S**?)
SSU?fe)
M Izhaja
10., 20. in zadnjega dn6 vsacega meseca.
—
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
Krščanski delavci, združite sel
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni'Log 4
——
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajalcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 28.	V Ljubljani, 10. oktobra 1899.	Letnik V.
Naša zadružna organizacija.
Misel, združiti posamezne stanove in stroke obrti in kmetijstva v svrho samoobrambe, je padla pri Slovencih na rodovitna tla. Kedo pač, ki je kedaj resno premišljeval, bodisi kmet, delavec ali obrtnik, more biti nasprotnik zadružne ideje, katera ga ima reSiti pogina. Na Kranjskem se je razvilo posebno poso-jilnistvo in kmet. društva. Prvo ima namen voditi ljudstvo k Stedljivosti in mu v stiskah pomagati s posojili brez posebnih potov in stroškov. Kmetijska društva v zvezi s kon-zumom pa imajo namen priskrbovati ljudem potrebščine za živež, nabavati članom raznega kmet. orodja, gnojil in semen, ob enem pa tudi skupno prodajati izdelke in pridelke. Vspehi kmetskih društev so v obče tako po* voljni, da so semtertje vzbudili pozornost eelo v spanju brezbrižnosti se gugajočih liberalcev. Korist in prihodnost zadružnega življenja v bodočnosti je nujna posledica skušenj, ki so se vrSile do sedaj. Toda naSemu zadružništvu manjka Se dobre organizacije in vredbe.
Pred vsem je potreba zasnovati v Ljubljani ali v obližju Ljubljane razna centralna skladišča, ki bodo kot prometna sredstva oživila zadružništvo in njega namen. Pri nas imamo sicer centralno gospodarsko zadrugo — na papirji, toda to razvoju zadružništva nikakor ne zadoSča. Treba je dalje tudi skupni zaznamek vseh zadrug, njih zalog pridelkov in izdelkov. To bi moralo biti vedno razvidno v javnem časopisju. Danes marsikaka zadruga kupuje razno blago od kapitalistov in židov, med tem ko se domače blago ne proda —
ker nihče ne ve sanj. Toda zato ni dovolj kaka pisarnica, v kateri bi zaznamki plesno-vali in nič ne koristili. Dalje je tudi nujno, da se skuSa dobiti izvedenih mož, ki bi vodili vse delo. Nam se zdi, da Bedanja »gospodarska zveza« ne vrSi zadostno svoje naloge, zato ker delo ni prav razdeljeno. Delo se mora porazdeliti in ne vse osredotočiti na enega človeka.
Res se vidi, da bi sedaj vsled finančnih razmer Se ne bilo mogoče, toda pri tem moramo misliti, da brez tega posamne osam-ljene zadruge ne vspevajo povoljno, kar bi bilo prav gotovo, ko bi imele vsaj moralično oporo. V dobri organizaciji, kjer bi se odprli zadružništvu viri prometa, bi zadruge pač rade prispevale k skupnim stroškom, poleg tega bi se dobilo tudi toliko dobička, da bi brez dvojbe preko upravnih stroškov narastel rezervni zaklad in pa tudi še dividende. Nujno je toraj, da poklicani faktorji prično z resnim delom. Z izgovori: bo že, bo že, ne gre več in se s tem jemlje tudi veselje in vera do zadružaištva. Štajerci so v tem bolj »kampeljci«, od njih Be bomo morali učiti Kranjci. Vseh zadrug na Kranjskem je toliko, da se gotovo ni bati neuspeha, brez dvojbe bi B6 pa po dobri organizaciji zadruge hitro množile, kar mora vsak Slovenec, ki mu je mar obstoj naroda in njegovega urejenega gospodarstva, le želeti in pospeševati.
Na delo toraj možje, ki imate v rokah razvoj našega zadružništva!
Bolniške podpore.
Dolžnosti delodajalcev.
Delodajalci so po postavi dolžni vsako osebo, katero uporabljajo pri svojem obrtu, tekom treh dni po vstopu pri oni okrajni bolniški blagajni zglasiti, v katere okrožje spadajo. Izvzeti niso od te sglasitve tudi ne njihovi otroci, niti sorodniki, ako jih pri izvrševanji svojega obrta uporabljajo. Nasprotno pa nalaga zakon delodajalcem tudi dolžnost, da one delojemalce, ki so iz dela izstopili, pri dotični blagajni tudi tekom treh dni odglase.
Zglasitev mora sledeče podatke obsezati:
1.	) krstno in rodbinsko ime zglašenčevo;
2.	) delo, s kojim se bavi (o. pr. vajenec, pomočnik, dninar, pisar, hlapec, služkinja, vajenka v prodajalni, šivilja i. t. d.);
3.	) natančne rojstvene podatke;
4) čas, ko je delojemalec v delo vstopil;
Odglasitev mora pa obsezati:
1) krstno in rodbinsko ime delojemal-čevo;
2.) čas, ko je isti iz dela izstopil.
Ne moremo si kaj, da opozarjamo delodajalce na to, naj te svoje dolžnosti nikari ne zanemarjajo, ker postavodajalec je zanikarnim ali pa takim gospodarjem, kateri bi morebiti kacega delodajalca iz dobičkarije zamolčali, zažugal s kaznijo od 1 do 10 gl. — Le bodimo odkritosrčni, so tudi, in še prav obilo jih je, taki gospodarji, ki mislijo, kdo ve kako so premeteni, če »krankenkasi« za-molče kacega delavca; za prispevke, ki jih vsled svoje nagajivosti in škodoželjnosti niso plačali, se lahko katerikrat jako dobro vja-
LISTEK.
„Moje prepričanje mi je sveto!“
Slika iz Krajine. — 'Podgoriean.
(Dalje.)
m.
Zamišljen in nekoliko razburjen je korakal Skarjevee proti fari. Zuganje soseda Meso-snela, njegov porogljivi smeh in Mogočnja-kovo pismo ga je vznemirjalo.
»Kaj mi neki hoče?«
človek tudi najčistejše vesti je včasih razburjen.
Tako pride mojster počasi do Mogočnjaka. Videl je, kako se je umaknila Mogočnjakovka s praga, in ko je šel prav pod oknom, je natančno slišal besede:
»Šivankar je že tukaj. Sedaj mu pa le pokaži, kdo si!«
Skoraj bi bil mojster obstal, ali v tistem hipu ga je obvladal pogum in ponos.
»A tako? — Sedaj pa že vem, od kod veterc pihlja«, reče Škarjevec sam sebi in vstopi.
»Dober dan!«
Nihče mu ne da odgovora, le Brbrč, pre-kupec z vsakovrstnim blagom, ki je tudi sedel v gostilni, zamrmra nekaj pred se tako, da mojster še daneB ne ve, ali je bila kletev ali molitev.
Mogočnjak je gledal pred se v nekovo pisanje in se še ozrl ni, mati je pa sedela na stolu pri mizi. Z jedno roko si je podpirala glavo, z drugo si je pa držala koleno ter je jezno gledala Škarjevca, kakor bi ga hotela prebosti.
Ta molk mojstra osupne in nekako zmeša; premeri nekolikokrat sobo gori in doli, potem pa le sede nasproti Mogočnjaku ter pokliče četrt vina, ko se je bil prepričal, da ima še nekaj cvenka v žepu.
»Saj nisi prišel pit«, zavrne ga ona.
»I seveda ne! Nimam navade posedati ob delavnikih po gostilnah. Menda ste me klicali, ne?« Rekši vrže papir pred Mogočnjaka.
»Hinavec!« vsklikne ona. »Kako se dela lepega, da ne pije po dnevi I V zadrugi je pa vsak dan. Mar ne piješ tam?«
»Kaj pa to tebi mari?« oglasi se Mogočnjak. »Naj pije, kjer hoče«.
»O mojem popivanju ne morete mnogo vedeti«.
»Pa vemo o tvojem hujskanju«, zavrne ga ona. »Ti hinavec, ti! — V naši hiši prebiva, ker nima nič svojega, pa nima toliko previdnosti, da bi vsaj molčal«.
»Resnico pač smem govoriti, čeprav sem v vaši hiši, kjer nisem tako zastonj, kakor pripovedujete«.
»Resnica gor, resnica dol! V moji hiši o meni ne boš govoril lažnjivo in hujskal sosede name, da bi se me ogibali. Dosti je tega! Kar si sinoči počel, presega že vse meje, in mojega potrpljenja je konec«, razkorači se Mogočnjak.
»Laž ni moje orožje, oče Mogočnjak«, zavrne ga Skarjevee. »Ne vem, kdo vam je pravil, kar smo govorili sinoči, vendar dvomim, da bi bil povedal, kaj in kako smo govorili«.
»Vidiš ga, vidiš, šivankarja, utajil bo«, zabuduje se mati Mogočnjakovka. »Škoda, da ni Me8osnela tukaj, da bimu v obraz povedal«.
mejo in prav debelo plačajo. So pa tudi taki gospodarji, ki imajo naznanjeno pravo število svojih uslužbencev pri blagajni, a so premalo marni, da bi imena premenili. Res, da ti poslednji niso goljufi, kakor lahko z mirno vestjo prve imenujemo, a vsejedao radi svoje komoditete se lahko tako vjamejo, da bodo plačevali, se zraven jezili in kleli ubogo blagajno in vse tiste, ki so postavo skovali; postava namreč določuje, da se morajo od strani načelnistva oni delojemalci, ki svojih delavcev v zgoraj označenem roku, t. je v treh dneh ne zglase, odnosno ne odglase pri blagajni, naznaniti nadzorovalni oblasti, in ta jih seveda mora v smislu postave kaznovati.
Pri tem je pa še nekaj druzega. Naj kdo oboli, ki je že dalje časa v delu, kakor tri dni, in gospodar ga ni še zglasil ali pa imena spremenil ni; povrniti mora blagajni vse stroške, katere je blagajna s svojim bolnim članom imela, in ti stroški lahko včasi veliko svoto znašajo. Samo ob sebi je pa tudi umevno, da mora gospodar za ves čas blagajni povrniti blagajniške prispevke, kolikor časa je bil nezglašeni delojemalec pri njemu v službi.
Da se gori navedeno lažje razume, podamo neko priliko.
K nekemu krojaču, recimo mu Nace Ko-sitar, vstopil je dne 2. januvarija 1898 1. v delo krojaški pomočnik Janez Ovca z dnevno plačo 1 gld. Gospod Eositar si misli: a kaj, moj pomočnik je zdrav človek, ne bom ga nič zglasil pri bolniški blagajni. A glej ga Ovca, mraz je in pomočnik, ki je oženjen, se nevarno prehladi in oboli tako, da mora v bolnico 1 februvarja, kjer ostane 4. tedne. Ovca je »brihten« krojač, ki so mu postave o bolniških podporah znane, in naroči svoji ženi, naj gre v bolniško blagajno, kjer ji bodo toliko časa, kolikor je on v bolnici, izplačevali polovico bolniščine, in žena gre in res, ker postava to določuje, ji blagajna navedeno podporo izplačuje. Po štirih tednih gre Ovca domov; in ker je še vedno bolan in za delo nezmožen, mu blagajna tudi nakaže zdravnika; on dobiva zdravilo in postavno bolniš-čino, ki znaša zanj na dan 60 kr. A žalibog, bolezen se vedno hujša tako, da Ovca po šestnajstih tednih umrje. Ženi bolniška blagajna izplača brez vsacega zadržka pogrebščino v znesku 20 gld.
Nace Kositar je že čisto pozabil na svojega umrlega Ovco; seveda veliko dela, veliko pomočnikov ima; Ovca je le malo časa
Škarjevec se zaničljivo zasmeje: »Ta pa tal Zanesljivejšega bi ne dobili! Tajim nobene reči ne. Kar sem govoril, tudi obstanem, ker svojega prepričanja ne zatajim«.
»Ti govoriš, da sleparim ljudi, da jih odiram, da si po krivici kopičim imetje, da...«
»Jaz tega nisem govoril«, pravi Škarjevec odločno.
»Vidiš ga, vidiš šivankarja, kako taji«, huduje se ona,
»Mesosnel si ni mogel sam izmisliti vsega«.
»Saj si tudi ni«, vtakne se Brbrč vmes. »Kar jih je tam v tisti prekleti »zadregi«, nihče ne govori resnice«.
Škarjevec ga zaničljivo pogleda.
»Ali po sebi meriš hlače? O tebi pač še ni nihče trdil, da kdaj govoriš resnico«.
»Kaj ? Ali nisem mož ? — Kdo mi kaj more?«
»Mož? Haha! — Tacemu možu bi jaz pljunil v obraz, ako bi ne bil vatvarjen po božji podobi 1«
»Vidiš ga, hudička! Taki le so vsi!«
»Vi, oče Mogočnjakov, kar dolžite mene
pri njem delal. Kar naenkrat dobi povabilo k magistratu, da bode zaslišan o neki zadevi okrajne bolniške blagajne. Točno pride naš Nace k gospodu, ki ga kot zastopnik nadzi-ralne oblasti zasliši in mu pove: Prijatelj, ti si se pregrešil proti § 67 zakona z dne 30. marca 1888, ker nisi pri bolniški blagajni zglasil svojega pomočnika Janeza Ovco, ki je bil pri tebi od 2. do zadnjega jan. 1898 1; in ker ti priznaš, da ga res zglasil nisi — zakaj ga nisi zglasil, lahko poveš, a jaz se na to ne smem ozirati, ker bi ti moral za njega zglasitev skrbeti, — te jaz obsodim v smislu paragrafa 67 postave iz I. 1888. o zavarovanji delavcev za slučaj bolezni, na kazen 1 gld. s pristavkom, da moraš plačati blagajni zaostale blagajniške doneske v znesku 78 kr. in povrniti blagajni vse stroške, katere je ista imela s svojim umrlim članom, tvojim nezglašenim pomočnikom Ovoo, in ti znašajo: vožnja Ovce v bolnico in nazaj 1 gld. 20 kr., oskrbni stroški v bolnici za vsak dan 80 kr. skupaj 22 gld. 40 kr., za časa oskrbovanja v bolnici Ovčevi ženi polovico bolniščine v dnevnem znesku 30 kr. skupaj 8 gld. 40 kr., Ovci 16 tednov izplačana bolniščina vsak dan 60 kr. za čas njegove bolezni doma znaša 67 gld. 20 kr. in nadalje še za zdravila svota 35 gld. 32 kr. Skupno bodeš tedaj plačal 136 gld. 30 kr, Proti tej obsodbi tudi lahko pri deželni vladi tekom 14 dnij ugovarjaš. — Res, Kositar je rekuriral na vlado, na ministerstvo in na upravno sodišče, seveda je z rekurzom pov-sodi pogorel, samo upravnemu sodišču se je prvotno odmerjena kazen prenizka zdela in je isto od 1 na 10 gld. zvišalo. Ko je pov-sodi pogorel, prosil je še blagajniško načel-ništvo, naj bi mu isto stroške znižalo ali odpustilo, toda z ozirom na jasno izraženo postavo isto tega niti ni smelo storiti; kajti če bi to storilo, prekoračilo bi s tem svoj delokrog, ker imajo okrajne bolniške blagajne značaj javnih oblastij napram svojim članom in bi v tem slučaji sklep načelnistva morala nadzorovalna oblast razveljaviti. Ta slučaj pripetil se je nedavno, kakor ga mi navajamo, a ne pri nas na Slovenskem; kraj zamolčimo. Določba ta je sicer stroga, a nam se zdi, da je popolnoma umestna, ker ravno v varstvu za delavce delodajalcem strogost nič ne škoduje, ker žalibog imajo vsled vpliva liberalizma delavce itak za nekake stroje.
Pri odglaševanji tečejo prispevki toliko
in zaradi česar se jezite, jaz nisem govoril. Mesosnel Vas je nalagal«.
»Ne verjemi mul« vikne ona. »Sedaj ga pritisni, sedaj je ural«
»Nisi dejal, da ljudi sleparim ?«
»Nel«
»Da jih odiram?«
»Ne; kar sem govoril, Vam tudi povem, ker vem, da sem govoril resnico. Začel je Mesosnel. Očital je možem, ki vodijo zadrugo, sleparstvo in namigaval tatvino. To je bilo skoraj vsem preveč. Prijeli smo ga trdno in po dolgem zvijanju je obstal, da ste to govorili vi, gospod Mogočnjak........
Potem nadaljuje:
»In jaz k temu nisem mogel molčati, ker mi ni pripuščala vest. Zavrnil sem ga pošteno in dejal, kar tudi sedaj pravim, da Vas kot moža naj bo sram, govoriti kaj tacega, kar ni res. Da je tako govorjenje o poštenih možeh, ki se žrtvujejo iz ljubezni do ljudstva, pregrešno in kaznjivo toliko bolj od Vas, ker Vam je Bog dal že vsega dosti in imate s
časa, dokler delodajalec delojemalca praviloma ne odglasi. Napačna je misel nekaterih gospodarjev, da če se kak delavec bolnim zglasi, ga mora blagajna vsled tega odglasiti, ne, marveč gospodarjeva krivda je, če za po lenobi neodglašenega delavca preveč plača, in prav se mu godi, ker čisto dobro vedo vsi delodajalci, katere dolžnosti imajo napram bolniškim blagajnam, posebno starejši, a tudi mlajši lahko povprašajo; če pa ali hočejo goljufati ali pa so prekomodni, naj pa le v vseh slučajih plačajo!
Naša organizacija.
Družbinski večer »slov. krič. sooi-jalne zveze«. V nedeljo dne 1. t. m. zvečer se je trlo občinstva v »Kat. Domu« »Zveza« je svojim članom priredila ob prosti vstopnini družbinski večer z bogatim, raznovrstnim v8poredom- V ime »Zveze« je pozdravil občinstvo č. g. Evgen Lampe. Veleodlično so sodelovali pevci tukajšnjega »Kat. društva rokodelskih pomočnikov« pod vodstvom slovenskega skladatelja g. Sachsa. Tako dovršenega petja že davno nismo čuii na odru »Katol. Doma«. Vsa čast ia iskrena hvala g. pevovodji in pevcem za njihovo nemalo požrtvovalnosti Občinstvo jim je nepreuehoma ploskalo in se kar ni moglo naslišati divno prednašamh pesmij. Sosebno je ugajal prekrasno sestavljeni »Venec narodnih slovenskih pesmij«. Bučen smeh je izvabil g. Ložar s kupleu: »Mesto in vas«. G. Ložar ima temperament pravega igralca, njegova drastična Komika mora razgreti tudi najbolj železne živce. Kuplete je moral ponavljati in pride-jati še »berackovo pesem«, katero je moral tudi ponoviti. Nastopil je »Dramatični odsek« »Zveze« ter predstavljal burko »Štempihar mlajši«. Igrali so živahno. Gospodični Erženovi ste se kakor po navadi najbolj odlikovali, g. Pirnat je bil zelo častitljiv šolski voditelj, izboren v maski in igri, g. Mi ha j lo vič je Štempiharja dobro posnemal ter je z lahkoto vzdigoval najtežje uteži, sluga g. Habič je občinstvo ves čas vzdrževal pri najboljši volji, g. Nučič in Virens sta vrlo izpopolnjevala igranje. Igro je vodil g. Trtnik, ki je res najbolj zaslužen, da se more „Zveza« ponašati z dobrim gledališčem. — Kakor smo Culi, pripravlja »dramatični odsek« izvirno dr. Krekovo igro: »Pravica se je izkazala«, potem burko »Morilci v Kravji dolini« in pa prekrasno »Mlini pod zemljo, ali zadnji dnevi paganstva v Rimu.« Vsekakor najzabavnejšo točko večernega vsporeda po predstavi so priredili pa gospodje Grobelnik, Andrej Bončar, Ložar, Koželj in Jelovšek. Pokazali so »koncertno kapelo«, ob katerih produkcijah se je razvila nepopisna zabava.
tem tudi večjo dolžnost, podpirati svoje revne sosede, ne pa zatirati jih!« -
»Kaj pakl Zavali tem lenuhom na cesto, kar imaš! Vsak nepridiprav nam bo že očital naše premoženje! Vrzi ga ven!« vpije ona.
»In druzega nisi dejal?«
»Hol Kaj pakl Sosedom sem izmival oči. Zmerjal sem jih, ker imajo premalo moštva, premalo časti v sebi in dostejanstva, ker puste vsakomur, da jih bije v obraz.
Opominjal sem jih, naj se drže zadruge vselej in proti vsakomur, naj bo to Mesosnel ali Mogočnjak, za dobro ime zadruge«.
»Ti kača!«
»Recite mi rajši pes! Saj Vam naravnost kažem zobe!«
»Tepec! Pa v svojo škodo! Toliko časa sva bila že prijatelja in žal bi mi bilo, če bi se razdrla. Lej, Škarjevec, kar si slabega govoril o meni, rad pozabim, samo odslej me pusti v miru in — zadrugo pusti!«
»Haha! Ne bo niči«	(Dalje sledi.)
Vapored je zaključil znani »Z’dožerec« is Trsta, ki je z laterno magico predstavil dolgo vrsto slikovitih naravnih čudes in komičnih skupin. — Vsako sredo priredi »Zveza« v društvenih prostorih predavanje.
Kat. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču je priredilo v nedeljo dne 1. oktobra zopet enkrat lep, zabaven večer; namreč igro in petje. Zopet je pokazalo to društvo, da ne spi, marveč da krepko deluje. Pevci in pevke (cerkvene) so peli res lepo; zato pa gre posebno zahvala g. Pogačniku, ki jib ie tako dobro izuril. Petju je sledila igra »Črevljar«, v treh dejanjih. Kaj pa naj o tej rečem! ? Priznati moram, da se je igralo jako dobro; tudi občinstvu je igra jako ugajala. Sploh se opazuje, da se ljudstvo bolj zanima za šal|ivs, kakor pa za resne igre. Fr. Vidic, kot mojster Blaže, črevljar, je bil res mojster v svoji ulogi. Doktorja Lopnika je prav dobro pogodil Fr. Lautar. Miha Papov je bil dober sluga v bolnišnici, le jok njegov je bil premalo naraven. Tudi ostali: Pet. Perko (Stradež), J. Zupan (zidar Opeka) ln Jož. Polc (Valentin) so dobro pogodili svoje uloge. Pet. Perko je bil včasih malo prehiter, n. pr.: rodbina mojega stre-žaja, kuharja, vratarja itd. in še nekod dru-godi. Med temi besedami so vejice in kjer so vejice, se nekoliko počaka. V obče pa je bila igra prav dobra, kar je pričal obilen emeb. Upamo, da se ta igra ponovi 1 Bog ob-vari in krepi vrlo kat. društvo v Tržiču, da nam priredi Se dosti takih veselih večerov, kot je bil ta!
Socijalne zadeve.
Zavarovanje za starost se bo naposled vendarle upeljalo na Angleškem. Parlamentarna komisija za to zavarovanje je te dni objavila svoje predloge, katere je sklenila. Večino je sestavil predsednik komisije, konservativni poslanec Cbaplin, vsprejeti so bili 2 9 proti 4 glasovom. Vzor tem predlogom je bilo zavarovanje na Danskem. Kakor tu ne bo angleškemu državljanu treba naravnost prispevati v starostni zaklad, pač pa bo lahko le dokazal, da je tega zavarovanja vreden in potreben. Kdor hoče vživati starostno rento, mora dokazati, da je 65 let star, da v zadnjih 20 letih ni bil nič kaznovan in da ni živel od ubožne podpore. Poleg tega mora dokazati, da se skrbno briga za blagor svoj in svoje rodbine in da ne zasluži več nego deset Šilingov na teden. Te podatke napiše do-tičnik v tiskan formular ia ga odda hkrati z izjavo pod prisego. V vsakem okraju bo poseben urad, ki bo odločeval in presojal o zavarovanji. Urad za ubožne bo volil 6—12 članov, poleg tega pa bodo pošiljali svoje zastopnike vanj drugi uradi. Zavarovanje za starost se bo dajalo vedno le za tri leta; potem je treba zopet znova prositi. Renta je določena na 5—7 Šilingov na teden ; ravnala se bo po draginji po posameznih okrajih. Izplačeval je bode postni urad. Stroške za zavarovanje bode nosila država in občina.
Razpuščena društva. Na severo-zapadnem Češkem, okoli Dubcova pri Mostu, je bilo po zadnji konferenci anarhistov razpuščenih trinajst društev, v katerih so se anarhisti zbirali. Pri nas vlada vedno, če ji kaj ni vSeč, posega po to sredstvo, da razpušča in preganja. In vendar je to zlasti v tem slučaji nespametno.
Drobtine.
Zahvala škofa dr. Mahnič-a. Predsednik slov. kršč. socijalne zveze je prejel od Škofa dr. Mahniča nastopno zahvalo: Čestitka, katero mi je poslal slavni odbor »blov. kršč. soc. zveze« o priliki 251etnice mojega maš-ništva, me je zelo razveselila. Slavnemu odboru izrekam s tem najsrčnejšo zahvalo, da ee me je tako ljubeznivo spomnil. Bog bla-
goslovi Vaš plemeniti trud ter pomozi od liberalizma zaslepljenemu, od kapitalizma tlačenemu krščanskemu ljudstvu do prave svobode, do boljše bodočnosti. žrtvujte se še nadalje zato ubogo ljudstvo, katerega revščina je tudi našega Zveličarja globoko ganila. Tako boste vredni častnega imena krščanskih demokratov. Najiskrenije vdani Vaš
f Anton, škof.
»Slovenčevega poročevalca« g. Steleta je ljubljanski župan g. Ivan Hribar v seji 3. t. m. izključil od poročevalčeve mize. On ima pač čudne pojme o poročevalcih. Da je to zelo »liberalno«, mora biti vsakemu takoj jasno. Ko so letos v februvariju krsč socijslci na Dunaju izključili poročevalca »N. Fr. Presse«, je bil ves Izrael s »Slovenskim Nar«, vred po koncu, zabavljajoč svobodokraji antisemitov. Izgovor, da ni dosledno natančno poročal, ne velja, pač pa gospode jezi, da si upa kedo njim nasprotno kritikovati njihovo delovanje. Gotovo pa ne more nihče nikogar siliti, da bi poročal v prilogvvlad#joče stranke. Zato je pa iztiranje g. Stefeta iz mestne dvorane kot poročevalca nečuveno ter kaže jasno, kaj je liberalizem v praksi.
Premogovi kartel draži premog. Slezki lastniki premogovih jam so skieuili, da Se poleg navadnega zvišanja cen premoga po zimi pomnože ceno vseh vrst premoga za 40 vinarjev od tone; začelo se je s prvim sept. Pri tej priliki ga podraže i trgovcj v svojo korist. Konsumenti bodo trpeli vse. Seveda .— če vlada lahko podražuje sladkor, zakaj bi ne smeli premogovi baroni zvišati cen premoga ?
Javna predavanja prireja odslej vsako sredo ob ’/z 8 uri zvečer »Slov. kršč. socij. zveza« v »Katol. Domu«. Prihodnjo sredo bode predaval č. g. E*gen Lampe.
Delavsko gledališče. Slovenska krščansko socijalna zveza« v Ljubljani bode v nedeljo dne 22. oktobra t. 1. priredila v vebki dvorani »Katol. Doma« tri predstave. Igral bode »dramatični odsek« dr. Krekovo izvirno veseloigro »Pravica se je izkazla« dalje glumo »Ve d e že v alk a« in burko »Morilci v Kravji Dolini«. Blagajna se odpre ob 6. uri zvečer, začetek ob 7. uri. Cene prostorom: I. vrste 50 kr., II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr., IV. vrste 20 kr., sedeži na galeriji 40 kr., stojišča 10 kr. Sedeži se bodo prodajali od prihodnjega četrtka naprej v prodajalnici pri Stefetu (Brusu) pred škofijo. Želeti je, da si slavno občinstvo pravočasno omisli sedeže, ker je zanimanje za prvo letošnjo predstavo »Delavskega gledališča« jako veliko.
Pozor! Konsumna društva in gospodarske zadruge opozarjamo na c. kr. naredbe, da se s 1. prosincem vpelje kronska veljava in da Be ne bode smelo pod kazaijo več v knjigah račuuiti z goldinarji.
Zavetnik kršč. socijalnih begunov »Slov. Narod« je prinesel objavo nekdanjega slov. kat. delavskega pevskega društva »Zvon«, da je isto prestopilo v liberalni tabor in črtalo naslov »katoliško«. »Narod« daje duška svojemu prisrčnemu veselju nad tem dejstvom s tem, da imenuje te ljudi najinteligentneje med delavci. Pred nekaj časa imenoval je »Narod« to društvo »neko zakotno društvece«, sedaj je, kakor se vidi, naenkrat postalo »društvo inteligence delavcev«. »Narod« pravi tudi, da je ta izstop dokaz izkoriščanja pri »klerikalcih«. Mi tu samo vprašamo, kedo izmed osmih članov, ki so se izneverili, je bil izkoriščan ? Povedo naj, komu se je kedaj kratila svoboda. Ako jih pa »Zveza« ni mogla rabiti za petje, krivi so sami, ker jim je bil ljubši »vrček«, kot petje, in zato niso bili za javne nastope sposobni. Predsednik tega društva, Jeraj, ki je glavni povzročitelj izneverjenju, je Se meseca avgusta, ko se je odpovedal predsedništvu, dejal, da »Zvon« preneha in da naj slov. kat. delavsko društvo pazi nato, da dobi še kaj inventara (mož se je menda bal, da inventar zgine) Sploh je ta mož popolni Šviga švaga, ki je v teku poldruzega leta spremenil trikrat svoje prepričanje. Bil je vže prej enkrat krSč. socijalec, potem je postal liberalec, is liberalca se je prelevil v soc. demokrata, od tod se je prijokal nazaj v kršč. soc. tabor in sedaj je zopet srečno prijadral v naročje Tavčar-Ma-
lovrhovega liberalizma. Koliko je zgubila kršč. soc. organizacija s takim značajem, vidi lahko vsak sam. Ljudje pa, ki se dajo zapeljati temu, kakor se vidi splošnemu značaju, ne morejo biti dosti boljSi. S takimi ljudmi krSč. soc. nismo zgubili nič, nasprotno pa je dobro, da se odpravijo iz organizacije elementi, ki samo škodujejo in iščejo samih sebe.
Petdesetletnico praznoval je 1.1. m. gosp. Alb. S a m a s s a. Tnčetrt na deseto uro se je zbralo osobje tvrdke v palači jubilanta, od koder so skupno, na čelu g. Samassa z družino, odkorakali v cerkev sv. Florijana. Božjo službo |e opravil preč. g. kan. Rozman.
V cerkvenem govoru je omenjal razvoja tovarne in delavnosti gospoda jubilanta, s katero si je pridobil svetovnoznano ime, ter govoril o razmerju mej njim in med delavci. Vse to ima se pa g. jubilant zahvaliti božii previdnosti. Osobje, osobito delavce, opozarja g. govornik na složno delovanje s svojim gospodarjem in sv. katoliško cerkvijo. Vidno ginjeno je bilo vse po tem govoru. Po sveti m»ši odkorakali so v krasno ozaljšano »Zvo-narno«. Pred kipom svojega očeta g. Antona Samassa nastopi gospod jubilant ter v daljšem govoru riše delavcem razvoj tovarne. L. 1849. nastopil ja v tovarni svojega očeta kot praktikant, delalo se je z osmerimi delavci, danes jih je nad ato in petdeset strojev’; omenja tudi spopolnitve vlivanja zvonov, kar je tovarno na tako viaoko stopinjo spravilo; v dokaz zato je bila tvrdka na večjih svetovnih razstavah odlikovana. Gospod govornik hvali zvestobo svojih delavcev, na katere je ponosen. Spominja se tudi, da ima med svojim osobjem dva gospoda, katera tudi danes praznuieta 251etmco, odkar delujeta v tovarni, to sta gg. knjigovodja L. Friedrich in inženir čermak. Konečno se poslovi od svojih delavcev, naglašujoč, da sedaj izroči tovarno g. Maksu Samassi, in priporoča solidarnost in zvestobo delavcev napram novemu gospodarju; v spomin bode pa med delavce razdelil darila. V imenu delavcev častita jubilantu najstarejši delavec gosp. Strel, kateri že 46 let v tovarni službuje. G. knjigovodja Friedrich zahvali se v imenu celega osobja za prejeta darila, katera so vse presenetila. Ob 12. uri so imeli delavci skupno kosilo pri »Virantu«, kamor je tudi gosp. jubilant došel. Zabavalo in razgovarjalo se je živahno. Gotovo ostane ta dan Samassovim delavcem v trajnem spominu.
Pevske skušnje so v »Slovenski krščan-sko-socijalni zvezi« vsak torek in petek zvečer in v nedeljo popoldne. Pevci se sprejemajo v društveni čitalnici vsak ponedeljek od 7. do 8. ure zvečer.
Sveta maša bode 22. oktobra ob 8 uri zjutraj na Rožniku. — Odbor »Katol. delavskega društva.«
Domžale. »Krščansko delavsko podporno društvo« v Domžalah je pristopilo h »Slovenski krščansko - socijalui sveži«.
Hrvatsko delavstvo se je v ogromni večini obrnilo od dr. Franka, kateremu je doslej podpora delavcev tvorila velik del njegovega političnega življenja. Osnovali so samostojno stranko na popolnoma kr šča n s kj^, podlagi ter bodo izdajali v Zagrebu svoj list. »Hrvat-ski radnički glas« bode prenehal izhajati v Sisku, ter se bode združil z novim listom v Zagrebu. Ta korak hrvatskega delavstva je velevažen. Vidi se, da se pričenja tudi na Hrvatskem jasniti. Kakor čujemo, bo sotrud-nik novemu delavskemu listu v Zagrebu tudi dr. Krek.
Žid Hilsner, ki je umoril Anežko Hrbzovo v Polni, je bil tudi socijalni demokrat.
Avstrijska tiskovna svoboda. Dunajski u-radni list prinaša, odkar se je upeljal sladkorni davek, vsaki dan naj najmanj po deset kon-fiskacijskih poročil. Dne 24. avgusta jih je bilo štirindvajset.
Cesarski manevri so končani. Davkoplačevalci so za par lepih goldtnarčkov lažji.
V pokrajinah, kjer deluje »Severočeska narodni jednota«, prebiva 1,680 000 ali. 50 % Cehov in 1,671.425 ali 499% Nemcev; kjer deluje »Jednota pošumavska« 1,484.000 ali 75% Čehov in 440.000 ali 25% Nemcev.
Socijalno - demokratični shod v „Mestnem domu." V nedeljo so po milosti župana Hribarja ljubljanski aocijaliati zborovali v dvorani •Mestnega doma«. Ta okolnost jim je privabila tudi dokaj poslušalcev radovednežev. Shod je otvoril »sodrug« Železnikar s svojo znano slovenščino z željo, »da bi se na ena viža potolažil«. Kristan bi bil po naznanjenem vsporedu moral govoriti o strankarskem shodu v Brnu, a je večinoma jahal visokopolitičnega konja. Rekel je, da je opozicija, revolucija, življenje soc. demokratov. Posebno čudno se je zdelo poslušalcem, ko je govornik zatrjeval, da se je pričel brnski shod vsled Thu-novega padca ob nejasnem političnem položaju, ker si niso mogli tolmačiti, kdo jasni 80cijalistom položaj. Nato je povedal, da imajo soc. dem. mej drugim 144 000 čeških in 406.000 drugih slovanskih časpisov. Omenil je mimogrede interpelacije na strankarskem shodu na blagajnika soc. demokraciie, dr. Ei-lenbogena, kam pridejo letni dohodki stranke, ki znaSajo ogromne svote. Kristan je kratko dejal, da je one podatke interpelant vzel iz nekega lista, ki je lažnjiv, in vsi navzočni so-drugi so bili ž njim jednega mnenja, da sedanja kontrola in sestava računa ne potrebuje nobenih pojasnil. Židu Eilenbogenu se mora verjeti I O delovanju soc. demokratiških poslancev je dejal, da so sosebno 1. 1897. pokazali mnogo »dela« v parlamentu in izven parlamenta. Sooijalni demokratje so s svojim nastopom nasproti Badeniju pokazali, da so res revolucijonarna stranka. Tiste, ki soc. demokratom očitajo zvezo z nemškimi življi, je Kristan nazval tepce in zlobneže. Kaj so torej Se-le tisti socijalni demokratje, ki pri pouličnih kravalih za velenemstvo stoj6 v nemških vrstah? Dotaknil se je boja za jezikovne naredbe, ni pa pojasnil čudnega dejstva, da sedaj, bo vlada grozi z odpravo jezikovnih naredb, socijalna demokracija nikakor tako glasno ne kliče po pravici, nego je klicala po odpravi jezikovnih naredb, za kar se je celo v parlamentu tepla in v Gradou prelivala kri. Visoki politik Kristan je celo v tem trenutku priporočal ločitev slovenskih poslancev od Čehov, od katerih baje Se niso ničesar dosegli. Vse mu bode rešila narodnostna resolucija na soc. demokratičnem shodu v Brnu. V ta raj morajo se zamakniti slovanski narodi in čakati, da jih ugonobč Nemci in Lahi. Ia kak bi bil ta raj? Ni kake posesti ne priznavamo kot domovino, narod nima prav nič opraviti z zemljiščem, s kosom zemlje. Ker smo po socijalno demokratskem načelu le produkt razmer, ni čuda, da produkt Kristan ni mogel pojasniti niti tega, kak bode občevalni jezik v bodočem narodnostnem raju. Nemščine si ni upal priporočati. Dejal je, da bode to že birokracija uredila. Adlerjevi hlapci govore za sploSno, direktno volilno pravico, v svoje strankarsko vodstvo je pa ne upeljejo. Da so to nekateri zahtevali, a dobili le pod nos, tega Kristan svojim vernim včeraj ni povedal. Obregnil se je ob samoslovenske ulične napise in dejal, da narodni naprednjaki niso nikdar znali premisliti, kaj bi se za narod dalo materijelnega narediti. Dotaknil Be je tudi konsumnih društev na Kranjskem. Ta društva so samo ustanove jedne stranke, torej za nič. Tako bi bilo tudi socijalno-demokratiško društvo v Idriji za nič. Nastopil je potem stavec Jean, ki je izročil simpatije tiskarjev Železnikarju in drugim sodrugom. Zdi se nam, da bi tiskarji tudi brez te izjave lahko izhajali. Že mej Kristanovim govorom se je praznila dvorana, kar jih je še ostalo do zaključka, niso konečno vedeli, zakaj bi izražali zaupanje strankarskemu shodu v Brnu. Morali so jih večkrat pozvati, da so vzdignili posamezniki roke. Potem je bil zunaj običajni »ofer«. Tak je bil ta shod. V »Mestnem domu« se bode torej psovalo na vse, kar ni za socijalnimi demokrati, celo na županove samoslovenske ulične napise, za kar jim bo gotovo hvaležen.
Delavci in gledališke predstave. Na predlog delavske organizacije je pozval mestni svet v Bernu mestno zastopstvo, naj ukaže družbi novega mestnega gledališča, naj v gledališki sezoni vsakih 14 dnij priredi eno klasično predstavo za enotno ceno 50 cts. — »Soz.
Praxis« poroča, da je mestni svet v Mann-h e i m u v soglasju s svojo gledališko inten-danco sklenil napravljati v sedanji gledališki sezoni ljudske predstave za enotno ceno 20 vinarjev. VrSile se bode te predstave ob sobotah ob 8 zvečer. Za začetek letos prirode Štiri po zimi. Mislijo pa predstavljati samo klasične stvari. Prostori se bodo oddajali na ta način, da se bodo polagale vstopnice v raznih kuvertih v skrinjico, iz katere jim bodo potem potegnili to iko, kolikor se jih jo plačalo. V Pragi je tako akcijo začelo narodno - socijalno delavstvo. Isto zahteva od vodstva »Narodnega divadla« po jedno predstavo na mesec. Porok pa je, da bode hiSa vedno popoluo razprodana, in naprej plačane vse vstopnice; zahteva pe polovično ceno in začetek ob 8 zvečer. To se je dovolilo; zaradi cen so si pa Se navskriž.
Socijalno komisijo je izvolil izmed sebe občinski zastop v N u s 1 i h pri Pragi dne 7. septembra. Povod temu je dala tamoSaja organizacija stranke narodnih socijalistov, ki je v ta namen sklicala več shodov, na katerih se je razpravljalo o izvrševanji socijalne komunalne politike. Trem pooblaščencem občine bodo pridani še trije lamed delavcev. Zlasti na zimo, ko bo pritisnila revščina in brezposelnost, bode imela ta komisija dovolj dela.
čitajte pridno! V čitalnici »SlovenskekrSč.-soc. zveze« (»Katol. Dom«) so na razpolago naslednji časopisi: »Slovenec, Slovenski List, Glasnik, Edinost, Gorica, Primorski List, Soča, NaSa Sloga, Mir, Domovina, Domoljub, Slovenski Gospodar, Delavski prijatelj, Brivec, Novi List, Amerikanski Slovenec, Onzor, Hrvat-ska Domovina, Hrvatski radnički glas, Karlo-vački glasnik, Slovenska zadruga Siidsteirische Post, Der Siiden, Deutcbes Volksbiatt, Wiener Abendpost, Grazer Tagblatt.« čitalnica je odprta od 7 do 9 ure zvečer. Čitalnica je odprta vsem krSčansko-socijatnim somišeljnikom. Naj bi slovenski delavci ljubljanski pridno zahajali v pošteno družbo, katero vedno dobe v »Zvezini« Čitalnici in naj bi se sedaj ob dolgih zimskih večerih sosebno pogosto posluževali k n j i ž n i c e, ki se vedno lepo množi.
Ljubeznivost dunajskih nemških zdravnikov napram Čehom. V reviji »Rozhledj« je bil pred kratkim spomina vreden članek. Dr. Jir&sek pripoveduje v njem grozno in poSastno resnico, da iz dunajske najdeniSnice pošiljajo na češko otroke, ki imajo nalezljive bolezni, katere se potem razširjajo med zdravim pogor8kim češkim ljudstvom. Daši se dr. Jir&sek ne peča z zdravljenjem takih bolnikov, vendar je praviloma pri teh otrokih dognal, da so sifilitični. Navaja potem v članku nekoliko slučajev, ko so matere, ki so vzele iz dunajske najdeniSnice k sebi otroka v oskrb, same nalezle bolezen in je grozna bolezen uničila celo rodbino. — Dr. Ji-r&sek pravi, da ne bi rad verjel, da delajo to dunajski zdravniki iz narodnostnega sovraštva, ker ga je strah pripisovati jim tako goveje surovost, hkrati pa proglaša, da ie zdravnikom moralo biti znano, kakšne otroke dajo materam.
S kom drži vlada? Vsem naSim gospodarskim društvom, ki so svojim udom točili vino, se je točenje razven v zaprtih steklei-nicah prepovedalo. Nekatera društva, ki potrebujejo to pravico, so prosila za koncesijo. Občinski odbori so se v več krajih izrekli, za to, da se jim podeli. Gosposka je pa povsod preflbja sa koncesijo odbila. Zaanih nam je več zadrug, kjer je ceao in dobro vino izpodrinilo žganje. Red je bil v pivnicah povsod vsorea: med božjo službo in po noči se ni nikjer točilo, pijancem se ni dajala pijača. Vse sa je storilo, kar je bilo v korist nravnosti in zdravjn. Liberalci, ki štejejo na Kranjskem komaj 5 % prebivalstva, so jeli rjuti in lagati in — gosposka gre ž njimi. Na tak način se ne povidiguje zaupanje v pravičnost in nepristranost iz ljudskih žepov plačanih uradnikov.
Roparska vlada. Župnik Seb. Biaggo je dnč 18. julija lanskega leta s prižnice priporočal ljudem, naj dajejo prispevke v nabiralnike pred podobo sv. Antona, če bi se jih tudi hotela polastiti roparska vlada. Ti
doneski so namenjeni samo za reveže in ž: njimi se je že mnogo dobrega storilo. — Župnika so tožili; celo lete seje vlekla pravda in nedavno je bila porotna obravaava proti njemu. Priznal je, kar je rekel in se samo opravičeval, da je bil rasburjen; ravno pred pridigo je namreč dobil poziv, aaj plača davek od milodarov »v. Antona. — Porotniki so ga oprostili. »Roparska vlada« sedi torej na glavi laške gospode.
Krš5.~soc. delavskim društvom v Avstriji F
Izvrševalci odbor krščansko-socijalnega delavstva v Avstrije sklenil prirediti 111. Strankarski shod dnč
3.	decembra t. 1. na Dunaju.
Dnevni red:
1.	) Volitev predsedstva.
2.	) Sprejem poslovnega reda.
3.	) Poročilo izvrševalnega odbora.
4.	) Poročilo o predlogih II. strankarskega shoda.
5.	) Predlogi.
6.	) Volitev izvrSevalnega odbora.
Prosimo tem potom vsa krfičansko - socijalna delavska druStva v Avstriji, da nam skoro blagovolijo poslati pojasnila o Številu svojih udov, svojih podružnic i. t. d. Opozarjamo ob jednem, da se morajo predlogi, katere se namerava predlagati na strankarskem shodut doposlati nam vsaj do 1. novembra t. 1. Vse dopise vsprejema po naročilu Izvrševalnega odbora krščan-sko-socijalnega delavstva v Avstriji
Albert Rosankranz, t. č. tajnik.
Dunaj, III./ Ditrichgasse 19.
Izurjenega krojaškega
pomočnika
nad 20 let starega, ki je soliden in točen delavec, sprejme takoj v trajno delo Jakob Mikolič, krojaški mojster v Novem mestu.
Mla.d.e3aiž,
20 let star, ki je dovršil V. gimnazijski razred, popolnoma zmožen slovenxk*-ga in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno kot začetnik. Plača primerna. Ponudbe pod A. P. na naslov „Glasnika".
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da aem
otvoril v Ljubljani
zavod za snaženje 'mo •v stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Lestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
1
1
1
I
g
§
cT
|
c
I
sladna kava.
5
1
6
g
....................\....j
Ž^aJac>c7c/c/Jc>c7c/c>ciJc>JJc/crc>
mamica, ttien&l
_ 2» (sta sem trprfflan* fzvrefim primes k toftsVf fcavt. Vi Pri živčnih, srenih, ielodoenlh boleznih, pri pomanjkanja C, krvi etc. zdravniško priporočena. — NaJprJlJublJenejia Q /imata* kovina pijač* v etotlioiopz rodovinah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«