'ziiaja vsak dan popoldne, izvzema) nedelje to praznike. — Inseratl do BO petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din već« inseratl petit 'rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS OPRA VNMTVO UUBLIANA, Knaftjeva nttca Mer. 5 Telefon: 8122, 3128, 3124. S12S m 06 P-o d ružni e o: telefon' št 26. -podružnica MARIBOR Stroasmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska C, CELJE: eellsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon St 65, Koeenova oUca 2, telefon St- 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Kmetje proti Habsbttrzanom Med avstrijskim kmečkim ljudstvom se je začel Siriti velik odpor proti povratku nekdanje dinastije Tiinai. 27. julija, d. Hab-burško gibanje v Avs ji je očividno naletelo na nepričakovan odpor med prebivalstvom sumim. Zlasti na oto-val v Prago Beograd. 27. julija. AA. Izredni poslanik in poblašceni minister češkoslovaške republike na našem dvoru dr. Girsa je t;;koi po izročitvi akredicijskih pisem Nj. kr. Vis. knezu namestniku odpotoval z Bleda po uradnih poslih v Prale v Feoprradu bo za nicrove o:lof;^:.!i odpravljal odpravnik poslov pri poslaništva dr. Pisa. Poslanik dr. Gir=a ~e vrne v Beograd tik pred sestankom stalnega sveta d:zav Male antante.. Muslimani zafttevafa revizijo štipendij Banjaluka, 27. julija, n. Muslimanski studenti in intelektualci so poslali prometnemu ministru dr. Spahu vlocro. v kateri zahtevajo revizijo štipendij. ki jih je Jevti-čev režim razdelil med visokošolce za studije v inozemstvu. Skupno je bilo razdeljenih 300 štipendij, niti ene pa niso dobili muslimanski študentje, čeprav jih je bilo zelo mnogo, ki so zanje prosili in so imeli tudi najboljše šolske kvalifikacije. Ministsr naj doseže, da >e popravi krivica, ki sta jo muslimanom prizadela Jevtičev režim, ker je to v najvišjem kulturnem interesu ju-goplovenskih muslimanov. Avgusta bo p c čilo Addis-Abeba, 27. julija. Italijansko diplomatsko zastopstvo v Abesiniji je pozvalo Grke, ki so pod zaščito Italije, da zapuste Abesinijo najpozneje do 4. avgusta t. I. Iz tega sklepajo, da se Italija z vso resnostjo pripravlja na izbruh scvražano-sti. • Novi transporti Napoli, 27. julija. AA. V vzhodno Afriko je odplul parnik »Conte Biancamano«. Na I njem je 180 oficirjev, 1900 vojakov, 600 [ strokovnih delavcev in velike množint vojnega materijala. Na poti bo parnik prevzel v MessLni še nekatere vojaške enote, tako da bo odpeljal v vzhodno Afriko vsega 200 oficirjev in 3000 vojakov. Neresnične vesti o spremembi kura jugoslovenske zunanje politike Velčev na Beograd, 27. julija. AA. »Berliner Tage-blatt« od 10. t. m. je priobčil članek, kjer trdi. da se jugoslovanska zunanja politika bistveno rzpremeni v zvezi z obiskom Nj. Vis. kneza - namestnika Pavla v Bukarešti ter da bo Jugoslavija, zapustila Malo an t auto in Balkansko zvezo, nakar naj bi ee ustanovna nova gnir*aoija med Jugoslavijo, I Bolgarijo in Rumunijo zlasti glede na habsburško vprašanje. Uradno najenergičneje demantirajo te ve- I sti, ki jim je namen zbegati javnost in pou- j darjajo. da bo ostala Jugoslavija v zunanji politiki zvesta svojim zaveznikom. Cilji ju- j goslovenske zunanje politike bodo ostali isti kakor doslej. v izgnanstvo j Sofija, 27. julija. AA. Davi ob 7.30 se je 5 odpeljal z letalom družbe -»Air France« \i Sofije v Beograd rezervni pokovnik Damjan Velčev. Na letališču Božurište pri Sofiji so ga spremili njegova prijatelja Karakulakov, bivši šef sofijske policije ter več drugih oseb. Zemljoradnik! bodo osnovali lasten klub Beograd. 27. julija, p. V zvezi z vestmi o neizbežnem razcepu .Tevtičevega jugosloven-skega poslanskega kluba sta izjavila voditelja zemljoradnikov Voja Lazič in dr. Stajic novinarjem: Zemljoradniki smo podpirali akcijo g. Jev-tiča. ker je njegov volilni program med drugim napovedoval >rešitev vasi in kmeta iz gospodarske bede in preko kmeta vseh drugih gospodarskih stanove. Na ta program smo pristali, ker je to tudi naš program Na tem prouramu smo bili izvoljeni in zaradi tega smo podpirali tudi vlado g. Jevtiča. Podpirali ga bomo tudi sedaj, ko ni več na vladi Želimo, da ga podpiramo ne kot posamezniki, nego kot organizirana skupina, kot gospodarski, socialni in politični pokret. Smatramo pa, da je v to s vrbo neobhodno potrebno, da osnujemo svoj poseben zemljoradnički klub i jasnim in točno izdelanim programom, ker samo tako moremo izvajati uspešno politično akcijo in ostro opozicijo proti vladi dr. Stojadinoviča. To je tem bolj potrebno, ker so v Jevtičevem poslanskem klubu zaradi tega. ker je šel g. Jevtič na volitve brez naslonitve na kako stranko, ljudje, ki docela drugače gledajo na nas program in na ureditev države Akcija g. Jevtiča zaradi tega ne bo oslabljena, niti ne bo zmanjšan njegov ugled, če se ustanovi poseben zemljoradnički klub. Nasprotno, opora tega kluba bo le Še okrepila njegovo pozicijo, ker bo mogel zemljoradnički klub zbrati v svojih vrstah številnejše in Rumunija ostane demokratična Pariz. 27. julija. AA. Havas poroča iz Bukarešte, da je kralj Karol dal pred kratkim intervju nekemu tujemu novinarju. Vladar je pri tej priliki med drugim dejal: Rumuni si ne žele ne avtokracije, ne tiranstva in gotovo je. da ne bom nikoli poskušal vsiliti takšen sistem svojemu narodu ali pa razpustiti parlament ali ukiniti katero drugo svobodno ustanovo. To izjavo so včeraj priobčili vsi romunski listi, s posebnim zadovoljstvom so jo pa komentirali demokratski listi, ki poudarjajo njen velik pomen. Tako pravi Kst »Lupta« j med drugim: Ta intervju je vele važnega po-! mena zaradi glasov, ki so se širili po kate-j rih naj bi naš vladar nameraval uvesti dru-; gačen režim v držav* Priprave za veliko jadransko razstavo Kaj vse bomo videli na jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma od s« do 16« septembra LJubljana, 27. julija. č>e je moerla stara Avetriga leta 1912. prirediti na Dunaj-u jadransko razstavo, ki jo razgibala veo državo in privabila na milijone posestnikov, bi bdi neodpustljiv greh in dokaz ne&poeobnosti, če bi ne mogli spravita skupaj jadranske razstave mri, ko je veu dar Jadran naš in tako blizu našim srcem. •Zganili smo ee končno in na jesenski prireditvi ljubljanskega VOioa, od 5 do 16. septembra bomo imeli jadransko razstavo obsežno, pregledno in lopo, da ee bomo lahko postavili z njo tudi pred zunanjim svetom. Zavzemala bo skoraj ves velesejemski prostor in u.loleži ^e je tudi naša vojtna mor narica, ki bo z modeli vojnih ladiij, vojnim orožjem, tureii vom, strojnicam:, minam:, pripravami za irjstreljevanje torpedo* i t *l., zaee-'lla skoraj ves razstavni paviljon. Pri-kazana bo tudi oprema naših vojnih ladij v originalu in mc-Ielih, poveljniški mosti'ičeV:. rešilni čoln; ;n orodje, opremi za potapljače, harpune, trnki za morske zveri, skratka vse, kar rabi človek na morju če se je treba boriti z morskimi pošastmi ali pa tudi s 6ovraj?om. Na razstavi bomo videli najbrž tudi vojni hMroavljon. Brkato bo zastopana tudi niša tr mornarica s krasnimi moden1 trgovskih ladij, mod nj in: pa mika Kralj Aleksander«, zan'rmlvi relief: železniških, cestnih in zračnih zvez, modeli naš h pri^ani.V in TS9 kar je v njih, ter konf-no z reUefotn iCCgl Primorja, z modeli električno razsvetljenih svetilnikov. Ta oddelek et- bo imenoval: -Promet. Jadranska straža razstavi v svojem o Idel'ku nmo.To srrr.liva v zvezn z nj<--n-.m dosedanjim delom in va?.no«tjo Povdar-jena bo tudi gradnja domov za člano in pod mladek JS. Poseben oddelek je določen zsro dovin: pomorstva na Jadranu, Iptteregi pri 'ejo drasroceni starinski predmeti, zlasti iiz Roke Kotorske. Dubrovnika in Šibenika, pa tudi važni dokumenti pomorskih bitk s Turki, modeli starih ladij, predmeti iz pcmorskih bitk, tako bitke s Turki pri Lepantu. Dolžna pozornost bo posvečena tudi umetnostno zgodovinskemu oddelku, dalje oddelku za eeoerrafijo, kjer bomo videli med druerimi krasen relief Dalmacije ■ta Primorja in relief morskega dna na na-šeon Jadranu. V oddelku za meteorolog^' nam bodo nazorni grafik oni pokazali^ tla je temperatura vode in zraka ua našem Jadranu za tujski promet ugxxinejša, ne«o v katerikoli evropski obmorski državi. Tu-dd jamam na našem Primorje tal v DaLruaeriji bo ocLkazano častno mest v posebnem oddelku. Prirodoslovni oddelek — favna je v rokah nade univerze, flora pa v rokah g. dr. Pajmića. V pripravah sode-Ijuj< jo tudi ocenogTafski institut ia Spinu* Strmeli bomo posebno nad veliko panoramo, ki prikazuje rt^kon«struilrano morsko dno, da imaš vtis, da si na dnu morja, kjer občuduješ njega tajne. Videli bomo tm*1 primorske narodne nože, vezenine in umetnostno domačo obrt. Gospodarsku del razstave nam bo zlasti pokazal naš tujski promet ter riibištvo in ribarsko indai«tri>> z vsem, kar spada sem. Končno bo obsenal gospodarski del trgovino in nje promet, industrijo, kmetijstvo in obrt kar vee tana ob našem m- r?u svoj poseben mača j tal pomen. MtaMVO Je v Dalmaoijd zdnav*ttnrffo Beli šč in tudi te bomo videti na ransitaTi Konč no ne smemo poa&hrti električne Industrije v zvezi z bogatimi vodopadi ki bo-sratih dalmatinskih ru<*niikov. Velfka pozornost bo posvečena tadri upodablja >>en umetnost! Največja atrakcija bo pa gotovo v mračnem prostoru 15 m dolg bazen, lri bo v njem prava morska voda. v njtt pa najrazličnejše morske ribe in čnidne fcivaii % mor-skesa dna, ki jfih sncer čJovećfco oko ne vidi. Morda bomo videli oek> živem* nad 1 meter dolgega morskesa volka Samo ob set) i je umevno, da eo tudi arbrteftrtri pridno na delu, da bo budH v tam po«cleid« Jadranska rr-aetava dostojna na*e*a ^n>*» Jadrana. Na raastavo bo najbrž poslana večja t hI i niča nase vojne mornarice s vojn ško sodbo, da bo prireditev tem Klvabnejfta Ljubljana naj se pa »a to tasrerino prtttko okrasi in pripravi v dubu pro^>a«!iaajnc*rt1 in živahnosti. Trgovinska pogajanja z Grčijo na Bleda Bled, 20. julija, p. Na Rledu so se pričela trgovinska pogajanja med jugoslovensko in grško delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe.. Prvi sestanek obeh delegacij je bil posvečen predvsem razdelitvi dela. Izvoljene so bile posamezne sekcije za obravnavo posameznih vprašanj, ki jih je treba razčistiti. Sekcije bodo razpravljale zlasti o plačilnem prometu, o trgovinski izmenjavi blaga ter o tujskem prometa med obema. Dosedanja trgovinska pogodba poteče 1. avgusta. Ker je malo verjetno, da bi bila pogajanja dotlej že končana in sklenjena nova pogodba, sta se obe delegaciji zedi-nili na to. da predlagata svojim vladam, naj se sedanja trgovinska pogodba podaljša vse tako dolgo, dokler ne bo sklenjena nora [>ogodba. Ta predlog je bil danes brzojavno sporočen obema vladama. Pogajanja a« vršijo v prostorih »Parkhotela«, kjer j« nastanjena jugoslovenska delegacija. Orika delegacija je nastanjena v hotelu »Toptt«o<. Najmlajši violinist v Ljubljani Ljubljana. 27. julija. Naš zdaj že precej odrasli mali violinist Miran Viher iz Celja je dobil konkurenta, mnogo mlajšega in manjšega. V Kotoru je bil rojen pred dobrimi šestimi leti Edo Pečarič in zdaj je deček sirota, oče in mati sta mu umrla, dede 10 mesecev ga uči naš rojak, mornariški narednik Lojze Kolman iz Sevnice, pa že igra tako lepo na gosli, da prireja s svojim učiteljem javne koncerte. Iz Zagreba je prispel v Ljubljano in tudi nam se predstavi ljubki dečko s svojo zgodaj razvito umetnostjo. . Drevi ob 21 nastopi na vrtu hotela Union, jutri proti večeru pa na Bellevue, obakrat s težkim, resnim sporedom. Igral bo Schuberta, Beethovna itd. Izredno nadarjeni deček se a svojimi koncerti skromno preživlja. Morda se bo nadel dobrotnik, ki mu bo omogočil Sedanje. Iz Celja —c Nedeljski sport. Jutri ob 9 se prične na G laz i ji 1 ahk oatletski miting za prvenstvo mesta Celja za leto 1935, ki ga priredi odbor za izvedbo dvotnateha Celje — Maribor. Ta prireditev obeta bim zanimiva, ker bodo imeli Celjani priliko vdeti na startu svoje najboljše atlete večkratne državne rep recentan te kakor Martin ja. Zgorška in Skoka, ki se Jim bodo pridružili v borbi za prva mesta Marek, TJrbančič, Pleteršok, Skoberne, Zelen, Grebene, Brun-šek m drugi. Ker so lahkoatletske prireditve v Celja redke se pričakuje, da bo eportno občinstvo posetilo jutrišnjo pri-recKtev v velikem števitlu. C* 17 bo na Giazijfi zanimiva prijateljska tekma med ml«dima ASK Primorja te Ljubljane tn SK Cerja, ob IS.*) pa predtefema med drugo mladiino 9K Ceflja m Aragpo mladino SK Jugoslavije. — Umrla je v četrtek t Celju gospe Marija Žižka, znana trgovka na Glavinom trgu, večletna zvesta naročnica «cSioveriakega Naredit*. K večnemu poč*fku jo polože pitri ob 15.30 na mostnem nokopaliS&u. V edjafci bolnici je umrl v petek posestnik Franc Mešiček rz Zgor. Negonja pri RogaAi Skrmi. star 4b let. Danes: Sobota, 37. jnB|a kstoMeani: Pan-taleon, Dušan Jutri: Nederja, ». mttfa katoHtani: I nočen ei j, Viktor DaaaSnJe prtraditv« Kino Matiea; Ufcradeoa ljub oaan Kino Ideal: AltMitk Kino Dvor: Vsemu je ljobem kriva Kino Šiška; Bodi moja JTfTBMN JE PRIREDITVE Kino Matiea. TcdEko je bffi o6a Kino /deal: Atlantic Kino Dvor: Vsemu >e ljubi.imi kriva Kino %*ka: Bodi moja Primorje: Jugoslaviji ob 19J0 na lgiMou Primorja Šentjakob A i setetn ob 16 na letnem teav vadračn Sokola II. na Prnlah Danes in j«tri- Dr. Kmet, Tvrieva cesta 41, Trnkoezv ded. Mestni teg 4 ki tfetar, šelenbnrgova trtica 7 LitvinoT se sdravl mm Pr«ga, 27. julija g. Sovjetski kotmsa-za zunanje zadeve Lit vino v, biva trenutno na tečenju v Marjanskih Lasnih, kamor je prispel incogmfco. Prav tam se je nastavil toda v Parim BottimkfcL Si ran 2 Sobota, 27. Jirffja 1939u Stcv. 168 Po Mariboru sem in tja Poklonitev Maribora svojemu osvoboditelju Narodno zavedni Maribor Je ponovno dokazal, kako visoko ceni in Se spoštuje odrešitvi ja dravske prestolnice generala 4Maistra, katerega' obletnico smrti \e dostojno počastil. Ob 94 na 7 se je zbralo ob grobu velikega pokojnika mnogo narodno zavednega občinstva, ki se je z ganljivo komemoracijo §e enkrat poklonilo generalu in pesniku gneralu Rudolfu Maistru. Proslave obletnice Maistrove «*mrrl so se poleg generalove vdove in njenih sinov Hrvoja in Boruta udeležila vsa mariborska društva in njihovi zastopniki. Tako smo med udeleženci proslave ob generalovem grobu opazili zastopnika Zveze Maistrovih borcev g. prof. dr. Dolarja, zastopnika vojske, zastopnika mariborsko mestne občine g. ravnatelja Rodovska, šefa mariborske mestne policije g. Radoševica. narodnega poslanca g. dr. Jančiča, zastopnika CM D g. dr. LaSiča. nadalje tudi zastopnika Nanosa g. Kralja in zastopnika mariborskega avtokluba ter Združenja trgovcev g. pin-terja. Na komemoraciji sta bili zastopan #-j»u-4i JS po g. dr. Ropotcu in mornarska sekcija po g. Jugu. Slovesnost spominske prosla- ve na groba osvoboditelja Maribora Jo povzdignila tudi tukajšnja gasilska četa ▼ uniformah. Grobna Užina je nastala ob pokojnikovi gomili, ko je ■pregovoril predsednik ZMB prof. dr. Dolar, ki je v ganljivih besedah orisal velikega pokojnika, katerega obletnico smrti je proslavil ves zavedni Maribor, kot vojaka, pesnika in kot človeka. Skoraj vsa množica je zaplakala, ko je govornik povdarjal, kako se je pokojni general Maister ves žrtvoval za našo lepo domovino. Ko je velikega borca za svobodo priklenila bolezen v postelj in ni mogel več kot vojak nastopati za domovino, je Maister prijel za pero in z njimi poveličeval oboževane Slovenske gorice ter navduševal svoje rojake in bivše borce, da čuvajo vsaj te mejnike, katere jim je naklonila usoda. Govoru g. dr. Dolarja je sledil trikratni »Slava«, nakar so zapeli združeni pevski zbori pod vodstvom pevovodje g. Albina Horvata v srce segajočo žalostinko »Oj Doberdob«. Nato se je množica v skominu na velikega osvoboditelja Maribora razšla. Borba delavstva za obstanek Stavka tekstilnih delavcev v Mariboru— 300 delavcev je ustavilo delo v tekstilni tovarni Rosner in drug Maribor, 26. julija. V tukajšnji tekstilni tovarni Rosner in drug je stopilo celokupno delavstvo že pred enim tednom v mezdno gibanje. Omenjena tovarna je namreč delavstvu znižala mezde m se je delavstvo temu odločno uprlo. Po Narodni strokovni zvezi, kjer je delavstvo organizirano, so se pričela voditi pogajanja, ki jim je prisostvoval tudi zastopnik Delavske zbornice g. Vladimir Kravos iz Ljubljane. Delavstvo je podjetju predložilo spomenico, v kateri se zahteva vpostavitev prejš- njih mezd. obenem pa tudi sklenitev kolektivne pogodbe. Pogajanja so bila otežkočena, ker je še! tovarne g. Rosner odsoten in ga je nadome-stoval ravnatelj g. Hostnik, ki je Izjavil, da se ne smatra merodajnega za katerakoli razpravljanja. Delavstvo- ki je bilo zadnje dni zaradi tega razburjeno, je na nocojšnjem sestanku sklenilo soglasno, da stopi jutri v soboto. 27. t. m. v generalno stavko. Stavkalo bo okoli 300 delavcev in delavk. Drobiž iz mesta in okolice Vojni minister general Živkovič v Mariboru. Včeraj popoldne se je pripeljal v Maribor vojni minister general P. Živkovič. Ogledal si je tukajšnje vojašnice im se proti večeru odpeljal nazaj proti Rogaški Slatini. »DIJAŠKI DOM« V PTUJU internat za učence realne gimnazije in meščanske šole. Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. — Sprejemne pogoje in vse informacije daje Vodstvo >Dijaškega doma v Ptuju. 7247 Za mariborski spomenik bi>rpokojnemu viteškemu kralju Aleksandru L Uedi-nitelju so daroveK: Narodna odbrana Slatina Radenci 80 Dm, Olepševalno društvo Makole 75, krajevni šolski odbor Orešnjevec 50. Prosvetno društvo uZaurja.* Rogoza-Hoče 75, Strelska družina Vuhred 50, Društvo za tujski promet Spodnja Potiskava 50, Ciril-Metodova družba Kapela 50, Čebelarska podružnica Makole 50. Strelska d ružama Sveti Jurij ob Pesnici 50. podružnica GMD S večina 54, dr. žand. upokojenci Ma-rabor 100, gimnazijsko podporno društvo Maribor 50, Proti ruberkuloztna liga Marenberg 80, Tam-buraško društvo Sv. Anton "0, ČStaliniica tn glasbeno društvo Ljutomer 50, podružnica GMjD Pragersko 50, Narodna odbrana Nego va 100, Podporno društvo za revne učence Maribor 50, gasilska četa Sotine 56-50, žandarmerijđka stanica Sv. Trojica 52, poštni urad Sv. Pavel pri Preboldu 100, oddelek finančne kontrole Gornji Gmurek 100, poštni urad Trbonje 63-50, občina Gorišnica 81, poštni urad Marija Snežna 100, poštni urad Martjanci 100, narodna šola Sv. Križ 100 m narodna šola Stara cesta 87 Dm. — m Zadušnica za generala Maistra. V stolnici je danes opravil škof dr. Tomažič ob asistenci kanonikov dr. Mitra in dr. Žagarja zadušnica za pokojnim generalom Maistrom. V cerkvi so bili navzoči predstavniki javnega življenja, vdova gospa Maistrova z obema sinovoma, Majstrovi borci in mnogo drugega občinstva ki je docela napolnilo prostrano stolnico. —m. Bog daj srečo! Te dni so se v Mariboru poročili: Viktor Žagar, oflcia/l kontrole dohodkov generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, in Julijana Tementova, hišna posesfcnica v Mariboru; Ivan Brunner, mehanik, m Marija C&nglerjeva, modistinja; Friderik Luhn, trgovec, m Roza Nadliško-va, hčerka kltučavničarskega mojstra; Ivan MartinuSTČ, trgovec, m Viktorija \Virtova, hča trgovca, oba iz Ljutomera; Štefan Koma, posestnik, hi Notburga Ambroževa, posestni ca iz Jarenine; Val ter De ve tak. ključavničar, m O ti lija Jugova, fotograf inja. —m. Kaj je v Mariboru mogoče ... Mnoge reči so mogoče: Biti tuji državljan ki kneti naj mastne jše dohodke, se dosledno izogibati nacionalnim krogom in nacionalni družbi ter igrati malone povsod vodilno vlogo, z«vsema ti vodilna mesta in govoriti doma nemški, hoditi na lov m streljati pse. In se droge take zadevseine. Prihodnjič se kaj... — Mariborski škorpijon. —. Sedaj je zdravm. Glede na notico, objavljeno te dni pod noslovom «Koat v grki»f pripominjamo, da so v tukajšnji boimšmci po izviionm rentgenoloakih preiskavah izvlekli Ani Ponovi is poJtaalnflca kost, Id je precej globoko tičala v njem, tako da je nevarnost odstranjena Sokol Maribor III ponovi v soboto 27. Jcridrja zvečer ob 8. uri v krčeriineki šoli veseloigre »Roktrtc, ki je pri prvi vprizo-ritvl občinstvu zelo ugajala. — Vstopnima kot navadno. Izvolite posetiti zabavno igro vsi, ki ste prvič izostali! Zdravo! —m Poziv vsem udeležencem kolonije dečkov Jadranske straže v Mariboru. Kolonija potuje dne 2. augusta tli vlakom ki odhaja bz Maribora oblT.58 in pride v soboto dne 3. avgusta ob V*8 v Bakar. Vsi udeleženci naj se zberejo ob 17 uri na glavnem kolodvoru kjer naj se javijo g. Aleksandru Petroviču. Dedek, k! je dobil kot dobitek na tomboli letovanje v domu Jadranske straže, naj se takoj janr* r pisarni. Ved udeleženci naj imajo s seboj vse predpisane stvari. — Ant Rud. Legatov enlbetnf trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje vaak dan od 10. do 12. ure samo v selski pisarni, Vrazova urica 4- šolski programi brezplačno. GRAJSKI KfHO Danes sobota svečana premiera vele-fiLma .,Casanova 20. jeva m mogW aama nadaljevati poti ta ker je močno krvavela, so poklicali mariborske reševalce, ki so jo prepeljali v tukajšnjo bokrrsnico. —m. Vpiaovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo na mestnem poglavarstvu od 1. do 20. avgusta, rn sicer vsak dan od 10. do 11. dopoldne. Obvezana so vsi vajenci in vse va-jenke, ki se nimajo 18 let ali še nimajo od-p-ustntce obrrrM>nadaljeva:ln© šoie. Za vpis je potrebno zadnje izpričevalo m običajna vpisnina. Nepravočasno priglasitev bo treba opravičiti. —m. Nasilni nočni rokomavhi. K posest-naci Heleni Uzi na Kočnem pri Pragerskem so preteklo noč okrog polnoči prišli neznani moški, ki so pred hišo razgrajali ter zahtevali, naj jim odpre. Na prigovarjanje po-sestndce, naj se odstranijo, so še bolj tulrli ter pričeli s kamni bombardirati hišo ter so razbfli vse šipe. Neki kamen je priletel tudi v sobo. kjer so spali otroci, vendar pa nd k sreči nikogar zadel. Po končanem svojem «delu» so napadalci zopet izginili v temno noč. Za nasilneži sedaj poizvedujejo orožniki. —m »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10.—11. ure. Zrin-s-keara tre 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo 6e tudi pismene prijave. m— V gostilni Krempl v Radvanju vrtni koncert. Avenija je pripravljena Včeraj so začeli na naši mariborski aveniji na Aleksandrovi cesti postavljati nove kandelabre, ki bodo dali temu mestnemu delu potezo velikomestneira sprehajališča. Novi kandelabri so masivnei^i od sedanjih in imajo na vrhu tri svetiljke. So Iz sive litine in izdelani na Muti. Vsak kandelaber stane 1000 din. in tehta 300 ksj. Vseh kan-delabrov bo vzdolž avenije devet, doslej jih je bilo sedem. Prejšnji kandelabri pridejo v nadaljevanje avenije od Prešernove do Cankarjeve ulice. Asfaltiranje je zaključeno, trije lični paviljoni so okusno urejeni in oddani ter se interesenti vselijo vanje te dni. Avenija ie za slavnostne dni Mariborskega tedna pripravljena ... S Na dvoriščih prejšnje Goetzove pivovarne so že vozovi, naloženi z vrtiljaškimi in drugimi sorodnimi tinsl - tansrlskimi sestavnimi deli. na veseličnem prostoru je že napeljana elektrika, iz šolskih prostorov v Raz-lasrovi ulici prihajajo odmevi, ki dajejo slutiti, da so na delu pridne roke. da vse kar najlepše pripravijo in uredijo za številne razstave Marib. tedna. Maribor je v pričakovanju slavnostnih dni Marib. tedna. oearfit „. v Maribora vsako soboto m nedeljo zvečer Jutri na Kozjak! Jutri v nedeljo 28. t. m.„ bo slavnostna otvoritev vodovoda pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu» Mariborčani in prijatelji obmejnih pla nin iz Dravske doline odhajamo z jutranjim vlakom do Fale ali Sv. Lovrenca ua Pohorju. Od tam jo udarimo do gostilne Sturm, odkoder nas bo novo markirana »Robnikova pot« privedla najlepše k Sv. Duhu, kjer bo okrog 9- pozdrav vseh došlih gostov. Nato bo maša s procesijo. Ob 10. jO sreski načelnik g. dr Tvan Senekovič otvo-ril hidrant obnovljene vodne naprave, nato bo ogled Robnikovega >hudičkac, končno pa bo vzidanj'e spominske plošče pri rezervoarju. Do odhoda po večernem vlaku bo prostovoljno planinsko rajanje, ogledovanje državne meje, kamna, na katerem je sedel sv. Duh v obliki golobčka. občudovanje razgleda od Triglava do Semmeringa in tja do daljnje panonske ravnine . . . Dobrodošli, prijatelji obmejnih planin? »Aha,...« je vzkliknila m se zvonko nasmejala. »Jezdimo torej v nove snage; toliko je Se pred nami bojišč!« Pognala je konja. Sida in Frangež sta jezdila za njo. Nekaj časa so vsi trije molčati, potem je pa dejala Danica: >Današnji dan je bil lep. "hi poka romantike. Kakor rojstni dan nečesa pomembnega, čeprav ne vem Česa, Rude so vedno polne inspiracij. In povrhu še »Drvji lovec«. Najrajše bi zavriakala. »Kakor rojstni dan nečesa pomembnega, čeprav ne vem česa...« je ponovite. Sida v sebi. »Ne vem česa... Ljubezni ali prevare? Solnca ali teme? Sreče afi boiečm?« A na vsa ta tako agoča vprašanja si ni vedela odgovora. Cutaa je, da bi morala biti srečna, ie več, blažena, saj je okusila prvi čar mlade rjo-bazni, pa vendar ni bfta. Kako vse drogače al je predstavljam, poprej te trenotfce. »Saj sploh nisem vec Sida SSanova«, al je dejala. »Mar nisem očetova? Se je nenadorna preselila vame težka duša pokojne matere? Kje je tista prejšnja nraviianost in vedrina? TMa ravna pot, ki sem jo hodila? Sem si morda le domišljala, da sem, kar rri-? Zakaj je naenkrat v meni toliko in nekih čudnih temnih senc, kakor v tej tfin noči, v tej skrrvnostni samoti?« Pod zadnjim ovinkom se je pokazala med drevjem od Jasnšci z mesečino obuta SianoriDa. Ponosna stanovanjska in IV. „Mariborski teden 3. 11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. TeksfKna razstava splošna industrijska velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- ska. pr**---^ndn-v tnH^t^-na itd. Velika razstava slovenske umetnosti. < —4. Vili. m*»dr-i-odni plesni turnir in IIL drž. razstava čistokrvnih nsov. ft—fff: V^f. r*i*v»i~* skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50r>ki posetn.kl kupiti na oin 15.— do 25.— oziroan do D»in 60.— kupi dražjo legitimacijo, ki mu oimosroča željene število obiskov in da posluje za zunanje obiskovalce stanovanj sJti urad Mariborskega tedna noc rn dan ves Čas trajanja Mariborskega tedna pri vseh vlakih na novem peronu glavu« ga kolodvora. _ Kaj eo pravili Ljubljančani o svoji modni reviji, (iotovo ieT da bo modna revija na letošnjem VL Mariborskem tednu naj-privlačnejsa novost za vsakega obiskovalca. Ta prireditev pa ima poleg zabavnega pomena tudi zelo velik gospodarski pomeu, saj je namen revije, da se v modi osamosvojimo, ker je dejstvo, da moremo brez škode izhajati brez tuje navlake. Da vsaj nekoliko prikažemo sliko, ki se nam bo nudila za časa Mariborskega tedna, naj navedemo nekaj stavkov ljubljanskega reporter- ja, ki hočeš _ nočeš opisuje modno revijo o samih superlativih. >Privlačnost modne revije postaja iz dneva v dan večja, tako da je dvorana že mnogo .pretesna. Na reviji vidimo vse vrste damskih oblek; popotne, promenadne, jutranje, velike in male večerne obleke, krasno izdelane vrtne obleke iz organdija, odlično izdelane kopalne in dnevne pletene obleke, krasne klobuke, torbice, rokavice. Čevlje, vse domaČe dek>, a bi marsikdo utegnil trditi, da je prišlo vse s posebnim vlakom iz Pariza ali Dunaja. Da pa ta uspeh, ki je riden že takoj prvi dan. nič ne peša, temveč i»* od dne do dne večji, gre vse priznanje oOtt-ferencieuru, g. Mirku Jelačinu. S petjem in t recitacijo, z dobro zloženimi reklamami verzi, z živim dovtipom. pa tudi z malco grenko ironijo zabava in poučuje le[x>tnih in Še raznovrstnih užitkov željne gledalce, mlade in stare obeh spolov.': Tako o ljubljanski modni reviji. Prepričani pa smo in prav nič ne dvomimo, da bodo imeli tudi naši reportern ista mnenja o modni reviji na Mariborskem tednu, ki ne bo prav nič zaostajala za ljubljansko. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Asket m Kaj je obema največii užitek? iokoiada indiiatrijeka poslopja so se šopirfla sedaj Se bolj ponosno kakor čez dan. Med njimi so pa ležale tantastJene sence kakor črne pošasti, ki preže na nekoga, da planejo nanj in ga ugono-be. Ko se je dr. Frangež poslovil, je Sidi tesno stisnil roko m ji jo vroče poljubil. Ona ga je pe pobožata, po licu rn dejala komaj slišno: >Na svidenje!« >Na svidenje jotri, moja najdražja! Sanjaj o nocojšnjem večeru m o rdečih nageljnih!« >-NDa«. »Ti je rarfaH rjabezen«. »Je«. »In tl?< Ne vem«. *Kaj si mu odgovorila?« »Ničesar«. >£knesno«. »Da, sama čutim, da je smešno. Ljubim ga, to sedaj dobro vem, in vendar me ta ljubezen ne navdaja s tisto sladko vedrino, kakor bi me morala«. »To je posledica ženskih teorij najine generacije, ako - se zares zaljubi. Tedaj iagttbi tla pod nogami, ker svojih čustev ne more uskladiti s svojimi reore-ttfatrrri z^mislimi. Hvala Bogu, dp mene take globine ie niso zajele v svoje wtmoa. Plavam na površini* Belgija in Jugoslavija na svetovni razstavi Mnogo manjša država z manjSImi naravnimi bog—lTl prva, naša država pa zadnja Ljubljana, 27. julija Razstavlja kot rečeno 30 držav, a med njimi je seveda na prvem mestu Belgija, saj je svetovna razstava v njeni prestolici in Belgijci imajo kaj pokazati svetu. Takoj za Belgijo je Francija, nji pripada na razstavišču 31.000 m* prostora, kar je za naše pojme že cel velesejem. Dru/ba Francoskih severnih železnic je pripravila posetnikom prav zanimivo atrakcijo. Udobno sedeš v vagon in pred okni hite mimo tebe najlepši kraji Francije, da imaš vtis, da pokrajina stoji vlak pa drvi naprej z vratolomno hitrostjo 150 km na uro. Optična prevara, a tako popolna, da ti prvi hip niti na misel ne pride, da te ooi varajo- V francoski palači so razstavljena najmodernejša letala nad krasno izdelanim horizontom ogromne oble. Tu vidiš ruda letalo znanega italijanskega vojaškega pilota Agella, ki ima še vredno svetovni hrbrostrrl rekord. Francoza so kraju tolikega bogastva gobelinov. Trideset držav je zastopanih na svetovni razstavi v Bruslju, kjer bodo pol leta delale uspešno propagando za svojo moč in napredek, za sadove dela svojih najboljših in najsposobnejših državljanov na vseh poljih človeškega udejstvovan j*_ za svoje naravne lepote, za svojo lepšo bodočnost. HodiSpo razstavnih palačah in paviljonih, pa ti oko zaman iščeš dostojno zastopano domovino Jugoslavijo. Tam nekje v glavni razstavni palači, kj jo \idrmo tu na sliki, prav v zadnjem kotičku med več kot skromnimi smo slučajno opazili napis »Jugoslavija« nad tesno kojo. ki ji je po čudnem ali nagajivem naključju soseda koja naše »prijateljske« sosede .Madžarske. Ustavili smo se. Kako bj se tudi ne, saj ti mora srce zaigrati. Se zagledaj v tujini kaj domačega. Nam pa srca niso mogla zaigrati, ne, skrčila so se mm ob močni zavesti, da smo ta- prenesii v Hru&eij rudi zarumivo razstavo Maxofca, ki je vzbujala, splošno pozornost na francoski ko Iona jalni razstavi v Pht&u leta 1931. Toda oglejmo si najprej belgijski del svetovne razstave, V nasprotju z razstavo »Stoletje napredka« v Chicagu^ čaje ime je simboliziralo ta kratek, toda ogromen razvoj kulture rn napredka v Ameriki v deželi malone brez 7£S>dovine, obsega bruseljska razstava vse siare zgodovinsko pomembne kulturne vred note svoje zemlje in sicer taJoo flamskega, ka-kor ruda vaion«keg« naroda. Palača stare umetnosti rn palača moderne umetnosti pričata tujcem, da je Belgija tradicijonalna dežela slikarjev in kiparjev najslavnejših imen, kar ti povedo že krasne palače in spomeniki v Bruslju samem, še bolj pa v manjših belgijskih mestih. Belgija je pa tudi dežela drugih odličnih mnotrerkov v tekstii-m. gradbeni, keramična ki drugih strokah. Na razstavi vadimo znamenita defea siavnah kiparjev, kakor Roger van der Weydena, PieaTa Bruegela, Bernarda vasi Orleva, Da-v4da Temersa, Phibppa de Champaigne itd. Prvič so bile zbrane tu rudi največje umetnine brabaneormske šole. Seveda pa obsega razstava rudi slavne umetnine tujih šol kolikor so vplivale na razvoj zgodovine umetnosti. Slavna preteklost belgijske umetnosti je prikazana na razstavi z rektrospektivo ^Pet stoletij bruseljske umetnosti« in v Muzeju muzejev- Tako znamenita dela morajo biti seveda visoko zavarovana za primer požara, tatvine ali poškodbe. V dopolnitev zgodovine je na razstavi re. konstruiran tipičen dol starega Bruslja iz okraja Coudenberg v braban^oimskem slogu s starinskimi vodnjaki in hišami. Po ulicah se izprehajajo meščana v historičnih krojih, da imaš vtis, da te je zaneslo v svet pred mnogimi stoletji. Tu sem prihajajo tujci posebno radi zvečer, ko lahko prisostvujejo na prostranem trgu raznom narodnim igram iz starih časov, ko vidijo šege in običaje bruseljskih meščanov, kakor so vladale pred mnogimi stoletji. Hiše so iz močne impregnirane lepenke in drugega lahkega materijala rekonstruirane tako točno, da jih moraš otipati m pogledati od blizu, da vidiš, da niso zgrajene rz opeke. Na trgu so najeli te hiše bogati Bruseljci, da hodijo gledat narodne igre in razne druge prireditve. Tu je zlasti živahno zvečer m pozno v noč, ko mora rekonstruirani del starega Bruslja zatismri oči in ušesa, da ne vidi in ne sliši, kako je človek v zadnjih stoletjih »napredoval«. Na razstavnih palačah pona-zorujejo krasni reliefi belgijsk; ribolov, izdelovanje čipk m preprog, poljedelstvo, mlekarstvo itd. Kakor umetnost, je na razstavi častno zastopana tudi belgijska veda. Krasna palača Alberteum je bila zgrajena v spomin na kralja Alberta, ki si je mnogo prizadeval« da bi sodelovali univerzitetni znanstveni laboratoriji z industrijskimi laboratoriji, kar bi koristilo najširši javnosti. Tu vidimo med drugim Zeissov planetarij, ki kaže na rtebosklonu v premeru 23 m poti glavnih zvezd- V biološkem oddelku so redki primerki fiziologije najmanjših celic in patološke posebnosti. Bogato je zastopana tudi fizika z optičnimi instrumenti, za svetlobo zelo občutljivimi celicami, z napravo, do-kazujočo temeljni Hertzov poskus s š'TJen-•jem elektrike, miniaturno oddajanje radijske postaje, kjer lahko opazuješ ves proces izpreminjanja električnih valov od trenutka oddaje do sprejema ter mnogo drugih zanimivih pojavov moderne vede, zlasti na polju elektrike. Mesto Bruselj ima pa še svoj poseben paviljon^ kjer se lahko prepričaš, kako bogata je belgijska prestolica na umetninah kiparstva, arhitekture, stavbarstva, izdelovanja čipk itd. Omeniti moram še krasne dragocene gobeline na umetniški razstavi, že po številu, še mnogo boli pa po obsegu, precizni izdelavi in čudovitih rnotfvih vredne, da se pomudiš pri njih, saj se boš zlepa imed prilike videti na enem ko berašfco zastopanj na veliki svetovni razstava. Nekaj ne baš najboljših slik naših sllkai je* je pritrjenih po stenah naše koje, v sredim pa visi velika slaka Oplen-ca, Tako smo torej zastopani na svetovni razstavi. Nekje razstavlja še naša monopolska uprava tobačne izdelke, baje okusno aranžirane; te atrakcije nisem videL In to je vse. V koji smo videli važnega gospoda s cigareto v ustih, čeprav je izrecno prepovedano v razstavnih prostorih kaditi. In mislite, da bo šla ta naša »reprezentativna« udeležba na svetovni razstavi brez veKkih stroškov- Kje so pa dnevnice raznim gospodom organizatorje in vse drugo, kar se nabere ob takih prskah, da bi lahko s tem denarjem iosrjjno stopiH pred zunanji svet in pokaza i, !a smo tudi ma država, da znamo tuli ir/ delati in da imamo tudi mi na narivnih lepotah §e mnogo bogatejšo zemlj) kak >r mnogi drugi naaodi! Po tej poti pa seveda ne bomj prišli daleč. Ravnatelj PrntaT je imel z gospodom v koji posloven pomenek, mi smo pa hiteli naprej s trpkim občutkom in neprijetno zavestjo, da imamo lepo, veliko, po naravi izredno bogato domovino, samo ljudi nimamo, ki bi v nesebičnem delu za skupnost zavihali rokave in znali ustvariti v nji blagostanje, da bi ne bilo treba nriko-mur iztegovati roke za miloščino ali pri-biska-M na kljuke in nadlegovati ljudi z absurdno po svojem bistvu trditvijo, da bi rad delal, pa ni dela. In slednjič tudi ni res, da bi talcih ljudi ne imeli. Imamo jih, dovoljjih imamo, samo da so se potegnili nazaj, ker jim prirojena skromnost jn razmere same ne dopuščajo siliti v ospredje, ker ne znajo in ne morejo kričali na vse grlo o svojih »nevenljivih zaslugah«, ker so možje dela in poštenja. Tu je tTeba zasaditi lopato in to čim pTe.i, ker pomeni vsak zamujen dan nenadomestljivo izgubo. J-Z. Gasilcem je treba pomagati Iz Ptuja — Velika tatvina perutnine. Te dni je ptujska polinja prijela na trsru nekeira 14-letnega fanta, ki je nrodajal piščance ter ga povprnŠala od kod "h im^. Fant *e fe tako prestrašil, da je razkril veliko tatvino perutnine, v kater<» sta bila zapletena ni>gova rodit^Ha. Na podlagi te izt^ovodj «o ptufskl orožniki nrefrali 7alonra K J. in M. CKosi Janez in Rfaritol iz Pnrnave »r»r dognali, da sta oba že d^li raca opravljala ta nečeden po^el t»r iTvahjialn 7 zrnieni perutnino v 5\oio tatinsko vrečo Kradla mora Te plaoevati Iz lastnih *»red^tev od 1. januarja 1994. torej za dobro poldrugo letv> nazaj. Tako smo končno storili prvi korak k zboljšanju težkecpa, v mnogih primerih naravnost obupnega položaja naših jErasilskih oreanizacij. tistih požrtravalnih, z Ijub-z-nijo do bližnjega prepojenih in na vsako žrtev pripravi jenih ors-anir^i j- ki bi n« smele poznati težkih skrbi in n**pr<* mamljivih ovir tam, ki^r ie tr^bi oh vwk*m času zabrvati rokave in pri;>ti za tnV> de-lo, večkrat pa tvrsatii tudi sdravje in življenje v d-^lu za bližnjega. Foznaiuo primere, ko nima 'o ga<=;l-=k^ orsa.n:t.ap: ni*; « toliko sredstev, da bi kupile benrin n motorne brutalne. Hb tak krieaS pe«mar > gasilska četa v Krifid vasi nad Vifajo go- ro, ki je zbrala v svojih vretab aame idealna, požrtvovalne može in fante, ie aado-Jrti. da je mogla kopiti motorno biitaiu adaj pa ne ve, kako bi dolg plačala, aaj nima nobenih dohodkov, a Člani sami tudi oe mo-rerjo plačati! dol«or ia lastnih žerpov, ker oo jfan že pri prazni. Motorno briz^aino imajo, nimajo pa niti najakrorrmejaega doma, da hii jo »pra vrli pod streho, da celo denarja nimajo ni tjenefn. Vasi na tem hribu in oV>ri pod njim c*o pa v neprestani ne varnosti da jib uniči požar; a kako naj gasilci hr poinijo svojo vzvišeno dolžnost, oe niti ben- etna nimajo za motorno brizgalo? Re* jie ie skrajni čas. Ha dobe na^teke organizacije vnaj v tr»>ltvh najnnjAejeih pri-merih potrebna denarna sredstva iz tiatfh virov, kamor se že dok?o desetletja s*ekajo oadovi njihovega nesebičnega dela v sluŠri bližnjega. Tu mora poseči vmes država s evojo a-vtoriteto, zki^i adaj. ko imamo «a-koB o u-stnojstvti jEra*=ikHva. Ne sme se ve£ »tegajeti da bodo ea^i le-ke o«^wteajorJe tAftale v dokrovih, ki so jih morale napravtti, ko so ei nabavile motorne brizgalne in gaeiJno orodje ali zsrradTIe padske nVmcioviine, ne smPnn več trpeti, da morajo rvaSi carici takore^or beračiti od znanca do znanca, da spravijo skupaj n«=>kai dinarjev za n-i-jnnj-nej5e ^^''^h^inp. na drufii pa st'ani se pa tor,-} r; t-, pri na« tuje zavor^valn'oe m vlečejo is na<:h zuljeA- tez-ko stotsočak^. Gasilstvo ima p"lno pnavico do prispevkov zavaro'Vre in ti prispevki ?p bodo morali pravi^n^ roadoljevatf« Niiprpi bo trenja nr'skrvfiti na pfHweJS tistim 5Ta^'.t^kiiu o^-- aniaieijam, ki ro pomoči na|bolj potrebne. Učite se kcše^minega plavanja Na Ilirifi se prtine v avgustu tečaj za reševalno nje, ki se ga udeleži tudi 4© stražnikov Ljubljana. 27. julija Poleti je sezona kopanja. Kdor le utegne, se gTP ohladit v bližnje reko, ki so pa včasih zelo deroče. Ni baš potrebno, da si neplavač, tudi piavaCu se Lahko primeri, da se ga. poloti trenutna slabost afc ga. prime v nojro krč in že izgine pod vodo. Viharji na širnih oceanih doetikrat TX>vzrocijo, da pc potopi ladja. Potaptja-jocim hite sorpotaiiki m mcraar^ na pomoč, toda potapljajoči se Je v armrtnean strahu oprijel svojega, reaervaiea tako krčevito, -pljeooa, p<-ocarH& rja Pr: jb baa t- Ker aa jr -na. gtavo, aadasx. Prizor s plavalnega tečaja na IHri^. Poučevanje cravvla: tečajniki vadijo na sohom tat v vodi striženje z nogami in delo rok poučuje načrin, kako lahko reševalec brez lastne nevarnoBti real potapljajocega se. r^eeevalno plavanje je staro že nad 50 let. S posebno vnemo g& goji Anglija, močno pa so se reševalni tečaji vkoresnj-nili tudi v Nemčiji in drugib državah. V Nemčiji je reševalno plavanje celo obvezen predmet na šolah, razen tega pa obstoja še polno drugih tečajev. v vsakem nemškem kopališču vise slike, ki kažejo prijeme reševalca. Kdor je v Nemčiji z uspehom končal reševalni tečaj, prejme bronasto kolajno, zlato kolajmo pa ima pravico nositi, kdor je napravil izpit za poučevanje reševalnega plavanja. Te kolajne nosijo javno in je vsakdo nanjo silno ponosen, lud: dotični, ki je že rešil rjotJBpljajočega se, prejme zlato kolajno. V Jugoslaviji doslej še nismo imeli po-dotaega teč3;a. Na pobudo prof. ULage in tajnika plavalne sekcije Ilirije Skaber-neta, bo U-rja se to seoono otvorila prvi reševalni tečaj. VodU ga bo prof. TJlaga, ki ima nemško zlato kolajno aa poučevanje te panoge. Tečaj se bo pričel s avgustom in bo trajal nassac dni. iBrija je razposlala vafctta rasnim uatanovain. sa katere je znanje roaevamega ptanrasja poaabno vateo. Vatajcni ao biti pofldja, ga^Oci samar^oi, Sokol, pa tudi nBd, prijavi pa ae lahko vsakdo, ki veselje za to panogo. Po končanem tečaju bo javna produkcija, kjer bodo ta-čajjniki pokai potapljajoolli Pogoj m reaervatoo plavanje je, da nsA dobro plavati. Zato bođo tečajniki trenirati vse vnete plavanja. Ko bodo v iz ust. da lahko voda brez ovore odteka, ko smo utopljenca nekoEko nagnili. Kakor že rečeno, je treba vse to vedeti, kajti gorečnost sama še ne zadostuje. Rake proč. kdor ni vešč! To je glavno načelo pri reševanju. V Ljubljani bodo poučevali po sistemu kakor ga predpisuje >Deutsche Lebeaas-rettunggesellschaft.« Od tečajnika ae pri izpitu zahteva, da plava popolnoma oblečen 300 m, da prinese iz 3 in pol metra globoke vode 5 funtov težak predmet, da se zna v vodi obleči in sleči, da plava 25 m pod vodo. da lahko 25 m vleče utopljenca po vodi. Pri izpitu se nadalje zahteva, da absolvent obvlada osvobodilne prijeme in udarce in vse načine transporta utopljenca. Potapljajoči se namreč včasih reševalca tako krčevito oprime, da se reševalec ne more drugače rešiti njegovega prijema, kakor da ga z udarcem omoti do nezavesti. Ako se potapljajoči močno brani, in oprijema obstoja še drug način reševanja. Reševalec čaka totflco časa. dokler ae dotični ne utopi in ga Seie nato reši. Vse to se bo poučevalo pri nas. Rasen tega bodo tečajnike seznanm tudi s postopkom, kako je ravnati z utopljencem, ki so ga ae spraviti na suho. TU so Zlasti važne dihalne vaje in apten vse, kar spada k obujanju utopljenca. Tečaj bo vsak torek in petek od l&lft do 10.15 m vftada sanj vetflco zanimanje. Med drugim je piainjljaka uprava piljenja 98 strafaekov sa reševalno plavanje, kar je vsekakor rivalevredno to ka*e veSBco ramimevarije naših varnostnih oblasti. — Od taksenjega ereske-je premeščen k areekemn na-▼ Ptuj g. Stane Krek, agilen član kamniških nsprsdnih društev, odlion lik in prijeten draiabnik, ki n |e pridobil a svojim odkritosrčnim nastopom v krogih kamniškega meščanstva tople n ropotije in obilo iskrenih prijateljev. — 55luž-be taktika sreskega cestnega odbora je raz-rseen g. Janko Hrsnar. — Rasni tile ti. — Tujsko prometno društvo organizira v dneh od 28. t m. do 1 avgusta, vsakodnevne izlete in sicer: 28. t m. eeiodnevne izlete v Logarsko doRno to Brezje - Bled, 96. t a pol dnevni Met m Kamniško Bistrico in 1. avgusta eelodtK'*ui izlet v Celje - Laško - Rimske Toplice -Rogaško Slatino. Na ta naSn se nudi vsem leioviščarjem možnost, da si sa mal denar Ogledajo naše najlepše kraje. Zanimanje, ki se je pokazalo pri dosedanjih rdetih daje upanje, da bodo rodi ti izleti dobro oh- fekairi ter si je radi tega potrebno pravočasno rezervirati sedeže pri tajništvu. — Pri nas ie ie tradieijon&lna. da je • pojmom varnosti in reda v mestu ivezana vedno tudi pojava rjubeznjive in vljudne osebnosti občinskega stražnika. Ker se pa nova občinska stražnika očividno te naše tradicije ne ravedata, hi bilo zelo urneatno, Že M mestni očetje kupili na račun rnescenov dva knfijri o lepem in vljudnem vedenja m ma dafi to čtivo na razpolago. — OdHfen letori^ar. _ Na oddih je prišel k nam zagrebški nadškof dr. Ante Baner \Ti*oki dostojanstvenik je Ml prejšnja leta stalen obiskovalec Kamnika, ter se živo saniraš sa njegov razvoj m napredek. Vlsnjegorski gasilci imajo prapor ▼■»rja Rorav ^ jtST^Fi akssr jb v« oenj. Ost Se jKOObCSL poročilo o rjornedavi gasJOske SO-ietakse v Vrenji gon m nogiačil 9 psa* pobesanm atasasosfess razvitje novega prarjona, v«ndar aaaslai da priobčite se sledečec Ntoemu vOibim so se odnrase sledeče ga-snsioe 6ete: Zagorje, LJtrja, dnazrtrjo, Novo zoeeto, Mirna, I^obt^azK^ St. VSI, fjajfr na, Krka, Krištka. w, rvdksa, I^oOe, Satata. VeJL Loka. — Vse štev«no efcffšasssn je ^ dKrDa strumna dšscrpdme. m nad vse lepo zasedena defae pod povetjstvom tov. Shsr-oa tx žatoe. — Prodvaesm pa —| ta-sea ktijeki gasjuakl znpa (pn«e toda omeniti Novon^e-čsoe, ki so posodfc našo V¥m)D goro v m. — Nedvomno noše še nti cakeei knsk> v svoji srerT. Wwtimnm zs vnat g&asi!lsbva, kaknr ob taj laJflfki. — %*se jt> bOo lepo, a še vse m neprimerno lepše bi bAo, da je naan Meo nsJktrmrjeno badl rrV>. MaarJkeAo nsm je šumna. Oroaeoi ut^»ki so kofĐcor tr>-Mko motm razpoMenost števftmi trrjfh gostov. Vendar pa. se je vsa prk^edlUw isvrfib na dostojna visim in novi vianje-gorski pa-arpor je panoano z^piapcSaff v družba bratskih praporov iz. 2a^arja_ UHje, smartrta. Mirne ki Krke. — Ponosna more biti VBzrJa gora, da se je opogumilo nekaj meAottesteih odlo&nedear. trvegati napravo prapora. Ves tirud m vas napori ao bili kronani z uspebam in v vTlSnji gori plapola prapor, olerasen s trakom bana dravske binovtoe ki dev-iao: xZa dornovino.« ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Te1. 21-24 Danes ob i, 7!4 ic al premiera Ukradena ljubezen Globoko TBiizane cene Hkadna dvorana Radio kotiček Nedelja, 2ŽC ka^a. 730: Izkušnje Kntntfjsa t družbe v čevanju kmetijskih pride&ov (zni. Bogdan Ferlinc); S.00: ess, pocoćMsc 8L15: Ob BSSSM-ški. ob Voigi (sekstet bsaamjk m pio*6e>. 9.43: versko predavanje fe. ipjsial Cebulj). 10.00: prenos cerkvene jbastif kt etranioe; 11.00: Edvard Grieg: b hriftnih eldadb «w|; 16.30: Nerodne s aprernl)essnjeni hsmjunl-ke (izvajajo: Akadeanski peiari krožek, Stanko in piošce); ML3D: nscionstna ura: Kulturni m nacionsini pomen rješega abkser-ja Vlaha Bukovca (Marko Ost s Beograda); 2000: čss, vreme, poročna, oimstfta; 20.20: prenos koncerta vojedce godbe in Boflewue ja; 3130: čas, poroCiaa, vreme; 22.00: 23e Bsbavo rn za ples (p*oš6e, nocb prenos Is ikCjbotKuSks). Ponedeljek, 29. julija. 12jOO: InstrurnentaJne softstrčne toSke na pk>scsn; 1245: poroča*, vreme; 13.00: ca«, obvestiis; 13-15: Masi kvarteti pojo (pkss&e). 14.00: vreme, spored, borza; 18.00: Prešmen-tane ciere! 18.50: ZdiamaTJa ura (dr. Bogomir Magajna); 19.10. 6as, poroćaa, spored, obvestila; 1930: nackmfoa nra: Janko Po-hc-Ksmov — povodom 2Sctnioe njegove smrti (Sej. Psrcnaćević ke ZsgivbcL); 39.00: H. veoer Beethovnovih aoost (izvajata g$ Leakovic Bogi, ceno. in Lapovšck Marijan, Hsvar); 20.45: Orto V^ootai Vesele žene w',ndsordske (akna Hana opera r.a plotfah): 2! J0t čas. poroMa, vreme: 22.00: Operetn« zvoki (poje gdVL rvtos Cafrkarjeva, pri kln vtrja prof. Stran DNEVNE VESTI — Potrdila xa plačevanje šolnine. JDardfcav-ni vpokojenca, kakor tudi aktivni driavui uslužbenci, ki potrebujejo potrdtta o višini neposrednih davkov pri vpteu svojih otrok v šole zaradi previsne odmere Šolnine, naj vloze profinje za izdajo predmet-ii.a potrdil čim prej pri pristojnih uradih, da jih jim bodo mogli izdati rainToftaono V zadnjih dneh zadetkom JOJsaaBga leta pride običajno toliko vlog, da se delo na more izvršiti v redu. _ Predala mineralnih rod v trgovinah. Svojec as no smo poročali, da je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje izdalo odlok, po katerem bi se morale zaloge »Franc Jožefovec vode, ki se nahajajo v trgovinah, razprodati do konca leta 1995, in da bi smele od 1. januarja 1936 prodajali omenjeno vodo samo Se lekar. Tla predstavko Zbornice za TOI ▼ Ljubljani je ministric z odlokom S. ftt. 17486 od 0. julija 1985 svoj prejšnji odlok izpremenilo v tem smislu, da se sme omenjena voda, kakor tudi vse druge zdravilne vode, prodajati svobodno v vseh trgovinah po dosedanjih običajih, razen vod, ki vsebujejo arsen, stvo za socijalno politiko in narodno sdrav- Zvočni kino Ideal Danes ob 1, T. ta 9)4 zvočor Največji flbn vseh časov ATLANTIC Vstopnina 600 ki 10 Din. _ Oe4o dob«. Boram deta v Ldut>I^ani sprejme tafaatf prodajalce, sladoleda, tka k sitega mostra, pekovskega vajenca, raa-našaica kruha, brivskega nomofcnska, bieip-ca, ključavničarja orodnaoarja, toovfrnopta-skaarja. — VseoSfiJOd proštaor dr. Jan Lan jok, ki smo včeraj o njem poročali, da je v nedeljo v Pragi—Dejvioah umri, ni bfl ruski begunec. Bil je ie pred vojno kot vseučikški profesor v Rusiji vpokojen m kot vpokojonoc je bčvai nekaj let v Gradcu. Mislil jc, da bo dobav«! te Rusije pokojnino tod! po eevnlac ■ Ji, kar se pa seveda na zgodilo in tako je bal prisiljen zopet prijeti za delo na univerzi. — Promocija. Danes je bfl procrjovkan os praski um verza sa doktorja vsega zdravilstva g. Dušan Kane j, sin znanega banovin skega zdravnika dr. Pranja Kunčja iz »t. Petra pod Svetimi gorami. Čestitamo! — Pravilnik o lovu. Ministrstvo za šume in rudnike je poslalo notranjemu ministrstvu v pregled en odobritev pravilnik o sovu, ki zelo Tarrrma nase krvce, sisati v savski in dravski banovini ftavisnil stopi v veljavo 1. avgusta. — V grobnici JeaafifcSss oropane tri krsteče včeraj smo poročali, da je bilo vlomljeno v. Todbinsko grobnico Jelačačev v Novih EHoršh pri Zagrebu. Hijene v človeška podobi so oropale tri krste, ter ukradle nakit s rok in zlate sobe is ost mrfioev. Po- kret* da ugotovi, katere so bile oropane. Krste so potem znova zalotak. m polofiai nazaj v grobnico. Najbrž bodo grobnico —aiilaii da bodo trnek mrtvi Jelafići mir. — Bomba rastrgala dečka- V Starem sesa pni Petrinji se jc pripetim včeraj r*^itns nesreča. 12ietni Dragotin Abramović ee jc igral za mso in naenkrat je aadessnle modna detonacija. Domači so bstaM za niso, kjer so našli nesrečnega dečka raztrganega v mlaki krvi. Bil je ves v ranah, možgani so ležak naokrog, ig trebuha to mu visoki oreva. Domači niso vcdoM kaj ss je zgodilo, šele ko so naeu v bkaim kose bombe jim je postalo jasno, da jc malega Drago-tina raztrgala bomba. Ne ve se pa, kako je prišel do nje. — Žena s aeldro ubila moka. Na Sken-droviču pri Su borici se je odigrala včeraj zjutraj pretresljiva rodbinska tragedija. Vidosava Todorova jc s sekiro ubira svojega moža Miljutma, progovnega čuvaja. Po zločinu je odšla k sosedu m mu povedala kaj je storila. Zaslišana je izpovedala, da jc bila orno žena 16 let, da pa v zakona ni bila srečna, ker je bfl mož pijanec ša je imel druge- Zato sta se sprla m stepla. — Vreme. Vrernenekl napoved pravi, da bo apremendjrvo vreme, večinoma oblačno Včeraj je rnasala najv«ja tesspersrtara v Zagrebu 33, v Skopski in SuKto 22, v Be-ogradn in Sarajeva H, v Ldnbljani SO. v Mariboru 29, v Rogaflki Stattnl 2$. Davi je kazal barometer v LtfuSMJand T*1.4, teanpe-raajpra je BnaSala IS. — Neznan goljuf. K poeeetndkn in mizarju Francetu MHnaraftu je v spodnjem Kocjanu pri Radencih je prišel te dni nepoznan moški, ld se mri je predstavil sa uradnika konzulata Zedlmjenih držav Severne Amerike ta Zagreba, Od Mlinarica je iavanfi 450 Din, njegov obrtni Met ter se nekatere dmge predmete, potem sa je pa zvabil s seboj v Zagreb, 6e6, da bosta tamkarj dvignila zavarovalnino po njegovem zetu, ki se je ponesrečdfl v Ameriki. Ze na potu v Zagreb pa je neznanec izginil in pustil Mrkiarifta samega. — Staro modernizirano in renovirano zdravilišče v Kamniku (park) je zopet otvorjeno: tople kad ne k opoli in plavalni basen z vodno drčo in drugimi atrakcijami. Ve led dvojne cirkulacije vode ima pđavatad basen stalno temperaturo 22« do 260 a Iz Ljubljane tj— zivljenakl jubilej vzornega obrtniškega organizatorja. Danes praznuje 60 letnico rojstva vpokojeni davčni uradnik, zdaj neumorni tajnik Združenja pooblašce-nah graditeljev aa dravsko banovino Združenja ararjev g. Rrnest Kramarilč. Slav-IJeoec se te dolga leta s posebno vnemo in vediko požrtvovalnostjo udejetvuje v raznih strokovnih organizacijah in povsod se kažejo lepi sadovi njegovega dela. V mladih letih je pridno sodeloval tudi pm rasnih gledaMakiOi odrih, šestih k rižev bi nihče ne prisodil, saj je se fant, da malo takih. Čestitkam irjeajovlh številnih prijateljev in snaaoav ae pridrusejeano tndi mi! —lj Ijepi pot sele postane lep. Nabrežje OrsjdflMtue iskvzgtv od Groharjeve ceste Ji le neurejeno in precej nižje od okoliških cestišč. Zdaj ga nasiparvajo s izkopom, ki ga aavadtajo sz Ljubljanice. Na-akpaH so Se nabrežje med Groharjevo cesto m Lepim potom. Lapi pot, ki lesi v smeri Kopališke uttoe, je v T^snjam dani to se steza m doslej ni bfl uporaben promet. Doslej so ga nnrnpati v okrog dO m ki v visino 1.50 m. Zdaj Je otekkocen eefto osebni promet, morajo ljudje lezti čez visoke kune —Ij Zaprte nflee v zahodi meaza. Lani so v zahodnem dehi mnstn nasutih in utrdili več ulie, n. pr. del Knaf-ijeve, snbičevo, Levstikovo in Nunsko, zdaj Jbh pa sprasneksarajo. To je poseben način tlakovanja, odnosno aafaitiraaaja. Na trdno podlago, M jo najprej temefljito očistijo prahu a krtačami in metlami, skrope z aparatom katranako plast Na to plast nasu jejo nekaj oentim-etrov čistega zdrobljenega kamenja, ki ga »časom katran zveze po trenju koles v dober tlak, ki ne zaostaja mnogo za solidnim asfaltom. Upamo, da bodo sprameksirari tudi živilski trg, kar je zelo potrebno, da bi končno odpravili prah. Trg so lani tudi utrdili in je menda zdaj podlaga, že dovolj trdna za spram eksiran.je. —2j Umetniško razstavo slikarja r>al-ma&fka Inkiostrija in kiparja Ivana. Zajca v Jakopičevem paviljonu, ld je odprta le se danes in jutri, je včeraj v spremstvu svojega tajnika g. GraseRija obiskal predsednik ljubljanske mestne občine g. dr. Vladimir Ravnikar in se o razstavljenih delih izrazil zelo laskavo. _ lj V Kapeli slovenske starokatoliške cerkve v Ljubljani Gosposvetska cesta 9 bo v nedeljo dne 28 julija t. 1. sv. masa za rajnega Martina Jui*n, kurja obara 5 Din, telečja ali svinjska pečenka 7 Din. prekajerve klobase z zeljem 6 Din, golaš. vampi ali mešano 3 Din, šunka, salama 3 Dim, velika porcija 5 Din. Vsako nedeljo in praznik se dobe gorka jedila že od 3. popoldne dalje. Točijo se najboljša štajerska in dolenjska vina liter po 12 Din. Lep senčnat vrt — balinanje. Se priporočata Katerca in Tone Primožič, restavracija pri -s.podairja za nad 3OO0 L>in. Aole sedaj mu prised na eJed in ga ovadil. Po»ik»tiH Maksa so včeraj aretirali in tirotiH K d sbu. Blagcslovitsv križa na Kr2 na škrlatici je najveličastnejši sjki nun vsein, ki jim je neizprosna smrt preti gala mt življenja v skalah slovenskih farsi katerim so podarili vso ?vojo ljubezen. J-seniški tovariši SkalaSi so jim ga postavili na to skalnato gomilo v i>očastitev njihovega spomina Križ je bil postavljen lansko jesen in čaka svečane blagoslovitve, ki ee bo vršila v nedeljo 4. avgusta. Svečanost n. odredbe bo iz velike naklonjenosti opravit sam prevz. knezoškof dr. Gregorij Rozman. V nedeljo ob ^4 4. uri zjutraj ho ▼ Aljaževi kapeli v Vratih darovana služba božja, nato bo pa skupen odhod na vrh £kr-latice k blagoslovitvi križa. Vsi planinci, planinska in njim sorodna društva iskreno vabljeni. Pevska društva, ki hi bila priprav-ljena s primernimi pevskimi točkami povzdigniti značaj slovesnosti, naj v svrho dolrv čitve sporeda prijavijo svojo udeležbo na naslov: Turist, klub Skala, nodr. Jesenice. Železniška nesreča v Ptuju Ptul 27. Julija. Pri uvozu osebnega, vlaka je snoči padel iz vlaka 49 letni vlakovodja Franc Arčan, doma iz Maribora. Padec je bil tako nesrečen, eta Je Arčan obležaJ mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico ter obvestili o nesreči železniško direkcijo v Ljubljani sa pokojnikove svojce. Danes Je prišla na kraj noreče kom sija, da ugotovi kako > prišlo do nesreče SOKOL — Sokol I. LhjMJana-Tabor ee udeieki koiporatrvno proslave 30 letntoe bratskega Sakotekega društva Zfei v nedeffjo 4. avgusta. Prevoz oto zrrov ta nazaj s tovornimi avimnobM. "Prijave apu«ejeuaa društvena pisama čk> 1. avgusta, kjer se dobe tudi nadsljne kxforrnAciJe. Pozivarno vse članstvo na črm večjo rkkfteSbo te pomembne proskave bratskega dmfttva na skajm meji države. Zdravo! Uprava. — Sokol Ljubljana M javlja: JtataiSnJa prireditev bo po Tvoren reDomfrranfli rjlrd-s.kih veseJte o prfMikl zecmanja Slrrefjanjp na doMitke. vsalkovrstnrt eejmertri prednnetl. mrzla in gorka j^«ča, I»vrwtna prjača, ni-ake oene, mada vstopnina, ples ttd. mora vsa kočar, U Je rad doore vorje, pr4pe|Jaei na Piule. Borzna poročna* Curih, 27. kmja: Beograd 1, Pacaa 20-2575. London 15-215. New York 306-50, Bruselj 52, Milan 25.10, Madrid 42. Amater dam 206-30. Berlin 12X20. Dunaj 58.r*' Praga 12.71. Varšava 57.85. Bukarešta 2JO MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prilotitJ znamko. — Popustov n male oglase ne priznamo. RAzno VELIKA VRTNA VESELICA ..i .šane, brez vetop-'^«boneE:a drudt-va Sel. ded. GScnenberr), več pevskfih društev. Ocvrto pisce s salato Dm 16,—, vk)Seno prekajeno meso, rasna mesna Jedila, vefffika ubira domačih efaeOje, prvovrstna sortirana vina od DSn &.— naprej. Začetek v soboto JT. Jnatja 1935. ob » ori v aostlkvi Lesnik aJBBSto PtoiK Tii lasi a Pod vodstvom M. OeStt ied. Lahka letna oblsCHa kasa sport bsače, h> itd, v lepi tebtri naprodaj pri bljana, 8v bonrett. . peri-poceni J"» Lju. 14. 4rL, PREDELAVO MADRAOOV doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjaka ulica 26, Maribor. 3182 JOS. TICBTT IN DRUG konces. elektrotehnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 10, teL 27-^56, izpeljuje elektro-instalaclje stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, za-loga motorjev, lestencev, svetil jk , elektroinstalaci jskega blaga po konkurenčnih canah. Predelovanje madracov, odej. otoman, vložkov Itd. pri. dem tndi na dom. Istotam se •prejme vajene. Kočija«, lfa- rtbor, Mikloeioeva S. NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki Uttfrl v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, LJubljana. Marijin trg Stev. 2« fcjei vam Jih tudi strokovnja-3ko tzvrSl 26VL PREPOROCA SE letovišče in kopališče Sorii — Gorenja vas — nad Škof jo Loko. Izložbena stojala kovinske predmete — nudi KROM - KOVINA, Ljubljana, rvrieva cesta H. M 6k/L NABAVKA ZADRUOA »PO* ROKA« nudi svojemu članstvu na obroke vsakovrstno pohištvo, oblačila, posteljno in oblačilno perilo, kuhinjsko galanterijo, šivalne stroje, dvokoiesa, kompletne »belec aa poroke. Za kakovost izdelkov strogo jamčimo. Zajamčeno Je kapitalno kritja. Vse nadaljnje mforma-cije pri zadružnem pooblaščen* cu Franju Korošcu, Maribor, Mlinska ulica 15. Za odgovor priložite znamko za Din 3.—. , •220 i Kam pa kam? v nedeljo 38 v gostilno Hausam-paoher pri Hocah na gibanjoe. dobro domače vino, klobase in meso ter domač kruh. Sladka smetana. Gos« vljudno vablje- ___^^^^ 2286 V SRČNIH, fmančnih in poslovnih zadevah dobite vsa pojasnila od astro-graf oloake specialistke vsak torek in petek od 15.—19. ure. V Času Mariborskega tedna dnevno. M M. Felicitas, Maribor, Barvarska ui. 5/IV. 8289 PRODAM STALNA RAZPRODAJA pomomastnega k la trapistov-skega sira v hlebčkih in blokih kilogram Din 16 — Ceme Oskar, Sv. Patra cesta 35, Ljubljana. 8199 ODPADKI OD £AQE suha bukova drva in tesanje, dostavlja tudi aa dom- Ivan diska, tovarna parketov, LJubljana, Metelkova ul. 6t. 4. Telefon 22-24. 2137. POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjaka ulica 22, nasproti bridke V. WeixL 9-t Filatelistom Originalna veJezanirndva Hab-aburska sblrka na prodaj. Naslov v upravi »VečernSka«. 2278 DVA ŽENSKA KOLESA naprodaj Din 400.— m 650.—. Kumerc, Maribor, Taboreka ul. 10. 3288 UGODNO PRODAM več steklenic aa vlaganje, ducat žlic, vine, nosev, kompletno posteljo, lestev, servis, več prtov, košaro, vinske cevke, vi-Johno, mize, stole, umivalnik, starinske božje podobe, gaJper-čka, litrske steklenice, marjan-co, dvajsetliterske pletenke, damsko in moško zlato uro. Naslov v upravi Naroda, Ljub- 2327 SLUŽBE 16 letno dakle tt&e dobrosrčno osebo, ki bi bHa voljna fmanoiratl 9 mesečni Legatov tečaj. Za storjeno uelugo bi rade volje po obvoznem dogovoru odehrkila. Naslov pove uprava »Večernikac $277 Stvlljaka pomočnica sačetni-ea, dobro versrrana isce pri-memo meato. One tndi kot sobarica. Naslov v uprava »Večernikac. 8276 Htinlka-co, starejšo osebo ta bMfcnJo okoKoo pri kolodvora lSCem. Deta ni. Prosta soba* eventueJno kuhinja, vrt. Lahko redi sivino. Ponudbe na upravo »Vecerrđka« pod »IVxtrebna kavcaja«. 9274 erkoalfkarja sprejme Martta Šafran, slikar, Maribor, Slovenska aHea 16. 9273 NATAKARICO samostojno, sprejme gostilna Mencinger, LJubljana, Sv. Patra cesta 48. 2825 1000 dam tistemu, ki mi preskrbi stalno delo v tovarni a 700 Din mesečne plače. Dopise pod »Delo v tovarni« na upravo »Večernikac v Mariboru, i 3290 BRIVSKEGA IN FRIZERSKEGA POMOČNIKA (železna m vodna onduladja pogoj), sprejmem. Naslov v upravi »Slov. Naroda«, Ljubljana 2318 STAnOVADJA ODDAM STANOVANJE Maribor, Gosposka ulica 5, Vi- cel. 9235 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Gregorčičeva ulica 7, Ma-rabor. 8261 UDOBNO STANOVANJE Stirisobno, ob parku, oddam takoj. Vprašati pri hišnici, Vra zova ul. 9, Maribor. 3256 STANOVANJE Sestsobno, lepo, solnčno, komfortno, s kopalnico, nasproti opere oddam po zmerni ceni s 1. avgustom. Pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. 2S19 POUK Lopo, opremljeno sobo oddam ceneno dvema gospodoma. Maribor. Miklošičeva ulica 2-JEB, vrata 7. 2272 Dvosobno stanovanje s ko-'palnico in pritlklinami oddam Maribor, Virbanova unca 61. »270 Oddam sobe m kuhinjo. Nasipna sirca 78, Maribor, ob Tržaški cesti. 3269 Poštenega gospoda »prej mam kot sostanovalca. Maribor, Koroška cesta 74. 8248 Uspo stanovanj« odam 8.1. septembrom mirni stranki. Studenci pri Mariboru, Oiril-Metodova 17, Pojasnflo da Josip Huber, Maribor, Trg svobode 3. 3280 Stanovanje oddam. KovačiČ, Mareuor. 3291 Stanovanje sobo in kuhinjo, v Krčevini pri Mariboru, Pra-nrotmkova urica 1£, oddam takoj v najem. 33S3 Družina brez malMi otrok žsli mesto hiinMca v Mariboru Ponudbe pod »Hišnik« na upravo »Večerndka«, Maribor. 8984 UCILI9CE KOVAO Sest- in desetmesečni trgovski tečaji za nemščino. Pismeni pouk v trgovskih predmetih. Prospekt zastonj. Vpisovanje dnevno. Začetek 2. septembra. Maribor. Krekova ulica 6. 3184 Gospodična i išče sa takoj pouk v slovenski stenografiji (Ionsko moč) s perfektnim znanjem. Naslov v »pravi »Večernika«. 3265 Narodna tiskarna LJUBLJANA Temeljito pripravljam srednješolce aa popravne ispite. Naslov v upravi »Večernikac. 3271 KUPIM PARCELO ali novozidano enodružinsko hišo v blizini Maribora do Din 90.000. Naslov Horvat, šolski upravitelj, Kančevci, p. Križev-°a 28- 32gt> Vilo, stirisobno, vrt, veranda Din 56.000.— periferija. Posestvo 5 oralov okottica stri-rasobna Msa Din 56.000.—. Gosti ino eredi Maribora dinarjev 200.000.— proda posredovalnica Marfbor, Slovenska ndJca 26. 3207 TRISOBNO STANOVANJE lepo, v sredini mesta, oddam. Rapid, Gosposka 28, Maribor. 3287 SEPARIRANO SOBO Jddam, LJubljana, Komenske-gm ul. 16/1, desno. Istotam prodam francosko - nemški Ton-saint Langenschedt I. in II. Cursus. 2328 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, oddam. Ljubljana. Velikovška 4, ob Vodovodni cesti. 2321 4 oralov, bosa, hlev 26.0O0.— gozdno posestvo 36 oralov z niso in mhnom 86.000.—. HI. sa v sredini mesta 8 stanovanj, lokalom, vrtom 165.000. Rapld, Maribor, Gosposka ulica 28. 5986 DOPISI DOPISOVATI ŽELI simp. vdova srednjih let, s čajnim, resnim gospodom do 55 let. Ponudbe na »SI. Narod«, LJubljana, pod »Simpatija«. 2322 Makulatura! papit proda oprava ^Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica *tev. f INSERIRAJTE Naznanjamo tužno vest, da je nafea predobra teu-, gospa iHarija Žižka trgovka t Ceipa v Četrtek 25. t. m. zvečer po dolgi in mučni bolezni preminula. Pogreti preblage pokojnice se bo vr-šil v nedeljo 28. julija ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. CELJE, dne 25. julija 1935. Žalujoča: Agicn in Franc Gerčt r Moskva dobi moderno lice MrolBOfMtezett načrt rekonstrukcije etapah — v triletki in desetletki Moskve t dveh Sovjet ljudskih komisarjev SSSR in osrednji odbor komunistične stranke sta odobrila načrt rekonstrukcije Moskve. V splošnem kaže načrt, da bo Ila rekonstrukcija sovjetske prestolnice v dveh etapah, triletni in desetletni. Vprašanje preureditve Moskve je bilo že dolgo na dnevnem redu. Zavrnjena sta bila dva načrta, od katerih eden je govoril o novem mestu za mejami starega, ki naj bi ostal ohranjen kot zgodovinski spomenik. Drugi načrt je hotel vso sedanjo Moskvo polagoma porušiti in zgraditi na njenem mestu novo prestolnico po vseh načelih modernejša stavbarstva. Odločilo je pa pomanjkanje prostora odnosno stanovanj, ker ni mogoče žrtvovali niti enega kvad. metra stavbišča. Načrt rekonstrukcije Moskve je torej v bistvu kompromis, toda v naboljSem pomenu besede. Leta 1931 je bilo sklenjeno, da se v Moskvi ne smejo več »»raditi industrijski podjetja. V zvezi s tem sklepom je sovjet ljudskih komisarjev določil, naj se postavijo meje Moskve za 5 milijonov prebivalcev tako, da bo imelo mesto vso udobnost in vse zdravstvene pogoje. Zdaj Meje Moskva že 3,500.000 prebivalcev in to število narašča v neverjetno naglem tempu. Čeprav ni tako lahko priti v Moskvo. Ljudje stanujejo zaenkrat še primitivno, tudi po 10 v eni sobi. Zato se širijo govorice, da pride letos jeseni do druge regulacije števila .'moskovskega prebivalstva in da bo poslanih 800.000 ljudi na deželo, kjer jim bodo preskrbeli delo. Uradno te vesti menda «o niso i>otrje-ne. Ker se je pa preskrba podeželja močno z boljšala, tako da ni velike razlike v preskrbi prestolnice in podeželjskih mest, ni izključeno, da se bo ta ukrep ponovil. Moskva zavzema zdaj 28.500 ha površine, v končnem razvoju bo pa zavzemala 00.000 ha. Po načrtu se mora mesto širiti proti jugozapadu tja do Leninske (bivše Vrabcje) gore. Tam bo nastalo 16.000 ha novih stav-bišc. V 10 letih mora biti tam milijon kvadratnih metrov zemljišča za nova poslopja, vrtove, javne nasade itd. Okrog mesta se bo vil zelen pas gozdov, kj bo zvezan po drevoredih s središčem mesta. Deloma so ti drevoredi že zasajeni. Zeleni pasovi nastanejo tudi na bregovih obeh skozi mesto tekočih rek. Moskve in Jauze, Iz volžskega kanala bosta vodila v mesto dva rokava, po katerih bo dobivala Moskva vodo. Nabrežje reke Moskve ostanejo glavne magistrale mesta in dosežejo širino 5o m. Tudi nabrežje reke Jauze postane javna prometna žila in široko bo 30 m. Vsi moskovski trgi bodo v treh letih zazidani z novimi visokimi poslopji, dosedanje nizke hiše bodo porušene. Za stavbišča bodo pripravljena v dveh letih velika zemljišča Lenfoskih gor. Krasnaja ploščad postane dvakrat večja in štirje veliki trgi bodo zazidam samo z veli k i mi poslopji. To so trgi Dserdžinskega, Nogirta, SverdJova (Teatralnajs) m Ploščad revolucije. Ta dela bodo končana v treh letih. Vsa nizka poslopja takozvanega Kita jgoroda sredi Moskve izginejo in na njihovo mesto pridejo velika javna poslopja. LM trgov, med njimi tudi trge pred vsemi kolodvori bodo oprostili nepotrebnih poslopij, ki motijo promet, m vsi bodo zazidam po načrtu. Važna nova magistrala bo vezala beloruski kolodvor s Komsocaolskim trgom, kjer so trije kotodrai. fc**jabarski, m kananskft» Veliko važnost polaga načrt tudi na stanovanjske hiše. Novi okraji bodo obstojali iz velikih stanovanjskih poslopij, ki se pa ne bodo držala skupaj, temveč bo med njimi nekaj prostora, da bodo imeli ljudje dovolj zraka in solnca. Gradili ne bodo stanovanjskih hiš izpod 5 nadstropij, na trgih in v glavnih ulicah celo po 7 do 14 nadstropna. Polagoma bodo porušili in odstra-neli iz Moskve vsa podjetja, ki so nevarna bodisi zaradi požara ali pa škodljiva zdravju prebivalstva. Tovorni kolodvori in skladišča bodo premeščeni za mesto. Kurs ki in oktjabrski kolodvor bosta zvezana s predorom. Vse krajevne železnice, ki vežejo Mos- Taka bo palača sovjetov kvo s podeželjem, bodo elektrificirane. V prihodnjih treh letih zgrade 500 novih stanovanjskih hiš, v desetih letih pa 2.5 0. Poleg tega zgrade šest novih velikih hotelov, v katerih bo 4.000 sob, Grandhotel dvignejo za nekaj nadstropij, hotel pri kurt-skem kolodvoru bo pa razširjen. Leta 1938 naj bi po Moskvi vozilo že 2.650 tramvajev, 1.000 visokih avtobusov, 1.500 navadnih avtobusov in 2.500 tak?ametrov. V desetih letih hočejo zgrad. 400 km novih tramvajskih prog, samo v treh prihodnjih letih 100 km. V desetih letih bo 10,000.000 km ulic asfaltiranih odnosno tlakovanih, še poprej pa kanaliziranih. Na reki Moskvi bodo stare mostove dvignili 8 m nad vodno gladino in zgradili 10 novih velikih mostov. Vse to pa zahteva velike gradnje plinskih in električnih vodov ter kanalov. Dosedanja kanalizacija Moskve je ena najslabših na svetu. Veliko je v Moskvi tudi pomanjkanje šolskih prostorov. po nekaterih šolah traja po- Frederte Boutet. Ugrabitev Julius Blandois. debeluhast mož štiridesetih let, je baš popravljal v svojem skladišču nekaj starinskih predmetov, ki jih je bil kupil na kmetih. Obrnil se je srdito, ko je zaslišal za seboj tih. mehak glas svojega brata, ki ga je že zopet prosil za denar. — Ne in ne! Sprejel sem te pod streho in že dva meseca te redim zato, da nič ne delaš. Dovolj je tega mislim toda da bi ti še enkrat dal denar, da bi ga zapravil, ne, te-ea ne pričakuj od mene. Stori kakor jaz: delaj! — Saj nisem sam kriv, da mi rahlo zdrav-prepoveduje naporno delo—je vzdihnil Hek-tor Blandois, — da moje intelektualne sposobnosti v tem gnezdu ne morejo priti do veljave. — Mar sem te prosil, da pridi k meni? Pa bi bil ostal v Parizu. Kai si pa prav za prav počel tam toliko let? No, poznam tvoje intelektualne sposobnosti in tvoje fantastične načrte, ter odlične dame, ki naj bi ti bile pripomogle do uspeha... Vse to se ti je izjalovilo... Zdaj pa izgini, kupec prihaja! Hektor je odšel ozlovoljen, toda sladkost solne nega dne ga je kmalu potolažila. Imel je srečen značaj, neprijetnosti si ni jemal preveč k srcu. pa tudi skrajna krivičnost družbe, ki se mu še ni bila oddolžila za zasluge, ga ni posebno bolela. Bo že prišel njegov Čas, potrpežljivo je Čakal. Pogledal se je zadovoljno v zrcalo pri brivcu. Njegova obleka je bila morda nekoliko obnošena; toda sa svojo mlado zunanjost elegantno po- stavo, bledo polt in Črne oči je bil navdušen Odšel je v mesto in prodal pri konkurentu svojega brata starinski svečnik, ki ga je bil spretno izmaknil v bratovem skladišču. Prepričan, da bo lahko tudi pred obedom posedel v kavarni, je odšel zadovoljen i vsem na jutranji izprehod. Ubral jo je po cesti, ki je Še ni poznal in ki je vodila ob reki proti gozdu v prvem pomladnem zelenju. Hektor je ljubil prirodo in nežno se je oziral po mladih poganjkih. Star zid. ki je ob njem zavil med drevje, je vzbudil v njem romantične misli. V zidu je zagledal ozko mrežo, ki so pre-perele lesene late v nji že razpadale; bil je radoveden in približal se je. da bi pogledal na vrt. Ni pa dolgo gledal po prostranem zaraščenem parku, njegov pogled se je ustavil na zanimivejšem predmetu: v parku na drugi strani mreže se je izprehajalo mlado dekle. Zdelo se je, da ji je sedemnajst ali osemnajst let. bila je plavolasa in sveža pod kapuco velikega plašči, ki se je vanj zavijala. V roki je držala natrgano cvetje. Presenečena nad nenadnim Hektorjevim prihodom je gledala mladeniča s prestrašeno radovednostjo otroka, ki se baš.pripravlja zbežati. Hektor je odgovoril z dolgim hrepeneČim in poželjivim pogledom. Bila je tako dražesna, da ji je z roko poslal no-' hab In 'ajeciji-': — Očarljiva... božanstvena... vila... Ne, ne, nikar ne bežite... usmilite se me . . . Doklci o je še videl, je stil repremično kakor zafa^aii. Potem se ie vrnil v mesto. Pi! je ves razburjen in providno Je vprašal kdo stanuje v vili. To kar je zvedel, ga je zelo zanimalo, in naslednjega dne je sedel že zgodaj v bližini nk do 10 zvečer, ker hodijo otroci v solo v treh oddelkih. Zato nameravajo zgraditi v desetih letih 530 novih Šol, samo v treh prihodnjih letih 380. V 10 letih zgrade tudi 60 novih kinematografov. Takoj v začetku bo postavljen takozvani fond 100.000 ms, kjer bodo prehodno stanovali ljudje, kj te bodo morali izseliti iz hiš, katere bodo podrti ah v katera pridejo nova poslopja. Sovjetsko letalstvo Z veliktkn odobravanjem Je bila v vsej Rusija sprejeta vest. da namerava vlada zgraditi namestil ponesrečenega letala »•Maksdm Gorki« 16 orjaških letal istega tipa. Ta sklep vlade je bil objavljen nekaj dni pred povratkom k on stru k ter j« ponesrečenega letala Ing. A. N. Tu polževa v Moskvo, ki ee je vrnil po daljšem studijskem potovanju iz Amerike m Anglije. Tu/podjev je izjavij.da. bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se pojavijo nova orjaška letala nad Moskvo čaru prej. Glavno ravnateljstvo severne morske poti sporoča, da voda priprave sa sovjetski polet te Moskve v San Francisco brez vmesnah etap. Letalo bi letelo čes severni tečaj, v Ameriki pa čez Kanado. Zato se je obrnila sovjetska vlada na Ameriko in An-gJčjo s prošnjo, da bi dovolili sovjetskemu letaki leteti čez ameriško m arsrJeško o-zemlje. Pilotiral bo slavni sovjetski letalec, udeležene« ekspedtkaje na »Oeljuskiguu« Levanevski, spremljala ga bosta pa druga dva slavna letalca Baklukov In Levcenko. Ni še znano, kakšno letalo so določili za ta v zgodovini letalstva edinstveni polet. Start bo odvisen od vremena. * Polet preko severnega tečaja v San Francisco ne bo brez praktkmega pomena. Za redno zračno zvezo med Evropo In A-merifco ta proga seveda ne prihaja v poetov. Gre v prvi vrsti aa reklamo, na katero polaga Rusija izredno važnost, poleg tega bo pa polet tudi vojaškega pamena. Mi se pozabljeno občudovanje, ki ga je na Japonskem vzbudilo junaštvo sovjetskih letalcev, ko so reševali čeljuskance. To Je baje napravilo na Japonce večji vtis, kakor če bi Rusija podvojUa svojo armado na Daljnem vzhodu. NI dvoma, da bi Japonci prav tako strmeli, če bi ee Rusom posrečil ta polet. Levanevski bo torej tvegal življenje za utrditev miru. Modri trak ni več prazna beseda čudaški Anglež Hales je 40 let varčeval, da je ustanovil trofejo za najhitrejšo ladjo Modri trak cceana, trofej« pamika, ki prevozi Atlantski ocean v rekordnem Času, doslej sploh ni obstojal. Čudaški Anglež Herold Keates Hales je pa skozi 40 let šrte-dil, da Modri trak ni več samo prazna beseda. Mož je poslanec 7n okraj Han lev. Njegove sanje so se izpoin:le. ker bo lahko tapre-govoril 20. avgusta v Geno i na krovu italijanskega ekspresnega pomika »Rex« takole: Čutim se počaščenega, da morem izročiti lastnikom najhitrejše ledje Modri trak Atlantika. Pred 40 leti, je pripovedoval Hale* dopisniku »United Preste, sem sklenil ustanoviti nagrado za največjo bi trosi parnikov. da bi Modri trak ne bil več samo prazna beseda. Prepotoval sem ves svet in ljubil sem ljudi, pa tudi vožnjo po morju. Nisem bogat, vsak belič sem moral trikrat obnniti pod palcem, pred-no sem ga izdal, marsikateremu užitku sem ee moral odreči, da jm lahko spravil skupaj denar za svoj načrt. Toda v teh letih je bila vsaka minuta radost, v največje veselje mi pa bo, ko bom prvič izročal lastnikom najhitrejše ladje trofejo. Vsa ta leta sem imel samo eno skrb. da bi me namreč ne prehitel kdo, ki ima več denarja«. Trofeja, ki pomeni za Ha lesa življensko srečo, je iz čistega srebra, visoka 1J5 m, in težka -okrog 20 kg. njena kupna vrednost zna&a okrog 800 funtov š'erlimiov ali v našem denarju okrog 180.000 Din. Trofeja predstavlja zemeljsko oblo, na kateri so označene prekomorske poti pomikov z rdečo črto in štiri emaJjirane slike pomikov, ki so si priborili Modri trak: >Grrath Western<, xMauretania«, >Rex« in »Nor-mtandie«.. Te slike tvorijo pas okrog oble. Zemeljsko oblo nosi Viktoria, pri njenih nogtah pa sedi ta Neptun in Aanfitrita. Pod njima leži Modri trak Atlantika, no. katerih sta naslikani dve heroični postavi kot zma-!?ovatoa nad iBOgofaim Atlantikom. Xa po 1-etavku trofeje so srebrni šeitki, na katerh so napisana imena dosedanjih zmagovitih ladij m kamor pridejo imena bodočih 7-" velcev. Ko je Hales pripravljal svojo nigra.lo, Je imel i tali j?ritski panvk >Hex« rekord za dveJttaftno pot čez A-tJentik. Zato je biLa trofeja ponujena lastnižtvu najhit.-ej«eja pamika, ki jo je hvaležno sprejelo. Hales je pa določil razsodišče, ki je odredilo, da mora vsaka zmagovita tedja obdržati rekord najmanj tri mesece, če hoče dobiti Modri trak. Tako bi nrora/a italijanska ladja »Rex< dobiti vieoko odlikovanje 20. avgusta. Ker je pa med tem >Normendie< po- steviJa nov rekord, bo nagrada sv*-----,:a sejo elanike, da bi z njimi podprl svoj govor, v katerem je naslikal naaadovanje lova na alatkike v Angliji. On je tndri edini av- tomobil is t na svetu, ki ni še nikoli rabil hupe, čeprav šofira že od leta 1897. Hales je znan tudi po tem, da je leta 1908 plul z zrakoplovom okrog katedrale sv. PavLa v Londonu, leta 1910 je pa doživel eno izmed prvih letalskih nesreč. On je služil tudi za junaka v Benettovem romanu >The Card«. Posebno je pa ponosen na to, da je edini An-glež, ki še nosi strašno trde ovraf'-v-. iz konca preteklega stoletja. Iz Anglije v Južno Afriko >Daily Telegrapht poroča, da je dosegla motorna ladja holandsko afriške proge »Jagersfoiitein« v torek 8. t. m. rekord v najhitrejSi vožnji v našem stoletju iz Anglije v Južno Afriko. To je majhna ladja, saj ima komaj 8.300 ton. Dolgo |x>t iz Anglije v Južno Afriko je prevozila v 15 dneh, 15 urah in 40 minutah, ni pa prekosila rekorda iz leta 1893. Ta rekord je dosegel takrat parnik »Srot~ angleške parohrodne družbe in motorna ladja Jagersfontein« je zaostala za niim za 20 ur in 44 minut. Drugače pa vozijo parniki 'w Anglije v Južno Afriko nad 16 dni. Tudi zračna zveza je dosegla te dni rekord. Zračna pošta je rabila doslej iz Anglije v Južno Afrike 9 dni. Zdaj so pa navezali Angleži na francosko zapad afriško zračno proso, ki veže Evropo preko Sahare z zapadno afriško obalo v francoski in ekvatorialni Afriki. Od tam so vzeli Angleži pošto in dosecli Južno Afriko ob jugoza, padni obali v štirih dneh. Pošta po tej zračni prosi, ki je ena najhitrejših zvez na svetu, se prevaža z letali redno dvakrat na teden. Cerkvena poroka ni za vse V Angliji se pripravljajo nekatere izpre-membe pri cerkvenih porokah. V bodoče bodo cerkveno poročali samo tiste, ki ne samo da pripadajo protestantovski cerkvi, temveč tudi redno hodijo v cerkev in k spovedi. Za ta ukrep se je odločila cerkev, ker ljudje vedno bolj izostajajo od službe božje, ker vera peša, vendar pa hočejo niti ljudje cerkveno poročeni. Duhovniki so že opetovano ugotovili, da stopajo pred oltar ženini in neveste, ki v cerkvene dogme sploh ne verujejo, cerkveno pa hočejo biti poročeni iz družabnih ozirov. Angleška duhovščina pravi, da zadostuje takim ljudem tudi civilni zakon. V bodoče bodo morali ženini in neveste dokazati, da so verni in da redno hodijo v cerkev, drugače jih ne bodo cerkveno poročili. pa ne samo to, ženin in nevesta bosta morala pred oltarjem svečano obljubiti, da se ne bosta ločila. Če bi nevesta ali ženin ne hotela tega obljubiti, ima duhovnik pravico odreči cerkveno poroko. S tem hoče cerkev v Angliji zajeziti val ločitev, ki ^o se zadnje čase silno razmnožile. Vprašanje je seveda, koliko parov bo po tej reformi še stopilo pred otsr. mreže. Bil je dokaj samoljubiv in sploh se ni čudil, ko je v parku zagledal mlado dekle. Zardela je do ušes, ko ga je zagledala, on je pa malone pokleknil na travo zahvaljujoč se ji zato, da je prišla. Približala se mu je. Postal je zbegan in jezik se mu je začel zapletati. Pozneje je postal poetičen in prihodnje dni, ko sta se sestajala ob mreži, se je vedno bolj oglašala v njem pesniška žilica. Poslušala ga je vsa rdeča, zbegana in nedvomno navdušena. Šepetala je samo:... Ne smela bi priti sem... To ni prav... Zalote me... Domov moram že . . . Niti najmanj se ji ni zdel smešen, ko je govoril roko na srcu in izbuljenih oči o sestrski duši, o kruti osamljenosti na poti skozi življenje, o izmučenem srcu (mislil je svoje), ki se je nenadoma prebudilo k upanju, o nebu, zročem na nju, in o nasvetih, ki jih šepeče pomlad. Čez 8 dni jo je na kolenih prosil, naj mu da Šop las. Nekega dne pa ni prišla; do večera je ostal slabe volje in ves v skrbeh pri mreži v parku. Naslednjega dne pa je bila že tam, ko je prišel; bila je Se vsa upehana, tako je hitela, da bi čimprej prišla ns sestanek. — Včeraj nisem bila ja* kriva, — se je začela opravičevati. Ni bila moja krivda. Želo mi je bilo žal. Toda držala me je pri sebi ves dan. Bridko sem plakala. Tiranizira me, ker sem sirota; pa nima pravice do tega. A gospodična je enako stroga kakor ona. O kako sem nesrečna! Tako nesrečna sem- Zaplakala ie in podala skozi mrežo Hektor ju obe roki. Da, tako je ta čudna stvar, je pomislil. Stara babica Jo tiranizira im vzgojite- ljica je tudi stroga. Prav tako mi je povedala... Mislim, da je moj trenutek napočil . . . Privi 1 jo je tesno k sebi. kolikor je dopuščala mreža in oduševljeno je izgovoril svoje veliko priznanje. Dekle je prebledelo od razburjenja, zadrhtelo je in zašepetalo: Da. Se istega večera je imel Hektor važen razgovor s svojim bratom, čigar podpora je bila nujno potrebna. Julius Blandois je bil prvi hip presenečen in sarkastičen; potem je nekaj časa dvomil, slednjič se je pa dal prepričati. — Torej bomo to stvar premislili, je dejal kakor da govori o trgovskih zadevah. Torej: videl si to dekle skozi mrežo, govoril si z njo, komedijo si ji zaigral, glavo zmešal. Zvedel si od nje vse potrebno; veš da je njena babica stara, prismuknjena milijonarka, ki nikamor ne hodi, nikogar ne sprejema, a doma drži vse pod komando. No in ker se mala dolgočasi, se začneš sukati okoli nje in ji peti o svoji ljubezni. Slednjič se pomenita, da jo boi ugrabil. Ko se bo to zgodilo, praviš, bo stara prisiljena dati ti jo za ženo... in premoženje... Ali si ti ne zdi, da diši to malo po falotstvu? _Vedno me hočeš prezirati. Kakšno fa- lotstvo je to, če hočem vzeti za ženo dekle, ki jo ljubim in ki jo bom osrečil? — je ugovarjal plemenito Hektor, ki je bil pa malo zardel. — No — je nadaljeval njegov brat, — denar potrebujefi za tekoče izdatke, za potovanje, za dom, ki ga hočeš v naprej najeti v sosednjem mestu, kamor odpelješ svojo malo. kaj ne? Cuj torej, fant moj: prav, dam ti vnaprej kar potrebuješ. Toda poslušaj me dobro ee me opeharil, če je to Letovišče na kolesih Francema« ki ni puseAmo bogata na nov< stih take Trste, Je dobila v letošnjem poletju sa letovMičarje veliko pri fieflSOSS, Franoske državne železnice oddajajo namreč v najem cele tovarne vagone, v katerih lahko ljoidje potuje-jo kolikor hočejo in kamor hočejo. Enemu se seveda ne izplača najeti vagon, btfci morajo najtnanj štirje. IjetoviSče na kolesih ti prepelje železnica kamor bočes in tam oetane/lokler m konec počitnic aH dopusta. Lahko ee pa preseka tudi kam drugam, če ai nisi izbiraj pravega kraja. Francoz se lahko odpelje tudi v najskrajnejši kotiček Bretagne in ce jih najame vagon osem, j m ne stane večt kakor če bi najel cm sam aobo v hotela. Pri tesm je pa Traćnojana tu«*i preror- nlna. Tistim, ki si ne morajo dovoliti itra#t«a taboren>a s avtomobilom m šotori alti ki neradi epe pod Šotori na tleh, je ta novost dobrodošla. Gre prav za prav za modernizirane komedrjantske vagone, čflovek ima vedno streho nad slavo ln noge na suhem, ne .slede na vreme, stane ga pa to mak). Seboj pa lahko vzame vsaj glavne predmete veakdajije potrebe in mu ni treba prenašati prtljage in hoditi od hotela iko hotela. Seveda ima tako letovišče na koles!h tndS 6voje slabe strani, tx*la i-r!e.!.i!; n:«*r. najprej na dobre. Kongres fiziologov 9l avgusta bo v LenimjrMiiu Kvečaim otvor-jerj 15. mednarodni kongres fiziologov. Trajal bo do 17. avgusta. Zadnji koii^res fiziologov je bil v Rimu, kjer je preci tal akademik Pavlov povabilo sovjetske v!a le in predlog, naj bi se vršil prihodnji k- n^nis v Kusiji. Akademik Pavlov je tudi predsednik pripravljalnega odbora za letošnji med narod kongres fiziologov. Doslej se }e priglasilo okrog l.rHX) udele-žencev, od teh dobra ponvica inozemvev. Iz Franeije prispe na kongres Lapi^ne, iz Anglije HulU iz Zedinjenib držav Canon, ie Nemčije Abderalden, iz Švedske Buler, iz Holacidske Jordan iz Japonske Ivaitto. Pripravljalni odbor je sprejel že 560 referatov. Na kongresu bodo porooole o svojem de hi šole profesorjev Pavlova. Uhtom^keija, Or-beilija, Sterna, Anohina, Palladina in By-kova. Lohneška pošast v Mandžuriji Nekam pozno dobiva Uidti Darjm vzhodi skrivnostno pošast in vse kaže, d« je nekoliko verjetnejša od lochne^ke, o kateoi se je toliko govorilo in pisalo, pa še zdaj ni znano, kako ln kaj je z njo. Mnogri, m ko mandžureko pošast viideh, jo seveda opisujejo z običajnim orijentalskim preoravanjem tako, da si jo težko mislimo. Naj bo že kakorkoli, pošast se pojavlja ob jewe.ni v goadoi na severu province Hsingan in tam živeče pleme Orotčev je tako prestrašila, da ee boji tistega kraja kakor kuge. Ljudje pripovedujejo, da je v bližini jezera že marsikdo kasinH. Oroten trdijo, da so postali vsi pogrešani žrtve skrivnostne pošasti. Dognano je, da se oek> ropaji>ke tolpe, ki strahu jejo prebivalce tega e edini, kjer nd roparjev. NH torej 6nde,, da potujejo adaj učenjaki, študentje, pustokovca in rftvioi k jezeru pogđedat, kaj je z njegovo skrivnostjo. Vprašanje je eamo, ali bodo Imefli veO sreče kakor so jo imeli lovci počasti v škotskem jezeru. Dežela, kjer ne kolnejo vNews Chronicle« poroča o zanimivi deželi, kjer ljudje ne preklinjajo. To je otok Man med Anglijo in irsko, i^ti otok. na katerem žive mačke brez repov. Na tem otoku se vedno bolj širi pokret, ki mu je podobno kakor na Irskem cilj oživiti in znova razširiti prvotni domači keltski jezik. Pred dobrimi 39 leti je govorilo ta jezik man\ izmed 55.000 prebivalcev otoka nad 1O.000. Zadnje ljudsko štetje je pa pokazalo, da govori ta jezik samo še 529 otočanov in še med temi je 60% starih nad 60 let. Bije torej že dvanajsta ura in vprašan'«' je, če se bo posrečilo oživiti jfzik man*. Ta jezik ni zanimiv samo po svojem ustroju, temveč tudi po tem, da v njem ni nobene kletvice. Človek ne more razumeti, kako so se »pomenkovalic pred 50 leti vozniki na cestah ali pijanci po krčmah. Morda je bilo pa ba£ pomanjkanje krepkih kletvic krivo, da je začel ta jezik propadati. pretveza, kako iztisniti iz mene denar, in če bi se to ne posrečilo... se lahko pobereš kamor hočeš: k meni se ne boš več vrnil, to si zapomni enkrat za vselej. Hektor je skomignil z rameni. Za koga me imaš? In veselo je zrl v rožnato bodočnost. Po pospešenih pripravah je čakal Hektor nekaj večerov pozneje pri starem zidu ves razburjen v senci noči in v hladnem dežju. Ključ je zaškripal in mreža je za ječala. Razprostrtih rok je planil k nji. Mlado drhteče dekle se je privito k njemu. V avtu je molčala; drhte je sedela pri Hektor ju, ki jo je ves blažen držal za roko. Ko sta bila pa sama v vagonu, v deževno noč drvečega vlaka, s« je nežno stisnila k njemu. — Me ljubite T... Me boste vetrno lbjbiri? je zašepetala. — Dušica moja! Življenje moje! Moja žena! — je vzkliknil Hektor ves v ognju — Obožujem vas. Poštenjak sem, a vaša častivredna babiea... — Kakšna babica? — Je vprašalo dekle začudeno. — Saj je nimam. Sirota sem. Babica naše gospodič. mi je vedno prepovedovala hoditi z doma. Ona tiranizira ves dom.. Z našo gospodično sva sodojenki in ime mi je Klara, kakor nji. Povabili so me naj ji bom tovariiica, po imenu... To ni bilo res. Morala sem pomivati posodo, ravnali so t menoj slabše kot s služkinjo vsi so me so vražili. bila sem tako nesrečna... Toda zdaj... zdaj vem. da. bom zelo srečna — je Zaključila in podala Hektorju plaho in nežno roko sa |e na As, Stran Sobota, 27. jodija 1935. StCV. 168 Ludvik Wolff: 56 BOGINJA DOBROTE ROMAN — Deloma imate prav, toda pozabiti ne smele, da stoje ljudje šele na začetku svojega razvoja. Kdo ve, kaj še bo iz nss. Kanandn so pa rojile po glavi že druge misii. 3il je nečuven zločin, da so me pripeljali sem. Odkar sem tu, začenjam dvomiti o sebi. Vstal je in napravil nekaj Korakov. Veste, ka.ko dolgo je človek duševno zdrav, gospod doktor? Jaz vam povem: dokler ni prisiljen razmišljati o svojem duševnem stanju. — To ni povsem točno, gospod Harland. Nova misel je šinila Harlandu v glavo — Ali vas smem nekaj vprašati, gospod doktor? . — Prosim. — Koliko ste stari? — Triintrideset let. — Koliko imate plače? — Tristo mark, uradno stanovanje z razsvetljavo in kurjavo. — Kakšne izglede imate? — Tega vam ne morem točno povedati, gospod Harland. če bom imel srečo, postanem nekega dne sanitetni svetnik in upravitelj sanatorija. Harland je malo pomislil. — Oe morete, gospod doktor, si mislite, da govori zdaj le z vami duševno zdrav človek. Dam vam ček, ki ga lahko jutri zamenjate v banki za denar. Sto tisoč mark dobite, če me še danes izpustite iz tega doma. Obljubim vam, da bom v enem dnevu zapustil Nemčijo in za ves svet izginil. Kaj porečete na moj predlog? — Opeharil bi vas za sto tisoč mark, gospod Harland, ker sem trdno prepričan, da boste lahko prav kmalu zapustiti naš zavod brez tako težkih denarnih žrtev. — Tedaj bo že prepozno, doktore. Se danes bi moral biti prost. — Ce bi vas danes izpustil, bi vam storil slabo uslugo, gospod Harland. V najkrajšem času bi vas privedli nazaj. S tem bi se pa vaš položaj močno poslabšal, ker bi vas potem držali strožje. Harland se je ozrl nanj, rekoč: Nočem vas več zadrževati, gospod doktor. — Ali lahko storim kaj drugega za vas? je vprašal zdravnik. — Prosim, vzemite nazaj svoje vžigalice, ne potrebujem jih več. Doktor Schollhorn je odšel iz sobe in naročil, naj Harlanda strožje stražijo, ker oe boji, da bi utegnil pobegniti. Ko je sestra prinesla večerjo, je našla Harlanda sedečega zamišljeno za mizo. Kje je moj kovčeg? — je vprašal utrujeno. Stopila je na hodnik in poklicala strežnika, ki je kmalu prinesla Harlan-dov kovčeg. Odnesite to, prosim, saj nisem lačen. Sestra je prigovarjala Harlandu naj je, pa ni hotel. Končno je odnesla jed. Harland je stopil k oknu in pritisnil vroče čelo na hladno steklo. Park je zastirala gosta tema, na nebu je pa žarel odsev mestnih luči. — Kaj počne zdaj Ingelena? Kje je? Ali že ve, kaj se je zgodilo z njim? Kolika sreča bi bila, če bi sede1 zdaj z ljubljenim dekletom v skromni kletni kremi ali pa daleč tam v vili v Švici. V tej najtežih urah svojega življenja Je Harland spoznal, da je svoboda največji zaklad na svetu. Človek mora imeti možnosti odločati o sebi. Prostost je važnejša od zraka, svetlobe in kruha. Vsi ljudje bi morali preživeti tri dni svojega življenja v zaporu, potem bi ps razumeli, kaj je prostost. Ves iz sebe je Harland zaplakal kakor otrok. Z vročimi solzami je odplavala vsa njegova energija, strt je bil ves njegov odpor. Ves izmučen in izčrpan se je vrnil od okna. Rad bi bil zaspal, da bi si pregnal iz glave mračne misli Težkih korakov je stopil h kovčegu in ga odprl, zgoraj je ležala Okaderska Kvanon z razbito glavo. Harland je začutfl, kako ga je »preletel mraz, potem je pa ob tal v brezzraČ-nem prostoru- Pred Harlandom se je odprlo globoko brezdno. Bogovi so spregovorili, bogovi so odgovorili. Zdaj je že bfl tako daleč. 51 3 L. A V I J A'* JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ufica štev. 1*, telefon štev. al 76, Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD IN SPLIT losenrajte v „Slov. Narodu" ALI STE ROJENI MED LETI 185*—1919? Čitatelji in čitateljice tega lista rojem med 1859—1911» se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime in natančni datum rojenja. Si]a;ni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so splošno priznana In obsežne komentirana v vsem tisku, se Je odločil, da do čita teljem in čitateljtcam tega Usta objavil svoje senzacionalne studije na podla-gi katere morejo generacije rojene med 1859—1919 zbolj- sati svojo eksistenco in do- scM srečo, zdravje Ijube-z'n itd. Ta objava 1e najv^'e važnosti ter nudi vsem bral kam ln bralcem edinstvene priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brez pogrešna Jasnovidnost gra-fologije in astrologijp Vam bo razjasnila: 1. Vaš značaj, njegove Rva litete. njegove napake: 2 Vaše Izglede v ljubezni. 3.Vase izglede v kupčijah; 4 Vaše izglede v nodedo vanju: o. Vazo žlvljenjsKr dolgost: 6 Vaše prijatni .f in Vaftc protektorje: 1 Vaše sovražnike zahrbt-nosti. krivične obćoižitve itd.; 8 Potovanja spremembe bivališča: 9 Zadeve v rodbini; '.0 Vse tcar želite zvedeti o loterijskih zadevah Citiramo nekaj izmed tlsočev zahvalnlc katere preje tna ta sijajni znanitvenlK i? vseh krajev sveta »Gospa trma Schivnrz lz LJubljane; se zahvaljuje naiprl sn neje Ker ie v n lenih najtežjih financija Inih neprl lik.ib poslušala ajegov nasvet Igrala v loteriil ln zo dri« 150 oor nm.« Pišite nre? ^loga pcšljltf že danes Vaš rokopis to lojstal datum tei 20 Din kot honorar za Vežo psiho ^nn!l7^ in horoskop natanćrr ln stalno adreso- Gra&otoški bureau — CELJE POSTNI PREDAL 106 rvrdka A & Ei. SKAiiKKJVE Ljubljana - javlja 0a lenuj* do preklica v raćud zopei HKANILJNik KJNJlzlClL prvovrstnih ijubljansKift denar nih zavodov 4 Mestne hranilnice Ljudske posojilnice itd. STROJEPISNI POUK za časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6 do V38. in od V-jfe. do 9. ure zvečer. — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Pouk se prične dne 5. avgusta. Vpisovanje 1., 2. in 3. avgusta od 6. do ure zvečer. — Christofov učni za vod. Domobranska cesta št. 15. 2241 SivaCnc &tvoh Diirkopp za dom, » šivilje, j» krojače, » čevljarje, » industrije itd. Vam dobavi najugodneje (faaraga *£udv. Ljubljana Nebotičnik N Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzela s 15. julijem t. 1. od gosp. B. Gušthia v Cankarjevi uliti štev. 21 v bližini svoje trgovine TRGOVINO Z DRVMI IN PREMOGOM NA DEBELO IN NA DROBNO. No lila bom cenjenim odjemalcem prvovrstni premog, kakor trboveljski kockovec in kosovec. Potrudila se boru zadovoljiti jih z najnižjimi cenami. Prlooročahl se za obilna naročila 7.1. VRHUNC. — Telefon 24-36. j - i za majl' ON A RJA IM)ST MUZKE! ZNIŽANE CENE avokuien, otroških. .graC nih. invalidskih vozičkov Ir;voz.uil» vricikljev motorjev . 1 valnih strojev. Ceniki franko »TRIBUNA« F BATJRjL. tovarna dvokoles in otroških • «v»rkov ' -FVI1IJ ANA. ftarlovšlta cesta štev 4 Plošče gramofone iz X) so j amo zamenjavamo prodajamo ln kupujemo — ELJCK-1'ROTOJN d. z o oasaza nebotičnika. Cisto in snežno belo Vam napravi čopič v splošno zadovoljstvo, ki ga kupite pri Šimenc Hinko, Ljubljana, Resljeva cesta 2 (pri Zmajskem mostu) ŠPEDICIJA TURK L|UBLJANA prevzema ◦CARINJENJE PREVAŽANJE vseh uvoznih ld izvoznih pošiljk, in to ni-vsakovrstnega oiaga oodisi Kuriva, strojev, tro skrbno m po najnižji tarifi Revizija selitve itd v L-jubljani in izven Ljubljane po njej deklariranega olaga Id vse lnfor-z vozovi na konjsko vprego kakor tudi f macije brezplačno. trenu najmodernejšimi avtomobili Telefon interurOan 24-59. Vi Ina rjeva c. 33 Telefon mterurban 21-57. Maaarvkova c. 9. (nasproti nove carinarnice) (nasproti tovornega kolodvora) POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Sta ne 1 ra nit vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din # Sprejema hrsni ne v'oge na knjižice in na ie'coči račun ter jih obrestuje najkulantneje IV. „MAPIBORSK TEDEN 3«—11. avgusta 1935* Velika rasut«va movenske unu tnoMi Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-ska. propagandna, turistična itd. S.—4. Vin. mednarodni plesni turnir in ITI. drž. razstava Čistokrvnih psov. 9.—11. VIII, plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na Železnicah od 15. VIII. 1935. DUASKI DOM" V PTUJU internat za učence reame gimnazije in meščanske šole Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev hi nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvoje in p moč pri učenju. — Sprejemne pogoie-nos v finormacije daje vodstvo ^Dijaškega doma v Ptuju*. *is za vas ne Špirit za vnašanje 1 Te'effon 2» 80 Jakob Perhavec Gosposka uiica 9 Telefon 25 80 Z r*ci a N I VE A da koži lepo, naravno enakomerno barvo. N IV E A pospešuje tvorjenje pigmenta, od katerega je odvisna lepa, zdrava, topla barva kože, ki povzroča večjo odpornost in prožnost. MALI OGLASI •SLOV NARODU »MAJO SIGUREN USPEH Centrala: MARIBOR \££^ d RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Jtfa/boJJ aaraa naložba denarja, kar jamil «a »loga pri taj hranilnici Omaka banovin* s ce/im svojim premoženjem trn a mm svojo davčno moijo — - M r m m it mi €m imwršm j m vam w damamo str r»«r o roadajoie poala t e ž a o I a km immim Sprejema vloga »n knjižice) najugodnejšet i lakoti rmtmm obrastovanje Podružnica: CELJE «:&i*^i£J3™2r lirfUiiifTTiHilirii-uulniiiiifliiiiiifiliuttHHiutiittiH HitiHftiiiiafi>iii«iiiiHiHtnitifaniinaniitii HHmiHiHtHtnitiinimiiiiii — ga »Obodno oakarno« Ftss Jezertek. - Za oceno m — Ml