7. številka. V Trstu, v soboto 23. januvarja 1892. Tečaj XVII. „E D I N O S T" •shaja dvakrat na teden, Tinko iredo in loboto ob 1. ari popoludne Edinost" stane: ',» me leto gl. 8.— ; izren Avit. 9.— ffl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ * a četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 , Posamične Številke se dobivajo v pro-■Hajalnirah tobaka v Tritfl p« & no*-» Oorloi iu v Ajdovščini po * 1,0 v-naroobe brei priložen® naročnin« u ipravniitvo n« o«ira. EDINOST OglMl in oznanila «e račun« po 8 nov JCfStfSfl L, petitu j za naalOT« s debelini obaeglo "navadnih ▼VflMfr.'"' KJ Poslana, javne zahval«, osmrtnic« itd. »e račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema npravniitvo P iazza Caserma »t. 3 Odprte reklamanije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. Vabilo na naročbo. Ob začetku novega leta vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, ćasi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod Blovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava nasa ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Govor posl. dr. Laginje v državnem zboru dne 16. januvarja 1892. Visoka zbornica 1 Pri jako žalostnih razmerah, v kojih žive Hrvatje in Slovenoi istrski, izvolili ho me dvakrat, da zastopam njihove koristi v tej visoki zbornici in danes mi je dolžnost, da se predstavim častitim gospodom kolegom z neko izjavo, predno preidetn v obravnavo samo prevažnoga predmeta. (Čujte ! na desni.) To pa storim z nekakin> ponosom, kajti porodil sem se v onem delu Primorske, po katerem je slavui rod Habsburžanov najprvo došel do gospodstva ob bregovih Adrije. Kakor znano, bili so posamični deli nekdaj mogočnega kraljestva hrvatskega le v jako rahli zvezi mej sabo in dokaj popred, ko so v letu 1527. ostanki tega kraljestva v Četinu izbrali svojimi kralji sedaj vladajočo dinastijo, pripadle so nekatere pokrajine naroda, kojemu se prištevam jaz, avstrijski hiši. Posebno važnosti so v tem pogledu takozvani kraški komitati, nekdajna grajščina Kastavska, grofij a Pazinaka, ki je imela početek svoj v »Zupanie Pesen tata" — tako imenovani po Porphirogenutus-u — ter po Slovencih obljudena marka sclavonica, ki jo imela sedaj ožjo, sedaj širše mejo, kakor je bilo namreč več ali manj občutiti upliv nemškega fevdaluega zistema Zapisane in nepreklicl jive pravice naroda hrvatskega, da se zjedini njega domovina, pragmatiška sankcija z leta 1712, koji je brezpogojna podlaga vkupnost av-strijsko-slovanskih dežela s Hrvatsko, avstrijski osnovni zakoni sami, koji zagotavljajo posamičnim narodnostim temeljne pogoje njihovi ekzistenciji, pravo vsacega n&roda, torej tudi hrvatskega, do obstanka, prešinjajo me z nado in prepričanjem, da se zjedinijo raztrešeni deli kraljestva Hrvatskega, to je : domovina naroda hrvatskega, seveda v mejah te države. Podati to izjavo čutil som se dolžnega tembolj, ker nam je obravnavati o jako važnem predmetu, o trgovinskih pogodbah, v kojih ne moremo zapaziti nikakih gospodarskih ugodnosti ni jaz, ni veo sorojakov mojih in oelo mnogo kolegov te visoke zbornice, pač pa moram o njih misliti, da značijo gospodarski propad za dežele te (Prav res! na desni), kar hočem dokazati. Različni so vzroki, da ne morem glasovati za te pogodbe. Jaz ne pripadam nikaki stranki v parlamentu tem, ni veliki, ni mali. Da so storili zastopniki Slovanov v tej visoki zbornici to, kar je storil Kolumb z jajcem, mogel bi pač izjaviti, da glasujem za pogodbe kot član velike slovanske desnice, kakor imamo združeno nemško levico. Nadejam se, da se BČasoma uresniči tudi ta moja nada. Vsakako pa je jako znamenita prikazen v naših parlamentarnih odnošajih, da z mano vred več nego 20 kolegov ne pripadamo nikaki politiški skupini, in Njega ekscelenca, gospod ministerski predsednik more se tega le veseliti, kajti to odgovarja gotovo njegovim namenom, da je 22 članov te visoke zbornice uveljavilo v svojem, seveda nezapisanem statutu, to jedino pravilo: Nolite jurare in verba magistri. Za pogodbe že zato ne morem glasovati, ker smatram, da izjava vladina, s kojo so se nam predložile trgovinske po-pogodbe, krati pravice parlamenta; po tej izjavi morajo Be trgovinske pogodbe obravnavati in vsprejeti kot oelota in nikakor ne bi smeli spremeniti te ali one točke, ker bi s tem uničili vse delo. (Posl. Purghart: kakor sprava na Češkem!) S tem je naš parlament zašel v nekako nasilno položenje, kajti jako težko je, ako hočemo postopati vestno, že zato vsprejeti drugo pogodbo, s kojo ne soglašamo, ker je pri prvi marsikaj dobrega. Iz tega formalnega vzroka, ki vstvarja nevaren prd-cedenc, moram glasovati proti pogodbam. Druga točka, radi katere odklanjam pogodbe, je njihova politiška nrav. GospAda moja, jaz se ne vmešavam rad v politiko. V to treba obširnega znanja, časa, da se človek more temeljito baviti z mnogovrstnimi uprašanji javnega življenja, in marsikaj druzega, česar mi nedostaje, kar rad priznavam. Motreči tako važno uprašanje, kakoršno bo te pogodbe, smo prisiljeni, poseči tudi v politiška uprašanja. Tudi jaz bi bil morda molčal o tem, po-koreč se najvišjemu prestolnemu govoru ter bi premotrival pogodbe zgolj z gospodarskega stališča, da nisem čital v poročilu odsekovem ominozni stavek, koji naravnost nalaga vsakemu govorniku dolžnost, dotekniti se tudi politiške strani po-godeb. Na strani 67. odsekovega poročila je namreč čitati: Ako se politiško-vojaška trojna zveza kot poroštvo miru polagoma razvije do bodoče trdno spojene gospodarske zveze, pospeševalo in jačilo bode to samo po sebi upliv in ugled zveze in po takem tudi moč države. To, gospfida moja, povedano je pre-jasno, da bi mogli oni poslanci molčati o politiški strani pogodeb, koji ne soglašajo s tem menenjem, ali tem politiskim pravcem. V očigled tako določeni izjavi treba da damo mi drugo izjavo, in sicer — ker ne morem govoriti v imenu kako stranke — ponavljan), da za sedaj govorim v svojem imenu in v imenu nekaterih posamičnih gospodov kolegov. (Dalje prih.) ■ V tdioail ]• noči Politični pregle Notranja dežel«. Državni zbor. Za dr. Laginjo govoril je o trgovinskih pogodbah v seji dne 16. januv. posl. Exn er povdarjajoč proti princu Lichtensteinu, da ni res, da so dunajski poslanci primorani glasovati proti pogodbam, kajti dunajska obrt nima vzroka do nezadovoljnosti s trgovinskimi pogodbami. Govornik poživlja vlado delati na to, da se Avstrija pridruži mejnarodni zvezi držav. — Spindlerja osupnil je politiški namen, kojega tem pogodbam podtikajo ne le nemški šovinisti ampak tudi oficijozna glasila. Takih ten-dencij mora se Avstrija braniti radi svoje zemljepisne lege in zgodovinske naloge. Nemčija je se Bvojimi trgovinsko-politiškimi odredbami vsikdar težila po politiških smotrih. Ako se zastopniki naroda češkega upirajo tem pogodbam, ne store to, ker hočejo tirati opozicijo za vsako ceno, ampak njih postopanje smatrati je kot pojav č o-škega in avstrijskega p a t r i j o-t i z m a. Ne proti vzhodu in zapadu bra niti se je Avstriji, ampak proti severu in jugu. Avstrija igra še vedno — vzlic temu, da so jo izbacnili iz nemške zveze — Nemčiji na ljubo ulogo zamorca, kateri naj zgine, kakor hitro je storil svojo dol žnost. Vse to, kar je Avstrija ustvarila v poslednjem stoletju v vnanji in notranji politiki, nasprotuje nje lastnim interesom na tako grozen način, da bi morali obupati na bodočnosti države te v očigled istini, da se v tej državi neverojetnosti na nadno izvrši uprav to, kar ni prikladno ni državi ni blaginji nje narodov. Zadovolj-nost narodov bilo bi pravo delo miru, kateremu naj bi najbolji državniki posvetili svoje sile in svojo eneržijo. Avstrija naj pazi, da ne postanejo te toli slavljene pogodbe trgovsko-politiški Sadova kralje stev in deželtL — V aeji dne 18. januvarja govoril je prvi posl. Tausche za pogodbe, dr. Pattai proti. Poljak J e d e r z e j o w i o z je seveda za pogodbe. Posl. Z al lin g er izjavil se je odločno proti klavzuli o vinski carini v italijanski pogodbi. V rimskem parlamentu so že zahtevali, da se Italija posluži klavzule o vinski carini. Patrijo-tizem Tiroloev se utegne potem zelo omajati. V Tirolu napravilo bi jako slab utis, ako se dežela ta izroči siromaštvu oni Italiji na ljubo, proti koji so se Često oborožili na mejah. Pogodba z Italijo ni tega vredna, kar stane. Tirolci so uverjeni po skušnjah, da bi zanje bolje bilo, da jih vlada monarh, nego parlament. Ako nočejo, da propade vinska kultura v Avstriji, glasujejo naj za predlog manjšine. Poslanec II o f m a n n-W e 11 e n h o f je le zato za pogodbe, ker je prepričan, da bi bila oa-rinska vojna inej Avstro-Ogersko in Nemčijo obema na škodo. — Posl. Č e s t m i r Lang pravi, da nam pogodba z Italijo ne podaja nikakih ugodnosti, pač pa veliko neugodnosti. Najhujše zadeta pa je dežela čeuka, kjer jo industrija najbolj razvita. Ako bi bila Češka sama svoj gospod, bila bi izvestno najsrečnejša dežela. Dočim se je Avstrija vezala na nogah in rokah, ohranili sti si Nemčija in Italija prosto roko. Nemčija pridržala si je pravieo, dozvoliti Rusiji in severnoameričanskim državam jednako [ugadnosti pri carini na žito, & Italija ima pravico znižati carino na vino. Posledice tem pogodbam se pokažejo kmalu; nem-industrija dela za Vzhod po načelu : V ceno, k slabo. Vse pričakuje v strahu, kaj da pride, radujejo so le nemškolibe-ralna in vladna glasila, & govornik se boji, da po pustni noči pride kmalu pepelnična sreda. Naši industriji, našim rokodelcem in trgovcem pa nastane dolga doba posta. — Moravski poslanec dr. Meznik zagovarja pogodbe. Pogodba z Italijo ima pač dve kočljivi točki. To je klavzula o vinski carini in o industriji platna. Govornik ne more pojmiti, kako da se navajajo politiški vzroki proti pogodbam. S tem se je zaključila debata. V naslednji seji dne 19. januvarja govorila sta generalna govornika dr. Kaizl proti in dr. R u s s za pogodbe. Prvi je rekel, da so upotrebili trojno zvezo v ta namen, da so prisilili Avstrijo pridružiti se tem pogodbam. Avstrija je morala skleniti te pogodbe v spremstvu vojne glasbe trojne zveze. Dr. R u s s je polemizoval proti češkim poslancem in proti antisemitom čestitajoč vladi, da ae jej je posrečilo, skleniti te pogodbe. Govoru temu so sledile kontroverze mej poslanoema Šu k Ije-jem in dro m. Laginjo — katero smo že omenili v zadnji Številki — in mej Nabergojem in Stalitzem. Nabergoj je kaj dobro krenil po prstih gosp. Staliza, o čemer se naši čitatelji lahko propričajo na drugem mestu današnjega lista. Slednjič sta še govorila generalna poročevalca manjšine in večino dr. Klaičin Hallwich. Trgovinske pogodbe vsprejele so se potem, kakor smo že javili, z veliko večino. Za predlog manjšine, da se namreč prično nova obravnavanja z Italijo glede vinske carine, so mej drugimi glasovali, poslanci Gregorec, Spinčič, L a g i n j a , grof Alfred Ooronini, Gregorčič, Ferjančič, Nabergoj, Pfeifor, Povše, R o-bič in Vošnjak. Poročilo gosposke zbornice o trgovinskih pogodbah naglaŠa, da je vlada ustregla mnogim opravičenim željam prebivalstva, in želi hitro uravnavo valute, dalje jako znižano stalno carino od vina in pozdravlja pogodbe kot zagotovilo miru. V sejo Hohenwartovega kluba dne 21. t. m. prišel je minister grof Fal-k e n h a y n. Pozdravil ga je grof Hohen-wart povdarjajoč, da je pričakovati dobrega sadu od osobnoga občevanja ministra b člani kluba. G. minister se je zahvalil obetajoč, da bode nastojal delovati v zmislu izjav načelnika kluba. Vnanje države. V poslanki zbornici francoski imeli so dno 19. t. m. velik škandal. Posl. Laur napadel je ministra Gonstansa očitajoč mu goljufije in druga zločinstva. Minister Gonstans planil jo do odra govornikov ter zadal govorniku — krepko zaušnico. Potem pa je nek republičanski poslanec klofutul nekega bulanžista. Dogodki ti bodo vsakako povod — dvobojem. Poslanska zbornica italijanska vsprojela je trgovinski pogodbi z Avstrijo in Nemčijo z 177 proti 66 glasovom. V F i e s o 1 e umrl je dne 20. t. m. general jezuvitov, Anderledj. Umrl je prvi »in prestolonaslednika . — —vojvoda C 1 a r e n c e. Pokopali bo ga v sredo dne 20. t. m. Različne vesti. Imenovanje. Finančni tajnik F. Je-lušić imenovan je finančnim svetnikom pri finančni direkciji v Trstu. S posebnim zadovoljstvom javljamo vest to čitateljem našim. Naredba finančnega ministerstva, ki je načelne važnosti. Svoječasno pritožilo se je županstvo P a z i n s k o do gospoda finančnega ministra radi jezika, y kojem dopisuje davkarija Pazinska občini Pazin-ski. Na to je pripoznalo predsedništvo finančnega ravnateljstva, da so davkarski uradi dolžni reševati uloge v istem jeziku, t kojem so pisane. Glede službenega dopisovanja z občinami pa je določilo, da sh sinejo davkarski uradi posluževati ka-terega-koli jezika, ki se govori v deželi. S tem je bilo davkarskim uradom dano na prosto voljo, dopisovati izključno le v italijanskem jeziku. Proti temu odloku pritožilo se je županstvo Pazinsko do g. finančnega ministra — seveda kolikor se tiče dopisivanja c. kr. davkarskih uradov ■ občinami — naglašaje, keko neugodno je to za občine, koiim je hrvatski uradni jezik, ako jim e. kr. oblasti dopisujejo t kakem drugom jeziku. G. finančni minister rešil je to pritožbo ugodno. Z naredbo finančnega ministerstva z dne 30. decem* bra 1891 št. 45.837 (priobčeno c. kr/okraj-nemu glavarstvu Pazinskemu z dopisom finančnega ravnateljstva v Trstu z dne 3. januvarja 1892. št. 12 pr.) je zaukazano, da se morajo c. kr. davkarski uradi v in« teresu dobrega sporazum ljenja pri dopisovanju z občinami posluževati tistega jezika, kojega si je d o t i č n a i z -brala svojim uradnim jezikom. — Ta načelna naredba velja izvestna za vse območje c. kr. finančnega ravnateljstva tržaškega, slovenskim občinam pa je narastla s tem dolžnost zahtevati pravico, ki je jasno izražena v tej naredbi. Iz državnega zbora. Zbornica obravnava sedaj o raznih resolucijah, ki so se stavile v zadevi trgovinskih pogodeb. Tako je zbornica včeraj vsprejela resolucijo ca-rinarskega odseka, s kojo se vlada poživlja, prej ko prej zapričeti nova pogajanja > italijansko vlado, da se pridržek §. 5 zaključnega zapisnika pregleda, da se dotične koristi premene kolikor možno in na primeren način, in slednjič, da so določi stalna uvozna carina za italijanska vina. Vlada se zajedno poživlja, podpirati avstrijsko vinorejo v konkurenčnem boji, osobito s tem, da se znižajo vožni tarifi pri izvažanju ter da se pospešuje prodaja avstrijskih vin na inozemskih trgih. Vspre-jeta je tudi resolucija poslanca S t a 1 i t z a, tikajoča se osnove banko za paroplavbo in tesanje ladij, istotako resolucija posl. Burgstallerja, tikajoča se uvažanja pa morju. Koliko poslancev Ima mesto tržaško ? Uprašanje to jo v seji poslanske zbornice dne 19. t. m. prouzročiio precej ostro kontroverzo mej poslancema N a b e r g o-jem in Htalitzem. Dosedaj je sicer ves svet smatral kot dognano stvar, da ima mesto tržaško štiri poslance, ali po govoru tržaškega poslanca Stalitza v seji dne 14. t. m., v katerem je trdil, da imamo le tri poslance, postala je stvar nejasna vsem onim, ki no poznajo odnoša-jev. Koliko poslancev imamo torej: tri ali štiri P Posl. Nabergoju dozdevalo ne je, da je g. Stalitz najbrže čisto „pozabil* na jednega tržaških poslancev — in sicer na gosp. Nabergoja samega — in za to se mu je zdelo potrebno, podati nekoliko pojasnila. To pa je storil gosp. Nabergoj toli dovtipno, da je gosp. Stalitz iavestno obžaloval svojo „zmoto*. Rekel je: „To trditev gospoda poslanca moram v tem popraviti, da Trst nima samo treh, ampak da ima itiri poslance v tej visoki zbornici, kakor se vsakdo lahko prepriča iz našega imenika, kjer so poslanci natisnjeni tudi po deželah, oziroma po volilnih okrajih in volilnih skupinah, in kjer na strani 159. stoji: „Mesto Trst z okolico: b) skupina mest: 1. mesto Trst, prvi volilni razred Luzzatto; 2. mesto Trst, drugi in tretji volilni razred pl. Burgstaller; 3. mesto Trst, četrti volilni razred z okoličanskimi voliloi vred z volilnim okrajem v Trstu, Nabergoj. c) Trgovinske in obrtne zbornice : trgovinska in obrtna zbornica v Trstu vitez Stalitz*. Poslanec Stalitz je torej pozabil na zastopnika četrtega volilnega o« kraja mesta tržaškega ; zato sem bil primoran, ga dejansko popraviti in povdar-jati, da Trst nima samo treh, ampak da ima štiri zastopnike. (Tako je!) Lahko bi bilo, d&, še nekaj druzega; spominjam se, da mi je nedavno pripovedoval nek tržaški poslanec iz one skupine, v kateri sami g. Stalitz vidi tržaške zastopnike, o nekem razgovoru, ki ga je imel z imenitnim članom visoke vlade. Imena s stvarjo nimajo nič opraviti in jih zamolčim že iz prizanesljivosti. Poslanec je priporočal več reči; državnik pa mu odgovori nekako šaljivo in malo tola« žljivo: Prosim Vas, dragi moj, kaj morem početi s tremi možioeljni iz Trsta P! (Veselost!) Će bi hotel g. Stalitz zavzemati to stališče, bi bilo v istini jako slabo s tržaškim zastopstvom; ker v tem Blučaji bi imel Trst samo enega poslanca in tri možiceljne; (živahna veselost 1) temu nasproti pa moram zopet dejansko potrditi, da se vsaj jaz s popolno pravico čutim kot poslanca tržaškega mesta! (Tako je ! Dobro, dobro !) Gospod Nabergoj vzbujal je torej v zbornici, vzlic temu da so se obravnavale jako resne stvari, dakaj veselosti — na račun g. Stalitza. Taka je, g. Stalitz: Človek naj se ne „zmoti" in naj ne „pozabi* o nepra vem času. — Toda šalo na stran ! Namen g. Stalitza „pozabljivosti* je dokaj jasen .* Na bergoj jim je skrajno neljub kot posla nec tržaški, ker uprav on je živa priča, da na tržaških tleh žive Slovenci kot avtohtonno prebivalstvo. Gospdda me nijo, da ako zataje poslanca, so potajili in poskrili njega slovenske volilce. Ne, gospoda, ta eLkamotaža se vam izvestno ne posrečil —Kaka čutstva je vzbudila po Nabergoju omenjena sodba z odlične strani o treh tržaških poslancih, sicer ne vemo — vzradostila jih izvestno ni posebno. Za družbo sv. Cirila In Metoda je daroval g. Hriber Anton 65 kr. Družbi sv. Cirila in Metoda so pristo pili kot pokrovitelji gg. Mariborski bogo-slovci. — Z upom in nado gleda na vrle gg. darovatelje cerkev, država in domo vina; blago njihovo zanimanje za našo družbo, ki jej je namen, izobraževati mla dino na versko-narodni podlagi, kaže nam, da se je pridružil zelenim listom upanja rudeč cvet naudušenosti in lep Bad požrtvovalnosti za narodne namene. Slava gg darovateljem ! Z Božjo pomočjo le vrlo naprej! — Kot prvi dar iz Litijske doline v novem letu 1892. smo prejeli nekatere knjige nabožnega zadržaja od g. Terezije S v e t e c, več knjig družbe sv. Mohorja od g. Urše Koprivnikar, nekaj knjig leposlovnega obsega od g. Karola Matajca in jeden letnik „Kmetovalca* s prilogo „Vrtnar", ki ga je daroval g. Lovro Tura. — Po občnem zboru slavnega „delavskega bralnega društva v Idriji" je nabral druš-tvenik g. Fr. Krattner, za našo družbo 6 gld. 20 kr. — Iz teh rok, ki Hi pod svežim vzduhom, pod zemljo, služijo svoj trdi kruh, nas ne samo razvesele, ginejo nas celo taki domorodni darovi. — Družbe so se zadnje dni še spominjali: Slovenec, bivajoč v L o n d o n u, ki ji je poslal 10 gld. ; g. Alojzij P e č n i k, ki je nabral o > priliki izleta pevcev „Slovenskega bralnega društva Kranjskega* v Radovljico pri Kranjskih in Radovljiških rodoljubih 10 gld., Tržičan s 7 gld.; gg. kandidatje za učiteljsko učno usposobljenost o priliki jesenske skušnje s 6 gld. in g. A. Lavren-čič ▼ Št. Petru na Notranjskem, ki je kot dobitek pri igri daroval 1 gld. 38 kr. — Ko s hvaležnimi čutili objavljamo te veče darove, takisto hvaležno belježimo, da smo sprejeli s Krasa 10 kr. prav pravcati dar uboge vdove. Gospodi Ljubljanski bogo-s lovci pristopili so kot pokrovitelji, polagajoč na domovinski žrtvenik 100 gld. Mi darove onih domoljubov više cenimo, ki donašajo od svoje neobilnosti tega, česar se zveseljujemo le izjemoma iz hiš premožnjakov. Mi celo najviše cenimo dar, ki ga donaša mladina, na kojo gleda eerkev, država in narod skrbnim očesom. — Uprav zato nam je pokrovi-teljina te naše upopolne mladine v srčno zadostilo in ponos. Naš napor je slovenska šola slovenskim otrokom, — naši nepremični ideali pa: Bog, cesar, domovina. In v tem znamenji torej živeli darovalci. Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda. „Tržaški Sokol" ima noooj svoj plesni venček v Mallyjevi dvorani. * Slovansko pevsko društvo' v Trstu priredilo je dne 17. t: m. svoj prvi letošnji koncert v redutni dvorani „Politeama Rossetti." — Zanimivi in jako mnogovrstni razpored vršil se je v obče na splošno zadovoljnost, in zato podajemo tukaj samo na kratko nekoliko posameznih opazk. — Gospo Strasser-Čeohovo imeli smo še od lanskega leta sem v dobrem spominu in smo nastop te vrle, izvrstno izšolane pevke pozdravili z velikim veseljem. — Podala nam je z dovršenim predavanjem svojih pesmij zares umetnišk užitek in našla zasluženo živahno odobravanje. — Posebno pa je občinstvo kar očarala i divno koloraturo v Jagerjevem valčku, kajti tukaj je naša umetnica bila izvestno v svojem pravem elementu; morala je h konci dodati še jedno pesem. — Sprem-Ijevauje na klaviru je diskretno oskrboval g. Novotn^. — Gospa Glaser-Da-b r o w s k a igrala je na klaviru Wie* niawskijev Valse de konoert, kateri igralcu daje lepo in hvaležno priliko pokazati svojo spretnost in izurjenost na inštrumentu. — Razume se samo ob sebi, da je tudi gospa Glaserjeva za svoje požrtvovalno sodelovanje našla pri občinstvu prav mnogo pohvale. — Gosp. Ž u rek igral je sfe spremljevanjem gospe Glaser-Dabrowske Beriotov VII. koncert za gosli vse hvale vredno. — Tehnične težave te sicer jako melodijozne skladbe niso majhne; toda g. Žurek jih je kot zelo spreten goslar premagal s tako lahkoto in eleganco, da je bil živi aplavz občinstva gotovo popolnoma opravičen. — Priljubljeni naš tamburaški zbor prevzel je dve točki razporeda ter nam je zasviral Macdkov venec slov. nar. pesmij „Domači glasovi" in pa Eisenhuthovo „Mazurko.* — Tamburaši bo sioer to pot nastopili numerično slabši kakor navadno, toda izvajali so svoj program vkljub temu s znano preoiznostjo tako krepko in navdušeno, da so kar ogreli občinstvo, ki je burno zahtevalo „bis." — Morali so slednjič dodati še jedno točko. — Vsa čast vrlim našim tamburašem in pa dičnemu njih kapelniku, ki tako rade volje sodelujejo pri vsaki narodni zabavi 1 — M oški zbor „Slov. pevskega društva" zapel nam je pod vodstvom pevo-vodje gosp. d r. G 1 a a e r j a tri pesmi, Hajdrihovo „Slovo od lastovke* in dve Nedvedovi: „Pevčevo molitev* in „Dekletu." — Tudi pevski zbor numerično ni bil ravno močan — našteli smo samo nekaj čez 20 pevcev — toda odškodovalo nas je zato muzikalno natančno proizvajanje vseh komadov, izmej katerih se je izvestno najbolj posrečil prvi. — Zbori so bili jako vestno naučeni, tempo in njega menjanje pravo ; dalje se jo — kar nam je posebno ugajalo — fino nuanciralo in pa tekst dobro izgovarjal. — V kakovosti petja je zbor mej preteklim letom na vsak način napredoval, in moramo v tem ozira gospodu pevovodji pač izreči svoje priznanje. — Njegov požrtvovalni in vse hvale vredni trud ta društvo rodil je lep sad in ga bode gotovo še v bodoče, če tudi pevci ostanejo i nadalje tako vztrajni, kakor so bili dosedaj 1 — Toliko tedaj o izvrševanji posameznih točk razporeda. — Reči smemo v celoti, da je koncert uspel vrlo dobro in da je „Slovansko pevsko društvo" lahko ponosno nanj. — Žalibog pa obisk nikakor ni bil tako mnogobrojen, kakor bi si ga bili želeli mi in kakor ga je ta koncert pač tudi zaslužil. — Res morda, da predpust za koncerte ni ravno preveč ugoden čas; toda če gre drugje, zakaj bi ravno pri nas ne šlo P — „Slov. pevsko društvo" je eminentno važen činitelj v našem narodnem življenji, in treba je neobhodno, da ga prav krepko in vztrajno podpiramo na vseh Btraneh in'pri vsaki priliki! — Upajmo tedaj, da bomo pri prihodnjem koncertu tudi gledč obiska lahko poročali tako ugodno, kakor smo danes v ostalem ; upajmo, da prihodnjič ne bomo mogli svojega poročila sklepati a sicer že precej obrabljeno, toda tukaj jako umestno frazo, da smo videli mnogo takih, ki jih — ni bilo! Plesni venček priredi veselični odsek „Tržaškega pod. in bralnega društva" v soboto dne 13. februvarja 1892. v dvorani „Ternicore" (via Chiozza št. 5. Iz Trsta nam piše slovensk obrtnik poživljajoč odbor „Del. podpornega društva," skrbeti s primerno reklamo, da se veliki ples tega društva dobro obnese v materijalnom pogledu. Povabiti treba z vabili vse člane, osobito pa nečlane in take, ki ne Čitajo listov. A tndi nravstvenega momenta ni smeti popustiti iz vida in naj bi posebna komisija pazila na to, kdo pride na ples. Na red mej plesom treba strogo gledati. Društvo „Hajdrlh* na Prošeku priredi jutri svojo predpustno veselico z jako zanimivim programom. Tržaški gospddi uso-jamo se priporočati, da se v kolikor možno velikem številu udeleži te veselice, kajti okoličanu našemu je to v posebno vzpod-bujo, ako vidi, da se mestna gospdda zanj zanima. Pevsko druitvo „Velesila" v Skednji vabi na koncert, kateri napravi s sodelovanjem slavnega tržaškega tamburaškoga zbora v nedeljo dne 31. januvarja 1802. v dvorani gostilne g. Mat. Sancin-Vrba Razpored: 1. Nedved: „Prešernu", poje zbor. 2. J. Macdk : „Domači glasovi", venec sloveeskih nar. pesni, udara tamburaški zbor. 3. S. Gregorčič: „Deklamacija*, deklamuje V. Godina-Skuto. 4. Ipaveo: ČveteroBpev. 5. J. K. Jahoda: „Deoblin-ska polka", udara tamburaški zbor. 6. „Domači prepir*' igra v enem dejanju, poslovenil Jakob Zabukovec. 7. Gj. Ei-senhuth: „Mazurka", udara tamburaški zbor. 8. F. S. Vilhar: „Bolgarska davorija". 9. Odmor (jedno uro). 10. Ples in prosta zabava do 4. zjutraj. — Začetek ob 5*/« uri zvečer. — Ustopnina k veselici za o-sebo 30 nč., k plesu 35 nč. Sedeži 10 nČ. Radodarnosti se ne stavijo moje. K obilni udeležitvi uljudno vabi društveni ODBOR. Barkovljansko „pogrebno društvo" bode imelo v nedeljo dne 24. t. m. ob uri popoludne svoj redni občni zbor. Odbor. Trgovina z vinom Trstu. Trgovina z vinom je bila dosedaj v Trstu močno razvita. Tu sem so se stekala namreč dalmatinska in grška vina, koja so se od tu razpošiljala osobito na Francosko. V Trstu samom jo mnogo bogatih vinskih skladišč, ki so se dosedaj posebno bavila z izvažanjem vina skoraj samo na Francosko. Osobito so tukajšnji trgovci kupovali dalmatinska vina, ki se radi obsežnosti vinskega ekstrakta podajajo ter bo ugajala francoskemu narodu kakor tudi njihovim dotičnim carinskim postavam. Z 1. februarjem t. 1. stopi p» na Francoskem ▼ veljavo nov carinski zakon ali tarifa po katerem bodo plačevala zunanja vina, uvožena na Francosko 15 fr. namesto 2 franka kakor dosedaj po posebni pogodbi, in to po minimalni tarifi, dočim bode vino po maksimalni tarifi plačalo cel6 19 fr. Dosledno zadenejo določbe nove carinske tarife sa uvažanje vina na Francosko posebno Trst, od koder se je odpošiljale na tiSoČe sodov vina. Te dni so je govorilo po mestu, da vsled tega sest najboljših tvrdk z vinom napove likvidacijo; a dosedaj se o temu ničesar več ne ve. Vsakakor pa bode določba nove francoske carinske tarife slabo upljivala na tržaško trgovino ter zadene nemilo posebno kršno Dalmacijo, ku tera bode odslej svoje vino, kojega pridela v obilioi, težavneje in ceneje morala pro dajati. Ako pomislimo, da se tudi bližnja Italija brez dvojbe okoristi znanega odstavka v novi pogodbi z našo državo ter sniža uvozno carino v Italijo — vsled česar bode morala tudi Avstrija znižati sedanjo carino na 3 f. 20 kr. — lehko si mislimo, kakšen udarec zadene Dalmaoijo, Istro in južne avstrijske dežele sploh, Nove določbe ne zadenejo torej samo izvoza avstrijskih vin, temveč škodile bodo našim kmetom tudi s tem, ker je pričakovati, da italijanska vina poplavijo avstrijske dežele, ker so ista mnogo cenejša vsled obilnosti pridelka na Laškem, kjer trtna uš ni še uničila vinogradov. Ubogi vino-rejec, ako mu vlada ne pride na pomoč s poznejšimi olajšavami: slaba mu preti! Vinski pridelek na Francoskem 1.1891 Minolo leto je pridelala Francoska 30, 139.155 hektolitrov vina v vrednosti 1,008,998.590 frankov. Srednja oena pri producentih je precenjena na 33»/i frankov hektoliter ali okoli 17 gold. Lanski pridelek jo presegel onega I. 1890 za 2,723.228 hektolitrov v vrednosti 20,204.727 frankov. Cena vinu na Franooakem je torej v primeri s ceno dalmatinskega vina, ki se poprečno prodaja po 8—10 gld. hektoliter, jako ugodna in vendar je francoska vlada upeljala višjo uvozno car. tarifo, v tem ko je naša vlada carino v novi pogodbi te znizala na korist ladkim vinom in v škodo svojim producentom. S Krasa se nam piše, da se je tud tamkaj, kakor lani, pojavila „influenca" ali „slovenca", kakor ji pravijo v tamošnjih krajih. — Ta bolezen ne izbira, ampak prime bogatega, kaker ubožnega. Večkrat je zel6 navarna, ker se spremeni v sapljučnico. Ker je pa poslednja navadno smrtonosna bolezen, je tukaj že zahtevala več žrtev. Dobro tedaj atori vsak, koji »e slabo počuti, in ga mraz trese, da gre v posteljo, vzame čistilo in pije gorak čaj. Potem bodo kmali dober. — Tedaj pozor, ker influenca začenja biti nevarna! Ako so prime starih ljudi, navadno jih pobere boginja Morana v svoje črno naročje. Iz Komna prejeli smo zopet dopis, baveč se se stranišči tamošnje šole, v ko-jem je gosp. dopisnik debelom prstom potipal dotično šolsko ravnateljstvo. Ker se pa nam je zagotovilo s kompetentne strani, da se stvar skoro poravna in odpravijo vzroki pritožbam, odložili smo omenjeni dopis. — Nekega druzega očitanja, naperjenega proti šolskemu vodstvu Ko-menskomu, pa ne smemo nikakor zamol-čati in protoatovati moramo kar najodločneje, ako je osnovano to očitanje. Povsem zanesljivi naš dopisnik trdi, da so šolsko vodstvo Komensko navadno kot svojega glasila poslužuje nam Slovencem neprijaznega lista „Triester Zeitung" ter da „čez drn in strn drvi za ono Ijubez-njivo nemščino". — Načelo naše je, da narodna šola bodi zares „n&rodna" _ načelu temu bi se morala klanjati v prvi vrsti vodstva na slovenskih narodnih šolah ! Novo društvo osnovali so za občine Kamne-Dobravlje-Vrtovin. Društvo se zove „Sivi Čaven" ter so se pravila Že odposlala namestništvu v po-tajenje. Razpisan je štipendij iz ustanove A. Parizini letnih 500 gld. za dijake narodnih, srednjih ali višjih Šol, ki so v sorodu s pokojnim ustanoviteljem ; v pomanjkanju teh pa za dijake pazinske okolice, stare najmanj 12 let. V tržaški bolnici se je zdravilo v mi-nolem letu 10.103, bolnikov; od teh je ozdravolo ter odšlo 8001, umrlo 1112, o-stalo jih v bolnici koncem leta 990. Umrljivost 1. 1891 je znašala 12.28%. Drobnosti. 38letna pospa M. Peter-nel je nanadoma zblaznela in morala v bolnico. — 601etno Ivano Poli zadel je kap, ko je bila v neki zastavljalnici; prenesli so jo v njeno stanovanje. — Kmetico U. Maršič je divjajoča burja telebnila pod nek voz, koji jo je tako poškodoval, da je morala v bolnico. 32Ieten kmet M. Ražom je peljal voz ledu po mestu, po nesreči se zdrsne na kosu ledu in vozno kolo mu je strlo desno nogo. — Neljuba gospa burja jo te dni po Trstu in okolici strašno divjala ter provzročila neštevilo nesreč. Sila njena je bila takšna, da je na pomolu Josipina butnila dve ladiji ob breg ter ja močno poškodovala; ljudje niso bili varni po mestu, kajti burja jih je metala ob tla; po vsem mestu, po krajih, kjer burja bolj divja, bile so napeljane vrvi; v novi luki in po mestu pre-brnila je mnogo vozov, naloženih t blagom; po okolioi lomila drevje in je metala korce raz trehe. Kar bi pa prav potrebno odnesla, je vendar le pustila: influenco, čeprav je upati, da tudi ta bolezen kmalu poneha. Policijsko. Znanim tržaškim uzmovi* čem je bilo vreme zadnjih dni jako ugodno, kajti burja s svojim žvižganjem navadno zamaši ušesa ubozih meščanov, ki so ob tem vremenu radi poluknejo pod odejo. — Nekemu mizarju v ulici Altana so odnesli uro in obleko vredne 12 gld., drugo culico, napravljeno za odnesti, je našel pred vrati svojega stanovanja. Kmetu J. Ivančiču so odpeljali sodček špirita na javni cesti. — Tobakarnarju J. Križmanu v ulici Cisternone so po noči odnesli tobaka in botelj za 49 for. in f 5.50 v denarju. Dosledno so ti tatjo zajedno odne-ali petć, dokler jih pazna policija ne zasledi. — Peter Markovft, slikar v Kožeku na Koroškem, priporoča se častitemu občinstvu za vsakovrstna slikarska in modelir-ska dola; posebno bo priporoča visoko-častiti duhovščini za cerkvena slikarska dela. Izdeluje tudi po fotografijah fine portrete in doprsne podobo iz maloa. Zdaj ima v delu slavna škofa Slomška in Strossmayerja. „Zabavna knjižnica za slov. mladino". Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. I. Zvezok. Cena 15 kr. Gospodu izdajatelju je namen, podajati naši mladini dobrih spisov ter tem potem pospeševati dobro vzgojo. Namen temu podjetju jo vBakako blag in je želeti, da najde toliko podporo pri slovenskih rodoljubih, kolikor jo zasluži. „Slovanski Svet", ki je s prilogo izšel 22. t. m., ima v tej drugi številki naslednjo VBebino : 1. Levsvica „panslavizma" avstro-ogerskih Slovanov. 2, Na razpotju. 3. Liturgija rimake cerkve. 4. „Nuberiju" (ruski prevod Gregorčičove pesni). 5. Ilirija oživlja (Vodnikova pesem v cirilici). 6. Vrhovnoje suščestvo. (Ruska proza Turgenjeva). 7. Nekoliko historiških podatkov o slovanskem bogosluženju senjske škofije. 8. Domra. 9. Ruske drobtinice. 10. Iz državnega zbora o trgovinskih pogodbah. 11. Dopisi: a) iz Prage, b) iz Slavonije (v hrvatskem in Brbskem jeziku). 12. Pogled po slovanskem svetu. Id. Književnost. 14. Slovansko časopisje. 100.000 goldinarjev jo glavni dobitek velike razstavno loterije v Pragi. Opozarjamo svoje čitatelje, da bo žrebanje že 12. febrovarja. L i a t n i c|a u r e d n i S tv a. G. I. B. Rojan : Vašega dopis« ne moremo priobčiti, kajti ogibajo« bo skrbno stvari nam«, govorite pač 0 neki predrznosti in brezozirnosti, za-greSeni z naše strani. Imena našega „ »rti ic njima nikakor nismo pozabili prijaviti, kakor "Vi menite, ampak prijavili ga nismo zgolj zato, ker to ni o-bičajno. Vaše ime smo pa prijavili zato, ker Bte bili podpisani, tako na pismu, uredništvu namenjenem, kakor tudi na Vatam dopisu samem in smo toraj po vsej pravici moiali misliti, da tako želite. Proti podtikanju, izraženem v Vaši trditvi, da Vam je uprav iste dni „iz mapeu zmanjkal rokopis, proteatujemo najodločneje, kajti nam ni navada prisvajati si rokopisov na nepošten način. Povedali smo Vam jasno, da smo peticijo rojan-skih posestnikov ponatisnili iz etenograiilkaga zapisnika ; ako nam hočete to verjeti, je prav in če ne — tudi. Pravite, da od nas ne potrebujete pouka o parlamentarizmu, kajti veste, da pri nas ni iskati pomoći proti Vašim nadlogam, ker nisino „legislatoren faktor". Slednjič zahtevate, da v bodečo priobčimo ime vaacega dopisnika, ki bi u-tegnil pisati o Vaših razmerah. — In ta dopis Vftš naj bi prijavili doslovno! Gospod, Vi zahtevate vendar malo preveč! i~o jedno samo besedo. Ćasniki res niso „legislatoren faktor", it pravice pisati o tem, kar se obravnava v državnom zboru, si vender-le ne daje kratiti od nikogar. Tako je bilo in bode tudi v bodoče. Listnica upravnifttva. Slavno županstvo v Dolini: Od poslane svote preostaja 80 kr, koje smo zapisali za leto 1892. — G. M. Z. Kanal : Se 8 gld. za 1891. Tržno porodilo. Cene »e razumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). C»n» od Tor. Jo for Kava Mocca.......100 K. 123.— ] 30.— Rio biser jako fina . „ —.— — .— n i» n • ti —• — —*.— Santos lina..........„ 93.— 94.— „ srednja ... „ 86.- 88.- Guatemala..........„ lil.— 113.— Portoriooo..........„ 132.— 134.- 8an Jago de CJuba . „ —.— Cejlon plant. fina . . „ 128,— 132.- Java Malang. selena . „ 114.- ll&,- Campinas..........„ —.— —.- Rio oprana .... „ 114— 118.- « tina............„ 94.- 96.- „ srednja .... „ 80.— 89,— OMlia lign«* v zabojih . . „ 27.- — .— KaolaoT 0T»t ... ... „ 380. - 890.— Inger Bengal............* —.— —.— Papar Singapore..........„ 44.— 45 - Penang............„ 35.— 36.— Batavia............„ 38.— 39.- Plmant Jamaika..........„ al.— —.— Petrolej ruski r sodili . . IU(I K. 5.75 — .- „ v zabojih . „ 7.50 —. - Ulj« bomažno amerik. . . „ 31.— 34.— Leeoe jedilno j. f. gar. . , 41.— 42 - dalmat. s certifikat. . „ 41.— 42.- namizne M. S.A.j.f. gar. „ 50.— 52.— Aix Vierge . . « . „ 56.— 57.— „ fino............52— 54.- BoilĆl puljoški ..........„ 10 50 — .- dalmat. s cert. . . „ —.— - ,— Smokve pulješke v sodih . „ —.— --.— „ v vencih . n 15.50 —.— Limoni Mesina.....zaboj 3.— 4.— Pomeranče Pulješke ... „ 3 50 4 — Mandljl Bari I.a.....IOO K. 75.- 76.- dalm. I.a, s cert. „ 80 — 82.- Pignolli..................„ Bil italij. nuj ti noj i ... „ 22. - -. - „ srednji ... „ 21.— —.- Uangoon extra| ... „ 16.— — .— „ I.a j carinom * 14.— 14.25 , Il.aJ ... „ 12.— 12.60 Zahvala. Podpisanemu odboru je dolžnost, izreči najiskrenejdo zahvalo goapema G I a s e r • Dabrowskiin S t r a s s e r - Č e o h o v i, gospodoma Novotny-ju inŽureku ter slavnemu tamburaškomu zboru „Tr/.a&kegaSokola" na njih blagohotnem sodelovanju pri koncertu .Slovanskem pevskega društva," kajti uprav ti-le so pripomogli da je koncert vspeh nad vse pričakovanje. Zajedno izrekamo svojo zahvalo vsem onim, ki so kaj darovali, ali pa pripomogli na kateri-koli drugi način do lepega vspeha. Odbor „Slovanskega pevskega društva". V Trstu, dne 22. januvarja 1892. Dr. E. Glaser, S. Eiferle, predsednik. tajnik. T Domači oglasi. B. Modic in Grebene, vrtt in Via Nuova, opozarjata sasebnike, krčmarje in 6. duhovi«no na svojo zalogo porcelanskega ste-Tipov v U*,™** in Jeznega blaga, podob in "J~ p ' ' -----ni Ivan Prplnn priporoča svoji trgovini ivdii neiuy T Via dH Bohco gt 2 (uhod na trgu stare mitnici*, Piazza Ilarriera recchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domaČe in vnanjo pridelke. C. Društvena krčma Rojanskcga posojilnega in konsiini-nega društvo, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnomu občinstvu. Točijo so vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Josip Kocjančič, ^JSffif trgovina z mešanim'" blagom, moko, kavo, rižem in rnznorrstnimi domačimi in vnanjirai pridelki. Cl. Antnn Pnrbai ntt vo&lu ulico milLUII rublldj, in Cecilla, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vso navadno potrebue nemsko-Blovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okuniia jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. f2f|Q4i|nn Ćl/li." ntaroznana pod ime-uuauma „OlUlkd , nora „Bella ho izdeluje lično ili po najugodnejših crnah. Cl. Ivan Valenčič, Via nuova št. 89, prodaja vsake vrste manufakturnoga bl'iga. Blago bo dobiva iz prvih avstrijskih tovarn. Cono nizke. 49—l Gostilna „Al tiallo d'uro" v i a Ohega toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima pruv dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. litor, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 28 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vmuijim gostilničarjem so priporoča za naročila Covacick. 5 popolnoma zmožnu slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, v govoru tudi francoskega, ki jo teoretično popolnoma izve/bana v poštnih in brzojavnih poslih, želi b r o z-p 1 a č n o vstopiti pri kaki pošti, združeni z brzojavnim uradom. Ponudbe jo pošiljati pod naslovom; B. O. pr»te restante Pulj. 8—4 Naznanjam, r..i,ci ou guapoaa f etra Podpornika trgovino z žeblji in vsakovrstno železnino, ter da bodem nadaljeval to kupčijo na drobno in na debelo. Priporočam se najtopleje vsem dosedanjim odjemalcem, posebno pa trgovcem, obetajoč točno postrežbo in ugodne cene. V Sežani, dne 12. januvarja 1892. Ivan GoljevšČek, 3—3 trgovec v Sežani. Razglas. Na Rakeku dovoljeni so 4 letni sejmi za vsakovrstno živino in kramarsko blago, namreč: na 30. januvarja, 2. aprila, 30. jnnija, in 16. septembra vsako leto. — Prvi bode se vršil že 30. januvarja t. 1. 2—2 Podžupanstve na Rakeku. Osobe, ki prihajajo mnogo z ljudstvom v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti lep zaslužek ki se spreminja v stal on letni dohodek in ae more uživati do smrti. Kapitala zato ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovensko pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestarji, dacarji, obč uski sluge in dimnikarji imaja posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom Pisma pošiljajo naj se pod šifro „I. Z. 31" poste restnnte v Ljubljano 2 —u Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu —65 ulica Zonta 5 vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom /a obilne naročbe. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PI1ENDINI v Trstu Telefon *t. 334. 16 — 52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala ino jo, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrBtue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kAtra-nova vo :t> Via Coroneo nt. 9. 9-11 5 do 10 gold. gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjših krajih po razprodaji postavno dovoljenih srečnk pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pošiljajo z naslovom: „Lose", I. Dan-n e h e r *», VVien, Stadt, Kumpfgasso 7. 2 — 10 Zagrebška jubilejna razstava, goriška jubilejna razstava prvo in najvišje odlikovanje. 2000 Ph. Mayfarth & Co. komadov v prometu. Najbolji uspeh jamčijo PH. MAYFARTH & Comp. ROBKALNICA ZA KORUZO na lesenem stojalu in na roko. Mlatilnice na roko, vlačilo ali par. Mlini za čiščenje žita. Stroji za rezanje repe, mlini za razkoBovanje in tlačenje. — POSEBNI MLINI za prirejanje drobno razkrojene koruze, moke proste, za krmljenje konj. Stroji za mečkanje krompirja, stroji za rezanje krme. Slamoreznice na roko, vlačilo in par. — Stroj za prirejenje odpadkov pri izdelovanju olja v krmo 10—3 in za parjenje krme itd. Maschlnen- VVIEN. 2/1,J Katalogi gratis in franko, fabrlken Taborstrass ; §/tT Solidni zastopniki se vsprejmejo. J. PSEBEOFBBJA z u m lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15. goldenen Reiohsapfel. I^vitfictilno lri'i^o-liimi nokdaj imenovane univerzalne krogljlce, zaslužijo ta po-JVllLlHlllllc Kl(Jw,lJHA , slednji naslov po vsej pravici kajti je v resnici mnogo bolezni, pri kojih so te krogljiee pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zalogo izbornoga tega domačega sredstva. Jedna škatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. o kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljio 1 gld. 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 6 zavitkov 5 gld SO kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva 3-12 „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljiee" in paziti jo, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Pserhoferja l posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr. Prah proti potenju nog, škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za eroltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr- v O ' 'jfiTrlicmoLro rkorivi/^n (Pražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu in slnbi prebavi /jlVijeilteKd, ebeilCd atokleničica 22 kr Angležki čudežni balzam, proti kašlju, steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, i škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospešujo rast las, Škatljica 2 gld. TTniVovr/alrii nloctai* prof. Steudela, domače sredstvo za rane, otokline itd., Ullivoi/Jtuill JJUISIUI pOBodica 60 kr.. poštnine prosto 75 kr. nViiVAV/alna čictilnn anl A- w- B»»^chBi iz,vrBtno doiBftfie sredstvo proti Uiuvei /iclllltl (I hl 1111(1 bOl posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se 6e druge tu- in inozemske farmaceutične speoija-litete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene. Razpošiljanja po pošti vršo se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tuoi po poštnem povzetju. Pri doposiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 12—12 Velika pražka loterija Grlavni dobitek 100.000 Srečke po 1 gold. J. Bolafio H. Mereurio E. Schiffmann. -5 2- Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Trstu.