PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEJ
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVI SLOVENIJE
LJUBLJANA, SREDA, 9. DECEMBRA 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA 333 - CENA 80 PAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA. OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
PRVA I ZDAJ A
Ka.grade
AVNOJ
podeljene
Nagrajencem jih je izročil predsednik skupščine Miientije Popovič
BEOGRAD, 8. dec. (Tanjug). V slavnostni dvorani zveznega izvršnega sveta so danes podelili nagrade letošnjim nagrajencem AVNOJ. Na svečani seji odbora za nagrado AVNOJ je letošnjim dobitnikom izročil nagrade predsednik zvezne skupščine Miientije Popovič.
Letošnji nagrajenci AVNOJ so: generalni direktor »Ener-gcinvesta« Emerik Blum iz Sarajeva, filmski režiser Veljko Buiajič iz Zagreba, književnika Branko Čopič in Oskar Davičo iz Beograda, dirigent dr. Oskar Danon IZ Beograda, akademik, slikar Vojo Dimitrijevič iz Sarajeva, generalni direktor podjetja »Vatrostalna« iz Zenice Alojz Derling, slikarja Marijan Detoni in Krsto Hegedu-šič iz Zagreba, generalni direktor HE Djerdap Pantelija-Panta Jakovljevič iz Beograda, dramski umetnik Ljubiša Jovanovič iz Beograda, akademik, -književnik Vjekoslav Kaleb iz Zagreba, akademik dr. Dušan Kanazir iz Beograda, književnik in književni prevajalec Idile Klopčič iz Ljubljane, akademičarka, knji-ževnica Desanka Maksimovič iz Beograda, akademik doktor Peter Martinovič iz Beograda, akademik, slikar France Mihelič iz Ljubljane, akademik dr. Georgije Ostrogor-ski iz Beograda, književnik Meša Selimovič iz Sarajeva, akademika dr. Stanoje Ste-ianovič in Risto Stijovič, kipar, iz Beograda, književnik Aco Šopov iz Skopja in akademika dr. Teodor Varicak in dr. Vinko Žganec iz Zagreba.
Nagrajence je najprej pozdravil predsednik odbora za nagrado AVNOJ Nikola Sekulič. V imenu zvezne skupščine jih je potem nagovoril Milen ti je Popovič, ki je med ci: ugim poudaril: »Živimo, de-. mo in ustvarjamo v času, ko se pri nas dogajajo pomembne revolucionarne spremembe v gospodarstvu, političnih odnosih, nacionalnih odnosih, kar vse se nujno v nekem smislu izraža neposredno v znanosti, kulturi in ustvarjalnosti* nasploh_Se-
danje spremembe samo še poglabljajo te odnose in bodo vsekakor ustvarile še boljše in bolj dinamične splošne družbene in gospodarsko-ma-terialne možnosti za razmah ustvarjalnih sil, ki so tej družbi neogibno potrebne.«
V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil akademik dr. Teodor Varicak.
Nove razsežnosti samoupravljanja
Na včerajšnji seji CK ZKS o družbenopolitičnih spremembah v federaciji je sodeloval tudi Mitja Ribičič
LJUBLJANA, 8, dec. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na današnji seji po uvodni besedi člana sekretariata CK ZKS Milana Kučana (obsežen povzetek na tretji strani) in razpravi o uvodu ter predlogu sklepov, ki jih je pripravila komisija CK ZKS za družbenopolitična vprašanja (povzetke iz razprave objavljamo na drugi strani) sprejel sklepe o predvidenih družbenopolitičnih spremembah v federaciji.
-5L; - - .-.V '.-V"' ■ '
fcf: --šu-v
^	&.■. d ' • * • • •
S PODELITVE NAGRAD AVNOJ — V ospredju letošnji nagrajenci na slovesni seji
Telefoto: Tanjug
V Jordaniji je vroče
Zaradi spopadov med vojsko in komandosi je bil nujno poklican v Aman predsednik arabske komisije Ladgam
AMAN, 8. dec. (APP). V Amanu je spet čutiti hudo napetost med jordanskim režimom in palestinskimi komandosi, podobno kot pred krvavimi spopadi v septembru. Jordanske varnostne sile so okrepile patrulje na strateško pomembnih krajih v mestu ter na dohodih v prestolnico. Tam so razpostavili džipe, opremljene s težkimi strojnicami, in 106-milimetrske topove. Na ulicah starega dela Amana pa je bilo sinoči videti Palestince, oborožene s puškami in ročnimi granatami.
V bližini taborišča za palestinske begunce Baka, okrog 15 tal severno od Amana, so se • danes dopoldne spopadli pripadniki jordanskega režima in Palestinci. Ne ve se, ali je bilo v tem spopadu kaj žrtev.
Predsednik ZAR Anvar el Sadat je poslal jordanskemu prestolonasledniku Hasanu nujno poslanico, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi novic o ponovnih oboroženih spopadih. Dogodki v Jordaniji so »v popolnem nasprotju s tistim, kar je bilo ‘v Kairu dogovorjeno s kraljem Huseinom«. Sadat zahteva, da Hasan nemudoma ukrepa in obrzda položaj.
Sadat je poslal nujno poslanico tudi tunizijskemu predsedniku Burgibi, češ naj spričo resnega položaja v Jor-
'eč za standard
Vrhovni sovjet razpravlja o gospodarskem planu in proračunu za 1971
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 8. dec. (Po telefonu). Vrhovnemu sovjetu ZSSR sta bila danes predložena gospodarski plan in državni proračun za leto 1971. Iz osnovnih podatkov je razvidno, da je za prihodnje leto predvidena bolj zadržana rast ob relativno večji porabi, medtem ko naj bi vojaški izdatki ostali na letošnji ravni.
Letos bo sovjetski nacionalni dohodek zrasel za kakih 8 odstotkov. Pri tem je kmetijska proizvodnja napredovala za 6,5 odstotkov. Prihodnje leto, ki se imenuje tudi leto XXIV. kongresa, naj bi se nacionalni dohodek povečal za 6.1 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 6,9 odstotka, kmetijska proizvodnja pa za 5,5 odstotka. Planske smernice poudarjajo predvsem intenzifikacijo gospodarstva, proizvodnost dela in uvajanje sodobne tehnologije. Povečal naj bi se delež sredstev, ki so namenjena družbenemu ter osebnemu standardu.
Sovjetski državni proračun za leto 1971 bo znašal 160,8 milijarde rubljev m bo za 16 milijard večji od letošnjega. Od tega odpade na vojaški proračun 17,9 milijarde rubljev. Glede na celotni proračun bodo izdatki za obrambo v letu y>71 znašali 11,1 odstotka.
Z letom 1971 se začenja nova petletka. Za zdaj je znan samo gospodarski načrt za prihodnje leto, medtem ko
daniji takoj pošlje tja Bahi-ja Ladgama, predsednika visoke arabske komisije za uresničitev palestinsko-jordan-skih sporazumov.
Bahi Ladgam je danes do-
poldne že odpotoval iz Tunisa v Aman. Tja je sicer nameraval šele sredi tega meseca. Njegov takojšnji odhod kaže, da se položaj v Jordaniji očitno nevarno zapleta.
Obisk iz Koroške
Pogovori delegacije Zveze slovenskih organizacij v SZDL Slovenije
LJUBLJANA, 8. dec. Predsednik RK SZDL Janez Vipotnik je danes sprejel delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo vodi njen predsednik dr. Franci Zvvitter. Na pogovoru so bili tudi nekateri člani predsedstva in IO RK SZDL, zastopniki skupščine SR Slovenije, gospodarske zbornice SR Slovenije in Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Pogovor je tekel o nekaterih problemih te zamejske organizacije, zlasti v zvezi z uveljavljanjem splošnih političnih in kulturnih pravic in prizadevanj za nadaljnji razvoj Slovencev v republiki Avstriji.
ASSIMIL
informacije dajejo in naroči sprejemajo vse knjigarne ii . CANKARJEVA ZALOZBA
bodo smernice za celotno petletko 1971—1975 nemara izdelali v okviru XXIV. kongresa KP SZ, ki se bo začel 30. marca.	TIT VIDMAR
»Liburnija« na prvi postaji
AL2IR, 8. dec. (Tanjug). Jugoslovansko industrijsko razstavo na ladji »Libur-niji«, ki je na poti po afriških državah, so danes slovesno odprli v Alžiru. Slovesnosti so se udeležili naš veleposlanik Osman DJikič in diplomatski predstavniki držav, ki jih »Liburnija« še namerava obiskati, ter predstavniki oblasti in gospodarstva. Razstava bo odprta 5 dni.
Zdravici v Parizu
PARIZ, 8. dec. — Novi predsednik združenja franco-sko-jugoslovanskega prijateljstva v francoskem parlamentu, poslanec in bivši minister Roland Nungesser je bil danes s skupino francoskih poslancev vseh strank, ki so članice tega združenja, gost v rezidenci jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu.
Med kosilom sta veleposlanik Ivo Vejvoda in Roland Nungesser izmenjala zdravici, v katerih sta obširno govorila o razlogih in možnostih jugoslovansko-francoske-ga sodelovanja-	B. P.
Nedavna seja predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL je ponovno opozorila na vlogo, ki jo imajo v medsebojnih sosedskih odnosih narodnostne skupine. Takšno vlogo pa lahko opravljajo le, če so kot narodhostne skupine dejansko enakopraven subjekt v deželi, ki v njej živijo. V tem smislu, je bilo poudarjeno v pogovoru, je matična domovina že doslej podpirala prizadevanja Slovencev v Avstriji, da bi dosegli tak položaj, ki bo omogočal njihov vsestranski razvoj. Tak razvoj je odvisen tudi od odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. V uvodni klimi vsestranskega sodelovanja na osnovi skupnih interesov, ob odprtih mejah, je z dobro voljo mogoče in potrebno urejati tudi ta vprašanja.
Na prijateljske odnose med obema državama pa v zadnjem času mečejo hudo sen-I co nekateri dogodki. Politična narava teh dogodkov od i katerih so nekateri imeli ce-j lo uraden značaj pa je takšna, da jih nikakor ni mogoče uskladiti s pojmom dobrih sosedskih odnosov in prija-tel iškega sodelovanja.
Ugotavljamo, da že vsa leta zaostaja uresničevanje ustavno in mednarodno zagotovljenih pravic, namenjenih varstvu slovenske narodnosti v Avstriji. Nasprotno pa manifestacije nacionalističnega re-vanšizma ob 50. obletnici koroškega plebiscita, delovanje Heimatdiensta in pisanje naj-
Zasedanje OAE
DAR-ES-SALAAM, 8. dec-(Reuter). Tanzanija namerava zahtevati, naj bi sprejeli mednarodno konvencijo, ki bi prepovedovala dejavnost plačancev. Tako bo Tanzanija predlagala na izrednem zasedanju ministrskega sveta OAE, ki se bo začelo v sredo v Lagosu. Delegacijo bo vodil državni minister za zunanje zadeve Elinavinga.
različnejših ekstremnih glasil, gonja proti slovenskim jn avstrijskim mladincem, ki so se nacionalistični atmosferi skušali upreti, odkritje spomenika »nepozabni domovini Spodnji štajerski«, rasistični ukrepi proti jugoslovanskim državljanom na Dunaju, kampanja proti gospodarskemu sodelovanju — težko prizadevajo napore za boljše sožitje med sosednima narodoma in državama ter med narodnostmi v sami Avstriji. Vsi ti pojavi opozarjajo na to, da so na delu sile. ki hočejo preprečiti urejanje odprtih vprašanj.
Ob vsem tem podpira RK SZDL tudi skupna prizadevanja koroških Slovencev — ki so se ob zadnjih dogodkih enotno manifestirala — in tistih demokratičnih sil v sosedni deželi in državi, ki so že doslej izpričale, da jim pomeni sožitje med narodoma resnično vrednoto ter edino realno pot v prihodnost.
Čuden Morov odgovor
Minister je zelo dvoumno odgovoril na vprašanje MSI o bivši coni B
OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA
RIM, 8. dec. (Telex). — Medtem ko torinska »La Stampa« davi poroča o »blagem sporu« med diplomacijo Beograda in Rima, je glasilo neofašistične gtranke »II Se-colo dTtalia« Savi izrazilo priznanje zunanjemu ministru Moru za izjavo o italijanskem stališču glede bivše cone B.
Izjava zunanjega ministra Mora je bila objavljena v nedeljo zjutraj kot odgovor na interpelacijo skupine neofašističnih poslancev: le-ti so od vlade zahtevali, da jasno pove, kakšno je njeno stališče glede suverenosti na svobodnem tržaškem ozemlju oziroma na bivšo cono B. Moro je na interpelacijo odgovoril v svojem imenu in v imenu predsednika vlade, da »o italijanskih pravicah do bivše cone B ni bilo govora in ga tudi ne bo med sedanjim Titovim obiskom, ter da italijanska vlada tudi ne misli razpravljati o kakršnemkoli odstopanju od legitimnih nacionalnih interesov«.
Torinska »La Stampa« je davi zapisala, da je zaradi te izjave med Beogradom in Rimom dva dni pred obiskom predsednika Tita prišlo do blagega diplomatskega spora. Drugi italijanski časopisi se omejujejo na objavljanje programa Titovega obiska. Preko teh okvirov je šel le socialistični »Avanti«, ki je obisku posvetil širši zapis o koristnosti sodelovanja med obema državama.
MARJAN sedmaK
Z Libijo še tesnejše sodelovanje
TRIPOLI, 8. dec. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik v Libiji Elhami Nimani je obiskal Cyrenaico iri administrativna središča v Benga-ziju, El Beidi in Demi. Govorili so o položaju naših gospodarskih organizacij v teh krajih in o možnostih za tesnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Veleposlanik Nimani se je sestal tudi z našimi strokovnjaki, zaposlenimi v teh krajih.
Razpravljavci so poudarjali predvsem dejstvo, da spremembe, ki vodijo k samoupravni federaciji ter bodo pogojile večje možnosti za nastajanje materialne baze samoupravljanja, niso le formalnost, temveč zadevajo tako živo v dogajanje vsakega človeka, da jih bomo morali prenesti od ožjih skupin v najširšo javnost.
Predvidene spremembe kažejo skratka na iskanje novih poti k resnični demokratični samoupravnosti in dasi jih načenjamo pri federaciji lahko v nadaljevanju predvidevamo zahtevo, da bomo morali razpravljati več o odpravljanju etatizma na vseh ravneh in uveljavljanju samoupravljanja, ki naj seže do vsakega človeka. Ne sme se torej zaustaviti v republiki ali celo občini, temveč mora prodreti do vseh samoupravno organiziranih oblik združenega dela.
Hkrati z izvedbo najširše razprave o predvidenih spremembah pa je potrebno, da pospešimo tudi priprave u-stavnih komisij in skupščinskih institucij, pri čemer je pomembno tudi to, da bo v teh spremmebah določena odgovornost novih nosilcev dolžnosti. Gospodarstvo je že marsikje pokazalo, da je pripravljeno razumeti potrebe širše skupnosti, zato pa mu moramo bolj zaupati in odpravljati ovire, ki ga zdaj o-mejujejo.
Dasi so naloge ob spremembah časovno razmejene, ne sme Zveza komunistov
Protest naše lige za mir
Izrazila je solidarnost z bojem španskega in baskovskega ljudstva
BEOGRAD, 8. dec. (Tanjug). V zvezi s procesom proti skupini 16 Baskov v Španiji je jugoslovanska liga za mir poslala danes odboru za podporo delavskim komisijam v Španiji, ki ima svoj sedež v Parizu, tole brzojavko: »Ob najnove.jšem valu terorja fašističnega Francovega režima proti baskovskemu ljudstvu In vsem demokratičnim silam Španije, terorja. nad katerim se zgraža javnost v naši državi in na vsem svetu, izražamo vso solidarnost z bojem svobo-' doljubnega španskega in baskovskega ljudstva proti poskusom diktatorskega režima, da bi s policijskimi zločini in sodnimi umori zastra-šil špansko ljudstvo v njegovem odločnem boju proti fašističnemu terorju, za svobodo in demokracijo.«
Po poročilih AFP iz zahodnega Berlina so neznanci sinoči napravili atentat na španski generalni konzulat v zahodnem Berlinu. V pisarno generalnega konzula so vrgli dve steklenici z vnetliivo tekočino Eksolozi.ja je povzročila za 20.000 mark škode.
prepuščati razprav samodejnosti, v kateri bi se lahko pojavila tudi nasprotna in napačna tolmačenja, temveč mora utirati pot in nakazovati rešitve, ki jih bomo morali uravnavati med republikami, občinami ter samoupravno organiziranim gospodarstvom.
V nadaljevanju seje je predsednik CK ZKS Franc Popit poročal o delu komisij CK ZKS ter poudaril uveljavljanje načel o kolektivnosti, množičnosti in javnosti dela ter akcijskega lotevanja problemov. Lidija šentjurc pa je poročala še o delu komisije
Tito g varšavski pogodbi
Izjava predsednika republike o normalizaciji odnosov Poljske in ZRN
BEOGRAD, 8. dec. (Tanjug). Ob pogodbi o temeljih za normalizacijo medsebojnih odnosov in o sodelovanju med Poljsko in ZR Nemčijo je dal predsednik republike Josip Broz Tito direktorju Tanjuga Peeru Ivačiču tole izjavo:
»Narodi- in vlada SFRJ so z zadovoljstvom sprejeli pogodbo o temeljih za normalizacijo medsebojnih stikov in o sodelovanju med LR Poljsko in ZR Nemčijo, kot izraz realizma vlad obeh držav in njunega razumevanja sodobnih razmer. S tem sporazumom je odpravljen eden od ostankov druge svetovne vojne, ki je ne samo oteževal odnose med LR Poljsko In ZR Nemčijo, ampak je tudi preprečeval normalizacijo razmer v vsej Evropi.
Pozdravljamo dokončno u-reditev vprašanja zahodnih poljskih meja, zavedajoč se, da takšna ureditev odnosov krepi načelo o nespremenljivost sedanjih meja v Evropi sploh, odpira perspektive za mir in varnost, za nadaljnje zboljšanje sodelovanja med vsemi deželami in narodi Evrope.«
Navzočnost OZN v Južni Koreji
NEW YORK, 8. dec. (UPI). Generalna skupščina OZN je sinoči glasovala o vojaški in politični navzočnosti OZN v Južni Koreji; odločitev so sprejeli s 67 glasovi, 28 jih je bilo proti, 22 pa se jih je vzdržalo.
Odobren napad
WASHINGTON, 8. dec. (AFP). Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj odobril napad, ki so ga prejšnji mesec izvedli ameriški komandosi na taborišče vojnih ujetnikov pri Son-Ta-ju v bližini Hanoia. Po dve-umi razpravi se sprejeli resolucijo s 347 glasovi, 17 jih je-bilo proti. Nasprotniki resolucije so opozorili, da žele s takim dokumentom spodbuditi novo ameriško eska lacijo .v Vietnamu.
MILAN KUČAN
za vprašanja predvojnih komunistov in drugih revolucionarnih delavcev. Na njen predlog je CK ZKS poročilo sprejel in razrešil komisijo, ker prehajajo problemi s tega področja že v pristojnost drugih komisij CK ZKS in skupščinskih organov.
BERT SAVODNIK
Dogovor o sodelovanju
BEOGRAD, 8. dec. — Jutri se bodo v Domu sindikatov v Beogradu sestali predstavniki ZSJ, SZDL in stalne konference mest, da bi se dogovorili o sodelovanju pri akcijah za stabilizacijo.
Sklepni pogovori v Varšavi
Poljski premier Cyran-kievvicz povabljen na obisk v ZR Nemčijo
VARŠAVA, 8, dec. (Tanjug). Premier Cyrankiewicz in kancler Brandt sta imela danes dopoldne sklepne pogovore, katerih oilj je bil poglobiti doslej načeta vprašanja in iz-gladiti razločke v stališčih. Hkrati je nemški kancler povabil Cyrankiewicza, naj obišče ZR Nemčijo. Datum obiska bodo določili pozneje. Kancler Brandt je imel pred vrnitvijo v domovino tiskovno konferenco.
Kancler Brandt je izkoristil kar največ časa za pogo vore. Še preden je sporazum začel veljati, so se dogovorili že za nekatere konkretne akcije, na primer za Izmenjavo mladine in za kulturno sodelovanje. Za poljsko-zahodno-nemške pogovore je bilo značilno, da so se stališča do večine obravnavanih vprašanj ujemala ali da so si bila zelo podobna, razločki — posebno glede nemškega vprašanja — pa izvirajo iz pripadnosti blokovskim grupacijam. Današnji poljski tisk piše, da pomeni podpisani sporazum »velik preokret« in da je izredno tehten prispevek k miroljubnemu razvoju in varnosti Evrope.
POGOVORI DELEGACIJE ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM NA RK SZDL SLOVENIJE.
Foto: M. švabič
Izhodišča CK ZKS
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na včerajšnji seji opredelil izhodišča za delo komunistov pri nadaljnjem razvijanju družbeno ekonomskega in političnega sistema.
Pred seboj imamo celovit predlog slovenskih komunistov, ki se ne omejuje le na bodoče ekonomske funkcije federacije, na stališča do predlaganega predsedstva SFRJ, marveč vsebuje izhodišča za uveljavljanje samoupravnega federalizma sploh in še posebej za take spremembe v političnem in družbeno e-konomskem sistemu, da bi zagotovili doslednejše uveljavljanje ustavnih načel o uveljavljanju interesov občanov in delovnih ’judi v združenem delu. Bistveno pri tem je, da tako spremenimo položaj delovnega človeka v združenem delu, da bodo o razpolaganju z rezultati dela odločali tisti, ki jih ustvarjajo. To pa naj omogoči, da bodo delovni ljudje v delovnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, občinah, republikah in pokrajinah uresničevali svoje pravice in odgovornost za družbeno e-konomski razvoj in krepitev samoupravnih odnosov.
Poglavitno v sprejetih izhodiščih je v tem, da odpravimo nadnaci-nalno etatistično organizacijo federacije, ki je temeljila na državnem kapitalu in si je prilaščala vlogo edinega legitimnega nosilca integralnih interesov združenega dela. Tolikšna koncentracija funkcij in sredstev na ravni federacije se je pojavila že kot zanikanje samoupravnih odnosov in je že delovala v smeri dezintegracije družbe. To pa ne bi smelo pomeniti, da bi z likvidacijo enega odtujenega centra moči oblikovali šest novih v republikah, temveč je treba izpeljati deetatizaci-jo na vsej črti in ne le do delovne organizacije, marveč tudi v njej.
Plenum centralnega komiteja ZKS pa je opozoril še na drugo razsežnost. 2e zdaj namreč, ko razpravljamo o spremenjenih funkcijah federacije, bi se morali intenzivno v vseh samoupravnih organih pripravljati za prevzem deetatiziranih pristojnosti, da ne bi bili hitri pri podiranju starega in počasni pri oblikovanju novega.
Sprejeta izhodišča pa niso nekaj, kar je morda nastalo šele včeraj. Že na VI.kongresu ZKS smo v resolucijo zapisali, da si bomo komunisti prizadevali za nadaljnje izpopolnjevanje federativnega sistema na samoupravnih temeljih. Obenem ko razvijamo samoupravnost republike, je nujno naprej razvijati tudi samoupravne odnose v federaciji. Na 8. seji CK ZKS in kasneje na I. konferenci je bilo rečeno, da se zavzemamo za enakopravno dogovarjanje republike itd. vtem ko je spreminjanje vloge združenih proizvajalcev in občanov v odločilne dejavnike družbenega življenja na vseh ravneh temeljno izhodišče programa komunistov. Gre za razvijanje teh postavk na podlagi današnjih spoznani in izku-I šenj. VLADO JARC
Nova vloga federacije in republik
Kako se v republiki pripravljamo na prevzem novih nalog - Države v federaciji ne sme zamenjati država v republiki - Narava nekaterih sprememb zahteva široko javno razpravo - Vseh sprememb ne bo mogoče izvesti čez noč-Določnejše stališče o odpravi državnega kapitala- Gospodarstvo usposobiti za uresničevanje ekonomskih funkcij
LJUBLJANA, 8. dec. V razpravi o predvidenih spremembah družbenopolitičnega sistema na današnji seji CK ZK Slovenije je prevladovala misel, da samostojnost jugoslovanskih narodov in narodnosti narekuje tudi v prihodnje čvrsto skupnost narodov, ki jih povezuj e j o skupni interesi v samoupravni federaciji. Prevlada naj načelo, da bodo z ustvarjenimi rezultati dela razpolagali tisti, ki jih ustvarjajo. Ob razmejevanju pristojnosti med federacijo in republikami zatorej ne gre le za formalna določila sprememb, temveč za bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja samoupravne družbe, kar terja v prihodnje široko javno razpravo o predlogu sklepov, ki jih sprejema CK ZKS na tokratni seji. V nadaljevanju objavljamo kratke povzetke iz razprav na seji:
Prvi se je k razpravi priglasil MARJAN OROŽEN. Menil je, da predlog sklepov o spremembah političnega sistema v federaciji, zagotavlja dovolj prostora za morebitne pobude, kot tudi, da je zdajci poglavitna naloga, da se čimprej dokopljemo do nujnih ustavnih sprememb. Tako je čas, da razpravo o spremembah prenesemo iz ozkih političnih sfer na politične organizacije v občini. Druga plat pa je, kako se v republiki pripravljamo na jutrišnji dan, ko bo treba prevzeti nove obveznosti. Zdi se, da več govorimo o tem, kako danes marsičesa ne moremo storiti zato, ker smo stisnjeni v okove, kot o tem, kaj in kako bomo jutri, ko bodo okovi zlomljeni. Ne bi
Zajeziti
odtekanje delovne sile
J tujini dela 825.000 Jugoslovanov ali 17.5% naše delovne sile
BEOGRAD. 8. dec. (Tanjug) — Odbor zveznega izvršnega sveta za zunanje migracije je danes v Beogradu razpravljal o politiki zaposlovanja naših delavcev v tujini za leto 1970.
Natančnih podatkov sicer ni, vendar sodijo, da je bilo konec septembra v tujini zaposlenih 825.000 Jugoslovanov, kar je 17,5 odst. skupne jugoslovanske delovne sile! Takšen obseg zaposlovanja zunaj države nas sam od sebe sili, naj storimo resnejše korake in čimprej zajezimo odtekanje delovne sile. Ena od največjih sedanjih nalog je. doseči hitrejšo vrnitev delavcev in organizirat: njihovo zaposlovanje v državi.
Predstavniki zveznega sekretariata za finance in zveznega sveta za delo so na današnji seji odbora nastopili z več predlogi za rešitev nekaterih vprašanj v zvezi z vrnitvijo naših delavcev. Verjetno bodo kmalu povečali obresti za devizna sredstva, ki bodo v domačih bankah vložena kot vezane vloge za 12 mesecev in več.
Za delavce, ki se vračajo iz tujine, pripravljajo tudi carinske olajšave. Po treh letih dela bi bili delavci oproščeni carine za predmete, ki bi jih uvozili za gospodinjstvo. Ravno tako predlagajo, da bi znižali carinsko stopnjo za uvoz vsega blaga (zdaj znaša 30 odst). Olajšava bi veljala za predmete, ki bi jih uvažali državljani. Olajšati pa bi morali tudi uvoz gospodarskega inventarja in sredstev za osebno delo.
smeli dovoliti, da bi zato, ker smo zrušili staro, nismo pa zgradili novega, jutri imeli brezzračen prostor.
FRANČEK MIRTIČ je dejal. da predlog sklepov ponuja možnost, da se odkrito in z odgovornostjo lotimo e-nega osnovnih problemov našega političnega in ekonomskega življenja. Govornik je podčrtal, da nima utvar, da bo sam predlog razrešil in odpravil vse nesporazume med republikami, saj so nekatera neskladja in različna stališča tudi drugače objektivno pogojena. Obeta pa si, da bo novo zasnovana vloga federacije krepak korak naprej k uresničitvi strateških ciljev gospodarske in družbene reforme. Države v federaciji ne sme zamenjati država v republiki, zastavlja pa se vprašanje, kaj je v tem trenutku pomembneje: reforma političnega sistema ali stabilizacija gospodarstva. Samo z ukrepi na enem koncu problema ni mogoče rešiti, je odgovoril Mirtič na lastno vprašanje. Kažejo se različni pogledi glede poti, kako uresničiti splošno podprte ustavne zamisli. Potrebni bodo dogovori in tudi kompromisi. Zavedati pa se moramo, da pomeni vsako zaostajanje — zamujanje. Mirtič je podrobneje spregovoril tudi o vlogi ZK pri uresničevanju ustavnih zamisli in drugih sprememb ter podčrtal, da mora biti ZX nri tem idejni nosilec in ne oblastveni organ.
IVAN KRISTAN je menil, da ponuja predlog novo vsebino in hkrati oblikuje novo vlogo republik in federacije, ko poudarja izvirnost in primarnost funkcij republike. Opozoril je, da so si nekateri vse skupaj napačno razložili in v skrajnosti govorijo o enostranskih pojmovanjih, kot so »odcepitve in podobno.« Govornik je prepričano izjavil, da sporazumov ne bo mogoče doseči, če bo vsak gledal le sam nase, če bo imel v rokah svinčnik in e-konomsko računico. Podrobneje je obrazložil posamezne točke predloga stališč. Ko je govoril o predsedstvu, je poudaril. da bo njegova naloga olajšati in omogočiti sporazumevanje med .republikami (zato načelo paritete pri u-deležbi), ne bo pa se smelo odmakniti od našega skup-ščinsk.ega sistema. Menil je, da čas ne dopušča, da bi prav o vsem spregovorili na javni razpravi in da je nekatere zamisli treba uresničiti čimprej.
MOJCA MURKO se z zadnjim stališčem ni strinjala. Menila je, da je narava nekaterih predlaganih sprememb takšna, da zahteva široko javno razpravo, če ne celo re ferendumsko odločanje. Razpravljala je tudi o tem, kako bi možnosti, ki jih'ponujajo spremembe, spremenili v res
ničnosti. 2e iz predloga stališča veje prepričanje, da si pač ne moremo privoščiti nobenega neuspeha. Načrtovane spremembe sor nekakšna sinteza gospodarske in družbene reforme. Ker je treba nekje začeti in če smo se odločili, da začenjamo pri federaciji, s tem še zdaleč ni rečeno, da moramo pri naših razmišljanjih in odločitvah ostajati na površju. Opozorila je, da je bila misel o predsedstvu pred časom v ospredju, da pa je po naravi problemov zdaj v ozadju. V ospredju so pristojnosti.
ŽIVKO PREGL je podprl zahtevo po široki javni razpravi o predlaganih spremembah. Dlje časa se je v razpravi zadržal pri oceni, da ljudje povsem ne razumejo bistva vseh sprememb in hkrati vseh ekonomskih in političnih posledic.
Vzroke je lahko iskati tudi v zapletenosti našega političnega sistema, kot tudi v razmeroma h’trerp soremin ian.iu sistema. Naloea Zveze komunistov je torej, da vse načrtovane spremembe nribii*-" razmišljanju ljudi. Najrazličnejši ozki interesi bodo sicer ovirali uresniče zanje naših stališč. Potrebno je vse interese jasno identificirati, če ne, bomo ob morebitnih težavah trčili ob zid pritiskov. Sami sebe moramo poučiti, da nekaterih sprememb ne bo moč naoraviti čez noč in da je vč»s’h nemogoče delati z neučakanostjo.
Inž. JANEZ STRNIŠA je poudaril, da je treba ob teh spremembah dati možnosti gospodarstvu, da se samo u-veljavi in da bi bilo že to veliko, če odstranimo ovire, ki so mu zdaj v napoto. Gospodarstvo ne pričakuje nobenih privilegijev in jih tudi ne mara, hoče pa se boriti na trgu, skozi njegove normalne ekonomske zakonitosti, s tem da ima bolj proste roke, ne pa da se mu postavlja sto in sto umetnih ovir. Pomembno je tudi to, da nam bo v naslednjem obdobju jasno, kdo je pravzaprav odgovoren za obseg obremenitev gospodarstva. Danes smo že bliže temu cilju, ker se bo vrsta obremenitev gospodarstva le oblikovala v republikah in so šanse, da se tu med seboj dogovorimo in drug drugemu uovemo svoje argumente, s čimer nravza-orav uresničujemo toliko zaželeni demokratični samoupravni socializem.
POLDE KEJ2AR je med drugim dejal, da bi moral centralni komite ob tako pomembnem vprašanju, kot je odprava državnega kapitala, zavzeti nekoliko določnejše stališče, kakor pa da se samo opredeli za njegovo odpravo in vrnitev gospodarstvu. Težavno bi bilo podpreti stališča, ki bi morda zagovarjala enostavno vključevanje teh sredstev v proračun kot. ob-
liko nekega splošnega razbremenjevanja gospodarstva ali pa pavšalno vračanje gospodarstvu v kakšni drugi obliki, ki vsaj v temelju ne bi upoštevala deležev pri formiranju teh sredstev. Niti ni mogoče niti ne bi bilo smiselno dajati povsem praktične rešitve, a centralni koi?ii-te 'bi se moral na neki način opredeliti do dveh temeljnih vprašanj:	do načelnega pri-
stopa k vračanju teh sredstev na podlagi deleža minulega dela in pa do osnovne usmeritve glede porabe teh sredstev z vidika gospodarskih in socialnih učinkov.
DANICA JURKOVIČ je o-pozorila, da imamo na področju družbenih ved še zmeraj nekdanje tako imenovane zvezne inštitute, še vedno živijo, po neki mimo prvotnih dogovorov podaljšani praksi, od zveznega proračuna, deležni pa so tudi financiranja iz zveznega sklada za financiranje raziskovalne dejavnosti.
Zvezni proračun še vedno daje del sredstev za strokovna združenja, množične in humanitarne organizacije. Financiranje nekaterih organizacij, zlasti strokovnih, bi moralo biti že zdavnaj urejeno po načelu organiziranja zvez strokovnih organizacij. Isto velja za druge organizacije, razen za humanitarne in druge podobne, za katere bi se morale dogovoriti republike: ali del njihove dejavnosti financirati iz zveznega proračuna ali iz neposrednih prispevkov republik. Opaziti je namreč, da se kljub temu, da so bila v zveznem proračunu črtana na primer sredstva za dosedanji sklad za financiranj e raz: sko va ■ ne dej avnosti, skušajo nadaljnje akcije zavlačevati. Kljub temu, da so sedaj drugačni predpisi, drugačni zakoni, moramo sproti graditi novi sistem, drugače bomo imeli samo besede in resolucije, ne pa spremenjenih odnosov.
JOŽE SMOLE je med drugim dejal, da se zaradi sprememb v našem političnem sistemu nikakor ne bi smel pojaviti neki vakuum v odnosih jugoslovanske socialistične skupnosti z drugimi državami. Te nevarnosti vsekakor ni v naših mednarodnih političnih odnosih, saj smo jasno poudarili vlogo federacije na tem področju. Nevarnost pa najbrž obstaja glede nekate-rihi vidikov naših ekonomskih odnosov, nekaterih vidikov kulturnega, znanstveno-tehničnega in drugega sodelovanja. Ce ne bomo učinko-
vito ukrepali po poti samoupravnega dogovarjanja, se bomo znašli v položaju, ko ne bomo sposobni zagotavljati (skupnih jugoslovanskih gospodarskih in drugih interesov v odnosu na inozemstvo.
Zato nikakor ne bi smeli dovoliti navadne demontaže federacije na mnogih področjih mednarodnih obveznosti, temveč moramo vzporedno z zmanjševanjem pristojnosti federacije oblikovati tudi nove skupne jugoslovanske organe '— tako glede skupnega ekonomskega nastopa kakor tudi glede kulturnega, znan-stveno-tehničnega in podobnega mednarodnega sodelovanja Jugoslavije.
MITJA RIBIČIČ je predlog sklepov v celoti podprl in dejal, da je njegova naloga, da j lil uveljavlja v nadaljnjih razpravah. Napak bi bilo, je dejal v nadaljevanju, če bi ukrepe zvezne vlade pojmovali kot ukrepe, ki nimajo globljega družbeno ekonomskega pomena. Ti ukrepi na nekaterih prav najbolj občutljivih točkah pravzaprav zadevajo in napadajo najbolj preživele ostanke administrativnih, birokratskih, centralističnih, u-nitarističnih in etatističnih odnosov na vseh ravneh in rešujejo osnovni problem — zagotavljajo vpliv neposrednega proizvajalca na vseh področjih delitve dohodka.
Politični nemirnosti današnjega sveta se je pridružila gospodarska nemirnost. To ni značilnost samo Jugoslavije, to je značilnost večine svetovnih gospodarstev, ki se borijo z inflacijo, divjanjem cen, s problemi osebnih dohodkov, deficitom plačilnih bilanc, razvrednotenjem domačih valut in podobnimi problemi. Tudi izraz »stabilizacija« ni naš, pač pa je danes postal mednarodni pojem. Vendarle pa se mi borimo z odpravljanjem vzrokov nestabilnosti v posebnih pogojih, ko stabiliziramo gospodarske tokove z opredeljevanjem nove funkcije federacije, z iskanjem novega prodora gospodarske demokracije. Osnovna bitka je na področju gospodarstva, čeprav ne gre zapostavljati ostalih. Pojavi, ki jih opazujemo, nas ne smejo prestrašiti. Dokazujejo, da smo nekoliko hitrejši, močnejši in vztrajnejši, pa tudi ofenzivnej-ši in kritičnejši pri rušenju starega, počasnejši in slabši ter premalo iznajdljivi ko gradimo novo.
Predračun zveze danes angažira 30 odst. nacionalnega dohodka, je nadaljeval govornik. Po njegovem mnenju je
prav to vzrok, da je neučinkovita in manj sposobna dati spodbudo novim gospodarskim tokovom. Ne bomo zadeli žeblja na glavo, če bomo razbili en center neučinkovitosti federacije, ustvarili pa šest ali osem novih.
ROMAN ALBREHT je v razpravi podiprl stališča uvodne besede in sklepov, vendar je dodal, da moramo ob tem, ko odpravljamo nadnacionalno komponento federacije in formiramo novo razsežnost samoupravnega uveljavljanja proizvajalca, odkrivati oblike etatizma od tistih, ki se kažejo v kolektivih pa d)o federacije, skladno s tem pa spreminjati vse tisto v družbenopolitičnem sistemu, kar ovira razvoj proizvodnih odnosov v samoupravnem delu. Takšna samoupravna reforma družbe od osnove do federacije se zatorej ne sme končati v občini ali samoupravni obliki združenega dela, temveč mora seči 5o vsakega človeka. Prav zato je potrebno, da sodelujejo v razpravah o spremembah vsi in četudi Razprav časovno ne omejujemo, moramo člani ZK utirati pot in predlagati, kako bi razvijali produkcijske odnose v prihodnje.
MILAN KUČAN se je v svoji razpravi dotaknil nekaterih pojmovanj, ki so se pojavila v začetkih javne razprave v obliki zahteve, da je najprej potrebno usposobiti gospodarstvo in mu potem dati pristojnosti,-da v deetatiziranih ekonomskih funkcijah dokaže svoje sposobnosti za samostojno vodenje gospodarstva. Zares gre za to, da se uresniči teza in zahteva, naj bi z ustvarjenimi rezultati dela razpolagali tisti, ki jih ustvarjajo, zato pa se mora gospodarstvo usposobiti, da bo lahko uspešno uresničevalo ekonomske funkcije, ki jih prevzema z deetatizacijo. Zaradi dolgoletnega usmerjanja ima gospodarstvo še zmeraj dokaj majhen manevrski prostor za avtonomno samoupravno nastopanje, vendar pa sklepi, ki jih danes predlagamo, ustvarjajo takšne možnosti, dasi bo imela federacija v predhodnem obdobju še vedno usmerjevalno, intervencijsko, zaščitno ;n druge ekonomske funkcije. Potrebno se je sprijazniti s tem, da bodo fuhkcje države na področju gospodarstva odmirale in jih bomo prenašali na samoupravno gospodarstvo v procesu, ne pa z enkratnim ukrepom.
MARKO JAKŠE HERBERT SAVODNIK IVAN VIDIC
Težišče varstva v občinah
Skupščinski odbor je včeraj obravnaval osnutek zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke
LJUBLJANA, 8. dec. Odbor socialnozdravstvenega zbora za socialno in otroško varstvo je na današnji seji pozitivno ocenil zvezno informacijo o nekaterih perečih vprašanjih družbenega varstva otrok, ki obravnava položaj in razmere na tem področju v vsej državi. Ugotavljali so, da se informacija dokaj zgleduje po naši republiki in da je Slovenija nekako za vzgled, kako naj bi otroško varstvene probleme urejali tudi v drugih republikah. Informacija je hkrati koristno in uporabno napotilo pri nadaljnjem programiranju otroškega varstva.
Odbor je seveda že upošteval pričakovane ustavne spremembe in novo vlogo federacije in poudaril, da bo v pri-
skra z evropsko zvezdo
S tiskovne konference predsednika gospodarske zbornice — Posebna podiplomska šola za vodilno osebje naj bi omogočila dopolnilno izobraževanje
LJUBLJANA. 8. dec. Na tiskovni konferenci v slovenski gospodarski zbornici je njen predsednik Leopold Krese seznanil predstavnike t-iska in RTV s pomembnimi rezultati Centra za izobraževanje vodilnih kadrov v gospodarstvu in z velikim priznanjem, ki ga je Evropska federacija za pakiranje izrekla podjetju Iskra. Kartonska škatla, v katero je zapakiran kinoprojektor Iskra 8-super, je bila namreč letos med tistimi dvajsetimi najboljšimi evropskimi embalažnimi dosežki, za katere so na pariškem natečaju podelili nagrade Eurostar.
Center za izobraževanje vodilnih kadrov, ki so ga pred dvema letoma ustanovili zbornice, slovenski izvršni svet in univerza, je v razmeroma kratkem času dosegel po-
UREJA
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Benko (odgovorni urednik) , Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) , Miran Šuštar (zunanja politika), Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija).
membne rezultate pri dopolnilnem izobraževanju vodilnih delavcev v gospodarstvu. K izvajanju učnega programa so na številnih dosedanjih tečajih pripomogli ekonomska fakulteta, pravna fakulteta, fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, pa tudi mariborska visoka ekonom-sko-komericalna šola in kranjska visoka šola za organizacijo dela. Sodelovanje omenjenih institucij je bilo jamstvo za visoko strokovnost in zato ni čudno, da si je center pridobil med gospodarstveniki visoko ceno in ugled.
Na vseh tečajih, ki jih je letos pripravil omenjeni Center za izobraževanje vodilnih kadrov, je bilo skupno kar 759 udeležencev, kar je približno dvakrat več kot v minulem letu.
Pomembno nalogo opravlja center tudi s tem, da skrbi za evidenco vodilnega kadra v slovenskem gospodarstvu. Doslej je že uspel zbrati prve podatke o kakih 4000 strokovnjakih. Te temeljne podatke bo center obogatil s podrobnejšimi podatki o ožji specializaciji strokovnjakov in vo-
dilnih delavcev, o njihovem znanstveno raziskovalnem delu, o znanju tujih jezikov, o njihovih nadaljnjih ižobraže-valnih prizadevanjih :td.
Prav zaradi velikih potreb po dopolnilnem izobraževanju gospodarskega kadra pa se je že rodila ideja, da bi bila slovenska gospodarska zbornica soustanovitelj posebne podiplomske šole za vodilno osebje. Interdisciplinirani študij na omenjeni šoli bi organizirale ekonomska fakulteta, pravna fakulteta in fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, šola bi. delovala kot samostojna enota pri univerzi, pravico do vpisa pa bi imeli kandidati z končano visoko šolo, ki so na vodilnih položajih ali pa imajo vsaj tri leta prakse. Računajo, da bi študij na tej šoli trajal dva semestra.
Na konferenci so omenili, kako se je na pariški natečaj Evropske federacije za pakiranje letos odzvalo 14 držav s 106 eksponati. Nagrade Eurostar pa so podelili 20 najboljšim izvedbam embalaže iz devetih držav. Zanimivo, da smejo na natečajih evropske
federacije sodelovati samo tisti embalažni izdelki, ki so bili deležni posebnih nacionalnih priznanj za embalažo, drugi pogoj pa je, da so bili izdelki najmanj leto v prometu.
Z najboljšimi izdelki, ki so bili v Jugoslaviji nagrajeni z Jugoslovanskim Oskarjem za embalažo, je naša država letos četrtič sodelovala na natečaju Evropske federacije. Veliko priznanje, ki ga je z nagrado Eurostar dobila organizacija Iskra Commerce, je tudi primerno priznanje večletnim Iskrinim prizadevanjem na področju industrijskega oblikovanja in pri oblikovanju embalaže.
S tem, ko je bilo izrečeno priznanje Iskri, oziroma arhitektu Marjanu Gnamušu — kot avtorju omenjene uspešne izvedbe — pa sta seveda dobila priznanje tudi proizvajalec Iskrine embalaže — podjetje »Invalid« iz škofje Loke in ljubljanski Center za na predek trgovine in embalaže. Ta pripravlja jugoslovanske natečaje, na katerih najbolj^ šim embalažnim dosežkom^" podeljujejo jugoslovanskega oskarja za embalažo.
FRANCE JERAS
e
NAS0Č\XI DELA NEZGODNO ZAVAROVANI
%
1
PHl ZAVAROVALNICI SAVA
hodnje, še bolj kot doslej, težišče razvoja otroškega varstva v občinah. V Sloveniji smo že krepko stopili na pot in bomo z republiškimi sredstvi pomagali predvsem nerazvitim občinam. Odbor je zlasti podprl tisto napotilo iz zveznega gradiva, ki se zavzema za to, da dobijo vso družbeno podporo pobude za izpopolnjevanje mehanizma demokratičnega in samoupravnega odločanja na področju družbenega varstva otrok z ustreznimi spremembami in dopolnitvami republiških zakonov in normativne pristojnosti občine. Tako bomo, po mnenju odbora, najučinkoviteje in najbolj uspešno urejali varstvene probleme.
V naši republiki smo zadnja leta, še posebej po sprejemu zakona o skupnostih otroškega varstva, začeli hitreje razvijati vzgojno varstveno dejavnost, čakajo nas pa še velike naloge. Prizadevanjem na tem področju je zelo ob pravem času prišel naproti osnutek zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke, ki ga je odbor danes obravnaval. Iz obrazložitve osnutka tega zakona je razvidno, da so druga vzgojnoizobraževalna področja zakonsko že urejena, nimamo pa še zakona, ki bi urejeval vzgojnovarstveno dejavnost za predšolske in osnovnošolske otroke, kot sestavni del našega vzgojnoizobraže-valnega sistema.
Od novega zakona pričakujemo rešitev vrste odprtih vprašanj, saj je naš cilj, da
bi bila vzgojnovaitstvena de-
Obisk iz Alžirije
LJUBLJANA, 8. dec. — Jutri bo prispela na tridnevni obisk sindikatom Slovenije štiričlanska delegacija Generalne unije delavcev Alžirije (UGTA), ki jo vodi njen generalni sekretar Bennikous Abdelkader.
javnost, ki je posebnega družbenega pomena, organizirana in vodena po enotnih načelih.
MARIJA ROBEK
Pisma bralcev
Potniki so prizadeti
Potnike, ki se vozijo v Ljubljano z avtobusi iz ižanskega okoliša, je zelo prizadela nedavno ukinitev postajališča za izstop pred Krekovim trgom na koncu Streliške ulice. Poglejmo, kakšne posledice ima ta ukrep:
1.	V središču Ljubljane je odslej treba pešačiti od dolenjskega mostu vsaj četrt ure; vožnja z mestnim avtobusom po velikem ovinku čez šentjakobski most na Titovo cesto ne pride v poštev, vrh tega bi potnino povišala za 0,60 dinarja.
2.	Pešpot od končne postaje pred kolodvorom v center na Vodnikovem trgu je dolga 1 km, zamuda časa četrt ure, novi vozni listek za avtobus v mestno središče pa stane prav tako 0,60 dinarja.
3.	Dijaki, ki se vozijo v ljubljanske šole, pouk sedaj zamujajo. Uslužbenci, ki odhajajo v službo v Ljubljano v jutranjih urah, morajo prej vstati in uporabljati bolj rani avtobus, dragoceni nočni počitek je zato krajši.
4.	Dosedanja postaja samo za izstop na koncu Streliške ulice je bila že dolgo vrsto let, doslej nam ni zaradi tega znana nobena nesreča.
Po ukinitvi navedene postaje so torej potniki zelo prizadeti.
Pričakujemo, da se bo zadeva uredila ter znova uvedlo to izstopno postajališče na starem mestu ali nekje v bližini ob manj prometni Streliški ulici, in to vsaj med 6.—S. uro dopoldne ter med 18.—20. uro zvečer.
Dr. FR. DEBEVEC Vodnikov trg 4, Ljubljana
Živ stik z nekdanjimi sodelavci
Na povabilo podjetja »Slovenijales« smo se njegovi upokojenci dne 14. t.m. odpeljali v Spodnjo Idrijo. Sestanki z upokojenci so sicer že marsikje v navadi, podjetju Slovenijales pa smo še prav posebno hvaležni zato, ker nas je podrobno seznanilo z dogajanji v podjetju in nam tako pokazalo, da nas v določenem smislu še vedno šteje za svofe sodelavce. V Spodnji Idriji smo si med drugim ogledali sodobno tovarno pohištva in prikazali so nam posamezne faze dela. kar je marskikomu izmed nas odprlo povsem nov pogled na sodobno proizvodnjo. Za vse to in za prijetne urp, ki so nas po tolikih letih, spet združile v prisrčnem razgovoru, smo kolektivu »Slovenijales« resnično hvaležni.
Za upokojence podjetja Slovenijales: DANICA STER, Ljubljana, Vrhovčeva 2
Resnica o »neustrezni izobrazbi«
V petek, dne 6. novembra, je izšla v Delu v rubriki »V nekaj vrstah« informacija, s katero nepodpisani avtor sporoča, da v jeseniških šolah čutijo vse večjo potrebo po strokovnem kadru, ker ima več kot polovico učiteljev neustrezno strokovno izobrazbo. Posebej pa ugotavlja, da je na najslabšem osnovna šola Mojstrana, kjer več kot
polovico ur predavajo učitelji s srednjo izobrazbo. V tolažbo staršem, ki morajo zaupati svoje otroke nestrokovnim šolnikom, vsaj tako je razumeti iz sestavka, se pa vse več učiteljev vpisuje na višje šole, da bi dobili kvalifikacijo. Tako poenostavljeno, neresnično prikazovanje kadrovske problematike v šolah lahko povzroči samo veliko moralno škodo ustanovi in njenim delavcem.
Sodimo, da je dopisnik pisal o strokovni zasedbi učnih predmetov na predmetni stcpnji, kajti razredni pouk je polno strokovno zaseden s pedagoškimi delavci, ki imajo predpisano šolsko izobrazbo. Na predmetni stopnji pouka pa imajo vse manjše šole kadrovske težave, ker zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče za vsako predmetno . področje in za vse ure' predmetnega pouka razpisati novih delovnih mest. Navzlic objektivnim težavam je delovna skupnost nenehno zboljše-vala strokovno zasedenost predmetnika, ki je narasla od 35.8 "/o v letu 1967/68 na 63.3 % v tem šolskem letu. S tem premikom v kadrovski strukturi smo dosegli polno strokovno zasedbo ur matematike, angleškega jezika, fizike, kemije, biologije in še nekaterih drugih predmetov ter 47.1 % ur slovenskega jezika, kjer pa se strokovna zasedba v odstotkih zviša, če upoštevamo, da je v petem razredu dopusten skupinski predmetni pouk. S tako strokovno zasedbo predmetov osnovna šola v Mojstrani prav gotovo ni na najslab šem mestu v občini lese niče.
Ob tem skopem pojasni lu se zavedamo, da navede ne številke same še ne re šujejo vse problematike u£no vzgojnega dela na šo li. Oglasili smo se zato ker želimo, da bi bilo ob veščanje javnosti in v prvi vrsti staršev naših učencev resnično.
Ce dopisnik še želi obravnavati probleme naše šole, mu bomo dali vse podatke. tako da bo v bodoče njegovo pisanje ustrezalo resnici.
Za učiteljski zbor osnovne šole Mojstrana-.
BRANKO BRIC,
Človek človeku
Naj- na kratko opišem, kaj se je zgodilo v soboto, dne 17. oktobra zvečer, na avtobusu SAP LJ 41-67, ki vozi na progi Prezid—Cerknica—Ljubljana.
V Laze pri Planini je avtobus pripeljal z nekaj za-mude. Ustavil se je tako, da sem bila tik ob sprednjih vratih. Voznik jih ni hotel odpreti, zato sem tekla do zadnjih, odprtih. Avtobus pa je medtem že speljal in imela sem srečo, da me ni spodneslo.
Med potjo pa se je zgodilo tisto, zaradi česar pišem to pismo. Neki potnik je med vožnjo prižgal cigareto. Sprevodnik ga je takoj opozoril, naj cigareto ugasne, mož pa je to storil šele čez čas. Poudarjam, da se sprevodniku ni upiral. Voznik avtobusa mu je skrajno žaljivo zapretil, da ga bo postavil na cesto, in to je na Vrhniki kljub ugovorom vseh potnikov tudi storil. Neka potnica je zahtevala, naj voznik počaka, da bo potnik vstcpil, zahtevala ime voznika, ta pa ji je de. jat, da je dovolj, če si zapiše številko avtobusa. Zenska je nato izstopila, da bi
privedla potnika nazaj, to-da avtobus je odpeljal — brez obeh. V vozilu pa je ostal potnikov mladoletni sin, na kar smo voznika tudi opozrili. Fant je jokaje prosil voznika, naj vzame očeta nazaj v avtobus, a voznik ga ni poslušal. Dečku Ljubljana ni bila končna postaja, peljati se je moral v Polje, toda bil je brez denarja. Dali so mu ga pot. niki in ga tako vsaj malo potolažili.
Naj pripomnim še to, da je bila vožnja do Ljubljane za avtobus, ki sme voziti največ 80 kilometrov na uro, precej prehitra, to bi brzinomer gotovo pokazal.
BOGDANA HERMAN, Ljubljana, Ilirska 32
Pa še en »drevi«!
V »Pismih, bralcev« davi (dafies zjutraj) sem bral upravičeno negodovanje bralca, ki se pritožuje nad napačno rabo časovnega prislova »drevi«. To opažamo zelo pogosto v časopisju kakor tudi v radiu in televiziji. Vse opozarjanje pa prav nič ne zaleže. Prav nasprotno. Zdi se, da bodo tako rabo začeli uporabljati tudi naši literati. Poslušajte, kako piše Ivan Potrč v črtici »Teričnjak«, objavljeni v koledarju Prešernove družbe 1971 na 59. strani: »Ali ta dan je imel Hrvatov še svoj obračun z babo, s Hrvatico, prehudo SE MU JE DREVI ZAMERILA zavoljo mlade Gečke ...« Tako! Pa se je »drevi« v preteklem pomenu zasidral še v literaturo. Zdaj ni treba nič drugega, kot da najamemo spretnega zagovornika, ki bo v petih minutah dokazal, da je to naravni jezikovni razvoj, da se tako 'izražanje uveljavlja v splošni rabi, da imajo tu svoj vpliv novodobni jezikotvor-ni elementi, da se ne smemo več zgledovati po domači govorici, ki je zastarela in neprimerna za utrip modernega časa.
Sveta Ciril in Metod, prosita za nas.
FR. MLEKUŽ, Ljubljana.
Titova 55
Odgovori na vprašanja
Varstveni dodatek
S. D., L. — Kot samostojnemu obrtniku vam je bila priznana invalidska pokojnina v mesečnem znesku 380 din. Ker ta pokojnina ne doseže mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, menite, da ste upravičeni do varstvenega dodatka.
ODGOVOR: Upokojencem — zavarovancem samostojnih dejavnosti ni zagotovljena pravica do varstvenega dodatka: tako v temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju (1. odstavek 119 člena) kakor tudi v temeljnem zakonu o invalidskem zavarovanju (2. odstavek 150. člena) je izrecno določeno, da se za zavarovance samostojnih dejavnosti, in s tem tudi za zavarovance — samostojne obrtnike, ne more uvesti varstveni dodatek,
Kupon za pravno posvetovalnico
„DELA"
Cilj: sodobno izobraževanje!
Republiški sekretariati in zvezni svet za izobraževanje in vzgojo so pripravili in poslali zvezni skupščini predlog o posodobljenju izobraževanja
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 8. dec. Zvezna skupščina je sprejela predlog o posodobljenju izobraževanja, ki je v bistvu plod skupnih prizadevanj republiških sekretariatov za izobraževanje in vzgojo in zveznega sveta za izobraževanje in vzgojo. Pri oblikovanju predloga je sodelovalo še precej drugih inštitucij, ki menijo, da je treba izobraževanje posodobiti in izboljšati, kolikor je mogoče. Pri tem računajo tudi na sklade OZN, UNESCO in na sredstva v obliki kreditov in posojil tujih bank. Zato bodo zahtevali od ZIS, da tudi izobraževanje uvrsti med dejavnosti, katerih razvoj je treba omogočiti tudi s takšnimi sredstvi.
V osnovni program dejavnosti na tem področju sodi vsekakor vrsta praktičnih študij in vodilnih eksperi-
Tržaški župan v Kopru
KOPER, 8. dec. — Na tržaškemu županstvu sta se sinoči sešla na daljši prijateljski pogovor tržaški župan inž. Marcello Spaccini in predsednik skupščine občine Koper Miro Kocjan. Obravnavala sta več zadev skupnega interesa, načela pa sta tudi nekatera vprašanja, katerih razreševanje bo v bodoče še bolj okrepilo stike med obema obmejnima mestoma. Tudi to srečanje sodi v težnjo za vse intenzivnejše sodelovanje med obmejnimi območji Jugoslavije in Italije, kar utrjuje politiko dobrega sosedstva med obema deželama.	M. K.
mentalnih projektov. Iz predloga, ki je dokaj debela ciklostirana knjiga ,je očitno, da gre za uporabo vseh tehničnih pripomočkov v' dolgoročnem programu: tako predvideva uporabo televizije, uvajanje računalništva, uveljavljanje povratnega izobraževanja, ki pomeni premo-ščanje jezu med generacijami v izobraževanju itd. Zato je potrebno posneti stanje v izobraževanju in vzgoji, kar bo zaposlilo republiške sekretariate in zvezni svet.
V predlogu so dobili pomembno mesto tudi informiranje, publicistika in založništvo, ki naj bi posredovali napotke m spoznanja s področja izobraževanja, posodobljenje pouka, načrtovanje izobraževanja in ostale pojave v svetu, ki bi lahko pomagali uresničiti naša prizadevanja. Seveda bodo pri tem nujni razni seminarji in druge oblike usposabljanja za uresni-
čevanje tako zahtevnih nalog.
Večina teh študij in projektov je že v osnovah ali v celoti oblikovana, z njimi so seznanjeni republiški sekretariati za izobraževanje in vzgojo. Po vsem tem pa je vendarle pomembno angažiranje mednarodnih organizacij. Zato nameravajo zaupati izdelavo študije o možnostih uvajanja raznih oblik poso-dobljamja izobraževanja in vzgoje v Jugoslaviji ekipi svetovnih strokovnjakov, študijo pa bi najbrž lahko financiral svetovni sklad OZN.
Na osnovi te študije se bo lahko ZIS obrnil na razne mednarodne institucije, ki lahko financirajo tako velik objekt. Vsekakor je pri tem mogoče računati na medna-
O odnosih z Madžarsko
LJUBLJANA, 8. dec. — Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov slovenske skupščine je danes razpravljala o aktualnih procesih in dogodkih na Madžarskem in o odnosih med Madžarsko in Jugoslavijo, člani so posvetili posebno pozornost tistim sestavinam teh odnosov, ki so povezani s SR Slovenijo, razprava pa je zajela politično, gospodarsko, kulturno in manjšinsko območje. Uvod v razpravo je podal veleposlanik SFRJ v Budimpešti Geza Tikvicki.
rodno banko za razvoj, predlagatelji projekta Pa predvidevajo, da bo nosilec projekta UNESCO.
Glavni cilj tega projekta je, da bi z enkratnim velikim posegom presekali ekstenzivno usmerjenost našega sistema izobraževanja in vzgoje in dosegi] njegovo učinkovitost in kakovost, kakršno terjata naše gospodarstvo in njegov razvoj.
VIKTOR ŠIREC
Romunski minister v Sloveniji
LJUBLJANA, 8. dec. — Danes se je romunski minister za izobraževanje in visoko šolstvo Mirce Malet s svojim spremstvom pogovarjal z republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo Slavkom Bohancem in sodelavci o sistemu izobraževanja, zlasti o srednjem in visokem šolstvu ter njegovi povezavi s proizvodnjo. Nato je romunskega ministra sprejel član IS doktor Vladimir Bračič in se z njim pogovarjal o rezultatih dosedanjega sodelovanja na področju izobraževanja med obema državama ter o razvoju in oblikah medsebojnega sodelovanja v prihodnjem obdobju. Romunski minister je obiskal tudi rektorja univerze prof. dr. ing. Mirjana Grudna in fakulteto za elektroniko, popoldne pa je bil na krajšem izletu na Gorenjskem.

—
Dogovor o praktičnem uveljavljanju suverenosti republik v odnosih med narodi in narodnostmi
Iz uvodnega referata člana sekretariata CK ZKS Milana Kučana o spremembah političnega sistema v federaciji
LJUBLJANA, 8. dec. Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na današnji seji v prvi točki dnevnega reda razpravljal o spremembah političnega sistema v federaciji. O tem je uvodoma spregovoril član sekretariata CK ZKS Milan Kučan, ki je med drugim dejal:
»V tem trenutku sta pred nami dve vrsti nalog, ki sta druga z drugo vsebinsko tesno povezani, v časovni razsežnosti uresničevanja pa dopuščata razmak. Družbenopolitični razlogi zahtevajo, da damo prednost nalogam, ki bodo zagotovile, da v Sloveniji jasno oblikujemo stališča, s katerimi bomo lahko ustvarjalno sodelovali pri opredeljevanju odnosov v federaciji, odnosov med socialističnimi republikami oziroma avtonomnimi pokrajinami in federacijo, ter pri oblikovanju strukture in odnosov med organi federacije, vključno z ustanovitvijo in delovanjem predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Nova vloga federacije
Druga vrsta nalog je dolgotrajnejša in bolj zahtevna, ker posega v osnove našega političnega sistema. V okviru teh nalog, ki težijo za tem, da se v političnem sistemu dosledneje uveljavi socialistična samoupravna demokracija, gre predvsem za razvoj in položaj samoupravne občine in odnosov v njej, gre za razvoj skupščinskega sistema, za ustrezneje opredeljeno usmerjevalno in integracijsko vlogo družbeno političnih organizacij v političnem sistemu, za vgraditev odgovornosti v celoten politični sistem in še za nekatere druge naloge.
Ne da bi kakorkoli zapostavljali ali podcenjevali pomen teh dalekosežnih sprememb, do katerih bo naš centralni komite moral v skorajšnji bodočnosti zavzeti stališča, ker ga k temu zavezuje njegov lastni sklep in sklep 1. konference ZKS. pa so vendarle danes v ospredju naših razmišljanj spremembe v odnosih in organih federacije. Razlogi niso predvsem časovne, ampak politične narave, utemeljeni v sedanjih odnosih in razmerah v jugoslovanski federaciji. Podpora, ki jo je med ljudmi dobila iniciativa tovariša Tita in dejanska zavzetost za bodočo usodo narodov in narodnosti Jugoslavije ter njihove skupne države zahteva, da dobijo v našem delu prioriteto na- ' loge pri opredeljevanju nove j vloge federacije in odnosov v njej, ne da bi pri tem mogli odlagati delo pri izpopolnjevanju temelja našega samoupravnega političnega sistema, kar edino lahko zagotavlja tudi učinkovito vzpostavljanje m delovanje sistema na ravni federacije.
Spremeniti moramo tiste odnose med republikami in avtonomnimi pokrajinami ter med njimi in federacijo, ki so postali objektivno cokla razvoja in vzrok družbene nestabilnosti in neučinkovitosti. Moramo jih razbremeniti še vedno močnih ostankov centralizma in etatizma, ki so nujna posledica razvoja in zgodovinskih preizkušenj, skozi katere je šla jugoslovanska socialistična družba in njena država in ki v marsičem pomenijo odmik od načel. na katerih počiva njen temelj.
Teža te naloge dovolj tehtno odgovarja pogosto prisotnemu mnenju, da se lotevamo zgolj organizacijskih sprememb v vodstvenih organih federacije oziroma političnih sprememb in premikov v političnih vodstvih. Dosedanje spremembe v ustavi socialistične Jugoslavije so bile v danih razmerah nov korak naprej v ustvarjanju neposredne demokracije, samoupravnih družbenih odnosov in enakopravnosti narodov Jugoslavije. Sedaj gre za to, da nas te spremembe usposobijo, da bomo z učinkovitimi sredstvi sposobni zagotavljati potrebne spremembe v naši družbi, ki je razfnero-ma mlada, revolucionarna in zato nujno sredi stalnega spreminjanja. Očitno je potemtakem. da gre za zahtevo po reševanju osnovnih vprašanj družbenega, ekonomske-gain političnega razvoja in odnosov med narodi’ in narodnostmi, ki ne trpijo odloga, ker jih uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda v naših razmerah in v sedanjem času postavlja pred federacijo in pred vsako republiko posebej.
Vsebina teh prizadevanj je dogovor narodov Jugoslavije o skupnem življenju, dogovor o praktičnem uveljavljanju suverenosti vsake republike v odnosih med narodi in narodnostmi Jugoslavije, kakršne na doseženi stopnji mate-
rialnih in samoupravnih odnosov zahteva in omogoča razvoj vsake republike in Jugoslavije kot celote. Je dalje tudi polno prevzemanje odgovornosti vsake republike in avtonomne pokrajine za krepitev Jugoslavije kot samoupravne socialistične skupnosti narodov in narodnosti oziroma republik, kot oblike in izraza njihove suverene samoodločbe.
Odgovornost republik in pokrajin za krepitev Jugoslavije
Osnova dogovora o samoupravni naravi jugoslovanske federacije, kakor jo narekujejo današnja spoznanja ter materialni in družbeni interesi narodov in narodnosti Jugoslavije, za nas Slovence ni nova. Izhaja iz spoznanja, da nam narodnostni obstoj, kulturni, družbeni in ekonomski razvoj in uveljavitev na eni najbolj občutljivih točk Evrope in s tem obrambo pred asimilacijo, dejansko nesvobodo in razrednim izkoriščanjem zagotavlja le življenje z drugimi narodi Jugoslavije v skupni državi enakopravnih in suverenih narodov, združenih na socialističnih samoupravnih temeljih. Spoznanje o nujnosti Jugoslavije kot demokratične skupnosti suverenih in enakopravnih narodov je bilo zapisano tudi v Temeljnih točkah Osvobodilne fronte slovenskega naroda v času, ko se je odločil za skupen boj za svojo nacionalno in socialno osvoboditev in v katerem je najprej na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, kjer so bili postavljeni državnopravni temelji slovenske države, nekaj kasneje pa na II. zasedanju AVNOJ kot suveren, enakopraven narod izrazil svojo svobodno voljo, da živi kot enakopraven član jugoslovanske federacije in v skupni državi skupaj z drugimi narodi uresničuje svoje suverene pravice.
V predlogu stališč, ki jih je za današnjo sejo CK ZKS pripravila komisija za vprašanja družbeno političnega sistema, so pobliže opredeljene zadeve, ki jih je po naši presoji potrebno in mogoče v tem trenutku skupaj urejati v organih federacije in ki opredeljujejo osnovne funkcije federacije. Potrebno pa je poudariti, da v tem pr.edlogu opredeljene funkcije federacije izhajajo iz sedanjega gospodarskega in splošno političnega ter mednarodnega položaja SR Slovenije in ciljev našega dolgoročnega nacionalnega razvoja. Tako kot v Sloveniji, sedaj tudi v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah formulirajo svoje interese. Pot usklajevanja pogledov in interesov posameznih republik jn avtonomnih pokrajin nas še čaka. Ker pa mora biti vsebina in obseg funkcij federacije enakopravni dogovor vseh republik in avtonomnih pokrajin, je nujno, da vsaka republika v tem dogovarjanju in usklajevanju upošteva tudi interese drugih, da bi rezultat bil sprejemljiv za vse, da bi bil skupen in da bi odražal v največji meri načela, izhodišča in temeljne idejno politične intencije prve seje konference ZKJ, ki jim je jugoslovanska in slovenska javnost dala vso podporo. V ča- | su, ki je zdaj pred nami, ne , bomo podrobneje opredelje- | vali vseh funkcij federacije niti jih ne bomo opredeljevali za vedno. Dogovor, s katerim bodo urejene,, jih bo ožil oziroma razširjal kakor bodo to, v skladu s svojimi dolgoročnimi interesi v posameznih obdobjih in na posameznih razvojnih stopnjah, sklenile socialistične republike in avtonomne pokrajine.
Neposredno
sporazumevanje
republik
Funkcije federacije izhajajo iz tistih skupnih interesov, ki jih je mogoče uresničevati in urejati uspešno le skupaj v organih federacije, vse druge zadeve pa morajo biti v pristojnosti republik, njihovega normativnega urejanja, samoupravnega povezovanja in sodelovanja in stvar integracije oziroma povezovanja posameznih področij družbenega dela • v celotnem jugoslovanskem prostoru. Omejevanje oziroma zoževanje sedanjih funkcij federacije je sredstvo deetatizacije oblik naših mednacionalnih odnosov
in njihove integracije na samoupravnih osnovah in ne razbijanje skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, njihove povezanosti in sodelovanja.
Hkrati tudi odpira možnosti, da se morebitni spori med republikami ali drugimi samoupravnimi subjekti, ki nastajajo kot posledica oziroma izraz objektivne protislovnosti in spopada interesov, ki izhajajo iz različne gospodarske in družbene strukture naših republik in različnih razvojnih tendenc, urejajo po poti neposrednega sporazumevanja republik, brez arbitraže organov federacije, razen v primerih, kadar hi konflikti ogrožali temeljne interese razvoja federacije ali temelje samoupravnega federalizma. Toda tudi tl primeri morajo hiti jasno opredeljeni v sami ustavi enako kakor sama institucija arbitraže. V vsakem slučaju morajo biti organi federacije le integracijski činit.elji, ki t.u-di vplivajo na preseganje konfliktov in ne nosilci neposredne odgovornosti za njihov razplet, kadar ne gre za zadeve, ki so pr^hešene v pristojnost federacije z ustavo.
V okviru zadev, ki jih republike oziroma avtonomne pokrajine v skupnem interesu urejajo v federaciji, je potrebno posebej opredeliti tista, razmeroma ozka področja zadev' in s tem funkcij federacije, ki bodo temeljile oziroma odražale skupne interese vseh narodov in ki jih bo federacija morala izvrševati s svojimi organi. Ti morajo hiti usposobljeni za to, da bodo zmogli sprejemati odločitve in prevzemati polno odgovornost za njihovo uresničevanje.
Federacijo razbremeniti sedanjih materialnih funkcij
Posebno pozornost zasluži področje tistih zadev, ki jih je nedvomno potrebno urejati na ravni federacije, katerih narava pa zahteva, da so odločitve o njih sporazum članic federacije, o katerih torej ni mogoče večinsko odločanje, ampak je nujno soglasje republik in avtonomnih pokrajin. To so zadeve, ki posegajo v status republik kot enakopravnih in suverenih subjektov in pri katerih bi večinsko odločanje pomenilo praktično kršitev enakopravnosti in diktat večine. Med take zadeve spada predvsem opredeljevanje temeljnih načel razvoja političnega sistema, družbeno ekonomskih odnosov in razvojna politika Jugoslavije. Razmejitev teh zadev je toliko bolj nujna, ker bi sicer splošna pravica veta za zaščito suverenosti lahko omogočala v določenih primerih tak pritisk na posamezne republike, da bi to bilo dejansko izsiljevanje rešitev ali pa bi paraliziralo organe federacije pri izvrševanju njenih funkcij, vsekakor pa razvrednotilo in onemogočilo sodelovanje v okviru Jugoslavije.
Prav zato, da bi se izognili takšnim nevarnostim, je potrebno natanko opredeliti funkcije federacije in jih zožiti na tiste, ki so nujne in . opravičene, ker koristijo razvoju republik in narodov Jugoslavije. To predvsem zahteva. da se federacijo razbremeni njenih sedanjih materialnih funkcij, *v glavnem funkcij na področju razširjene reprodukcije, ki so ne le gojile iluzije o možnosti hitrega ekonomskega razvoja m zakrivale pravo naravo odtujevanja sredstev neposrednim proizvajalcem ampak so tudi bile stalni vir inflacije, zmanjševanja družbene učinkovitosti in ovira za to, da bi se odnosi v družbeni reprodukciji vzpostavljali in razvijali na dosledno samoupravnih osnovah. Te funkcije so omogočale, da se je ohranjala vloga države in njenega aparata ter centrov finančne moči na področju razširjene reprodukcije, pa tudi na področju povezovanja in razvoja družbenih dejavnosti z gospodarstvom in med seboj, brez sodelovanja neposrednih samoupravnih nosilcev družbenih potreb, ki bi bile v .skladu s potrebami družbenega razvoja v krajevni skupnosti, občinah, republikah in iederaciji. Omejitev ekonomskih funkcij federacije zgolj na tiste, ki izvirajo iz enotnosti ekonomskih in samoupravnih odnosov, enotnega trga in ekonomskih odnosov s tujino pomeni, da se je potrebno dosledno odpovedati vsem finančnim skladom na nivoju iede-
PO SLEDEH ZLOČINA
Nadaljevanje reportažnega zapisa s procesa proti morilcu Sharon Tate Mansonu
POMOR V BENGALSKEM ZALIVU
Pretresljiva fotoreportaža o grozljivi katastrofi stoletja v Pakistanu
PETER II. -
ZADNJI KARADJORDJEVIČ
Zadnji dnevi nekega kralja — reporter »Ilustrirane politike« se je po telefonu pogovarjal z bivšim kraljem Petrom
STARŠI! PREDEN SE ODPRA VITE NA NAKUP IGRAČ -PREBERITE Sl TEST PUNČK!
MED RAZPRAVO NA VČERAJŠNJI SEJI CK ZKS
racije, ki nastajajo s fiskalnim zajemanjem sredstev gospodarstva, razen sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik in Kosova. Tega ohranjamo zaradi njegove specifične narave iz razlogov, ki so bili že večkrat. utemeljeni in so poznani.
Interesi in potrebe republik, predvsem pa interesi in potrebe gospodarstva bodo pripeljali do tega, da se bodo tudi v bodoče lahko ustanavljali skupni skladi, ki pa bodo rezultat skupnih interesov in skupnega samoupravnega dogovora za področja in namene, kjer bodo nujni in racionalni.
V principu — federacija kot oblika nujnih skupnih funkcij — naj ne bi imela lastnih virov dohodkov, razen morda carin, ki pa ne: bodo mogle imeti fiskalnega značaja, ampak bodo instrument ekonomske politike in se bodo uporabljale za pospeševanje izvoza. Stališče o tem zaenkrat še ni dovolj proučeno. Sredstva za kvalitetno in učinkovito uresničevanje funkcij federacije m za delovanje njenih organov, torej za proračun federacije, bodo zagotavljale nalog in pristojnosti federacije. Za izvrševanje dogovorjenih nalog bodo morale republike in avtonomne pokrajine prispevati sporazumno določene deleže, za katere sprejmejo obveznost na. podlagi meril, ki so za vse enake in v okviru katerih same določajo način izpolnjevanja svojih obveznosti do federacije. S tel i prevzemajo nase tudi del odgovornosti za učinkovito in kvalitetno delovanje federacije. Možnih meril za določanje udeležbe republik pri zagotavljanju proračunskih sredstev federacije je več. Potrebno ho proučiti možne rešitve, predvsem udeležbe v narodnem dohodku in družbenem proizvodu in se odločiti za najustreznejšo. Dosedanja razprava v Sloveniji je pokazala, da je kriterij družbenega proizvoda ustreznejši in manj sporen kot kriterij udeležbe v narodnem dohodku.
Niti predlog izhodišč za današnjo sejo CK ZKS niti ta uvod v razpravo ne opredeljujeta podrobneje stališč do bodočih ekonomskih funkcij federacije. Stališča so opredeljena le do tistih vprašanj, na katera je možno odgovoriti že zdaj, na podlagi v dosedanji razpravi dozore- I lih spoznanj. Vsa ostala, pa tudi ta vprašanja ostajajo odprta, predmet nadaljnjega proučevanja. Odgovor nanje bo-10 morda lahko dali že na irihodnji seji centralnega ko-aiteja, na kateri naj bi raz-■ravljali o družbeno ekonom-kem sistemu m uresničeva-iju reforme ali pa tudi še času po njem.
Pomemben vidik odgovor-losti republik za funkcioni-anje federacije mora biti iresničen tudi s skrbjo za. zbiro ljudi, ki jih republike lelegirajo za delo v organe ederacije.
Predsedstvo ne sme rušiti avtoritete skupščine
Sedanja stopnja v razvoju medrepubliških odnosov, ki odraža spopad afirmirajočega se samoupravljanja z ostanki etatizma, pa tudi neskladje raznorodnih materialnih interesov, ki so objektivno dobili značaj nacionalnih interesov, ki so objektivno dobili značaj nacionalnih inte-
resov hkrati s prepočasnim reagiranjem in reševanjem najaktualnejših vprašanj dokazuje ne le to. da so načela našega federalizma nedosledno izpeljana, ampak tudi neustrezno organiziranost naše federacije za opravljanje nalog, ki so v njeni pristojnosti. To so tudi poglavitni razlogi, ki so porodili pobudo za formiranje predsedstva SFRJ kot organa, ki naj zagotovi, seveda v spremenjenih odnosih v federaciji, da se republike dogovorijo o uveljavljanju svojih interesov oziroma oblikujejo svojo skupno politiko in pred svojimi narodi in delavskim razredom Jugoslavije prevzamejo polno odgovornost za njeno dosledno uresničevanje. Ne gre za preprosto, formalno zamenjavanje funkcije predsednika republike s kolektivnim organom, ampak za oblikovanje kvalitetno novega organa, ki bo v mnogonacio-nalni, interesno heterogeni državi zagotavljal sintezo in ugotavljanje skupnih interesov. Ta sinteza mora hiti uresničena v skupščini, z dokončnim oblikovanjem in usmerjanjem skupne politike in z uresničevanjem iniciativ, ki bodo prihajale iz predsedstva kot kolektivnega telesa, odgovornega zvezni skupščini in sestavljenega iz predstavnikov republik, ki bodo sposobni prevzemati odgovornost za delo v predsedstvu tudi v svojih republikah.
Osnovna ideja o ustanovitvi takega organa, ki bi bil hkrati tudi močan činitelj politične stabilnosti, je bila v Jugoslaviji sprejeta z odobravanjem. Dosedanja razprava pa je nedvoumno pokazala, da so pri opredeljevanju pristojnosti, vloge in odnosov predsedstva možne različne teoretične rešitve z vidika deljivosti oz. enovito- j sti politično izvršilne funkcije, ki jih ho potrebno znotraj sprejete politične utemeljitve po njegovem formiranju temeljno proučiti. Glede na veliko koncentracijo moči, do katere v takem avtoritativnem telesu lahko pride, je potrebno posebej proučiti tudi katerei in kakšni ukrepi, nadzor in sestav so potrebni, da se prepreči monopol politične oblasti v tem telesu. Brez namena, da hi prejudicirali končne rešitve, pa ven-dale mora pri vsem tem delu veljati načelo, da predsedstvo ne more prevzemati funkcij, ki bi rušile avtoriteto zvezne skupščine kot najvišjega samoupravnega in oblastnega organa Jugoslavije v zadevah, ki bodo z ustavo SFRJ prenesene kot pravice oziroma odgovornosti federacije. V takih okvirih je tudi potrebno razumeti tezo, da je pogoj za uspešnost dela predsedstva nova, sporazumna opredelitev pristojnosti in nalog federacije. njegova bodoča vloga in dejanski uspeh pa od nadaljnjega razvoja in učinkovitosti našega skupščinskega sistema v celoti. Na tej pomembni točki razvoja skupščinskega sistema se naše trenutno prioritene naloge najtesneje in najtehtneje povezujejo z nalogami pri izpopolnjevanju temeljev našega političnega sistema in z njegovim razvojem v celoti.
Vse te spremembe posegajo zelo globoko v samo naravo in vsebino naše federacije, pa tudi v naše predstave o vlogi države in njenih organov. Bilo bi zato iluzija misliti, da bodo same formalne spremembe ustave, do katerih se moramo prikopati v razmeroma kratkem času, spremenile sedanje odnose, razrešile sedanje probleme in pospešile splošni gospodarski in družbeni razvoj v I Jugoslaviji.
Foto: M. Švabič
Oblikovanje prehodnih ukrepov
če želimo, da bodo organi federacije v prehodnem obdobju, ko se bodo morala razbistriti temeljna vprašanja političnega in družbeno, ekonomskega sistema, delovali avtoritativno in učinkovito v okviru svojih novih pristojnosti, bo potrebna predvsem temeljita analiza sedanjih materialnih odnosov in obvez ter oblikovanje prehodnih ukrepov, ki bodo zagotovili prehod na odnose in odgovornosti republik, kakršne zahteva nova vloga federacije v skladu z načelom, da republike rešujejo v federaciji le tista vprašanja, ki jih v svojem in v skupnem interesu sporazumno prenesejo nanjo. Težišče tega dela je na ekonomskih funkcijah, na spreminjanju materialnih razmerij in obvez in na spreminjanju nosilcev odločitev na področju razširjene reprodukcije. To nam nalaga posebno obvezo, da ustvarimo pogoje, ki bodo omogočili, da bodo samoupravljale! v delovnih organizacijah kot temeljnih ekonomskih subjektih mogli uresničevati ustavno načelo, da naj z novo-ustvarjeno vrednostjo razpolagajo tisti, ki so jo ustvarili. Dalje nam to nalaga obvezo, da organiziramo ter povežemo gospodarstvo v Sloveniji na samoupravnih osnovah in ustvarimo možnosti, v katerih ho naše gospodarstvo lahko dokazalo, da je sposobno opravljati te naloge in prevzeti tudi vlogo temeljnega nosilca ekonomskih odnosov s tujino. To je obenem tudi priložnost, da se poglo-b:mo v razvoj in razsežnosti našega specifičnega modela samoupravnega trga. ki mu daje osnovno obeležje družbena lastnina proizvajalnih srdestev in poskušamo na višji stopnji družbeno ekonomskega razvoja razčistiti odnose med državo na vseh nivojih in samoupravno organizirano ekonomijo. Gotovo je, da ho država kot instrument samoupravne družbe in tudi samoupravnega gospodarstva tudi v prihodnje imela določene ekonomske funkcije. za katerih učinkovito uresničevanje bo morala biti usposobljena in odgovorna.
Prehodno obdobje bo terjalo velikih naporov tudi od našeh republiških institucij, skupščine, izvršnega sveta, gospodarske* zbornice in drugih, ker bomo morali dokazati, s kakšno učinkovitostjo smo dejansko pripravljeni in sposobni prevzemati odgovornost za samoupravni razvoj in integracijo družbe, za federacijo in našo usodo v njej in da nam dosedanja objektivno opravičena kritika federacije ni služila le za prikrivanje lastne nesposobnosti, napak in nemoči.
Velike naloge republike
Naša obveznost in odgovornost do izoblikovanja in uresničitve predvidenih sprememb terja, da se tudi v republiki organiziramo u-strezno tej zahtevni nalogi. Gotovo je, da v novi federaciji ne moremo nastopati s staro organizirano republiko, ki je bila' prirejena delitvi oblasti med federacijo in republiko. Republiko bo potrebno bolj prirediti načelu, da delovni ljudje in narodi urendčujejo svoje suverene pravice v republiki in jo u-sposobiti bolj kot doslej za to, da bo lahko nosilec svoje suverenosti in da bo hkrati tudi lahko prevzela svoj del odgovornosti za učinkovito uresničevanje tistih za-
dev, ki bodo v skupnem interesu opredeljene kot pristojnosti federacije, s tem pa tudi za nadaljnji razvoj in usodo Jugoslavije. Predvsem bo potrebno v republiki zagotoviti možnosti za samoupravno sintezo posamičnih in delnih interesov, da bodo lahko v organih federacije predstavljeni kot nacionalni oz. republiški interes. To bo gotovo zahtevalo določene spremembe v pristojnosti organov republike, predvsem z vidika zagotavljanja uspešnega in meritornega komuniciranja z organi federacije in delegati Slovenije v skupščini, predsedstvu SFRJ ter drugih zveznih organih in z ustreznimi organi drugih republik. Kakšne naj bodo te spremembe, kateri od sedanjih organov, s kakšnimi spremembami v pristojnostih oz. kakšen morebitni nov organ je za to potreben, je potrebno pred odločitvijo temeljito proučiti.
Mislim, da je bilo nepotrebno polarizirati mnenja v opredeljevanju za ali proti predsedstvu v republiki in začeti razpravo o njem, ne da bi prej proučili potrebe, ki takšno ali drugačno odločitev utemeljujejo ali zahtevajo. Razlogi, ki zahtevajo spremembe v organizaciji republike, so bistveno drugačni kot so razlogi za reorganizacijo federacije. Biti morajo predvsem rezultat spremenjenih odnosov v bazi političnega sistema in njegovega samoupravnega kon-stutiranja. Vendarle pa spremembe v federaciji sami zahtevajo, da poiščemo začasno rešitev, ki nam bo do takrat omogočala konstruktivno in odgovorno nastopanje v federaciji. Idejno političnim intencam predvidenih sprememb hi verjetno najbolj ustrezalo, če bi primemo spremenili in dopolnili sedanje pristojnosti predsedstva skupščine in nanj prenesli nalogo, da izraža v odnosih z organi federacije interese delovnih ljudi naše republike, sintetizirane na nacionalni ravni v slovenski skupščini. Gotovo je to eno od vprašanj, ki zahtevajo nadaljnje proučevanje in izmenjavo naših pogledov tudi z ostalimi republikami, ki stojijo pred enakim problemom.
Posebej odgovorno delo nas čaka, kot je navedeno že v uvodu, pri razvijanju našega skupščinskega sistema, v katerem želimo uveljaviti delegatsko načelo. V slovenski javnosti in v ZK teče intenzivnejša razprava o tem že tretje leto. Čeprav so se v njej zbližala v začetku močno polarizirana stališča do take usmeritve, pa tudi njene sedanje razsežnosti zahtevajo kritičen odnos do nas samih in našega dela. Razpravo o delegatskem načelu in delegatskem razmerju smo začeli, ne da bi se potrudili dovolj konkretno in celovito utemeljiti to načelo, v razpravi sami pa predstaviti njegovo vsebino, odstraniti poenostavitve in nesporazume, zavrniti bojazen pred možno dezintegracijo družbe in monopolizacijo oblasti v izvršilnih telesih na vseh ravneh in predočiti posledice u-veljavitve in možnosti funkcioniranja na delegatskem načelu zgrajenega sistema. Objektivno je tako nastal položaj, v katerem so se ljudje opredeljevali do te zelo pomembne ideje, ne da bi jim bila dovolj poznana njena vsebina. Razprava je bila tako marsikdaj zavrta, preden je do vsebinskih vprašanj, v katerih bi lahko nastopali s prepričljivimi	argumenti,
sploh prišla. Zato nam iskanje konkretne vsebine in oblik uveljavljanja tega načela
nalaga v prihodnjem razdobju široko zasnovano delo, ob vzporednem razčiščevanju problemov in iskanju poti razvoja samoupravne komune.
Zahteva
po demokratični in angažirani razpravi
Dosedanje izkušnje zahtevajo, da se v procesu uresničevanja teh nalog poskušamo resnično angažirati v demokratičnih ustanovah našega sistema, predvsem v Socialistični zvezi m da se v naj-večji možni .meri naslonimo na rezultate znanstvenih in strokovnih institucij. Idejna opredelitev izhodišč razvoja političnega sistema je stvar politične odločitve, rezultat ocene uresničevanja programskih ciljev in možnosti njihovega bodočega uresničevanja v danem razmerju družbenih sil. To ni politični voluntarizem ali improvizacija, ki ne more dajati željenih rezultatov in nujno vodi v vedno novo improvizacijo, ki lahko zamaja in ogrozi tudi že realizirane cilje in pridobitve revolufcije. Te pomembne odločitve morajo biti v končni konsekvenci rezultat naših skupnih druž benih spoznanj, ki jim pa moramo utirati pot komunisti. Zato je zahteva po široki, strpni demokratični in angažirani razpravi utemeljena. Posebej še zato, ker morajo odločitve o tem, kako razvijati politični sistem naprej, zajemati tudi analizo funkcioniranja obstoječega sistema in njegovih institucij.
Prav je, da v sistemu spremenimo predvsem tisto, kar je slabo, kar je neučinkovito in kar nujno zahteva spremembe. Pri tem se moramo zavedati, da s političnim sistemom postavljamo samo okvire in vzvode družbenega delovanja, realno vsebino pa mu daje ravnanje ljudi v celotni praksi njihovega družbenega delovanja. Pred nami vsemi je naloga, da to ravnanje osmislimo, da ustvarimo pogoje za oblikovanje zavesti o skupni odgovornosti in da razvijamo našo politično kulturo, ki je eden od pogojev za delovanje v demokratičnem političnem sistemu. Postopna pot, ki ne bo vsega, kar smo ustvarili doslej, postavljala pod vprašaj in ki bo upoštevala realne družbene razmere, nivo naših spoznanj in možnosti njihove učinkovite uresničitve, bo nedvomno iinela možnosti, da uspe, ker bo ustvarila stabilne razmere in pri
ljudeh okrepila omajano avtoriteto institucij našega sistema vključno z ZK. To seveda ne pomeni, da proučevanje in reševanje teh vprašanj lahko kakorkoli odlagamo in odločitve odlašamo v nedogled. To delo vsaj v ZKS že teče. Očitno ga je treba veliko bolj intenzivirati ter s prvimi spoznanji in stališči priti čimprej pred naš plenum. To mora biti naša skupna obveza.
Dozorelost spoznanj in možnost njihove uveljavitve mora biti pri tem tisti kriterij, ki ob spoznanjih nujnosti sprememb postavlja roke za sprejemanje odločitev. To bo končno omogočilo tudi, da se okrog konkretnih predlogov jasno opredelijo stališča, polarizirajo sile in sprejme odkrit spopad s tistimi, ki zavračajo osnovno idejno u-smeritev v nadaljnjo graditev in razvoj političnega sistema samoupravne družbe. Zavedati pa se moramo, da ta spopad ne bo lahak, ker te sile niso jasno opredeljene in ker so velike zavore za celovito dojemanje in razmišljanje v novih kategorijah tudi v nas samih, v našem miselnem sistemu, znotraj katerega smo bili doslej prevladujoče navajeni misliti o kategorijah meščanskega političnega in ustavnega sistema.
Cas nam žal ni dopuščal, da bi predlog izhodišč za današnjo sejo centralnega komiteja preverili v širših razpravah. Posvetovanja, ki so bila v zadnjih dneh organizirana, pa so pokazala, da je v teh izhodiščih v glavnem zajeta vsebina, ki bo lahko osnova komunistom za nastopanje v javni razpravi in pri oblikovanju predlogov ter stilšč do sprememb, ki so pred nami, pa tudi pri opredeljevanju do že izoblikovanih stališč.
Udeleženci posvetov so poudarili, da je enotnost in pripravljenost presegati sedanje stanje, izraženo na konferenci ZKJ, med našimi ljudmi še močno prisotna. Tako kot se resno lotevamo zdaj uresničevanja njenih sklepov o razvoju in spremembah političnega sistema, se moramo lotiti tudi uresničevanja ostalih, nič manj pomembnih skleoov 1. konference ZKJ, predvsem tistih, o katerih je bilo govora tudi na zadnji seji predsedstva ZKJ. Zaupanje v Zvezo komunistov, v njeno soosobnost, da presega konflikte, ki obstoje v Jugoslaviji in usmerja njen razvoj, se je s konferenco utrdilo. Zavedati pa se moramo, da ima to zaunanje svoje meje, ki jih postavlja predvsem naša sposobnost in pripravljenost prevajati sprejete sklepe v življenje.

Še en korak
Prvič odkar obstaja Kitajska Ljudska republika je bila te dni pekinška vlada kot edina predstavnica kitajskega ljudstva povabljena na neko mednarodno konferenco. Gre za mednarodno konferenco vladnih, strokovnjakov, na kateri bodo razpravljali o izpopolnitvah ženevskih konvencij o zaščiti človekovih pravic v oboroženih spopadih. Konferenca bo potekala pod pokroviteljstvom mednarodnega odbora Rdečega križa. verjetno pa se je bo udeležil tudi generalni sekretar OZN U Tant.
Podobna mednarodna konferenca Rdečega križa je bila že lani v Istanbulu in nanjo so povabili tudi LR Kitajsko. Toda, ker so hkrati povabili tudi predstavnika tajvanske vlade, se je LR Kitajska ni hotela udeležiti. Znano je namreč, da LR Kitajska zavrača prakso »dveh Kitajsk« in hoče zase izključno pravico do predstavljanja Kitajske v mednarodnem življenju.
Na letošnjem zasedanju generalne skupščine OZN se je jasno izkazalo, da zagovorniki nepriznavanja LR Kitajske vse bolj izgubljajo mednarodno podporo in prvič se je zgodilo, da je za sprejem LR Kitajske v OZN glasovala večina članic. Razen tega je prav letos priznalo LR Kitajsko še nekaj zahodnih držav, med njimi Kanada in Italija. Vse to postopoma utira Kitajski pot tudi k formalnemu polnopravnemu mednarodnemu položaju in članstvu v mednarodnih organizacijah.
Politika nepriznavanja se-demstomilijonske Kitajske je seveda nesmisel in mednarodnim odnosom povzroča samo škodo, če je že treba izbirati med Tajvanom in Kitajsko, je po zdravi pameti treba izbrati Kitajsko, ki ima vso stvarno osnovo za nastopanje v imenu vse Kitajske. Razvoj zadnjih let je vse bolj v prid temu preprostemu spoznanju, oziroma priznanju stvarnosti in ameriško vztrajanje pri dvotretjinski večini za sprejem Kitajske v OZN je samo začasno zaviranje neogibnega razpleta. Povabilo na omenjeno konferenco, ki je tokrat prvič odšlo v Peking, ne pa tudi na Tajvan, je samo dokaz, kako v mednarodni praksi postopoma zmaguje stvarnost na račun golih političnih kombinacij.
J. STANIČ
Šele
volitve
V ponedeljek se je v Pakistanu približno 70 odstotkov od 56 milijonov volilcev udeležilo prvih splošnih volitev po Ajubovih desetih in Jahje-vih dveh letih vojaške oblasti. Natančni rezultati bodo znani šele čez dva ali tri dni, toda za mednarodno skupnost je bolj kct podrobna strankarska razporeditev v parlamentu pomembno nekaj drugega.
Glavna naloga novega parlamenta bo sestaviti in sprejeti novo ustavo. Sedanji predsednik, maršal Jahja Kan, je parlamentu dal za to 120 dni časa; če se dotlej zadeva ne bo posrečila, namerava vojska parlament razpustiti in razpisati nove volitve. To se lahko ponovi le dvakrat, morebitni drugi spodrsljaj pa bi pomenil, da se bo dežela vrnila v nedoločeno dolgo obdobje ponovne vojaške vladavine.
Druga realnost, ki po svoje sega še globlje, pa je v tem, da si Pakistan prek teh volitev išče osnovne politične, gospodarske, socialne in celo državne skupne imenovalce. V desetih letih paternalistič-nega vojaškega nadzorstva, ki mu je načeloval Ajub Kan, je režim na dokaj tog in tehnokratski, a deloma precej učinkovit način posvečal glavno pozornost gospodarskemu razvoju. Politična vprašanja je skušal reševati prek krepke uprave in tako imenovane »bazične demokracije«, sistema, ki ga je gradil od najnižjih organov voljene lokalne uprave prek indirektno voljenih srednjih organov do pokrajinskih skupščin v vzhodnem in zahodnem delu dežele ter osrednje skupščine v Islamabadu. Toda ta sistem je odpovedal. V občem gospodarskem razvoju in v političnem razmerju vplivov je vzhodni Pakistan zaostal za zahodnim še bolj kot prej, v obeh delih dežele sta se bogastvo in revščina še bolj polarizirala, še jasneje se je pokazalo, da islamska ideologija pomaga pri praktičnem reševanju teh vprašanj malo ali nič.
To je torej družbeno težišče volitev: kako ustvariti učinkovito koalicijo sil za oblast, kakšen program postaviti, kako se praktično lotiti mnogovrstnih socialnih eksplozivov. Sam akt volitev je mimo, toda osrednje naloge še daleč niso rešene in vprašanje, ali sploh bodo in kako, je še vedno na široko odprto.	D. DOLINAR
NAROČNIKI CELA NEZGODNO ZAVAROVANJ M V":'" ■
PB1 ZAVAROVALNICI SAVA
Je general še general?
Dokončni odhod de Gaul la je zarezal v francosko politično stvarnost in zavest vrsto novih silnic - Poplava odmevov vseh vrst, od vzvišenih do nizkotnih
Nemirna površina jezera
V času, ko se bliža vrhu kenizacija Kenije, se v deželi odpirajo prepadne dileme - Nezaposlenost in problem prelivanja delovne sile sta najbolj žgoča
NAIROBI, decembra — Po štiriindvajsetih, urah bivanja v tem navzven evropeizi-ranem (angleškem) glavnem mestu Kenije se mi je vise bolj začela vsiljevati misel, da ne bom mogel prodreti v bistvo stvari, ki pretresajo kenijsko politično javnost.
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, decembra — Očitno je, da tudi mesec dni po smrti Charlesa de Gaulla Francija še stoji. In vendar ne bi mogli reči, da generalov dokončni odhod ni zarezal v francosko politično stvarnost in zavest vrsto novih silnic. Pravcata poplava odmevov vseh vrst, od najbolj vzvišenih, do najbolj nizkotnih, je odnesla živo in vsakdanjo, obenem pa tudi konkretno de Gaullovo politično figuro, na katero so se nekateri lahko opirali in ob kateri so se drugi spotikali, ter postavila namesto tega zgodovinsko posplošeno, nacionalno figuro, ki je precej bolj kot prejšnja postala last vseh. S tem pa se je jelo postavljati tudi vprašanje: ali si bo poslej lahko lastila golizem ena sama stranka, ali bo poslej zveličaven en sam evangelij ali jih bo več?
Za objektivno ocenjevanje je običajno treba skrajne zgornje in skrajne spodnje ocene odbiti in iskati diagonale po večinskih povprečjih v sredini. Je bilo pa vendar zanimivo, da so nekateri hoteli de Gaulla prišteti že med svetnike, medtem ko so mu drugi z namigavanji skušali podtakniti celo sifilis; kardinal Danielou je namreč predlagal za De Gaulla kanonizacijo. Podobno je že prej dal J. M. Domenaeh v reviji »Esprit« pobudo za malo pred de Gaullom umrlega golisti-čnega ministra Micheleta. A ker je zadeva z de Gaullom brž utihnila in ker je vzporedno tudi Domenach pozneje pojasnil, da ni mislil tako konkretno, zaenkrat torej še ne kaže, da bi po svetem kralju Ludviku in sveti Ivani Orleanski dobili v kratkem še svetega Charlesa de Gaulla.
Obratno so nekateri skrajno levičarski ali skrajno desničarski listi popadli truplo, ki se je zrušilo, z druge, že banalne plati. V tem je pač najdlje šel tednik »Harakiri«, ki se je že itak označeval s podnaslovom »Neumna in zlobna revija«; toda, ko je minister za notranje zadeve izhajanje lista enostavno prepovedal, so se dvignili v njegovo obrambo in obrambo svobode tiska vsi ostali časopisi, tako da je ministrstvo svoj prvotni sklep preklicalo in list prepovedalo samo za mladino. Sumljivi desničarski list »La Minute« je opozoril na »skrivnost« okrog de Gaul-love smrti, navajajoč »protislovne« izjave podeželskega zdravnika dr. Lacheneya, ki
je dal umirajočemu še injekcijo morfija, sila zapoznelo objavo o aneurizmi kot neposrednemu razlogu generalove smrti, ter čudne okoliščine o nemudoma pokriti krsti in tajnem obisku nekega vojaškega zdravnika v Colombe-yu. Pri tem so si pomagali celo z medicinsko enciklopedijo in Larroussom, samo da so lahko skalili vode: »Skoraj izključni povzročitelj takega krvnega žepa v žili je sifilis.«
Levičarska revija »Politique Hebdo« je s serijo grobih karikatur skušala dokazati, da je že leto 1968 oropalo generala njegove legende in v uvodniku pod naslovom »Druga de Gaullova smrt« so pribili, da je »najhujša obsodba Pompidoujeve politike prav to, da nadaljuje de Gaullovo zgodovinsko delo«. Avantgardno socialistična »Tribune« je izbrskala iz francoske vojaške revije »La Revue militai-re« od 1. januarja 1934 iztrgan de Gaullov citat v prid Mussoliniju, češ, da »fašizem vzdržuje v ljudstvu latentno navdušenje za vse, kar zadeva veličino domovine ...«
V nasprotju z vsemi temi komentarji in v razliko od taktično netaktne pripombe J. J. Servana-Schreibera, velikega lovca na lastno slavo, češ, da je »čast, ki so jo Francozi izkazali de Gaullu, pretirana in da diši po kultu osebnosti«, pa so politiki stare šole, tudi če so bili za življenja de Gaullovi nasprotniki, kot na primer komunisti, sindikalisti ali Mitterrand, izkazali s svojo spoštljivo umerjenostjo in odmerjenost-
jo. Enega najbolj poglobljenih člankov o pokojnem de Gaullu je napisal njegov veliki nasprotnik Pierre Mendes-France, ki mu je priznal veliko usodo in veliko vlogo pri osvoboditvi dežele.
To se je tudi močno skladalo s splošno ljudsko oceno o de Gaullu, kot se je pokazala na podlagi najnovejše ankete SOFRES. Na vprašanje, kaj je Francozom de Gaulle predvsem bil, jih je 52 % odgovorilo, da »mož, ki je med nemško okupacijo 18. junija 1940 naslovil svoj poziv Svobodne Francije«. Sledili so »mož osvoboditve« 32 %; »tisti, ki je naredil konec vojni v Alžiriji« 13 %; »ustanovitelj V. republike« 12 %; »mož participacije« 3 %; »šef stranke R. P. F.« 2 %. Glede na vprašanja, kje je p‘o njihovem stal de Gaulle, jih je največ, to je 43 °/o, odgovorilo, da »izven običajnih razvrstitev«, 27 %, češ, da »na desni«, 7 % »v sredi«, 4 % »na levi« in 19 °/o »brez mnenja«. Na vprašanje, v čigavem interesu je pokojni general usmerjal svoje korake, je prav tako velika večina, se pravi, očitno tudi nekateri njegovi politični nasprotniki, priznala, »v interesu vseh slojev brez razlike«. To sliko je dopolnila tudi razpredelnica v zvezi z vprašanjem »S čim je po vašem de Gaulle naredil najbolj pozitivno in s čim svoje najbolj negativno dejanje?«. Največ, celo več kot »politična stabilnost« je dobila pokojnikova politika zbli-žanja z Vzhodom! Kot najbolj negativno potezo pa so z 32 % ocenili de Gaullovo pri-
zadevanje za francosko atomsko oborožitev.
V aferi, ki je nastala zaradi očitno prenagljenega preimenovanja trga Etoile za trg Charlesa de Gaulla, se vse več ljudi oglaša s pomisleki. Pobudniki odpora proti temu imenovanju so se zdaj obrnili celo na de Gaullovo vdovo in poklicali na pomoč samega pokojnega generala. Dejansko je de Gaulle še pred nekaj leti, ko so.nekateri hoteli prekrstiti pariški Troca-dero v trg 11. novembra, to odklonil z motivacijo, da ne želi spreminjati starih in splošno udomačenih pariških imen. Skoraj, da je tako de Gaulle sam začel brzdati preveč razgrete golistične naslednike, z naukom o tem, kaj je splošna last in kaj ožji interesi.
BOGDAN POGAČNIK
Tudi zanašanje na podatke iz uradnih virov, na primer o izgonu 80.000 nekvalificiran nih kenijskih delavcev iz Ugande, o čemer vlada tako rekoč molči, da ne bi okru-šila zrcalo Viktorijinega jezera, se pravi deklariranega prijateljstva s sosedo na zahodu, se je pokazalo že kaj kmalu za jalovo. Bržkone je treba porabiti dopoldne pred parlamentom in ne v njem, da zaslutiš dileme dežele, med množico, ki se je prelila semkaj iz »samb« in čaka na svoje rojake. In moraš v ulico, kjer je atentator s streli pričakal Toma Mbojo, ki je ljudstvo za njim v resnici jokalo. In moraš v masajsko vas sredi »busha«, med tisto devet desetin vsega prebivalstva, ki z ničemer ni vključeno v potrošnjo.
Grenka pilula z Viktorijinega jezera imenujejo potezo vlade iz Kampale. Grenka pilula, ki jo je treba pogoltniti zaradi prijateljstva. Prav v času, ko se vse bolj bliža vrhu kenizacija Kenije in se z njo odpirajo prepadne dileme, med katerimi je nezaposlenost med najbolj žgočimi, se je ob Viktorijinem jezeru začelo preseljevanje delovne sile. Kenijci, nekvalificirani delavoi, ki so se zaposlili v sosednji državi, se vračajo nazaj v svojo od sonca izžgano savano.
Tam jih ne čaka nič. Popolnoma nič.
Nasledek želja po skupnem ekonomskem razvoju Kenije, Ugande in Tanzanije je bila pred tremi leti ustanovitev EAC (East Afričan Com-munity); menili so celo, da bo to osnova za federacijo, vendar se je ‘po treh letih pokazalo, da gre proces v nasprotno smer. že v realizaciji sporazuma so nastale težave. V njem, na primer, ni bilo definirano vprašanje prelivanja delovne sile in največji kenijski politični problem je te dni postalo prav to. Kenijski, ugandski ter tanzanijski ministri za delo so pred meseci- podpisali sporazum, ki predvideva, da ni nujno, da bi države tolerirale tujo delovno silo. Rezultat tega sporazuma je bil od-
poved gostoljublja blizu 100.000 Kenijcem, ki so delali v Ugandi. V začetku decembra se jih je vrnilo domov, tako trdijo neuradni viri, okoli 10 do 20 tisoč. Ti viri tudi trdijo, da delavcem ni bil omogočen prenos premoženja iz države v državo. Ob veliki nezaposlenosti v Keniji je bila poteza iz Kampale pravi udarec. Sporazum je za sedaj dosegel samo nekvalificirano delovno silo, torej ne strokovnjakov in tistih, ki delajo v skupnih službah EAC, kot so komunikacije (železnica, pošta, pristanišča).
Selitev ljudstev je v teku. Vladni krogi v Nairobiju so sklenili, da temu ne bodo posvečali posebnega poudarka, vsaj navzven ne. Trije predsedniki, ki se vsako leto dvakrat sestanejo v Nairobiju, tega problema ne vključujejo v svoje pogovore. Tudi telefon med Nairobijem in Kampalo ne zazvoni, čeprav je moč poklicati sosednjo državo z direktno tele-
fonsko številko. Taka je cena prijateljstva.
Sel sem po Bazar Street in rekel Afričanu, da ne rabim njegovih uslug. Za dva šilinga, kakršna je cena škatlice cigaret, je bil pripravljen delati ves dan. Potem, kasneje, sem v masajskem zaselku ob poti proti Tanzaniji in Kilimandžari zvedel, da je v Nairobiju mogoče živeti z dvema šilingoma tudi ves teden.
Delo je dobitek in tisti, ki so ga v sosednji Ugandi izgubili, so izgubili tudi kos svojega življenja. Čeprav je le to poceni, kot morda le še kje na svetu, je vendarle življenje. Toda savana ga nudi samo zdravim in močnim, nahranjenim in okretnim. Na vse ostale čakajo ptice.
In vendar pri tem ne smemo izgubiti iz vida, da Je Kenija med temi tremi državami najbogatejša. Beseda »bogat« pa je seveda relativen pojem in drugačen iz uli-
Odprto pismo
Kamtner Heimatdienst vidi v svojem listu »Ruf der Heimat« (oktober 1970) šele v popolni uni-čitvi slovenske etnične skupine na Koroškem uresničitev svojega cilja. V stališču prezidija in pred-stojništva koroške SPO ste postavili ravnanje KHD, ki je praktično eksistenčno ogrožanje Slovencev na isto raven z letakom, ki ga je delila Zveza socialističnih srednješolcev (VSM) in v katerih po Vašem mnenju »zasramuje koroški domovinski čut in mimo sožitje na Koroškem«.
Kako morete vreči nem-ško-nacionalistično organizacijo, ki se prizadeva za duhovni genocid slovenske etnične skupine, v isti koš z zvezo, ki nastopa ravno proti nacionalsocialističnemu mišljenju in proti avtoritarnim vladnim strukturam sploh?
Kako morete nadalje združiti ugotovitev Vaših
vodilnih partijskih organov z dejstvom, da je KHD odločilno sodeloval pri organizaciji in oblikovanju slovesnosti za 10. oktober? Vi sami ste tako organizacijo kakor tudi njene eksponente javno počastili in enemu voditelju KHD posredovali državno rento.
Menimo, da je med Vašimi izjavami in Vašim zadržanjem globoka diskre-panca. Zaradi Vaših »socialdemokratskih principov« ste ukinili VSM. Kako si zamišljate »čedno ločitev duhov« v VSM? Morda po nacionalnih vidikih? Kaj boste ukrenili Vi in Vaša stranka proti protiustavnim ciljem KHD? Vaše stalno govorjenje o mirnem sožitju se razkrinka kot zakrivanje hudih ne-dostatkov v koroški manjšinski politiki.
Klub slovenskih študentov na Dunaju Za Klub: Avgust Brumnik m. p.
DETAJL Z NAJROBIJSKE ULICE — Ob veliki nezaposlenosti se problem z odvečno delovno silo povečuje še s priseljevanjem množic z dežele v mesto.
Foto: Joco Žnidaršič
ce v ulico, iz stanovanja v stanovanje, iz mesta pod ekvatorjem na jug h Kilimandžari.
PETER BREŠČAK
»Učiti se od Ta Čaja«
PEKING, 8. dec. (Tanjug). »Učiti se od Ta Čaja«, to pomeni, zanašati se povsem na svoje moči in se bojevati v še tako težavnih razmerah — to je geslo dneva, ki trenutno prevladuje v LR Kitajski. Današnji »Žen Min ži Bao« in »Kvan Min Ži Bao« pišeta na prvih straneh pod velikimi naslovi o izkušnji iz pokrajine Šansi, to je izkušnji Ta Čaja, ki jo postavljata za zgled vsem drugim pokrajinam in komunam.
Ta Caj je vas v pokrajini šansi, kjer iz puste in nerodovitne zemlje že leta iztiskajo bogate pridelke. Po zgledu te vasj je celotna pokrajina šansi letos dosegla »največji pridelek v zgodovini«, mnoge njene komune pa so v pridelkih celo prekosile komune iz doline Rumene reke, kjer imajo najbogatejše letine v deželi.
Ekonomska emigracija iz Grčije
ATENE, 8. dec. (Tanjug) Po uradnih podatkih je registrirala Grčija v prvem trimesečju tega leta več ekonomskih emigrantov kot pa povratnikov. V tem času je zapustilo deželo več kot 23.463 prebivalcev, vrnilo pa se jih je le slaba polovica tega števila. Ekonomskih emigrantov je iz leta v leto več. Leta 1967 jih je bilo 8609, predlanskim 8448, lani pa že 19.078.
Od 23.463 ekonomskih emigrantov jih je v prvih treh mesecih- tega leta odšlo 17.181 v zahodno Nemčijo, 5675 v čezmorske države in samo 607 v druge dežele.
Obsojena francoska učitelja
SAIGON, 8. decembra (Reuter). Saigonsko vojaško sodišče je danes obsodilo na robijo dva mlada francoska učitelja, ki sta julija letos pred nekim spomenikom v središču Saigona izvesila zastavo vietnamske narodnoosvobodilne fronte. Jean Pierre Debris je dobil štiri leta ječe. Pred sodiščem mu niso pustili do besede, ampak so ga policaji kratko malo odvlekli iz dvorane. Njegovemu tovarišu Marcelu Andreju Menasu pa so naložili tri leta ječe.
Ko so Jima prebrali razsodbo. sta oba vzdignila pesti v zrak.
STROKOVNO
DRUŠTVO
išče
administrativnega
uslužbenca
za tri ure dnevno
Zaželen je mlajši upokojenec z nekaj računovodske prakse. Nastop takoj. Ponudbe pod »December 1970«.	11521
/z izraelskega zornega kota
Izraelci zategujejo pas
Toda pas ima veliko lukenj - Potrošnja, proizvodnja in izvoz so se v zadnjih letih precej povečali, vendar je breme vojaških stroškov vse teže nositi
TEL AVIV, decembra — Izraelski gospodarski položaj ni ravno sijajen. Velikanski izdatki za vojsko so silno breme za državo. Dolgovi v tujini in primanjkljaj v plačilni bilanci sta skoTaj zastrašujoče razkrečila škarje. Vlada je bila prisiljena ponovno administrativno pritisniti na potrošnjo in speljati del dohodkov iz zasebnih žepov v vojaški proračun. To je bil nedvomno eden od pomembnih razlogov za to, da je izraelska vlada vendarle pristala na posredna pogajanja z Arabci. Vendar bi težko rekli, da Izraelcem danes že trda prede. Razen tega so pripravljeni stiskati pas, in ob pomoči od svetovne židovske skupnosti misel na to niti ni tako huda. Zato bi bilo varljivo upanje, da bo Izrael zaradi gospodarskih težav kmalu prisiljen skleniti mir za vsako ceno-
»Med gospodarskimi prioritetami je absolutno na prvem mestu vojaško prizadevanje,« mi je rekel David Ho-rowitz direktor Izraelske banke in glavni vladni svetovalec za gospodarska vprašanja. »Temu slede napori za zagotovitev gospodarske neodvisnosti, nato prizadevanja za zboljšanje življenjske ravni šibkejšim plastem prebivalstva. Razumljivo je, da v takih okoliščinah povečevanje dohodka ostalih slojev in naraščanje njihove potrošnje ne moreta imeti posebno visokega mesta.«
V skladu s to listo prioritet vojaški proračun golta vsako leto večje vsote in je dosegel zdaj* že raven med 25 in 30 odstotki nacionalne-
ga dohodka, kar je trenutno v svetu brez primerjave. Ta neprijetni rekord, ki v absolutnem in sorazmernem merilu vsaj doseza če že ne prekaša največjega vojaškega nasprotnika — Z AR — je terjal v zadnjem času ponovne administrativne ukrepe, ki so speljali del denarja iz potrošnikovega žepa v tako imenovano vojaško potrošnjo.
Vlada je dosegla znižanje civilne potrošnje z zvišanjem raznih davščin. Zaradi le-teh, zlasti posrednih, so se dvignile cene, kar je vplivalo na potrošnjo in, kot sodijo izraelski planerji, bo sčasoma ponovno stabiliziralo tudi cene, ki jih bo manjše povpraševanje ponovno potegnilo navzdol. Kjer je treba, pa
pomagajo tudi z zamrznje-njem cen.
»Ce bi bilo po mojem, bi potrošnjo še bolj omejili«, pravi David Horowitz. »Toda pri teh rečeh moramo biti zelo previdni, ker so taki ukrepi nepriljubljeni.« Direktor izraelske banke opira svojo zahtevo po špartan-skem življenju »ki sicer samo na sebi ne more biti ideal«, z ugotovitvijo, da se je potrošnja v Izraelu v zadnjih treh letih po junijski vojni povečala kar za 25 odstotkov, kar je več kot v večini razvitih držav, kjer se je potrošnja v letih 1960—68 naraščala povprečno za 3 do 4 odstotke na leto.
Nacionalni dohodek na prebivalca se je v Izraelu pov-
zpel na 1300 dolarjev, kar je več kot v Avstriji ali Italiji in skoraj toliko kot na Nizozemskem. Ker je ta dohodek porazdeljen precej enakomerno, se administrativno omejevanje potrošnje ne pozna tako zelo, kot če bi bile v državi velike razlike v dohodkih. Kljub temu pa država porabi letno okoli 100 milijonov izraelskih funtov (1 US dolar je 3,5 funta) za subvencije tistim družinam, ki so pod »mejo revščine«: to so v Izraelu začrtali na ravni 70 funtov na osebo na mesec (cca 250 Ndin).
Fizični obseg proizvodnje se je po junijski vojni povečal za 40 odstotkov, kar je zelo veliko, čeprav je treba pri tem upoštevati tudi povečanje zahtev vojske. Nezaposlenosti praktično ni in v samem Izraelu je zaposlenih po izraelskih podatkih okoli 30 tisoč arabskih delavcev z zasedenih ozemelj. Izvoz, ki je čedalje bolj di-verzificiran, se povečuje za približno 15 odstotkov letno. Tudi to povečanje je v veliki meri odsev pritiska vojaških potreb, ki narekujejo
»lov« na devizna sredstva.
Kljub takemu, za vojne čase ugodnemu razvoju proizvodnje in izvoza pa vojaško breme že meče krepko črno senco preko izraelske gospodarske rasti. Primanjkljaj v plačilni bilanci z veliko prednostjo zmaguje v dirki z izvozom in ga bo letos presegel kar za 1300 milijonov dolarjev. Dolgovi v tujini znašajo zdaj že 2500 milijonov dolarjev, kar je 1000 dolarjev na prebivalca. To je sorazmerno naj večji dolg na prebivalca na svetu. »Vsak otrok, ki se rodi v Izraelu, že nosi breme teh 1000 dolarjev,« je nedavno zapisal v provladnem »Davarju« eden od vodilnih izraelskih ekonomistov.
Financiranje primanjkljaja v plačilni bilanci m dolgov v tujini je zdaj največji izraelski gospodarski problem. Glavna vira potrebnega denarja sta dva: židovska skupnost po svetu, zlasti ameriška, in pa ZDA. Židje po svetu so lani prispevali v izraelsko državno blagajno ali v obliki darilnih naložb okoli 350 milijonov dolarjev. Letos pa je Izrael sprožil kampanjo za milijardo dolarjev pomoči od »diaspore«, se pravi, Židov, ki žive po svetu. Doslej zbrani rezultati kažejo, da se bodo tej številki močno približali, če je že ne bodo dosegli.
Drugi veliki vir finančne pomoči so Združene države, ki že od obstoja Izraela podpirajo gospodarstvo in državno blagajno s pomočjo ter krediti. Prav zdaj je ameriški kongres odobril novih 500
milijonov dolarjev za pomoč Izraelu in kreditiranje dobav orožja izraelski armadi. Ta pomoč je Izraelu vsekakor ne le dobrodošla, ampak tudi nujno potrebna. Toda izraelski gospodarstveniki in politiki se zavedajo, da čedalje večja ameriška pomoč pomeni čedalje večjo odvisnost Izraela od ZDA, ne le gospodarsko, ampak tudi politično odvisnost. Na drugi strani pa v Izraelu prav tako dobro vedo, da pomoč Židov ne more trajati večno, predvsem ne v takem obsegu kot doslej. Njihove zaloge denarja in dobre volje so sicer izredne, vendar ne neizčrpne.
Vse to je tudi vplivalo na odločitev izraelske vlade, da se spusti v posredna pogajanja, ki naj bi naposled pripeljala do sporazuma za rešitev krize. Toda učinek gospodarskih slabosti ima precej jasno začrtane meje. Predvsem je gotovo, da so Izraelci pripravljeni veliko žrtvovati za tisto, kar je po njihovem mnenju minimum varnosti in nacionalnih interesov, hkrati pa so za ta minimum pripravljeni veliko žrtvovati tudi drugi (dasiravno morda le-ti mejo tega minimuma postavljajo precej niže). Vsekakor bi bilo varljivo misliti, da bo Izrael zaradi gospodarskih težav pripravljen skleniti mir za vsako ceno, pa čeprav v nasprotju s tistim, kar je po njegovem mnenju srž njegovih življenjskih interesov. V tem smislu torej čas dela zoper Izrael, vendar počasi.
ANDREJ NOVAK
NAPOTKI
za praznično nakupovanje
V	mladem 4. nadstropju:
Vse za dojenčke: otroško pohištvo, otroški vozički Za deklice: oblekice, puloverji, nogavice, rokavice; Za dečke tudi obleke, puloverji, nogavice, rokavice: Igrače, igrice in pravljične knjige;
Vse za šport: montiranje smuči, športni čevlji, telovadne copate, kolesa in ves pribor;
Trenirke za ženske, moške, otroke, telovadne hlačke za moške;
Otroška soba: varstvo otrok od 3.—6. leta..
V	3 nadstropju:
Okraski za novoletno jelko, okraski za mize, vošči' ne kartice, sladkarije •
V	2 nadstropju:
ženska oblačila, salon boutique;
Žensko perilo, ženski klobuki;
Ženski puloverji, volna, krzno;
Ženski predpasniki in delovne obleke ženski in moški dežniki, palice;
Pohištvo, slike, žimnice Buffet, sladkarije, Pixy-foto Evidenca strank, knjigovodstvo;
Izdaja paketov, zamenjave blaga, garderoba za stranke
V	1. nadstropju:
VToške obleke, perilo, klobuki;
Moške delovne obleke;
Moški puloverji in jopice;
Svilene tkanine, volneno blago, umetno krzno; Pralno blago, podloge, ostanki;
Kroji in modni žumali;
Posteljno, namizno in kuhinjsko perilo;
Perje, blazine, odeje, robci;
Za stanovanja: metrska plastika, nalepne folije, preproge, blago za zavese.
Zbirna blagajna.
V	pritličju:
Čevlji za ženske, moške in otroke, boutique za škornje;
Nogavice in rokavice za ženske, moške in otroke; Pletenine,
Modni dodatki, rute, šali, okraski, ure;
Usnjena roba;
Papir ir pisalne potrebščine;
Parfumerija, lasulje, drogerija, slaščice:
Foto in optika;
Biro za vstopnice.
V	pasaži desno:
Pribor za krojače in šivilje, ročna dela;
Tehnično in elektroorodje, radio, televizorji;
Svetila in gramofonske plošče;
Shramba za otroške vozičke
V	nizkem pritličju:
Za gospodinje: steklenina, porcelan, keramika, plastika, emajl, posoda;
Jedilni pribori, pralni praški in čistila;
Darila, spominki;
Orodje in oprema za avtomobile;
Električni kuhinjski aparati Peči, štedilniki;
Pletarstvo m suha roba,
Vse za vrtičkarje;
Pribor za pse;
Brzopopravljalnica čevljev in izdelovanje ključev 'Mister Minit).
KASTNER &OHLE
GRAZ

J
Sreda, 9. decembra 1970
KULTURA
DELO ic stran SC
Novice
ZAGREB: Opera in balet v Benetkah — Operni in baletni ansambel Hrvatskega narodnega kazali Sta bo od 9. do 23. decembra gostoval v Benetkah.
ZAGREB: z baletom odprli razstavo — V knjdžnioi »Vladimir Nazor« so odprli razstavo slik in risb Petra Duiča ter Zvonimira Mušiča. Na otvoritvi razstave je nastopil znani zagrebški Studio za sodobni ples Tihane škri-njarič. Plesalci so nastopili v kostumih, ki so bili izdelani po načrtih slikarja Petra Duiča.
ZAGREB:	znanstveni zbor o Franu Supilu — Ob
100-letnici rojstva hrvatskega politika Franca Supila se je v Zgodovinskem muzeju včeraj začelo znanstveno zborovanje o tem politiku. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi razstava o njegovem življenju in delu.
NOVI TRAVNIK: uvedba petdnevnega šolskega tedna — V Novem Travniku v BiH so na posvetovanju ravnateljev osnovnih šol ter predstavnikov regionalnih pedagoških zavodov govorili o uvedbi petdnevnega šolskega tedna. Glede na to, da je osnovna šola v Novem Travniku edina v tej republiki, ki je že prešla na novo obliko šolskega tedna, je bila njenemu delu ter Izkušnjam posvečena vsa pozornost udeležencev posvetovanja. Na posvetovanju so menili, da je model te šole primeren za uvedbo petdnevnega delovnega tedna v šolah BiH.
BEOGRAD: skupščina beograjske univerze — Na redni skupščini beograjske univerze so največjo pozornost posvetili reformi visokošolskega izobraževanja, posebno mestu in funkciji univerze v spremenjenih pogojih združevanja fakultet kot samostojnih samoupravnih organizacij. Na skupščini so menili, da bo reforma ublažita konfliktne situacije na univerzi.
SKOPJE: četrt stoletja makedonske Drame — Drama makedonskega narodnega gledališča iz Skopja proslavlja letos 25-letnico dela. V petindvajsetih sezonah Drame so člani tega skopskega ansambla izvedli več kot sto del domačih in tujih dramskih piscev.
MuNCHEN: simpozij o turizmu — Do konca tega tedna bo v Miinchnu mednarodni simpozij »Sedanji problemi in perspektive turizma v jugovzhodni Evropi«, katerega se udeležuje poleg domačih strokovnjakov še 20 gostov, referentov iz devetih držav. Iz Jugoslavije bo podal referat o razvoju turizma na Jadranu znanstveni sodelavec inštituta za geografijo univerze v Ljubljani dr. Matjaž Jeršič.
BILCOVS: uspeh domače umetnice — Akademska grafičarka Meina Schellander (rojena 1946 v Celovcu), ki je preživela svoja otroška in mladostna leta v Bilčovsu, kjer je obiskovala tudi dvojezično ljudsko šolo, se je hitro povzpela med priznane koroške likovne ustvarjalce. Letos je diplomirala na dunajski umetnostni akademiji. 2e med študijem je vzbudila pozornost, ko je razstavljala leta 1968 v celovškem domu umetnikov, leta 1969 pa na Dunaju. Prosvetno ministrstvo, muzej Albertina, koroška deželna vlada in celovška občina so poleg drugih odkupili njena dela. Meina Schellander je letos razstavljala svoje kompozicije v dunajski Stadthalle, te dni pa je zaključila razstavo grafičnih del — risbe, radiranke in skice — na ljudski univerzi v Velbertu pri Dusseldorfu.
UGODNOST ZA NAROČNIKE DELA!
Gledališče
Ludwig Holberg:
Jeppe s hriba
Uprizoritev Slovenskega gledališča v Trstu
Priznajmo si: naša vednost o danski literaturi je kaj skromna. Ce bi po naključju, takorekoc »prima vista« potrkali na vrata svojega spomina zato, da bi se nam za njimi odkrila vsaj nekatera dela, pojavi in imena pisateljev ali mislicev danske besedne omike, tista in taka, ki so tako ali drugače stopala v našo zavest, bi najbrž srečali Andersena. Kirkegaarda, Ja-cobsena, Brandesa, Nexoja, nemara še Gunnarsona in Laxnessa, ki pa v to zvezo sodita le zato. ker pač pišeta v danščini. Težko, da bi bil
DELO
NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA
NE ODLAŠAJTE IN CIM PREJ NAROČITE DELO
življenju. Vse to pa počne z dvojnim razpoznavnim »ključem«: Jeppe je namreč »patološko« len in enako slastno vdan pijači, zavoljo o-bojega pa copata svoje hude žene, ki pozna za Jeppejeve »usodne« strasti le eno zdravilo: bič. Seveda se vse ho-matije in spremembe s tem razposajenim kljukcem dogajajo medtem, ko je pijan, a to še malo ne moti, da bi gledalca skozinskoz ne izpolnjevalo spoznanje, kako ta Jeppe živi samo iz sebe, iz svojega razigranega veselja do lenarjenja in pijače, in kako
v tem spoznavnem krogu tu-; z njima vred vsa komedija
di Ludwig Holberg, pa čeravno je kot pisatelj, zgodovinar, dramatik in mislec o-semnajstega stoletja prepojil dansko literaturo z nadvse rodovitnim racionalizmom in v tem duhu tudi utemeljil dansko nacionalno gledališče. Kot svetovljan in svetovni popotnik se je srečeval z idejami, ki so človeka in njegovega duha osvobajale doktrinarnega moralizma in religiozne zavezanosti, odpiral je pota tisti ljudskosti in človeško sproščeni preprostosti, ki sta dotlej veljali v sferi lepe besede za manjvredni. Za tako Holbergovo usmeritev je po pričevanju literarnih izvedencev bil najplodnejši Molierov zgled in vpliv — Jeppe, ta šegavi ljudski bur-kež, nekakšen Pantoffelheld, »copatarski junak«, pa je Holbergova izvirna različica tega vpliva.
»Jeppe s hriba« je komedija, ljudska igra, ki svojega naslovnega junaka izpostavlja vsakršnim, presenetljivim doživetjem in obratom:	iz
»tlačana« ga spremeni v barona, iz ' smrti ga obudi k
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala knjigo umetniških fotografij
Jaka Čop: VIHARNIKI
Avtor se je doslej zapisal v slovensko planinsko literaturo z dvema knjigama umetniških fotografij:
SVET MED VRHOVI in RAJ POD TRIGLAVOM

JE ČOPOVA TRETJA KNJIGA PLANINSKIH MOTIVOV.
V njej je zbranih nad 70 umetniških slik, ki so motivno izbrane tako, da predstavljajo zaokroženo in osebno avtorjevo izpoved. Knjiga ima 160 strani velikega formata (30 x 23,5 cm), natisnjena je na umetniškem papirju, vse reprodukcije pa so v bakrotisku. Rečemo lahko, da gre za bibliofilsko opremljeno izdajo, ki ne bo razveselila samo ljubiteljev našega gorskega sveta, temveč bo prav gotovo tudi najprimernejše darilo za vsakovrstne prilike.
To edinstveno publikacijo dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe za ceno 142 din. “Znesek lahko naročniki poravnajo tudi v štirih mesečnih obrokih po 35.50 din.
ZALOŽBA opozarja hkrati na Čopovo knjigo umetniških fotografij RAJ POD TRIGLAVOM, ki jo ima še nekaj na zalogi.
RAJ POD TRIGLAVOM vsebuje okrog 1(M) umetniških fotografij iz Julijskih Alp. Knjiga je vezana v celo platno, fotografije so grafično dovršene in natisnjene na umetniškem papirju. RAJ POD TRIGLAVOM dobite prav tako v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in s priloženo naročilnico tudi pri upravi DZS, Ljubljana. Mestni trg 26. Naročniki dobe to knjigo za ceno 100 din; ta znesek lahko poravnajo tudi v 4 mesečnih obrokih po 25 din.
DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
posvečuje avtentično ljudsko šegavost, ne da bi se oklepala kakih vsiljivih naukov, sporočil in smislov. Zavoljo tega je umljivo, da je Jeppe tudi danes živ v danskih gledaliških repertoarjih. Nemara še posebej zato, ker se s svojo naturao, razideologizi-rano sproščenostjo včlenja v vsa tista iskanja in oživljanja starih, pozabljenih besedil, ki v njih malone vsa gledališka Evropa išče nove oblikovalne razsežnosti. Holberg in njegov »Jeppe s hriba« sta tedaj več kot zgolj »informacija« o literaturi, ki je naša vednost o nji očitno preveč skromna.
Te bežno skicirane literarne sestavine Holbergove veseloigre so bile tudi nav-dihovalni princip in temelj gledališkosti »Jeppeja s hriba«. Gledališkost v tej zvezi pomeni tisti oblikovalni global, ki vsebuje v enaki, soodvisni udeležbi režijo Maria Uršiča, sceno pa kostume Uroša Vagaje in Demetrija Ceja ter seve igro izbranega ansambla: Te sestavine so se spletle v sklenjeno slušno in vidno celoto, vse so Kreirale druga ob drugi in druga iz druge — naravnane v karseda sproščeno gledališko veselje , humor, zabavo in kratkočasnost. Ce se temu globalu ni posrečilo vseh sestavin enako dosledno zasnovati, uveljaviti in od začetka do konca izpeljati, če je med drugim skoraj popolnoma prezrl možnost, da bi to razigrano ljudskost vsaj mestoma okrasil tudi z utrinki poetične humornosti, ali če se je zbal radikalnejših posegov v besedilo, ki bi ga brez škode in celo v prid ekonomiki komedije bilo mogoče krajšati ali nemara tudi dramaturško prirediti — so to seve črvi, ki razjedajo celoto, a na srečo ne tolikanj trdovratni, da bi jo lahko »usodno« načeli. Vzemimo najprej imenitno, likovno okusno in z ustvarjalno domišljijo pa iznadljivost-jo zasnovano scensko podobo: prav je, če se je navdihovala pri nizozemskih starih mojstrih, pa najsi je iskala pobude za nekatere nadrobnosti denimo pri Boschu ali Breuglu. Bosch je očitno navdihnil režiserju tudi uvodni nastop ustrezno maskiranih godcev oziroma pevcev. Zal je ta introduk-cija pozneje popolnoma zginila iz »zavesti« predstave in tako zapustila zgolj vtis o plodni, neizpolnjeni domislici, ki pa bi mogla igro vsaj še skleniti, ko se že ni znala vplesti vanjo, pa četudi bi zato nemara bilo treba nanovo spesniti kak »song«. Po taki nastopni »senzaciji«
sodišča, »usmrtitve« in prebujenja. Vse te »postaje« je kajpa povezoval Jeppe, »pohod« od prve do zadnje pa je bil uprizorjen vendarle v preveč zložnem, ponekod prav stagnantnem ritmu — in to je bilo pravzaprav poglavitno zaviralo uprizoritve. Režiser ji je podaril dobršno merico bria, okrasil jo je z živopisnimi barvami, tudi v zvočni, govorni podobi je izbiral prave tonske in pomenske poudarke vesele komedijantske gledališkosti.
Repriza, ki sem jo gledal, me je navdajala z občutkom, da igralci igrajo govore m besedilo' z neko glumaško prešemostjo, ki jo je sicer limitiral osebni dar — tu bi 'zlasti rad opozoril na čedalje bolj razvidno deficitnost skrbne m razločne odrske izreke, ki postaja v vseh' slovenskih gledališčih z vidika profesialnosti malone že pogubna — vendar se je ta pre-šemost, ki bi jo lahko prevedli v šegavost, humornost, veselje do igre same na sebi, odtiskovala v invenoioznih nadrobnostih predstave. Teža tega veselja da igralske sprostitve na šegav način je seve bila na Jeppeju, ki je z njim Alojz Milič razkril smisel za komično, vendar bolj v tipološki kot karakterološki smeri. Zavoljo take usmerjenosti so nekatere možnosti in sestavine Jeppeja ostale enoraz-sežne: kontrast med lenobo in vitalnostjo, ki mu jo nalije v vedčnje pijača, Je bil premalo izrazit, zlasti iz lenobe in okornosti tega »copatarja« bi se dalo »iztržiti« več humorne barvitosti. Zato pa je Milič naselil v figurq nekaj, česar na prvi pogled v nji ni: skoraj dobrodušno, »medvedjo« naivnost, ki Jo v nasprotno skrajnost spet razživi. samo alkohol. Edino, česar se je ta naivnost bala, je bil bič hude Jeppejeve žene Nille: pa še tega je venomer premagovala in tudi premagala sla po pijači in lenarjenju. Ta sestavina je, mislim, bila najbolj izrazita vrednost Miličevega Jeppeja.
Drugi akterji Jeppejevi »usodi« bolj ali manj učinkovito asistirajo: podžigajo ga, imajo z njim špas, se zavoljo njega smejijo in hudujejo, ne da bi vse to počeli iz kakih moralističnih nagibov. Med temi »asistenti« naj najprej omenimo Zlato Rodoško-vo, ki je Jeppejevo ženo Nillo sicer pregnetla s temperamentom, a te je bil bolj igralsko »privzgojen« in manj zares »vražji«. Kvartet ž baronovega gradu, se pravi četvero gospodov, ki si privoščijo »svoj hec«, ko pijanega Jeppeja začasno spremenilo v »barona«, je bil navidez sicer konvencionalno stiliziran in manirističen, a v njem sta prešerno igrala zlasti »poženščena« Kristian-An-ton Petje in Friedrich-Livij Bogateč, s pravo bravuro stilizirane komike, ki ni bila samo plod izkušenosti in rutine, pa je precioznega oskrbnika in »rčgonosca« opremil Jožko Lukeš. Četrt; v tem kvartetu, baron Staneta Starešiniča, je v humornih situacijah bolj pasivno sodeloval, kot pa jih aktivno podžigal. Manjše vloge, a zato vgrajene v kontekst vsesploš-
ZMAGO JERAJ: DTSPERZIJSKA BARVA — z razstave v Umetnostni galeriji v Mariboru ob 50-letnici likovnih razstav
Med
revijami
Rodna gruda, 12
Naša revija za Slovence po svetu v decembrski številki na naslovni strani (Viktor Magyar: Zimski motiv iz naših krajev) vošči bralcem Srečno 1971, bržčas ne brez zadoščenja, da je revija letos še bolj zasidrana med našimi izseljenci in. se je prav v zadnjem času število naročnikov precej povečalo. Verjetno smemo pričakovati, da bo najnovejša pobuda uredništva revijo približala še številnejšim bralcem. »Rodna gruda« izhaja poslej v dveh različicah, evropski in ameriški. Vsaka različica bo skušala čimbolj vsebinsko ustrezati specifičnim potrebam izseljencev v Evropi kot v obeh Amerikah.
Vsebina tega zvezka govori najprej o jugoslovanski, predvsem industrijski proizvodnji (dr. Živko Šifrer). O prodoru Jugoslavije v areno Evrope razmišlja Miran Ogrin. Drago Kralj z besedo in sliko razgrinja zlate lepote jesenskega Blegoša. Srečanje preteklosti in sedanjosti v Turnišču predstavlja Boro Boro-vič. Kraška slovenska ohcet v Repentaboru je bila prijeten dogodek — to nam potrjujejo slike in zapis o veliki prireditvi. Vera Valenci pripoveduje o ansamblu Lojzete Slaka in o njegovi turneji po ZDA in Kanadi pod naslovom »Kje je moj mili dom«. Ne manjka tudi poročilo o svetovnem prvenstvu v telovadbi v Ljubljani in vrsta kratkih zanimivosti. Rubrika »Začasno na tujem« piše o reviji slovenskih ansamblov v Sin-delfingnu, o naših ljudeh v Ulmu, o pogojih za vrnitev, kje in kako si zgraditi hišo doma itd. Sledi kronika »Naši po svetu« z novicami iz ZDA, Avstralije, Francije, Argentine, čestitke jubilantom, izseljenska srečajija, vprašanja in odgovori, naši pomenki itd. Kulturni razgledi predstavijo Magyarove nenavadne pokrajine (P. Breščak) in pogovor s pisateljem Vitomilom Zupa-je potelej vse steklo z rela- j	nega veselja	do	uprizarjanja	nom. beležko ob 70-letnici To-
tivno mero situacijske in be- I	te komedije,	so	igrali Lidija	neta Kralja, nove knjige, po-
sedne humornosti, z domi- |	Kozlovičeva,	Silvij Kobal in	govor s filmsko igralka špe-
selnimi rešitvami Jacobove ]	Adrijan Rustja.	;0 Rozin. Številko zaključuje
gostilne, baronove rezidence, 1	VASJA PREDAN | branje za otroke in humor.
Glasbeni dogodki
Večer slovenskih komornih skladb
V	organizaciji Društva slo- ( venskih skladateljev je bil v petek, 4. decembra, v Moderni galeriji koncert ansambla Slavko Osterc. Večer je bil programiran pod motom »Jugoslovanska glasbena tribuna« glede na to, da je vseboval kompozicije, ki so bile pred mesecem dni izvajane na tem vsakoletnem pregledu jugoslovanske glasbene produkcije v Opatiji. Vsekakor je letošnji moto bolj posrečen kot pa nekdanja »Mala Opatija«, ki podobno kot kakšna »Mala Pula« na filmskem področju odseva nepotrebno »mini« skromnost; in to tembolj, ker je slovenski delež v Opatiji letos tehtno prispeval k ravni reprodukcije (koncerte simfoničnega orkestra RTV-Ljubljana in ansambla Slavko Osterca sta praktično pomenila vrh festivala) in z nekaterimi skladbami vodilnih1 in najbolj aktivnih slovenskin skladateljev tudi k produkciji na mednarodni ravni.
V	tej smeri je omeniti dve kompoziciji: Zoom Milan Sti-bilja za klarinet (Igor Karlin) in bongose (Boris šurbek) in Kom (a) Lojzeta Lebiča. Zoom pomeni nadaljevanje skladateljevega discipliniranega razpolaganja z zvokom in njegovimi ritmičnimi sestavinami, ki jim Stibilj vedno posveča posebno pozornost. Skladba je zapustila intenziven vtis, ne samo zavoljo odlične izvedbe, ampak tudi zaradi varčnosti v zvočnih sredstvih, tako da se je poslušalec kaj kmalu lahko gibal med znanimi mu sestavinami, kar olajšuje sledenjem s tem razumevanje stvaritve. Po dobno varčnost odseva tudi zvočno nežnejši Lebičev Kons (a) za komorni ansambel in vrsto različnih tolkal, pri čemer komponist izrablja še fonetično gradivo iz treh Kosovelovih Integralov. Lebičeva glasbena govorica je — kljub zvočnim ižbruhom, ki pa so pripravljeni in zato smiss/M — svet modeme glasbene lirike, v kateri je ob sodobni tehniki vedno prisotna mdč-na, pa čeprav sublimirana čustvena nota.
Svojo prvo ljubljansko izvedbo so doživele tudi naslednje skladbe: Intrada Igorja Štuheca, ki je grajena na kontrastnostl med zvočnimi bloki ansambla in spevnostjo roga (Jože Falout); Musiča breve Zequirja Bahate za violino (Kostadin Kirkov) in violo J Jože šivic), ki kaže novo iščoče pretenzije mladega komponista; dalje, Relations Pavla šivica (Pedj a Rupel — flavta in Ac; Bertoncelj — klavir) in Dodekafoniai IV Danila Švare (Miha Gunzek — klarinet) in na koncu, verjetno bolj priložnostno ustvarjeni, Divertimento za Slavka Osterca Iva Petriča, ki je vodil zanimivi večer.
ANDREJ RIJAVEC
25 let Cankarjeve založbe
11. decembra bo Cankarjeva založba proslavila petindvajsetletnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo podelili nagrade Ivana Cankarja. Proslava bo v klubu poslancev ob 11. uri dopoldne.
Televizija
Angažma?
»Stari časa« Dimitrija Rupla so izviren TV dramski tekst. S tem pa je fond izvirnosti tokrat,- žal, domala do kraja izčrpan. Kajti to, kar smo gledala v ponedelj- * kovem televizijskem sporedu, ne v literarnem ne filozofsko pilatičnem ne dramsko izvedbenem smislu ne presega našega že popolnoma šablo-niziranega vedenja o naši malomeščanski mladi novi levici, če to grupacijo sploh smemo tako imenovati. Ša-blonizirano vedenje o njej namreč dopušča možnost, da sploh na taka, kakršno nam jo številni mladi glasniki prikazujejo.
V okviru tega dvoma to. rej lahko govorimo o znanem konfliktu med očeti in sinovi, v našem primeru med nevesekako zrevoltiranim sinom in tradicionalno ugledno materjo. Posledica spopada, ki se odigra med patricijsko hišo in skupino na smrt pijanih nočnih obiskovaflcev, junakovih prijateljev, in katerega rezultat je demolirana sprejemnica, je ta, da neodločni mladenič izgubi svoja dekle.
Cernu je neodločen, kaj je dotlej imel v svoji zvezi z ekstravagantnim dekletom in kaj je z njo izgubil — tega iz dogajanja ni mogoče razbrati. Ne v njem ne v vsej dramaturgiji tekste, kolikor jo smemo tako imenovati, niste izoblikovani in utemeljeni sila im protisila pojava, če piscu že odpustimo, da te pojav niti v najmanjši podrobnosti ni enkraten. Ce je njegovo estetsko idejno načelo vsakršna nemotiviranost, s čimer bi morda utegnil upravičevati izostanek sleherne psihološke in fabulativne gradnje, potem bi pač moral izumiti neko (meni sicer neznano) utemeljitev organske povezave prikazovanega. Sicer pa — se zdi — je v tej zamisli, ki so ji nekateri nastopajoči vendarle vdahnili pičel odblesk resničnih ekscesov, pretirano iskati globljih literarnih in drugih namenov. Gre najbrž za še nerazvit zametek iz pobud neke še nerazločne, občinstvu nerazvidne angažiranosti — s tolažilno perspektivo razvoja, seveda.
Predstavitev je reševal režiser Zvone Šedlbauer s prepričljivo filmsko imaginacijo okolja in z žal, nekaterimi samo obetajočimi zasnovami’likovno psihološko izraženih medosebnih razmerij v njem (uvodni prizor za mizo, recimo). Nadarjeni interpreti so bili spričo tekstovne neprepričljivosti tudi sami neprepričljivi, v skrajnji posledici s tem tudi slabi. Nenadarjeni so bili temu primerno še slabši. Poskus vpeljave pogovornega jezika nedosleden. Fiščev angažma, milo rečeno, nekakšen angažma zaradi angažmaja. Vse skupaj sama ljuba, v bistvu neškodljiva, mila meščanščina.
JOŽE SNOJ
Dr. Vlado Schmidt — šestdesetietnik
Polemika
Kažipoti ob štartu
IZREZI
NAROČILNICA
Obvezno naročam knjigo: VIHARNIKI Vezava: celo platno — cena 142 din Naročnino bom poravnal:	v enem znesku
v 4 mesečnih obrokih po 35,50 din
Naročam tudi knjigo: RAJ POD TRIGLAVOM Vezava; celo platno — cena 100 din Naročnino bom poravnal:	v enem znesku
Knjigo pošljite na naslov:
v 4 mesečnih obrokih po 25 din
stalnega bivališča na kraj zaposlitve
(Neustrezno, prosimo, prečrtajte!)
Kraj in datum:
i Podpis:
11502
Ob primerjanju prispevkov, ki ju je tovariš Stanko Kotnik posvetil, pisanju tujk s soglasniškimi skupinami st, sp, sk oziroma št, šp, šk (Delo, 7. avg. ter 24. in 25. sept. 1970) ugotavljam, da je prvi bolj kategoričen in oprijemljiv, drugi pa prinaša delno omejitev ter umik na raven teoretične splošnosti in relativnosti; tako se zdaj lahko z marsikatero njegovo načelno trditvijo strinjam, ne da bi se moral hkrati odpovedati svojim.
Predmetne pomisleke zoper pisanje nekaterih oblik na »š« (štart ipd.) sem že zavrnil s predmetnimi dokazi in zgledi (npr. inštitut, špediter, špartanec, inšpektor, škandal ipd. — glej Delo, 22. avg.), zato bi se mi nadaljevanje polemike o tem vprašanju zdelo še bolj odveč kakor njen začetek, ko ne bi bilo v drugem prispevku tudi nekaj konstruktov iz samovoljno razloženih ali povezanih izrazov iz mojega odgovora; podani so tako, da bi jih kdo utegnil razumeti kot moje.
Med drugim je zapisano.
da oblike, kakršne novinarji vpeljujejo s pisanjem oblik na »š«, razglašam za preraščanje pravopisnih pravil »z upoštevanjem jezikovnih razvojnih teženj in trenutno dosežne stopnje, kar naj bi hkrati pomenilo prizadevanje za bolj domačo, ljudsko (podčrtal J. D.) podobo našega knjižnega jezika«. Nadaljnje primerjave v drugem spisu potem izzvenijo v obsodbo takšne cenene »ljudskosti«. (Da ».strešica' sama po sebi ne more jeziku in pisanju čudežno podeliti nadiha ^poplemenitene domačnosti .... po lovorike bo torej treba drugam« — s tema Kotnikovima trditvama se seveda strinjam.) Do vsebine besede »ljudsko« sicer nimam ne podcenjevalnega ne ljubkovalnega razmerja, toda že pri branju prvega članka sem opazil, da ima pisec do nje nekak pridržek, zato sem pri pisanju odgovora ob besedi »ljudsko« pustil njegove narekovaje, drugače pa raje uporabljal — tudi pomensko ustreznejše — Izraze. npr. »govorica širokih plasti uporabnikov jezika«. Ce Je torej »ljudskost« miš-
ljena kot očitek, mojega odgovora ne zadeva.
Iz drugega prispevka se vsiljuje sklepanje, da pisanje oblik na »š« razglašam za »slovensko razvojno težnjo« in da zagovarjam »sistemsko pravilo«, po katerem si tujke s popolno udomačitvijo kar izsilijo »š«. Nikjer nisem zapisal takšnih trditev in brez prenapete razlage jih niti ni mogoče domnevati. Pisec je citiral del mojega odgovora (»Ne bo držalo, da se krog besed z oblikami na št-, šp-, šk-,... ni širil . . .«), a je citat odstrigel in ga zre-lativiziral ravno tam, kjer podana jezikovna dejstva razlagam in hkrati priznavam, da je treba pri tem misliti tudi na kulturnozgodovinske in celo kulturnopolitične okoliščine. Pozneje še dodajam, da ne gre za kako sistemu nevarno novotarijo. (Mislim, da zadevo start — štart lahko obravnavamo podobno kot prehajanje s—z v tujkah, npr. konserva — konzerva, transistor —: tranzistor — konsonant — konzonant ipd.)
Oblike crawl, training itd. v prvem odgovoru niso navedene v ponazoritev pravopis-
nega pravila »Po domači izgovarjavi pišemo tujke, če so v splošni rabi . . .« Z njimi sem hotel pokazati, da tujke doživljajo še veliko večje spremembe, kot pa Je »strešica« na Startu,
Nikjer nisem priznaval, da gre za »latentni vpliv nekdaj gospodujočega Jezika daleč čez objektivne zgodovinske okoliščine«. Pač pa priznavam nenehno možnost poznejših analogij po oblikah, ki so bile sprejete v času objektivnih zgodovinskih okoliščin. Takšno posredno učinkovanje priznava — in omenja, da bi bilo težko določiti njegove meje — tudi tovariš Kotnik. Te samo slovenske analogije lahko sežejo dlie. kot sega neposredni vpliv tujega jezika. V drugem članku beremo, da nemščina pozna »v domačih besedah in bolj pogosto rablienih tujkah v vzglasju (podčrtal J. D.) samo št- in šp-«; v slovenščini pa najdemo tudi tujke z oblikami na »š« sredi besede. Starejših oblik na »š« resda ni dosti, toda v vsakdanjem Jeziku se pogosto ponavljajo, zato so posamezne analogije razumljive. (Očitno analogijo Je opazil tudi tovariš Kotnik, 'n sicer pri obliki inšpicient.) Cisto posebej je treba obravnavati oblike s skupino šk-(npr. škandal), v drugem spisu so namreč nekako molče umaknjene (morda ob branju citirane strani iz Ramovševega Konzonantizma).
(Prihodnjič dalje) JANEZ DULAR
Vsakdo, kii pozna dr. Vlada Schmidta, njegovo živahno mladeniško pojava, se bo začudil, da praznuje univerzitetni profesor Schmidit že 60-letnico svojega rojstva. Ce bi hoteli, kot je ob takih jubilejih običajno, v kratkih orisih označiti pedagoško vlogo dr. Schmidta v našem času in prostoru, bi nedvomno lahko rekli naslednje: Doktor Schmidt,se je uveljavil v našem dokaj ozko občrtanem in zatohlem pedagoškem prostoru kot izredno dinamična in ustvarjalna osebnost, kd je dala pedagoški miselnosti viden pečat 'in je ves čas močno razgibavala slovenski in tudi' jugoslovanski pedagoški prostor. Res je, da je delal v izredno družbeno razburkanem zgodovinskem času, ki je že sam po sebi dajal mnogo pobud pedagoškemu delu. Vendar pa je po začetnem iskanju, ko se je kratek čas naslanjal predvsem na sovjetsko pedagogiko, kmalu našel svoj samonikel pedagoško ustvarjalen izraz. Vseskozi se je nato prizadeval, da ne bi prenašali zgolj tujih spoznanj na naša tla, temveč da bi Slovenci in Jugoslovani ustvarjali svojo lastno pedagoško teorijo, reševal; lastne pedagoške probleme na čimbolj izviren in znanstveno trden način. Temu prizadevanju «o bila posvečena glavna področja njegovega dela.
Na pedagoško zgodovinskem
področju je dr. Vlado Schmidt zasnoval širokopotezno delo, da bi orisal celotno zgodovino šolstva in pedagogike, na Slovenskem od protestantov pa do sredine 19. stoletja.
Poseben pomen so imela raziskovanja, publikacije in podrobna predavanja dr. Vlada Schmidta s področja pedagoške metodologije. Prvi pri nas se je začel nadrobno ukvarjati z metodologijo pedagoškega raziskovanja ter je or, Tem močno poudaril induktivno eksperimentalne metode in povezanost med indukcijo ter dedukcijo. Namen tega dela je bil dvigniti pe-
dagoško stroko in raziskovanje na višjo znanstveno kvalitetno stopnjo in jo rešiti pasivne odvisnosti od politike voluntarizma, kar je bilo značilno za sovjetsko pedagogiko.
Dr. Vlado Schmidt se je živo zanimal ves čas svojega Jela za enega osrednjih teoretičnih problemov predago-gike, za vprašanja pedagoških ciljev. Mnoge njegove povojne razprave so bile posvečene temu vprašanju in tudi v zadnjem času mu je posvetil mnogo pozornosti. Zanimal ga je problem, kam in kako usmerjati pedagoško delo, da ne bo zaostajalo za novejšimi, naprednimi tokovi našega družbenega življenja.
Predvsem pa je profesor Schmidt vzgojil vrsto pedagoških delavcev, jih naučil kritično in dosledno misliti, jih naučil raziskovati in jih vzpodbujal tudi takrat, če so ubirali še nova in drugačna pota od njegovih.
Prof. Schmidt je za svoje zgodovinsko delo na slovenski pedagogiki prejel že eno najvišjih priznanj na Slovenskem Kidričevo nagrado za znanstveno delp. Ob njegovem jubileju mu prisrčno čestitamo k njegovemu delu vsi njegovi sodelavci, študentje in tudi drugi prosvetni delavci ter mu želimo še veliko zdravja in nadaljnjih delovnih uspehov.
DR. MILICA BERGANT
V nekaj vrstah
MARIBOR
Trgovske poslovalnice — Trgovsko podjetje Prvi junij hkrati preureja svojo poslovalnico Avtomaterial v Ulici 1. junija ter bivše trgovske prostore pri Radeju na Partizanski cesti, kjer bodo prodajali železninarsko blago, barve in drugo.
Prvi asfalt — Na velikem gradbišču na delu Tržaške ceste, ki ga bodo obnovili in razširili, so že položili prvo plast asfalta. Gradbena dela na cesti in nekaterih priključkih bodo opravili do prihodnje pomladi.
Cepljenje — Pred dnevi so tri posebne ekipe zdravstvenega doma Maribor drugič cepile proti gripi kar 3800 članov delovnega kolektiva tovarne avtomobilov in motorjev TAM.
Revija filmov — Do 28. decembra bo v kino gledališču revija filmov, v katerih igra naslovno vlogo Errol Flynn. Prikazali bodo devet filmov iz obdobja od leta 1939 do 1957.
SLOVENSKA BISTRICA
Pločnike urejajo — Delavci komunalnega podjetja urejajo hodnike za pešce ob Ljubljanski cesti, še letos bodo uredili hodnik od samopostrežne trgovine do gostilne »Bevc«.
SLOVENJ GRADEC
Male šole so uspele — V občini Slovenj Gradec so ob koncu lanskega šolskega leta uspešno delovale male šole, ki so pripravljale novince za vstop v prvi razred osnovne šole. Vanje je bilo vključenih 81 odstotkov novincev. Pripravile in vodile so jih predvsem vzgojno varstvene ustanove, v nekaterih krajih pa tudi osnovne šole. Uspeli malih šol se kaže predvsem v večji sproščenosti prvošolcev, ki si v pripravljalnih oddelkih pridobijo precej potrebr|ih delovnih navad.
PTUJ
Mnogo darovalcev krvi — V transfuzijski postaji splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju so povedali, da je 6amo v mesecu novgmbru darovalo kri 187 krvodajalcev tz Polenšaka, tovarne Avtooprema Ptuj, Koge pri Ormožu, Gorišnice, Podlehnika in s Ptujske gore. štipendije — Upravni odbor sklada za štipendije in posojila pri občinski skupščini Ptuj je na zadnji seji podelil štipendije petindvajsetim prosilcem, štipendije znašajo od 130 do 300 dinarjev mesečno.
V 5 letih 1840 stanovanj
Toliko stanovanj bi potrebovali v občini Slov. Bistrica - Potrebna bo skupna akcija
SLOVENSKA BISTRICA, 8. dec. Danes sta se tu sestala oba zbora občinske skupščine Slov. Bistrica in razpravljala o poročilu v zvezi z delom stanovanjskega podjetja Slovenska Bistrica. Direktor tega podjetja Vaša Branko je med drugim poudaril, da bodo morale v prihodnje delovne organizacije in banke pokazati več zanimanja za reševanje stanovanjskih zadev.
nih stanovanj.
Občinska skupščina je danes obravnavala tudi poročilo o zdravstvenem varstvu v občini. Primarij dr. Adolf Drolc, direktor zdravstvenega doma Maribor je prikazal občinskim odbornikom prizadevanja zavoda po integraciji. Dejal je, da dobi zdravstvo premalo denarja za izpolnjevanje svojih nalog. Zato pa dom ni bil še nobeno leto v tako kritičnem finanč. nem položaju kot sedaj. Zagotovil je. da bo zdravstveni dom Maribor tudi v prihodnjih letih posvečal potrebno skrb občini Slovenska Bistrica in razvoiu zdravstvene službe v tej občini. M. KOS
Dejal je, da je premalo denarja za vzdrževanje stanovanjskih hiš, ki so v zelo slabem stanju.
Razprava je pokazala, da bo za gradnjo številnejših stanovanj potrebna skupna učinkovita akcija bank, občinske skupščine, delovnih organizacij in gradbene ope-rative. V občini je doslej 42 delovnih organizacij dostavilo občinski skupščini seznam potreb glede novih stanovanj v prihodnjih petih letih, ter 557 zasebnih stanovanj. Toliko stanovanj pa v občini v tem času ne bodo mogli zgraditi. Podjetja namreč predvidevajo dosti več denarja za gradnjo zasebnih kot družbe-
Tr
TUŠKU TRIBUNI
H TEKU
Slovenska šola, hrvaška maša
Ustavili smo se v Razkrižju, majhni vasici blizu Ljutomera v Medmurju. O kraju je naš vidni književnik svoj čas napisal roman »Fara svetega Ivana«. Patron Ivan ima tu mogočno cerkev, malo pod cerkvijo pa se je pred kratkim sesul visok kamniti križ s Kristusom. To morda precej pove, ni pa poglavitno. Pomembnejše je namreč to, da Razkrižje samo ne ve, kaj je. V zadnjem ljudskem štetju leta 1961 je dobrih 90 odstotkov vaščanov reklo, da so Slovenci. V Zagrebu trdijo cerkvene oblasti zadnje čase, da živi tam dobrih 90 odstotkov Medmurcev ali Hrvatov.
Zmešnjava je popolna. Vasica je pred vojno pripadala Dravski banovini, takoj po vojni so jo prisodili Hrvatski, leta 1946 pa je na zahtevo prebivalstva prišla sem komisija iz Beograda in Razkrižje pridružila Sloveniji. Političnemu in uradnemu preseljevanju ter spreminjanju meja se je pridružilo še cerkveno preseljevanje, in to še dandanašnji ni končano. O tem govori članek v »Tedenski tribuni«. Objavlja nasprotujoča si stališča dveh škofij: mariborske in zagrebške. V pogovoru je sodeloval mariborski škof dr. Vekoslav Grmič.
V Razkrižju so se verniki razdelili v dva tabora ali stranki, ki sta pripravljeni poravnavati medsebojne račune s pretepi in požigi. Nihče ne ve, kako se bo zadeva uredila.
Doklej se bodo otroci v šoli s slovenskim učnim osebjem še učili slovensko, v cerkvi pa poslušali cerkvene nauke v hrvaščini? Doklej bodo verniki poslušali samo hrvaško mašo ali službo bcžjo, prepevali pa samo slovenske cerkvene pesmi? Imajo nekateri tudi slabše namene, denimo zganjati šovinizem ali hrvatiti slovensko vzhodno mejo?
Preberite članek »Slovenska šola, hrvaška maša« v Tedenski tribuni!
NOV KIP V MARIBORU — V ponedeljek so bila zaključena dela pri postavitvi kipa zaščitnika gasilcev sv. Florjana na Grajskem trgu v Mariboru. Pred tem je kip več desetletij sameval na dvorišču pokrajinskega muzeja.	Foto: B. Čerin
Gospodarstvo nazaduje
Zveza komunistov Maribor je predlagala gospodarstvu ustanovitev sklada za kadre — Le tako bo mogoče odpraviti začarani krog pomanjkanja strokovnjakov
Za mariborsko gospodarstvo v zadnjih osmih, desetih letih je značilno, da se skuša le z na j večjimi težavami otresti vseh posledic, ki jih je pustil v njem administrativni gospodarski sistem. V tem zapisu se ne nameravamo v celoti ukvarjati z vzroki, ki so privedli do današnjega stanja, saj bi to presegalo okvir članka. Dejstvo pa je — in tako so ugotovili tudi na zadnji konferenci komunistov mariborske občine, da je mariborsko gospodarstvo nazadovalo in da Maribor že lep čas ne pomeni v slovenskem in ne v jugoslovanskem gospodarstvu tistega, kar je pomenil še pred dvajsetimi leti.
Polovična proizvodnja krmil
Mešalnica krmil v Žalcu je morala zaradi dražjih surovin in plafonira-nih cen pripravljenih krmil zmanjšati svojo proizvodnjo na polovico
V živinoreji zadnje čase vse bolj tožijo zaradi pomanjkanja močnih krmil, ki imajo v prehrani govedi za zakol, pri mlekaricah, v svinjereji in piščančereji vse večji pomen. Brez močnih krmil, kot vemo, danes ni več mogoče doseči prirastkov in s tem rentabilne blagovne proizvodnje. Pomanjkanje krmil je občutno tudi na širšem celjskem in mariborskem območju, vzrok za to pa so višje cene koruze kot osnovne surovine za močna krmila ter ostalih dodatkov: soje, ribje moke, sonč-' ničnih tropin, arašidov, pesnih rezancev.
Mešalnica močnih krmil v Žalcu, ki pripravlja že več let krmila za družbena in zasebna pitališča in lahko na leto pripravi 15.000 ton močnih krmil, še nikoli doslej ni bila v težavnejših razmerah zastran surovin. Koruza se je npr. podražila že na 1,15 do 1,20 dinarja. Pri kilogramu močnih krmil nastane za 0,08 do 0,10 dinarja izgube. Zara-
di nenehnega naraščanja cen in nastale izgube je mešalnica v zadnjem času zmanjšala proizvodnjo krmil na polovično kapaciteto. Kot prvi ukrep do tržišča je bha ustavitev dobav vsem tistim kupcem, ki niso vnaprej sklenili pogodb, nadalje so ukinili prodajo na drobno zasebnikom, do določenih omejitev pri debavah pa prihaja tudi
Ivo Zupanič—osemdesetletnik
Gotovo je eden izmed vzrokov tudi pomanjkanje visokokvalificiranih in kvalificiranih ljudi v tem gospodarstvu. Ugotovljeno je bilo, da trenutno primanjkuje 420 ljudi z visokošolsko izobrazbo. Ta številka pa se bo v nadaljnjih petih letih povzpela še na nadaljnjih 1140. Brez strokovnjakov je vzpon mariborskega gospodarstva praktično nemogoč.
Ali si bo gospodarstvo lahko priskrbelo te ljudi? Današnji položaj v naših šolah — predvsem v mariborskih visokih in višjih šolah je tak, da bo sicer iz teh šol prišlo precej kvalificiranih ljudi; toda, ali jih bo mogoče vse zadržati v Mariboru? A če bi se zadržal že ob osnovni šoli ter ob prevelikem osipu učencev, ki ne končajo te šole? Odkod bodo srednje- šole dobivale učence in odkod za tem višje šole, če bo stanje še-naprej tako, kot je danes?
Ob tem je razumljivo, da je prevzela mariborsko Zve-
NAROČNIKI DELA so
NEZGODNO ZAVAROVANI
PB1 ZAVAROVALNICI SAVA
M: V >
Y;,fprodajalnah emona ljubljana
PO REKLAMNIH CENAH do novega leta
•	lešnikova čokolada
•	čokoladne praline
•	čok. krem banane
•	vanili rožički
•	pony pecivo
•	slivovka
•	pelinkovec
•	sadjevec
•	klekovača
•	vino Vipavec
•	vino Rebula
•	vino Črnina
Priporočamo vam še:
• mesne delikatese • pijače vseh vrst • ostalo pecivo • P-kava • ... in še marsikaj
• 7^» I	-v-• .<.. .i-
v prodajalnah emona ljubljana
'išm
.

zo komunistov skrb za kadre in da je zato sklenila predlagati mariborskemu gospodarstvu ustanovitev sklada za kadre. Na nedavni konferenci so komunisti ustanovitev sklada sicer podprli, vendar je doživela zamisel tudi svojo kritiko. Nekateri zastopniki podjetij so namreč izrazili bojazen, da bi morala podjetja v sklad samo plačevati, iz njega pa ne bi dobila niti toliko, kolikor so vanj vložila denarja.
čeprav je temu pomisleku sledilo pojEisnilo, da pri novo ustanovljenem skladu za kadre ne gre za vmešavanje v kadrovsko politiko — niti v politiko tistih, ki so svoj kadrovski problem že rešila, kolikor toliko zadovoljivo, niti v politiko tistih, ki jih ta problem najbolj teži — temveč bolj za pomoč ter za načrtnejšo izbiro kadrov pri štipendiranju, se zdi, da sklad za kadre ni dobil dovolj podpore, oziroma da je ostalo še nekaj stvari nedorečnih.
Ustanovitev sklada je sama po sebi v redu in je pravzaprav samo logična posledica stanja, v katerem je mariborsko gospodarstvo. Sklad je torej dober in nujen. Potrebno pa bo res natanko določiti njegove naloge, njegove dolžnosti in pravice, da ne bi morda prišlo do kakr-
šnekoli diskriminacije ali pa celo zlorabljanja enih na račun drugih.
Res pa je, da bo treba že skoraj »začarani krog« okrog kadrov v mariborskem gospodarstvu čimprej rešiti, če bo hotelo mariborsko gospodarstvo in Maribor kot mesto in sedež regije resneje kot sedaj poseči v širši slovenski in jugoslovanski prostor.
F. ŠRIMPF
Obsoien star znanec sodišča
MARIBOR. 8. dec. — Danes je mariborsko okrožno sodišče obsodilo 35-le*:nega mlinarja Jožeta Kralja iz Ješen-ce, brez redne zaposlitve, na eno leto in tri mesece strogega zapora.
Sodišče ga je spoznalo za krivega, da je 26. avgusta letos ukradel v Mariboru motorno kolo in se z njim peljal. Razen tega je sodišče ugotovilo, da je 12. oktobra-letos ukradel v stanovanju Berte Kraner v Zgornjem Por-čiču več komadov zlatnine in dva tranzistorja v skupni vrednosti približno 5760 dinarjev. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je Kralj že star znanec sodišča, saj je bil doslej zaradi tatvin že kaznovan tudi z daljšimi zapornimi kaznimi, ki ga niso spametovale.	N. S.
Kdor pozna direktorja bivšega inštituta za vinarstvo v Mariboru dipl. inž. Zupaniča, ne bo mogel verjeti, da je ta naš vinarski strokovnjak danes star že 80 let. Čil in zdrav je imenovani dočakal svoj visoki življenjski jubilej.
Dipl. inž. Ivo Zupanič, ki je po osvoboditvi do upokojitve pred desetimi leti zelo uspešno vodil inštitut za vinarstvo v Mariboru, zavzema častno mesto med najuglednejšimi osebnostmi jugoslovanskega vinarstva.
Inž. Zupanič se je rodil v vinogradniški kmečki hiši v Vajgnu pri Jarenini. Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, agronomijo pa je študiral na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in na agro-nomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Kot diplomirani in-
Obisk
iz Madžarske
■ MURŠIČA SOBOTA, 8. dec.
—	Skupina 35 gostinskih delavcev iz Železne županije na Madžarskem je obiskala na povabilo strokovnega odbora za gostinstvo in turizem Pomurje. Na tridnevnem obisku so si gosti v spremstvu domačinov ogledali zdravilišče Radenska ter več družbenih in zasebnih gostišč, zanimali pa so se tudi za druge turistične zanimivosti v svetu ob Muri.
To je bila prva strokovna ekskurzija, ki jo je organizirala nova madžarska turistična agencija »Copturist«. še ta mesec bosta v organizaciji tega potovalnega urada obiskali Pomurje skupina madžarskih kmetijskih strokovnjakov in skupina trgovskih delavcev.	B. B.
Huje poškodovan voznik
SLOVENJ GRADEC, 8. dec.
—	V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Vinko Klančnik iz Slovenj Gradca je peljal iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. Ko je v Šmartnem že izpeljal levi ovinek, ga je začelo zanašati. Iz sredine ceste je zapeljal v desno in na drugi strani ceste trčil v drevo in se ustavil na travniku. Pri nesreči se je voznik osebnega avto--mobila huje poškodoval, škodo na avtomobilu cenijo na približno 18.000 dinarjev.
N. S.
Dvakrat je gorelo
MARIBOR, 8. dec. — Sinoči približno ob 22. uri je izbruhnil požar v drvarnici v Ipavčevi ulici. Ogenj se je razširil na stanovanjski prizidek Jožefe Vindiš. Zgorela je drvarnica s premogom in drugimi premičninami ter delno prizidek. Škodo cenijo na približno 20.000 dinarjev. Vzrok požarov še niso ugotovili. Domnevajo pa, da je začelo goreti zaradi ogorkov s pepelom, ki jih stanovalci odlagajo v drvarnici.
Včeraj je začelo goreti tudi gospodarsko poslopje Jožeta Drevenška v Spodnjem Leskovcu pri Ptuju. Zgorelo je gospodarsko poslopje, ki je bilo grajeno iz lesenih brun in krito s slamo, škodo cenijo na približno 15.000 dinarjev. Vzrok požara raziskujejo.	N. Š.
ženiir je bil na daljši specializaciji za vinairstvo v Nemčiji in v Avstriji. Po vrnitvi se je zaposlil kot profesor na nižji in srednji vinarski šoli v Mariboru, nato je bil referent za vinarstvo pri banski upravi v Ljubljani, ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu in vinarski nadzornik za dravsko banovino v Ljubljani.
Slovensko vinogradništvo in vinarstvo dolguje jubilantu veliko zahvalo. Kot profesor je vzgojil številne generacije slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Prav tako ima jubilant velike zasluge za razvoj in napredek našega vinogradništva. Posebno pozornost je posvečal proučevanju trsnega izbora v SRS, rajonizaciji vinogradniške proizvodnje, tr-sničarstvu, sodobni obnovi vinogradov m zgodovini slovenskega vinogradništva. Kot priznani strokovnjak je predsedoval številnim jugoslovanskim in mednarodnim komisijam za ocenjevanje razstavljenih vin in je avtor večih samostojnih strokovnih razprav.
Jubilant si je pridobil velik krog prijateljev ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi med našimi vinogradniki in vinarji. Zato bomo vsi, ki jubilanta poznamo, ki ga spoštujemo in gojimo prijateljska čustva, ob tem pomembnem življenjskem prazniku v mislih z njim.
PROF. MILAN VESELIČ
pri stalnih kooperantih. Mešalnica v Žalcu pripravlja krmila tudi za nekatere živinorejske proizvodne obrate na mariborskem območju.
V Žalcu povedo, da je za krmili izredno povpraševanje in da bi jih lahko prodali na milijone kilogramov. Tudi cena v takšnih pogojih za kupca ni nerešljiv problem. Marsikje imajo nemalo težav, ker nimajo dovolj krmil, a živino je treba ustrezno do-pitati in spraviti na trg. če bo pomanjkanje krmil zaradi neurejenih cen surovin in pripravljenih krmil trajalo še nekaj časa, bodo živinorejci prisiljeni zmanjšati sta-lež živine v reji. To se lahko primeri na območju celotne Jugoslavije, toda predobro vemo, kakšne posledice lahko ima nenadno zmanjšanje živinskega fonda.
Kombinat v Žalcu je seznanil zbornične in ostale organe z razmerami, ki so nastale zaradi disproporca v cenah surovin in gotovih močnih krmil ter predlagal ustrezno korekturo cene finalnim proizvodom. Na rezultate še čakajo, a ne glede na to imajo z vsakim dnem s pripravo močnih krmil poslovno izgubo, ki utegne še boli otežiti gospodarjenje kombinata. Letos npr. jih je že prizadela
Tuj voznik povzročil nesrečo
MURSKA SOBOTA, 8. dec. — Sinoči ob 22.30 uri je voznik osebnega avtomobila, 27-letni Gerhard Koller iz Gradca v Avstriji povzročil na Goričkem hudo prometno nesrečo. Peljal je iz Murske Sobote proti Rogaševcem in v blagem ovinku pri Cakcvi zapeljal na levo stran ceste, kjer je trčil v nasproti vozečega mopedista, 18-letnega Franca čirčiča iz Ga.jševec. Pri trčenju se je hudo ranila mopedistova sopotnica, 17-let-na Matilda Špilak iz Velike Polane pri Lendavi. Prepeljali so jo v soboško bolnišnico.
E. B.
znana računica z jabolki, ki so jih morali po 6-mesečnem shranjevanju v hladilnici prodati dosti ceneje, kot so bila jabolka jeseni kupljena. Sicer pa bi v kombinatu lahko brez skrbi popolnoma ukinili mešalnico krmil, če ne bi imeli v lastni proizvodnji in v kooperaciji izredno razvejane reje živali, vse od krav mlekaric do piščancev. Gre za utečeno tržno proizvodnjo blaga s stalnimi odjemalci.
FRANJO KRIVEC
Operacija stoletnice v Mariboru
Zofija Muhr si je zlomila stegnenico - Zapleteno operacijo je dobro prestala
MARIBOR, 8. dec. — Pred dnevi so v mariborsko bolnišnico pripeljali Zofijo Muhr, ki bo 4. maja prihodnje leto izpolnila sto let življenja. Zlomila si je nogo v stegnu. Bil je zapleten zlom, saj je bilo stegno zlomljeno na pet delov. Pri tej starosti je bila ta poškodba smrtno nevarna.
Na mariborski kirurgiji so se na poškodbenem oddelku odločili za operacijo. Poprej so jo temeljito preiskali. Njen vnuk je odpotoval v Zagreb in prinesel od tam posebno konzilarno ploščo, ki so jo potrebovali pri operaciji.
Osteosintezo stegna je o-pravila ekipa, v kateri so bili dr. Maks Ben, dr. Jerotija Mihajlovič, dr. Matjaž Arko, dr. Minka Brumec (anaste-zist) in medicinska sestra Ema Tomažič. Pacientko so operirali v soboto ter je operacijo dobro prestala. Danes je že prvič hodila. Obiskali smo jo v mariborski bolnišnici, kjer leži v sobi št. 10 na poškodbenem oddelku. Povedala nam je, da si je nogo zlomila pri nesrečnem padcu po stopnicah
M. KOS
lllllliti
ZOFIJA MUHR V MARIBORSKI BOLNIŠNICI.
Telefoto: Delo
Tope! dom na star
Ma Viču bo moderen blok z 32 enosobnimi stanovanji v drugi polovici januarja sprejel prve stanovalce
V Ljubljani je precej starejših zakoncev, ki so se jim otroci osamosvojili in odselili, zdaj pa jim je preveliko stanovanje v breme, saj čiščenje večsobnega stanovanja ni lahka stvar. Mnogi starejši zakonci tudi žive v starih hišah z visokimi stopnišči in zastarelimi kurilnimi napravami! kar je za stare ljudi tudi precejšnje breme. Prav zato se je lani stanovanjsko podjetje »Dom« odločilo, da na Viču usposobi sodoben dvonadstropni stanovanjski blok z 32 enosobnimi stanovanji, kjer bi starejši ljudje, predvsem zakonci, našli na stara leta topel, prijeten in udoben dom.
že lokacija novega bloka ob Viški cesti, ki ga bodo povsem opremili in pripravili za
Meblo na evropski ravni
S tiskovne konference predstavnikov novogoriške tovarne pohištva Me» blo - Sodobni procesi pri proizvodnji elementov za opremljanje stanovanj
NOVA GORICA, 8. dec- Ob predstavitvi najnovgjših modelov pohištva, svetlobnih teles ter sedežnih počivalnikov iz plastičnih elementov v posebni razstavni kupoli, ki so jo prinesli z beograjskega sejma v Novo Gorico, so predstavniki tovarne pohištva Meblo seznanili novinarje s temeljnimi proizvodnimi in poslovnimi potezami, ki jih pripravljajo v prihodnje.
Glavni direktor podjetja dipl. ekonomist Anton Slapernik je posebej poudaril, da se Meblo vključuje v sodobne procese pri proizvodnji elementov za opremljanje stanovanj. Nedavno osvobojenemu komponibilnemu programu pohištva, ki se odlično uveljavlja na domačem in tujih tržiščih, se bo z novim letom pridružila še redna proizvodnja svetlobnih teles in zatem morda že sredi prihodnjega leta, povečana pro-
izvodnja vzmetnic in morda že tudi proizvodnja plastičnih počivalnikov. Pri programiranju nove proizvodnje je Meblo zlasti upošteval izkušnje iz tujih tržišč. Sodeč po odličnem sprejemu, ki ga je dosegel s programom na nedavnem beograjskem sejmu bo imel zagotovljen odjem tudi na domačem trgu. V razvijanje nove proizvodnje bo podjetje vložilo 10 do 20 milijonov dinarjev.
Ob tem, da Meblo ubira
svojevrstno pot v proizvodnih in poslovnih poležali, ne zanemarja sodelovanja z drugimi domačimi proizvajalci. Direktor podjetja je posebej poudaril, da se je močno utrdilo sodelovanje Mebla s štirimi velikimi proizvajalci pohištva v Sloveniji. To sodelovanje bodo razširili še na druge partnerje, kar bo omogočilo nadaljnjo specializacijo in delitev v proizvodnji.
V strukturi celotne prodaje
Mebla, ki bo dosegla letos okoli 190 milijonov dinarjev, zavzema pohištvo okoli 40 odstotkov. Slovenija pa je že zdaj z 29 dolarji vrednosti proizvodnje na občana na prvem mestu v Evropi. Program, kj ga začenja Meblo zdaj že uresničevati, bo pred stavljal skupaj s programi drugih organizacij za bližnjo prihodnost podvojitev sedanje proizvodnje pohištva. To pomeni, da bo bitka za domači in tuji trg v prihod aqoji oq oje z Efzai as aru še hitreje kot doslej vnašati v domačo proizvodnjo vse evropske dosežke.
L. KANTE
vselitev v drugi polovici januarja prihodnjega leta, je tako izbrana, da se bodo starejši zakonci jn sploh starejši stanovalci tega objekta čim bolje počutili. Blok je sredi zelenja in travnikov, seveda pa tako smiselno vraščen v sosesko S-6, da stanovalci ne bi živeli povsem osamljeni. V neposredni bližini bloka je samopostrežna trgovina, mesnica, pošta, gostilna in še nekateri lokali, do avtobusne postaje je 7 minut hoje, blizu je tudi viški zdravstveni dom.
Kr so mnogi stari ljudje, ki so še pri močeh, težko brez dela, bo vsak stanovalec dobil pred blokom 15 kvadratnih metrov gredice za »izživljanje« v vrtičkarstvu, v kleti bloka bo majhna delavnica za razne hobije, eno stanovanje pa bodo uredili v družabni prostor, kjer bodo stanovalci lahko gledali televizijo, šahirali, lgralj razne igre in podobno.
Seveda so tudi v stanovanjih poskrbeli za čim bolj udobno bivanje. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, vsako stanovanje i-ma predsobo, kuhinjo z jedilnim kotom, balkon, večjo dnevno sobo in majhen kabinet, v kopalnici pa je normal-
na kopalna kad in prostor za pralni stroj. V kleti bodo tudi uredili skupno pralnico in sušilnico .perila. »Strokovnjaki »Doma« zatrjujejo, da je v teh stanovanjih celo višji stanovanjski standard, kot ga i-majo v nekaterih deželah zahodne Evrope. Vsa stanovanja imajo tudi shrambo v k^eti.
Podjetje »Dom« bo verjetno že letos začelo graditi podobe, vendar nekoliko večji objekt v šiški za starejše zakonce in upokojence iz šišenske občine, kajti v stavbo na Viču se bodo vselili prebivalci občin Center in Vič. Računajo, da bodo v kratkem oprermli dve stanovanji in ju odprli za javnost, saj je zanimanje za te vrste objekt, ki je menda prvi dom za starejše zakonce in upokojen ee pri nas, zelo veliko med strokovnjaki in tudj med starejšimi občani. IGOR PREŠERN
Srečne
številke
V 49. kolu Lota so bilo izžrebane — prvo žrebanje1, 20, 21, 27, 28, 34 in dodatna 10; drugo žrebanje: 6, 8, 23, 31, 35 in dodatna 11.
Mornarica
Kje so naše ladje?
Linija Jadran — Zahodna Afrika: »Bohinj« bo danes odplul iz Dakarja, za novega leta dan pa bo v Borni. »Brežice« plujejo proti Marseillu, kjer je sedaj »Borovnica«, ki bo proti koncu meseca priplula v Plode; »Branik« je na Reki, »Bočna« jo reže v Lagos Apapo, »Zelengora« podiva v Abidjanu, kjer je tudi »Riva de mar«, ki bo konec meseca priplula v Benetke.
Linije okoli sveta: »Litija« pluje proti Hong kongu, »Ljubljana« v Bombay, »Trbovlje« podiva na Reki in se pripravlja na start v Black sea port, »Korotan« se bliža Istanbulu, »Goranka« bo pojutrišnjem v Benetkah, »Lat-tuga« bo konec meseca v Genovi, »Ljutomer« pa jutri v Los Angelesu.
Ladje na prosti plovbi: »Bela krajina« je v Point Tupperju, »Koner« krca v Antwerpenu, »Krpan« bo konec tedna na Reki. »Piran« bo iz ZDA odplul na Japonsko. »Portorož« se bliža Rio Janeiru, »Postojna« je danes v San Carlosu, »Sirena« izkrcava v Šibeniku, »Kras« pa pluje proti Bostonu.
j
V ' ,
' ■ J
»L
Foto: Jože Benedek
	; ; mi
	J.
Res jeza
Triindvajsetletni Dragan Kamenovič iz Pirota se je sprl s svojim dekletom, se napil in se hudo razjezil. Svoji ljubezenski jezi je dal duška tako, da je z glavo razbijal izložbe piratskih trgovin. Ob takšnem sproščanju jeze se je poškodoval tudi sam.
škodo bo tako seveda moral plačati — v dinarjih in mesecih.
..e ,'t.iment
Petre Prličko, igralec in v.d. direktorja skopske Drame pravi:
»Gledam naš jilm in samega sebe izpred dvajset let. Veliko smo naredili, imamo kaj pokazati! Včasih sem tako sentimentalen, da se mi ti stari filmi zde celo boljši od teh, ki jih delamo sedaj. Tudi nisem slab. Morda pa bi lahko kako stvar bolje o-digral...«
Jeziki
Tečaji nemščine na dunajski visoki šoli so ob vsem tudi most sporazumevanja med narodi
Tečaji nemščine na dunajski Univerzi imajo že kar precejšnjo tradicijo. Njihov začetek sega v leto 1922., obnovili pa so jih leta 1952. Takrat se je na Dunaju zbralo vsega skupaj 35 udeležencev, že dve leti kasneje 268, potem pa je njihovo število stalno naraščalo. Lani se je v mestu »oh modri Donavi« zbralo kar 2524 udeležencev, letošnji obisk pa je bil sploh rekord: samo avgustovskega tečaja se je udeležilo več kot 1200 udeležencev z vsega sveta, ki so zastopali kar 57 najrazličnejših narodov.
Prvi tedaj se namreč začne že julija, drugi je v avgustu, tretji pa v septembru. Zato se je mogoče udeležiti tudi vseh treh in pri tem prehajati iz nižje stopnje v višjo in bolj zahtevno.
Pokrovitelji so dr. Alois Mock, minister za izobrazbo, Bruno Mark, župan Dunaja in univ. prof dr. Fritz Zer-bst, predsednik dunajske Univerze.
Na Dunaju
V tečaju, ki sem ga obiskovala, so bili najštevilneje za-
stopani Italijani. To se je lahko opazilo povsod: bodisi v študentski menzi, kjer je bilo vse polno njihovega temperamenta, bodisi pred Univerzo, kjer je bilo parkirano veliko avtomobilov z italijansko registracijo. Jugoslovanov nas je bilo 33, vendar se med seboj nismo poznali, ker smo bili razkropljeni po najrazličnejših razredih in težavnostnih stopnjah. Samo v našem razredu nas je bilo sedem in predstavljali smo večino. Sicer pa smo bili prava internacionalna mešanica, v kate-
re kotlu so bili še Italijani, Francozi, Angleži, Poljaki, Kanadčani, Izraelci, Španci, Rodezijci, Američani, Belgijci, Finci in drugi. Mladi z vseh koncev sveta, prihajali smo iz najrazličnejših družbenih sistemov in državnih ureditev, vsak s svojimi nazori in prepričanji, in vendar vsi z eno željo: naučiti se jezika Goetheja in Schillerja in odnesti iz tega mesta, ki na vsakem koraku diha umetnost in kulturo, čim več.
Na Dunaju sem bila prvič. Vendar moram reči, da se tu
Samota
, volk pa dež in dež...
Na planini Krivošiji nad Boko Kotorsko, kjer pade največ dežja v Evropi
Le na malokaterem zemljevidu Evrope je označeno področje Krivošija in mali kraj Crkvice. Toda ni ga v Evropi napovedovalca vremena, ki še ne bi slišal za Crkvice v črni gori — za planinsko vas, v kateri pade vsako leto največ dežja in snega v Evropi. To planinsko področje se razteza nad zalivom Boke Kotorske in sega daleč v notranjost črne gore. Krivošije obsegajo področje, ki meri več kot petsto kvadratnih kilometrov. Tod je razmetano dvajset vasi in zaselkov. Planina se deli na Gornje in Donje Krivošije, meja pa so Crkvice, oddaljene od Risna dvajset kilometrov.
Po enourni vožnji smo iz Risna prispeli med zelene krošnje bukev. Smo na razvalinah nekdanje avstroogrske trdnjave, na katerih sta vojna in zob časa pustila neizbrisne sledove. Na spomeniku vojakom stoji Črnogorec s puško v roki. Kot da bo vsak hip planil na juriš! Iz napisa na spomeniku zvemo, da je posvečen stoletnici Kri-vošijske vstaje, ki je do temeljev vzdramila avst.ro-ogrsko vladavino.
Poleg spomenika srečamo človeka s popotno torbo. Začnemo pogovor.
»Zadnjikrat sem bil tu pred petindvajsetimi leti. Takrat sem se s kolonisti preselil v Banat, v Kačarevo, kjer živim še zdaj. Nisem si mogel kaj, da ne bi spet obiskal rojstne vasi — Jelov Do, ki je uro hoje od tu. Toda, naduho imam in ne vem, boga mi, kako bom prehodil vse te hribe,« pravi Miša Radulovič.
Preden odide, še pove, da je tu spodaj Uglješina jama, ki je za časa Krivošijske vstaje pogoltnila več kot tisoč avstroogrskih vojakov.
Pridružimo se nekaterim ljudem iz Kotora, ki so prišli obiskat svoje prijatelje na Crkvicah.
»Vzemite si, dobri ljudje!«
Pri jjiši nas pričaka sivola si gospodar in nas povabi v sobo za goste. Gospodar je Pavle Samardžič, prvoborec. Tu gori živi čisto sam Rf dl je že več deset ljudi, ki so omagali v snežnih za-
metih in čakali na kakršnokoli pomoč.
»Vzemite si, dobri ljudje, kar je na mizi!« dč ljubeznivo.
V lepo urejeni sobi sta dve postelji za priložnostne goste ali za prijatelje, ki zaidejo semkaj. Ne zahteva plačila. Celo užaljen bi bil, če bi mu kdo ponudil denar.
»Tu živim sam celih sedemnajst let. Ljubo mi je, kadar me kdo obišče. Ko zapade sneg, se ne premaknem nikamor. Samo poslušam zavijanje volkov. Traja mesece in mesece, preden sneg skopni. Tu sneži, kot da so se nebesa odprla ... Pred kratkim me je obiskal Kamenko Katic s kolegi s televizije. Dobro sem jih skritiziral, ker ne spremljajo vremenskih prilik tudi na Crkvicah, kjer pade največ dežja v Evropi. Kamenko in kolegi so mi dali številke svojih telefonov, da bi jih kdaj poklical . -.«
»Tudi telefon imam tu gor«.
Prosili smo ga, naj nam pove kak zanimiv dogodek iz svojega življenja. Spomnili smo ga, da je na Crkvicah rešil precej življenj.
»E, moji dobri prijatelji, dneve in dneve bi lahko pripovedoval. Pa kaj nisem za to tu, da pomagam ljudem, ki se znajdejo v stiski? ...«
Potem pa je le začel pripovedovati ...
»Bil je snežni metež. Še oči nisem mogel odpreti. Noč
šel kdo pred njim, pa nisem bil posebno pozoren ... Sredi noči pa zaslišim krike. Vstanem. Vidim senco in slišim stokanje. Ogrnem si plašč in stopim ven.
Po snegu se vleče človek. Nenadoma se umiri. Vidim: Zmrznil bo! Skušam ga vzdigniti. Kot da je mrtev. Hitro ga prenesem v hišo. še daje znake življenja. Začnem ga drgniti, potem pa ga premaknem bliže k ognju.
Neznanec se je malo po malem zavedal. Bil je neki fant iz Grahova. Prav tisti, ki je šel zvečer mimo hiše. Ure in ure je taval po planini. Kaj lahko bi bil ob življenje,« je končal zgodbo Samardžič.
Ob slovesu smo si prisrčno stisnili roke. Zaželeli smo mu dobro zdravje pa dolgo življenje. Mahal nam je z. okna koče, kot da je z nami preživel več let. Pa saj je ostal sam na planini, kjer tovarišuje samo z gozdom, z divjimi živalmi, dežjem in gromom.
Ena šola - pet klopi
Z družino Petrovič smo krenili po strmi poti proti Dragalju. Kmalu smo se znašli pred hidrometeorološko opazovalnico , na Crkvicah. Iz vaške hiše je prišla vsa družina Vidaka Samardžiča in nam zaželela dobrodošlico. Samardžiči in Petroviči so stari prijatelji. Preden je zapadel sneg, so Petroviči pri-
se je spuščala počasi. Nena- ij—— ---------------....	..
doma skozi okno ugledam | peljali Samardžičem moko.
človeka. S" težavo se prebija skozi sneg. Gre proti Jelovemu Dolu. Nisem veriel, da je sam. Mislil sem, da je od-
sladkor in sol.
Pred nami sta dve vaški hiši. V prvi živi družina Vidaka Samardžiča, druga pa
je edinstvena šola v naši državi. V mali učilnici je komaj pet šolskih klopi. Pet klopi za pet učencev. To je ena najmanjših šol v državi. En učenec hodi v prvi razred, štirje učenci pa v četrtega. šesti član malega šolskega kolektiva je učitelj Rajko Kovačič. Vsi učenci so odličnjaki.
Zima je dolga, sneg visok po več metrov. Zato so otrokom s Crkvic omogočili, da se šolajo v svoji vasi.
Po tri metre snega
Gospodar Vidak nas je popeljal na bližnjo vremensko opazovalno postajo.
»Tod pade največ dežja v Evropi, izmerjeno v litrih na kvadratni meter. Zabeležil sem že petsto litrov na kvadratni meter v štiriindvajsetih urah. Vidite, tole je ta merilec dežja, s katerim merim količino padavin, če je lonec noln. Domeni, da je oadlo na kvadratni meter sto štirideset litrov dežja. Kadar močno dežuje, ga moram snrazniti večkrat na dan, tudi oonoči « pojasnjuje Vidak Samardžič.
»Na kakšni nadmorski višini smo?«
»Na 914 metrih.«
»Koliko sreea pade tu?«
»Na ravnem tudi do tri metre, toda brez zametov.«
»Koliko dobite za svoje delo?«
»Petdeset dinarjev na mesec . . . čudite se? Kaj morem, če ne dajo več. Prej sem dobival še mani Res ie, ni nriietno vst.aiati ponoči, ko liie kot iz škafa in ko vvmi kot iz tonov Nikier na svetu menda ne ermi tako kot uri nas . ..«
Ob slovesu nam še no vedo, da so Crkvice ored ne-kai dnevi dobile elektriko.
ci Vsrv^o 1«Vi1rn Vivrpli tP-IpiriTjOT* uTVoclot crv»r»
samo hribe, dež, sneg, pa poslušali grmenje . . .«
TRIVO ZOLAK
svojega soseda, ki je prihajal z druge države. Potem smo začeli prepevati pesmi vseh narodov, ki smo jih predstavljali. V tem je vstopil v sobo mož, ki je prodajal vrtnice. Nekaj predstavnikov moškega spola je kupilo posamezne cvetove za profesorico. Jugoslovani pa smo ji jih kupili prav toliko, kolikor nas je bilo, in ji jih podarili. Bila je zelo presenečena. Dvignila je rože visoko' ' »<*d ’ mizo - in zaklicala:-»Od Jugoslavije!« Vzdignila je čašo in zaklicala:	»Na
zdravje predsednika Tita!« Bili smo ponosni. Vsa miza je nazdravljala našemu maršalu. Potem smo spet prepe-
nisem počutila kot tujka. Mesto mi je nekako priraslo k srcu. Dolgo časa se je marsikaj usodnega za naš narod odigravalo prav tukaj. Naši veliki možje so študirali tu in zdi se mi, kot bi v času svojega bivanja tu pustili delček sebe, tako da je še bilo čutiti njih prisotnost.
O tem sem se lahko prepričala že prvi dan prihoda- na Univerzo. Predavanja naj bi se'začela šelč, naslednji dan.
Zato sva s Francozi j o Cristi-~ an, ki sem jo spoznala pred nekaj minutami, sklenili, da si malo ogledava starinsko stavbo Univerze. Prišli sva tudi na vrt. Pod arkadnimi stebri ga obdajajo kipi zaslužnih mož, ki so pripo- j vali in debatirali . I. mogii k temu, da sta se slava in ugled dunajske Univerze razširili po vsem svetu.
Med slavnimi možmi, kot so Lamarck in mnogi drugi, sem ugledala tudi doprsnj kip Frana Miklošiča, profesorja slavistike, nekoliko vstran pa kip Vatroslava Jagiča. Živo sem se zavedla, da se ima ta ustanova za ugled zahvaliti tudi številnim našim rojakom.
Na predavanjih vso snov podajajo v tako poljudni obliki, da človek nima občutka, da se uči. Vsak pove nekaj o svoji deželi, o njenih posebnostih, običajih, tradicijah ter kulturnih m naravnih znamenitostih. Profesorica pa nam sproti širi besedni zaklad, podaja gramatična pravila. Včasih so bile debate tako zanimive, da smo tudi na odmor čisto pozabili, ali pa ga — sploh nismo hoteli imeti. Zdi se kar neverjetno, če pomislimo na naše šole. če pa povem, da smo teme lahko določali tudi sami in oa smo razpravljali o prob lenuh, ki zanimajo vsakega mladega človeka, denimo o mamilih, seksu, modi itd., postane takoj jasno, od kod taka navdušenost za študij. V odmoru si na hodniku srečeval vse, od nune pa do modernega hippijevskega dekleta z indijanskim trakom v glavi, od študenta teologije, ki srka coca-colo skupaj pa do tistih, ki se poglabljajo v Marxova dela.
»Heurigen« je posebnost Dunaja. Pomeni zabavo, na kateri se pije novo vino. Pravijo, da kdor ni bil na heu-rignu, ne pozna utripa življenja avstrijskega glavnega mesta. Značilne četrti, kjer prirejajo te »pijanke«, so v predmestju. Zlasti znana sta Grin-zing in Nussdorf.
V Grinzingu so sami tujci.
Zato smo sklenili, da gremo raje v Nussdorf. Zasedli smo ogromno mizo Kmalu po prvih požirkih smo se že razgreli	>
Začele so se debate. Vsak je hotel čim več izvedeti od
Veliko naših odličnjakov
Med posebnostmi, ki jih je bil deležen samo naš tečaj, je treba vsekakor omeniti tudi obisk pri dunajskem županu. Gospod Bruno Marek je namreč eden izmed pokroviteljev te šole. Priredil nam je slavnostni sprejem v Mestni hiši.‘Tu nas je v ogromni dvorani, okrašeni z zastavami vseh držav-udeleženik, čakala pogostitev, poseben orkester pa je skrbel za to, da smo se ob zvokih Straussovih vlačkov, polk in drugi poskočnih zvokih kar čimbolj zabavali. Vsakemu izmed nas je župan poklonil tudi knjigo o znamenitostih Dunaja s svojim posvetilom.
Po pravici lahko rečem, da nam je mesec, ki smo ga preživeli na Dunaju, minil kot bi trenil. Bilo je toliko stvari, ki smo jih hoteli videti in slišati, toliko stvari, ki smo se jih želeli naučiti, da nam je zmanjkalo časa za vse.
Že je bila tu slavnostna razdelitev spričeval v Audito rium Maximum, ki je bil kljub svoji velikosti še vedno premajhen, da bi lahko vsi sedeli. Najboljši učenci iz vsakega razreda so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami. Med njimi kar precej Jugoslovanov.
Še dobro se spominjam besed dekana, ki nam je ob slovesu dejal: »če ste v času svojega bivanja srečali nove ljudi, debatirali z njimi o sodobnih problemih in skovali nova prijateljstva z vrstniki z vseh koncev sveta, in če je kot posrednik za navezovanje tega prijateljstva služila nemščina, potem smo mi lahko nad tem samo navdušeni in ponosni!«
Tednov, ki sem jih preživela na Dunaju, se z veseljem spominjam. Sicer pa jih je res nemogoče pozabiti: kajti tudi številne razglednice, kj jih dobivam od svojih sošolcev — prijateljev z vsega sveta, me spominjajo nanje. ALENKA VIPOTNIK
Jugo-avto na cesti
Iz neuradnih virov smo dobili sporočilo, da se je te dni pojavil v Sloveniji s snemalno ekipo Zagreb Filma PRVI JUGOSLOVANSKI AVTO. Novo m tako Pričakovano vozilo je po izjavah prvih srečnih ogledovalcev nekakšen mešanček med fiatom 124 in in fiatom 125, skratka lep na pogled.
»Jugoslovančka« so filmarji prevažali P° Sloveniji na vlačilcu, pokritega s plahto. Odkrili so ga Ie tam, kjer so z »novorojenčkom« snemali reklamni film.
A. LUCU
„Ak je od kaše kaša“
Spor med prof. M Marinom in dr. R. Bordonom o Prešernovih portretih je pred ljubljanskim okrožnim sodiščem
LJUBLJANA, 8. dec. Pred nabito polno dvorano okrožnega sodišča v Ljubljani, nekateri so celo stali, se je danes začel proces, v katerem zasebni tožitelj prof. Marko Marin trdi, da je dr. Rado Bordon v članku »Odnos do pesnika ali sanota simplicitas«, podnaslov »Ob novih portretih dr. Franceta Prešerna« (Delo 17. jan. 1970), trdil o njem hekaj neresničnega, kar lahko škodi njegovi časti in dobremu imenu. Med drugim je Bordon v tem članku zapisal tudi trditev, »da v njegovem (Marinovem) »znanstvenem« delu.. - kar mrgoli ne le tiskarskih škratov, ampak tudi... in celo potvorb«.
Na današnji razpravi, je obtoženi dr. Rado Bordon ponovno (kot med zaslišanjem) povedal, da v članku ni imel namena žaliti zasebnega tožilca prof. Marka Marina, ali kakorkoli oškodovati njegovo čast in dobro ime. Bordon je izjavil, da so navedbe v zasebni tožbi pomanjkljive, ker so iztrgane iz celotne, znanstvene razprave, ki jo je on napisal o Prešernovih portretih. Dr. Bordon je na koncu prvega dela današnjega nastopa menil, da vsa zadeva ne sodi pred sodišče.
%
Z vespo v smrt
KOPER, 8. dec. — .Včeraj je nekaj čez polnoč vespisc Drago Bandi, italijanski državljan, vozil vespo iz črnega Kala proti Rižani. Ko je pripeljal v usek, je zapeljal v levo ter trčil v obcestni smernik na vodnem prepustu, nakar ga je odbilo naprej in se je z vespo prevrnil. Bandlja so hudo poškodovanega prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam.
Bandi je že tretja žrtev prometnih nesreč, ki so se pripetile na Koprskem v zadnjih treh dneh. ■	D. GRčA^
Šest mrtvih na beograjskih ulicah
BEOGRAD, 8. dec. — Včerajšnji dan na beograjskih cestah je bil tragičen. Za jesensko meglo in spolzko cesto neprimerna hitrost je bila vzrok 6 smrtnim nesrečam.
Na cesti med Beogradom in Mladenovcem se je fičko beograjske registracije zaletel v kamion, parkiran ob cesti.. Avto se je vnel in v njem so zgoreli- voznik Milan Petrovič, ki je zakrivil nesrečo, in sopotnika Liljana Bugarčič ter Nikola Stefanovič.
Avtomobil Momčila ObradO; vica je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo polovico ceste, kjer se je zaletel v nasproti vozečo cisterno. Voznik in sopotnik Slavko Obradovič sta bila takoj m,r-tva.
-Novi, most čez Savo v Beogradu »Gazela« je zahteval prvo smrtno žrtev. Milovan Simeunovič, ki je prehitro vozil, m mogel ustaviti avta in se je od zadaj zaletel v tovornjak ob cesti. Udarec je bil tako močan, da je Simeunoviča- na mestu ubdio.
MAD
Predsednik senata Fedor Kosem je obtoženemu dr. Radu Eordcnu in njegovi obrambi predlagal, naj razložijo, kaj je Bordon mislil pod besedo »potvorbe«. Predlagal je pismeno obrazložitev, ki naj bi jo sodišču obramba ali obtoženi predložila v sprejemljivem roku. Ko so nekateri poslušalci in gledalci že vstajali — iz besed predsednika senata Fedorja Košema je bilo namreč jasno razvidno, da bo proces preložen — je z zatožne klopi ponovno vstal dr. Rado Bordon.
Izjavil je, da je svojo znanstveno razpravo o Prešernovih portretih pisal v naglici, in. da vsakega izraza ni povsem pretehtal in opred/lil.
»Ko sem zapisal in celo potvorb« — je izjavil dr. Rado Bordon —- »sem menil, da je zasebni tožilec (prof. Marko Marin) v svoji zavzetosti za vestno ali pa nezavestno nekatero gradivo uporabil na neposrečen način, tako da bi mogel resen in dosleden znanstvenik meniti, da gre lahko tudi za potvarjanje določenih dejstev.
Pripomnil bi še bo, da je tu-
Med drugim je 3. novembra letos prenočeval v hotelu Ljubljana transport pod lažnim imenom nizozemskega državljana Bruggherja Wille-ma Johannesa in ni poravnal nočnine. Pri njem so našli tudi potno listino tega državljana. Trdi, da je potni list kupil, vendar obstaja utemeljen sum, da si ga je prisvojil.. Značilno je, da je po lastni izpovedi s tem potnim listom šestkrat prekoračil državno mejo.
Najbolj zanimiva pa je zgodba o tem, kako je bil osumljenec poročna priča. Ko je od slučajnega znanca zvedel, da je poročna priča odpovedala, se je Polajnar sam pomudil za pričo. V sili so njegov predlog sprejeli in mu izročili tudi svečano obleko, srajco in kravato ter mu tudi dali garsonjero v Mariboru. V njej je bival nekaj
di čoro Skodlar v svoji razpravi napisal, da gre s strani zasebnega tožilca za ponarejanje m zamolčanje znanih lite-ra-mozgodovinskih podatkov (Delo 3. jan. 1970).
Zavežem se, da bom v roku petnajstih dni poslal sodišču opredelitev mest, za katera menim, da predstavljajo v tekstu dela zasebnega tožilca objektivno napačno prikazana stanja in dejstva, da bom v tem svojem predlogu vapore-dil pravilni prikaz teh dejstev, s tem pa dokazal objektivno napačno in zgrešeno prikazovanje tako gradiva kakor tudi zaključkov, ki se jih ob uporabi resne in znanstvene ter pedantne metode zasebni tožilec ne bi smel privoščiti.
Obenem predlagam, naj povedo o razvrstitvi področij, iz katerih se črpajo ta posamezna dejstva in stanja, svoje mnenje ustrezni znanstveni in kulturni delavci ter izvedenci.«
Razpravo so preložili.
Ko smo se razhajali, je nekdo od poslušalcev omenil, da bo zvečer spet prebral nekatere Prešernove pesmi.
MARJAN BAUER
dni, potem pa z obleko in drugimi predmeti izginil.
N. S.
Kmalu nova žrtev plina
MURSKA SOBOTA, 8. dec. — Ker 28-letnega Emila Zel-ka, direktorja soboškega podjetja »Panonija« davi ni bilo v službo in na napovedani sestanek, so sodelavci vdrli v dopoldanskih urah v njegovo garsonjero. Pomoč je prišla v zadnjem trenutku, zakaj Zelko bi bil kmalu postal žrtev butana, ki je uhajal iz plinske peči.
Ponesrečenca so v kritičnem stanju odpeljali v soboško bolnišnico. Emil Zelko je sicer izven življenjske nevarnosti, vendar bo ostal vsaj I štirinajst dni v bolnišnici na 1 opazovanju.	E. B.
Goljufove „usluge“
Šei je za pričo, pa je surtil svečano obleko
MARIBOR, 8. dec. Anton Polajnar, 27-letni avtoklepar brez zaposlitve iz Kranja prestaja zdaj kazen 15 dni zapora, ki mu jo je odmeril občinski sodnik za prekrške v Mariboru za vrsto manjših goljufij.
Več kot s
Trinajsterica obdolženih »kavne afere
KOPER, 8. dec. Od konca lanskega do septembra letošnjega leta so iz skladišča v koprski Luki odnesli najmanj 67 vreč pražene kave v skupni teži 4020 kilogramov ter v vrednosti 100.500 dinarjev ter okoli" 70.000 tujih cigaret v vrednosti 46.990 dinarjev. To očita obtožnica 13 obdolžencem, proti katerim se je danes začela obravnava pred koprskim okrožnim sodiščem.
Pred petčlanskim senatom so se znašli čuvaj kontrole v luki Koper Rudolf No-nar, vodja skladiščne dejavnosti v Luki Milan Konča-revič, disponenta v Luki Anton Purkart in Franc Krmel, ki so- skupaj s carinikoma nadzornikoma Stojanom Žigonom in Jankom Herbstom ukradli iz skladišča koprske Luke na škodo Centroproma I ter trgovskega podjetja Pre- |
hrana omenjene količine kave in cigaret. Pomagali so jim tako pri prevozu kot pri prodaji Miroslav Bonasa, Miro Binker, uslužbenec iz Kopra, Alojz Bah, čuvaj v Luki, Ciril Kne, šofer prj SGP Kranj, Božo Džukanovič, vojaški upokojenec ter Silva Džukanovič, uslužbenka cestnega podjetja, oba iz Nove I Gorice ter Fabio Božeglav,
I klepar iz Trsta. Obtožnica
« pred sodiščem
jih dolži grabeža velike tatvine ali sodelovanja pri tem kaznivem dejanju, druge pa pomoči pri veliki tatvini, Alojza Baha pa sprejemanja podkupnine.
V obtožnici je navedeno, da so bili zlasti tisti, ki so bili zaposleni v Luki Koper, Pa tudi carinski uslužbenci, na takih delovnih mestih, na katerih bi morali po svoji delovni dolžnosti preprečevati in odkrivati kazniva dejanja. Namesto tega pa so izrabili zaupanje kolektiva, predvsem ponoči, ko je bil v službi kot čuvaj Nonar, vlamljali v skladišče, odnašali iz njega, mimo ali s sodelovanjem vratarja ter po njegovi pobudi, ukradeno blago. Obtožnica tudi navaja, da je bilo to mogoče zaradi slabe notranje kontrole v Luki, neurejene skladiščne evidence, kot tudi zaradi slabe zavarovanosti skladišč.
Na današnji obravnavi so najprej prečitali obtožnico, nakar so začeli z zasliževa-njem obtožencev. Obravnava se bo nadaljevala jutri.
GUSTAV GUZEJ
Avtobus v tovornjak
ČUPRIJA, 8. dec. (Tanjug) — Davi okoli treh sta na cesti Cuprija—Svetozarevo trčila avtobus niškega »Ekspresa«, ki je vozil iz Cuprije, in tovornjak, naložen s sladkorno peso, ki mu je vozil nasproti Pri tem je izgubil življenje Živorad Dinje iz Niša, v sobi za posebno nego v ču-prijsiki bolnišnici pa sta Nenad Milenkovič iz Niša in Merima Bubič iz Sarajeva. Trinajst potnikov pa je laže ranjenih.
Do te hude nesreče je prišlo, ker je avtobus niškega »Ekspresa« neprevidno skušal zaobiti parkirani kamion.
Kazen za vlomilce
SPLIT, 8. dec. (Tanjug) — | Splitu so (toneš obsodili vlomilsko osmerico in njihove pomagače, ki so zagrešili 79 tatvin hudih vlomov in prikrivanja ukradenega blaga.
Najstrožjo kazen, 12. let strogega zapora, so prisodili 28-letnem,u mehaniku Vladi-miru Vojačeku iz Daruvara.
Spomeniki
Junaki za agrai®
Sejma ni več, zato ograjo preč! - Nikakor!
V Kraševcu ja zavrelo — vzrok pa je spomenik kosovskim junakom. Spomenik je delo srbskega kiparja Djordja Jovanoviča in ga prištevajo med najlepše spomenike v Evropi. Sedaj končujejo urejanje trga okrog spomenika.
Spor se je začel zaradi na prvi pogled malo pomembne nadrobnosti. Urbanisti so namreč odstranili ograjo, ki je obkrožala spomenik. Skupina javnih in kulturnih delavcev je protestirala. Začel se je boj.
Do začetka urejanja trga okrog spomenika je stala okrog njega ograja iz litega železa. Kakor hitro je bila ograja odstranjena, so nekateri Kruševčani poslali Zavodu za varstvo spomenikov v Kralje-vu peticijo. Odstranitev ograje so imenovali vandalizem.
Zahtevali so, da ograjo vrnejo, na njeno mesto, ker je sestavni del spomenika. Postavili so jo takrat kot spomenik, leta 1904.
Iz Kraljeva so ukazali, da je treba . ograjo vrniti na njeno mesto. Bilo je govora celo o denarnem kaznovanju tistih, ki so jo odstranili.
Takšna rešitev pa je izzvala vznemirjenje druge skupine Kruševčanov, med katerimi so prav tako javni in kulturni delavci, kiparji in slikarji. Ti pravijo, da nikjer na svetu ne ograjujejo spomenikov. Namesto da bi ljudje kukali na spomenik čez ograjo, naj bi prihajali predenj svobodno in brez zaprek.
Ta skupina tudi trdi, da Djordje Jovanovič za svoj spomenik ni predvidel ograje. Napraviti jo je moral šele na zahtevo tedanjega predsednika kruševske občine. Ta pa je imel za to vzrok — ob samem spomeniku je bil takrat živinski sejem.
Težko je reči, kdo bo dokazal svoj prav. Nobena stran noče popustiti. Boj bo hrumel do, konca in prelili bodo morje črnila.
8. stran -je DELO
ŠPORT
Sreda, 9. decembra 1979
V pokalu bolje?
Drevi ob 19.30 v Tivoliju povratna tekma za pokal evropskih košarkarskih prvakov Olimpija : Slask (Poljska)
LJUBLJANA — Košarkarji Olimpije so si na prvi tekmi za pokal evropskih prvakov v Wroclawu priigrali 14 točk prednosti- Ob normalni igri bi bilo to več kot dovolj za uvrstitev v četrtfinale, toda po ponovnem razočaranju na tekmi z Radničkim ta prednost že ni več povsem zanesljiva. Vseeno pa je precej upanja, da se Olimpija le prebije naprej. Ljubljančani bi morali samo ponoviti igro iz Wroclawa, pa bi bilo najbrž vse v redu.
Mirna in premišljena igra je Olimpiji na Poljskem prinesla za služen uspeh. Doma ne kaže igrati nič drugače. Ni namreč pričako vati, da bi Poljaki prešli na preš sing, ki je lahko za Olimpijo uso den, kajti njihova prva peterka je stara povprečno nad 30 let in tak šne zahtevne naloge ne bi vzdrža la. Ostane jim torej conska obram. ba in občasen prehod na igro — »mož moža«. To pa Ljubljančanom vsekakor ustreza in so ^nali v Wroclawu dobro izkoristiti.
Kljub veliki prednosti pa Slaska ne gre podcenjevati. Skoraj gotovo bo boj 'v Tivoliju hujši, kot je bil na prvi tekmi, kajti Poljaki skoraj ne morejo ponoviti tako slabega odstotka metov, kot so ga imeli doma. Ce bodo zadevali vsaj tako. kot navadno v njihovem prvenstvu. potem zna Olimpiji še trda presti.
Naši državni prvaki so se na tekmo normalno pripravljali. Nasprotnika poznajo, vendar to še ne more opravičiti premajhne prizadevnosti pri treningu. Upati je vsaj, da bodo izpolnili obljubo in se borili ter se vsaj malo oddolžili
UTRINKI
STOP ZA JUGOSLOVANSKI AVTOBUS — Odbojkarji zagrebške Mladosti so na povratno tekmo za pokal evropskih prvakov z albanskim Dinamom odpotovali z leta. lom, toda samo do Titograda, od koder so nadaljevali pot z avtobusom do albanske meje, kjer je nanje čakal albanski avtobus. Albanci niso dovolili, da bi naši odbojkarji do Tirane potovali s svojim. jugoslovanskim avtobusom.
GOLONKA ZELI NAZAJ — Nekdanji zvezdnik češkoslovaške hokejske reprezentance Josef Golon-ka s svojim sedanjim klubom SC Riessersee (ZRN) ni povsem zadovoljen in se bo bržkone maja 1971 vrnil domov. Golonka se je pritožil nad slabim obiskom » čudnih« gledalcev. Sloviti igralec namerava doma nadaljevati Kariero, če bo potrebno tudi v drugoliga-škem moštvu, trdijo viri iz CSSR.
MILIJON — Časopisni založnik dr. Ludwig Polsterer (Kurier) z Dunaja je avstrijski drsalni zvezi poklonil milijon šilingov. Za to vsoto je zveza prosila javnost, potem ko je dunajska drsalna re”:;a. ki je sedaj v ameriških rokah, prenehala podpirati drsalce — amaterje. Zveza bo podporo porabila za nastope avstrijskih drsalcev in drsalk na mednarodnih tekmovanjih.
privržencem za zadnje poraze v državnem prvenstvu.
»Vem. da so gledalci nad nami razočarani,« je dejal včeraj Bas-sin. »toda kar zapišite, da je nesmisel dolžiti za karkoli sodnike. Cisto sami smo krivi, da smo tudi v soboto ostali praznih rok. Vsaj proti Poljakom pa bi s»e že morali oprati pred našim Tivolijem.«
Tekmo bosta sodila Bolga- Ax&-badian in Spanec Calls, delegat FIBA pa je Italijan Manfredi.
S. T.
Poljaki še upajo
LJUBLJANA. 8. dec. — Po 24 urah naporne vožnje z vlakom so danes zvečer košarkarji poljskega prvaka Slask dopotovali v Ljubljano. Kljub temu. da so v Wroc-lawu povsem nepričakovano izgubili prvo tekmo z Olimpijo, pa se še niso odpovedali vsem upom.
»Tako siabo, kot doma, .ie moremo igrati več,« pravi vodstvo ekipe. »To je bila ena naših r.aj-slabših iger v zadnjih letih :n zato upamo, da bomo vsaj tu v Ljubljani pokazali kaj znamo. Seveda ima Olimpija veliko večjo možnost. da se uvrsti naprej/ 14 točk je velika razlika, lahko pa se iom posreči, da v Ljubljani vsaj ztr.a-
KAJAKAŠTVO
Deseterice
najboljših
LJUBLJANA — Zvezni kapetan kajakasev in kanuistov Bogdan Svet je sestavil deseterice najboljših jugoslovanskih kajakašev in kanuistov na divjih vodah v letošnjem letu.
K-l: 1. Spasovski (Mirče Acev),
2.	Skok (Tacen), 3. Ibrahimbego vič (Vrbas), 4. Jovkovski (Mirče Acev). 5. Spacal (Soške elektrarne). 6. Matakovič (Elektrostroj), 7. Vasilevski (Mirče Acev), 8. Ab-ramič (Soške elektrarne). 9. An-dreev (Mirče Acev), 10. Cižman — (Tacen).
C-l: 1. Prelovšek (LBD). 2. Tom-šfč (LBD). 3. Požar (LBD). 4. Ber. not (LBD). 5. Hočevar (Tacen). 6. Vest (Tacen), 7. Milinkovič (Sla-vija), 8. Brusar (Slavija), 9. Niko-lovski (Moša Pijade), 10. Fock (Tacen).
C-2: 1. Guzelj — AbdrejašiČ — (LBD). 2. Žitnik - Tuma (LBD),
3.	Dežek — Gerkman (LBD). 4. Mallv — Svetek (LBD) 5. Kralj — Kralj (LBD). 6. Kepic — Ovčak (Tacen). 7. Vojnovič — Kralj — (LBD). 8. Masle — Erjavec (LBD), 9. Šušteršič — Kebrič (LBD), 10. Muh vič — Brčan (LBD).
gamo in tako malo popravimo vtis. Vsekakor pa bo v Tivoliju domačinom teže, kot jim je bilo v Wroclawu.«
Poljski košarkarji so zvečer že trenirali v mali tivolski dvorani, kjer bodo jutri le še poskušali nadomestiti zamujeno.	S. T.
1 SMUČANJE
Seminar učiteljev in trenerjev preložen
LJUBLJANA — Zaradi neugodnih snežnih razmer je zbor učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije preložil republiški seminar za učitelje smučanja, trenerje tekov in alpskih disciplin.
Medtem ko bo seminar *a i učitelje od 7. do 10. januarja 1971 v Kranjski gori, se bodo trenerji najverjetneje dobili na snegu spomladi. Takrat je tudi največ možnosti, da ZUTS zagotovi sodelovanje najboljših domačih in tujih predavateljev, škoda je v tem, da trenerji ne bodo že v začetku sezone podrobno seznanjeni z naj-novejšimi metodami treniranja in tekmovalno tehniko. Zato ZUTS pričakuje, da bodo trenerji, ki spremljajo^ reprezentance, pravočasno posredovali novosti. A. G.
ROKOMET
r______________________.
Uspešna sezona radgonske ekipe
GORNJA RADGONA — Rokometaši iz Gornje Radgone, ki ekmu-jejo v okviru štajerske lige, so v letošnji sezoni izredno štartali, saj prepričljivo vodijo po orvem cehi tekmovanja. V preteklih enajstih kolih so kar desetkrat zmagali m pri tem dosegli odlično T*zlilro v golih, ki Jim daje tudi aajvečie obete za naprej. Letos četrtič tfk-mujejo v tej ligi in pomeni letošnja uvrstitev doslej njihov največji uspeh. Kot novinci so ored štirimi leti osvojili nresenetljivo četrto mesto, naslednje leto pa so se že povzpeli za mesto višje. L*ni so zasedli drugo mesto in s tem re«no ouozorili nase. To je ooka-zal prvi del tekmovanja, saj nimajo doraslega tekmeca. EK»pa je sestavljena izključno iz domačih
igralcev, katerih oovprečna starost se giblje okrog 21 let. Miudosf in borbenost igralcev obeta še mnogo.
M. JERŠE
NOVO NA TUJEM
AUGSBURG — V hokejski tekmi za alpski pokal (I. skupina) .ie nemška ekipa Augsburg zmagala že tretjič zapored. V zadnii tekmi je premagala Bolzano s 7:2. Nekaj dni poprej pa je to italijansko ekioo premagal Chuz de Fonds z 12:1.
RIGA — Po 6. kolu sovjetskega prvenstva v šahu vodi mednarodni mojster Tukmakov, ki ima 5 točk. Sledijo mu: štejn 4,5, Gipslis 4 (1). Korčnoj, Bagirov. Doroškovič in Podgajec 4, Liberzon in Balašev 3,5. Averbach in Karpov 3. itd.
BONAVENA NA TBEH — Clay je premagal Bonaveno s tehničnim k. o. v 15- rundi.	Telefoto: UPI
Clay zmagal s t. k. o.
Bonavena trikrat na tleh v petnajsti rundi
NEW, YORK, 8. dec. — Ameriški črnec Cassius Clay, ki se imenuje tudi Mohamed Ali, je sinoči v New Yorku premagal argentinskega profesionalnega boksarja tež. ke kategorije Oscarja Bonaveno s tehničnim k. o. v 15. rundi. Fred 19.000 gledalci je dvoboj sodil Američan Mark Conn. Sodnik ie v svojo beležnico vpisal, da je Ciay po točkah dobil 2., 3., 5., 6., 7., 13. in 14. rundo, v 10. in 11. iun-dl noben boksar ni imel izrazite prednosti, Oscar Bonavena pa je dobil 1., 4., 8., 9. in 12. rundo.
V 15. rundi, po dveh knockdow-nih Bonavene, ki je nato pokleknil še tretjič in se ni mogel več »raniti, je sodnik po pravilih, ki veljajo za ameriško zvezno cL :avo New York, prekinil boj in Claya proglasil za zmagovalca.
Tako se niso uresničile napovedi Claya, ki je obljubljal, da bo zmagal v 9. rundi, zmotil pa se je tudi Bonavena, ki je svojo zmago napovedal za 11. krog. Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, je Clay 9. rundo celo izgubil, Bona-veni pa v 11. rundi ni uspelo pri-! dobiti prav nobene prednosti.
Na stavnici, pred dvobojem, je Clay veljal za favorita — 6:1. Fri-reditelji so tehtali boksarja pred dvobojem ločeno, da ne bi pr. šlo do neljubega incidenta. Ob.raj Je namreč, da se tekmeca med tehtanjem še zadnjič pozdravita pred nastopom. Tudi pri tehtanju je
I
ZMAJ VAŠ AVTOMOBIL ZASTAVA 1300
Clay imel prednost, s svojimi 96 kg in 840 grami je bil težji od Bona ven* a* več ko 3 kg.
Kako se je razpletel ooj v od)o-čilni 15. rundi? Sodnik je bil primoran že v začetku razdvoji ;i boksarja. ker sta se že po prvih udarcih začela oprijemati drug drugega. Naenkrat je C!ayu uspe o. ua je Bonaveno strahovito udaril; levi kroše v brado je pokosil Argentinca. Sodnik je prvič štel; pri »Šest« je Bonavena vstal, pri »osem« je spet zavzel gard. Clay je na to čakal in takoj silovito napadel; serija udarcev je zadela Bonaveno, ki se je spet zgrudil na tla. Tokrat je bil pri »osem« spet pripravljen za boj. Z novim udarcem je Bonavena spet p-. Jel na tla. Sodnik Conn je takoj posredoval; po pravilih, ko je boksar tretjič na tleh. je niegov tekmec avtomatične zmagovalec.
i NAMIZNI TENIS	f
Reslerjeva zmagala na Poljskem
POZNAN — Na XI. mednarodnem prvenstvu Poljske v namiznem tenisu je Mirjana Resler osvojila prvo mesto. Z zmagama nad Noworyto in Calinsko ji je zasluženo pripadel naslov prvakinje.
Manj uspešni so bili naši moški predstavniki. Zlatko Čardaš je v polfinalu izgubil z rutiniranim Oe-hoslovakom Stanekom, a tudi v parih se 'naši niso uvrstili v finale.
HOKEJ V A J	I
NOGOMET
Benfica : Evropa 3:2 (2:0)
LISBONA, 8. dec. — V poslovilni tekmi, ki jo je za svojega dolgoletnega igralca Columo priredila Benfica, je lizbonska enajsterica premagala reprezentanco Evrope s 3:2 (2:0).
Pred 55.000 gledalci so dosegli gole: Eusebio, Simoes in Horhe za Benfico in Garate za Evropo.
j BADMINTON
Olimpija : IEV neodigrano
LJUBLJANA. 8. dec. — Hokejisti innsbruškega IEV so brzojavno obvestili HK Olimpijo, da ne smejo igrati v. Ljubljani v okviru tekmovanja za alpski pokal. Obenem je Olimpija dobila brzo; »vko z Dunaja, da je IEV suspendiran in zato ne sme igrati. Vzrok za prepoved nastopa gostov j-j neznan.	B. K.
Čuk in Voglar
LJUBLJANA, 8. dec. — Letošnjega badmintonskega turnirja v Kamniku se je uderaži j 22 tekmovalcev in 14 tekmovalk Iz šestih slovenskih klubov: Olimpije, ŠD Prežihov Voianc, ŠŠD gimnazije Vič, 2. gimnazije, TSN Maribor in ŠŠD Kamnik. Kljub temu, da je manjkal največji favorit šepec, so bile igre na priča kovani ravni.
REZULTATI:	člani — četrtfi-
nale: Šilc (O) : Truppe (Vič) 7:15, 15:2, 15:11, žagar (V) : Jarc (Maribor) 15:6, 15:11, Plemeniti : Gobec (oba Kamnik) 15:10,	15:2,
Čuk (V). : Bertoncelj (O)	15:7,
15:4. Polfinale: Šilc : žagar 15:8, 15:5, čuk : Plemeniti 15:3, 15:1. Finale: čuk : Šilc 15:8, 15:4. Članice:	četrtfinale:	Petkovšek (K)
: Juntes (U. g) 11:1, 11:1, Zuoan-čič (II. g) : Ludvik (II. g) 11:1, 11:5, V. Voglar : T. Voglar (obe IT. g) 1*1:7, 11:1, Žmavc : Hribar (obe K) 11:1, 11:0. Polfinale: Župančič : Petkovšek 11:8. 11:7, V. Voglar : Žmavc 11:7, 11:6. Finale:	V. Voglar :	Žunančič 11:4,
11:4.
Olimniii ponovno pokal Slovenile
LJUBLJANA — V dvorani TSŠ so v izziva1 nem dvoboju za ookal S'oiwi’9 v badmintonu dekleta Olimpije prepričljivo premagale Ježico. Z rutinirano iero ie Olimpija v postavi Lučka in Breda Križman. Vita Bohinc in Marta Amf dosegla popoln uspeh. Za Ježico so nastopile Breda Zapušek, Tana in Manca Hemja in Nada Koprivšek. Olimnija je tako že tretjič zaporedoma osvojila pokal Slovenije. ekina Ježice na ie v.tmalnem dvoboju premagala ekipo Olimpije
n.
Rezultati posameznih iger:	L.
Križman—B. ZapušeK 11:3,	11:1,
j T. Hernja—B. Križman 5:li, 11:2, 11:0, V. Bohinc—N. Koprivšek — 11:3, 11:2; sestri Križman—Koprivšek, T. Hemja 10:15, 15:10, 15:8, sestri Križman—Koprivšek. M. Hernja 15:0, 15:0, Amf, Bohinc—Koprivšek, M. Hernja 15:1, 15:0, Amf, Bohinc—Zanušek, T. Hemja 15:8, 15:11.
V finalu moških Ježica
LJUBLJANA — V telovadnici TVD Partizan—Ježica je v finalnem dvoboju za pokal Slovenije v badmintonu ekipa Ježice zasluženo premagala drugo ekipo Olimpije z rezultatom 6:3 in se bo v izzivalnem dvoboju pomerila z branilcem pokala, prvo ekipo Olimpije. Ježičani so nastopili v postavi Stane Koprivšek, Bojan Kaplan, Boris Škapin in Miro Prošek, za drugo ekipo Olimpije pa so igrali Miha Vrhunec, Janez Jereb, Griša Zore. Matjaž Zaletel in Jani čalet-a. Med tekmovalci sta izstopila Stane Koprivšek jn Miro Prošek, naj-lepše pa Je zmagal Boris Škapin.
Rezultati posameznih iger:	B.
Kaplan—J. Jereb 9:15. 5:1, 5:15, S. Koprivšek—M. Vrhunec 15:6, | 15:0. B. Škapin—G. Zore — 10:15, 17:15, 15:10, S. Koprivšek—J. Jereb 15:2. 15:6, B. Kaplan—M. Vrhunec 15:6. 10:15, 9:15, Prošek, Koprivšek—čaleta. Vrhunec — 15:8, 15:11, Prošek, Koprivšek—Zore, Zaletel 15:2. 15:3. Kaplan, Škapin— Zore. Zaletel 15:10. 15:11, Kaplan. Škapin—čaleta, Vrhunec — 12:15. 15:7,9:15.	M. VRHUNEC
PLANINE IN LJUDJE

1. ZARADI TEHNIČNIH PREDNOSTI
Motor 72 KM, ventili v glavi OH V, dvojni register uplinjač, centrifugalni in patronski čistilec olja, dinamo 400 W, vozno podnožje brez mazanja »FOR LIFE«, zavore vacuum-servo in disk, brzina 145 km/h, potrošnja 9 1/100 km
2. ZARADI BOLJŠE OPREME BREZ DOPLAČILA:
4 asimetrični žarometi, svetilka za vožnjo nazaj, dvoglasna fanfara, vžigalnik za cigarete, nožno vklapljanje naprave »peri-briši«, dnevni števec km. termometer za vodo, ključavnica za gorivo, ključavnica za volan, gumi zavesice, okrasne letve iz nerjavečega jekla, garnitura prve pomoči, ležalni sedeži in 4 vrata.
3. ZARADI LAŽJEGA IN POCENI VZDRŽEVANJA
Na razpolago imate preko 100 servisov v državi, od tega 23 servisov v Sloveniji. Nadomestni deli bistveno cenejši in vedno na razpolago.
4. KER GA LAHKO KUPITE ZA DINARJE IN NA KREDIT:
Do 31. decembra vam odobrimo še 570,00 din za stroške registracije in obveznega zavarovanja. Pri prevzemu je izvršen brezplačno tehnični pregled, izstavimo preizkusne tablice in izvršimo za ljubljanske kupce celotno registracijo in obvezno zavarovanje.
Kdo je odgovoren? i
Vsako jesen posvečamo v naši I rubriki veliko prostora vesi (.m o j zapiranju planinskih postojank, i rravočasno javimo kdaj se zapro j m kaiere poscojam-ie so pre<t zime i in prazn.kov oaprra. ttc-zen tega pisarna PZS (312 oo3) vsakomur in kadarkoli postreže s potrebnimi podatki,. Zato bi bilo normalno pričakovati, da obiskovalci gora obvestila tudi upoštevajo.
Žal pa vsako spomlad ugotovimo, da so prek zime nasilno od-j prli vsaj neKaj postojank. Res je,
| nihče ne pričakuje, da bodo pia-■ ninci, ki jih je noč zalotila v bii-1 zini postojanKe bivakirali pred ! vrati, še posebno kadar divja neurje. Toda normalno in prav bi bilo, da poškodbe v postojanki takoj javijo društvu, ki jo oskrbuje in poravnajo škodo. To pa se žal zgodi le redkokdaj. Kdo bo odgovoren za dodatno škodo, ki nastane v nezaprti postojanki?
Kocbekov dom na Korošici je eden takih. Vsako leto je zapri prek vse zime in le včasin ga začasno odpro za kak tečaj. Toda nekateri so se že kar navadili, da si za dan ali dva v njem poiščejo kotiček, toda ne skozi odklenjena vrata. Tudi letos se je to že zgodilo, kot kaže, med zadnjimi prazniki Dom je poln gradiva za adaptacije, ki jih pripravlja PD Celje in kaj bo z njim, če se bo to se ponavljalo?
Občni zbor akademskega PD
17. t. m., ob 19.3C bo
V četrtek, sejni sobi
— Trg revolucije 1 redni občni zbor Akademskega planinskega društva. Občni zbor bo za nadalj nje delo velikega pomena, saj bo moralo novo vodstvo uresničili pre-nekateri predlog, da bo društvo lahko zopet tako zaživelo, kot od njega pričakujejo člani, še posebej pa bo pomemben za člane AAO, ker bodo odločali tudi o odpravi v Hindukuš.
Odmevi z gora
V petek, ob 19. uri bo na drugem programu radia zadnja oddaja »Poglavja iz mojih spominov z gora«, ki jih je zapisal Pavle Kemperle. V dvanajstih nadaljevanjih se je zvrstilo veliko zanimivega in zato bo vsak, ki je že poslušal njegove oddaje v okviru oddaje — »Odmevi z gora«, rad prisluhnil tudi to pot.
Predavanja
Danes, ob 20. uri 'bo v predavalnici elektrotehniške fakultete na Tržaški cesti zanimivo alpinistično predavanje »II. jugoslovanska ekspedicija. v Hindukuš — 1970«. Predaval bo Stane Belak in z 200 izbranimi barvnimi diapozitiv: opisal pot odprave v Afganistan ter vzpone na Koh e Nadir šah — (7125 m), Naser Cosrau C uk o — (6588 m) in Kišmi Kan (7177 m).
Na Gimnaziji Poljane, Strossma-yerjeva ulica, bo jutri predzadnje predavanje za ljubitelje narav Predaval bo Mirko Šoštarič, nas!
predavana pa je »Splošno o vast-vu narave in pokrajine«.
Člani jamarske sekcije PD železničar bodo predavali o p«*d po alžirskem Atlasu. Predavanje bo 10. t. m., ob 19. uri v stekleni dvorani železniške direkcije ir P:a-žakovi ulici.
Vabilo na Tojzlov vrh
Mladinski odsek PD Kozjak iz Maribora vabi na redni občni zbor. ki bo v nedeljo, ob 10. uri v prostorih planinskega doma »Kpzjuk« na Tojzlovem vrhu. Po cočnem
V Mariboru - ogorčeni
Kaj ima za bregom trener banjaluškega Borca Arapovič
MARIBOR, 8. dec. Neodgovorna izjava trenerja banja-luškega Borca Kreširnira Arapoviča, češ da so bili nekateri nogometaši vijoličastih na nedeljski tekmi z Borcem dopingirani, je izzvala med ljubitelji nogometa, posebej pa še pri NK Maribor, vsesplošno ogorčenje in presenečenje. V klubskih prostorih mariborskega prvoligaša smo danes naleteli na najodgovornejše odbornike, ki so bili še pod vtisom hude in neodgovorne obtožbe. Vsi se sprašujejo, kaj ima trener Borca za bregom in komu je hotel s takšno lažjo koristiti.
zboru bodo postregli z domačimi kolinami, pripravljajo pa .udi planinsko zabavo.
Občni zbor PD Maribor - malica
MO PD Maribor—matica oo imel občni zbor v soboto, ob 15. uri v prostorih elektrogospodarskega šolskega centra na Smetanovi iii:ci 15. Po občnem zboru bo odhod v Mariborsko kočo na Pohorju. k]fcr bo z gosti pogovor o sodelovanju z MO.
Odprte postojanke v Zasavju
V Zasavju bodo prek zime odprte naslednje postojanke: dom na Gorah. 791 m <63 postelj. 37 skupnih ležišč), planinski dom na Kalu, 956 m (25—30), koča na Kumu, 1219 m (20—12), dom na Šmohorju. 774 m (25—25). Tončkov clom na Lisci. 947 m (39—22), dom na Jančah, 784 m (20—2*0), dom na Mrzlici, 1119 m (54—52) in koča na zasavski Sveti gori, 849 m — (11—29).
Zanimanje za planinstvo na Reki
Planinska dejavnost na Reki postaja v zadnjem času vse .„Mlket-nejša. Planinska društva na območju reške občine povezuje občinska planinska zveza, j vi PD Kamenjak izhaja »Planinski !.:-.t«, ki ga ureja znani alpinist in publicist Stanko Gilič, prek zime .majo tedenska planinska preda / ulja, še posebej pa deluje planinska šoia in ne manjka jim tudi izletov V zadnjem času pa so se Izgovr uli z uredništvom Novega lista, da bodo imeli tedensko rubriko planince« .
Koča »Pri Franciju«
Planinska koča »Pri Franciju« na Sv. Jakobu pod Zaplano, izhodišče je Preddvor, bo tudi prek zime odprta ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih. Koča je dobro oskrbovana s toplimi in mrzlimi jedili.
Seja koordinacijske komisije GRS
LJUBLJANA — Predstavniki republiških vodstev GRS iz vse Jugoslavije sc na sestanku koordinacijske komisije v Zagrebu obravna vah naloge in potrebe GRS v Jugoslaviji v prihodnjem letu in sprejeli nekaj sklepov.
•	Spomladi bo na Komni zvezni seminai o plazovih in o reševanju iz plazov, za katerega bodo pripravili skripta za vse gorske reševalce v Jugoslaviji.
•	Maja 1971 bo zvezni zimski reševalni tečaj za preizkušene reševalce m kandidate za inštruktorje GRS. Posamezniki bodo po tečaju lahko opravili izpite za inštruktorje
•	Konferenca je ponovno potrdila že sprejet sklep komisije, da ostanejo kriteriji za dosego naziva inštruktor še naprej enaki za vso državo.
•	Že januarja 1971 bo GRS v Jugoslaviji izdala prvi ^bilten GRS s podatki za vso državo, važnimi napotki in zanimivi članki. Gradivo je zbrala in uredila komisija za GRS v Sloveniji.
•	Poleg teh osrednjih vprašanj so udeleženci posveta obravnavali še vprašanja povezave z RK. nabave opreme, zagotovitve sredstev, reševanje - letali in helikopterji ter novosti z zadnjih mednarodnih srečanj
inž. PAVLE ŠEGULA
Kot nam je povedal tehnični vodja mariborskega prvoligaša dr. WeJle. bodo jutri skucali izredno sejo NK Maribor, na. kateri bodo razpravljali o obtožbi trenerja Borca. že zdaj pa je gotovo, da bodo Arapoviča tožili pred rednim sodiščem in da ga bodo zavoljo žalitve prijavili trenerski organizaciji Jugoslavije, NZJ in združenju liga odbora.
Poglejmo, kaj menijo o Arapo-vičevem napadu na NK Maribor nekateri vidni funkcionarji tega kluba:
dr. Kurt Welle, tehnični vodja: »Čudim se, kako lahko prvoligaški trener sploh izjavi kaj tako neodgovornega in lažnivega. O kakšnem dopingu ni govora! Verjetno je Arapoviču prišla na uho vest, da smo z injekcijami novokaina pred tekmo blokirali stare poškodbe Klančniku, Simeunoviču m Prosenu. To je v športni praksi običajen pojav in nihče se še ni spomnil, da bi nujen ukrep enačil z dopingom. Odločno bom zahteval, da proti Arapoviču sprožimo prijavo na rednem sodišču.«
Kemal Omeragič, trener:	»Kot
človek in športnik me je Arapovič globoko razočaral. Bili smo fizično bolje pripravljeni n naši igralci so tekali vsaj dvakrat toliko kot Borčevi, ki so se v glavnem držali svojega kazenskega m o-stora. Nihče ne trdi, da smo igrali dobro, to pa še ni razlog, da nas sedaj tako nesramno blatno po časnikih.«
Pepo Kirbiš, strokovni sodelavec: »Preprosto ne morem verjeti Ara-povičevi izjavi. Sprašujem se. kdo je v Ljudskem vrtu igral osiro in kdo po Borčevem zadetku -ii izbiral sredstev . . .«
Ogorčeni so tudi ljubitelji nogometa v obdravskem mestu, ki so se na nedeljski tekmi lahko sami prepričali, s kakšnim namenom je prišla večina Borčevih simpatizerjev v Maribor. Malo je namreč manjkalo, aa sc.c.nik Horvat ob izenačujočem Marasovem zadetku ni prekinil srečanja, ko so ga neodgovorni gledalci na vzhodnem
stojišču, kjer so vihrale rdeče Bor- j čeve zastave, zasipali s kamenjem.
P. KANCLER
Izjava predsednika Borca
BANJALUKA. 8. dec. (Tanjug) — »Zares smo bili presnečeni zaradi vzdržljivosti igralcev Maribora na nedeljski tekmi z našim moštvom, še posebno v finišu,« je danes izjavil predsednik upravnega odbora nogometnega kluba Borca Ahmet Verem. »Toda znano je,« je rekel Verem, »da so imeli Mariborčani tak finiš tudi v tekmi s tuzlansko Slobodo in še v nekaterih drugih srečanjih.«
Za izjavo trenerja Arapoviča, da so bili nogometaši Maribora najverjetneje dopingirani z nekim sredstvom, je Verem rekel, da je to Arapovičervo osebno mišljenje, ki se ga ne sme izenačiti z mnenjem kluba Borac, kajti o tem se v klubu niso ničesar pogovarjali.
»Presenečeni smo,« je izjavil predsednik upavnega odbora Borca. »nad poročili iz Maribora, v katerih so navijače našega kluba, najbolj milo rečeno, označili kot nekulturne. Toda splošno je znano — do sedaj so se lahko o tem prepričale vse ekipe prvoligašev, ki so nastopile v Banjaluki — da so banjaluški privrženci nogometa veliki poznavalci in ljubitelji pravega nogometnega športa ter da niso varčevali z aplavzom in priznanji vsem ekipam, ki so pokazale čist in dober nogomet.«
Verem je še potrdil, da je v srečanju med Mariborom in Borcem nekdo vrgel nek predmet r*a igrišče, vendar pa' meni, da so to lahko naredili navijači Borca, prav tako pa tudi navijači Maribora.
Vukotič v priporu
'* SEŽANA, 8. dec. — Znan Partizanov nogometaš Momčilo V.iko-tič je moral sinoči prekiniti potovanje v Italijo. Organom ir.eine milice v Fernetičih ni bilo težko ugotoviti, da ima v potnem listu
lažne podatke o rojstneni datumu. Beograjski organ, ki je izdal potni list, ga je napravil za nekaj let mlajšega, kot je v resnici. Za zdaj je težko ugotoviti, ali gre za napako ali je rojstni da um na menoma spremenjen.
Na zaslišanju je Vukotič povedal, da je kriv za to NK Partizan, ki ga je napravil mlajšega, da bi lahko igral za mlajše moštvo tega kluba. Nogometaš je zdaj -la postaji milice v Sežani, preisk>vzuni sodnik Drago Mirošič pa ga je obtožil za kršenje predpisov po Členu 306/3 točke 1 in 3 kazenskega zakonika. Obtožnico bodo danes,izročili občinskemu javnemu tožil stvu v Postojni. Medtem bo moral Vukotič ostati na sežanski postaji milice.	N. SEKLER
Lazič pri Vojvodini
MURSKA SOBOTA, 8. dec. -- Po dogovoru med tehničnim direktorjem Vojvodine Vujadinom Boško-vim, ki je bil včeraj v Murski Soboti, in predstavniki NK Mura, so se sporazumeli, da bo standardni vratar soboškega drugoligaša pristopil k Vojvodini. Vojvodina bo plačala Muri 18.500 din ter odigrala prijateljsko tekmo v Murski Soboti.
Kot smo zvedeli, bo Mura i a-mesto Laziča angažirala vratarja Pihlerja, ki se je pred kratkim vrnil od vojakov. Vse kaže, da bo pri Muri še nekaj spreme.nb tako v tehničnem štabu kot v moštvu.
F. MAUCEC
Rožič štiri leta pri Olimpiji
LJUBLJANA — Vodstvo NK Olimpija je podpisalo pogodbo s svojim nekdanjim mladincem Tonetom Rožičem (18 let) za štiri leta in bo za to dobil 20.000 dinarjev v štirih enakih obrokih. Prvega je že dobil ob podpisu, ostalo pa po vsaki tekmovalni sezoni. Ce bo Rožič postal standardni igralec ligaškega moštva, pa se skupna vsota zviša na 35.000 dinarjev.
Nikolič pri Svobodi
POSTOJNA — Predstavniki ro-gometnih klubov Olimpije :n »ške Svobode so se sporazumeli o prestopu dosedanjega krilca Milovana Nikoliča iz Olimpije v Svobodo. Ker sta Svobodo zapustila Corn in Škufca, bo pristop Nikoliča vsaj delno popolnil vrzel v ekipi, ki je nastala z njunim odhodom. Nikolič, ki je pri vojakih, je že podpisal pristopnico k novemu k.ubu in bo zaigral za Svobodo aprila, ko se bo vrnil v Ljubljano.
M. D.
Še dve pros
Na medeonskem šahovskem turnirju so odigrali 20. kolo
PALMA DE MALLORCA, 8. dec. Rezultati 20. kola med- i Balcerovski : Milovanovič piek. .	.	. .	Prost ie bil Voiculescu
conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo:
Mecking : Larsen 0:1 (Nimcovičeva indijka, 43), Por-tisch : Na.ranja prek. (holandska obramba), Poluga-jevski : Matulo-vič prek. (Slovanka), Geller : Reshevsky prek. (sicilijanka), Ivkov : Panno remi (kraljeva in-ctijka, 41), Minic : Gligorič prek. (sicilijanka), Jimenez : Addison prek. (Pirčeva obramba>, Ujtmen : Smislov 0:1 (Pirčeva obramba, 32), Rubinetti : Hiibner prek. (sicilijanka), Uhlmann : Hort 1:0 (Slovanka, 32), Taj-manov : Filip prek. (damin gambit), Suttles : Fischer 0:1 (Aljehinka, 33). Suttles in Mecking sta remizirala brez nadaljevanja prekinjeno partijo iz 19. kola.
(2), Lar i di Tajmanov ima kvaliteto več Uhlmann dobljen položaj. Matulovič lugajevski sta prekinila v
Vrstni red:	Planinc 7,5. Popov
5 (1), Tringov 5 (—), Ljubojevič 4 (1, —), itd.
Vrstni red: Fischer 13,5 sen 13. Geller 12,5 (1),
12, Hiibner 11,5 (2), Mecking 11,5,	—------------
Tajmanov in Portisch 11 (2), C11- nem položaju, goric 11 (1), Polugajevski 10,5 (1),
Panno 10,5, Smislov 10 (1), Ivkov 9,5, Minic 9 (2), Hort 9 (1), Suttles 9, Matulovič 7,5 (2), Naranja,
Reshevsky 7,5 (1), Ujtumen in Addison 7 (1). Filip 6,5 (2). Rubinetti 5 (2), Jimenez 4 (2).
Gligorič je moral ponovno za igrati na zmago. Ves čas je imel pobudo, več od tega pa ne. Partija je hitro prešla v končnico, v kateri imata obe strani po pet kmetov, po eno lahko figuro .n trdnjavo. Gligorič je poskušal uveljaviti premoč svojega črnopoljne. ga lovca, vendar je materialno rav^ notežje ostalo. Po partiji je naš šampion izjavil, da še ne ve, če bo lahko zmagal, gotovo pa je, u a ima pozicijsko prednost. Minic pa je prepričan, da je pozicija ram..
Fischer je gladko odpravil Sut tlesa in si tako tudi teoretično zagotovil nastop na turnirju kandidatov. Larsen si je ustvaril prc- | stega kmeta in imel ves čas gro ; v svojih rokah. Portisch je v otvoritvi osvojil kmeta, toda n<*ar> ljeval je slabo, tako da je pdi.ija prekinjena v nejasnem polo^iu.
Uhlmann se je po dveh zaporednih porazih popravil in zanesljivo dobil s Hortom.
Geller ima proti Reshevskemu kvaliteto več, Hiibner pa boljšo pozicijo in možnost za zmago. TV-
..i Pe-zeo-iče-
PO DOMAČIH KRAJIH jj
POSTOJNA — Društvo prijate ljev nogometnega kluba Olimpija ima v Postojni že veliko število članov. Tako je nedeljsko tekmo med Olimpijo in Hajdukom obiskalo približno 250 Postojnčanov.
M.Dj.
TOLMIN — Komisija za šport in rekreacijo je priredila v okviru delavskih športnih iger tekmovanje v orientacijskem pohodu. Pri mo-i Ških je zmagala ekioa Metalflnxa T	<^bč»ne TI. Pii
i	na Metalflex III m skup
8. ko .u šahovskega ta. iirja
Sedma zmaga Planinca
ČACAK, 8. dec. — * V mednarodneg; je Planinc spet zmagal. Njegov nasprotnik je bil domači mojstrski kandidat Majstorovič. Ker je slovenski mednarodni mojster brez nadaljevanja dobil še prekinjeno I partijo z velemojstrom Tringo/om, ima kar 2,5 točke prednosti na lestvici.
Drugi rezultati: Quinteros : Čirič remi, Ljubojevič : Honfy 1:0, Szily : Tringov 0:1. Lazarevič : Zarič remi, Popov : Nikolič prek.,
šs;na občine II
sto.
delita 1. in 2. me-M. K.
VIDEM — Na drugem odprtem brzopoteznem šahovskem prvenstvu je sodelovalo 19 šahistov iz Maribora, Ptuja, Kidričevega, Sl. Bistrice in Vidma. Zmagal je žagar (Mrb) s 15.5 točke pred Bohakom in Podkrajškom (obe Ptuj), itd.
J. R.
POSTOJNA — V počastitev dneva JLA bo 17. t. m. brzopotezni šahovski turnir, ki ga bo priredil šahovski klub Nanos. Pravico nastopa imajo vsi Postojnčani, ki se naj prijavijo vodstvu turnirja pol ure pred pričetkom, ob 17. uri.
M.Dj.
IVER DNEVA
Športni vdovci
Svoje interesno združenje so ustanovili zakonski možje *n zaročenci angleške ženske nogometne ekipe Sil ver Girls Brent on. Drug drugemu pomagajo pri hišnih opravil'h. denimo pri pomivanju posode. Ce je potrebno, si slamnati vdovci ob sobotah organizirajo tudi skupno kosilo. Dvh zakonca podjetnih damic, ki igrajo nogomet, sita /udi sama nogometaša; kadar igrara oče in mati hkrati, skrbijo »slamnati vdovci« za otroke.
Kapetanka ekipe Silver Girls meni:	»Uslug naših zakoncev
in zaročencev ni' mogoče plačati, so okras svojega sp^i&.«
Letos še bolj zadovoljni
Delavske športne igre v Krškem končane
NOVO MESTO — Sredi prejšnje ga tedna so slovesno končali letošnje delavske športne igre v krški občini. Na prireditvi v Brestanici so podelili priznanja najboljšim posameznikom in ekipam. Letošnje igre je ocenil Mirko Avsenak, predsednik komisije za šport pri občinskem sindikalnem svetu v Krškem, ki je povedal:
»Letos smo še bolj zadovoljni kot lani, saj je nastopilo več kot 400 športnikov iz vseh delovnih kolektivov v občini. Uvedba ne vih tekmovalnih panog je vnesla več’o živahnost. Nekateri delovni kolektivi so se izredno potrudili, saj so omogočili nemoten nastop s vrvim športnikom, zato uspehi ni^o izostali. Razveselili so nas tekmovalci Laboda in Kovinarske, razočarali pa rudarji-s Senovega. Igre so zavzele takšen razmah, da resno premišljujemo o zaposlitvi človeka, ki bo poklicno vodil športno dejavnost. Veliko žaslug za uspešno izvedbo iger imajo požrtvovalni te-lesnovzgojni delavci, ki so se spet •žkazali.«
Rezultati — moški: atletika — 1. SOP (Krško), 2. Agrokombinat (Krško); mali nogomet — 1. SOP (Krško). 2. Kovinarska (Kr); ro-
komet — 1. Celuloza (Kr), 2. SOP 'Kr); odbojka — 1. Celuloza (Kr), 2. Agrokombinat (Kr); streljanje
—	1. Rudnik (Senovo), 2. E.ek-trama (Brestanica); kegljanje — 1. Obrtniki (Kr), 2. Elektro (Kr); šah — 1. Celuloza (Kr), 2. Kovinarska (Kr); namizni tenis — 1. Celuloza (Kr), 2. Elektro (Kr); plavanje — 1. Obrtniki (Kr), 2. Celuloza (Kr); balinanje — 1. Celuloza (Kr), 2. Obrtniki (Kr); kros
—	1. SOP (Kr). 2. Agrokombinat (Kr); vlečenje vrvi — 1. Agrokombinat (Kr). 2. Kovinarska (Kr); skupna uvrstitev: 1. Celuloza 280 točk, 2. SOP 217, 3. Obrtniki 215,5, 4. Agrokombinat 172, 5. Kovinarska 161, itd.
Ženske: atletika — 1. Lisca (Senovo), 2. Agrokombinat (Kr); streljanje — 1. Kovinarska (Kr), 2. Agrokombinat (Kr); namizni tenis
—	1. Lisca (Senovo). 2. Agrokombinat (Kr); plavanje — 1. Lisca (Senovo). 2. Obrtniki (Kr); kros
—	1. Lisca (Kr), 2. Obrtniki (Kr); vlečenje vrvi — 1. Lisca (Sencvo), 2. Agrokombinat (Kr).
Skupna uvrstitev: 1. Lisca »Senovo) 179 točk, 2. Agrokombinat 127, 3. Obrtniki 96, 4. Kovinarska 55, 5. Labod (Krško) 27 točk.
S. D.


■
|	V.
rtirfUjiV	,



; 3	/
J ’ 7
___Li,__-	: ■■■■.,:7^7i:,v:;7-:77 7	1
---- ---- " ............. " —
PODELITEV PRIZNANJ — Predsednik občinskega sindikalnega sveta v K.rske Edo Komočar (na levi) je podelil diplome in pokale.	Foto S. DOB
Vrtimo globus
SAN JOSE — Po večdnevnih nalivih so velika področja kostariške province Limon podobna jezerom. Več rek in potokov je prestopilo bregove, po uradnih podatkih še ni bilo smrtnih žrtev, poročajo pa o »izginulih prebivalcih nekaterih vasi«.
AMAN — V Jordaniji ni več kolere. Ministrstvo za narodno zdravje je prosilo zunanje ministrstvo, naj o tem ob”esti tuja diplomatska predstavništva in letalske družbe. Svetovna zdravstvena organizacija je razposlala ustrezno okrožnico.
MEXICO — V spopadu s kaznjenci, ki so pobegnili, je padlo pet mehiških policistov, šestega pa so hudo ranjenega — zadelo ga je petnajst krogel — prepeljali v bolnišnico.
HONGKONG — Kitajskim vojaškim zdravnikom je uspelo oživiti mornarja Cung Cing Hunga, čigar srce zaradi električnega toka ni utripalo cele 203 minute. Kakor poroča Hsinhua. so kirurgi dve uri in pol neprenehoma masirali mornarjevo srce.
LONDON — Roparji, ki so sredi Londona napadli do-stavnik nizozemske letalske družbe KM, so odnesli za 100.000 funtov diamantov in zlata. Avto so prestregli v podvozu in prisilili voznika, da je prestopil v njihov voz, nato pa so dostavnik odpeljali v skladišče, kjer so ga izpraznili.
NEW YORK — Okoli 36.000 newyorških taksistov je s stavko zahtevalo višje tarife in druge ugodnosti. 2upan Lindsay se je sestal z njihovimi predstavniki, vendar na prvih pogajanjih ni bilo uspeha.
ELIZABETH — Dva mrtva in več ranjenih je bilo ob eksploziji, ki je uničila del rafinerije v okolici mesta Elizabeth v New Jerseyu. Krajevna radijska postaja je sporočila, da je ponoči prejela telefonično svarilo, češ da utegne priti v rafineriji do eksplozije.
AMSTERDAM — V Amsterdamu je požar upepelil trinadstropno stavbo, v kateri so stanovali sezonski delavci. Eden izmed njih je zgorel, drugi je dobil hude poškodbe. Večina stanovalcev je skozi okna skočila v gasilsko platno.
FRANKFURT — Za delavce, zaposlene v ZRN. je pripravila zahodnonemška železnica več sto vlakov za prevoz na novoletni dopust v domovino.
KUFSTEIN — V majhnem avtobusu nizozemskega državljana, ki je prijavil tri litre slivovke, je našla avstrijska carina skupno 275 litrov žganja skritega pod sedeži in drugod. Okoli 85 litrov alkohola je bilo v gumijasti blazini.
HOUSTON — Ce bi naftni ostanki še bolj umazali arktični led. bi lahko prišlo do katastrofalnih poplav, ker bi se zaradi stajanega ledu precej dvignila oceanska gladina. pravi ameriški geofizik Bill Campbell, pi priporoča, naj ZDA. SZ, Kanada, Japonska in druge dežele izvedejo skupne raziskave.
TAKSI NA VESOLJSKI POSTAJI — Risba kaže vesoljski taksi z velikimi krili, ki je pripeljal na postajo 12 znanstvenikov in strokovnjakov ali 22.500 kilogramov materiala in opreme.
Čas vesoljskega taksija
Čez pet let se bodo uveljavila večkrat uporabna in zato cenejša vozila
HOUSTON — V minulih letih so izvajali Američani vesoljski program z nosilnimi raketami, ki so zgorele, in z ladjami, ki po vrnitvi niso bile ponovno uporabne, v prihodnjem desetletju pa naj bi se uveljavila vesoljska vozila, ki bi jih uporabili večkrat. Strokovnjaki NASA pravijo, da bo »vesoljski taksi ali tramvaj« znatno pocenil prevoz ljudi in opreme v vesolje. Napovedujejo, da bo vesoljski tramvaj zamenjal skoraj vse vesoljske izstrelke razen velike rakete »Satum-5«.
Pripravljenih je več osnutkov in načrtov, med katerimi bodo izbrali najustreznejšega. Nekateri vesoljski taksiji naj bi imeli dokončno pritrjene in premične dele, za druge so predvidena poševna krila, vsi pa naj bi vzletali z mesta, četudi ne popolnoma navpično. Ko bi
V
Časopis z zaslona
Napovedi strokovnjakov
ŽENEVA — Proti koncu stoletja bo imela poprečna družina vsaj tri televizorje, napoveduje sociolog Silber-mann, ki je do nedavnega delal v Lausannu. Pravi, da bosta dva sprejemnika majhna in prenosna, tretji pa bo imel zaslon, površinsko enak čelni strani manjšega predalnika. Ta bo predvsem za programe, filme in za ilustrirane revije v kasetah.
Aparat bo projiciral fotografije, poročila ipd. na belo steno v dnevni sobi. Profesor Bruch, ki je odločilno prispeval k razvoju barvnega televizijskega sistema PAL, gre še dalje in napoveduje, da bodo imeli čez trideset let vsi televizorji vgrajena tako imenovana faksimilna pisala. Po zaslugi teh aparatov se bo lahko vsakdo naročil na poljubno število časopisov v tem smislu, da bo televizor po radiu sprejel besedilo, ga natipkal m potisnil »natiskan« časopis skozi posebno režo. Razen profesorja Brueha so tudi drugi izvedenci mnenja — na primer Jamnes Hillier od ameriške radijske družbe in Masaru Ibuka od japonske družbe Sony — da bodo ljudje v dogledni prihodnosti prejemali po isti poti tudi osebno pisemsko pošto.
nosilne rakete in vesoljska ladja izpolnili naloge, bi se vsaka zase vrnili na zemeljsko površje, kjer bi pristajali podobno kot navadno letalo.
Vesoljski taksi bi bil uporaben nad stokrat, zato bi bili poleti precej cenejši od dosedanjih. Ker bo na izstre-lišču sorazmerno malo vzdrževalnih in drugih stroškov, sodijo izvedenci, da bo stalo
Ravenna se pogreza
Ravenna, italijanska zakladnica dragocenih mozaikov, se je v minulih šestih desetletjih nenehno pogrezala, in sicer povprečno za centimeter na leto. Za primerjavo: v istem obdobju so se Benetke pogreznile le za 20 centimetrov. Po domnevah strokovnjakov se Ravenna bliža morski gladini zlasti zato, ker se višina Jadranskega morja zviša na leto za poldrugi milimeter zaradi tajanja arktičnega ledu, razen tega pa so precej pripomogle tudi raziskovalne vrtine za vodo, nafto in metan.
Plastične rentgenske slike
Pred operacijo je treba natančno ugotoviti položaj tumorja, zato so potrebni rentgenski posnetki iz več zornih kotov, kar je zapleteno in zamudno. Južnoafriški nevrokirurg in nekdanji poklicni fotograf dr. Hoppenstein je izoblikoval postopek, ki daje tridimenzionalne rentgenske slike, uporabne že osem sekund po snemanju. Pri vsakem pacientu napravijo en sam posnetek, ki je na pogled precej zabrisan, v posebnem pripomočku pa se zdravniku pokaže zelo jasna slika. Kaže, da prinaša postopek precej novih možnosti na vsa področja rentgenologije.
25 do 50 vesoljskih poletov na leto manj kot zdaj ena izstrelitev rakete »Saturn-5« z vesoljsko ladjo.
Snovalci vesoljskega tramvaja mislijo na podoben prevoz ljudi kot s potniškimi letali. Vsak tramvaj bosta krmarila pilot in pomočnik, v vrhnjem delu vesoljskega izstrelka bo velika kabina za tovor ali opremo oziroma za 12 potnikov. Ta kabina bo precej podobna notranjosti modemih potniških letal. Potnikom se ne bo treba us: posabljati za astronavte, pogoj bo v glavnem zgolj dovolj trdno zdravje, da bodo prenesli pritisk ob vzletu in napor ob ponovnem pristanku.
Vesoljski tramvaj bo osrednji del vseh vesoljskih programov. t. j. izstrelitev ladij s posadko in avtomatičnih postaj. Preskrboval bo postaje na tiru okoli Zemlje in vozil znanstvenike nazaj, razen tega pa naj bi bil uporaben tudi pri reševanju akcij v vesolju. Ko bo ta reč dovolj preizkušena, se bodo lahko tehnični strokovnjaki vozili k avtomatičnim satelitom ter jih popravljali in oskrbovali z notami baterijami.
Novo vozilo bo zasnovano na tehnoloških dognanjih minulega desetletja, seveda pa vsaj spočetka ne bo konkurenca bodočih nadzvočnih letal v zemeljskem, t. j. medcelinskem prometu. Med drugim bo lahko odnašal tudi u-metne satelite do določene višine, jih usmerjal in jih po potrebi spet pripeljal na Zemljo. Kasneje bi lahko takšni izstrelki povezovali posamezne točke na našem planetu, se pravi, da bi vzdrževali redni potniški ali tovorni promet.
Nosilna raketa vesoljskega tramvaja bi bila preprostejša od raket, ki zdaj odnašajo v vesolje ladje s posadko
in sonde z avtomatičnimi instrumenti. V določeni višini bi se ločila in se vrnila'1 na Zemljo, kjer bi jo po pregledu opremili za nov polet.
Ladje in drugi sateliti bi se gibali po tirih v višinah med 180 in 1480 kilometri, vendar bi opravljali večino nalog 185—655 nad zemeljskim površjem. Te naprave bi izpolnjevale razne naloge kak teden dni, nato pa bi se vračale. Pri tem bi bile izpostavljene visokim temperaturam. na primer 1650 stopinjam Celzija, ko bi prišle v zemeljsko ozračje s hitrostjo 28.151 kilometrov na uro.
NASA je sklenila z ustreznimi industrijskimi družbami prvi dve pogodbi o vesoljskih tramvajih, ki bi bili večkrat uporabni. Potrebne študije bodo končane sredi leta 1971. Takrat bi sklenili pogodbe o graditvi novih naprav, ki naj bi bile nared najkasneje v začetku leta 1976.
Instrumenti v balonih

PARIZ — Februarja 1970 so začeli sovjetski in franeo-sik znanstveniki skupno proučevati zemeljsko magnetno polje m bližnjo okolico našega planeta. Za raziskave ne uporabljajo raket in zemeljskih satelitov, občutljive instrumente odnašajo baloni v višino do 40 kilometrov.
Višinski baloni so za opazovanje kozmičnih žarkov nenadomestljivi, ker instrumente spravijo v idealnih okoliščinah do ustrezne višine, medtem ko prihaja ob izstrelitvi z raketo do tresljajev in raznih motenj. Balom imajo še to prednost, da lahko zadržujejo instrumente dalj časa na zaželenem področju. Opremljeni so s spektrometri za rentgenske žarke. Te aparate so izdelali sovjetski in francoski strokovnjaki prav za poskuse in raziskave I s skupno oznako »Omega«.
Na naš planet nenehno de-I lujejo delci z visoko energl-I jo, ki jih oddaja Sonoe in I ki jim pravijo sončni veter. Vzroki so sončne pege in izbruhi. Ta veter povzroča magnetne viharje, zaradi katerih prihaja med drugim do motenj v radijskih zvezali in na radarskih zaslonih.
Znanstveniki se trudijo, da bi napovedovali to »vesoljsko vreme«, ker bi lahko potem pravočasno opozarjali na magnetne viharje.
Za zdaj spuščajo tako opremljene balone samo v SZ, leta 1971 pa jih bodo hkrati pri Arhangelsku na severu SZ in na francoskem otočju Kerguelen v južnem delu Indijskega oceana. Baloni imajo različno nosilnost, od sto kilogramov do nekaj ton, kraja poskusov pa sta tako izbrana, da podatki zajemajo območje obeh tečajev.
Rojstni kraj: avtobus
V berlinskem avtobusu je I rodila 19-letna Turkinja Giise- ! ven Heptaskin zdravega dečka. Babico je nadomeščal 36-letni avtobusni voznik. »Ko je novorojenček prvič zavekal, mi je odleglo,« je kasneje povedal šofer Franz Thomas, ki ima tudi sam več otrok. Nekaj minut je trajalo, preden je prispel rešilni voz, ki je mamico in dečka odpeljal v bolnišnico.
Potem sem ugasnil luč in sl z žepno svetilko posvetil do steklenih vrat, jih za seboj zaprl ter stekel čez vrt in po stranski poti do ceste, kjer je stal moj buick.
Ko sem se vozil po gorski cesti, nisem srečal nobenega avtomobila. Za vsakim ovinkom sem zagledal pred seboj svetle luči iz St. Raphaela. Pogled je bil očarljiv.
Nekaj po deseti url sem ustavil pred temnim, tihim bungalovom. Ko sem stopil iz avta, sem zagledal pod palmami cadilac z ugasnjenimi lučmi. Za hip sem se ustavil, potem pa šel po stopnicah do vhodnih vrat in vzel iz žepa ključ, prej pa še poskusil, ali so vrata odklenjena. Ko sem pritisnil na kljuko, so se vrata odprla in stopil sem v temno hišo.
Ne da bi prižgal luč, sem obstal in prisluhnil z roko na ročaju svoje pištole.
Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa je iz teme spregovorila Margot: »Ali si ti, Lew?«
»Kaj pa počneš tu v temi?« sem vprašal in stopil skozi vrata.
Bilo je dovolj svetlo, da sem razločil obris njene postave. Ležala je na klopi pod oknom, njena glava se je odražala od neba, osvetljenega z mesečino.
»Prej sem prišla,« je rekla. »Rada ležim v mesečini. Ne prižigaj luči, Lew.«
Stopil sem korak naprej v sobo in prijel obe pištoli. Spustil sem ju v predal majhne mizice pri vratih in položil nanjo še svoj klobuk.
Potem sem med stoli in drugim pohištvom poiskal pot do nje.
Kot sem videl, je bila oblečena v haljo iz temne svile. Halja je bila odprta, da so se ji videle vitke noge. Iztegnila je roko.
»Pridi, in sedi poleg mene,« je rekla. »Od tod se tako lepo vadi morje, ki valovi v mesečini.«
Ne da bi jo prijel za roko, sem sedel, še vedno me je zasledoval Thrisbyjev mrtvi obraz. Nisem mogel biti razpoložen za nežnosti. Takoj je začutila.
»Kaj ti je, ljubi? Se je kaj zgodilo?«
»Margot...« Malo sem okleval. »Tudi ti si bila nekoč zaljubljena v Thrisbyja, kajne?«
Začutil sem, da je odrevenela. Roka se ji je povesila.
»Da,« je rekla po daljšem obotavljanju. »Prej, nekoč. Ena takih nerazumljivih stvari. Mislim, da me je očaral zaradi svoje vitalnosti in neverjetne samozave-
sti. Hvala bogu, ni dolgo trajalo. Nikoli si ne bom odpustila te norosti.«
»Vsi storimo kdaj pa kdaj stvari, ki jih potem' obžalujemo,« sem rekel, segel po cigareti in si jo prižgal. V luči vžigalnika sem videl, da je dvignila glavo z blazine in da me gleda s široko odprtimi očmi.
»Kaj se je zgodilo? Ali si bil tam? Ali se je Jacquesu kaj zgodilo?
»Da. Mrtev je. Nekdo ga je ustrelil.«
Omahnila je nazaj na blazino in si pokrila obraz z rokami.
»Mrtev?« Tiho je zastokala. »Oh, Lew, vem, da je bil nesramen z menoj, toda imel je nekaj na sebi. ..« Nepremično je obležala in hitro dihala, medtem ko sem jaz gledal skozi okno. Edina luč v sobi je bil tleči konec moje cigarete. Potem je rekla: »Seveda je bila Bridgette.«
»Ne vem, kdo je bil.«
Nenadoma je sedla pokonci.
»Seveda je bila Bridgette. Saj ga je že popoldne skušala ustreliti. Ce ne bi bil ti preprečil, bi ga bila ubila. Sam si mi to povedal. Ali sl ji vrnil orožje?«
Zavihtela je noge s klopi.
»Peljala se je k njemu in ga ubila. Tokrat ne bo več ušla.«
»Kaj pa misliš storiti?«
»Seveda bom povedala očetu. Zvedel bo resnico o njej.«
»Recimo, da ti bo uspelo ... Kaj pa potem?«
Obrnila je obraz proti meni. Čeprav v temi nisem razločil njenih potez, sem vedel, da strmi vame.
»No, vrgel jo bo iz hiše, ločil se bo od nje.«
»Mislil sem, da ne želiš vmešavanja policije,« sem mimo oponesel.
»Seveda, policija ne sme izvedeti ničesar. Očka ne bo klical policije. Bridgette bo vrgel iz hiše in se ločil od nje.«
Skozi okno sem opazil, da se po peščeni poti hitro bližajo avtomobilski žarometi. Nad njimi je žarela rdeča luč policijskega avtomobila.
»Verjetno se ne boš mogla več izogniti policiji, Margot,« sem rekel in vstal. »Tukaj je.«
Trinajsto poglavje
I
V svetli mesečini sem videl inšpektorja Rankina in narednika Candyja, kako sta stopila iz avtomobila. Voznik je ostal za krmilom.
: šel sem jima nasproti in ju srečal na stopnicah.
široko sem se postavil na stopnicah, tako da se je moral Ran lan ustaviti pred menoj.
»Rad bi govoril z vami,« je rekel. »Stopiva v hišo.«
»Poglejte malo okrog, inšpektor,« sem tiho dejal, da me ne bi slišal Candy, »potem se boste premislili.«
Obrnil je glavo in zagledal cadillaca. Obrnil se je še nekoliko bolj na desno in videl moj avto. Potem se je spet obrnil k meni in se zastrmel vame.
»Ali to kaj pomeni?«
»Trikrat lahko ugibate, čigav je Cadillac,« sem rekel. »Nobenih dokazov nimate, inšpektor. Ce boste vstopili s silo, stavim, da ne boste nič opravili.«
STUTTGART — Iz bukovega lesa in iz drugih listavcev bi lahko po kemičnem postopku pridobivali sladkor za diabetike, so ugotovili na strokovnem posvetu predstavila 140 občin iz južnega dela pokrajine Baden. Za zgraditev ustreznih industrijskih obratov bi potrebovali okoli 25 milijonov mark.
NEW YOKK — V lanskem šolskem letu je dobilo naraščaj 2.487 dijakinj newyorš-kih srednjih šol oziroma za 100 odstotkov' več kot pred osmimi leti. Ministrstvo za narodno zdravje je poslalo šolam navodila za pomoč pri porodu.
LONDON — Po podatkih združenja za amatersko glasbo je v Veliki Britaniji 650.000 ljudi, ki igrajo na klavir, in samo 800 uglaševalcev. Ker lahko skrbi vsak izmed njih kvečjemu za 400 glasbil, manjka potemtakem vsaj polovico uglaševalcev.
/z današnjega Pavlihe
Blagor ti, ker si kupoval po zamrznjenih cenah. Jaz se pa kar bojim, da bodo cene do konca leta že odmrznile!
Načrti za čisto mesto
Francozi snujejo mestno naselje z zdravim okoljem
PARIZ — Razen nadzvočnega potniškega letala »Concorde« in podzemske železnice na pnevmatikah pripravljajo Francozi načrte, katerih izvedba naj bi jim za vrsto let zagotovila prednost na področju tehnologije. V okolici Rouena naj bi ob Seini zraslo iz tal industrijsko mesto Vatidreuil, katerega prebivalci ne bodo imeli težav s hrupom, dimom, izpušnimi plini in umazano vodo. Francija govori o tem kot o svojem prispevku v kampanji za izboljšanje človeškega in sploh naravnega okolja.
Z mislijo na novo, čisto ; bodo opremljene z mesto se ukvarjajo francoski j demejšimi filtri za
urbanisti že od leta 1967. Odtlej so zgradili v pariški okolici in drugod kakih dvanajst satelitskih mest, v Vaudreilu pa se jim nič ne mudi. Denarja sicer res ni dovolj, vendar hočejo prav vse temeljito proučiti, preden bodo začeli uresničevati okvirno zamisel.
Kraj novega mesta je določen, gradili bodo kakih 30 kilometrov od Rouena ob Seini navzgor. Imelo bo 30.000 prebivalcev. Tovarne
Križanka
1. najvišja gora Kavkaza, ugasli vulkan, 7. po najboljšo volno, 14. ameriški izumitelj elektr
	2	3	L	5	6	M	7	B	9	10	n	12 1
13	.						It.					
15“					■	16				■	17	
ZI	18“				19	1 ;					20	
21				22						23		
VT		■	25~		*				26“			C
fr		■	28					29				30
'rT		32				n	33					
\t~							35						
.VODORAVNO: 1.
33. pasma ovac z najboljšo volno, 14. ameriški izumitelj električne žarnice in mnogih drugih naprav (Thomas Alva), 15. tvegana na-V poved, 16. močno nosilno deblo, 17. avtomobilska oznaka Makarske, IX. ime italijanske pesnice Negri, 19. denarna enota CSSR. 20. italijanski spolnik, 21. pod, 22. sodobni slovenski slikar in ilustrator (France), 23. spodnji del posode, 24. avtomobilska oznaka Reke, 25. pismeno potrdilo, spričevalo, 26. časovna enota. 27. mrčes, 28. mesto v južnem Epiru, 29. vrsta nesnage. 31. žuželka v zanemarjenih kuhinjah, 33. udnica, skrnina, 34. izdelovalka medu, 35. oprema.
NAVPIČNO: 1. reka v severni Nemčiji, ki teče skozi mesto Em-den, 2. aerodrom, 3. spodnji del glave, 4. odličen italijanski nogometaš, 5. reka na Hrvatskem in v Bosni, pritok Save, 6. avtomobilska oznaka Sombora, 7. član sveta starih v nekdanji Sparti,, 8. mesto v južni Turčiji, 9. ujemanje koncev vrstic v pesmi, 10. igralna karta. 11. latinsko ime za sklon imenovalnik. 12. klada za se-kanje drv, 16. zakoličena črta za gradnjo ceste ali železnice, 19. bivališče ujetih živali. 21. ropot, razgrajanje, 22. pok orožja. 23. močna nit za šivanje usnja, 25. pritok Rena v Švici, 26. hud zločin. 29. orodje žanjic. 30. zagrebška industrija nafte in tekočih goriv, 32. mestece v Sumadljl, 33. Italijanski veletok.
>
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VOIM1RAVNO: 1. Bregar. 7. štrajk. 12. roparica. 14. tren. 15. Sm. 16. zabela, 18. Iri, 19. TAM, 21. bar, 22. Romun. 21. nadir. 26. obraz. 27. Athos. 28. Ero. 29. Nat. 31. Tin. 32. Tamara. 35. La. 26. okis, 38. Soiingen, 40. mačeha, 41. Intima.
Malo tablet v Avstraliji
Avstralske zastopnice nežnega spola porabijo razmeroma zelo malo kontracepcijskih tablet. Ker je reklama prepovedana, večina žensk niti ne ve zanje. Razen tega so tablete v Avstraliji zelo drage, ker so obdavčene kot luksuzno blago: davkarija dobi 27.5 odstotka prodajne cene. Zato je poraba kontracepcijskih tablet na tej celini mnogo manjša kot v evropskih in v severnoameriških deželah.
t
Cigarete brez nikotina
Strokovnjaki britanske družbe Courtaulds so po daljših raziskavah in poskusih pridobili cigareto brez nikotina. Poglavitna sestavina sintetične cigarete je celulozni derivat. Tleči tobačni nadomestek baje ne pušča katranskih usedlin in potemtakem ne ogroža kadilčevega zdravja.
najmo-dim in
z napravami za čiščenje odplake. Grajeno bo tako, da bo čim manj cestnega prometa, ki ga bodo speljali po možnosti v dveh nadstropjih, da prebivalcev ne bodo nadlegovali izpušni plini in hrup. »Naše delo bi bilo znatno lažje, če bi nam tehnika že dala električni avto,« pravijo načrtovalci, ki hkrati dobro vedo, da tehnično preudarno grajeno, z zdravstvenega stališča neoporečno mesto prebivalcem še ne zagotavlja pričakovane sreče. Poskrbeli bodo, da bo mesto živelo svoje življenje, se pravi, da ne bo že od vsega začetka rouensko predmestje.
Za zdaj so v ospredju tehnični problemi. Načrtovalci so pripravili model mesta s tovarnami. Na modelu proučujejo zračne tokove, včasih pa ga tudi potopijo v bazen, v katerem proučujejo širjenje raznih barv v vodi. Na tem modelu bodo zasnovali naprave za ohranitev čistega zraka in vode.
Američani skrbno spremljajo pripravljalna dela. V ta namen so poslali na pariško veliposlaništvo posebnega strokovnjaka. Novo mesto naselje pri Minneapolisu naj bi bilo zasnovano tudi na francoskih izkušnjah. Seveda bo treba potrpeti, zakaj Francozi še niso postavili gradbenega roka za čisto in zdravo mesto Vaudreuil.
Umazanije v okolju Francija doslej še ni obravnavala v širšem obsegu. Leta 1932 sprejeti zakon določa največjo dovoljeno količino industrijskega dima, vendar ga
še niso uveljavili. Od leta 1961 imajo Francozi okvirni zakion proti onečejanju zraka. Izvedenci pravijo, da bi v Franciji zdaj ne bilo škodljivih primesi v zraku in vodi, če bi ves čas dosledno upoštevali zakonska določila.,
London je v razmeroma kratkem času opravil s svojim smogom, v Parizu pa je ostalo po starem. Na srečo je gosta megla ob Seini redkejši pojav kot ob Temzi. Glede tega so Francozi skoraj že otopeli. Na milijone se jih dan za dnem preriva v zatohlem zraku podzemske železnice, povrhu pa vdihavajo še oblake avtomobilskih izpušnih plinov na večjih križiščih.
Možganski tokovi za,umetno dihanje
Poljskemu iženrju Andreju Huszczuku, sodelavcu nevrokirurškega oddelka na inštitutu za eksperimentalno in klinično medicino v Varšavi, je uspelo izkoristiti možganske tokove za umetno dihanje. Izdelal je dihalno napravo, ki jo upravljajo možganski impulzi. Sedanje aparate usmerjajo in nadzorujejo stroji od zunaj. Impulzi, ki prihajajo iz centralnega živ čevja, uravnavajo pri tej poljski aparaturi hitrost dihanja ter globino vdiha in izdiha. Novost so uspešno preizkusih pri živalih.
Mamilo iz botaničnega vrta
Vrtnarji botaničnega vrta v Ženevi so presenečeni ugotavljali, da so s stebel indijske konoplje polagoma izginjali listi. Ljubitelji tega mamila so sprva odstranjevali samo notranje liste, da bi njihovo početje čim kasneje prišlo na dan, zadnje čase pa so bile rasline že zelo oskubljene. Uživalcj pa so bržkone razočarani, kajti indijska konoplja v srednjeevropskem podnebju kmalu izgubi značilne lastnosti, tako da kadilca ne prevzame zaželena omama.
UGODNOST ZA NAROČNIKE DELA!
NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA
NE ODLAŠAJTE IN CIM PREJ NAROČITE DELO
■ CENTKOIUKIST
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE
izkoristite naše novoletne aranžmaje:
1.	PORTOROŽ
v hotelih Mirna, Neptun, Apollo
2.	ČATEŠKE TOPLICE
v hotelu Toplice in bungalovih
3.	DOLENJSKE TOPLICE
v Zdravilišču Dolenjske Toplice
Cena solidna — za aranžma najmanj 3 dni vključena novoletna večerja.
Informacije in plačila sprejema do 14. decembra od 9. do 16. ure vsak dan »CENTROTURIST« — Bled, Golf hotel, tel. 77-251.	11421
OBVESTILO SKLADA ZA GRADNJO NOVEGA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA V LJUBLJANI
Vse delovne skupnosti vljudno vabimo, da — tako kot prejšnja leta — prispevajo Skladu sredstva, ki so jih namenili za osebna novoletna voščila svojim poslovnim sodelavcem in odjemalcem.
Seznam vseh takih darovalcev bomo na vidnem mestu objavili zadnjo nedeljo v decembru (t. j. 27. 12. 1970) v »Delu« in v »Ljubljanskem dnevniku«.
Morebitne 1. 1971.
kasnejše darovalce bomo objavili 10.
Konec januarja 1971 pa bomo vse delovne skupnosti SRS in druge darovalce podrobneje seznanili s stanjem sredstev Sklada in s pripravami na gradnjo.
Vsem darovalcem ljujemo!
se že vnaprej naj lepše zahva-
Odbor Sklada.
Današnja sredstva za sprejem, obdelavo in posredovanje podatkov zahtevajo pregledno in racionalno odlaganje dokumentacije.
Industrija pohištva »STOL« Kamnik izdeluje v sodelovanju z vodečo zahodnonemško tovarno pisarniške opreme VOKO, sistem pisarniškega pohištva BIRO/E.
INDUSTRIJA
POHIŠTVA
STOL
KAMNIK
TELEFON 061/83-010
12. gostovanje
DUNAJSKE DRSALNE REVIJE
od 4. do 14. februarja 1971 v Mestni hali CELOVEC
Večkratni svetovni prvak EMMERICH DANZER in vrsta mednarodnih zvezd v umetnem drsanju nastopajo v slikoviti reviji
(Parada na ledu)
Glasba: Robert Stola: — Režija: Wlll Petter
Nesmrtne dunajske melodije — Najboljši svetovni komiki na ledu mestna bala!
Kurjena
Vstopnice si preskrbite o pravem času v vašem potovalnem uradu!
SREDA, 9. decembra 1970
Festival
V soboto. 12 .decembra ob 20.15 uri bo gostoval v dvorani Slovenske filharmonije simfonični orkester PALAČE PITTI iz Firenc — Italija. Program: ROSSINI, VIOT-TI in SCHUBERT. Dirigent: UM-BERTO CATTINI. Solist violinist: CR1STIANO ROSSI. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. m cd 17. do 19. ure v Plečnikovem paviljonu v Križankah in uro pred pričetkom pri blagajni Slovenske filharmonije. Z istim programom bo orkester nastopil v ponedeljek, 14. decembra ob 19.30 uri v Norem mestu, v torek. 15. decembra ob 19. uri v Kranju in v sredo, 16. decembra, ob 19.30 v Celju.
Gledališča
DRAMA SNG
Sreda, 9. decembra: prodaja vstopnic za predstave naslednjih dni.
Četrtek, 10. decembra, ob 19.30 — Peter Ustinov: PHOTO FINISH »komedija). Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
Petek, 11. decembra, ob 19.30 — W:lliam Shakespeare: MACBETH Abonma F in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Sreda, 9. decembra, cb 20. uri — Dušan Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA . . . Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami. Mladini do 18 let neprimerno.
Četrtek, 10. decembra, ob 20. — Gregor Strniša: ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU (Babica in Eriča — Kohkova). Izven abonma ia. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami.
OPERA IN BALET SNG
Četrtek. 10. decembra, ob 19.30 — Šostakovič: KATARINA IZMAJ-
LOVA. Zasedba: Naslovna vloga — Vilma Bukovec, Sergej — Rudolf Franci, Izmaj lov — Dragiša Ognjanovič, Zinovij — Rajko Koritnik, Policijski načelnik — Danilo Merlak. Abonma red B in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, 11. decembra, ob 15.30 — Verdi: TRUBADUR. Abonma red Popoldanski in izven. V prodaji so stojišča.
Opozarjamo na gostovanje opernega ansambla Mestnega gledališča iz Celovca, v nedeljo, 13. t. m., ob 19.30. Gostje uprizorijo svojo letošnjo najuspelejšo predstavo, Mozartovo opero DON JUAN pod glasbenim vodstvom dirigenta Roberta Filzwieserja in v najboljši zasedbi viog. Vstopnice so v prodaji pri operni blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Sreda, 9. dec., ob 15.30 — J. Anouilh: DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA LJUBEZEN. Abonma Sreda popoldanski (upokojenci) in izven. (Vstopnice tudi-v prodaji).
Četrtek, 10. dec., ob 15.30 — la-biche-Petan-Fritz: GOSPOD EV-STAHI.T IZ ŠIŠKE (Glasbena komediia). Lesnoindustrijska šola Škofja Loka ln izven.
Ob 19.30 — J. Anouilh: DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA LJUBEZEN. Abonma Četrtek in izven. (Vstopnice tudi v prodaji). Opozarjamo na sobotno izven-abonmajsko predstavo — »Dragi Antoine ali Zavožena ljubezen.«
Predprodaja vstopnic vsak dan od 10.—12. in uro pred predstavo.
MLADINSKI CENTER TIVOLI
STOP KLUB
STOP DISCO KLUB je danes odprt od 19.30 do 22.30. Vstopnina je 4 dinarje. Jutri, v četrtek, pa bo pričetek tekmovanja POP-NONSTOP od 19.30 do 22.30. Na-
stopila bosta ansambla LSD iz Maribora in SPOMINI NA PRIHODNOST iz Celja. Vstopnina je 4 dinarje, prireditev pa je povezana z DISCO KLUBOM. Vabljeni!
MLADI LEVI SHOW bo v soboto, 12. decembra od 20.30 do 24. ure. Vstopnina je 10 dinarjev, nastopili pa bodo:	MLADI LEVI,
TOMAŽ DOMICELJ, MINERVE, JUTRO in kot gostje trio KOFOL, ASANOVTC in DOBLEKAR. Vstopnice za to edinstveno prireditev dobite pri Ljubljana Transportu in od 19.30 dalje na blagajni Hale Tivoli.
Ljubitelje rocka obveščamo, da bomo v STOP KLUBU vrteli v petek, 11. 12. originalne posnetke s koncerta ansambla DEEP PURPLE, 5. 12 v Miinchnu.
0®O
©@®
Pionirski
dom
ntG Vil. kongresa ZKJ 1
Oddelek za družabno vzgojo bo odprl v PLESNI ŠOLI na Petkovškovem nabrežju 35 nova začetna plesna tečaja v nedeljo, 13. decembra ob 9.30 dopoldne in v četrtek, 17. decembra ob 18. uri (študentje imajo znižano šolnino). Nova nadaljevalna tečaja modnih plesov se bosta začela v nedeljo. 13. decembra ob 15. uri in v petek. 18. decembra ob 18. uri. Poučeval bo mojster JFNKO. Vpisujejo vsak dan od 17. do 21. ure.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
ROČNE LUTKE, Resljeva c. 36 Sreda, 9. dec., ob 9.30 — Albert Papler: HUDOBNI GRAŠČAK — zaključena predstava za VVZ — JELKA, Ljubljana.
Petek, 11. dec., ob 17. uri — Albert Papler:	HUDOBNI GRA-
ŠČAK — izven.
MARIONETE. Levstikov trg 2
Četrtek, 10. dec., ob 17. uri — Vida Taufer-Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI — izven.
Predprodaja vstopnic za obe gledališči je vsak dar*; razen nedelje in praznika, od 8. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva c. 36 in pol ure pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
Rezervacije vstopnic za obe gledališči so vsak dan, razen nedelje in praznika, od 8. do 13. ure po tel. štev. 312-020.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Sreda, 9. dec., ob 15. uri — Verdi:	TRUBADUR — za Šolski
center za blagovni promet.
V petek, 11. decembra 1970 bo premiera Golarjeve komedije Vdova Rošlinka. Režiser Janez Drozg, dramaturško vodstvo Josip Vidmar, scena ing. Niko Matul, kostumi Mija Jarčeva. Redaktor za škofjeloški govor je bil prof. France Jesenovec, redaktor za štajerski govor prof. Branko Rudolf, lektor prof. Majda Križaje va.
Nastopajo:	Pavla Brunčkova,
Sonja Blaževa, Breda Pugljeva, Rado Pavalec, Arnold Tovornik, Boris Kočevar, Franjo Blaž, Jože Samec, Franjo Vičar in Peter Ternovšek.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 9. decembra, ob 17. uri — Strindberg:	GOSPODIČNA JU-
LIJA. Abonma za upokojence in izven.
Koncert
V PETEK, 11. t. m. bo koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE za RDEČI ABONMA. Spored:	Gre-
gorc, Melanholični preludij; Lalo, Koncert za vilončelo: Schubert. 7. simfonija. Solist ANDRE NAVARRA, dirigent IGOR GJADROV.
K
RTV Ljubljana
SPORED ZA SREDO
4.30—ii.uu Dooro jutro! — vmes ob o.uo poročna; o.oo Danes za vas; o.-io laiormutivna oaaaja; — 6.uo Jutranja krcnnca; b.oo informativna ouaaja; b.ou Reitreacija;
7.00	roročua — Dooro jutro, otroci! 7.15 Nas današnji radijsko, in TV spored; 7.-±5 iniormativna oddaja; 8.00 Poročna; ii.10 operna matineja; 9.U0 Poročila; 9.05 — Za miaae radovedneže; y.z6 Iz glasbenih šol; 9.45 S pevcema Ninom Robičem in Marijano Deržaj; lo.oo Danes dopoldne; iii.io—iž.ou — Pri vas aoma — vmes ob 11.Ut—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 poročna — Na današnji aan; 12.iO panka koncertna giasoa; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Zvoiu iz giasDenin revij; —
13.00	Poročila; i3.15 oovestna in
za Davna giasua; 13 .Jo priporočajo vam . . . 14.00 Poročila; 14.10 Igramo za razvedrilo; 14.30 Pet m-nut za EP; 14.35 Naši posiusalci čestitajo in pozdravljajo; 14.od Pet minut za DP; 15.00 Dogodki in odmevi ;	15.”30 Glasbeni mtermezzo;
15.40	Richard \Vagner: Siegiriedo-va idiia; 16.00 Vsak dan za vaa;
16.40	Na obisku v studiu 14; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.26 Naša glasbena galerija; 18.00 Poročiia; 18.15 Odlomek iz 4. dej. Smetanove opere »Dalibor«; 13.40 Naš razgovor; 19.00 Danko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV—Ljubljana v stereo studiu — vmes v odmoru: »Kulturna kronika«; 22.00 Poročila; —
22.15	S festivalov jazza; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; —
23.15	Popevke jugoslovanskih avtorjev; 24.00 Poročila m konec oddaje.
SAMO 4 DNI BO V GORICI od 10. 12. do 13. decembra 1970
STEREOFONIČNA RAZSTAVA HI-FI
Naprave najboljših amerikanskih in evropskih znamk
AR Inc. — MARANTZ — GEMCO — REVOX -SIEMENS — THORENS
DVORANA PETRARCA
Via Petrarca (Gorica)
AVTORADIO T. V. SERVICE CLAUDIO MANERA Via Oberdan 1, tel. 3564 GORICA (Italia)
TELEVIZIJA
9.35 TV V ŠOLI (Zagreb)
11.CO OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev — ob 15.15 (Beograd)
15.45 KOŠARKA (ženske) VOJVODINA : GEASOM (Italija) —
prenos (Beograd)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
17.55 OBZORNIK (Ljubljana)
18.00 Moskva — HOKEJ — SZ : CSSR — prenos (med tretjinami ekonomska propaganda) (Ljubljana)
pribl.
20.15 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.40	3—2—1 (Ljubljana)
20.45 TEH NAŠIH PETDESET LET: Leto 1944 (Ljubi j Ema)
22.10 ITALIJA DANES — reportaža (Ljubljana)
22.25 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
20.15 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
17.30 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 RISANKA (Beograd)
20.35	TV DRAMA (Zagreb)
21.35	FELJTON (Zagreb)
22.05 VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
22.25 GLASBENA ODDAJA (Zgb)
22.40	ŠAHOVSKI KOMENTAR — (Beograd)

12X0—12.05 Novice, aktualnosti; 12.05—13.00 Oddaja »Modni babi-lon; 16.00—16.30 Uvodnih 30 minut;
16.30—	16.40 Novice, aktualnosti; 16.40—17.00 Folk blues; 17.00—17.15 Dobri sosedski odnosi — zares dobri? 17.15—17.25 LP tedna; 17.25 —17.30 Pop, reklame in še kaj;
17.30—	18.00 Trenutki.
188M
® «eilPb»i a L/TO
Kino
SPORED ZA SREDO
FILMSKO GLEDALIŠČE
KRIŽANKE:
ameriški CS barvni film CA-MELOT. Režija — Joshua Lo-gan. Igrajo — Richard Harris, Vanessa Redgrave, Franco Ne-ro, David Hemmings.
Razkcfcii glasbeni spektakl o vitezih okrogle mize s kraljem Arthurjem na čelu. Richard Harris in Vanessa Redgrave sta za vlogi v filmu prejela nagrade. Predstavi SAMO DANES ob 17.30 in 20. uri.
Prodaja vstopnic uro pred predstavo.
KINOTEKA,
Miklošičeva c. 28:
Ob 16 in 18. uri: amer. film TUJEC JE POKLICAL. Režija: Jean Negulesco. Glav. vi.: She-ley WinteTs, Gary Merrill, Michael Rennie, Keenan Wynn.
Ob 20. tiri — retrospektiva Carla Th. Dreyerja — franc, nemi film TRPLJENJE DEVICE ORLEANSKE. Režija:	Carl Th.
Dreyer. Glav. vi.: Marie Falcone-tti, Eugenu Silvain, Maurice Schutz, Michel Simon, Antnin Artaud, Ravet . (Vstop prost). Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
KINO UNION:
tragična ljubezen Marije /etse-re in avstr, prestolonaslednika Rudolfa, ki jo je opisal v oma-nu Claude Anet. zdaj še na fl'm. platnu — angleško-francoski barvni CS film MAVERLING. Režiser:	Terence Young. Igrajo:
Omar Sharif (Rudolf), Catherine Deneuve (M. Vetsera). James Mason (cesar Franc Jožef), Ava Gardner, Peter Ustinov i. dr. Brez tednika! Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane!
Opozarjamo na 5. večer redn-h •Jugoslovanskih filmskih petkov« v petek. 11. t. m. v k.nu Union — slovesna predstava domačega barv. filma BICIKLI-STI Puri še Diordiev’ča. Sodelujeta režiser in Idi lena Dravič.
KINO KOMUNA:
ame^ška barvna CS dramska komedija, film, ki je pretresel ameriško iavnost — DIPLOMIRANEC. Režiia:	Mike Nichols
(Oskar za režijo). Igrajo: Ka therine Ross (Oskar za žen.
stransko vlogo), Dustin Hoffman, Anne Bancroft in drugi. Brez tednika! Preds+ave ob 35, 17. 19 in 21. uri.
Ob 10. uri matineja francoske barvne VV komedije PODARI JI TUDI LUNO Z NEBA. Zadnjikrat!
KINO SLOGA:
ameriški barvni vestem STO PUŠK, film dinamike in akcije, film, ki ga ni moč pozabiti! Režiser: Tom Gries. Igrajo: Jim Brown, Raquel Welch, Burt Rey-nolds in drugi. Brez tednika! Film ni primeren za otroke! Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO VIC:
Premiera jugoslovanskega barvnega WideScrine filma KRVAVA BAJKA, film, ki oživlja krvave dogodke nacističnega pokola 1941. v Kragujevcu. Scenarij in režija:	Tori Jankovič. Igrajo:
Mira Stupica, Ljubiša Jovanovič, Ljuba Tadič in otroci. Film primeren za mladino in šolske predstave! Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO ŠIŠKA:
Premiera ameriškega barvnega V V vojnega filma LADJA FANTOM (The Extraordinary Sea-man) MGM 67. Scenarij: Philllp Rock. Režija: John Frankenhei-mer. Igrajo: David Niven, Faye Dunaway, Mickey Rooney i. dr. FN št. 48! Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SAVA:
James Bond — Sean Connery v ameriškem barv. CS film SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ. FN Št. 47. Predstavi ob 17 in 19.15 uri. Predvidoma zadnjikrat!
Prodaja vstopnic • v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom.
KINO TRIGLAV: angleški barvni CS film o uporu na ladji »Neustrašni« leta 1797 — UPORNIKI. Režija: Le-wis Gilbert. Igrajo: Alec Guinness, Dirk Bo gard e in Anthony Quayle. Predstave so ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Zadnjikrat! — Od jutri do nedelje:	za mladino
ponavljamo seriio barvnih risank o mačku Tomu in miški Jerryju JUNAK IZ TEXASA, samo ob 16. uri vsak dan! KTNO VEVČE:
angleški barvni CS pustolovski film iz Indije — MEJA V PLA-
film INSPEK-
MENIH. Igrata Kenneth More in Wilfrid Hide-White. Predstava Je ob 20. url.
KINO ZADOBROVA: ameriški barvni CS pustolovski film PRIŠLI SO V CORDU-RO. Predstava samo danes ob 20. uri. Igrata Gary Cooper in Rita Hayworth.
KINO VRHNIKA:
ameriško-italijanski barvni CS film DIVJE OKO, ob 20. uri.
KINO SVOBODA — ČRNUČE: zahodnonemški barv. film DOLGE NOGE — DOLGI PRSTI, ob 19.30.
KINO DOMŽALE:
nem. barvni CS film PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI, ob 20. uri.
KINO RADOMLJE: amer. barv. film ČRNA MORA, ob 19. uri.
KINO MENGEŠ: fr. barv. VV film OPERACIJA LEONTINA, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: jug.-nem. barv. CS film VINE-TOV IN OLD FIREHAND — gostovanje v Ihanu, ob 19. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: ameriški film TARZAN V NEW YORKU, ob 19. uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: ameriški barvni film JEZDEC MAŠČEVALEC — ob 18. in 20. uri.
KINO RADOVLJICA:
ameriški kriminalni film ROP BREZ PLENA, ob 18. uri. Ameriški barvni film ZGODBA O LYLAH CI«ARE. ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ: amer. barv, drama ZA NJENO LJUBEZEN, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ:
amer. barv. CS kr im. film NOV OBRAZ V PEKLU, ob 17 in 19. Uri.
KINO TRŽIČ:
amer. ljub. drama DAMA S KAMELIJAMI, ob 17.30.
Amer. barv. CS ljub. drama DOKTOR ŽTVAGO, ob 19.30. Vstopnina zvišana!
KINO DOM — KAMNIK:
amer. barv. CS vestem V ZNAMENJU REVOLVERJA, ob 17.30 in 19.30.
KINO RADIO — JESENICE: franc, italij. barvni film NEUKROTLJIVI, ob 17 in 19. uri.
KINO PLAVŽ —JESENICE: amer. barvni film OPERACIJA LYSABON, ob 18 in 20. uri.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
»AVTOPREVOZ« — Tolmin
proda na
JAVNI LICITACIJI
več tovornih vozil
znamke FIAT 682 N 2 — kiper s prikolicami in FIAT 682 T 3 vlačilci s kiper polprikolicami (»mulding«)
Vsa vozila so dobro ohranjersa, tehnično v redu — vozna.
Licitacija bo v ponedeljek, dne 14. 12. 1970 v upravi podjetja v Tolminu in sicer ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebni sektor Vsak, ki se bo licitacije udeležil, mora pred začetkom licitacije položiti 10 odst. varščino od izklicne cene. Zasebniki položijo varščino v gotovini, družbeni sektor pa z akceptnim nalogom.
Rok za plačilo vozil je takoj po končani licitaciji. Tedaj se tudi varščina poračuna ali vrne.
Vse informacije v zvezi z licitacijo lahko dobite po telefonu 81-040.	11352
Mali oglasi
Službo dobi
IŠČEM dekle, ki bi peljalo punčko v vrtec; dam hrano in stanovanje, po možnosti izmenično sužbo, nujno. Bartolič, Langusova 10, Vič.	38449-1
ŽENSKO za 2-kratno pomoč v gospodinjstvu iščem. Jana Husa 46.	38440-1
IŠČEM gospo za varstvo 11-meseČ-nega otroka (fantka) v bližini Magistrata, za dopoldansko. Plačam po dogovoru. Ponudbe pod »1. januar 1971«.	38528-1
IšCEM žensko za gospodinjsko pomoč, ki je v delovnem razmerju. Ogrinčeva 20, Lj.
38490-1
ZDRAVNIŠKA družina išče gospodinjo (Slovenko), ki bi prevzela skrb za gospodinjstvo in varstvo dveh otrok. Pod ugodnimi pogoji. Nastop možen takoj. Ponudbe pod »Inozemstvo«.
38140-1
SPREJMEM takoj dobrega sobo-slikarskega-pleskarskega pomočnica. Delo stalno. Jože Kastelic, Trg revolucije 8, Ljubljana.	38246-1
DEKLE za delo v gostilni, lahko je začetnica, dobi službo takoj. Oskrba v hiši. Gostilna »Bergant«, Stara Loka, Škofja Loka.
38286-1
IŠCEM upokojenko, ki bi kuhala in skrbela za starega upokojenca, soba, hrana, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Zanesljiva«. V '	38287-1
KINO DOVJE: amer. barv CS TOR MADIGAN.
KINO DEL DOM — JAVORNIK: amer. barvni film ZA NJENO LJUBEZEN, ob 19. uri.
KINO KRKA — NOVO MESTO: ameriški barvn film DEKLE NA MOTORJU, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: amer. barvni' CS film PRIVATNI DETEKTIV, ob 19.30.
KINO SVOBODA — TRBOVLJE: angl. vojni barvni CS film DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU, ob 17 in 19. uri.
KINO DfeLAVSKI DOM
TRBOVLJE:
ital. barv. film PREMIČNA TARČA, ob 17. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA:
ameriški barvni CS film AFERA TOMASA CROWNA, ob 19.30.
KINO SOČA — NOVA GORICA: meh. barv. film MONTEZUMI-NO ZLATO, ob 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer.-it. barv film BIL JE NEKOČ DIVJI ZAHOD, ob 18 in 20. uri.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE:
Revija filmov z Errolom Fly-nnom: ob 15.45 in 18. uri ameriški kinotečni barvni vestem SAN ANTONIO.
Ob 20.15 ameriški kinotečni barvni pustolovski film PROTI VSEM ZASTAVAM. Režiser; George Sherman. V glavni vlogi: Eroll Flynn.
KINO UNION:
ob 15.30, 17.45 in 20. uri ameriški barvni VV vestem DESPE-RADOSI. Režiser: Henry Levin. V glavnih vlogah: Jack Pallance, V. Edwards, Sylvia Syms, Nevi-lle Brand.
KINO PARTIZAN:
cb 15.30. 17.45 in 20. uri ameri-ško-mehiški barvni uustolovski film CINCINNATI KID. V glavnih vlogah: Steve McQueen, Ann Margareth.
KINO UDARNIK:
ob 15.30 francoski barvni kriminalni film TAJ CRKNE ZVERINA. Zadnjič!
Ob 17.45 in 20. uri francoski CS film GROM IN PEKEL (reori-bin, Michele Mercier, Lili Pal-mer, Robert Hossein.
KINO POBREŽJ!E: zaprto!
Predavanja
Ljubljanska podružnica geografskega društva Slovenije vabi na predavanje prof. TONETA WRA-BRA: »Narava in človek v nepalski Himalaji« (z barvnimi diapozitivi). Predavanje bo v četrtek, 10. dec. 1970, ob 19. uri v predavalnici Oddelka za geografijo filozofske fakultete, Aškerčeva 12.
38403-P
SPAČEK ugodno prodam. Ogled vsak dan razen sobote In nedelje pri bivšem Koteiksu, Celje, Teharska cesta.	2834-3
PRODAM kombi IMV z moriso-vim strojem, pločevina karam-bolirana — Janez Vipotnik, Žalec, Gregorčičeva 9.	2835-3
Planinsko društvo Železničar — Ljubljana vabi na predavanje članov jamarske sekcije, ki bodo poročali o svoji poti po Alžirskem Atlasu. Predavanje bodo spremljali z diapozitivi in filmom.	-P
Obvestila
SAVNA — SUHA kopel — DR. VANDA RANGUS, Pavšičeva 31, Šiška — sprejema rezervacijo po tel. 55 253. Cena savne 15 Ndin. Možnost masaže.	33665-0
Gostilna »ROŽNIK« Ljubljana, obvešča vse cenjene obiskovalce, da v času od 10. XII. 1970 do 14. I. 1971 ne bo obratovala. 38601-0
Čestitke
Mladima zdravnikoma dr. med. STEKLASI JOŽETU in dr. med. BIZJAKU JURETU iskrene čestitke ob zaključku študija — Bojan.
2830-C
KOBAL RUDIJU za uspešno opravljeno diplomo na gradbeni fakulteti, čestita brat Peter z družino.	2829-C
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma — Ljubljana.
Bežigrad: Kržičeva 10, telefon — 310 533
Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313 063
Moste—Polje: Prvomajska ulica 5, telefon 316 155
šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5, (za občinsko stavbo) telefon — 55 221
Vič—Rudnik: Postojnska 24, telefon «1 121
Mevode: Medvode, telefon 71 215 Grosuplje—Ivančna gorica:	začas-
no v stavbi bivšega ZD Ivančna griča, telefon 78 439, telefon LM štev. 87 402, 77 141 in 78 464. Služba stalne pripravljenosti je za območje Črnuč — telefon štev. 314 317. Dobrava — Polhov Gradec, Vnanje gorice. Horjul in Velike Lašče.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotičniku* Kidričeva 1, II. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nuinih primerih in to vsak dan. od 19. do 7. ure naslednie-ga dne, ob nedeljah in prazmkih ve« dan.
LIUBUANA Lekarna Miklošič.
MARIBOR
Pri Gradu, Partizanska 1.
»KOVIN ASTROJ«
GROSUPLJE
proda:
1.	tovorni avto TAM-2000
2.	stružnico FAM
3.	drobni inventar
Interesenti se lahko zgladijo vsak dan od 7.—14. ure na sedežu podjetja.
11501
Prodam
DVA SLIKOPLESKARJA sprejmem, delo v Ljubljani. Franc Križman. Trzin, Mengeška 56 — telefon 72 176.	38320-1
DOBRO plačam za štiriurno stalno pomoč v gospodinjstvu. Dr. Muršič, Celovška 123, tel. 55-658 popoldne.	38303-1
GOSP. POMOČNICO, lahko začetnico, išče 4-članska družina (otroka 7 in 9 let). Nudim hrano, stanovanje, plačilo. Ponudbe pod »Omogočim večerno šolanje«.
38422-1
ZASLUŽEK nudim mlajšemu moškemu na novoletnem sejmu. Ponudbe pod »Celodnevni«.
38426-1
KUHARICO, lahko tudi priučeno, sprejme takoj gostilna - »Dolenje«, Ljubljana, Dolenjska cesta 3 .	38373-1
KUHARIGA, kvalificirana ali priučena, ter natakarica, dobi službo v Domžalah — gostilna Nikolič, Perkova 2. Oskrba v hiši.	38381-1
FRIZERSKO pomočnico samostojno, dobro moč sprejmem v stalno službo. Ponudbe pod »Non stop«.	11573-1
^1 v|	• VV
Službo isce
SPREJMEM delo za vodovodno inštalacijo od 15. 12. 1970 dalje; vodovodne cevi zagotovljene. Ponudbe pod »Manjša dela«.
38549-2
jSPREJMEM honorarno zaposlitev v popoldanskem času. Ponudbe pod »Delo«.	38515-2
FRIZERKA samostojna, išče službo. V Ljubljani poči »Non stop«.
38506-2
AVTOMEHANIK, šofer B kategorije, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Vesten«.
38471-2
FRIZERKA s prakso išče službo. Ponudbe pod »Ljubljana«.
38394-2
Motoma
vozila
TAM 4500, leto izdelave 1962 —
20.000	km, po generalnem, pro-
dam. Jože Hreščak, Nova Sušica 23, p. Košana.	38502-3
FIAT 750 po generalni prevoženih
14.000	km, poceni prodam, Kržan Beethovnova 5.	38491-3
VZAMEM V NAJEM garažo v Savskem naselju. Ponudbe pod — »Cena ni važna«.	38474-3
PRODAM fiat 1800, letnik 60 in fiat 600 D, letnik 60, dobro ohranjen. Cena ugodna. Ogled pri »Mehaniki« Drobnič, Gasilska c., Šiška.	38441-3
PRODAM pol tovorni avto 1,5 t, diesel, dobro ohranjen. Ponudbe pod »14.000 din«.	37805-3
PRODAM fiat 1100, letnik 1954, po delih. Motor je kompleten. Ogled vsak dan na Rašici 1 ali po telefonu 56 353.	3780S-3
VW 1300, letnik 1966, 53.000 km, dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu 21 848.
37906-3
AVTO DKW 1000 prodam po ugodni ceni, plačljivo tudi s čeki. Jože Radikovič, Moša Pijade 43, Ljubljana.	37935-3
FIAT 125 zelo ugodno prodam, tudi za avtoček, telefon 315 457.
38079-3
FORD TAUNUS 15 M — 1967, dobro ohranjen, prodam. Krstič — Kamnik, Novi trg 34.	38330-3
GARAŽO iščem v bližini GR. — Event. samo v zimskih meseo-h. Robič, Jakšičeva 2. tel. 322 750.
38399-3
PRODAM generalno popravljen avto fiat 1800. Jurij Terseglav — Ljubljana, Tobačna ulica 2 B.
38556-3
FIAT 124, letnik, 68, ugodno prodam. Franc Smrekar, Ljubljana, Celovška 136.	38555-3
F7AT 600 D, 1. 1961, po generalni, odlično ohranjen, prodam za
500.000	Sdin. B. Kurbus, telefon 320-667, Lj. Titova 49.
____	38451-3
UGODNO prodam Deutz Magirus — kiper. Ogled pri: Hrovat, Pot na Rakovo jelšo 19 c, Lj.
38452-3
ZASTAVO 750, letnik 1961, prodam. Dva meseca po tehničnem pregledu. Ponudbe pod »4.7r>0 00 ND«.	38536-3
KUPIM osebni avto. Plačam v obrokih. Ponudbe pod »8 krat
100.000	SD«.	38531-3
PRODAM Austin Maxi 1500, 1970,
5000 km, bele barve. Ponudbe pod »Možno ček«.	38524-3
PRODAM dobro ohranjen avto Fiat 850, letnik 1967. Ogled vsak dan od 16. ure dalje pri živič, Cesta v Rožno dolino 18 d.
38521-3
ZASTAVO 750, novo, ugodno prodam tudi za ček. Centa, Cesta v mestni log 40.	38514-3
PRODAM takoj avto škodo 1000 MB, odlično ohranjen. Viška c. 49 D, stan 12.
BMW 700 prodam — 40.000 km — Vojkova 49.	38603-3
PRODAM citroen DS 21 palas 1. 1968. Ponudbe pošljite pod »Nuj-n<>«-	2832-3
PRODAM rahlo karamboliran ami 8 break, 4000 km. Požun Stara Ježica 8.	38583-3
KUPIM dobro ohranjen tovornjak kiper 5—8 ton, po možnosti z dvema pogonoma. Ponudbe pod »Gotovina«.	38594-3
PRODAM komplet oljni vložek za kamin (italijanski). Cena z montažo 500 ND. Lojze Sojer, Ljubljana, Bičevje 17.	38585-4
UGODNO prodam otroško posteljico z žimnico. Zorc, Lj. Kajuhova 44 — ob Zaloški. Ogled od 16.—18. ure.	38600-4
OMARO tridelno, lakirano in raztegljivo uvoženo posteljo — ugodno prodam. Razen tega prodam kinoprojektor Pentax P 80 in kamero Pentaca 8 b oboje skoraj novo za 800 din. Informacije telefon 321-720 ali ponudbe pod »Uvoženo«.	38599-4
MAERKLIN VLAK — mnogodelen prodam. Ogled od 16. do 18 ure. Nina Alkalaj, Ljubljana, Ažbeto-va 5.	38589-4
GRADBENIKI: prodam betonsko železo 8, 10, 12 v palicah 12 m. Ponudbe pod »396«.	38959-4
PRODAM malo kupimo omaro, omaro in kavč. Inf.: 311-781 (popoldne) — Pesek — Poljanska 20 c.	38596-4
Kupim
UGODNO prodam: kavč, štiridelno omaro, okroglo mizo, dva fotelja, komodo in psiho. — Ogled popoldne od 14. do 17. ure. Kacjan-Bauer, Jadranska 2, I. nadstropje, 3. vhod.
38401-4
LONČENO peč na drva poceni prodam. Cerček, Moša Pijade 35.	38006-4
PRODAM moderno sedežno garnituro »grado« (kanape, dva fotelja), klubsko mizo in raztegljiv kavč, vse novo. Tel. štev. 321-529.	38327-4
KUPPERSBUSCH peč, nerabljeno prodam. Ogled med 8. in 9. uro ali od 14. do 15. ure. Zupančičeva 4, vrata 4.	38314-4
PRODAM perzijsko preprogo — 3,80x2,50 (kot nova). Ponudbe pod »širvahan«.	38308-4
KOTEL za centralno enodružinske hiše z zalogovnikom za premog in električni štedilnik prodam. Preradovičeva 30.	38304-4
POCENI prodam dekliški kožušček, beli in drsalke. * Zaloška 98, stan. 47.	38305-4
PRODAM posteljo mahagonij furnir z jogi vložkom, ki se zapre kot omara ter divan. Klemenčič, Zaloška 92c — ogled popoldne.	38348-4
PRODAM kanarčke. Alojz Turšič Titova 23 a, Ljubljana — za Kolesarjem nad skladiščem »A-stra«.	38209-4
PRODAM električni loščilec za parket in centrifugo. Logar, Jamova 55, Ljubljana.
38420-4
ŠIVALNI stroj, harmoniko 80 basov, ugodno prodam. Celarc,
. Rožna dolina III-5.	38385-4
VODNO črpalko na trofazni tok in kravo pred telitvijo prodam. Rahne, Zalog, Pot na Labor 49 pri Ljubljani.	38388-4
PRODAM štedilnik kabinet na trdo gorivo, ter električni 4 plošče, nekaj malo rabljenih radiatorjev in divan. Telefon 55-267.
38409-4
HLADILNIK »himo«, računalnik (rechenschiber) za fakulteto in par lepih dihurjev (boa) zelo poceni prodam. Filip, Grasselli-jeva 2, Ljubljana—Bežigrad.
38416-4
JEDILNICO rokoko, ročno rezljano prodam. Jenko, Dalmatinova MI.	38417-4
PLINSKO PEC super ser ugodno prodam, Ljubljanska c. 21, Domžale.	38494-4
PRALNI stroj »indesit« superav-tomat poceni prodam — Koprivc, Gorkičeva 16 — Vič.
37908-4
PRODAM betonski mešalec, 150-li-trski, z električnim motorjem. Ponudbe pod »1500 din«.
37804-4
STRUŽNI POLAVTOMAT revolver sistem do premera 14, odlično ohranjen prodam. Ponudbe pod »Revolver« ali po telefonu 21-347
38087-4
PEC na olje poceni prodam. Mavsar, Černetova 38.
38571-4
PRODAM nov kinoprojektor el-met — avtomatik 8 mm z zo-omom za din 1500.—. Vprašajte na Trans-turist, Ljubljana, Šubičeva 1.	38575-4
PRODAM televizor »Orion«, hladilnik Bosch, kavč in montažno kuhinjo. Slavko C., Ogrinčeva 20, Ljubljana.	38489-4
UGODNO PRODAM italijanski globok rdeč otroški voziček. Nastran, Djakovičeva 6.	38554-4
UGODNO PRODAM kombiniran otroški voziček znamke »Peg«. — Kranjec, Dolenjska 45 c (Rakovnik).	38551-4
PRODAMO ugodno in pooeni, dobro ohranjeno jedilno omaro in kavč (orehov les). Ogled po 10. uri — dopoldne, na naslov — Franc Lah, Ljubljana, Rimska c. 25 A.	33.M5-4
PRODAM dvokrilno omaro, belo. Mestni trg 17-1., desno, Križnar.
38541-4
V SOBOTO, 12. t. m., lahko kupite na bežigrajskem trgu štajerska jabolka — jonathan.
38432-4
TAKOJ PRODAM 350 kg betonskega železa 8 in manjšo količino pordita 8 in 5. Telefon 57 759, zvečer.	38461-4
PANCERJE štev. 45 (Žiri) enkrat obuti in smuči prodam. Zaloška cesta 92 a, stan. štev. 6
88459-4
PREPROGO (tekočo) uvoženo — 4 krat 1,5 m, sive barve, malo rabljeno, poceni prodam. Zaloška cesta 92 a, stan. štev. 6.
38458-4
RDEČ MAXI PLAŠČ prodam. Marjeta Gorjanc, Mestni ;.rg 9.
38455-4
UGODNO prodam magnetofon — Grundig TK 145 L — popolna avtomatika. Zelena jama, Poljedeljska 5.	38533-4
PRODAM skoraj nov otroški krm-binirani voziček (Guizardi) bele barve. Jernej Osolnik, Ljubljana, Ciril Metodova 10.
38329-4
ELEKTRIČNI štedilnik in gramofon ugodno prodam. Informacije po tel. 24-835.	38523-4
PRODAM hrastove pilote. Informacije po tel. 20-122.	38503-4
KLAVIR — 195 cm — s kovinsko ploščo, dunajska tehnika, prodamo. Ljubljana, Staretova ll, tel. 21-184.	38492-4
PRODAM otroško posteljico — belo, z vložkom in mrežo. Pu-terlejeva št. 35, Kodeljevo.
38484-4
PRODAM mladiča nemškega ovčarja in otroški kombiniran voziček — Hrovat, Tržaška 29, Ljubljana — vsak dan po 16. Uri.	38605-4
PEC na olje — rabljeno, kupim. Ponudbe pod telefonu 55 659.
38453-5
KUPIM pianino ali harmonij. Anica Golob, Poljedelska 6.
38467-5
KUPIM plinsko peč. Ponudbe pod »Opis in cena«.	38443-5
KUPIM 5 kub. m. smrekovih 50 milimetrskih plohov. Ponudbe pod »Suhih«.	38378-5
KUPIM suhe rabljene deske Colariče za strop Tončka Mar-čan, Fabianija 21, tel. 21783.
38570-5
Stanovanja
FANT IN DEKLE pred poroko iščeta garsonjero ali sobo. Plačata za pol leta vnaprej, lahko tudi v devizah. Ponudbe pod »Ljubljana«.	38123-6
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »študentka« .	38968-6
DVE dekleti iščeta ogrevano sobo. Ponudbe pod »Plačava redno«.	38562-6
SOBO, mirno, išče absolvent-štu-dent. Plača dobro. Ponudbe pod »Center«.	38561-6
VARUJEM otroke ter nudim 1-2-krat tedensko pomoč za sobo, ki jo potrebujeva z možem. Ponudbe pod »Ali pa plačava po dogovoru«.	38560-6	[
MIRNI študentki iščeta sobo. Ponudbe pod »Redni plačnici«.
38553-6

POP UST pri gotovinskem v nakupu nad 100 din
od 10-. do 31. XII.
metalka
vse prodajalne v. Ljubljani, Ptuju, Mariboru, Kamniku, Domžalah in Metliki
ZAKONCA nujno iščeta sobo s kuhinjo ali primerno stanovanje. Ponudbe pod »Predplačilo«.	38550-6
ODDAM ogrevano sobo v Centru ženski, ki bi varovala v dopoldanskem času 15-mesečnega otroka. Zglasite se v četrtek od 15. ure dalje na naslov Černivec, Cigaletova 8-IX.	38548-6
ZAMENJAM lepo samostojno sobo z odločbo v občini Center . (nizka stanarina) za garsonjero i ali enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Dogovor«.
38547-6
LEPO sobo oddam za tedensko 10-urno pomoč v gospodinjstvu. Pleteršnikova 27.	38544-6
SOBO opremljeno, kurjeno, in souporaba kopalnice oddam zakoncema brez otrok ali dvema fantoma ali dekletoma Ponudbe pod »Predplačilo«.
_	38543-6
ODDAM lepo sobo, s centralno kurjavo, souporabo kopalnice ter kuhinje, dvema zakoncema ali osebama brez otrok v šiški Ponudbe pod »Milijon Sdin predplačila ali posojila za leto dni«.
38542-6
M)HO nujno iščeta mladoporočenca, intelektualca, brez otrok. __
Ponudbe pod »Plačava dobro«.
MLAD par brez otrok, nujno potrebuje enosobno stanovanje neopremljeno ali večjo sobo ' z možnostjo kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Plačava po dogovoru«.	o o e o o n
ŠTUDENT tehnike išče dobro op .stan°vanje. Ponudbe P°fl »Center - Rožna dolina«.
S"rf™hNT	Ogrevano	sobo^ s
“o™ Vh0d0m' P°nUdl-,^
M^tnofanaL iŠpeoedstreroPres”r°s
»Skromen{(Vh0d0m" P°“
1ŠPonudbe°St0H primeren 2» lokal. Ponudbe pod »Plačam odlično«.
Š™dNbe “S sob° - ogrevano* Bonudbe pod »Miren«.
'IšrTr ?©
dogovorn°o0dn2p0rnjega je mož™
Vpijte: MaJpjovt SSS2:
Ka 4, Beograd.	I7qin k
uslužbenec
So ali	Jesenic garso-
a£s efi vhodom™ Dmn
kV	°idam v najem ca 2000
kv m vrta z bogato rodnim dtevjem, od ceste za Portorož odu JeJL,200 m- Ponudbe v ogl £o „v5ev'<TLj,ubIJana pod "S: ŠTOnraTi	38569-6
ŠTUDENTA iščeta ogrevano sobo
^KlOU.!r?n?nn kopalnice- Ponudbe
pod »Nujno«.	oocnn /J
ODDAM sobo, samostojni vhod centralno gretje, možnost ku’-han a m pranja. Ponudbe pod »Predplačilo«.	38568-6
LEPO opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice oddam dvema mladima fantoma. Stanko Remškar, Vič — Viška cesta 77.	38576-6
ODDAMO takoj vseljivo, delno opremljeno sobo. Ponudbe pod »Takoj«.	38577-ft
PRAZNO sobo s centralno kurjavo, souporabo kopalnice, možnost pranja, oddam dvema osebama takoj. Pogoj predplačilo 2 leti naprej. Ponudbe pod »2 leti vnaprej«.	38574-6
MLAD, samski uslužbenec išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »Okolica«.	38578-6
ODDAM sobo z malo kuhinjo in kopalnico. Ponudbe pod »Center — predplačilo«.	38609-8
ODDAMO bolj Skromno stanovanje (dve sobi s kuhinjo) v samostojnem stanovanjskem objektu za več let mladim zakoncem proti večjemu posojilu ali predplačilu,. V stanovanju je vodovodna napeljava in je 7 km iz Lubljane ob Tržaški cesti. Ponudbe prosimo pod »Neopremljeno«.	38587-6
MANJŠE stanovanje ali garsonjero vzamem v najem. Plačam vnaprej ali dam nagrado. Ponudbe pod »Takoj«.	38602-6
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Koleziji za dvo — do trisobno stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nagrada in plačilo vnaprej«.
38582-6
OPREMLJENO in ogrevano sobo poleg občine šiška oddam takoj dvema uslužbencema oziroma študentoma. Ponudbe pod »šiška« .	38581-6
OGREVANO in opremljeno sobo ali garsonjero potrebujeta s 1. januarjem profesor in študent. Ponudbe pod »Redna plačnika«.
38592-8
MIRNA študentka išče enoposteljno, primerno ogrevano sobo — center mesta. Ponudbe pod »Do 350«.	38046-6
V STROGEM centru oddam dve sobi, kopalnica, stranišče. Predplačilo za 2 leti. Ponudbe pod »Takoj«.	38263-6
SOBICO ogrevano v Centru in hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu. Vprašajte po telefonu 22-259 med 10 in 12. uro.
38564-6
ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje v Beogradu za enosobno ali večje komfortno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Takojšnja zamenjava«.
38298-6
ZAROČENCA pred poroko iščeta sobo, možnost pranja in kuhanja. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno«.
38466-6
STANOVANJE nudimo resnemu študentu, pogoj inštrukcija angleščine, fizike gimnazijcu. Informacije tel. 48-044 dopoldne.
38535-6
PRIDNA študentka nujno išče ogreto sobo (centralno) v Ljubljani s souporabo kopalnice. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »30.000«.	38534-6
MLADA zakonca brez otrok iščeta sobo z možnostjo ogrevanja ter delno kuhanja in pranja. Ponudbe pod »December«.
38527-6
DEKLETI, iščeta opremljeno . sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	38520-6
IŠČEVA garsonjero ali ogrevano sobo, s kopalnico v Ljubljani. Ponudbe pod »Dekle in fant«.
*	38519-6
ODDAM opremljeno in ogrevano sobo s souporabo kopalnice. — Dvema študentkama. Ponudbe pod »600«.	38518-6
DIPLOMIRANI ing. potrebuje sobo s samostojnim vhodom ali garsonjero. Ponudbe pod »Trnovo«.	38517-6
RESNO dekle išče sobo v Rožni dolini ali v okolici. Pomaga pri delu, prosta vsak drugi dan, vsakih 14 dni 3 dni skupaj. Ponudbe pod »Cimprej«.
____	38513-6
ENOSOBNO stanovanje (novo s centralno kurjavo) oddam za večje posojilo za dobo enega leta. Ponudbe pod »Koliko lahko posodite«.	38510-6
IŠCEM v najem garsonjero za dobo enega leta za celotno predplačilo. Ponudbe pod »Takoj«.
38508-6
IŠCEM opremljeno sobo s posebnim vhodom, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	38512-6
SAMSKI fant išče sobo, po možnosti v šiški ali v okolici. Ponudbe pod' »»Skromen«.
38511-6
ZA HRANO in skromno sobico pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena«.
38504-0
TUJ uslužbenec išče sobo, po možnosti s posebnim vhodom, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro plačam«.
38500-6
SOBO išče miren študent medicine. — Centralno ogrevanje. Ponudbe pod »Center«.
38496-6
MIREN študent išče centralno ogrevano sobo. Cenjene ponudbe pod »Cimprej«.	38495-8
IšCEM opremljeno ali neopremljeno sobo za dve osebi. Ponudbe pod »Ljubljana«.
38497-0
SAMSKA uslužbenka išče neopremljeno in ogrevano sobo. Ponudbe pod »Predplačilo«. 38493-0 ZA STANOVANJE z odločbo dam lepo nagrado ter odkupim pohištvo. Ponudbe pod »Dogovor«.
38487-0
ODDAM kletno sobo s posebnim vhodom, možnost kuhanja in pranja. V bližini Stožic. Ponudbe pod »Reden plačnik«.
38486-0
USLUŽBENKA išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice, v poštev pride okolica Centra, šiška ali Bežigrad. Ponudbe po tel.: 21-179, od 12. do 15. ure. _ _	38483-0
SOBO v centru iščem. Souporaba kopalnice, zaželen poseben vhod. Ponudbe pod »Predplačilo«.
38482-0
ŠTUDENTKI iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »1. Januar«.
38481-0
FANT, resen, pošten, zaposlen v zdravstvu, izredni študent stomatologije, nujno išče sobo ali garsonjero, dobro plača. Ponudbe pod »Medicina«.
38563-0
HERCEG NOVI — LJUBLJANA —
Zamenjam lepo dvosobno stanovanje z razgledom na morje, 2 balkona, 50 m od morja za podobno v Ljubljani. — Takoj. Informacije: Lozar, Crtomi-rova 31, Ljubljana ali Danica Lozar, Tomaševič 10, Herceg Novi.	38367-6
ŠTUDENTKI sestri, iščeva ogrevano sobo v bližini filozofske fakultete, ker zaradi poškodbe na hrbtenici ne morem uporabljati trolejbusa. Ponudbe pod »Plačam vnaprej«. *	38480-0
USLUŽBENKA išče sobo, po možnosti z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Kjerkoli«.

telefon dežurnega urednika 20-646
Sreda, 9. decembra 1970
i
DELO ir stran 11
Mali oglasi
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo s posebnim vhodom kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	38478-6
POTREBUJEM ogrevano sobo ali grem za sostanovalca. Ponudbe pod »Takoj«.	38477-6
TAKOJ oddam opremljeno garsonjero za Bežigradom proti predplačilu. Ponudbe pod »Brez otrok«.	38472-6
ODDAM takoj opremljeno, ogrevano sobo s souporabo kopalnice mirni študentki ali uslužbenki. Ponudbe pod »Smartinska — proga 7«.	38444-6
IŠČEM lepo opremljeno, po možnosti centralno ogrevano sobo v Ljubljani — s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Plačam odlično«.	38446-6
VZAMEM v najem garsonjero — opremljeno ali neopremljeno, po možnosti s centralno kurjavo. Ponudbep od »Plačam visoko najemnino«.	38445-6
IŠČEM prazno sobo ali garsonjero, sem srednjih let, visoko izobražen, plačam za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Februar«.	38358-6
GARSONJERO v središču Maribora zamenjam. Plačam selitev. Ponudbe pod »Do 15 km iz Ljubljane«.	38366-6
PRODAJALCE-KE
izkušene za prodajo obutve
na Gospodarskem razstavišču
od 16. decembra do 28. decembra
potrebujemo
Ponudbe pod oznako »Dober zaslužek« v ogl. oda*. »Dela«.	11516
OGREVANO sobo nujno potrebuje miren študent. Ponudbe pod »Mir«.	38552-6
IŠČEM sobo, lahko je tudi kletna, v Ljubljani. Ponudbe pod »Solidnost«.	38354-6
MIRNA zakonca nujno iščeta sobo v Ljubljani ali bližnji okolici. Plačava dobro, ponudbe pod »Januar«.	38150-6
TAKOJ vzamem v najem 1—5-sobno stanovanje v Ljubljani. Izredna priložnost. Vse ponudbe pod »Zeio visoka nagrada«.
38154-6
ZAMENJAM, eventualno prodam garsonjero s kuhinjo in centralno kurjavo za Bežigradom za ^no ali dvosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Garsonjera« v oglasni oddelek »Dela«.	38107-6
MIREN fant išče sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Cena ni važna«.	38117-6
IŠČEM sobo s souporabo kopalnice kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Miren uslužbenec«.
38277-6
SOBO s souporabo kopalnice iščem. V območju mestnega prometa — Ljubljana. Ponudbe pod »Redno in solidno plačilo«.
38276-6
USLUŽBENEC, miren išče ogrevano in opremljeno sobo. Plača 300—400 din. Ponudbe pod »Zelo nujno«.	38283-6
ZAKONSKI par, brez otrok, išče sobo ali stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Predplačilo«.	38322-6
SOBO s posebnim vhodom v Ljubljani iščem. Dam lepo nagrado. Ponudbe pod »Z odločbo«.
38317-6
SOBO v Šentvidu ali okolici iščeta dve dekleti. Ponudbe pod »Cimprej«.	38306-6
OGREVANO sobo, opremljeno ali neopremljeno išče mlada uslužbenka. Ponudbe pod »Center — Siska — Vižmarje«.	38337-6
SOBO z dvojnim ležiščem oddam proti predplačilu za eno leto. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«.
38339-6
F \NT in dekle iščeta sobo, možnost kuhanja in pranja, najraje v centru. Ponudbe pod »Šivilja«.	38341-6
ENOSOBNO stanovanje v središču mesta zamenjam za enako in tudi manjše. Ogled vsako popoldne od 14.30 dalje na naslovu: Ana Lombergar, Ljubljana, Gornji trg 32.	38321-6
IŠČEM manjše stanovanje v Ljubljani. Plačam dobro. Ponudbe pod »Takoj«.	38347-6
ZELO resna in mirna študentka išče ogrevano sobo, po možnosti v bližini centra. Ponudbe pod »Nujno«.	38430-6
ENOSOBNO stanovanje, ki ga potrebujem za dve leti, ponudim solidno najemnino, ter dam nekaj nagrade in po možnosti v okolici — Vič — Vižmarje ter Vrhovci. Ponudbe pod »Zaželeno čimprej«.	38427-6
PONUDIM solidno najmenino za oddajo enosobnega stanovanja — neopremljeno, po možnosti — Vič — Rožna dolina, Vrhovci. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Cimprej«.	38428-6
SOBO išče miren študent, reden plačnik. Cenjene ponudbe pod »Šiška — Center«.	38421-6
SOSTANOVALCA sprejmem k mirnemu uslužbencu v ogrevano sobo s souporabo kopalnice. — Ponudbe pod »Bežigrad«.
38431-6
ŠTUDENT išče ogrevano sobo z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Elektro — 300«.
38434-6
SOBO, po možnosti ogrevano, v Stožicah ali Črnučah išče miren fant, za zimske mesece. Ponudbe pod »Takoj«.	38436-6
PROFESOR išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice, lahko tudi v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Takoj«.	38372-6
MLADA intelektualca iščeta opremljeno ali neopremljeno garsonjero ali manjše stanovanje. Ponudbe pod »Možnost predlačila«.
38392-6
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v središču Reke za enosobno (dnevna soba, kuhinjska niša, soba in sanitarije) v Ljubljani. Ponudbe pod »Ljubljana«.	38382-6
SOBO — ogrevano, nujno potrebujem; zaželen posebni vhod. Plačam za nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe pod »Nujne«.
38391-6
ZAKONCA brez otrok iščeta sobo. možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Nekaj predplačila«.	38404-6
ZAMENJAM garsonjero v Celju. Za enakovredno v Ljubljani. — Telefon 066-22-403.	38410-6
SOBO s posebnim vhodom iščem kjerkoli v Ljubljani (z dovoljenimi obiski). Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Cimprej«.
38418-6
ZA DOPOLDANSKO pomoč v gospodinjstvu pri dveh odraslih osebah nudim stanovanje, hrano in nagrado. Sprejmem tudi upokojenko. Papež, Veselova 17 — (center).	38048-6
Posest
DVO IN POLSOBNO stanovanje v Ljubljani z odločbo in garažo zamenjam oziroma kupim manjšo hišo do 40 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Ljubljana — dežela«.	38537-7
PRODAM več zazidljivih parcel ob Ižanski cesti. Ponudbep od »Gotovina«.	38460-7
V NEPOSREDNI bližini Ljubljane ob glavni cesti, prodam enosta-novanjsko hišo, 2 sobi, kuhinja, kopalnica, sanitarije, shramba, predsoba, drvarnica, garaža in zelenjavni vrt. Okrog in okrog ograja. Ponudbe pod »Resen«.	38525-7
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD H. C. Andersen Ljubljana
Ljubljana. Rašiška ul. 7
razpisuj e prosta delovna mesta za: 2 VZGOJITELJICI za določen čas ČISTILKO
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni.	11536
PRODAM enosobno stanovanje, popolnoma novo za gotovino. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«.
38509-7
KLP1.M dvosobno stanovanje brez centralne. Ponudbe pod »Ljubljana«.	384488-7
VVEEKEND prodam v Kloštru pri Crikvenici, 75 kv. m. koristne površine. Vselitev aprila. Ponudbe pod »10	M«.
38442-7
VIKEND hišico, montažno, rabljeno »Jelovica« ali kaj podobnega kupim. Ponudbep od »Montažna«.	38408-7
Mislite na vse, darujte z ljubeznijo
mm
rosili
3m§
mr
.o
V.-:-:
SKORAJ BO MIKLAVŽ
OTROŠKE DOKOLENKE Iz trpežne volne od OTROŠKE HLAČNE NOGAVICE iz dralone različnih barv	od
OTROŠKE PLETENE ROKAVICE, poiebno tople.	od
DEKORIRANE ZAVESE lepih odtenkov In barv. dobra padajoča kakovost., približno 120 cm široke.	aamo
ČOKOLADA (škorenj) priznanih firm aamo ... IN DOBRO KAPLJICO ZA OČKA! refoško, temno rdeče aromatično DESERTNO VINO, steklenica 0.7 litra	aamo
LIKERJI raznih vrat v steklenici 0,7 litra
aamo
VINJAK BOUCHET. naravno blag, z znamko, steklenica 0,7 litra	aamo
V soboto, 5. decembra, nakupovalni dan.
odprte tudi popoldne.
Sodobni ljudje kupujejo pri firmi
22.90	S 33 S
19.50	S
19.80	S
17.80	S
13.50	S
34.90	S %
49.50	S
trgovine

ModenMUller

PARCELO na kateri je postavljena hiša do prve plošče, zamenjam za kakršnokoli stanovanje, najraje lastno. Parcela je v Nad-gorici pri hiši št. 24. Ponudbe pod »Ugodno«.	38291-7
PRODAM dve enosobni mansardni stanovanji. Eno takoj vseljivo, drugo po dogovoru. Ponudbe pod »Rožna dolina«.
38292-7
UGODNO prodam neizdelan week-end z vinogradom v Debelem hribu na Dolenjskem. Ivica Hribar, Veliki gaber 64, Dolenjska.
38429-7
DVOSOBNO stanovanje na Vrhniki prodam. Ponudbe pod »Vrhnika«.	38419-7
PRODAM nekaj parcel na zahodu Ljubljane za individualno gradnjo, ca. 6 km iz središča mesta. Ponudbe pošljite pod — »Lepa lokacija«.
38435-7
PARCELE po 500 kv. m. za vikend prodam ob morju — Novi-grad. Celegin Močnik, Rivarela 25, Novigrad — Istra ali Ljubljana, Dalmatinova 9.
38375-7
GARSONJERO, vseljivo 1971. prodam. Luštrik, Medvode 123.
___	38377-7
PARCELE za vikend nad Krko prodam. Ponudbe pod »7 din«.
38398-7
ENONADSTROPNA hiša, nedograjena, 500 kv. m. zemlje, 3 km iz središča Ljubljane, naprodaj. Ponudbe pod »Gotovina 42«.
38559-7
VEČJO sobo, ali majhno stanovanje kupim. Ponudbe pod »Starejša«.	38604-7
PRODAM takoj vseljivo garsonjero 25 kv. m s centralno kurjavo in opremljeno, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina«.
38591-7
Razno
INŠTRUIRAM angleščino. Ponudbe pod »Uspeh«.	38597-8
DEDEK Mraz lahko obišče vaš kolektiv. Ponudbe pod »Tudi dopoldne«.	38539-8
POPRAVLJAMO pralne stroje, peči na olje in električne štedilnike. Javite z dopisnico! Tomaž Senica, Svetosavska 6, Ljubljana.	38965-8
STROJEPISJE slepo, desetprstno • poučujem posameznike. Lenčak, Beethovnova 6, tel. 21-695.
38457-8
MONTIRAM TV antene za I. in II. program, ter zamenjam ka ble. Naročilo po tel. 310-856.
38456-8
ZIDARSKA dela opravim pozimi ali spomladi. Ponudbe pod »Tudi takoj«.	38532-8
INŠTRUKTOR »B« kategorije išče kandidate na območju Ljubljane. Kličite telefon 317 075.
38505-8
VZAMEM v varstvo otroka, tudi dojenčka od devetega meseca dalje. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok«.	38499-8
UPOKOJENKA izobraženka želi primerno družbo starejše osebe. Ponudbe pod »Skupnost«.
38501-8
POTREBUJEM posojilo 6.000,00 din za dobo 8 mesec v. Lepe obresti. Ponudbe pod »Garancija«.	38498-8
INŠTRUKTORJA za francoščino iščem. Ponudbe pod »Kodeljevo«.
38439-8
NAČRTE stanovanjskih hiš izdelam kompletne. Ponudbe pod »Projektant«.	37991-8
ZIDARSKI obrtnik s svojo skupino prevzame po konkurenčni ceni dela kjerkoli ob morju, v zimski sezoni. Imam sam prevoz, dela so zidarska, krovska in kanalizacjia. Naročite lahko po tel. 317-020 ali ponudbe pod »Delo« v oglasni oddelek.
38069-8
NUJNO potrebujem 10.000 din posojila. Vrnem hitro. Ponudbe pod »Visoke obresti«. 38282-8
INŠTRUKTORJA matematike za I. razred gimnazije iščem. Ponudbe pod »študent matematike«.
38343-8
SLIKE za legitimacije vam v 2 urah lepo izgotovi foto Grad, Miklošičeva 36.	34848-8
NAROČNIKI ključavničarskih del v 1971. letu planiram nabavo materiala in čas izdelave, naročite do 15. 12. 1970 leta. Priporoča se Ključavničarstvo Rade Zaloška 56, Ljubljana.
37712-8
OSEBO, ki večkrat potuje v Gorico ali Trst bi prosila za neko uslugo. Stroške poravnam sama. Dora Zemanj, Ljubljana. Titova 66.	38414-8
HITRO montiram smuči. Sedej, Tabor 5. tel. 320-401.
38405-8
VELETEKSTIL
trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno,
LJUBLJANA, Masarykova 17
objavlja
prosta delovna mesta
ŠTIRIH
VRATARJEV
z izmenično nočno in dnevno službo
Ponudbe pošljite najkasneje do 15. t. m. upravi podjetja.	11524
LASTNIKI kiippersbusch. kreka veso in »godin« trajno žarečih peči. Nabavite si polnilne priprave, ki omogočajo lahko', hitro in snažno nalaganje premoga. Neobvezen ogled pri Anton Vovk, Ljubljana, Potrčeva tprej Domžalska) c. 14, telefon 322-569.	38400-8
STARO žensko kolo, puščeno v Topniški ulici pred hišo 15 naj lastnik pride iskat. — Jerko.
_____	38415-8
PRED enim tednom se je zatekel črni nemški ovčar s srebrno ovratnico. Peter Demšar, Pot na gradišče 1, Šentvid, Ljubija-
_ ttd ,	3840" 8
STRUŽIM, lakiram parket z inozemskimi in domačimi laki. — Tel. 310-103.	38364-8
NAJDITELJA dveh kožic, »Kuna« krzno, izgubljenih pri zdrav-domu Kranj, dne 6. 12. 70. vljudno prosim, da jih proti nagradi vrne na naslov Milka Kariš, c. Staneta Roz-L Kranj.	38593-8
.SCEM voznika kombija a svojimi delavci za preselitev brez pohištva. Ponudbe pod »Previdna selitev«.	38611-8
NAJDENIH 600 ND. tel. 317-654 — Marica v dopoldanskem ča-*“•	38606-8
CENJENIM STRANKAM sporočam, da vsa naročila za popravilo, čiščenje in montažo vseh vrst električnih boji er jev — ter montažo in popravila pip do nadaljnjega sprejemam, predvsem pismeno in osebno. Se priporočam. — Lojze Sojer, Ljubljana, Bičevje 17 (nasproti Tobačne tovarne).
38586-8
GRAZ	FELDBACH	IEIBNITZ
NAROČNIK! DHL A SO
i NEZGODNO ZAVAROVANI
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
llllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllilllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH NATEČAJNA KOMISIJA
TEKSTILNE INDUSTRIJE
»FRUŠKA GORA« ŠID
razpisuje
natečaj
za izpopolnitev delovnih mest za:
1.	TEHNIČNEGA DIREKTORJA podjetja
2.	DVA TEKSTILNA INŽENIRJA
—	pripravnika
3.	DVA TEKSTILNA TEHNIKA
—	pripravnika
POGOJI:
1.	diplomiran inženir — tekstilec s 5 leti delovne prakse na vodilnem delovnem mestu v proizvodnji trikotaže
2.	višja tekstilna šola pletilske ali konfekcijske smeri — brez delovne prakse
3.	srednja tehniška šola — pletilska ali konfekcijska smer brez delovne prakse
Pod 1. osebni dohodek po dogovoru — zagotovljeno je trisobno sitanovanje.
Pod 2. in 3. osebni dohodek po pravilniku — stanovanje ni zagotovljeno, pri nastopu službe oziroma obstaja možnost za sitanovanje.
Ponudbe pošljite natečajni komisiji podjetja, pod 1. z opisom dosedanjega službovanja, pod 2. in 3. z dokazilom o strokovni izobrazbi. Natečaj velja do izpopolnitve delovnih mest.	11535
GENERALEXPORT
DIREKCIJA ZA SRS
LJUBLJANA, TITOVA 36/IX
razpisuje prosto delovno mesto
INOKORESPONDENTKE
POGOJI:
1.	visoka šolska izobrazba in 2 leti prakse ali višja šolska izobrazba in 4 leta prakse ali srednja šolska izobrazba in 6 let prakse na podobnem ali enakem delovnem mestu;
2.	popolno obvladanje nemškega jezika, strojepisja in administrativnih poslov.
Prednost imajo kandidatke, ki poleg nemščine obvladajo še angleščino — vsaj pasivno.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na gornji naslov. Informacije telefon št. 321-797.	11498
Zapustil nas je naš dragi, ljubljeni mož, oče, tast, nono, brat in stric
dr. Avgust Pavletič
V najožjem družinskem krogu smo ga spremili k zadnjemu počitku ir? se od njega poslovili 7. decembra 1970
Žena Marija, hčerka Lea z družino in drugo sorodstvo
Razpisna komisija
Republiškega sekretariata za gospodarstvo LJUBLJANA, Gregorčičeva 23
razpisuje tale prosta delovna mesta:
1.	SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA
v sektorju za promet POGOJ:	dipl. ekonomist
ali dipl. prometni inženir, 7 let ustreznih delovnih izkušenj.
2.	REPUBLIŠKEGA INŠPEKTORJA javnih cest
POGOJ: dipl. inženir gradbeništva, 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
3.	STROJEPISKO POGOJ: dvoletna administrativna šola in znanje strojepisja.
4.	SNAŽILKO POGOJ: nekvalificirana delavka.
Prijave, kolkovane z 1,00 din, kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi sprejema razpisna komisija štirinajst dni po objavi.	11533
PODJETJE
DALMACIJA VINO
SPLIT
filiala Ljubljana
razpisuj e prosto delovno mesto
pomočnika skladiščnika -kletarja
Za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnega staža ali visoko kvalificirani delavec s 5 leti staža v skladiščni službi. Kandidati naj se osebno zglasijo v filiali podjetja. Rok prijave je do 15. 12. 1970-	11320
Fotografi in snemalci
Za najboljše nakupe se obrnite na:
G. AVANZO SUCC. - Corso Ita-lia 17, tel. 36776
Distributerji v Trstu:
Canon - Nikon - Asahi Pentax - Has-selblad - Exakta - Yashica - Rolleifiex - Leica - Paillard - Eumig - Polaroid. Nekaj cen:
Exakta VX 1000 1:2	75.000 Ur
Metz 181 Flash električen	13.500 Ur
DIA Colorfilm Agfa CT 18,
36 posnetkov z razvijanjem	1.800 lir
DIA Colorfilm Peruz C 18
36 posnetkov z razvijanjem	1.500 Ur
Škatla 50 okvirčkov 24 x 36 s steklom 1.450 Ur Peruz barvni film 2 x 8	1.500 Ur
Peruz barvni film Super 8	2.000 lir
in druge ugodne ponudbe.
Zahtevajte prospekte!
IVI i T i S
TRST
Sporočamo žalostno vest, da je zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, brat in stric
IVAN ERBEŽNIK
upokojenec papirnice Vevče
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 10. decembra 1970, ob 16. uri ' iz hiše žalosti, Ve vče 64
Žalujoči:
žena Marija, poličerjenka Majda por. Kiss z možem Emilom in Liljano, sestra Karolina, in drugo sorodstvo
Vevče, Polje, Zg. Kašelj, Hrušica, 8. decembra 1970
Via s. Lazzaro r.eJ 37 300
o vama
Via S Maurizio •el 93 788
Tovarna pozamentenje za tapetništvo
Veiiica izbira vseh vrst zaves tuai tentaJ do 3 m širine ter razno vrstno pohištvene blago 12 platna m fcretona v naj lepših oarvah id vzorcih, žametna posteljna pregrinjala prešite odeje, preproge tei vse kar potrebujete za irediteT lepega stanovanja
iiiliiiillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
razpisuje
po 140. členu statuta podjetja naslednja prosta delovna mesta:
1.	ELEKTRIČARJA
— KV ELEKTRIČAR
2.	STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
— KV KLJUČAVNIČAR
3.	PLESKARJA
— KV PLESKAR
4.	VODOVODNEGA INŠTALATERJA
— KV VODOVODNI INŠTALATER
Za vsa navedena delovna mesta je zaželena 2-letna praksa — lahko so tudi začetniki.
Pogoj je odslužen vojaški rok. Poskusna doba —
2 meseca.
Pismene prijave sprejema kadrovski odbor podjetja d!o zasedbe delovnih mest.	11515
VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST DA JE PREMINIL ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
GABRIJEL KUŠTRIN
DIPL. INŽENIR
S SMRTJO DRAGEGA TOVARIŠA SMO IZGUBILI PRILJUBLJENEGA SODELAVCA IN DOBREGA STROKOVNJAKA
POGREB POKOJNIKA BO V SREDO. 9. DECEMBRA 1970 OB 15.30 NA POKOPALIŠČU V CELJU
KOLEKTIV TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« VELENJE
VELENJE, 8. DECEMBRA 1970
NARODNI MUZEJ
V LJUBLJANI, Prešernova 20
razpisuje delovno mesto
RISARJA
s polnim delovnim časom
Zahtevana izobrazba: dokončana srednja šola (npr. šola za obUkovanje) Kandidati dobe natančnejše informacije o delovnih pogojih itd. v upravi pisarne Narodnega muzeja vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 13. ure.
Rok za prijavo je 30 dni od objave razpisa. 11538
illllllljlilllllllllllliili:tllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l||||||||||||||j||||||||||||[)|||||||{|||j|||t|!|!|:|!|||||||||||||>
Upravni odbor podjetja
»TAPETDEKOR«
LJUBLJANA, BORUTOVA UL. 3
vabi
k sodelovanju več sodelavcev za prosta delovna mesta
1.	Tehničnega vodje podjetja
2.	KvaUficirane ali priučene tapetnike — dekoraterje
3.	Delavce in delavke za priučitev v tapet-niško-dekoraterski stroki
POGOJI:
pod tč. 1 se zahteva tehniška sredja izobrazba, ki ustreza dejavnosti podjetja z najmanj petletno prakso v stroki oziroma VK delavec tapetniško de-koraterske stroke z najmanj I0-letno prakso.
Pod tč. 2 in 3 enomesečna poskusna doba.
Osebni dohodek po pravilniku o OD podjetja.
Pismene ponudbe pošljite na upravni odbor podjetja »Tapetdekor« Ljubljana, Borutova ul. 3 Razpis velja do 15. 12. 1970.	11503
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 73* letu starosti za vedno zapustila naša draga nepozabna mama, sestra in stara mama
MATURA JANEŽIČ
roj. VOJEVEC
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 11. decembra 1970, ob 15. uri na pokopališču v Stični Do pogreba leži na Žalah v Marijini vežici
Žalujoči:
sinovi Stanko, Vinko, Franci, Jože, Miro in Boris, hčere Minka, Tilka, Rezi, Radiča in Tončka z družinami, brat Jože ter drugo sorodstvo
Stična, Ljubljana, Medvode, Janče, Milvvaukee, Melbourne, Diisiseldorf, Toronto, 8. decembra 1970
PRETRESENI SPOROČAMO, DA SE JE V PLANINAH SMRTNO PONESREČIL
ing. GABRIJEL - ELKO KUŠTRIN
ČLAN UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKEGA DRUŠTVA, ALPINISTIČNEGA ODSEKA IN MLADINSKEGA ODSEKA CELJE
POGREB BO V CELJU, 9. DECEMBRA 1970, OB 15.30
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš bivši sodelavec
FRANC B0NCEE.J
Pogreb pokojnika bo v sredo, 9. decembra 1970, ob 15.30 iz hiše žalosti Kovor 27 na vaško pokopališče v Kovorju
Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu
Delovna skupnost mesarskega podjetja Tržič
Tržič, 8. decembra 1970
Vsem znancem in prijateljem pretreseni sporočamo, da se je smrtno ponesrečil v planinah najin brat
ing. GABRIJEL-ELKO KUŠTRIN
Pogreb dragega brata bo v sredo, 9. decembra 1970, ob 15.30 v Celju
Brata Ljubo in Boris ter družine Kuštrin, Prezelj, Soster, Krivec, Cestnik in drugo sorodstvo
Celje, 9. decembra 1970
Tragično je preminil naš dobri mož in skrbni oče
JANEZ POLJANŠEK
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. decembra 1970, ob 14.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah
žalujoči:
žena Pavla, sin Zlatko ? ženo Jožico, vnuk Dejan, mama Ivana, oče Pavel, bratje Jože, Alojz, Viktor z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Žiri, 8. decembra 1970
SLOVO OD GENERALA MERLAKA — Včeraj so se številni Ljubljančani in soborci poslovili od. pokojnega generala Jožeta Merlaka — Milana. V slovo so mu spregovorili predstavniki borčevskih organizacij, rezervnih vojnih starešin, vojakov in starešin JLA, zapeli pa so pevci PIPZ. Na sliki: predstavnik JLA generalpodpolkovniik M. Pantelič se poslavlja od pokojnika.	Foto: M. švabič
ZIMA JE POTRKALA NA VRATA — Včerajšnje jutro je bilo za marsikaterega voznika neprijetno srečanje s prvimi koraki prihajajoče zime. še posebej so jo občutili vozniki tovornjakov, ki so v ranih urah obtičali v Kačjih ridah med Postojno in Planino. Delavci so cesto hitro očistili in kot so sporočili naši dopisniki je premet brez zastoja stekel že okoli osme ure.	Foto: E- šelhaus
BRANDT V VARŠAVI — Zahodno nemški kancler Willy Brandt (prvi z leve) je pripotoval na Poljsko zaradi ratifikacije zahodnonemško-poljskega sporazuma. Ob tej priložnosti je Brandt vrnil obisk predsedniku poljske delavske partije Wladyslawu Gomulki (tretji z leve).
Telefoto: DPI
iskanje poti za pogajanja
Pogovori predsednika Nixona s kraljem Huseinom in Mošo Dajanom
WASHINGTON, S. decembra (Reuter). — Predsednik Nixon se je danes v Beli hiši posvetoval z jordanskim kraljem Huseinom o možnostih, da bi nadaljevali mirovna pogajanja o ureditvi krize na Srednjem vzhodu. Pričakujejo, da bo kralj Husein od ZDA zahteval nadaljnjo ameriško vojaško in gospodarsko pomoč, od svetovne banke pa gospodarsko pomoč.
V petek, potem ko bo Husein že odpotoval, pa v Wa-shingtonu pričakujejo prihod j izraelskega obrambnega ministra Moše Dajana. S predsednikom Nixonom se bo pogovarjal o tem, pod kakšnimi pogoji je vlada v Tel Avivu pripravljena privoliti v nadaljevanje mirovnih pogovorov s posredovanjem Gunnarja Jarringa.
Po poročilih iz Jeruzalema je Golda Meir včeraj v Tel Avivu sprejela ameriškega veleposlanika Barboura in se z njim pogovarjala o izraelskih pogojih. Iz uradnega sporočila pa niso razvidne nobene podrobnosti o njunem pogovoru.
o nižin
Na gorenjskih prehodih ga je zapadlo nad 10 cm, prav toliko tudi na Lokvah — Krajši zastoj prometa v planinskih serpentinah
LJUBLJANA, 8- dec. V Ljubljano sicer zima še ni »pogledala«, če odštejemo nekaj jutranjih snežink, ki so kot predhodnica padle med dežjem, vendar lahko v kratkem pričakujemo še kaj več kot predhodnico. Nekatere kraje po Sloveniji pa je že pobelil sneg.
Na Gorenjskem je ponoči snežilo vse do nižin. Delavci cestnega podjetja Kranj so morali navsezgodaj očistiti cesto v Zgomjesavski dolini ter čez vse tri mejne gorske prehode, kjer je padlo dobrih 10 centimetrov snega Več cestnih odsekov so posuli, tako da prometnih zastojev ni bilo. Cesta na Vršič je splužena do Erjavčeve koče, na vrhu plazu pa je zapadlo 30 centimetrov novega
Zboljšati vojaške pokoinine
BEOGRAD, 8. dec. (Tanjug) — Predsedstvo zveznega jaških starešin je na današnji odbora Zveze rezervnih vose ji v Beogradu zahtevalo, naj bi sprejeli ukrepe ža izboljšanje gmotnega položaja vojaških upokojencev.
Določnejši predlogi o tem bodo predloženi ZIS, zvezni skupščini in vodstvom družbenopolitičnih organizacij. Predsednika ZIS Mitja Ribičiča bo s položajem seznanila posebna delegacija, ki jo do vodil predsednik zveznega odbora Milutln Morača.
Premik v levo
Na volitvah v Pakistanu sta zmagali z veliko večino ljudska stranka in liga Avami
KARAČI, 8. dec. (AP, Reuter). Prve splošne volitve, ki so bile včeraj v Zahodnem in Vzhodnem Pakistanu, razen v devetih volilnih okrožjih na območju delte Gangesa in Bramaputre, ki ga je pred kratkim opu-stošiia strahotna povodenj, so se končale s presenetlji-
vim izidom.
Obrat na levo, to je k programu gospodarSKin reform, nacionalizaciji ključnih gospodarskih panog, k večji socialni pravičnosti, popolni avtonomiji in enakopravnosti Vzhodnega in Zahodnega Pakistana in k postopni neblo-kovski usmeritvi v zunanji politiki države so glavne zna. čilnosti minulih volitev. To so pravzaprav programske Sestavine pakistanske ljudske stranke v Zahodnem in lige Avami v Vzhodnem Pakistanu, ki sta nesporni zmago-
Demonstracije neofašistov v Trstu
TRST, 8. dec. — V tukajšnjem kinu Grattaciello so se danes zbrali pripadniki desničarskih organizacij — mladinskega gibanja italijanske neofašistične stranke (MSI), gibanja ASAN-Giovane Italia in študentske organizacije Fronte Universitario di- Azio-ne Nazionale, ki so manifestirali, kot so sami napisali, »v obrambo cone B«.
Po zborovanju je Kakih 2000 demonstrantov k enilo v povorki po mestnih ulicah. V ulici Mazzini so demonstranti ustavili promet in razbili nekaj šip na hiši. kjer je sedež nekater:h levičarskih organizacij. Skupina nasilnežev, udeležencev povorke je nato na Trgu sv Antona pretepla pet študentov iz vrst slovenske etnične skupnosti, ki je mimo opazovala početje neofašistov.
Z gotovostjo lahko trdimo, da velika večina udeležencev današnje fašistične manife stacije ni bila iz Trsta, am pak je prišlo iz Tridenta in "drugih mest v severni Ita'i-jl.	I-V.
snega, čez dan pa se je vreme že izboljšalo in opoldne je posijalo celo sonce v gornjem delu Gorenjske.
Sneg je pobelil tudi višje dele severne Primorske. Na Lokvah ga je približno 10 centimetrov. Prometniki so zabeležili nekaj manjših nesreč, drugače pa hujših prometnih zastojev ni bilo. Hujše je bilo v planinskih serpentinah, kjer so v zgodnjih jutranjih urah avtomobili obstali, vendar so že ob 8. uri cesto odprli za ves promet.
Tudi v Idriji niso ostali brez bele odeje — padlo je 5 centimetrov snega — na Črnem vrhu nad Idrijo pa kak centimeter več. Je pa sneg potrgal nekatere telefonske napeljave, tako da je bila davi Idrija več ur odrezana od ostalih krajev. Tudi šolski avtobus iz vasice Gore danes ni pripeljal otrok v Idrijo.
V Trbovljah smo zvedeli, da so bile pri njih sicer ceste spolzke, vendar kakšnih zastojev ali nesreč ni bilo. Podobno poročilo smo dobili tudi s Koroške, kjer je zjutraj padlo približno centime-
ter snega, vendar to avtomobiliste ni preveč motilo.
Na celjskem območju so prevozne vse ceste razen gozdne, gorske ceste iz Logarske doline skozi Podoljševo in Bistro v črno ter odseka ceste od križišča pred planinskim domom v Logarski dolini do slapa Rinke. Kot smo zvedeli pri celjskem cestnem podjetju razen teh cest pozimi ne plužijo tudi ceste od Zavodnje nad Šoštanjem skozi Šentvid do Raven na Koroškem.
valki teh volitev z ustavodajno skupščino.
Liga Avami (»ljudska liga«), ki jo vodi oseminštiridesetletni šejk Mudžibur Rahman, je pridobila volivce skoraj v vseh 153 volilnih okrožjih vzhodnega dela države. V štirih zahodnih provincah pa vodi ljudska stranka bleščečega govornika Ali Butoja v 82 izmed 138 volilnih okrožij.
Rahmanovo in Butojevo politiko so pdprli volivci in politične struje, ki se potegujejo za gospodarske in socialne reforme v korist revnemu prebivastvu. Zato njuna zmaga morda pomeni, da se bo začelo popolnoma novo poglavje v pakistanski politiki, v kateri so doslej imeli glavno besedo industrialci, veleposestniki, oficirji in administrativna elita.
Najprej ekonomske funkcije
BEOGRAD, 8. dec. .Tanjug). — Načelna stališča in teze o bodočih zakonodajnih funkcijah federacije so bila danes predmet pogovora v skupni kemisiji sveta zvezne skupščine za revizijo in kodifikacijo zveznih zakonov s področja pravosodnega sistema. Komisija je izrekla svoje mnenje o nekaterih temeljnih vprašanjih. Poudarila je, da bo s konkretnimi rešitvami treba počakati, dokler ne bodo dokončno določene nove ekonomske funkcije federacije.
Vejnovičevi pogovori v Parizu
PARIZ, 8. dec. (Tanjug). Predsednik zvezne komisije za kulturne stike s tujino Dušan Vejnovič se mudi na 10-dnevnem obisku v Franciji. Kot gost francoske vlade se bo pogovarjal s funkcionarji zunanjega ministrstva, za prosveto in kulturo in predstojniki kulturnih ustanov. Obisk sodi med intenzivne francoskojugoslovanske stike v zadnjem času, ko razpravljajo o možnostih za poglobitev sodelovanja na raznih področjih. H koncu gredo tudi priprave za veliko razstavo civilizacije in kulture na jugoslovanskih tleh, ki jo bodo spomladi odprli v Parizu.
Jedrski pogovori med SZ in ZRN
BONN, 8. dec. (Tanjug). Skupina sovjetskih strokovnjakov za jedrsko energijo se v Bonnu pogovarja o sodelovanju. Delegacijo vodi podpredsednik sovjetskega državnega komiteja za jedrsko energijo Morolov; gre za nadaljevanje pogovorov, ki jih je v Moskvi septembra začel bonski minister za znanost in šolstvo Leussink.
Sapir ne bo naslednik Meirove
JERUZALEM, n. dec. (UPI). — Predsednica Golda Meir je zanikala pisanje ameriške revije »Time«, da so voditelji MAPAJ stranke izbrali za njenega naslednika finančnega ministra Sanira. Dejala je da je to poročilo smešno, zanikali pa so ga tudi Sapir in drugi funkcionarji stranke.
Murupu obkoljen
LOURENCO MARQUES — 8. dec. (Reuter). — Portugalski vojaški predstavniki so danes izjavili, da so njihove čete obkolile voditelja mo-zambiškega osvobodilnega gibanja FRELIMO Miguela Mu-rupa v mestu Ca:bo Delgado v severnem delu države.
V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače I
Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti
KOCH na Glavnem trgu
Novic o Bischsrju še ni
Policija v Rio de Janeiru ugrabiteljev doslej še ni mogla izslediti
OD NAŠEGA DOPISNIKA
RIO DE JANEIRO, 8. dec. Po ugrabitvi švicarskega ve-eposlanika Bucherja je minilo že 24 ur, vendar podrobnejših novic še ni. Kaže, da je policija ugrabitev pričakovala, saj je novembra preventivno zaprla veliko ljudi. Brazilska vlada ne daje nobenih izjav. Ljudje se nestrpno sprašujejo, ali bo vlada ugodila zahtevi ugrabiteljev po izpustitvi 70 zapornikov ali pa bo zmagala zahteva tistih krogov, ki se zavzemajo za neusmiljeno preganjanje teroristov in radikalno kaznovanje vseh zapornikov. Policija v Rio de Janeiru pregleduje vsa vozila, avtobusni promet je popolnoma zastal. Kljub raznim sumničenjem in številnim zasliševanjem ugrabiteljev ne morejo izslediti.
Brazilski policist, ki je spremljal Bucherja, leži hudo ranjen v bolnišnici. Neuradno menijo, da se Bucher ni preveč menil za varnostne ukrepe ter se ni hotel preseliti v novo prestolnico, češ da mu je v Rio de Janeiru zelo všeč. Vlada pa bi diplomate rada preselila v Brasilio, ki je dosti varnejša.
Tukaj domnevajo, da je ugrabitev posredno »zakrivila« švicarska vlada, ker je izgnala dva švicarska gverilca, ki sta v Ziirichu delala propagando za oborožen boj proti brazilski vladi, za ugrabitve letai in diplomatov. Omenjena gverilca sta bila med štiridesetimi političnimi zaporniki, izpuščenimi ob ugrabitvi nemškega veleposlanika Hollebna letos.
V ozračju splošne napetosti se zlasti diplomati v strahu sprašujejo, kdo fbo naslednji in kdaj bo Brazilija nehala biti dežela nemira in ugrabitev.
B.ŠALEJ
Končana seja
NOVI SAD, 8. dec. (Tanjug) — Danes se je končala prva seja tribune samouprav-ljalcev Jugoslavije, ki se je je udeležilo okrog 400 predstavnikov samoupravnih organov delovnih organizacij, politikov in znanstvenikov iz vseh krajev naše države. Nastopilo je kakih 30 govornikov. Obravnavali so celo vrsto temeljnih vprašanj na temo »družbena moč delavskega razreda«. Po splošnem prepričanju udeležencev te seje je zelo koristno, da so se odločili ravno za to temo.
Vse ugotovitve te dvodnevne izmenjave mnenj bodo predložili odboru za pripravo in sklic drugega kongresa samoupravljavcev Jugoslavijo s prošnio naj jih uvrstijo med kongresne dokumente.
Iz včerajšnje zadnje izdaje
Proti pomiritvi na Balkanu
SZDL Makedonije obsodila sedanjo politiko LR Bolgarije do SFRJ
SKOPJE, 7. dec. (Tanjug) — Na skupni seji izvršnega 'odbora in komisije za mednarodno sodelovanje republiške konference SZDL Makedonije, katere so se udeležili tudi predsedniki občinskih konferenc SZDL, je bilo med drugim rečeno, da Makedonija v celoti podpira stališča, ki jih je zastopala delegacija SFRJ in ZKJ med nedavnimi pogovori z delegacijo LR Bolgarije in bolgarske KP v Sofiji.
Na današnjem sestanku, ki je bil posvečen najnovejšim dogodkom v odnosih med našo državo in Bolgarijo, je bilo tudi rečeno, da je sedanja politika LR Bolgarije ne samo direktno naperjena proti nedotakljivosti SFRJ in nacionalnim interesom makedonskega naroda, ampak 'e tudi v nasprotju s- tendencami za izboljšanje odnosov na Balkanu ter pomirjevanju v Evropi in na svetu.
Na seji je bilo tudi poudarjeno, da se bodo narodnosti in makedonski narod v SR Makedoniji z vsemi sredstvi uprli ozemeljskim pretenzijam proti SFRJ in hkrati podprli zahtevo makedonske nacionalnosti, ki živi v Pirin-ski Makedoniji, da jim zagotovijo osnovne nacionalne pravice.
■ v ■
višje
pravne šole
Ni še pogojev za samostojno pravno fakulteto v Mariboru
MARIBOR, 8. dec. — Danes je komite konference ZKS mariborskih visokošolskih zavodov na razširjeni seji obravnaval predvsem idejni načrt razvoja višje pravne šole v Mariboru, razložil pa ga je ravnatelj dr. Vanek Šiftar. Dejal je, da je od predloženih variant dobila najmanj podpore možnost, da bi se VPŠ razvila v samostojne fakulteto. Tako misli tudi delovna skupnost na šoli, saj primanjkuje kadrov pa tudi šolsikih prostorov.
V razpravi so še ugotovili, da mariborski visokošolski zavodi in prav tako Maribor pozdravljajo spremembo, ki je nastala v odnosu raznih republiških forumov ter univerze jn pravne fakultete do višje pravne šole. Ta sprememba bo vplivala tudi na šolo, še posebej pa na njene študente, ki zdaj vidijo svojo perspektivo veliko bolj jasno in določno.
Kam se bo usmerila in kako se bo razvijala višja pravna šola v Mariboru pa bo pretentala in doloe-,a posebna komisija najprej v Mariboru samem, zatem, pa še v republiki.
FRANC ŠRIMPF
Potres v Italiji
CASERTA, 8. dec. (Reuter) — Približno 1000 prebivalcev itali lanskega mesteca San Pietro je minulo noč prežive lo na prostem Zapustili so domove v strahu pred potre tun kj se je začel ponoči | 'lan Pietro leži na območju na katerem je bilo od sep-| tembra več potresov.
Romunsko
letalo
se je zrušilo
Ccr.stanca: v nesreči izgubilo življenje 18 ljudi, 9 pa je ranjenih
BUKAREŠTA, 7. dec. (AP)
—	Potniško letalo romunske letalske družbe »Tarom«, ki je letelo na liniji Tel Aviv— Bukarešta se je danes zrušilo nedaleč od Constante. V tej nesreči je izgubilo življenje 18 ljudi. Kakor poroča agencija Adjer Press, letalo, v katerem je bilo 27 potnikov in članov posadke, ni moglo zaradi slabega vremena pristati na letališču v Bukarešti. Kontrola letenja je zato svetovala posadki, naj skuša pristati na letališču mesta Constante. Iz neznanih razlogov se je 5 km od tega letališča letalo zaletelo v stavbo in se razbilo Ni znano, koliko ljudi je bilo v trenutku nesreče v stavbi. Devet preživelih so takoj prepeljali v bolnišnico v Constanti. Na mesto nesreče so takoj poslali vladno komisijo, ki bo proučila vzroke nesreče.
Bakarič o ustavni reformi
Sinoči so se v Zagrebu začeli petdnevni pogovori o spremembi ustave
ZAGREB, 7. dec. (Tanjug)
—	Pravna fakulteta zagrebške univerze je v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami Hrvatske in Zagreba organizirala petdnevne poli-tično-znanstvene razgovore o ustavni reformi v SFRJ, ki so se začeli nocoj v Zagrebu. Uvodni govor o politični osnovi bližnje ustavne reforme je imel član izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimir Bakarič. Bakarič je poudaril, da je Jugoslavija država, kjer je bilo v kratkem obdobju največ ustavnih sprememb. Po njegovem mišljenju je ustava predvsem instrument nadaljnjega toka revolucije in je treba zato upoštevati nove spremembe, ki prihajajo.
Bakarič je nadalje poudaril. da bo prišlo do mnogih razprav o vlogi federacije in kot eno najvažnejših vprašanj je omenil spremembo sedanjega statusa zvezne skupščine, ker se mora vloga republik okrepiti. Ob za-kliučku je dr. Bakarič poudaril. da morajo biti v novi organizaciji skupnosti vsem skupne osnove družbeno-eko-nomsltega sistema. Po njegovem mnenju je to jamstvo za skupno življenje, o drugih vprašanjih pa bo treba še razpravljati.
Sporazum z Boloarifo
9 nra^nii CP^te
SOFIJA, 8. dec (Tanjug) — Danes so tu podpisal sporazum med SFRJ in LR Bolgarijo o gradnji 27.5 km dolgega odseka mednarodne ceste F-5 med Belo Palanko in Pirotom. Od Niša do jugoslo-vansko-bolgarske meje je že modema cesta, razen na tem odseku Cesto začrto graditi orihorlnji mesec, končana pa bo do konca leta 1972. Sporazum ureja delež Bolgariji«? ori financiranju gradnje te ceste, ki je izrednega pomena za bolgarski izvoz v srednjo in zahodno Evropo.
Telegrami
POMPIDOU POJDE V BELGIJO — PARIZ. Francoski predsednik Pompidou bo maja prihodnjega leta uradno obiskal Belgijo, kamor ga je povabil kralj Baudouin. Februarja pa bo Pompidou obiskal pet afriških dežel.
CAO KY SPET DOMA — SAIGON. Podpredsednik saigonskega režima general Ngu-yan Cao Ky se je vrnil iz ZDA, kjer je bil na obisku šest tednov. Novinarjem je izjavil, da ZDA in njegov režim nikoli ne bosta privolila v ustanovitev koalicijske vlade s predstavniki FNO.
FARMER ODSTOPIL — WASHINGTON. James Farmer, najuglednejši črnec v ameriški administraciji, eden od voditeljev gibanja za državljanske pravice, je odstopil s svojega položaja v vladi, kjer je bil pomočnik sekretarja za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo.
DELEGACIJA KPF V ZAR — KAIRO.. Na povabilo egiptovske arabske socialistične unije (ASU) je prispela v Kairo delegacija KP Francije, ki jo vodi Georges Mar-chais.
PRAZNIK NEODVISNOSTI — DAR ES-SALAAM. Danes bodo širom po Tanzaniji slovesno proslavili 9. obletnico neodvisnosti.
ZAHTEVA ZAMBIJE — NAIROBI. Zambijska misija dobre volje se te dni mudi na obiskih v Tanzaniji, Keniji in Ugandi, kjer posreduje željo Zambije, da bi jo čim-prej sprejeli v vzhodnoafriško skupnost.
SKLAD ZA GVINEJO — NAIROBI. Kenijski sindikati so dali pobudo aa ustanovitev posebnega sklada za pomoč Gvineji.
NADALJEVANJE SALT — HELSINKI. V Helsinkih je bila včeraj 11. seja na sov-jetsko-ameriških pogovorih o omejitvi strateške atomske oborožitve (SALT).
USPEH AVSTRIJSKEGA TURIZMA — DUNAJ. V turistični sezoni 1969/70 so v Av> striji registrirali 78,7 milijona prenočitev. Od novembra 1969 do oktobra 1970 je obiskalo Avstrijo 12,3 milijona gostov, to je 900.000 ali 7,9 odstotka gostov več kot v prejšnji turistični sezoni, število p nočitev se je povečalo za 11,6 odstotka oziroma za 8,2 milijona.
STAVKA ELEKTRIČARJEV — LONDON. Zaradi stavke električarjev v časopisnih podjetjih včeraj ni izšel noben londonski dnevnik.
PROTI ALKOHOLIZMU — DUNAJ. Zveza avstrijskih delavcev — abstinentov je sprejela resolucijo, v kateri zahteva od pristojnih oblasti, da prepovedo reklamo za alkohol na televiziji in da razglasijo za kaznivo dejanje, če imajo šoferji več kot 0,5 promila alkohola v krvi.
PREMALO MEDICINSKEGA OSEBJA — DUNAJ. Avstrijske sanitetne oblasti so opozorile, da zelo primanjkuje medicinskega osebja. Dogodilo se je že, da so v nekaterih zdravstvenih ustanovah bolniki umrli zaradi pomanjkanja potrebne nege.
DOBIČEK BEA — LONDON. Britanska letalska družba »Britisch European Air-ways« je v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra letos imela 13,3 milijona funtov šteriin-gov čistega dobička.
GRŠKO-BOLGARSKI POGOVORI — ATENE. Včeraj so se v Atenah končali grško-bolgarski pogovori o turizmu. Turistični promet med Grčijo in Bolgarijo je sicer malenkosten, kljub temu pa je Bolgarija poslala na pogovore ministra za turizem Todorova.
PREPOVED STAVK — VVASHINGTON Predsednik Nixon bi rad preprečil splošno stavko železničarjev, včlanjenih v štirih sindikatih, ki štejejo skupno nad 400.000 članov. Zato je priporočil kongresu, naj sprejme ukrepe, na podlagi katerih bi stavko prepovedali za 45 dni.
AMERICAN PRED SODIŠČEM — PRAGA. Ameriško veleposlaništvo v CSSR je sporočilo, da bo 27-letni Američan Fred Eidlin prišel 17. decembra pred praško sodišče. Obtožen je, da se je ukvarjal s subverzivnim delovanjem kot agent tuje države.
OBSOJENI UGRABITELJI _ ALŽIR. Trije Alžirci, ki so 30. avgusta prisilili posadko, da je pristala na dubrovniškem letališču, so bili včeraj v Anabi obsojeni na 6 do 12 let zapora.
Pa še to;
MOČ NAVADE, SPODRSLJAJ ALI VPLIV EKONOMSKE PROPAGANDE — Kamorkoli pogledaš, iz oglasov v časnikih in izložbah se ponujajo samo cene blaga v markah, dolarjih, lirah, šilingih — samo v dinarjih ne. Mar je potem čudno, da se je v pogovor o vrednosti kanadskega dolarja vmešal kolega uredništva in avtomatično vprašal: »Koliko pa je uradni tečaj našega dolarja?«
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 9. dec. 1970 ob 0,7. uri
vzide 07.30 zaide 16.14

Vreme in temperatura 8. decembra 1970
kraji
vreme ob 7. uri
vreme ob 13. uri
Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje
Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar
Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Miinchen Zurich Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva
Snežne razmere včeraj zjutraj ob 7. uri
Vogel —1, 30 cm novega na 5 cm podlage — turistični CeniCr „Golte —2- 9 cm- žičnica obratuje - Pohorska vzpe-njaca 0, 1 cm' dom na Komni —1, 35 cm. tovorna žičnica obratuje — Rateče—Planica 0. 16 cm — Jezersko 0 4 cm — Triglav—Kredarica —6, 120 cm snega.
dežuje	2	oblačno	3
sneži	—0	poloblačno	1
dež *n sneg	1	dežuje	3
sneži	— 6	megla	—4
dežuje	z	oblačno	4
sneži	0	oblačno	1
dežuje dežuje	2 3	oblačno dežuje	4 4
dežuje	7	oblačno	3
oblačno	9	dežuie	9
oblačno	12	oblačno	11
oblačno	3	oblačno	11
pol oblačno	'7	dežuje	10
oblačno	4	oblačno	5
jasno	—2	oblači}	4
megla	—3	oblačno	—1
jasno	0	polobla* 10	10
poloblačno	•—4	oolobkično	3
—	—	oblačno	2
poloblačno	—1	jasno	2
poloblačno	3	oblačno	
—	—	oblačno	9
—	—	obiačno	
oblačno	6		
jasno poloblačno	“B	megla ob' 3čno	0
poloblačno	13	oblačno	14
oblačno	6	.a-sno	7
ooloblačno	4	no. .blnčno	4
jasno	—1	noim nčr.o	
oblačno	—1	sneži	0
Napoved za danes:
SLOVENIJA
Ponoči in jutri bo v višjih legah in na Primorskem precej jasno, v nižinah in v notranjosti Slovenije megla ali nizka oblačnost. Najnižje nočne temperature okoli —2, na Gorenjskem do —8, v Primorju +5, najvišje dnevne do 5, v Primorju do 10.
Izgledi: v črtrtek bo suho in zamegleno, v višjih legah in na Primorskem jasno.
JUGOSLAVIJA
Ob južnem Jadranu, Ma kedoniji in Južni Srbiji še padavine, drugod pretežno oblačno.
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodnim Atlantikom ln zahodno Evropo se še krepi zelo obsežno področje visokega zračnega pritiska in se bo zato vreme ponovno ustalilo.
6. staran — XX. ★ DELO
CELJSKA IZDAJA
V nekaj vrstah
CELJE
Naravne lepote in šport — Danes ob 19.30 bo v Narodnem domu predaval prof. Miro Kambič o lepotah narave in dinamiki športa. Predavanje bo ponazarjalo nad 200 barvnih diapozitivov. Prikazal bo potovanje po otoku Hvaru, izlete v slovenski alpski svet ter prizore z mednarodnih športnih prireditev. Vstop prost.
Uveljavljanje pravic v delovnem razmerju — To soboto ob 9. uri bo v stavbi družbenih organizacij v Celju, Gledališka 2, razgovor o uveljavljanju pravic v ^ieloraem razmerju in sodnem delavnem sporu. Za razgovor so doslej organizatorji prejeli 40 prijav, pričakujejo pa, da se bo te dni prijavilo še več delovnih organizacij.
gradenj
V šaleški dolini mnogi gradijo mimo pogojev, ki so določeni'v lokacijskih dovoljenjih
Do nedavnega so naloge s področja urbanistične in gradbene inšpekcije opravljali tudi na območju občine Velenje koroški medobčinski inšpektorji, in to enkrat na teden. Zaradi izredno razgibane gradbene dejavnosti v šaleški dolini pa so se v Velenju odločili, da bodo za naprej imeli svojega urbanističnega in gradbenega inšpektorja.
Urbanistična inšpekcija zdaj ugotavlja, da so nekateri graditelji v šaleški dolini precej nedisciplinirani. Posamezniki si sploh ne preskrbijo lokacijskih dovoljenj in gradijo objekte tam, kjer jim je pač všeč. Ker je mogoče graditi zdaj že skoraj na celotnem območju velenjske občine, prihaja do črnih gradenj predvsem zato, ker si posamezni investitorji nočejo pridobiti lokacijskih dovoljenj. Izberejo pač krajšo pot: od zasebnikov kupijo slabo zemljo, ki pa jo sorazmerno drago plačajo, in tako nastajajo zlasti v okolici pravi zaselki črnih gradenj. Ko pa se graditelji vsele v hiše, nastanejo težave. Želijo, da jim komunalno uredijo in opremijo zemljišče.
V zadnjih petih mesecih je velenjska urbanistična inšpekcija ugotovila v šaleški dolini kar 60 črnih gradenj. Precej več pa je primerov, ko so si graditelji sicer zagotovili lokacijsko dovoljenje, kljub temu pa gradijo po svoje. Taki cbjekti potem kvarijo podobo naselij. Največ takšnega samovoljnega poseganja v urbanizacijo je opaziti v novih naseljih Pesje in Konovo, ki bi bili sicer lahko urbanistično vzorno urejeni soseski, sta pa primer nediscipline graditeljev.
Urbanistična inšpekcija pa ugotavlja tudi, da ni bilo vse v redu pri gradnji nekateilh gospodarskih objektov in pri gradnjah za trg.
Tisti, ki si za gradnjo ne preskrbijo lokacijskega dovo-
ljenja, gradijo tudi brez gradbenih dovoljenj. S tem pa si graditelji povzročajo občutno škodo. Vse čme gradnje so, praviloma, brez načrtov, konstrukcije pa ne ustrezajo veljavnim gradbenim predpisom. Gradbena inšpekcija je prj pregledu objektov naletela tudi na nekatere življenjsko nevarne gradnje. V Šoštanju je, na rudniškem eksplo-atijskem področju, gradil zasebnik stanovanjsko hišo brez zunanjih nosilnih sten. Stene, kakršne so zdaj, se bodo porušile že ob prvem manjšem potresu. Ta Šoštanjski primer pa ni osamljen. Primerov črnih gradenj, kjer posamezniki zaradi nestrokovne gradnje objektov ogrožajo lastno in tuje življenje, je v šaleški dolini še več.
M. LIPOVŠEK
Polovična proizvodnja krmil
Mešalnica krmil v Žalcu je morala zaradi dražjih surovin in plafonira-nih cen pripravljenih krmil zmanjšati svojo proizvodnjo na polovico
V živinoreji zadnje čase vse bolj tožijo zaradi pomanjkanja močnih krmil, ki imajo v prehrani govedi, za zakol, pri mlekaricah, v svinjereji in piščančereji vse večji pomen. Brez močnih krmil, kot vemo, danes ni več mogoče doseči prirastkov in s tem rentabilne blagovne proizvodnje. Pomanjkanje krmil je občutno tudi na širšem celjskem in mariborskem območju, vzrok za to pa so višje cene koruze kot osnovne surovine za močna krmila ter ostalih dodatkov: soje, ribje moke, sončničnih tropin, arašidov, pesnih rezancev.
BOMBARDIRANJE? — Ne, nič takega. Samo ruševine, ki jih te dni tudi odstranjujejo, da ne bodo čez zimo ostale na prostoru, ki ga pripravljajo za graditev trgovske hiše ljubljanskega kolektiva »Astra«. Nova trgovska hiša bo stala na vogalu med Ljubljansko cesto in Gledališko ulico.	Foto: M. Božič
e ve
zastavljeni
S seje občinske skupščine v Velenju - Od srednjeročnega programa razvoja občine ne bodo odstopili - Prihodnje leto najnižji osebni dohodek 900 din
VELENJE, 8. dec. Po več kot petmesečnem premoru je bila dopoldne skupna seja članov obeh zborov velenjske občinske skupščine. Dnevni red je bil pester, sicer pa zelo aktualen, saj je že na začetku zasedanja posegel v delo občinske skupščine oziroma v oceno realizacije zastavljenega volilnega programa SZDL ter v opredelitev neikateriah aktualnih nalog za vsklajen razvoj občine.
Uvodno besedo je imel podpredsednik skupščine Drago Tratnik, ki je orisal ne le uspehe, ki so jih v občini dosegli v zadnjem obdobju
IfOHStATRIBUM
klanska šola, iiruaška maša
Ustavili smo se v Razkrižju, majhni vasici blizu Ljutomera v Medmurju. O kraju je naš vidni književnik svojčas napisal roman »Fara svetega Ivana«. Patron Ivan ima tu mogočno cerkev, malo pod cerkvijo pa se je pred kratkim sesul visok kamniti križ s Kristusom. To morda precej pove, ni pa poglavitno. Pomembnejše je namreč to, da Razkrižje samo ne ve, kaj je. V zadnjem ljudskem štetju leta 1961 je dobrih 90 odstotkov vaščanov reklo, da so Slovenci. V Zagrebu trdijo cerkvene oblasti zadnje čase, da živi tam dobrih 90 odstotkov Medmurcev ali Hrvatov.
Zmešnjava je popolna. Vasica je pred vojno pripadala Dravski banovini, takoj po vojni so jo prisodili Hrvatski, leta 1946 pa je na zahtevo prebivalstva prišla sem komisija iz Beograda in Razkrižje pridružila Sloveniji. Političnemu in uradnemu preseljevanju ter spreminjanju meja se je pridružilo še cerkveno preseljevanje, in to še dandanašnji ni končano. O tem govori člžtnek v »Tedenski tribuni«. Objavlja nasprotujoča si stališča dveh škofij: mariborske in zagrebške. V pogovoru je sodeloval mariborski škof dr. Vekoslav Grmič.
V Razkrižju so se verniki razdelili v dva tabora ali stranki, ki sta pripravljeni poravnavati medsebojne račune s pretepi in požigi. Nihče ne ve, kako se bo zadeva uredila.
Doklej se bodo otroci v šoli s slovenskim učnim osebjem še učili slovensko, v cerkvi pa poslušali cerkvene nauke v hrvaščini? Doklej bodo verniki poslušali samo hrvaško mašo ali službo božjo, prepevali pa samo slovenske cerkvene pesmi? Imajo nekateri tudi slabše namene, denimo zganjati šovinizem ali hrvatiti slovensko vzhodno mejo?
Preberite članek »Slovenska šola, hrvaška maša« v Tedenski tribuni!
na gospodarskem področju in v družbenih službah, marveč prav tako nekatere probleme, ki se kažejo in ki jih je treba rešiti.
Gospodarstvo je na najboljši poti, da tudi letos izpolni vsa predvidevanja. Žal pa v nekaterih delovnih organizacijah ne kažejo vneme za sprejem srednjeročnih programov -razvoja. Zaskrblja-joče je tudi dejstvo, da nastajajo med osebnimi dohodki čedalje večje razlike. Gre-namreč za tiste, ki prejemajo najnižje dohodke.
Izredno kritične so bile besede na račun terciarnih dejavnosti. To velja tako za obrt kot za gostinstvo in turizem ter v določenih primerih prav tako za trgovino. Čeprav občina ni postavila meje za delo drugih trgovinskih delovnih organizacij, so v analizi posvetili posebno pozornost domačemu kolektivu, ki ima vse pogoje, da se razvije v široko razpredeno in dobro organizirano ter založeno trgovinsko organizacijo.
Tudi stanovanjska graditev je boleča, zlasti še ker v občini primankuje blizu 800 stanovanj, najnujnejših primerov pa je približno 120.
Z enako pozornostjo kot gospodarstvo so na današnji seji analizirali tudi komunalna vprašanja ter družbene službe.
Stališča občinske skupščine do teh in drugih vprašanj so opredelili v zaključkih, kjer so med drugim ugotovili, da v nobenem primeru ne bodo odstopili od zastavljenega srednjeročnega programa razvoja občine, marveč ga le prilagodili stabilizacijskim ukrepom. Prav tako so ugotovili, da bo določeno linearno povečanje občinskega proračuna v prihodnjem letu prej ovira kot pa spodbuda, to zlasti za tiste občane, kjer hočejo naprej.
V nadaljnjem gospodarskem
'	V- L "K.
v prodajalnah emona Ijubljana
razvoju bodo krepili zlasti akumulativne dejavnosti, ki trošijo malo materiala in terjajo relativno manjše investicije.
Pomembna je pobuda, da naj bi prihodnje leto dosegli najnižji izplačani osebni dohodek v višini 900 dinarjev na mesec.
Vprašanjem terciarnih gospodarskih panog pa tudi kmetijstvu bodo posvetili eno prihodnjih sej skupščine. Kar zadeva stanovanjsko graditev so podprli zahtevo za pospešeno graditev stanovanj v blokih, za ureditev statuta etažne lastnine in za stimuliranje odkupa stanovanj v blokih. Zanimiv v tej zvezi je tudi sklep, da naj bo urbanistična in gradbeno dokumentacijska služba urejena tako, da bodo gradbeni interesi kar najhitreje in na enem mestu dobili vse potrebne dokumente za graditev. To hkrati pomeni, da bodo takšno službo organizirali pri občinski upravi.
Na današnji seji sb razprav-
CELJE
ljali tudi o delu vseh inšpekcijskih služb in sprejeli nekaj odlokov.
M. BOŽIC
Danes v Celju
KINO:
Metropol: ob 16.30 angleški barv. film 'ZA KRVNIKE NI MILOSTI.
Ob 18.30 in 20.30 — nemški barv. film PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA.
SLG:
Ob 17. uri GOSPODIČNA JULIJA — za abonma Upokojenci in izven.
MUZEJ REVOLUCIJE:
Razstava Štirih slikarjev iz Ronk.
LIKOVNI SALON:
Razstava likovnih del Maksima Sedeja ml.
DEŽURNA LEKARNA:
Nova lekarna, Tomšičev trg 11.
RADIO CELJE:
Oddaja po vaši izbiri, »z de. la celjske občinske skupščine.
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: Razstavff LITERARNO DELO MATEJA BORA.
CELJE
PO REKLAMNIH CENAH do novega leta
© lešnikova čokolada
•	čokoladne praline ® čok. krem banane © vanili rožički
•	pony pecivo O slivovka
© pelinkovec
Priporočamo vam še:
• mesne delikatese • pijače vseh vrst • ostalo pecivo • P-kava • ,.. in še marsikaj
0
«9
O
&
sadjevec klekovača vino Vipavec vino Rebula vino Črnina
UprODAJALNAH emona Ijubljana
Urbanistična
komisija
Odborniki celjske občinske skupščine bodo na petkovi seji med drugim razpravljali in sklepali o ustanovitvi urbanistične komisije.
Gre za bistveno drugačno komisijo kot je pred leti že delala oziroma za organ, ki bo o svojem delu naročal občinski skupščini.
V praksi se je že neštetokrat pojavila potreba po boljši koordinaciji dela na področju urbanizma in gradbeništva. Ta potreba je bila očitna zlasti tedaj, ko je šlo za pomembne odločitve, ko bi morali sprožiti širšo razpravo o večjih urbanističnih posegih in o graditvi takšnih objektov, ki so pomembni za gospodarski in urbanistični razvoj mesta pa tudi občine. V takih primerih je bilo doslej premalo povezave med predsedstvom občinske skm-ščine, oddelkom za gradbene in komunalne zadeve, skladom za komunalno urejanje zemljišč ter predstavniki gospodarskega življenja v občini.
Nova urbanistična komisija naj bi imela značaj posebnega strokovnega posvetovalnega telesa; v njej pa bi naj poleg urbanističnih in gradbenih strokovnjakov delali tudi gospodarstveniki.
Po predlogu bi naj komisija proučevala urbanistično in gospodarsko vrednost predvidenih objektov ali posegov in usklajevala različna stališča do posameznih vprašanj. In še to: na seje naj bi vabila tudi strokovnjake s posameznih nodročij pa tudi predstavnike delovnih organizacij.
M. BOŽIC
Gostje iz Čuprije
CELJE, 8. dec. — V četrtek bo v Celje dopotovala skupina 40 kmetovalcev . iz Cuprije. Ogledali si bodo predvsem kmetijsko gospodarstvo v' okviru kmetijskega kombinata Žalec, obiskali pa bodo tudi mozirsko območje. že na lertnji dan pa bo v Celju tudi razgovor med predstavniki organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva Cuprije in Celja o metodah dela in izkušnjah sekcij pri občinski konferenci SZDL. o strukturi občinskega proračuna in še o drugih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo predstavnike obeh občinskih konferenc. Razgovor so planirali ob letošnjem obisku karavane prijateljstva v Cupriji in sodi v okvir razširitve sodelovanja med obema prijateljskima mestoma in občinama. Gostje si bodo med svojim obiskom ogledali tudi nekaj turističnih in zgodovinskih znamenitosti celjskega območja.
I. BURNIK
Dvakrat je gorelo
MARIBOR, 8. dec. — Sinoči približno ob 22. uri je izbruhnil požar v drvarnici v Ipavčevi ulici. Ogenj se je razširil na stanovanjski prizidek Jožefe Vindiš. Zgorela je drvarnica s premogom in drugimi premičninami ter delno prizidek. škodo cenijo na približno 20.000 dinarjev. Vzrok požarov še niso ugotovili. Domnevajo pa, da je začelo goreti zaradi .ogorkov s pepelom, ki jih stanovalci odlagajo v drvarnici.
Včeraj je začelo goreti tudi gospodarsko poslopje Jožeta Drevenška v Spodnjem Le skovcu pri Ptuju. Zgorelo je gospodarsko poslopje, ki je bilo grajeno iz lesenih brun in krito s slamo, škodo cenijo na približno 15.000 dinarjev. Vzrok požara raziskujejo.	N. S.
Mešalnica močnih krmil v Žalcu, ki pripravlja že več let krmila za družbena in zasebna pitališča in lahko na leto pripravi 15.000 ton močmh krmil, še nikoli doslej ni bila v težavnejših razmerah zastran surovi-1. Koruza se je npr. podražila že na 1,15 do 1.20 dinarja. Pri kilogramu močnih krmil nastane za 0,08 do 0,10 dinarja izgube. Zaradi nenehnega, naraščanj a cen in nastale izgube je mešalnica v zadnjem času zmami šala proizvodnjo krmil na polovično kapaciteto. Kot prvi ukrep do tržišča je bila ustavitev dobav vsem tistim kuncem. ki niso vnaprej sklenil: pogodb, nadalje so ukinili
Operacija stoletnice v Mariboru
Zofija Muhr si je zlomiia stegnenico - Zapleteno operacijo je dobro prestala
MARIBOR, 8. dec. — Pred dnevi so v mariborsko bolnišnico pripeljali Zofijo Muhr, ki bo 4. maja prihodnje leto izpolnila sto let življenja. Zlomila si je nogo v stegnu. Bil je zapleten zlom, saj je bilo stegno zlomljeno na pet delov. Pri tej starosti je bila ta poškodba smrtno nevarna.
Na mariborski kirurgiji so se na poškodbenem oddelku odločili za operacijo. Poprej so jo temeljito preiskali. Njen vnuk je odpotoval v Zagreb in prinesel od tam posebno konzilarno ploščo, ki so jo potrebovali pri operaciji.
Osteosintezo stegna je o-pravila ekipa, v kateri so bili dr. Maks Ben, dr. Jerotija Mihailovič, dr. Matjaž Arko, dr. Minka Brumec (anaste-zisti in medicinska sestra Ema Tomažič. Pacientko so operirali v soboto ter je operacijo dobro prestala, Danes je že prvič hodila Obiskali smo jo v mariborski bolnišnici. kjer leži v sobi št. 10 na poškodbenem oddelku. Povedala nam je, da si je nogo zlomila pri nesrečnem padcu po stopnicah.
M. KOS
Posvet celjskih zveznih poslancev
CELJE. 8. dec. — Danes je bil v Celju posvet poslancev zvezne skupščine, na katerem so govorili o predvidenih spremembah družbeno političnega sistema pri nas ter o nalogah, ki jih imajo v zvezi s tem skupščine, po. slanci in družbeno politične organizacije.	I. B.
Štirje poškodovani v Šoštanju
ŠOŠTANJ, 8. dec. — Sinoči se je v Šoštanju na Kajuhovi cesti primerila huda prometna nesreča, pri kateri so bile poškodovane štiri osebe.
Voznik osebnega avtomobila 39-letni Friderik Kiš iz Celja je peljal proti Velenju s hitrostjo 60 kilometrov na uro, kot je sam povedal. V bližini gostilne Ježovnik so hodili po desni strani ceste štirje pešci, katere je zadel s prednjim delom vozila. Zaradi pretresa možganov so prepeljali v boln šnico 31-let-nega Jerneja Suhovršnika iz Šoštanja, 36-letnega Janeza Kranjca iz Poljčan in 21-let-nega Jožeta Petroviča iz Maribora medtem ko je bil četrti pešec — Hasim Hasano-vič iz Šoštanja laže poškodovan.	M. S.
prodajo na drobno zasebnikom, do določenih omejitev pri dobavah pa prihaja tudi pri stalnih kooperantih. Mešalnica v Žalcu pripravlja krmila tudi za nekatere živinorejske proizvodne obrate na mariborskem območju.
V Žalcu povedo, da je za krmili izredno povpraševanje in da bi jih lahko prodali na milijone kilogramov. Tudi cena v takšnih pogojih za kupca ni nerešljiv problem. Marsikje imajo nemalo težav, ker nimajo dovolj krmil, a živino je treba ustrezno do-pitati in spraviti na trg. Če bo pomanjkanje krmil zaradi neurejenih cen surovin in pripravljenih krmil trajalo še nekaj časa. bodo živinorejci prisiljeni zmanjšati sta-lež živine v reji. To se lahko primeri na območju celotne Jugoslavije, toda predobro vemo, kakšne posledice lahko ima nenadno zmanjšanje živinskega fonda.
Kombinat v Žalcu je seznanil zbornične in ostale organe z razmerami, ki so nastale zaradi disproporca v cenah surovin in gotovih močnih krmil ter predlagal ustrezno korekturo cene finalnim proizvodom. Na rezultate še čakajo, a ne glede na to Imajo z vsakim dnem s pripravo močnih krmil poslovno izgubo, ki utegne še bolj otežiti gospodarjenje kombinata. Letos npr. jih je že prizadela znana računica z jabolki, ki
so jih morali po 6-mesečnem shranjevanju v hladilnici prodati dosti ceneje, kot so bila
jabolka jeseni kupljena. Sicer pa bi v kombinatu lahko brez skrbi popolnoma ukinili mešalnico krmil, če ne bi imeli v lastni proizvodnji in v kooperaciji izredno razvejane reje živali, vse od krav mlekaric do piščancev. Gre za utečeno tržno proizvodnjo blaga s stalnimi odjemalci.
, FRANJO KRIVEC
Ivo Zupanič—osemdesetletnik
Kdor pozna direktorja bivšega inštituta za vinarstvo v Mariboru dipl. inž. Zupaniča, ne bo mogel verjeti, da je ta naš vinarski strokovnjak danes star že 80 let. čil in _ zdrav je imenovani dočakal svoj visoki življenjski jubilej.
Dipl. inž. Ivo Zupanič, ki je po osvoboditvi do upokojitve pred desetimi leti zelo uspešno vodil inštitut za vinarstvo v Mariboru, zavzema častno mesto med najuglednejšimi osebnostmi 'jugoslovanskega vinarstva.
Inž. Zupanič se je rodil v vinogradniški kmečki hiši v Vajgnu pri Jarenini. Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, agronomijo pa je študiral na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in na agro-nomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Kot diplomirani inženir je bil na daljši specializaciji za vinarstvo v Nemčiji in v Avstriji. Po vrnitvi se je zaposlil kot profesor na nižji in srednji vinarski šoli v Mariboru, nato je bil referent za vinarstvo pri banski upravi v Ljubljani, ravnatelj kmetijske šole na Gr-
mu pri Novem mestu in vinarski nadzornik za dravsko banovino v Ljubljani.
Slovensko vinogradništvo in vinarstvo dolguje jubilantu veliko zahvalo. Kot profesor je vzgojil številne generacije slovenskih -vinogradnikov in vinarjev. Prav tako ima jubilant velike zasluge za razvoj in napredek našega vinogradništva. Posebno pozornost je posvečal proučevanju trsnega izbora v SRS, rajonizaciji vinogradniške proizvodnje, tr-sničarstvu, sodobni obnovi vinogradov in zgodovini slovenskega vinogradništva. Kot priznani strokovnjak je predsedoval številnim jugoslovanskim in mednarodnim komisijam za ocenjevanje razstavljenih vin in je avtor večih samostojnih strokovnih razprav.
Jubilant si je pridobil velik krog prijateljev ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi med našimi vinogradniki in vinarji. Zato bomo vsi, ki jubilanta poznamo, ki ga spoštujemo in gojimo prijateljska čustva, ob tem pomembnem življenjskem prazniku v mislih z njim.
PROF. MILAN VESELIČ
...«11
I
.....................: .....................................................................................................
Wi
* f
ZOFIJA MUHR V MARIBORSKI BOLNIŠNICI.
Telefoto: Lelo
na staros
Na Viču bo moderen blok z 32 enosobnimi stanovanji v drugi polovici januarja sprejel prve stanovalce
V Ljubljani je precej starejših zakoncev, ki so se jim otroci osamosvojili in odselili, zdaj pa jim je preveliko stanovanje v breme, saj čiščenje večsobnega stanovanja ni lahka stvar. Mnogi starejši zakonci tudi žive v starih hišah z visokimi stopnišči in zastarelimi kurilnimi napravami, kar je za stare ljudi tudi precejšnje breme- Prav zato se je lani stanovanjsko podjetje »Dom« odločilo, da na Viču usposobi sodoben dvonadstropni stanovanjski blok z 32 enosobnimi stanovanji, kjer bi starejši ljudje, predvsem zakonci, našli na stara leta topel, prijeten in udoben dom.
že lokacija novega bloka ob Viški cesti, ki ga bodo Povsem opremili in pripravili za vselitev v drugi polovici januarja prihodnjega leta, je tako izbrana da se bodo starejši'zakonci m sploh starejši stanovalci tega objekta čim bolje počutili. Blok je sredi zelenja in travnikov, seveda pa tako smiselno vraščen v sosesko S-6, da stanovalci ne bi živeli povsem osamljeni. V neposredni bližini bloka je samopostrežna trgovina, mes niča, pošta, gostilna in še nekateri lokali, do avtobusne postaje je 7 minut hoje, blizu je tudi viški zdravstveni dom.
Kr so mnogi stari ljudje, ki so še pri močen, težko brez dela, bo vsak stanovalec dobil pred blokom 15 kvadratnih
metrov gredice za »izživljanje« v vrtičkarstvu, v kleti bloka bo majhna delavnica za razne hobije, eno stanovanje pa bodo uredili v družabni prostor, kjer bodo stanovalci lahko gledali televizijo, šahirali, igrali razne igre in podobno.
Seveda so tudi v stanovanjih poskrbeli za čim bolj udobno bivanje. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, vsako stanovanje i-ma predsobo, kuhinjo z jedilnim kotom, balkon, večjo dnevno sobo in majhen kabinet, v kopalnic; pa je normalna kopalna kad in prostor za pralni stroj. V kleti bodo tudi uredili skupno pralnico in sušilnico perila. Strokovnjaki »Doma« zatrjujejo, da je v teh stanovanjih celo višji sta-
novanjski standard, kot ga i-majo v nekaterih deželah zahodne Evrope. Vsa stanovanja imajo tudi shrambo v kieti.
Podjetje »Dom« bo verjetno že letos začelo graditj podobe, vendar nekoliko večji objekt v šiški za starejše zakonce in upokojence iz šišenske občine, kajti v stavbo na Viču se bodo vselili prebivalci občin Center in Vič. Računajo, da bodo v kratkem opremili dve stanovanji in ju odprli za javnost, saj je zanimanje za te vrste objekt, ki je menda prvi dom za starejše zakonce in upokojence pri nas, zelo veliko med strokovnjaki in tudi med starejšimi občani.
IGOR PREŠERN
eblo na
Srečne
številke
S tiskovne konference predstavnikov novogoriške tovarne pohištva Meblo - Sodobni procesi pri proizvodnji elementov za opremljanje stanovanj
NOVA GORICA, 8. dec. Ob predstavitvi najnovejših modelov pohištva, svetlobnih teles ter sedežnih počivalnikov iz plastičnih elementov v posebni razstavni kupoli, ki so jo prinesli z beograjskega sejma v Novo Gorico, so predstavniki tovarne pohištva Meblo seznanili novinarje s temeljnimi proizvodnimi in poslovnimi potezami, ki jih pripravljajo v prihodnje.
V 49 kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 20, 21, 27, 28, 34 in dodatna 10; drugo žrebanje: 6, 8, 23, 31, 35 in dodatna H.
Glavni direktor podjetja dipl. ekonomist Anton Slapernik je posebej poudaril, da se Meblo vključuje v sodobne procese pri proizvodnji elementov za opremljanje stanovanj. Nedavno osvobojenemu komponibilnemu programu pohištva, ki se odlično uveljavlja na domačem in tujih tržiščih, se bo ž novim letom pridružila še redna proizvodnja svetlobnih teles m zatem morda že sredi prihodnjega leta, povečana pro-
izvodnja vzmetnic in morda že tudi proizvodnja plastičnih počivalnikov. Pri programiranju nove proizvodnje je Meblo zlasti upošteval izkušnje iz tujih tržišč. Sodeč po odličnem sprejemu, ki ga je dosegel s programom na nedavnem beograjskem sejmu, bo imel zagotovljen odjem tudi na domačem trgu. V razvijanje nove proizvodnje bo podjetje vložilo 10 do 20 milijonov dinarjev.
Ob tem, da Meblo ubira
svojevrstno pot v proizvodnih in poslovnih potezah, ne zanemarja sodelovanja z dru gimi domačimi proizvajalci. Direktor podjetja je posebej poudaril, da se je močno utrdilo sodelovanje Mebla s štirimi velikimi proizvajalci pohištva v Sloveniji. To sodelovanje bodo razširili še na druge partnerje, kar bo omogočilo nadaljnjo specializacijo in delitev v proizvod nji.
V strukturi celotne prodaje
Mebla, ki bo dosegla letos okoli 190 milijonov dinarjev, zavzema pohištvo okoli 40 odstotkov Slovenija pa je že zdaj z 29 dolarji vrednosti proizvodnje na občana na prvem mestu v Evropi. Program, k; ga začenja Meblo zdaj že uresničevati, bo predstavljal skupaj s programi drugih organizacij za bližnjo prihodnost podvojitev sedanje proizvodnje pohištva. To pomeni, da bo bitka za domači in tuji trg v prihod-sqa.il oq oivz 'trzaj as afu še hitreje kot doslej vnašati v domačo proizvodnjo vse evropske dosežke.
L. KANTE
Polovična proizvodnja krmil
Mešalnica krmil v Žalcu je morala zaradi dražjih surovin in plafonira-nšh cen pripravljenih krmil zmanjšati svojo proizvodnjo na polovico
V živinoreji zadnje čase vse bolj tožijo zaradi pomanjkanja močnih krmil, ki imajo v p rehrani govedi za zakol, pri mlekaricah, v svinj er eji in piščančereji vse večji pomen. Brez močnih krmil, kot vemo, danes ni več mogoče doseči prirastkov in s tem rentabilne blagovne proizvodnje. Pomanjkanje krmil je občutno tudi na širšem celjskem in mariborskem območju, vzrok za to pa so višje cene koruze kot osnovne surovine za močna krmila ter ostalih dodatkov: soje, ribje moke, sončničnih tropin, arašidov, pesnih rezancev-
VČERAJŠNJI KOPER V DEŽJU.
Foto: E- šellirus
GORIŠKA
Nesklepčnost
V	ajdovski, novogoriški in tolminski občini so morali v zadnjem času odložiti ali prekiniti več posvetov, sej in zasedanj, ker se je zbralo na njih premajhno število vabljenih. da bi lahko veljavno sklepali o pomembnih družbenih zadevah. S tem so bili v nekem smislu moteni programi dela oblastvenih in političnih organov. Slišati je vse bolj pogoste zahteve, da je treba ljudi, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, sprejetih ob izvolitvi, poklicati na odgovornost ter jim v skrajnih primerih tudi odvzeti zaupnice.
Gotovo je več motivov, ki »• 'vajo na aktivnost občanov v raznih organih. Nekatere spodbuja zavzetost za reševanje temeljnih družbenih vprašanj ter ekonomskih problemov v okoljih, kjer žive; druge pa jih zaradi njihovega ugleda ali sposobnosti angažirajo ljudje iz njihovega okolja, pa najsi to žele ali ne. Toda eni in drugi. ki se puste izvoliti, so dolžni odgovorno posvetiti svoje sposobnosti nalogam, ki jih ima organ, v katerega so vključeni. Za njihovo nedelavnost ne more biti opravičila.
Podrobnejši vpogled v sezname posameznih organov v omenjenih treh občinah kaže, da je po eni strani še vedno prisotno takoimenovano kopičenje funkcij, ki se vleče v naši družbi že cela desetletja. Posamezniki, ki imajo odgovorne gospodarske ali družbene naloge v občinah, se dajo voliti v več organov. Številne dolžnosti jih seveda ovirajo, da bi se stalno udeleževali vseh sestankov. Razpeti med številne dolžnosti ne čutijo več niti toliko odgovornosti, da bi opravičevali svojo odsotnost.
V	drugo skrajnost pa sodijo občani, ki jih volijo v razne organe takorekoč zaradi strukture. Ti so v njih največkrat potisnjeni v stran. Obremenjeni s problemi v okolju, kjer žive in delajo, vnašajo često v svojih razpravah na sestankih in sejah neke vrste disharmonijo. Z njihovimi problemi se je največkrat malokdo pripravljen temeljito soočiti. Zato ostajajo nezadovoljni in čim bolj se izteka njihov mandat, tembolj popuščajo.
Eno je gotovo: o ravičeva-ti se ne da ne prvih ne drugih. Kdorkoli se pusti izvoliti v kakršen koli organ, sprejme dvojno odgovornost, tako do svojih volivcev kot tudi do organa, katerega član postane. Zato velja pozdraviti zavzetost nekaterih, da bi temeljito razčlenili vzroke, zakaj je treba posamezne sestanke, seje in zasedanja odlagati ter tako izgubljati dragocen čas.
L. KANTE
Kadrov ni in kadri so...
Na razpis Delamarisa iz Izole in Slavnika iz Kopra se je za 20 delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo prijavilo 330 kandidatov - Iz SRS samo 8
Podjetji Delamaris iz Izole in Slavnik iz Kopra sta razpisali v slovenskih in jugoslovanskih časopisih sprejem devetnajstih ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo na različna delovna mesta. Nedvomno je prispevala tudi vsebina razpisa (v njem so na prisrčen način povabili k sodelovanju mlade ekonomiste in pravnike, ki bi želeli sodelovati pri uvajanju nove tehnologije), da se je nanj prijavilo nad 330 ljudi. Med prijavljenci jih je bilo le 8 iz Slovenije, ostali pa iz Beograda in okolice, Srbije, iz Makedonije, Vojvodine, z Reke in okolice ter iz Tuzle, Banjaluke in Zenice.
Vsem prijavljenoem so po- i menjali delo dn prišli v ako-slali najprej obširen test z I lico, kjer imajo boljšo per-vprašanji, na podlagi katerih 1 spektivo za napredovanje in so hoteli spoznati, kakšno | strokovno delo. Zlasti iz dru-
znanje imajo prijavljenoi. Med prijavljenoi jih je približno sto odgovorilo na vprašanja. V podjetju so sestavili posebno skupino, v kateri sta bila tudi sociolog in psiholog. Ta skupina je organizirala razgovore s prijavljenci v Beogradu, Novem Sadu, Zenici in Kopru. Na teh pogovorih so se podrobneje seznanili s prijavljenci, njihovimi težnjami in razlogi za prijavo. Od približno sto kandidatov, ki so odgovorili na vprašalne pole, jih je 47 prišlo na osebne pogovore. Tako je pri ožjem izboru ostalo potem 19 kandidatov za razpisana mesta. V podjetju Delamaris so povedali, da je med temi, ki so ostali pri končnem izboru, nekaj takih, ki so pri vseh teh preizkusih pokazali nadpoprečno znanje. Zato so prepričani, da jim bo taka strokovno zastavljena metoda omogočila, da bodo dobili najustreznejše ljudi'.
V prenekaterem podjetju tarnajo, da na razpise, zlasti take, za katere zahtevajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, ne dobijo prijav. Zato tembolj preseneča, da se je na omenjeni razpis priglasilo toliko kandidatov. Zanimivo je, ka jih je pritegnilo, da so se prijavili. Mnogi prijavljenci so pripisali, da bi radi za-
gih republik pa so neredko pristavljali v prijavah, da jih mikata višja življenjska raven ter višji osebni dohodki v Sloveniji.
Nekateri med njimi so na pogovorih izjavljali, da so se prijavili, čeprav niso upali, da bodo dobili kakšen odgovor, kajti navajeni so že, da so razpisi formalni in da dobi zaposlitev tisti, ki ima boljše zveze in boljše strice. Taki odgovori so značilna za priglašence iz Beograda in Novega Sada. Mnogi izmed tistih, ki so prišli na pogovor s strokovno ekipo Delamarisa, pa so pristavljali, da jiim je taka metoda všeč, kajti vidijo, da niso posredi zveze, temveč objektivna merila, po katerih presojajo zmožnost prijavljencev.
Pri testiranju prijavljencev je imela komisija Delamarisa tudi priložnost, primerjati znanje ljudi z višjo ali visokošolsko izobrazbo, ki so jo dosegli na različnih univerzah. Nekoliko je presenetljivo, da so kandidati iz nekaterih republik, denimo diplomirani ekonomisti, pokazali komaj toliko znanja, kolikor ga imajo drugod ali z ekonomsko srednjo šolo ali z višjo komercialno šolo ali diplomo fakultete prve stopnje.
V Delamarisu so naredili
V nekaj vrstah
AJDOVŠČINA
Tečaj za poklicne šoferje — Avtomoto društvo bo vpisovalo v tečaj za pridobitev kvalifikacije poklicnega šoferja v nedeljo, 13. t. m. dopoldne v svoji pisarni ob Tovarniški cesti..
Gostinske delavce iščejo — V izložbo samopostrežne trgovine na Titovem trgu je podjetje Slavnik iz Kopra te dni obesilo plakat, ki vabi gostinske delavce, naj se prijavijo za zaposlitev v novem hotelu v Cmem vrhu.
Koliko avtomobilov prodajo? — V trgovini avtomateriala smo zvedeli, da so od letošnjega marca prodali kupcem 231 avtomobilov znamke škoda in 61 avtomobilov znamke NSU 1200 C. Letos bodo dobili še dve pošiljki avtomobilov. V občini ostane le tretjina prodanih avtomobilov. VIPAVA
Koline — Odkar je nekoliko hladneje, so kmetje na Vipavskem že začeli pripravljati koline. Nekateri so morali z zakolom prašičev pohiteti, ker zaradi poletne dolgotrajne suše nimajo dovolj krme.
križ čez naključno sprejemanje ljudi na strokovna delovna mesta. Samo taka metodološko in strokovno izdelana izbira strokovnjakov pa omogoča, da pridejo na prava de-
Pešec pod avtomobil
SEŽANA, 8. dec. — Včeraj ob 17.30 uri je Fergio Si-monetti iz Trsta vozil po Partizanski cesti v Sežani proti mejnemu prehodu Fernetiči. Pred hišo št. 30 je nenadoma zunaj prehoda za pešce hotel prečkati cesto pešec 60-letni Bernard Cafuta iz Povirja. Simonetti je pešca zadel, tako da so ga s hudimi poškodbami odpeljali v izolsko bolnišnico.
D. G.
Avtobus povozil žensko
RAKEK, 8. dec. — Včeraj popoldne je pred Uncem šla pravilno po levi strani ceste Marija Urban. Do nesreče je prišlo pri srečanju z avtobusom. Urbanova je bila tako hudo ranjena, da so jo morali pripeljati v ljubljansko bolnišnico.
M. S.
Neprimerna hitrost na mokri cesti
KOPER, 8. dec. — Danes ob 1.40 uri je Lidio Lipizer iz Trsta vozil iz Portoroža proti Valeti po koprski cesti. Pri hiši št. 24 je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zapeljal v desno in čelno trčil v obcestno drevo. Veznika in sopotnika Fer-nanda Bormiolija iz Trsta so zaradi hudih telesnih poškodb pripeljali v izolsko bolnišnico, škode na vozilu je za 20.000 dinarjev. D. G.
Mešalnica močnih krmil v Žalcu, ki pripravlja že več let krmila za družbena in zasebna pitališča in lahko na leto pripravi 15.000 ton močnih krmil, še nikoli doslej ni bila v težavnejših razmerah zastran surovin. Koruza se je npr. podražila že na 1,15 do 1,20 dinarja. Pri kilogramu močnih krmil nastane za 0,08 do 0.10 dinarja izgube. Zaradi nenehnega naraščanja cen in nastale izgube je mešalnica v zadnjem času zmanjšala proizvodnjo krmil na polovično ka.pac teto. Kot prvi ukrep do tržišča je bila ustavitev dobav vsem tistim kupcem, ki niso vnaprej sklenili pogodb, nadalje so ukinili
Operacija stoletnice ¥ Mariboru
Srečne
številke
V 49. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 20, 21, 27, 28, 34 in dodatna 10; drugo žrebanje: 6, 8, 23, 31, 35 in dodatna 11.
Oprli predvsem na lastne sile
Obalna konferenca SZDL je podala obračun dosedanjega izpolnjevanja lani sprejetega volilnega programa - Razprava tudi o gradnji bolnišnice
KOPER, 8. dec Najučinkoviteje smo izpolnili tiste naloge, zajete v volilnem programu, pri katerih smo se uprli na lastne sile, so ugotavljali na današnji seji obalne konference SZDL, na kateri so med drugim pretresali, kako so uresničevali pred lanskimi volitvami zastavljeni program in naloge. SZDL obalnega območja se je v tem času lotila številnih političnih nalog, prek katerih je skušala vplivati na uresničevanje različnih, v volilnem programu začrtanih perečih zadev.
To so bile predvsem samoupravne priprave na oblikovanje obalnega sveta, dalje problematika kmetijstva, prizadevanja za ustanovitev kulturnih skupnosti, razvoj raziskovalne dejavnosti, štipendiranje. družbeno izobraževanje občanov, informiranje ter vloga Primorskih novic in revije »Obala«, mladinska vprašanja, priprava za razvijanje sekcije za razvijanje solidarnosti med starejšimi in pomoči potrebnimi.
Med drugimi je SZDL tudi učinkovito razgrnila problem gradnje nove bolnišnice, dalje delovanje krajevnih skupnosti, delovanje sekcije za druž
beno aktivnost žensk ter komisije za vprašanja narodnosti ter stikov z zamejstvom, kot tudi različna organizacijska, vsebinska in metodološka vprašanja.
V razpravi so člani konference navajali, da mora tudi v prihodnje SZDL zastaviti svoje delo tako, da bi čimprej dobili za nemoten razvoj gospodarstva potrebno in gmotnim možnostim obalnega območja primemo cesto, prav tako pa tudi nadaljevati prizadevanja in politično akcijo za graditev bolnišnice. Temu bi morali dodati še neodložljivo nalogo graditi višinski vodovod, kajti v notranjosti
ležeči kraji so iz leta v leto brez vode. Prav tako bo zajel bodoči program delovanje društev in organizacij, kot tudi položaj družine in otroškega varstva. Pri tem so elani naglašali, da je treba predvsem upoštevati ali bo obalno območje obojemu kos z lastnimi silami.
Na seji konference so tudi podprli zamisel o dopolnjevanju političnega sistema. Pri tem so poudarjali, da je nujno ubrati take metode, ki bodo omogočile v javni razpravi sodelovati čimveč, zlasti takih ljudi, ki bodo lahko prispevali s svojimi stališči h konč-
nim rešitvam. Pri tem pa mora SZDL zlasti kritično pretresati vse, kar bi ne omogočalo razvoja samoupravnih razmerij. Glede dopolnjevanja političnega sistema so menili, da je nujno razvijati vsebinsko polnejše delegatske odnose na vseh ravneh ter spodbujati ustvarjalno sodelovanje čimvečjega števila ljudi.
V razpravi bodo vnašali posebnosti obalnega območja ter se pri tem zlasti obračali na odnose komuna republika. Med naloge za prihodnje so prišteli tudi oblikovanje kulturnih skupnosti, dalje enotne skupnosti za telesno vzgojo, kot tudi končno ureditev statusa Primorskih novic, za katere SZDL podpira stališče, naj bi bila ena izdaja za vso Primorsko in ne dve izdaji za Koper in Gorico, kot izhajajo Primorske novice sedaj.	G. G.
lovna mesta pravi ljudje. Prav tako pa zgornji primer demantira trditev, da pri nas strokovnih moči ni mogoče dobiti. Kot je videti, teh sicer ni preveč, jih pa tudi ne manjka, le drugačno pot do njih je treba ubrati.
G. GUZEJ
Avtomat
to pobirat keglje
Brestovo kegljišče v Cerknici bo prevzel Mercator in ga moderniziral
Nad .tovarno pohištva so pred leti zgradili sodobno šti-ristezno kegljišče. Denar je dala industrija pohištva Brest.
Kegljišče je bilo takrat sodobno opremljeno, čeprav ni imelo vgrajenih avtomatov za pobiranje kegljev. Kegljanje je kmalu dobilo zeliko pristašev, saj ima v teh krajih ta šport veliko tradicijo.
Po nekajletnem uspešnem delu kegljišča pa se je pokazalo, da brez avtomatov za pobiranje kegljev ne gre več.
Denarja za avtomate Brest ni imel, zato so začeli iskati no-nudnika, ki bi vzel kegljišče v najem in na njem postavil avtomatske naprave.
Vse kaže, da bo Mercator tisti, ki bo vzel ta športni objekt v najem, montiral avtomate in uredil okrepčevalnico. S pogovori so že pri kraju in te dni bodo predstavniki Bresta in Mercatorja podpisali pogodbo. Po pogodbi bo Mercator imel v najemu kegljišče deset let, kar je dovolj, da se naprave izplača jo, nato pa bo postal Brest i centra klubov CZN Vojko Ve-zopet lastnik kegljišča in j ničnik, kot gost pa se je aka-vseh naprav v njem.	|	demije udeležil namestnik
Kot pravijo na Brestu bo J sovjetskega veleposlanika v prenovljeno kegljišče nared ' Jugoslaviji Igor Buharev, ki že februarja prihodnjega leta. j se že od včeraj mudi v idrij-J. P. I ski občini.	A. P.
Zofija Muhr si je zlomila stegnenico - Zapleteno operacijo je dobro prestala
MARIBOR, 8. dec. — Pred dnevi so v mariborsko bolnišnico pripeljali Zofijo Muhr, ki bo 4. maja prihodnje leto izpolnila sto let življenja. Zlomila si je nogo v stegnu. Bil je zapleten zlom, saj je bilo stegno zlomljeno na pet delov. Pri tej starosti je bila ta poškodba smrtno nevarna.
Na mariborski kirurgiji so se na poškodbenem oddelku odločili za operacijo. Poprej so jo temeljito preiskali. Njen vnuk je odpotoval v Zagreb in prinesel od tam posebno konzilarno ploščo, ki so jo potrebovali pri operaciji.
Osteosintezo stegna je o-pravila ekipa, v kateri so bili dr. Maks Ben, dr. Jerotija Mihajlovič, dr. Matjaž Arko, dr. Minka Brumec (anaste-zist' in medicinska sestra Erna Tomažič. Pacientko so operirali v soboto ter je operacijo dobro prestala. Danes ie že prvič hodila Obiskali smo jo v mariborski bolnišnici. kjer leži v sobi št. 10 na poškodbenem oddelku. Povedala nam ie, da si je nogo zlomila pri nesrečnem padcu po stopnicah
M. KOS
;npu^
Proslava ob dnevu
človečanskih
pravic
IDRIJA, 8. dec. — V rudniški dvorani v Idriji je bila danes proslava ob dnevu človečanskih pravic, združena s 100-letnico rojstva Vladimirja I. Lenina. Na proslavi je govoril predsednik zveznega
TA TEDEN V EH
TONSKA TRIBUNA
Slovenska šola,
hrvaška maša
Ustavili smo se v Razkrižju, majhni vasici blizu Ljutomera v Medmurju. O kraju je naš vidni književnik svojčas napisal roman »Fara svetega Ivana«. Patron Ivan ima tu mogočno cerkev, malo pod cerkvijo pa se je pred kratkim sesul visok kamniti križ s Kristusom. To morda precej pove, ni pa poglavitno. Pomembnejše je namreč to, da Razkrižje samo ne ve, kaj je. V zadnjem ljudskem štetju leta 1961 je dobrih 90 odstotkov vaščanov reklo, da so Slovenci. V Zagrebu trdijo cerkvene oblasti zadnje čase, da živi tam dobrih 90 odstotkov Medmurcev ali Hrvatov.
Zmešnjava je popolna. Vasica je pred vojno pripadala Dravski banovini, takoj po vojni so jo prisodili Hrvatski, leta 1946 pa je na zahtevo prebivalstva prišla sem komisija iz Beograda in Razkrižje pridružila Sloveniji. Političnemu in uradnemu preseljevanju ter spreminjanju meja se je pridružilo še cerkveno preseljevanje, in to še dandanašnji ni končano. O tem govori članek v »Tedenski tribuni«. Objavlja nasprotujoča si stališča dveh škofij: mariborske in zagrebške. V pogovoru je sodeloval mariborski škof dr. Vekoslav Grmič.
V Raz-križju so se verniki razdelili v dva tabora ali stranki, ki sta pripravljeni poravnavati medsebojne račune s pretepi in požigi. Nihče ne ve, kako se bo zadeva uredila.
Doklej se bodo otroci v šoli s slovenskim učnim osebjem še učili slovensko, v cerkvi pa poslušali cerkvene nauke v hrvaščini? Doklej bodo verniki poslušali samo hrvaško mašo ali službo božjo, prepevali pa samo slovenske cerkvene pesmi? Imajo nekateri tudi slabše namene, denimo zganjati šovinizem ali hrvatiti slovensko vzhodno mejo?
Preberite članek »Slovenska šola, hrvaška maša« v Tedenski tribuni!
prodajo na drobno zasebnikom, do določenih omejitev pri dobavah pa prihaja tudi pri stalnih kooperantih. Mešalnica v Žalcu pripravlja krmila tudi za nekatere živinorejske proizvodne obrate na mariborskem območju.
V Žalcu povedo, da je za krmili izredno povpraševanje in da bi jih lahko prodali na milijone kilogramov. Tudi cena v takšnih pogojih za kupca ni nerešljiv problem. Marsikje imajo nemalo težav, ker nimajo dovolj krmil, a živino je treba ustrezno do-pitati in spraviti na trg. če bo pomanjkanje krmil zaradi neurejenih cen surovin in pripravljenih krmil trajalo še nekaj časa, bodo živinorejci prisiljeni zmanjšati sta-lež živine v reji. To se lahko primeri na območju celotne Jugoslavije, toda predobro vemo. kakšne posledice lahko ima nenadno zmanjšanje živinskega fonda.
Kombinat v Žalcu je seznanil zbornične in ostale organe z razmerami, ki so nastale zaradi disproporca v cenah surovin in gotovih močnih krmil ter predlagal ustrezno korekturo cene finalnim proizvodom. Na rezultate še čakajo, a ne glede na to imajo z vsakim dnem s pripravo močnih krmil poslovno izgubo, ki utegne še boli otežiti gospodarjenje kombinata. Letos npr. jih -je že prizadela znana računica z jabolki, ki
so jih morali po 6-mesečnem shranjevanju v hladilnici prodati dosti ceneje, kot so bila
jabolka jeseni kupljena. Sicer pa bi v kombinatu lahko brez skrbi popolnoma ukinili mešalnico krmil, če ne bi imeli v lastni proizvodnji in v kooperaciji izredno razvejane reje živali, vse od krav mlekaric do piščancev. Gre za utečeno tržno proizvodnjo blaga s.stalnimi odjemalci.
FRANJO KRIVEC
Ivo Zupanič—osemdesetletnik
Kdor pozna direktorja bivšega inštituta za vinarstvo v Mariboru dipl. inž. Zupaniča, ne bo mogel verjeti, da je ta naš vinarski strokovnjak danes star že 80 let. čil in zdrav je imenovani dočakal svoj visoki življenjski jubilej.
Dipl. inž. Ivo Zupanič, ki je po osvoboditvi do upokojitve pred desetimi leti zelo uspešno vodil inštitut za vinarstvo v Maribora, zavzema častno mesto med najuglednejšimi osebnostmi jugoslovanskega vinarstva.
Inž. Zupanič se je rodil v vinogradniški kmečki hiši v Vajgnu pri Jaremini. Klasično gimnazijo je končal v Maribora, agronomijo pa je študiral na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in na agro-nomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Kot diplomirani inženir je bil na daljši specializaciji za vinarstvo v Nemčiji in v Avstriji. Po vrnitvi se je zaposlil kot profesor na nižji in srednji vinarski šoli v Maribora, nato je bil referent za vinarstvo pri banski upravi v Ljubljani, ravnatelj kmetijske šole na Gr-
mu pri Novem mestu in vinarski nadzornik za dravsko banovino v Ljubljani.
Slovensko vinogradništvo in vinarstvo dolguje jubilantu veliko zahvalo. Kot profesor je vzgojil številne generacije slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Prav tako ima jubilant velike zasluge za razvoj in napredek našega vinogradništva. Posebno pozornost je posvečal proučevanju trsnega izbora v SRS, rajonizaciji vinogradniške proizvodnje, tr-sničarstvu, sodobni obnovi vinogradov in zgodovini slovenskega vinogradništva. Kot priznani strokovnjak je predsedoval številnim jugoslovanskim in mednarodnim komisijam za ocenjevanje razstavljenih vin in je avtor večih samostojnih strokovnih razprav.
Jubilant si je pridobil velik krog prijateljev ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi med našimi vinogradniki in vinarji. Zato bomo vsi, ki jubilanta poznamo, ki ga spoštujemo in gojimo prijateljska čustva, ob tem pomembnem življenjskem prazniku v mislih z njim.
PROF. MILAN VESELIČ
;; '
ZOFIJA MUHR V MARIBORSKI BOLNIŠNICI.
Telefoto: Delo
Tepel dom na starost
Na Viču bo moderen blok z 32 enosobnimi stanovanji v drugi polovici januarja sprejel prve stanovalce
V Ljubljani je precej starejših zakoncev, ki so se jim otroci osamosvojili in odselili, zdaj pa jim je preveliko stanovanje v breme, saj čiščenje večsobnega stanovanja ni lahka stvar. Mnogi starejši zakonci tudi žive v starih hišah z visokimi stopnišči in zastarelimi kurilnimi napravami, kar je za stare ljudi tudi precejšnje breme. Prav zato se je lani stanovanjsko podjetje »Dom« odločilo, da na Viču usposobi sodoben dvonadstropni stanovanjski blok z 32 enosobnimi stanovanji, kjer bi starejši ljudje, predvsem zakonci, našli na stara leta topel, prijeten in udoben dom.
že lokaci ja novega bloka ob Viški cesti, ki ga bodo Povsem opremili in pripravili za vselitev v drugi polovici januarja prihodnjega leta, je tako izbrana da se bodo starejši zakonci m sploh starejši stanovalci tega objekta čim bolje počutili. Blok je sredi zelenja in travnikov, seveda pa tako smiselno vraščen v sosesko S-6, da stanovalci ne bi živeli povsem osamljeni. V neposredni bližini bloka je samopostrežna trgovina, mesnica, pošta, gostilna in še nekateri lokali, do avtobusne postaje je 7 minut hoje, blizu je tudi viški zdravstveni dom.
Kr so mnogi stari ljudje, ki so še pri močen, težko brez dela, bo vsak stanovalec dobil pred blokom 15 kvadratnih
metrov gredice za »izživljanje« v vrtičkarstvu, v kleti bloka bo majhna delavnica za razne hobije, eno stanovanje pa bodo uredili v družabni prostor, kjer bodo stanovalci lahko gledali televizijo, šahirali, igrali razne igre in podobno.
Seveda so tudi v stanovanjih poskrbeli za čim bolj udobno bivanje. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, vsako stanovanje i-ma predsobo, kuhinjo z jedilnim kotom, balkon, večjo dnevno sobo in majhen kabinet. v kopalnici pa je normal na kopalna kad in prostor za pralni stroj. V kleti bodo tudi uredili skupno pralnico in sušilnico perila. Strokovnjaki »Doma« zatrjujejo, da je v teh stanovanjih celo višji sta-
novanjski standard, kot ga i-majo v nekaterih deželah zahodne Evrope. Vsa stanovanja imajo tudi shrambo v kleti.
Podjetje »Dom« bo verjetno že letos začelo graditi podobe, vendar nekoliko večji objekt v šiški za starejše zakonce in upokojence iz šišenske občine, kajti v stavbo na Viču se bodo vselili prebivalci občin Center in Vič. Računajo, da bodo v kratkem opremili dve stanovanji in ju odprli za javnost, saj je zanimanje za t-e vrste objekt, ki je menda piri dom za starejše zakonce in upokojence pri na.s, zelo veliko med strokovnjaki in tudj med starejšimi občani.
IGOR PREŠERN
v prodajalnah emona liubliana
Y PRODAJALNAH e o a ijuDijana
PO REKLAMNIH CENAH do novega leta
•	lešnikova čokolada © čokoladne praline © čok. krem banane
•	vanili rožički © pony pecivo © slivovka
© pelinkovec
•	sadjevec
•	klekovača
© vino Vipavec © vino Rebula
•	vino Črnina
Priporočamo vam še:
• mesne delikatese ® pijače vseh vrst © ostalo pecivo ® P-kava © ... in še marsikaj
%
Deset
nagrad
kmetom
Pri pridelovanju koruze je letos tekmovalo 26 naprednih gospodarjev iz brežiške občine
BREŽICE, 8. dec. — Več kot 90 kmetov se je danes zbralo v prosvetnem domu, kjer so prisostvovali podelitvi nagrad najboljšim pridelovalcem koruze. Tekmovanje je marca letos razpisal občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Odzvalo se je 26 kmečkih gospodarjev ;n ne zaman.
V primerjavi z običajnim hektarskim donosom so tekmovalci dosegli enkrat, dvakrat in celo štirikrat večji pridelek. V brežiški občini pridelajo povprečno po 30 centov koruze na hektar, tekmovalci pa so dosegli od 63 do 123 centov pridelka na hektar površine. Za pridelovanje krmnih rastlin je to območje zelo primemo, zato kmetijska pospeševalna služba spodbuja kmete za sodobnejše obdelovanje zemlje, z večjo uporabo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev ter za izbor kakovostnega semena.
Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva pri občinski skupščini je prisodil prvo nagrado Petru Vovku s Čerine. Ta je pridelal 123,63 centa koruze na hektar in s tem osvojil 700 din nagrade za prvo mesto med tekmovalci. Za njim se je uvrstil Anton Zibert iz Loč s 114,48 centa, tretje mesto pa je zasedel Drago Gerjavič iz Zakota s 108,49 centa. Druga nagrada je bila 400 dinarjev, tretja pa 200 dinarjev. Vseh nagrad je bilo podeljenih deset.
Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je nagrajencem čestital za njihove uspehe in pozval k naprednejšemu kmetovanju vse navzoče. Direktor Agrarie iz Brežic Stanko Rebernik je priporočil udeležencem organizirano nakupovanje in uporabo kmetijskih strojev. Z zadovoljstvom je povedal, da se je krog kooperantov razširil in da so napori kmetijske pospeševalne službe lepo obrestujejo. Uspehi, za katere so bili tekmovalci tokrat nagrajeni, naj bi spodbudili še ostale kmete za sodobnejše gospodarjenje.
Današnje srečanje so organizatorji izkoristili za ogled dveh ozkotračnih barvnih filmov. Udeležencem so prikazali film o pridelovanju koruze in film o pridelovanju pšenice. Kmetje so si ju z zanimanjem ogledali in nekateri med njimi so obžalovali, da se ni zbralo še več udeležencev, zlasti mlajših gospodarjev. Filmsko gradivo je gledalcem sproti tolmačil inženir Jože Šilc, predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je tudi odgovarjal na postavljena vprašanja.
J. TEPPEY
Avtobus povozil žensko
RAKEK, 8. dec. — Včeraj popoldne je pred Uncem šla pravilno po levi strani ceste Marija Urban. Do nesreče je prišlo pri srečanju z avtobusom. Urbanova je bila tako hudo ranjena, da so jo morali pripeljati v ljubljansko bolnišnico.
M. S.
Polovična proizvodnja krmil
Mešalnica krmil v Žalcu je morala zaradi dražjih surovin in plafomra-nih cen pripravljenih krmil zmanjšati svojo proizvodnjo na polovico
V živinoreji zadnje čase vse bolj tožijo zaradi pomanjkanja močnih krmil, ki imajo v prehrani govedi za zakol, pri mlekaricah, v svinjeTeji in piščančereji vse večji pomen. Brez močnih krmil, kot vemo, danes ni več mogoče doseči prirastkov in s tem rentabilne blagovne proizvodnje. Pomanjkanje krmil je občutno tudi na širšem celjskem in mariborskem območju, vzrok za to pa so višje cene koruze kot osnovne surovine za močna krmila ter ostalih dodatkov: soje, ribje moke, sončničnih tropin, arašidov, pesnih rezancev.
Mešalnica močnih krmil v | prodajo na drobno zasebni-žalcu, ki pripravlja že več let l kom, do določenih omejitev
OKNO V SVET ZA OREŠJE — Marljivi Orešani (na sliki) so se lotili težkega in zahtevnega dela. Prepričani so, da bodo z dobro voljo in pomočjo širše skupnosti nalogo zmogli.	Foto: S. Dokl
krmila za družbena in zaseb na pitališča in lahko na leto pripravi 15.000 ton močnih krmil, še nikoli doslej ni bila v težavnejših razmerah zastran surovin. Koruza se je npr. podražila že na 1,15 do 1,20 dinarja. Pri kilogramu močnih krmil nastane za 0,08 do 0.10 dinarja izgube. Zaradi nenehnega naraščanja cen in nastale izgube je mešalnica’' v zadnjem času zmanjšala proizvodnjo krmil na polovično kapae-teto. Kot prvi ukrep do tržišča je bila ustavitev dobav vsem tistim kupcem. ki niso vnaprej sklenili pogodb, nadalje so ukinili
RIBNICA
Zanemarjene
ceste
V vseh zapisnikih zborov volilcev v ribniški občini, na vseh sestankov krajevnih skupnosti in tudi SZDL v posameznih krajih, pa tudi na skoraj vseh sejah občinske skupščine, so ceste 4. reda pogosto predmet osrednje razprave. Teh cest je v občini približno 100 kilometrov, zanje pa je dolžno skrbeti komunalno podjetje.
Način, kako vzdržuje (oziroma ne vzdržuje) podjetje občinske ceste, povzroča mnogo razburjanja in hude krvi. Ceste proti Rakitnici. Jurjeviči, iz Ortneka na Slemena in še marsikje so komaj prevozne in odborniki se 'upravičeno sprašujejo, če se ne bi dalo s sicer skromnimi sredstvu narediti več.
Ceste so pač zadeva, ki ob. čane najbolj neposredno prizadenejo, če niso urejene. Razen tega je še nekaj krajev ali delov naselij, kjer morajo ljudje do glavne ceste po vaški poti; ravno na zadnji seji skupščine so sprejeli sklep o prekategorizaciji nekateh takih poti v ceste 4. reda. S tem bodo občani v teh krajih sicer zadovoljni, število cest, za katere skrbi komunala se bo povečalo, najbrž pa se ne bodo povečala sredstva za njihovo vzdrževanje.
Letos se je bolj kot kdajkoli izoblikovala želja po kompleksnejšem in trajnejšem urejanju cest 4. .reda. Nekatere najpomembnejše naj bi sčasoma asfaltirali in sicer deloma s sredstvi cestnega sklada in deloma s prispevki občanov, »*z morda tudi delovnih organizacij. Zato je treba narediti program modernizacije cest 4. reda in predvsem združevati sredstva.
Po drugi strani pa je koristen predlog mnogih krajev-nih skupnosti, da bi same vzdrževale ceste na svojih območjih. Tako vzdrževanje bi vsekakor bilo boljše in cenej, še. Krajevne skupnosti bi morale sklepati z občinskim cestnim skladom ustrezne pogodbe, dela pa oddajati najboljšemu ponudniku; ni nujno, da je to komunalno podjetje.
F. GRIVEC
Orešani hočejo cesto
Prizadevni vaščani dolenjske vasi Orešje so začeli sami graditi cesto — Upajo na denarno pomoč iz Šmarjete in Novega mesta
Orešani, prebivalci male vasi Orešje v krajevni skupnosti šmarjeta, so jeseni in pozimi praktično odrezani od sveta. Do dveh večjih naselij — šmarjete in Škocjana — jih povezuje kolovozna pot, vendar je večji del leta ta zveza s svetom neprevozna za motoma vozila.
Želja, da bi dobili dobro cesto vsaj do šmarjete, je bila vse do nedavna neuresničljiva. Menda so računali na novo cesto že 1934 in nekaj let kasneje, vendar je ostalo le pri obljubah.
To jesen pa so se vaščani trdno odločili, da si sami zgradijo cesto. Začeli so pozno jeseni, na voljo niso imeli buldužerja, da bi jim sredi leta zarezal traso Ko je bilo opravljeno najtežje delo, so se Orešani, razen redkih iz-
jem, zagnali v gradnjo dva kilometra dolge ceste, kot da bi jo hoteli narediti v nekaj tednih. Res, da delovna vnema ni zmanjšana, vendar so ugotovili, da jih je premalo za tako zahtevno in težko opravilo.
Prizadevne vaščane smo pred dnevi obiskali na de!o-] višču. Pogovarjali smo se z i Dragom Stezinarjem, ki je eden izmed pobomikov de-I lovne akcije.
»Začeli smo brez denarja, skoraj na lastno pest. Dobre volje imamo na pretek, vendar brez denarja ne bo šlo. Plačati moramo usluge buldožerja in traktorjev. Prepričani smo, da nas bodo podprli. saj so vodilni ljudje v krajevni skupnosti šmarjeta in občinski skupščini Novo mesto videli našo dobro voljo in prizadevnost. Prepri-čen sem, da bomo prihodnje leto imeli novo cesto, ki pa bo prepojena z našim znojem. Radi delamo, saj se dobro zavedamo, da nas edino cesta lahko povezuje s svetom,« je v pogovoru omenil napredni kmet Stezinar.
S. DOKL
V nekaj vrstah
NOVO MESTO *
Izobraževanje gostincev — šolski center za gostinstvo v Novem mestu bo v kratkem odprl izredne oddelke za odrasle, v katerih bo moč dobiti kvalifikacijo gostilničarja, kuharja ali natakarja. Prvo stopnjo, ki je primerna za gostilničarje, je moč opraviti že v devetih tednih. Natakarji in kuharji lahko v 27 tednih absolvirajo učni program šole. ki sicer traja tri leta.
Dohodek na prebivalca 13.000 dinarjev — Dohodek ra prebivalca v novomeški občini se bo do konca letošnjega leta dvignil že na 13.000 dinarjev. Pred dvema letoma je bil samo 8249 dinarjev.
Razstava o samoupravljanju — V počastitev 20-letnice samoupravljanja so te dni odprli v študijski knjižnici Miran Jarc razstavo glasil delovnih kolektivov in druge literature o samoupravljanju.
Lep prispevek podjetij — Novomeške delovne organizacije so za šoli, ki ju gradi podjetje Pionir na Grmu in v Bršli-nu do konca novembra prispevale skoraj 5,5 milijona dinarjev. Samoprispevek, ki ga od leta 1967 plačujejo v novomeški ■ krajevni skupnosti tudi zaposleni, kmetje, obrtniki in upokojenci, pa je dal do zdaj že okoli 8,8 milijona dinarjev. Šoli bodo odprli prihodnjo jesen.
KS izmenjuje izkušnje — Novomeška krajevna skupnost je letos navezala stike in izmenjala obiske s predstavniki treh krajevnih skupnosti: celjske in dveh ljubljanskim Pogovarjali so se o izkušnjah pri reševanju komunalnih in drugih zadev, ki jih rešujejo krajevne skupnosti. ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU
Voda v novem naselju — 45 hiš, zlasti v novem šmihel-skem naselju, bo v kratkem dobilo pitno vodo. V ta namen so morali izkopati okoli 950 metrov jarkov in položiti cevi. V kratkem bodo dela nadaljevali proti škrjan-čam, ki se za pitno vodo zavzemajo že več let. Potrebno bo izkopati 900 metrov jarkov.
ŠMARJETA
Prinesli 4700 kilogramov krompirja — Starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v šmarjeti, so letos izredno zeliko prispevali za šolsko malico otrok. Prispevali so 470C kilogramov krompirja, 128 kilogramov zelja, 680 kilogramov jabolk itd. Vrednost vseh darov je presegla vrednost 3000 dinarjev. Ker so nabrali veliko poljskih pridelkov, ne bo mesečni prispevek za malice presegel 10 dinarjev.
Stara šola trgovina? — Z zgraditvijo nove šole so izpraznili prostore v stari šoli. Načrtov je precej, vendar je do zdaj največje zanimanje pokazalo trgovsko podjetje Mercator, ki bo v teh prostorih verjetno uredilo nevo trgovino.
BUCKA
Manj pravd — Poravnalni svet, ki dela pri krajevni skupnosti, nima dela. lani je imel vse leto samo dve obravnavi, letos pa jih verjetno tudi ne bo več. Pravijo, da se ljudje manj pravdajo.
Silvester po dolenjsko
V hotelih in zdraviliščih postelje oddane - Vesela silvestrovanja
•
Silvestrovo se bliža z naglimi koraki — za rezervacije teh zadnjih letošnjih trenutkov pa je marsikje že prepozno. Tako so v dolenjskih hotelih in zdraviliščih zvečine že zdaj oddane vse postelje in prostor je mogoče rezervirati samo še za mize in sedeže. Pogled v treh toplicah na Dolenjskem in še v nekaterih drugih hotelih kaže, da bo letošnje čakanje zadnjih ur starega in skok v novo leto izredno veselo-
Največ prostora ho v Ca-iteških Toplicah, kjer bo silvestrovalo 700 ljudi. Postelje so že vse oddane, rezervirana je tudi približno polovica sedežev. Za veselo razpoloženje bodo skrbeli kar štirje orkestri: Intervali iz Kočevja. Abstinenti iz Velike Doline, Dobravskih 5 in standardni barski ansambel. Silvestrski menu bo veljal 120 do 150 dinarjev, v baru pa bo
Drzni napadi v Novem mestu
NOVO MESTO, 8. dec. — Pri kandijski železniški postaji je sinoči neznanec dohitel Anico Staniša iz Šmihela, jo napadel, vzel torbico in izginil. Dogodek je Staniševa podrobneje opisala kasneje na postaji milice, kamor je šla prijavit napad. Dejala je, da se je po 19. uri vračala iz Novega mesta, neznanca pa je začutila za seboj že tedaj, ko je šla po konzolnem mostu na drugi breg Krke. Potem se je vse zgodilo zelo hitro in brez besed. Drzni napadalec jo je odškodoval za 2.000 dinarjev. V torbici je imela tudi večjo vsoto v tuji valuti.
Podoben napad je v soboto zvečer doživela tudi No-vomeščanka Simona Černelč, ko je šla po zagrebški cesti proti Kotarjevi ulici. Neznan moški ji je iz rok iztrgal torbico z denarjem, z dokumenti in ključi od stanovanja ter izginil še preden se je vsega dobro zavedla.
Takih napadov je v Novem mestu v zadnjem času precej, vendar miličniki in drugi 'delavci uprave javne varnosti storilca dokaj hitro odkrijejo in izroče roki pravice. Upajo, da bodo imeli tudi pri odkrivanju storilcev v zadnjih dveh napadih srečno roko.	I. Z.
Pešec pod avtomobil
SEŽANA, 8. dec. — Včeraj ob' 17.30 uri je Fergio Si-monetti iz Trsta vozil po Partizanski cesti v Sežani proti mejnemu prehodu Fernetiči. Pred hišo št. 30 je nenadoma zunaj prehoda za pešce hotel prečkati cesto pešec 60-letni Bernard Cafuta iz Povirja. Simonetti je pešca zadel, tako da so ga s hudimi poškodbami odpeljali v izolsko bolnišnico.
D. G.
vstopnina (brez menuja) 50 dinarjev, kajpak barskega programa ne bo: Pripravljajo tudi nekaj presenečenj za svoje goste, a jih za zdaj še ne izdajo.
Kot običajno, bo na Otočcu silvestrovalo 300 ljudi v restavraciji in 75 v gradu. Sil-vesterski menu bo veljal od 180 do 200 dinarjev, rezervacije pa še sprejemajo. V gradu bo igral trio Bardor-fer, v motelski restavraciji bo ob spremljavi Orionov pela Jožica Svete, ki bo prepevala še 1. in 2. januarja.
V šmarjeških Toplicah imajo vse sobe že rezervirane, sicer pa je za silvestrovanje še nekaj prostora. Novo leto bo v teh Toplicah pričakalo 300 ljudi, za silvestrski menu pa bodo odšteli 150 do 160 dinarjev. Kot je že v navadi, bo izžrebani menu prinesel srečnežu 7 dni brezplačnega bivanja v šmarjeških Toplicah, najbolj prikupnemu plesnemu paru pa bodo
&	NAROČNIKI DELA
NEZGODNO ZAVAROVANI Jjf
t
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
izročili darilo. Igrali hodo Simboli.
. V Dolenjskih Toplicah, kjer bo prostora za 250 ljudi, bo silvestrski menu veljal 150 dinarjev. Igrali bodo Orioni in eden izmed ljubljanskih ansamblov. Lov na prašička in polnočno kopanje sta običajni poslastici v teh Toplicah, kjer so sobe v glavnem že zasedene, rezervacij pa še sprejemajo.
V Novem mestu bo silvestrovanje v obeh hotelih: v Metropo-lu bo silvestrovalo 200 ljudi, v Kandiji pa 130. Rezervacije sprejemajo, cene Pa bodo nekoliko nižje kot drugje, kar pa je razumljivo. Tudi v šolski restavraciji na Bregu bodo silvestrovali. Sprejemajo rezervacije za sedeže, menujev pa ne bo. Medtem ko bodo v novomeških hotelih igrali za ples, bodo na Bregu plesali na glasbo s plošč. Obljubljajo, da bo kljub temu veselo.
J. SPLICHAL
Operacija stoletnice v Mariboru
Zofija Muhr si je zlomila stegnenico - Zapleteno operacijo je dobro prestala
MARIBOR, 8. dec. — Pred dnevi so v mariborsko bolnišnico pripeljali Zofijo Muhr, ki bo 4. maja prihodnje leto izpolnila sto let življenja. Zlomila si je nogo v stegnu. Bil je zapleten zlom, saj je bilo stegno zlomljeno na pet delov. Pri tej starosti je bila ta poškodba smrtno nevarna.
Na mariborski kirurgiji so se na poškodbenem oddelku odločili za operacijo. Poprej so jo temeljito preiskali. Njen vnuk je odpotoval v Zagreb in prinesel od tam posebno konzilarno ploščo, ki so jo potrebovali pri operaciji.
Osteosintezo stegna je o-pravila ekipa, v kateri so bili dr. Maks Ben, dr. Jerotija Mihajlovič, dr. Matjaž Arko, dr. Minka Brumec (anaste-zist) iri medicinska sestra Erna Tomažič. Pacientko so operirali v soboto ter je operacijo dobro prestala. Danes je že prvič hodila Obiskali smo jo v mariborski bolnišnici, kier leži v sobi št. 10 na poškodbenem oddelku. Povedala nam je, da si je nogo zlomila pri nesrečnem padcu po stopnicah
M. KOP
NOVO MFSTO
pri dobavah pa prihaja tudi pri stalnih kooperantih. Mešalnica v Žalcu pripravlja krmila tudi za nekatere živinorejske proizvodne obrate na mariborskem območju.
V Žalcu povedo, da je za krmili izredno povpraševanje in da bi jih lahko prodali na milijone kilogramov. Tudi cena v takšnih pogojih za kupca ni nerešljiv problem. Marsikje imajo nemalo težav, ker nimajo dovolj krmil, a živino je treba ustrezno do-pitati in spraviti na trg. Ce bo pomanjkanje krmil zaradi neurejenih cen surovin in pripravljenih krmil trajalo še nekaj časa, bodo živinorejci prisiljeni zmanjšati sta-lež živine v reji. To se lahko primeri na območju celotne Jugoslavije, toda predobro vemo. kakšne posledice lahko ima nenadno zmanjšanje živinskega fonda.
Kombinat v Žalcu je seznanil zbornične in ostale organe z razmerami,-ki so nastale zaradi disproporca v cenah surovin in gotovih močnih krmil ter predlagal ustrezno korekturo cene finalnim proizvodom. Na rezultat? še čakajo, a ne glede na to imajo z vsakim dnem s pripravo močnih krmil poslovno izgubo, ki utegne še bolj otežiti gospodarjenje kombinata. Letos npr. jih je že prizadela znana računica z jabolki, ki
so jih morali po 6-mesečnem shranjevanju v hladilnici prodati dosti ceneje, kot so bila
jabolka jeseni kupljena. Sicer pa bi v kombinatu lahko brez skrbi popolnoma ukinili mešalnico krmil, če ne bi imeli v lastni proizvodnji in v kooperaciji izredno razvejane reje živali, vse od krav mlekaric do piščancev. Gre za utečeno tržno proizvodnjo blaga s stalnimi odjemalci.
FRANJO KRIVEC
Ivo Zupanič—osemdesetletnik
Kdor pozna direktorja bivšega inštituta za vinarstvo v Mariboru dipl. inž. Zupaniča, ne bo mogel verjeti, da je ta naš vinarski strokovnjak danes star že 80 let. Čil in zdrav je imenovani dočakal svoj visoki življenjski jubilej.
Dipl. inž. Ivo Zupanič, ki je po osvoboditvi do upokojitve pred desetimi leti zelo uspešno vodil inštitut za vinarstvo v Mariboru, zavzema častno mesto med najuglednejšimi osebnostmi jugoslovanskega vinarstva.
Inž. Zupanič se je rodil v vinogradniški kmečki hiši v Vajgnu pri Jarenini Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, agronomijo pa je študiral na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in na agro-' nomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Kot diplomirani inženir je bil na daljši specializaciji za vinarstvo v Nemčiji in v Avstriji. Po vrnitvi se je zaposlil kot profesor na nižji in srednji vinarski šoli v Mariboru, nato je bil referent za vinarstvo pri banski upravi v Ljubljani, ravnatelj kmetijske šole na Gr-
mu. pri Novem mestu in vinarski nadzornik za dravsko banovino v Ljubljani.
Slovensko vinogradništvo in vinarstvo dolguje jubilantu veliko zahvalo. Kot profesor je vzgojil številne generacije slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Prav tako ima jubilant velike zasluge za razvoj in napredek našega vinogradništva. Posebno pozornost je posvečal proučevanju trsnega izbora v SRS, rajonizaciji vinogradniške proizvodnje, tr-sničarstvu, sodobni obnovi vinogradov in zgodovini slovenskega vinogradništva. Kot priznani strokovnjak je predsedoval številnim jugoslovanskim in mednarodnim komisijam za ocenjevanje razstavljenih vin in je avtor večib samostojnih • strokovnih razprav.
Jubilant si je pridobil velik krog prijateljev ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi med našimi vinogradniki in vinarji. Zato bomo vsi, ki jubilanta poznamo, ki ga spoštujemo in gojimo prijateljska čustva, ob tem pomembnem življenjskem prazniku v mislih z njim.
PROF. MILAN VESELIČ
t-SČ&iČiSS: -
ZOFIJA MUHR V MARIBORSKI BOLNIŠNICI.
Telefoto: Delo
TATEKNVES
MUSKA TRIBUNA
Slovenska šola,
hrvaška maša
Ustavili smo se v Razkrižju, majhni vasici blizu Ljutomera v Medmurju. O kraju je naš vidni književnik svojčas napisal roman »Fara svetega Ivana«. Patron Ivan- ima tu mogočno cerkev, malo pod cerkvijo pa se je pred kratkim sesul visok kamniti križ s Kristusom. To morda precej pove, ni pa poglavitno. Pomembnejše je namreč to, da Razkrižje samo ne ve, kaj je. V zadnjem ljudskem štetju leta 1961 je dobrih 90 odstotkov vaščanov reklo, da so Slovenci. V Zagrebu trdijo cerkvene oblasti zadnje čase, da živi tam dobrih 90 odstotkov Medmurcev ali Hrvatov.
Zmešnjava je popolna. Vasica je pred vojno pripadala Dravski banovini, takoj po vojni so jo prisodili Hrvatski, leta 1946 pa je na zahtevo prebivalstva prišla sem komisija iz Beograda in Razkrižje, pridružila Sloveniji. Političnemu in uradnemu preseljevanju ter spreminjanju meja se je pridružilo še cerkveno preseljevanje, in to še dandanašnji ni končano. O tem govori članek v »Tedenski tribuni«. Objavlja^Tlasprotujoča si stališča dveh škofij: mariborske in zagrebške. V pogovoru je sodeloval mariborski škof dr. Vekoslav Grmič.
V Razkrižju so se verniki razdelili v dva tabora ali stranki,- ki sta pripravljeni poravnavati medsebojne račune s pretepi in požigi. Niribe ne ve, kako se bo zadeva uredila.
Doklej se bodo otroci v šoli s slovenskim učnim osebjem še učili slovensko, v cerkvi pa poslušali cerkvene nauke v hrvaščini? Doklej bodo verniki poslušali samo hrvaško mašo ali službo božjo, prepevali pa samo slovenske cerkvene pesmi? Imajo nekateri tudi slabše namene, denimo zganjati šovinizem ali hrvatiti •slovensko vzhodno mejo?
Preberite članek »Slovenska šola, hrvaška maša« v Tedenski tribuni!
Najboljšim šolam maq5'ade
Pet šol, ki bodo najbolj razvile pošolske dejavnosti, bodo nagradili. To so sklenili na posvetu, ki ga je pred kratkim sklicala temeljna izobraževalna skupnost za ravnatelje šolskih zavodov in predsednike šolskih svetov v novomeški občini.
Udeleženci posveta so govorili tudi o izhodiščih za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1971 ter o nagradah za tiste učitelje, ki v redu opravljajo izpite kot izredni študenti na višjih' in visokih šolah.
Na posvetu so sklenili, da bodo poslej amortizacijo šolskih nepremičnin v celoti odvajali na skupni občinski račun in tako povečali sredstva za zidanje stanovanj prosvetnih delavcev, popravila stavb in podobno, kar bodo izvajali po prednostnem vrstnem redu.
Predstavnik podjetja za izdelovanje učil Contal je pred ravnatelji prikazal delovanje in uporabo nekaterih učnih pripomočkov, ki bi jih šole lahko nabavile in obogatile pouk pri marsikaterem predmetu.	i. z.
Ni umrl zaradi nasilja
NOVO MESTO, 8. dec. — V soboto je v Muhaberu pri svojem očimu Francu Žnidaršiču nenadoma umrl 49-letni Franc Šinkovec, kmečki delavec iz Kamenic. še istega dne se je med ljudmi razširila govorica, da je Šinkovec, ki je bil sicer duševno prizadet, umrl v zelo čudnih okoliščinah. Sumili so, da je umrl zaradi nasilja, ki naj bi ga nad Šinkovecm storil sam očim Žnidaršič.
Na predlog sodnice okrožnega sodišča v Novem mestu Zlate Savelj so nato včeraj opravili obdukcijo, ki naj bi potrdila, ali ovrgla sum o nasilju. Danes pa je preiskovalni sodnik Tone Trunkelj povedal, da obdukcija ni odkrila nič takega, kar bi kazalo na nasilje.
I. Z.
lepši dam na starost
Na Viču bo moderen blok z 32 enosobnimi stanovanji v druga polovici januarja sprejel prve stanovalce
V Ljubljani je precej starejših zakoncev, ki so se jim otroci osamosvojili in odselili, zdaj pa jim je preveliko stanovanje v breme, saj čiščenje večsobnega stanovanja ni lahka stvar. Mnogi starejši zakonci tudi žive v starih hišah z visokimi stopnišči in zastarelimi kurilnimi napravami, kar je za stare ljudi tudi precejšnje breme. Prav zato se je lani stanovanjsko podjetje »Dom« odločilo, da na Viču usposobi sodoben dvonadstropni stanovanjski blok z 32 enosobnimi stanovanji, kjer bi starejši ljudje, predvsem zakonci, našli na stara leta topel, prijeten in udoben dom.
Že iokacija novega bloka ob Viški cesti, ki ga bodo Povsem opremili in pripravili za vselitev v drugi polovici januarja prihodn jega leta, je tako izbrana da se bodo starejši zakonci ;n sploh starejši stanovalci tega objekta čim bolje počutili. Blok je sredi zelenja in travnikov, seveda pa tako smiselno vraščen v sosesko S-6, da stanovalci ne bi živeli povsem osamljeni. V neposredni bližini bloka je samopostrežna trgovina, mesnica, pošta, gostilna jn še nekateri lokali, do avtobusne postaje je 7 minut hoje, blizu je tudi viški zdravstveni dom.
Kr so mnogi stari ljudje, ki so še pri močen, težko brez dela, bo vsak stanovalec dobil pred blokom 15 kvadratnih
metrov gredice za »izživljanje« v vrtičkarstvu, v kleti bloka bo majhna delavnica za razne hobije, eno stanovanje pa bodo uredili v družabni prostor, kier bodo stanovalci lahko gledali televizijo, šahirali, igrali razne igre in podobno.
Seveda so tudi v stanovanjih poskrbeli za čim bolj udobno bivanje. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, vsako stanovanje i-ma predsobo, kuhinjo z jedilnim kotom, balkon, večjo dnevno sobo in majhen kabinet. v kopalnici pa je normalna kopalna kad in prostor za pralni stroj. V kleti bodo tudi uredili skupno pralnico in sušilnico perila. Strokovnjaki »Doma« zatrjujejo, da je v teh stanovanjih celo višji sta-
novanjski standard, kot ga i-majo v nekaterih deželah zahodne Evrope. Vsa stanovanja imajo tudi shrambo v kieti.
Podjetje »Dom« bo verjetno že letos začelo graditi podobe, vendar nekoliko večji objekt v šiški za starejše zakonce in upokojence iz šišenske občine, kajti v stavbo na Viču se bodo vselili prebivalci občin Center in Vič. Računajo, da bodo v kratkem opremili dve stanovanji in ju odprli za javnost, saj je zanimanje za te vrste objekt, ki je menda prvi dom za starejše zakonce in upokojence pri nas, zelo veliko med strokovnjaki in tudj med starejšimi občani.
IGOR PREŠERN
Srečne
številke
V 49. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 20, 21, 27, 28, 34 in dodatna 10; drugo žrebanje: 6, 8, 23, 31, 35 in dodatna 11.
ljubljana
-.v-. '	v,
PO REKLAMNIH CENAH do novega leta
© lešnikova čokolada ® čokoladne praline © čok. krem banane © vanili rožički ® pony pecivo • slivovka © pelinkovec ® sadjevec ® klekovača ® vino Vipavec © vino Rebula ® vino Črnina
Priporočamo vam še:
® mesne delikatese • pijače vseh vrst ® ostalo pecivo • P-kava ® ... in še marsikaj
Hrastnik:
dolgovi
kupcev
Gospodarjenje v Tovarni kemičnih izdelkov
Nelikvidnost tare sicer precej zasavskih delovnih organizacij, malokje pa jim povzročajo tolikšne preglavice, kot v Tovarni kemičnih izdelkov. Letos so jim kupci dolgovali povprečno od 10 do 12 milijonov dinarjev, te dni pa celo 15 milijonov dinarjev, medtem ko njihove obveznosti do dobaviteljev ne presegajo 7 milijonov dinarjev.
Zaradi tega imajo v podjetju velikokrat težave pri izplačevanju osebnih dohodkov. Uslužbenci tovarne so neprestano na potovanjih, na obiskih pri kupcih, kjer se dogovarjajo o poravnavanju njihovih obveznosti, če ne bi imeli tolikšnih težav zaradi nelikvidnosti, bi v tovarni letos znatno uspešneje gospodarili. Do konca novembra so v podjetju izdelali za približno 48 milijonov dinarjev blaga, kar je za 1 odstotek več, kot so predvidevali bi za 8 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Vrednost enajstmesečnega Izvoza znaša 290.000 dolarjev, vendar letošnjega izvoznega načrta ne bodo dosegli, ker so oktobra ustavili proizvodnjo v nekaterih obratih, zaradi večjih popravil nekaterih naprav in strojev, prejšnji mesec pa so morali zato zadovoljiti najprej doma če kupce. Več kot 90 odstotkov vsega Izvoza iz Tovarne kemičnih izdelkov odpade na Italijo, saj so doslej prodali na Vzhod le za 7000 dolarjev blaga.
V hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov se te dni pripravljajo na gospodarjenje v prihodnjem letu. Strokovne in druge službe pripravljajo izhodišča za izdelavo proizvodnega in finančnega načrta, ki ga bo obravnaval delavski svet še ta mesec. Računajo na delno povečevanje obsega gospodarjenja. Omeniti kaže, da se novoustanovljeni obrat za proizvodnjo kozmetike kar lepo uveljavlja, če bodo prihodnje leto pod ugodnejšimi pogoji uvažali nekatere surovine. bodo v obratu bistveno povečali proizvodnjo posameznih vrst blaga.
M. V.
PoEovična proizvodnja krmil
Mešalnica krmil v Žalcu je morala zaradi dražjih surovin in plafonira-nih cen pripravljenih krmil zmanjšati svojo proizvodnjo na polovico
V živinoreji zadnje čase vse bolj tožijo zaradi pomanjkanja močnih krmil, ki imajo v prehrani govedi za zakol, pri mlekaricah, v svinjereji in piščančereji vse večji pomen. Brez močnih krmil, kot vemo, danes ni več mogoče doseči prirastkov in s tem rentabilne blagovne proizvodnje. Pomanjkanje krmil je občutno tudi ha širšem celjskem in mariborskem območju, vzrok za to pa so višje cene koruze kot osnovne surovine za močna krmila ter ostalih dodatkov: soje, ribje moke, sončničnih tropin, arašidov, pesnih rezancev-
PRVI MOTEL V ZASAVJU — Na Marnem nad Dolom pri Hrastniku bodo sredi decembra odprli prvi motel v Zasavju.	__	Foto: J. Sever
Ortopedov še vedno ne bo
Nezaupanje med zdravstvenim in socialnim zavarovanjem na Gorenjskem -Pacienti morajo pri specialistih v Ljubljani in drugje čakati tudi do po leta
Zdravstvena služba na Gorenjskem je že skoraj pol leta brez ortopedov. Honorarni zdravniki specialisti iz Ljubljane so namreč v začetku poletja prenehali prihajati v gorenjske ambulante, ker jim niso ugodili v zahtevi po povišanju honorarjev. Kot kaže, se zadeva še neikaj časa ne bo uredila, čeprav sedaj z denarjem niso več tako na tesnem.
Ortopedom tedaj niso u-stregli predvsem zato, ker v skladu zdravstvenega zavar rovanja niso • imeli dovolj denarja. Zavedali so se, da bi višji honorarji potegnili za sabo zahtevo po višjih osebnih dohodkih tudi pri gorenjskih specialistih. Za vse to pa je bilo sredstev premalo.
Tako gorenjskim zdravnikom ni ostalo drugega kot da so paciente pričeli pošiljati v Ljubljano in drugam. Kmalu pa se je pokazalo, da to ni le zelo neprijetno za bolnike, marveč tudi drago. Gorenjski zavarovanci morajo sedaj čakati tudi po pol leta, da pridejo na vrsto, ves ta čas pa so v bolniškem staležu in prejemajo nadomestilo osebnega dohodka.
Ko pa je devetmesečni obračun v skladu zdravstvenega zavarovanja pokazal 1,8 milijona dinarjev presežka dohodka nad izdatki, je zadeva z ortopedi spet postala ak-
V nekaj vrstah
Tti.vm
Prospekt — Potovalna agencija Kompas je izdala nov prospekt svojega hotela na Bledu.
Pouk o turizmu — Turistično društvo Bled je za svoj podmladek, ki so ga ustanovili na osnovni šoli, pripravilo že izlet na Visoko m ogled muzeja v Škofji Lom. Pripravljenih imajo tudi že več predavanj za najmlajše, da bi vzbudili zanimanje za turizem v domačem kraju.
Gradivo o zgodovini Bleda — Turistično društvo Bled je sklenilo odkupiti zapuščalo pokojnega Bajka Gradnika, ki je vse svoje življenje zbiral izredno dragoceno gradivo o zgodovinskem razvoju Bleda, predvsem o razvoju turizma. Gradiva je toliko, da ga bo mogoče uporabiti za zanimivo publikacijo o razvoju Bleda.
BOHINJ
Predor za vodovod — Pri novem vodovodu za Bohinj so te dni izkopali zadnje kubike zemlje v 740 metrov dolgem predoru. Predvidevajo, da bo vodovod, ki so ga pričeli gradita pred dvema letoma, nared spomladi. Skupščina še decembra — Konec meseca bo občinska skupščina obravnavala delovne načrte krajevnih skupnosti za prihodnje leto ter delovne in finančne načrte skladov Vcdne skupnosti, Elektra in Komunale. Govorili bedo o potrebah najemnih stanovanj prihodnje leto ter o konceptu dolgoročnega in srednjeročnega ekonomskega razvoja občine.
MEDVODE
Predavanje — V vzgojno varstvenem zavodu bo jutri ob 16.30 uri prof. Breda Cilenšek predavala o potrebnem znanju otrok pred vstopom v šolo.
športni dan — Učenci osnovne šole Franca Bukovca iz Preske so imeli minulo soboto športni dan. Učenci nižjih razredov so izkoristili lepo vreme za izlet v naravo, učenci višjih razredov pa so se pomerili v plavanju v kranjskem kopalnem bazenu.
Posojila za stanovanja — Delavski svet tovarne Celuloza je namenil 400 tisoč dinarjev posojil za stanovanja. Posojilo je prejelo 24 članov kolektiva.
Nov prometni znak »— Ob tovarni Color so te dni namestili nov prometni znak, ki prepoveduje ustavljanje oziroma parkiranje vozil na pločniku ob glavni cesti.
SORA PRI MEDVODAH
Nova sankaška proga — Člani domačega Partizana s prostovoljnim delom pripravljajo novo sankaško progo. Ce jim bo uspelo dobiti buldožerja za večja zemeljska dela, bodo že v letošnji sezoni tekmovali na novi progi.
TRBOVLJE
Ustanovljen aktiv mladih komunistov — Pred kratkim so v središču revirjev ustanovili aktiv mladih komunistov, ki združuje nad sto članov ZK iz tamkajšnjih srednjih tn drugih šol in podjetij. Na ustanovnem sestanku so med drugim izbrali vodstvo aktiva in se odločili za formiranje štirih komisij, in sicer za vprašanja samoupravljanja, vzgoje in izobraževanje, kulture ln zabave ter za mednarodna vprašanja.
HRASTNIK
Steklarna uspešno izvaža — Novembra so iz tega velikega zasavskega podjetja prodali v tujino za skoraj 200.0^1 dolarjev blaga, največ v Zvezno republiko Nemčijo in nekatere druge zahodnoevropske države ter na ameriški trg. Vrednost letošnjega izvoza lz steklarne bo siceT presegla 2 milijona dolarjev, ne bodo pa izpolnili predvidenega izvoznega načrta v višini 2 milijona 280.000 dolarjev. Vendar se v podjetju pripravljajo na izvoz še večjih količin Izdelkov v Zvezno republiko Nemčijo in ZDA.
ZAGORJE OB SAVI
Pomoč socialno ogroženim delavcem — Občinski sindikalni svet je po svojih osnovnih organizacijah sindikata pred kratkim podelil enkratno denarno pomoč mnogim zagorskim delavcem z nizkimi osebnimi dohodki in večjimi družinami. Denarno podporo 15.000 dinarjev je prejelo skupno nekaj nad sto delavcev. Ugotovili so, da morajo vzdrževati skupno 513 družinskih članov. Občinski sindikalni svet je poleg tega sklenil prispevati nekaj denarja za prireditve ob novoletnem praznovanju zagorskih otrok.
Priprave na novoletno jelko — Društvo prijateljev mladine je imelo pred kratkim prvo sejo o pripravah na praznovanje novoletne Jelke. Letošoie praznovanje bo zaradi pomanjkanja denarja skromno, vendar se je društvo obrnilo za pomoč in sodelovanje na vsa zagorska podjetja. Z njihovo podporo bo namreč mogoče pripraviti nekoliko pestrejši program prireditev za najmlajše.
tualna. Direktor zavoda za socialno zavarovanje v Kranju je tedaj dejal, da bi bilo mogoče na račun tega viška skleniti nove pogodbe z ortopedi, hkrati pa dati nekaj denarja še za materialne izdatke in povišanje osebnih dohodkov v gorenjskih zdravstvenih zavodih.
Na zadnji seji skupščine gorenjske skupnosti socialnega zavarovanja, na kateri je bilo v desetmesečnem obračunu prikazano že blizu 2,5 milijona dinarjev presežka, so znova sprožili razpravo o ortopedih. Direktor zdrav- j stvenega centra je dejal, da so ortopedi pripravljeni spet I
delati na Gorenjskem. Menil, je, da bi z viškom denarja v skladu lahko zadostili potrebam po nekoliko višjih osebnih dohodkih in večjih sredstvih za materialne izdatke.
Predstavnik službe socialnega zavarovanja pa je k temu dejal, da prikazani obračun ni točen. Ker manjkajo še številni računi ljubljanskih kliničnih bolnic, je presežek sredstev v resnici precej manjši, zato ne bi smeli vse razlike že sedaj razdeliti. Enakega mnenja je bil tudi izvršilni odbor skupščine, ki je odobril le pol milijona dinarjev dodatnih sred-
stev za materialne izdatke zdravstvenih zavodov. Predlagal je, da bi morebitni večji presežek razdelili po zaključnem računu.
S tako obrazložitvijo pa ni bil zadovoljen direktor zdravstvenega doma Kranj. Opozoril je na podoben položaj v lanskem letu, ko so v skladu prav tako prikazovali precejšen višek, na koncu pa ga je ostalo le 310.000 dinarjev. V službi socialnega zavarovanja so se izgovarjali na epidemijo gripe. Kasneje pa so ugotovili, da so z lanskim prisežkom pokrili del računov iz letošnjega januarja. Po tej razpravi, v kateri je prišlo na dan nekaj očitkov in nezaupanja, so izvršilni odbor skupščine zadolžili, da temeljiteje pregleda podatke v obračunu in o tem poroča skunščini.
L. ŠTRUZNIK
Več poklicnega usmerjanja
Z današnje seje sveta g orenjskih občin v Kranju
KRANJ, 8. dec. Na Gorenjskem imajo v zaposlovanju v zadnjem času precej zadrege, ker jim manjka delavcem. Problem pa je tudi mladine pogosto močno možnosti za zaposlitev.
Ko so o tem rapravljali na današnji seji sveta gorenjskih občin, so menili, da bo zato treba več pozornosti posvetiti poklicnemu usmerjanju v osnovnih in srednjih šolah .
Na Gorenjskem potrebe po novih delavcih v zadnjem času spričo razmaha gospodarstva naglo naraščajo. Lam so delovne organizacije in zasebniki prijavili 11.000 prostih delovnih mest, to je za tretjino več kot leto prej, letos pa smo v devetih mesecih
v tem, da se želje šolske razlikujejo od potreb in
11.100. Ker doma nimajo dovolj ljudi, si gorenjske gospodarske organizacije pomagajo z delavci od drugod. Kljub temu pa številna delovna mesta še vedno ostajajo nezasedena. Sedaj bi takoj rabili več kot 900 delavcev in strokovnjakov.
Ko so na seji govorili o sistematizaciji delovnih mest, kj je osnova za načrtno kadrovsko politiko, so poudarili, da je na splošno nezadovoljiva. Izdelalo jo je le kakih 50 delovnih organizacij,
Pokonferenčna aktivnost
Stališče komiteja občinske konference ZKS
Trbovlje - Sodelovanje z mladimi komunisti
TRBOVLJE, 8. dec. V tem in prihodnjem tednu bo-do komunisti v organizacijah, oddelkih in aktivih ZK podrobneje spregovorili o stališčih prve seje ZKJ, ukrepih za stabilizacijo in sklepih slovenskih komunistov, ki jih bo sprejel CK ZKS.
Takšno je bilo stališče komiteja občinske konference ZKS Trbovlje, ko je danes obravnaval predlog stališč za
to je komaj vsaka sedma. Tudi kar zadeva štipendiranje, ocena ni najboljša. Ob tem, da še vedno zajema premajhen krog učencev in študentov ugotavljajo tudi, da je zelo razdrobljeno in neor-* ganizirano.
Sicer pa so v razpravi menili, da bo r. tj podatkih o številu zaposlenih, nezasedenih delovnih mest, štipendiranju in drugem, ki jih je zbral zavod za zaposlovanje, potrebno pripraviti tudi pregled nad kvalifikacijskim sestavam zaposlenih ter plan potreb po strokovnjakih to drugih delavcih. Le-to jim bo omogočilo, da se bodo načrtneje lotili poklicnega usmerjanja mladine že v osnovnih in kasneje v srednjih šolah.
L. STRU2NIK
KAMNIK
Dogovor o
štipendiranju
KAMNIK, 8. dec. — Danes opoldne je občinski sindikalni svet sklical posvetovanje o štipendiranju dijakov in študentov. O tem so razpravljali predstavniki delovnih organizacij, temeljne izobraževalne skupnosti in komisija za štipendije pri občinski skupščini, skupaj » člani občinskega sindikalnega sveta.
Samoupravni organi v kamniških podjetjih že dalj časa poudarjajo, da gospodarstvu primanjkuje kadrov z višjo, visoko in srednjo izobrazbo. Neustrezna kadrovska struktura pa bo v prihodnje prav gotovo cokla družbeno ekonomskemu razvoju, zato želijo v Kamniku vsakemu nadarjenemu učencu in občanu zagotoviti nadaljnje izobraževanje. Z družbenim dogovorom bi lahko uredili materialni položaj dijakov in študentov. Višina štipendij bi bila odvisna od socialnega stanja študenta in od višine življenjskih stroškov. Z de-darjem iz občinskega proračuna pa bodo zagotovili štipendije tudi za tiste poklice, ki jih gospodarstvo ne potrebuje, vedar so učenci za nje zelo nadarjeni.
Ob koncu posveta so se dogovorili, da bo občinski sindikalni svet na podlagi podatkov občinske skupščine analiziral štipendijsko politiko v kamniški občini.
T. JANČAR
17. sejo CK ZKS. Člani komiteja ZK so bili enotni v oceni, da morajo biti sekretariati organizacij ZK zlasti v delovni organizaciji stalno seznanjeni s položajem podjetij. Prav tako pa bi morali vedeti več o tem še člani kolektivov.
Trboveljski komite ZK je ocenil tudi uresničevanje sklepov zadnje seje občinske konference. Vsi sklepi niso bili uresničeni. Vzroke je treba iskati v tem, ker so bili postavljeni roki prekratki, ponekje v organizacijah in sekretariatih pa še ni dovolj zavzetosti za boljše delovanje komunistov. Pomembno pa je, da se je aktivnost organizacij ZK v večjih podjetjih precej izboljšala. Komite ZK ni bil zadovoljen z oceno, da v posameznih organizacijah znova po pol leta govore ali tehtajo kandidate za sprejem v ZK. To je način, ki je bil že poprej deležen kritike.
V organizacijah ZK tudi odlašajo pogovore s tistimi komunisti, ki ne izpolnjujejo statutarnih in drugih partijskih obveznosti. Po tretjem sklicu so v Trbovljah le ustanovili aktiv mladih komunistov. Komite pa je bil mnenja, da spričo precejšnjega nezanimanja mladine za politično delo, organizacije ZK bolj vključijo v svoje delo in sodelujejo z mladimi komunisti.
P. B.
r
NAROČNIKI DELA SO
NEZGODNO ZAVAROVANI
Srečne
številke
V 49. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje 20. 21. 27, 28, 34 in dodatna 10; drugo žrebame: 6, 8, 23, 31, 35 in dodatna 11.
Mešalnica močnih krmil v Žalcu, ki pripravlja že več let krmila za družbena in zasebna pitališča in lahko na leto pripravi 15.000 ton močnih krmil, še nikoli doslej ni bila v težavnejših razmerah zastran surovin. Koruza se je npr. podražila že na 1,15 do 1.20 dinarja. Pri kilogramu močnih krmil nastane za 0,08 do 0,10 dinarja izgube. Zaradi nenehnega naraščanja cen in nastale izgube je mešalnica v zadnjem času zmanjšala proizvodnjo krmil na polovično kapariteto. Kot prvi ukrep do tržišča je bila ustavitev dobav vsem tistim kupcem, ki niso vnaprej sklenili pogodb, nadalje so ukinili
Operaolja stoletnice v Mariboru
Zofija Muhr si je zlomila stegnenico - Zapleteno operacijo je dobro prestala
MARIBOR, 8. dec. — Pred dnevi so v mariborsko bolnišnico pripeljali Zofijo Muhr, ki bo 4. maja prihodnje leto izpolnila sto let življenja. Zlomila si je nogo v stegnu. Bil je zapleten zlom, saj je bilo stegno zlomljeno na pet delov. Pri tej starosti je bila ta poškodba smrtno nevarna.
Na mariborski kirurgiji so se na poškodbenem oddelku odločili za operacijo. Poprej so jo temeljito preiskali. Njen vnuk je odpotoval v Zagreb in prinesel od tam posebno konzilarno ploščo, ki so jo potrebovali pri operaciji.
Osteosintezo stegna je o-pravila ekipa, v kateri so bili dr. Maks Ben, dr. Jerotija Mihajlovič, dr. Matjaž Arko, dr. Minka Brumec (anaste-zist) in medicinska sestra Ema Tomažič. Pacientko so operirali v soboto ter je operacijo dobro prestala. Danes je že prvič hodila Obiskali smo jo v mariborski bolnišnici, kier leži v sobi št. 10 na poškodbenem oddelku. Povedala nam je, da si je novo zlomila' pri nesrečnem padcu po stopnicah.
M. KOS
Kmalu nova žrtev plina
MURŠIČA SOBOTA, 8. dec. — Ker 28-letnega Emila Zel-ka, direktorja soboškega podjetja »Panonija« davi ni bilo v službo in na napovedani sestanek, so sodelavci vdrli v dopoldanskih urah v njegovo garsonjero. Pomoč je prišla v zadnjem trenutku, zakaj Zelko bi bil kmalu postal žrtev butana, ki je uhajal iz plinske peči.
Ponesrečenca so v kritičnem stanju odpeljal; v soboško bolnišnico. Emil Zelko je sicer izven življenjske nevarnosti, vendar bo ostal vsaj štirinajst dni v bolnišrrci na opazovanju.	E. B.
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
TIHI! 19
TEDSiSIATKiBliM
Slovenska šola,
hrvaška maša
Ustavili smo se v Razkrižju, majhni vasici blizu Ljutomera v Medmurju. O kraju je naš vidni književnik svojčas napisal roman »Fara svetega Ivana«. Patron Ivan ima tu mogočno cerkev, malo pod cerkvijo pa se je pred kratkim sesul visok kamniti križ s Kristusom. To morda precej pove, ni pa poglavitno. Pomembnejše je namreč to, d'a Razkrižje samo ne ve, kaj je. V zadnjem ljudskem štetju leta 1961 je dobrih 90 odstotkov vaščanov reklo, da so Slovenci. V Zagrebu trdijo cerkvene oblasti zadnje čase, da živi tam dobrih 90 odstotkov Medmurcev ali Hrvatov.
Zmešnjava je popolna. Vasica je pred vojno pripadala Dravski banovini, takoj po vojni so jo prisodili Hrvatski, leta 1946 pa je na zahtevo prebivalstva prišla sem komisija iz Beograda in Razkrižje pridružila Sloveniji. Političnemu in uradnemu preseljevanju ter spreminjanju meja se je pridružilo še cerkveno preseljevanje, in to še dandanašnji ni končano. O tem govori članek v »Tedenski tribuni«. Objavlja nasprotujoča si stališča dveh škofij: mariborske in zagrebške. V pogovoru je sodeloval mariborski škof dr. Vekoslav Grmič.
V Raakrižju so se verniki razdelili v dva tabora ali stranki, ki sta pripravljeni poravnavati medsebojne račune s pretepi in požigi. Nihče ne ve, kako se bo zadeva uredila.
Doklej se bodo otroci v šoli s slovenskim učnim osebjem še učili slovensko, v cerkvi pa poslušali cerkvene nauke v hrvaščini? Doklej bodo verniki poslušali samo hrvaško mašo ali službo božjo, prepevali pa samo slovenske cerkvene pesmi? Imajo nekateri tudi slabše namene, denimo zganjati šovinizem ali hrvatiti slovensko vzhodno mejo?
Preberite članek »Slovenska šola, hrvaška maša« v Tedenski tribuni!
prodajo na drobno zasebnikom, do določenih omejitev pri dobavah pa prihaja tudi pri stalnih kooperantih. Mešalnica v Žalcu pripravlja krmila tudi za nekatere živinorejske proizvodne obrate na mariborskem območju.
V Žalcu povedo, da je za krmili izredno povpraševanje in da bi jih lahko prodali na milijone kilogramov. Tudi cena v takšnih pogojih za kupca ni nerešljiv problem. Marsikje imajo nemalo težav, ker nimajo dovolj krmil, a živino je treba ustrezno do-pitati in spraviti na trg. Ce bo pomanjkanje krmil zaradi neurejenih cen surovin in pripravljenih krmil trajalo še nekaj časa, bodo živinorejci prisiljeni zmanjšati sta-lež živine v reji. To se lahko primeri na območju celotne Jugoslavije, toda predobro vemo, kakšne posledice lahko ima nenadno zmanjšanje živinskega fonda.
Kombinat v Žalcu je seznanil zbornična in ostale ‘5rga-ne z razmerami, ki so nastale zaradi disproporca v cenah surovin in gotovih močnih krmil ter predlagal ustrezno korekturo cene finalnim proizvodom. Na rezultate še čakajo, a ne glede na to imajo z vsakim dnem s pripravo močnih krmil poslovno izgubo, ki utegne še bolj otežiti gospodarjenje kombinata. Letos npr. jih je že prizadela znana računica z jabolki, ki
so jih morali po 6-mesečnem shranjevanju v hladilnici prodati dosti ceneje, kot so bila
jabolka jeseni kupljena. Sicer pa bi v kombinatu lahko brez skrbi popolnoma ukinili mešalnico krmil, če ne bi imeli v lastni proizvodnji in v kooperaciji izredno razvejane reje živali, vse od krav mlekaric do piščancev. Gre za utečeno tržno proizvodnjo blaga s stalnimi odjemalci.
FRANJO KRIVEC
Ivo Zupanič—osemdesetletnik
Kdor pozna direktorja bivšega inštituta za vinarstvo v Mariboru dipl. inž. Zupaniča, ne bo mogel verjeti, da je ta naš vinarski strokovnjak danes star že 80 let. Cii in zdrav je imenovani dočakal svoj visoki življenjski ju-' bilej.
Dipl. inž. Ivo Zupanič, ki je po osvoboditvi do upokojitve pred desetimi leti zelo uspešno vodil inštitut za vinarstvo v Mariboru, zavzema častno mesto med najuglednejšimi osebnostmi jugoslovanskega vinarstva.
Inž. Zupanič se je rodil v vinogradniški kmečki hiši v Vajgnu pri Jaremini Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, agronomijo pa je študiral na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in na agro-nomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Kot diplomirani inženir je bil na daljši specializaciji za vinarstvo v Nemčiji in v Avstriji. Po vrnitvi se je zaposlil kot profesor na nižji in srednji vinarski šoli v Mariboru, nato je bil referent za vinarstvo pri banski upravi v Ljubljani, ravnatelj kmetijske šole na Gr-
mu pri Novem mestu in vinarski nadzornik za dravsko banovino v Ljubljani.
Slovensko vinogradništvo in vinarstvo dolguje jubilantu veliko zahvalo. Kot profesor je vzgojil številne generacije slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Prav tako ima jubilant velike zasluge za razvoj in napredek našega vinogradništva. Posebno pozornost je posvečal proučevanju trsnega izbora v SRS, rajonizaciji vinogradniške proizvodnje, tr-sničarstvu, sodobni obnovi vinogradov in zgodovini slovenskega vinogradništva. Kot priznani strokovnjak je predsedoval številnim jugoslovanskim in mednarodnim komisijam za ocenjevanje razstavljenih vin in je avtor večih samostojnih strokovnih razprav.
Jubilant si je pridobil velik krog prijateljev ne samo v strokovnih krogih, ampak tudi med našimi vinogradniki in vinarji. Zato bomo vsi, ki jubilanta poznamo, ki ga spoštujemo in gojimo prijateljska čustva, ob tem pomembnem življenjskem prazniku v mislih z njim.
PROF. MILAN VESELIC
ZOFIJA MUHR V MARIBORSKI BOLNIŠNICI.
Telefoto: Delo
Prihodnje leto nov nos!
Litija: nadaljevati bodo tudi z graditvijo zasavske ceste
LITIJA, 8. dec- Na litijskem delu zasavske ceste je predvidena najprej ureditev odseka od Brega.do Litije, graditev novega mostu v Litiji in razširitev cestišča pri Strmolah. Zatem bo trasa zasavske ceste tekla od zgornjega Loga do Podreber, kot je to določala četrta varianta graditve zasavske ceste. Predstavniki litijskega gospodarstva in občinske skupščine so danes na posvetu s člani republiškega cestnega sklada in republiškim sekretarjem za gospodarstvo Andrejem Levični-kom, sprejeli predlog cestnega sklada o nadaljevanju graditve zasavske ceste in novega mostu na litijskem območju.
Predstavniki cestnega sklada so zagotavljali, da njihov predlog daje možnosti etapne ureditve problema. To pa po drugi strani pomeni, da bo cestni sklad za posamezne etape laže zagotovil denar, zasavska cesta pa bi z ureditvijo litijskega območja omogočila Zasavju in Litiji izboljšane cestne povezave. Za vsa dela, predvidena na trasi od Kresnic do Brega, vključno s tremi novimi mostovi v Litiji, Kresnicah in Pogomiku (razen ureditve križanja ceste z železniško progo v Zg. Logu) bi po zdaj-
jonov dinarjev. Predstavniki cestnega sklada so se obvezali, da bo sklad takoj naročil izdelavo načrtov za graditev novega mostu preko Save v Litiji.
Z graditvijo bodo pričeli že v prihodnjem letu. V kolikor cestni sklad ne bo dobil novih sredstev za cesto, bo za prvo etapo ureditve ceste in graditev novega mostu v Litiji, najel posojilo.
Nov most V Litiji je potreben tako za tukajšnje gospodarstvo, kot za normalnejši cestni promet iz Zasavja. Stari most je dotrajan in za-
liški srekretar za gospodarstvo Andrej Levičnik in republiški prometni inšpektor inž. Zoran Pilih sta opozorila, da - v kolikor most ne bo popravljen, oziroma zgrajen nov, bo republiška inšpekcija stari most zaprla za ves promet. Nihče od strokovnjakov noče podpisati in prevzeti odgovornost, da je most v Litiji še varen za promet.
PAVLE BURKELJC
Pešec pod avtomobil
SEŽANA, 8. dec. — Včeraj ob 17.30 uri je Fergio Si-monetti iz Trsta' vozil po Partizanski cesti v Sežani proti mejnemu prehodu Fernetiči. Pred hišo št. 30 je nenadoma zunaj prehoda za pešce hotel prečkati cesto pešec 60-letni Bernard. Cafuta iz Povirja. Simonetti je pešca zadel, tako da so ga s hudimi poškodbami odpeljali v izolsko bolnišnico.
šnjih izračunih stala 34 mili- I to nevaren za promet. Repub-
PRODAJALNAH
PO REKLAMNIH CENAH do novega leta
•	lešnikova čokolada © čokoladne praline © čok. krem banane © vanili rožički
•	pony pecivo © slivovka
© pelinkovec
•	sadjevec
•	klekovača
•	vino Vipavec © vino Rebula © vino Črnina
PRODAJALNAH
emona ljubi jan a
••v" nn
Priporočamo vam še:
• mesne delikatese • pijače vseh vrst • ostalo pecivo • P-kava • ... in še marsikaj
emona ljubi j a nafti
■ - ....z’ -c
/
V pokalu bolje?
Drevi ob 19.30 v Tivoliju povratna tekma za pokal evropskih košarkarskih prvakov Olimpija : Slask (Poljska)
LJUBLJANA — Košarkarji Olimpije so si na prvi tekmi za pokal evropskih prvakov v Wroclawu priigrali 14 točk prednosti- Ob normalni igri bi bilo to več kot dovolj za uvrstitev v četrtfinale, toda po ponovnem razočaranju na tekmi z Radničkim ta prednost že ni več povsem zanesljiva. Vseeno pa je precej upanja, da se Olimpija le prebije naprej. Ljubljančani bi morali samo ponoviti igro iz Wroclawa, pa bi bilo najbrž vse v redu.
Mirna in premišljena igra Olimpiji na Poljskem prinesla služen uspeh. Doma ne kaže igrat nič drugače. Ni namreč pričako vati, da bi Poljaki prešli na preš sing, ki je lahko za Olimpijo usoden, kajti njihova prva peterka je stara povprečno nad 30 let in takšne zahtevne naloge ne bi vzdržala. Ostane jim torej conska obramba in občasen prehod na igro — »mož moža«. To pa Ljubljančanom vsekakor ust reza in so ^nali v Wroclawu dobro izkoristiti.
Kljub veliki prednosti pa Slaska ne gre podcenjevati. Skoraj gotovo bo boj v Tivoliju hujši, kot je bil na prvi tekmi, kajti Poljaki skoraj ne morejo ponoviti tako slabega odstotka metov, kot so ga imeli doma. Ce bodo zadevali vsaj tako, kot navadno v njihovem prvenstvu. potem zna Olimpiji še trda presti.
Naši državni prvaki so se na tekmo normalno pripravljali. Nasprotnika poznajo, vendar to še ne more opravičiti premajhne prizadevnosti pri treningu. Upati je vsaj, da bodo izpolnili obljubo in se borili ter se vsaj malo oddolžili
je | privržencem za zadnje poraze v i državnem prvenstvu.
»Vem, da so gledalci nad nami razočarani,« je dejal včeraj Bas-sin, »toda kar zapišite, da je nesmisel dolžiti za karkoli sodnike. Cisto sami smo krivi, da smo tudi v soboto ostali praznih rok.
UTRINKI
STOP ZA JUGOSLOVANSKI AVTOBUS — Odbojkarji zagrebške Mladosti so na povratno tekmo za pokal evropskih prvakov z albanskim Dinamom odpotovali z letalom, toda samo do Titograda, od koder so nadaljevali pot z avtobusom do albanske meje, kjer je nanje čakal albanski avtobus. Albanci niso dovolili, da bi naši odbojkarji do Tirane potovali s svojim, jugoslovanskim avtobusom.
GOLONKA ZELI NAZAJ — Nek dan ji zvezdnik češkoslovaške hokejske reprezentance Josef Golon-ka s svojim sedanjim klubom SC Riessersee (ZRN) ni povsem zadovoljen in se bo bržkone maja 1971 vrnil domov. Golonka se je pritožil nad slabim obiskom »čudnih« gledalcev. Sloviti igralec namerava doma nadaljevati Kariero, če bo potrebno tudi v drugoliga-škem moštvu, trdijo viri iz Č-SSR.
MILIJON — Časopisni založnik dr. Ludwig Polsterer (Kurier) z Dunaja je avstrijski drsalni' zvezi poklonil milijon šilingov. Za to vsoto je zve za prosila javnost, potem ko je dunajska drsalna re'r ;a, ki je sedaj v ameriških rokah, prenehala podpirati drsalce — amaterje. Zveza bo podporo porabila za nastope avstrijskih drsalcev in drsalk na mednarodnih tekmovanjih.
Vsej proti Poljakom pa bi se že morali oprati pred našim Tivolijem.«
Tekmo bosta sodila Eoiga~ At&-badjan in Spanec Calls. delegat FIBA oa je Italijan Manfredi.
S. T.
Poljaki še upajo
LJUBLJANA, 8. dec. — Po 24 urah naporne vožnje z vlakom so danes zvečer košarkarji poljskega prvaka Slask dopotovali v Ljubljano. Kljub temu, da so v Wroc-lawu povsem nepričakovano izgubili prvo tekmo z Olimpijo, pa se še niso odpovedali vsem upom.
»Tako slabo, kot doma, ne moremo igrati več.« pravi vodstvo ekipe. »To je bila ena naših najslabših iger v zadnjih letih m ?.:ito upamo, da bomo vsaj tu v »..jubijanj pokazali kaj znamo. Seveda ima Olimpija veliko večjo možnost. da se uvrsti naprej. 14 točk je velika razlika, lahko pa se iom posreči, da v Ljubljani vsaj zrna-
KAJAKAŠTVO
Deseterice
najboljših
LJUBLJANA — Zvezni kapetan kajakašev in kanuistov Bogdan Svet je sestavil deseterice najboljših jugoslovanskih kaiakašev in kanuistov na divjih vodah v letošnjem letu.
K-l: 1. Spasovski (Mirče Acev),
2.	Skok (Tacen), 3 Ibrahimbego vič (Vrbas), 4. Jovkovski ( Mirče Acev). 5. Spacal (Soške elektrarne), 6. Matakovič (Elektrostroj), 7. Vasilevski (Mirče Acev), 8. Ab-ramič (Soške elektrarne), 9. An-dreev (Mirče Acev). 10. Cižman — (Tacen).
C-l: 1. Prelovšek (LBD). 2. Tomšič (LBD). 3. Požar (LBD), 4. Ber. not (LBD), 5. Hočevar (Tacen). 6. Vest (Tacen), 7. Milinkovič (Sla-vija), 8. Brusar (Slavija). 9. Niko-lovski (Moša Pijade), 10. Fock
C-2: 1. Guzelj — Abdrejašič — (LBD). 2. Žitnik - Tuma (LBD),
3.	Dežek — Gerkman (LBD). 4. Mally — Svetek (LBD). 5. Kralj — Kralj (LBD). 6. Kepic — Ovčak (Tacen). 7. Vojnovič — Kralj — (LBD). 8. Masle — Erjavec (LBD>, 9. Šušteršič — Kebrič (LBD), 10. Muh vi č — Brčan (LBD).
gamo in tako malo popravimo vtis. Vsekakor pa bo v Tivoliju domačinom teže, kot jim je bilo v WrocLawu.«
Poljski košarkarji so zvečer že trenirali v mali tivolski cvorani, kjer bodo jutri le še poskušali nadomestiti zamujeno.	P.T.
SMUČANJE
Seminar učiteljev in trenerjev preložen
LJUBLJANA — Zaradi neugodnih snežnih razmer je zbor učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije preložil republiški seminar za učitelje smučanja, trenerje tekov in alpskih disciplin.
Medtem ko bo seminar ' a učitelje od 7. do 10. januarja 1971 v Kranjski gori, se bodo trenerji najverjetneje dobili na snegu spomladi. Takrat je tudi največ možnosti, da ZUTS zagotovi sodelovanje najboljših domačih in ^ijih predavateljev. Skoda je v tem, da trenerji ne bodo že v začetku sezone podrobno seznanjeni z naj-novejšimi metodami treniranja in tekmovalno tehniko. Zato ZUTS pričakuje, pa bodo trenerji, ki spremljajo reprezentance, pravočasno- posredovali novosti. A. G.
IVER DNEVA
Športni vdovci
Svoje* interesno združenje so ustanovili zakonski možje in zaročenci angleške ženske nogometne ekipe Sil ver Girls Brent on. Drag drugemu pomagajo pri hišnih opravil-h, denimo pri pomivanju posode. Ce je potrebno, si slamnati vdovci ob sobotah organizira‘o tudi skupno kosilo. Dva zakonca podjetnih damic, ki igrajo nogomet, sta tudi sama nogometaša; kadar igra"a oče in mati hkrati, skrbijo »s:am. nati vdovci« za otroke.
Kapetanka ekipe Si Iver (r.rls meni; »Uslug naših 7* koncev in zaročencev ni mogoče plačati, so okras svojega smia.«
NOVO NA TUJEM
AUGSBURG — V hokejski tekmi za alpski pokal (I. skupina) je nemška ekipa Augsburg zmagala že tretjič zapored. V zadnji tekmi je premagala Bolzano s 7:2. Nekaj dni poprej pa je to italijansko ekipo premagal Chux de Fonds z 12:1.
BONAVENA NA TLEH — Clay je premagal Bonaveno s tehničnim k- o. v 15. rundi.	Telefoto: UPI
Clay zmagal s t. k. o.
Bonavena trikrat na tleh v petnajsti rundi
NEW YORK, 8. dec. — Ameriški črnec Cassius Clay, ki se imenuje tudi Mohamed Ali, je sinoči v New Yorku premagal argentinskega profesionalnega boksarja tež. ke kategorije Oscarja Bonaveno s tehničnim k. o. v 15. rundi. Fred 19.000 gledalci je dvoboj sodil Američan Mark Conn. Sodnik e v svojo beležnico vpisal, da je Oay po točkah dobil 2., 3., 5., 6., 7.,
13 in 14. rundo, v 10. in 11. iun-di noben boksar ni imel ziazite prednosti, Oscar Bonavena pa je
dobil 1.. 4.. 8.. 9. in 12. rundo. je na to čakal in takoj silovito na V 15 rundi, po dveh knockdovv- padel; serija udarcev je zadela nih Bonavene, ki je nato pokleknil i Bonaveno, ki se je spet zgrudil na
—	-----*	— tla. Tokrat je bil pri »osem« spet
pripravljen za boj. Z novim udarcem je Bonavena spet pv-iel na tla. Sodnik Conn je takoj posredoval; po pravilih, ko je boksar tretjič na tleh, je njegov tekmec avtomatično zmagovalec.
E
NOGOMET
Benfica : Evropa 3:2 (2:0)
LISBONA, 8. dec. — V poslovilni tekmi, ki jo je za svojega dolgoletnega igralca Coluno priredila Benfica, je lizbonska enajsterica premagala reprezentanco Evrope s 3:2 (2:0).
Pred 55.000 gledalci so dosegli gole: Eusebio, Simoes in Horhe za Benfico in Garate za Evropo.
BADMINTON
Čuk in Voglar
LJUBLJANA, 8. dec. — Letošnjega badmintonskega turnirja v Kamniku se je udt.eii o 22 tekmovalcev in 14 tekmovalk .z šestih slovenskih klubov: Olimpije, ŠD Prežihov Varane, SšD gimnazije Vič, 2. gimnazije, TSN Maribor in SŠD Kamnik. Kljub temu, da je manjkal največji favorit šerpec, so bile igre na pričakovani ravni.
REZULTATI; Člani — četrtfinale: Sile (O) ; Truppe (Vič) 7:15, 15:2, 15:11, Žagar (V) : Jarc (Maribor) 15:6, 15:11, Plemeniti : Gobec (oba Kamnik) 15:10,	15:2,
Cuk (V) : Bertoncelj (O)	15:7,
15:4. Polfinale: Šilc : Žagar 15:8, 15:5, Čuk : Plemeniti 15:3, 15:1. Finale: čuk : Šilc 15:8, 15:4. članice:	četrtfinale:	Petkovšek (K)
: Juntes (II. g) 11:1, 11:1, žuoan-čič (II. g) : Ludvik (n. g) 11:1, 11:5, V Voglar : T. Voglar (obe II. g) 11:7, 11:1, Žmavc : Hribar (obe K) 11:1, 11:0. Polfinale: Župančič : Petkovšek 11:8. 11:7. V. VoglaT : Žmavc 11:7, 11:6. Finale:	V. Voglar :	žunančič 11:4,
11:4.
Olšmolii ponovno ^ovenve .
LJUBLJANA — V dvorani TSS so v izzivalnem dvoboiu za nokal Slovence v badmintonu dekleta Olimpiie prenričliivo premagale Ježico. Z rutinirano igro ie Olimpi-ia v postavi Lučka in Breda Križ. man, Vita Bohinc in Marta Amf dosegla popoln uspeh. Za Ježico so nastopile Breda Zapušek. Tana in Manca Hem.ia in Nada Koprivšek. Olimpija ie tako že tretjič zaporedoma osvojila pokal Slovenile. ekina Ježice na ’e v finalnem dvoboju premagala ekipo Olimpije
n.
Rezultati posameznih iger:	L.
Križman —B. Zapušek 11:3,	11:1,
V Mariboru - ogorčeni
Kaj ima za bregom trener banjaluškega Borca Arapovič
MARIBOR, 8. dec. Neodgovorna izjava trenerja banjaluškega ^Borca Krešimira Arapoviča, češ da so bili nekateri nogometaši vijoličastih na nedeljski tekmi z Borcem dopdngirani, je izzvala med ljubitelji nogometa, posebej pa še pri NK Maribor, vsesplošno ogorčenje in presenečenj^ V klubskih prostorih mariborskega prvoligaša smo danes naleteli na najodgovornejše odbornike, ki so bili še pod vtisom hude in neodgovorne obtožbe. Vsi se sprašujejo, kaj ima trener Borca za bregom in komu je hotel s takšno lažjo koristiti.
lažne podatke o rojstnem datumu. Beograjski organ, ki je izdal potni list, ga je napravil za nekaj let mlajšega, kot je v resnici. Za zdaj je težko ugotoviti, ali gre za napako ali je rojstni da um na menoma spremenjen.
Na zaslišanju je Vukotič povedal, da je kriv za to NK Partizan, ki ga je napravil mlajšega, da bi lahko igral za mlajše mošt. o tega kluba. Nogometaš je zdaj na postaji milice v Sežani, preiskavami sodnik Drago Miro^jč pa ga je obtožil za kršenje predpisov po členu 306/3 točke 1 in 3 kazenskega zakonika. Obtožnico bodo danes iz.
še tretjič in se ni mogel več braniti, je sodnik po pravilih, ki ve. tj a jo za ameriško zvezno dišavo New York, prekinil boj in Claya proglasil za zmagovalca.
Tako se niso uresničile napovedi Claya, ki je obljubljal, da bo zmagal v 9. rundi, zmotil pa se ie tudi Bonavena, ki je svojo zmago napovedal za 11. krog. Da bi bi »o Rkuoal še boli zanimiva ’e
vse skupaj še bolj zanimiva Clay 9. rundo celo izgubil. Bona* veni pa v .11. rundi ni uspelo pri-
' rt c*i
RIGA — Po 6. kolu sovjetskega prvenstva v šahu vodi mednarodni mojster Tukmakov, ki ima 5 točk J dobiti prav nobene prednosti Sledijo mu: Stejn 4,5, Gipslis 4	....
(1). Korčnoj, Bagirov, Doroškovič in Podgajec 4, Liberzon in Balašev 3,5. Averbach in Karpov 3. itd.
FIRENCE — V tekmovanju za pokal evropskih narodov je nogometna reprezentanca Italije prema, gala Severno Irsko s 3:0 (2:0).
NAMIZNI TENIS
1
Na stavnici, pred dvobojem, je Clay veljal za favorita —■ 6:1. F7*!-reditelji so tehtali boksarja o red dvobojem ločeno, da ne bi pr.šlo do neljubega incidenta. Ob. aj Je namreč, da se tekmeca med tehtanjem še zadnjič pozdravita pred nastopom. Tudi pri tehtanju Je
ZAKAJ VAŠ AVTOMOBIL ZASTAVA 1300
Ciay imel prednost, s svojimi 96 kg in 840 grami je bil težji od Bo-naven* za več ko 3 kg.
Kako se je razpletel ooj v odločilni 15. rundi? Sodnik je bil primoran že v začetku razdvoji-i boksarja, ker sta se že po prvih udarcih začela oprijemati drug drugega. Naenkrat je Clayu uspe o. oa je Bonaveno strahovito udaril; levi kroše v brado je pokosil Argentinca. Sodnik je prvič štel; pri
»šest« je Bonavena vstal, pri	.
»osem« je spet zavzel gard. Clay I T. Hernja—B. Križman 5:11, 11:2,
*----o- ■ 11:0, V. Bohinc—N. Koprivšek —
11:3. 11:2; sestri Križman—Koprivšek, T. Hernja 10:15, 15:10, 15:8, sestri Križman—Koprivšek, M. Hernja 15:0, 15:0, Amf, Bohinc—Koprivšek, M. Hernja 15:1, 15:0, Amf, Bohinc—Zapušek, T. Hernja 15:8, 15:11.
V finalu moških Ježica
LJUBLJANA — V telovadnici TVD Partizan—Ježica je v finalnem dvoboju za pokal Slovenije v badmintonu ekipa Jež.ce zasluzeno premagala drugo ekipo Olimpije z rezultatom 6:3 in se bo v izzivalnem dvoboju pomerila z branil cem pokala, prvo ekipo Olimpije. Ježičani so nastopili v postavi Stane Koprivšek, Bojan Kaplan, Boris Škapin in Miro Prošek, za drugo ekipo Olimpije pa so igrali Miha Vrhunec, Janez Jereb, Griša Zore. Matjaž Zaletel in Jani čaleta. Med tekmovalci sta izstopila Stane Koprivšek in Miro Prošek, najlepše pa Je zmagal Boris Škapin.
Rezultati posameznih iger:	B.
Kaplan—J. Jereb 9:15, 5:1, 5:15, S. Koprivšek—M. Vrhunec 15:6. 15:0. B. Škapin—G. Zore — 10:15, 17:15, 15:10. S Koprivšek—J. Jereb 15:2. 15:6, B. Kaplan—M. Vrhunec 15:6. 10:15, 9:15, Prošek. Koprivšek—čaleta. Vrhunec — 15:8, 15:11, Prošek, Koprivšek—Zore. Zaletel 15:2. 15:3. Kaplan, Škapin— Zore, Zaletel 15:10. 15:11, Kaplan. Škapin—čaleta, Vrhunec — 12:15, 15:7, 9:15.	M. VRHUNEC
Reslerjeva zmagala na Poljskem
POZNAN — Na XI. mednarodnem prvenstvu Poljske v namiznem tenisu je Mirjana Resler osvojila prvo mesto. Z zmagama nad Noworyto in Calinsko ji je zasluženo pripadel naslov prvakinje.
Manj uspešni so bili naši moški predstavniki. * Zlatko čardaš je v polfinalu izgubil z rutiniranim če-hoslovakom Stanekom, a tudi v parih se naši niso uvrstili v finale.
TENIS
Rosevvall premagal Franuloviča
TOKIO, 8. dec. — Avstralec Rosevvall je na turnirju šesterice premagal Jugoslovana rFanuloviča s 6:3, 6:3, Laver pa Kodeša s 6:4, 6:3. V parih sta Američana Smith in Ashe premagala Rosewalla in Franuloviča s 6:5, 6:5.
PLANINE IN LJUDJE
1. ZARADI TEHNIČNIH PREDNOSTI
Motor 72 KM, ventili v glavi OHV, dvojni register uplinjač, centrifugalni in patronski čistilec olja. dinamo 400 W, vozno podnožje brez mazanja »FOR LIFE«, zavore vacuum-servo in disk, brzina 145 km/h, potrošnja 9 1/100 km
2. ZARADI BOLJŠE OPREME BREZ DOPLAČILA:
4 asimetrični žarometi, svetilka za vožnjo nazaj, dvoglasna fanfara, vžigalnik za cigarete, nožno vklapljanje naprave »peri-briši«, dnevni števec km, termometer za vodo, ključavnica za gorivo, ključavnica za volan, gumi zavesice, okrasne letve iz nerjavečega jekla, garnitura prve pomoči, ležalni sedeži in 4 vrata.
3. ZARADI LAŽJEGA IN POCENI VZDRŽEVANJA
Na razpolago imate preko 100 servisov v državi, od tega 23 servisov v Sloveniji. Nadomestni deli bistveno cenejši in vedno na razpolago.
4. KER GA LAHKO KUPITE ZA DINARJE IN NA KREDIT:
Do 31. decembra vam odobrimo še 570,00 din za stroške registracije in obveznega zavarovanja. Pri prevzemu je izvršen brezplačno tehnični pregled, izstavimo preizkusne tablice in izvršimo za ljubljanske kupce celotno registracijo in obvezno zavarovanje.
ZATO SE ODLOČITE ZA NAKUP TEGA VOZILA
Cena fco Ljubljana	ob prevzemu
ZASTAVA 1300	30.080,90	din	20.480,90	din
ZASTAVA 1300 LUXE	31.902,10	din	22.302,10	din
ZASTAVA 1500 LUXE	33.167,65	din	23.567,65	din
Razliko kreditiramo na 30 mesecev brez žirantov, vozilo dobavimo takoj.
Slovenija
avto
Kdo je odgovoren?
Vsako jesen posvečamo v naši rubriki veliko prostora vesit.m o zapiranju planinskih postojank. Pravočasno javimo kdaj se zapro in katere postojanke so prek zime in praznikov odprte. Razen tega pisarna PZS (312 553) vsakomur in kadarkoli postreže s potrebnimi podatki. Zato bi bilo normalno pričakovati, da obiskovalci gora obvestila tudi upoštevajo.
Zal pa vsako spomlad ugotovimo, da so prek zime nasilno odprli vsaj nekaj postojank. Res je, nihče ne pričakuje, da bodo planinci, ki jih je noč zalotila v bližini postojanke bivakirali pred vrati, še posebno kadar divja neurje. Toda normalno in prav bi bilo, da poškodbe v postojanki takoj javijo društvu, ki jo oskrbuje m poravnajo škodo. To pa se žal j zgodi le redkokdaj. Kdo bo odgovoren za dodatno škodo, ki nastane v nezaprti postojanki?
Kocbekov dom na Korošici je eden takih. Vsako leto je zaprt prek vse zime in le včasin ga začasno odpro za kak tečaj. Toda nekateri so se že kar navadili, da si za dan ali dva v njem poiščejo kotiček, toda ne skozi odklenjena vrata. Tudi letos se je to že zgodilo. kot kaže, med zadnjimi prazniki Dom je poln gradiva za adaptacije, ki jih pripravlja PD Celje m kaj bo z njim, če se bo to še ponavljalo?
Občni zbor akademskega PD
V	četrtek, 17. t. m., ob 19.3C bo v sejni sobi »Kazine«, v Ljubljani — Trg revolucije 1 redni občni zbor Akademskega planinskega društva. Občni zbor bo za nadalj nje delo velikega pomena, saj bo moralo novo vodstvo uresničili pre-nekateri predlog, da bo društvo lahko zopet tako zaživelo, kot od njega pričakujejo člani, še posebej pa bo pomemben za člane AAO, ker bodo odločali tudi o odpravi v Hindukuš.
Odmevi z gora
V	petek, ob 19. uri bo na drugem programu radia zadnja odda ja »Poglavja iz mojih spominov z gora«, ki jih je zapisal Pavle Kem. perle. V dvanajstih nadaljevanjih se je zvrstilo veliko zanimivega in zato bo vsak. ki je že poslušal njegove oddaje v okviru oddaje — »Odmevi z gora«, rad prisluhnil tudi to pot.
Predavanja
Danes, ob 20. uri bo v predavalnici elektrotehniške fakultete na Tržaški cesti zanimivo alpinistično predavanje »II. jugoslovanska exs pedicija v Hindukuš — ,97C«. Predaval bo Stane Belak in z 200 izbranimi barvnimi diapozitiv: opisal pot odprave v Afganistan ter vzpone na Koh e Nadir šah — (7125 m), Naser Cosrau Cuko — (6588 m) in Kišmi Kan (7177 m).
Na Gimnaziji Poljane. Strossma-yerjeva ulica, bo jutri predzadnje predavanje za ljubitelje narave. Predaval bo Mirko Šoštarič, naslov predavana pa je »Splošno o va sf-vu narave in pokrajine«.
Člani jamarske sekcije PD že lezničar bodo predavali o ^-t’ po alžirskem Atlasu. Predavanje bo 10. t m., ob 19. uri v stekleni dvorani železniške direkcije >’ P;a-žakovi ulici.
Vabilo na Tojzlov vrh
Mladinski odsek PD Kozjak iz Maribora vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, ob 10 uri v pro štorih planinskega doma »Kozjak« na Tojzlovem vrhu. Po cbčnem
Kot nam je povedal tehnični j vodja mariborskega prvoligaša dr. i WeJle, bodo jutri skncali izredno sejo NK Maribor, na kateri bodo razpravljali o obtožbi trenerja Borca. že zdaj pa je gotovo, da bodo Arapoviča tožili pred rednim sodiščem in da ga bodo zavoljo žalitve prijavili trenerski organizaciji Jugoslavije, NZJ in združenju liga odbora.
Poglejmo, kaj menijo o Arapo-vičevem napadu na NK Maribor nekateri vidni funkcionarji tega kluba:
dr. Kurt VVelle, tehnični vohlja: »Čudim se, kako lahko prvoligaški trener sploh izjavi kaj tako neodgovornega in lažnivega. O kakšnem dopingu ni govora! Verjetno je Arapoviču prišla na uho vest, da smo z injekcijami novokaina pred tekmo blokirali stare poškodbe Klančniku, Simeunoviču m Prosenu. To je v športni praksi običajen pojav in nihče se še ni spomnil, da bi nujen ukrep enačil z dopingom. Odločno bom zahteval, da proti Arapoviču sprožimo T.ri-javo na rednem sodišču.«
Kemal Omeragič, trener:	»Kot
človek in športnik me je Arauo-vič globoko razočaral. Bili smo ii-žično bolje pripravljeni :n naši igralci so tekali vsaj dvaknt toliko kot Borčevi, ki so se / glavnem držali svojega kazenskega di o-štora. Nihče ne trdi, da smo igrali dobro, to pa še ni razlog, da nas sedaj tako nesramno blatno po časnikih.«
Pepo Kirbiš, strokovni sodelavec: »Preprosto ne morem verjeti Ara-povičevi izjavi. Sprašujem se, kdo je v Ljudskem vrtu igral os''o in kdo po Borčevem zadetku n izbiral sredstev . . .«
Ogorčeni so tudi ljubitelji nogometa v obdravskem mestu, ki so se na nedeljski tekmi lahko sami prepričali, s kakšnim namenom je prišla večina Borčevih simpatizerjev v Maribor. Malo je namreč manjkalo, aa sodnik Horvat ob izenačujočem Mar asovem zadetku ni prekinil srečanja, ko so ga neodgovorni gledalci na vzhodnem
ročili občinskemu javnemu tožil stojišču, kjer so vihrale rdeče Bor- j stvu v postojni. Medtem oo nio-čSve zastave, zasipali s kamenjem. ral vukotič. ostati na sežanski po-
P. KANCLER
Izjava predsednika Borca
BANJALUKA. 8. dec. (Tanjug) --»Zares smo bili presnečeni zaradi vzdržljivosti igralcev Maribora na nedeljski tekmi z našim moštvom, še posebno v finišu,« je danes izjavil predsednik upravnega odbora nogometnega kluba Borca Ahmet Verem. »Toda znano je,« je rekel Verem, »da so imeli Mariborčani tak finiš tudi v tekmi s tuzlansko Slobodo in še v nekaterih drugih srečanjih.«
Za izjavo trenerja Arapoviča, da so bili nogometaši Maribora najverjetneje dopingirani z nekim sredstvom, je Verem rekel, da je to Arapovičevo osebno mišljenje, ki se ga ne sme izenačiti z mnenjem kluba Borac, kajti o tem se v klubu niso ničesar pogovarjali.
»Presenečeni smo,« je izjavil predsednik upavnega odbora Borca. »nad poročili iz Maribora, v katerih so navijače našega kluba, najbolj milo rečeno, označili kot nekulturne. Toda splošno je znano — do sedaj so se lahko o tem prepričale vse ekipe prvoligašev, ki so nastopile v Banjaluki — da so banjahiški privrženci nogometa veliki poznavalci in ljubitelji pravega nogometnega športa ter da niso varčevali z aplavzom in priznanji vsem ekipam, ki so pokazale čist in dober nogomet.«
Verem je še potrdil, da je v srečanju med Mariborom in Borcem nekdo vrgel nek predmet ra igrišče, vendar pa meni, da so to lahko naredili navijači Borca, prav tako pa tudi navijači Maribora.
Vukotič v priporu
SEŽANA, 8. dec. — Znan Partizanov nogometaš Momčilo W.ko-tid je moral sinoči prekiniti potovanje v Italijo. Organom mejne milice v Fernetičih ni bilo ležko ugotoviti, da ima v potnem listu
staji milice.
N. ŠEKLER
Lazič pri Vojvodini
MURSKA SOBOTA, 8. dec. — Po dogovoru med tehničnim direktorjem Vojvodine Vujadinom Boška-vim, ki je bil včeraj v Murski Soboti, in predstavniki NK Mura, so se sporazumeli, da bo standardni vratar soboškega drugoligaša pristopil k Vojvodini. Vojvodina bo plačala Muri 18.500 din ter odigrala prijateljsko tekmo v Murski Soboti.
Kot smo zvedeli, bo Mura r a-mesto Laziča angažirala vratarja Pihlerja, ki se je pred -v-atkim vrnil od vojakov. Vse kaže, da bo pri Muri še nekaj spreme nb tak o v tehničnem štabu kot v moštvu.
F. MAUČEC
Rožič štiri leta pri Olimpiji
LJUBLJANA — Vodstvo NK Olimpija je podpisalo pogodbo s svojim nekdanjim mladincem Tonetom Rožičem (18 let) za štiri leta in bo za to dobil 20.000 dinarjev v štirih enakih obrokih. Prvega je že dobil ob podpisu, ostalo pa po vsaki tekmovalni sezoni. Ce bo Rožič postal standardni igralec ligaškega moštva, pa se skupna vsota zviša na 35.000 dinarjev.
Nikolič pri Svobodi
POSTOJNA — Predstavniki ro-gometnih klubov Olimpije m viške Svobode so se sporazumeli o prestopu dosedanjega krilca Milovana Nikoliča iz Olimpije v Svobodo. Ker sta Svobodo zapustila trm in Škufca, bo pristop Nikoliča vsaj delno Dopolnil vrzel v ekipi, ki je nastala z njunim odhodom. Nikolič, ki je pri vojakih, je že podpisal pristopnico k novemu k ubu in bo zaigral za Svobodo aprila, ko se bo vrnil v Ljubljano.
M. D.
Še dve
Na medccnskem šahovskem turnirju so odigra!'* 20. kolo
PALMA DE MALLORCA, 8. dec. Rezultati 20. kola med-conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo: Mecking : Larsen 0:1 (Nimcovičeva Indijka, 43), Por-tisch : Naranja prek. (holandska obramba), Poluga-jevski : Matulovič prek. (Slovanka), Geller : Reshevsky prek. (sicilijanka), Ivkov : Parmo remi (kraljeva in-dijka, 41), Minic : Gligorič prek. (sicilijanka), Jimenez : Addison prek. (Pirčeva obramba), Ujtmen : Smislov 0:1 (Pirčeva obramba, 32), Rubinetti : Htibner prek. (sicilijanka), Uhlmann : Hort 1:0 (Slovanka, 32), Tajmanov : Filip prek. (damin gambit), Suttles : Fischer 0:1 (Aljehinka, 33). Suttles in Mecking sta remizirala brez nadaljevanja prekinjeno partijo iz 19. kola.
ztoru bodo postregli z domačimi kolinami, pripravljajo pa udi pia. rimsko zabavo.
Občni zbor PD Maribor - matica
MO PD Maribor—matica oo -mel občni zbor v soboto, ob 15. uri v prostorih elektrogospodarskega šolskega centra na Smetanovi ulici 15. Po občnem zboru do odhod v Mariborsko kočo na Ponoriu. kjer bo z gosti pogovor o sodelovanju z MO.
Odprte postojanke v Zasavju
V Zasavju bodo prek zime odprle naslednje postojanke: dom r.a Gorah. 791 m (63 postelj. 37 skup nih ležišč), planinski dom na Kalu, 956 m (25—30). koča na Kumu, 1219 m (20—12), dom na Šmohorju, 774 m (25—23) Tončkov dom na Lisci, 947 m (39—22). dom na Jančah, 784 m (20—20). dom na Mrzlici, 1119 m (54—52) in koča na zasavski Sveti gori. 849 m — (11—29).
Zanimanje za planinstvo na Reki
Planinska dejavnost na Reki postaja v zadnjem času vse ' ilitet nejša. Planinska društva na območju reške občine povezuje občinska planinska zveza. -*ri PD Kamenjak izhaja »Planinski l-st«, ki ga ureja znani alpinist in publicist Stanko Gil.č, prek z*nie majo tedenska planinska preda /ui)a, še posebej pa deluje planinska šo;a in ne manjka jim tudi i;.le;ov V zadnjem času pa so se ~i :go-r~ nli z uredništvom Novega lista, da ho do imeli tedensko rubriko »Z^Tla-nince«.
Koča »Pri Franciju«
Planinska koča »Pri Franciju« na Sv Jakobu pod Zaplano, izhc dišče je Preddvor, bo tudi prek zime odprta ob sobotah popoldne, nedeljah :n praznikih Koča je do bro oskrbovana s toplimi m mrzlimi jedili.
Seja koordinacijske komisije GRS
LJUBLJANA — Predstavniki republiških vodstev GRS iz vse Jugoslavije sr na sestanku koordinacijske komisije v Zagrebu obravna vali naloge in potrebe GRS v Jugoslaviji v prihodnjem letu in sprejeli nekaj sklepov
•	Spomladi bo na Komni zvezni seminai o plazovih in o reševanju iz plazov za katerega bodo pripravili skripta za vse gorske reševalce v Jugoslaviji.
•	Maja 1971 bo zvezni zimski reševalni tečaj za preizkušene reševalce m kandidate za inštruktorje GRS Posamezniki bodo po tečaju lahko opravili izpite za inštruktorje
•	Konferenca je ponovno potrdila že sprejet sklep komisije, da ostanejo kriteriji za dosego naziva inštruktor še naprej enaki za vso državo.
•	že januarja 1971 bo GRS v Jugoslaviji izdala prvi bilten GRS s .podatk za vso državo, važnimi napotki in zanimivi članki. Gradivo je zbrala in uredila komisija za GRS v Sloveniji.
•	Poleg teh osrednjih vprašanj ko udeleženci posveta obravnavali še vprašanja povezave z RK, nabave onreme. zagotovitve sredstev, reševame z letali in helikopterji ter novosti z zadnjih mednarodnih srečanj
inž. PAVLE ŠEGULA
Vrstili red: Fischer 13,5 (2), Lar sen 13, Geller 12.5 (1), Uhlmann 12, Htibner 11,5 (2), Mecking 11.5, Tajmanov in Portisch 11 (2), Gli* goric 11 (1), Polugajevski 10,5 (1), Panno 10,5. Smislov 10 (1), Ivkov 9,5. Minic 9 (2), Hort 9 (1), Suttles 9. Matulovič 7,5 (2), Naranja, Reshevsky 7,5 (1), Ujtumen in Addison 7 (1). Filip 6,5 (2). Rubinetti 5 (2), Jimenez 4 (2).
Gligorič je moral ponovno za igrati na zmago. Ves čas je imel pobudo, več od tega pa ne Partija je hitro prešla v končnico, v kateri imata obe strani po pet kmetov, %po eno lahko figuro :n trdnjavo. Gligorič je poskušal uveljaviti premoč svojega črnopoljne. ga lovca, vendar je materialno rav^ notežje ostalo. Po partiji je naš šampion izjavil, da še ne /e če bo lahko zmagal, gotovo Da .e, ua ima pozicijsko prednost. Minič pa je orepričan. da je pozicija .®m..
Fischer je gladko odpravil Snt tlesa in si tako tudi teoretično zagotovil nastop na turnirju kandidatov. Larsen si je ustvaril prostega kmeta in imel ves čas gro v svojih rokah. Portisch je v otvoritvi osvojil kmeta, toda n<taa ljeval je slabo, tako da je pahlja prekinjena v nejasnem pol ,žaju. Uhlmann se je po dveh zaporednih porazih popravil in zanesljivo dobil s Hortom.
Geller ima proti Reshevskemu kvaliteto več, Hiibner pa coljšo pozicijo m možnost za zmago Tudi Tajmanov ima kvaliteto več m dobljen položaj. Matulovič .o Pf-iugajevski sta prekinila v z-jn-iče-nem položaju.
Zadnja vest
Dobre možnosti Gligoriča
PALMA DE MALORCA, 8. dec. — Rezultati 21. kola medeonskega šahovskega turnirja — Fischer Mecking 1:0, Filip : Suttles remi, Hort: Tajmanov remi, Htibner Uhlmann 1:0, Smislov : Rubinetti prek., Addison : Ujtumen prek., Gligorič : Jimenez 1:0, Panno Minič 1:0, Reshevsky : Ivkov prek, Matulovič Geller remi, Naranja : Polugajevski remi, Larsen : Portisch prek. V nadaljevanju prekinjenih partij sta Poltigajevski in Matulovič remizirala, Reshevsky se je vdal Gellerju, Minič pa Fieher-ju.
Partija Larsen — Portisch je prekinjena v boljšem položaju za Danca. Jutri bodo odigrali prekinjene partije.
Vrstni red: Ficher 15,5 (1), Geller 14', Larsen 13 (1), Htibner 12,5 (2), Gligorič 12 (D, Uhlman 12, Tajmanov 11,5	(2), Polugajevski
Panno in Mecking 11,5, Portisch 11 (3) itd.
slovenski mednarodni mojster brez nadaljevanja dobil še prekinjeno partijo z velemojstrom Tringovom, ima kar 2,5 točke prednosti na lestvici.
Drugi rezultati: Quinteros : Čirič remi, Ljubojevič : Honfy 1:0, Szily : Tringov 0:1, Lazarevič : Zarič remi, Popov : Nikolič prek., Balcerovski :	Milovanovič piek.
Prost je bil Voiculescu.
V nadaljevanju prekinjenih partij so igrali takole: Milovanovič : Quinteros remi. Majst.rovic . Nikolič remi, Szily : Honfy 0:1, Zarič : Ljubojevič 0:1, Nikolič : Voiculescu 0:1, Popov : Nikolič 1:0, Balcerovski : Milovanovič 1:0.
Vrstni red: Planinc 7,5, Popov 6. Tringov in Ljubojevič 5 (—), Quinteros in Voiculescu 4,5 itd.
v—I ,
C—)
Sedma zmaga Pianinca
CACAK, 8. dec. — V 8. ko u mednarodnega šahovskega tu. iL\ja je Planinc spet zmagal. Njegov
HOKEJ NA LEDU______________|
Jesenice : Tesla 2:6 (1:3, 1:1, 0:2)
JESENICE — Drsališče pod Me žakljo, prijateljska mednarodna ie kma, gledalcev 1.000, odn.ka Petrič in Benedičič (oba J:s).
STRELCI: 0:1 — Perfil M2», 1:1
—	F. žbontar (12), 1:2 — Hrnje-
ka (17), 1:3 — Pavliček (18‘»	1:4
—	Dočkal (33). 2:4 — Hiti »:>9), 2:5 — Pavliček (56). 2:6 — Bo°-lek (58).
Jeseničani so nastopili b7-ez Tiš-lerja. Milana Jana in Ravnika, zato je trener Klinar poslnl v igro hokejista* Kranjske gore Jožeta Razingerja in Škerjanca, ki sta se v moštvu Jesenic kar dobro zra šla.
V hitrih protinapadih na obeh straneh so najprej poveriu v 12. minuti gostje, še v isti minut’ c** je Franci žbontar rezultat izenačil Kljub dobri igri domačin hokejistov. so gost.ie v lej tretjini še dvakrat poslali ološčico v mrežo.
Najzanimivejša je >ila druga tretjina, v kateri so bili Jeseničani ves čas enakovredni in se ie končala z 1:1. V zadnji tretjini so domačim pošle moči. kar so «cst. ie izkoristili in dosegli še d v s za detka.	P KARLIN
Drevi Slaviia na Jesenicah
JESENICE — Na drsališču pod Mežakljo bo drevi ob 19. ui tek ma v hokeju na ledu za jugosio v&nsk-i pokal med igralci K,an;ske gore in vevške Slavi je.
Olimpija : IEV neodigrano
LJUBLJANA. 8 dec.. — Hokejisti innsbruškega IEV so brzolavno obvestili HK Olimpijo, ia ne smeio igrati v Ljubljani v oKviru tekmovanja za alpski pokal Obe nem je Olimpiia dobila brzo: «vko z Dunaja, da ie IEV susnendiran in zato ne sme igrati VzrDk za prenoved nastopa gostov ie ne znan.	B. K.
ODBOJKA
Ljubljana : Bor 3:2 (9, -11, -12, 13, 11)
LJUBLJANA, 8. dec. — Telovadnica poljanske gimnazije, glediucev 30, prijateljska mednarodna tekma za ženske, sodnik Šinkovec (Lj).
LJUBLJANA:	Hudoklin, Stru-
njaš. Grum, Zupan, Žmavc, Špur, Dobovišek, Draškovič, Rauber, Škrbec, Pečovnik, Kastelic.
BOR: Bezeljak, Pešar, Hrovatin, Kalan, Bolčina, Kodrič.
V	prijateljski mednarodni tekmi so odbojkarice Ljubljane zasluženo premagale favorizirane gostje iz Trsta. V prvem nizu so igralke Bora povedle s 4:1, v nadaljevanju pa so domače igralke rezultat najprej izenačile, nato pa povedle in odločile niz v svojo korist. V drugem nizu je bil rezultat večinoma izenačen, v odločilnih trenutkih pa so bile Tržačanke pri-sebnejše in zmagale. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu, ko so Ljubljančanke pri rezultatu :2.12 zaigrale zmedeno in vse je mazalo, da bodo gostje tekmo odločile v svojo korist.
V	četrtem nizu so odboj kance Bora vodile žč s 6:1 Tedaj so Ljubljančanke zaigrale kot urerC-jene. Najprej so rezultat ./-nač le na 13:13, nato pa z nekaj točnimi podajami in udarci ob mreži zma gale. V odločilnem, petam n.zu so si bile igralke obeh ekip do rezultata 9:9 enakovredne, v nadaljevanju pa so dom-ice igralke povedle in zasluženo zmag-Ue.
V	ekipi Ljubljane )e toisrat pr vič zaigrala izkušena igra.ka iz Celja Zdenka Grum, ob mej pa se je izkazala še Strunjašev*.
•	M S
JUDO
Jubilej funkcionarja
DOMŽALE — Te dni jo slavil
60-letnico znan domžalski športni delavec Zule Pavlin. Za svoje r»ar ljivo amatersko delo in uspešno sodelovanje pri atletski zvezi S’0-venije. Partizanu Slovenije, nogometni podzvezi Ljubljana ie n.'til mnoga priznanja in plakete, še vedno z ljubeznijo in neusahljivo voljo aktivno opravlja vlogo šport nega funkcionarja Je predsednik zveze za telesno kulturo Domžale, predsednik nogometnega kluba in tajnik TVD Partizan Domžale.
M. F.
Huda konkurenca na memorialu Nagaoke 70
LJUBLJANA — še teden dni nas loči od tradicionalnega mednarodnega memorialnega turnirja Naga-oka 70 v judu, ki bo že sedmič zapored spomnil vse ljubitelje slovenskega juda na velikega učitelja, Japonca Nagaoko, ki se je nesrečno poškodoval in pozneje umrl za pljučnico Kljub temu, da segajo začetki slovenskega juda že daleč nazaj (1952), pa je Nagaoka pokazal pravi judo in zato ni čudno, da je spomin nanj še vedno živ. Njegovi dolžniki se trudijo, da se s tem turnirjem vsaj delno oddolžijo velikemu prijatelju slovenskega juda.
Prva leta je bil turnir le za posameznike, nosilci naslova pa so bili Zvonko Žnidaršič, Aljaž Macarol in Matjaž Smolnikar (vsi Ljubljana, zdaj Olimpija). Pozneje se je turnir razvil, za naslov najboljšega pa so se borile najboljše slovenske ekipe, prva mesta pa so osvajale ekipe Ljubljane. Olimpije in ponovno Ljubljane.
• Z nastopom koroških m italijanskih tekmovalcev je dobil turnir mednarodni značaj, izredno pa je naraslo tudi število tekmovalcev. Lani jih je nastopilo 156, letos pa jih organizator napoveduje več ko 200. Prav zaradi tega se bodo tekmovalci v dvorani Tivoli borili kar na štirih blazinah.
Tekmovalci bodo razueljem v dva razreda: mladinci do 18 let :n člani V skupini mladincev pa. bo še posebna kategorija za pionirje do 45 kilogramov.
Z mednarodno udeležbo pa .je prišel turnir za memorial Nagaoka 70 v zvezni koledar tekmovanj kot najmočnejši mednarodni turnir poleg tekmovanja za pokal Jadrana. Uradno so se prijavile ekipe Ginafranco Fenatti "'pilin-bergo). Fuji jama (Milano), Brescia (I), reprezentanca Koroške m Moskve ter ASKO Gradec.
Ogho v Ljubljani
LJUBLJANA — V sredo, 9. t. m. bo prišel v goste k ljubljanski Olimpiji znani japonski judoist, bivši olimpijski reprezentant, Ma-hita Ogho.
Ogho, ki sedaj živi v Kolnu, kjer s trenerjem nemške reprezentance načrtuje metodiko in tehniko treniranja, bo tako ljubljanskim judoistom pokazal nekaj iz svojega bogatega znanja te japonske veščine.
Uprava JK Olimpije vabi tudi člane drugih klubov, oa se udeleže prikazov slovitega japonskega judoista, nosilca 4. mojstrskega pasu.	J. š.
PO DOMAČIH KRAJIH
POSTOJNA — Društvo prijateljev nogometnega kluba Olimpija ima v Postojni že veliko število članov. Tako je nedeljsko tekmo med Olimpijo in Hajdukom obiskalo približno 250 Postojnčanov.
M. Dj.
TOLMIN — Komisija za <port in rekreacijo je priredila v okviru delavskih športnih iger tekmovanje v orientacijskem pohodu. Pri moških je zmagala ekipa Metaifleza I ored skunščino občine TI. Pri žonskah oa Metalflex III m skupščina občine II delita 1. in 2. mesto.	M. K.
MA
j . J
mmm
SLOVO OD GENERALA	MERLAKA — Včeraj	so se številni Ljubljančani in soborci	ZIMA JE POTRKALA	NA VRATA — Včerajšnje jutro je bilo za marsikaterega voznika
poslovili od pokojnega generala Jožeta Merlaka — Milana. V slovo so mu spregovorili	neprijetno srečanje s	prvimi koraki prihajajoče zime. še posebej so jo občutili vozniki
predstavniki borčevskih	organizacij, rezervnih	vojnih starešin, vojakov in starešin JLA,	tovornjakov, ki so v	ranih urah obtičali v Kačjih ridah med Postojno in Planino. Delavci
zapeli pa so pevci PIPZ.	Na sliki: predstavnik	JLA generalpodpolkovnik M. Pantelič se	so cesto hitro očistili	in kot so sporočili naši dopisniki je promet brez zastoja stekel že
poslavlja od pokojnika.	Foto: M. švabič okoli osme ure.	Foto: E. šelhaus
BRANDT V VARŠAVI — Zahodnonemški kancler Willy Brandt (prvi z leve) je pripotoval na Poljsko zaradi, ratifikacije zahodnonemško-poljskega sporazuma. Ob tej priložnosti je Brandt vrnil obisk predsedniku poljske delavske partije Wladyslawu Gomulki (tretji z leve).
Telefoto: UPI
Iskanje poti za
pogajanja
Pogovori predsednika Nixona s kraljem Huseinom in Mošo Dajanom
WASHINGTON, 3. decembra (Reuter). — Predsednik Nixon se je danes v Beli hiši posvetoval z jordanskim kraljem Huseinom o možnostih, da bi nadaljev tli mirovna pogajanja o ureditvi krize na Srednjem vzhodu. Pričakujejo, da bo kralj Husein od ZDA zahteval nadaljnjo ameriško vojaško in gospodarsko pomoč, od svetovne banke pa gospodarsko pomoč.
V petek, potem ko bo Husein že odpotoval, pa v Wa-shingtonu pričakujejo prihod Izraelskega obrambnega ministra Moše Dajana. S predsednikom Nixonom se bo pogovarjal o tem, pod kakšnimi pogoji je vlada v Tel Avivu pripravljena privoliti v nadaljevanje mirovnih pogovorov s posredovanjem Gunnarja Jarringa.
Po poročilih iz Jeruzalema je Golda Meir včeraj v Tel Avivu sprejela ameriškega veleposlanika Barboura in se z njim pogovarjala o izraelskih pogojih. Iz uradnega sporočila pa niso razvidne nobene podrobnosti o njunem pogovoru.
Vejnovščevi pogovori v Parizu
PARIZ. 8. dec. (Tanjug). Predsednik zvezne komisije za kulturne stike s tujino Dušan Vejnovič se mudi na 10-dnevnem obisku v Franciji. Kot gost francoske vlade se bo pogovarjal s funkcionarji zunanjega ministrstva, za prosveto in kulturo in predstojniki kulturnih ustanov. Obisk sodi med intenzivne francoskojugoslovanske stike v zadnjem času, ko razpravljajo o možnostih za poglobitev sodelovanja na raznih področjih. H koncu gredo tudi priprave za veliko razstavo civilizacije in kulture na jugoslovanskih tleh, ki jo bodo spomladi odprli v Parizu.
Demonstracije neofašistov v Trstu
TRST, 8. dec. — V tukajšnjem kinu Grattaciello so se danes zbrali pripadniki desničarskih organizacij — mladinskega gibanja italijanske neofašistične stranke (MSI), gibanja ASAN-Giovane Italia in študentske organizacije Fronte Universitario di Azio-ne Nazionale, ki so manifestirali, kot so sami napisali, »v obrambo cone B«.
Po zborovanju je kakih 2000 demonstrantov k enilo v povorki po mestnih ulicah. V ulici Mazzini so demonstranti ustavili promet in razbili nekaj šip na hiši. kjer je se dež nekaterih levičarskih organizacij. Skupina nasilnežev, udeležencev povorke, je nato na Trgu sv Antona pre tepla pet študentov iz vrst slovenske etnične sk"pn>sti. ki je mimo opazovala početje neofašistov.
Z gotovostjo lahko trdimo da velika večina udeležencev današnje faš:stičn° manife stacije ni b:la iz Trsta am pak je prišla iz Tridenta in drugih mest v severni Italiji.	I-V.
Premik v levo
Na volitvah v Pakistanu sta zmagali z veliko večino ljudska stranka in liga Avami
KARAČI, 8. dec. (AP, Reuter). Prve splošne volitve, ki so bile včeraj v Zahodnem in Vzhodnem Pakistanu, razen v devetih volilnih okrožjih na območju delte Gangesa in Bramaputre, ki ga je pred kratkim opu-stošila strahotna povodenj, so se končale s presenetljivim izidom.
Obrat na levo, to je k programu gospodarskih reform, nacionalizaciji ključnih gospodarskih panog,-k večji socialni pravičnosti, popolni avtonomiji in enakopravnosti
Zboljšati vojaške pokojnine
BEOGRAD, 8. dec. (Tanjug) — Predsedstvo zveznega jaških starešin je na današnji odbora Zveze rezervnih vose ji v Beogradu zahtevalo, naj bi sprejeli ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja vojaških upokojencev.
Določnejši predlogi o tem bodo predloženi ZIS, zvezni skupščini in vodstvom družbenopolitičnih organizacij. Predsednika ZIS Mitja Ribičiča bo s položajem seznanila posebna delegacija, ki jo oo vodil predsednik zveznega odbora Milutin Morača.
Končana seja
NOVI SAD, 8. dec. (Tanjug) — Danes se je končala prva seja tribune samouprav-ljalcev Jugoslavije, ki se je je udeležilo okrog 400 predstavnikov samoupravnih organov | delovnih organizacij, politikov in znanstvenikov iz vseh krajev naše države. Nastopilo je kakih 30 govornikov. Obravnavah so celo vrsto temeljnih vprašanj na temo »družbena moč delavskega razreda«. Po splošnem prepričanju udeležencev te seje je zelo koristno, da so se odločili ravno za to temo.
Vse ugotovitve te dvodnevne izmenjave mnenj bodo predložili odboru za pripravo in sklic drugega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije s prošnjo, naj jih uvrstijo med kongresne dokumente.
Sapir ne bo naslednik Meirove
JERUZALEM, 3. dec. (UPI). — Predsednica Golda Meir je zanikala pisanje ameriške revije »Time«, da . so voditelji MAPAJ stranke izbrali za njenega naslednika finančnega ministra Sapira. Dejala je da je to poročilo smešno, zanikali pa so ga tudi Sapir in drugi funkcionarji stranke.
Murupu obkoljen
LOURENCO MARQUES -8. dec. (Reuter). — Portugalski vojaški predstavniki so danes izjavili, da so njihove čete obkolile voditelja mo-zambiškega osvobodilnega gi banja FRELIMO Miguela Mu-rupa v mestu Cabo Delgado v severnem delu države.
Jedrski pogovori med SZ in ZRN
BONN. 8. dec. (Tanjug). Skupina sovjetskih . strokovnjakov za jedrsko energijo se- v Bonnu pogovarja o sodelovanju. Delegacijo vodi podpredsednik sovjetskega državnega komiteja za jedr sko energijo Morolov; gre za nadaljevanje pogovorov, ki jih je v Moskvi septembra začel bonski minister za znanost in šolstvo Leussink.
Vzhodnega in Zahodnega Pakistana in k postopni neblo-kovski usmeritvi v zunanji politiki države s° glavne zna. čilnosti minulih volitev. To so pravzaprav programske sestavine pakistanske ljudske stranke v Zahodnem in lige Avami v Vzhodnem Pakistanu, ki sta nesporni zmagovalki teh volitev z ustavodajno skupščino.
Lfga Avami (»ljudska liga«), ki jo vodi oseminštiridesetletni šejk Mudžibur Rahman, je pridobila volivce skoraj v vseh 153 volilnih okrožjih vzhodnega dela države. V štirih zahodnih provincah pa vodi ljudska stranka bleščečega govornika Ali Butoja v 82 izmed 138 volilnih okrožij.
Rahmanovo in Butojevo politiko so pdprli volivci in politične struje, ki se potegujejo za gospodarske in socialne reforme v korist revnemu prebivastvu Zato njuna zmaga morda pomeni, da se bo začelo popolnoma novo poglavie v pakistanski politiki v kateri so doslej imeli glavno besedo industrialci.1 veleposestniki, oficirji in administrativna elita.
Zadnje vesti
Odprta vprašanja že zrela za reševanje
CK ZK Slovenije je razpravljal o sedanjem stanju v Evropi in odnosih s sosednimi državami
LJUBLJANA, 8. dec. Na današnji seji je CK ZK Slovenije razpravljal tudi o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih, o značilnostih sedanjega stanja v Evropi in o odnosih s sosednjimi državami.
V GRADEC po igt j če k tvrdki KOCH in nič drugače l
Na zalogi celoten sortimer : LEGO in vse novosti
KOCH na Glavnem trgu
Novic o Eteclurju
še ni
Policija v Rio de Janeiru ugrabiteljev doslej še ni mogla izslediti
OD NAŠEGA DOPISNIKA
RIO DE JANEIRO, 8. dec. Po ugrabitvi švicarskega ve-epcslanika Bucherja je minilo že 24 ur, vendar podrobnejših novic še ni. Kaže, da je policija ugrabitev pričakovala, saj je novembra preventivno zaprla veliko ljudi. Brazilska vlada ne daje nobenih izjav. Ljudje se nestrpno sprašujejo, ali bo vlada ugodila zahtevi ugrabiteljev po izpustitvi 70 zapornikov ali pa bo zmagala zahteva tistih krogov, ki se zavzemajo za neusmiljeno preganjanje teroristov in radikalno kaznovanje vseh zapornikov. Policija v Rio de Janeiru pregleduje vsa vozila, avtobusni promet je popolnoma zastal. Kljub raznim sumničenjem in številnim zasliševanjem ugrabiteljev ne morejo izslediti.
Brazilska policist, ki je spremljal Bucherja, leži hudo ranjen v bolnišnici. Neuradno menijo, da se Bucher ni preveč menil za varnostne ukrepe ter se ni hotel preseliti v novo prestolnico, češ da mu je v Rio de Janeiru zelo všeč. Vlada pa bi diplomate rada preselila v Brasilio, ki je dosti varnejša.
Tukaj domnevajo, da je ugrabitev posredno »zakrivila« švicarska vlada, ker je izgnala dva švicarska gverilca, ki sta v Ziinchu delala propagando za oborožen boj proti brazilski vladi, za ugrabitve letal in diplomatov. Omenjena gverilca sta bila med štiridesetimi političnimi zaporniki, izpuščenimi ob ugrabitvi nemškega veleposlanika Hollebna letos.
V ozračju splošne napetosti se zlasti diplomati v strahu sprašujejo, kdo bo naslednji in kdaj bo Brazilija nehala biti dežela nemira in ugrabitev.
B. ŠALEJ
V razpravi je bilo poudarjeno, da so odprta vprašanja v jugoslovansko-italiijanskih odnosih že zdavnaj zrela za reševanje in da bi njihova konkretna rešitev bila v interesu nadaljnjega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Italijo, hkrati pa tudi pomemben prisoevek. poglabljanju pozitivnih tekov v Evropi in krepitvi miru. Posebna pozornost je bila posvečena obravnavanju položaja Slovencev v Italiji.
člani CK so bili informirani o pogovorih, ki jih je delegacija predsedstva ZKJ vodila v Sofiji in so se v celoti strinjali z delom delegacije. Poudarili so, da je politika zanikanja obstoja makedonskega naroda s strani bolgarskega vodstva direktno naperjena proti nedotakljivosti socialistične Jugoslavije. Takšna politika vnaša nemir in nestabilnost na balkansko področje. CK ZK Slovenije odločno obsoja takšno politiko bolgarskega vodstva in daje podporo stališčem, ki so bila sprejeta na seji izvršnega odbora Sočalistiftne zveze delovnega ljudstva Makedonije.
Eksploz^a bombe v Trstu
TRST, 8. dec. V toaletnih prostorih bifeja »Bar della stazione« v bližini tržaške železniške postaje je danes okoli poldneva eksplodirala tempirana ' bomba. Brž po eksploziji so se razširjale govorice, da so na poškodovanih zidovih našli napise v slovenščini »Trst je naš« in »svoboda Trstu«. Policija, ki je takoj prišla na prizorišče, je odnesla kose ometa in ploščic, na katerih naj bi bili napisi in do sedaj ni dala nobenega uradnega sporočila
Zanimivo je, da je italijanska časopisna agencija »An-sa« eksplozijo v bifeju takoj povezala z dopoldansko manifestacijo neofašistov in ne čakajoč na to, kaj bo poveda-da preiskava, proglasila govorice za dejstvo. V trenutku, ko je eksplodirala bomba. je bilo v bifeju poleg lastnika Antonia Scaffiott-ia še šest oseb, m nihče ni bil poškodovan. Lastnik trdi, da je neposredno pred eksplozijo opazil neznanca, ki je stopil v toaletne prostore in jih nato v naglic- zapustil.
J. VAJGL
Pomoč ZDA Kambodži
WASHINGTON, 8. decembra (UPI) — Sef State De-partmenta WiHiam Rogers ie danes izjavil, da bodo ZDA
Najprej ekonomske funkcije
BEOGRAD, 8. dec. .Tanjug). — Načelna stališča in teze o bodočih zakonodajnih funkcijah federaoije so bila da nes predmet pogovora v skupni komisiji sveta zvezne skupščine za revizijo in ko-diiikacijo zveznih zakonov s področja pravosodnega sistema. Komisija je izrekla svoje mnenje o nekaterih temelj nih vprašanjih. Poudarila je. da bo s konkretnimi rešitvami treba počakati, dokler ne bodo dokončno določene nove - ekonomske funkcije federacije.
pomagale Kambodži, ne bodo pa pošiljali čet v to državo ali moderno vojaško opremo, ki avtomatično zahteva tudi ameriške svetovalce. Ko je govoril pred finančnim odborom senata, je Rogers dejal, da se ZDA naslanjajo na »enotno voljo in patriotizem« Kambožanov, da se uprejo komunističnim silam in omogočijo ZDA hitrejši odhod iz jugovzhodne Az:je. Hkrati z Rogersom je govoril pred finančnim komitejem tudi obrambni minister Laird. Oba sta zahtevala, naj bi čimprej sprejeli zahtevo Ni-xona: milijardo dolarjev dopolnilne pomoči tuiini. V tej vsoti je 225 miliionov dolarjev za pomoč Kambodži.
Zamr^rpenie ne Norveškem
OSLO, 8. dec. (Reuter) — Norveška vlada je sprejela noso.i sklep o zpmrroeoui cen. To je eden od ukrepov proti inflaciji. Ti ukrepi pomerijo, da bodo težki pogoji za dobivanje kredita in zmanjšali bodo vladni investiejski program; prav tako tudi prepoved všjih prejemkov kot je sklenjeno v dogovoru .o mr-dah.
Norveška vlada je pozvala na skupen boj proti inflac:ji. Cenijo, da so se cene letos na Norveškem dvignile za
12 o/0.
n;e
sil v Jordaniji
AMAN, 8. decembra (Reuter) — CK palestinske osvobodilne organizacije je sklenil, da bo organiziral osrednje vojaško poveljstvo vseh odporniških sil — rednih enot, komandosov in policije — je rečeno v sporočilu, ki ga je komite objavil nocoj. Nalog tega poveljstva naj bi bila »izgradnja celokupne vojaške sile organizaci je komandosov«, je rečeno v sporočilu.
Po mišljenju opazovalcev bi to lahko bil prvi korak na poti združitve sil enajstih največj!h organizacij komandosov. vključujoč palestinsko osvobodilno armado, v kateri so redne vojačke enote palestinske osvobodilne organizacije.
Glavni urednik »Indeksa« razrešen dolžnosti
NOVI SAD, 8. decembra (Tanjug) — Na nocojšnji seji skupščine zveze študentov Vojvodine so podprli sklepe univerzitetne konference ŽK Vojvodine o političnem položaju na univerzi in nalogah ZK. Dolžnosti so razre šili dosedanjega glavnega in odgovornega urednika Milana Dobrosavljeva in člane redakcije študentskega čašo piša Vojvodine »Indeks« v Novem Sadu. Na nocojšnji seji niso izvolili novega in odgovornega urednika. Skupščina pa je pooblastila ple num zveze študentov in svet »Indeksa«, naj proučijo mož nosti in način nadaljnjega izhajanja tega študentskega časopisa do izvolitve novega glavnega in odgovornega urednika.
Mika Tripalo o ustavni reformi
Pogovori v Zagrebu o spremembah v naši ustavi se nadaljujejo
' ZAGREB, 8. decembra (Tanjug) — Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Mika Tripalo je govoril nocoj na kolokviju o ustavnih spremembah v naši državi.
Napovedane radikalne spremembe v političnem in ekonomskem sistemu, je dejal, so rezultat razvoja samoupravljanja in nasprotij, ki nastajajo zaradi razvoja samoupravljanja in koncentracije sredstev in pristojnosti v okviru zveznih organov. Tu gre očitno za zmanjševanje državnih kompetenc v odnosu na samoupravne organizacije in to, kar zadeva razpolaganje z viškom dela ter normiranja odnosov delovnih organizacij in njihove notranje organizacije. Gre za to. kako demokratizirati državo.
Ko je govoril o mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji in spremembah v političnem sistemu, je Tripalo dejal, da je Jugoslavija že nekaj let na pomembni zgodovinski prelomnici, ko se ruši stari administrativno-centra-listični sistem in koncipira novi.
V nadaljevanju je Tripalo tudi dejal, da republike, ki jih pojmujemo kot nacionalne samoupravne skupnosti, z medsebojnimi sporazumi urejajo medsebojne odnose in odločajo, katere skupne zadeve bodo prenesle na zve zne organe. To je možno uresničiti, meni Tripalo, ker je končno zmagalo stališče, da so republike nosilci suverenosti in da samo z lastno voljo in skupnim dogovorom lahko prenesejo del te suverenosti na skupne organe zato, ker imajo nekatere skupne interese in cilje.
Nadalje je Tripalo tud; opozoril na pomen sedanjih stališč o čistih računih, o ukinitvi vseh fondov v federaciji, razen fonda za nezadostno razvite. Naravno pa je, da ta fond sodi na področje dogovorjene politike med republikami, je ' dejal Mika Tripalo.
Sinjslki premier v Tripoliju
TRIPOLI, 8. dec. (MENA)
—	Sirijsk, premier Hafez el Sadat je prispel danes popoldne v Tripoli. Gostje iz Sirije se bodo pogovarjali z liberijskimi funkcionarji o odnosih med obema državama jn vprašanjih v zarezi s federacijo štirih arabskih držav.
Sudanska delega-ciia v Moskvi
MOSKVA, 8. dec. (TASS)
—	V Moskvo je prispela sudanska delegacija, ki jo vodi član revolucionarnega sveta minister za obrambo general major Halid Hasan Abas. V sudanski delegaciji ' je tudi zunanji minister.
Italijanski ''minimat prispel '• Peking
PEKING, 8. dec. (Hsinhua)
—	Vršilec dolžnosti odpravnika poslov italijanskega vele-noslaništva v LR Kitajski Antonio Restivo je prispel danes z letalom v Peking. Restivo bo po navezavi di-olomatskih odnosov med Ita lijo in LR Kitajsko opravljal dolžnosti na veleposlaništvu.
Telegrami
POMPIDOU POJDE V BELGIJO — PARIZ. Francoski predsednik Pompidou bo maja prihodnjega leta uradno obiskal Belgijo, kamor ga je povabil kralj Baudouin. Februarja pa bo Pompidou obiskal pet afriških dežel.
CAO KY SPET DOMA — SAIGON. Podpredsednik saigonskega režima general Ngu-yen Cao Ky se je vrnil iz ZDA, kjer je bil na obisku šest tednov. Novinarjem je izjavil, da ZDA in njegov režim nikoli ne bosta privolila v ustanovitev koalicijske vlade s predstavniki FNO.
FARMER ODSTOPIL — VVASHINGTON. James Farmer, najuglednejši črnec v ameriški administraciji, eden od voditeljev gibanja za državljanske pravice, je odstopil s svojega položaja V vladi, kjer je bil pomočnik sekretarja za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo.
DELEGACIJA KPF V ZAR — KAIRO. Na povabilo egiptovske arabske socialistične unije (ASU) je prispela v Kairo delegacija KP Franclje, ki jo vodi Georges Mar-chais.
PRAZNIK NEODVISNOSTI — DAR ES SALAAM. Danes bodo širom po Tanzaniji slovesi-in nroslavili 9. obletnico neodvisnosti.
ZAHTEVA ZAMBIJE — NAIROBI. Zambijska misija dobre volje se te dni mudi na obiskih v Tanzaniji, Keniji in Ugandi, kjer posreduje željo Zambije, da bi jo čimprej sprejeli v vzhodnoafriško skupnost.
SKLAD ZA GVINEJO — NAIROBI. Kenijski sindikati so dali pobudo sa ustanovitev posebnega sklada za pomoč Gvineji.
NADALJEVANJE SALT — HELSINKI V Helsinkih je bila včeraj 11. seja na sov-jetsko-ameriških pogovorih o omejitvi strateške atomske oborožitve (SALT).
USPEH AVSTRIJSKEGA TURIZMA — DUNAJ. V turistični sezoni 1969/70 so v Avstriji registrirali 78,7 milijona prenočitev. Od novembra 1969 do oktobra 1970 je obiskalo Avstrijo 12,3 milijona gostov, to je 900.000 ali 7,9 odstotka gostov več kot v prejšnji turistični sezoni, število prenočitev se je povečalo za 11,6 odstotka c-ziroma za 8,2 milijona.
STAVKA ELEKTRIČARJEV — LONDON. Zaradi stavke električarjev v časopisnih podjetjih včeraj ni izšel noben londonski dnevnik.
PROTI ALKOHOLIZMU — DUNAJ. Zveza avstrijskih delavcev — abstinentov je sprejela resolucijo, v kateri zahteva od pristojnih oblasti, da prepovedo reklamo za alkohol na televiziji in da razglasijo za kaznivo dejanje, če imajo šoferji več kot 0,5 promila alkohola v krvi.
PREMALO MEDICINSKEGA OSEBJA — DUNAJ. Avstrijske sanitetne oblasti so opozorile, da zelo primanjkuje medicinskega osebja. Dogodilo se je že, da so v nekaterih zdravstvenih ustanovah bolniki umrli zaradi pomanjkanja potrebne nege.
DOBIČEK BEA — LONDON Britanska letalska družba »Britisch European Air-ways« je v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra letos imela 13,3 milijona funtov šterlin-gov čistega dobička.
GRŠKO-BOLGARSKI POGOVORI — ATENE. Včeraj so se v Atenah končali grško-bolgarski pogovori o turizmu. Turistični promet med Grčijo in Bolgarijo je sicer malenkosten, kljub temu pa je Bolgarija poslala na pogovore ministra za turizem Todorova.
PREPOVED STAVKE? — VVASHINGTON Predsednik Nixon b) rad preprečil splošno stavko železničarjev, včlanjenih v štirih sindikatih, ki štejejo skupno nad 400.000 članov. Zato je priporočil kongresu, naj sprejme ukrepe, na podlagi katerih bi stavko prepovedali za 45 dni.
AMERICAN PRED SODIŠČEM — PRAGA. Ameriško veleposlaništvo v ČSSR je sporočilo, da bo 27-letni Američan Fred Eidlin prišel 17. decembra pred praško sodišče. Obtožen je, da se je ukvarjal s subverzivnim delovanjem kot agent tuje države.
OBSOJENI UGRABITELJI — AL2IR. Trije Alžirci, ki so 30. avgusta prisilili po- I sadko, da je pristala na dubrovniškem letališču. so bili včeraj v Anabi obsojeni na 6 do 12 let zapora.
Pa še to;
MOC NAVADE, SPODRSLJAJ ALI VPLIV EKONOMSKE PROPAGANDE — Kamorkoli pogledaš, iz oglasov v časnikih in izložbah se ponujajo samo cene blaga v markah, dolarjih, lirah, šilingih — samo v dinarjih ne. Mar je potem čudno, da se je v pogovor o vrednosti kanadskega dolarja vmešal kolega uredništva in avtomatično vprašal; »Koliko pa je uradni tečaj našega dolarja?«
SONCE
vzide 07.30 zaide 16.14
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 9. dec. 1970 ob 0,7. uri
LUNA
vzide 13.37 zaide 1)3.40
Vreme in temperatura 8. decembra 1970
kraji
vreme ob 7. un
°C ' vreme
ob 13. uri
Ljubljana	dežuje	2	oblačno	3
Planica	sneži	—0	poloblačno	1
Brnik	dež n snog	1	dežuje	3
Kredarica	sneži	— 6	megla	—4
Maribor	dežuje	z	oblačno	4
Sl. Gradec	sneži	0	oblačno	1
Celje	dežuje	2	oblačno	4
Novo mesto	dežuje		b	dežuje	4
Koper	dežuje	7	obiačn-	8
Reka	oblačno	n	dežuie	9
Pulj	oblačno	12	oblačno	11
Hvar	oblačno	3	oblačna	11
Dubrovnik	poloblačno	7	dežuje	10
Magreb	oblačno	4	oblačno	5
3eograd	jasno	—2	oblačn »	A
Sarajevo	megla	—3	oblačno	-1
Titograd	jasno	C	oolo-0'a ? to	10
Skopje	pol oblačno	—4	ooloVnčno,	3
Celovec	—	—	oblačno	2
Gradec	poloblačno	—1	iasno	2
Dunaj	poloblačno	3	oblačno	
Benetke	—	—	oblačno	9
Milano	—	—	obiačno	f
Genova	oblačno	6		
Mtinchen	jasno	—2	megla	i>
ZUrich	poloblačno	0	ob =»Čno	v
Rim	poloblačno	13	oblačno	14
Pariz	oblačno	6	iasno	7
Berlin	ool oblačno	4	ooi ihhfino	4
Stockholm	lasno	—a	ooios nčr.o	
Moskva	oblačno	— 1	sneži	0
Snežne	razmere včeraj zjutraj ob 7. uri			
°	na o cm poaiage — luriscicrr
center G°lte —2, 9 cm, žičnica obratuje — Pohorska vzpe njaca o, l cm — dom na Komni —l. 35 cm. tovorna žiAnica obratuje _ Rateče—Planica 0	16 cm — Jezersko 0, 4 cm
— Triglav—Kredarica —6, 120 cm snega.
Napoved za danes:
SLOVENIJA
Ponoči in jutri bo v višjih legah in na Primorskem precej jasno, v nižinah in v notranjosti Slovenije megla ali nizka oblačnost. Najnižje nočne temperature okoli —2, na Gorenjskem do —8, v Primorju +5, najvišje dnevne do 5, v Primorju do 10.
Izgledi: v črtrtek bo suho in zamegleno, v višjih legah m na Primorskem jasno.
JUGOSLAVIJA
Ob južnem Jadranu, Ma kedoniji in Južni Srbiji še padavine, drugod pretežno oblačno.
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodnim Atlantikom m zahodno Evropo se še krepi zelo obsežno področ je vj- ’ sokesa zračnega pritiska in se- bo zato vreme ponovno ustalilo.
Ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Rojstva — V ponedeljek se je v obeh porodnišnicah rodilo 12 deklic in 10 dečkov. Oba najtežja novorojenčka sta povzdignila glas v klinični porodnišnici — punčka je zbrala 4050 gramov, fantek pa 100 gramov več.
Poroke — Dopoldne bodo na Magistratu sprejeli zakonski jarem štirje pari mladoporočencev, jutri pa ne bo sklenjena nobena zakonska zveza.
Pogrebi — Ob 15.30 bodo na draveljskem pokopališču svojci pospremili v zadnja dom Fediksa Žigona, 6fi-letnega gradbenega delovodjo v pokoju, od Ivana Finka, 39-letnega ključavničarja, pa se bodo poslovili ob 14.30 na viškem pokopališču.
HOTELI
Dober posel — Sinoči ob 19.30 sta bila že polna hotela Bellevue in Turist. Hotel Slon je bil tedaj zaseden 70-od-stctno, Union 80-cdstno, Ljubljana transport in Ilirija, kjer gostujejo poljski košarkarji, pa 90-odstofcno. REŠEVALCI
Trikrat v Maribor — Včeraj do 19.30 so opravili reševalcd 225 prevozov in enajstkrat pomagali ponesrečencem. Najdalj so peljali v Maribo in to trikrat.
Občano v barometer
Metuljčka ne razveže
Sedemdesetletni Bernard Ogrič je natakar že 56 let. Sedaj dela honorarno v kavami hotela Slon in to samo popoldne. V tem podjetju je že 26 let. Je tih in skromen mož. Kakor da bi bil v tem njegovem vedenju tihi protest proti neprestanemu gostilniškemu vrvežu.
© Kako ste postali natakar?
»Moj oče je bil rudar v rudniku v Idriji. Delo v živosrebmem rudniku je težko in zdravju škodljivo. Zato so me dalj učit za natakarja, kar je le manj naporno.«
9 A zdravju je škodljivo tudi delo v zakajenih lokalih.
»Res je. Pred leti sem šel na zdravniški pregled, pa mi je zdravnik dejal: .Zavedajte se, da pomeni vsaka cigareta, ki jo pokadi človek v vašem poklicu isto, kot če bi pokadil dve hkrati. Zato morate veliko hoditi po svežem zraku.’ Tega sem se držal in še zdaj grem z Viča, kjer stanujem, vsak dan peš v službo in domov.«
© Kakšen mora biti človek, če hoče biti dober natakar?
»Predvsem mora biti potrpežljiv in vljuden z gosti. Njegovo vodilo mora biti gostovo zadovoljstvo.«
@ Kje vse ste bili v službi?
»Za natakarja je dobro, da spozna delo v vseh vrstah lokalov, od kavarne do bara. Pa tudi kraje je dobro včasih spremeniti. Sam sem začel v Idriji, nadaljeval sem v kavami Krapš na Taboru, bil pa sem tudi v Ma-karski in na Jesenicah.«
9 Kdo so vaši gostje?	•
»Sedaj tu v kavami je to pretežno mladina. V teh dolgih letih, kar sem v službi, pa sem stregel gostom vseh vrst. Med njimi so bili tudi mnogi znani možje, od Cankarja, kiparja Pirnata, do Moše Pijada in maršala Tita.«
© Kaj vam pri gostih ni všeč?
»Predvsem grobost. Takim gostom nerad strežem.«
9 Kakšne so razlike med mladim natakarjem zdaj in takrat, ko ste se vi učili?
»Včasih so bili bolj strogi z rami in zahtevali so večjo odgovornost.«
© Kaj delate v prostem času?
»Rad igram šah, pa v naravo hodim.«
© Kaj boste vprašali javnega delavca?
»Kaj bi ga? Nič takega ni, kar bi me trlo «
ILJA POPIT
DOM ZA STAREJŠE ZAKONCE NA VICU
Foto: inž. Nikolaj Bežek
Snežni plug in dinarji
Zimska služba v Ljubljani je nared - Obetajo dobro organizacijo in boljše nadzorstvo - Povezava z radiom - Kljub temu je dinar še vedno vprašaj
Mmey v Tivoliju
Priprave na praznovanje dedka Mraza so v polnem teku -Malčki letos ne bodo prikrajšani za novoletno doživetje
LJUBLJANA, 8. dec. Na seji odbora za praznovanje dedka Mraza pri mestni zvezi prijateljev mladine so predsedniki komisij poročali, kako tečejo priprave za novoletno prireditev v dvorani Tivoli. Kaže, da letos naši malčki ne bodo prikrajšani kot druga leta, čeprav je še vprašanje, ali bo odbor lahko zbral toliko denarja, da bi program stekel po zamisli.
Na seji so bili optimisti, j prireditve pričakujejo
Doslej so zbrali 190 tisoč dinarjev in pričakujejo, da bodo občine in razna podjetja v nekaj dneh navrgla še toliko, da bo praznovanje lahko teklo nemoteno. Vse skupaj naj bi stalo okrog 600 tisoč dinarjev. Na seji so izrazili željo, naj bi novoletna prireditev za naše malčke postala tradicionalna in bd denar namenjali oziroma zbirali vse leto. Prireditev naj bi počasi prerasla tudi v turistično atrakcijo Ljubljane.
Govorili so o programu, ki je že skoraj povsem pripravljen. Sporede prireditev ne bodo objavili le v časopisih, radiu in televiziji, temveč jih bodo razposlali tudi po vrtcih in po šolah. Poleg tega so se tudi menili o posebni informativni službi na samem prizorišču dogajanj, ki bi staršem in drugim povedala, kdaj in kje se kaj dogaja.
Spored bo nadvse p>ester in bo trajal od 26. do vključno 29. decembra. Začel se bo ob desetih dopoldne z obiskom dedka Mraza in se končal z drsalno revijo ob pol šestih zvečer. Na dopoldanske
Pešec pod avtomobil
SEŽANA, 8. dec. — Včeraj ob 17.30 uri je Fergio Si-monetti iz Trsta vozil po Partizanski cesti v Sežani proti mejnemu prehodu Fernetiči. Pred hišo št. 30 je nenadoma zunaj prehoda za pešce hotel prečkati cesto pešec 60-letni Bernard Cafuta iz Povirja. Simonetti je pešca zadel, tako da so ga s hudimi poškodbami odpeljali v izolsko bolnišnico.
D. G.
predvsem kolektivne obiske ne le ljubljanskih, ampak tudi otrok izven Ljubljane.
Po snegu diši vsak dan bolj in prvi centimetri snega bodo na ljubljanskih ulicah morda že čez nekaj dni povzročali glavobole manj izkušenim voznikom, drugim pa bodo privabljali iz ust nič kaj ljube besede. In ker sneg ni planiran kot proračuni za čiščenje in pluženje cest, je treba -pač verjeti meteorologom in biti pripravljen.
vojnega programa res ne gre sprejemati kar na vrat na nos, brez tehtnih študij,
Vesc!a igrica za otroke
Mladinsko gledališče pripravlja predstavo Vesele zgodbe o žalostni princeski
LJUBLJANA, 8. dec. — Mladinsko gledališče pri Pionirskem domu je tudi letos, tokrat petnajstič, pripravilo novoletno predstavo za otroke. Tokrat bo na sporedu Frana Miličniskega »Vesela zgodba o žalostni princeski.« Zanimivo je, da je igrico priredil za oder Frane Miličin-ski-Ježek, zrežiral pa jo je njegov sin Matija Miličinski. Kostume je pripravila Melita Vovk-Stihova. scene pa je narisal Jože,’ Spacal.
Predstave so namenjene sindikalnim podružnicam gospodarskih organizacij in šolam. Doslej jih je naročilo že deset podjetij in 12 šol. V gledališču pričakujejo, da se bo od 17. do 30. decembra zvrstilo okrog štirideset predstav. Pri tem so vračunana tudi gostovanja, saj bodo igrico prikazali v osmih drugih krajih po Sloveniji.
Obiskovalce predstav bodo obdarili z darili, ki jih bodo pripravil’ sindikati za otroke svojih delavcev oziroma u-službencev. Otrokom iz šol pa bodo porazdelili šumijeve bonbone, da bodo bolj veseli gledali igrico.	P. A.
Zimska služba bo letos v Ljubljani gotovo učinkovitejša, saj bodo posamezne delovne skupine med seboj povezane z radijom. Tudi nadzorstvo bo okrepljeno, ker bodo pristojnim organom mestne skupščine pomagale tudi ljubljanske občinske skupščine. Kot smo zvedeli, je poleg pogodb s komunalnimi delovnimi organizacijami, ki bodo skrbele za prevoznost cest pozimi, pripravljen tudi razvojni program zimske službe v Ljubljani.
Na svetu za komunalno gospodarstvo in mestni 'promet so ga že pretresli in dejali, da bo potrebno razčistiti še nekaj vprašanj pri organizaciji dela, učinkovitosti zimske službe, ekonomičnost in izkoriščenosti zimske mehanizacije. Zato bodo komunalne delovne organizacije program dopolnile, sprejeli pa ga bodo prihodnje leto skupaj z novim odlokom o zimski službi.
Da je tako prav in da raz-
Poleg folklornih in lutkov nih predstav so pripravili tudi filme in sicer dvanajst najboljših filmov Walta Dis-neya, kar bo posebno zanimivo za mlajše šolarje. Gnečo pričakujejo zlasti na avtodro-mu in kot kaže, se bodo otroci lahko zastonj vozili. Načelno bo namreč ta prireditev brez vstopnin in drugih plačil.	p. A.
nam lahko pove že podatek, da stane samo ena izgubljena ura v ljubljanskih delovnih organizacijah 50 tisočakov, da ne govorimo o škodi pri trčenjih na zasneženih in poledenelih cestah ter še o morebitnih smrtnih žrtvah. Slabo organizirana zimska služba pa lahko povzroči še večjo škodo.
Hitro ukrepanje in čiščenje najbolj prometnih cest in ulic ter najbolj obremenjenih križišč (take ulice in križišča bodo vsekakor imela prednost), bo letos, ko finančni položaj ni ravno rožnat, tudi merilo učinkovitosti zimske službe. Stabilizacijski ukrepi so namreč prinesli s seboj tudi omejitve splošne proračunske uporabe v katero sodi tudi zimska služba, če upoštevamo, da so bili stroški za lanskoletno čiščenje in posipanje ljubljanskih ulic plačani šele konec letošnjega leta in za to sezono v mestnem proračunu denarja še ni, lahko pričakujemo, da bo letos ostala kakšna ulica tudi nesplužena.
Seveda je še tudi vpraša-
nje, kako bodo letos plužili nekatere ozke pa tudi zaprte ljubljanske ulice, v katere veliki čistilni stroji ne morejo. Odločili pa so se, da cest v mestu ne bodo več posipali z mešanico peska in soli, temveč samo s soljo, saj je praksa po drugih državah pokazala, da je slednji način mnogo bolj učinkovit.
Kot je pokazala razprava na svetu za komunalno gospodarstvo, bo letos treba spremeniti tudi način financiranja zimske službe. Člani sveta so menili, da naj bi sicer službo še vedno financiralo mesto, s posebnim dogovorom med mestno in občinskimi skupščinami pa naj bi določili, v kakšnih primerih bi tudi občine prispevale za čiščenje in urejanje ljubljanskih ulic. Ce bodo stroški večji, kot jih zmore mestni proračun, so dejali člani sveta, naj bi tudi občine segle v svoj žep, da ne bo nepotrebnih zastojev v prometu in negodovanja Ljubljančanov, ki so se v zadnjih letih navadili, da imajo res solidno očiščene ulice v mestu. K. DOLENC
Zatišje v šolah
Poživiti tehniško dejavnost v krožkih
LJUBLJANA, 8. dec. Vseh 45 popolnih osnovnih šol, kolikor jih je v Ljubljani in bližnji okolici, ima dokaj dobro opremljene delavnice za tehnični pouk. Prav tako imajo te šole dovolj strokovnih učiteljev- Toda število učencev, ki se s tehnično dejavnostjo ukvarjajo v krožkih, je izredno nizko. To so ugotovili na današnji seji komisije za modelarstvo pri mestnem odboru Ljudske tehnike Ljubljana.
Ker so na šolah velike možnosti za izvenšolsko tehnišško dejavnost mladine, bi morali delo krožkov poživiti. K delu z mladino bi pritegnili tudi izvenšolske inštruktorje, posebno kar zadeva modelarst vo. Zato bo komisija preverila, kakšen je po’ožaj po šolah. Podatki, ki bi jih zbrali do I. polletja, bi bili v veliko korist pri oživljanju aktivnosti tehiške dejavnosti po krožkih.
Komisija za modelarstvo pri mestnem odboru Ljudske tehnike bo tudi pripravila načrte za brodarske modele po mednarodnem pravilniku Naviga. Pravočasno bo po-p-ioin-- f-n-j „ačrte ’3
objekte, kjer bodo preskušali modelarske izdelke. Sem sodi izdelava načrtov za av-todrome, bajarje in vzletne steze za letalske modele.
A. A.
Prejeli smo
/
Topel dom na starost
Na Viču bo moderen blok z 32 enosobnimi stanovanji v drugi polovici januarja sprejel prve stanovalce
V Ljubljani je precej starejših zakoncev, ki so se jim otroci osamosvojili in odselili, zdaj pa jim je preveliko stanovanje v breme, saj čiščenje večsobnega stanovanja ni lahka stvar. Mnogi starejši zakonci tudi žive v starih hišah z visokimi stopnišči in zastarelimi kurilnimi napravami, kar je za stare ljudi tudi precejšnje breme. Prav zato se je lani stanovanjsko podjetje »Dom« odločilo, da na Viču usposobi sodoben dvonadstropni stanovanjski blok z 32 enosobnimi stanovanji, kjer bi starejši ljudje, predvsem zakonci, našli na stara leta topel, prijeten in udoben dom.
že lokacija novega bloka ob Viški cesti, ki ga bodo povsem opremili in pripravili za vselitev v drugi polovici januarja prihodnjega leta, je tako izbrana, da se bodo starejši zakonci in sploh starejši stanovalci tega objekta čim
Pešec hudo ranjen
LJUBLJANA, 8. dec. — Sinoči je po Poljanski cesti vozil z osebnim avtom Ivan Markič. Ko je pripeljal do hiše št. 19, je nenadoma pritekel pred avto Jože Snoj. Kljub zaviranju je prišlo do trčenja. Pešec je omahnil v vetrobransko steklo, od koder ga je odbilo v levo pred avtobus. Le prisebnost voznika Avgusta Balona, ki je zavrl in zavil desno na pločnik, je preprečila še hujšo nesrečo. Hudo ranjenega Snoja so prepel jar v bolnišnico dr. Petra Deržaja.
M. S.
Usodni korak prp>d! avto
' LJUBLJANA. 8. dec. — Sinoči okoli 23 ure je Pero Cvetkovič na Ciril-Metodovem trgu nenadoma stopil pred avto Franca Škode. Cvetkovič se je pri nesreči huje ranil in so ga prepeljali v bolnišnico.
M. S.
Srečno
številke
V 49 kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 20, 21. 27, 28, 34 in dodatna 10; drugo žrebanje: 6, 8, 23, 31, 35 in dodatna 11.
bolje počutili. Blok je sredi zelenja in travnikov, seveda pa tako smiselno vraščen v sosesko S-6, da stanovalci ne bi živeli povsem osamljeni. V neposredni bližini bloka je samopostrežna trgovina, mesnica, pošta, gostilna in še nekateri lokah, do avtobusne postaje je 7 minut hoje, blizu je tudi viški zdravstveni dom.
Kr so mnogi stari ljudje, ki so še pri močeh, težko brez dela, bo vsak stanovalec dobil pred blokom 15 kvadratnih metrov gredice za »izživljanje« v vrtičkarstvu, v kleti bloka bo majhna delavnica za razne hobije, eno stanovanje pa bodo uredili v družabni prostor, kjer bodo stanovalci lahko gledali televizijo, šahirali, igrali razne igre in podobno.
Seveda so tudi v stanovanjih poskrbeli za čim bolj udobno bivanje. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, vsako stanovanje i-ma predsobo, kuhinjo z jedilnim kotom, balkon, večjo dnevno sobo in majhen kabinet, v kopalnic; pa je normalna kopalna kad in prostor za pralni stroj. V kleti bodo tudi uredili skupno pralnico in sušilnico perila. Strokovnjaki »Doma« zatrjujejo, da je v teh stanovanjih celo višji stanovanjski standard, kot ga i-majo v nekaterih deželah zahodne Evrope. Vsa stanovanja imajo tudi shrambo v
kleti.
Podjetje »Dom« bo verjetno že letos začelo graditi podobe, vendar nekoliko večji objekt v šiški Za starejše zakonce in upokojence iz šišenske občine, kajti v stavbo na Viču se bodo vselili pre-
ivo Zupanič'—osemdesetletnik
»Transformator na jezo“
Elektro Ljubljana pravi: izbrana lokacija v Trnovem ima več prednosti
Glede na objavljeni članek »Transformator na jezo v Trnovem«, z dne 14. 11. 1970 v Delu, se vas dovoljujemo načelno opozoriti, da bi bilo potrebno pred objavo enostranskega članka objektivno preveriti nekatere ugotovitve pisca, ki sugerira, po njegovem mišljenju cenejšo rešitev, lokacijo transformatorske postaje (TP) v Trnovem na desni strani Malega grabna ter oporeka predvideno lokacijo v soseski VS 1 in kareju VS 102, ki je bila izbrana po daljši in temeljiti preučitvi. Preden pa odgovorimo piscu članka, je nujno, da pojasnimo, zakaj je sploh predvidena gradnja nove RTP.
Sedanje naprave za preskr- | porabnikov. Sama RTP bi v
bo južnega dela Ljubljane z električno energijo so ob obremenitvah v konici (opoldne in zvečer) že na meji zmogljivosti ter brez vsake rezerve. Vsak izpad mreže lahko vodi do izpada precejšnjega dela območja, šibko omrežje pa ne dovoljuje nadaljnega povečanja obremenitev. Znano je, da se tudi južni del Ljubljane v zadnjih letih zelo intenzivno razvija, samo v novem Trnovem in naselju Murgel je predvideno preko 2000 stanovanj.
Podjetje za preskrbo z električno energijo Elektro Ljubljana se je zat<^ pričelo pripravljati za graditev nove RTP v Trnovem, ki naj bi jo čimprej uresničili, saj v najkrajšem času ne bo mogoče več priključevati novih
pretežni večini služila za napajanje južnega dela Ljubljane (območje ob Dolenjski cesti proti Barju, celotno Trnovo in Krakovo ter del Mirja), ker pa bj bila s kabli povezana z RTP Center, bo dobilo to območje dvostransko napajanje in bo tudi v primeru okvare oskrba z energijo nemotena. Seveda pa bo poleg južnega dela Ljubljane napajala tudi del mestnega središča in to do Trga revolucije, oziroma ploščadi Borisa Kidriča. Ta del mesta zdaj dobiva električno energijo samo Iz RTP Center, zaradi intenzivnega razvoja tega območja pa je nujno potrebno napajanje z dveh strani, ki bo tudi v primeru okvar zagotovilo nemoteno oskrbo.
Povrnimo se na ugotovitve pisca, ki predlaga premestitev postaje od predvidene lokacije za 500 do 700 metrov v smerj proti periferiji Ljubljane z ugotovitvijo, da bodo s tem stroški gradnje nižji, saj bi se stroški priključnega visokonapetostnega voda zmanjšali. V tem pogledu ima pisec popolnoma prav, vendar pa je pozabil upoštevati, da glavne stroške povzroča energetska 10 kV kabelska mreža, ki izhaja iz RTP, ter stalne energetske izgube v njih. Zmanjšanje stroškov zaradi krajšega daljnovoda je malenkostno, saj znašajo stroški samo 300.000 dinarjev na kilometer.
Poudariti moramo, da smo v času študija lokacij poleg predlagane različice analizirali tudi možnost premestitve
postaje, vendar samo za 300 metrov. Analiza vseh stroškov je pokazala, da je ta inačica v celoti za približno 4,000.000 dinarjev dražja v primerjavi s predlagano različico in s to utemeljitvijo smo tudj zaprosili za izdajo lokacije pri občinski skupščini Ljubljana-Vič-Rudnik. Pri investiciji približno 12,000.000 dinarjev za RTP bi bila rešitev za približno 30 odstotkov dražja. Tako velikih povečanj stroškov pa investitor ne more prevzeti, saj bo moral samo za samo mesto Ljubljana v bližnji prihodnosti zgraditi še 7 podobnih postaj (obstojata že RTP Center in Šiška). Gradimo pa s svojimi sredstvi in krediti ter moramo graditi ne samo tehnično pravilno temveč tudj ekonomsko, saj nam primanjkuje sredstev za nujne, ekonomsko utemeljene gradnje. Upoštevati pa moramo tudi splošni interes graditve RTP, ki bo služila predvsem v zadovoljstvo porabnikov.
Zaradi stalnih energetskih izgub v kablih lahko postaja gospodarno oskrbuje le oko-
liš s premerom treh kilometrov. Ker pa bodo kabli v pretežni večini vodili v smeri proti središču mesta, bi predlagana premestitev postaje skoraj za polovico zmanjšala napajalni obseg proti mestu. V tem primeru pa gradnja RTP ne bi bila več ekonomsko utemeljena, saj bi bila nerentabilna.
Glede na trditev, da ne bi smeli graditi RTP v gosto zazidanem okolišu, odgovarjamo, da v tem delu ni predvidena, niti ni mogoča graditev večjih objektov.
Kar zadeva velikost postaje ter nevarnosti m nevšečnosti, ki jih pisec navaja, pa, le tole. Velikost prostora za RTP je 70 x 80 metrov. Sam objekt je velik 10 x 43 metrov, ter bo arhitektonsko vključen v okolje. Ker bo postaja zgrajena po veljavnih predpisih in pred obratovanjem tehnično pregledana, tudi ne bo predstavljala nobene nevarnosti. Glede brnenja obeh transformatorjev pa lahko ugotovimo, da v središču mesta (ob Kotnikovi ulici) taka transformatorja delata že vrsto let, vendar ni nobenih pritožb.
Iz tehnično-ekonomskega vidika ima izbrana lokacija toliko prednosti, da bi z zgraditvijo RTP rešili energetsko problematiko južnega dela Ljubljane in to predvsem v zadovoljstvo neposrednih porabnikov. Dokončno pa bodo o lokaciji odločili pristojni sveti občine in skupščine mesta Ljubljane.
J. JEVNIKAR, J. PRELOG ELEKTRO LJUBLJANA
Kdor pozna direktorja bivšega inštituta za vinarstvo v Mariboru dipl. inž. Zupaniča, ne bo mogel verjeti, da je ta naš vinarski strokovnjak danes star že 80 let. Cii in zdrav je imenovani dočakal svoj visoki življenjski jubilej.
Dipl. inž. Ivo Zupanič, ki je po osvoboditvi do upokojitve pred desetimi leti zelo uspešno vodil inštitut za vinarstvo v Mariboru, zavzema častno mesto med najuglednejšimi osebnostmi jugoslovanskega vinarstva.
Inž. Zupanič se je rodil v vinogradniški kmečki hiši v Vajgnu pri Jarenini Klasično gimnazijo je končal v Mariboru, agronomijo pa je študiral na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju in na agro-nomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Kot diplomirani inženir je bil na daljši specializaciji za vinarstvo v Nemčiji in v Avstriji. Po vrnitvi se je zaposlil kot profesor na nižji in srednji vinarski šoli v Mariboru, nato je bil referent za vinarstvo pri banski upravi v Ljubljani, ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu in vinarski nadzornik za dravsko banovino v Ljubljani.
Slovensko vinogradništvo in vinarstvo dolguje jubilantu veliko zahvalo. Kot profesor je vzgojil številne generacije slovenskih vinogradnikov in vinarjev. Prav tako ima jubilant velike zasluge za razvoj in napredek našega vinogradništva. Posebno pozornost je posvečal proučevanju trsnega izbora v SRS, rajonizacijd vinogradniške proizvodnje, tr-sničarstvu, sodobni obnovi vinogradov in zgodovini slovenskega vinogradništva. Kot priznani strokovnjak je predsedoval številnim jugoslovanskim in mednarodnim komisijam za ocenjevanje razstavljenih vin in je avtor večih samostojnih strokovnih razprav.
Jubilant si je pridobil velik krog prijateljev ne samo v
strokovnih krogih, ampak tudi med našimi vinogradniki in vinarji. Zato bomo vsi, ki jubilanta poznamo, ki ga spoštujemo in gojimo prijateljska čustva, ob tem pomembnem življenjskem prazniku v mislih z njim.
PROF. MILAN VESELIC
bivalci občin Center in Vič. Računajo, da bodo v kratkem opremili dve stanovanji in ju odprli za javnost, saj je zanimanje za te vrste objekt, ki je menda prvi dom za starejše zakonce in upokojence pri nas, zelo veliko med strokovnjaki in tudj med starejšimi občani. IGOR PREŠERN
Operacija stoletnice ¥ lariera
Zofija Muhr si je zlomila stegnenico - Zapleteno operacijo je dobro prestala
MARIBOR, 8. dec. — Pred dnevi so v mariborsko bolnišnico pripeljali Zofijo Muhr, ki bo 4. maja prihodnje leto izpolnila sto let življenja. Zlomila si je nogo v stegnu. Bil je zapleten zlom, saj je bilo stegno zlomljeno na pet delov. Pri tej starosti je bila ta poškodba smrtno nevarna.
Na mariborski kirurgiji so se na poškodbenem oddelku odločili za operacijo. Poprej so jo temeljito preiskali. Njen vnuk je odpotoval v Zagreb in prinesel od tam posebno konzilarno ploščo, ki so jo potrebovali pri operaciji.
Osteosintezo stegna je o-pravila ekipa, v kateri so bili dr. Maks Ben, dr. Jerotija Mihajlovič, dr. Matjaž Arko, dr. Minka Brumec (anaste-zist). in medicinska sestra Ema Tomažič. Pacientko so operirali v soboto ter je operacijo dobro prestala. Danes je že prvič hodila. Obiskali smo jo v mariborski bolnišnici, kjer leži v sobi št. 10 na poškodbenem oddelku. Povedala nam je, da si je nogo zlomila pri nesrečnem padcu po stopnicah
M. KOS
TATEDINVE9
MUSKA TRIBUNA
Slovenska šola, hrvaška maša
Ustavili smo se v Razkrižju, majhni vasici blizu Ljutomera v Medmurju. O kraju je naš vidni književnik svojčas napisal roman »Fara svetega Ivana«. Patron Ivan ima tu mogočno cerkev, malo pod cerkvijo pa se je pred kratkim sesul visok kamniti križ s Kristusom. To morda precej pove, ni pa poglavitno. Pomembnejše je namreč to, da Razkrižje samo ne ve, kaj je.
V zadnjem ljudskem štetju leta 1961 je dobrih 90 odstotkov vaščanov reklo, da so Slovenci. V Zagrebu trdijo cerkvene oblasti zadnje čase, da živi tam dobrih -> 90 odstotkov Medmurcev ali Hrvatov.
Zmešnjava je popolna. Vasica je pred vojno pripadala Dravski banovini, takoj po vojni so jo prisodili Hrvatski, leta 1946 pa je na zahtevo prebivalstva prišla sem komisija iz Beograda in Razkrižje pridružila Sloveniji. Političnemu in uradnemu preseljevanju ter spreminjanju meja se je pridružilo še cerkveno preseljevanje, in to še dandanašnji ni končano. O tem govori članek v »Tedenski tribuni«. Objavlja nasprotujoča si stališča dveh škofij: mariborske in zagrebške. V pogovoru je sodeloval mariborski škof dr. Vekoslav Grmič.
V Razkrižju so se verniki razdelili v dva tabora ali stranki, ki sta pripravljeni poravnavati medsebojne račune s pretepi in požigi. Nihče ne ve, kako se bo zadeva uredila.
Doklej se bodo otroci v šoli s slovenskim učnim osebjem še učili slovensko, v cerkvi pa poslušali cerkvene nauke v hrvaščini? Doklej bodo verniki poslušali samo hrvaško mašo ali službo božjo, prepevali pa samo slovenske cerkvene pesmi? Imajo nekateri tudi slabše namene, denimo zganjati šovinizem ali hrvatiti slovensko vzhodno mejo?
Preberite članek »Slovenska šola, hrvaška maša« v Tedenski tribuni!
PRODAJALNAH emona hu bi lana

PO REKLAMNIH CENAH do novega leta
•
9
9
9
9
9
9
«
9
9
e
lešnikova čokolada čokoladne praline čok. krem banane vamli rozicki pony pecivo slivovka pelinkovec sadjevec klekovača vino Vipavec vino Rebula vino Črnina
Priporočamo vam še:
• mesne delikatese • pijače vseh vrst ® ostalo pecivo ® P-kava ® ... in
še marsikaj
m