Leto LXV«, št. 183 LfafcOaaa, sobota D. avgusta I932 Cena Din i.- iznaja vsak dan popodne, lsvzemai nedelje m praznike. — Tninrifl do 80 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do S00 vrat k Dtn S.—» večji tnaeratt potit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratnl ^avek posebej, — >Sloven&ki Narode reija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25«—» Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Of UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oHca it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — — — —i CELJE, Kocenova ulica 12. —i Tel, 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c. Tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št_ 10.351. CENTRUM ZA HITLERJA Senzacijonaina deklaracija centruma — Hitler v škripcih: v vlado in pod kontrolo ali pa še nadalje v opoziciji Pariz, 13. avgusta. AA. Iz Berlina javljajo, da je senzacijonalna deklaracija centruma. v kateri se cen trum izraža, da je pripravi jem z nacijonalniimi socijalisti osnovati parlamentarno koalicijo, presenetila tako hitlerjevce kakor tudi nemško vlado. Mada je iznenađena rad to izjavo, ker daje cen trum na ta način hiderjevcem možnost, da v državnem zboru formirajo večino, da vržejo predsedniški kabinet m da HitleT sestavi novo vlado. Vse pa seveda zavisi še od tega, ali bo Hitler sprejel pogoje centruma. Ti pogoji pa niso prav tež/Id. C en t rum zahteva, da hif'erjeva vlada, ki bi jo centrum podpiral, ne sme biti čisto hitlerjevska, dasi centrum ne zahteva zase ministrskih portfeljev. Poleg tega bi se Hitlerjev kabinet moral zaveza*-, da bo spoštoval ustavo in da bo vladal državo po parlamentarnih načelih S pogojem, da vlada ne sme hiti čisto hitlerjevska. hoče centrum na vsak način gene- ralu v. Schleidherju zagotoviti položaj neg.' ministra. Vprašanje je zdaj, kaj bodo hitlerjevci odgovor iM na to ceotrumaSko ponudbo. Znano je samo mišljenje berlinskih nacijonaknih aocijalistov, katerih glasilo »Der Anjgriff* je prinesel članek o tej ponudbi. Značilno je, da niti ta list tokrat ni pregrobo odgovoril. »Der Angnff« izpoveduje samo veliko nezaupanje nasproti ponudbi centruma. češ, da je samo manever centruma proti nacrjona'ttiim socijalistom. List meni, da bi centrum rad zapeljal hi-tierjevce v parlamentrano vlado samo zato, da bi jih kompromitira? in da bi jim pozneje v državnem zboru delad sitnosti in težave. Vlada pa doslej ni še ničesar ukrenila jn kancelar Paipen še ni povabil Hitlerja na razgovor. Hitler se bo po vsej priliki sestal s Papenom in Hindenburgom morda šele v ponedeljek. Na vsak način se Hitlerju v tem tre- nutku nalagajo težke naloge. Prozi se nem lepa prilika, da postane parlamentarni kancelar. Toda to pomeni zanj biti odvisen od centruma, kar je na vse zadnje kompromitiranje, ker mu centrum gotovo ne bi hotel pomagati pri njegovih stremljenjih, da zadovolji svoje pristaše. Mimo tega se Hitlerju nudi možnost, da v predsedniško vlado vstopi kot kancelar, kar pa spet pomenđ, imeti zelo malo oblasti, docim hitlerjevci želijo vso oblast, če pa Hitler ne sprejme niti ene niti druge rešitve, mu preostane samo še borba v parlamentu. To bi se pa reklo izzvati neskončne parlamentarne počitnice ali pa celo razpust parlamenta. Tedaj bi se morala začeti borba zunaj, kar pa spet pomeni nevarnost, da se stranka zlomi in ubije. Katere rešitve se bo Hitler poprijel, bo pokazala najbližja bodočnost. Dotlej pa bo položaj ostal nejasen. Španski uporni generali pred sodiščem Sanjurjo je poskušal Izvršiti samomor — Aretirani oficirji so se v zaporu uprli, vendar pa so jih zopet kmalu obvladali Madrid, 13. avgusta- Kakor zagotavlja jo v okolici vlade, je definitivno vzoostav ljen mir in red po vsej državi razen v nekaterih manjših krajih, kjer je prišlo se do nekaterih spopadov med vstaši in Četami, ki so zvesie vladi. Ta prvi monar-betični poskus prevrata se je docela izjalovil in se je končal z zmago španske radikalne republike. Glavno inicijativo za nto-narhisticni pokret je dal vodja vojaške jun-te general San jurio, ki so ga na meji ujeli in privedli v Madrid. Bil je takoj oddan v policijske zapore in tudi takoj zaslišan- španska republikanska javnost je silno ogorčena proti početju visokih carinikov, ki so rušili mir in red v dražavi. Po sto listov je že zahtevalo, naj se generali takoj obsodijo na smrt. Vlada «i ie pridržala svobodne roke glede kazni, ki nai doleti krivce. Ministrski predsednik Azana je včeraj izdal odredbo, s katero je Kaznovanje krivcev poslednjega revolucionarnega preokreta docela pridržano republikanski vladi. Včeraj je bila izdana tudi odredba, po kateri se določajo težke kazni za vse one, ki z besedo, v tisku ali z dejanji ogro- žajo mir in red ali obstanek republike. Vojaško sodišče, ki je pričelo včeraj za sedati v Sevilli, je že odstavilo 30 višjih častnikov, v sevillskih zaporih je mnogo aretiranih monarhistov in komunistov Are-retiranci so poskušali organizirati upor v kaznilnici. Deloma jim je to uspelo in so celo zažgali kaznilnico. Zgorel je eu objekt kaznilnice. Aretirani uporniki so vdrli na kaznilniško dvorišče, kjer so jih pa stražniki kmalu obvladali in jih znova pozaprli-Generalna stavka, ki so je proglasili delav ski sindikati v Sevilli, da bi tako onemogočili uspeh monarhitičnega prevrata, je bila prekinjena. Masa ljudstva ie navalila na razne stavbe in poslopja, ki so bile last monarhistov in klerikalcev. Hiše so zažgali. V San Sebastianu ie množica demonstrantov skušala vdreti v palačo guvernerja, civilna garda pa je demonstrante raz-gnala. Pri tem je bil en demons^rat ubit, 10 pa hudo ranjenih. Kakor poročajo iz Juelve. je skušal general Sanjurjo v hipu, ko stražniki niso strogo pazili nanj. izvršiti samomor. Stražniki pa so to še ob pravem času preprečili. Dvolična vloga fašizma Mussolini v Rimu in Mussolini v Ženevi — Kaj je z italijanskimi bombnimi letali — Oboroževanje in nove mednarodne koalicije Pariz, 13. avgusta. Francoski tisk ae #u<=> vftdno obširno bavi z vprašanjem razorožitve tn organizacije mednarodnega miru. V >Populairu< je napisal Leon Blum obširen članek, v katerem pravd med drugim: Ne italijanska, ne nemška nevarnost nas ne sme ovdrati, da ne bi nadaljevali dela za organizacijo miru dn svetovno razorožitev. Baš ta nevarnost nam mora dati novega poguma in novega zaleta, da podvojimo svoje napore. Ako je italijanski fašizem nevaren za svetovni mir, potem ne preostaja nič drugega, kakor da ga razorožimo. Treba je enkrat za vselej prekiniti dvolično vlogo fašizma z njegovimi lastnimi argumenti. Mora se naposled jasno razčistiti, kateni Muesoiintl je pravi: ali oni v Rimu, aH pa oni, ki se kaže v ženevi v povsem drugi luči. Fašistično Italijo je treba prisiliti, da prične z razoru-*iftrvijo in da pristane na vzajemno kontrolo razoroževanja, da odpravi svoja velika bombna letala in sprejme predlog Internacionalizacije civilnega letalstva, fte pa bi koncem koncev Italija odbila celo to, kar je sama predlagala, potem jo je treba ožigostati pred svetom, kar bi bilo pri znani! občutljivosti fašizma se najuspešnejše sredstvo. V listu >L.a Republique< pa piše Albert Lame med drugim: če se upošteva sedanje stanje oborožitve sveta in možnost novih mednarodnih zvez, potem se mora Francija pomiriti s tema, da ne bo nikoli dvvolj oborožena, da bi mogla preprečiti vojno. Naši vojaški strokovnjaki imajo pred očmi edini cilj, da bi ustvarili dovolj močno vojsko, ki bi mogla v primeru novega oboroženega konflikta zasigurari Franciji zmago. Njihova sicrb torej ni. da bi nam zasigurali miT. S tega stališča pa je treba gledati na ves nadaljnji razvoj. Ne glede na to, aH bo Hit;er prišel na krni io aJi ne, moramo mri vztrajati na tem, da se i*vede razorožite** m« uvede mednarodna kontrola, ker je samo na ta način mogoče zajamčiti trajen melr.arodni mir. Padec cene pšenici v Franciji Pariz, 12. avgusta, d. Včeraj se je vršilo posvetovanje francoske vlade zaradi katastrofalnega padca žitnih cen v Franciji. Docim se je še pred štirinajstimi dnevi prodajala pšenica po 179 frankov, je padla cena zadnje dni na 125 in na deželi celo na 105 frankov. Deloma je to posledica spekulacije ob žetvi, deloma pa gre za padec cen kot posledico svoječasno za časa Tardieu-jeve vlade umetno zvflšanih cen pšenice. Italijanska špijonaza Pariz, 13. avgusta. V Nizzd so prišli na sled veliki Spijonažni zaroti na korist -Italije. Aretiranih je bilo 12 oseb, tel so *e vse priznale, da so bile v aružbi italijanske apijonaze. Potres v Anatoliji London, 13. avgusta. V Anatoliji je napravil potres zopet veliko škodo. Najhujše je prizadeto mesto Mugla, ki je skoro popolnoma porušeno. Dosedaj ie ni znano, koliko je zahtevala katastrofa človeških žrtev. Nov letalski rekord pariz, 12. avgusta. AA. Letalec Mar. cel Haegien je potolkel svetovni hitrostni rekord na 2000 km. Iz Etampesa se je dvignil davi ob 6.26 in te vrnil ob 14. uri. Letel je 7 ur 35 minut te 15 sekund. Dosegel je hitrost 263.600 km na uro. Dosedanji rekord, ki ga je bil dosegel poročnik Vaisseau v Parizu, je znašal 228.126 km._ Postani ta ostani Slan Vodnikove „Ljubljana v jeseni" Letošnja velesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni«, na katero se z vso vestnostjo in ljubeznijo pripravljajo mnogobrojni sodelavci, nam bo podala nov dokaz marljivosti in kulture našega naroda. Ta prireditev bo niz razstav kulturnega in gospodarskega značaja, Kmetijska razstava bo obsegala strokovno-poučnd kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko rarastavo in sejem za med, zelen jadno razstavo, vinsko razstavo in sejem. Priključena ji bo razstava goveje živine montafonske pasme, ki jo priredn 3. m 4. septembra živinorejska zadruga »Ju-gomontafon« in pa razstava perutnine in kuncev, ribic in ptic, ki jo priredi društvo rejcev malih živali »Živalca« in se vrši ves čas trajanja veleeejma. Pripravlja se tudi velika razstava plemenskih konj. Seveda na kmetijski razstavi ne bo manjkalo poljedelskih strojev rn orodja. Razstavo čistokrvnih psov vseh pasem priredi dne 8. septembra Jugoslovanska kinološka zveza. Razstavljenih bo preko 300 teh najzrveatej-ših spremljevalcev človeka. Alpinska razstava bo -zelo zanimiva in slikovita. V dio rama h. modelih in slikah bodo prikazane naše ponosne planine v letnem m zimskem času, njih rastlinstvo, živalstvo in kamenje, koče in zatočišča, oprema alpincev in gorskih lovcev, smuški sport, plezalne ture itd. Sodelujejo vsa naša športna in planinska društva in klubi ter naša univerza po svojem botaničnem, geološkem in meteorološkem institutu Alpinski razstavi bo priključena tujsko-prometna razstava, ki jo organizira tujsko-prometni svet banske uprave dravske banovine. Ze lanskoletna taka razstava na velesej-mu je zadivila vse obiskovalce, letos pa bo prikazan še nov materijal. »Razstavo slovenske knjige« prirede letos prvič slovenska založništva in knjigarne. Obiskovalcu se bo nudil lep pregled plodonosnega dela zadnjih deset let na književnem polju Umetnostne razstave na vc lese j mu so že dobro poznane. Letos pa bo prirejena razstava upodabljajoče umetnosti »Žena v slovenski umetnosti«, na kateri sodelujejo malone vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. Fotoklub v Ljubljani priredi jugo-s Lo van škodama t e rsko razstavo umetniških fotografij s sodelovanjem najboljših foto-amaterjev iz vse države. Naše vrle gospodinje prirede veliko razstavo »Domače ognjišče«, ki bo prikazala pregled gospodinjskih šol, skavt stke organizacije, telesno nego gospodinje, počitniške domove, prehrano preproste m modeme plinske in električne kuhinje, tehnične pripomočke in potrebščine v kuhinji, pripravljanje kuhane in surove hrane pred očmi obiskovalcev, konzerviranje m vkletenje sadja m sočivja, higijeno v kuhinji itd. Tako bo ta razstava najnazomejša učiteljica našim gospodinjam in njihovim pomočnicam. Industrijski in obrtni oddelek jesenskega vel esej ma bo obsegal pohištvo in stanovanjsko opremo, živila, radio in nešteto izdelkov za dnevno uporabo in pa sezonskih predmetov. Lepo obrtno razstavo priredi tudi naša zbornica in pa v lastnem odelku tudi oddelek za pospeševanje obrti nase banovine. Kot posebni prireditvi za časa jesenskega velesej-ma omenjamo revijo narodnih noš, ki bo 4. septembra in pa tekmovanje slovenskih harmonikarjev 11. septembra na velesejmu. Obiskovalci imajo na podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo m naj ga ne bo med nami, ki si ne bi ogledal te prireditve. Saj bo ta razstava plod tisočih pridnih žilavih rok kmeta, delavca, obrtnika, gospodinje, kulturnega delavca Prihod naših izseljencev iz Holandske Prisrčen sprejem naših rojakov na Jesenicah in v Ljubljani Jesenice, 13. avgusta. Snoci ob 18. je prispel na Jesenice vlak, ki je pripeljal okrog 190 nadih raseljencev iz Holandske, ki so prišli na krartdk oddih v domovino, med n j ioni je pa tudi mnogo taikih, Id so se morali vrniti v domov-iivo, ker v tujini ni dela. Sprejem na Jesenicah je bij veličasten. Ko je vlaik zavozU na postajo, je zaigrata Krekova godba pozdravno koračnico in ko so izseijenoi i-zstopili, jih je prav prisrčno pozdiravil župan g. Žabkar, želeč jim iskreno dobrodošlico. V imenu Rafaelove družbe jih je pozdravil g. Marinšek. potem jim je pa poželel prisrčno dobrodošli'«) še župnik KasteEc. Sprejema rojakov se je udeležil tudi holandsiki parter Teotin, ki Wva že pol leta v Ljubljani, da se nauči slovemščine. Povratmki so bili nad srprejemom vidno vzradoščeni, mnogi so od radosti plaika/H, ko so zopet stopili na domaČa tila in zagledali naše lepe planine. V imenu vseh se je zahvaliti za sprejem predsednrik Zveze jugo-slovenskih društev sv. Barbare na Holein-tiste erm Alojzrj Kromovšefc. Potem so se rz-letniiki z arvtomobili odpeljali na Lesce m na Brezje, 2jvečer so se pa vrni Ti na Jesenice. Ljubljana, 13. arvgusta. Darvi ob 8.30 so se zibrali na perotnu glavnega kolodvora v Ljubljani predstav-nfld raznih oblasti, konpoTOiCtj in strokov-n-5h organiizacij k sprejemu izletnikov iz Holandske. Bansko upravo je zastopali šef IzšeljeniSkega urada g. Fink, mestno občino oočinsGci svetnik dr. Suibic, daiTje g. Kma-vos za Narodno strokovno zjvczo in Savez organizacije i-zseljentka v Zaigrebu, dr. Pe-g&n za Rafaelovo druržlbo iftd. Na peronu je bfla zbrana rudi godba »Zarje« pod vodstvom g. Doiinarja. Vlak je prispel ob 9JO s 25mx.utno Vabilo na pravniški kongres Ljubljana, 13. avgusta. Peti kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije ae bo vršil letos v začetku meseca oktobra v Dubrovniku, Točen datum kongresa se ni fiksiran, pa se bo objavil v nekaj dneh. Na kongresu se bodo obravnavala tale vprašanja: 1. Vprašanje ustnega testamenta, referenti univ. prof. dr. Ar and j e-lovič (Beograd), ad/vokat dr. I. Pavlas (Novi Sad), apelac. sodnik dr. R. Sajovic (Ljubljana), kasač, sodnik S. šapcanin (Beograd), advokat in kasač, sodnik v pok. L Vuko-vič (Zagreb); 2. Vloga preiskovalnega sodnika v sodnem kazenskem postopku, referenti: državni tožilec dr. I. Jarucbč (Maribor), advokat dr. T. Jančikovič (Zagreb) in apelac. sodnik B. Profldč (Beograd); 3. Hipoteka na morskih ladjah, referenti: advokat in privat. docent dr. J. Mogan (Zagreb), advokat in privatni docent dr. B. Furkn (Ljubljana), univ. asist. I. Pržid (Beograd) in advokat dr. V. Škarica (Split); 4. Trošarina kot vir dohodkov v proračunih države, banovin in občan, referenti: državni podtajnik v pok dr. D. Latica (Beograd), višji finančni svetnik dr. L Dirfcz (Ljubljana) ki zborniioni tajnik dr. V. Luneček (Zagreb). — Referati bodo izdani v najkrajšem času v posebni knjigi. — Po dosedanjih nacrtah se bo po koračanern kongresu vršil tudi skupni izlet v Kotor. Odbor druSbva Pravtrik vabi vse člane, da se kongresa v Sm večjem številu ude- j leže ki sprejema tozadevne prijave tajništvo do incL 15. septembra 1 L, pri Čemer se opozarja, da se bodo upoštevali samo oni člani, ki s članarino niso v zaostanku. Obenem s prijavo je ptočati tudi kongresno članarino, ki znaša 100.— Din, za rodbinske člane 80.— Din, za državne ki samoupravne uradnike 60.— Din odnosno za rodbinske člane 50.— Din. Članarina naj se plača s poštnimi položnicami, ki se dobe pri odbornikih v Ljubljani in v Celju pri g dr. adv. dr. Juro Hrašovcu, v Mariboru pri g. drž. rož. dr. Jančacu in v Novem mestu pri g. sodnem svetniku dr. Kudru. V prijav1 naj se zlasti tudi narznači, ali potuje udeleženec sam, ali z rodbinskimi člani ki kakšno nastanitev želi. Kongresna uprava je že podrvzela potrebne korake, da se dovolijo običajni popusti na železnicah in morskih ladjah. Za udeležence iz Slovenije bo verjetno na/jprikladne>sa pot z vlakom do Splita in naprej s parobrodom do Dubrovnika. Pri tej prilifci se vabijo tudi vsi člani, ki ae zanimajo za posamezna temata, ki bodo I zamudo. Ko je zaivozil na postajo, je množica občinstva na kolodvoru začela viharno vzklikati, godiha je pa zaigraJe pozdravno koračnico. Takoj po prihodu vlaka so izletniki izstopili. Prispelo jih je okrog 110, drugi so prispeli že snoci. Pred kolodvorom je izletnike najprej torplo pozdirovi.1 komisar g. Fink v imenu banske uprave, poudarjajoč, da banska uprava želi, da bi se kar najbolje počutili v Ljubljani. V imenu občine je izrekel prisrčno dobrodošlico občinski svetnik dr. Su-brrc, v imenu Rafaelove družbe je spregovoril dr. Pesan, v imenu Narodno strokovne zveze in Saveza organizacije izseljen'ka v Zagrebu, g. Kravos. Vsi govorniki so izrazili željo, da bi se izletniki kan* najbolje počutili na domaČih tleh. Domovina ni pozabila svojih zvestih sinov, veseli se njihovega povra-tka in lajšala bo bedo onih, ki jim je tujina zaiprla vrata. Pozdravni govori so izletnike do solz ganili. Za pozdrave se je zahvalil duševni vodja organrziranega izileta župnik Oberžeru kri je poudarjal, da je bil zaimiSljen še večji izflet naših ljudi v domovino, žal je pa gospodarska kriza maTsrkocja prisni ila, da je opustili to misel. Povraitek v domovino je dvojnega značajas: za ene je vesel, ker gTe za izilet, za druge je žalosten, ker so morah* iz tujine ki zanje nima več kruha. Apelirali je na oblasti da se zojvtzamejo za te reveže. V imenu Ju<*os!loveTrske strokovne -nveze in Krekove mladine je po7jdrwfl izletnike g. Rozman, nato sc je pa za lep sprejem za-hvailil predsednik Zveze jugoslovenskih društev sv. Barbare na Holandskem g. Kro-movšek, v imenu Slovencev in Ju-goslo/venov v Porenju in na \Vestfa1skem pa g. Voibič. Godba je zai<*Taila še dva komada v pozdrav, potem so se pa iziletrprki razšli po mestu. Na HolamdsJco se vrnejo 29. t. m. na dnevnem redu kongresa, de se tejmetJjto pffiiproivijo za debato, ki bo sledila Teferartom, tafco da bo kon-gres tudi v tem oziru dosegel znanstveno višino. Odbor društva »Pravnika. Vročinski val se bliža London, 13. avgfcista. V vsej Anpliji traja ie pel dni neznosna rročina. Na soln-cu kase toplomer povprečno nad 50 ^toptvnj, v senci pa sadnje tri dni ni padel izpod 40 stopinj. Zaradi silne vročine so morali ustaviti vse delo v tovarnah in uvesti -samo nočno delo. Po ulicah so morali namestiti posebne škropilnike, da neprestano škrope in tako preprečijo raztajanje asfak-ta. Mnoffo ljudi je obolelo na solnčarici in po dosedanjih podatkih je bilo že nad 100 smrtnih primerov. Pariš, 13. avgusta. Vročinski val je dosegel le Francijo. Že včeraj je temperatura naglo naraščala in je danes dopoldne se ob 9. dosegla v Parizu v senci 33 stopenj. 8 podeželja pa javljajo, da znaša zlasti v južni Franciji nad 40 stopenj. Za poplavo še kolera London, 13. avgusta. Poplavna ka« tastrofa v Mandžuriji se veča od nre do ure. Mesto Harbin je že popolnoma uničeno in večji del hiš je voda že porušila. Odnesla je tudi pet vojaških mostov, ki so jih zgradili Japonci. Tudi kolera se rapidno širi in število mrtvih od nre do nre narašča. Posebno hndo je razširjena ta nevarna bolezen v Ylan?i in Harbinn. Samo v teh dveh mestih je umrlo na koleri po dosedanjih podatkih 50.000 ljudi. Tudi Indiji grozi poplava Bombav, 13. avgusta. V provinci Sind grozi zopet katastrofalna poplava. Zaradi trajnega deževja je reka Vegari tako narasla, da grozi resna nevarnost, da se nasipi, Id ščitijo velike in rodovitne pokrajine, porušijo, kar bi imelo za posledico nedogled no katastrofo. Prebivalstvo se boji najhujšega in v paničnem bega zapušča svoje domove ter se seli v gorovje. V spominu so še lanske poplave, ki so trajale več mesecev in ki so zahtevale na tisoče in tisoče človeških žrtev. INOZEMSKE BORZE. Curlh, 13. avgusta. Pariz 20.12, London 17.86, Newyork 513.75, Bruselj 71.30, Milan 26.28, Madrid 41.35, Amsterdam 206.80, Berlin 122.275, Softfa 3.72, Praga 15.185, Varšava 67.60, Bukarešta 3.05. temu X »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. avgusta 1932 Stev 181 Za povzdigo in napredek Dolenjske Se o elektrifikaciji — Z dobro reklamo in zmernimi cenami bo Dolenjska mnogo pridobila Trebnje, 12. avgusta. Kljub temo, da Imajo dolenjske pokrajine vse naravne pogoje za uspešen ras* voj tujskega prometa, kljub temu, da se je v zadnjem času storilo v propagandnem pogledu vse za povzdigo in napredek Dolenjske — saj smo potom dnevnega, časopisja m pa na raznih tujsko-prometnih sestankih povsod m ob vsaki priliki opozarjali na vse lepote in zanimivosti do zadnjih časov še skritih, a tako prijetno lu polno zanimivih krajev v gozdnatih dolenjskih predelih, ki napravijo na tujca že pri prvem obisku nepozaben vtis, kljub temu nismo dosegli onega efekta, to smo ga upravičeno pričakovali glede na vse navedene naravne pred pogoje, ki jih ima ravno naša Dolenjska. Ugotovili smo, da je temu neuspehu mnogo krivo zanemarjanje dežele od strani javne uprave, saj je vprašanje elektrifikacije za nas ostalo še nerešeno in je povsem na mrtvi točki, na ugodno rešitev v pogledu vodovodnih naprav ni misliti, na dovršitev in pa izpeljavo deloma že uzakonjenega železniškega programa pa v doglednem času ne smemo niti računati. Povsod, kjerkoli opozarjamo na vse te in najglavnejše nedostatke za povzdigo naših krajev, naletimo na gluha ušesa ali pa nam povedo ono o krizi. Vemo — križ je in kriza! Kljub temu pa ne smemo in ne moremo preko dejstva, da smo zapostavljeni, že prej pred krizo, sedaj v krizi, in da bomo še potem po krizi. Pred nastopajočo dobo krize smo bili nedostatkov krivi sami, saj se je tedaj le malokdo spomnil Dolenjske; v dobi krize ni primeren čas za izvršitev teh del, ker ni denarnih sredstev na razpolago; po krizi bodo pa trajale posledice krize in zopet bomo Dolenjci v krizi m tema bo svetila vsem elektrike željnim Dolenjcem vse dotlej, dokler ne nastopi neka »višja sila« in nam izpolni naše pravične želje in zahteve ter nas obsije z dobrodeniimi žarki električne energije. Pri vprašanju elektrifikacije bo gotovo zanimalo vso javnost, posebno pa Dolenjce, mišljenje elektrifikacijskega odbora, ki s svojo okrožnico vsem Interesiranim občinam sporoča naslednje: 3>2e zdavnaj je minil 17. oktober 1931. ko je bil izvoljen širši in ožji odbor v svrho pospeševanja elektrifikacije Dolenjske. Kje je — kaj dela. da ni videti nič vidnih uspehov njegovega življenja in delovanja? Da ne bo neupravičenega kamna, naj podam prav na kratko sliko dosedanjega dela in kaj naj ukrenemo. Ko ne bi gospodarska kriza preštevala prav zadnjega dinarja, bi sklical večkrat sejo. A ni kazalo, ker ni take nujnosti, da bi odtehtalo materijalne žrtve. Najprej smo zbrali vse podatke, koliko bi vsaka občina porabila električnega toka za žarnice, motorje itd. Precej dolgo je trajalo, da smo dobili od vseh zainteresiranih občin potrebne podatke. Iz nabranih številk smo sestavili pregledno tabelo in vse skupaj izročih g. ravnatelju KDE s prednjo, naj sestavi proračun našega omrežja. KDE so obljubile, da dobimo proračun, ko bodo pregledale ves teren in ga pretra-sirale, kar se bo zgodilo, ko mine mraz in izgine sneg. Ko sta ta dva odšla, je bil podpisani večkat v Ljubljani in drezal in prosil, naj se gotovo s kočevsko progo izpelje tudi trebanjsko-novomeška. Odgovor: dajte nam denar na razpolago, pa bomo pričeli! A denarna kriza .je zaprla vse vire. KDE niso mogle izrabiti že dovoljenih kreditov, ker ni bilo denarja. Namesto da bi razširile svoje delo, so ga skrčile, ker ni bilo denarja ne za materijal, ne za delavske plače. Mislili smo, naj bi denarni zavodi zainteresiranih občin spravili denar za naše omrežje skupaj. Do tega pa ni moglo priti, ker tudi tam ni denarja. Iz enakih vzrokov bo morala počakati tudi kočevska proga, akoravno je pogodba za letošnjo jesen že sklenjena in obojestransko potrjena. Torej denarja ni in to je tista mrtva točka, preko katere ne moremo iti. Zato moramo čakati. In tudi pripravljati se.c I. T., član odbora. Denarnih sredstev ni in zato moramo čakati in pripravljati se. Navajeni smo Dolenjci že pripravljanja, posebno vajeni smo pa potrpežljivega čakanja in to nam bodi v uteho in ves up na skorajšnje uresničenje elektrifikacije naših pokrajin. Pri tem pa človek nehote pomisli na že vplačane banovinske elektrifikacijske prispevke, katerih velfk del je plačal dolenjski davkoplačevalec zato, da ima potem, ko je nastopila denarna kriza in se je ta del vplačil porabil za elektrifikacijo drugih pokrajm, pravico potrpežljivega čakanja tn pripravljanja za neenakosti v prejemkih po načelu enakosti v dajatvah! Pika. Poleg navedenega, ki je predpogoj za uspešen razvoj tujskega prometa vsake pokrajine, je zelo važen faktor tudi reklama. Dočim elektrifikacije ta vodovodov ter načrta dolenjskega železniškega programa ne moremo izvesti sami brez podpore javne uprave, se moramo za uspešno in dobro reklamo pobrigati sami. Kaj je reklama in kako naj jo v tujako-pro-metnem pogledu delamo? Reklama je ona sila v poslovnem svetu, ki daje na eni strani prodajalcu možnost uveljaviti svoje dobro blago na trgu in ga vnovčiti, na drugi strani pa porabniku možnost nakupa po odgovarjajoči ceni, v obojestransko korist, v korist prodajalca In kupca. To je namen poštene te dobre reklame današnjega časa to poslovnega sveta. Kakor dela danes trgovec, obrtnik m vsakdo za svoje blago uspešno reklamo, tako je tudi nujno potrebno, da s pomočjo tujsko-prometnih organizacij napravimo dobro reklamo za našo Dolenjsko, o kateri vemo, da nudo lahko tujcu one udobnosti, ki jih drugi letoviščarski kraji n. pr. nimajo. Ne bomo na tem mestu razpravljali podrobno o vseh onih blago-datih, ki jih naša Dolenjska ima in ki pridejo pri propagandi v poatev — saj Dolenjci Dolenjsko poznamo in jo bomo tako tujca tudi prikazali, ker bo pa odvisno le od izvedbe reklame same, bodisi potom propflg*™*71^ brošur, tiska in razstav ali pa potom prirejanja skupnih izletov Itd. Prav v kratkem hočemo spregovoriti le o propaganda delala, da smemo pričakovati uspehov in koristi sa deželo, in kdo naj bi prvenstveno sodeloval pri tam. Rekli smo že, da le z reklamo ae more dandanes na trgu uveljaviti blago, le z reklamo moremo kupca prepričati o dobri kakovosti blaga, mu ga prodati, si pridobiti njegovo zaupanje in še bodočo naklonjenost. Na isti poti. kakor je vsak posamezni trgovec, smo v pogledu reklame tudi mi. Vsi tuj-sko-prometni faktorji, vse podeželske občine in vsak posameznik naj bo kakor trgovec in naj povsod in ob vsaki priliki dela reklamo in propagando za letoviščar-sko Dolenjsko. Ako bomo delali dobro reklamo, uspeh ne bo izostal in prilike v tem pogledu se morajo izboljšati za ves, drug od drugega odvisni živel j. Vsakdo ve, da se dela reklama lahko prav na razne načine. Ena je uspešnejša, druga manj uspešna. Uspešna je le tedaj, ako je popolna, na višku z vsemi dopustnimi sredstvi, manj uspešna, odnosno kvarna je pa ona, ki pretirava ne glede na resničnost in dejanski stan in stvari samo škoduje, ne pa koristi. Zato je nujno potrebno, da se reklama dela previdno in načelno pošteno, kajti le na ta način bomo stvari koristili, vsak drugi namen pa more tujca le odvrniti enkrat za vselej. Kakor je torej reklama važna in življenjskega pomena za poslovni svet, tako moremo trditi, da moramo za dobro izvedbo tujskega prometa v bodoče računati le z uspešno reklamo in propagando. Ali pa smo v stanju danes isto tudi izvesti. Smo — pa le tedaj, kadar jc bomo izvedli prvenstveno ne kot posameznik, temveč kot celota. Tukaj se nam zopet pokaže, kakor smo že zadnjič navedli, nujna potreba ustanovitve tujsko-prometne zvoze, ki naj pod svojim okriljem združi vse tujsko-prometne ustanove in dolenjske občine in ki naj izvede propagando naših krajev in letovišč v oni meri, ki odgovarja resničnosti in stanju, v katerem se pač nahajamo. Premalo ali skoraj nič nismo storili v tem pogledu in ta važna naloga nas še čaka. Prav posebno važne v tujsko-prometnih krajih so tudi cene. Vsako leto, posebno pa pred sezono nastopajočih dopustov in izletov, naj vsakdo temeljito prevdari cene onega kraja, kjer si pač želi oddiha. In neredko se dogodi, da tujec in letoviščar obrneta kraju, kjer so visoko pretirane cene. hrbet ter nameri svoj korak drugam, kjer najde pogoje cenejšega življenja. Pri nas na Dolenjskem smemo pričakovati letoviščarjev in izlet- nikov največ od doma, t j. iz LJubljane in Gorenjska, daloma tudi is savske banovi, ne ter notranjosti države. Redkejši so tujci-inosamei. Vsi navedeni iščejo miru in oddiha preko poletja s svojimi družinami po dolenjskih letoviščarskih krajin, vendar pa strogo pazijo na možnost življenja v teb krajih. Ako pomislimo, da so to pretežno družine uradnikov In srednJUi slojev, takoj vemo, da si žela le sprememb, nikakor pa ne morejo živeti na oddihu v kraju, kjer bi bilo življenje dražje, kakor ga imajo doma. Zato so cene v tujsko-prometnih krajih naravnost odločilne važnosti, saj moremo z zmernimi cenami tujca privabiti ali ga pa i pretiranimi odgnati enkrat za vselej. Zato bodo naši tujsko-prometni kraji uživali ugled, dokler bodo solidni v cenah in bo to za vsak kraj najboljša in najuspešnejša reklama. Napredek našega tujskega prometa je odvisen od cen, ki jih bodo postavili svojim gostom gostilničarji in hotelirji, ki bodo s tem kraj postavili lahko na glas dobrega in cenenega letovišča ali pa nasprotno. Dnevno lahko čujemo pritožbe o predragem življenju tega ali onega kraja, o nesorazmernosti nabavnih cen te ali one življenjske potrebščine med posameznimi kraji itd. Ie vsega tega nujno sledi, da bi si dolenjski kraji pridobili lahko mnoga več letoviščarjev, ako bi imeli vsi gostilničarji in trgovci enotne cene — ne pa tako, kakor imamo polno primerov zdaj, ko se vrši med posameznimi trgovci in gostilničarji najhujši konkurenčni boj, ki ubija cene in jih napravlja nestalne. Zato bi morala tudi tukaj nastopiti zveza in skušati organizirati v vseh letoviščarskih krajih posebno gostilničarje in pa tudi privatnike, ki oddajajo penzijone ter jim prikazati vso nesmiselnost konkurenčnega boja, ki tujski promet samo ubija in mu zelo škoduje. ze pri teh razmotrivanjih je jasno, da so cene najvažnejše, a obenem pa tudi najkočljivejše vprašanje in da je treba +e-mu vprašanju posvetiti vso pozornost ter ga čim prej končno urediti. Dodam naj še, da je baš Trebnje na glasu enega najcenejših dolenjskih letovišč, kjer dobi tujec prvovrsten penzijon z vso oskrbo z zelo dobro, zdravo in tečno hrano in prvovrstnimi sobami za dnevno ceno od 25 do 35 Din. Najboljši dokaz udobnega in prijetnega bivanja v Trebnjem so številni tujci, ki prihajajo k nam že leto za ietom in ki se ob letu ponovno vračajo s svojimi znanci in prijatelji. Navajam to v posnemanje drugim dolenjskim letoviščarski m krajem in sem prepričan, da gostilničar, ki odda celodnevno oskrbo za Din 25.— do 35.— s prvovrstno hrano, sobo in postrežbo kljub temu še nekaj zasluži. Prepričan sem pa tudi. da ta zaslužek ni pretiran in navajam ta primer vsej javnosti. Izletnikom in pa letoviščarjem: najlepši izleti so v okolici Trebnjega, živlienie pri nas je najcenejše! Nande Srpan. Razstava narodnih vezenin Otvorjena le bila danes dopoldne in ]e zelo zanimiva čez mero nas zalagajo Tudi danes je bil Živilski trg natrpan z živili Ljubljana, 13. avgusta. Ni lc pretesen živilski trg ob tržnih dneh, temveč tudi naši želodci, saj ne morejo pospraviti vsega, kar se kupici od dne do dne na trgu. Ljubljana v tem pogledu ni sorazmerno napredovala :er toliko narasla kot se je razširili njen živilski trg. Aleščani so pa seveda veseli, da je mesto taiko dobro založeno z živili in da cene hočeš nočeš padajo. Tudi danes je trg nudil sliko preobloženosti. vendar pa ie bilo na njem tudi precej živahno, čeprav povpraševanje ni bilo uravnovešeno s ponudbo. Zopet so bili vsi prostori popolnoma zasedeni, dohodi na trg skoraj ovirani ter zastavljeni z vozički prodajalcev, med sadnim in zelen jadnim trgom skoraj ni bilo nobenega prehoda, med živHi je pa bilo tako tesno, da so se gospodinje s težavo rinile skozi, zlasti še obložene s širokimi cekarji. Na sadnem trgu ni bistvenih sprememb le sadja je bido danes še več. Kmetje so dostavili toliko jabolk, kot v pozni jeseni. Jabolka niso bila še nikdar tako poceni ob tem času. saj so kg po 2 do 4 Din ta prav lepa lahko dobiš po 3 Din kg. Letošnja sadna letina je izredno bogata, kaže pa, da kmetje bas zaradi tega ne bodo mogli spraviti sadja v denar, vsaj po ugodni ceni ne. Okončani, ki ne morejo zalagati trga z jabolki in drugim sadjem. ga zalagajo še vedno z vsemi v rs trni gozdnih jagod. Kupčija z jagodami pa ne cvete, zlasti so se ljudje naveličali borovnic, ki jih j« bilo tudi danes ogromno. Cena je nespremenjene 1.50 do 2 Din liter borovnic, rdeče maline po 4 Din liter, orne mailrine so zelo poceni 2 Din liter rdeče jaigode, ki jih je bilo tudi danes precej, so Da prodajali po 10 Din liter. Čudno je. da je letos tako ma^a jur-cTcov, danes jih na bilo niti opaziti, n^č je pa vedno dovolj lisic Cene sadju se a*v Sbm varčnim gospodinjam še vedno ne zde dovolj niske ter godrnjajo. Češ, da iO ]?-bolka še predraga po 230 Din kg in d« ji-h bodo prodajalci Je radi proda i »K ceneje Ta/rnanje nad drag'n »o je še vedno porubljen predmet pomenlrov gospodinj na trgu Prekupčevalcem ie rd«j zlasti pri aren trpljenj« meščanov, ker morajo prenašati taiko strašno vročeno, zarfo so se izredno dobro založili s sladkimi bučasni. Treba ie pa zefto šumme reklame, ker meščani nočejo opaziti teh buč. Nekateri prodajajo lubenice, drugi aoaffias-m ekme in ie več vrsi tega brezalikobometfa sredstva za ga*onje žeje imajo na/kupi5ew> na mizah poleg celih grmad hrušk, ki jih prodajajo kg po 3 dinar je. Groadja je od dne do dne več, pocenHo se pa še ni, kg je po 8 do 10 Din. Na zelen jadnem trgu je med celimi gorami sooivja in zelenjave, največ knmsr 6trodjega fžola in sate te. Ne prtroan'kujs seveda ničesar, z vsem se lahko založi? od krompirja, pa do žefranovega cvetja Ni šteti vse, kaj prodajajo na trgu Je »eveJa preveč. Prodajalci »i v ostri k >*ik^reneni načhna. kako saj ta ae reodama, odnosno borbi ne morejo pom-gstl drugaSe, kot d* znižujejo cene, koNkor se da. Danes s' dobil lahko najlepši k-ompar 2 kg po 1.7j dinarja. Najboljši stročji fižol, kifeljčar, je po 2.50 Din kg. Vsa Ljubljana se bo lahko svežila s kislimi k j-naricama s*.j ie toliko drobnih kumaric za vlaganje, da bi lahko to blago izvažali, seveda, Če bi bila ur*»:ena mednarodna trgovina za to nas> pr'Huh'je-no speci jal it eto. 100 komadov kumari lahko dobiš za 7 Din. toda 'o je še v«?dno predrago našim gospodinjam tamago pa tudi, da ne morejo nest: obenem to!'ko kumaric s trga. Tudi paprika ni irage, 5 kom. dobiš za dinar. Zdi se pa, da >o se je ljudje že preobjedli. Parad žnik\ k; so p~i ras precej v časteh, so b 'i lanska leto najc^nei-š: po 4 Din kg. zi«ij so pa p* 2 Jn. Čebula je letos po ijri ceni kot ie bil lani krompir, po 1-25 D'n. Tako velike kixn«.-re, da nežna gospodinja kom«, dvigne eno, so po 75 par. Najl»^pso enJ.viK. dobiš tudi napol zastonj, 3 glave za dLiar Sploh 6e mora reči, da <*o vse -ene ni?ke. kot še niso bile. Ne vemo pa, koliko se p^zna to v javnih kuhinjah Nedvomno b: morale cene pasti tudi tam temu primerno Na kokošjem trgu je bil pravi sejmski hrup. Živahno pa ni bilo toliko zaradi tega, ker so se na njem gnetle in prerivale gospodinje, temveč zato, ker je bilo toliko prodajalcev, da skoraj niso vedeli, kam spadajo ti piščanci, kam oni. LTbogi piščanci so biLi naloženi in stlačeni v kletkah, košarah in jerbasih kot salata ali sadje ter so nekateri prodajalci lepše ravnail z jajci kot s perutnino. Nekaterim gospodinjam je pa tudi vseeno, če kupijo kumare ali pdščance, vse skupaj stlačijo v cekarje ali pompadu-re, piščancev seveda ne na vrh, nego kakor pač pride. Če piščanec pogine, preden ga prinese gospodinja domov, še bolje, vsaj ni dela z obglavljen jem. Neka gospodinja je stlačila tako petelina v mrežo, da mu ie štrlela ena noga in rep daleč ven na eni strani, na drugi pa glava. Na tem petelinu je ležal še eden, oba sta bila zvezana skupaj za noge, na vrh vsega je pa bil krompir. Na dnu sta bila salata in stročji fižol, ki sta ju petelina blagoslavljala. Piščanci so se nekoliko pocenili, precej težki so bili po 15 Din, takšni, ki zaleže eden za dve, kakršne so prodajali prejšnje tržne dni po 30 Din par. Dovolj je bilo tudi rnc, komad po 25 Din, kuncev po 8 Din. golobov po 5 Din, Cena jajc je stalna 0.50 do 75 par komad. Meso je cenejše kot je uradno določena cena, saj dobiš najlepšo govedino po 8 Din kg. teletino na že po 10 Din. Kupcev je pri mesarjih vedno dovolj, vendar pa ne toliko, da bi cene ne padale, V bolnici — Tako sestrica, bolnik ne dobi nič jesti, po jedi mu pa dajte žlico tega zdravil*. KJe je ničla? — Dr«! tast obljubil si mi 50.000 Din dote, pa je ena ničla manjkala. — Ta ničla si ti, ljubi set. Ljubljana, 13- avgusta. Davi ob 9. je bila t Jakopičevem pevi-.jonu otvorjena razstava narodnih vezenin go Nevenke Steindlove pod okriljem Splošnega i enakega društva. Razstava kaže izredno fin okus razstavljalcev. Tu najdemo vso zgodovino najrazličnejših motivov, ki so tipični sa posamezne narode. Nameščeni so na dveh dolgih mizah sredi raznih eksotičnih cvetlic, ki so pri nas silno redke. Vse te rastline je dobavila tvrdka Herz-manskv, prozorni papir, s katerim je razstavni materijal pokrit, pa je dala na razpolago tvrdka Ti čar. Ob steni poleg vhoda so razstavljene risbe z motivi iz neolitske dobe. Prav zanimiv je zamorski motiv s karakterističnimi mrkimi barvami. Egipčanske risbe nam kažejo, da so imeli že stari Egipčani dober okus. Njihovi motivi se naslanjajo zlasti na žive kontrastne barve, kakor modre, rdeče, oranžne Zraven teh so krasni vzorci arabesk v zlatih in srebrnih barvah. Iz novejše dobe vidimo renesančne narodne motive, ki so v bistvu pri vseh narodih enaki. Sestavljeni so večinoma z raznimi fantastičnimi stiliziranimi cvetkami, večinoma v štrih barvah, ki so vedno žive. Slede razne imitacije čipk iz renesančne dobe z gotskimi motivi. Biedermeierjevi motivi so verna slika idealnega domačega življenja v prejšnjih časih. Vezenine so izdelane v nežnih barvah, iz katerih odseva intimnost družinskega življenja. Krasna Iz Novega mesta — Obilen živilski trg. VčerijŠnr živilski trg j« bil nenavadno založen. frCmetzce iz blžnje okolice so pr'ues\e OMIOgO sadežev, ki so jih prodajal* ob veliki Konkurenci po zelo nizkih cenah. Seveda, votta pro ia-jalki se mudi domov, zato ponuiajo ^n vsiljujejo svoje pridelke mestnim gospodinjam. Tudi na trgu se v zadnj-in letih pozna, da okoličani " prejemajo največ dohodkov s tr«a. Pred leti so zailagali trg 2 zgodnjo ze-elnjavo povečini samo dijaške gospodinje z Brega in iz Šolske ulice. Danes pa pri-neso iz bližnje in daljne okolice zelenjave in še v večji meri sadje kmetice. Krompirja, fižola stročjega in zluščenega, redkvice, pese in drugega soo;v;a je b'.lo po- \ », seveda po tako nizkih cenah. ko t še nobeno leto. Da:lje ie bilo ze o mnogo: ma'.in. kar cele škafe so jih prinesle ženske t Gorjancev po 2 do 2.50 Do kg, borov 1 U\ hrušk, zgodnjih jabolk, sliv vseh vr>t. ki jih prodajajo po sramotno nizkih c^ iah Sadja nam pač ni treba letos stradati z'a-st; ne, ker je tako poceni. _ Koleno «i je razbil Siank^ N>»t, dijak VI. razreda gimnazije, sin vojnega referenta, ko so dijaki igrali po e j kopališč* odbojko. Prepeljali so ga takoj s coJnom v bolnico v Kandijo. kjer bo pač moral nekaj časa mirovati, da se rana zaraste. 2elimo mu skorajšnjega okrevanja, d s. ga bomo zopet kmalu videli kot vratarja pri športnih tekmah! — Sezona veselic. Jutri bo gasiJsica veselica na Hribu v stari, dobro znani gostilni g. Mervarj-a. Priredi jo Prostovodjino gasilno društvo Šmihel. Ker je gostilna, v kateri bo veselica, baš v primerni razdalji od mesta, jo bodo Novomeščani gotovo polno-številno posetili — Isteg dne bo tudi veselica Prostovoljnega gasilnega društva v Toplicah pri Straži.__. Dva dneva nesreč in tragedi] Ljubljana, 13. avgusta, VčerejSnji in današnji dan sta bila zopet v znamenju nesreč in tragedij. Snoči si je končal življenje v Ljubljani mlad j#e-dališki uslužbenec, na Grosupljem se je pripetila precej huda motociklistična nesreča, v bolnico pa so morali prepeljali tudi več žrtev lažjih in težjih nesreč. SKOK IZ DRUGEGA NADSTROPJA V Cerkveni ulici št. 21 se je snočd odigrala nenavadna tragedija. Z okna drugega nadstropja je skočil Miroslav Banovec, rojen L 1S94. v Ljubljani in uslužben kot odrski delavec pri Narodnem gledališču. Banovec je prišel sinoči nekoliko vinjen domov in se je začel prepirati z materjo, ka mu je očitaila, da vedno pije in naj vendar že enkra,t opusti pijančevanje. Beseda je dala besedo, nenadoma je pa Banovec razburjen planil na okno in se pogna! yl drugega nadstropja na dvorišče, kjer je nezavesten obležal. Obveščena je bila trnovska stražnica, ki je telefonično pozivaia na pomoč reševalno postajo. Nezavestnega Banovca so z reševalnim avtom prepeljali v boinico. a je že med prevozom umrl. Truplo so prepeljali v Mestni dom. kamor je odšla policij-sika komisija. Na odi edbo zdravnika so mrtveca prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Banovec je bil priden in soliden delavec, njegova tragedija leži v tem. ker je rad pregloboko pogledal v kozarček. MOTOCIKLISTICNA NESREČA. Na Grosupljem se je včeraj okrog 17. pri km 599 blizu hiše posestnika Jakoba Strublja pripetila huda motocikMstična nesreča. Znani ljubljanski motociikiistrčrLi športnik in dirkač Janko Šiška, sin tovarnarja Šiške, in Vojteh Braz, lesni trgovec i-z Ljubljane, sta se peljala na motorju proti Ljubljani. Pri omenjenem kilometru sta dohitela voz posestnikovega sina Toneta Pavšiča iz Geti ne Šiška ie dal znamenje s hupo da bi ga prehitel. Pavšič se je pa tako uetraSil. da je skočil v stran. se je zaletel vanj in vs? trije so odleteli na tla. Vse tri so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Šiška se je precej poba! po gfavi. istotako Pavšič, dočirn je bil Braz lažje poškodovan. Kakor nam poročajo iz bolnice, se jc stanje vseh ponesrečencev že izboljša- sta dva Biedermeier šopka, eden is posušenih staticij, med tem ko drugega sestavlja-jo georgine izredno živih barv. Prav lepo se poda pritlikava rožnata indika, neka vrsta vrtnice, ki cvete vae leto. Na srednji mizi so razstavljeni stilizirani ornamenta z mrkimi motivi Koptov in starih Peruancev, predstav'iajo velik kontrast napram vezeninam starih Egipčanov s svojimi tipičnimi modrimi, zelenimi, rume-nmi in rdečimi barvam. V njh se odseva južni temperament in ragnenje k pompoz-nosti. Za vzorec jim služi bodisi drevo, palma ali lotos. Prav lepi so narodni motivi na črnem platnu, pri katerih se turški skoraj ne loči od češkega. Dve šatuljici, spleteni iz bosta, nam s svojimi primitivnimi risbami in prirodnimi barvami kažeta, da stari Indijanci v Mehiki in portugalski Gvineji niso ljubili kričečih harv. Povsem drugačne so orijcntalske vezenine, ki s svojimi bogatimi arabeskami kažejo nagnjenost k bahaštvu in razkošju. Njim podobne so tudi španske arabeske, ki so jih v Španijo zanesli Mavri. Kitajski motivi so živa slika Kitajcev. Ozadje je rumeno, motivi pa so izdelani v živahnih zelenih ali ažurno modrih barvah. Tvrdka Herzmanskv je namestila k vzorcem iz dežele smehljaja izredno ljubek miniaturni vrtič s pritlikavo, okoli 100 let staro tujo, zraven njega pa so razne vrste eksotičnih kak to v, večinoma mehiških. Razstava zasluži, da si jo človek ogleda. NESREČE IN NEZGODE. Davi 6e je pripetila precej huda nesreča na Emonsici cesti. Tam eo se splašili konji hlapcu Ivanu Mariniku, ki je padel pod voz. Z Jelačiinovxn avtomobilom so ponesrečenega, bi je zadobil notranje poškodbe, se pobil na <|Iavi in tudi poškodoval eno nogo, prepeljali v bolnico. Druga žrtev nesreče je biS hlapce Er-nest KiraibeŠka, star 40 let in doma iz Dolenjega Logatca. V hlevu ga je podrl bik in ga precej poškodoval. — Ivan De jak. posestnikov sin rz Rakitnice, star 19 let, je včeraj doma nakladaj h3ode, pa mu je eden padel na nogo in mu jo zalomil. — V Trnovem se je pri delu poškodoval na £lavi 3S-lerni dedavec Martin \Veber, v Tri&iču je pa konj branil in nekoliko poškodoval Stanica Marki j a. KOLEDAR. Danes: Sobota, 13. avgusta, katoLlčanl: Kasijan, Dajvola; pravoslavni, 31. julija. Jutri: Nedelja, 14. avgusta, katoličani: EvzoMj, Dobrina; pravoslavni: 1. avgmsta. Pojutrišnjem: Ponedeljek, 15. avgusta, katocrl£anl: Vnebovzetje M. IX, Budimja; pravoslavni: J. avgusta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Požar v operi. (Barca-rola.) Kino Ideal: Pesem kaznjenca. Otvoritev razstave ge. Nevenke Steindlove ob 9. dopoldne v Jatoojpicevem pav> Ijonu. Lahkcatletsko prvenstvo LJubljane za poedlnce ob 15. na igrišču SK Ilirije. Teniški turnir na Iliriji ob 15. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Don Juan! gajnhsije. Kino Ideal: Pesem kaznjenca. Razstava ge. Nevenke Steindlove v Jakopičevem paviljonu. Sokol Moste: javna telovadba ob 16. poleg narodne sole na Zaloški cest;. Mednarodne kolesarske dirke na Igrišču Hermesa ob 14.30. Teniški turnir ob 8. z>utraj in ob 3. popoldne. Lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedimeo ob 15. na igrišču Lkrije. PRIREDITVE V PONEDELJEK. Kino Matica: Don Juami garnJslJe. Kino Ideal: Kalvarija lady Jeanette. Otvoritev žeiezničarskega kongresa ob 10.30 v veliki dvorani Union a. z>Hlapec Jernej Mi njegova pravlca< v opernem gledališču ob 20.30. ToTviški turnir ob 8. zjutraj tn ob 3. popoldne. Razstava ge. Ne verske Steindlove v Jakopičevem paviljonu. SK Orlent (Suiak) : Ilirija v nedeljo tn ponedeljek, obakrat ob 17.30 na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Susnu-k, MariHn trg 5, in Kuraiht, Goeposvetska cesta 10. Na praznik: Trnkoczv, Mestni trg 4, m Ramor, M-fkloaičova cesta 20. Iz Celja —c Iz vojaške službe. Blagajnik 39. pešpolka v Celju podporočnik g. Jože Nagode, ki je imenovan za blagajnika 40. pešpolka v Ljubljani, je danes zapustil Celje. Priljubljenemu oficirju želimo mnogo uspehov na novem službenem mestu! —c Pevsko društvo »Oljka« bo imelo prvo redno vajo zopet v sredo 17. t. m. ob 20. v društvenem lokalu v Obrtnem domu. Društvo poziva svoje članstvo k polnoštevilni udeležbi in vabi v svoj krog vse, ki bi radi sodelovali v pevskem zboru. —c Nastop veselih športnikov, v nedeljo 14. t. m. ob 17.30 se bodo na športnem igTišču pri ^Skalni kleti« borili za zmago 3>01d boys« Atletiko v in moštvo celjske železni carske godbe. Eno uro pred tekmo se bo pričel na igrišču koncert železničar-ske godbe. —e Moftki zbor celjske »Svobode« bo priredil koncert v zdraviliški dvorani v Laškem drevi ob pol 9. in ne v nedeljo 14. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno. —c Sokolsko članstvo in nara^aj, ki bosta tekmovala na praznik 15. t. m. dopoldne v odbojki na dvorišču mestne osnovne Sole, morata biti ob pol 8. zjutraj preoblečena v mestni sokolski telovadnici. 183 >SLOVENSKI NAROD«, dne 13. vrgnsta 1933 Sokolsko delo na Brezjah Jutri to na Brezjah svečano otvorfeao letne telovadiš*« Brezje, 12. avgusta. Brezje poznamo kot božjo pot, kamor romajo naši ljudje iskat tolažbe v svojih križih in težavah. To jo menda edini kraj na slovenski zemlji, kjer jo pobožno«t tako rekoč doma m ki si ga človek brez romarjev ne more misHti. Zato ae pa kar nekam čudno sliši, da si je splete! Sokol gnezdo lotflo dela. Člani, večinoma kmečki fantje, so dan aa dnem hodili na tlako, -ožili so les, vfl-sami eeraentne stebre in opravljali vsa dela, ki bi jih bilo treba sicer drago plačati. Od vneme in veselja so jim žareli obrazi in dobro si videl na njih, da ne delajo prisiljeno, temveč iz lastnega nagiba na Brezjah, kamor bodo odslej poleg romarjev večkrat prikorakale £udi sokolske čete. Nekako pred letom dni je bilo ustanovljeno na Brezjah Sokolsko društvo in sicer haš v času. ko je začela svet vznemirjati in težiti gospodarska kriza. Zato ni čuda, da so mnogi prorokovali mlademu društvu kratko življenje, češ. da bo zaspalo, še predno je bilo prav ustanovljeno. Toda za sokolsko idejo navdušeni možje in mladeniči na Brezjah so se z vso vnemo lotil! dela. vsak, tudi najmanjši uspeh jim je dajal pobudo. Število članstva je neprestano naraščalo in delo se je kmalu podvojilo Društvo je imelo več prireditev m tako si je opomoglo, da je kupilo od božjepotne cerkve približno 300 m3 zemljišča za 20.000 Din. Z nakupom zemljišča se je društvo sicer zadolžilo, kupljeni prostor pa ni ostal nrazen. Ker ni bilo denarja, se je članstvo in požrtvovalnosti. Ti požrtvovalni pijo-nirji sokolske mri sli na Brezjah zaslužijo vse priznanje m pohvalo tem bolj. ker so s svojimi žulj a vi m i rokami polagali temelje nove sokolske postojanke tam, kamor je sokolski duh zelo težko prodrl. Seveda nihče na Brezjah ne misli, da bo ne mogla stati sokolska postojanka v tem romarskem kraju, saj sokolska misel prav nič ne nasprotuje verskemu prepričanju. In danes stoji ob cesti, ki vodi z Brezi j proti Radovljici, lepo ograjeno letno telo-^adišče. čigar slovesna otvoritev bo ju+rl ob 15. v zvezi z II. zle tom radovljiškega sokolskega okrožja. Na sliki vidimo telova-dišče, kjer se vrše še razna dela. Kogar zanima delo in uspeh mladega, toda izredno marljivega sokolskega društva na Brezjah, naj pohiti jutri v njegovo okrilje, saj mu ne bo žal. Esperantski kongres v Parizu Zastoparrjfi Je bilo 36 držav — Veliko zanimanje francoske javnosti za esperanto Pariz, 9. avgusta. Letošnji svetovni esperantski kongree se je vršil v Parizu in 6icer na povabilo pariške trgovske zbornice. Častno predsedstvo je prevzel predsednik republike Paml Doumer, po njegovi 6«nrti pa naslednik Albert Lebrun. Glavno pokroviteljstvo so prevzeli iz naklonjenosti do esperantskoga gibanja ministrski predsednik Herriot. dalje ministri: Painleve, Durand. Eerthod, Godart, državni tajniki: P. Marchandeau, J. Paganon. Ravmond Patenotre. Zanimivi Israel, Marcombes in Gourdeau. Zan;mivi so bili pozdravi zastopnikov 36 držav, ki so pozdravili kongres na slavnostni otvoritveni seja 31. julija na Sorboni. V imenu naše države ie pozdravil kongres g. Nešič iz Novega Sada. Med drugimi klubi Jugo-s\avije je bil zastopan na kongresu tudi ljubljanski kkrh. Istega dopoldne se je vrš'la maša z go-v^rom v esrperantskern jeziku v cerkvi Notre-Deme in protestantski obred is+o-tako z esperantskim govorom v cerkvi Sainte-Marie Nato je sledila otvoritev poletne univerze pod predsedstvom univerzitetnega profesorja dr. Oda Bujwid« rz Krakova. Ves teden kongresa so sledila dnevno razna predavanja znanstvenikov naj- razlionejšrih držav o zgodovini sodne medicine, o razvoju kinematografske umetnosti, o fagovini pred 100 leti, sedaj in o bodoči, o. moderna francoski literaturi, o smotru plesne umetnosti ( Gabri ei Cha-vet — obenem nastop učencev in učenk šole Irene Popard), dalje o zavarovanj« delarvcev in rasna medicinska predavanja. V kongresnih dneh so se vršili še se* tanki svetovnega esperantske? a zdravniškega društva, znanstvenikov, pedagogov, juristov, trgovcev, pacifistov feministov filatelistov, žurnalistov. železničarjev poštarjev, steno-grafov itd Da komgresisti niso bili preveč izmučeni zaradi mnogib sestankov, sej itd., je poskrbel osrednji esperantski odbor v Parizu pod predsedstvom Georgesa War-niera in priredil celodnevni avtoizilet v Fon Versafl-les, kjer so si udeleženci osjledaili vse Številne dvorane in paipke. »Geleries Lafavette« v Parizu pa je pogostila kongresiste na strehi svojfh ogromnih palač. K on-grešni teden se je zaključil z mednarodnim plesom v narodnih nošah. Srebrni iub'lej svetovnih esperantskih kongresov se Ho vršil od 2°. jruTija do 5. avgusta 1933 v Kolnu Ljudmila Jereb In je postal Ahasver o • • Pohabljeni rudar, ki hodi že tri leta po svetu s trebuhom za kruhom Ljubljana, 13. avgusta. Takšnih ljudi skoraj nihče ne opazi. Preneznatni so na pogled in če vidiš kakšnega, ugotoviš, da je berač. No. berač, nič drugega te ne zanima. Če si berač je to povsem razumljivo, nekaj tako vsakdanjega; ni te do*>ti prida, potepin si, pravijo ljudje. Na otroškem igrišču je sedel ob drevoredu. Poleg je zapi čil v tla kot svoj prapor cel drevešcek pisanih veternic, ki so migljale na živobarvnih paličicah, pritrjenih na s slamo ovitem steblu. Otroci so so igrala v bližini in mikale so jih lepe igračke, a si niso upali preblizu moža, ker je bil takšen, kakršnega jim mamice predstavljajo bav-bava. Končno sta se pa vseeno opogumili dve deklički, da sta prišH bliže. Boječo sta vpraševali po ceni. — Samo dinar! je odgovoril mož veselo. Zelo je bil vesel prvega kupca. — Le izbe-rita! je prijazno ponujal ter vrtel pred njima drevešcek. — To so barve zastav, tista je turška, ta je naša. Francoska je tudi lepa, tista pa ne, italijanska je, ona je pa madžarska. Tudi belgijska j lepa, nemška ni tako. Vidite imam še bolgarske, rumun-ake. poljske, češkoslovaške, kar izberital Končno sta izbrali dansko. Možak pozna barve zastav vseh držav. Mojstrsko zlepi raznobarvno papirje, da je veternica lepo pisana, pa tudi paličice oblepi s papirnimi trakovi enakih barv. — To je zamudno delo, kaj ne? Zaslužek pa majhen? Možak jo le nekaj zamomljal ter nezaupljivo poškilil po radovednežu. — Zelo lepe so, kaj takšnega bi ne naredil vsak. Mož je postal za upi j i ve jši. — Popoldne sem jih naredil tu, dve uri sem jih delal. V Ljubljani ne bom obogatel, povsod sem jih prodal več. Tisto sem prodal danes prvo in večer je že. — Kako pa potem morete živeti? Ali ae že dolgo pečate a tem? — Kako živim? Hm. Po svotu hodim iz kraj* v kraj. Tu in tam prodom več, na kmetih dobim tuda včasih zastonj hrano, pa gre. Zdaj je dobro, poleti, pozimi je hudo ker ne morem biti zunaj in hoditi okrog. Jeseni j« lepo. Kmalu grem obirat hmelj v Savinjsko dolino potem pa na Dolenjsko, na trgatev; tam imam vojne tovariše. Poleti si moram toliko prihraniti, da grem pozimi v domači kraj — v hribe pri Zagorju. Tako se klatim po svetu že tri leta. Pohabljen sem, — obraz se mu jo zmračiL Obmolknil je ter počasi pred jal bolno nogo. Potem je pa zopet vedro nadaljeval: — V planine grem rad! Počasi hodim, pa saj se mi nikamor ne mudi. Po nekaj dni ostanem v planinah, kuham si čaj in zdaj ni tako drago meso, kupim si ga pol kg za 4 Din. pa imam dvakrat dobro juho in mesa za dva dni. Zdaj sem se že navadil. Zopet se mu je zmračil obraz. — Pri »knapih* sem delal, pa sem padel v »šaht« in nisem bil več za nobeno delo. — Kaj je pa bilo z zavarovalnino? — Nisem je dobil! je dejal mrko in ni hotel več govoriti o »jami«. — Zdaj grom proti Vrhniki, spal bom na kmetih, nimam denarja zs prenočišče. Na praznik se vrnem na žegnanje ▼ Dravi je — potem pa nad hmelj v Savinjsko dolino! Veliko trgovsko zborovanje v Mariboru Veliko trgovsko zborovanje v Mariboru, sklicano zn 7. t m., ki je bilo zaradi nujne zadržanosti ministra za trgovino in industrijo g. Ivana Mohoriča preloženo, ae bo vršilo v nedeljo 14. t. m. ob 10.15 v dvorani Uniona v Mariboru. Spored zborovanja bo isti. Minister aa trgovino m industrijo g. rvmo Mohoric bo svečano sprejet ob 10. ob mariborskem mostu. Zveza trgovskih gremijev pomiva trgov-afvo, da se zborovanja* na katerem bo manifestiralo za svoje težnje, v najobilnejpem Hevfht udeimšt Lep praznik na Primskovem pri Kranju gasilskega doma 1} Kranj, 12. avgusta. Letošnji avgust je mesec jubilejev, ki jih praznujejo gasilska društva po vsej banovini. Ni jo nedeljo brez gasilske svečanosti. Prihodnjo nedeljo bosta na Gorenjskem, v Zabnici in v Dupljah proslavi 25Hetnice, na Primskovem pa se bo na Veliki šmaren vršila slovesna otvoritev Gasilskega doma. Pred desetimi leti so ustanovili na Primskovem prepotrebno Gasilsko društvo. Takoj so zgradili mal leseni gasilski dom, ki so ga pozneje podrli, samo stolp za cevi stoji še danes. Ker so nahaja Primakovo v dolini, imajo zelo močan vodovod % Izredno dobrimi hidranti. Zato za vsa in okolico ne potrebujejo nobene brfcgakie in jim zadostujejo samo cevi. Vodovod tudi v Kranju nima tolike moči kot na Primskovem, ki jo od mesta oddaljeno samo četrt ara. Hidranti nadomestijo najmanj tri brizgal- pod pokrovitelj siv om ljub-iupana dvorani Kmetska strojna zadrega svoje stroje, mlatilnioo in slamoreznico, ka jih dajo na razpolago svojim članom. V domu jo še prostora za privatno stanovanje in soba za seje. Pred dvoma lotoma so postavili v dvorani lop oder in takoj pričeli z vprizarjanjem gledahških predstav. V preteklih dveh zimskih sezonah so se vršile redno vsakih 14 dni igre, pri katerih so sodelovali samo domačini. Za dom so dobili ves les zastonj, samo opeko, ki so jo tudi sami izvozili, so kupio. Lep dom je dek> gradbenega podjetja I. Bidovea iz Kranja. P rimskovsko gasilsko društvo šteje okoli 30 članov, vodi pa ga že deseto leto posestnik Franc Sajevic, samo prvega pol leta mm je načeloval gostilničar in posestnik Han Graj zor. Otvoritev in blagoslovitev novega gasfl-akega doma se bo vršna obenem s proslavo lOletnice društvenega obstoja v ponedeljek, ne. Odkar je bfk> ustanovljeno društvo, so imeli Primskovljanri najmanj deset občutnih požarov, ki pa so jih vse zatrli že v kali. V kratkem času so si zgradili lep Gasilski in gospodarski dom. VeMka dvorana je 17 m dolga in 9 m široka. Tu se vrše gledališke predstave in zabave. Sicer pa hrani v na Veliki šmaren popoldne. Pokrovitelj prireditve jo ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, ki se bo otvoritve ruda sam udeležil; povabljene so tudi nekatere druge znane osebnosti. Sodelujeta znatna šenčurska godba in pevski zbor iz Kranja. Sava zahtevala mlado žrtev V Kranju je utonil absotvirani tehnik Karel Bruna, ki je ba pri nas na počitnicah Kranj, 13. avgusta. Najpriljubljenejše kopališče v Kranju je na Savi. Nad jezom Majddčeve elektrarne je voda tako mirna, kakor jezero. Kopalci najraje plavajo v tem delu Sa-»tem mi dirkališču, ki ga jo v to svrho dala na razpolago banovinska žrebčarna. Društvo prirodi svojo javno telovadbo jutri popoldne na krasnem prostoru g. Slap-ničarjeve na vogalu Zaloške in Predovičeve ulico. Prednjaški zbor je določil za ta nastop popolnoma nov program, da se izogne enoličnosti, ki ae jo opazi zlasti v letih, ko se vršijo večji sokolski zleti. Letos na primer vidimo na vseh sokolskih nastopih večinoma le prasko prosto vaje. Gledalci so naveličajo glodati vodno isto in v tem tiči tudi vzrok, da jo marsikatera sokolska prireditev slabo obiskana, dani in članice prednjaSkega zbora sokolskega društva v Mostah, so letos izvršili velik kos dela. V kratkem času po lupueui zle tu. na katerem je sodelovalo tudi moščansko društvo, so sestavili za vsa oddelke izvirne vaje, ki so bile izbrane tako. da bo program letošnjega nastopa čim pestrejši Zjutraj ob 6\ so bo že vršila društvena tekma moškega naraščaja, ob 9. pa stafetna 10 X 200 m skozi Moste. K tej so bila povabljena tudi ostala društva ljub-ljansek župe. Pričakuje se da bo tekmovalo 6—7 vrst (Sokol L, Ljubljana IV, Domžale, Moravče, Litija Stopanja vsa). Prve tri vrste bodo prejele spominske diplome, zmagovalna vrata pa še krasen bronast kip zmagovalca na marmornatem podstavku. Ta kap ki je razstavljen v izložbi Tiskovne zadrugo v Selenburgovi unči je darovni v to svrho član moščansekga Sokola brat dr. Milan Perico. Štafeta prične pri tolova-dišču ns Zaloški cesti, zavije nato v Društveno ulico, pod Ježamo skozi železniški podvoz v Tovarniška ulici čn potem po Pokopališki in Prodovičevi ulici nazaj k telo-vadšču. kjer je cilj. Nagrada m diplome se bodo izročile zmagovalcem popoldne pri javni telovadbi Prireditev tega stafetnega tekmovanja je bila prav dobra in posrečena misel Mo-ščancev, ker daje pobudo k intenzivnejši gojitvi lahke atletiko, ki so zlasti v podeželskih sokolskih društvih preveč zanemarja. To naj bo vzgled drugim sokolskim društvom, ki ob priliki svojih javnih telovadb vedno lahko priredijo slična tekmovanja. Strelovod ne pomaga — Ce ne napeljete na svoji hiši drugega strelovoda, ne bom mogel z vami skleniti zavarovalne pogodbe. — Ce že mora biti, nimam nobenih pomislekov, opozarjam vas pa, da proti petroleja strelovod ne pomaga. Waleški princ ▼ Dalmaciji V sredo sto priletela iz Benetk dva hi-droplana a spremstvom angleškega presto« lonaslednika, Id so mudi zdaj v Benetkah. Hidropiana sta so spustila v Divuijah. kjer sta prenočila. Spremstvo VValeškcga princa so sprejeli naši mornariški častniki na čera s komandantom pomorskega zrakoplovstva kapitanom bojnega broda Valuš-nikom. Angleži so bili gostje Oficirskega donos v Divuijah. Angbška avijona sta se v Divuijah založila z bencinom in oljem, v četrtek zjutraj sta pa krenila nazaj v Benetke. Davi je prispel v Divuljc waleški princ, ki potuje s hidroplanom ob naši obali do Kotora, kjer je angleško sredozemsko bro-dovje, m dalje do Krfa_ V Divuijah se je angleški prestolonaslednik ustavil samo toliko časa. da je bidropian popolnil zaloge bencina in olja. Izlet na aadransko morje Ob priliki vseslovanskecra kongresa narodnih noš v LJubljani prirede udeleženci izlet na Jadransko morje in sicer po naslednjem sporedu: V ponedeljek dne 5, septembra ob 19. uri odhod iz Ljubljane z vlakom preko Zidanega mosta, Zagreba na Sušak. V torek dne 6. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra ob 7.30 uri odhod s parnikom Aleksandrom ali Prestolonaslednikom v Split. Na parobrodi; celodnevni koncert, razne zabavne igre, ob 20. uri razsvetljava na parobrodu in spuščanje raket Na parobrodu zaiutrek, kosilo in večerja. Prihod v Solit ob 21 .?0 uri, prevoz v hotel in prenočišče. V sredo dne 7. septembra zaiutrek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in oglpd zverinjaka. Po obedu izlet z avtobusi na Solin in kopališče. Ob povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 2f>. koncert v Splitu. V četrtek dne 8- septembra ob 7. uri zajutrek, ob 8. uri izlet s parnikom v Trogir, ogled mesta, ob 11. uri povratek v Split, ob 12. uri kosilo, popoldan prosto ter izlet na kopab'šče (ali izlet v Šibenik s splavom Krke ob 19. uri ve&.rja isti dan zvečer povratek z vlakom proti Zagrebu. V petek okrog 8. ure prihod v Zagreb ogled mesta ba razstave ter ob 13. uri povratek v Ljubljano. Vožnja z vlakom ter parnikom in avtobusi na Sušak, Split, Trogir in Solin. Cek>dnevna prehrana in prenočišče velja skupno za vsakega udeleženca IL razreda Din 750, IIL razreda l>in 560. Prijave sprejema izključno do 20. avgusta 1932. Kongresni odbor Ljubijana-Velesejem in potovalna pisarna Putnik v Ljubljani. Pripravljalni odbor, Ferdinand Gatteraig Iz Gradca, večkratni kolesarski prvak Štajerske, ki Je tudi dosegel mlrostiil rekord v Zagrebu, m ki nastopi na Jutrišnji kolesarski dirki na novem dirkališču 2SK Her- v fiHtd Aforizmi Ljudem so dobro obetali raj, da so jim ga ljudje za te obete vzdrževali. Da, nfhče vsega ne ve, in vsi tega ne vedo. Mnogi se kesajo, 5e so storili kaj dobrega, skoraj nihče se pa ne kesa, če je komu Škodoval. Kultura je samo izgovor, da nismo divjaki. V svetu kiej manjka samo dejani, s Dokazati komu, da ni pameten, res ni tako težko, toda dokazati dragim, da si sam pameten, je mnogo težje. Stas 4 ^ »8 L O VENSKI NARODi, dne 18. avgusta 1932 «tav. 183 Jutri ob 16. uri JAVNA TELOVADBA z veliko NARODNO VESELICO v Mostah poleg narodne šole na Zaloški cesti. Sokol Most« Dnevne vesti — Z banske uprave. Pomočnik bana g. dr. Pirkrnajer v torek 16. t m. ne bo sprejemal strank, ker bo odsoten. — Odlikovanje zaslužnih častnikov in podčastnikov. Odlikovani so za najboljše azvežbanje novincev v učnem letu 1931 z redom sv. Save IV. stopnjo: pehotni kapetan L klase Kari Bratuš, z redom sv. Save V. stopnje konjeniški kapetan II. klase Stanislav Pito, z zlato kolajno za ve6tno službo inženjerska poročnika Jakob Baloh in Alojzij Budihua, zrakoplovna poročnika Anton Ercigoj in Emil Brunskole, poročnik fregate Ladislav Kan dare, pehotni podporočniki Peter Vimšek, Alojzij Ku-man. Jernej Viser, Anton Rupica, Franc iBerginec in Franjo CipCa, artiljerijski podporočnik Julij Cimerman, Inženjerski podporočnik Cvetko Dolenc, poročnik kprvete Franc Vaientič in inženjerski podporočntlk Ivan Ramšak: s srebrno kolajno za vestno službo so odlikovani: naredniki - vodniki: Alojzij Horvat, Ivan Diibtič, Anton Rup-T^fr, Pavel štimec, Anton Bošnjak, Jožef Tomik, Rudolf Do lin ar, Anton VLrc, Jože Pšeničnik, Leopold Peršuh, Leopold Cucek. Franjo Alt, Anton Lupšin, Franjo Reicher, Mirko Fric, Adalbert Podmenik, Kdvard Kragelj, Franjo Bodakoš. Mihael Koprdvec, Vladimir Sepec, Jo&Ip Tršar, Alojzij Setina, »Ivan Belavič in Jože Pehare; s kolajno za vojaške vrline so odlikovani: pehotna kapetana I. klase Josip Celegin in Vladimir Vodopivec, strokovni kapetan I. klase Franjo Blažič, pehotna kapetana II. klase Ladislav Križ in Rudolf Mara. konjeniški kapetan II. klase Zvonimir Vucelj, zrakoplovni kapetan II. klase Branko Fandel, artiljerijsk: poročniki: Blaž Gojnič, ivan Hitrec, Jožef Bertok, Slavko An dre in Zvonimir Bohte. _ Članom in prijateljem Vodnikove družbe. S hitrimi koraki se bliža dan, ko bodo naši marljivi poverjeniki zaključili nabiranje članov za leto 1932. Uprava Vodnikove družbe al dovoljuje opozoriti vse lanske člane, ki doslej še niso obno vili članarine za leto 1932., naj isto obno ve nemudno pri poverjeniku (-ci) svojega okoliša ali pa direktno pri družben.] upravi v Ljubljani. Člani in prijatelji Vodnikove družbe, ne zamudite ugodne prilike, ki Vam jo nudi družba z letošnjim književnim darom. Za 20 Din dobite na jesen 4 lepe, zanimive m poučne knjige: Vod-ntlkovo pratiko za leto 1933, ki bo obilno ilustrirana in pestre vsebine; Ravljen: >Tulipan<, povest iz življenja naših izseljencev v Nemčiji; Bevk: >Žerjavi< (pisatelj prvtlč opisuj« problem naših Aleksan-drink, motiv lepe Vide v novi obliki); Pu-pin: >Od pastirja do izumitelja«, II. dei. nadaljevanje I. dela, ki ga je izdala Vodnikova družba v letu 1931 Jn ki je zadivil vse člane n prijatelje družbe. Ne odlašajte s svojim pristopom k Vodnikovi družbi! Obnovite takoj članarino za leto 1932! _ lz >Službenega listac. >SIužbeni list kr. banske uprave dravske banovinec it. 64 z dne 13. avgusta objavlja narelbo o sprememb ab tn dopolnitvah narelbe o izvajanju uredbe o organizaciji posrelovanja dela, odločbo o zvanju protokolista 4. skupine II. kategorije, pravilnik o privatnih loterijah, razpisi — dopolnitev razpisa o uvoznem ocarinjanju svilene barvane preje za industrijo — pojasnilo člena 18 v predlogu o obči carinski tanlfi — o uporabi člena 33 carinskega zakona zaradi sestave prijav po deklaracijah ln objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin t letu 1932. — Denarni zavodi, ki ;e niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljoiMjanske-ga vel&sejrna. pa jih žele prevzet v prodajo za jesenski ljubljanski vel esejem, ki se bo vrš'1 od 3. do 12 septembra naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani. _ Slovenskim stenografom. V soboto 20. avgusta t 1. se bo vršilo v Zagrebu zborovanje stenografov ilz vse Jugoslavije v zvezi s prvo stenografsko razstavo v naši državi. Po dogovoru s starosto slovenskih stenografov g. ravnateljem Fi\ Novakom vabim vse slovenske stenografe, ki se za zborovanje ln za razstavo zanimajo, na razgovor o udeležbi Slovencev na tem zborovanju. Sestanek se bo vršil v sredo 17. avgusta ob 10. dopoldne v učiteljski knjižnici drž. real. gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. — Prof. I. Dolenec, Ljubljana, I. drž. realna gimnazija. — V doba, ki jo najrazličnejše stanovska, kulturna in gospodarska in dobrotvorna udruženja uporabljajo za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost ter širijo svoje kulturne, gospodarske in socijame težnje, se vrsi jasenska prireditev Ljubljanskega velesejma, ki bo obsegala razstave kulturnega, tujskoprometnega, kmetijskega in gospodarskega značaja. Taiko bo ta prireditev viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva in kulture. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same. da se ob času razkaza našega gospodarstva ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra vrše 'stoČasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Vse organizacije, druStva, zveze itd. so naprosene. da se vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo jesenskega ljubljanskega velesejma od 3- do 12. septembra. Obvestila naj se blagovolijo čimprej poslati uradu velesejma ▼ Ljubljani. _ III. mednarodni veleeejem v Bariju. V Bariju (Italija) se bo vršil od 16. do 21. neptembra III mednarodni vzorčni velesejem. Velesejem je velike važnosti sa vse ki iščejo stikov s tvrdkami t Južnu Italiji m Levanti. Udeležba se zlasti priporo- ča našim Izvoznikom lesa. Naša država se udeleži velesejma s poaehnCm paviljo nam, ki bo našim razstavljavcem brezplačno na razpolago. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu bo izdal o priliki velesejma posebno številko svojega ^Glasnika«. Prispevke ln oglase za to Ste-v:Iko je poslati zavodu neposredno najkasneje do 20. t. m. Informacije glede udeležbe na velesejmu dobijo interesenti v pisarni Zbornice za TOI. — Rušilec >Dubrovnikc v Splitu. Snoči je prvič priplul v splitsko pristanišče naš novi rušilec >Dubrovnik<, ki so ga Split-čaml svečano sprejeli. — Splošen naskok na planine. Lepo vreme, dva praznika in pa komaj dočakano veselje po deževni prvi polovici poletja. V9e to »prav: danes In jutri na noge staro in mlado, naskok na bližnje hribe in aa naše gorske velikane bo jutri in v ponedeljek tak, kakršnega letos še ni bilo. Množice izletnikov ln turistov pobite ob krasnem vremenu v prosto naravo, planinske koče bodo oba dneva nabito polne, v planine, zlasti na Triglavsko pogorje, se je namenilo za nedeljo in na Veliki šmaren toliko ljubiteljev narave, da se kar bojimo, da se bo očak Triglav pod njimi podrl. Upajmo, da se ne bo pripetila nobena nesreča. Previdnost je mati modrosti, na to naj mislijo zlasti oni, ki so se namenili na težje ture. Kdor hoče za praznike dobro vince piti — v „DAJ - DAM" hitro mora priti! — Zaklopne znamke v lični obliki je ravnokar izdala uprava Ljubljanskega velesejma v propagandne namene za svojo letošnjo prireditev »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 3. do 12. septembra. Vinjete so na razpolago v slovenskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu. Podjetja itd. naj jih izvolijo zahtevati od urada velesejma v Ljubljani, ki jih jim bo takoj brez-pU;~io dragevolje dostavil. — Nova grobova. Ugledno rodbino inž. T umska je zadel hud udarec. Danes ob 5. je smrt iztrgala iz njene srede sinčka Dušana, diljaka IK. drž. ralne gimnazije Pokojni Dušan je bolehal že del; časa. vsa skrbna nega zdravnikov in staršev pa mu ni mogla vrniti zdravja in rešiti življenja. Bil je priden dijak, marljivo se je pa udejstvoval tudil kot športnik. Pogreb bo v nedeljo 14. t. m. ob 16.30 iz Langusove ulice št. 11 na viško pokopališče. Lahka mu zemljica, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — V graškl bolnici je v sredo po dolgem in mučnem trpljenju preminil 1 Inž. Albert Kolenz. Pokopali so ga včeraj ob 15. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! — Alpinska razstava na jesenskem velesejmu od 3. do 12 septembra, ki jo prireja SPD s sodelovanjem toristovskega kluba »Skala« $ pomočjo odiičnih st* >kovnjaKov ljubljanske univerze m muzeja. Lovskega društva in Z- um s kos per tn ega saveza, bo kot vse kaže, zanimiva regija lepot in zanimivosti, ki so na gosto razsejane po Julijskih, Kamniških ALpah m Karavankah in našem lepem Sredogorju. Znanstveni del razstave, kjer bodo zastopane fauna, flora, geološke in mineraloške posebnosti, meteorologija itd. bo pokazal odnos vede ic Alp in predstavil elemente teh znanost obiskova'cem razstave. Znanstveno gradivo bo sestavljeno v poljudni obliki, tako da bo vsakemu motriIcu razumljivo in dostopno, a bo vendar nudilo bežen vpogled v razne stroke alipskih ved. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 33, v LJubljani 32, v Splitu in Beogradu 31, v Zagrebu 30, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<64.2, temperatura je znašala 18 stopinj. _ Otrok umrl v vlaku. V vlaku, ki je prispel včeraj popoMne v Zagreb, je umrlo v materinem naročju trimesečno dete, sinček ključavničarja pri SUZOR-u Josipa Strnška, Mati Je že pni Podsusedu opažala, da dete umira. _ Deset dni po poroki v smrt. V Golo- biou pri Benkovcu so našli včeraj v vodnjaku mrtvo 2 41 etno Bojo Dragičevlč. Boja se je pred 10 dnevi omožila. včeraj j« pa odela na pašnik tn ae ni vrnila Pri vodnjaku so našli domači opanke m jopico, v vodnjaku pa mrtvo Bojo. Vse kaže, da si je sama končala žuvljenje. _ Samomor zaradi denarne stiska. V Karlovcu je skočil v vodo mizar Franjo Petršič. Moral bi bU te dni poravnati večji dolg. ker mu bi bnM sicer zaplenili vse kar je imel v delavnici. TJpnikd so mu sicer dolgova« 25.000 Din, ki jdh pa ni mogel izterjati. To ga Je tako pourlo, da si je končal življenje. _ Samomor živčne bolne žene. Včeraj se Je ustrelila v Zagrebu soproga uradnika Ana Majer. Pokojna Je bila tako nervozna, da Jo je motil vsak Sum. ZJutrad, so Je bil mož v kuhinji, Je zaslišal zamolkel pok hi ko je stopil v sobo. je zagledal na omaro naslonjeno ženo, kako ji curlja i« prsi krL V naslednjem hipu se je zgrudila ln Izdihnila. _ čuden sadizem. Brezposelni Ante •ITič* v Splitu Je Ml poslan na večletno prisilno deki, pred tremi meseci se Js pa vr-n»:i te oženil s sluškinjo Martflo Brčdč. 2e tri dni po poroki jo je pa sačel pretepavaii in na vse načine mučiti. Pred nJim J« marala delati vojaške vaje ln če je napravila "kaj napačno, jo Je dregnil z nožem. To je počel, dokler se ni vsa okrvavljena zgrudila Ko si je nekoliko opomogla, jo je začel davili in atUti, da si umije noge tn popuje umazano vodo. To > j morala sto riti sedemkrat. Na policiji je pravila, da je večkrat bljuvala, če pa ni hotela piti umazane vode, jo jo mož z nožem žgačkal po grlu, kar bi jo opozarjalo, da jo zakolje, če se bo upirala Policija je sadista aretirala — Na atotlsoče ljudi redno in dosledno pije Radensko zdravilno vodo, ker ho pr«" izkusili, da je ne samo izborno naravxo sredstvo proti raznim boleznim, temveč tud-i čudovita pijača, bodisi da jo pijete samo ali pomešano z vinom ali sadnimi soki. Radenska zdravilna voda Vam pogasi žejo ter Vas krepi in osveži. Pijte io tudi Vi. dobro Vam bo dela. • Zdravilišče Rogaška Slatina proslavi dne 14. in 15. t. m. 200 letnico strokovnega zajetja slovitih vrelcev svoje mineralno zdravilne vode. Povodom te proslave se znižajo, in sicer od 15. t. m. dalje zdTa-villna ln godb en a taksa cene kopelim ln zdravilnim sredstvom ter cena hrani v zdraviliških restavracijah. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Frana Josefo-vea grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zobozdravnik dr. med. univ. SREČKO PUHER Gregorčičeva ulica št. 32, telefon 20—70 (nasproti Trgovskega doma, poleg banovinske palače) 10946 zopet redao ordinira. Iz Ljubljane —lj Trgovski lokal Nabavljalne zadruge državnih nameščencev na Vodnikovem trgu preurejajo. Lokal bo moderniziran, da bo povsem ustrezal zahtevam modernih trgovskih lokalov, čeprav ni velik. Začasno prodajajo blago v zadružnem prostoru na dvorišču iste hiše. —lj Krakovsko nabrežje, ki so ga lani po regulaciji struge ob njem nasipali in zravnali samo po večjem ter takšnega pustili doslej, so začeli te dni nasipavati z zemljo, ki jo dovažajo od stavbe delavskega azila. Nabrežje se je po regulaciji tako razširilo, da je kar škoda lepega, neizrabljenega prostora. Predvsem je pa seveda treba zravnati vsaj pridobljeni prostor ter ga toliko urediti, da ga ljudje ne bodo smatrali za smetišče. Doslej so od-lagi na njem smeti in stavbni materijal, ker so pač mislili, da ga je treba nasuti, ker še ni bil. —lj Tudi nekateri nafti čevljarji so podjetni ta ekspanzivni, čeprav nimajo Bat'e za vzornika. To dokazuje tudi, da jih je kljub slabim časom vedno več in da so se. začeli tudi posluževati reklame, ki so jo včasih najbolj sovražili. Reklame res ne potretujejo v tem pogledu, češ, da se dobro blago samo hvali, morajo pa vendar opozarjati nase, da ljudje ne gredo mimo njih in h konkurenčnemu podjetju. Zavedajo se pa tudi, da obrabljena reklama ni mnogo vredna. Tako je tudi čevljar na Gallusovem nabrežju prišel do te. ga spoznanja ter potuhtal učinkovito reklamo. Na vratih delavnice ob cea ti ima nalepljen lepak z napisom, da izdeluje čevlje vseh vrst, pod napisom je pa duhovita risba, ki jo je najbrž narisal sam. Štorklja leži vznak ter moli čevljarju navzgor obrnjene podplate, da ji jih popravi. Čevljar pa tudi ni navaden smolar, nego opica, ki drži kladivo povsem strokov-njaško ter nabija podplate kot jih znajo pač samo naši čevljarji. Takšen duhovit domislek je vreden Bat'ine iznajdljivosti. —lj V Ohipovi hiši, ki stoji ob Pod Tranči in Starem trgu, prezidavajo pritličje v trgovski lokal v ozki ulici ob Valvasorjevi hiši. Ta hiša je iz starejše dobe in je bila že večkrat prezldana in popravljena. Zgrajena je pa zelo trdno kot sploh starejše hiše, zidov je je v pritličju skoraj trdnjavsko, debelo 1.30 m. Ker prebijajo zid, morajo podpreti zidovje nad njim, kar je precej riskantno delo, saj je aidovje nad njim visoko tri nadstropja. —lj Cesto Zs gredam bodo preuredili is tlakovali. Dela izvršuje mestna občina v svoji režiji. Cesta bo razširiena v ožjem delu /a meter. Razširiti jo pa morejo 1^ na ta način, ker je že povsem ob obrežju G«-u-oerjevega prekopa, da zbetonirajo prev;sno ploščo kakršne vidimo pri bišnih ba'konih. Ta razširjeni del bo uporabi i en za tro+oar Hodnik bo seveda ograjen, zdaj se ne vedo s kakšno ograjo. Hoja po njem bo rvavi užitek, ker bo hodnik skoraj povsem nad strugo ter bo lepa sprehajalna pot. Zdaj kopljejo delavci temelj za zid, na katerem bo ležala plošča, ki bo tudi pritrjena s si-iri na oporni zid, ki je zbetoniran ob vmožju hriba. Opravljajo rudo cestna kanalizacijska dela, ker ta ceeta nI še kan alte rana v vsej dolžini. Vročina za Gradom je zdaj ns-znosna. ker se sonce opira skoraj navpično v hrib, iz struge pa voda kar izpareva, zato delavci zelo trpe. —lj K zahtevi po plina. Glede na notico >Dajte nam plin« nam piše mestna piL nsrns: Mestna plinarna radevolje ustreže vsem reflektantom, ki žele imeti pi-n. večkrat smo ie vabili, da se oni — ki se zanimajo za moderno in sodobno kuho zs]a-aiio v plinarni, da moremo upoštevati niih želje. Plin v Šiško je napeljan le pr* davnih ulicah. Sedaf imamo napeljan plin no Dunajski cesti preko Bežigrada in Janševe ulice, čez železniški prelaz in po Čerentovi ulici do >Doma tretjerednice Po Celovški cesti pa do »Zvezde* v Šiški. Od teb glavnih vodov te bodo nspravljali odcepi In sicer tako kot se bodo stranke priglašale. Cim bomo imeli dovoli prijav interesentov bomo priCeli s odcepi v stranske ulice. Zs vse gospodinje, ki se zanimajo za plinsko kuho prireja mestna plinarna brezplačna predavanja s poskusno kuho. Vsem onim, ki se pa zanimajo za moderne aparate v gospodinjstvu, obrti ali industriji je plinarna z vsemi nasveti na razpolago. Vabimo zatorej vse, ki bi reflektirali na plinsko napeliavo, da pošljejo svoje prijave v mestno plinarno, ker nam nikakor ni mogoče napeljavati plinske vode ali napravljati odcepe za one ulice, kjer ni reflektantov za plin. RIO - VINO sortirano buteljčno liter po Din 9.—. Priznano najboljši RIO - ZENOVIČI od Din 1.— naprej, plošče, hors-d' oevre za družabne prireditve. Auto matični buffet, LJubljana, Selen-burgova ulica 4. Telefon 28-63. —lj Rajanje pod staro lipo, ki ga je priredila Dvorska knjižnica prošlo nedeljo, je pokazalo, da je med našim ljudstvom še mnogo takih, ki cenijo in upoštevajo kulturno smer tega zavoda, ki deluje že 25. leto. Da pa more biti Dvorska knjižnica s svojo prireditvijo zadovoljna, je v prvi vrsti zasluga našega g. župana dr. Dinka Puca, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo veselice, za kar mu bodi prav topla zahvala. Enako dolguje knjižnica zahvalo vsem udeležencem, osobito onim, ki so se je spomnili s preplačiii. Posebno zahvalo smo pa dolžni g. trgovcem in obrtnikom, ki so radevolje vkljub gospodarski krvzi prispevali z dobitki za srečolov. Zahvala tudi vsem sodelujočim in gostilničarjema gg. Useniku in Vrhovcu, ki sta ob navadnih cenah postregla dragim gostom z jedjo in pijačo. —lj Pravi pa&ji dan je bi! včeraj. Vročina je dosegla maks.cnum v letošnjem poletju. Celo v senci je bilo 32 stopinj. Tako vročih dni najbrže rje bomo imeli več, zila-sti, 5e se skuja vreme, nedvomno bo pa se precej lepih dni pred jesenjo, kot tcd'i tudi neoficijelni vremenski preroki. —lj Pravoslavno cerkev v Trubarjevem parku bo gradilo podjetje irng. Jos. Dedek, ki |»radi tudi delavski azil. O/aditi začno v 14 dneh. _lj Za zaploditev rakov v naš5h voaah. Hod tem naslovom smo poročati v četrtek, da goje v bajerju pod Rožnikom krasne ralie, ki dosegajo velikost 75 č> 20 cm »a težo do XU kg Bajer je last g. Habljaaa, računskega .'napektorja aa liuinCi. in ne %. Kočevarja, kakor je bilo pomotoma po-ročauo. t _lj Nove hiše na Prulah. I.eftos so zrasle na Prulah kar tri lepe stavbe. Najnovejša med njimi je dvonadstropna vila brzojavnega uslužbenca Maksa Remsa. Poslopje je sezidano in pokrito z ravno streho Zdaj se vrši ometavanje notranjih sten, na kar pridejo na vrsto še zunanje stene. Vsa dela bodo izvršili pred zimo. Zidanje vodi sta/vbno podjetje Anton Ma/vrič. —lj Glede šolnine na srednjih šolah bosta železniška in finančna direkcija v Ljubljani izdajali onim vnokojencem, katerim nakazujeta pokojnino dn te! nameravajo v imenovano šolo vpisati svoje otroke, potrdila glede davka. Potrebno pa je, da starši, ki bodo vpisali svoje otrobe v Imenovano šolo, nemudoma vlože toza-de*vne prošnje prd onih direkcijah, račun skih oddelkih, kijer se jim nakazuje pokojnina. Prošnja naj se glasi takole: Podpisani prosim za izstavitev potrdila o v* štfni letnega uslužbenskega davka Potrdilo potrebujem za ipredložltev šolaki upravi zaradi odmere šolnine. Prošnja se mora kolkovati s 5 Din in priložiti kolek za 20 Din za rešitev. Prosilec naj navede natančen naslov in zadnjo pošto. ToIIko v pojasnilo oniim železniškim vipokojencem, ki se jih tiče. — Društvo žel. vpok. za dravsko banovino v Ljubljani. _lj Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bo vpisovanje za sprejemni lrp»It I. razred dne 24. avgusta t. 1. od 10. do 12. dopoldne, sprejemni izpit pa 25. avgusta ob 8. zjutraj. Popravni Izpiti za učence od I. do KI. dn od V. do VII. razreda (vključno privatiste) bodo 26. in 27. avgusta, vsakokrat ob 8. zjutraj po sporedu, ki bo nabit na razglasu! deski v gimnazijski vež-i. Popravni nižji tečajni izpiti se bodo vršili 29., popravntl višji tečajni izpiti pa: a) pismeni 29., ustni 30. t. m.; pričetek vsakokrat ob 8. zjutraj. — Vpisovanje v I. razred se bo vr&Ilo 1. septembra t. L, vpisovamje v n—VMI. razred se bo vršilo: a) za učence — učence domačega zavoda dne 2. septembra ob 8. v lanskih razredih, b) za učence tujih zavodov 3. septembra od 9. do 12. v ravnateljevi pisarni. — Vsak učenec-ka mora predložiti poleg izpričevala o dovršenem nižjem razredu (učeno! tujih zavodov z odhodnico na izpričevalu in rojstnim listom) še potrdila o višini neposrednih davkov, na podlaga katerega jim bo plačati šolnino. —lj Vsi strelci, ki se nameravajo jutri udeležil ti otvoritve strelišča strelske družine na Jesenicah, naj se javijo do večera prd bratu Obradoviču, Selenburgova ulica št. 7, zaradi skupnega odhoda z avtobusom. —lj Otvoritev IV. kongresaUjedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije — veliki manifestacijskj ahod — bo v ponedeljek 15. t. m. ob pol 11. dopoldne v veliki dvo ran! Union a Govorili bodo zastopniki inozemskih železnic arskih, mornarskih in drugih strokovnih organizacld. —lj >Hlapec Jernej In njegova pravica.< To znamenito kolektivno dramo, k! Jo je po povesti Iv. Cankarja napisal režiser Ferdo Delak, vprizori delavski oder >Svo-bode< v čast kongres Istom TJJedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije 15. avgusta L 1. ob pol 9. zvečer v opernem gledališču. Premijera v Ljubljani, Celju in Zagrebu je pokazala veličino te kolektivne drame. Za to je vredno, da al jo vsakdo Zrak . . . Solnco ... in Radenski vrelci so trije čudotvorni zdravniki.. Zlasti pa Radenski vrelci: Radenska zdravilna \oda izborna pijača in obenem zdravilno sredstvo brez primere, Radenska G i žela voda — izvrsten pridatek k vinu in k sadnim sokom, ter Radenska Kraljeva voda — osvežujoče namizno pitje. Radenski vrelci so zdrav užitek za velike in male! ogleda Diapozitivi umetnika Ljubivoja Ravnikarja so narejeni za ta dan tudi v francoskem in nemškem jeziku —lj V Ljubljani so umrli od 5. do 11. t. m.: Lenart Bešter, 76 let, zasebnik, Bleiweisova aesta 13-LII.; Milhael Bukšič, 70 let, žel. strojevodja v p., Dunajska ce* sta 12; Ana Mesar, 23 let, stud. filozofije, Dvofakova ulica 6-1II.; Radmila Ilič. 20 let, stud. prava, Mirje 9; Ivan Žumer, 30 let, delavec, Masarvkova cesta, baraka; s. Slava Marija Stemberger, 70 let, usmi-ljenka, Slomškova ulica 20; Valentin Ver-zelj, 11 let, sin kovača, Vildovdanska cesta 9; Terezija Pregelj, 80 let, gospodinja, Vidovdanska cesta 9; Julijan Vodopivec, 70 let, frančiškan, Marijin trg 4; Inž. Ivan Preselj, 67 let, višji stavbni svetalk v p., Dalmatinova ulica 1. _ V ljubljanskih bolnicah so umrli: Antonija Kikelj, roj. Brunčič, 72 let, vdova želez, vpokojenca Ivana, Stožice 119; Matilda Vrhovnik, 3 leta, Hrušica 4; Jožefa Mokorel, 47 let, žena posestnika, Žužemberk 16; Franc Stoje, 3 dni, sin posestnik i, Prevoje; Bojan Cepin, 20 let, zobotehnik, Miklošičeva cesta 22; Karol Mihelič, 25 let, »In posestnika in gostilničarja, Črnomelj 61; Alojzij Mik i a ve, 1 dan, sin služkinje, Ribnica na Pohorju; Meglic Marjan, 6 mesecev, &n delavke, Tržič; Ana Soko, 51 let, žena posestnika. Krčevina 66; David Gašpar, 45 let, Studenci pri Mariboru; Vrane PećM>k, 50 let, delavec, Sora pri Kranju; Marija Jager, 33 let, žena rudarja, Re*je 72; Avgust Vidmar, 60 let, klju.cav.u6ar, žabjak 14; Anton Lukančtič, 32 let. d d av°^, Slap pri Tržiču; Henrik Urbane, 29 lei. skladiščnik, Moste. —lj Dopiana trgovska šola v Ljubljani je ustanovljena za one, ki ne morejo zavoljo službe ki dela hoditi v šole, da si doma pridobe znanje. Važna je tudi za študente, ki se iz kakršnihkoli vzrokov ne morejo vpisati v Državno trgovsko Šolo, pa bi se radi naučili trgovskih znanosti, da bi potem polagali izpite na državnih trgovskih šolah ta tako lahko iskakl službe. Poučuje: knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko in menično pravo, zemljepis, stenografijo itd., potem vse domače in svetovne jezike, reklamo itd. dopisnim potom. Informaoje: Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Pražakova ulica 8-1., levo (ogal Miklošičeva cesta 30). 43Su —Ig Podporno društvo železniških uslužbencev in vpok oj en cev sklicuje svoj izredni občni zbor za dan 21. avgusta L L z edino točko dnevnega reda: Zazidava društvenega zemljišča. Zbor se bo vršil ob 8. zjutraj v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Izubijani, Miklošičeva cesta 20. — Odbor. 441u —lj člane TK >Skale< opozarjamo, da se poslužiiuo dan os za skupni iz>let kamniškega vlaka ob 18.20, ker avtobus ob 7. izpred Kmetske posojilnice ne bo voziL —lj Dunajsko pranje, svctlolikanje ŠIMENC, Kolodvorska ulica 8. _lj CHRISTOFOV ZAVOD vpisuje ve« avgust, Vodnikova cesta 12, pri stari šišenski cerkvi, ki v trgovini P od krajše k. Jurčičev trg 2. Vpisnina 20 Din. Šolnina nizka. Revni popust. 42ln _Jj V kavarni >VIADUKT« danes koncert. Odprto do 4. zjutraj. 442n —lj Dancing v hotelu Tivoli vsak večer do jutra. Pivo 6 Din, vino 15—20 Din. —lj V Zgornji Šiški je otvori I g. Boris Ban dentisti&no prakso. Opozarjamo na oglas! 439u —lj Sokol Moste. Javna telovadba v nedeljo 14. avgusta ob 16. v Mostah poleg narodne šole na Zaloški cesti. _ Dvodnevno Koetovanje ŠK Orient (Sušak). Na igrišču SK Ilirije gostuje jutri in pojutrišnjem ob 17-30 odlično nogometno moštvo SK Orienta s Sušaka, prvak primorske župe ZNP. Tekmi sta revanž na lansko gostovanje Ilirije na Sušak i, ki je ostalo v dveh igrah neodločeno 2:2. Ori-entovo moštvo uživa prav dober sloves — nedavno je n. pr. igralo neodločeno z zagrebškim prvakom Haškom — in upa, da bo z njim zadovoljno tudi ljubljansko športno občinstvo. Pred jutrišnjo tekmo 6« prične ob 15. lahkoatletski meeting za poedin-sko prvenstvo Ljubljane, predtekma na praznik bo pokalna bazenska tekma Ilirija : Bratstvo, ki se prične ob 16.30. Vstopnina bo skupna. _ Juniorske tekme za pokal Ilirije 13., 14. un 15. L m.: danes ob 18.15 lgr. Ilirije Svoboda : Jadran (izločilna) _ jutri na Igrišču Ilirije ob 8. Ilirija L : zmagovalec Svoboda - Jadran, ob 9. 15. Ilirija 41. : Morava (I. kolo); na igrišču Hermesa ob 8. Mladika : Drava, ob 9.15 Istra : premagani Svoboda - Jadran (utešno kolo) — pojutrišnjem na Igrišču Hermesa ob 8. Ilirija U. : Hermes (2. kolo), ob 9.15 finale utesnih tekem med zmagovalcem prejšnjega dna Medklubski odbor poliva moštva k točnemu nastopu. TAK JE NAŠ KINČ NEBEŠKI... Kaj vidiš na Bledu, če Jo primahaš tja peš in če nisi stalen gost Ljubljana, 13. avgusta. Težko, težko zapustiš Ljubljano. K srcem nam je prirasla, da sploh nočemo več verjeti, da je kje lepše kot pri nas. Brez vsake propagande je Ljubljana letoviščar-ski kraj, nikomur je ni treba zapustiti, če jo pa kdo obišče ali ne, je pa tudi vseeno. Zato tudi nismo še nikdar priznali, da je Bled lepši od Ljubljane in smo skoraj povsem pozabili nanj. Seveda je tudi marsikdo pozabil na nas. Nešteto tujcev obiskuje Bled, ki komaj vedo, da je nekaj kilometrov junžovzhodno bivša metropola kranjskih Janezev, zdaj velemestna Ljubljana. K vsemu temu je še treba pripomniti, da se gode grde krivice tudi kinču nebeškemu. Vsi bodoči slikarji prakticirajo naj- Kraljeva poletna rezidenca Suvobor raje slikajoč najprej Bled, nihče pa noče s peresom niti prakticirati, da bi poskušal zaradi Bleda preliti nekaj črnila. In to ni se edina krivica. Ljubljančani so namreč po besedah neznansko zvesti Ljubljani ter vneti zanjo, ko pa zaideš po naključju na Bled, se prepričaš, da je prav tako zašlo tja po naključja poj Ljubljane ali vsaj vsa tista, ki v 2-žepnem pogledu« nekaj pomeni. Potem takem se sramujejo, da so bili na Bledu. Zaradi tega in še iz neštetih razlogov je nujno, da obesimo na veliki zvon, da je bil nekdo na Bledu. Ce je že pomemben dogodek za svetske letoviščarje, če pridejo na Bled, je skoraj še večji, če ga obišče kdo iz Ljubljane. Ne bomo pa mlatili že premlaćenih zadev: sicer je tudi važen dogodek že, če se pelješ v nedeljo proti Gorenjski. Saj se pelje n. pr. z izletniškim vlakom toliko nahrbtnikov, da še človeka začno končno smatrati za nahrbtnik. Ne naloži si ga sicer nihče na hrbet, pač pa potniki drug drugega tlačijo in stiskajo še bolj kot davkoplačevalce davčni vijak. Važnejše je, da opozorimo izletnike* da !abko pridejo na Bled ne le, če izstopijo iz vlaka na Lescah ali na Bledu. Trdi se sicer, da je najbolje izstopiti na Lescah ter se odpeljati naprej z avtomobilom. Vendar nekateri tudi trde. da te nalože in odpeljejo z Lesc s takšno naglico, da se še na Bledu ne moreš dobro zavesti, ali so te ugrabili aH si pa podlegel sugestiji mase, ki se ji strahovito mudi z Lesc, kot ameriškim roparjem s kraja, kjer so ugrabili otroka. Ko tako prifrčiš na Bled, kot da si padel izpod neba, sploh ne veš, kam bi se obrnil in česa bi se lotil, zlasti še, ker nikjer ne vidiš, da bi »bog ven molil roko«, čeprav je skoraj več hotelov kot hiš. Peš kolovratiti na Bled z Lesc tudi ni posebno prijetno: ves čas ti hrume za hrbtom avtomobili v gloriji prahu. Cesta je seveda tlakovana, toda prah se kljub temu ne da ugnati. Ljudje so pa iznajdljivi. In pride n. pr. komu na misel, da se pelje do Jesenic, če se noče niti do Dobrave, ter jo mahne pod Možaklo skozi Dobravo m Vintgar na Bled. Tako zadene dve muhi obenem; z Bleda mu ni treba brusiti peta na Vintgar in ni mu treba pospeševati že itak preživahnega avtomobilskega prometa med Lescami in Bledom. V Dobravi so stali mlaji, a ne na čast izletnikom, ki so se po naključju potepali tam okrog. Cesta med Jesenicami in Bledom ni avtomobilska, ni pa skoraj nič manj nevarna za pešce, ker je kolesarska. Pazljiv moraš biti, da se ne zapraši kakšen kolesar nenadoma po klancu vate. Sicer je pa cesta zapuščena (v obeh pomenih), izletnika nedomačina ne srečaš zlahka na nji. Zato je takšen izprehod še vabljivejši in tudi tu velja, da tam ni nikogar, kjer je najlepše; najlepših kotičkov ljudje ne poznajo in ne cenijo, ali je pa samota vedno najlepša. V Dobravi so vsa okna polna cvetlic in cvetja, nageljni se spuščajo kot v slapovih globoko navzdol. Nekatere hiše so pa tudi bolj »nobel« in tam ni na oknu cvetja, pa tudi kaktej še ni. Niti pol ure hoje ni do Vintgar j a. Ko se spuščaš po hribu proti njemu, te že oddal eč pozdravlja z gromovitim smehom. Vtis je popolnoma drugačen, kot če občuduješ njegovo fotografijo. Tudi s čopičem, pa seveda tudi s peresom ne moreš posneti te pesmi železnih naravnih zakonov in naravne igre. Na levem bregu pri mostu, ki drži čez bobneči in peneči se slap, je bife. Menda kljub vsemu ni prehude disonance med naravo in umetnim okoljem. Vsaj izletniki tega ne opazijo, ki se krep-čajo ob tej stojnici. Padajoča voda pod mostom gloda ska- lovje; zbrusila ter oblizala ga je že, da je gladko in čudovito oblikovano. Voda se razpršuje v najfinejšo meglico. Dopoldne ob sclnčnih dneh vidiš v tej meglici mavrico z mostu. Na drugi strani mostu — pobirajo vstopnino »za vzdrževanja Vint-garja«. Izletniku iz Srbije ta stvar ni šla v glavo. Vprašal je, če bi Vintgar usahnil, ako bi ga ne zdrževali, odnosno, če bi ne pobirali vstopnine. Ker slap preveč bobni, ga niso slišali m tud: ne, ko je godrnjal, da imajo ljudje monopoj tudi na naravne lepote. No, če si pa že takšen idealist, ne škoduje, da si vsaj toliko materijalističen ter jo popihaš ob primernem trenutku čez most navkreber proti gozdu ob markacijah, ki označujejo na gosto smer proti Bledu. Takšno slovo od Vintgarja sicer ni lepo, toda prihraniš si 3 Din; tako človek izda veličastni Vintgar za bore d ina reke. Toda, če ga ni sramotno prodajati, zakaj bi ga naj bilo izdati! ? Zopet drži samotna pot proti Bledu; skozi gozdove in po jasah se vleče, prehaja v kozjo stezo in končno preide v cesto, ko se vzpneš na hrib, po katerem se spustiš proti prostrani dolini; v kotlini na desni je Bled, a jezero se skriva za Gradom. Na pobočju je vas Zasip, do Bleda je še pol ure hoje. vendar pa sem ne sega oblast letoviščarstva. Mnogo hiš je celo revnih. Tipični gorenjski balkoni trolme, hiše tu in tam razpadajo. Gnojišča so tik ob cesti pred hišami. Večina hiš ima mala okna. Iz neke zaprte revne hiše prodira otroško vekanje. Vse je sicer precej romantično, toda . .. Cerkev, da; ne razpada in enonadstropna hiša, ki je tako snažna in lična kot mestne, tudi ne. Napis na dobro ohranjenem znamenju se pa zdi čuden ter nerazumljiv: »Ob 50-letnici Brezmadežne 8. dec. 1904.« Brezmadežna namreč 1. 1904 menda ni bila stara 50 let. Na koncu vasi so kmetje obirali gospodo, »ki ne ve, kaj bi počela, in ker pač nič ne dela«. Kmet ne bo mogel nikdar razumeti, da morajo in morejo počivati »ljudje, ki nič ne delajo«, tn da imajo poleg tega še toliko skrbi s počitnicami, letovanji in podobnimi »neumnostmi«. šemu, ugotoviš velik razvoj. Hoteli se Se neprestano množe, leto za letom jih je več. Gostilne, odnosno restavracije so se prelevile v hotele. Zasebne hiše so že ako .-aj vse preži dane v penzijone, skoraj v vsaki oddajajo kakšno sobo. Ceste so se nekoliko zboljšale, glavne so tlakovane. Izredno mnogo je Bled pridobil s omenjenima hoteloma, s »Toplicami« in »Park-hotelom«. Važna pridobitev je zlasti ogromno grajsko kopališče, ki ima poleg topliškega najlepšo lego. Vse to so znaki, da Bled naglo napreduje in da ga tudi slabi Časi niso mnogo prizadeli, vsaj na zunaj tega ne opaziš. Nič manj važen pojav pa ni, da se po-ostruje z razvojem Bleda konkurenca med hoteli, kopališči, penzijom itd. Kajti vzporedno z naraščanjem tujskega prometa narašča tudi prebivalstvo, ki živi od tega prometa; ker pa se slabi časi vseeno poznajo, je vedno več tistih, ki teže za zaslužkom, manj pa onih, ki nudijo zaslužek. Pred leti niso bili tako pogosti izveski na veznih vratih, da oddajajo sobe, in ne lepaki, ki vabijo goste v penzijone. Tedaj pač ni bilo še toliko hotelov ter tako hude konkurence. Prave konjunkture ni več, kar nekoliko dokazujejo tudi cene. Pen-zijoni so iz večine po 55—65 Din, tako sodiš po številnih lepakih. Cene so pa kočljiva zadevščina. Tradicija je že, da se govori o letoviščarski draginji. Nekateri so mnenja, da se o takšni draginji ne sme nikdar pisati, ker bi škodovalo tujskemu prometu, so pa tudi ljudje, ki pravijo, da tudi škoduje tuj-■ skemu prometu, če odirajo ljudi. Na klopi » pri kolodvoru so sedele kmetice pri prijetnem opravku, uničevale so ogromne zaloge brašna, ki so si ga prinesle v velikih cekarjih. In tako podpirajo hotelsko industrijo nešteti izletniki, ki prihajajo zlasti ob nedeljah na Bled. Tisti pa, ki pridejo brez brašna, stikajo za stojnicami, kjer se založe s sadjem, toda ne odrežejo tako dobro, saj so n. pr. češplje, kakršne dobiš v Ljubljani po 3 do 4 Din kg, na Bledu po 12—16 Din. Razlika je pa tudi med prodajalci, saj lahko pri nekaterih kupiš Cesta složno pada proti Bledu. Za polji se začne vas Grad, ki preide v mesto Bled-Grad. Ljudi je vedno več. Začno se vrstiti trgovine, hrup narašča, avtomobilske hupe se oglašajo čedalje bolj pogosto. Ko stopaš po stopnicah pri cerkvi, se zablišči skozi drevje spodaj jezero. Tako prihajaš na Bled peš — ne sicer tako triumfalno kot r avtomobilom — ter ga korak za korakom »osvajaš«; počasi se vrste dojmi ter vtisi in vse je bolj blizu očem, iz avtomobila je pa filmsko in pr3-blizu — žepu. Ob Zdraviliškem domu je najlepše raz-hodišče in ti ni treba ugibati, kam drži na levo cesta in kam zaideš na desno. Na levi je letoviščarski Bled v visoko zvenečem pomenu besede. Ob koncu ceste Lesce —Bled je »kinč nebeški« hotelski. Zlasti Park-hotel in »Toplice« ustvarjata velemestno obeležje, no, in če je kakšen kraj ^hotelski«, potem je že letoviščarski, dragega ni treba. Pač. letoviščarjev ne sme primanjkovati! In jih je dovolj. Kavarna je polna, na vrtu je živahno, pred kavarno se košati evropsko letoviščarsko občinstvo, najlepše hotelske sobe so zasedene. Na le-toviščarjih ne opaziš nič posebnega, nobenega pečata krize ni vtisnjenega v gladkih brezskrbnih obrazih, kvečjemu, da je njena zarja v kričečem karminu in drugih ličilih, ki odsevajo še očitneje od dam kot kristalne barve jezerske gladine; toda to je zarja drugačnih kriz. Takšne stvari se pa ne smejo preveč zadevati ob oko opazovalčevo, sicer bi mu očitali kmetavza rstvo in filistrstvo. Tu srečuješ ljudi velikega sveta, po svetskih manirah je treba zavihati nos. Ko zagledaš na cesti dame v ultramoder-nih kopalnih oblekah, se pravi v svilenih hlačah, ali v kitajskem krepu. jih moraš povsem ignorirati, nič se ti ne sme zdeti novo. In ponos ti mora napeti prsi, če zagledaš med temi svetskimi damami prav tako elegantno Ljubljančanko, ki prav nič ne zaostaja za Nemkami in Madžarkami. Gledaš in opazuješ to pestro in živahno življenje v blejskem Citjrju ter se vseeno ne moreš otresti občudovanja nad temi junaki, ki so tako pogumno napovedali vojno krizi in vzdihneš: Takšna so torej zavetja pred strupenimi plini te strašne vojne - krize, ki davi ves svet! Tako pa vzdihujemo seveda samo pristranski opazovalci, ki ne spadamo v višjo kasto, med letoviščarje, najvišje pa sploh ne vemo opazovati. Splošna zunanja slika Bleda ti stopi kmalu pred oči. Treba je samo prehoditi mesto, nekoliko opazovati življenje tudi v malem ,ne le samo hotelsko, če primerjaš sedanji Bled proti le nekaj let starej- zelo lepe breskve po 16 Din, V hotelske restavracije si ne upa kdorkoli, mnogi pa naročajo, ki si drznejo vstopiti, le cenene pijače, za pod zobe pa navadno le guljaž. Hrana pa ni baš tako fantastično draga kot se boje ljudje, saj lahko dobiš v nekaterih hotelih kosilo že po 15 Din, pač posledica konkurence. Porcije so pa obilne, postrežba je dobra, vendar pa tud in tam naletiš tudi na nekoliko robate ljudi, ki se požvižgajo na vljudnost. Ako se n. pr. zdi letoviščarju predraga soba, 90 Din z dvema posteljama, ga pošljejo »k vragu«, če niso baš posebno dobro razpoloženi. Sploh se opaža, da z enodnevnimi izletniki, najsi so kdorkoli ter od koderkoli, niso posebno prijazni. To je menda tudi znak, da hudi časi niso še zadeli Bleda. V tem pogledu poseka Ljubljana Bled na vsej črti, vljudnosti ne pogrešamo, cene so zmerne in ne oziramo se na to, ali je gost le enodneven ali stalen. Kot rečeno so pa tudi na Bledu taki primeri le redke izjeme, ki pač potrjujejo pravilo, da vljudnost odlikuje tudi Blejčane. 3tadlx>pw**4^arn Nedelja, 14. avgusta. 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Nedeljske misli; 10.30: šah (B. Pleničar); 11: Salonski kvintet; 12: Čas, poročila, plošče; 15.15: Max Rei-mann in Otto Schwarz: »Pajek s križem«, igra šentjakobski gledališki oder; 16.45: Citre solo, igra g. Žemljic; 17.30: Plošče; 20: Samospevi, poje gdč. Pepca Dolenjceva; 20.30: Prenos plesne glasbe Erieh Herseje-vega jazz-orkestra iz Park hotela na Bledu; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 15. avgusta, 10: Prenos cekvene glasbe iz stolnice; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15.15: Religiozna glasba (plošče); 15.45: Tamburaški sekstet; 16.45: Salonski kvintet; 20: Godba 40. pp. Triglavskega; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Torek* 16. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (Manca Komanova); 18.30: Plošče; 19: Mozart: »Čarobna piščal« (prenos iz Salzbur-ga); 22.30: Cas, poročila, napoved programa sa naslednji dan. Profesor v hotelo — Ste se dobro naspali pri nas, gospod profesor? — Saj sploh nisem spal« gospod hotelir, pač sem pa izpopotoil pri vas svojo zbirko mrčesa. (Sesecfc imajo naši cita&^i* Vabilo železničarjem Vse člane in članice Podpornega posmrtnega društva železniških uslužbencev in vpokojencev vabimo in pozivamo, da se zanesljivo udeleže izrednega občnega zbora, ki ca sklicuje društveni odbor za 21. t m. ob 8. uri zjutraj v dvorani OUZD z edino točko dnevnega reda: Zazidava društvenega zemljišča. Miklošičeva cesta v Ljubljani. Naš društveni denar je namenjen po naših društvenih pravilh izključno samo za podporo (posmrtnino) za na? vseh 12.558 članov, nikakor pa ne za zidavo hiš. Vabimo vas torej v vašo lastno korist na ta izredni občni zbor. da oddaste svoje glasove proti nameri, da bi se z našim društvenim denarjem, ki je last nas vseh članov, zidala kakršnakoli stavba. Mi ne potrebujemo nobene društvene al! stanovanjske hiše. mi potrebujemo, oziroma naši svojci višjo posmrtnino. za katero tudi pošteno plačujemo, nikakor pa ne dovoljujemo, da bi se naš društveni denar investiral v kakršnokoli podjetje. Več članov. čudno tolmačenje zakona Glede na odgovor g. dr. I. K., ki je izšli v vašem listu 9. t. m. na članek, ki je bil priobčen pod istim naslovom v »Slov. Narodu« 5. t. m., je treba dati gotova pojasnila. Odgovor g. dr. K. je pisan jezikovno in vsebinsko na način, ki ne vzbuja vtisa, da ga je pisal akademsko naobražen pisec, očividno zobozdravnik oz. specijalist z bolezni ust in zob. Ton tega odgovora gotovo ni primeren za obravnavanje povsem resnih strokovnih vprašanj. V stvari sami pa je treba ugotoviti, da dr. I. K. ne misli na one zobozdravnike, ki so izvrševali prakso oziroma imeli pravico za izvrševanje prakse že pred 25. novembrom 1930, ko je stopil v vJjavo zakon o zdravnikih-sptciaHstih za bolezni ust in zob in o -zo-bo^ehnikih, izdan 18. novembra 1930. Sele t" zakon je predpisal za zdravnik e-specia-iiste za bolezni ust in zob poleg doktorata in enoletnega staža še dveletno specializacijo na univerzitetnih ustanovah ali na stomatološkem oddelku državne bolnice v Beogradu. Ker od 25. novembra 1930 še nista potekli 2 leti, nimamo še zdravnikov, ki bi se lahko sklicevali na tako specializacijo. Ta zakoniti predpis velja torej le za one, ki so se specializirali za zobozdravni-ško prakso šele po 25. novembru 1930, ne pa za one, ki so vršili to prakso že prej. Zobozdravniki izpred 25. novembra 1930 nimajo dveletne specializacije, prej je zadostovalo, če je diplomiran zdravnik obiskoval 36 ur posebnih predavanj na eni ali drugi univerzi. Po absolviranju teh 36 ur posebnih predavanj je smel zdravnik izvrševati prakso kot zobozdravnik, zdravni-kov-spec:alistov pa prej sploh ni bilo. šele pred leti so se pojav'i zdravniki-specia!*-sti, ki so se specializirali za zobozdravni-štvo na univerzah z daljšim, specialnim študijem, toda tudi ta študij ni obsegal one prakse, ki jo predpisuje zakon z dne 18. novembra 1930 za ir>ve zdravnike-spe-c:*';ste. Znan univerzitetni profesor je izjavil, da je v zobozdravniški praksi Ie 20% medicine in 80% tehnike. To vedo vsi praktični zobni strokovnjaki, zlasti tudi zobozdravniki, ki so v svojih laboratorijih skozi desetletja nastavljali prvovrstne in drago plačane, zlasti iz Nemčije importirane zobotehnike — ostanke teh importiranih inozemcev imamo še sedaj v Ljubljani — in prepustili tem strokovnjakom izvrševanje vseh ne le tehniških, temveč tudi operativnih del. Ti strokovno visoko naobra-ženi zobotehniki so bili učitelji zobozdravnikov za tehniška dela in nikakor ni res, da je večina zobotehnikov prebila svojo zobotehnično učno dobo v laboratorijih zobozdravnikov in da so bili ti laboratoriji edina »ola zobotehnikov. Svoječasno stanje je bilo pač to, da so zobotehniki vršili vsa strokovna dela, zobozdravniki so dali pa svojo firmo. Dr. I. K. odreka tudi dentistom sposobnost za resnično strokovnjaško delo, trdeč, da se niso nikjer izučili zobozdravništva, ker so injekcije, ruvanje in zdravljenje zob strogo zdravniško odgovorno in nevarno delo in v rokah lajikov nevarno za zdravje in življenje bolnikov. Gospodu doktorju je gotovo znano, da so si morali sedanji dentisti pridobiti pravico do ruvanja in zdravljenja bolnih zob potom posebnega specialnega studija. Vsak današnji dentist se je moral specializirati potom studija na dentističnih šolah v Nemčiji, kjer so morali položiti posebne izpite. Sele na podlagi teh spričeval o inozemskem studiju so bili današnji dentisti pripušČeni k polaganju strokovnega izpita pred komisijo ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu. Z uspešno prestanim izpitom pred to komisijo so dobili šele pravico do naziva dentist m do izvrševanja gotovih, zobnim zdravnikom pridržanih del in sicer ruvanja zob. dajanja injekcij in zdravljenja bolnih zob. Kot izučeni zobotehniki pa so dentisti seveda tudi strokovno osposobljeni za vsa zgolj zobotehniška dela Za razsodnega in pametnega človeka je torej dovolj jasno, da imajo dentisti polno strokovno kvalifikacijo tudi za injekcije, ruvanje in zdravljenje zob in da tudi dentist ne bo vstavil v pacijentova usta nobenega radomestila, dokler niso usta in zobje pripravljeni za to nadomestilo. Mnenja smo, de take polemike sploh ne spadajo v dnevno časopisje, ker mora nepoučena javnost dobiti zelo neugodne vtise o razmerah med zobnimi z d ravni1 d danosti in dentisti-tehaiki ter pride nehote na misel, da vlada med njimi največje kruhoborstvo in nelojalna konkurenca. Gleda sa ton ki vsebino no dar. L K. signirane- ga članka pa smo bili primorani odgovoriti popolnoma stvarno ter zaključujemo s tem debato s svoje strani. Zveza dentistov za dravsko banovino • Ljubljani. ★ — Davčnim upravam in državni tiskarni! Pred meseci je izšel zakon, da je treba uporabljati pri vseh prireditvah z vstopnino, ki niso oproščene davka, monopol iz; ra-ae vstopnice, ki jih tiska državna tiskarna v Beogradu in jih je treba nakupiti pri čmih upraivah. Te vstopnice imajo pa precejšnjo hibo. Niso namreč numerirane i a v bloku ni na vstopnicah nobene številke. To pa je za one, ki jih uporabljajo, zelo nepriKladno, ker nikdar ne veš, koliko vstopnic si že prodal, težko je pri obračunih, pri shranitvi neprodanih vstopnic za prihodnjič itd. Vse to bo lahko popraviti in prizadete faktorje prosimo, da urede tisk teh vstopnic tako, da bodo numerirane po blokih od 1 do 100. To ni za izdajatelja prav nobena težava, za konsumente teh vstopndc je pa le ugodnost. — Prizadeti. Vprašanje, ki je nanj težko odgovoriti Ljubljana, 13. avgusta. Na to vprašanje sicer že dolgo mnogi odgovarjajo, a so vsi njihovi odgovori jalovi ter prazni, vprašanje je pa od dne do dne očitnejše in bolj boleče, da se polasti človeka groza, ko začne razmišljati o njem. Lahko je svetohlmsko zaviti oči in reči, res je hudo, toda vsi trpimo in jaz ti ne morem pomagati! Lahko je teoretizirati o socijalnem vprašanju in še lažje je kričati, češ, ta je tisti, ki ni zadovoljen, ki izrablja današnjo zmedo, ki kriči le zato, da bi mu šla pšenica v klasje, no in najlažje je. da lepo molčiš, se ne brigaš za nič in nikogar, če si — sit. Zato pač mnogi ne čutijo potrebe, da bi odgovarjali na takšna vprašanja, na kakršnega bi rad vedel nekdo, ki nam je poslal naslednje vrstice: »Iz dna duše vas prosim, bodite taiko usmriljeni in, dobri ter priobčite tole: Iz srca prosim znanstvenike, strokovnjake in sploh vse, ki sploh še kaj mislijo, da odgovore na vprašanje: Ali je mogoče dandanes v teh razmerah, v teh zmešnjavah, v dobi tolikšne bede in trpljenja pošteno živeti bednemu človeku, kakršen sem jaz, ki je brez doma, strehe, sredstev, brez dela in jela, ki je zdrav, mlad, sposoben delati in živeti, ki bi rad delal in živel, a glejte, ljudje božji, prosim, ogiašam, romam, trkam povsod na vrata, premišljujem noč in dan. kaj mi je storiti, a vse je zaman — odgovorite mi na to vprašanje, rotim vas! Vem. da nisem sam, za vedam se, da jih je mnogo, ki so v enakem položaju in vem tudi, da se nihče več ne zmeni za usodo m trpljenje svojega bližnjega, toda baš zato bri rad slišal odgovor! Rad bi koristil človeški družbi, rad bi bil pošten, rad bi delal, rad bi bil dostojen in vreden Član to družbe, toda rad bi tudi vedel, zakaj me baš ta družba hoče izobčiti, zavreči, zakaj je tako malobnižna, tako topa, brezčutna, da ni nikjer več srca, ne misli, ne razuma? Hitite z odgovorom, ne morem več čakati, na križišču sem m, če ne veste odgovora, pač moram odločevati sam, tedaj vem, da ni nihče odgovoren, da ne sme nihče sodriti, naj storim karkoli, saj vendar moram živjeti, saj sem rojen za to! Obup a vam. ne verjamem, da bi kdo odgovoril, in samo ena pot je, če hočem ostati pošten, menda vsaj veste, katera. Na robu prepada 5. avgusta 1932. Mislim, da ni treba podpasa.« Ne, ni ga treba m ni treba komentarja. Teniški turnir na Iliriji Ljubljana, 13. avgusta. Danes ob 15. se prične nacijonalni tomrr za prvenstvo dravske banovine v tenisu. Zanimanje za turnir se stopnjuje in z napetostjo se pričakuje borba prvovrstnih igralcev, ki so že v Ljubljani. Prav lepo je zastopan Zagreb z znanimi igrači: Pallada, intern. prvak dravske banovine, BrČie' Antolković. Freuderolch. Kukukuljevič T., Punčec, Fr5be, Weitner, Kalda, Penknla. Maksimovićeva, Njemirovska, iz Beograda Kumanudi, za Cel le nastopijo Ljubljančana dr. Bleiweis in Dacar, Toplak, Sernečeva, Sernec, ža Maribor Hitzl. Levpr. Holzinger, dr. Krausova, ^h^rbnumova. Tbalmanova. za Ilirijo pa Truden. Kmet. rtavniharjeva, ing. Novak. dr. Koželj in vsi tekmovalci polnoštevilno Vseh tekmovalcev bo okrog 60. Za prvenstvo bo prav ogorčena borba, ker se igrači, ki pridejo po vsej priliki v finale, prav enakovredni. Turnir bo traja! tri dni. danes od 15. do mraka, iutri od 8.—12. in od 15. do mraka in v ponedeljek prav tako. Finalne tekme bodo v ponedeljek popoldne. Vstopnina je zelo nizka, za vsak dan posebej za dopoldne ali popoldne prav tako tudi permanentna za vse tri dneve, ki je zelo znižana. Na igriSču fe ca 400 stolov in obsežna tribuna, raz katero bo dober razgled po vseh glavnih igriščih. Upamo, da se bodo naša športna javnost in prijatelji belega sporta zavedali, da so dolžni polnoštevilno posetiti to največjo teniško prireditev v Ljubljani in dravski banovini. Na svidenje toref na Iliriji? Mlada zalkiblfenca — Crof?fK>crlčTia. ali veste kalešna je razlika med tramvajem m avtomobilom? — Ne. — To je dobro. Peljiva se torej s tramvajem. Boj za ameriškega prezidenta dva kandidata — dosedanji prezident Hoover in guverner Roosevelt V novembru bodo imeli v Zedmjeoih državah Severne Amerike predsedniške vorirve. 120 milijonski ameriški narod ima samo dve politični stranki, demokratsko Ln republikansko, ki ji pripada sedanji predsednik Herbert Hoover. Izid predsedmiškfti volitev v Ameriki bo močno, morda celo oeflo-črlno vplival na razvoj gospodarskih razmer v Evropi. Sedanji predsednik Hoover. dobro znan po povojni apro-vizacijski akciji v Evropi, ni za crtanje ali znižanje evropskih vojnih dolgov Ameriki. Hoover je bil izvoljen za predsednika v času pretoma se nedav-x> tako sijajne gospodarske ko-njunktu- Kandldat republikancev Herbert Hoover re Amerike in ameriški narod je vtded v njem kapitana, ki bo varno prevozil vse nevarne vrtince in valove. Kmalu so se pa Američani hvaležno spominjali bivšega predsednika Cooli-dgea, starega, lahko bi rekli lakorrmega skopuha, a navdušenje za Hoovra se je dokaj ohladilo. V splošnem niso ameriškemu narodu edini važni problem vojni dolgovi Evrope, gre mu skoraj bi lahko rekfi bolj za boj proti prohibiciji, za modiii-kacijo tako nepopularnega Volsteado-vega zakona. Ta boj je velikega gospodarskega pomena tudi za nekatere evropske države, kajti če bi biila v Ameriki odpravljena prohibicija, bi rz Evrope lahko zopet izvažali v Ameriko alkoholne pijače iti hmelj. Tako bi se zopet zasukalo zdaj zarjavelo kolesce svetovne trgovine in gospodarska kriza bi bila vsaj nekoliko ublažena. Večina Američanov je proti prohibiciji in vendar je prohibicija v veljavi. Dobro se je izrazil o tem tovarnar Vlček iMi Američani smo največji hinavci na svetu. Oni, ki z največjim navdušenjem glasujejo za prohibicijo, pijejo največ.« Prohibicija prinaša ogromne dobičke tihotapce m in prodajalcem alkohola. O tem nam priča Al Capone in dfrugi taki junaki. In javna tajna je, da služijo v Ameriki na račun prohibicije ne samo policaji, temveč tudi mnogi visoki uradniki. Tisti, ki jim prknaša prohibicija milijone, se seveda na vse krip- lje branijo svobodne trgovine z alkoholnimi pijačami in vpliv njihovega denarja je v boju za ohranitev prohibicije zelo velik. Sta dva kandidata na mesto ameriškega predsednika, dosedanji predsednik Hoover in guverner Roosevelt. Republikanec Hoover je kandidat privržencev prohibicije, Roosevelta pa kandidirajo »mokri« demokratk O določanju kandidatov odločujejo zastopniki vseh 48 severnoameriških držav m za Rooseveitovo kandidaturo je glasoval tudi zastopnik držav Illinois in Indiana, čikaški župan Cermak. Oba tabora, »mokri« in »suhi«, pa nista enoma. Nekateri republikanci nasprotujejo prohibiciji, nekateri demokrati so pa njeni privrženci in zato je težko uganiti, kakšen bo izid boja za modifikacijo Voksteadovega zakona. Ce gre večina demokratov v volilni boj z geslom proti prohibiciji, zahtevajo republikanci finančno pomoč zadoržermri hišnim posestnikom. V času finančne konjunkture so v Ameriki izredno mnogo gradili. Ljudem so ponujali drage družinske hišice proti dolgoletnim odplačilom in ljudje so jih kupovali. Pa je prišla brezposelnost in z njo beda, ljudje nrso rmeli denarja niti za najpotrebnejše, kaj šele za odplačevanje dolga. Zadolženi hišni posestniki so večinoma obubožali. In eno izmed republikanskih volilnih gesel govori o pomoči tem ljudem. Republikanski senator Bimgham jc prišel pred senat s predlogom, oaj bi se uzakomla proizvodnja in prodaja 3.2r/* piva. S tem naj bi Fzpodbili demokratom tla pod nogami. Obenem s tem predlogom naj bi pa senat glasoval tudi za denarno pomoč zadolženimi hišnim posestnikom. Demokrati pa niso glasovali za ta dva predloga in zajto sta bffla vrnjena odboru, ki naj odloči, kdaj je pivo res opojno in da-ii pivo, ki je v njem 32*/* alkohola, ni opojno. Nekoliko ».mokri« demokratski senator Tydings je pa predlagal, naj bi z zakonom dovolili 2.75°/» pivo, kar pa tudi ni bflo sprejeto. Zanimivo je, da so ameriške ženske proti prohibiciji. Narodni izvršilni odbor organizacije žen za reformo proti fbicfje je sklenil podpreti kandidaturo »mokrega« guvernerja Roosevelta. Ta organizacija šteje nad mHijon članic in zanimivo je, da je njena predsednica republikanka. Kandidat Roosevelt hoče na originalen način preskrbeti brezposelnim delo. Izjavil je. da bo zasnovan m uresničen veliki načrt zopetnega pogozdovanja goličav v Ameriki. V Ameriki so gospodarili z gozdovi skoraj tako, kakor svojčas v Dalmaciji, in tako so nastale obširne golicave. Roose veltov načrt je bil sprejet simpatično, niso pa mogli biti s tem zadovoljni republikanci. Zato je nastopil tajnik poljedelstva Arthur Hyde z izjavo, da je Roosevel-tov načrt čisto navadna utopija. Ce bi hoteli pogozditi večino goličav, bi morala država potrošiti nad 2 milijardi dolarjev. Volilna borba se je že pričela. Predstavnik »suhflh« republikancev Garfield je izjavil, da se republikanci ne bodo dali zapeljati k izjavi o modifikaciji Volsteadovega prohibicijskega zakona. Predsednik Hoover je pa izjavil, da ostane zvest programu, ki je v njem tudi odstavek o prohibiciji. Demokratski kandidat Rooseveh pa stoji strogo na stališču, izraženem v demokratskem volilnem programu, namreč boj za modifikacijo prohibicijskega zakona. Najboljše sredstvo. — Gospod doktor, moj mož često govori v spanju. Kaj bi se dalo proti temu storiti? — Dovolite mu čez dan priti do besede, milostiva. Zakaj je bil Gajdarov izgnan Znani fihnaki igralec Vladimir Gajdarov, ki smo ga videli tudi v Ljubljani, se je vrnil nedavno v Rusijo, pa ga je sovjetska vlada z njegovo ženo Olgo Gzowsko vred izgnala v Sibirijo. Prvotno ni nihče vedel, zakaj je bil Gajdarov izgnan, zdaj pa prihaja vest da ga je doletela ta kazen zaradi »protirevolu-djonarnega delovanja«. Ko se je vrnil v Moskvo, so mu baje poverili vodstvo nekegra gledališča, obenem naj bi pa nastopal v glavnih vlogah. Za svoj prvi nastop si je pa izbral vlogo običajnega buržuaznega ljubimca, kar je dalo državni politični opravi pobudo, da se je začela zanimati za njegovo zasebno življenje. In baje se je izkazalo, da se Gajdarov bolj zanima za žensko psihologijo, kakor za politična zborovanja. V greh so mu šteli buržua^ni način življenja, ki je z njim demoraliziral svojo okolico. In zaradi tega so ga izgnali v Sibirijo. Kdaj se bo smel vrniti, ni znano. Vpliv vremena na spanje Menda noben človek ne more kljubovati vplivom vremena, če leže na posteljo, in mnogi ljudje ne zaspe, če divja zunaj nevihta. Nekateri ljudje ne morejo zaspati, če dežuje, drugi zopet ne, Če sije rana. Močan veter in neurje vplivata na nekatere ljudi tako hudo, da vso noč ne zatisnejo oči in da vstanejo zjutraj, kakor po težkem delu utrujeni in izčrpani Tudi nekateri otroci so podvrženi vplivu silnega vetra in dojenčki so v vetrovnih nočeh zelo nemirni, čeprav jim nič ni. Isti pojav opazujemo v deželah, kjer rad piha široko. Nemir v spanju mnogih ljudi opazujemo tudi med nevihto. Mnogi ljudje med nevihto sploh ne morejo spati ali pa imajo težke sanje, kar se ne dogaja samo pri nervoznih, temveč tudi pri živčno zdravih ljudeh. Mnogi ljudje ne morejo spati, če iz-premene podnebje. Ce odpotuje človek z juga na sever, ne potrebuje niti polovico 13 letna plavalka WiHie van d en Oudc-n ki Je —tmmm v prostem plavanja na pljadi drugo mesto. Na cilj Je priplavala za rekorderko Heleno Madieon samo 50 cm. K. W. Aramis: Pri Novobogatinovih Cas vse Lzpreanenj, tudi čase___ Kdor je bil pred desetimi leti pri Novobogatinovih, bi zdaj njihovega doma ne spoznal. Ne spoznal bi zakoncev Novobogatinovih. Gospod Nikodem se je popolnoma izpremenil. Zdaj ne kupuje več za drag denar starinskih predmetov, slik ki umetnin, v tem pogđedu se je docela ohladil, ker je prišel do spoznanja, da ta roba ne nese obresti in ne skače več v ceni, kakor prva leta po vojni. Sploh ne govori več rad o vojni, niti slišati noče o nji. Ko so se bile začele nedavno širiti vesti o vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu, se je pokazal gospod Nikodem odločnega pacifista. In kako bi se ne? Ves svoj kapital ima zamrznjen, naložen sicer varno, toda v nepremičninah. A brez gotovine ni nobenih vojnih kupčij, ne dobav. Vojna je zdaj v očeh gospoda Niko-dema pravi bič človeštva in nič drugega. Cas vse izpremeoi, tudi čase ... Tudi gospa Nežka je popofaoma iz-premenia fazono. Še pred desetimi leti se je najraje po kotenji in če je že za hip prisedJa h gostom v salonu je sedela liki lipov bog in niti besedice ni črhni-la, da bi se ne zaletela in izdala. Poznala se je dobro in pazila je. da bi vpričo gostov ne blekniila kaj nerodnega. V teh desetih letih je pa že moral človek kaj ujeti v družbi. Saj je pre-čitala cele kupe novin. fai koliko gledališč ie oblezla, koliko prispevkov plačala v raznih družabnih krožkih, klubih in društvih! Zdaj je pa drugače. Cas vse izpre-meni, tudi čase ... Zadnjič, ko je bila pri Novobogatinovih velika družba in so praznovali konec predrpusta, je gospa Nežka že kaj samobitno zabavala goste: — Saj pravim, naša poljska žena doseže vse, česar se loti. Reckno, gospoda, postavim samo ta radio. V mojih otroških letih še ni bUo o njem duha ne shiha, lepo vas prosim, a zdaj skoraj nimamo strehe brez antene in če gre človek po cesti, sliši malone skozi vsako okno nekakšen amp4ojon. ki vse to za bore tri zlote mesečno. In kdo je izumil ta radio? Nihče drugi nego poljska žena... No. kako se že piše. da bi jo šmeot?... Ta gospa SIadkowska v Parizu ... No, mar nimam prav? Ali vzemimo obleke, ženske obleke. Ko sem bila jaz dekle, smo se oblačile tako, da se je videl samo nos, vse drugo je moralo biti skrito. Zdaj so pa obleke tako inteligentne, da lahko moški že od daleč vidi vse, kar ga zanima. In zopet je tu poljska žena, ki se zna tako galantno oblačiti. In ko je začel nekdo izmed gostov hitro govoriti o tej preklicani gospodarski krizi, je gospa Nežka tudi v ta pogovor junaško posegla, rekoč: — To so po mojem mnenju prazne čenče... V starih časih, ko je hodil po svetu še Mojzes, je živel mogočen kraj in ta vam je imel dolarjev, funtov, draguljev in vsakršnih zakladov, da bi jih človek svoj živ dan ne preštel. Imenoval se je ta mogočni in bogati kralj Krizis in vsi so mu zavidali. Ime Kri-zis se ga je pa prijelo, ker je bil najbogatejši mož na svetu... A zdaj, gospoda moja, zdaj imenujejo ljudje krizis pomanjkanje gotovine in brezposelnost m bedo ... Mar ni to narobe svet? Saj ni čuda, da je zdaj na svetu tako hudo, ko so pa ljudje postavili vse na glavo. In gospa Nežka Novobogatinova se je zmagoslavno ozrla po svoph gostih. Nihče ji ni ugovarjal. Iznremenfla sta se naša mtla zakonca Novobogatinova! Oh, kako sta se izpremenna! Cas vse igpremeai, tudi čase... toliko spanja, kakor doma. Sele ko se vrne, nadomesti, kar je na severu zamudil. Gre tu nedvomno za vpliv tako zvanih belih noči. Ljudje na severu spe povprečno osem ur. V krajih, kjer ni zadostne razsvetljave, niti rednega in zadostnega dovoza živil, rabijo ljudje mnogo več spanja, kakor tam, kjer je dovolj živil in razsvetljave. Ruski mužik tako rekoč prespi zimo, poleti pa spi razmeroma malo. Splošno potrebuje človek poleti manj spanja, kakor pozimi. S tem pa Se ni rečeno, da potrebuje človeško telo poleti manj počitka in miru, kakor pozimi. Hakenkreuz Hakenkreuz, znak hitlerjeveev, znamenje reakcije in protižidovskega pokreta, velja zdaj za izrazito arijski simboL Toda taka razlaga je zmotna. Za arijski simbol ga je namreč izdajal v svoji laži-znanstveni razlagi šele Nemec Quido Ust L 1910., in šele pod dojmom, ki so ga vzbujale Listove domneve, je bil sprejet ta prastari znak na prapore antisemitskih društev. Hakenkreuz, ki se imenuje v sanskritu svastika, je bil razširjen, že v 3. stoletju pred Kr. po Kitajskem in Japonskem. Na ta znak pa naletimo tudi na Malajskih otokih, v srednji Afriki, v Sudanu, na Obali slonove kosti, v lesenih plastikah v Kongu, v Ameriki in med Indijanci plemena Pueblos. Ne gre torej za nobeno tipično arijsko znamenje. Hakenkreuz pa ni znan semit-skim narodom, niti prebivalcem Avstralije. V indijskem budizmu je ta znak z ogli v levi smeri simbol rasti in sreče, z ogli v desni smeri pa simbol propada in smrti. Pilat nemške Lufthanse Hans Wende ki je preletel milijon kilometrov. Enako pot bi imel za seboj, če bi bil letel 25 krat okrog zemlje Rin-Tin-Tin poginil Iz Amerike poročajo, da je pogrnil slavni filmski igralec na štirih nogah Rin-Tin-Tin. Njegov konec bodo iskreno obžalovali mnogi prijatelji filma, ki se bodo gotovo še dolgo spominjali krepkega voičjaka, saj je znal vedno pravočasno skočiti na pozorišce in napasti bandita, ki je hotel oropati m umoriti njegovega gospodarja. Rin-Tm-Tin je doživel starost 16 let, kar je za psa že lepa starost. Njegovo življenje je bflo dokaj pestro. Prvotno je bil nemški pes, ki je služil med svetovno vojno v nemški armadi Ujel ga je pa na bojišču ameriški letalski kapetan Lee Duncan, ki ga je vzel po vojni v Ameriko in ga naučil nastopati v filmu. In Rin-Tin-Tin se je kmalu vživel v svoje novo življenje, postal je navdušen TTrmsdri igralec in v mnogih filmih je izvrstno igral svojo vlogo. Ena njegovih najboljših vlog je bila v filmu > Nočni krike, kjer je premagal in usmrtil ogromnega tekmeca na robu strmega prepada. Njegova tedenska plača je znašala do 400 dolarjev. Dlako in oči je imel sive. Še o tragediji poročnika Pointa Poročali smo že o pretresljivi ljubavni tragediji francoskega poročnika Pointa, ki govori o nji zadnje dni vsa Nizza. 30-letni poročnik Point si je v motornem čolnu blizu Saint-Maarima pognal dve krogli v glavo. Pri njem so našli pismo, naslovljeno na znano pariško igralko Alico Cocea. Ljubavna tragedija se je odigrala v neposredni bližini luksuzne jahte, s katero se je vozila igralka. Preiskava je dognala, da je imel pokojni častnik že štiri leta ljubavno razmerje z igralko in usodnega dne se je vozil s svojim avtomobilom v Saint-Maximu po obali. Blizu obale je bila zasidrana jahta »Blue Star«. Jahta je last neke Angležinje in pariška igralka si jo je bila za nekaj dni izposodila. Častnik je na obali poiskal motorni čoln in se odpeljal k jahti. Na krovu se je mudil samo nekaj minut, potem je pa skočil nazaj v čoln in ga pognal. Komaj je bil pa čoln nekaj metrov od jahte, sta počila dva strela. Point se je ustreHl v usta in padel mrtev v morje. Mornarji so po dolgem prizadevanju potegnili njegovo truplo iz morja. Igralka je bila ta čas na krovu jahte in izjavila je, da ne ve. zakaj si je poročnik končal življenje. Povedala je, da se je že pred meseci ločila od svojega moža grofa Larochefouaultom. da pa zakon ie ni sodno ločen. Poročiti se je ravala s poročnikom Pointom, ki je bil zelo ljubosumen in je neprestano silil v njo, naj prekine vse stike z možem. Atlet atletov V desetoboju je zmagal na oBmpijadl Američan Bansch, Id je dosegel točk, kar pomeni nov svetovni rekord. 97*000 žrtev nesreč Tudi lani so imeh* v Ameriki mnogo hudih nesreč, ki so zahtevale naravnost ogromno število človeških žrtev in povzročile neprecenljivo škodo. Američani so dobro podkovani v statistiki in brž so izračunali, da je bilo lani v Ameriki samo smrtnih nesreč 97.000. Škoda, ki so jo rxwzrocxle nesreče, se ceni na 2.3 rrrfljarde dolarjev ali v našem denarju okrog 130 mfljard Din. To so strašne številke, vendar pa še ne tako strašne, kakor one iz leta 1930, ko je bilo smrtnih žrtev še 2000 več. Nazadovanje smrtnih nesreč je pripisati deloma večji opreznosti in večji izurjenosti pri delu, deloma pa tudi gospodarski krizi, ker je bilo delo v indtu-strfji lani močno omejen^ industrije na znižanju števila nesreč je znaten, kajti v nekaterih drugih strokah se je število smrtnih nesreč celo povečalo. Tako je bflo lani v Ameriki 600 Bmrtnfll avtomobilskih nesreč več, kakor predlanskim; avtomobilske nesreče so zahtevale lani v Ameriki 33.500 človeških žrtev. V zasebnih stanovanjih se je pripetilo lani 29.000 smrtnih nesreč, v industrij, pa 17.000. Zanimivo je pa, da že od 1. 1888 na ameriških železnicah ni bno tako malo smrtmh nesreč kakor kuri. Batini izreki V Ztinn misnjo samo na čevlje in na to, kako bi ljudje v njih lahko hodih. In tako Zhn ni imel in nima razumevanja za to, kar je bilo. Vse je tam današnji in jutrišnji dan, vse same domneve, računi, procenti, udeležba na dobičku itd. Tako se je zgodilo, da so mnogi Bat'irri izreki izginiti, da jih ni nihče zabeležil in ohranil potomcem. To, kar je pokojni Bat'a napisal in kar se je ohranilo v njegovih izrekih, je le neznaten del tega, kar je lepega in duhovitega izrekel. Naj navedemo samo nekaj njegovih izrekov. Neumnosti je vedno nadprothikcija. En človek ne more ničesar storiti. Čim spoznamo, da smo neumni, smo storHi korak naprej. Misli izražajmo kondenzirano. Človek, ki govori ves dan, pove morda kaj pametnega, toda to je razredčena modrost. * Kdor opravlja slabo delo, je boljši od onega, ki leži pod vrbo in drži roke križem, Predrio kaj pore čem, moram dobro premisliti, kaj mi odgovori na to sosed. ♦ Nikoli ne glejmo toliko na program, kakor na ljudi, ki ga zagovarjajo. Človek je program. * V 99% voditeljev je nekaj poštenosti, kajti sicer bi bilo človeštvo že tako zabredlo na kriva pota, da bi se ne bili niti rodili. * Govorite samo toliko, kolikor morete biti ljudem koristni. * Nekdo je rekel: če bi bil molčal, bi bil ostal filozof. Jaz pa pravim: Če bi bil molčal, bi bil ostal bedak. Kdor stopi naprej in komur je dokazano, da je bedast, ima že eno bedarijo v glavi manj. Kdor pa hrani neumnost v glavi kot zaklad, ostane tepec. * Vsak človek je eden najpremožnej-ših, dokler ima zdrave roke in zdra? razum. Dobro sredstvo proti pijančevanju — Moj prijatelj se je odvadil piti ker se je hudo prestrašil. — Kako to? — Pred prvim veselim dogodkom i rodbini se ga je pošteno nakresal. k< se mu je pa rodil sinček, je v pijanost videl dva m je mislil, da je dobil dvojč ke. NA PRAGU NOVE FILMSKE SEZONE Berlinska Ufa nam je pripravila za letos 22 krasnih velikih novih filmov Ljubljana, 13. avgusta. Kakor gledališče, tako gre v vročih poletnih mesecih na dopust tudi kino, samo s to razliko, da se ne zapre, kakor ae gledališče, temveč se skrije v svoje posebno mrtvilo, ki ga bo zdaj kmalu konec. Bližamo se jeseni, ko bo občinstvo zopet iskalo razvedrila in zabave v kinu. Zato se čkrveku nehote vsiljuje vprašanje, kaj nam obeta nova filmska sezona. Ameriške filmske družbe so se iz Jugoslavije umaknile in tako bodo naši kinematografi v prvi vrsti navezani na nemške filme. Naš dopisnik, ki se je pravkar vrnil iz Berlina, kjer si je ogledal velike ateljeje v Neu-babelsbergu in Tempelhofu, nam obeta v novi sezoni krasne filme, ki zaslove daleč po svetu. Kot največje nemško filmsko podjetje v Berlinu moramo seveda omeniti v prvi Lilian Harvey vrsti TJfo. To, zdaj že po vsem svetu sloveče podjetje, nam obeta v novi sezoni poleg kratkih kulturnih filmov in zvočnih lednikov 22 velikih novih filmov. Cel štab režiserjev in prvovrstnih filmskih igralcev je že od maja na delu, kljub krizi, ki jo -pošteno čutijo tudi v Nemčiji, kipi v vseh ateljejih živahno vrvenje in s 1. septembrom bo cela vrsta novih filmov že tede-lana. če ad pohttže ogledamo najnovejša Urina dela, naletimo najprej na veliki film »IL P. 1 ne odgovarja« V ta film je investirala Ufa 8 milijone mark in strokovnjaki pravijo, da gre za največje, naravnost senzacijonalno delo napete vsebine, obravnavajoče najfanta-stičnejše, zdaj aktualne probleme. Gre za velikopotezno fantastično predstavo, izražajoče izpolnitev sodobnega človeškega hrepenenja, željo po rednemu zračnemu prometu preko oceanov, kar se je doslej -osrečilo samo poedinim drznim in izkušenim letalcem. Redne zračne zveze preko oceanov nam kaže firm kot fantastično sMko bodočnosti. Tehnične akitnje Jtrieea Vemea se ta uresničijo. Prepreženo z borbo za tehnične pridobitve se pa odigrava v fUmu globoko v človeško duševno življenje segajoče dejanje, že ime Hansa Albersa na čelu sodelujočih nam priča, da bo to res film, ki ga bomo hodili navdušeno gledat. Drugi velfkl film berlinske Ufe, ki se nam obeta v novi sezoni, je >Quick« V glavnih vlogah nastopata Haas Al-bers in LrMan Harvev. Ouick je svetovno znan cirkuski artist, ki se v njegovo oder-sko masko zaljubi mi^da svetska dama (Ldhan Harvev). Osebna vrednost artistova je v tem ljuba vnem raamerju po čudnem naključju zvezana z umetno narejenim obrazom za ljubečo Ženo. V meščanski obleki izgubd artist za zaljubljeno ženo P. J>ecourceUe< 25 ljub Komaj je HeAeoa prečrtala to strašno pismo, se ji je izvil iz prs grozen krik ki vsa tz sebe je hitela v acčJkovo sobo. Pred vrati je naletela na guvernanto. — Kje je moje dete? — je kričala obupano. — Kaj ga ni pri milostivi? — se ie začudila guvernanta. — Mislila sem, da je pri vas. Helena je hotela nekaj" povedati, pa ji je zastala beseda v grlu. Iztegnila je roke v praznino in se zgrudila na tia ko da jo je zadela strela. VII. SLIMAKOVA 2ENA V predmestju Saint-Denis je kavarna, ki jo pariška sodrga prav dobro pozna. Podobna je vsem lokalom te vrste, »poštena hiša« je, kakor pravijo sami gosti, hiša s svojimi odjemalci, ki dobro plačujejo in malo zahtevajo. Sicer pa že gospodarjeva zunanjost do-votf jasno priča, da gre tagigija dobro. vsako privlačnost. Iz tega duševno človeškega protislovja se razvije v filmu cela vrsta napetih družabnih prizorov, ki tvorijo lep okvir igralskih vrhn Ouicka samega in njegove partnerice. Wilry Fritsch, Lilian Harvev in Willy Forst, ti trije najpriljubljenejsi filmski igralci, se nam predstavijo v krasni filmski opereti »Sen naših dni« Ta opereta, ki bo po svoji melodijozno-sti, lepih šlager jih in romantični ljubavni vsebini zasenčila vse dosedanje Ufine operete, kakor so »Valček ljubezni«, »Kongres plese« itd., bo nedvomno vzbudila tudi med našim občinstvom zasluženo zanimanje. V istem slogu lahke in izredno ljubke ljubavne romantike bo izdelan film »V postelj z lepo, mlado vdovo« V tem filmu, ki bo iz njega zvenela zopet radostna muzika skladatelja W. FL Hevmanna, nastopata kakor v filmu »Ron-ny< Willy Fritsch in Kathe Nagy, naša slavna rojakinja iz Subotice. Kathe Nagy igra glavno vlogo tudi v prekrasnem, že izdelanem filmu »Lepa pustolovščina« ~" v krasni ljubavni pustolovščini, kjer si kljub mržnji in čeprav ji meče tetka (Ade-la Sandrock) polena pod noge, izbere za moža ljubljenca in izvoljenca svojega srca Wolfa Albacha Rettva. Med velike Ufine filme moramo prištevati tudi film »Strupeno opojnost« ki imajo v njem glavne vloge Hans Al-bers, Gerda Maurus in Trude v. Molo. Ta film, ki se mu dejanje razvija deloma v Parizu in Lizabonl, deloma pa na krovu velikega prekooceanskega parni k a, nam kaže zločinsko početje trgovcev z mamili in lov za temi nevarnimi zločinci. V mračno carstvo belega suženjstva nas popelje film »Zvezda Valencije« s Kathe Nagy in Wolfom Albachom Ret-tyjem v glavnih vlogah. Sijajna šaloigra Willy Fritsch z mnogimi izvrstnimi dovtipi in lepimi Šiagerji je film »Kaj naj rečem tvojemu možu« V tem filmu bomo zopet občudovali priljubljeno, iz filma »Gospodična tajnica« že dobro znano in nepozabno Renato Mul-ler. Prav izvrstna komedija, ki v nji predstavlja Willy Fritsch mladega, zelo podjetnega kavalirja ljubavnika, je film »Moja boš« Tu napenja Wiliy Fritsch vse sile, da bi si priboril srce in povrhu Se roko mlade gospe, kar stori prav po svoje sijajno, če povemo še, da igra moža te mlade gospe (Camilla Horn) znameniti komik Ralph Arthur Roberta, ne bo nihče dvomil, da je v tej komediji mnogo zabave in iz- vrstnega humorja. Problem modernih železnic obravnava film »Alarm za tir B« ki igra v njem glavno vlogo Rudolf For-ster, v Berlinu zdaj eden najpriljuhi jenej-ših igralcev. Ta film objema svet moderna železnice z jasnim pogledom in slika usodo železničarjev s dramatiko, ki pretrese vsakega gledalca. Vprašanje, ki je postalo ob našem času perece, obravnava film »Prijateljica« ki je bile njega umetniško vodstvo v rokah Gerharda Lamprechta. Dekle, ki je bila fantu prijateljica, postane mati Is Kathe Nagy družabnih ori rov se mora fant poročiti z drugo. Zapuščena se hoče odkrižati pod njenim srcem nastajajočega bitja, da bi si olajšala nadaljnjo pot skozi življenje. Toda ljubezen do otroka premaga trenutno slabost. Sklene roditi otroka in ga dobro vzgojiti. Mladega moža dekletovo prisrčno materinstvo tako gane. da se vrne k nji kot svoji življenjski družici, ki brez nje ne more živeti. Tony van Eick igra to, iz življenja zajeto vlogo izvrstno. Med nova velika Ufina dela spada tudi velika opereta »Zapuščina markiza S« z TJLTian Harvey v glavni vlogi. Temu stoji častno ob strani film »Vesela tntfka* z vVHry Fritschem ln prelepo novinko v filmskem svetu Rosy Barsoni v glavnih vlogah. Splošno zanimanje bo nedvomno vzbudil tudi med našim občinstvom film »Kairska neznanka« z Renato Muller in Willy Fritschem v glavnih vlogah. Ta film nam kaže, kako čudna pot je združila v opojni atmosferi na meji med vzhodom in zapadom dvoje src k skupni sreči. Slednjič naj omenimo še dva filma kriminalne vsebine »Tajna vrata« ter »Dama in smaragd« in veliki športni film »Lavorike zmage« s Heinz Rtih manom v glavnih vlogah. O nadaljnjih Ufinih filmih in novih delih drugih filmskih družb pa prihodnjič. Ufa računa v svojem programu z duševnim razpoloženjem sodobnega človeka. Svetovna kriza, splošno obubožan je in politična razrvanost so činitelji, ki teže zdaj ljudi in jim razjedajo živce. Zato so potrebni firmi, ki morejo dvigniti občinstvo iz njegove duševne bede in mu nuditi čim več razvedrila te zabave. Duhu časa primerno je Ufa potisnila snovno in glasbeno povzdigujoč, serijozen in iz duševnega življenja zajeti film na račun vsebinsko lažjih filmov bolj v ospredje, kakor prejšnja leta. Zato je Ufa lahko prepričana, da bo z novim programom ustregla zahtevam časa in da bo občinstvo z njenimi novimi filmi v polni meri zadovoljno. Kako je prišel Stalin na krmilo Nekdanji ropar in atentator je vdaj najmogočnejši mož Rusije V revolucijonarnem letu 1905 so morali ruski holjseviki največ pretrpeti zaradi ponesrečenih naklepov proti državni oblasti. Najbolj vplivni voditelji so morali v Sibirijo aH v ječo aH pa ubežati preko meje. Tudi Lenin je moral izginiti v tujino. Glavna zapreka pa je bfla, da ni imela boljseviska stranka denarja. Niti za propagando, niti za življenja voditeljev in agitatorjev ni bilo sredstev. V Parizu sta živela Lenin in Trocki; imela sta skupaj le par čevljev. Lenin je ukazal somišljeniku Krasdnu, ki je bil direktor pri Siemensu v Berlinu, naj da tiskati ponarejene bankovce, AM poskus ae je izjalovil. Nato je Gorki po Ameriki beračil za stranko in K ras in je začel v Berlina razna podjetja, ki pa raso uspevala. Tedaj je odredil Lenin »ekse«, t. j. ekapropriacijo osebne imovine, izsiljevanja in ropanja! Oboroženi komunisti so vdirali v trgovine, banke in pošte, ugrabljaM denar in ga pošiljali blagajni stranke. V Georgiji je bil vodja »eksov« — Stalin, na jalovi tejši ropar kavkaski, glavar »transkavkaških aktivistov«, moderni Rinaldo TOnaldini. V njegovi tolpi so bili najbolj predrzni roparji z gora, armenski, georgijski in mohamedanski komunisti marksisti, ki so plenili državne blagajne, javne in zasebne urade, kontorje tn pisarne. Napadali so z bombami in orožjem, pobijali in ropali ponoči ta podnevi. Junija 1907. leta so StaMn in tovariši sredi dopoldneva na glavni cesti v Tifusu s bombami in revolverji naskočili kozake, ki so spremljali voz državne banke, ubili več oseb in konj in odnesli plen 341.000 rabljev. Stalin jih je sam odnesel v Peterburg Krasinu za stranko. Neka slikarka zarot-nica je popravila na bankovcih številke, in večino denarja je sodrug Valah, pozneje zvan L»i t vinov, menjal v Parizu. A prijeli so ga in zaprli. Danes je Valah-Litvi-nov ruski zunanji komisar. Tako poroča Essad Bey. Stalinov vzgled je našel mnogo posnemovalcev, število banditov je naraščalo po vsej Rusiji, vse je kradlo in ropalo, saj so se izdajali za komunistične * akti vi ste« tudi mnogi, ki so ropali le zase in niso oddajali plena stranki. Stalin pa je bil vedno poštenjak, ki je plen izročal Leninu do zadnjega beliča. Plenil je dalje banke, trgovine z dragulji in celo postne vlake le iz fanatizma in le za Idejo boljševizma. Moril in ropal je iz najglobljega navdušenja za stranko, sam pa ostal revež, ki je stradal in trpel, samo da bi čim prej izzval splošno rusko tn naposled svetovno revolucijo. Ker so menj-ševiki obsojali »ekse«, so jim bili boljševi-ki najhujši sovražniki. A tudi ruska vlada, ki ji je predsedoval takrat Stolvpin, je z vso silo zatirala boljševike zaradi eksov. Proglasila je obsedno in vojno stanje preko polovice Rusije. Roparji so bili, kadar so jih zgrabili, za vsak 2>eks kavo. S prijaznim smehljajem je odgovorila na Slimakov pozdrav. Kmalu sta prijetno kramljala. Pravila mu je* kako se je bila pred leti zaljubila v vojaka Claudeta, ki se je pa vrnil domov, čim je ocHožil vojaško suknjo, ona je pa ostala sama z nezakonskim otrokom. Porodila je v bolnici in hotela je otroka zapustiti, ker ga ni mogla preživljati, kaj šele da bi skrbela za njegovo vzgojo. In res so poslali otroka na njeno prošnjo v naj-denišnico. Pozneje so ji dovolili vzeti ga nazaj. Ime je dobilo revše po očetu. Velika in blagodejna rzprememba Jc bila nastala v srcu uboge žene. Od svojega odhoda iz porodnišnice je živela novo življenje, mnogo ie razmišljala, plakala, trpela za svojega otročičika, ki si ga je morala šele priboriti, kajti naj- denršnica ji ga dolgo ni hotela izročiti. Sklenila je priboriti si ga. Ljubezen je posijala v to mračno dušo. Materinstvo je pognalo v njenem srcu korenine in iz njih je pognal cvet. Dobila je službo raznašalike kruha, toda zasJužila je komaj za najskrom-nejše preživljanje in kmalu ie spoznala, da tako n« bo prišla daleč". Začela je razmišljati, kako bi se rešila bede, in nekega dne ji je Sinila v glavo srečna misel. Kar čez noč je postala jasnovidka in vedeževalka. Najela je stanovanje hi kmalu je bila zelo popularna. Ko je imela že lep kupček denarja, je proda* la velik del svoje opreme, kupfla velik voz, konje in psa in se napotila po predmestjih. Bila je varčna, pridno je zbirala denar m ko je imela že dvanajst tisoč frankov, je lahko dobila potrebne listine, da so ji na podlagi njih vrnili otroka iz najdenišnice. — In vidite, gospod, zdaj sem srečna, — je nadaljevala. SMimak ji je nato-5H likerja, rekoč: — Da, srečni ste, da imate svojega otroka. Ah. rodbina, otroci! To imam jaz zelo rad. Saj sem rojen za družinskega očeta. Zal so me neugodne razmere vedno odvračale od tega. O, če bi bil srečal v življenju žensko, ki bi pa morala biti martfva, dobra gospo- dinja, bi bil lahko tudi jaz imel otroke. — Moram pa priznati, da mi dela moj mali Claudinet mnogo skrbi. — Skrbi? — Seveda, saj moram misliti na njegovo bodočnost. Razen mene nima nikogar na svetu, in če bi izgubil mene... — AC ste zdravi? — fe vprašal Slimak nenadoma. — Popolnoma, — je odigovorlla s trdnim prepričanjem jetičmih, ki se nikoli dobro ne zavedajo svoje bolezni. — Malo sicer kašTjam, toda to m nič hodeča. Vendar pa ne smemo pozabiti, da človek ne ve ne ure ne dneva, a meni je največ ležeče na bodočnosti mojega otroka. In baš zato me vidite danes tu. — Kako to? — je vprašal Slimak, sluteč nekaj zanimivega. — Imam sestro, — je nadaljevala gospodična Foulllouxova. — Že več let se nisva videli, pa sem jo oni dan slučajno srečala na poti v Palaiseau. Ime ji je Zefvrina. — Zefvrina, saj jo poznam, — je vzkliknil Slimak. — visoka, lepa črno-laska, velikih oči. Lepa Zefyrina v pravijo. — CHcJ, glej, kdo bi si mislil, da jo poznate. — Se nikoli nisem bil deležen visoke časti« da bi mogel govorita z njo, pač sem jo pa Često videl. Nekoč sem jo videl na bulvarju Bourdon, kjer je prirejala grško-rimske rokoborbe, ki jih ie policija prepovedala. No, to vam je krasna ženska, roke ima ko stegna, meča napeta, da je triko na nji kar pokalo, pri tem pa dobra, nežna. Stara, suha žena je dvignila glavo, kakor bi ji bila nenadoma šinila v njo nova misel. Nalila je sebi in njemu, rekoč: — Popijva do dna; vam se torej Zefvrina res zdi tako lepa in dobra? Povedati vam moram, da sem prišla sem zato, da zasiguram Claudinetu bodočnost za primer, če bi me Izgubil. Zdi se mi, da bi mu mogla Zefvrina nadomestiti mene. Sicer je pa njegova teta. Rada bi torej, da bi se vidva seznanila. Ker ie pa uboga Zefvrina v kaznilnici, bom skrbela, da dobi tu pa tam kak priboljšek. Ko pa pride iz kaznilnice, ji poiščem sdužbo tu blizu vas. To vam je imenitno dekle, le žal. da si da tako rada zmešati glavo ln da uganja neumnosti. Rada bi io dobro omožila. da bf imel moj Claudinet vsaj dom, če bi izgubil mene. Slimak ie poslušal in • razmišljal. Dvanajst tisoč frankov, hišica, dobra obrt in še lepa žena povrhu. Še enkrat se je ozrl na svoio sosedo No ra ne bo več doigo uačila trave. In i*koj se je odločil. Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. avgusta 1033 Stev 183 NOVI VINODOL najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146 Makarska Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu Jutri velika vrtna veselica v gostilni »Strelišče« Pod Rožnikom Ples, prašički na ražnju, dobra kapljica Začetek ob 4. popoldne. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar Štefan. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnib vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene, — Ceniki franku. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles in otrošKia vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c 4. Ustanovljeno 1860. Ustanovljeno 1860. KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA Alojzij Vodnik LJUBLJANA, (poleg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 34 \YIika zaloga preko 400 NAGROBNIH SPOMENIKOV vseh oblik in velikosti se razproda po znižanih cenah, dokler traja zaloga. Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji. (GRAZER MESSE) 27. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA 1932 Jubilejna razstava goveđi OD DNE 27. DO 30. AVGUSTA 1932 Razstava perutnine OD DNE 1. DO 4. SEPTEMBRA 1932 Glavno razpečevališče sejemskih izkaznic ima banka BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica št. 25 DUNAJSKI SEJEM od 4. do lo. septembra 1932 , (Rotunda do 11. septembra) Posebne prireditve: 6OO LETNICA DUNAJSKE USN JARI JE Pohištvo — Reklama — »Novodobni pikasto aparati« Elektrika v gospodinjstvu — Ehmajske modne pletenine, salon za modno kožuhov ino, kožuharji in predelava krzna — RADIO IN SLABI TOK — Zimsko-sportna razstava s posebnim oddelkom »Rastine in živali v zimi« — Stavbarstvo in gradnja cest, »Rastoča hrša« — Železno m patentno pohištvo, »Tehnične novosti in brnajdbe« — Razstava U. d. S. S. R. — Posebna bolgarska razstava — Razstava hranil in nesladrl — Poljedelska in gozdarska razstava — Ni-kakega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih. ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. Pojasnila vseh vrst kakor tod i sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pn Wiener Messe A« GM Wien VII kakor tudi — v dobi lipskega jesenskega sejma — pri AnskunftssteBe in Leipzig, Oesterr. Messehaue, pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31. Zveza za tajski promet v Sloveniji (»Putnik«), Dunajska c 1, Zveza za tajski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Mikli? vis-a-vis glavnega kolodvora. VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE. AŽURIRANJE, PREDTE3KANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DELA Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikaretvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 2L Telefon 3070. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA Masarv-kova c 9 (nasproti ca« rinarnici) prevzema OCABINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, m to hitro, skrbno tn po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga tn vse informacije bieapiacno. Telefon tnterurban štev. 2157. PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd, v Ljubljani m izven Ljubljane z vozovi na konja, uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri m sedem ton nosilnosti 117 Telefon tnterurban štev 2157. BORIS BAN, dentist naznanja otvoritev dentistične prakse za zobozdravstvo in zobotehniko v Zgornji Šiški, Celovška cesta štev. 231 (tramvajska postaja: Nova remiza) Ordinira od 8« do 12. dopoldne in od 2. do 6« popoldne, Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega drnStva v Maribora Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru, Zrin jskega trg štev. L L nadstropje. Predmeti: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska ln nemška korespondenca, nauk o trgovini ln menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina, Otvoritev tečaja bo dne 9« septembra 1932« Vpisovanje je dnevno od 9. do 10. ure na Zrtnjskega trgu St. l/L, soba štev 28-a. Sprejemajo se tudi pismene prijave na ravnateljstvo tečaja, Pazite na naslov: Enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru. Zrmjskega trg št. l/L Vabilo na 56. redni občni zbor ki ga bo imela Prva dolenjska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v METLIKI v ponedeljek, dne 29* avgusta 1932 ob 8« (osmi) uri v zadružni pisarni v Metliki štev. 15« SPORED: 1. ) Čitanjje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. ) Poročilo načelništva. 3. ) Poročilo nadzorništva, 4. ) Čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1931 ter sklepanje o uporabi izkazanega dobička za leto 1931. 5. ) Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva. 6. ) Slučajnosti. OPOMBA: Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. Člani lahko pregledajo računski zaključek tekom osem dni pred občnim zborom med uradnimi urami v uradni pisarni. V Metliki, dne 6. avgusta 1932. GRAMOFONSKE PLOfelE OD DIN 15.— prodaja »Šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod > Vik torta« palače). 69/T KLAVIRJI, PIANIN1 prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — >MTJ-ZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steimvav, F o rs ter, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) POSOJIlA POT DO LASTNEGA DOMA in blagostanja vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica Ljubljana, Miklošičeva 15. 68 [T ISTOSMERNI MOTOR 220 voltov, 8 HP, cca 1000 obratov, iščem proti odškodnini na posodo za 6 tednov. Takojšnje ponudbe na naslov: Martin Zupančič, Grosuplje-Brinje. 3132 SLUŽBE BRIVSKEGA VAJENCA sprejme takoj Branko Cerja k, brivec, Gosposvetska cesta 7. 3122 STANOVMflV DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo in pritiklinami oddam takoj. Poizve se v gostilni TJrbanček, Stožice št. 29. 3130 2—i DIJAKINJE sprejmem v popolno oskrbo poleg gimnazije. Poljanska cesta št. 20/m, vrata 7. 3125 NAJBOLJŠE HRUŠKE nudimo po 3.75 Din kg, zaboj po 30 kg, franko žel. postaja naročnika in franko zavojni-na. Poleg tega nudimo tudi sveže shve v manjših in večjih količinah po jako zmerni ceni — Zahtevajte ponudbe od Coanmercial ag. kom. podjetje, Tuzla. 3112 KONJA dva belca (lipičana), dobro ohranjena, za vprego, vožnjo in kočijo, po nizki ceni proda J. čeme, št. Vid-Viž-marje štev. 66 3131 PAZINO NA DOMAČO HRANO dobro, se sprejmejo gospodje in gospodične v centrumu mesta. Cena zelo nizka. Vpraša se pri H. Rojnik, Pred škofijo 21 'in. 3100 »REFORM« so najpripravnejše in najcenejše steklenice za konzerviranje povrtnin in sadja, — Glavna zaloga pn tvrdki Lov. ro Petovar, Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo. 30?»9 TRAJNA ONDITL,ACIJA 100 Din, všteto striženje in pranje glave, delo prvorazredno. Se priporoča Vendelm Sebal, frizer za dame in gospode, Kolodvorska ulica 35. 3136 ŠPORTNIKI POZOR! Mocca kavne kocke za skodelico dobre črne kave po Din 1 pri B. Motoh, Ljubljana. Vodnikov trg 5. trgovina dnevno sveže pražene kave. 3121 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6 56/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e. 14. 72/T TRPEŽNI AJFRTK MODROCI samo Din zzo.— spalne fotelje, fino Izdelane, Din 1300,— prodaja RUD. SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2 Telefon 2622 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana., GoepO&vetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T OTVORITEV FRIZERSKEGA SALONA! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril frizerski salon za dame in gospode v Linhartovi ulici 8 (v hiši g. Trinka) Priporoča se JOSDP FON, frizerski salon za dame ln gospode LJUBLJANA, Linhartova ulica št. g DANES ZVEČER V DVORANO POD KAVARNO METROPOL (Miklič) Igra železničarska godba „Sloga" Začetek ob 9« uri Vstop prost t Nas ljubi soprog, oče in sin, gospod ing. Albert Kolenz je 10. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju mirno preminul. Blagoslovljen je se vrši v petek, 12. t. m ob 15. uri v mrtvaški dvorani graške deželne bolnice. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 13. t. m, ob % 8. uri v cerkvi sv. Lenarta v Grazu in ob % 7. uri v cerkvi sv. Roka v Brežicah. G raz, Brežice, 11. avgusta 1932. HERTHA KOLENZ, soproga — HELGA in HEINZ, otroka — IDA KOLENZ, mati — HANS in FINI SCHND3ERSCHITZ, tast in tašča — Dr. NORBERT in GERTY SCHNI-DERSCHITZ, svak ln svakinja. Namesto vsakega posebnega oznanila. Prosimo, da blagovolite onustiti žalne obiske. 4al Hrta: Oton Chriatof. — V* y Izubijani.