Leto 1906, 1153 i Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXII. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1906. Tsebina: (Št. 248—250.) 248. Ukaz o zglašanju znamk. — 249. Razglas, da se pomožni carinski urad I. razreda Rossbach (kolodvor) pooblašča uporabljati okrajšano napovedno ravnanje v železniškem prometu — 250. Ukaz o novi uredbi prodajnih cen domače tvorniške (fabriške) soli. t4§. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. decembra 1906. 1. o zglašanju znamk. Na podstavi § 35 zakona v obrano znamk z dne 6. januarja 1890. l.'T(drž. zak. št. 19) se ukazuje tako: § 1. V vseh primerih, v katerih se zglasi v obrano znamka za celo vrsto blaga, zlasti takega, ki spada pod več nego eno v naslednjem naštetih šest skupin blaga, mora zglasilec razen prilog, navedenih v § 13 zakona o obrani znamk, svoji zglasitvi priložiti še v šestih izdajah po njem ali njegovem zastopniku podpisan seznamek blaga, v katerem je urediti blago po nastopno oznamenjenih blagovnih skupinah in v vsaki skupini po abecednem redu; ako se za isto podjetje in za isto blago zglasi hkratu več znamk, je treba izročiti za prvo znamko šest izdaj, za vsako nadaljnjo znamko pet izdaj tega seznamka. Teh šest skupin, v katere je porazdeljeno vse blago za upravo znamk (osrednji znamčni'vpisnik in naznanilnik) se glasi; 1. Kovine, kovinsko blago, orodja, instrumenti in stroji, II. kamenine, glinine in steklenine, III. leseno, slamnato, papirnato, koščeno, gu-mino in usnjato blago, IV. preje, tkanine, oblačilni predmeti in lepotila, V. živila, pijače in kmetijski pridelki in VI. kemijski izdelki. § 2. Ako se zglasi znamka inozemskega podjetja, ki je že vpisana v inozemstvu, je treba, ne gledé na druge vpisovalne pripomočke (§ 13 in 32 zakona o obrani znamk) poleg seznamka blaga po § 1 tega ukaza predložiti v eni izdaji še prepis seznamka blaga, kakršen je v podstavo inozemski položbi znamke. V tem prepisanem seznamku je treba blago tekoče ošteviliti in v seznamku blaga po § 1 tega ukaza pri posameznem blagu v oklepaju na desni pristaviti pripadajoč*, številko iz prepisa inozemskega seznamka blaga. Ako se zglasi znamka inozemskega podjetnika najprej v Budimpešti, se mora seznamek blaga po § 1 tega ukaza, ki se priloži poznejši zglasitvi na Dunaju, gledé reda blaga v vsaki blagovni skupini ujemati s seznamkom blaga, izročenim ob zglasitvi v Budimpešti, in obsegati zgoraj zaukazani pristavek številke. § 3. Kolčnik (kliše), ki se izroči z zglasitvijo znamke, se mora ujemati z znamko in višina črk (SloTenlsch.) 231 % (stožca ali tiska) ne sme biti višja nego 23 milimetrov; vendar je kolčnike s 24 milimetrov visokimi črkami sprejemati brez spotike. Velikost kolčnika naj ne presega 65 milimetrov na dolžino in širino ; v izjemnih primerih pa se lahko, ako to zahteva razločnost, pripusti večja izvršitev, ki pa v nobenem primem ne sme presegati 130 milimetrov na dolžino in širino. Podložni kolčnik (les kolčnika) mora imeti obliko prizme. Da se more preskusiti, ali se kolčnik ujema z izvirno znamko, je predložiti vsaj en s kolčnikom narejen odtisek. Na zahtevanje zglasilca se lahko na njegove stroške napravi kolčnik po posredovanju trgovinske in obrtne zbornice, pri kateri se izvrši vpis. V ta namçn je treba treh izvjrnih znamk ali treh odtiskov znamke, ako moči na prepariranem papirju za pre-tiskanje. Stroške mora vposlati zglasilec, ko se mu naznanijo, naravnost firmi, ki naredi kolčnik, še ■ preden je narejen. § 4. Ta ukaz dobi moč s 1. dnem januarja 1907.1. Fort s. r. «40. Razglas finančnega ministrstva z dne 20. decembra 1906. I., da se pomožni carinski urad I. razreda Rossbach (kolodvor) pooblašča uporabljati okrajšano napovedno ravnanje v železniškem prometu. Pomožni carinski urad I. razreda na kolodvoru v Rossbachu se pooblašča uporabljati okrajšano napovedno ravnanje v železniškem prometu po predpisu z dne 18. septembra 1857. 1. (drž. zak. št 175). Korytowski s. r. «50. Ukaz finančnega ministrstva z dne 20. decembra 1906. 1. o novi uredbi prodajnih cen domače tvorniške (fa-briške) soli. Od 1. dne januarja 1907. 1. naprej se ustanavljajo za tvorniško (fabriško) sol, to je za tisto kuhinjsko sol (varjeno sol, kameno sol in morsko sol, potem odpadke pri narejanju varjene in kamene soli), ki se oddaja iz c. kr. solnih skladov po obstoječih za to posebnih določilih za obrtne ali druge industrijske namene, ter za slanico, ki se za enake namene oddaja iz solin, dokler se drugače ne ukrene, v nastopni tarifi nastavljene cene. Te cene naj veljajo samo za take množine tvorniške soli ali slanice ki jih morejo dotični c. kr. solni skladi dostavljati z obstoječimi obratnimi napravami. Za oddajo večjih množin, katerih nareja, oziroma dostava zahteva posebnih investicij ali priprav, si pridržuje finančno ministrstvo določbo dotičnih cen od primera do primera. Dobava nezmlete fabriške soli (t. št. 6 in 7 tarife) je dovoljena le s posebnim dovolilom tistega finančnega deželnega oblastva, v čigar upravnem okolišu je obratovališče, ki porablja sol. Korytowski s. r. Prodajna tarifa za sol iu slanico za industrijske namene (takozvano tvorniško sol). Kraj državnega solnega Tvor n iška sol Sla- nica sklada nezamotana in nedenaturovana Tekoča številka Oddajni urad I. vrste II. vrste cena za 1 hi kraj kronovina iz cena za 1 q iz cena za 1 g- K h K h h 1 Aussee Štajersko c. k. solinska uprava varjene soli 3 — odpadkov obrata varjene soli in kamene soli (zmletih) 18 2 Ebensee Gornje Avstrijsko « JI JI 2 06 odpadkov obrata varjene soli (zmletih) 1 19 3 Hallein Salcburško ji Ji Ji 2 25 » 1 — 25 4 Hall Tirolsko n 11 J) 2 80 JI 1 — 33 5 Delatyn Gališko « . 2 08 — - — - c. kr. prodajni urad za sol kamene soli, zmlete 1 35 manj čiste kamene soli (zmlete) — 94 — 6 VVieliczka „ od solnega mlina proč « 1 28 Ji - 87 — od rova proč kamene soli, . nezmlete 1 10 manj čiste kamene soli (nezmlete) 69 7 Bochnia JI J> — - - JI - 62 — 8 Kaczyka Bukovina c. kr. prodajni urad za sol — — - manj čiste kamene soli (zmlete) — 95 - 9 Piran Primorsko c. kr. višji solni urad bele morske soli 1 63 sive morske soli 1 14 — 10 Koper JI JI n ji ji 1 63 J) Ji JI 1 14 — 11 Trst n c. kr. prodajni urad za sol JJ » ji 2 05 JI JI » 1 58 — 12 Zader Dalmacija JI J| n ji 2 82 — — — — 13 Spije t « » * Ji ji 2 60 — — — — Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi v letu 1907. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, romunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. ' Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročovat po c. kr pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo 1849. za 4 K 20 h Letnik 1868. za . . 4 K — h Letnik 1887. za . 5 K — h 1850. 10, 50 1869. . 6 — 1888. 8 . 40 1851. 2. 60 1870. . 2 80 1889. . 6 1852. 5, 20 1871. s . 4 — 1890. 5 , 40 1853. 6, 30 1872. . 6 40 1891. . 6 1854. 8, 40 1873. . 6 60 1892. 10 1855. • 4-, 70 t 1874. . 4 60 1893. 6 1856. • 4, 90 1875. . 4 — 1894. 6 1857. 5, 70 1876. »I • . 3 » — 1895. 7 1858. 4, 80 1877. * . 2 V — 1896. 7 1859. 4, — 1878. I . 4 5» 60 1897. 15 1860. • 3, 40 1879. . 4 60 1898. 6 1861. . 3, — 1880. . 4 40 1899. 10 1862. • 2, 80 1881. t , . 4 40 1900. 7 1863. 2, 80 * 1882. . 6 — 1901. . 6 1864. 2, 80 1883. . 5 — 1902. . 7 , 50 1865. 4, — 1884. . 5 — 1903. . 9 1866. 4, 40 1885. . 3 60 1904. n • . 5 » 1867. * 4, — J* 1886. n • • 4 n 60 „ 1905. * • . 6 n Prodajna cena za letnik 1906 se naznani začetkom januarja 1907. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostalni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V» pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1819. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (Va pole == 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I., Singerstraße št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.