Posamezna številka 10 vinarjev« SlBV. 282. V LMmn v pelek, io. decembra 1915. L6I0 XL!II. s Velja po pošti: s Za oelo leto napre] . , K 26'— za en mescu „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 2S'— sa ostalo inozemstvo , „ 35'— V LJubljani aa dom: Za celo lelo naprej . . K 24'— na on mer:eo „ . . „ 2'— V opravi ptelctnan mesečno „ 1*70 bb Sobotna izdaja: za colo leto........ 7'— za Kemčljo oeloletno , „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'— . , _ Insorati: ;e~e== Enostolpna peUtvrata (72 B -.): aa onkr.it . . . . po v z* dvakrat .... „ !!» „ za trikrat .... „ 13 „ za vočfcrat primeren popust. PcroCna oznanila. Me. Malti: enostolpna Itvrsta no 2,vin. ........vjjj Poslano: hehe™ enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzcmšl nedeljo ln prasnilo ob 5. url pop. Redna letnu 'J a Vozni :od. IkiT Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8/1IL Rokopisi se na vračajo; nolrnnkirana pisma se ne => aprejemajo. — UredniSkega telefona štev. 74. sa —s-.rsr^mzzaaLH-r-rr—t- - -rr^rajiv tu ran JM >.' -litv irjjr/j i^smsua ZJ u.v mum Upravništvo je v Kopltarjovl nllol št. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 21.797, ogrsko 28.511, j bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškoga teleiona št. 138. Kancler o položaju. B e r lin, 9. dec. 1915. Kancler B c t h m a n n - H o 11 w e g izvaja: Kmalu po zadnji seji je Bolgarija začela vojno. Ententa je od začetka vojne z vedno večjimi napori skušala pridobiti bolgarskega kralja Ferdinanda, Obetala mu ni samo ozemlja sovražnikov, nevtral-cev in celo svoje zaveznice Srbije in sicer v takem obsegu, da Srbija tega ni mogla dovoliti. Tako so ostali naši sovražniki ne-edini. Narodne zahteve Bolgarov so bile v zadnji balkanski vojni zelo omejene na korist Srbije, ki je kot predstraža Rusije na Balkanu proti Avstriji morala dobiti največ. Sedaj je kralj Ferdinand zopet razvil zmagovit bolgarski prapor, ki danes svobodno vihra nad tedaj izgubljeno deželo, Srbija ni hotela sporazuma, ampak je šla v vojno celo proti vzhodni sosedi. Zaupala je pač Greyevim obljubam, da bo Angleška svojim prijateljem na Balkanu dala vso mogočo pomoč. Sedaj je Srbija uničena. Že v drugič se je majhna državica žrtvovala za zapadne sile. Kancler sc nato zahvali nemškim, avstrijskim in bolgarskim armadam, ki so se sijajno borile, Vsled zmage v Srbije je sedaj Donava prosta in zveza s Turčijo dosežena. Brez ovire lahko podamo roko svojemu turškemu zavezniku, katerega bomo sedaj lažje podpirali. Vsled junaške brambe so danes Dardanele trdnejše kakor prej, Tudi pri Bagdadu se Turki sijajno drže. Odprta pot na vzhod je mejnik v zgodovini te vojne. Vojaško je direktna zveza s Turčijo neprecenljive vrednosti, gospodarsko pa bo dovoz z Balkana in Turčije naše zaloge zelo pomnožil. Nade v bodočnost so tudi lepe. Kralj Ferdinand je s svojo dalekovidno politiko ustvaril trden most med obemi cesarstvi, Balkanom in bližnjim vzhodom. Po miru pa ta most ne bo odmeval od korakov marširajočih bataljonov ampak bo služil delu miru in kulture (posl, Liebknecht: In nemški banki. — Velik hrup.) Ne bomo izigravali enega naroda proti drugemu, ampak v miroljubnem prometu šli kvišku. Svoje politične in vojaške izgube na Balkanu skuša sedaj ententa popraviti z nasiljem proti nevtralnim državam. Sedaj je Grška na vrsti. Ententa je najprvo trdila, da jo je Grška sama klicala na pomoč. Pa sam Venizelos je ovrgel to trditev, ko je v zbornici izjavil, da izkrcavanje v Solunu ne stoji v nobeni zvezi z nekim prejš-vprašanjem ali bi ententa postavila 150.000 mož proti Bolgariji. Ententa je vkljub zelo odločnim grškim ugovorom samolastno iz-krcavala čete. Sedaj se obnašajo kakor gospodarji dežele. Doživljamo zanimiv prizor, da nasprotniki pruskega militarizma izrabljajo svojo mornariško premoč, da Grško prisilijo, da krši dolžnosti nevtralne države. Najprvo so ji izsilili dobrohotno nevtralnost; nato so zahtevali, naj umakne svoje čete iz Soluna in okolice, jim prepusti luko, železnice in ceste'in vso svobodo za vojaške akcije v grškem morju. To umeva ententa kot dobrohotno nevtralnost. (Veselost.) Grška vlada pa je navzlic težavnemu položaju odločena, da tudi nadalje ostane nevtralna. Seveda zadeva še ni končana. Moral sem ponoviti že znane stvari, da znova odločno opozorim na sredstva, s katerimi nas vedno pobija ententa. Angleška je z neumornim ponavljanjem in rafinirano režijo ubila svetu v glavo, da je vsled nemške nasilnosti nad Belgijo nesebično pograbila za orožje. Angleški se je posrečilo, da je s tem napravila »kšefte«, Seveda je s časom morala priznati, da Belgija ni bila vzrok vojne. Prišlo je v javnost, da je najprvo obkroževalna politika, potem preko parlamenta prevzela obveznost proti Franciji, ki je bila priklenjena na Rusijo, prisilila angleški kabinet, da je posegel v vojno še prej, predno je nastalo vprašanje radi nevtralnosti Belgije. Najprvo so priznale »Times«, da Belgija ni bila vzrok vojne. Kdor pa je tako nasilen, kakor sedaj Angleška proti Grški, nima več nravice igrati navideznega svetnika. To bomo zmeraj ponavljali. Zdi se, da Angleška sama prihaja do spoznanja. Vladi blizu stoječa »Westmiinster Gazet-te« je 30. novembra priznala, da je Angleška zgrabila za orožje proti Nemčiji, ker bi se sicer Nemčije ne dalo potlačiti. Zavezniške čete stoje na vzhodu proti Rusiji v dobro pripravljenih brambnih postojankah, vedno pripravljene za no daljno prodiranje. Na zahodu so sicer Francozi tu in tam našo fronto vtisnili, toda predor se jim je izjalovil. Avstrijska brambna postojanka je trdna in nedotaknjena. V junaški brambi so bili odbiti vsi neprestani sovražnikovi napadi z ogromnimi masami ljudi. Da se Italiji pri tem posreči, da mirna mesta, katera je hotela odrešiti, razstreli v razvaline, ji bo komaj nadomestilo njen vojaški neuspeh. Kancler nato obširno opisuje razmere za fronto, upravo v zasedenih krajih, požrtvovalnost nemškega naroda in poudarja, da ima Nemčija dovolj živil, če se prav razdele. Naši sovražniki pa presojajo vo- jaški položaj, kakor da smo tik pred koncem. Že več tednov v njihovem časopisju prihajajo članki, ki prehajajo tudi v nevtralne liste, s senzačnimi naslovi: »Nemčija je pobita«, »Nemčija na koncu«, » Nemčija umira lakote«, »Nemčija berači za mir.« Zlasti beračenje za mir igra veliko vlogo. Nobena nemška znana osebnost se ni mogla ganiti, da ji ne bi natvezli, da je mirovni agent vlade. Knez Biilow, državni tajnik Solf, princ Maks, kardinal Hartman. Vsem tem so naprtili nalogo posredovati za mir in sicer povsod z istim utemeljevanjem: Nemčija je pri kraju in mora prositi za mir. Pa so jo obrnili tudi na drugo stran. Po zmagi v Srbiji se je slišalo, da pojde cesar Viljem v Carigrad, kjer bo celemu svetu narekoval mir. Tako so hoteli enkrat postaviti na sramotni kamen dozdevno nemško malodušnost, drugič pa dozdevno nemško ošabnost. Začela se je ta stvar, ko smo prodrli proti jugovzhodu in se jc ofenziva naših sovražnikov ponesrečila. Kamor pogledamo, povsod laž in obrekovanje. Tako stoje dejstva. V našem računu ni nobene temne točke, nobenega negotovega faktorja, ki bi mogel omajati naše skalnatotrdno zaupanje. Nemški narod je nepremagljiv. Z besdami se ne damo uklonili. Kanclerju so burno in dolgo ploskali. Mirovni pogoji. Socialni demokrat S c h e i d e m a n n jc utemeljeval interpelacijo o mirovnih pogojih. Pogled na zemljevid kaže, kje stoje nemške armade. Ali res mislijo naši sovražniki, da bodo vojno prenesli na naše ozemlje. Gre se res samo še za vprašanje, ali so naši nasprotniki voljni skleniti mir. Izključeno je, da bi koga prisilili na kolena. O miru naj govori tisti, kateri radi svoje moči more tudi vsako napačno razlago kot znak slabosti mirno poslušati v zavesti svoje moči Zato moremo in moramo mi govoriti o miru. Govornik zavrača nasprotnike, ki govore o uničenju Nemčije, zavrača pa tudi one doma, ki hočejo iz tc vojne napraviti osvajalno vojno. Alzacijc Nemčija ne misli odstopili. Navaja glasove iz sovražnih dežel, iz katerih zveni hrepenenje po miru, katerega se je zahtevalo tudi v laški zbornici in sicer mir brez aneksij, ki spoštuje pravice in svobodo narodov. Podobno se je izrazil ogrski državni zbor. Sovražniki držijo vojno razpoloženje pgkoncu, češ, da je Nemčija pri kraju, da nimamo mož, ne materiala, ne živil in da nas bodo kmalu prisilili na kolena. Eno in drugo ni res. S to vojno se Evropa sistematično ugonablja, Amerika pa ima sijajne zaslužke. Izjalovil sc je tudi angleški poizkus, da nas izstrada. Zločinsko je od sovražnih državnikov in politikov, če svoje narode slepijo, da bi se znal položaj vojaško bistveno izpremeniti nam v škodo. V imenu avstrijske bratovske stranke izjavljam, da smo ž njo edini tako v volji za brambo domovine kakor tudi v volji za mir. Naši meji ■ grozi več neposredna nevarnost. Zato naša dolžnost, da vprašamo kanclerja, pod katerimi pogoji je pripravljen za razgovor o mirovnih pogojih? Nemški narod noče voditi vojne niti en dan več, kakor jc neobhodno potrebno, da zagotovi svoj cilj. Za neodvisnost dežele da narod vse, za posebne interese kapitalistov pa noče dati življenja niti enega svojih vojakov. Narod, miroljuben kakor je nemški, lahko sicer prevzame jeza, toda nc zdivja v misel maščevanja in uničevanja. Odkrito povemo, da si želimo miru, ker je nemški narod dovolj močan, da bo branil svojo domovino, čc bi sovražnik ne hotel miru. Ves svet napeto pričakuje odgovora nemškega kanclerja. Uoarn, da bo izrekel odrešilno besedo in voljo za mir. Želimo da stori prvi odločilni korak Nemčija. Kanclcr o mirovnih pogojih. Kancler jc takoj odgovoril: V sovražnih deželah bodo nad utemeljevanjem tega vprašanja o nemških mirovnih pogojih razočarani. Interpelantjc se boje, da bi nemška vlada odklonila resr.e predloge za sko-rajšen konec vojne. Toda dosedanja vojna vodi naravno h temu koncu. Dosegli smo sijajne uspehe. Dokler še nismo bili gotovi, da preko Bolgarije dobimo ezo s Turčijo, nismo mogli pričakovati, nasprotniki obupajo nad končno zmago. Ali sc pa sedaj nc mora pri naših nasprotnikih vedno bolj utrjevali spoznanje, da je igra zanje izgubljena in tudi pri nas marsikdo vpraša: »Zakaj nemška vlada ne ponudi iniru?« Dosedaj se nam 5e nobena vlada ni približala z mirovnimi pogoji, pač pa so jih nam natvezli. Za oboje jc vzrok samo-prevara«. Če naj govorim o svojih mirovnih pogojih, si moram prej ogledati sovražnikove, li so pa postavili za cilj vojne: uničenje Nemčije. Angleška jc rekla, da se bo vojskovala tudi 20 let. V zadnjih časih je bilo po resnih angleških listih obilo govorjenja o mirovnih pogojih. Tudi Francozi so si potavili za cilj: Alzacijo nazaj! Pred-govornik je rekel, da vsi ti članki ne kažejo prave volje narodov, ki si želo miru. Toda možje, ki si to žele morejo le redko priti do besede. Morda jc bodočnost njihova, sedanjost gotovo ni. Govori v angleški zbornici lordov bodo komaj našli JJ Ml .H &.U Ea. (s s Tam na rebri je bil samostan. Še danes vidiš tam njegovo razvalino, kup podrtij, črno zarezljano zidov-je. Doli na vrtu leže razbite železne ograje, cvetlične gredico so razkopane, Marcchalove Nilske vrtnice z vsem svojim žarom so zakopane v zemlji; njih sveže duhtenje ne valovi več po polet-_ nem južnem obnebju. Umetni vodopad ] za zeleno brajdo in širokolistnimi smok-vami nc poje več svoje tiho tekoče, enolične pesmi. Po sobah razdejanje, po hodnikih se v ponočnih urah preganja skovikanje sov, ki odmeva od zidov j a, spomnijajoč na ono, kar je tod bilo. Svet, kolikor ga vidiš iz oken, zapuščen — delavnih rok ni več. Tudi pobožni menihi so morali proč, zapustivši v golih celicah samo sv. razpelo, leseno posteljo in podnožnik od kamena. Odkar so menihi nekega dne, ko je kroginkrog blazno pokalo, samostan zapustili, je vse naokoli pusto in prazno. Sovražni topovi so storili že svoje. Raztrgali so samostansko poslopje, razkrili hodnike in sobe. Nobenega glasu več ne slišiš tod, nikdar več ne pokliče samostanski brat sobrata, glasne molitve v kapelici so utihnile, orgle ne pojo več, posebej stoječi zvonik je padel iu pokopal zvo- nove, da ne kličejo več zjutraj, opoldne in zvečer vernikov k molitvi v tej puščavi. Doli v dolini, med strmim obrežjem zašumi reka, nočne ptice roparice krožijo nad razvalino, in semtertje se zasliši klik po plenu tudi na hodnikih. Z razbite altanc gledamo na laško stran in vidimo ognjene baterije in pehoto, ki prihaja bližje in bližje. V zaklonu skalnega lesovja, ki ga jc bila ljubeča roka menihov zasadila, sameva sedaj nekdanji samostan med podrtim kamenjem. Ljubezen in delavna roka sta se odselili, o besni jezi pa pri&atjo od dima začrncli zidovi, gole, kvišku štrleče_ stene, razbito lilodovje, očrneli stebri, ki kličejo na maščevanje. Vodomet je pozabil svojo tiho pesem, ki je oživljala to samoto, cvetlice so izginile z razkosanih gredic. Grobnice menihov ob obzidju so jekleni prsti šiloma odprli z glasnim truščem. Mir so rjove odpodili in ljubezen, ki je vladala v tej samoti in ustvarjala v njej življenje, z brezumnim zasmeliom pregnali. Dan na dan pa šc prišumi letalec, da obkroži samostan in pogleda, če je šc kaj življenja v njem. Toda t.jekaj v prvo nadstropje, pod okrožje kamenilih stebrov ne prodre njegov pogled. In ne more tudi dognali, od kod morejo naši tako jzborno meriti. Cele ure vsak dan je krožil letalec nad samostanom, in streljali so, da je bilo kaj, toda sovražne postojanke so nam bile vedno razkrite. Kaj jc pomagalo, če so prihajali vedno novi le- talci in čc je nad samostanom rjovelo kakor iz pekla? ... Kršje je bilo in ostane kršje... Kakor da jc iz opustošenja vstal mogočen maščevalni duh: baterija za baterijo jc umolknila, mnoštva pehote so razletela liki roji čebel... Pa vendar nič! Nikjer ni bilo ničesar videti!... Bilo je nekje ob vznožju: kršje in groblje kamenja. Spodaj v dolini šumi voda. Semtertje kakšen glas ob vznožjih, kakšen vzklik, klic, gori na samostanskem vrtu pa molčeč vodomet z razbito ograjo — železne sulice zabodene v prst, razvaline zidovja, podrt zvonik, svetle Marechalovc Nilske rože pod topim kamenjem. Opustošenje, grozota! Tu pa tam klic, posamezen glas. Telefonisti polaga.jo pol ure daleč zvezo. Stara jc docela razstreljena, kakor pravijo. Stokrait že so jo prevezovali in popravljali. V najhujšem ognju, ko se kroginkrog bliska, treska in žvižga, morajo ven iz svojih stanišč, za telefonsko žico. Baterija, stotnija pričakujeta in morata imeti poročil. Hip za hipom čakata vse nestrpnejše, kajti pričelo se je napadanje in naši je odbijajo. Boj ne počiva, pristojno poveljstvo mora imeti poročila, baterije povprašujejo, kako je izpremeniti tarče, ln telefonska patrola odrine, plezc čez skalovje, se nc briga za osrenj, kršje in prah ter popravi in iz- popolni s pridnimi rokami zvezo. Zdaj sc jc viegla ob zid in veže. »Halo! Baterija!« Ta klic sc ponovi dvakrat, trikrat, desetkrat. Nobenega odgovora. Topovi rjove, tulijo, bobna jo. Vest kriči vojaku v srce: Poročilo, zveza! Tosrcj naprej čez ostro skalovje! Izgubiti ne smemo niti sekunde! Zvezo jc treba napraviti! Čedalje višje gre njih pot. S kako nestrpnostjo pričakujejo, spodaj poročil! In tako delajo naprej, in ko so spredaj dogotovili, pa jc zveza zadi že zo-pet razdrta, desetkrat prestreljena. Bo treba znova pričeti... Jeklena dolžnosti Junaki bojnega dne!... Skoro do večera je telefonska mreža delovala. Potem jc bila zopet razdrta. Patrola ven! Po noči. Cele ure išče, kje je hiba. Morda jo je raztrgala na cesti kolona, morda pehota, ko jc prodirala.. Ob desetih ima pričeti bojni ogenj. Od zgoraj prihaja patrola. Oni pa delajo. »Halo! Baterija!...« »Halo! Tu baterija!« »Zveza popravljena!« In potem blodijo domov čez skalovje, med brinjem, mimo pošastnih senc. Končno v staniš-čih. Tu pa jih morda čaka že zopet-novo delo. Ondi gre ravnokar patrola že zopet naprej. Junaki vsakdanjosti na bojišču. Jeklena dolžnost! odmev v deželi, izzvali so le one divje vojne cilje. Odločilno pa je za nas stališče sovražnih vlad. Asquith je zadnjič rekel, da so vojni cilji še vedno isti, kakor v začetku vojne; prostost malih narodov, uničenje pruskega militarizma. Zadnje so često ponovili Sazonov, Viviani in Briand. Poleg tega pa ima še vsak zaveznik svoje posebne želje: Briand poleg obnovitve Belgije in Srbije na vsak način Alzacijo-Lotriilgijo, Sazonov pa Carigrad. Zato so se zagrizli v svoj »celerum censeo«: »Nemčijo je treba razbiti«, da ne morejo več nazaj in zato morajo novi stotisoči v klavnico. Da dražijo slepo vojno besnost, vlivajo svojim upanje, da bomo kmalu izčrpani. Toda živil in surovin imamo dovolj. Kaj pa, ali nam ne bo zmanjkalo ljudi? Ne gre se samo /a število. V vojaški dolžnosti še nismo Sli tako daleč kakor Rusija in Francija. Ker imamo še dovolj moštva, zato nc mislimo razširili vojaške dolžnosti preko 45. leta. Naše izgube niso >samo relativno ampak tudi absolutno manjše kakor Francoske. Kanclcr govori o divjem sovraštvu proti Nemčiji, ki se je najbolj grdo pokazalo pri »Baralongu«. Dokler vlada pri naših sovražnikih tako sovraštvo, nepoznan je Ln potvorba naših razmer; bi bila vsaka mirovna ponudba od naše strani blaznost, ki vojne ne skrajša ampak samo podaljša. Najprvo morajo pasti kriipite. Če pridejo sovražniki s predlogi, ki odgovarjajo časti in varnosti Nemčije, smo 'Vedno pripravljeni za razgovor. Odklanjamo pa odgovornost za nadaljevanje te bede. Tudi danes kancler noče govoriti podrobnejše o nemških vojnih ciljih, toda rečr. pa mora: Čim daljša bo vojna, tembolj rastejo potrebne garancije. Če hočejo naši sovražniki ustvariti za vso večnost prepad med Nemčijo in svetom, tedaj bomo po leni tudi mi uredili svojo bodočnost. Niti na zahodu niti na vzhodu ne bodo smeli naši sovražniki imeti vrat, skozi katera bi nas znova in še hujše ogrožali. Francija je dala denar, da se izpopolnijo proti nam trdnjave in železnice na Poliskem. Angleška in Francoska smatrata Belgijo za podlago pohoda proti nam. Proti obojemu se moramo politično in vojaško zavarovati in si tudi zagotoviti svoj gospodarski razvoj. Glede sredstev pa si moramo pridržati popolno svobodo. Kakor 19. avgusta ponavljam, da se ne bojujemo zato, da podjarmimo male narode, ampak da branimo svoje življenje in svobodo. Za nemško vlado je ta vojna še -vedno brambna vojna nemškega naroda in fajegove bodočnosti. (Živahno odobravanje.) -o; <>Centrumov poslanec Spahn je v •imenu meščanskih strank izjavil, da si tudi 0 one'žele konca te vsiljene vojne. Če se naši sovražniki znova zarotijo za nadaljevanje. vojne tedaj bomo v popolni slogi in z mirno odločnostjo — in naj dostavim; v 8 . zaupanju v Boga — čakali na ono uro, ko . boterih bo treba vojaške, gospodarske, finančne in politične interese Nemčije v čelen^ obsegu čuvati z vsemi sredstvi, vštevši zato potrebno povečanje ozemlja. (Burno odobravanje pri vseh meščanskih strankah.) Nato je bil sprejet konec debate. Govoriti bi moral še socialist Landsberg. Vsled viharnega ugovora socialistov se je debata zopet pričela. Socialist Landsberg izraža z zadoščenjem, da kancler ni rabil takih besed kakor Asquith in Briand. Socialist Liebknecht: »Pač, pač.« Landsberg: Če ste vi drugačnega mnenja, imate najbrže drugačen posluh in razum. Če naši nasprotniki vztrajajo pri tem, da uničijo nemško armado in anekti-rajo nemško ozemlje, se bodo morali prepričati, da našega klica po miru ni rodila skrb radi izida vojne. Spcialist Liebknecht zahteva, nai se jutri seja zopet otvori, da bo stavil celo vrsto vprašanj. Zbornica pa pooblasti predsednika, da sam določi prihodnjo sejo. (Mi ilrM zbor. Budimpešta, 9. decembra. (K. u.) Nadaljuje se proračunska razprava. Bodoče gospodarstvo. Poslanec grof S z e r e n y (delovna stranka) izvaja: Pride čas, ko pomede ljudstvo s povzročitelji nam vsiljene vojske. Glede na draginjo izjavi, da gotove kategorije ljudstva zelo zadene, a ni bilo drugače mogoče, ker produkcija in konsum nista urejena. Graja slabo gospodarsko politiko ogrskih mest. Sodi, da se sedanji vojaški blok po vojski izpremeni v gospodarski blok. Govornik se zavzema za vodno pot od Donave skozi dolini Vardar in Morava v Solun. Izjave o miru so aktualne. Krščanski socialec Gieswein se pridruži grofu Knrolyju glede na izvajanja o miru, ki so aktualna. V zavesti moči se ne bojimo n ;ru. Nudili smo svojim sovražnikom priliko, da se sklene mir, krivi nismo mi, če bi priliko zamudili. Seja se eno uro prekine. Za splošno in enako volilno pravico. se v popoldanski seji zavzame slovaški poslanec Juriga, ki naj se raztegne tudi na ženske. Zahteva, naj se slovaščini podele vsaj tiste pravice, kakor poljščini v zasedenih deželah. Vprašanje grbov, — Potrebno je, da sc govori o miru. Grof Albert Apponyi opozarja na pomanjkljivosti cenzure. Glede na ureditev vprašanja o grbih priznava dobro stran, ker se priznava državna suvereniteta Ogrske. Peča se nato z vojaškim in zunanjim položajem. Zelo napačno bi bilo, če bi bila v zadnjem zasedanju padla le ena beseda o miru. Glede na sedanji položaj in z ozirom na naše sedanje zmage ni o tem le dovoljeno, marveč celo potrebno, da se govori o miru, Odkrito moramo izjaviti, da nočemo nadaljevati vojske radi ambicije ali vpijanjenjem po uspehih, marveč, da smo pripravljeni skleniti mir v trenutku, ko se zagotove naši obrambni smotri in ko se tudi naši sovražniki prepričajo o potrebi, da opusle svoje načrte. Dokler tega ne izprevidijo, hočemo nadaljevati vojsko. (Splošno pritrjevanje.) Naši obrambni smotri niso, da se vzdrži status quo pred vojsko. Popolnoma se mora izločiti ruski vpliv na Balkanu. Ostati tudi ne sme podvržena Poljska orientalskemu narodu. Strategično in politično se mora zavarovati naše ozemlje. Hrvatske zadeve . Poslanec grof Pejacevisz označi ureditev vprašanja grbov kot gravaminozno za Hrvatsko. Ministrski predsednik grof Tisza: Trdno smo odločeni, da vzdržujemo državno zvezo s Hrvatsko in da zagotovimo Hrvatski in hrvatskemu narodu vse tiste pravice, ki so ji zagotovljene po postavi. (Pritrjevanje na desnici in pri Hrvatih.) Pri grbu za skupne zadeve se more v smislu postavnega člana 30 iz 1. 1868, rabiti združen grb Ogrske, Hrvatske in Slavonije. Če merodajni činitelji Hrvatske-Sla-vonije na celi črti vztrajajo na svoji pravici, jim govornik ne bo nasprotoval. (Pritrjevanje na desnici in pri Hrvatih.) Hoče posredovati, da se tudi v malem grbu izrazijo pravice Hrvatske-Slavonije. (Dolgotrajno pritrjevanje pri Hrvatih in na desnici.) Vojaška uprava na Poijskem in v Srbiji. Na interpelacijo poslanca grofa Ester-hazyja o upravi zasedenih sovražnih ozemelj izjavi grof Tisza: Med vojnimi operacijami vodi upravo poveljstvo armade, ki operira. Če se zasede večje ozemlje, se uvede vojaška uprava, ki ji pridele tudi primerno število civilnih uradnikov. Uprava je podrejena vojaškemu poveljstvu. Do-zdaj se je uvedla taka uprava le na Rusko-Poljskem. Srbijo upravljajo še etapska poveljstva, a prej opisana uprava se tudi v Srbiji kmalu uvede. Ogrska vlada sodi, da je radi jezikovnega vprašanja primerno, če na Rusko-Poljskem prideljujejo v prvi vrsti avstrijske upravne uradnike, a v Srbiji naj se uporabljajo v prvi vrsti ogrski upravni uradniki, ker spada Srbija v prvi vrsti v ogrsko interesno ozemlje. Seja se je nato zaključila. Glasbo. Veliki dobrodelni koncert Glasbene Matice Proizvajal se je Mozartov veliki Re-quiem in kot uvod Handlnov Largo za veliki orkester. Naprošen sem, da podam referat o koncertu. Pa je težka reč biti objektivnim, mirnim, treznim kritikom, pač ne z ozirom na stvar samo, ampak vsled subjektivnega razpoloženja. Zjutraj na vse zgodaj pokonci in po svojih opravkih v cerkev, ko to deloma dovršiš ob šestih, dirigiraj latinsko mašo in ker tenoristov ni, sam še tenor poj; še ni ta maša popolnoma končana, teci v slabo četrt ure oddaljeno večjo kapelo — pa boš še malo zamudil — in tam org-ljaj in za petje skrbi. Po tej maši še hitro skušnja za popoldansko slovesno opravilo, in zopet teci, da pravočasno zlezeš v talar in hitiš v drugo kapelo, da opraviš tam službo božjo za svojo šolo, in zopet se nič ne obiraj, da prideš pravočasno v stolnico, da pri veliki pontifikalni maši s polnim orkestrom dirigiraš in — ker pevcev 1 primanjkuje — seveda zopet tudi poješ; ni še kosilo do konca, beži, kar ti noge ne-! so, da ne zamudiš popoldanske slovesno-| sti v oddaljeni kapeli; iz te zopet hiti, da prideš v drugo kapelo slavnost poviševat in nazadnje te kot sedma glasbena točka ! čaka v domači cerkvi popoldanska služba božja in slovesni Te Deum, kjer se zopet razmahni in deri, če imaš še kaj moči: Kdor ! je tak junak, da je po vsem tem še zmožen igrati vlogo mirnega, objektivnega po-| slušalca in uživati in pravično soditi dolg I koncert, ko bi ne vem kaj dal, da bi mesec i dni o rnuziki nič nc slišal: s tega stališča naj se presoja moj referat, dasi se bom potrudil, da bo vsaj subjektivno moja sodba 1 natančno odgovarjala vtisu. Del samih ne bom occnjiil: sodba o teh ! delili je tako izkristalizirana in tako ustaljena, da bi bil vsak poizkus odveč, še kaj I pridejati ali s kake nove strani osvetliti. Proizvajanje! Lo bi bila naša dolžnost pre-; sejditi. ] Poglavitni vtis je bil tale: Koncert je bil v celoti zelo lep, Matici in nje koncert-! nemu vodju g. Hubadu moramo biti prav i odkritosrčno hvaležni, da je ob teh neugodnih razmerah brez dvoma z velikim trudom oživotaril to veliko delo. Zbori na-študirani do skrajnosti, kot ura je vse točno funkcijoniralo, lepo umerjeno naraščalo do velike moči; pa zopet se izgubljajo v nekak pianissimo. Zbor se je zdel glede materiala — kar je jako čudno — boljši v moškem nego ženskem oddelku. Pri ženskah, zlasti sopranih, se je čutilo kot da veliko preveč sape potrošijo. Bržkone je temu v gotovih legah nekoliko neugodnem vtisu vzrok splošno jako velika mladost-nost ženskega glasovnega materiala. Med solisti se je z največjo lahkoto gibal g. Križaj; opera ga kar nič ni izpridila; ga. Peršlova ima jako obsežen in voljan glas, čeprav sc hoče zdeti, kakor da nekatere tone na dveh mestih nastavlja, gospa Javurek se je, kadar je solistovsko nastopala, zdela nekoliko utrujena, v kvartetu , ki je, bodi pohvalno omcn:eno, prav lepo pel a — se je spravila v <. nj, da se je solistovski vtis čisto izgubil. G. Kovač se je zelo potrudil, ima v gotovi višini lep in zaokrožen glas, ko pa iz te pride, glas postane breztelesen. Šoli bo treba tudi še tej partiji zvabiti zaželjeno sočnost in zvon-kost; brez vsega dvoma se bo to dalo prav dobro doseči. Orkester veliko boljši v pihalih kot v godalih; v godalih se čuti mestoma neka neprijetna ostrost, povzročena po ne popolnoma izglajeni, nepopolnoma čisti into-naciji. Seveda je to kar lahko umljivo, da vojaška godba bolj goji pihala nego godala. Zlasti neprijetni so bili v godalih veli-ko premočni ritmični sunki ob spremljanju zbora; to bi moralo biti kot oddaljeni dih, ki ga lahen vetrec prinaša. Po drugi plati pa smo v orkestru opažali veliko sigurnost. G. kapelnik se nam je v Handlnovem Largu vnovič pokazal kot jako rutiniranega in globoko čutečega dirigenta, ki z glasbenim materialom, kateri mu je na razpolago, najlepše uspehe doseže. In še eno: po vojski moramo na vsak način skrbeti, da ne bo veličastnih orgelj več zastopal bore sirota harmonij, saj ima najboljši med njimi v kateremkoli večjem prostoru glas kot jetičen v zadnjem stadiju svoje neozdravljive bolezni: trudi se in muči, pa glas ves vanj nazaj leti, sliši se le šumenje, pihanje in strganje, tako ni tona, ampak samo malo sape. Orgle v ;,Uniono-vo« dvorano, koncerten instrument, da bomo dela, ki imajo pisane obligatne orgle, v njih celoti slišali. Harmonij, kot koncertni instrument nič prida boljši kot tam-burica, naj ostane za male prostore, doma v salonu; to je njegovo mesto. Za sklep pa glavni vtis: Moderna mu-zika je upravičena in potrebujemo jo, da moremo dati izraza svojemu čuvstvovanju. Starejši se divimo, jo tudi vživamo, pa nam ostane lakota še po nečem globljem, našemu čuvstvu, srcu bližjem. K. Pogrešane ariine s Primorskega. Josip Sfiligoj išče svojo soprogo Alojzijo Sfiligoj iz Gorice, Stračice št. 18, ki je bila najprej kot begunka nastanjena v St. Leonhardu na Nižjem Avstrijskem, potem pa se je preselila neznano kam. Prijazna naznanila na naslov: Josip Sfiligoj pri 27. dom. p., 6. stotnija, sedaj k. k. Lagerspital, Barake 2, Zimmer 2, Knittelfeld, Štajersko. — Josip Marinič iz vasi Gonjače št. 157, p. Kojsko, že šest mesecev ne ve nič za svoje starše in druge domače. Prijazna naznanila se prosijo na naslov: Alojzij Zah-ler, Zugsfiihrer, 8. K. F. D. Drag. Reg. No. 5, Schiitzendivision, III. Eskdr., 4. Zug, vojna pošta 47. — Alojzij Markič, 97. pp., 3. nad. stot., Zgornja Radgona na Štajerskem, bi rad izvedel naslov domačega gospoda župnika. Natančnejših podatkov ne pošilja. — Josip Križnič iz občine Ajba, vas Kras št. 190, sedaj k. k. Not-Reserve-Spital, III. Abt., Zimmer Nr. 13, Saalfel-den, Solnograško, išče svojo družino in svoje prijatelje, ki so kot begunci odšli neznano kam. — Ivan Cotič, doma iz Rubij Sovodenj pri Gorici, sedaj vojni ujetnik, Stmeija, Arkadak, Saratovskaja gubernija, Balošovski Ujezd, Rusija, išče svojo družino Josipine Cotič, od katere ni dobil glasu že 13 mesecev. Sporoča, da je zdrav in se nahaja na delu. — Josip Koncut, k. u. k. Etappen-Arb.-Abt, št. 5, Spital a, d. Dimi, Koroško, išče Josipa Jančič-Zorzut, p. Kojsko. — Drašček Josip, k. k. Unt. Offr., Herrengasse 7, St. Polten, N, Oe., išče Katarino Drašček, poročena Kocijančič iz Podgore, bivajočo do zadnjega v Gorici, ulica Manzoni št. 32. — Josip Buči-neu iz MoSe št. 152 pri Gorici, išče svojo družino in svoje brate. Kdor kaj o njih ve, naj sporoči na naslov Josip Bučineu, k. u. k. Mililargrabenschulc, Graz. — Katarina Lovrenčič iz Doberdoba, sedaj begunka v k. k. Fluchtlingsloger, Bruck a d. Leilha, išče svoja dva sina Josipa in Frančiška. Rila stn v Tržiču (Monfnlcone) v službi, prvi ima 14, drugi 12 let. — Jakob Šuligoj, rojen v Lokavcu, delavec iz Goricc, ki se zdravi sedaj kot vojak v bolnišnici na Grabnu v Ljubljani, išče svojo ženo, ki je kot begunka odšla s svojim otrokom — bogvekaml Ako ve kdo za njen naslov, blagovoli naj ga naznaniti uredništvu tega lista. — Marcelin Stanič, Fliichtlings-Lager, Barake Nr. 9, T. 18, Bruck a. d. L., N. Oe., išče svojega očeta Antona Staniča in brata Franca, doma iz Gorenjega Polja št. 95. — Kje se nahajata Andrej Ciglič, ki je stanoval pred vojsko z Italijo v št. Fer-janu št. 185 in Anton Hlede, ki je stanoval tudi v Št. Ferjanu. Rad bi jima naznanil smrt nekega strica iz Pevme pri GoricL Pojasnila na naslov Maraž Josip, k, k. Landst. Wachhalbbaon., 2. Komp., 2. Zug, šentpeterska vojašnica v Ljubljani. — Škor-janc Evgen, k. k. Verpflegsmagazin V. S., Graz, išče svojega svaka Maraža Josipa, ki je stanoval pred vojsko z Italijo v Št. Ferjanu. — Išče se Josipina Markočič, služkinja v Kapucinski ulici št. 28., II, nad. v Gorici. Naznanila prosi Markočič Ivan, k. k. Landsturm-Wachbaon. Nr. 7, L Komp., 4 Zug, Deutsch Gabel, Češko. —> Anton Gabrijelčič, k. k. Landsturm-Etap-pen- Baon., I. Komp., Ljubljana, išče svojo družino, ženo Marijo Gabrijelčič s štirimi otroci in mater, ki so ostali pred izbruhom vojske z Italijo v Anhovem št. 39. pri Kanalu. — Iščem sina Antona Peršolja iz Kruševlja, občina, Dolenje, star 15 let. Odšel je 21. maja pred vojno z Italijo z živino proti Prvačini. Kdor bi kaj o njem vedel, naj mi naznani na naslov Ivan Peršolja, k< u. k. Divisionstrenkommando, Wassersta-fel 1/18, vojna pošta 311. — Iščejo se begunci iz občine Kožbana. Kdor ve za kakšnega iz kožbanske občine, naj sporoči na naslov: Josip Sirk, Landst. Wach-Halb~ Baon, 1. Komp,, Baraken-Lager, Maribor^ — Iščem očeta Josipa Erzetič, doma iz kojskega županstva, Višnjovik št. 39, ki je šel vozit za armado dne 20. maja. V istem času sem šel tudi jaz k vojakom. Pojasnila na naslov: Josip Erzetič, 97. pp., 5. stot.,. vojna pošta 63. — Miha Fikfak išče svojega brata Petra Fikfak, doma iz VrhovelJ pri Kožbani, Brda. Naznanila se prosijo na naslov: Miha Fikfak, 8'46 Arb. Abt, Oberst Trieb, vojna pošta št. 81. — Mavrič Franc in Ivan Goljevšček sta bivala do začetka vojske z Italijo v Gorici, Via Ospe-dalle št. 8. Od tedaj se ne vc nič o njunem bivališču. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti Elizabeti Mavrič, k. k, Flucht-lingslager, Bruck a d. Leitha, N. Oesterr. — Išče se Tomaž Belinger z dvema hčerkama iz Št. Florijana št. 1 in Marija Zor-zut, izkuš. babica iz Št. Florijana. Morda med begunci na Češkem? — Za oba naslov: Peter Butkovič, kaplan, Kamnje, p. Črniče (Goriško). Za prvega Janez Belinger, k. k. Lir. 35, 3. Marschkomo., I. Zug, Karozag, Ogrsko. — Ana Leban išče svojo sestro Marijo Leban, ki se nahaja menda na Gorenjskem. Pojasnila na naslov: Ana Leban, Škofia Loka št. 126, Gorenjsko. —■ Kdo ve, kje je družina. Debeniak, podomače »Čerko« iz Kozane št. 24, Brda pri Gorici. Naznanila se prosi na naslov: Emilija ud. Prinčič, Hauptplatz št. 89, Friesach, Koroško. — Išče se družina Marije Nemic, krčmarica v Podgori št. 245. Pojasnila Josipu Bandeli, k. u. k. Franz-Joseph-Kran-ken-Haus, Abt. 5, Zimmer 52. St. Polten, N. Oesterr. — Anton Gabrijelčič iz Ložic št. 133, občina Anhovo, Goriško, išče svojo ženo Karolino Gabrijelčič z otroci. Naznanila prosim na naslov: Anton Gabriiel-čič, k. u. k. Gen. St. G. Kucelnigg Kg. Arb. Abt. 455, Feldpost 602. — Gabrijel Mavrič iz Gorenjega polja št. 86, obč. An-l.ovo, Goriško, išče svojo ženo Katarino Mavrič s 5 otroci; naznanila na naslov: Gabrijel Mavrič, k. u. k. Gen. St. G. Kucelnigg, Kg. Arb. Abt. 455, Feldpost 602. — Avgust Boltar iz Gorenjega polja št. 96, ^bč. Anhovo, Goriško, išče svojo mfter Lucijo Boltar, brata Jožefa in sestri Marijo in Karolino Boltar. Naznanila se prosijo na naslov: Avgust Boltar k. u. k. Gen. St. G. Kucelnigg, Kg. Arb. Abt. 455, Feldpost. 602. — Antona in Katarino Prinčič iz Cerova pri Gorici se pogreša od dne 24. maja t. 1. t. j. od pričetka vojske z Italijo. Naslov prosi Alojzija Prinčič, sedaj kot begunka v c. kr. Fliichtlingslager Bruck a/d. Leitha, N. Oesterr. — Že od pričetka vojske z Italijo se ne ve kje biva Alojzij Prinčič, cerkvenik v Dol, Cerovem pri Gorici. Išče ga Alojzija Prinčič, begunka v c. kr. Fluchtlingslager Bruck ad. Leitha, N, Oesterr, — Julija Komjanc iz Cerova pri Gorici, sedaj begunka v c. kr. Fluchtlingslager Bruck a/d. Leitha, N. Oesterr., išče svojega moža Antona s sinom. Ne ve nič o njih še od 24. maja t. 1. — Frančiška Ni-kolovičič iz Cerova pri Gorici, sedaj begunka v Bruck a/d. Leitha, N. Oesterr., išče svojo hčerko Marijo. Ne ve od nje nič že od 24. maja t. 1. — Katarina Pintar, Kojsko pri Gorici, sedaj begunka v Bruck a/d. Leitha, N. Oesterr., išče Pintar Frančiška in Antona, sinova. Ne ve nič o njih že od 24. maja t. 1. — Iščeta se Franc Go-milšček iz Sadri št. 15 in Janez Gaberščik iz Sadri št. 11, županstvo Libušnje, Primorsko. Obvestil prosi Ana Gomilšček, dergogna Nr. 25, presso Caporetto, terra oceupata, via Cividale, Italia. — Mihael Hrast, k. k. Reservcsoital Nr. 17, K.loster- gasse 25, Wien, žc šest mesecev ne ve nič o svojih starših in drugih iz vasi Golobi št. 24, občina Livek na Kobariškem-, prijaznih obvestil prosi na gornji naslov, — Kdo ve kaj o Boštjanu Bajt in Alb. Hlede, oba doma iz Števerjana pri Gorici, dodeljena 40. pešp., 4/XI. maršbataljon, Feld-post 36. Maja sta odšla na rusko bojišče, od tedaj ni več nobenega glasu o njiju. Obvestil prosi: Štefan Bajt, k. k. Lst. Wach-Halbbaon, I. Cornp., Feldpost 330. — Alojzij Erzetič, Div.-Backerei Nr. 18, Feldpost 304, bi rad zvedel za svoja brata Friderika in Antona Erzetič iz Neblega ter za brate Jožefa, Karla in Antona Urban-čič iz Hruševja, zapadna Brda. — Franc Jug, k. k. Honved-Reg. Nr. 13, 4. Komp., Maschingewehr-Abt. 97, Feldpost 608, išče svoje starše, sestre in brata iz Čiginja št. 3 pri Tolminu. — Alojzij Mužič bi rad zvedel za svojo ženo Jožefo s tremi otroci, doma iz Brega pri Šmartnem, županstvo Kojsko, Primorsko. Njegov naslov: Alojzij Mužič, k. u. k. Inf. Reg. Nr. 87, I. Ers.-Komp., Petrovče pri Celju, Štajersko. Z njim je tudi Jožef Mavrič iz Vartače, županstvo Anhovo. — Peter Koren, k. k.. Lir. 27, Pionir-Abt., Leoben, Steiermark, išče svojega očeta in svojo sestro, ki sta bila preje kot begunca v Gmiindu, sedaj pa sta se neznano kam preselila. — Za Fran-čiško Koršič s peterimi otroci, kovačevo ženo iz vasi Gonjače pri Šmartnem, županstvo Kojsko, poizveduje nien mož: Jernej Koršič, Antzengruber-Platz, Ottakring Nr. 4, T. 2., B. XV., Wien. — Za svoje stariše že sedem mesecev ne ve: Ciril Cimprič, Inf. Reg. Nr. 58 ,1. Ers. Komp., Hajduszo-boszlo, Ogrsko. — Terezija Berginc iz Loga Čezsoškega št. 19, sedaj prebivajoča v Italiji, Livorno, prov. di Novara, Piemon-te, bi rada zvedela za svojega moža Jožefa Berginc, roj. 1. 1885. — Andrej Sovdat, k. u. k. Art. Zeugs. Komp. 10., Feldpost 211, prosi obvestil o svojih stariših Janezu in Tereziji Sovdat iz Sužida št. 35 pri Kobaridu na Primorskem, — Katarina Tinta, k. k. Fliichtl.-Lager, Bruck a. d. Leitha, Bar. 7., Zim. 7., išče Leopolda Tinta, čegar naslov je bil svoj čas: K. u. k. Fuhrvverk-Reserve, Gres bei Bozen, Tirol. — Ivan Medvešček, Zgfr., Lir. 27, 9. Feldkomp., Feldpost 53, prosi obvestil o Štefanu Medvešček in Štefanu Gabrijelčič, oba iz Ga-Ijevice pri Kanalu na Primorskem. — Josip Kamenšček iz Ročinja prosi obvestila o svoji družini: ženi Heleni, 141etni hčerki Angeli in 7letnemu sinu Josipu Kamenšček, ki so bili 11. junija z drugimi Ročinjci vred odpeljani v Italijo; njihovega sedanjega bivališča kljub vsemu poizvedovanju ni mogel dognati. Kdor bi kaj vedel o njegovi družini, naj prijazno sporoči na naše uredništvo. nmM\ vojaKi. Pogreša se Pavel Demšar, 7. polj. top. p., 1. bat.; pojasnila prosi Frančiška Demšar, Log 13, p. Škofjaloka. — Pogreša se Ivan Bernardi, bivajoč v Maliji 89; nahajal se je v začetku vojske v Przemyslu. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči Ani Bernardi, Malija 89, p. Portorose, Istra. —-Pogreša se Josip Kleva, bivajoč v Maliji 86; šel je v Galicijo, odkoder je pisal zadnje pismo dne 3. oktobra 1914. Kdor o njem kaj ve, naj to sporoči na naslov Ana Kleva, Malija 86, p. Portorose, Istra. —• Iščeta sa Ludovik Simčič, ki jc služil pri 7. lov. bat. na Vrhniki pri Ljubljani, doma iz Gonjače pri Šmartnem in Peter Peršo-lja, ki je služil pri 97. pp., doma iz Figovga pri Kojskem. Naznanila naj se pošljejo na Rudolfa Simčič, k. k. Landsturm-Wach-baon. Nr. 7, I. Komp., 4. Zug, Deutsche Ga-bel, Češko. Brežgar Marij, K. u. k. Inf.-Reg. 55, 2. nad. stot,, vojna pošta 80, ni že pet mesecev ničesar pisal, Pojasnila Ivanu Brežgar, Spinnfabrik — Lichtenwort, Na-delburg št. 60, N. Oe. — Prosi se sporočila o infanteristu Josipu Maurin iz Zelenje vasi, občina Stari trg, okr. Črnomelj, 27, dom, p., dodeljen 76. pp., Beleucht,-abt. Od srede junija ni glasu o njem. Pojasnila Francu Bonač, Feldkurat, k. u. k, Lagerspital, Knittelfeld. — Pogreša se od 12. junija infanterist Franc Zidar, 17. pp., 2. baon., 7. stot.; pojasnila njegovi materi Ivani Zidar, posestnici, Dol št. 6 pri Ljubljani. — Pogreša se Janez Kvartuh, infanterist pri domobranskem polku št. 27, 3. komp., vojna pošta 48. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči Mariji Kvartuh, Poštena vas, p. Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. — Ivan Brumen, c. in kr. pešpolk št. 17, 10. stotnija, vojnopoštni urad št. 32, jc zadnjič pisal 1. oktobra 1914. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči materi Tereziji Brumen, Julius IV, Briix, Češko. — Išče se Alojzij Semolič iz Poljan, Doberdob, sin Valentina in pok. Jožefe, ki je v začetku vojske z Italijo vozil pri trenu in se pogreša žc pet mesecev. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: Valentin Semolič, k. k. Fluchtlingslager in Bruck a. d. Leitha, N. Oe. — Pogreša se od 30. 11. 1914 Viktor Vidali, c. kr. domobranski polk št, 5, 7. maršknmn., vojna pošta 44. Naznanila prosi Regina Vidali, Kubed, p. Čcr-nikal, Istra. — Išče se Josip Koršič, obč. Kojsko pri Gorici. Nahajal se je 22. maja v Volčji Dragi pri trenu. Pojasnila Ivanu Koršič, Landsturm-Baon. 155, 1. Komp., vojna pošta 321. — Karolina Koren, ulica Romagna št. 4, Trst, išče Jakoba Mcnič iz Borjane, okraj Kobarid, ki je služil ob izbruhu vojske z Italijo v Mariboru pri 3. polj. top. p., nadomestna baterija. — Kdo ve kaj o Ivanu Prinčiču iz Gor. Cerovega, Št. Ferjan pri Gorici, ki je odšel k vojakom v Maribor, in sicer k 27. dom. p.; že od 20, maja t. 1. ne vem ničesar o njem. Sporočila se prosijo na naslov: Ivan Prinčič, k. u. k. Gefangen-Lager, Wachmannschaft, Barake št. 76, Feldbach, Štajersko. — V izkazu izgub št. 311 je zaznamovan kot ranjenec Viktor Jenko, ki je služil pri 20. domobranskem polku, 9. stotnija. Ker pa že od septembra meseca ni nikakega glasu več o njem, prosijo njegovi starši, da dotični, ki bi vedel kaj o njem, to blagohotno sporoči na naslov: Josipina Jenko, Ljubljana, Soteska št. 10. iz Oorlce m Oslavlle. Gorica, 2. dec. 1915. Vstal sem. Moj tovariš častiti don Gli-go, je že končal sv. mašo. Redno ob 5. uri potrka nekdo na vrata. To so častite sestre, ti angeli v človeškem telesu. Nepopisen je njih trud za skrb pri ranjencih. Odidem v cerkev, čez četrt ure je že tudi don Niko v cerkvi. Večkrat potrkajo usmiljene sestre na vrata tudi ponoči — znamenje, da so prišli z bojišča težko ranjeni. En od nas se hitro obleče in gre k ranjencem. Včeraj sem vstopil v sobo. Na mizi našega don Glige so vijolice, ki so jih prinesle usmiljenkc. V tem času, pa vijolice! Iznenadi me. V Gorici, mislim, da to ni nenavadno. Ako greš v cerkev očetov kapu-cinov, vidiš na oltarju še sveže vrtnice. To je bila še edina cerkev, ki ni bila zelo poškodovana. Neki dan so izstrelili Italijani na njo dve težki granati: eno 28 cm, a drugo 30 cm. Zadeta je bila v sprednji del; orgije so razbite, zidovje porušeno. Danes mi pravi dr. Romanovski: »Poj-diva na obvezovališče v Pevmo!« Pojdiva! Ko sva šla po potu — jama pri jami od granate. Vse je. od krogel izorano in hiše podrte. O Jeruzalemu je bilo rečeno: »In ne bo ostal kamen na kamnu!« Tako je tudi tukaj: samo ruševine in pogorišča! Tako je na celi goriški fronti. Ako bodo Lahi nadaljevali z bombardiranje Gorice, zdi se, da ne bo ostal v nji kamen na kamnu! Šli smo skozi Pevmo in prišli do Oslavja. Na poti smo opazili veliko njivo: križ do križa. To je pokopališče padlih junakov. Ležalo jih je še okoli 20 nepokopa-nih; prinesli so jih zjutraj, a zvečer jih bodo pokopali. Opazimo rdeči križ. Tu mora biti obvezovališče. Šli smo pod zemljo. Tu se nahaja zdravnik, ravno tako tudi vojaški kurat. Od zgoraj kaplja voda; blizu njih stoji peč, da jih greje. »Tja bi radi šli«, pravi zdravnik, ali tudi tam je nevarno. Okoli nas padajo neprenehoma granate. Pred kratkim je ubila granata tukaj, par korakov od nas, nekega zdravnika!« Vrnili smo se. Na poti so nas spremljale granate. Večina njih je letela v Gorico. Zdravnik mi pravi: »V resnici se mora človek zvečer zahvaliti Bogu, da ga je še pustil pri življenju!« Šla sva v Gorico. Videla sva nekaj podrtih hiš, katere so bile pred dvema urama še cele. To se razume, da so Lahi nadaljevali z bombardiranjem. »Novine«. Nemcem v Rimu in v drugih italijanskih mestih, Diplomatični zastopniki pri sveti stolici zato niso odpotovali spontano, marveč so bili prisiljeni po razmerah. Rim. (Kor. ur.) »Osservatore Romano* odgovarja »Agenzii Štefani«: Kolikor vemo, če se izločijo postranske stvari, ni ho< tela italijanska vlada priznati zastopnikom osrednjih velevlasti pri sveti stolici pravice, da prosto in neodvisno občujejo s svojimi vladami in da so zastopniki osrednjih velevlasti, če tudi jih niso izgnali, bili prisiljeni, da v varstvo svojega urada ip svojega dostojanstva zapuste Rim. j Predsednik »ženili držav o položaju. Washington. (Kor. ur.) Po Reuterju; Predsednik \Vilson je v svoji poslanici kongresu z zelo hudimi besedami obsodil zarote v Ameriki. Ni sicer dolžil Nemčije naravnost, da je odgovorna za nje, a v splošnih izrazih je le kazal na njo. Obžaloval je, da ameriški državljani, ki so bili lojeni drugodv poizkušajo uničiti industrijo z napadi podi vtisom inozemskih spletk. Predsednik zhhteva postave proti takim, po strasti in nezvestobi prepojenim anarhističnim kreaturam. Dalje graja, ker mnogi zavzemajo strastno stališče za eno ali drugo vojskujočo se stranko. Izvaja, da mora ostati itničujoča vojska omejena. Držali se hoče Monrcevoe doktrine. Vzdrža-vati nočemo stalne armade izvzemši v obsegu, ki jih zahtevajo naše razmere v mirnih in v vojsknih časih. Zahteva veliko trgovinsko mornarico, da zopet pridobimo komercielno neodvisnost. Končno razpravlja o oboroževalnih načrtih, o povečanju armade in mornarice in o predlogih, kako naj se dob; za to potreben denar. Uspeh nilii! mt pri Tolminu Torčija v vojski. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. decembra. Uradno se pojoča: Brezuspešna napadalna podjetja Italijanov proti posameznim odsekom naše bojne črte na Goriškem trajajo dalje. Odbili smo take napade pri Oslavju, na gori sv. Mihaela in pri sv. Martinu. Naše čete so izboljšale svoje postojanke pri Dolju severozahodno od Tolmina, kjer so osvojile kos sovražnega jarka. Na južnem Tirolskem je obstreljevala italijanska artiljerija posamezne postojanke v utrjenih prostorih Lardaro in Riva, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DOGODKI NA MORJU. Dunaj, 9. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Nek naš podmorski čoln je 7. t. mes. v zalivu Drina prijel neko albansko motor-sko jadrnico, na kateri se je nahajalo 30 srbskih vojaških beguncev s puškami, 4 topovi in s strelivom ter jo odvedel v Kotor, Poveljstvo mornarice. XXX Laško uradno poročilo. Rim, 7. decembra, (Kor. ur.) Intenzivna akcija artiljerije posebno v Judikariji, v dolini Concey in v Karniji. Naša pehota je s svojo delavnostjo na Kraški visoki planoti zaplenila vojni materijal, med njim pripravo za izdelovanje plina, dva metalca bomb, puške in strelivo. Izmenjava italijanskih čet. Curih. Listi poročajo iz Milana: Za laško bojno črto so pričeli v velikem obsegu izmenjavati čete. Italijanska vojska šteje zdaj poldrug milijon mož. Baselj. »Baseler Anzeiger«: Italija je pozvala zdaj pod orožje zadnje svoje formacije za vojsko sposobnih mož. Skupna sila italijanske armade znaša zdaj 1 milijon 500.000 mož. Zdi se, da se to število ne more več povišati. Na Krn bi rad. Slovenski vojak, ki se je kot ozdravljen vrnil k svojemu kadru na Ogrsko, piše: Tukaj je vse neizmerno drago, samo kruha, pravega pšeničnega kruha dobiš po 60 vin. kilogram kolikor hočeš. Močno sem se začudil, ko sem prišel v Budimpešto, pa sem videl na kolodvoru ženske prodajati raznovrstno fino pecivo, ko v Avstriji brez krušne karte ne dobiš niti ko-šča črnega kruha. Na Ogrskem se veliko kruha brez potrebe poje. — Pred par dnevi smo prosili, da bi nas poslali nad izdajalskega Laha, pa ne vem, če bo kaj. Najraje bi prišel na Krn, da bi še enkrat vsaj od daleč videl domače kraje ob Soči! D'Annunziovi hotelski računi. Lugano. Iz Rima: D'A.nnunzio je protestiral, da ni resnično, češ, da je bil v Genovi kot gost mesta v družbi dam. — »Avanti« nasproti D'Annunzio\em protestu poroča, da je plačalo mesto Genova za štiridnevno d'Annunzijevo bivanje v Genovi hotelski račun, ki je znašal 2000 lir. Hotelir, ko ga je mestna uprava opozorila na visok račun, je izjavil, da so obseženi tudi računi dveh d'Annunzijevih spremljevalk, Škandal sc širi, ker cfAnnunzija nesrečno zagovarjajo njegovi prijatelji. — »Agenzia Nazionale« trdi, da gre za dve v visokem plemstvu znani dami: za neko italijansko grofico in za neko Rusinjo. Annunzio gtpzi, da otrese prah Italije s svojih brezpetnikov. Curih. »Nationale Pressagentur« poroča: Annunzio je radi napadov v zbornici tako razburjen, da je izjavil, da po koncu vojske zapusti Italijo. Požari v genovskem pristanišču. Lugano. Iz neznanih vzrokov je pričelo 8. t. m. goreti blago, ki so ga brojile velikanske množine pod milim nebom. Goreli sta dve veliki šalupi in en železniški vlak. Silovite množine blaga vseh vrst, petrolej, volna, bombaž, les, kože, soda itd. je zgorelo. Škode je več milijonov. Tudi 20 naloženih tovornih voz je uničil požar, V Genovi gasilo več tisoč vojakov. Lugano, 10. decembra. (Kor, ur.) Požar v Genovi je uničil 20 železniških voz, 3 velike skladiščne lope, v katerih se je nahajala volna, les, petrolej in stearin v vrednosti več milijonov. Gasilo je več tisoč vojakov. Kaj je povzročilo požar, ni znano. XXX Nevaren položaj Italijanov v Tripolisu, Carigrad, 9. decembra. (Kor. urad.) Iz zanesljivega vira se poroča, da so bojne sile Senusov in pa tripolitanski domačini, ki so dobro organizirani, zasedli ves vila-jet Tripolis. Svoj glavni stan so napravili v Sukel-Džumi, poldrugo uro od mesta Tripolis in so vdrli v Kasa Syrt. V teh bojih so Italijani izgubili 6000 mrtvih in pustili v rokah domačinov vse svoje orožje in municijo. Šejk Senusov je pred kratkim obiskal Sollon. Naša vlada in proslosl občevanja nase diplomacije s sveto slolico. Dunaj, 10. decembra. (Kor. ur.) Proti tistemu delu nagovora sv. očeta na kardinale, ki se peča z odpotovanjem pri sveti stolici poverjenih zastopnikov osrednjih velesil ob pristopu Italije v vojsko, je poizkušala italijanska vlada ovreči deloma po pravosodnem ministru Orlandu, deloma s komunikejem »Agenzie Štefani«, v katerem trdi, da so zastopniki odpotovali spontano in da smejo izvrševati oravicc in pri- vilegije, ki jim gredo. Ta trditev je v popolnem obsegu neresnična. C. in kr. vlada lahko dokaže, da jc bilo prekinjeno neobhodno potrebno prosto in direktno občevanje s kurirji, po pošti in z ladjami z veleposlaništvom pri sveti stolici med vojsko. Kako bi pa izgledalo dostojanstvo uradovanja glede na primarno stališče in svobodo prizadetih diplomatičnih zastopnikov, nam jasno kažejo turbulentne demonstracije, ki so se vršile še v dnevih, predno je Italija napovedala vojsko, pred uradnimi poslopji teh zastopstev in predvsem težki izgredi proti Avstriicem in TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, (Kor. ur.) Glavni stan objavlja: Iraška bojna črta. Naše čete so preprečile s krepkimi napadi, da se sovražnik ni mogel popolno-, ma pripravili v svojih utrjenih postojank kih pri Kut el Amare. Naše čete so se 6. decembra s krepkim napadom, ki je trajal šest ur, približale sovražni glavni postojanki. Zaplenili smo ob tej priliki eno strojnico in smo z ognjem naše artiljerije zažgali eno transportno ladjo. Dognali smo, da jc sovražnik ob svojem porazu pri Selmanpatu zakopal v.cliko vojnega materiala in da je metal v reko Tigris topove, puške in strelivo. Dardanelska bojna črta. 'j' Pri A n a f o r t i je streljal sovražnik s topovi v razne smeri. Obstreljevali tudi z ladij. Naša artiijerija je odgovarjal^'in ja uspešno streljala na sovražne tabore1, strel-' ske jarke in na transportne ladje. " Ariburnu. Precej ljut dvdboj z bombami in artiljerije. Naša artiljerija je krepko odgovarjala, prisilila je del sovražnih baterij, da so morale utihnili, pregnala je sovražnika, ki se je približaval Ariburnu in je porušila sovražne strelske' jarke in del neke postojanke za metanje bomb. Pri S e d i 1 b a h r u precej ljut ogenj artiljerije in sovražnih torpedovk. Naša artiljerija je odgovarjala in je sovražnika prisilila, da je moral utihniti. Sicer nič novega. Carigrad, 8. decembra. (Kor. urad.) Glavni stan obvešča: Iraška bojna črta. Naše čete odločno pritiskajo na sovražnika, ki brani Kut-al-Amaro. Velike izgube smo zadali nekaterim sovražnim kolonam, ki so poizkušale bežati. Zaplenili smo 300 obloženih velblodov. Naši naprej potisnjeni oddelki, ki so prodrli s krili do Šejk Saada, vznemirjajo sovražnika, kj se umika. Dardanelska bojna črta. Naša artiljerija je pri Anaforti uspešno obstreljevala sovražne baterije in trans-* portne ladje v Suvla zalivu in jim je za* dala izgube. Transportne ladje smo prisilili, da so se umaknile. Pri Ari Burnu je naša artiljerija 6. decembra uničila del sovražnim rezervam določenih bivališč, Ne< ka naša 7. t. m. na desnem krilu izstreljena mina jc uničila dve sovražni mini. Pri Seddilbahru je prisilila 7, t. m. naša artiljerija nek sovražen monitor in dve križarki^ ki sta obstreljevali Pala Mutlik, neko s! U:l i/. delavskih slojev v 3 dejanjih. — Največji ljubljencu dunajskega gledališča .Maks o Pallonberg v giavni vlogi. «. Pobič ne mara vzgojitelja. Vesoloigrj Primorske novice. Kaj pravi P, Ambrož. Dobili smo od P. Ambroža iz Gorice naslednje pismo: Samostan in cerkev na Kostanjevici, kjer bivamo od 25. oktobra, sta dobila po tri granate malega kalibra izvzemši en slučaj 15 cm; ena granata pa je udarila pri tleh ob zid na severni strani. Čez samostan in cerkev jih je pa žvižgalo že na stotine. Tudi na vrtu je mnogo lukenj od granat; tako tudi tri na poti, ki pelja do cerkve in samostana. Malo je oprasnila ena granata tudi streho na zvoniku. Torej je že res nekaj škode. Tudi večina okenj je razbitih. Toda, če hujšega ne bo, smo v teh okoliščinah lahko veseli. Ni pa res, da je samostan razrušen, cerkev in celo kraljeva grobnica samo kup razvalin. Tudi Gorica je sicer precej trpela od granat, šrapnelov in ognja. Večina ranjenih hiš jc takih, da so še za rabo, ako sc jim kaj hujšega nc pripeti. Pogorelo jih je, prav na debelo računano, okolu 20. To pa menda še ni celo mesto. Bog je obvaruj še hujšega in lahko bomo zadovoljni pri teh okoliščinah, v kakršnih se nahajamo. Seveda moramo biti vsak dan pripravljeni na najhujše in najstrašnejše reči: na bombardiranje in požiganje. Prav mogoče je, da bo mesto res vse v plamenih, predno dobite te-le vrstice. Vendar pa počakajmo, če se bo res zgodilo. Pozdrav vsem znancem! (Pismo je pisano v Gorici 25. novembra in nam je prišlo še-le te dni v roke. Op. ur.) Goriške begunce, ude Mohorjeve družbe, se prosi, cla se zaradi knjig oglasijo pri družbi in ji naznanijo svoje naslove. Za istrske begunce. Deželni odbor istrski v Poreču je sklenil, naj gresta gg. dr. Zuccon in marki Polesini obiskat istrske begunce na Moravskem, da se poučita o njihovem položju. Tudi neka občina istrska je sklenila poslati k beguncem enega zdravnika in enega poslancev. Županstvo Podgora pri Gorici naznanja, da je premestilo svoj obč. urad iz Gorice v Rihenberg št, 8, kjer posluje vsak torek in petek od 8. ure zjutraj do opoldne. Begunci podgorske občine naj se torej s svojimi željami obračajo na navedeni naslov ustmeno ali pismeno. Kavarna »Stella Polare« v Trstu je zaprta. -f- Občinski zastop trga Ajdovščina je v svoji slavnostni seji dne 2. decembra 1915 imenoval ekscelenco generala pehote gospoda Svetozarja Boroevič de Bojna kot hrabrega vojskovodjo in branitelja domovine, svojim častnim občanom. — Smrtna kosa. V Feldhofu pri Gradcu je umrl gimnazijski učenec Just Fonda, sin veletrgovca T. Fonda v Pulju, — V Pulju je umrl trgovec Franc Zimolo. — V Trstu je umrl Jožef Marinič, znan posebno v planinskih krogih. Obč;nski svet v Vodnjanu v Istri je razpuščen; vodstvo občinskih poslov se je začasno poverilo ravnatelju kmetijske šole dr. Robertu Steinerju. Miklavž na tržaški policiji je prinesel vsem stražnikom do 50. leta sivo uniformo. Nahajala se: Albin S i m o n č i č, Gradec, k. k. Verpflegsmagazin, Miintz-grabenstr. 28. in Terezija Simon-č i č , Gradec, Herrengasse 3, II. Pešec črnovojnik France Čuk iz Gorice, pri pešp. št. 7, je prišel meseca septembra t. 1. v vzhodni Galiciji v rusko ujetništvo. Njegov brat Ciril M. Čuk, topničar 7. polj. topn. polka jc bil od početka vojne v Galiciji, od maja meseca pa na italijanskem bojišču in se zdravi sedaj na Dunaju v Ces. Fran Josipa bolnici. Pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem. i SANATORRJM - EMONA l •Por^oDNnsisttCA. ' SEP-ZDRWNiic:PRiMAraj- DR FR. DERGANC ' C. kr. vojaška oskrbovalno skladišče v Ljubljani prodaja 2625 po K 10 hektoliter, Refloktantje naj se oglasijo neposredno v skladišču na Selu. Vam plačam, nko Vaših kurjih očes, bradavic in Irda kože, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi 'io.Di^com yen;i lončku z LJI«a"jlJ£S5S«lIlI. jamstvenim pis-[ mom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassn) I., poštni predal 12,82 Ogrsko tfžELODčm fimm /^razpošilja : lekarnarja PICCOLtja v Ljubljani ^ VTt^aVMoip^tsa- rUVALIJU EST i steklenica 20 oinargeo. NaroČila po povzetji. 2622 za trgovino z mešanim blagom, Hnfoei Kobl Oplotnica, Štajersko. Išče službe slara 22 let, najraje v kaki trgovini v Ljubljani Ponudbo sprejema uprava „&lovenca" pod št. 2623. Samostojna « 01 lj Za nemškega konzularnega agenta v Ljubljani je bil dne 15. novembra t. 1. imenovan tukajšnji trgovec gospod Oton Windeis. lj Znamenje časa. Na Glincah se že dlje časa pojavljajo slučaji, da mlekaricam med njihovo odsotnostjo iz vozičkov zmanjkujejo posode z mlekom. V torek je bil pa poseslnikovi hčeri Mariji Sojerjevi iz Viča ukraden kar voziček s posodami, v katerih je imela 40 litrov mleka. Enako se je zgodilo drugi dan neki drugi mlekarici. Le tukaj je pa stražnik tatico presenetil. Ko je zapazil, da je voziček odpeljala, jo je ustavil in izkazalo se ie, da to ni njena last. Pozneje sc je dognalo, da jc ta odpeljala voziček z mlekom tudi Sojericvi. OiKovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: polkovnik 409. črnovoj. pp. Ivan Sabeditsch, nadporočnik 47. pp. Ivan Krall in poročnik 7. pp. Ivan Ramusch. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 47. pp. Julij Meergans, poročnik 27. pp. Vinko Kolenc, poročnik 7. pp. Rudolf Cernik in poročnik 35. pp. Jos. Štrunc. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 7. pp. Karel Dobernik. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: rez. podlo-vec 7. lov. bat, Korenčan Matija, infanterist 97. pp. Mikač Matija, topničar tit. og-njičar poli. top, bat. št. 4/75 Kušar Ivan. ki jo dobro izurjena v knjigovodstvu in strojepisju, se sprejme takoj pri A. PAUSCHINU v Ljubljani, Woliova ul. 6. Iščem služba pri občini, posojilnici (tudi začasno) ali kaki zadrugi, — Naslov v upravništvu pod št.2627. gostilno na Savi pri Jesenicah in več stanovanj nasproti velike tovaine se dne 18, decembra 1915 ua javni dražbi pri c. kr. okrajnom sodišču v Kranjski gori proda. Cenilna vrednost K 22.741 — Najmanjši ponudek „ 11.371"— Pojasnila daje Oton Homan v Radovljici. Sprejme se poštenih itaršev v trgovino z roeSanim blagom, /možna računstvo tor slovenskega in nekoliko nemškega jezika in pisanja, v starosti od 15 do 17. let. Ponudbe naj bo pošilja pod naslovom: Ivnn Konatin, trgovse, Št. Vid nrl Vinnvl. Dobiva se povsod! 1 Dobiva se povsod! I Podpisana potrebuje večjo množino Kdor bi imel za prodajo kaj takega blaga, naj izvoli poslati svoje ponudbe z navedbo cene na podpisano Hrvatsko selsko blagajno vpis. zadruga z neomejenim jamstvom ^r^^-ir-;?.-.-^^'' " -'• .5 • ••RariiJM........................—...... rle pušeajte otpok samih, da se požari omejijo I /.a vso izkazano sočutje povodom prebridke izgube našega dobrega očeta, starega očeta in strica, gospoda kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom čast. duhovščini, blag. gosp. dr. Červenyju, cenj. gg. uradnikom in učiteljem, spoštovanim tržanom, sorodnikom, prijateljem in sploh vsem udeležencem pogreba našo iskreno zahvalo. Cerknica pri Rakeku, dne 10. decembra 1915. taSujoci ostati. Ivan Nep. Murovec goriški kanonik •■mmsBm^smmsmaBmsBaasm^ ti Corso 1® Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslan^ Tisk: »Katoliške Tiskarne« Izdaja konzorcij »Slovenca«, ^ SLOVENEC, dne 10. decembra 1915,_ _j82' Ste»l Stran o. __- _ _____