranje cen. volne. Trgovinski minister je v sporazumu z ministrom socialne politike in narodnega zdravja, sklenil določiti najvišjo ceno volne. Urad za kontrolo cen je dobil nalog, da čimprej zbere potrebne podatke, na podlagi katerih bo določena najvišja cena volne. S tem naj bi se preprečila podražitev obleke. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 92. z dne 16. t. m. objavlja ukaz o sprejetju ostavke ministra Nedića D. Milana in imenovanje armijskega generala v rezervi Pešiča T. Petra za ministra za vojsko in mornarico, pravilnik o živilskih potnih listih, spremembo pravilnika o ugodnostir-socialnega značaja na železnicah in ladjah v državni eksploataciji, odredbo o ustanovitvi odseka za uravnavano kmetijsko gospodarstvo ln prehrano pri kr. banski upravi, naredbo, s katero se spreminja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini in spremembe v staležu državnih tn banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. ZOFET OTVARJAM BONBONIJERO palača BATA vhod z Aleksandrove ceste Se priporoča RESMAN — Nemški parni k pred Dubrovnikom. V dubrovniško pristanišče je v četrtek zvečer zopet priplui nemški trgovinski parnik »Maritza« družbe »Deutsche Levantlinie«. Prispel je iz Trsta in v Gružu bodo nato-vorili nanj 3000 ton boksita, namenjenega v Nemčijo. — Zaščita Beograda, Zagreba in Ljubljane pred letalskimi napadi. V ponedeljek in v torek bo v Zagrebu posvetovanje sol za civilno zaščito prebivalcev Zagreba. Beograda in Ljubljane. Zastopniki in vodje teh šol bodo obravnavali vprašanja v zvezi s preizkušanjem zaščitnih sredstev in nastopa vseh potrebnih zaščitnih odredov v pomoč civilnemu prebivalstvu za primer letalskega napada. To so važna vprašanja, o katerih je treba storiti dokončne sklepe po vajah v civilni zaščiti, ki so pokazale v vseh treh mestih različne nedostatke in napake. Storjeni bodo sklepi, kako je treba povsem disciplinirati prebivalce vseh treh mest, kajti brez stroge discipline ne bodo več mogoče uspešne vaje, ki jih imajo šole za civilno zaščito še v načrtu. Zagrebška šola za civilno zaščito je že pripravila vse potrebno gradivo za posvetovanje, ki se ga bo udeležilo mnogo strokovnjakov za civilno zaščito. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Kumboru, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23, v Zagrebu in Kumboru 21, v Sarajevu m Dubrovniku 20, v Splitu 19, v Ljubljani 17.2, na Rabu 16, na Visu 15, v Mariboru 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.1, temperatura je rmašala 10.2. — Nesreče, 421etnega delavca Rajka Kunaverja iz Tržiča je včerai popoldne zgrabil v predilnici, kjer je zaposlen, stroj za desno roko in mu jo odtrgal v zanestiu. — Iz Železnikov so prepeljali v bolnico 291etnega delavca Petra Uštipeda. ki ga je nekdo no nesreči z okovanimi čevlji sunil v prsi in ga težje poškodoval — Na Trski gori na ie padel delavec Franc Klanšek in se poškodoval na glavi in na očeh. — Ukraden kabel. Orožniki iz Cerknice poročajo, da je bil tamkaj ukraden poljski telefonski kabeL dole odkrog 150 m in vreden 900 din. Orožniki so uvedli preiskavo po raznih hišah, pa še niso mogli izslediti pravega tatu. — Samomor 14ietnega dečka. V vasi Bohinju blizu Varaždina se je obesil liletni Slavko Biščan. Deček je bil zadnje dni zelo potrt Tovarišem in starše-n je pravil, da je nezadovoljen z življenjem in da si ga bo končal. — Za vsako mesto 30 prosilcev Borza dela v Zagrebu je objavila podatke o nezaposlenosti v oktobru. Na Hrvatskem je bilo v oktobru 19.000 nezaposlenih, s preostalimi iz septembra pa 25.000. Na ponuđenih 100 mest je prišlo 3070 prijavljenih nezaposlenih. — Zagonetna smrt bogate hišne posest-nice. V Zagrebu je umrla zagonetne smrti bogata hišna posestnica Matilda Lončar, stara 64 let. Njena hiša je vredna 4 milijone in mesečno ji je donašala 18.01)0 din Čistega. Včeraj zjutraj so jo našli mrtvo doma na divanu. Na ustih je imela pene. Komisija ni mogla točno ugotoviti, ali gre za samomor ali za srčno kap, zato je odredila obdukcijo njenega trupla. — Na dosmrtno Ječo obsojen. Včeraj je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen morilec Martin Kovač na dosmrtno ječo. Njegov glavni pajdaš Dragotin Richter je bil obsojen na 16 let ječe, drugi obtoženci, ki jih je bilo devet, so pa dobili manjše kazni Iz škofje Loke — Is častniških krogov. V Smede-evu se ie poročil poročnik škofieloskeea planinskega polka gosp Radomir R i s t i č z gdč. Zorko Grgićevo. hčerko kapelnika vojaške godbe. g. Grgi ca. ki je služboval tudi v Škof ji Loki. — Družabni večer škofjeloške garnizije ie bil v četrtek zvečer v vseh prostorih prenovljenega Sokolskega doma. Za ugodno razpoložen i e ie skrbela vojaška sodba. Na družabni večer so prispeli aktivni častniki polka s soprogami, velika pa ie bila tudi udeležba rezervnih častnikov in meščanstva. Nemara bi bila udeležba še lepša, da niso nekateri preieli vabila Sele v petek. Družabni večer je bil predvsem prirejen zato. ker zapušča Škofi o Loko skupina častnikov, od katerih so nekateri službovali med nami tudi po več let — Lep prirodni pojav. V petek v jutranjih urah. preden ie pričelo deževati, se je prikazala na nebu izredno čis a krasna mavrica. V velikanskem loku se ie vila od starološkesa potoka visoko v nebo tla do Selške Sore. Prvi mavrici se ie pridružila še ena. na novo na se ie Dokazala mavrica spet ob 10.45. — Is naših sokolskih vrst. Kakor vsa leta doslej, bo škofjeloški Sokol rudi leto~ kar naj slovesne i e praznoval državni praznik narodnega zedinienia. Prireiena bo oestra akademija, ki delata na njei tehnični in prosvetni odsek, po sarem običaju pa se bo vršila tudi slavnostna S3ja z zaobliubo novo r>r1 stopi vsesa članstva — Pravkar ie bil zaključen prosvetni tečaj za novo članstvo. Predavala se ie o sokolFki ideji, zgodovini, organizaciji tn načelih. 17 L^^'^ne —lj Novinarji za siromašne srednješolce. Svoj letošnji prvodecembrskl koncert, katerega program bo v celoti Izvajala Ljubljanska filharmonija, so namenili naši novinarji za pomoč revnim dijakom ljubljanskih srednjih šol v najtežjih zimskih mesecih. Da bi bila ta pomoč čim izdatnejša, so se obrnili na razne dobrotnike s prošnjo za prispevke v ta dobrodelni namen. Ob tej priliki opozarjamo na to, da so samo poklicni novinarji, člani novinarske stanovske organizacije, upravičeni pobirati prostovoljne prispevke in oglase za koncertni program. —li Vojaški pregled konj in voz za ljubljansko občino bo 26. 27 28 in 29 t m. vsakokrat ob pol osmih zjutr^i ni konjskem sejmišču Dri mestni klavnici Dohod na sejmišče bo izključno le do Kosovski ulici (ob vojašnici na Poljanski cesti), odhod na do Mesarski cesti Kd^r izmed lastnikov koni in voz še ni Dreiel Doziva za preeled. nai se takoi zeasi v vojaškem uradu na Ambroževem treu 7/1 soba 3 Izostanek od preeleda se kaznuje do voj kaz zakonu. —lj Tatvine. Posestni ci Angeli Š tepec je nekdo ukradel izpod k zolca na Hra-deckega cesti 600 din vreden ročni voziček iz akaeiievesa lesa — V sobo hlapca Franceta Drenika v LeDodvorski ulici 34 se ie vtihotaDil oni dan neznan zlkovec ki mu ie odnesel zlato amerikansko urr z dvojnim pokrovom vredno 500 din. — Tudi v podstrešje hiše št 8 v Grabiovčev ulici se ie vtihotapil drzen zlikovec ki ie odnesel tam stanujoči Frančiški Hrastnik oar nizkih moških čevMev vrednih 250 din, — Iz učilnice v Mariianišču oa so oilc ukradene dijakoma Milanu Windi-scherju in Darku Debevcu šolske knjige vredne 300 din. —lj Mesto venca na grob umrlega g. Franca Ogrisa, krojača na Glincah, člana in odbornika Konsumnega društva Vič, je upravni odbor tega društva daroval 100 din za šolsko kuhinjo revnih dijakov na meščanski šoli na Viču. —lj Alarm v Sredozemlju v Kinu Matici je odličen francoski film, ki sicer nima za reklamo ali pa zares v svojih glavnih vlogah renomirance, kot so Charles Boyer, Jean Gabin in drugi, je pa kljub temu filmsko delo. vredno najres^eiše^a upoštevanja Delo spada med produkcije vojaško propagandnega značaja, zato je tudi dobilo najvišjo francosko nagrado: Grand Prix du Cin. Francais, ki bi jo pa tudi sicer lahko zaslužilo. Zgodba je prepletena z raznimi dogodki, ki vplivajo na živce gledalcev, je napeta, je vmes nekaj ljubezni, vseskozi pa verna priča velikega mornarskega življenja, ki dandanes še prav posebno zanima občinstvo. V glavni vlogi je Pierre Fresnav, ki ga že poznamo iz mnogih kvalitetnih filmov, in ki se tudi tokrat dobro izkaže. Poseben čar daje vsej zadevi prisotnost mornariev vseh treh glavnih evropskih vojaških partnerjev, Nemcev, Francozov in Angležev. Film. ki je vredno ogledati si ga. — Prosimo vse °ne ki b~d-> nakazovali 7p»«?Ve na na3 č~k raerm »a Šolske kuhinje, da izpolnijo položnico točno takale: Jugoslovanska tmra za za$*:tn otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana Telefonska številka Jugoslovanske unij*1 znSčito o+r^V ie M—12. —8 Jutri veselo zrenanie! Glavni dobitek Martinova gos! Gostilna Martino. Zg. Šiška, tel. 41-88. 475—n —U NA VSAKO MT7K> LAŠKO Pivo —lj Najmodernejša lekarna v palači B»t*e. Lekarna U star si ie vzorno uredila prostore v novi palači Bat'e. Po ide nih zamislih lastnika lekarne gosp mag. phr. Ustarja 1e napravil osnutek arhitekt ini Rohrrnan. Novi lokal — tako imenovana oficina — je zračen in svetel, da se vse kar blešči od čistosti in lepe opreme Plošča pulta ie iz belgiiskesa marmorja, stene so obložene z marmor!ranim staklom. Mnogo ie bele kovine, ki io ie dobavila tvrdka Briški. Kar 1e plemenitega lesa. ga ie dobavila družba »Les«, stekleno opremo oa ie oskrbela tvrdka »Sp^k-trirmc. Vitrine so polne najmodernejših in najpotrebnejših zdravil, lekarna pa ie tudi nabavila nove specialne tehtnice. Iz prodaialnega prostora vodi hodnik v pravcati labirint ostalih potrebnih prostorov in skladišč. Nova lekarna, g tovo ena naj-modernejših v Ljubljani in Jugoslaviji vobče. bo od ponedelika dalie odprta javnosti. Tako se bodo številni odjemalci te ugledne lekarne lahko sami prep-ičali o moderni opravi, kakor tudi o od'ični postrežbi u— Davčna uprava Ljubi Jana-mesto obvešča vse zavezance, ki plačuieio dopolnilno prenosno takso da z 31 de<^rnbrom 1940 konča petletna taksna o—i od a Pozivajo se zavezanci, da vl^ii"1 taksn" napovedi o imovini za novo taksno period^ 1941-1945 najkasneje do 15 iannaria 1941 pri tuk upravi. Tiskov ne se dobilo v Jugoslovanski knjigarni za cen^ 2 din Oni, kl imalo imovino v več okoljih lahk~> zaprosijo dravsko finančno direkcijo, di iim dovoli plačevati dopolnilno prenosno takso v enem kraiu in sicer v onem kier ie na i več imovine Zavezanci. W uživnjo trajno davčno prostost- moralo prav tako vložiti taksno priiavo in istoč^s^o naprositi za odV>v o trajni davčni prostosti. a— Vodstvo po razstavi Klube nOođvf9-nih bo imel jutri v nedeljo, ob 11 prof. Marij Pregelj ta to v popolnoma novi obliki. Razstava je odprta od 9. do 18. ure. —lj H»*em je od nekdaj za evropske pojme nedoumlitva skrivnost. Bele žene, ki so jih ropali sirom kulturnega zapada so sitile strasti poltenih ori en talcev za no-preh odn krni omrežji. Film nam je odkril šele nekaj detajlov tega življenja in prav >Bela sužnja«, eno največjih francoskih del s priljubljeno Vivianne Remance kaze vse intrige in vse trpljenje Parižanke, ki je postala žrtev orienta. — Angeli garJavih lic pa je drugi velefilm, ki ga ima kino Moste v seriji svojih izbranih sporedov na repeitoarju do vštetega torka. Namenjen je tistim, ki jim je poverjena skrb za vzgojo prc«pa:le mladine. Poučne so scene ko na električnem stolu konča življenje zločinca, ki mu je bilo vse življenje polno dramatičnih borb. Sodba vseh, ki so ta film videli je ta, da tako napetega, tako čustvenega pa obenem vzgojnega filma Se niso videli. Torej ne pozabite. Ta spored predvaja kino Mo*te! 1520 —lj Lutkovno gledališče S°kola I na Taboru uprizori Jutri, dne 17. xi. ob pol 18. uri pravljično lutkovno igro pisatelja Vinka Bltenca: Sirota v paradižu« v petih dejanjih. Igra je bila uprizoijena prošlo nedeljo ob razprodani dvorani in je žela dosti uspeha. Jurčkov jazz. 479—n — Žrebanje loterije Sokola Ljubljana. Šiška se bc vršilo nepreklicno 28. decembra 1940. Cena srečki je 5 din. Srečke prodajajo člani društva in prosimo, da pridno kupujete naše srečke. Srečke se dobe tudi pri kino blagajni in pri hišniku v Soko skem čomu v Šiški Srečke lahko naročite tudi neposredno pri društvu pismeno. Naročite še danes srečko. Cenjeno občinstvo p resimo da pridno sega po naših srečkah. 474—n —lj Spored proslave »Iz Prešernovih dni«, ki jo priredi Kolo jugosl. sester dne 2. XII. v ljubljanski operi, je naslednji: 1. Nagovor. 2. Uvod »Krsta pri Savici« — izvaja govorilni zbor. 3. »Ukazi« — solo petje. 4. »Zarjavela devica« — recitacija. 5. »Luna sije« — izvaja Ljubljanski Sokol 5. »Jezični doktor« — recitacija, 7. »Visoka pesem« — prizor. 8. »Vrba« — recitacija. 9. »Kam« — solo petje. 10. »Mornar« — solo petje. 11. »Pevcu« — recitacija. 12. »Nezakonska mati« — solo petje. 13. »Zdravljica« — govorilni zbor. Upamo, da bodo zavedne čestilke in čestilci Prešerna, storil svojo dolžnost Ln ta dan napolnili gledališče do zadnjega kotička.. —lj Ljubljanski lrgovci za zim8ko p°-moč Kakor so lansko leto ljubljanski trgovci z veliko vnemo tn izredno požrtvovalnostjo sodelovali pri akciji za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem, tako so zastopniki ljubljanskega trgovstva tudi letos pričeli takoj sodelovati pri vseh pripravah za zimsko pomoč ter spet pokazali vso iskrenost svojega globokega socialnega čuta. V pripravljalni seji odbora za zimsko pomoč je zastopnik Združenja trgovcev v Ljubljani izjavil, da bo Združenje trgovcev z vsemi razpoložljivimi sredstvi drage volje sodelovalo pri akciji za zimsko pomoč ter pozvalo ljubljansko trgovstvo, naj daruje bodisi v denarju ali blagu edino mestni občini. Po tem hvale vrednem sklepu seveda nikakor ni mogoče pričakovati da bi ljubljansko trgovstvo poleg akcije za zimsko pomoč moglo podpirati tudi še nabiralne akcije raznih drugih organizacij, društev, šol ter sploh kakršnihkoli drugih prosilcev. Omeniti moramo tudi. da so tudi viSji oblasti vse druge nabiralne akcije nezaželjene. Zato ponavljamo, da so prošnje kakršnihkoli prosilcev pri ljubljanskih trgovcih zaradi tega velikodušnega sklepa Združenja trgovcev pcpoln°ma neumestne, ker so v*i trgovci prisiljeni, da «e ravnajo po tem sklepu svojega predstavništva ter odklanjajo vse druge prošnje. —lj Basist Franc SchiffreT, ki bo nastopil prihodnji petek na samostojnem koncertu v veliki filharmoničnl dvorani, je rojen Ljubljančan. V pevski karijeri se poklicno udejstvuje kakih sest let ln je sedaj že drugo leto angažiran na državni operi v Monako vem. Ko ga je prvič slišal znameniti dirigent Klemena Kraus, mu je rekel tole: Imate krasno zveneč in šolan glas, ki ga znate odlično voditi. Vaš glas ln Vaša postava Vas usposabljata za vse mogoče vloge, ki jih boste tudi dobili. Franc Schiffrer nastopa v Monakovem z velikim uspehom tudi na koncertnem odru. Njegov koncert bo v Ljubljani v petek 22. t. m. ob 20. v veliki filharmoničnl dvorani. Spremljal ga bo na klavirju pianist Marjan Lipovšek. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 477-n —lj Cena mleku. Na številna vprašanja sporočamo, da velja zvišanje cene mleku na 3 din liter od 1. decembra, kar naj blagovolijo prizadeti vzeti na znanje. —lj Slovenski pedagog Hlnko Schreiner spada gotovo med tiste delavce, ki so vse svoje življenje posvetili zgradbi slovenske pedagogike in organizaciji slovenskega šolstva. Ker letos poteka dvajseta obletnica njegove smrti, priredi Pedagoško društvo v Ljubljani ob tej priliki predavanje >0 pomenu Schreinerjevega dela za slovensko pedagogiko«. Predavala bo ga. Anica černejeva, in to v ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva. —Ij Sta'erski pitani pečeni purani, pečene gosi, ocvrte piske. Gostilna LOVŠIN, 476-n — Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev bo imel v ponedeljek nujno in važno sejo. Vabljeni so vsi staroste načelniki, načelnice, tajniki in prosvetar-ji. Seja se vrši pri Ljubljanskem Sokolu ob 20. uri. Na dnevnem redu je med drugim: poročilo o meddruštvenih tekmah, ki se bodo vršile dne 15. decembra pri Sokolu II. v Trnovem, nadalje priprave za proslavo sokolskega praznika 1. decembra in priprave za občni zbor župe. —lj V Šentjakobskem gledališču bodo uprizorili dre vi ob 20.15 Gena Senečiča igro »Nenavaden človek«; v 6 slikah nam avtor prikaže usodo poštenega železničarja in kostanjarja Tonkoviča ,ki je našel pol milijona dinarjev in jih vrnil lastniku, ki ga pa potem opehari še za pripadajočo najdenino. Igra je skrbno pripravljena in na novo opremljena V vodilnih vlogah bodo nastopili: Košak, Lavrič, Plevelj, Moser, Vidičeva in drugi. Ker je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji, da se izognete navalu pri večernji blagajni. Jutri ob 20.15 se bo igra ponovila. —lj Aranžersko društvo se zopet predstavlja s svojo delavnostjo vsej trgovski javnosti ter vabi vse gg. trgovce, nameščence in aranžerje, da posetijo aranžersko razstavo, kd bo odprta od sobote 16. t m do nedelje 24. t m. vsak dan od 9. do 20. ure v bivšem kinu »Tivoliju«. Na taj razstavi bodo novi aranžerji, ki so obiskovali pravkar zaključeni aranžerski tečaj, pokazali svoje na tečaju pridobljene sposobnosti sodobnega aranžerstva. Vstop prost Odbor 478-n, —Ij Is iole ukradeno kolo. Iz šole na Ledini je bilo te dni ukradeno dijaku Pavlu KeršiČu sivo pieskano kolo. znamke »Viktorija«. Ukradeno kolo. ki je skoraj še novo. je imelo dinamo svetilko znamke »Rieman« in skorajT nove plašče. Vredno je bilo 1500 din. —li Z nofem napadla nezvestega prijatelja. Čevljarski mojster Rudolf T. je imel včeraj v neki gostilni na Bledweisovi cesti sestanek z neko žensko, s katero sta se prav dobro zabavala. Preplah pri obah na je povzročil prihod druge ženske, ki si jo tudi lastila pravico do Dodietneea Rudolfa. Druga ženska ie pričela vpiti na ni in na njegovo prijateljico, slednjič na se j# tako razburila, da ie potegnila nož ln Rudolfa napadla. Ranila ea ie na roki in js moral nezvesti Rudolf iskati pomoči v bolnici. Iz Kamtrfka — Proslava Jadranskega dne je bila v Kamniku v četrtek zvečer v Narodni čitalnici. Kar smo pričakoval, se je tudi zgodilo: Kamnik se tud> letos ni izneveril svoji tradiciji in zopet krepke dokazal, da nima smisla in razumevanja za naša emment-no nacionalna in patriotska vprašanja. Kaj je narodni ponos, kaj je nacionalna zavest in kai bi mora'a biti nasa skupna skrb in briga, to Kamničanom ne gre v glavo — Maloštevilno občinstvo je v uvodu pozdravil in nagovoril predsednik krajevnega od-oora tukaj'nie Jadranske straže, g. Anton Sterear, ki se je tudi zanvalil vsem sodelujočim. »Lira* je zapela dvoje domačih pesmi in tvmno nagega morja »Morje Adri-jansko« Zatem sc skdde deklamacije v pesmi in prozi naših liubkih podmladkaric, ki so nam prikazovale lepoto in veličino nagega mori* Kot zak iucek je sledeč zanimivi, skir»ptičn^ predavanje g. Viktorja Pimata iz I.lubliane. Vi nas ie popeljal ob slikoviti obali na*ej»fl morja Posebej nam ie pokazal vse važne postoj.tnke. to so domovi Jadranske straže ki so raztreseni ie ob vsjej obali. Zc samo predavanje bi zaslužilo, da bi b''a vsaj n>a'a čitalniska dvorana zase-dena. Tako pa smo polec; osta'eqa občinstva pogreval" predvsem predstavnike naše javnosti, ofafastf ;n uradov, kakor tudi zastopnike naše barutane Prav nič boljša seveda ni naša z'ata mladina, k? je sicer navdušena za kake plese, cirkuse in slične prismodarije, ne pridobiš je pa za nobeno resno in puteno srtvar Čns bi že bil. da bi pričeli v Kamniku vsaj tovrstnim prireditva m posveča ti malo več pažnie. — Sanitetni m"/o. ki je bil s pomoči^ ob-lastev. orf»nni7acij in posameznikov nabavljen na pobudo gasilske župe Kamn'k. bo jutri dopoldne blagoslov1 jen Gasilska maša bo ob pol ena istih v fn-ni cerkvi na Sut-ni. po maši pa bo na Glavnem trgu izvršena blagoslovitev avtomobila z mimohodom čet Kamnrke gasilske župc Avto je moderen in por*~>Tn^ma ^vlvaria toč za naše prilike, znamke Fiat Kupna cena ie bila 80 000 d,n k te i vsoti so prispevali gasilska župa. občina Kamnik kraievn; odbor Redčega križa v Kamniku in Indi'^tH-?a platnenih izdelkov v Jaršah po 10 000 din. Ostalo polovico pa so prispevali naši pridobitni krogi in privatnik-' P^oo'lne priredi Prostovoljna gas'1«ka četa Kamn:k za domačine in go*ite do»mačo zabavo * »"e-stavraciji Leopoldine P^dhrežnik (pri Ro-detuV kjer bo dovolj prilike za razvedrilo in zabavo. Iz Domžal — Lepa socialna gesta domačega narodnega podjetja, V Domžalah Ima svojo tovarno znani industrijec Pran Medic. Tu se Izdelujejo suhe barve, Škrob, dekstrin ln litopon. Tovarniško poslovanje je v veliko korist za splošni dvig kraja samega kakor tudi za prebivalstvo, ki mu omogoča zaslužek. Delavstvo te tovarne je v pretežni večini organizirano v delavski strokovni organizaciji Narodne strokovne zveze. Zaradi stalno se dvigajoče draginje je organizirano delavstvo dalo pobudo za ureditev delavskih mezd, ki naj bodo v skladu z nastopajočimi gospodarskimi razmerami. Vodstvo tega gibanja je prevzela centrala NSZ v Ljubljani ter je bilo njeno delo kronano z uspehom. Delavstvo je dobilo kolektivno pogodbo ln zvišanje svojih mezd, kar je zelo ugodno odmevalo med delavstvom, v katerem je zrastel nov pogum, optimizem in veselje do dela. Zasluga gre seveda tudi podjetju samemu, Sefu g. Fr. Medlču kakor tudi ravnatelju g. Slavku Kvartiču, ki sta sama pokazala, da jima je pri srcu skrb in dobrobit do lastnega delavstva. S tem sta izpričala svoj socialni Čut tudi z dejanji. Delavstvo podružnice Narodne strokovne zveze obljublja pri tej priliki, da mu bo odslej prospeh podletja 5e bolj pri srcu ln s tem dokazano, da hoče biti narodno delavstvo pozitivni regulator socialnega razmerja med delojemalcem in delodajalcem, gledajoč pri tem na obojestranske koristi. Za podrobno delo in za trud, ki ga je imela Narodna strokovna zveza v Ljubljani pri našem mezdnem gibanju, se ji najlepše zahvaljujemo. — Delavci NSZ Medičeve tovarne v Domžalah. Iz Z^gorfa — Novi grobovi, v torek smo pokopali 68 let starega upokojenega občinskega stranika g. Ivana U r i i Č a, ki je podlegel hudi zahrbtni bolezni. Nad dvajset let Je bil uslužben na občini ter ga je poznala vsa dolina kot originalnega človeka. — V sredo pa Je po večletni bolezni preminil 771etni mesar, posestnik in gostiln čar g. Blaž Križanec. Pred desetletji Je prevzel posestvo ene najstarejših rodbin, Dornikovih. v Zagorju. Ko so pokopavali Blaža Križanca, Je na svojem domu na Svepovni podlegel dolgotrajni bolezni komaj 541etni kovaški in pedkovski molster Tomo Vetemlk, tih, priden in ustrežltiv obrtnik. Tako smo ta teden izgubili kar tri znane občane, med njimi najstarejšega mesarja in gostilničarja Križanca. —Preostalim svojcem izrekamo nase toplo so-žalje, pokojnim ohranimo blag spomin! — Nov most v tesneh pri Rovah preko Kctreriežice je bil te dni izrečen prometu. Zgradili so ga cestni odbor, TPD m občina. S teim bo v veliki meri olajšan promet v tem predelu kotredeflke doline. Iz F.Jt?fe — Koncert naše »Lipe* V nedeljo bo nastopila naša »Lipa« na samostojnem koncertu, ki bo v dvorani litijskega Sokolskega doma. Izvajali bodo tudi skladbe našega domačega skladatelja Petra Jereba. Beseda o našem kolesarskem sportu v katerem so zavladale zadnje čase čudne, nezdrave in pravemu sporta škodljive razmere Kdor se za Ljubljana, 16. novembra športno življenje količkaj zanima, ta zna, da razen aktivnega dela raznih športnikov na zelenem polju, na cesti, na dirkališču, v vodi, v zraku itd. prav pridno delujejo tudi športniki, ki se m pisano besedo bore naj si bo za napredek ali pa tudi za nazadovanje našega sporta v oboe. Ne mine dan, da bi človek po naših in drugih časopisih ne čital v krajših ln daljših člankih o razmerah našega športa, kjer padejo očitki na to ali drugo športno ustanovo, češ temu ni po volji, kar dela oni, onemu ni po volji, kar dela ta. Vajeni smo taksnih polemik že zdavnaj, a kar se razpisuje o našem sportu v času. ko se je ta reorganiziral (začetek te reorganizacije je bil seveda pri bratih Hrvatih!) v nacionalne zveze skoraj vseh športnih panog, pa presega že skoraj vso višjo diplomatsko ali gospodarsko in druge politiko. Očitki kar dežujejo Za < —l i.i.i.i puiuiiui.cuiu Uuguun.!^, plavanja, lahke atletike in Se orugih panog je seuaj prišlo na vrsto še koieixustvo, pu čemer si dajejo duška razni ambiciozni funkcionarji in drugi taki pisci, ki po časopisih obdelujejo razne forume in posamezne funkcionarje, obdolžujejo jih diktator st v a in ne veni kaj še, češ, to ni prav ono ni dobro. Ko take-le stvari čita človek, ki so mu razmere v kolesarskem življenju znane, že iz večletnega delovanja v tem sportu in ko vidi, da navadno take kritike in očitki izvirajo baš od ljudi, ki so vse leto, ko je bilo treba delati najslbo v organiziranju raznih športnih prireditev, na klubskih podzveznih ali zveznih sejah in sestankih, s propagando pridobivanja naraščaja ln v podobnem ude^stvovanju za procvit našega kolesarstva posebno v času, ko smo razdeljeni v nacionalne zveze, dremali za zapećkom, si ne more kaj, da bi tudi on ne prišel z besedo na dan in čitateljem ne postregel s potrebnimi pojasnili. članki, resolucije in podobna razpisovanja, ki jih zadnje čase objavljajo časopisi kot: »Jutro«, »Slovenec«, »Slov. dom«, »Ve-černik«, »Ilustr. sportske novosti« itd., so v zvezi z odnosa j i med Slov. koles, zvezo, Vrh. koles, zvezo v Zagrebu in z novoosnovano Koles, zvezo kralj. Jugoslavije v Beogradu. Izhajajo pa z naše severne meje, t. j. od Koroške koles, podzveze s sedežem v Slovenjem Gradcu, kjer je udomačena že nekaka tradicija v razpisovanju po časopisih. Da bo bolj zaleglo in da bo stvar sigurno padla pred sleherno oko širšega občinstva, so se sedaj severni kolesarski športniki poslužili kopice časopisov, ki naj bi razpršili v svet razna njihova mnenja, resolucije, predloge in ne vem še kakšne bolezni, na katerih »škriplje« slovensko kolesarstvo. Mogoče je tako kakšna resolucija zašla tudi v »Toti list« — nisem pogledal. To je torej dvignilo toliko prahu, da se naši bratje Hrvati lahko v pest smejejo, ko po hrvaških časopisih čitajo v oči bodeče naslove: »Jedan dio Slovenaca želi saradnje sa Hrvatima«, kjer čitamo v mastnem tirku, kako je zveza v Zagrebu prejela pismo znanega športnika V. Cajnka, »predsednika« (v narekovaje postavil jaz) kolesarske podzveze v Slovenjem Gradcu, ki piše o želji sodelovanja obeh severnih podzvez s Hrvati, kajti le tako bo moglo naše kolesarstvo napredovati. Se z nekaterimi nezadovoljneži se zahteva sklicanje izrednega občnega zbora SKZ, kjer se namerava rušiti »puntarja« Otrina. Za te »zasluge« bo g. Cajnko kooptiran v odbor xa.gr. Vrh. zveze namesto suspendiranega Otrina. — Darje »Kod slovenskih biciklista nešto škripi«. »Večina slov. klubova smatra, da Slovenci nisu trebali sudjelovati na skupštini u Beogradu«, kjer v nepouče-nosti ironično modruje ljubljanski dopisnik »Ilustr. sportskih novosti« o Slovencih na občnem zboru v Zagrebu in istih Slovencih na občnem zboru v Beogradu, kar vse opravičuje z objavo resolucije, sestoječe iz sedmih točk Mariborske in Koroške kolesarske podzveze. H koncu tega članka dodaja pisec še, da ta resolucija jasno kaže, kako se je delalo v Slov. koles, zvezi ta s kakšno pravico in pooblastili so delegati SKZ šli na ustanovni občni zbor v Beograd. Zadosti da je opomniti, da je tako važen odlok sprejel okrnjeni odbor brez predsednika ln brez razgovorov z omenjenima pod zvezama, na katerih teritoriju da je večina kolesarskih klubov. Temu da je nepotreben vsak nadaljnji komentar. Torej taki ln podobni očitki padajo na račun u. o. SKZ po prizadevanju naših severnih kolesarjev, ki povrh tega namesto realnega delovanja še na »tajnih«(!) sejah sprejemajo zaključke, ki jih bodo javnosti predložili ne vem kdaj . . . Roko na srce • • • Vsiljuje se vprašanje: Ali bi ne bilo bolje, ko bi slovenjgraški kolesarji namesto »tajnih« sej ter udrihanj po u. o. SKZ in po posameznih funkcionarjih, ki si na rednih tedenskih sejah (tudi dvakrat, trikrat v tednu) prizadevajo, kako bi bolje ko- Valdemar Thorsley: Mojstrski intervievv — In potem mi takoj pošljite sem gospoda Molineuxa. — je dejal glavni urednik Colb dokaj trpko. — Govoriti moram z njim. Tajnica je prikimala in odšla. Cez nekaj minut se je začulo trkanje in na pragu se je pojavil mladi Molineux. Poklonil se je in dejal z izrazom na obrazu, vrednim velikega Korz čana: — Želeli ste govoriti z menoi, gospod. — Da, govoriti moram z vami. — je ponovil šef razdraženo. — Tako ne pojde več naprej, dragi moj. Menda boste sami priznali, da je vaše delo, če lahko sploh rabim ta izraz, zame povsem nezadostno. — Ne razumem vas dobro, gospod, — je odgovoril urednik, ki ga šefove besede še malo niso spravile iz ravnotežja. — Saj to je tisto, — je navezal šef takoj, — razumete sploh nekam težko. Se vedno ne razumete, da je tajna reportaže v pripravljenosti, hitrosti in za^e^ji-vosti. Vaša poročila o koni?kih dirkah dobivam dve uri potem ko je zadnji konj prispel na cilj, o umoru mi prinesete članek, ko že vsak otrok pozna morilca, nagibe umora in dan sodrie obravnave. Sprejel sem vas, dragi Molineux, v službo na ristili napredku našega kolesarstva, poslali ali pa jasno objavili poročila svojega vse-letnega »delovanja«, statistiko o številu njihovih aktivnih klubov in delovanje istih, število verificiranih dirkačev ln funkcionarjev (kakor je znano, je v tamkajšnji pod zvezi verificiran vsega, reci in piši, en sam samcat dirkač Janko Gregorič iz stare garde, ki se je »na brzu ruku« verificiral, ko je imela slovenska ekipa odpotovati na etapne dirke v Srbijo, kamor pa on iz neznanih razlogov ni šel, sel pa je na tridnevne etapne dirke po Hrvatski, ki so bile nekaj Časa za srbskimi) Itd., kajti kakor znano, je u. o. SKZ zaman čakal odgovorov na številne dopise in sta po nekajkrat morala Slovenj Gradec obiskati 1 tajnik I predsednik SKZ. Skoraj ista stvar je tudi z mariborsko podzvezo. Tudi tja so romali dopisi, urgence in osebni obiski. Torej, dragi severni kolesarji: roko na srce* da ne bo naslovov »Večina slovenskih klubov zahteva ... < Za psšteno in pravično sodelovanje Kar se tiče sodelovanja tirbov, Hrvatov in Slovencev, mislim da smo mi Slovenci vedno bili in smo Še vedno za sodelovanje, ampak za pošteno in pravično sodelovanje, ne pa tako, kakor ga že, odkar obstoja Koles, zveza kralj. Jugoslavije v Zagrebu, izvajajo hegemonistično navdahnjeni zagrebški kolesarski voditelji. Ali se g. V,-Cajnko ne spominja več trenj med slovenskimi kolesarskimi krogi in zagrebško zvezo še izza časov, ko je on sam bil kot delegat prisoten na letnih občnih zborih v Zagrebu ? Razna priznanja v obliki spominskih diplom, plaket, časopisnih vrstic itd. za uspešno delovanje v kolesarskem sportu ne smejo vplivati na imejitelja istih, da spreminja svoje nazore na zunaj, v duši pa ga vedno nekaj tišči, češ to »je« prav, ampak ni prav' — Ali smo pozabili na izkušnje o lojalnosti hrvatskih kolesarskih krogov ob priliki druge trietapne dirke po Hrvatski in Sloveniji, ko so na tretji etapi vsi slovenski dirkači s še nekaj drugimi zapustili nadaljevanje vožnje in bili za ta prestopek od Zveze eni več drugi manj disciplinsko kaznovani. Nobene pritožbe niso takrat pomagale. V tistih časih je bilo tudi, ko se je teaanji tajnik ljublj. koles, podzveze g. Gregorc po sklepih seje v nekaj dopisih pritožil na upr. odbor Koles, zveze v Zagrebu, češ to ni za nas prav in bi bilo bolje tako in tako. In kaj smo dosegli ? Dosegli smo, da je upravni odbor Kol. zveze našega tajnika za dve leti suspendiral od vršenja kakšnih koli funkcij v koles, sportu. In zakaj ? Zato, ker, kako si tajnik neki predrzne pisati taka in taka pisma svojemu nadrejenemu forumu! Torej — izvišuj dolžnosti, bodi pokoren in jezik za zobmi! — Kako pa je bilo takrat na občnem zboru Koles, zve-e v Zagrebu izdi se mi, da je bil prisoten tudi g. Cajnko), ko je nek slovenski delegat apeiiral na pilotne ouoorniiie Zveze s ponižujočimi beseua.ni: »Na kolenih vas prosimo!«, ko je šlo za kooptiranje enc^a ouL^iiika v novi odbor; to je bilo takrat (prud kakimi štirimi leti), ko so hrvatski voaiini krogi mrtve klube obujali k živim, plačevali letno članarino in tako dobili glasove, ki so jim bih potrebni za većino pri volitvah, kajti ogiažali so jih tedaj srbsk: ln slovenski glasovi skupaj. Takrat je bil sprejet tudi sklep, da član zveze oz. podzveze jo lahko vsak klub, tudi čo se aktivno ne udejstvuje. (To je tudi lepo, kaj!) — Spet ena! Lansko leto je šlo za jugoslov. ekipo v svetovnem kolesarskem prvenstvu V Italiji. Obljubljeno nam je bilo, da se tega prvenstva udeleži tudi en slovenski dirkač (Peterneij). Čakali smo ln čakali, dokler nam niso z višjega mesta na vprašanje odgovorili, da slovenski dirkač ne more iti, »jerbo nema finansijskih sretsta-va«, a da gre v Italijo le četvorica hrvaških dirkačev s tajnikom Ferrarijem, za katere je dal denar takratni predsednik Kol. zveze Rosenberg. In tako so dirkači odšli nekoliko dni pred svet. prvenstvom v Milan ln nekajkrat tudi poskusili progo (Od Slovencev je bil takrat tam tudi Jule Kačič, ki se ni ustrašil potnih stroškov le da bi po svoji športni vnemi prisostvoval temu prvenstvu.) Medtem pa je bilo prvenstvo zaradi mednarodnih političnih homatij odloženo ln naša ekipa se je morala vrniti. Par mesecev nato pa se v zagrebških listih pojavi v poročilu občnega zbora Kol. zveze med blagajniškimi izdatki tudi vsota tolikih ln tolikih tisočev dinarjev za stroške naše ekipe, ki je šla na svet prvenstvo v Italijo! — Torej! — Letos poleti nekako smo spet brali v listih, kako se je obnesla jugoslov. ekipa na dirkah v Wangenu (Nemčija), katero so sestavljali: Prosinek, Davidović, Pokupec in Pen-čev. Ali so Slovenci za to znali? AH se ni zdelo hrvaškim vodilnim krogom za potrebno obvestiti tudi SKZ. če ima tudi ona v svoji sredi dirkača, ki bi zastonal Slovence na omenjenih dirk«h?! Ne! SMrje hrvatski dirkači — 1 dosta! — Ka 1 pa s pravilnikom o junior jih? Na lctešrrem državnem prvenstvu juniorjev v Zagrebu. kjer Je bilo tudi sest Slovencev, Je zmago odnesel hrvatski dirkač Branko De bani č*. Je to rn\ai) 17-leten dečko, * prav dober kolesar. Pravila pravijo — in ae je do sedaj tudi prakticiralo —, da oni junior, ki zmaga v Juniora k em državnem prvenstvu, avtomatično preide k viijl kategoriji in ne sme več voziti v vrstah juniorjev. Tej določbi ao aapft^11 tudi vsi oni slovenski juniorski zmagovalci, ki so do letos skoraj vedno odnašali ta prvenstva mladih. In kaj as je letos zgodilo? Zbrali so se še isti večer na posvet predstavniki zveze in nekaterih klubov v Zagrebu ter to določbo enostavno spremenili tako, da odslej juniorski državni prvak še nadalje lahko starta v vrstah juniorjev kot povprečni dirkač, t. j. do 20. leta starosti. (Tu je slo za to, ker je Debanič premlad!) Ne vem. Če bi se to zgodilo, ako b! zmagal Slovenec! Torej sklepe, o katerih mora odločati občni zbor, meni nič tebi nič določi nekaj funkcionarjev. Določila Zveze tudi pravijo, da juniorjl ne smejo voziti v dirkah, ki ao dališe od 75 km. Sedaj pa poglejmo, kdo so bili in katere kategorije so bili Usti dir kači, ki so vozili na trietapnlh dirkah po Hrvatski! Itd. Izkuinje so nas izučile ©e bi hoteli naštevati take ln podobne primere, bi najbrž kmalu ne prisil do kraja. Dosti je torej Izkušenj, ki smo jih skozi 20 let mogli doživljati v sodelovanju s hrvatskimi kolesarskimi krogi v dobri veri, da bodo toliko uvidevni ln kot predstavniki višjega foruma kolesarskega sporta v dr-lavi pravičneje ravnali tako z nami kakor z ostalimi podrejenimi kolesarskimi organizacijami, a vse zaman! Še huje se je začelo v zadnjih časih. Zato ni nič čudnega, če so se vodilni krogi kolesarstva v Sloveniji, zbrani okoli SKZ, odločili priti v tesnejše stike s srbskimi kolesarskimi krogi ter z njimi roko v roki in s pametnim sporazumevanjem vplivati tudi na hrvatske vodilne kroge, da nekoliko razmaje-jo svojo trmo. Saj ni nikjer rečeno, da mora monopol za vodstvo kolesarskega sporta v državi biti izključno v hrvatskih rokah. V zadnjih letih so tudi srbski športniki prepričevalno dokazali, da so kaj takega tudi oni zmožni, saj so organizirali že toliko pomembnih prireditev, kakršnih v naši mladi Jugoslaviji še m bilo. Pa tudi administrativno so naši južni bratje dovolj zreli in se zato nikakor ne bojmo, da bo ju gosi. sport propadel. SIcer nam slovenskim športnim delavcem dopisnik »Ilustrov. športnih novosti« z dne 8. nov. 1.1. pod naslovom »Slovenci ln reorganizacija sporta« pod zvezdico priporoča nekoliko več samostojnosti in ne biti vedno privesek enemu ali drugemu, za kar bomo imeli več ugleda in uvaževanja 1 od strani Zagreba i od strani Beograda. — Tu bi bilo le omeniti, da kdor pozna razmere in razliko med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, oziroma med Srbi, Hrvati ln Slovenci, ne bo kal o sam ost oln osti slovenskega sporta govoril kajti tudi tu smo v izkušnjah bogati, posebno v današnjih časih. Pojmovanje besede »privesek« v tem pogledu pa bo mogoče po slovenskem mišljenju drugačno kakor po hrvaškem. Kolesarski športnik Skrbi delavskih in nameščenskih žena so v teh težkih Saših pogosto težje kakor skrbi njihovih mož Jesenice, 15 novembra Za delavce, državne uslužbence, nižje zasebne nameščence m male obrtnike so nastop H i zelo težki časi. Cone najvažnejših življenjskih potrebščin rast o iz dneva v dan. Nekateri predmeti so se v enem letu podražili od 25 do 50 odstotkov. Drugi predmeti, predvsem olje, meso, moka, b'ago za obleke m obutev pa so se podražili i od 50 do 1509/: Življenje ročnih ddlavcev, državnih uslužbencev in nižjih zasebnih nameščencev že v mirnem času ni bilo posebno lahko. Ze prej je marsikateri na me scenski, delavski in obrtniški družini manjkalo marsikaj, kar je bilo nujno potrebno, pa se je moralo odložiti na boljše čase, ki jih seveda ni in jih verjetno nikoli ne bo. Družine, ki so imele skrbne matere in gospodinje, katere so znale vsak dinar dvakrat obrniti, so se Lahko prebile skozi. Tam, kjer je gospodarili skrben, trezen in preudaren mož in oče, je slo življenje po urejenem tiru dalje. Tiste družine, ki niso imele takih mož in očetov, žena in mater, pa so že v mirnem času zabredle v bedo in dolgove, iz katerih se ne morejo več izkopati. Marsikdo, ki krajevnih razmer ne pozna, mvsii. da vlada v revirju splošno blagostanje. Površni opazovalci vedno vidijo nekaj mladih, čedno ob'ečcnih ljudi v kavarni ali na promenadi. Toda to je le neznaten del prebivalstva. Ti razmeroma dobro zaslužijo in skrbe le zase Pa tudi med temi so taki, ki so pri trgovcih krojačih in čevljarjih zadolženi. Če bi na "i trgovci in cbrtn:ki javno povedali, koliko jim od-jema'ci do'gujejo, b? tudi široka javnost videla, da so tudi Jeseničani v marsičem le pobeljen grob. Jesenice so skoraj izrazito delavsko in nameščensko naselje. Skoraj 85°/o prebivalstva tvorijo že'ezničarji, tovarni ki de'av-ci in nameščenci, državni uslužbenci, mali obrtniki, trgovski in obrtni "ki pomočniki in vajenci Mesečni zaslužki večine družinskih očetov zna:aio od 800 do 2500 din. Zakonca brez otrok se s tako p'ačo tudi na Jesenicah lahko preživljata. Še bolje pa živita, če sta zapos'ena oba Navadno zavzemajo taki ljudje tudi boljše položaje. Znano je. da imajo najsiroma^nejši ljudje rudi na i več otr^k. Čim večja je revščina, tem več otrok je navadno pri hi oni. ki plačajo takoj v gotovini tn šele petem oni. ki jemljejo na up. Denarja in blaga in živil v takih primerih skoraj ni mogoče dobiti, doma pa mož in otroci hočejo jesti. Bolj kot kdajkoli prej velja danes star pregovor, ki pravi, da žena podpira tri ogle pri hiši. Če bi trplienje in skrbi delavskih žena in mater danes vsi pravilno ra-zuemOli, bi morali prolctarskim ženam in materam po sedanji vejni postaviti v industrijskih in prometnih središčih najlepši spomenik. Iz Krškega — Predavanje o naših železnicah. V nedeljo smo imeli v Sokolskem domu pod okriljem Udruženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev, sekcija Videm-Krško važno predavanje o naših železnicah. Predaval je svetnik drž. železnic ing. Stanislav Roglič, ki je zbranim poslušalcem najprej predočil rentabilnost železnic na področju direkcije Ljubljana, nato pa se dotaknil vseh perečih vprašanj, predvsem graditve novih prog:, med katere spada zveza Spodnjega Posavja z ostalo Dolenjsko in ki naj bi tekla od Brežic preko Kostanjevice, St. Jerneja, Skocijana do Novega mesta ter dograditev dvotirne proge Zagreb - Zidani most, s čimer bi dobilo Spodnje Posavje boljše zveze tako s Slovenijo kakor tudi s Hrvaško. Predavatelj je bil nagrajen s toplim aplavzom in se mu tudi tem potom ponovno zahvaljujemo za njegov trud. — ?'nu je odsekal prst. V vasi ČeSnje-vec blizu Kostanjevice je prišel oni dan domov posestnik kržičnik Jožef, pa je našel novo srajco in metlo, katero sta kupila 20-letni sin France in hčerka. Misleč, da sta kupila to za njegov denar, katerega je dobil za prodano živino, se je začel prepirati. Kržičnik je bil nekoliko vin jen in je v jezi pograbil sekiro ter jo zavihtel nad sinovo glavo. K sreči se je sin Se pravočasno odmaknil, da ga oče ni zadel v glavo, pač pa mu je sekira odsekala mezinec leve roke, s katero je prestregel udarec. Kržičnik dejanje v celoti prizna, izgovarja se pa da je segel po sekiri le v silobranu, ker sta ga sin in mati skupno napadla. Ta izgovor pač ne bo držal, ker je splošno mnenje vaščanov, da je Kržičnik zelo nasilen posebno če je pijan. — Vi=.->ke cene vina. Letošnja slaba vinska, letina je nižega kmeta, ki je navezan rimo na svoj vinctrrad, zelo prizadela. Do-!***n po nrV~t«r1 vinogradi lani dali do 40 -■i na še več M vina, ga je dal letos vino- 8.50 din, krompir po 2 din za kg. par čev-3 I ^rad komaj 5 hl. V splošnem pa velja, da priporočilo vašega očeta, ki me veže nanj prijateljstvo, — toda razumeli boste, da ima vse svoje meje. — To razumem — je odgovoril urednik z božanskim mirom. — Z drugimi besedami odpovedati mi hočete ... Sef se je zasmejal: — Uganili ste. Toda nuditi vam hočem še eno priložnost za rešitev. Naloga ie težka — ker ste pa spretni, ni nezmagljiva. Če bi izpolnili to nalogo zadovoliivo. b; se dalo govoriti o stalnem mestu v uredništvu ... — Za kaj pa gre? — le vprašal rr---.de-nič vnelo. — Videli boste, da zna in zmore Molineux vse. če le hoče. — No, no, le nikar se ne prenaglite m ne triumfirajte prezgodaj. Ta naloga je zelo kočljiva. V Parizu se mudi trgovska delegacija iz Anglije. Nji na Čast bo danes v dvoranah Trgovske zbornice slavnostni banket. Toda novinarji nimajo dostopa. Ce se vam posreči udeležiti se te gostije in prinesti mi zammiv razgovor z znano osebnostjo, — napravite pri nas ka-v'ero___ Mladi urednik se je zasmejal in odgovoril: — Pr^č^koval rem nekai rnnopo ' ^-"-e^"-Tospod. Se nocoj dobi+e od me"e ^e"'7"'-"ionalen. prvovr-ten interview. Na svidenje, gospod šef! Komaj je izrekel te besede, je mladi uredmk poln nad izginil. Kmalu po polnoči je prišel reporter Mo-lireux v uredr:štvo. Takoj se je zglasil pri glavnem uredniku in ko je stal pred njim je potegnil iz žepa svojega brezhibno eie^^'nega frr.ka r.ekaj gosto popisanih HsfaV in jih pomolil svojemu šefu rekoč: — T\i ie zsželeni hatfervleup z baaMceta n* Basi ln* č*elef*?»ci51 iz Anglije, raz-gfaror z EsOfom ot Cunninfharnorn, BOr srod. Se*f t *e oz**! r-ani in o^rrr>el od nre.-e-nočen'a. Pc* tv-n (-i-, c-e ni- punal VT*r~š"**ti rr° no vab'Tu. y -r^r^ \ ^- rTvnj i -.-c^i^^i-^i 'ko c: »ril fr\ --■'n^-il co —>o d a, 'i cfrn ip-^oi r?nbro • H*l ^e pij'hu-Č katera je rad odgovoril. Glavne -lisli nje- gove izjave sem skrivaj stenografiral na manšeto. To je vse. Stvar ni bila posebno težka, mislim pa, da vas bo uspeh zado- voi j iL — D-*, dragi Molmeux, ustregli ste mi. Tufri dopoldne vas bom pričakoval. Videli ~-*e. da vem. kaj je priznanje. Mofineinc se je sme'e priklonil, odšel domov in 5rpnl sladko do devetih zjutraj. Pofem ie vstal, se obril in okopal. Korč-po se je noča^i oblekel in okrog enajstih .-e je zmagoslavna pojrvil v uredništvu Glavni urednik :e hodil sem in tja po svofem kabinetu kakor rnnien lev in ko je z»r.orscbende^uxu kot Earl of Cimpin^hrtrn — m pepna^eijo ie izvabil iz zanimivega ot> -rfl r*i op r>'pTl f pterv*fw t>-t'o tfff~f*T*einc ni Kftal. Obroll *e le in ?n r"*1-****-'! t~Vn r^*crtn. da ni*H ?k*?al nI. -o cG ^i^r»p*r''in 7a nnm vrata, ki K ie bila ?r - putnila krepka šefova roka. tam, kjer so lansko leto merili na hI letos merijo samo na brente. Jasno se pokaže tudi, kako slaba letina je bila sedaj, ko prevažajo prodano vino. Lansko leto je en kmet naložil na tri voze svoj vinski pridelek, letos pa trije trdni kmetje nimajo kaj natov oriti na en voz. Ni torej čuda, da je doseglo vino v zadnjem času ceno 10 din sortirana vina pa tudi 12 ln se več. Tudi žganje je precej drago, saj ga prodajajo od 30 do 40 din liter. — Pod vlak Je seL Komaj 18-letni O krose ek Peter iz Rakovnika je te dni obupal nad življenjem ter skočil kakih 25 metrov pod postajo St. Rupert na Dolenjskem pod vlak. Se prejšnji večer so ga videli postopati okrog postaje, nakar je nenadoma izginil, in so ga drugo jutro našli na tračnicah z odrezano glavo. Pokojni Okrosček je bil že od mladosti nekoliko omejen in si je končal življenje pač v duševni depresiji. — Vse Jim priđe prav. Banovina regulira hudournik Sušico pri vasi Dol ter ima vse orodje spravljeno kar zunaj v zato napravljenem zaboju. Te dni pa je zmanjkalo dvoje krampov, lopata, žaga ter še nekaj drugih malenkosti. Tatvino so takoj opazili in prijavili oblasti., ki je izsledila tatova v osebi dveh delavcev, ki pa sta orodje delno vrnila. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKl. telefon 41-79 Danes, jutri in v ponedeljek odpadejo vse predstave zaradi popravila kinoaparature! Prihodnji spored (v soboto 23. XI. 40) Maria Antoinetta iKodtcfurc^raift Nedelja, 17. novembra. 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij. — 9: Napovedi, poročila.— 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dar. G vi do Rantk — 10: F. šalja-pin poje (plošče). — 10.15: Operni trio, — 11: Iz Mozartovega carstva (plošče).— 11.45: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«.— 12.30: Objave. — 13: NapoveJi. — 13.02: Koncert. Sodeluje operna pevka gdč. Elza Karlovac in radijski orkester, dirlg. D. M. Sijanec dO 14.30. — 17: Kmet. ura: Temeljna načela za zboljšanje travnikov (Ing. Pahor Bogdan). — 17.30: Zabavno popoldne: Pesmice pojeta Jožek in Ježek, vmes poje g. Mirko PremelČ ob spremlje-vanju harmonike (g. A. Stanko). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Slovenska ura: Pevski zbor »Sava«. — 20.30: Domač spored (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandoline in balalajke (plošče ). PonedeljeK, 18. novembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Vesele popevke (plošče). 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: poročila. — 18: Duševno z-ravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18 20: Kozaki pojo (plošče).— 18.40: Kulturna kronika: M. V- Lc men os o v (g. dr. Precbraženski). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). — 20: Koncert operne glasbe. Sodeluje ba-ritonist g. Boris Popov, član ljublj. opere in radijski orkester. DLrig. D- M. Sijanec. — 21.30: Mojstri harmonike (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot). Torekf 19. novembra 7: Jutranji pozdrav, — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poreč i la- — 14.15: šolska ura: Zapojmo nekaj narodnih pesmi (II. dekliška mešč. šola v Ljublj., vodi gdč. Marija Laharnar) do 15. — 18: Beethoven: Škotske peami za glas, klavir, violino in čelo Izvajajo: gdč. Vida Rudolf, g. prof. M. Lipovšek, gdč. Fr. Or-nikova, g. prof. C. Sedlbauer. — 18.40: Svet kovin (g. prof. Miroslav Adlešič).— 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar). — 20: B. Smetana: Waiensteinov tabor (plošče). — 20.20: Schiller: Viljem TeU (člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Večerni koncert radijskega orkestra. K^mec ob 23. Sreda.f 20. novembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Vesele orkestralne točke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Odmevi in nape vi iz Španije (ploftCe). — 14: Poročila. — 18: A. Adamič: Anton Martin Slomšek, življenjepisna igra (člani radijske igr. družine). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac ura, — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko TJkmar), v 2- odmoru Napovedi, poročila. Kanec ob 23. četrteK, 21. novembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Orkestralni koncert (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Domači kvartet. — 14: Poročila. — 18: Priljubljeni skladatelji (radijski orkester). — 1840: Slovenščina za. Slovence (g- dr. Rudolf Ko-larič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura, — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tercet sester Finkovih, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 20.45: Reproduc. koncert f rane. simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: V odd?h igra radijski orkester. Petek, 22. novembra 7: Jutranji spored. — 7.05: Napove i, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plcSČe) do 7.45. — 11: Šolska ura: Velika torpedovka >Ljubljana< (g. Viktor Pirnat). —12: Našim prijateljem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Nap -vedi. — 13.02: Mojstri operete (radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled: Katere naloge nas čakajo v letc^mji zimi. — 18: ženaka ura: Razvoj s>cdBbiega zavarovanja s posebnim ozirom na ženo (gdč. Marija Penca). — 18.20: Komorni trio (plošče). — 18.40: Francoščina (g. 6t. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura- — 19.50: Prva pomoč v planinah (g. dr. Boodan Brecelj). — 20: Rezervirano •*a prenos. — 21 30: Nekaj bolgarskih (plošče). — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Konec ob 23. Stran 6 Saloni lepote po vsem svetu Celo Eskimke hočejo biti lepe in njihovi lasje to baje zelo prikladni za trajno cndulacijo Naj si bodo na svetu različne ženske, ne kaj imajo skupnega, namreč hrepenenje po lepoti Vsaka bi rada bila lepa. Okus ni povsod enak, zlasti pa so različne metode, kako doseči v tem pogledu cilj. Tako pošiljajo dekleta iz Old Calabara v Afriki na farmo lepote, da bi se tam zredile, kajti najdebelejša in najbolj okrogla je moškim najbolj všeč. Američanke se pa zopet hranijo večinoma s sadnimi soki, prepečenci in solato, da ostanejo slo-ke. ne samo po mestih, temveč tudi na najbolj oddaljeno farmo, da si lahko ženske tam privoščijo nego lepote, kakor v velemestu. Ta potujoči salon lepote je v obratu noč in dan ter skrbi za moško lepoto prav tako, kakor za žensko. Včasih se zgodi, da pokliče po prečuti in preplesani noči okrog petih zjutraj ženski glas am-bulanco lepote, da ji pomaga odstraniti sledove utrujenosti in izčrpanosti. Drugič zopet je treba zabrisati sledove dolge vožnje po železnici, preden se prično važna pogajanja in razgovori. Negovanje lepote na naj rafiniran ejš i način ie v Ameriki samo ob sebi umevna Manj znano je, da postavlja v Mandžu-kuu množica kozmetikov svoje stojnice kar po ulicah. Prebivalke Mandžukua, ki se zatekajo k njim, vidijo nekaj izredno zanimivega v tem, če si morejo privoščiti trajno ondulacijo ln barvanje obrvi kar na javnem prostoru. Cim večji je krosT gledalcev, tem večje je veselje žensk Pri nas nismo se tako daleč, da bi se dale ženske lepotici ti kar na ulici. Zanimivo je tudi, da so saloni lepote pri eskimskih Sena dobro obiskani. Eskimke se omejujejo v glavnem na trajno onduladjo, za katero so njihovi lasje baje zelo prikladni. Obraze si pa maže j o kar s kitovo maščobo, ki je baje izbor- Miss Rum unija 1930 Amerika s svojo močno razvito kozmetično industrijo je dosegla nedvomno naj večje uspehe na polju ženske lepote tudi že zato, ker je postalo negovanje lepote tam za ženske vseh družabnih slojev in poklicev nekaj samo ob sebi umevnega in tudi dosegljivega. Pa tudi sicer so ameriški saloni lepote in na tem polju delujoči kirurgi prvi na svetu. Amerika ima salone, kjer so na razpolago vsi mogoči tipi med trajnim ooduliranjem ali umivanjem glav tudi filme. Lastniki Hrwf/^«iHh kinematografov so pa nastopili proti novemu ▼ novejšem času se v medicini mnogo rabijo kratki valovi v mejah med 3 do 15 m. Pri tej kratkovalovni terapiji ie dotični del • telesa stisnjen med dve kondenzator-ski plošči in tako se močno segreva. S kratkovalovno terapijo lahko Dovzročimo umetno vročico kakor recimo z malarično kuro. Prednost uporabe kratkih valov v medicini ie v tem. da lahko in enostavno učinkujejo v globino. Pri dolgovalovni terapiji teče električni tok no dobrih pre-vodhiikin, kjer ie neznaten odpor recimo PO žilah, izogiblie se ne slabih prevodn -kov, kakor so kosti, živci maščoba in co-dotono. Večja učinke v globino imajo samo krajši valovi približno 6 m. Ce gre za bolezen na površini telesa, se dobro obn2SO nricolttco daljši valovi, okrog 12 metrski. t Proizvodnjo potrebne visokofrekvenčne energije v zdravstvene svrhe se uporabljajo deloma generatorji z iskrisčem, deloma na generatorji z žarnicami. Prvi proizvajajo zaglušene. druga oa neza iu-iene tresljaje- Zdaj se rabi i o večinoma generatorji z žarnicami. Prenos visoko-frefcvenčne energije na del telera, ki ga adravkno. gre po elektrodah odnosno ploščati, s katerimi se konča antena normalne« oddajnega aparata na kratke valove. «oo energija ne izžareva nemoteno v pto-bor. temveč je osredotočena v orostoru med elektrodami. Sultanova Zobelda, kraljica Indije ženske lepote, kjer lahko ženska v originalnem mavčnem odlitku naroči za nekaj sto dolarjev nos Grete Garbo, Simone Simonove ali Katherine Hepburnove. Lepotica miss ftanghaja 19S6 no sredstvo za negovanje kože. Barvilo za ustnice in puder pri Bskimkah nista priljubljena, razen v nekaterih izrednih primerih, ko gre za ekscentrične ženske. Eskimke se lahko tudi abonirajo. Za tri trajne ondulacije mesečno je treba dati tri severne jelene. Načelo najbolj znanih strokovnjakov na polju ženske lepote je, da je fizično negovanje lepote posebno učinkovito, če gre roko v roki z duševnim. V zvezi s tem naj omenimo še nekončano pravdo, ki jo hoče dobiti neki bostonski lasničar. Prišel je na misel postaviti vse svoje aparate v velik salon, kjer bi lahko videle ženske Najlepši načinu zabave in ao lasni carja kratko malo tožili. Zagrozili ao mu, da urede v svojih podjetjih salone lepote, kjer bodo imele dame brezplačno postrežbo. Na Havaji se omejuje negovanje lepote v glavnem na lakiranje nohtov na rokah ln nogah. Na majhnih, zelo lepo formiranih nogah in rokah Ha vaj k se leskečejo ae samo vsi odtenki od roža do najtemnejše rdeče barve, temveč tudi srebro in zlato. Havajke kažejo tudi mnogo razumevanja za lepo našminkane obraze in ustne ter umetno olepšane obrvi. Sloveči newyorški psiholog Herbert Leych je pa postavil načelo, da vodi do lepote pot preko hipnoze Negovanje lepote pri njem je zelo drago, toda učinek je temu primerno velik. Mož trdi, da je treba v vsaki ženski zbuditi voljo do lepote, kar dosežemo to tom hipnoze, kar dela v tem primeru prave čudeže. Na vsako celico telesa lahko učinkuje volja obenem s fizikalno elektroterapevtičnim posegom In ker je ta teorija povsem nova, je seveda naletela na velik odmev in Leych ima mnogo dela, pa tudi zasluži mnogo. V nekem kozmetičnem salonu v Samt Louisu morajo vedeti vsi uslužbenci vse, kar se godi po svetu, govoriti morajo z ženskami v vsakem jeziku in o vsem, kar jih utegne zanimati. Uslužbenci so večinoma iz vrst siromašnih študentov in drugih intelektualcev, ki si služijo v salcnih lepote vsakdanji kruh. Njihova izobrazba in uglajene manire so velika privlačna sila, tako da je salon vedno poln. Celo v Sovjetski Rusiji so pred dobrim letom odprli prve salone za negovanje lepote. Naval je bil zelo velik, pomanjkanje kozmetičnih sredstev občutno in cene zelo visoke. Toda Rusinje so, kakor njihove sestre po vsem svetu, zelo nečimer-ne in ker tudi one hrepene po lepoti, so z velikim zadovoljstvom pozdravile prve salone lepote. Nova detektivska metoda znanost je dala v roke preiskovalnim organom novo koristno sredstvo za ugotovitev krivca. Pogosto se ie že zgodilo, da so zločinci ušli kazni ker jim ni bilo mogoče dokazati da so streljali s puškami ali samokresi Zgodi se tudi. da postane nedolžni človek žrtev nesrečnega naključja in da ga obsodijo, čeprav ni ničesar zagrešil. Učenjaki so prišli nedavno na to, da pridejo ori streljanju s samokresom v kožo na roki neznatni kemični drobci smodnika, ki iih s prostim očesom ne vidimo, ki jih je na mogoče s posebnim aparatom v dveh dneh odkriti. S posebnim aparatom se dva dni po streljanju ugotovi, če je dotični človek res streli al. Ce ie kdo osumljen, da 1e streljal s samokresom in še to taji preiščejo kožo na nieeovi roki in takoj pride resnica na dan. To zanimivo odkritje so v Chicagu že Preizkusili. Mlado lepo dekle so našli mrtvo doma in kraj nie ie ležal samokres. Policija ie domnevala da ere za umor in aretirala ie osumijenega dekličinega ženina. Priče so izpovedale, da je biT pri svoji nevesti in da sta se sprla. Tega osumljenec ni taiil. oač ie na odločno protestiral proti temu da bi bil svoio nevesto umoriL Sprla sva se in jaz sem ušel. le pripovedoval na policiji Ko sem odhajal je bila moia nevesta še živa. Osumljenca so odvedli v policijski laboratorij, kjer so z novim aparatom preiskali nieTOvo roko. Izkazalo se ie. da ni rabil strelnega orožja. Potem so oa preiskali še roko mrtvega dekleta in našli na nji neznatne sledove smodnika. Tako ie bilo dokazano, da si je sama končala življenje. S,^^, Kratki valovi v medicini V Pittsburgu v Pensilvaniji imajo že potujočo ambulanco. Avto, opremljen z vsemi kozmetičnimi sredstvi in pripomočki na5e dobe, prispe na željo kax domov, matermija in vse, kar je z njo v zvezi ' Miss Filipini 1931 Pogosto slišimo izraz diatermija. toda le redki laj i ki vedo. da 2re pri tem zdrav-ljanju za uporabo fizike v medicin:. Diatermija ie zdravilna metoda. Dri kateri se uporabljajo visokofrekvenčni eektri Zrni toki nizke napetosti in visoke intenzivnosti. Ce se hočemo izogniti temu strokovnemu izražanju lahko rečemo, da se uporabljajo v bistvu isti žarki, ki nam om -gočajo v radiu po?lu'ati konc rte predavanja in poročila Dolžina teh valov ie pa večinoma manjša. Človeštvu ie bilo že davno znano, da vpliva električni tok na človešk: in ži. al-ski organizem. Ze v starem veku so b,-le nekaterim narodom znane električnj ribe ki so njihove udarce uporab'^aH v zdravilne svrhe. Težke posledice strele fo bile pa znane tudi že primitivnemu Coveku. ki jo je v svoji nem^i oovišal v b žan-stvo. Sicer se na tudi poskusi s^vnegi Galvaniia z električnim tokom naslanjajo na fiziološke učinke na žabie krake. Diatermija temelji na tem fmkal»->em dognanju. Med dve električno prev di plošči položimo različne neprevozne trde in tekoče snovi. Ce napajamo pl šč kot kondenzator z visokofrekvenčno napetostjo se neprevodna plast secrr^je. Prvi poskusi uporabe tega pojava v biologiji izvi- I rajo že od Nikole Tesle in d' Arsonvalda. Med drugimi pionirji na tem ooliu i2 treba omeniti J. Kowarschika z D naia in i Schliephnga iz Giessena. Učinki el.ktričneea teka na človeško te-j lo so oa ra?lični ro okonostih Cc? rabimo napetost nizko frekvenčnega ist>sme:negi ali izmeničnega toka vpliva dražeče in poškoduje tkivo Ti učinki pa izostanejo Če rabimo izmenične tolče visoke frekvence Treba ie pa tudi učinke t ka dozirati, kajti tudi ta uporaba bi utegnila imet: nezaže-\ ljene posledice Majhne ž:vnlice re imo ! miši poginejo, če so izpostavljene da jše-' mu učinku visokofrekvenčnega toka večje intenzivnosti. Pri diatermii! se up ^ablia fekvenca približno enega milijona tr?s jaiev Dotični del telesa ki h čemo nani vpivati obložimo s ploščami, po ka erih Drihaia tok in električna energija ?e isnreminda v toplotno. Fiziološki učinek se rokaže s noveča-' nim detokom krvi. poj3;nsnjem bolečin, hitrejšo izmenjavo snovi, pok-nčava J3m nekaterih bakterij, ki ne pre eso višje temperature in [salo*'u o V čas se rabijo vis:k».»frekvenčni t k: visek napeto ti pri arsonvalizaciji ali pri revra' ič-»ih Vo'eč -nah odnosno pri zmanišanem krvnem pritisku. Sežiganje mrličev v Nemčiji Od leta 1785, ko je cesar Karel pod smrtno kaznijo prepovedal sežiganje mrličev. je ta misel za dolga leta v Nemčiji zaspala. Sele leta 1849 jo je oživil ustano- j vitelj nemškega jezikoslovja Jak. Grimm ■ predavanjem »O sežiganju mrli- ! čev«. Vojaški zdravnik dr. Trussen iz Nbissa je označil v svojem spisu sežiganje mrličev za najprikladnejži način pogreba. 1 Njegova prošnja na pruski parlament je i pa naletela žal na gluha ušesa. Toda zanimanje za sežiganje mrl'fev je raslo, dokler ni prišlo do prak*'čnih poskusov na 47. kengresu zdravnikov in na- \ ravoslovcev v Breslau leta 1873, kjer so pežrrali prvega mrliča v plinarniški retorti V naslednjem letu je na zasedanju iste-ga društva predaval policijski zdravnik iz : Teipziga prof. dr. Peolam o načinu seži-;čev Prišel ie do pravilnega na-zirania. da se da človeško trunio povsem 'ipepeliti samo s pomočjo silne vročine. Posrečilo se mu je pripraviti industrijalca dr Simensa do tega, da je v svoji tovarni ! v Dresdenu zgradil prvi krematorij. Seveda to ni bil krematorij v pravem pomenu besede, temveč samo nekakšna peč, v kateri se je dala doseči izredno visoka ; temperatura Najprej so napravili nekaj poskusov z živalmi potem so pa v septembru 1947 upepelili truplo lady Dilke. Z napravo sežigalne peči je bil izpolnjen glavni pogoj za zgraditev prvega krema- | torija na nemških tleh. Poleg prof. Re-clama moramo omeniti zdravstvenega ; svetnika dr. Kiichenmeistera iz Dresdena, ki je z ing. Schneiderjem izpopolnil seži- i galno peč in dal z ustanovitvijo društva j »Urne« v Dresdenu pobudo za nadaljni razvoj sežiganja mrličev. Leta 1876 je vodil evropski kongres za sežiganje mrličev in ta je na njegovo pobudo votiral , 15 tisoč mark kot prispevek za gradnjo pr\ega nemškega krematorija v Gothi. Skozi 13 let je bil to edini nemški matorij. Do leta 1937. je bilo pa v Nemčiji že sežganih 1,000.000 mrličev. Zdaj jih sežgo vsako leto blizu 100.000, krema torijev pa ima Nemčija 130. Kako odpada listje Malo ljudi ve, kako odpada jeseni listje, List pada vedno s spodnjo stranjo navzdol in tako pade tudi na zemljo. Veter sicer listje večkrat preobrne, vendar pa pade večina listov na tla s spodnjo stranjo. List se namreč vedno posuši tako, da se stranske žilice zakrive navzgor, in da nastane iz lista nekakšno koritce. Ko list odpade, kroži po zraku in pada v smeri najmanjšega odpora. To, da pade list s spodnjo stranjo na vlažno zemljo, je v gospodarstvu narave velikega pomena. Na srx>dnji strani listov je namreč mnogo luknjic, skozi katere dobivajo iz zraka hrano, ogljikov kisik. Te luknjice postanejo potem, ko list odpade, vratca za bakterije in druge drobne organizme, da laže pridejo blizu in da se njegov razpad pospeši. Listna gmota se razkraja in razpada, dokler ne izgine. Kam pa izgine? Vsi dobro vemo, da ie gmota večna in da se samo izpreminja, da dobi drugačne oblike in da jo čakajo v modri organizaciji narave nove naloge. Listje se spoji z zemljo in tvori potem njen organski sestavni del humus, ki je za zemljo izredno važen. Humus namreč zadržuje vodo, da se zemlja ne izsuši tako lahko, obenem pa obdrži na površini svojih delcev važne redilne snovi, ki jih spravi rastlina prihodnje leto* zopet v obtok v svojem telesu. Zemlja brez humusa je preveč prhka, ima premalo redilnih snovi in je zato nerodovitna. Tvorba humusa je zadnje dobro delo lista. Z drevja odpadajoče listje je torej za zemljo gnojilo. Tečaji za inozemce na berlinski univerzi Ze od leta 1923. se vrše na berlinski univerzi tečaji za inozemce. ki hočejo svojim slušateliem omogočiti vpogled v znanstveno, politično in gospodarsko živ ier je Nemčije. Tečajem ie prisostvovala cb otvoritvi samo nekaj slo tujcev, leta 1938. je pa naraslo njih število že nad 5000 Ta porast kaže. da ravno Nemčija in njeni problemi posebno zanimajo inozemstvo. Pred enim letom ie bil utemelien na berlinski univerzi zavod za raziskovanje inozemstva ki informira svoje slušatelje v največji meri o državah izven Nem č je, toda hkrati smatra za svojo nalogo razširiti znanje o Nemčiji v ino emst;u. Kljub vojni ie ta zavod letošnjo pomlad priredil počitniški tečai za inozemce. ki ga je obiskalo 200 slušateljev iz evr-pskih in izvenevropskih držav. Sedaj je zaključen jesenski tečaj, ki je imel za temo »Da> Reich« ter ie dose el še večie število slušateliev. Predavanja so se nanašala večinoma na zunanjepolitične probleme, kakor na nemško-italijan-sko zvezo ali kolonialna vnrašania. na vojaške probleme, med katerimi zavzema prvo mesto Domen letalstva v sedanr vojni na notranje probleme, kakor na pr. na organizacijo državnega vodstva v Nemčf* ji, ter na propagando kot sredstvo upravljanja naroda Nap~*led ro na sporedu tudi gospodarski pr 1 lemi, v prvi vrsti nova evropska ?c&o darska politika. Predavanja so teooj oln:ena z ogledom znamenitosti, z obiski ^l^d iHsc" in z družabnimi prireditvami. (Europa Service.) NemSki znanstveni institut v Sofiji V prisotnost: nemškega prosvetnega ministra dr. Rusia je otvori 17. okt bra nemški poslanik von Richthotfen nem ki znanst\ eni in titut v Sofiji. Z otvori . i jo tega instituta so se poglobili nemsko- bolgarski kulturni odnošaji, k: imajo že dolgoletno tradiejo. Nrmški znanstveni institut ima na temelju nemš'co-bo'garske kulturne pogodbe z dne 19. iuniia na'ogo. da se kulturni stki med obema drž- a a poglobe in še nospeše. Institut ma bogato knjižnico, ki bo na razpolago bo-g.irsk!m in nemškim znanstvenikom, (Europa Service.) Dober zdravnik, a slab lovec Znameniti nemški zdravnik dr. Hilpert je bil zelo navdušen za lov. toda žal je redko kaj zadel. Nekoč ga je povabil njegov tovariš kirurg dr. Heizmann na svoja posestvo v bližini nekega mesteca na lov na zajce. Dr. Heizmann je bil v nasprotju s svojim tovarišem zelo dober strelec tako. da je takoj v začetku lova ustrelil tri zajce, dočim se je njegov gost zaman trudil, da bi zadel vsaj enega. Ko je zdravnik zgrešil skoraj sigurni cilj. je dejal čemerno: »Takšna nesreča; da sem pomeril vsaj nekaj milimetrov bolj v levo. bi bil zajca zadel!« — Tako. — je pripomnil dr. Heizmann sarkastično. — Ti bi moral zdraviti zajce, ne pa da jih streljaš! Edmund O Hara: Tajna 32 profesorja Morbidusa Roman — Ti, nikakor se ne morem spomniti nobenega prikladnega izreka iz romana. Govoriti moram torej po svoji pameti. Toda poslušaj me. Najprej vedi, da te ne bom nikoli več poljubila, če mi ne poveš, ali me imaš res rad. To sploh ni bil pravi poljub. — Pa pridi še enkrat v moj objem, dekle, — jo je prosil. — Saj že dolgo veš, da te ljubim, Marion. Ženska ve to vedno prej kakor moški. Zopet jo je objel in poljubil nekoliko ognjevito. — Zares gojim samo eno željo, da bi osrečil mojo malo Marion in da bi čimprej postala moja žena. Marion se je jela naenkrat smejati. — O ženi t vi govori ta človek, zasluži pa komaj toliko, da se preživlja sam. No, ti si mi pravi junak. Ne, ne. dragi moj, z ženit vi jo bova še malo počakala. — A, tako torej? Sele tedaj se je moral Townsend zamisliti v svoj položaj. Bogme, saj je res imela prav. S svojim sedanjim zaslužkom ni mogel misliti na ženitev. Marion je V3tala in se pretegnila. — Trudna sem. Lahko noč, grof, — je dejala oklevajoče, potem je pa hitro pripomnila: — Ali me imaš res rad? — Zares, zares, — je pritrdil. — Celo zelo rad te imam, mala Marion. Še en nagel poljub, potem je pa ostal sam. Zamišljeno si je prižgal novo cigareto in v samih nogavicah je jel počasi hoditi po sobi. Zdaj je bil torej zaročen. Dobro, zelo dobro! Boljše žene bi res ne mogel najti. A kar je temu dekletu nedostajalo na izobrazbi, to bo že nadoknadila. Zato je pa bila sveža in bistroumna, njena duša pa prosta samostanskih predpisov. A najvažnejše je bilo. da ga ie ljubila. Da bi le mogel izpolniti svojo nalogo v tovarni. To se bo začudila, ko izve ... Ura je počasi odbila Lri. Kaj je bilo že tako pozno? Najpozneje čez tri ure je moral že vstati. Torej nazaj v posteljo. Hitro je ugasnil cigareto in krenil proti postelji. Šel je mimo divana, na katerem je sedela Marion. Tam je še ležal nien robec. Fi1" ^a. ie pozabila. Pobral ga je, da bi ga spravil. 05ka Sam, ki ga je vsako iutro hvd'1. naj bi tega ne or»P"il fpkoi . . . Toda. Hei. kai je to? V dveh pVolrih ie bil Townsend f** rtluaiui ^"m, kjer je ležal prej robec, ie Vžalo veliko belo pi?mo. XVTTL Naglo je Townsend raztrgal kuverto m ob mfgr|a-j čl luči sveče je prečital: »Profesor Aleksander Morbidus, rojen 1. 1868 v Solunu kot sin bogatega £-škepa trgovca, je podedoval sm.ti s ojčyt o_e-ta L 1894 premoženje okiog 130M0 dolar- jev. Star 26 let z diplomo inženirja in kemika se ni Morbidus skoraj prav nič razumel na poslovne zadeve. Znan je bil kot človekoljub in tako so ga brezobzirno izkoriščala razna dobrodelna društva Leta 1897 je bil ruiniran in moral je prileti za delo, da se je lahko preživljat. Z nekaterimi manjšimi izumi je postal znan in kmalu je bil povabljen kot profesor na Dunajj kjer je deloval z največjim uspehom polnih petnajst let Leta 1905 je pa nenadoma znpustil Evropo in se preselil v Ameriko. Vzrok nenadnega odhoda je bil baje epo-ha'en izum, ki ga v Evropi ni mogel prodati, šlo je baje za plin, ki bi moral biti največjega pomena za kmetijstvo, ker bi odpadi z vsa gnojila. Triindvajset let je gla-do\cl v Ameriki. Nihče ni hotel financirati njegovega izuma ker so strokovnjaki izjavili, da nt nič vreden Prebijal se je skozi življenje kot prevajalec in tolmač, toda ži tvoval je vsako minuto prostega časa in vs:k prihranjeni dolar svojim poskusom, iščeč še nadalje kupca za svoj izum. In zdaj se zgodi, kar je najbolj čudno. Leta 1928 se je našla družba, ki je odkupila nje-f?ov izum z vsemi ptavicami za šestdeset i - f dr'a-jev. Ta družbe se imenuje Ro-b;r..>n Brothers Ltd Se&ttte. Mi tmo pa ugotovili, da je bila ustanovljena ta družba šele osem dni pred nakupom izuma m da gre tu dejensko za tovarnarja Russella. S tem sjm vvm spoiočil o profesorju Morbidusu vse, kar je važno, da veste in na vsak način več nego bi vam mogla sporočiti newyorika policija tudi po dolgem poizvedovanju. Vaš neznani prijatelj.« Townsendove oči so se mrzlično iskrile, ko je prečital pismo do konca. Torej to je bilo. Evo končne zveze med Morbidusom in Russellom in potem... šlo je za plin, a s pomočjo plina ao bili umorjeni njegovi trije predhodniki. Celo to je ▼ nekakšni zvezi... Kar so ubrale Toamsendove misli drugo smer. Kako je prišlo to pismo sem? Spominjal se je čisto točno, da pismo ni ležalo tu, ko je pred dobro uro sedel k Marion. Torej ... torej je Marion prinesla pismo. Marion je »neznancev« glasnik. V detektivovi notranjosti se je nekaj upiralo tej domnevi, toda dejstva so bila preočitna. Utrujen je Townsend utrnil luč in legel. Drugo jutro detektiv vpričo Marion ni z ničemer pokazal svojega sumničenja. Motril jo je ostreje nego sicer in zdela se mu je nekam nemirna. Seveda, saj je lahko vedela, da je našel pismo. Njegov pozdrav ob slovesu je bil hladnejši nego sicer, brez prijazne besede, brez prijateljskega pogleda. Ne, v prvi vrsti je moral spoznati, kakšno vlogo prav za prav igra. V tovarni je bilo več dela, nego sicer in tudi med uradnimi urami se Townsend nikakor ni mogel posvetiti svojim mislim, dele po končanem delu, na povratku domov, je lahko še enkrat premislil vse, kar se je bilo včeraj zgodilo. Ni odšel takoj domov, j kjer bi se bil moral z:tavati s Samom in Marion, 1 temveč je tiho sedel v kot »Pri zlati zvezdic. Ste* 263 »SLOVENSKI NAROD C, sobota, 16. novembra 194. Stran 7 Kričeči primeri velike bede na kmetih Dolenjska in Bela Krajina potrebujeta skupen dečfi dom Novo mesto, 15. novembra Vsi narodi sveta posvečajo največjo pozornost in skrb mladini, ki bo nekoč zavzela v javnem življenju mesta svojih prednikov. Pri vsem tem gleda vsak narod tudi na to, da je njegov naraščaj številnejši in v jedru zdrav kar daje vsakemu narodu moč in veliko samozavest. Staro izkustvo nas uči. da je narod, ki nima zdravega in številnega naraščaja, zapisan poginu. S tem dejstvom, preko katerega ni mogoče iti, ali pa ga zanikati, »e bomo morali sprijazniti tudi pri nas in preiti od besed k dejanjem. V tem pogledu nudi razveseljivo sliko ravno na5e podeželje, ki je potrebno tako v higieni, kakor zdravstvu velike in nujne pomoči. V higienskem pogledu so naše podeželske domačije prav revne. Ponekod »e človek zaman ozira po snagi in redu, ki je pogoj dragocenega zdravja. Običajno ti stopi pred oči kopica zanemarjenih otrok. Roditelji so čez dan odsotni in se pehajo ne polju, ali pa v gozdu za vsakdanjim kruhom. Zato nimajo časa, da bi posvečali otrokom tisto pozornost, kakor bi bilo treba. Zjutraj zgodaj vstanejo, zvečer pa običajno kasno ležejo k počitku. Zjutraj preden odidejo na polje, navadno skuhajo gospodinje hrano za čez dan in jo pora zdele med delovne moči m otroke, ki ostanejo doma. Bolj lačni kakor s?ti in prepuščeni sa-Bti >>ebi se potikajo otroci okrog gospodarskih poslopij, kjer si krajšajo čas z igro. Najraje se love po vasi in okrog vaških luž, kjer grade iz blata hišice ali temu podobno. Pri tej sicer nedolžni ign se krat-kosrajeniki zamažejo in povrhu še zmočijo krilca. Zvečer, ko pridejo roditelji vsi utrujeni z dela domov, ležejo trudni k počitku. Nikomur ne pride na misel, de bi otroke očistil nesnage. Kakršni &o brli Čez dan. takšni po navadi ležejo v posteljo. Oblačilce je za drugi dan otroku ostalo isto. samo obraz so mu umili. Večkrat pa celo tega ne. In po tem zgledu se vlečejo vsi dnevi v letu z izjemo nedelje. N*ič boljše se ne godi ostalim podeželskim otročičem. katerih starši so čez dan zapos'eni. Otroci so slabo hranjeni in zelo pomanjkljivo oblečeni izposia\'1jeni vsem vremenskim spremembam. Stanovanja so po navadi zelo slaba in zatohla, odnosno vlažna. Posteljnino vidiš lle redko. Otroci spe po trije, pa tudi po štirje v eni postelji ali pa kar na postlanih tleh. kamor namečejo zvečer slame ali sena. V takih razmerah spi v majhni izbi številna družina. Spričo tega se ne smemo čuditi, da so otroci rojeni v Lukih razmerah, podvržen: razn m ooleznim. predvsem pa jetiki m rahitisu. katerih obolenj je med Dolenjci več ko dovolj Na vseh koncih in krajih se čuje klic Boj jetiki! To je res lepo m vredno pohva-e Ali. koliko pomagajo proti tej morlki vs ukrepi, ko pa se resno ne zavedamo. da je treba v prvi vrsti zavaro\>ati pred njo nase otroke Sele ko b orno dosegli ta uspeh, bc nadaljnji boj proti jetiki 'snek Za*o je nujno potrebno, da se vsa naša skrb posveti v tem pogledu naši mladin, M da se ji nudi pomoč že v rani mladosti. Koliko narodnega premoženja bi bilo pn tem prihranjenega, če bi malo bertj, odnosne pravočasno poskrbeli za zdravje naših otrok. O tem bi znali mnogo povedat« na^i zdravniki, posebno pa še naše bolniške b'agajne. Koliko denarja se izda za zdravljenje teh siromakov, ki v svoji m!adost; niso bili deležni potrebne pozornost* m nesel Naj omenimo le nekaj kričeć'h primerov z našega podeželja. Skunina izletnikov, v kateri sta bila dva odlična zdravnika, je slučajno prisila v neko kmečke hišo V zatohli izbi so bili sami otroci — $tfirš; pa nekje na delu Obrazi eh nedndžrm bitij so bili suhi in upadli telesca \vb izčrpana. Bili so napol oblečeni in krilca so imeli vsa premočena Starejša deklica ie k«zala vidne znake otroške paralize. V temrem ko-*■»» je ležal na postelji najmlajš- otrok. star kakih 10 mesecev Ko so izletmk odkrili tega otročička. so se spogledeh m se Jen vpraševati, če je to, ker so videli na lastne oči, sploh mogoče v našem stoletju. Na premočenem in smrdljivem ležišču je ležal otrok ženskega spola, ki je bil od gnilobe že ves nabrekel in do vratu že modrikasto sive barve. Orro-čiček ni mogel dati od sebe pravega glasu, njegova zunanjost pa je spominjala na starko 80 let. To je samo en primer z našega podeželja, kjer starši v borbi za vsakdanje življenje in obstoj ne morejo posvečati dovolj pozornosti svojim otrokom, dasi jim pri vsem tem krvavi srce. V neki vasi živi družina gozdnega delavca, ki gara od jutra do večera Na domu ie žena in 7 otrok, ki vsak dan lačni pričakujejo očeta, da jim prinese kak grižljaj. Družina nua zelo vlažno stanovanje. Zaradi nezadostne hrane in vlažnega stanovanja je poslala vsa družina tuberkulozna. Nekje živi številna družina z odprto tuberkulozo. Vsi jedo iz skupne posode in spe v isti izb:. In tak;b primerov bi iahko našteli se mnogo. Vsi ti siromaki so po- trebni zdravniške nege izdatne hrane, obleke in zračnega stanovanja. K e* pa na žalost tega nimajo, oonosno n«r zmorejo to obsojeni na počasno umiranje. Ljudje na kmetih n.sc poučen: r, tem. kam naj se v stiski f zatečejo po nesvet in pomoč. Nekateri so boieči, drug" se boje stroškov, več'na teh revežev pa je brez potrebnih sredstev Če nride boln;k v bolnico, se od njega običajno zahteva da mora imeti od zdravnika potrd'io, da je potreben zdravniške nege v bolnici. Če tega bolnik nima, ne more b;ti spreje* v bolnico, pa četudi je še teko težk< bolan Skratka, če je človek brez denarja, so mu vsa vrata zaprta. Za vse te žalostne razmere našega podeželja bi v prvi vrsti morala vedeti nadzorna oblast, ki bi to zlo morala zatreti. Tu so občine, ki vzdržujejo zdra\->ike zdravstvenih občin. Pa imamo sreske in banovinske zdravnike, ki bi naj svoj okoliš pregledali, kar se tiče zdravja — vsaj enkrat na leto. Na tem področju ima obilo hvaležnega m koristnega dela tud- H'gtenski zavod v Ljubljani, ki bi naj postal svoje uslužbence po vaseh, da se na lastne oči prepričajo, v kakšnih razmeTah žive ti ljudje. Taki referati bodo gotovo zelo obširni, ker je gradiva več ko do\o*i Poleg naštetih imamo še cel tucat drugih zdravstvenih ustanov, ki imajo dosti hvaležnega dela na kmetih Zadnje čase smo dobili še eno koristno, a privatno ustanovo, namreč Umje za zaščito otrok. Tej organizacij' toplo priporočamo, da ustanovi posebno sekejo, katere naloga bi bila v svojem območju kontrolirati, v kakšnih razmerah žive otroci. Članice sekcije naj bi opravljale službo po naših vaseh vsaj nekajkrat na leto v sporazumu z nadzorno oblastjo O vseh izsledkih pa naj bi se obveščaila nadzorna oblast, ki bi poskrbela, da dobe potrebni, odnosno bolni otroci brezplačno zdravniško nego v za to odrejenem zavodu S temi radikalnimi ukrepi b: se pn nas zmanjšala umrljivost otrok, obenem bi se omejila rudi razna tuberkulozna in rahi-tična obolenja. Bela Krajina nima nobene bolnice. Bolnike vozijo v bolnico v Novo mesto, kjer je mo^ka bolnica usmiljenih bratov in ženska banovinska bolnica. Pri mm tem bi bilo želeti, da dobi Be'a Krajina vsaj porodni šlco stanico, kjer bi našle prvo zdravniško pomoč siromašne porodnice Vsekakor pa je Dolenjski nujno potreben dečji dom, kjer bi naj našli zapuščeni otroci z Dolenjske in Bele Krajine skupno zatočišče. Kolesarske ceste nepotrebne? Sožitje kolesarjev in avtomobilistov je na naših cestah nemogoče Ljubljana, 16. novembra Lani so začeli tudi pri nas govoriti o k sarajcHa cestah, ki so jih nerodno krstili »kolesarske steze«. Kolesarskih stez pa je pri nas že dovolj in ni potrebna propaganda za nje; kolesarska steza je namreč vsaka pot ali cesta, kjer mora sar pešačiti ter potiskati kolo. Zanimivo je, da so se pri nas začeli zavzemati za kolesarske ceste, to se pravi posebne pasove, vozišča, cestišča ali kakor koli jih že hočete Imenovati, ne le prometni strokovnjaki temveč tudi avtomobilisti. Najlepše se je izkazalo, da kolesarji morajo dobiti svoja vozišča na novi gorenjski cesti. To je bila prva cesta pri nas, ki je zaslužila ime »avtomobilska«. Toda. ko je bila izročena svojemu namenu, se je izkazalo, da si ozkega cestišča ne morejo deliti zadovoljivo vsi — avtomobilisti. kolesarji, vozniki z vprezno živino itd., kajti na naših cestah prevladuje tako zvani mešani promet. Predvsem pa je bilo takoj jasno, da ao takšne betonske ceste mnogo predrage, če postanejo kolesarske ceste. Kolesarji so namreč začeli v pravem pomenu besede izpodrivati druge voznike, ker so bili v ogromni večini. Tako so ljudje tudi pri nas prišli do prepričanja, da je treba narediti za kolesarje posebne ceste, kar je mnogo priporočljivej-šc kakor delati zaradi mešanega prometa tako zvane avtomobilske ceste zelo široke. Znano je tudi, da so prispevki kolesarjev za cestni sklad namenjeni za kolesarske ceste ter da dosegajo tako lepo vsoto, karšna je potrebna, da Slovenija kmalu dobi kolesarske ceste. Vendar ne smemo misliti, da pri nas že vsi računajo s kolesarji kot prometnim činiteljem. Se vedno nekateri pri nas ne vidijo kolesarjev, čeprav je v Sloveniji prijavljenih ze okrog- 180 000 koles. Niso Se sprevideli da kolesarji najbolj komplici-rajo promet na cestah z mešanim prome- tom, predvsem na glavnih cestah in v večjih krajih. Promet z motornimi vozili je pri nas se slabo razvit, vendar toliko, da se je sožitje kolesarjev in avtomobilov na naših cestah izkazalo nemogoče, če hočemo vsaj nekoliko skrbeti za varnost prometa. Posebno pomemben razlog, ki govori za kolesarske ceste, pa je, da je mnogo ceneje delati posebne ceste za kolesarje kakor zaradi kolesarjev razširjati tako zvane avtomobilske ceste. Končno smejo kolesarji tudi zahtevati, da se ozirajo na nje. ne le ker so pomemben prometni činitelj, temveč ker sami mnogo prispevajo za cestni sklad. Zato je bil članek prof. M. M. v po-nedeljskem »Jutru« zelo neprijazno sprejet zaradi trditve, da na modernizirani cesti Ljubljana—Domžale ni treba posebnih pasov za kolesarje. Kolesarji se naj poslužujejo kakor doslej roba cestišča. Tako pravi pisec, ki skuša razpravljati o moderniziranju te glavne ceste v slogu avtoritativnega strokovnjaka. Predlaga širino vozišč, tras, kakšni naj bodo mostovi, hodniki, kje naj leži tramvajska proga, katere hiše bi bilo treba podreti itd. — kakor da so načrte za ta cestna dela delali sami laiki ter da bo treba tehnični elaborat temeljito predelati. Hkrati naš strokovnjak pripoveduje, kako je bilo z licitacijo teh del ter da cestna dela v odseku LJubljana—Jezica niso bila oddana kljub trikratnemu razpisu. Pač pa ao bila oddana dela v drugem odseku Črnuče—Domžale. Pisec bi moral vedeti, če je že tako dobro poučen, da se tako potrebna dela, že doslej tako za vlečen a, lahko samo Se zavlečejo, če bomo začeli razmišljati o načrtih šele, ko je bil tehnični elaborat že zdavnaj odobren na vseh pristojnih mestih. To je značilna naša metoda, da se razni strokovnjaki začno oglašati a svojimi predlogi ter načrti šele, ko je zadeva že ad akta ali prav tedaj, ko prvotne načrte že ures- ničujemo. Zdi se, da je pri nas nekoliko preveč raznih strokovnjakov, a kljub temu ti možje, ki tako radi delajo načrte, izdelajo vsak načrt prepozno. Kakšen namen ima torej članek »prof. M.. M« ? Ali pisec hoče dokazati, da načrti kljub trem licitacijam še vedno niso zreli? Ali je torej treba dela še zavleči? In ali misli, da mu bo vsak slepo verjel, kako nujno potrebno in. edino pravilno je vse, kar predlaga, ne da bi se skušal poslužiti najpreprostejšega argumenta? Ali ga naj uvrstimo med zloglasne zatiralce »kolesarske nadlege« med tistimi našimi strokovnjaki, ki bi radi dokazali, da je najbolje kolesarstvo kratkomalo odpraviti? Javnost se mora zahvaliti za podobne pobude ln jih odločno odkloniti, najsi izhajajo od kogar koli, laika ali celo od strokovnjaka na tretjo potenco. Ali je to prav? Ljubljana 16. novembrn Mestna občina ljubljanska pobi-a od vsega v mesto uvoženega blara večio ali manišo trošarino aH už;tnino in ie niem višina odvisna od vrste b'a^a. M tu prinaša to take dohodke, d ■ bi brer*. njih bankrotiralo Vsi prebivalci Ljubljane, tako producenti in obrtniki, k^ko* tudi konzumenti, so s tem nekako snorazumni toda le dokler se vse to vrši v redu in ne z nepotrebnimi sika nami. ki niso nikoli na mestu, v današnjih dneh oa najmanj V soboto 9. t m. ie neki vinski trgovec peljal Po Dolenjski cesti na tovornem avtomo- | bilu večjo količino vina za svojega odjemalca v mestu. Avto ie imel na notu mal defekt tako. da ni mogel pasirati mitnice na Dolenjski cesti ored 18. uro In kai se je zgodilo? Mitničarji niso hoteli opraviti predpisanih formalnosti, da bi trgovec lahko še istega večera oddal vino gostilničarju. Pomaeala ni nobena še tako utemeljena beseda. Opravili so na formalnost ki le predpisana za tranztno blago in je moral tako voznik peljati vino skozi mesto in ven iz Ljubljane ter drugi dan še'e do drugi strani mimo druge mitnice spet nazai v mesto. Gostilničar ie no moral na vino čakati, ker danes nima nihče, ali le redko kdo toliko kapitala, da bi se založil za vse leto. V večini primerov pa tudi ni primernih prostorov za shranjevanje. Zato se čudom vprašujemo, zakaj so mitničarji ored vsem sebi naoravili s tem postopanjem več dela. na drugi strani pa brez potrebe in brez koristi tako prebivalcev Ljubljane, kakor tudi brez koristi mestne blagajne spravili pr.zadetega trgovca in gostilničarja v zadrego? Ali ie to prav in pametno? Mnenia sem, da ni. Vsekakor bi bilo priporočati malo več uvidevnosti saj so mestne dajatve dovoli velike in ni prav nič potrebno ljudi brez potrebe spravljati v zadreso in iim povzročati nepotrebna pota. sitnosti in stroške. Saj nismo davkoi !ač valci tu radi mestnih uslužbencev in mestne uprave, marveč narobe. Vsa javna oblastva in država sama. kot najvišja organizacija člo- veške družbe so tu le in predvsem radi in v korist državljanov, ali bi vsaj moralo to biti. V današnjih časih niso nikjer dobri in nikjer koristni Macniavellijevi nazori in nasveti: gorje povsod tam. kjer jih hočejo uvesti v prakso. Mestna uprava bi se morala zavedati, da bi brez obrtništva in industrije Ljubljana kmalu propadla in ostala res dolga vas. Zato sem i prepričan, da je bil opisani dogodek, ki ni razburil samo prizadetega trgovca ln gostilničarja, marveč tudi druge — zadnji! H koncu pripominjam še. da noben popravek opisanega dejstva ne more spraviti s sveta. Občni zbor Rdečega križa v Metliki Rednih članov Šteje društvo ZS, podpornih pa 5 Metlika, 15. novembra V drugi polovici oktobra se je vršil v prostorih mestne občine letošnji občni zbor tukajšnjega društva Rdečega križa. Slabo vreme, prevelika zaposlenost nekaterih, ki delujejo v vseh društvih, brezbrižnost drugih, od katerih bi človek pričakoval več razumevanja in podpore, vse to je bilo krivo, da ni bila udeležba taka. kakor jo društvo zasluži. Razveseljiva pa je bila udeležba našega u radništva. Občni zbor je otvoril predsednik, agilni župan občine Metlika-mesto g. Malešič, ki je prisrčno pozdravil vse. ki so se odzvali povabilu. V glavnih obrisih je poročal o splošnem gibanju naše mlade edinice, še enkrat izčrpno orisal smernice, ki vodijo RK pri njegovem delu in stremljenju, posebno v našem kraju, končno se je pa toplo zahvalil vsem odbornikom dobrotnikom ter prijateljem društva, zlasti tajniku. Tajniško poročilo je podal mestni kaplan p. Norbert. Iz njegovega poročila posnemamo: Pred leti je že obstojal v Metliki sreski odbor RK. ki pa je z ukinitvijo sreza tudi prenehal delovati. Dokaj let je nato vladalo neko brezdelje in je bilo v našem kraju le poverjeništvo RK, dokler ni lani meseca septembra skupina požrtvovalnih ljudi zopet ustanovila pravo društvo RK. Delovanje edinice v prvem letu obstoja je bilo sicer skromno, v primeri z neugodnimi prilikami, s katerimi se ima boriti vsako novoustanovljeno društvo, še dokaj povoljno. Med letom se je sestal odbor petkrat k sejam, ki so obrodile precej konkretnih rezultatov. Tako Je društvo RK organiziralo dvakrat nabiramo akcijo prostovoljnih prispevkov zn RK. ki sta vrgli 1.200 din. V okviru tedna RK se je vršilo dvakrat javno predavanje o ciljih in nalogah RK, podmladek RK Je pridno sode- loval pr teh akcijah, sedaj se pripravlja na samostojno prireditev. Razen tega si je edini ca nabavila najnujnejši sanitetni material ter obenem tudi položilo temelj urejenemu društvenemu arhivu. Več ni bito moči storiti, ker primanjkuje mladi ed* njeno kri z lica. tako da mu ie ranica zopet krvavela. — Drugače bi še zdaj pomagal kmeticam v težkih urah njihovega življenja in lečil bi jetiko. — To ni več res. kar sva počela dokler sva bila mlada in neumna. — Da. Zdaj sva že moža. odrasla in pametna. Veseli me. da priznavaš to. Ce te zanese kdaj pot v Pariz. upam. da se oglasiš pri meni in pri... Clarissi. To je bil višek... Zdaj pa moram iti. Moj prijatelj je že nestrpen. — Počakaj še trenutek. — je dejal profesor. Vzel ie košček vate. odprl inkubator, nakapal na vato nekai kapljic tekočine, se obrnil k Eduardu in pritisnil namočeno vato na njegovo ranico. — Tako, zdaj ne bo več krvavela. — Na svidenje torej!. — je delaj Eduard. — in upajva da kmalu. Morda v Stockholmu. — Kdo ve. Sicer pa — kje boš pojutrišnjem? — Daleč na širnem morju. — Zdravstvu j! — Zbogom! Profesor Jaloux je zrl za njim kako je odhajal čez vrt. vstopil v čakaioči avto in se odpeljal. Potem se je obrnil h kletki In zamišljeno ooarova! tri oo'ce. ki so veslo in brezskrbno luščile oreške. Da... pojutrišnjem. za sokolskim oraoorom Prosvetno delo Sokola Ljubljana-Vič Vič, 16. novembra Po večletnem odmoru je naše društvo v nedeljo 10. t. m otvorilo svoj novi, povsem moderno opremljeni lutkovni oder z uprizoritvijo zabavne lutkovne igrice »Jurček, dvorni norček« v režiji br. Metoda Paternosta. Pri igrici so sodelovali starejši bratje, ki so se jim pridružili tudi mlajši. Slednji kažejo izredno veselje in zanimanje za lutkovno umetnost in želimo, da bi ostali tudi v bodoče tako marljivi lutkarji, kakor so telovadci. Novo, lepo urejeno lutkovno dvoranico je mladina napolnila do kraja tako da sta morali biti dve predstavi. Igrica je nadvse krasno uspela, za kar gre priznanje bratu režiserju in vsem sodelujočim. Mladina je bila izredno zadovoljna m navdušena, kar je pričalo živahno odobravanje ob zaključku vsakega dejanja. Lutkovne predstave bodo po možnosti vsako nedeljo popoldne, sicer pa vsako drugo nedeljo nakar opozarjamo članstvo in starše naše dece. Jutri v nedeljo ob 16. popoldne bo spet zabaval našo deco Šegavi Jurček. Lutkovni odsek bo uprizoril izredno zabavno igrico »Jurček v peklu«, v režiji br. Paternosta Vabimo k obilni udeležbi. Bliža se državni in sokolski praznik 1. decembra, ki ga bomo tudi letos svečano proslavili z večerno akademijo. Za ta praznik se vsi oddelki v telovadnici marljivo pripravljajo, tako da bo tudi letošnja akademija na dostojni višini kakor so bile prejšnja leta. Na slavnostni akademiji bodo nastopili tudi prosvetni delavci s pevskimi točkami, deklamacijami in recitacijami. Kot prnrava za proslavo 1. decembra bo tudi letos na koncu meseca idejna šola za novo članstvo, ki bodo v njej društveni činitelji seznanili nove brate in sestre z najpotrebnejšimi podatki iz sokolske zgodovine, organizacije in ideologije Prvo predavanje bo v ponedeljek. 25. novembra, drago 26. t. m. in tretje 27. tm. vsakokrat ob 20. uri v sejni dvorani sokol-skega domač Kdor se predavanja ne bo udeležil, se mu bo poizkusna doba podaljšala za dobo 1 leta. Društvena uprava bo tudi letos priredila božićnico za revno deco, zato bratsko prosimo vse brate in sestre ter prijatelje naše dece, naj ne odklonijo svojega prispevka, ko bodo naši nabiralci potrkali na plemenita sokolska in narodna srca. Mnogo bratov se je že odzvalo s primero mi zneski za obdaritev naše dece, vendar nam ta sredstva še ne zadoščajo, da bi m'adino obdarili z najpotrebnejšo ob'eko, obutvijo, perilom in drugimi potrebščinami. Pokažimo pri zbirki svoj pravi sokolski socialni čut in podprimo v tej zimi našo revno deco, ki je naša bodočnost Mladina nam bo hvaležna s tem. da bo pridno zahajala v sokolsko telovadnico in nam ostala zvesta tudi v poznejših letih. — Gledališki odsek se je tudi poživil in se že vršijo skušnje za otvoritveno predstavo v prosiavo 201et-nice otvoritve sokolskega doma na Viču. Naši marljivi igralci nam bomo uprizorili Jurčičevega »Desetega brata« v režiji staroste br. Pavla Borštnika. Predstava bo v prvi polovici meseca decembra, ker hočemo nuditi svoji publiki res dobro naštu-dirano in pripravljeno predstavo. Pri nabiralnem dnevu naše na rodno-obrambne organizacije družbe sv. Cirila in Metoda je sodelovalo tudi naše članstvo in naraščaj in je nabiralna akcija vrgla okrog 3400 din, kar je za naše razmere vsekakor časten uspeh. Vsi so se radevolje odzvali našim nabiralcem in prispevali svoj obulus v korist in pomoč bratom in sestram na severni meji. Bile so tudi izjeme, ki so odklonile svoj prispevek in Ki bomo te ljudi v bodoče, ko bodo oni trkali na naša vrata, zapomnili. Vsem brato min sestram izrekamo svojo bratsko zahvalo za njihov plemenit in požrtvovalen trud. —zt Sokolska božićnica v Celju Sokolsko društvo Celje-matica že vrsto let prireja božičnico za revni naraščaj in deco. Navadno je ob tej priliki tudi družabna prireditev z uprizoritvijo mladinske gledališke igre, zadnja leta tudi s sodelovanjem društvenega orkestra. Starši, ki so te prireditve obiskali, dobro vedo, kakšno veselje so nudile našim malčkom in koliko hvaležnosti se je odražalo iz oči onih naših revnih najmlajših, ki so bili deležni obdaritve. Letos želi društvo siromašno mladino obdariti v enaki, če mogoče še v večji meri nego prejšnja leta. V ta namen bi prav dobro služila obleka in obutev. Med sokolskimi roditelji bo dosti takih, ki kupuiejo svojim sinovom in hčerkam nove obleke, ker jim zaradi rasti postajajo prejšne tesne ali so že obnošene, vendar dobro ohranjene. V naših vrstah imamo mnogo dece. pa tudi naraščaja, ki bi jim takšna obleka odlično služila. Društvo se obrača na roditelje s prošnjo, da bi po svoji mladini, ki obiskuje telovadbo dece ali naraščaja, poslali njihovim vaditeljem in vad''*elucam ob priliki telovadne ure razpoložljivo odvisno obleko in obutev. Storili bi s tem p'emenito delo. ki bi darovalcev ne prizadelo, obdarovane pa navdalo s prijetno zavestjo, da mislimo in To rie m c; ^'"^oHmo onvliti njihovo bedno stanje. Vsak, kdor koli je v srečnem položaju, da more pomagati, naj ~e odzove klicu pomoči po+rebrvh in na rr>ani način nr^^eva k 1ai?r»»vu noloraia istih nn?'h druž'n, ki jim sreča ni naklo- ' ' " <-^'- »I -l-o ''nif4vri r*v»iip-rn?i-firn ^--^»-"m prestani kazni ie obrodilo okrožno sodišče v Celju v peUk 271etnega Ferd.nanda Ra-čiča. ker ie izvršil več vlomov in t t vin v laškem srezu ter ukrade) Jože.u Vebru v Pečovmku pri Celju 1 600 din vredno novo kolo. —c Obsojeni napadalci. Pred tričlanskim senatem okrožneca sodišča v Celju so se zagovarjali v petek 291etni če. jar-ski pomočnik Franc Ribizi iz Vojnika. 34-letni čevljar Anton Pukmajster iz Skof e vasi in 301etni cinkarski delavec A o.f Dremeli iz Škofje vasi zaradi telesne poškodbe. Ribizi ie letos 4. avgusta v neki gostilni v Vojniku zabodel Rud lfa Z^ai-narja z nožem v levo stran prsi in aa nevarno poškodoval, csta'a dva oa sta s stoli lažje poškodovala Ivana in Jožeta 2gajnarja ter Ano Zgaj- ar evo. Ribizi je bil obsojen na 5 mesecev Pukmais'er in Dremeli r>a vsak na 3 mesece 7arora. —c Štorklja na železniški postaji. V četrtek p. po dne se je i dpeljala 361etna ko-čarjeva žena Cecilija Zab -rlova iz Grobelc pri Šmarju z vlakom iz Šmarja na Gro-belno. Tam ie hotela Drestopiti na osebni vlak iz Maribora in nadaljevati vožnjo do Celja. Namenjena ie bila v celjsko porodnišnico, ker je pričakovala porod Na postaji na Grobelnem Pa ie dobila o rodne krče in ie okroe 15 30 na do taji porodila krepkega dečka Ljude so ii 'a'oj prisk.^ili na pomoč. Ko ie prispel os b i vlak iz Marib ra. so prenesli ma'er in otročička v prtljažni voz in iu odoi:ali v Celje, s celjske Dostave Da so iu Dre-peljaii z reševalnim avtomobilom v porodnišnico. —c Čevljarski pomočniki zahtevajo 20-odstotno dragin;sko doklado. Kakor smo poročali, so čevljarski pomočniki v Celja sklenili 21 oktobra z moistri kolek*ivno pogodbo Ker pa so živlieniske potrebščine po indeksu Narodne banke spet narasle za 21.03%. zahtevajo Čevljarsk pomočniki 20odst-stno dragirj ko doklado O tei zahtevi je bila na mestnem poglavarstvu razprava na kateri so mojstri odklonili zahtevo pomočnikov. D ■ ocena "»e bila tarifna komisija, ki bo ugotovila upravičenost pomočniške zah'eve n v desetih dneh predložila mestnemu poglavarstvu svoje predloce. Nato bo ponovna razprava o uvedbi dravinjske dokade. ki nai bi veljala že od 21. okt~b~a to ie cd dneva sklenitve kolektivne pogodbe —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 17. t. m. zdravnik dr. Drago M-šič na Cankirjevi cesti —c Opozorilo gozdnim posestnikom. Vse gozdne posestnike opozanamo na razglas mestnega poglavarstva v Celju o del;tvi gozdnih parcel ter krčenja in spreminjanja gozdnih zemljišč v druge kulturne vr- ste in na razglas o sekanju in pr daji božičnih drevesc. Oba razglasa sta n:bita na uradnih deskah mestnega po,la.ar- stva. D cikle ta „na vago44 V in^..,sKi di^a.. ..j.a.idi je li^selbina, v kateri živi čudno cigansko pleme, ki je ohranilo staro, tudi čudno navado. Očetje namreč prodajajo ženinom svoje hčere na vago. Funt dobro ražčenega dekleta stane eno rupijo. Ta običaj ima za posledico, da starši že od otroških let dobro krmijo svo- je hčere, da se čimbolj zrede. Oblasti pa bi rade preprečile to trgovino z dekliškim mesom. Ker je pa ne morejo kratkomalo prepovedati, so našle drug izhod. Država je ta.ko trgovino visoko obdavčila Ciganski očetje zdaj lahko izbirajo: ali mnogo denarja za debele hčere in visoke davke ali pa juhe hčere in nizke davke pri njihovi prodaj L ^ostani in ostani član Vodnikove družbe! Križanka Pomen besed V°doJ"avno: 1 južni sadež. 5. judovski duhovnik, 10. gora v Grčiji. 12. lesena stavba, 13. spojka. 14. nasprotno od grd. 16. nevarna bolezen, 17. iniciale ruskega pesnika, 18. gledališki igralec. 19. kemični znak za prvino. 21. pokora. 23. olimpijski bog divjega boja in klanja. 26. reka na Gorenjskem, 28. izhlapevajoča tekočina. 29. moško ime (v srbohrvaščini). 30. država v Indiji. 32. gospodinjska potrebščina, 34 izraz pri šahu. 36. števnik, 38. slavni ruski vojak. 39. pritezalni drog. 40. sledi dnevu. 42. del glave. 43. vrsta pesništva. 44. velik ptič. 46. pripadnik izumrlega naroda, 47. prostor v amfiteatru. Navpično: i. država v Ameriki. 2. snop, 3. geometrični pojem, 4. kemični znak za prvino, 6. kemični znak za prvino, 7. igličasto drevo, 8. seveda. 9. namera 11. bivši čehoslovaski prezident. 14. pleskarska potrebščina, 15. domača žival. 20. srbsko moško ime, 22. mesto v Dalmaciji, 24. reka v Nemčiji, 25. svojilni zaimek, 26. osamljen. 27. moško Ime, 30. bivši tajnik Društva narodov. 31. zaveznik v srednjem veku, 33. mesto v Turčiji, 34. kratica za mestno občino ljubljansko, 35. ruska časopisna agencija, 37. Ibsenova drama. 39. pristanišče v Afriki, 41. denarno nakazilo, 43. števnik, 45. francoski člen, 46. zlato v francoščini. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. pika, 4. ukaz, 7. ulema, 9. Rok. 11. Don, 13. ep. 14. ban. 16. po. 17. četa. 19. Ivan, 21. renegat. 22. Hera, 23. emir, 25. et, 26. tor, 28. Jo. 29 rak, 31. kap, 32. Agata, 35. Dido, 36. urar. Navpično: 1. Poreč. 2. Kuk. 3. Al (aluminij), 4. um, 5. kad, 6. Zenon, 8. ena, 10. opereta, 12. Opatija. 14. Banat, 15. Niger, 18. ter, 20. vam, 22. Herod, 24. ropar, 27. oda, 30. kad. 31. kar, 33 got MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave Deseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par Davek posebej Naimanjši znesek din ZAKLANE KURE in purane, omoti 10 kg din 200 franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla, 2590 Poslažite se malih oglasov Slove Naroda« ki so n a f c e o e j i I 1 ~~ 60 P AH ENTLANJB ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— din. >J uli Jana«, Gosposvetska C. 12 m Frančiškanska ul. 3. 4. L. ZA VSAKO PRILIKO aajboljaa in najcenejša oblačila mi nabavite pri P B E S R E B Sv. Petra cesta 14 TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška ul. 10, vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434 KBZNAB s Inozemsko prakso poceni modernizira, čisti in poprav'ja ko-žuhovino in izdeluje prinesene kože proti garanciji. — Kupim tudi polhove surove kože. — Kovaičč, Mestni trg 8, I. nadstropje, 2614 ZEniTEV Beseda 00 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— dm IDEALNA izobražena gospodična, dobra gospodinja, želi spoznati v svr-io ienltve gospoda 38 do 45 let. Ponudbe pod »Sorodna dusac na upravo »Naroda«:. 2003 Trgovci! Dokler je še prilika, založite se s celimi OREHI IN MEDOM Dobite jih v M e d a r n i Ljubljana, Židovska u L 6 TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi. kvaliteti ta po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. SUHE BUKOVE ODPADKE bukova drva in premog ima vedno na zalogi VERTACNIK, Jenkova 7. 2584 VALJČNI MLIN proda Alojzij Slak, Dobrniče, 2610 VELIK AGREGAT za pokromanje, 10 volt, 1500 Amper, spojen z električnim motorjem 26 KS, 200 -300 volt z oljnatim pogan jačem, kopalni regulator, premenljivi odpor in spojna plošča, se proda. Elek-tr ode lavni ca Ciček, Maribor — Vodnikov trg 3. 2607 GOSPODARSKO POSLOPJE v Kranju, Kopališka ulica 4 — naprodaj. 2602 KORUZNA MOKA za Žgance, vedno sveža pri tv. ZORMAN, Ljubljana, Stari trg 32. 1608 TRICIKEL nov, dobre izdelave, prodam zelo poceni. Ambrož, Tvrševa c. TL 2611 __ _____ ie nekaj otroških škornjev, snežk in moških galoš je v zalogi! Vsa popravila čevljev in gumastih izdelkov Vam izvrši •litro in poceni KLAVŽER — Vošnjakova 4, 2618 ZA ZIMO se preskrbite z okusnim belim VSAKO KOLIČINO čajnega masla in smetane kupim. Ponudbe poslati na M. B. Ostojić, Dubrovačka 7, Beograd. 2595 VSAKOVRSTNO ZLATO oriljante in srebro kupuje po najvišjih cenah A. BOŽ1C — Ljubljana. Frančiškanska 3. 49. L*. ■li-iliiiJlHIUfllillllirillllllllttllH-iBUlJIlHIH^ ZLATO vsakovrstno Kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorm dobavitelj KRANJ mm • n ■ ■•: r'Hi'lin TOVORNI AVTO tri in pol tonski kupim. Prednost ima na plin ali nafto. — Zavadlav Podsused pri Zagrebu. 2609 Beseda 50 par Davek posebej. Nalmanifti znesek •» din NATAKARICO mlajšo, izvežbano, sprejmem takoj v gostilno. — Pogoji: 10%, stanovanje, hrana in cigarete. Zaslužek zelo dober. — Takojšnje ponudbe s sliko poslati na »Lovački rog«, 81d. 2596 5000.-- DIN MESEČNO in več lahko zaslužite s proizvodnjo kemičnih izdelkov. — 155 odličnih preizkušenih receptov (mast za čevlje, laki, lepila, črnila, pijače, parfume-rija itd.) z navodili o vodstvu kemičnega podjetja, ki jih pošiljamo interesentom za din 96 po povzetju. Idealna eksistenca Potreben kapital minimalen. Kemični zavod, PaSičevo 60 — dun. ban. 2605 MumutUUliUii:.. •i...i.iL:'i! MI PUH ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trg 2 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! tal trpežnimi jabolki po zmernih cenah pri Trgovski posl. KMETIJSKE DRUŽBE Novi trg 3 Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stro.il, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 Posteljno perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano In kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in pota dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! narodna TIskarna i LJUBLJANA I KNATUEVA • IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE iN NAJFINEJŠE Urejuje Josip Zup&nčii // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inaeratni del tiste Oton Christof // Vsi v Ljubljani 9999999999999999999999999999999999999999999999999999999 it«*. 263 4 »SLOVBNSKT MJLrlOD«, sobo**, 1«. novembra 1940. Stran 3 ODLIČNI ĆEAKI FILM SKUŠNJAVA Pretresljiva ljubavna zgodba mladega dekleta, ki kljub vsem premetenim spletkam vztraja v ljubezni in zvestobi do svojega zaročenca. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. Jutri v nedeljo ob 10.3O ljudska predstava po znižanih cenah in ob 15.. 17., 19. in 21. uri! KINO UNION — Tel. $2-21 Danes premiera francoskega velefilma KINO MATICA — TELEFON 22-41 Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri, ALARM v Sredoze jutri ob 10.30 matineja ter ob 15-, 17., 19. In 21. uri (Alerte en Mediteranee) Vojne ladje . . . nemSki. francoski in angleški mornarji . .. strupena megla nagrajen z »Grand Prix du Cin. Francais«. V glavnih vlogah: Pierre Fresnav, Rolf VVanka. _ Film, Dobri Ljubljani Plemeniti poziv, ki je z njim lansko zimo Nj. kr. Vis. k negin j a Olga kot pokroviteljica Osrednjega odbora za zimsko pomoč povabila vsa jugnslo venska mesta k zbiranju prispevkov za reveže, je naravno tudi prebivalstvu Ljubljane segel globoko v srce Združili so se zastopniki vseh stano\' z mestnim županom na čelu in zastavi /i vse sile. da olajšajo revežem njihovo bedo in jih vsej delno obvarujejo pred tegobami ostre zime. Tudi letos je akcijski odbor it zim sko pomoč že na delu, ker se zaveda, da so potrebe še večje zaradi narašča joče draginje, ki je poleg drugih nar bolj prizadela revne in siromašne slojtr našega mesta. Hvale vredno in z \-e1iko dobrosrčnostjo se je odzvala dobra Ljubljana našemu klicu lansko zimo; zato apeliramo tudi letos na vse in vsakogar, predvsem pa na pridobitne in premo žnejše sloje, da pomagajo s svojimi prostovoljnimi prispevki odboru za zimsko pomoč obrati potrebno vsoto za olajšanje bede najbolj potrebnim Zimska pcmoč najbednejšim ni sa mo zadeva časti in srca, temveč ob* nem socialna dolžnost, ki ne pozna ir ne dovoljuje izjem Podpisani častni in delovni odbor za letošnjo »Zimsko pomoč« v našem me stu se obrača danes zopet na Vas s pozivom: Čast ljubljanskega mesta in razume vanje za težki položaj revnih slojev nam velevata, da z zbirko prispevkov za »Zimsko pomoč« damo rta poziv Nj. kr. Vis kneginje Olge odgovor, ki bo izpričal srčno kulturo glavnega mesta Slovenije Zavedajmo se. da ie danes bolj kakor kdaj koli na mestu klic našega pesnika: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze/ Prispevke za »Zimsko pomoč« spre jema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in niih uporabo pa nadzoruje podpisani odbor. Ljubljana. 16. novembra 1940 Župan mesta Ljubljane: dr Juro Ad-lešič. 1. r.. Komandant mesta: brig. ge- Prava trgovska palača KrateK pregled dela pri palači Bat'e, Ki jo bodo danes popoldne svečano odprli Ljubljana, 16. novembra, bo delno izročeno svojemu na-eno največjih poslopij v Ljubljani, ki tudi po vsej pravici zasluži pridevnik »moderne*, palača Bate. Poslopje zasluži posebno pozornost že zaradi tega, ker je to prava moderna trgovska palača v glavnem namenjena le trgovini in poslovnim potrebam. Stavba sama je pa tudi zanimiva po svojem obsegu in načinu zidanja. Nedvomno ni bilo doslej v Ljubljani se pri nobenem stavbnem delu toliko posebnih težav kakor pri tem. Na istem prostoru je bila treba sezidati novo poslopje, ne da bi medtem v stari nisi ustavili obratovanje. Le zadnje tedne je počivalo delo obratov, ki so nastanjeni v pritličju nove palače. Ko so začeli delati jeseni leta 1937, niso imeli niti prostora za gradivo in orodje. Najprej so začeli zidati dvorano za kino na dvorišču. Marsikdo srplofc ni vedel, da so delali, ker je bilo stavbišče skrito na »sprtem dvorišču. Ko so spravili to poslopje pod streho, so v njem vsaj pridobili prostor za gradivo; ves čas jim je služilo za skladišče gradiva, za cement in gramoz. Zato tudi v njem niso mogli nadaljevati dela; tako ho to poslopje gotovo najpozneje, čeprav so ga začeli najprej zidati Palačo samo so začeli zidati junija leta 1938. Najbolj težavno je bilo kopanje In betoniranje temeljev. Temelji palače segajo več metrov globlje od sosednih starih poslopij, ki sploh niso imela dovolj močnih temeljev. Zato so morali zelo pazljivo kopati ob starih hišah, da jih niso poškodovali: prav lahko bi se zgodilo, da bi se ta ali oni zid sosedne hise podrl. Zato so pa morali pod bet oni rat i tudi to zidovje, kos za kosom. Veliko skrb je budilo tudi na pol podrto staro poslopje, kajti dovolj bi bila najmanjša neprevidnost, pa bi se narušena nrta povsem porušila in pokopala pod seboj poslovne prostore. Kdor je bil vsaj malo poučen o kompliciranem delu, se ni čudil, zakaj ni hitreje napredovalo. Posebej je treba naglasiti, da je to najbrž edino poslopje v Ljubljani, ki do 100 izrablja stavbno parcelo. Dvorišča namreč nima. temveč le dve pasaži. Zazidana ploskev pritličja (brez kina, ki meri 420 kv. m) znaša 1112 kv. m. Poslopje je v celoti podkleteno. v kietj so zelo veliki prostori, med njimi je določeno tudi mnogo prostora za veliko javno kopališče, ki bo lahko sprejelo hkrati 60 obiskovalcev. Tam so tudi velika trgovska skladišča. Pritličje je vse namenjeno za trgovske lokale. Največji je lokal Bate, saj znala njegova površina 800 kv. m. V nadstropjih se površina postopno zmanjšuje. V L, H., m. in IV. nadstropju so vsi prostori namenjeni za poslovne pisarne, v V. in VI. nadstropju so pa stanovanja uslužbencev Bate, hišnika, upravitelja in na-kavarne, ki bo v VIL nadstropju. Poslopje je bilo pod streho 29. aprila lani. Delo je bilo končano v 240 dneh, torej sorazmerno zelo hitro, glede na velike, posebne težave, s kakršnimi jim pri drugih hišah navadno ni treba računa tL Da je poslopje res veliko, nam kaže razen njegove zazidane ploskve tudi poraba gradiva. Porabili so okrog 830.000 kg cementa ali 83 vagonov in 200.000 kg železa. Betona je 2800 kub. m, za kar so pora bih 3450 kub. m gramoza. Beton je dosegel veliko trdnost; predpisana je bila 300 kg na kv. cm, dosežena pa je bila povprečno 350 kg. To je treba pripisovati veliki meri posebnemu načinu betoni ran ja s pomočjo posebnega stroja, vibratorja, za tlačenje betona Dotlej v Ljubljani pri betoniranju še niso uporabljali strojev ter so beton tlačil1 no. Podjetje inž. Jos. Dedek je samo konstruiralo stroj za betoniranje. Palačo je projektiral inž. arh. Fr. Luši-čič, statične račune pa je delal inž R. Je-ričević. Jutri Martinova nedelja Ljubljana 16. novembra Prav je. da v teh časih, ko smo vsi prisiljeni tožiti in se pogrezati v pesimizem, praznujemo vsai dve Martinovi nedelji. Tako so nekateri naši meščani praznovali že prejšnjo nedelio kot Martinovo z vsemi prilastki in r>red tednom ie bil zaradi tejfca živilski trg mnogo boli založen. 2e tedaj so garale med perutnino pitane gosi. Danes je bil tre prav tako dobro založen s perutnino kakor pred tednom. Tisti, ki so praznovali Martinovo nedeljo pred tednom, niso bili danes prav nič v zadregi, ali naj praznujejo tudi tirtri. Seveda se pa mnogi drugi ne smelo niti spomniti, kdaj je treba praznovati Martina in zalivati njegovo gos. Čeprav ie tudi danes vreme zelo oviralo dovoz živil na trg. ie bilo mnogo blaga; le ne Sv. Petra nasipu niso prodajali krompirja in zelja na debelo. Nekateri kmetje se zdaj kesa jo. da rriao krompirja pripeljali naprodaj v Ljubljano, ko te bilo ugodnejše vreme, ker ni več mnogo upanja, da bo še več lepih tržnih dni pred zimo. Na zelen jod nem trgu ie zdaj še vsega na izbiro, od najlepše endivije. do spina-če, pač pa ni več cvetače. Mnogo je ohrov-ta in največ zeljna tih glav. Tudi krom-Dirja na drobno je mnogo več kakor prej-šnie mesece in zdai ga prodajalke z^oet prijazno ponujajo kakor so ga prejšnja leta. Zato ga tudi lahko kupite najlepšega po 1.75 din kg. Trg je bil danes nekoliko bolje založen tudi z jajci in zato no pcodajafc tudi ave- nerat Ljubomir P. Stefanovič l. r., škof ljubljanski: dr. Gregonj Rozman L r., Zbornica za trgovino, obrt in industrijo: Avgust Tosti l. r. komisar, Zveza industrijcev: Franc Heinrihar l. r.. Društvo bančnih zavodov: dr Ivan Slokar l. r. predsednik Krajevna zveza zavarovalnic za Slovenijo: dr Josip Der-mastia l. r. predsednik. Združenje tr govcev; Viktor Meden l r predsednik. Društvo industrijcev in veletrgovcev: Stane Vidmar l. r predsednik. Prvo društvo hišnih posestnikov; Ivan Fre lih l, r predsednik, Društvo posestni kov novih hiš: Ivan Kos l r. predsed nik. Delavska zbornica: Viktor Koza mernik l r predsednik. Odvetniška zbornica: dr Janko J. Žirovnik /. r Notarska zbornica: dr. Andrej Kuhar L r predsednik. Zdravniška zbornica dr. Valentin Meršol l r "predsednik, Lekarnarska zbornica: rm ph Milivoj Leustek l. r predsednik. Inženirska zbornica: ing. Milko Pirkmaier l r. predsednik, Dentist-tehnična zbornica: Henrik Franken l. r. predsednik. Vr hovni socialni svet mesta Ljubljane: dr Tomaž Klinar / r podpredsednik. ža po 1.5 din navzgor. Med perutnino ie bila izredno lepa izbira. Bilo je tudi nekai pitanih gosi. Najtežje so prodajali do 100 do 110 din, a so tehtale okros 7 kg. V primeri s tem je bila druea oerutnina celo dražja, čeprav ie ie bilo izredno mnoSO. Kupčija je bila glede na slabe čase nrecej živahna. Sadni trg je čedalje slabše založen in jabolka se neprestano podražujejo. Danes so prodajali najlepša že po 9 do 10 din kilogram. Poziv slovenskemu obrtništvu Ljubljana, 16. novembra Umrl je Engelbert Franchetti, naš veliki organizator, delavec in borec za obrtniške pravice. V najtežjih političnih časih je bfl on prvi. ki je uvedel v naše obrtne organizacije slovensko poslovanje. Vsekdar je z vso odločnostjo nastopal v obrambi našega, narodnega prestiža. Bil je velik iniciator na vseh poljih obrtniškega napredka in njegovega pospeševanja. Udej-stvoval se je kot stanovski govornik in pisatelj kadarkoli je čutil potrebo, da s svojo veliko sposobnostjo zastavi odločno besedo v korist slovenskega obrtnika. Takemu možu smo dolžni največjo zahvalo. Njegov spomin bo ostal trajno vezan z razvojem naše stanovske organizacije. Ni nam bilo mogoče, da bi se oddolžili temu neustrašnemu delavcu in velikemu borcu za vse njegove napore, ali naša hvaležnost mu bo ostala trajna. Pozivamo vse obrtne organizacije, da se udeleže po svojih odposlancih njegovega pogreba, ki bo v nedeljo ob 15. z Zal v čim večjem številu. Slava Engelbertu Franchettiju! Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani Iz Trbovelj — Komisijski pregled konj in v°z°v za občino Trbovlje se bo vršia pri nas 2. decembra in sicer od 7. do 12. mm 13. do 16. na dvorišču bivšega posestva Parasuh. Zbirališče konj in vozov bo na cesti iz Ur-hovčeve loke mimo meščanske šole do Pa-rašuha po krajevnem vrstnem redu. Pozivajo se lastniki živine in prevoznih sredstev, da privedejo točno ob določenem času svojo živino in vozove na odrejeno mesto v svrho vptsa v vojaško evidenco. Zav branjena je vsaka prodaja ah zamenjava živine in prevoznih sredstev mesec dni pred in po popisu, ki ae bo vrsti izključno v svrho vojaške evidence ter se živine ne bo žigosalo niti odvzelo. Vsako spremembo, ki bi pri lastnikih konj nastala v zadnjem času je treba, prijaviti tukajšnjemu vojaškemu uradu. Poziv vojaškega, urada je treba prinesti s seboj in ga predložiti vojaški komisiji- Kdor bi se temu pozivu ne odzval, bo moral na svoje stroške gnati živino na pregled v Celje! — Osebne v«*«. Gradbeni vodja podjetja Emkič v Trbovljah inz. g. Krajner FTicko je "s odličnim uspehom pokritij v Beogradu izpit za pooblaščenega gradbenega, inženirja. Čestitamo! Na meščanski šofi Je bil premeščen v Brezice meačazsskoaoiski učitelj g. Grabelsek Karel, na tukajšnjo meščansko šolo pa so bile imenovane diplomirane filozofinje gdčne Hvhlik Ada, Ve-hovar Tatjana, Brečko Zofija, Dovgan Marija, Dosedanja honotaiua učiteljica Gada Sme je premeščena na meščansko šolo v Tržič, na njeno mesto pa je imenovana absolventka dr. Krekove višje gospodinjske šole gdč. Kosem Vida. — N^ve —Saše. ho vplačevalo po nedavno podpisaneem mezdnem sporazumu podjetje Hauck svojim delavcem. Zadevna pogajanja, ki jm je vodila s podjetjem Zveza Jugosl. rudarjev so se zaključila z novim mas ujmi: sporazumom, ki predvideva za L kat. din 52, TL kat. 46 din, m. kat. 44 din na zmeno. V primeru slabega vrancua se mezde zvišajo od do-sedan jm SO na 40%- Delavci Hauckovih kamnolomov so s tem dosegi! lep poviiek. za kar gre zasluga i strokovni organiza-0» 1 — Športne ve*H, V sredo so imeli šesta- • nek člani SK Trbovelj. Posvetovali so se. , kako poživiti delovanje kluba. Sprejeti so bili razni predlogi. Povabilu se na žalost niso odzvali oni, na katere je klub najbolj računal, da mu bodo pomagali iz sedanjih težkih društvenih prilik. To so predvsem oni člani, ki so svoj čas bili najbolj agilni in aktivni klubovi pristaši. Kljub slabo obiskanemu sestanku je bilo sklenjeno pričeti z delom. Ustanovila se je sekcija za namizni tenis pod vodstvom tov. Haga Ko-kaija ter se bo pričelo r. rednimi vajami že v torek. Vsi. kl sa zaniir.^jo za to športno panogo se viju Ino vabijo, da se prijavijo pri načelr tku Koks 1 ju v restavraciji ali pa pri vajah, ki se bodo odslej redno vršile ob torkih in četrtkih v dvorani gostilne Forte in to vselej ob 6. zvečer Sekcija je o tem obvestila tudi zvezo ter prosila za vstop kot članica. Poleg tega se je sklenilo oživiti in osigurati v bodoče boksaško sekcijo. Pričelo se bo zopet z rednimi treningi juniorjev. Prva vaja se vrši v sredo 20. t. m. Odslej p bodo vršiti redni boks&Ski treningi vsako sredo In petek. SK Trbovlje vabi tudi starejše ljubitelje tega sporta, da pristopijo k sekciji kot pomožni člani, zauzimanje med mladino je veliko. Treba pa takoj pričeti s resnim in strogim delom, da se bo tako vzgojil naraščaj, ki bo dostojno to res športno zastopal naš rudarski revir. Kluh se obrača na trboveljsko športno javnost s prošnjo da ga čimbolj podpre pri novem delu. ki naj tukajšnjemu sportu da novi, splošen razmah! — Prometna ne*reca. Tovorni avto podjetja Polak, je včeraj popoldne odpeljal sirove živinske kože, po cesti v Savinjsko dolino. Pri zadnjem ovinku pod Aitierjem pa so vozniku morale menda popustiti zavore, kajti avto je zdrknil preko ceste ter zdrvel po pobočju travnika. Zaletel se je k sreči v neko bližnje drevo, ki ga je tesru-val. Posebnega kvara k sreči ni bilo, tudi vozniku se ni ničesar zgodilo. Tukajšnji avtopodjetnik Sešler je s svojim tovornim vozom prihitel na pomoč ter avto zopet potegnil na cesto. Izpremetnbe v voznem redu V veljavo stopijo v ponedeljek 19« t. m. Liubhana. 16. novembra Pnćenši s ponedeljkom 19. t. m. začno zopet voziti naslednji pontiški vtlakir 1. Na progi Ljubi tana—Kamnik-mesto vlaka št. 8414 in št. 8415. Vlak št 8414 odhaja Iz Ljubljane ob 8 10 in prihaja v Kamnik-mesto ob 0.03. Vlak št 8415 odhaja iz Kamnika-mesTo ob 9.47 in prihaja v Liubljano ob 10.40. 2. Na progi Kranj—Tržič vlaka št. 8512 in 8513 Vlak št 8512 odhaja iz Kranja ob 9.05 in prihaja v Tržič ob 9.34. Vlak št. 8513 odhaja ^z Tr/iča ob 10.40 in prihaja v Kranj ob 11.15 3. Na progi Oe'/e—Velenje vlaka št. 9120 in 9121 Vlak št. 9120 odhaja iz Celja ob 19.05 in prihaja v Velente ob 2013. Vlak št. 9121 odhaja >z Velema ob 20.33 in prihaja v Celje ob 21 45 Ta dva vlaka vozita samo ob delavnikih. 4. Na progi Ljutomer—CJorn j a Radgona vlaki št. 8822 8813 8814 in 8825 Vlaka št. 8822 odn. 8814 odhajata i* Ljutomera ob 6.10 odn ob 14.18 in prihajata v Gornjo Radgono ob 6.51 odn ob 14 58 Vlak št. 8813 odn 882^ odhajata iz Gor. Radgone ob 7.03 odn 15.10 in prehajata v Ljutomer ob 7.44 odn ob 1 5 40 5. Na prog; Slovenj Giadec—Dravograd Meža potniški vlaka ri-čevaAo o izprru, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali sva-stvo z zapustnikom ali na to. da so doma iz gornjeg rajske ga sreza, pm tudi listine, 9 katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni Hat), rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd. Vsem prošnjam je prfložiti uradno listino o premoženjskih razmerah (ubožno spričevalo). To mora vsebovati točne podatke o premoženjskih razmerah prosilčevih in njegovih staršev (pri uradnikih torej navedbo skupine, kategorije in plače), eventualnega premoženja ali drugih dohodkov, števHo otrok, pri posestnikih obseg posestva, razpredeljen po njivah, travnikih, gozdovih itd., število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okoliščine, ki so važne za presojo imovinskega stanja. Upoštevale se bodo izključno le prošnje, ki vsebujejo vse te podatke točno in izčrpno in katerim so priloženi izkazi in listine v smislu gornjih zahtev Vse druge prošnje se bodo zavrgle brez obravnavanja. Pripustue so samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena. 4. Prosilci, ki uživajo kako ustanovo, pomoč sli podporo, ki imajo stanovanje ali hrano bodisi pri sorodnikih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu ali domu itd., morajo to x prošnji navesti a natančno sartaftu os- seg podpore, odnosno dajatve in ali je brezplačna ali pa morajo zanjo kaj plačevati. Pro>njik:. k' zatai'jo kakršnokoli denarno ali naturalno podporo katero že uživajo od koderkoli se bodo brezpogojno zavrnili, četudi bi bili še tako potrebni. 5. Srednješolci, ki se ne poslužujejo tiskanega formularja. morajo napisati prošnje na celo polo. 6. V vsaki prošnji ie navesti naslov, na kateri naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila. Tudi je navesti »» prošnji, kam je prosilec pristojen Prošnje, poslane po pošti morajo biti zadostno franktrane. Štajerska namizna jabolka nudi dokler traja zaloga EKONOM, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Smrt pod vlakom Litija, 15. novembra Na tukajšnjem pokopališču smo ob lepi udeležbi pokopali 421etno gospo Marijo Vrečkovo, po poklicu predilničarko, ki je bila 25 let zaposlena v Mauthnerjevi predilnici v Gradcu pri Litiji. Kot mlado dekle se je priselila sem iz Dolskega ob Savi. V našem kraju je imela tudi več uglednih sorodnikov. Zadnja leta je Marija živčno bolehala. Bolehala je že tudi po poroki in ni dolgo živela z možem. Zadnje čase je čutila v glavi hude bolečine in je moraia večkrat na zdravljenje k predilniškemu zdravniku. Pred dnevi se je spet počutila slabše. Končno je obupala nad življenjem. Ko je bila na obisku pri prijateljicah v predil-niških Stavbah, je Marija nenadoma odprla okno in se hotela pognati iz tretjega nadstropja, pa so jo znanci prestregli in odvedli domov. Poklicali so spet zdravnika, ki je dal nesrečni bolnici pomirjevalna sredstva in ji predpisal počitek. Kmalu pa je Marija vstala in spet odšla na obisk k znani družini. DomaČi so jo imeli vedno pod varstvom. Ko se je napotila z doma, jo je spremljal nečak Zdenka Pot je vodila iz Gradca na Dobrovo mimo sreskega načelstva in preko železniškega prehoda ob sreskeam načel stvu. Tedaj se je ravno bližal popoldanski tovorni vlak. Marija se je hotela iztrgati svojemu spremljevalcu in skočiti pod vlak. Zdenko jo je na vso moč zadrževal in je tudi zaklical no pomoč. Pa je ni mogel obdržati. Vrečkova se je Zdenku iztrgala in ko je privozil tovorni vlak do prehoda, je skočila na tir in pokleknila, da jo je vlak pregazil. Udarec je bil strašen. Razbilo ji je glavo in vsa je bila v hipu v krvi. Ob groznem prizoru so Zdenko in drugi kriknili. Eden izmed očividcev je stekel takoj do postaje, kjer je obvestil postajnega načelnika g. Križana, pa tudi orožniškega komandirja g. Baum-kirehnerja. Na kraj samomora je odšla uradna komisija, ki je ugotovila dejanski stan in poskrbela, da so ostanke nesrečne žene spravili v krsto in v mrtvašnico. Vest, da je skočila Marija pod vlak, je presunila njene domače in vse, ki so jo poznali. Zdravniška komiisja je ugotovila, da je nastopila smrt v trenutku, ko je zadelo nesrečnico kolesje lokomotive. Žalujočim sorodnikom nase sožalje. Pokojnici, ki je storila svoj obupni korak v hipni duševni zmedenosti pa bodi ohranjen blag spomin! SJaPi« Druga stran viničarskega vprašanja ali kako |e oskrbnik zagospodari! nad gospodarjem Maribor, 15. novembra 2e pred dvajsetimi leti sem bil od resnih mt«vniopoaorjen. da ostane viničarsko vprašanje v svojem jedru na mrtvi točki, dokler ga bodo skušali le z raznimi reforma* mi resiti po enem kopitu. Se polj kakor vsako drugo socialno vprašanj«? dLa ima posebno Ae to tudi svojo — drugo stran- Namreč, da obstojajo primeri, ko gre vi-ničarju bolje ko gospodarju in da so bolj rex2ki primeri, ko je gospodar suženj svojega vtničarja. Ker kakor vsak tak reformator, tu* jaz izprva nisem hotel verjeti takim opozort- tvam, som jih prekmalu moral — grenko razočaran preizkusiti. In na to razočaranje sem danes moral zopet misliti, ko sem dobil 'na Vpogled uraclno poroCilo o slučaju zakonake dvojice Fekonja iz Stane tiri cev pri Sv. A_n- tcnu v Slov. goricah. Obiično sicer Feko-nja ne spadata v red vimčarjev, stvarno pe. ju je smatrati kot taka. Točneje to pojasnjuje sledeči dejanski stan: A. DominkuS (dozdevno v sorodu z znanim našim rodoljubom), ravnatelj državne zavarovalnice na Dunaju, ima, v Stanetin-cih svoje posestvo, Id ga upravlja poseben oskrbnik. Lani je v stanovanje sprejel kot najemnico Alojzijo Fekonja, katere mož Anton je prestajal 4letno robijo v tukajšnji kaznilnici. Bil pa je deležen splošne amnestije in se je enostavno vseua ozir. pridružil svoji žeaii. Namesto pa da bi bU mož hvaležen predvsem za milost amnestije, potem pa da ga ni nihče pognal izpod le njegovi ženi določene štrene, se je takoj lotil izkoriščanja odsotnega gospodarja, kar ga je pripeljalo zopet nazaj v ječo. Najbrže zaradi ljubega, miru v hiši, je dobil priliko zaposlenja kot vlničar in je za to med drugim dobival vse mleko od krcevinski Soli, temveč pri Beranlfu. — Studenška občinska politika. S noč i je bila seja občine Studenci ki jo je vodi' župan Kaloh. Za finančni odsek je poroča- blagajnik IPušnik. Občina je v zelo težkih razmerah, ker ima samo na davku 32.000 din zaostanka. Tržnica je vrgla 4490 din Pot >Ob Izvirkih« je dc nadaljnega zaprta Razne prošnje za podpore so bile odklonjene zaradi slabega finančneera. stanja. - Ne potreba, le srra.be* 1 j K-o*H je privedla Lovrenciča Mihaela, posestnika v Sčavniđ. da je s tatvino tujega blaga samo uma zal svoje pošteno ime. Martin Kocbek, trgovec pri Sv. Ani je imel pri svoji drugi, prazni hiši spravljena tudi dva soda (bureta) za bencin. Lovrenčič na bi bil neka i takega potreboval za svoi o rabo in zato ie že lani vprašal Kocbeka če mu to posodo proda. Ni pa prišlo do kupčije. Tekom letošnjega poletja oa ie Kocbek pogrešil te dve posodi in si takoj mislil, da si jih ie brez dovoljenja Drisvojil Lovrenčič. Ker ie Lovrenčič znan. da mu dobro gre. ima leno posestvo in mlin. pa ie brez otrok — torei da ni govora, da bi ca bila sila potrebe gnala na grešno pot do tujega imetja, ga ie ovadil orožnikom na postaji Cmurek. Tudi tu so prepričani, da gre v tem primeru le za grabežljivost, ki ie no zakonu kazniva. Ker so pri niem našli še eno posodo, svoiesa greha seveda ni mogel zataiiti. — Zdravniška dežurna Služba. Zdravniško dežurno službo za nuino pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedelio dne 17. novembra 1940 dr T u r i n Ivan, Maribor. Linhartova ulica štev. 12. Sobota, 16. novembra ob 20.: »Na cesar! -čin ukaz«. Red C Nedelja. 17. nov. ob 15-: Nenavaden človek. Znižane cene. Ob 20.: Na cesartčin ukaz. Nedelja v Narodnem gledališču. Popoldne se z znižanimi cenami okoličanom in vsem ki ne moreio k večernim predstavam omogoči obisk Senecičeve spl^čno priznane tragikomedije »Nenavaden človek«, zvečer pa bo druga ponovitev pri premieri prav simpatično sprejete operete »Na ceSaričin ukaz«. Prihodnja dramska novost v Narodnem gledališču bo Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda. 20. novembra, ob 20 uri: »Nenavaden človek«. Gostovanje mariborskega gledališča. Uprizoritev operete »Na cesaričin ukaz« Prva operetna predstava v novi gledališki sezoni Maribor. 15. novembra. Gledališka uprava se je zelo potrudila, da bi nudila občinstvu čim lepšo predstavo. Tudi dirigentu L. Herzogu, ki je mojstrsko vodil orkester, in režiserju A. Ha-r a s t o v i č u, ki je vestno zrežiral to Granichstadtovo opereto, gre priznanje za spretnost in trud, prav tako vsem sodelujočim igralkam in igralcem. Videli in poslušali smo cesarico Marijo Terezijo Jelke I g 11 č e v e. Posebno ljubek je bil prizor z obema otrokoma (Godbe mili zvok). Ta cesarica je bila zelo razkošno oblečena in tudi dostojanstvenost je bila na njej dobro podčrtana. Le njena zunanja podoba ni bila prepričevalna in ni povsem ustrezala zgodovinskemu liku. Tudi Kamuščič (cesar) je bil dober v igri in spevu, v maski in tudi sicer pa premlad in se je prej zdelo, da imamo pred seboj kakšnega mladega častnika kakor pa cesarja. Kot gardni oficir Konrad je nastopil A. M a n o š e v s k i j, kot kneginja Ludwigsberška E. Starčeva. Zelo dobra je bila Unči Marice Lubejeve. Sijajna je bila interpretacija nravnostnega komisarja Prandlerja v prikazu Eda Ver- d o n i k a. TJspesno in učinkovito se Je uveljavil komični trio: P. Kovičev Bi-kovec, odlična Spanbergerica Vide K o v i -čeve in Harastovičev Toni. V zboru dvornih dam in častnikov so sodelovali še Crnobori kot komornik, M. Kriza-j e v a kot sobarica. R. N a k r s t in D. š a u p e r 1 kot častnika, Fr. Blaž kot sluga, T u r k kot gost in drugi. Vse je bilo lepo: toplo zveneči akordi Granichstadtove glasbe, prevod O. R a s -bergerja in pok. R. 2eleznika, polno zasedeno gledališče. Navzlic temu pa je treba postaviti vprašanje: Ali je ravno ta opereta najprimernejša za otvoritveno predstavo v novi gledališki sezoni mariborskega gledališča? Podoba je, da bi bilo precej boljših izbir. Pa tudi sicer se sprožuje vprašanje nesodobnosti te operete, ki je bila primerna za preganjanje dolgočasja malomeščanstva v avstrijskih časih, ki pa danes ne ustreza sodobnemu okusu in pričakovanjem. Zaradi tega bi bilo najbolje, da se v bodoče pri Izbiri operet dobro pretehtajo vse strani operete, ki naj bi bila uprizorjena, zlasti še, če gre za otvoritveno glasbeno predstavo. V. Prijatelj tujega vina In oblek Zgodaj je Leopold Kristavčnik iz Drežinje vasi zašel na kriva pota Maribor. 13. novembra. Leopold Kristavčrr.k iz Drešinje vasi. občina Petrovce, je sicer še mlad. pa je že mnogo preizkusil na zgrešenih potih. Služil je kot hlapec pri Jožefu Kvartiču, posestniku v Stari vasi. Vedel je, kje gospodar skriva ključ od vinskega hrama pri Sv. Jakobu. Kadar je bila prilika, je zlorabil odsotnost gospodarja, vzel ključ od kleti in — če bi si ga bil le sam p: ivosč?!. bi ne bilo še nič tako hudega. Tudi to ne bi bila taka pregreha, če bi bil k takim skrivnim obiskom povabil tudi svojega rri-jatelja Franceta šibanca, ki je tU tam v bližini žagarski pomočnik in je delal Krista včniku druščino v vinski kleti. Toda ob taki priliki sta prišla na misel, da bi se dala iz tega vina napraviti tudi kakšna kupčija. Priskrbela sta si večjo steklenico, jo napolnila in vino prodala po 8 din liter. Imel pa je še nekaj drugega, gršega na vesti. Ko ga je orožništvo zasledovalo zaradi omenjenega vina, so doznali, da je ukradel tudi celo boljšo obleko delavcu Francetu Ravtarju. ki jo je imel spravljeno na podstrešju gospodarskega poslopja gostilne Havka v Šoštanju. Kristavčnik se je enostavno preoblekel kar tam, kjer je tujo obleko izsledil, svojo staro pa je skril prav tam. Ko so ga zalotili v Blatnikovi gostilni v Stari vasi, je tatvino tudi Ravtar-jeve obleke priznal, izgovarjal pa se Je, da je ni mislil ravno ukrasti, marveč si jo jc samo ^izposodil«. — Njegovim prejšnjim kaznim bo sledila nova. Iz Polfčan — Prijavite pridelek vina In žganja. Vsi vinogradniki morajo v smislu člena 72 zakona o državni trošarini prijaviti pristojnim oddelkom finančne kontrole ves pridelek vina in žganja do 20. tm. Kdor vino in žganje ne prijavi mu preti kazen od 50 do 1000 din. Vino morajo prijaviti tudi tisti, ki so grozdje kupili ali pa vinski most, ker se mora po 20. nov. plačati državno trošarino. — Dna kupuje garnizonska uprava v Mariboru in to drva vseh vrst po določeni ceni in proti plačilu na licu mesta. Cena je razvidna na občini. — Sladkor za slajenje mošta je dospel in ga naj prijavnlki dvignejo na občini. — Naročilo za drevesni karbolinej podaljšano. Podaljšuje se termin za naročilo drevesnega karbolineja za zimsko škropljenje sadnega drevja. Skrajni termin za oddajo naročil je 15. december. _ Prijave za zgradarino. Rok za vložitev prijav za zgradrino je do konca tega meseca in dobe zadevne tiskovne stranke na občini. — Martinovanje na Boču. Kakor vsako leto. se je vršilo tudi letos na Boču martinovanje. V nedeljo se je zbralo tam nekaj domačih plamencev, prihiteli so pa tudi gosti. Ni manjkala običajna harmonika, pa tudi za prve koline je oskrbel oskrbnik. Iz vpisne knjige je bilo razvidno, da je obiskalo Boč v letošnjem letu do sedaj okrog 1.400 gostov. Pripominjamo, da je restavracija na Boču tudi osa mimo bOVBJUL — Ba lačne šolarje. Letos je tukajšnja oia prvič poskusila pobiranje prispevkov lačne In revne šolarje na dan vseh svetilko* pred vhodom pokopališča. Prispevke x> pobirali šolarji pod vodstvom učiteljeva. Ta prva vsesvetska akcija je razme-oma dobro uspela. Otroci 00 nabrali a voje tovariše kljub neugodnemu vremena 1.0S0 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Te dni se bo zbirka prispevkov nadali evala po hišah ln prosimo prebivalstvo aaj vsak prispeva po svoji moči. s svojim larom bodo pripomogli, da bo čolaka kuhinja oskrbela kakor lansko leto, tako tudi leto« veliko število lačnih otrok, ki doma dostikrat stradajo kruha in mleka, s toplo hrano in kruhom. Iz Gornje Radgone — Lepa prireditev v prtl°£ revni decL Učiteljsko dteia&tvo v Gornji Radgoni 1« priredilo v soboto zvečer v posojilnlčni. dvorani v Gornji Radgrjni koncertno prireditev, Katere čisti dobičejk je namenjen obdaritvi revne šolske dece ob nastopajoči zimi ob priliki letošnjega miklavievanja. Prireditev je dosegla lep uspeh. Koncerti-ral je znani harmonikar Vii Lokosek, ki je nastopil s pestrim programom, sestavljenim iz dveh delov, prvi v znamenju uvertur, drugi pa je bil posvečen lahki moderni glasbi. Pri izvajanju vseh točk je pokazal, da popolnoma obvlada instrument, kakor v tehničnem tako v dinamičnem pogledu; ne išče zunanjih efektov v pretiranih fortissimih in crescenddh, je tipičen zastopnik komorne glasbe ter se mu pozna, da je rutini ran klavirist; njegovo pred-nasanje je bilo popolno in način Igranja dokazuje, da je Lok osek rojen muzik. Zlasti tehnika meha je popolna in njegovo prednašanje ima docente« vpliv, tako da se siceršnje pomanjkljivosti harmonike prezrejo. Občinstvu je zlasti ugajal z lastno hajmenizacijo slovenskih in ruskih pesmi, ki so dobile s takim Izvajanjem svežo noto. Zadovoljstvo občinstva je izražal dolgotrajen aplavz, tako da je moral nagraditi glasbe željne poslušalce še z eno točko izven programa. Občinstvo je izrazilo željo, da. bi se Lokošek kmalu zopet povrnil s tako pestrim programom, ker pomenijo tovrstne prireditve za obmejno Gornjo Radgono pravo redkost. r>vorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Bilo je tudi precej občinstva Iz sosednih Rađen cev in okolice. Ker je odstopil ves čisti dobiček v prid revni šolski deci, bo poleg zadovoljnih poslušalcev vesela tudi iz tega fonda obdarjena revna deca, — Krajevni odbOr nemškega Kulturbruv-da je bil te dni osnovan v Apačah. Zborovanje, ki se je vršilo v gostilni Ivane Kern v Apačah, je vodil tamkajšnji zdravnik dr- Rudolf Hdtzl, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika. Izpred obrtnega sodišča IZUCEN ALI NEIZUCEN ZIDARSKI POMOČNIK Tone je bil zaposlen pri gradbenem podjetju kot »zidar« ni oa imel po obrtnem zakonu predpisanega dokazila, da je za tek posel vsposobljen. Ze njegov oče je izvrševal zidarska dela na kmetih brez oblastvenega dovoljenja in je bil večicrat kaznovan od okrajnega glavarstva zaradi »potentac. Koncesijonirani zidarski mojstri imenujejo takega človeka »šušmarja«, drugi ljudie ga imenujejo samouka. Ko je sin Tone odrasel šoli. se ni šel učit kake obrti, marveč je hodil na različne kmečke dnine, največkrat pa ga i e vzel seboj oče k zidarskim delom Ker sta oba pridno in tudi skoro strokovnjaško delala, so jih ljudje kaj radi iskali za zidarska dela. Tone je zidal s tako vnemo, da ie celo očeta prekašal. Ko ie Tone odslužil vojake, si ie priskrbel delavsko knjižico in je šel iskat dela v mesto. Sprejet ie bil pri večjem gradbenem podjetju kot »zidar«, prvotno en mesec na poskušnio. na to pa je ostal se dva meseca do konca sezone. Za mezdo se ni nič dogovoril, ker ie vedeL da ie ta določena v kolektivni pogodbi. Delal je vse. karkoli je zahteval polir od njega, nikdar se mu ni reklo, da je morebiti slab ali mani sposoben zidar. Mezde je dobival na uro po 5.75 din. proti izplačilu ni nikdar ugovarjal. Po izstopu iz službe pa le šele doznal. da bi bil moral po kolektivni pogodbi prejemati mezde po 6.— din na uro. Ker mu podjetnik ni hotel plačati razlike do 25 par od ure. je Tone tožil. Podjetnik je pri razpravi navajal, da je Toneta sprejel na delo res kot »zidarja«, da pa ta za to delo ni bil sposoben, in tudi ni mogel predložiti vsposobljenostnih izpričeval, zato mu ne pritiče rrunimalna mezda iz kolektivne pogodbe kot izučenemu zidarskemu pomočniku, marveč le kot navadnemu težaku; poleg tega je bil sam z mezdo zadovoljen, ker jo je vsakokrat molče in brez ugovora spreieL Podjetnik je bil obsojen, da je moral plačati razliko po 25 par od ure. Razlogi; Na podlagi dokazov je sodišče ujgotovilo, da je bil Tone sprejet na delo kot »zidar«. Tudi iz noalovne in davčne knjižice je bilo razvidno, da so oblastva vodila Toneta v evidenci kot zidarskega rx>močnika in kot takega ga je podjetnik tudi prijavil pri OUZD. Podjetnik tedaj ni mogel samovoljno kvalificirati njegovo delo in ga uvrščati v rx)ljubni razred v kolektivni pogodbi predvidenih tarifnih tablic. Ce toženec ni bil zadovoljen z njegovim delom, mu je smel odpovedati, ni pa mogel postopati proti predpisom kolektivne pogodbe in samovoljno izpreminjati višine mezde. Ce je Tone pri soreiemu mezde molčal, se ne sme smatrati, da ie pristal na znižano mezdo, ker se je pač zavedal, da mu bo podjetnik takoj odpovedal službo, kakor hitro bi bil izjavil, da z mezdo ni zadovoljen. Kako dolgo traja trenutek Izraz trenutek rabi človek zelo pogosto, ne da bi se zavedal iz česa ie ta beseda nastala in kakšno časovno razdobje izraža. Nedavno so pa s preciznimi instrumenti izmerili kako dolgo traja trenutek ali čas, ki ga rabi človek ko nehote zapre in zopet odpre oči. Ugotovili so. da rabijo veke 75 do 90 tisočink sekunde, da se zapro. Kakih 16 stotank sekunde ostanejo zaprte, za zopet no otvoritev pa rabijo 15 stotink sekunde. Trenutek traia torej dobre štirideso-tioke sekunda.