Poštnino plačana ~ gotovini J 0. IVU CEN A 65 JpiN URADNI LISTA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leio XV V LJUBLJANI, dne 6. novembra 1958 Številka 37 VSEBINA: 187. Odlok o določitvi količin vina In žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti v gospodinjstvu v proizvajalni dobi 1958/59 brez plačila prometnega davka. 188. Odločba o razrešitvi In imenovanju predsednika In članov upravnega odbora sklada Borisa Kidriča. 189. Odločba o razrešitvi In imenovanju predsednika in članov upravnega odbora Prešernovega sklada. Odloki ljudskih odborov: 69. Družbeni plan gospodarskega razvoja okraja Celje za razdobje od 1957. leta do 1961. leta. 187. Na podlagi pripombe 3 k tarifni št. 97 dela A tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, štev. Ib-132/%) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK o določitvi količin vina in žganja, ki jili smejo proizvajalci porabiti v gospodinjstvu v proizvajalni dobi 1958/59 brez plačila prometnega davka 1 •Proizvajalci vina smejo na območju Ljudske republike Slovenije porabiti v gospodinjstvu brez plačila prometnega davka po 100 (en sto) litrov vina na vsakega nad 15 let starega člana gospodinjstva. Ta količina vina se prizna proizvajalcu vina za proizvajalno dobo 1938/'i9. Za proizvajalno dobo se šteje čas od popisa pridelanih količin vina, ki bo izvršen v posameznih vinorodnih okoliših v letu 19%, pa do popisa pridelka vina v teh okoliših v letu 19'59. Prodzvajalpi žganja smejo porabiti v gospodinjstvu brez plačila prometnega davka 5 (pet) hektolitr-skih stopenj žganja na vsakega nad 18 let starega člana gospodinjstva. Ta količina žganja velja za proizvajalno dobo od 1. februarja 1958 do 31. januarja 1959. 3 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<. St. 01-2M9/2-58 Ljubljana, dne 20. oktobra 1958. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 188. Na podlagi 5. člena' zakona o Kidričevem skladu (Uradni list LRS, št. 22-76/55 in 7-20/56) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: I. Dosedanji upravni odbor sklada Borisa Kidriča se razreši dolžnosti. II. V novi upravni odbor sklada Borisa Kidriča se imenujejo: za predsednika: Viktor Avbelj, podpredsednik Izvršnega sveta; za člane: Branko Babič, član Tajništva Rep. sveta Zveze sindikatov Slovenije, Tone Bole, član Izvršnega sveta, dr. Bogdan Brecelj, univ. prof., dr. Jože Goričar, univ. prof., dr. ing. Anton Kuhelj, univ. prof., Janko Rudolf, član Izvršnega sveta, ing. Viktor Turnšek, direktor Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS. Junez Vipotnik, sekretar OK ZKS Ljubljana. St. 01-930/2-58 Ljubljana, dne 20. oktobra 1958. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. . 189. Na podlagi 4. člena zakona o Prešernovem skladu (Uradni list LRS, št. 7-19/38) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: I. Dosedanji upravni odbor Prešernovega sklada se razreši dolžnosti. II. V novi upravni odbor Prešernovega sklada s« imenujejo: za predsednika: Tone Fajfar: član Izvršnega sveta; za člane: dr. Karel D ob id a, direktor Narodne galerije v Ljubljani, dr. Jože Goričar, univ. prof., Boris Kocijančič, član Izvršnega sveta, Vladko Majhen, član Izvršnega sveta. Lev M o d i c , direktor Časopisno založniškega podjetja »Ljudska pravica«, Ivan Potrč, književnik, Jože Se g e din, sodnik Vrhovnega sodišča, dr. Dolfe Vogelnik, univ. prof. St. 01-881/1-58 Ljubljana, dne 20. oktobra 1958. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar; Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. t. Odloki ljudskih odborov 69. Po 16. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) 7. in 9. členu statuta okraja Celje (Ur. vestnik okraja Celje, št. 5-100/57) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, štev. 22-644/57) je okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OKRAJA CELJE za razdobje od 1957. do 1961. leta P r v i d e 1 ' 1. poglavje Osnovni cilji in smernice gospodarskega podjetja Bodoči gospodarski in družbeni razvoj temelji na doseženih uspehih iu razvoju proizvajalnih sil in socialističnih proizvajalnih odnosih v preteklem obdobju. Hitri razvoj določenih panog je povzročil neke neskladnosti, vendar se je ob kpncu tega obdobja že začela izvajati taka ekonomska politika, ki je omogočila postopno reševanje neskladnosti v dosedanjem gospodarskem razvoju. Zvezni in republiški perspektivni plan zahtevata in omogočata, da se te neskladnosti kompleksno rešujejo in da se omogoči nadaljnji uspešni razvoj. Zato se za dobo od leta 1957 do leta 1961 za okraj Celje postavijo tile gospodarski in politični cilji in naloge: 1. Skupna družbena proizvodnja in narodni dohodek se bosta povečala za okoli 9% letno. Povečanje temelji na povečanju proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. 2. Industrijska proizvodnja bo do leta 1961 za 48 % višja kot leta 1956, letno se bo poviševala po- vprečno za 8 %. To bo mogoče doseči z boljšim izkoriščanjem kapacitet, z rekonstrukcijami že zastarelih in dotrajanih obratov, z razširitvami dosedanjih obratov kakor tudi z gradnjami. V zvezi s tem bo treba povečati izkoriščanje premogovnih ležišč in razširiti termoenergetske kapacitete. Industrijsko proizvodnjo je nujno treba usmeriti v izdelavo visokovrednih končnih izdelkov, tako za domače potrebe kakor tudi za izvoz. Da to dosežemo, je trela delati za čim racionalnejše surovinske baze našega področja. Pri tem so mišljeni predvsem gozdni sorti-menti in rudnine. Zaradi velike potrebe po gradbenem materialu se bo povečala proizvodnja opekarn. 3. Kmetijska proizvodnja se bo v tem obdobju povečala za 67,8% ali povprečno za 10,9‘% letno. Taka proizvodnja bo omogočila boljšo preskrbo prebivalstva v mestih iu industrijskih centrih, omogočila bo tudi dobavo surovin za predelovalno industrijo, predvsem pa bo znatno povečala izvoz kmetijskih presežkov, zlasti hmelja. Tako visoko kmetijsko proizvodnjo bomo dosegli z znatnimi investicijskimi vlaganji, s še hitrejšim razvojem socialističnih kmetijskih posestev in zadrug, z uvajanjem modernih agrotehničnih ukrepov, z razširitvijo kooperacije in s poglabljanjem socialističnih odnosov na vasi. 4. Na dvig življenske ravni prebivalstva pa bo vplival tudi skladu i razvoj vseh driigih gospodarskih panog, ki bodo v tem perspektivnem obdobju razpolagale z večjimi investicijskimi sredstvi. Razvoju trgovine, gostinstva, obrti, deloma gradbeništva in prometa bo treba posvetiti vso pozornost posebno ^ mestih in industrijskih krajih, da se bodo njihove storitve povečale in izboljšale. 5. Produktivnost, računana v povečanju narodnega dohodka na enega zaposlenega oziroma na enega aktivnega prebivalca v gospodarstvu, bo letno za 7,5 % višja. 6. Da bi se omogočilo reševanje stanovanjskih komunalnih problemov in problemov v zdravstvenih in socialnih službah, je treba usmerjati znatna sredstva za le namene predvsem v mestih in industrijskih središčih. Poleg sredstev iz skladov je treba za te namene vložiti tudi sredstva proračunov- Gospodarske organizacije pa morajo prispevati v znatni meri k uresničenju tega cilja z direktnim vlaganjem in dotacijami. 7. Struktura gospodarskili investicij se bo spremenila tako, da se bodo povečala vlaganja zlasti za razvoj'kmetijstva, trgovine, obrti in gostinstva. Glede na splošna načela investicijske politike se morajo pri razdeljevanju lokalni!) investicijskih sredstev upoštevati načela maksimalne rentabilnosti. Da bo mogoče smotrneje uporabljati razpoložljiva sredstva skladov podjetij in amortizacije, morajo gospodarske organizacije sestaviti lastne perspektivne programe. 8. Glede na osnovno nalogo zveznega perspektivnega plana, da izravnamo plačilno bilanco, je treba nadalje povečati izvoz. Obenem je treba v čimvečji meri uporabljati domači material, predvsem reprodukcijski, ter tako zmanjšati njegov uvoz. Ukreniti je treba vse, da se inozemski turizem na našem področju čimbolj razširiti. Izvozna aktivnost se bo povečala pri izvozu industrijskega blaga, predvsem pa se bo povečal izvoz kmetijskih pridelkov, zlasti bmelja. 9. Osebna poraba se bo1 v tem petletnem obdobju povečala za okoli 6—7 %. a) družibeni bruto proizvod (v milijonih din); Gospodarske panoge 1956 1961 Indeks Industrija 41.516 61.055 147,0 Kmetijstvo in kmet. zadruge • 8.691 14.644 167,8 Gozdarstvo 661 271 109,0 Gradbeništvo 1.423 2.773 195,0 P romet 674 900 133,0 Trgovina 1.477- 2.300 155,0 Gostinstvo in turizem 849 1.612 189,0 Obrt v 3.621 5.756 160,0 Komunalna delavnost 517 1.834 355,0 Skupaj 59.429 91.595 154,0 b) narodni dohodek (v milijonih din): Gospodarske panoge 1956 1961 Indeks Drugi del 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. V obdobju 1957—1961 se računa na takole povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: — cene iz leta 1936 — v milijonih d:~’ Industrija 17.866 26.526 148 Kmetijstvo in kmet. zadruge 4.520 7.935 175 Gozdarstvo 415 452 108 Gradbeništvo 432 1.000 231 Promet 230 302 131 Trgovina 971 1.5113 155 Gostinstvo in turizem 231 452 195 Obrt 1.144 1.966 172 Komunalna delavnost 129 401 311 Skupaj 25.938 40.547 156 Gospodarske panoge * 1956 1961 Indeks 61/56 družbeni brutoproizvod 59.429 91.393 • 154 9,0% narodni dohodek 25.938 40.547 156 9.3% Predviđeno povečanje proizvodnje, računane v bruto proizvodu in narodnem dohodku, bo mogoče doseči z racionalnejšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z večjo storilnostjo, s stimulativnejšim nagrajevanjem in pravičnim načinom premiranja ter s splošnim dvigom življenjskega standarda. Prav tako pa bo na doseganje planiranega družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka vplivala struktura investicijskih vlaganj v posamezne gospodarske kakor tudi negospodarske panoge. 2. Povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka temelji na pričakovanem gibanju materialne proizvodnje in storitev v posameznih gospodarskih panogah. Računamo s temle gibanjem proizvodnje in storitev po posameznih gospodarskih panogah, izraženim v družbenem bruto proizvodu in narodnem dohodku: Glede na povečanje celotne gospodarske aktivnosti v okraju računamo s povečanjem bruto proizvoda na prebivalca od 366.980 dinarjev v letu 1956 na 448.980 din v letu 1961 ali za 46 %, narodni dohodek pa v istem razdobju od 133.980 din na 198.370 din ali za 48 %. 3. Pri strukturi kmetijske proizvodnje v letu 1956 do 1961 po sektorjih lastništva računamo (v milijonih din): .2. 1956 1961 S it "C © J= a. Struktura 1956—1961 Dohodek v kmet. skupaj 4.520 7.935 17“» 100 0 100,0 od tega: socialistični sektor 439 990 225 9,7 12,5 kmetijska posestva 166 409 246 3,7 6,7 kmetijske zadruge 273 581 212 6,0 5;8 zasebni sektor 4.081 6.945 170 90,3 87,3 Socialistični sektor bo dosegel hitrejši razvoj v proizvodnji, ker bodo ustvarjeni boljši pogoji, do- sežehi pri kmetijskiti gospodarstvih z' aroudacijo zemljišč, s specializacijo proizvodnje, pr-i kmetijskih radrugah pa s sodelovali jem z zasebnimi pridelovalci. V socialistični sektor bo vloženih več sredstev kot v preteklih letih (povečanje mehanizacijo, nak,up zemljišč, živine, večja poraba umetnih gnojil, povečanje nasadov, predvsem hmeljskih), kar bo znatno vplivalo na povečanje dohodka pri kmetijskih gospodarstvih. 4. V zveži s povečanjem proizvodnje in storitev se bo spremenila udeležba posameznih gospodarskih panog v celotnem družbenem bruto proizvodu. 1956 1961 Gospodarstvo skupaj 100,0 100,0 Industrija 693 66,6 Kmetijstvo iu kmet. zadruge 143 16,0 Gozdarstvo 1,1 0,8 Gradbeništvo 2,4 3,0 Promet 13 1,0 Trgovina 2,5 2.7 Gostinstvo iu turizem 1,5 13 Obrt 6,0 6,3 Komunalna delavnost 0,9 13 Struktura družbenega bruto proizvoda se bo do leta 1961 spremenila v korist kmetijstva. Odprava nesorazmerij v gospodarstvu iz preteklega obdobja bo tako eden glavnih ciljev perspektivnega razvoja. Udeležba drugih gospodarskih panog v strukturi družbenega bruto proizvoda se bo le nekoliko spremenila. 3. poglavje Investicije V razdobju od leta 193?-19bl bomo investirali predvsem v take gospodarske panoge, ki bodo omogočile v čim krajšem roku čiinvečji gospodarski učinek in pripomogle k višjemu življenskemu standardu. Da bi odstranili pomanjkljivosti, ki so bile značilne v investicijski politiki preteklega obdobja, bodo investicijska sredstva usmerjena predvsem v zaostale gospodarske panoge, to je zlasti v kmetijstvo, obrt ter negospodarske investicije. Prav tako se računa, da bo v bodočem obdobju mogoče v širšem obsegu kot do sedaj uporabiti znatna razpoložljiva sredstva za nadomestitev izrabljene in zastarele opreme naše industrije ter-tako modernizirati obrate. Glede na osnovne cilje se bodo povprečne letne investicije za posamezna razdobja gibale takole: Razdobje 1955/56 1957/61 povprečno na 1 leto (d 3 TJ O p a S«-- e>«Q 2.-2 ii« ■jsi S Bruto investicije 7.369,7 10.33633 140 9.968,07 Gospodarske invest. 6.196,1 7.236,35 117 6.913,99 Negospodarske invest. 1.171,6 3.100,48 2i66 3.054i,06 Negospodarske investicije se bodo v primerjavi s povprečnimi letnimi investicijami za razdobje 1955 do 1956 povečale v razdobju 1957 do 1961 za 166%, gospodarske investicije pa za 17%. Struktura skupnih bruto investicij se bo zaradi . različnega povečauja gospodarskih in negospodarskih investicij gibala takole: Strukturu v V« 1953-1956--1957-1%1 i jeedržovaikjem 1957/61 brez Tidržev. Bruto investicije 100 100 100 Gospodarske investicije 84 70 69 Negospodarske investicije 16 30 31 Po posameznih gospodarskih panogah se bodo v razdobju 1957-1961 gibale povprečno letne bruto investicije takole: (v milijonih din) Povprečno na 1 leto 1955 1937 1956 1%1 c vzdržev. Kž V > S. J2 OJ T3 ja Povprečno na 1 L 1957/61 brez vzdržev. Industrija in rudarstvo 5.031,8 3.868,0. 76,5, 3.653,4 Kmetijstvo 280,5 2.280,0 82^,0 2.257,0 Gozdarstvo 206,9 1373 67,0 116,0 Gr adbeništ vo 52,9 75,4 143,0 69,0 Promet 94,6 170,0 180,0 1503 Trgovina in gostinstvo 441,1 525,5 119,0 494,9 Obrt 90,3 182,2 200,0 173,4 Skupaj 6.198,1 7358,3 117,0 6.913,9 Struktura investicij, računana za povprečne letne investicije, je za posamezna razdobja takale: Panoga Razdobje 1955/56 1957/61 z vzdrževanjem Povprečno mi 1 leto 1957/1961 brez vzdrž. industrija in rudarstvo 81,3 53,5 523 Kmetijstvo 4,5 34,5 32,6 Gozdarstvo 3,3 13 1,7 Gradbeništvo 0,8 13 1,0 Promet 1.5 2." 23 Trgovina in gostisjetvo 7,1 73 73 Obrt 1.5 2,5 2,5 Skupaj 100,0 100,0 100,0 Sredstva za gospodarske investicije se bodo črpala v večjem delu iz virov izven okraja, sredstva za negospodarske investicije pa bodo v glavnem zagotovljena iz lokalnih virov. Iz posameznih virov bo treba angažirati tele zneske: Skupaj gospodarske investicije Struktura (brez vzdrževanja, v miiij. din) 34.569,95 100,0 — iz sredstev gospodarskih organ. 14.698,10 42,5 — iz lokalnih sredstev 2,616,75 7,5 — iz sredstev izven ODO 17255,10 50,0 Računa se, ►2 S in m •S T> leto 1956 4,090.000 100 676.000 100 4,756.000 100 leto 1961 6,752.400 165,5 1,047.800 155 7,800.200 165 Nova delitev celotnega dohodka in večja produktivnost zagotavljata naraščanje porabe in dohodkov delavcev. Prav tako se bodo povečali dohodki kmetskega prebivalstva, kar pa mora biti vse v skladu z uspehi proizvodnje, zlasti pa z uspehi pri prodaji kmetijskih pridelkov. Zagotoviti je treba tudi hitrejše naraščanje dohodkov kvalificiranega osebja, zlasti kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. 3. V okviru pričakovanega razvoja osebne porabe in izboljšanja življenjskili razmer delovnih ljudi hod© morali občinski ljudski odbori in organ družbenega samoupravljanja voditi konkretno politiko o uporabi razpoložljivih sredstev za osebno porabo in ?n družbeni standard. Posebno skrb pa bodo morali Posvetiti tistim gospodarskim panogam, ki neposredno vplivajo na izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva, kot razvoju trgovine, obrti in raznim sto- Račun proračunskih sredstev temelji na smernicah zveznega in republiškega plana ter predpisih o delitvi dohodkov iz leta 1959. Povečanje tekočih izdatkov je nujno zaradi povečanja prebivalstva, spremembe socialne strukture, predvsem pa zaradi izboljšanja delovanja posameznih služb. Okrajni ljudski odbori in občinski ljudski odbori bodo morali smbtrno uporaoiti sredstva za vse tiste panoge, ki so najbolj pereče, kot so šolstvo, zdravstvo in komunalna delavnost. Pri razdelitvi sredstev pa je važno vsestransko varčevanje in njihova racionalna uporaba. Poleg tega pa naraščajo tudi potrebe za negospodarske investicije, ker se v preteklem obdobju niso v zadostni meri vlagala sredstva za negospodarske panoge. Sredstva določena za negospodarske investicije, se bodo uporabljala predvsem za graditev šol, v kulturne, prosvetne, zdravstvene ter komunalne namene, kar vse se bo moralo upoštevati v tekočih družbenih planih občinskih ljudskih odborov. Perspektivni plan posameznih panog skupne porabe v letih 1957—1961 bo takle: - 1. Šolstvo 1. V skladu s povečanjem števila učencev za 7.3% je treba povečati kapaciteto učilnic, tako da se v Tseh zv-rsteh šolstva prepreči tretja izmena. Razen tega je treba zagotoviti nemoten pouk in postopoma dvigniti njegovo kvaliteto. Za dosego teli ciljev bo zgrajenih 96 novih učnih prostorov s 6.144m2, in sicer: a) v obveznem šolstvu 58 učilnic s 5.712'm2 b) v srednjem in nižjem strokovnem šolstvu 38 učilnic z 2.432 m2 Razen novih učilnic bo treba čimprej dokončati že začete gradnje in v bodoče tudi z rekonstrukcijami povečati kapacitete, tako da se bo v obdobju 1957—1961 gradilo, dozidalo in adaptiralo 116 učnih prostorov. Od teh kapacitet pa bo precejšnji del nadomestil stare neprimerne prostore. 2. Delati bo treba za postopen dotok prosvetnih delavcev, tako da bi se njih primanjkovanje do leta 1961 znižalo na oca 140 oseb z višjo in srednjo strokovno izobrazbo. S primernim 'štipendiranjem pa bo treba postopoma kriti sorazmerno -zelo visoke potrebe po strokovnem kadru zlasti v zdravstvu ter prosvetni, tehnični in kmetijski stroki. Od števila 855 štipendistov bo štipendiral OSLO Celje 30,9% občin-ski ljudski odbori 35,7%, podjetja in ustanove pa 35,4%. 3. Struktura in vrednost investicij za šolstvo v obdobju 1957—1961 bo takale: a) nove zidave b) dovršitve % c) rekonstrukcije Po virih financiranja lo na: (v milijonih din) 86 učilnic 880 10 učilnic 134 20 učilnic 108 1.122,000.000 din bo odpad- (v milijonih din) a) proračunska sredstva OLO in ObLO 100 b) sklade OLO in ObLO 400 c) sklade za kadre, OLO, LRS in FLRJ 582 č) druge vire 40 2. Kultura in prosveta Da bi se v razdobju 1957—1961 zares širilo obzorje najširših ljudskih množic, bo osnovna smer knlturno-prosvetnega dela v tem obdobju: a) v razširjanju baz ljudske prosvete^ b) v razvijanju kulturnih in znanstvenih zavodov in ustanov. Za dosego teh ciljeV: 1. Se bo dvignilo število kulturno-prosvetnih društev in Svobod od 101 na 120. Vzporedno s tem povečanjem števila društev se bo zvišalo tudi članstvo od 10.770 v letu 1956 na 20.000 v letu 1961. Število ljudskih knjižnic se bo dvignilo od 98 v letu 1956 na 135 s 25.000 obiskovalci v letu 1961. 2. Muzeju, njegovemu odseku NOB in Študijski knjižnici v Celju je treba z obnovitvijo Grofije omogočiti nemoteno poslovanje, razen tega pa se mora v tem obdobju pripraviti dokumentacija za zidavo Glasbene šole v Celju. 3. Ker je pomanjkanje kulturnih domov eden poglavitnih problemov zaviranja in širjenja delavske kulture, je treba v perspektivi dolgoročnega plana o zidavi domov v obdobju 1957—1961 pričeti z zidavo kulturnih domov v Velenju in Celju (Gabrje). 4. Spomeniškemu varstvu je treba posvetiti vso pozornost. S primernimi zaščitnimi deli je treba ohraniti razvaline celjskega Starega gradu, nadaljevati z arheološkimi izkopavanji v Šempetru ter rekonstruirati na mestu grobnico županov rimske Celeae. 5. Investicijska sredstva za kulturno-prosvetne namene bodo znašala v obdobju 1956—1961 324,500.006 diu, izdatki okrajnega proračuna in proračunov občin pa bodo znašali v tem obdobju 289,743.359 din. 3. Telesna vzgoja 1. Pomanjkanje šolske telesne vzgoje zahteva, da se obenem z razvojem šolstva ustvarijo vsi potrebni tnaterialni in kadrovski pogoji za uspešen pouk te- , lesne vzgoje. Pri zidavi vseh novih šol je treba zagotoviti v načrtih in zidavi potrebne prostore in sredstva za ureditev telovadnic, pri vseh sedanjih šolah pa je treba postopoma, tudi preko obdobja 1961 računati z ureditvijo preprostih igrišč po normativu 8 m2 površine na enega učenca. Vzporedno s postopno graditvijo teh objektov bomo morali zagotiviti s štipendiranjem tudi ustrezni strokovni kader, ki se bo do L 1961 povečal za 16 profesorjev in učiteljev telesne vzgoje. 2. V letih 1957—1961 se morajo ustanoviti v vseh občinah sveti za telesno vzgojo občinske zveze Partizana, v Celju pa okrajna športna zveza. Okrajna komisija za vzgojo kadrov pri svetu za telesno vzgojo OLO Celje bo v obdobju 1958—1961 zagotovila po okrajnih tečajih in seminarjih vzgojo 150 prednja-kov III. razreda za organizacijo Partizana, strokovni kader inštruktorjev in trenerjev predvsem za športne panoge in igre, ki imajo v okraju vse pogoje za množičen ražvoj (atletika, plavanje, smučanje, odbojka, mali rokomet, nogomet), pa se bo šolal v ustreznih seminarjih in tečajih, ki jih prirejajo ustrezne športne zveze z višjo šolo za tesesno vzgojo v Ljubljani. 3. Za razširjanje športa med delavsko mladino, za dviganje delovne kondicije, izboljšanje proizvodnje in večje delovne produktivnosti bo treba ustvarjati potrebne delovne in kadrovske pogoje v industrijskih podjetjih. Proučiti bo treba smotrno izrabo polurnega odmora v procesu delovnega dne v vseh podjetjih za aktivni odmor in razvedrilo delavstva. V neposredni bližini stanovanj — ob zidavi strnjenih stanovanjskih blokov in naselij — moramo v bodoče zagotoviti ustrezne zelene površine za telesno vzgojo predšolskih otrok. 4. Objekte za telesno vzgojo je treba v bodoče sporazumno s turističnimi organizacijami graditi tudi v turističnih središčih in letoviščih ter zdraviliščih. 5. Drnžbene organizacije za. telesno vzgojo bodo v tem obdobju dobile ustrezne organe na komunah. Organizacija Partizana, ki je odgovorna za razvoj množične telesne vzgoje, bo povečala število članstva za 50%. število organizacij za 35%, število prednjakov za 500%. Športne organizacije pa bodo povečale število svojega članstva povprečno za 33%. 6. V skladu z zmogljivostjo občin in okraja bo treba z materialnimi sredstvi podpreti uresničevanje tet nalog. Nadaljnjo smer nam kažejo podatki iz leta 1906, ko je bilo iz društvenih proračunov za investicije uporabljenih v te namene 8,404.103 din, za vzdrževanje objektov pa 5,0951100 din. Množične organizacije za telesno vzgojo bo treba razbremeniti teh dajatev v prihodnjih letih in prenesti vzdrževanje teh objektov v pristojne občinske proračune. 7. Investicijske potrebe za uspešni razvoj telesne vzgoje, tako za obdobje 1907—1961 kakor tudi za leta po tem obdobju, bi bile tele: a) za šolsko telesno vzgojo 175,000.000 din b) za telespo vzgojo družb. org. 486,000.000 din * 1 Skupaj 661,000.000 din Za kritje teh potreb bo v obdobju 1957—1961 zagotovljeno v okrajnem in v občinskih proračunih 81 milijonov din. Druge potrebe bi se krile iz lastnih sredstev telesnovzgojuih organizacij, upoštevajoč pri tem tudi republiška in zvezna sredstva telesnovzgoj-nih forumov. Preostalo kritje potreb pa se bo preneslo na poznejše obdobje. 4. Zdravstvo 1. V letu 1957—1961 bo treba posvetiti večjo pozornost preventivni zdravstveni zaščiti prebivalstva celjskega okraja. Za dosego tega cilja je treba okrepiti okrajni higienski zavod in sanitarne inšpekcije z namestitvijo 4 zdravnikov za epidemiologijo, komunalno higieno, bakteriologijo in higieno dela. Razen okrepitve zdravstvenega kadra in primernega števila tehničnega kadra bo treba povečati proračunska sredstva, tako da bodo znašali izdatki v letu 1961 12.800.000 din, vrednost instrumentarija in inventarja pa bo narasla na 16,500.000 din. Nadaljevati je treba s cepljenjem prebivalstva prod tifusu iu poliomelitisu, ki bo v treh cepljenjih zajelo 5-krat po 50.000 otrok, rentgensko slikanje prebivalstva pa bo v tem obdobju zajelo okoli 140.000 prebivalcev, fluorizacija zobovja pa bo izvedena pri 56.000 prebivalcih. 2. Da bodo zdravstveui zavodi in ustanove s tem planom predvideue naloge mogli zadovoljivo reševati, računamo s povečanjem njihovih kapacitet. Splošna bolnica Celje bo dvignila kapaciteto postelj za 11,1 •%, število oskrbnih dni se bo dvignilo na 260.000, povprečna ležalna doba pa se bo znižala od 15 v letu 1956 na 11 dni v letu 1961. Bolnica za TBC v Novem Celju bo dvignila število postelj ža 26%, oskrbne dni pa na 115.000, povprečna ležalna doba pa se bo znižala od 154 na 120 dni. Zdravilišči Dobrna in Rog. Slatina bosta dvignili kapaciteto postelj za povprečno 12%, povprečna doba zdravljenja pa se bo povečala za 27%. Prav tako se bodo povečale kapacitete v bolnici za TBC v Topolšici in v zdraviliščih Laško ter Rdniske Toplice. 3. Razen s povečanjem kapacitet pri zdravstvenih zavodih računamo v obdobju 1957—1961 še s povečanjem števila zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in obratnih ambulant od 25 na 55, lekarn od 12 na 15 in sanitarnih inšpekcij od 3 na 15. Na novo tirejene večje ustanove bodo zdravstveni dom na Polzeli, lekarna v Velenju ter obratni ambulanti v Štorah in Zrečah. Povečanje kapacitet zdravstvenih zavodov še bolj pa moderne delovne metode v preventivni in kurativni zdravstveni službi narekujejo povečanje kadrov v Zavodih in ustanovah, ki se bodo v letih 1907—'1961 po kvalifikaciji, gibali takole: 1956 1961 i!i Visoko kvaliificirani 125 204 159 Višji in srednji 104 218 109 Nižji 240 336 140 Tehnični 714 814 114 Admind s t ra ti vni 177 190 107 Skupaj 1.560 1.762 129,5 Potrebe po višjem in srednjem zdravstvenem kadru so mnogo večje, kot je zgoraj prikazano, vendar je dotok tega kadra glede na kapacitete teh vrst šol skromen. Šola za medicinske sestre v Celju naj se glede na te potrebe primerno razširi. • 5. Promet zdravstvenih zavodoV s samostojnim financiranjem se bo postopoma zviševal, tako da se bo v letu 1961 dvignil za približno 50 do 55% nasproti letu 1956. Celotno zvišanje prometa temelji na večjem številu zdravstvenih delavcev, na večjih kapacitetah, storitev, na kvalitetnejšem delu in boljši stimulaciji kadra. 6. V obdobju 1957—1961 bomo v zdravstvene namene investirali skupno 608 milijonov din. Od tega zneska bo odpadlo na okrajne zdravstvene zavode (bolnici v Celju in Novem Celju, na zdravilišči v Dobrni iu Rog. Slatini in na reševalne postaje) 449 milijonov 500.000 din ali 75,9%, na občinske zdravstvene domove (Velenje, Polzela, Zreče, Laško, štore in Rog. Slatina) 145,000.000 din ali 25,5% ter 15,500.000 dinarjev ali 2,6% na ustanove preventivnega zdravstva. 5. Socialno varstvo 1. Skrb za zaposlene žene in matere, delovno usposabljanje invalidov in zaščita otrok bodo prvenstvene naloge socialnega varstva v obdobju 1957 do 1961. Ob zviševanju števila socialnih podpirancev se bo zvišala tudi socialna podpora. Večjo skrb pa moramo v tem obdobju posvetiti tudi otrokom, žrtvam fašističnega terorja. Vzgoja normalno razvitih otrok brez staršev oziroma vzgoja ogroženih otrok se bo preusmerila od zaščite v domovih na oddajanje v rejo. Mrežo dnevnih zavetišč za otroke bo treba razširiti v okviru stanovanjskih skupnosti. Medtem ko bodo nekateri mladinski domovi odpravljeni, tako da bosta ostala v letu 1961 le dva domova, in to dečji dom v Celju in mladinski dom Mihe Pintarja na Dobrni, bo ostalo število domov za l Sk-upaj 1957-1961 1961 1957 Proračun OLO 5.711 7.652 37210 134 Proračun ObLO 149.900 139.700 689200 90 Zvezni praračun 138.427 167.860 809.442 121 Skupaj 294.038 315212 1,535.852 107 3. V investicijski delavnosti za socialno varstvo pa bo izdano v obdobju 1957—1961 44,400.000 din za počitniške domove. 6. Socialno zavarovanje Osnovne naloge socialnega zavarovanja bodo v obdobju 1957—1961 tele: 1. Razširiti je treba krog socialnih zavarovancev s splošnim zavarovanjem, tako da )x> od 54,31 % zavarovanega prebivalstva v letu 1956 le to v letu 1961 zajelo vse prebivalstvo, ki bo uživalo zdravstveno zavarovanje. 2. Z izboljšanjem preventivne zdravstvene sldžbe, * izboljšanjem higiensko-tehnične zaščit^ pri delu in z rehabilitacijo in prekvalifikacijo invalidov je treba zmanjšati izostanke od dela zaradi bolezni in nesreč od 4i,58% v letu 1956 na 4'% v letu 1961. 7. Komunala in zidava stanovanj 1. V skladu z razvojem industrije, povečano zidavo stanovanj in porabo električnega toka v gospodinjstvu bo treba izpopolniti daljnovodno omrežje, omrežje z nizko napetostjo, kablovode ter graditi nove trafopostaje. Poraba električne energije v gospodinjstvu je dosegla že tak obseg, da bo treba vzporedno z zidavo stanovanj zgraditi tudi ustrezno število trafopostaj. Poleg novih gradenj pa moramo posvetiti še več pozornosti in dati za to zadostna sredstva tudi za vzdrževanje omrežja in naprav. Od 3000 gospodarstev, ki imajo pogoje za elektrifikacijo, jih bomo v obdobju 1957—1961 elektrificirali okoli 1000. Stroški za ta dela bi znašali okoli 100,000.000 din, vendar bi te stroške morali v glavnem nositi interesenti sami, ki naj bi se združili v režijske odbore ter s pomočjo občin in podjetja Elektro izvedli potrebna dela. Podjetje Elektro Celje bo investiralo v letih 1957 do 1961 za nove gradnje iz svojih skladov, ki jih ustvarja s prodajo električne energije, 700,000.000 din, investitorji pa bodo prispevali k temu 240,000.000 din, pri vzdrževanju pa računa podjetje Elektro s 305 milijoni din svojih sredstev. Tako bo za elektrifikacijo celjskega okraja vloženih v obdobju 1957—1961 skupno 1.345,000.000 din. 2. V obdobju 1957—1961 bo treba izvajati v stanovanjski graditvi sistematično organizirano zidavo, pocenitev gradbenih storitev, tipizacijo gradbenih elementov, približevanje ekonomskim najemninam in skrajno omejitev mehanskega pritoka v mesta in industrijska središča, predvsem pa takoj začeti graditi ceneje. Stanovanje »e sme stati v povprečju Več kakor 1,800.000 din (brez komunalnega prispevka). Uveljaviti se mora tudi načelo, da so za stanovanja delavcev in uslužbencev v celoti dolžna skrbeti njihova podjetja, zavodi oziroma ustanove. Vsi občinski ljudski odbori morajo izdati posebne predpise, ki bodo zagotovili pocenitev stanovanjske zidave, pravilno razdeljevanje sredstev stanovanjskega kreditnega sklada in nujno uvedbo komunalnega prispevka. Pri sestavi teh predpisov bodo morali občinski ljudski odbori upoštevati priporočilo, ki ga bo izdal okrajni ljudski odbor Celje. Računa se, da bo v petih letih na razpolago v stanovanjskih kreditnih skladih okoli 4,OOO.OiOO din, gospodarske organizacije bodo imele na razpolago 1.350.000. 000 din, druga razna sredstva in krediti vštevši posebne kredite rudnika Velenje, pa 2 milijardi 955,000.000 din. Zaradi varčevanja z zemljišči, predvsem pa zaradi dragih komunalnih naprav bo treba individualno zidavo usmeriti predvsem v vrstne hiše. Do nadaljnjega moramo graditi predvsem enosobna stanovanja, manj dvosobnih in minimalno število večjih stanovanj. S temi ukrepi bo do konca leta 1961 zgrajenih 4.305 stanovanj.' Vpoštete zneske od prilagoditve najemnin bo v obdobju 1957—1961 v celoti treba uporabiti za večja popravila stanovanjskih zgradb in ne bo mogoče teh sredstev uporabiti za nove zidave, medtem ko bi sredstva sklada za kreditiranje stanovanjske izgraditve po možnosti ne uporabljali za večja popravila, temveč le za nove zidave. 3. V obdobju 1957—1961 bo treba predvsem graditi Vodovode in kanalizacijo, vzporedno s tem pa v okviru možnosti, predvsem s samofinanciranjem druge komunalne naprave, upoštevajoč posebne potrebe in sredstva posameznih krajev. Te akcije se bodo morali lotiti predvsem občinski ljudski odbori, pa tudi interesenti sami bodo morali za te prepotrebne in življenjsko važne naprave prispevati znaten del sredstev. Precej del bo treba izvesti s samofinanciranjem, pri novih zidavah pa s komunalnim prispevkom. Za komunalne investicije je bilo iz sredstev OLO v letu 1957 in 1958 zagotovljenih 20.000.000 din, občine so prispevale iz proračunov 30,000.000 din, v letu 1958 pa bo za komunalne naprave v proračunu OiLO 20.000. 000 din, občin 30,000.000 din, v 1. 1960 OLO 28 milijonov din, občin 42,000.000 din, v letu 1961 OLO 32 milijonov din in občin 48,000.000 din. 1 Ce k tem sredstvom prištejemo še sredstva komunalnega prispevka v znesku 726,000.000 din ter sredstva samofinanciranja, znesek blizu 200,000.000 din, bomo imeli za graditev komunalnih naprav na razpolago skupno 1.176,000.000 din, ki bodo uporabljeni predvsem za graditev komunalnih naprav v Velenju in Celju, za vodovod v občini ?,alec, za vodovod v občini Rog. Slatini ter še v nekaterih krajih in za graditev komunalnih naprav. Za drugo komunalno delavnost, zlasti za rekonstrukcije in vzdrževanje računamo s proračunskimi sredstvi v višini 1.040,5 milijonov din. 4. V petletnem obdobju se bo bolj kot doslej začela graditev oziroma rekonstrukcija komunalnih obrti. V ta namen se računa z 280 milijoni dinarjev. V občinah se bo gradilo oziroma rekonstruiralo tole: Celje — mlekarna, pekama, klavnic® Mozirje — pekarna V Obsotelju — dve pekarni in mesnica Slov. Konjice— pekarha Šentjur — dve pekarni, mesnica Žalec — mesnica in pekarna Šmarje — mesnica Občinski perspektivni plani pa morajo določiti lokacijo tem objektom. 6. poglavje Blagovna izmenjava z inozemstvom 1. V bodočem obdobju mora biti izvoz v skladu s splošnimi smernicami, ki jih narekuje zvezni perspektivni družbeni plan. Posvetiti bo treba vso skrb temu, da se bo z izvozom dosegel ugodni devizni učinek. Po splošnem povečanju celotnega gospodarstva se računa, da se bo povečal izvoz tako industrijskih izdelkov kot kmetijskih pridelkov. 2. Računa se, du se bo izvoz industrijskih izdelkov povečal od 4.310 milijonov din v letu 1956 na 5.850 milijonov din do leta 1961 ali za 36% oziroma povprečno letno za 6,5 %. V okraju Celje bodo še nadalje ostali glavni izvozniki premogovniki ter podjetja barvne metalurgije. proizvodnje nekovinskih rud, kovinske, kemične, lesne in usnjarske industrije. Za podjetja lesne industrije je zlasti značilno, da bodo v prvi vrsti izvažala končne izdelke in bodo tako v celotnem izvozu industrijskih proizvodov zastopana z 31%. Sledi Cinkarna Celje s produkti cinka z 18 %. Na povečani izvoz bo vplival tudi izvoz lignita, votlega stekla in izdelkov podjetij kovinske in. usnjarske industrije, medtem ko bodo morala podjetja tekstilne industrije plasirati svoje blago v skladu z naraščanjem prebivalstva na domačem trgu. 3. Dalje se računa, da se 'bb v prihodnjih letih povečal izvoz kmetijskih pridelkov, predvsem zaradi povečanja hmeljišč, od 2.685 milijonov din v letu 1956 na 5.316 milijonov din v letu 1961 ali za 14,6'%, povprečno na leto. Od. kmetijskih pridelkov se bo razen hmelja povečal še izvoz sadja, jagodičja ter vina in jajc. 4. Računamo, da se bo v naslednjih letih znatno dvignil tranzitni promet in turizem, saj so s pravilno organizacijo gostinske mreže, s kulturno postrežbo, z Uspešnejšo propagando dane vse možnosti za povečanje inozemskega turizma. 5. ‘V letu 1961 se bo uvoz znižal za 14% nasproti letu 1956. Z znižanjem uvoza računamo v strojni opremi, reprodukcijskfjm materialu in deloma znižanjem uvoza kož iu pločevine. Za domačo novo proizvodnjo surovin za kemično industrijo (intermediati) bo moral uvoz le-teh odpasti. Tretji del 7. poglavje Industrija &) Razvoj v obdobju 1957—1961: V petletnem razdobju se v okraju Celje računa s povečanjem industrijske proizvodnje za 48% ali povprečno za 8%. To se bo godilo postopoma po izvršenih rekonstrukcijskih ter novih gradnjah. Gibanje proizvodnje po strokah bo takole; Stroke Reali- zacija 1936 j! •> ■9 I lili Proizv, elektr. energ. 1,160.454 4,928.810 425 tl® PjoiiT. in predel, premoga 3 769.567 6,800.3515 180 114 Crna metalurgija 9,578.056 12,180,159 127 115 Barvna metalurgija 7,000.794 10,172.417 145 116 Proizv. nekov. rud 695.118 926.767 133 117 Koviska industrija 6,988.645 10j252.714 145 120 Kemična industrija 959.964 2,279.256 237 121 Industr. gradb. mat. 355.340 545.431 153 122 Lesna industrija 3,212.2199 4,274.210 133 123 Papirna industrija 64.536 94.054 146 124 Tekstilua industrija 8,258.378 10,170.245' 123 125 Usnjarska industrija 5,280.347 7,150.114 135 127 Živilska industrija 622.119 953.369 153 128 Grafična industrija 624.500 1,024.389 164 Industrija skupaj: 48,550.119 71,752.285 148 Proizvodnja se bo povečala predvsem; 1. Z razširjenjem energetske in surovinske baze: instalirana moč TE Šoštanj se bo povečala za 65 Mw, proizvodnja lignita s* 1,300.000 ton, proizvodnja žveplene kisline, pridobljene iz odpadnih plinov, za 25.000 ton, proizvodnja opečnih izdelkov za 24,000.000 enot, proizvodnja surovih bentonitov za 17.000 ton ter proizvodnja surovin za suhe barve bo 3-krat večja; 2. z novimi proizvodi dn proizvodi, ki bodo prihranili doslej uvožene surovine. Proizvajali bomo: 5000 ton varovalnega sredstva dithana za kmetijstvo (nadomesti modro galico in se s to proizvodnjo prihrani letno 3400 ton bakra), 1200 ton nove proizvodnje slada, 400 ton intermediatov za organsko barvno industrijo, 570 ton za barvila, 155.000m* usnja z umetnim licem in 1500 ton umetnega usnja (pri zadnjih dveh proizvodih se bo prihranilo zaradi boljše izrabe surovih kož oziroma znižanja njihovega uvoza ca 50% količine, ki jo predelajo naše usnjarne); 3. z novimi proizvodi oziroma s proizvodnjo predvsem za izvoz in za njegovo pospeševanje. Proizvajali bomo: 1200 ton aktivnega bukovega oglja, 280 ton votlega stekla, 2800 m3 ‘umirja, 18.580 kom. pohištva in opreme, 80.000 m2 zgornjega usnja, 560 ton spodnjega usnja; , 4. s proizvodu jo za notranji trg, predvsem za široko poraibo. Za te namene bomo izdelali: za notranji trg: 900 ton kovinskih odpadkov, 22X100 koju. tipiziranega stavbenega pohištva (in končnih lesnih izdelkov), l,000.00i0 kom. matric, lO.OOO ton superfosfata, 1500 ton keramike, 4030 ton kovinskih artiklov (del teh je določen za izvoz, zlasti proizvodi podjetij Alpos, Tovarne emajlirane posode, Tovarne tehtnic), 3940 m3 lesene luščene embalaže in zabojev (deloma izvoz), 2,000.000 kvadratnih metrov jutine tkanine; s proizvodnjo predmetov za široko porabo. Izdelali bomo: 150.000 m2 volnenih tkanin, ^78.000m* bombažnih tkanin (kvalitetni asortimenti za izvoz), 92 ton nogavic (kvalitetni asortimenti za izvoz), 370.000 m2 konfekcije perila, IS.OOOm* drugega usnja, 3.000 mlev-skih izdelkov, 15.000 hi piva. Razen povećanoga obsega proizvodnje bo zanjo predvsem značilna ekonomska izraba domačih in uvo-ž.enih surovin (usnje), boljša kvaliteta in asortimenti pri predmetih za široko porabo ter zvilšanje izvoza artiklov iz domačih surovin (les): Poleg količinskega povečanja proizvodnje pa bomo v tem petletnem razdobju iskali možnosti za nadaljnje pridobivanje surovin: raziskali bomo ležišča rjavega premoga (okoliš Zreče, severno od Zabnkovi-ce ter vzhodno od Savinje), železne rude (raziskujejo se v Železnem pri Galiciji in so prvi rezultati zadovoljivi), surovin za suhe barve. Proučila se bo možnost polkoksiranja lignita v Velenju in predelava bentonitov v končne predmete za izvoz, predelava lesnih odpadkov pri velikih lesnoindustrijskih podjetjih ter nekovinske rudnine za gradbeni material. Da se bo dosegel navedeni povečani obseg proizvodnje, je treba: 1. zvišati delovno silo v petletnem razdobju *a 18,2%, 2. vložiti v industrijo t8.3b? milijonov din, 3. dvigniti izrabo kapacitet, 4. dvigniti obratna sredstva za 23%. Pri dvigu delovne sile povprečno letno za 3,5%, predvsem v strokah in podjetjih, kjer se znatno dvigne obseg proizvodnje (Velenje, steklarna, Rogaška Slatina, opekarna in Cinkarna), računamo, da bo doseženo s prekvalifikacijo in po poprejšnjem izobraževanju ugodnejše razmerje v prid visoko kvalificiranemu staležu delavcev, ki bo v letu 1961 nasproti letu 1936 takole: a "S •a •a 3> O. > 00 «2 v °/o v •/• v 1956 100 14 29 1961 100 12 24 1 £ v »/. 49 52 fi y9. 8 12 V industrijo bodo vložena v 5 letnem razdobju naslednja investicijska sredstva (v milijonoh din): za dovršitev objektov 1.294 za rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje 8,117 za nove gradbe 8.856 Skupaj 18.267 Skupna vložena sredstva 18.267.OOO.OOO din v petih letih so ena bistvenih materialnih podlag za izvedbo planiranih nalog. Predvsem bodo ta vložena sredstva povzročila povišanje energetske proizvodnje (elektrarna Šoštanj in rudnik lignitu Velenje), zvišanje proizvodnje izvoznih predmetov (steklarna v Rogaški Slatini ter podjetja lesne industrije), dvig proizvod-i J j reprodukcijskega in gradbenega materiala, kovinska, tekstilna, usnjarska in živilska industrija bodo pa preusmerile svojo proizvodnjo v izdelke za široko porabo, tako da se bo znižal uvoz, da pa bo na domačem trgu vseeno več sortimentov in kvalitetnega blaga. Z visokim vlaganjem predvsem v rekonstrukcijo naše industrije (oprema zajema ca 70% od vlaganj v rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje) bomo odpravili zastarelost in ozka grla v proizvodnem procesu, da bo dosežena izraba kapacitet v letu 1961 ca. 92% nasproti 72 % v letu 1956. Z vloženimi sredstvi sc bo dvignila vrednost osnovnih sredstev za 33%. Vrednost amortizacijskih sredstev podjetij pa se bo v istem razdobju dvignila za 69 %. Ta sredstva predstavljajo osnovo investicijskih vlaganj predvsem pri rekonstrukcijah in investicijskem vzdrževanju. Sorazmerno z rastočo proizvodnjo se bodo povečala tudi obratna sredstva, in sicer za 23 % pri povprečnem koeficientu obračanja 3,5'IVv letu 1961 oziroma pri 15% porastu nasproti letu 1956. Pri realizaciji nakazanih planskih nalog in ob izvajanju načel in smernic bo vrednost skupne proizvodnje na enega zaposlenega v petletnem razdobju 1957—1961' zrasla za 26 %. Sorazmerno z doseženimi proizvodnimi uspehi se bo doseglo znižanje proizvodnih stroškov ca. 6 % v letu 1961 nasproti letu 1956 (na podlagi cen in gospodarskih instrumentov iz 1. 1956). Da bi dosegli gornjo skupno proizvodnjo in da bi presegli posiavljene planske obveznosti, pn je nujno, da se izrabijo notranje materialne rezerve in morebitne 'še nepopolnoma izrabljene kapacitete. Predvsem je treba lesno maso uporabiti kar naj-ekonomičneje, in to po vrstah lesa in za. končno predelavo, ker je treba forsirali izdelke za izvoz. V kovinski stroki bo treba izkoristiti proste kapacitete ter uvajati izdelke zu široko porabo, ki sc doslej po nepotrebnem uvažajo. Uporaba lokalnih surovin za gradbeni material se bo povečala glede na možnost izdelovanja opečnih izdelkov iz odpadlega pepela termoelektrarne Šoštanj in na povečanje kapacitet treh opekarn v celjskem bazenu, ki razpolagajo z zadostnimi rezervami prvorazredne gline. Razširiti je treba pridelovanje bentonitov in jih začeti predelovati. S tem perspektivnim planom se računa, da bo treba usmeriti kemično industrijo predvsem v sodelovanje z istovrstnimi podjetji našega področja. To sodelovanje je potrebno, saj naši kemični industriji primanjkuje surovin. Zato računamo s tesnejšo povezavo naših istovrstnih kemičnih obratov oziroma s tesnim sodelovanjem med podjetji kemične industrije. Nadalje bo treba odpraviti sedanje neskladnosti v lesni industriji, kjer imamo glede na lokalno surovinsko zaledje prevelike žagarske kapacitete in ne-nravnano proizvodnjo med lesnimi obrati. Nujno je, cfa se v tej stroki industrije reonganizira proizvodnja in rajonizira surovinska baza. Zaradi pomanjkanja hlodovine in razdrobljenosti produkcije bo mogoče doseči racionalno razdelitev hlodovine, končno proizvodnjo poceniti, zagotoviti tržišče, doseči boljši asortiment ob povečani storilnosti le, če se podjetja združijo v večje lesnoindustrijske obrate: , a) LIN Nazarje, ki bo v sodelovanju s Smreko iv Gornjem gradu in z mizarstvom Ljubno (ukine se obratovanje pri Kemični industriji Mozirje), b) LIP Slov. Konjice, c) tovarna lesne galanterije Rimske Toplice, č) LIP Savinja Celje, h kateremu se pridružijo ali pristopijo v sodelovanje tovarna pohištva Polzela, Lesna industrija Šempeter, LIK Šoštanj, tovarna ovojnega papirja Višnja vas, tovarna pohištva v Celju in lesno podjetje Lava Celje ter SGP Beton, žaga Go-milsko, d) LIP Šentjur, s katerim se združi ali stopi v sodelovanje LIP Mestinje. Z združitvijo razdrobljene lesne industrije v večja podjetja bomo odpravili zastarele in odvečne žage, razen tega pa še vpeljali smotrno oskrbovanje s surovinami vseh obratov, ki bodo v sklopu večjih industrijskih podjetij. Da se zagotovijo zadostne zaloge premoga za rudnik rjavega premoga Zabukovica, se bo raziskal predel severno od znanih premogovnih ležišč, to je proti Savinji oziroma celo severno od Savinje. Proučiti in izpeljati bo treba ločeno separiranje zabukovškega in iibojskega premoga zaradi povolj-nejših uspehov pri prodaji. b) Izvoz — uvoz: Izvoz: „ Kljub 6,3 % letnemu povprečnemu dvigu izvoza bo leta 1%1 znašal celotni izvoz le 9,5 *1- doseženega bruto produkta. Zaradi tega si je treba prizadevati, da bomo s proizvodnjo končnih izdelkov še dvignili izvoz. Zadnje spremembe v izvozni politiki tekstilnih izdelkov so zavrle najmočnejšega izvoznika tekstilno tovarno Prebold. Zato bo treba prenesti glavno težišče izvoza na lesno industrijo, ki bo imela predvsem v končnih izdelkih vedno več možnosti (galanterija, furnir, aktivno oglje). Uvoz Uvbz je v letu 1957 znašal 3.960 milijonov din. Pri uvozu je odpadlo na opremo 30% in ca 70% na uvoz reprodukcijskega materiala. Uvoza opreme v petletnem obdoju ne bo mogoče zmanjšati, ker izvaja termoelektrarna Šoštanj na novo gradi, ki zahteva visoke postavke za uvoženo opremo. Pač pa se bo uvažala oprema v enaki višini, kot je bila realizirana v letu 1907. Računamo, da bo v petletnem obdobju uvožena oprema dosegla vrednost 6.730 milijonov din ali letno 1,350 milijonov. Pri tem je upoštevana nova graditev termoelektrarne Šoštanj. Znižanje uvoza bo doseženo pri reprodukcijskem materialu (surovine za kemično industrijo, surovine za keramično, kovinsko ter usnjarsko industrijo, če bomo dosegli večji efekt pri pridelavi surovin glede na postavitev novih kapacitet za proizvodnjo umetnega usnja in predelavo usnja z umetnim licem). Uvoz reprodukcijskega materiala bo še nadalje potreben za tekstilno in usnjarsko industrijo, Vsaka bo udeležena v celotnem uvozu s ca. 28%, nato bo sledila kovinska industrija (15%), Cinkarna (13%) ter kemična industrija. Morali bomo predvsem znižati uvoz strojne opreme, ki se bo morala zato nabavljati iz domače proizvodnje. Za to bo treba premostiti začetne težave in se znebiti predsodkov do domačih izdelkov, ki se jih danes podjetja še zelo hranijo. c) Smer industrijskega razvoja — po posameznih strokah Za izvršitev .planiranega obsega proizvodnje je treba v planskem razdobju usmeriti delo predvsem: 1. na čim popolnejšo izrabo kapacitet in interno ureditev proizvodnih procesov, da bo proizvodnja izvršena po najekonomičnejših pogojih ter najustreznejših sodobnih tehnoloških procesih, 2. na zamenjavo in obnovo nujno potrebne strojne opreme (odprava ozkih grl v proizvodnem procesu), vendar bo treba pri tem upoštevati, da se naj rekonstrukcije in obnove opravljajo po nujnosti in prioriteti, tako da bo dosežen najboljši gospodarski efekt. Nekatere obnove in rekonstrukcije pa bodo morale biti izvršene šele po letu 1961, 3. na varovanje sodobne opreme, mehanizacije in avtomatizacije, da se doseže čimvečja učinkovitost v proizvodnji, 4. na uvajanje sodobnih delovnih metod in pravilno razmestitev delovne sile, da se dvignejo proizvodni učinki, 5. na smotrno uporabo energije in osnovnih surovin. Predvsem, je treba delati za nadomestitev deficitarnega materiala ter uporabljati lokalne surovine in s tem prispevati k izboljšanju plačilne bilance, 6. na usmerjanje proizvodnje v visoko vredne končne izdelke (lesna industrija za izvoz) in na povečanje proizvodnje izdelkov za osebno porabo, ker je predvsem treba skrbeti za razširitev sortnnentov in za izboljšanje kvalitete. Uvajati bo treba proizvodnjo predmetov, ki se še vedno izdelujejo na obrtniški način, vendar bi se lahko serijsko ali tipsko izdelovali, n. pr. — obrtni izdelki za gradbeništvo, 7. na vzgojo delovnih kadrov, ker si bomo morali prizadevati, da dobimo več višjega, visoko kvalificiranega delavstva, 8. na sodelovanje s strokovnimi organizacijami in uporabo izsledkov v strokovnih inštitutih, 9..na proučevanje notranjega in zunanjega tržišča, tako da se bo lahko pravilno usmerjala proizvodnja posameznih izdelkov po trenutnih potrebah na trgu, 10. na razširjenje sodelovanja med podjetji, da bomo dosegli čim boljši gospodarski efekt in enoten nastop na domačem, predvsem pa na tujem tržišču. Sodelujejo naj podjeija tudi pri uvažanju enake opreme ali reprodukcijskega materiata, tako da uporabljajo medsebojne izkušnje in skupno nabavljajo. 8. poglavje Kmetijstvo 1. Za uspešen razvoj kmetijske proizvodnje je predvsem treba izvršiti tele naloge: a) povečati proizvodnost na enoto površine in na enega zaposlenega. b) večino kmetijske proizvodnje preusmeriti v proizvodnjo za tržišče, c) spremeniti družbene odnose na vasi z večjim delovanjem zadružnih organizacij v kmetijski proizvodnji, Č) preobraziti družbena kmetijska gospodarstva v moderne proizvodne obrate. Glede na smernice v resoluciji o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva ter glede na zvezni in republiški perspektivni plan o gospodarskem razvoju bo treba v tem obdobju pričeti uvajati specializirano proizvodnjo v zasebnem sektorju in popolnoma preiti na takšno proizvodnjo na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. Ta namen je treba doseči: — z rajonizacijo kmetijske proizvodnje, ki glede na klimatske in talne razmere določa čim bolj smotrno izrabo kmetijskih zemljišč in deli področje okraja v 6 proizvodnih okolišev (rajonov): 1. alpski — živinorejski, 2. pohorski — živinorejski, 5. predalpski — živinorejski, 4. savinjski — hmeljarski, 5. ko« jiško-šentju rski — sadjarski in 6. obsotelski — sadjairsko-vinogradniški okoliš; — z načrtnim vlaganjem družbenih proizvodnih in investicijskih sredstev v zasebnem sektorja kmetijstva, ki jih bodo porabile kmetijske zadruge za večji obseg sodelovanja z zadružniki in v socialistična kmetijska gospodarstva za svojo utrditev. Pri vsem tem pa mora tudi v tem obdobju potekati razvoj kmetijstva po načelu, da sta tehnična in socialistična preobrazba kmetijstva enoten in neločljiv proces. 2. Po teh smernicah se bo povečala bruto proizvodnja po vrednosti in po posameznih kmetijskih proizvajalnih panogah: (cen« leta W56) (▼ milijonih dim) 1956 1961 1961:1956 Poljedelstvo 4760 8.119 1706 Sadjarstvo 154 542 235,2 Vinogradništvo 166 263 158,4 Živinoreja 2.668 4.127 154,7 Domača predelava 240 485 201,3 Postranske panoge 72f5 1.250 172,9 Skupaj 8.60il 14584 1673 Povprečno bi se letna proizvodnja povečala za 10,9 odstotkov. 3. Poljedelska proizvodnja se bo v letu 1961 v primerjavi z letom 1956 povečala verjetno za 70,6%. Poljedelska proizvodnja se bo povečala zaradi povečanja njivskih površin za 7,6%, ker se bo zmanjšal travnati svet, ker se bodo z melioracijami pridobile površine, se zmanjšale površine pod žiti in povečale pod hmeljem, lanom in krmilnimi rastlinami in ker se bodo uvedli agrotehnični ukrepi na socialističnih kmetijskih gospodarstvih ter kmetijskih zadrugah v sodelovanju z zasebnimi proizvajalci. Pri najpomembnejših poljščinah in na travnikih računamo s temile povprečnimi hektarskimi pridelki (v q): 1956 1961 Indeks povečanja pšenica 133 28 202,9 ječmen 12,4 24 193,5 koruza 17,3 29,4 169,9 hmelj 11,4 13,5 118,4 lan 12,4 30 241,9 krompir 102,7 161,3 137,1 de tel j no seno 46,4 60 129,3 travniško seno 28,1 43 161,1 Za ustvaritev planirane proizvodnje bo treba predvsem: — uveljaviti rajonirano proizvodnjo posebno tistih pridelkov, ki imajo blagovni pomen, — organizirati načrtno razmnoževanje najboljšega semena v takem obsegu, da ga bo dovolj za redno izmenjavo. Pri tem upoštevati pri pšenici predvsem dobro rodne italijanske sorte, pri koruzi hibridno seme in pri krompirju bolj zgodnje jedilnć sorte, — z umetnimi gnojili in najboljšim semenom oskrbovati v prvi vrsti socialistična kmetijska gospodarstva in zadružnike, ki bodo v proizvodnji sodelovali s kmetijsko zadrugo. Poraba umetnih gnojil naj znaša v letu 1961 vsaj 520 kg na ha obdelovalne zemlje, — povečati površino hmeljišč vsaj za 1.400 ha, in to tudi izven ožjega hmeljarskega področja ter postaviti žične opore za hmelj na 1.220 ha, — v letu 1961 posejati z jarim predilnim lanom vsaj 800 ha, — za izboljšanje krmske osnove je treba povečati pridelovanje krmnih rastlin, bogatih z beljakovinami, in silaižne koruze ter krmnega ohrovta, — na travnikih polno gnojiti, uvajati bolj zgodnjo košnjo in sodobnejše sušenje oziroma konservi-ranje, organizirati čimveč čredinskih pašnikov in urediti planinske pašnike, — socialistična kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge je za kompleksno strojno obdelavo treba opremiti z ustrezno mehanizacijo, med drugim s 660 različnimi traktorji z vsaj približno 6 priključnimi stroji v 1. 1961. To bo omogočilo obdelovanje zemlje po sodobnejših agrotehničnih načelih in vplivalo na spremembo v proizvajalnih odnosih. 4. V sadjarstvu je treba zaradi različnih naravnih razmer predvsem upoštevati rajonizacijo proizvodnje. Pri tem je treba sodobno obnovo sadovnjakov osredotočiti v socialističnem sektorju in v okvim novih zadružnih sadjarskih skupnosti na čimbolj strnjenih zemljiških kompleksih. Siriti je treba zlasti tista sadna plemena, ki dajejo glede na tržne in naravne razmere najboljše uspehe. Vrednost sadjarske proizvodnje se bo povečala za 38 % v letu 1961 glede na štiriletno predplansko razdobje. Ta povečana vrednost bo dosežena zaradi: — organizirane in kontrolirane proizvodnje sadnih sadik. — obnove 1968 ha novih sadovnjakov, pri tem računamo z velikim deležem jagodičevja in drugih plemenitih sadnih vrst. — asanacije starih sadovnjakov s posekom izčrpanih dreves, pomlajevanjem in precepljanjem, ki mora biti končano do konca leta 1959, — urejanja, gnojenje in načrtnega zatiranja bolezni in škodljivcev. V vinogradništvu bo treba zmanjšati površine vinogradov za približno tretjino, in to na račun klimatsko in terensko neugodnih leg in direktno rodečih nasadov. Nova obnova mora biti smotrna, prilagojena sodobnemu načinu proizvodnje in mora strogo upoštevati rajonizacijo vinogradniške proizvodnje. V petletnem obdobju računamo z obnovo 445 ha vinogradov. Proizvodnja bo usmerjena na kvalitetno namizno tipsko vino, zakar bo treba zgraditi ustrezne vinske kleti. Po vseh teh ukrepih v vinogradništvu pa se bo bistveno povečala proizvodnja šele po letu 19t>l. 5. Živinorejska proizvodnja se bo v letu 1961, kakor kaže, povečala za 54,7% v primerjavi z letom 1956. Prirastek živine in živinorejskih proizvodov bo v planiranem obdobju takle: govedo (ton) 20.795 28.129 prašiči (ton) 2.875 6.172 perutnina (ton) 267 820 mleko (milijonov litrov) 46 70,6 jajca (v mili j. kosov) 18 24,8 Tako proizvodnjo bo mogoče ustvariti: — le z majhnim povečanjem števila živine v zasebnem sektorju in z visokim povečanjem v socialističnih kmetijskih gospodarstvih, — z izboljšanjem krmne osnove, predvsem s pridelovanjem beljakovinske krme, — s specializirano vzrejo živine, upoštevaje pri tem rajonizacijo te proizvodnje, • — z upoštevanjem vseh agrotehničnih ukrepov, predvsem povečanega umetnega osemenjevanja in smotrnim preprečevanjem in zatiranjem vseh živalskih bolezni in zajedavcev, — s pogodbenim pitanjem mladih goved in mesnatih prašičev, — organizacijo rejskih in ra z m nože val n i h središč ter prodajo vzrejnega naraščaja, — večjim uvozom najkvalitetnejših, visoko proizvodnih živali, — z zgraditvijo predelovalnih obratov, posebno mlekarn. Pri tem je treba izkoristiti vse možne oblike delovanja z uvajanjem čredimskih pašnikov na SLP zemljiščih (planinski pašniki) in pri zasebnih, s kooperacijsko nabavo plemenske živine, prav posebno pa je treba razširiti sodelovanje za povečanje pridelka na traviščih, izraženega v prirastku goveda. 6. Z regulacijo voda in melioracijami bodo zavarovane, izboljšane in pridobljene nove pov.ršide kmetijskih zemljišč. S pomočjo treh vodnih skupnosti, ki naj delujejo v okraju, bo mogoče regulirati v planiranem obdobju 20 km voda in 1.500 ha zemljišč ob teh vodah. Najmočnejše pa je treba pospeševati male melioracije s sodelovanjem kmetijskih zadrug. 7. Socialistična kmetijska gospodarstva bodo morala imeti važno vlogo v razširjanju socialističnih družbenih odnosov in razvijanju socialističnega sodelovanja. Dosledno morajo uvajati specializirano proizvodnjo v glavni stroki živinoreje. V govedoreji je 7.554 5.29'7 555 24 j6 6,8 treba povečati število glav za 2,5-krat in zgraditi potrebne kapacitete, izvesti popolno mehanizacijo vseh del in uvesti sodobno organizacijo dela z nagrajevanjem po končnem proizvodu. Vsa posestva morajo izvesti arondacijo kmetijskih površin in nato izdelati dolgoročne ureditvene načrte. 8. Kmetijske zadruge morajo postati močan činitelj v razbijanju moderne kmetijske proizvodnje. Zato se morajo organizacijsko in materialno okrepiti ter so oskrbeti s številnejšimi sodobnimi proizvajalnimi sredstvi. Posebno zadruge hmeljskega področja naj uvajajo kompleksno mehanizacijo svojega kmetijskega področja s primernimi organizacijskimi oblikami. Z večjimi sredstvi, z boljšim strokovnim znanjem svojega kmetijskega in ekonomskega kadra in z raznimi oblikami sodelovanja bodo zadruge lahko mobilizirale tudi znatna sredstva kmečkih gospodarstev. V okviru drugih zadružnih delavnosti pa bo odkupovanje in tudi predelava kmetijskih pridelkov glavni vir zadružne akumulacije. • Krepitev zadružne lastnine mora biti načrtna. Zato jo potrebno, da vsaka zadruga izdela svoj perspektivni program za planiramo obdobje, na tej podlagi pa vsakoletni akcijski program, ki pa mora biti tudi v skladu s programom občinskega in okrajnega kmetijskega razvoja. Kmetijske zadruge morajo tudi sikrbeti, da bodo bolje obdelana vsa tista zemljišča, ki jih zasebni lastniki premalo izkoriščajo. 9. Vzgoji kadrov za kmetijstvo je treba posvetiti vso skrb. Usposobiti je treba okrog 500 kvalificiranih delavcev, 550 traktoristov in pridobiti 100 ekonomistov. Za sadjarske skupnosti je treba v praktičnem delu vzgojiti kvalificirane sadjarje — praktike. Z načrtnim štipendiranjem srednjega in višjega strokovnega kadra je treba zagotoviti število strokovnjakov za kmetijske zadruge, kmetijska gospodarstva in druge službe v kmetijstvu. 10. Investicije, ki se bodo v petletnem obdobju investirale v kmetijstvo, so po namenih in virih tele: (v milijonih din) Namen Lastna namenska sredstva Krediti Skupaj Gradnje 3.498 1.684 4.128 Oprema 645 1.505 2.150 Živina 495 577 1.070 Nasadi 1.507 926 2.255 Skupaj: 4.945 4.692 9.655 Od skupnega zneska za gradnje odpade na graditev hmeljskih sušilnic 1.166 milijonov din. V znesku za opremo je obsežena celotna mehanizacija in druga oprema, največ seveda traktorji s priključki. Od zneska za nasade odpade na obnovo hmeljišč 1.584 milijonov din. V razpredelnici pa niso zajete investicije za regulacije, ki bodo znašale 1.525 milijonov din, in za melioracije v znesku 525 milijonov din. Na planirana kreditna sredstva računamo iz zveznega, republiškega in okrajnega investicijskega sklada, iz občinskih skladov za pospeševanje gospodarstva na vasi ter kreditnih zadružnih sredstev. • 9. poglavje Gozdarstvo 1. Etat t razdobju 1997—19Kiil Etat v razdobju 1957—1961 kaže razpredelnica: Sektor V«rta drerja Etat povpr. 1957 od 1958 1957 do 1961 1959 1960 1961 Indeks seč. / pr. Porv. 1957 1961 •h 1957 1961 / skupaj 343,6 ' 347,6 “345,6 343,6 341,6 339,6 101 102 100 98 Skupaj iglav. 199,2 201,2 200,2 1992 1982 1962 ,95 96 94 98 listav. 144,4 146,4 145,4 144,4 143,4 143,4 110 IM 109 98 skupaj 97,6 97,6 97,6 974 97,6 97,6 107 107 107 100 SLP iglav. 54,2 542 542 542 54,2 542 94 94 94 100 listav. 43,4 43,4 43,4 43,4 43,4 43,4 130 130 130 100 skupaj 95,0 95,0 95,0 95,0 95,0 95,0 108 107 107 100 GG iglav. 52,0 52,0 52,0 52,0 52,0 52,0 94 94 94 100 listav. 43,0 43,0 43,0 43,0 43,0 43,0 131 131 131 100 skupaj 2,6 2,6 2,6 2,6 2j6 2,6 87 87 87 100 SLP iglav. 22 22 22 2,2 2,2 22 88 88 88 100 listav. 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 80 80 80 100 skupaj 246,0 250,0 248,0 246,0 244-,0 242,0 99 101 97 97 iglav. 145,0 147,0 146,0 145,0 144,0 142,0 % 98 94 97 listav. 101,0 103,0 102,0 101,0 1004 100,0 103 105 102 97 Znižanje sečnje so bo nanašalo pa znižanje podeželske porabe lesa, ne pa tudi na znižanje proizvodnje. II. II. Perspektivni program za obdobje 1957—1961 a) prilagoditi sečnjo porabi lesa in proizvodni zmogljivosti gozdov; b) v tekočem obdobju naj ostane blagovna proizvodnja enaka, kot je bila v letu 1957, ker v okraju primanjkuje lesa za gospodarstvo, zniža naj se podeželska poraba za kar so v okraju realni pogoji (povečanje proizvodnje v rudniku Velenje, hitra elektrifikacija podeželja); c) dvigniti raven izrabe gozdov, da bo čim bolj ekonomično in racionalno. Predvsem je treba povečati delež bukove tehnike; računamo s povečanjem bukove hlodovine za žage od sedanjih 19 % na 30 %; č) uvajati sodobne metode v gojitvi gozdov (intenzivna redčenja, postopna opuščanja klasične oplodne sečnje v enodobnih gozdovih, uvajanje postopne skupinske oplodne sečnje, pospeševanje prebiralnih sečenj dtd); d) povečati primarno gozdno proizvodnjo s sodobnimi metodami v gojitvi gozdov, s sajenjem iglavcev v listnate gozdove, z uvajanjem hitro rastočih drevesnih vrst in z melioracijo grm.ižč in noviu v alpskih krajih; e) dvigniti strokovno raven gospodarskega kadra, da bo usposobljen za izvrševanje postavljenih nalog; f) okrepiti javno gospodarsko službo pri občinskih LO in operativno gozdarsko službo pri KZ in gozdarskih poslovnih zvezah; g) z gozdno gospodarskega stališča je treba proučiti vprašanje gozdnih gospodarstev in gozdarskih poslovnih zvez v kraju glede na število in obseg. III. Značilnosti etata: a) približno razmerje etata med blagovno proizvodnjo in podeželsko porabo naj bo: a) blagovna proizvodnja : podeželska poraba 56% 44% ali 138.000 bruto m3 : 108.000 bruto m* b) sečnja se bo v petletnem gospodarskem obdobju gibala takole: Prirastek Sečnja % sečnje od bruto m1 prirastka 1957 1961 1957 1961 Skupaj 339.700 347.600 339.600 102 100 61% iglavci 208.500 201.200 196200 96 94 39% listavci 131.200 146.400 143.400 111 109 Gozdna gosp. 88.200 95.000 95.000 107 107 63% iglavci 55.400 52.000 52.000 94 94 37% listavci Zasebni 32.800 43.000 43.000 131 131 in drugi SLP g. 248.600 252.600 '244.000 101 97 57% iglavci 147.200 149.200 144.200 98 94 43% listavci 101.400 103.400 100.400 195 102 c) sečuja lesa za blagovno proizvodnjo bo dala lesni industriji v obdobju 1937 — 1961 na razpolago letno tele količine hlodovine za žage: 1. SLP — GG GG Brežice 1.610 70 1.100 6.560 25 1.640 GG Celje 17.220 50 8.600 20.040 50 6.000 GG Nazarje 26.370 59 15.700 10.800 20 2.160 Skupaj 2. Zasebni sektor 43.200 56 25.400 37.400 26 9.800 GLPZ Celje 39.500 45 17.800 26.500 27 7.150 GKPZ Mozirje 53.500 49 26.150 1.500 50 450 Skupaj 93.000 47 43.950 28.000 27 7.600 3. Skupaj 1 + 2 138.200 51' 69.350 65.400 26,6. 17.400 IV. Perspektivni plan za gojitev gozdov v obdobju 1957—1961 V bodočem obdobju je treba pri gojitvi gozdov upoštevati tele ukrepe: a) primerno dvigniti gozdno proizvodnjo, to je gozdni sklad in prirastek, b) privesti pori gozdno kulturo vse gole površine in tiste površine, na katerih je najsinotrnejša gojitev gozdov, c) izboljšati preveč izrabljene in degradirane gozdove. č) meliorirati grmišča, zlasti novine v alpskih, in predalpskih krajih, d) uvajati sodobne, strokovne in ekonomične gojitvene tehnične ukrepe z obvladovanjem inaravnih osnov. 1. Obnova, melioracija in nega gozdov Primarno gozdno proizvodnjo nameravamo zvišati s sajenjem iglavcev in plemenitih listavcev v bukove gozdove, če teinu ustrezajo ekološki činiteljii. Predvsem pa nameravamo dvigniti primarno gozdno proizvodnjo s sodobnimi gojitvenimi metodami. V ta namen je treba izboljšati odkazovanje. Izboljšati je treba proizvodno zmogljivost preveč izrabljenih in degradiranih gozdov, zlasti grmišč (no-vin) v alpskih krajih z mcliorativnimi ukrepi (pod-setvijo in podsaditvijo). Posebno je treba izboljšati stanje gozdov v plinskem območju Celja in okolice. Dalje bo treba določati rastišča, primerna za vzgojo topolov, in ustanoviti poskusne nasade. 2. Varstvo gozdov Varstvo gozdov je močno povezano s pravilnim gojenjem gozdov. Vsi ukrepi za varstvo gozdov naj bi bili predvsem preventivni. Treba bo vzgajati zdrave, mešane gozdove na ustreznih rastiščih, se dosledno držati sečnega reda in pravočasno odstranjevati vsa poškodovana drevesa, da ne bi postala leglo za razvoj raznih škodljivcev in izvor morebitnih bodočih uim. 3. Urejanje gozdov Do 1. I. 1957 je bilo urejenih ca. 75% gozdov SLP. s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva. Neurejeni so ostali tudi gozdovi SLP, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva in pa 'občinski gozdovi. V zasebnem sektorju je bil izdelan ureditveni načrt Je za 2.500 ha gozdov ali 3% od celotne površine zasebnih gozdov. V petletnem gospodarskem obdobju bo treba urediti in izdelati gospodarske načrte za vse SLP gozdove v okraju. Ravno tako je treba izdelati ureditvene načrte za tiste gozdove SLP, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva, in za občinske gozdove. Dalje bo treba urediti ca. 54% zasebnih gozdov ali 42.500 ha. V prvi vrsti je treba urediti gozdue predele z zadovoljivim skladom in prirastkom (Zg. Savinjska dolina, Pohorje). 4. Znanstvena raziskovanja Pri znanstvenih raziskovanjih v gozdarstvu nameravamo dovršiti tale znanstvenu in raziskovalna dela, naročena že v obdobju 1954—1956: a) raziskovanje topolovih rastišč v okraju Celje, b) dovršitev elaborata v melioraciji smrekovih monokultur na Pohorju, c) dovršitev karte gozdnih rastišč za gosp. enote Pišece (GG Brežice). 5. Fizični obseg gojitve gozdov Spodnja tabela prikazuje fizični obseg gojitve gozdov za leto 1956 ter povprečni letni obseg gojitvenih del za obdobje 1937—1961: Letno povprečje 1956 1957—1^61 la a) Obnova gozdov (pogozdovanja, setve, podsaditve) ha 479 402 84 b) Melioracija gozdov ha 31 168 540 c) Melioracija grmišč ha — 102 — č) Nega gozdov (žetve, čiščenje, rahljanje) ha 1.781 2.945 166 d) Urejanje gozdov ha 3.600 10.000 277 e) Varstvo gozdov v din 261.000 1,808.000 too 6. StroSki za reprodukcijo gozdov za obdobje 1957—1961 Za izvršitev povprečnega letnega planiranega obsega reprodukcije gozdov bo treba zagotoviti pov.preč-ni letni znesek: a) za gozdove SLP — GG 66,000.000din b) za druge gozdove SLP in zasebne gozdove 146,060.000 din Skupaj 212.000.000 din Za obdobje 1957—1961 bo torej treba zagotoviti za reprodukcijo gozdov 2.200din na ha za sektor SLP in 1850din za ha'za zasebni sektor, povprečno za oba sektorja 1.930din na ha. Od zagotovljenih sredstev za reprodukcijo zasebnih gozdov bo treba usmeriti 50% za obnovo, nego. urejanje in varstvo gozdov ter za odkazovanje, 50% pa za vzdrževanje gozdnih komunikacij. Da se zagotovi racionalna poraba sredstev za vzdrževanje gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih, naj izdela jo gozdarske poslovne zveze s sodelovanjem občinskih ljudskih odborov in po navodilih okrajne uprave za gozdarstvo in pod njenim nadzorstvom kataster gozdnih komunikacij v zasebnih go- zetovih, ki se bodo vzdrževale iz sredstev za reprodukcijo zasebnih gozdov. V. Perspektivni plan investicij 1. Plan graditev gozdnih cest 1957— 1961 v obeh sektorjih: Za zgraditev gozdnih cest bo treba zagotoviti iz okrajnega gozdnega »klada tale sredstva: (v milijonih din) zasebni sektor 234 din ali povprečno letno 46,8din SLP sektor 194 din ali povprečno letno 39,4 din inv. programi 13 din ali povprečno letno 2,6 din Skupaj 444 din ali 'povprečno letno 88,8 din Sredstva okrajnega gozdnega »klada »o enotna družbena sredstva, ki naj se investirajo v tiste objekte gozdarstva, pri katerih bo dosežen naj večji gospodarski uspeh. V obdobju 1957—1961 naj se izdelajo investicijski programi za zgraditev gozdnih komunikacij za vse večje neodprte gozdne komplekse obeh sektorjev. S smotrno razporeditvijo gradenj za gozdne gospodarske organizacije, z izboljšanjem gradbene opreme in s poenostavitvijo gradbenih elementov je treba znižati gradbene stroške. 2. Gradbeni plan za gozdne stavbe v obdobju 1957 —1961. Za zgraditev logarnic in upravnih stavb bo treba zagotoviti iz okrajnega gozdnega sklada tale sredstva: (v milijonih din) SIP sektor 27,3 din ald povprečno letno 5,4 din zasebni sektor 68,0 din ali povprečno letno 13,7 din Skupaj 95,3 din ali povprečno letno 19,1 din- 3. Oprema za leta 1957—1961 Za nabavo opreme, potrebne pri graditvi gozdnih cest bo treba zagotoviti Iz okrajnega gozdnega sklada 28 milijonov din ald povprečno letno 5,6 milijonov din. 4. Investicije v gozdarstvu v obdobju 1957—1961 Zap. št. Investicije •/. Stroški y mili j. din i. Gozdne ceste v obeh sektorjih 76,6 444,0 2. Gozdarske stavbe v obeh sekt. 16.4 95,0 3. Investicijski programi 2,3 13,0 4. Oprema za stavbe 4,7 28,0 Skupaj investicije 100,0 580,3 ali povprečno letno 113,4 milijonov din. VI. Storilnost gozdarskega dela V obdobju 1955—1956 se je pri gozdnih gospodarstvih ustvarjal na enega zaposlenega delavca tale dohodek: 1955 1956 narodni dohodek 337.864 din Za razdobje 1957—1961 se bo dvignil narodni dohodek pri gozdnih gospodarstvih na povprečno 360.000 dinarjev letno na zaposlenega delavca. Računamo, da bomo to zvišanje narodnega dohodka dosegli s povečanjem storilnosti. Storilnost bomo dvignili s temile ukrepi: 1. delavstvo bo treba opremiti s sodobnim in kvalitetnim gozdarskim Orodjem, 2. s tečaji in seminarji bo treba še nadalje usposabljati delavce in jim omogočati, da bodo dosegli kvalifikacije, 3. treba po povečati higiensko-tehnično varnost pri delu iu izboljšati delovne razmere na deloviščih. Storilnost je mogoče meriti le pri gozdnih gospodarstvih, t. j. v gozdovih SLP sektorja, storilnost v zasebnem sektorju se pa ne da. evidentirati. ViM. Družbeni bruto produkt gozdarstva Družbeni bruto produkt gozdarstva se bo gibal v okraju Celje takole: (v milijonih dim) W56 1957—19W Sektor SLP 700 650 Zasebni sektor U50 1.300 Skupaj 1.850 1.950 VIII. Lovstvo 1. Zvišata bo treba osnovni fond divjadi zlasti s ponovno nasaditvijo tiste vrste divjadi, ki je avtohtona v loviščih celjskega okraja. 2. Za dobro nadzorstvo bo treba izboljšati čuvajsko službo. Zlasti pa bo treba povečati gojitvene naprave, predvsem število krmišč. 3. Bolj kot do sedaj bo treba loviti žive zajce za izvoz. Lovske družine pa bodo morale nadaljevati z delom za lovski kataster in izboljšanje lovišč. 4. Lovski turizem kot stranska veja turizma ima vse pogoje za razvoj. Zato gai morajo lovske družine skupno s turističnimi organizacijami uvajati povsod, kjer so zanj ugodne razmere. 10. poglavje Gradbeništvo 1. V skladu s planirano investicijsko delavnostjo v obdobju 1957—1961 bo treba povečati tudi obseg gradbenih del, tako da bo njihova vrednost v letu 1961 za 95% večja kot v letu 1956, za kar se bo morala povečati kapaciteta gradbenih in projektantskih podjetij za 27%. 2. Da bi se gradbena proizvodnja racionalizirala, je potrebno, da se gradnje izvajajo po načelu velikih investitorjev (n. pr. zavodov za zidavo stanovanj in podobno). Dalje je potrebno, da se gradi po dolgoročnih programih (n. pr. program za zidavo stanovanj, za zidavo šol, cest), s čimer bomo stabilizirali razmere v tej panogi. Na podlagi takšnih dolgoročnih programov je mogoče sklepati dolgoročne pogodbe tako glede materiala in obrtnih izdelkov kot tudi glede na smer gradbenih del. 332.260 din 3. Da In se izboljšala kvaliteta projektiranja, ki je podlaga za racionalno gradnjo, se bo ustanovilo močno projektivno podjetje, ki bo moralo obvladati predvsem dela pri projektih visokih gradenj. To bomo dosegli z združitvijo sedanjih malih projektivnih birojev. Prav tako bi se za vso množično gradnjo (predvsem stanovanjsko) izdelali še dodatni lokalni predpisi, ki bi zahtevali izvedbeni projektni elaborat in tehnično dokumentacijo, da s tem zagotovimo vse elemente racionalizacije in predvsem nemoten potek dela. 4. Da bi se gradnje racionalizirale, nameravamo gradbena podjetja združiti v- manjše število močnih gradbenih podjetij z dosledno interno specializacijo tako glede gradbenih kot tudi glede obrtniških del. Prav tako bi bilo treba koncentrirati gradbeno mehanizacijo, da bi bili gradbeni stroji bolje izrabljeni. Razvoj gradbenih podjetij je treba usmeriti tako, da bo prilagojen spremenjeni strukturi gradbenih del. Ker raste gradnja objektov za družbeni standard, je treba posebno povečati kapaciteto stavbinske socialistične obrti, in sicer nasproti letu 1956 za okroglo 153 %. Ti specializirani obrati naj bi se krepili predvsem v sklopu gradbenih podjetij, s čimer se ustvarja bolj koordinirano in operati vnejše delo. Gradbena podjetja se bodo morala bolj mehanizirati. Predvsem je treba investicije usmeriti v specialno opremo za visoke gradnje in stavbinsko obrt, da bi se tako racionalizirala in pocenila zidava stanovanj. 5. Za napredek gradbeništva je osnovnega pomena razvoj gradbene industrije. Zato je nujno potrebno, da bodo rekonstrukcije opekarn v skladu s perspektivnimi potrebami racionalne gradnje, to pa mora biti pogoj za usmerjanje investicij. Zavoljo nujnih potreb je treba dati investicijam v gradbeno industrijo prednost pred vsemi nujnimi. Posebno je treba razvijati industrijo lahkih gradbenih materialov (lurgi pepel, lahki beton, plošče iz lesenih odpadkov) ter industrijo izdelkov iz prednapetega betona (montažni elementi, stropni nosilci itd.). Da bi se zagotovil nujno potreben razvoj stavbinske obrti, je treba predvsem: a) omogočiti nakup sodobne opreme in drobne mehanizacije; b) usmeriti vse napore podjetij v vzgojo obrtniških kadrov; c) posvetiti posebno pozornost vodilnemu kadru specializiranih obratov, ki bi moral biti pobudnik za uvajanje višje delitve dela, novih postopkov itd. č) z lokalnimi predpisi zagotoviti obvezno uporabo tipskih elementov, kar bo omogočilo prehod na serijski način proizvodnje. 7. Organizacije velikih investitorjev (stanovanjski zavodi itd.) bi morale v skladu s svojo nalogo delovati tudi kot študijski organi in kot takšni biti pobudniki za uvajanje novih gradbenih materialov, tipov, polmontažne in montažne gradnje itd. S taksno svojo vlogo bi lahko operativno usmerjale skladen razvoj gradbene operative in industrije gradbenega materaila kakor tudi racionalno projektiranje. 8. Za racionalno gradnjo bi bilo smotrno ustvariti tesno sodelovanje med gradbeno industrijo in izvajalci gradbenih del. S takšnim sodelovanjem bi se predvsem doseglo mnogo boljše sodelovanje v proizvodnji gradbenega materiala, pocenil bi se transport množičnih gradbenih materialov in pospešil tudi obojestranski napredek. 9. Razen kadrov v stavhinski obrti, predvsem te-racerjev, soboslikarjev in parketarjev, primanjkuje prav tako tudi strokovnega gradbenega kadra. t. j. predvsem inženirjev, šolanih delovodij, projektantov za instalacije, betonerjev in strojnikov. Organizacije s področja gradbeništva bodo morale posvetiti vzgoji teh kadrov posebno pozornost. Poseben problem predstavljajo kadri v industriji gradbenega materiala. Te gospodarske organizacije naj si po svojem združenju oskrbe potrebno jim in-struktažno pomoč (predavanja, tečaje, seminarje itd.) strokovnjakov pri Zavodu za raziskovanje materiala in konstrukcij LRS. Od časa do času uaj imenovane strokovnjake pokličejo vsaj na posvet tudi v svoje obrate. 10. Investicije v gradbeništvu bodo znašale v bo-dočdk letih 345.000.000 din, in to za nabavo opreme. 11. poglavje Promet Hitri razvoj gospodarstva in naraščanje prebivalstva zahtevata ustrezen razvoj prometa. To vprašanje je v okraju Celje toliko bolj pereče, ker so kapacitete prevoznih podjetij. PTT službe, železnice kakor tudi komunikacijsko omrežje zaradi izrednega povečanja prometnih storitev izrabljena v toliki meri, da bi jih bilo treba precej v celoti nadomestiti. 1. Največji problem in ozko grlo prometa v okraju je celjsko železniško vozlišče. Stanje je po regulaciji Savinje postalo še bolj kritično. Enotirni odsek pred Celjem povzroča velike postanke in zamude in tudi ogroža varnost prometa. Ker so na razpolago za ranžiranje vagonov le 4 tiri, treba pa bi jih bilo za sedanje število vagonov vsaj 12 z dolžino po 80 m, bo nujno treba do leta 1961 ločiti potniško postajo od tovorne in zgraditi zadostno število tirov. Urediti bo treba tudi peron in čakalnice za potnike. 2. Zaradi splošnega gospodarskega razvoja se pričakuje tudi povečanje storitev v PTT službi. V okviru razpoložljivih sredstev bo treba predvsem povečati kapacitete telefonskih central, zmanjšati zastarele naprave, odpraviti ozka grla v medkrajevnem telefonskem omrežju in v čim večji meri kablirati telefonsko omrežje. Urediti bo treba tudi primerne avtobusne zveze, ki bodo omogočile dostavo pošte v oddaljene kraje brez zamud. Pri gradnji novih cest ali pri polaganju kanalizacije za plin, vodovod, elektriko in telefonskih Unij bo treba odpraviti nekoordinirano gradnjo. 3. Da bi se promet v naslednjih letih razvijal nemoteno, bo treba poleg rednega vzdrževanja rekonstruirati in modernizirati ceste Strmec—Dobrna, Vojnik—Vitanje m Vojnik—Dobrna. Cesti Planina—Sevnica in Rimske Toplice—Jurklošter, ki ju je poškodovala poplava, bo treba usposobiti za redni promet. Zgraditi bo treba tele mostove: most čez Ločnico v Ločnici, most čez Hudinjo v Soteski, most čez Lokvico v M. Gradcu, most čez Bistrico v Bistrici ter 7 lesenih mostov čez Gračnico. Da bi se omogočila nova graditev in rekonstrukcija cest in cestnih objektov, se mora izpopolniti oprema cestne uprave in zato nabaviti 2 asfaltna stroja, en valjar, 2 tovom jaka, 4 kaiuiioiouLske stroje in 1 gradbeni stroj ter urediti skladišča. 2e obstoječe kamnolome bo trej>a tehnično izpopolniti. Za investicije vseh teh del so na razpolago 104 milijoni din v okrajnem investicijskem skladu. V letih 1957 in 1958 je bilo in bo izčrpanih 154 milijonov din za tale dela, ki so aili bodo opravljena v tem ob-dobjiu: cesta Vojnik—Dobrna, most v Bistrici, ureditev skladišč cestne uprave. Ostalih 80 milijonov din pa bo porabljenih v letu 1959—1961 za druge predvidene investicije. Sredstva iz občinskih investicijskih skladov (120 milijonov din samo za razdobje 1959— 1961) pa bodo v glavnem porabljena za investicije na občinskih cestah. 4. Zaradi vedno večjih potreb po prevoznih sredstvih za prevoz prebivalstva bo treba nabaviti v razdobju 1997—1961 25 avtobusov. V letu 1957 smo nabavili 5 avtobusov, druge pa bomo v razdobju 1958 — 1961. Zaradi teh nabav bo mogoče razširiti avtobusno mrežo od 890km v letu 1956 na 1.640km v letu 1961 in zvišati število avtobusnih prog od 28 v letu 1956 na 35 v letu 1961. Skupne investicije bodo znašale ca. 300 milijonov din, tako da se bodo zvišale letne investicije od 35,5 milijonov v letu 1956 uu povprečno 60 milij. v letih 1957—1961. Ta sredstva bodo zagotov-ijeua iz lastnih kreditov. Do leta 1961 bodo povečali števil^ voženj dnevno zlasti na tehle progah: Celje— Logarska dolina, Celje—Bistrica ob Sotli, Celje— Slov. Konjice, Celje—Rim. Toplice, Celje—Zagreb. Na novo bodo uvedene proge: Celje—Radenci, Celje —Trbovlje, Bistrica ob Sotli—Brežice, izboljšan pa bo tudi mestni promet v Celju. Za uspešnejši cestni tovorni promet bomo nabavili v razdobju 1957—1961 42 tovornjakov s skupno tonažo 2M ton. V letu 1957 je bilo že nabavljenih 6 tovornjakov s skupno tonažo 40 ton, drugih 36 tovornjakov s tonažo 224 ton pa bomo nabavili v razdobju 1958—1961. Razširjena bo tudi garaža in zgrajeni bodo prostori za prenočevanje šoferjev. Sredstva za' te investicije, ki znašajo 321 milijonov, bodo na razpolago iz kreditov in iz lastnih skladov podjetij. 12. poglavje Trgovina a) Razvoj organizacijskih oblik do leta 1961 Zaradi hitrega gospodarskega razvoja bo treba v bodoče sprostiti trgovino administrativnih veza. Cene naj se oblikujejo po zakonu tržišča, tako da si družba zagotovi potrebno intervencijo in kontrolo. Povečana proizvodnja in povečano število prebivalstva zahtevata, da se skladno z drugim razvojem gospodarstva primerno tehnično opremi in razširi trgovinsko omrežje, tako da bo kos vsem nalogam, ki se predenj postavljajo. Zato računamo s temile nalogami: 1. Trgovinsko omrežje na drobno se mora razširiti na vse tiste kraje v okraju, kjer doslej potrebe potrošnikov niso bile zadovoljene in morajo potrošniki kupovati v trgovinah v oddaljenih krajih. Posebno velja to v strnjenih krajih in novih naseljih, kjer doslej niso bili zgrajeni potrebni trgovinski lokali. 2. Trgovini na drobno je treba v naslednjih petih letih omogočiti povečanje zmogljivosti lokalov za 5.265 in2, (id tega odpade na nove lokale 3.500 ma prodajnih prostorov, ostanek, t. j. 1.763 m*. pa na razširi- tev in povečanje dosedanjih lokalov. Največ novih lokalov odpade na Novo Velenje, in sicer 1.850m2, ter na Celje 1.000 m2, ostalih 650 m2 pu se razdeli na druge občiile. Posebna skrb pri ustanavljanj u novih trgovin naj velja trgovinam z živili, posebej pa še trgovinam s sadjem in zelenjavo, mlekom, kruhom in mesom. Pri graditvi novih lokalov bomo izbrali najbolj racionalne možnosti, ki bodo na razpolago, s stališča urbanističnih načrtov oziroma sodobne tehnike pri predaji blaga. Poleg zidave lokalov v stanovanjskih blokih naj se uveljavi poceni način zidanja lokalov v obliki paviljonov. Prednost pri izvajanju programa uaj imajo predvsem industrijski iu turistično pomembni kraji. 5. Se v večji meri kot razširitev trgovskega omrežja pa je potrebna rekonstrukcija iu modernizacija trgovinskih obratov. Blagovni jiromet zaostaja prav zaradi tega, ker je poslovanje trgovin neracionalno iu konservativno. Da bi se povečala kapaciteta prodaje na prodajalca m trgovino, bo neobhodno potrebno mehanizirati postrežbb iu preiti na sodobnejše oblike manipulacije z blagom, predvsem pa bo treba zagotoviti čim hitrejši razvoj embaliran ja, tako v industriji kot tudi v trgovini na debelo. V tej zvezi pa bo treba spremeniti tudi zastarele oblike izračunavanja in evidentiranja s tem, da se opusti pisanje propagandnih blokov in se preide na strojno seštevanje (registrirne blagajne). Boljša tehnična opremljenost bo olajšala delo prodajnega osebja, obenem pa bo zagotovila kulturno postrežbo. 4. Po načelih, da se proizvodnja čimbolj približa tržišču in prilagodi svoj program glede na kakovost, izbor in cene splošni porabi naj se v večji meri ustanovijo prodajalne industrijskih podjetij, predvsem v strokah, kjer ima proizvodnja zaokrožen asortiment blaga. Hitra uvedba standardizacije vseh proizvodov bi v mnogočem prispevala k zaščiti po-trošuika iu onemogočila nesolidno konkurenco med proizvodnimi podjetji, prav tako pa bo vplivala na stabilizacijo tržišča. 5. V krajih, kjer jo zaradi minimalnega prometa ogrožena rentabilnost trgovine, bo treba upoštevati trgovino s pavšalnim obračunom. 6. Obravnavanje trgovine kot samostojne gospodarske panoge pomeni, da si bo morala sama sebi zagotoviti potrebne materialne pogoje za vzdrževanje in razvoj. Organizacija trgovine se ne more postaviti šablonsko, vendar je nujno potrebno, da se bodo v bodoče ustanavljale velike gospodarske organizacije, ki bodo zmogle zniževati stroške in koristno uporabiti -razpoložljiva sredstva. Trav tako imajo velike organizacijske enote možnost boljše manipulacije z blagom, boljše organizacije transportne in skladiščne službe in boljše pogoje pri nakupu blaga-Zato naj bo naloga organov za blagovni promet onemogočiti nadaljnjo drobitev trgovinskih poslovnih enot, pač pa pospeševati ustanavljanje večjih gospodarskih organizacij, znotraj njih pa naj se izpelje specializacija. 7. Reorganizacija kmetijskih zadrug in v tej zvezi osamosvojitev trgovinskih organizacij za prodaj« blaga za široko porabo je posledica razširjenih nalog kmetijske proizvodnje in odkupa. Z odcepitvijo nekmetijskih panog so postale kmetijske zadruge iZ' ključni odkupoval ec, zato se njihova odgovornost za pospeševanje proizvodnje in zajemanj^ vseh razpoložljivih tržnih presežkov močno povečuje. Med drugim je važna naloga kmetijskih zadrug v tem, da preidejo na organiziram način odkupa, da sklepajo s svojimi člami — proizvajalci pogodbe in na ta način zagotovijo potrebne količine pridelkov za trg, proizvajalcem pa gotov plasman. Na drugi strani pa mora biti tudi organizirana prodaja kmetijskih pridelkov, tako da se ustanovijo trgovinska podjetja, ki bodo odgovdrna za preskrbo prebivalstva. Le-tem bo v bodoče treba zagotoviti zadosti skladišč in mehanizacijo. Prav pri preskrbi s kmetijskimi pridelki je važno sodelovanje občin s kmetijskimi zadrugami iit trgovino. Občine bodo sestavljale bilanco tržnih presežkov in potreb prebivalstva za svoja področja, v okrajnem okviru pa se bo zagotovila potrebna, koordinacija. Posebna skrb naj velja tistim proizvodom, s katerimi smo v našem podjetju pasivni in ki se morajo uvažati iz drugih krajev. Ker imajo kmetijski pridelki specifične zahteve glede na odkup in manipulacijo, bo treba za vsak konkretni primer izdelati način odkupa in plasman. To velja predvsem za meso, mleko in sadje. 8. Trgovina na debelo bo tudi v bodoče imela važno vlogo. Nesorazmerno visok promet nasproti trgovini na drobno pa govori o tem, da se je grosistična trgovina v zadnjih letih zelo razvila. Močnejša kon- kurenca detajlističnih trgovinskih organizacij pa bo omogočila, da bo vloga trgovine na debelo razmeroma padla. Tudi po številu je grosističnih podjetij preveč, zato naj bo naloga blagovnega prometa, da se istovrstna podjetja združijo in preusmerijo na nved-okrajno konkurenco. Zato bo treba grosiste iste vrste znotraj okraja združiti v eno podjetje. Z ustanavljanjem močnejših detajli stičnih podjetij je vzporedno s tem treba gledati, da bodo tudi grosistična trgovska podjetja prevzela nalogo ustanavljanja trgovin na drobno iu da se bodo glede na objektivne možnosti in glede na smotrnost organizacije in konkurenčnosti preosnovale v grosiste — detajliste ali pa v detajliste — grosiste. Le tako bo mogoče ustvariti materialno podlago za izdatnejše investicije v trgovini na drobno iz sredstev, ki se sedaj pretežno akumulirajo pri grosistu. Grosistična trgovska mreža praviloma ne bi smela prekoračiti obsega poslovanja na svojem območju niti ne bi smela ustvarjati dohodka, ki bi bil sorazmerno ugodnejši od tistega v trgovini na drobno. Po v pošte tem povečanju blagovnega prometa, vpoštetem številu prebivalstva, prodajnih mest oziroma trgovin v naslednjih petih letih se bodo v okraju dosegle tele spremembe v obremenitvi trgovine na drobno: 1955 1956 1961 1. Število prebivalcev 2. Število trgovin na drobno 3. Zaposleno osebje v trg. na drobno (brez vajencev) 4. Letni promet v 000 din Letni promet na: j 5. prebivalca (v abs. št.) 6. zaposleno osebje v trg. na drobno v 00" 7. trgovino (v 000) * Prebivailcev na: 8. Zaposleno osebje v trg. na drobno 9. trgovino 10. trgovskega kadra na prodajalno 9. Trgovina z lesenimi izdelki bo v perspektivnem obdobju imela važno vlogo: a) Na področju blagovnega prometa z lesom je treba spraviti v sklad presežne kapacitete žagarskih obratov z razpoložljivimi količinami hlodovine. b) S plani sečnje je treba zagotoviti proizvodnjo tistih gozdnih sortimentov, ki bodo omogočili čim racionalnejšo izrabo lesne mase. Pri gozdnih gospodarstvih in gozdarskih poslovnih zvezah pa je treba doseči natančno izpolnjevanje planov po sortimentih. c) Pri alimentaciji hlodovine naj se daje absolutna prednost predelovalnim obratom in naj se doseže, da se čimveč lesa predela v končne izdelke bodisi za domači trg ali izvoz. 192.240 193.952 204.600 478 498 579 1.439 1.475 1.983 10,658.000 10,553.154 16,350.000 55.500 54.500 80.000 7.350 7.150 8.250 22.100 21.100 28.100 133 131 105 400 390 346 3 2,9 3,4 č) Urediti je treba obratovanje žag veneciank, da bodo le-te obratovale samo za kmečka gospodarstva, ne pa da se jim omogoča nedovoljen razrez tudi za trg. d) Poostriti je treba kontrolo nad blagovnim prometom z. lesom po tržni inspekciji, predvsem pa precizirati in dopolniti nekatere predpise, da onemogočimo izigravanje predpisov. 10. Trgovina s tehničnimi predmeti mora ustanoviti lastne delavnice za popravilo aparatov in strojev, da se s tem omogoči, da se storitve te vrste hitreje opravljajo. b) Proaet, zalog-« i'B kredi-ti 1. Promet se bo t trgovini na drobno dvignil v 5 letat za 95 %, v grosistični trgovini pa za 50 %. V naslednjih letih se bo struktura potrošnoga sklada spremenila tako, da mora računati z večjim vlaganjem dohodkov potrošnikov v industrijske izdelke kot pa za nabavo živil. Vse to bo posledica povečanja kupne moči in povečanja industrijske proizvodnje. Računa se, da bo razmerje med prometom živilskega in drugega blaga v letu 1961 25:75 % v korist industrijskega blaga. Dalj« se računa, da se promet grosistov z živili ne bo vidno povečal. Obstajajo pa možnosti za povečanje prometa pri grosistih s tehničnim blagom, v skladu z razvojem kmetijstva ter spremembami v strukturi potrošnega sklada. 2. S tem planom določeni promet grosistične trgovine je večji od republiškega povprečja. To nesorazmerje ustvarja predvsem hitri razvoj grosista z železnino in tehničnim blagom, ki je dosegel v letu 1957 promet preko 7 milijard, kar pomeni, da je realiziral skoraj eno četrtino celotnega prometa trgovine na debelo m drobno. Deloma pa je na povečanje grosističnega prometa vplival tudi ugodnejši pridelek im cena hmelja. 3. Vzporedno s povečanjem prometa v trgovini na drobno in debelo in z vštetim povečanjem števila poslovalnic se bo moral povečati tudi obseg zalog. S povečano proizvodnjo in uvozom blaga za široko porabo bo olajšana nabava. Tako bo mogla trgovina tudi neodvisno od prometa povečati svoj asortiment. Zaloge v detajlistični trgovini se bodo povečale za ca 60%, kredit oziroma obratna sredstva pa bi se morala v skladu s povečanjem zalog in izboljšanjem asortimenta povečati za 136 % v primerjavj z letom 1956. S tem bi bilo odpravljeno nesorazmerje med kreditom in zalogami, dopuščeno pa bi bilo še vedno 7-dnevno kreditiranje mimo banke, kar je v normalnih razmerah reden pojav. Zaloge v grosistični trgovini se bodo povečale za 44 % in za prav toliko tudi krediti. Dinamika prometa, zalog in kreditov bo v naslednjih 5 letih takale: Promet trgovske mreže na drobno bo znašal v letu 1961 16.350,000.000 din, v grosistični trgovini pa 13.600,000.000 pri povprečnem koeficientu obračanja v trgovini na drobno 7,3, v trgovini na debelo 6,0, Kreditna kvota bo pri predvidenem prometu znašala v trgovini na drobno 1.920,000.000 din, zaloge pa 2^40,000.000 din. c) Trg s kmetijskimi pridelki Problematika trga s kmetijskimi pridelki narekuje naloge odkupnim in prodajnim organizacijam, ki bodo delale v bodočih petih letih za rešitev tehle za preskrbo bistvenih vprašanj: 1. Kmetijske zadruge naj bodo tudi v bodoče glavni odkupoval ec. V ta namen bo treba zadrugo še bolj organizacijsko in tehnično usposobiti. Predvsem si morajo zadruge zagotoviti potreben strokovni kader, potrebna skladišča in po potrebi tudi depoje za živino. 2. Zadruge si morajo prizadevati, da odkupijo vse tržne presežke iz organizirame in neorganizirane proizvodnje, da pospešujejo kvaliteto, ker bo le na ta način mogoče spodbuditi pridelovalce, da bodo pridelovali in nudila tržišču kvalitetno blago. 3. Zadruge naj se pri prodaji kmetijskih pridelkov prizadevajo, da s svojimi pridelki samostojno nastopajo na tržišču, če pa to ni mogoče, naj kot agent nastopijo kmetijskoproizvajalne zveze. Plan preskrbe jtreba prilagoditi izvoznim kontingentom, kajti le na ta način bo mogoče preprečiti nenormalno nihanje cen na trgu in pa sezonsko pomanjkanje nekaterih kmetijskih pridelkov. Uveljaviti bo treba sistem garantiranih cen za pridelovalca, kar daje tržišču-posebno stabilnost. 4. Po pokritju lastnih potreb proizvajalcev in po pokritju reprodukcije razpolaga okraj Celje s tržnimi presežki v kmetijski proizvodnji, ki zadostujejo za kritje potreb celjskega področja le v tehle artiklih: krompir, sadje (jabolka), jajca, mleko. Potrebe po drugih pridelkih pa so le deloma krite, zato moramo za določenh obdobje še računati na uvoz z drugih področij za posamezne artikle. Upoštevajoč količine po mednarodni FAO lestvici, pa bi tržni presežki okraju zadostovali za kritje potreb, razen pri krompirju. V naslednjih letih bodo občine izdelale pregled tržnih potreb in razpoložljivih tržnih presežkov in ga med seboj prilagodile. 5. Za posamezne kmetijske pridelke bo treba izdelati natančen režim odkupa v tehničnem pogledu poti od pridelovalca do potrošnika. To velja predvsem za odkup in prodajo živine, sadja, mleka in vina. č) Investicije v t x g o v i n i Iz nakazanih smernic za razvoj trgovine sledi, da bo treba za kritje najnujnejših potreb trgovine zagotoviti sredstva v višini 1.678,700.000 din. Od celotnega zneska je namenjeno za gradnje 842,000.000 din. Zač opremo 593,900.000 din in za prevozna sredstva 242,800.000 din. Skupna vrednost investicij v trgovini na drobno bo znašala 821,9 milijonov din ali 48,5 %, v trgovini na debelo 856,8 milijonov din ali 51,5 %. Glede na potrebe trgovine na drobno in na sorazmerno zmanjšane vloge grosistične trgovine je razmerje investicij neustrezno. Dejstvo pa je, da je živela grosistična trgovina glede na tehnično opremo v pretkldh letih v težkih razmerah. Celotni trgovini primanjkuje skladišč, predvsem pa je znatno pomanjkanje skladišč v Celju. V letu 1957 se je moralo porušiti celo obstoječe skladišče za sadje in zelenjavo. Zato je znesek glede na dejanske potrebe realen, če upoštevamo pri tem že bodoče organizacijske oblike grosistične trgovine. V planiranem znesku za grosistično trgovino sta zapopadeni skladišči Hmezada in Kovinotehne. Ti skladišči imata že rezervirana lastna investicijska sredstva. Nekaj nad polovico predvidenih investicijskih sredstev pa odpade na drugo trgovino in na grosiste — detajiliste. Predvidena investicijska sredstva za trgovino na drobno bodo uporabljena za tele namene: 1. za zidanje in razširitev lokalov, 2. za tehnično opremo, 3. za prevozna sredstva. Glavni poudarek pri bodočem investiranju naj bo na tehnični opremi in na modernizaciji poslovanja na sploh. Tako se bo povečala' zmogljivost na zaposlenega in na trgovino. Sorazmerno s planiranim povečanjem števila prodajaln v republiškem merilu je to število'v celjskem okraju nižje in znaša nasproti obstoječemu številu lokalov 16 %. Nastajanje gosto naseljenih krajev in zaključenih, strnjenih naselij narekuje, da se predvsem gradijo veliki trgovinski lokali za preskrbo prebivalstva, ki bi znatno presegli dosedanje povprečje v površini in zmogljivosti sploh. Računa se, da bodo imele takšne trgovske organizacije znotraj svojih lokalov specializirane oddelke kakor blagovnice. Predpisi omogočajo, da sodelujejo potrošniki pri dohodku trgovine. Zato bo zelo važ.na naloga potrošniških svetov, da bodo to možnost pravilno izkoristili in usmerjali sredstva za zboljšanje tehnične opremljenosti in za manjše dopolnitve v trgovinah. d) Kadri Glede na sedanje stanje je razmerje visoko kvalificiranih delavcev nasproti cmgim neprimerno. To nesorazmerje je še bolj očitno, če primerjamo število visoko kvalificiranih delavcev s prodajalnami, saj pride en visoko kvalificiran na 5.2 prodajalen. V preteklosti so bile posebne težave pri vzgoji novega naraščaja, saj trgovina ni razpolagala s svojim lastnim šolskim poslopjem, tako da se je moral del vajencev šolati izven celjskega področja. Zgraditev šolskega poslopja pa bo omogočila normalnejši priliv novih moči. Posebno skrb pa bo treba posvetiti izobraževanju starejših kadrov. V večji meri bo potrebna pomoč sklada za kadre pri financiranju raznovrstnih tečajev in seminarjev v trgovini. Skladno s povečanjem prometa in števila trgovin bo treba usposobiti najmanj 684 delavcev in uslužbencev v trgovini, računajoč pri tem na mehanizacijo in racionalizacijo poslovanja. Dotok novih kadrov se bo povečal za 35 %, to pa je v razmerju s povečanim prometom za ca. 20 % manj. Vendar ni videti, da bi lahko dotok novih ljudi v trgovino povečali. Zato je plan glede na dejanske možnosti realen. 15. poglavje Gostinstvo a) Splošne smernice razvoja Gostinske gospodarske organizacije bodo morale v nadaljnjem razvoju v večji meri upoštevati povečanje potreb delovnih ljudi in razvijajočega se turističnega prometa v celjskem okraju. Zato bo treba Širiti mrežo gostinskih obratov, ki nudijo prenočišča in hrano. Pri tem morajo biti v prvi vrsti upoštevane krajevne potrebe in potrebe turističnega prometa. Sedanjo raven gostinskih storitev je treba na splošno izboljšati, doseči kulturnejšo postrežbo in skrbeti za razvedrilo gostov. V zvezi s tem se bodo morale gostinske gospodarske organizacije, okrajna gostinska zbornica in pristojni upravni organi zares potruditi, da se dosedanje napake odpravijo. Gostinskim delavcem je treba omogočiti nadaljrije strokovno izjpopol-njevanje in jim zagotoviti za to potrebna sredstva. Pri izbiri vodilnega kadra pa naj Ijndski odbori po- svečajo več pozornosti kvaliteti tega kadra, njihovi splošni in strokovni izobrazbi. Gostinske storitve vplivajo tudi na standard delovnih ljudi, zato naj ljudski odbori pri ustanavljanju novih gospodarskih organizacij posvečajo razvoju te panoge več pozornosti kot do sedaj, tako glede vrste obratov kakor tudi glede investicij. Posebno skrb pa bo treba posvetiti krepitvi organov družbenega upravljanja, ki imajo pomembne naloge glede na funkcije te gospodarske panoge. Bodoči razvoj gostinstva mora upoštevati dve osnovni potrebi: nastanitvene kapacitete in družbeno prehrano. Rešitev problema družbene prehrane je v ustanovitvi samostojnih obratnih menz pri industrijskih podjetjih z možnostjo, da so navezani na en tak obrat delavci iz raznih podjetij. Take menze so potrebne v krajih, kjer je zaposleno večje število delavcev, vezanih na prehrano izven družine (predvsem Celje, Velenje, Šoštanj). Menze naj se ustanavljajo pri industrijskih podjetjih, ki naj po zakonitih možnostih podpirajo obrate za družbeno prehrano. Glede na omenjena sredstva za investicije v gostinstvu in glede na razpoložljive kapacitete gostišč je treba omogočiti gostinskim podjetjem, da bodo izpopolnila svoje kuhinje s podobno tehnično opremo, delovne kolektive pa še vnaprej ekonomsko zainteresirati za sprejemanje abonentov v splošnih gostiščih. Takšen način reševanja in obravnavanja problemov družbene prehrane je najbolj gospodarski tudi zato. ker je tehnična izpopolnitev gostišč nujno potrebna zaradi zastarelosi in izrabljenosti. Na ta način bodo v bodoče bolje izrabljene kuhinjske in restavracijske kapacitete in gostinski objekti, hkrati pa se bo reševalo vprašanje prehrane abonentov za vse področje. Glede na potrebe tržišča in razpoložljiva investicijska sredstva je sedanje število gostiln, bifejev in točilnic zadostno, nujno pa je treba te obrate postopoma urediti in opremiti tako, da bodo sodobno urejeni in da bo omogočena hitra strežba z mrzlimi in preprostejšimi jedili (ekspresni bifeji, mlečne restavracije in podobno). Pomanjkanje nastanitvenih kapacitet je treba rešiti z usposobitvijo objekov in obratov, ki so se že uporabljali za ta namen in z gradnjo novih. Dosedanji razvoj je pokazal v katerih predelih se turizem kljub .pomanjkanju prenočišč najbolj gospodarsko uveljavlja. Gospodarsko smotko je, da se razpoložljiva sredstva uporabijo najprej za usposobitev objektov, ki so svoj čas bili namenjeni za turizem, danes pa se uporabljajo v druge namene. Na ta način bodo najhitreje i-n najceneje ustvarjene možnosti za razvoj turizma v teh krajih, uporabnost kapacitet in gospodarski uspehi turizma v posameznih krajih pa bodo pokazali, kje je zidava novih objektov potrebna in gospodarsko utemeljena. Zaradi močnega tranzitnega turizma, mototurizma in poslovnega prometa sedanje kapacitete v prehodnih središčih ne zadostujejo in jih je nujno treba povečati. Tega ne utemeljuje le izraziti turistični promet, temveč tudi vloga teli središč v gospodarskem, upravnem, političnem in kulturnem življenju. Potrebe so najbolj občutne v Celju, Velenju in Šoštanju ter v vseh turističnih krajih v turistični sezoni. Po- mADNI UST LRS Št 3T — a je nujno treba urediti mrežo dobrih domaeili turističnih gostili n v vseli prometnih krojih. Glede na zahteve turističnega tržišča bi pri obnovi in novih gradnjah prenočišč moralo veljati načelo, da so ]>otrebnc sicer sodobne, vendar po »reditvi skromnejše kapacitete. Taka rešitev bo zahtevala maaj sredstev, omogočila pa bo cenejše storitve. Urediti bo treba in obnoviti opremo vsaj v tretjini vseh gostinskih obratov. Ce upoštevamo dosedanji delež gostinstva v kupni moči prebivalstva, ki je znašal okoli 11% ter vpo-šteto povečanje kupne moči in povečanje turističnega prometa se bo skupni' promet v gostinstvu v 5 letih zvišal za M) % nasproti letu 1956 ali vsako leto za ca 10 %, tako da bo leta 1%1 dosežen skupni promet okoli 1 milijarde 800 milijonov din. Hkrati pa bo doseženo 40% povečanje števila nočitev v primerjavi z letom 1956, in sicer na '3170.000 nočitev domačih in 20.000 nočitev inozemskih gostov v letu 1961. Pretežni del povečanja bo odpadel na obrate splošno družbenega sektorja, ki opravljajo 87 % celotnega prometa. Pri zasebnem sektorju ne bo bistvenih sprememb in se bo delež zasebnega sektorja v prometu gibal okoli sedanjega slanja. 4. Struktura prometa po vrstah storitev se bo menjala, ker računamo z novimi investicijami v obratih za nastanitev’in prehrano. Povečanje bo šlo na račun zmanjšanega deleža alkoholnih pijač v skupnem prometu, ki je v letu 1956 znašal 49,4%. Ljudski odbori naj s pravilnim določanjem družbenih dajatev usmerjajo in spodbujajo gostinske obrate k .povečanju prometa iz tistih gostinskih storitev, ki so družbeno najbolj koristne (jedila, prenočevanje, točenje brezalkoholnih pijač). Boljšo izrabo kapacitet morajo sezonska gostinska podjetja zagotoviti s pravilno politiko cen izven glavne sezone in s posebnimi izvensezonskimi aranžmaji. Delovna sila in kadri Pričakovano povečanje prometa v gostinstvu v naslednjih 5 letih se opira deloma na nove zmoglji- vosti v gostinstvu, zato bo potrebno vzgojiti okoli 100 oseb letno, v celoti 560 gostinskih delavcev. Potrebno delovno siilo bo treba zagotoviti z vajenci na novo ustanovljeni šoli v Celju, ki bo pričete z delom v šolskem letu 1908 — 1939, s šolanjem na gostinski šoli v Ljubljani ter s prinčeva®jem nekvalificirane delovne sile. Strokovni delovni sili, ki je že zaposlena v gostinstvu, pa bo treba omogočiti izpopolnjevanje na tečajih, v kvalitetnejših gostinskih obratih domu in v inozemstvu. Poleg izobrazbe gostinskega kadra mora biti poglavitna skrb gostinske zbornice in gostinskih gospodarskih organizacij dobra organizacija dela in pravilno nagrajevanje, s tem se bo dosegla čimvečja storilnost zaposlene delovne sile. S pravilno vzgojo gostinskih in turističnih delavcev bo treba le-tem vcepiti občutek za pravilen odnos do gosta in za pravilno vrednotenje gostinskega poklica. Način nagrajevanja gostinskih delavcev mora biti tak, da bo spodbujal posameznika k doseganju čimvečjega prometa, k eimvečji izrabi kapacitet in hkrati k samo kvalitetnim storitvam. Investicije v gostinstvu Za izvedbo programa bo treba v letih 1957 do 1961 vložiti znatna investicijska sredstva v turistične in gostinske objekte. Po predloženem načrtu bo z investicijami pridobljeno: 525 postelj z novimi grndbami, 100 postelj bo urejenih v objektih, ki so že bili namenjeni turizmu, 350 postelj bo sodobno opremljenih in urejenih v dosedanjih objektih, 600 sedežev bo obnovljenih v obratih za družbeno prehrano, 1.130 sedežev bo sodobno opremljenih in urejenih v dosedanjih gostinskih obratih. Investicije po občinah im letih: (v 0M> din) Občina k 1957 1958 1959 1960 1961 SkufMtj Celje 135.000 42.000 __ 177.000 . Rogaška Slatina 22.000 20.000 5B.'0OO 90.000 190.000 Žalec 13.000 10.000 25.000 10.000 60.000 Slovenske Konjice — 10.000 — — 10.000 Mozirje 16.000 5.000 10.000 10.000 41.000 Šoštanj — 88.000 8.000 — 96.000 Vojni k — — 10.000 12^00 22.000 Laško 4LOOO _ — — 41.000 Šmarje 9.000 — 10.000 — 18.000 Obnova 50 gostinskih obratov v okraju 35.000 25.000 20.000 20.000 20.000 120.000 Ureditev 10 karnpingov 1.000 1.000 3.000 — 5.000 Ta ri st ična propaganda 8.000 6.000 6.000 6.000 26.000 Skupaj 35.000 271.000 22.000 140.000 148.000 796.000 V programu investicij so upoštevane potrebe gostinstva in turizma brez stanovanj za delovno silo. (v 000 din) Viri 1057 1958 1959 1960 1961 Skupaj Amort. sklad za nadomestitev 20.000 20.000 24.000 26.000 28.000 118.000 Stklad za lastne investicije 2.000 40.000 25.000 25.000 25.000 127.000 Kreditni sklad OlvLO 3.000 512.000 20.000 20.000 20.000 115.000 Kreditni sklad DLO 18.000 25.000 50.000 23.000 98.000 Skupaj 35.000 130.000 94.000 101.000 98.000 458.000 Nepokrito — krediti 141.000 108.000 39.000 50.000 338.000 Potrebna sredstva 35.000 271.000 202.000 140.000 148.000 796.000 'V vseh letih skupaj I>o pri gostinskih gospodarskih organizacijah iu pri ljudskih odborih ua razpolago 458 milijonov diu investicijskih sredstev, ki se bodo lahko v glavnem uporabila zu obnovo osnovnih sredstev in za lastno udeležbo pri najemanju investicijskih posojil pri zveznih in republiških kreditih. Zagotovljenih je 57,54% lastnih sredstev, razliko t2,46% pa bo treba kriti iz zveznih in republiških kreditov. Okrajna sredstva se bodo dajala predvsem za soudeležbo na investicijskih natečajih ter se bo dala prednost občinam, ki ne ustvarjajo iz naslova gostinstva zadosti sredstev z,a kreditiranje. Pri določanju pogojev za investicijske kredite gostinskim gospodarskim organizacijam bo treba upoštevati namen in specifičnost panoge. Prodaja gostinskih storitev je vezana na kraj in čas ter so veliki stalni stroški, zaradi tega se ne morejo vedno poravnati 2^ ustvarjenim prometom. Rentabilitetna stopnja gostinskih podjetij je razmeroma'nizka in onemogoča sorazmerno zvišanje stroškov za odplačevanje kratkoročnih anuitet in visokih obresti. r'dplnčilni rok naj ne bo krajši od 20 let, višina lastne udeležbe pa se naj določi individualno po zmogljivosti posameznega podjetja. Zaradi razdrobljenosti gostinske mreže je potrebno, da se za izvedbo tega programa Izkoristijo dosežena sredstva čim racionalneje. Sredstva lastnih skladov pa naj uporabijo gostinske gospodarske organizacije predvsem za izvršitev" del, ki z njimi računa program. 14. poglavje Turizem Splošne smernice razvoja Turizem povezuje celo vrsto gospodarskih panog bi strok, ki predstavljajo materialno podlago turiz-o*a in jim ta omogoča večji prometni dohodek. Za Ustvaritev materialne podlage in za gospodarsko iz-caibo vseh pogojev za razvoj turizma je treba, da v Prihodnjih letih ukrenemo tole: 1. Nastanitvene kapacitete je treba povečati z skLanjem novih hotelov, prenočišč, vv^ekend naselij. kampiug prostorov ter z modernizacijo in usposobitvijo kapacitet v hotelih, prenočiščih in zasebnih turi-s tičat h sobah. Gostinska prenočišča, ki so bila vzeta turizmu, pa je treba vrniti prvotnemu namenu. 2. Javni promet je v letih po osvoboditvi močno zaostal. Železniške zveze niso posebej ugodne iu tudi vložni park ni primeren. Avtobusni promet je sicer po osvoboditvi nekoliko napredoval, vendar ne upošteva turističnih potreb. V prihodnje naj se sestavlja vozni red turističnih prog skupaj s Celjsko turistično podzvezo. Obe ustanovi pa morata tudi sicer tesno sodelovati. Stanje cest je izredno slabo in je resna ovira v nadaljnjem razvoju turizmu. Zato je treba ceste vzdrževati v boljšem stanju ter čimprej modernizirati in usposobili ceste: Vojnik—Dobrna, Celje—Logarska dolina. Celje— Rogaška Slatina, Celje—Ljubljana, Celje—Zidani most in krožno cesto Štore—Svetina—Celjska koča—Celje, cesta Rimske Toplice—Jurklošter—Planina—Sevnica ter druge zveze za Kozjansko. V Celju in Rogaški Slatini je treba izpopolniti taksijsko službo. Namestiti je treba bencinsko črpalko v Rogaški Slatini, Mozirju, Velenju in Dobrni. 3. Razširiti je treba trgovsko mrežo in vzpostaviti sezonske prodajalne za osnovna živila, zelenjavo in sadje ter posvetiti posebno pozornost krajem, kjer se turizem močno razvija. Odpro naj se nove prodajalne ali urede oddelki v že obstoječih za prodajo izdelkov domače obrti, spominkov, razglednic in podobno. Primerne trgovine manjkajo ali pa so pomanjkljive v Dobrni, Rogaški Slatini, Rimskih Toplicah, Celju, Ljubnem, Gornjem gradu in Solčavi. Ob boljši organizaciji trgovske mreže in boljši založenosti bo lahko trgovina dosegla novo, večjo udeležbo v turističnem prometu. 4. Storitvenih obrtnih obratov naj bo v vseh turističnih krajih dovolj, prav tako pa je treta skrbeti, da bodo primerno urejeni. Posebno pozornost pa je treba posvetiti izdelavi spominkov in razglednic za posamezne turistične kraje. 5. Komunalne naprave v vseh turističnih krajih močno zaostajajo za potrebami sodobnega turizma. Zato naj posamezni ljudski odbori zagotovijo sredstva za ureditev najnujnejših del. Pomanjkljiva je predvsem preskrba z dobro pitno vodo (vodovod) v Rogaški Slatini, Dobrni, Logarski dolini, Laškem in Rimskih Toplicah. *V teh krajih pa je problematična kanalizacija in pomanjkljiva javna razsvetljava. Zlasti tudi manjka izrazitih turističnih objektov, kot so kopališča, igrišča, športne naprave, sprehajališča, zabavišča ter razgledne in izletniške točke. Četudi njih zgraditev nima rentabilitetne podlage, naj najdejo v proračunih tudi takšne investicije svoje mesto. Logarsko dolino in Solčavo kot pomemben turističen del pa je treba priključiti na redno električno omrežje in ju oskrbeti z vodovodom. 6. Turistični objekti naj se zgradijo ali uredijo. V Gornjem gradu in Velenju je treba urediti wee-kend naselje, v Dobrni in na Planini pa zgraditi novo. Za turistično taborjenje je treba urediti prostore s sanitarijami in vodo v Logarski dolini, Rimskih Toplicah, Šempetru, Slovenskih Konjicah, Celju, Preboldu, Velenju, Frankolovem in Podčetrtku. Za uspešnejši razvoj zimskošportnega in izletniškega turizma je treba zgraditi vzpenjačo na Celjsko kočo. Izboljšati je treba pogoje za razvoj turizma na ta način, da se takoj lotimo urejanja rimskih izkopanin v Šempetru, ureditve in adaptacije Grofije z muzejem v Celju, ureditve muzeja v Laškem, ureditve srednjeveške lekarne v Olimju. Omogočiti je treba dostop k Potočki zijalki in drugo. 7. Zaradi dosedanjega vsestranskega učinka v turizmu se je treba lotiti sistematične propagande, jo okrepiti in prilagoditi sodobnim potrebam (primerni prospekti, ceniki, vodič, kratkometražni film v barvah in podobno). Zagotoviti je treba stalna in zadostna sredstva, ki bodo omogočila načrtnost, pravilni sistem in pravočasne ukrepe. Pri turistični podzvezi naj se ustanovi poseben sklad za propagando in pospeševanje turizma, v katerega bodo prispevala vsa turistična društva, zraven tega' pa bi dali primeren delež občinski ljudski odbori, zbornice in gospodarske organizacije tistih panog, ki so udeležene v turističnem prometu. 8. Po zakonu o turističnih krajih naj občinski ljudski odbori ustanavljajo sklade za pospeševanje turizma, kamor naj se steka ves dohodek iz turistične takse. Turistična taksa se lahko uporablja samo namensko, to je za pospeševanje in napredek turizma. 9. Vnaprej je treba podpirati turizem z oddajanjem zasebnih sob. — Na ta način bomo lahko v znatni meri odpomogli trenutnemu pomanjkanju prenočišč. hkrati pa bomo omogočili našim delovnim ljudem poceni oddih v prijetnih zdraviliško-klimat-skih turističnih krajih. 10. Inozemski turizem je treba razvijati v večjem obsegu ter posvetiti vso skrb materialnim pogojem za njegovo nadaljnjo rast. Inozemski turizem naj se pospešuje v vseh zdraviliščih in drugih turističnih krajih- 15. poglavje Obrt 1. Podlaga za razvoj obrti v obdobju 1957—1961 bo v povečanju storitvenih obrti in ustanavljanju tiste obrtne proizvodnje, ki dopolnjuje industrijsko proiz« vodujo. Uveljaviti se bo moralo tudi načelo, da večja obrtna podjetja ne bodo uvajala industrijske proizvodnje, če osnovna delavnost, ki je namenjena široki porabi ni v zadostni meri zavarovana. 2. Občine morajo z načrtnimi investicijami ter z organizacijsko izboljšavo industrijske obrtniške mreže krepiti socialistično obrt oziroma s pravilno davčno politiko usmerjati zasebno obrt predvsem v storitve taih, kjer ni ekonomskih pogojev za socialistično obrt. Občine morajo izdelati perspektivne plane za razvoj obrti, upoštevajoč krajevne razmere, kupno moč prebivalstva, naraščanje prebivalstva in specifične pogoje glede na druge gospodarske panoge. Dalje je dolžnost občin, da z lastnimi programi realizirajo ta perspektivni plan, upoštevajoč pri tem. da so njegove naloge tako glede kadrov kot investicij ter specifičnih pogojev določenega področja med seboj tesno povezane. 3. Zaradi sorazmernega razvoja obrti z drugimi gospodarskimi panogami in za kritje potrošniških potreb v naslednjih petih letih računamo s povečanjem števila kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za 25 odstotkov. 'V sedanje obrtne obrate socialističnega sektorja se bo vključilo 9'%, drugih 16% pa v nove obrti, ki jih nameravamo ustanoviti 216. Približno četrtina teh uovih obratov bo razpolagala z eno do tri delovne sile, desetina s tri do pet delovne sile, petina s pet do deset delovne sile In približno desetina z deset do petnajst delovne sile. Potrebe so ugotovljene glede na posamezne stroke po občinah. Organizacijske oblike oziroma obseg obrtnih organizacij morajo določiti občine glede na svoje krajevne razmere. Hkrati z ustanavljanjem no’-lh obratov morajo občine socialistično obrtniško mrežo organizacijsko izboljšati. Manjše, sedaj samostojne delavnice z 1—3 delavci bo treba združiti v večje delavnice, posebno če gre za enake ali sorodne stroke. Med naloge pri izboljšanju obrtuiške mreže spada tudi dožnost občin, da sedaj samostojne socialistične delavnice z 1—3 delavci, ki nimajo lastnih družbenih osnovnih sredstev in jih je zaradi neugodnih pogojev zaradi lokacije ali raznolikosti strok ni mogoče združiti v močnejše obrtni* ške orgauizacije z minimalnimi pogoji delavskega samoupravljanja, ob primernih pogojih in stimulativni davčni politiki uveljavijo po zasebnem obrtniškem sektorju. Predvsem je treba skrbeti za povečanje obratov, za katere so pogoji glede investicij ugodnejši. Pri ustanavljanju uovih obratov je treba skrbeti najprej za storitvene obrate, ki so aktualni za določeno področje občine. Povečanje delovne sile, in sicer kvalificirane in visoko kvalificirane, se pričakuje iz povečanega dotoka na novo vključenih vajencev. .Dosedanje razmerje števila vajencev do kvalificiranih delavcev se mora od 4,2 izboljšati na enega vajenca na 3,6 kvalificiranega delovne sile. Za izboljšanje dosedanjega razmerja vajencev do kvalificiranih delavcev bo treba postopoma vlagati investicije, ki bodo omogočil® nova učna mesta. Preprečiti se mora nenormalni dotok delovne sile v nekaterih kritičnih strokah. Povečanje obrtnih kapacitet se pričakuje v delni reorganizaciji sedaj zaprtih obrtnih delavnic v industriji. V obrt se morajo vključiti obrtniki, ki so iz kakršnih koli vzrokov prekinili obratovanje. Za servisne službe za popravila tehničnih predmetov, zlasti gospodinjskih, morata skrbeti trgovina ali industrija, ki take predmete prodajata. 4. Glede investicij za obrt naj velja načelo, da sredstva, ki jih ustvari obrt za občinski investicijski sklad, v celoti uporabi občina za dopolnitev kapacitet v obstoječih obrtih oziroma za nove obrti. Za ustanavljanje novih obrti računamo s 358,1 milijoni, za razširitev in dograditev s 509 milijoni, skupaj torej z 867,1 milijoni din. Investicijske potrebe za komunalne obrti (klavnice, mesnice in pekarne) znašajo 280 milijonov din in so zajete v komunalni delavnosti. Iz dokumentacije plana je razvidno, da bi občine z realizacijo v letu 1956 lahko krile tretjino investicijskih potreb v obrti. Dve tretjini investicijskih potreb v obrti se bo moralo kriti iz sredstev obrtniških organizacij in zasebnega sektorja oziroma iz občinskih proračunskih sredstev. Sredstva iz investicijskih skladov pri občinah naj se v prvi vrsti uporabijo za storitvene obrti, potrebe za komunalne obrti pa naj se krijejo iz proračunov oziroma iz lokalnih skladov. Investicije morajo biti dolgoročne, da bi se zagotovila določena stabilizacija cen tako v storitvenih obratih raznih strok, zlasti v obratih komunalnega pomena (živilske stroke). , , > Od skupne investicijske kvote 867,1 milijonov bo za dopolnitev kapacitet v obstoječih obrtnih organizacijah potrebnih 215 milijonov. Pospeševati je treba predvsem servisne delavnice (pralnice, čistilnice, kr-palnice in podobno). Za take delavnice naj se načeloma zahteva le registracija in se naj deloma ali povsem oproste vseh dajatev. Občine in stanovanjske skupnosti morajo poskrbeti za materialno osnovo takih servisov. S povečanjem obrtniške mreže, torej s pravočasnimi investicijami in s pravilno davčno politiko bodo omogočeni pogoji za nova učna mesta, pogoji za večjo konkurenco v izdelavi in cenah. 5. Za navedeni razvoj obrtništva in obrtniških kadrov za industrijo (remontne delavnice) je treba v obdobju 1957—1961 ustvariti nove pogoje za reformo vajenskega šolstva. Ustanoviti je treba vajensko šolo s periodičnim poukom, specializirano za lesno, kovinsko in tekstilno skupino obrti. Sola naj bo izpopolnjena s praktičnim poukom in delavnicami. Te delavnice morajo biti na razpolago tudi že vajenski šoli raznih strok I Celje, ki bi v obdobju petih let prilagodila svoj program dela po reformi Šolstva. Z ustanovitvijo periodične šole v Celju ter z reformo vajenske šole raznih strok I Celje bodo ustvarjeni pogoji za odpravo nekaterih podeželskih šol. Od sedanjih 11 bi se skrčilo število vajenskih šol na 6. Vajensko šolstvo se mora razvijati v skladu z republiškim planom. ' Vzporedno z uveljavljanjem plana o vajenskem šolstvu bo dolžnost pristojnih svetov, občin in zbornice, da bodo skrbele za učni kader in uveljavljale predpisano predizobrazbo vajencev. Investicije za šolstvo se bodo črpale iz sklada za kadre pri OlLO Celje ter iz sredstev republiškega sklada za kadre. 6. Ob realizaciji plana kadrov pričakujemo v obrti povečanje bruto dohodka za 46%. Četrti del Perspektivni in tekoči plani za izvajanje tega plana 1. Okrajni ljudski odbor ter občinski ljudski odbori se morajo na svojem področju pri sprejemanju svojih družbenih planov in drugih odlokov držati osnovnih smernic in ciljev družbenega plana gospodarskega razvoja FLRJ od 1957—1961, družbenega plana perspektivnega razvoja LRS kakor tudi smernic in ciljev v tem družbenem planu. 2. Za dosego ciljev tega perspektivnega plana bo okrajni ljudski odbor izdal poleg ustreznih odlokov in predpisov vsako leto letni družbeni plan. Občinski ljudski odbori morajo pri sestavljanju perspektivnega plana in letnih planov upoštevati cilje in smernice, postavljene v perspektivnih in letnih družbenih planih federacije, republike in okraja. 3. Gospodarske organizacije morajo pri sestavljanju svojih perspektivnih planov, investicijskih programov kakor tudi pri svojih letnih planih upoštevati osnovne smernice jn cilje, postavljene v perspektivnih planih in letnih planih politično-teritori-alnih enot. 4. Organi državne uprave morajo spremljati izvajanje družbenega plana gospodarskega razvoja v okraju Celje za. leto 1957—1961 ter predlagati pristojnim svetom potrebne ukrepe za izvajanje tega plana. 5. Svet za družbeni plan in finance ter drugi sveti morajo redno poročati okrajnemu ljudskemu odboru Celje o izvajanju pespektivnega plana in vsakoletnih družbenih planov ter predlagati ukrepe, ki so potrebni za njegovo izpolnitev. 6. Gospodarske organizacije morajo sestaviti svoje perspektivne plane do konca meseca septembra 1958. leta. 17. poglavje 1. Dokumentacija z dokumentacijskimi elaborati k družbenemu planu gospodarskega razvoja okraja Celje za razdobje 1957—1961 je sestavni del tega plana. 2. Ta plan velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Gospodarski odnosi in rezultati, ki so bili doseženi na podlagi družbenega plana 1957, se štejejo v izpolnitev tega plana. St. 01/1-9643/1-58 Celje, dne 8. julija 1958. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. PREGLED »URADNEGA LISTA FLRJ« Št. 42 z dne 22. oktobra 1958: 738. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o kolienikih za obračunavanje razlik v cenah pri izvozu in uvozu določenih proizvodov in storitev. 739. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o postopku z blagom, ki se izvaža ali uvaža brez protivrednosti. 740. Odredba o posebnih pogojih za izvoz perju. 741. Odredba o obveznem potrdilu o izvoru blaga, ki se uvaža iz Argentine. 742. Pravilnik o pridobivanju in priznavanju nazivov članov posadke trgovske mornarice. 743. Dogovor o dopolnitvi dogovora o najvišjih cenah za vino v letih 1958 in 1939. Popravek prečiščenega besedila uredbe o gradnji. Št. 43 z dne 29. oktobru 1958: 744. Navodilo o preračunavanju pogodbenih plač delavcev določenih kategorij. 743. Odločba o odobritvi ustanovitve in dela Zvezi glasbenih pedagogov Jugoslavije. 746. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o nazivih in plačah uslužbencev Državnega zavarovalnega zavoda. 747. Dogovor o dopolnitvi dogovora o najvišjih cenah, po katerih bodo kupovale gospodarske organizacije jabolka in krompir v letih 1938 in 1959. Št. 44 z dne 5. novembra 1958: 748. Ukaz o razglasitvi zakona O spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih. Zakou o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih. 749. Ukaz o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju. 750. Ukaz o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah. zakona o vojaških vojnih invalidih. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih. 751. Odlok o spremembi in dopolnitvi avezmegu družbenega plana za leto 1958. 752. Odlok o dodelitvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije. 7I35. Odlok o delu prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki se odstopa za povečanje osebnih dohodkov delavcev. 754. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obrestnih merah za sredstva gospodarskih organizacij, za sredstva, naložena pri banki, in za kratkoročne kredite. 755. Odlok o povečanju minimalnih osebnih dohodkov delavcev' nekaterih gospodarskih organizacij Skupnosti jugoslovanskih železnic. 756. Odlok o potrditvi predpisov Zveznega izvršnega sveta, izdanih na podlagi pooblastila iz XXVI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1958. 757. Odlok o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta'. 758. Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika Zvezne ljudske skupščine. 759. Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika Zveznega zboru Zvezne ljudske skupščine. 760. Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. 761. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. 762. Navodilo za izvajanje odloka o delu prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki se odstopa za povečanje osebnih dohodkov delavcev. 763. Odredba o omejitvi prometa z radioaktivnimi izotopi. 764. Odločba o jugoslovanskih standardih za pločevinaste škatle za meso, sadje in zelenjavo. 765. Odločba o jugoslovanskih standardih za škrob in škrobne izdelke. 766. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o kakovosti mesa, živine in perutnine, namenjene za izvoz (prečiščeno besedilo). 767. Dogovor o na j višjih cenah, po katerih bodo kupovale gospodarske organizacije sveže pozno zelje v letih 1958 in 1959. 1 fzdajn Časopisni zavod »Uradni list LRS* — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurać — Tiska tiskarna »Toneta TomSlta«, vsi v Llubljant - Naročnina: letno 900 din - Posamezna Številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15 a, postni predal 356 — TeUfon direktor In knjigovodstvo: 20-701, uredništvo tn uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-704/2-399