CELJE, "»4. NOVF^^T^^P^ 1978 — ftTEVIT K\ 16 — LETO XXXII — CE\A 4 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE En praznik je za nami. Delovni in zelo uspešni Teden domačega filma. Celo Celje in okolica je živela z njim. Vsi, ki bi želeli, niso dobili možnosti sodelovanja. Pri dobrih rečeh je vedno drenj. In praznik je pred nami. 35 let Titove Jugoslavije bomo slavili. Zato smo na naših straneh prenekateri prispevek posvetili temu pra- zniku. V tednu, ko bodo prazniki, ne bomo izšli, kajti tudi novinarji in tiskarji imamo pravico do praznovanja. Naslednja številka bo izšla 7. decembra. Želimo vam prijetne praznike! VAŠ UREDNIK 35 LET TITOVE JUGOSLAVIJE iz Človeka za Človeka Petintrideset let se da v prazničnem vencu čestitk jtc- bilantu pravzaprav zlahka prešteti. Tudi ko gre za mlado^ vselej uporno življe- nje republike. Kajti že ta- krat, na tistem znamenitem zasedanju AVNOJ leta 1943, ob rojstvu republike, je vi- harno ploskanje delegatov nove partizanske oblasti upor. no preglasilo ugovore, pret- nje in nasprotovanja z vzho- da in zahoda, češ zakaj se vam tako mudi z republiko. Nekateri so svetovali čaka- nje. Drugi so nasprotovali socialistični republiki. Tre- tjim ni biLa pogodu samo- stojnost in izvirnost trdne- ga prepričanja KP, ki je sre- di boja za življenje in smrt, za svobodo, sleherni dan spo- znavala srčni utrip ljudstva in svojo odgovornost do la- stnega delavskega razreda. Do vsakega človeka, do vsa- kega borca, ki je stal na pr- vi frontni črti ali pa v za- l&dju in bil nepremagljivo uverjen v zmago, v svobodo, v revolucijo. V nov čas drugačnega, osvobojenega človeka. Revolucija, ki ni pognala korenin v človeku, se slej ko prej pokaže kot polovična revolucija, kot lažna revo- lucija. Revolucija, ki ne zmaga kot ideja in boj v množici, v delavskem razredu, je sama sebe obsodila na smrt. Revolucija, ki uporno ne rase iz človeka za bolj člo- veškega človeka, za srečnega in osvobojenega človeka, je lahko kot nepopisan list, na katerega bo pisal kroniko časa kdo drug — v imenu človeka, ne pa človek sam. Titove besede ob spominu na bitko za ranjence na Ne- retvi niso naključno izzve. nele v misel, kako je bila to najbolj humana bitka v zgo- dovini. Kdaj se je v vojnah dogajalo, da so padli trije, štirje borci za enega ranjen- ca; za človeka v stiski, ne- močnega, prepuščenega na milost in nemilost sovražni- ku? če ne bi revolucija že sredi svojega rojevanja po- trjevala svoje človečnosti, svoje krvne zraslosti s sle- hernim človekom, ne bi bila prava revolucija. Kako bi moglo biti druga- če, če je pa naša revolucija vedno, sredi NOB in nato pozneje v svobodi, utripala s srcem svobodnega člove- ka. Ne v imenu papirnatih idealov. Ne v imenu nekega sistema, države ali partije, ampak s čustvi, razmišljanji in hotenji delavskih mno- žic. Prepričana pač, da je re- volucija — člooek; da zgo- dovino dela človek, da si sam sonči in osvobaja življenje in da mu tudi sreče ne more- ta podariti niti država niti Bog. Niti partija niti sistem. Ampak si jo človek ustvar- ja sam. Zato je kronika vseh mej- nikov naše revolucije v biti kronika prepričanja, koliko ustvarjalnih sil nosi v sebi in jih zmore sprostiti svo- bodni človek. Kar poglejmo. Od navzkri- zij s Stalinom, od uvedbe samoupravljanja, od 7. kon- gresa ZKS do nove ustave in zakona o združenem delu nenehno govorimo, da vse, kar delamo, izhaja iz člove- ka. Vso to revolucionarno spreminjanje časa, življenja, odnosa in nas samih v po- vojnem razvoju je v resnici naše nenehno samoosvobaja- nje. Je preprosto to, da svo- bodni združeni delavec odlo- ča o vsem, kar se tiče njego- vega življenja, dela, razvoja, standarda, potreb in vred. not. In če lahko toliko govo- rimo o podružbljanju politi- ke, kaj je to drugega kot želja in cilj, da v samo- upravni socialistični demo. kraciji postane politika člo- veku sredstvo za udejanitev njegovih drobnih, osebnih in širših, družbenih, dolgoroč- nih interesov delavskega ra- zreda. Kajti svoboda in člo. večnost naše samoupravne demokracije se izkazuje tu- di v svobodnem, demokra- tičnem, dogovornem zdru- ževanju osebnih z družbe- nim, skupnim interesom, ki mora biti, kot je dejal Edvard Kardelj, izhodiščna točka za določitev strategije smeri in metod nadaljnjega ekonomskega, socialnega, po- Uličnega in kulturnega raz- voja družbe kot celote. Včasih se neprepričljivo nasmehnemo ugotovitvi, da revolucija še traja. Kot da VMS ne bi življenje okrog nas opozarjalo, koliko je še po- skusov, kako bi nekateri še vedno radi odločali v imenu ljudi, človeka. Kakor da ne vidimo, koliko stranpoti je še v samoupravljanju tam, kjer naj bi delavec zares od. ločal o rezultatih dela in ra- zvoja. V delegatskem siste- mu, kjer še vedno marsikdaj administrativna taktirka aLi pa formalizem zamegljujeta in onemogočata podružblja- nje politike. Ali v pojmova- nju naše svobode, svobo- ščin in pravic, ki jih pogo- stoma presojamo še vse pre- več nepovezano s svoboščina- mi, pravicami in dolžnostmi sočloveka. V naših medseboj- nih odnosih še preveč rada privre na plan potrošniška sebičnost, upognjenost trž- nim zakonitostim in malo- vrednostim drobnomalome- ščanske miselnosti, premalo pa nove socialistične vredno- te, ki jih izžareva naš čas. Kadar je torej revolucija človek in človek revolucija, tedaj ne moremo obstati in si oddahniti. Življenje ni sa- mo rojstvo. In če bi kdo hotel, da naša revolucija v temeljnih smereh kdaj obide vrednote, ki si jih je zapi- sala že na zastavo množič- nega, frontovskega odpora in upora pred več kot petintri- desetimi leti, mora računati na neuspeh. Kajti vemo, kaj bi lahko in česa še nismo storili. Ve- mo tudi, da je lahko precej boljše. Vemo pa tudi, da si tega, kar imamo, ne bomo pustili vzeti Ker vse, kar ra- se iz nas, je delo vsak dan bolj osvobojenih in ustvar- jalnih ljudi in je v naši, ljud- ski, samoupravni oblasti. JOŽE VOLFAND ZAKLJUČEK TDF 78 praznik domačega filma NA SVIDENJE OB LETU v torek zvečer je pred zve- davimi očesi televizijskih ka- mer padel zastor na osrednjo slovensko filmsko manifesta- cijo — celjski teden doma- čega filma. Bil je to pravi praznik domačega filma. Pra- znik in delavno srečanje obe- nem. Jasno zazrt v izpolnje- vanje svojih temeljnih ciljev je tudi letošnji teden doma- čega filma 'naredil korak na- prej. Korak pri zbližan ju filmskih delavcev z delavci v združenem delu, med izva- jalci in uporabniki filmske umetnosti, med gledalci in ustvarjalci. Hkrati pa je s svojimi posvetovanji živo po- segel v tvorna razmišljanja o domačem filmu, njegovem trenutku, slabostih in vrli- nah, ki ga dvigujejo na tak- šno raven, da ga imamo vsi radi. Nepogrešljiv sestavni del naših kulturnih potreb pK)- staja domači film. Ne le med tednom, tudi med letom. Vsak dan postaja bolj naš, ta čudoviti enkratni feno- men današnjih dni — film. Okoli 35 tisoč gledalcev to le potrjuje. In ko sta Jane Kavčič — predsednik Društva sloven- skih filmskih delavcev ter Milan Seničar — predsednik organizacijskega odbora TDF na sklepni svečanosti pove- dala nekaj zahvalnih besed hvaležnemu celjskemu občin- stvu, to niso bile besede hvale, ampak besede o tre- nutku domačega filma v Ce- lju, Sloveniji in JugoslavijL Teden domačega filma mora^ mo še naprej poglabljati in razvijati. B. S. 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 CELJE MLADOST V PESMI Občinska konferenca ZSMS v Celju bo tiidi le- tos organizdrala tekmova- nje z naslovom »Mladost T pesmi, besedi in s.pret- nosfci«, ki se ga bodo ude- ležile eikiLpe iz različinih srednjih šol. Tekmovanje bo danes, 24. novembra ob 18. uri v domu JLA v Celju, na tekmovanje pa so se prijavile ekipe Eko- nomskega šolskega centra, Teihniškega šolsikega cen- tra, Gimnazije, Pedagoške- ga šcilskega centra in ŽIdravstvenega šolskega ceintra. Prireditev bodo razdelili na dva vsebinska dela, V prvem bo nekak- ften kviz, v katerem bodo mlaxii odgovarjaJi na raz- lična vprašanja, drugi del pa bo sestavljal kuJtuTni prodam, ki ga bodo pri- pravile različne šole. Tista, efcj.^, ki bo na petkovem tekmovanju pokazala naj- več 2aianja, bo sodelovala na regijskem tetamovanju, ki bo 2. decembra v Rim- skih Toplicah. DS CELJE OLGA VRABIČ DOBILA GRB MLADENOVCA Prejšnji petek opoldne je bilo v celjski poročni dvora- ni več kot slavnostno razpo- loženje. Tu so se poleg naj- vidnejših predstavnikov celj- ske občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij zbrali tudi za- stopniki občine Mladenovac. Srečanje je bilo na njihovo pobudo, saj so prišh v me- sto ob Savinji, da bi v njem Izročili revolucio(nariki in ugledni družbenopolitični de- lavki Olgi Vrabičevi nagra- do občine Mladenovac »Grb občine«. Na slavnosti je spregovo- ril predsednik občinske skup- ščine Mladenovac, Vlastimir Damjanovič, ki je dejal, da je Občinska skupščina Mla- denovac na svoji slavnostni seji 12. oktobra letos, v po- častitev dneva osvoboditve mesta, sklenila, da podeli »Grb občine« Olgi Vrabiče- vi-Nadi. »Ko je bila leta 1941 pre- gnana iz svoje Slovenije in je prišla v revolucionarni Podkosmaj, ga je sprejela kot del svoje domovine. S pomočjo človeka, revolucio- narja, kot je bila tovarišica Nada, so ljudje našega me- sta vzljubili Slovenijo in Slo- vence. Takoj po prihodu v našo sredino je nadaljevala svoje revolucionarno delo. Prido- bila si je ugled in zaupa- nje. SjKištujejo jo ljudje in borci. Postala je politični ko- misar čete in zatem sekretar- ka okrajnega in član okrož- nega komiteja KPJ. Nepozabna je zima 1943/44 Ln njen delež v delu Komuni- stične partije, ki je prav v tem času dobila mnoge nove člane. Tik pred zaključkom vojne je odšla tovarišica Na- da v še neosvobojeni Beo- grad. Odšla je z^aradi novih nalog, ki so jo čakale. Svobodoljubni Mladenovac in ljudje Kosmaja so dali velik delež v razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti. Na tej poti njiho- vega dela je bilo več posebno zavzetih posameznikov. Eden od teh je bila prav gotovo Olga Vrabičeva-Nada. Ko smo se odločili, da ji i>odelimo najvišje občinsko priznanje, hkrati izražamo tovariškoza- h\'alo za vse, kar je s svo- jim zglednim revolucionar- nim delom opravila v naši sredini. Še posebej mi je v ponos, da lahko to priznanje izro- čim prav jaz, sin revolucio- narja in soborca tovarišice Nade, ki je padel tiste težke jeseni leta 1943. Takrat je njegovo mesto sekretarja okrajnega komiteja KPJ Mla- denovac sprejela prav tova- rišica Vrabič.« MB CELJE pmmjkm m pbainik Letošnje praznovanje dneva republike se bo v celjski občini pričelo že v nedeljo, 26. novembra, ko bo v liali Go- lovec koncert godb na piiiala pel naslovom »Revolucija in glasba«. Na njem bodo sotlelovali pilialni orkestri iz Ra^en, Jesenic, Trbovelj, Zagorja in ŽPD France Prešeren iz Celja. V ponedeljek 27. novembra pa bo ob 19. uri v dvorani Slovenskega ljudskega gledališča v Celju osrednja proslava v počastitev dneva republike. Proslava bo obogatena s pe- strim kulturnim sporedom, v katerem bo sodelovala tudi kulturnoumetniška skupina iz pobratene občine Cuprija. DS PIŠE IVAN SENIČAR miimu SAH Iran (1,668.000 kv. km in okoli 32 milijonov pre- bivalcev) ali stara Perzija doživlja hude čase. Po šte- Tilnih nemirih, ki so pričali o trdovratnih boleznih iranske dmižbe, po nasilju in demioinistracijah, v kate- rih je bilo ubiitil-i več sto ljudi, in po treh kratkotraj- nih civilnih vladah v zadnjih treh mesecih viadajo ssdaj v Iranu generali, šah Reza PahJavi pa se osamelo sprehaja po svojem dvoru. Vladaj govori, da je razo- čaran. Hotel je — predvsem z ameriškim orožjem — spremeniti Iran v • veliko silo na srednjean vzhodu, kar se mu je tudi posrečilo, in posodobiti staro Per- zijo s svojo carsko roko in naftnimi dolai-ji, kar pa mu prebivalci te dežele ne priEaiajo. Ti še vedno de- monstrirajo pK) teheranskih ulicah in zahtevajo šahov odstop ali njegovo smrt. šah še ni odstopil, ostal je v pajčevini svoje lastne f>olitdke in v rokah vojske, ki skrbi za red v deželi. V Iranu je bdilo v zadnjih dveh desetletjiJi več kriz. Zadnja pa traja že od jeseni 1977. leta. Notranja prerivanja, katerih skupni imenovalec je bogatenje dežele brez razvoja demokracije, pa so le ena stran sedanjega položaja. Prav tako pomemben ki večkrat tudi odločilen pa je vpliv, ki ga tuji interesi vnašajo na podiročje Peirzijskega zaliva. Teh zalivskih dežel je kar osem, razpolagajo pa z ogromnami zalogami nafte in imajo ugoden položaj med Azijo, Afrdlkc in Evropo. Vse proizvajalke nafte, tako imenovane OPEC dežele, so v letu 1976 natočile 1.505 milijonov ton nafte, od tega pa so jo zalivske dežele proizvedle kar 1.086 mi- lijonov ton ali 72 odstotkov. To obilje nafte in omenjeni strateški položaj sta usodni okvir tudi za iransko dramo in njeno dolgo- trajnost. Sovjetska zrveza je zain^teresirana za kar naj- boljše odnose z Iranom, čeprav sama za zjdaj še iz- vozi nafto, toda med deželama je 2000 km dolga meja. Brežnjev je pred nekaj dnevi iejavil, da bi vsaka zu- nanja intervencitja v Iran predstavljala pretnjo sovjet- ski varnosti. Združene države Amerike imajo z Iranom posebno pogodbo o sodelovanju. ZDA so do zob obo- rožile iransko a.rmado, zaslužile s tem v divajsetah le- tih oikoU 20 milijard dolajrjev in investirale v šaha samo v zadnjem času 700 milijonov dolarjev. Šahov sin se šola v ameriški vojaški akademiji. Poznavalci mednarodndh razmer zatrjujejo, da je Iran na geograf- sko-politični liniji med NATO pa^ktom in Japonsko naj.pomembnejša postojanka za Zahod. Pomen Irana brez dvoma dokazuje tudi to, de je bdi Hua Kuo-feng na svoji drugi poti v tujino po obisku v Romuniji in Jugoslaviji tvKJd v Teheranu. Notranje in zunanje struje iranskega viharja so znane; kakšen pa bo resiultat tega vrtinca, ne vemo. Amerikanci bodo bree dvoma poskušali zadržati tam svoj odločilen vpliv, čeprav so se odpovedali interven- ciji. To pomeni, da se zanašajo na vojsko, kd so jo oborožila in ki je bila vsaj doslej zivesta šahu. Toda brez ustreznih sprememb v družbenih odnosih v Ira- nu šahu ne moreta pomagati ne vojska ne Amerika, pa ttidi nafta ne. ANOBEJ KOLAR če človek dela in živi v dveh krajenmih skupno- stih, potem mu pač ne preostane driLgega, kot da se razdaja na obe strani. Drugače ne gre, sploh še, če je ta človek učitelj, ki ga ljudje poznajo in že od nekdaj so bili ljudje takšnega kova gonilna si- la na podeželju. Tako je hočeš nočeš. Andrej Kolar, eden mlajših pedagoških delav- cev na Kozjanskem, ki pa ima vendarle že kar precej let dela med mla- dimi Kozjanci, vse to ve. Da je tako, je spoznal v mladih letih v takrat- nih pedagoških delavcih, ki se niso ustrašili še tako težkega dela in ki so mu danes takorekoč vzor. In že takrat so ga, ho- te ali nehote, potisnili v ta »troj, fci ne pozna mi- ru. Ko je še brcal žogo po lesički gmajni, mu je prirasel k src7i nogomet. Z njim vred šport. Da- nes je mladi lesički uči- telj, ki živi z družino v Kozjem, eden izmed usta- , nomteljev TVD Partizana v Lesičnem. »Ko smo pred leti konč- no le prišli do urejenih športnih površin, pravi, smo začeli gojiti vrsto Športov in dosegli kar le- pe rezultate. Toda to ni bUo doix>lj. Učenci so v ofrmem razredu zapustili šolske klopi, nekateri se ostaiti doma, drugi so od- šli študirat, na igrišča pa so se vendarle vsesko- zi vračali. Morali smo jih nekako pritegniti nazaj, jih znova organizirati. Porodila se je misel, da ustanovimo TVD Parti- zan ...« Začetek je bU težak, te- žak za mlade, težak za učitelja Andreja. Vsak čas bodo imeli tudi telo- vadnico v novem gasil- skem in kulturnem domu. Potem bo lažje. Toda mentorja šolskega športnega društva, ki prav te dni intenzivno razmišlja, kako bi čim bolje organiziral vsakolet- no, tradicionalno sanka- ško tekmomnie v spomin na pohod XIV. udarne divizije s pUštanjskih strmin, so znali v krajev- ni skurmosti Lef^ično še kako drugače pritegniti k delu. Ko so priprat>liaii asfnlHmnie ceste na Pil- štavi. M je niegmi do- mači kraj, si je Andrej bnisU pete nemalokraf tu^i tam. kier ne bi bilo treba, da bi le izvrtal skitpftj z dm^mi nr<»rvi- trebni dinar. To je nekaj let zapored počel tudi za kozjanski kulturni teden pa še ob drugih prilikah. Organizacija mu je blizu, bi dejal človek ira kra- jevna skupnost to pač iz- korišča in čemu ne bi. V krajih, kot so Lesično in Kozje, je dobrodošel vsak človek, ki je voljan zgrabiti za delo. Takšna je zgodovina mladega človeka, ki se bo šele začela pisati. Moža, ki ga je videti mnogokje, kjer se dela, zlasti v špor- tu. Tudi pri vseh kultur- nih prireditvah, ki jih v tem vredelu Kozjanskega včasih ni bilo malo. še močneje bo moral zagrabiti zn delo v-čite^j Andrej prav Kedai. ko Koziancem cesta prihaja nrav p^eč m-nta in ko ve bo več mc^ reči: »Sai bi delali t?'"* č" bi le vedeli, da bo kdaj bnln"!« MrT CELJE CELJE V REPUBLIŠKI RESOLUCIJI Velik odmev v pravem po- menu besede. Odmev na osnutek resolucije o uresni- čevanju družbenega načrta Slovenije v prihodnjem letu. In to na sejah zborov celj- ske občinske sikupščine, v to- rek, 21. t. m., še posebej pa na zboru združenega dela. Tokrat se je občinska skup- ščina močno uveljavila k-cjl; konferenca delegacij na zbo- re republiške skupščine. Tokratni primer pa je po- kazal, da so se o osnutku republiške resolucije dobro p>ogovorili v mnogih temelj- nih in oi^anoizacijah zidruže- nega dela. Predvsem je šlo za vprašanje, kye je celjsko gospodarstvo v tem doku- mentu? Kje kot celota in kje kot posamezne organizacije združenega dela, še predvsem tiste, ki prevaemaijo s po- membnimi naložbami velike naloge ne samo v občinskem, manreč prav tako v republi- škem in zveznem merilu. Zato v tej razpravi ni šlo samo za potrditev tistih, ki jih je osnutek resolucije že zajel, marveč za nove. V pr- vi vrsti to velja za kovinsko predelovalno industrijo na- sploh, za slovensko in ne sa- mo za celjsko, in v tej 2jveei 5e pred\'sem za kolektiv ETVTO in njegovo naložbo za to\'ax- no energetske opreme. Prav tako je prišla do velijave za- hteva, da tudi naložba v AfCRU, se praivi v novo gra- fiko in razširitev proi^^.vo^'' lepilnih trakov, naršič, kot sekretar. Seveda je seznam aiktivnih deaavcev pri komisijah in drugih telesih skupščine kra- jevne skupnosti in drugod dMjši in med drugim zaje- ma tudi predsednike mnogih hišnih svetov, še zlasti v Pu- covd ulici. Goriški itd., kot so Prane Romih, Ivan Mrav- lja, Jezemik, Mimik, čretni- kova in drugi. Zanimiva je bila odločitev o farmiranju komisije za koordinacijo de- la hišnih svetov. Polno je zaživel svet potrošnikov, de- lavne so delegacije za inte- resne skupnosti... Dobro sodelovanje so na- vecsah s šolskim kolektivom, s šolo Veljka Vlahoviča. Tu imajo večje sestanke in v telovadnici te šole so pred kratkim pričeli tudi z redno rekreativno vadbo. Morda bo iz nje nastal oddelek Parti- zana? Med delovnimi uspehi zad- njega časa so pcrav gotovo akcije za ureditev okolja. Ni- so prve, tx>da zdaj so se jih lotili bolj organizirano. Da bi akcija bolje stekla je Kra- jevna skupnost namenila iz svojih sredstev 30.000 dinair- jev in jih raizdelila med hiš- ne svete. Tu so zbirald še lastna sredstva, predvsem za nakup raznih sadik cvetic in okrasnega grmičevja pa tu- di za kosilnice. Hišni sveti so organizirali prostovoljne delovne akcije, ki so zajele po več deset ljudi. Klicu so se odavali tudi mladi. Celo najmlajši. Zato bodo zdaj bolj p^i na okolje, njego- vo uirejenost, čistočo in še kaj. Delo, ki so ga opravili ljudje pri urejevanju okolja in materiaJl, ki so ga kupi- li, po vrednosti presegata 100.000 dinarjev. Od deleža 30.000 din je nastala nova vrednost več kot 100.000 din. V razliki so lastni prispevki in številne prostovoljne de- lovne uire. Ob teh prvih korakih so mishli tudi na prihodnost. Zdaj so na vrsti igrišča pri šoli. Za vse. Potem jih žuli družbeni center. Radi bi nad- zidali in dozidali prostore piri sedanji samopostrežni tr- govini. Tu bi radi dobili še druge ustanove kot pošto, banko, lekarno in seveda manjšo dvorano za razne se- stanke in 5sa delo delegacij v krajevni skupnosti. To so ne le želje. To so tudi velike potrebe. Zato so prepričani, da bodo ta načrt izpeljali v kratkem, že prihodnje leto? Želijo si tudi tržnico, slašči- čarno, kiosk za prodajo ča- sopisov. V prihodnjih načrtih, že za drugo leto, je tudi srečanje krajanov te skupnosti. Da bi se med seboj bolje spoz- nali, da bi se ix)govari'li kot člani velike družine o skup- nih problemih in nalogah, najčrtih. Predvsem o tistih, ki zadevajo vse. Napovedujejo tudi pobra- timsko povezavo s krajevno skupnostjo v eni izmed so- sednjih republik. In še in še. Delo, ki so ga začeli, je, kot pravij/o, »zastrupilo« mnoge krajane. Zato tudi prvi uspehi. Toda, to je šele začetek. Novi načrti na.po- vedujejo novo povezovanje in nove delovne zmage. V pravem pomenu besede. Vse to v Krajevni skupniosti Lava. M. BOŽIČ PREVORJE »PREVOZNIŠTVO« JIM POMAGA Nekatere delovne organiza- cdje so takoj po katastrofal- nem potresu na Kozjans!kem in v Obsotelju pokazale pre- cejšnje razumevanje ne le za pomoč pri ublažitvi posledic pač pa tudi za reševanje šir- šili problemov krajevnih skupnosti. Sodelovanje se je še okrepilo med zadnjo voja- ško vajo na Kozjanskem. Vezi so se v letih ponekod pretrgale, ponekod pa še tra. liajo in se krepijo. To velja tuidi za krajevno skupnost Prevorje in celijfko delovno organizacijo Prevozništvo. Mnogo delavcev te organiza- cije namreč prihaja na delo prav iz Prevorja, zato je po- moč še bolj vunestna. Nedol- go tega so se Prevorjani od- ločila, da bodo posodobili in utrd% cestišče -nroti Dobri- ni in do kamnodcona. Prevoz- ništvo jdm je brezplačno dalo na voljo dva kamiona, ki sta prevozila precejšnje količine gramoza iz žegrskega pesko- loma do omenjenih delovišč. To je primer nesebične po- moči te ceDjske delovne orga^ nizacije pri izboljšanju živ- ljenjskih razmer v kraju, kjer žive njeni delavci, pravijo v krajevna skupnosti Prevorje. Domačini bi zgolj z lastnimi rokami in skromnimi sredst- vi naredili bore malo. Zadovoljstvo Prevorjapov pa nekolilko greni spoznanje, da nikoli ne vedo natančno, ah bodo jutri še imeli vodo ali ne — kljub nedolgo tega zgrajenemu vodovodu. Naj vas spomnimo, da gre za vo- dovod, ki so ga pomagale graditi mladinsike delovne bri^sde '"n de^orpa Uiri^ r>rL padniki JLA. Občajii nekate- rih krajevnih skupnosti — med njimi tudi Prevorja — vzdolž kozjanske ceste, se pritožujejo, ker nimajo vča slh tudi po neScaj tednov to- liko pričakovane vode. Do za- stojev, pravijo, prihaja pred- vsem zaradi okvar, natančne- je p>ovedano, zaradi neustrez- nih cevi, fci jih bo menda treba zamenjati. Okvare so se namreč pojavile že pK) nekaj dnevih obratovanja vodovoda. Na zahtevo občanov je kra- jevna skupnost Prevorje na vse to že spomnila šentjur- sko komunalno cestno skiip- nost in še dodala, da je pri- pravljena tudi sama prisko- čiti na pomoč z delom. Pre- vonjani upajo le, da jim to- krat ne bo treba predolgo čalkati na vodo novega vo- dovodnega omrežja. MST BISTRICA OB SOTLI PRVI SADOVI DELA PRAZNOVANJE NA NOV NAČIN Tik pred dnevom republi- ke so krajani krajevne skup- nosti Bistrica ob Sotli pra- znovali krajevni praznik v spomin na znano preseljeva- nje tamkajšnjih prebivalcev vzdolž Sotle v Nemčijo v letu 194L Kot vsako leto je bil tudi tokrat dogodek po- vezan s prijetno pripravlje- nim programom, prispev- kom bistriške mladine. Ton praznovanju pa je to- krat dajala razstava sloven- skih in dveh hrvatskih li- kovnikov, ki so razstavili svoja dela, nastala v letošnji prvi, in kot z vnemo zago- tavljajo Bistričani, v prihod- nosti tudi tradicionalni sli- karski koloniji. Dela so si domačini pa tudi širši krog ljudi, lahko ogledali v domu borcev in mladine v Kirni- rovcu in že sedaj lahko re- čemo, da so motivi kozjan- ske in obsoteljske pokrajine, predstavljeni p>od enotnim naslovom Titovi kraji — na- ši kraji, zbudili precejšnjo pozornost. Nekaj dni pred dogodkom smo obiskali predsednika skupščine krajevne skupno- sti Bistrica ob Sotli, Franca Rautnerja, ki nam je ob tej priliki dejal, da je, kar je že večkrat zatrdil, razstava, z njo vred pa tudi slikarska kolonija, šele začetek širo- ko zastavljenega projekta. »že naslednje leto bomo za našo slikarsko kolonijo skušali zagotoviti kar naj- večje število umetnikov iz vse Jugoslavije, k sodelovanju pa bomo skušali pritegniti tudi ustvarjalce iz neuvršče- nih držav. Če to ne bo šlo drugo leto, UF>amo, da nam bo to z afirmacijo koloni- je uspelo naslednja leta, vse- kakor pa ne bomo vrgU pu- ške v koruzo!« Umetniških del bo z vsako kolonijo več, zato v Bistrici ob Sotli — tako je zapisano tudi v sred- njeročnem programu razvoja krajevne skupnosti — predvi- devajo, da bodo dobili raz- stavne prostore v načrtova- ni stavbi družbenopolitičnih organizacij, ki bo zapolnila prav tako predvideni trgov- sko gostinski center z banko in pošto v samem središču tega prijaznega obsoteljskega kraja. »Naše ideje in zamisli so v celoti vezane na spomin- ski i>ark Kumrovec — Treb- če ter na širši krajinski park Kumrovec — Kozjansko, kar po drugi strani pomeni, da želimo, da bi nam prisko- čili na pomoč tudi iz drugih krajevnih skupnosti v Ob- sotelju in na Kozjanskem, predvsem vzdolž potoka Bi- strice ob novo zgrajeni ce- sti maršala Tita. Z njo se bodo naše možnosti vsekakor zelo razširile,« je za zaklju- ček pripomnil Franc Raut- ner. Lepi načrti, še lepši obeti. In kot vedno, kanček pelina, kadar človek od če- sa le preveč pričakuje. Krajevna skupnost Bistri- ca ob Sotli se je brez pre- mislekov pridružila akciji urejevanja Trebč, kraja to- rej, kjer je tovariš Tito v letih pred drugo svetovno vojno snoval vrsto pomemb- nih partijskih dokumentov. Z vso zagnanostjo so moder- nizirali cesto, nekdaj bolj kolovoz proti Javorškovi do- mačiji, domu Titove mate- re. In ko je celjski Izletnik končno le zgradil v neposre- dni bližini spominskega mu- zeja gostišče, 30 v domači krajevni skupnosti menili, da bo steklo. In vendar so bili to ra- čuni brez krčmarja. Steklo namreč ni, pač i>a se je usatvilo. Gostišče, ki je si- cer na oko kar prijetno, je, F>o zatrditvah Bistričanov pa še koga, dokaj negostoljub. na gostinska ustanova. V po- nedeljkih je zaprto, v ostalih dneh pa ga odpro »že« ob 13. uri, nakar je neprekinje- no odprto do večera. Na problem je pred čascan opozoril tovariš Franc Še- tinc v Virštanju, ko je go- voril o tem, da bodo v pri- hodnje morali izikoristiitd vse možne variante za čim hi- trejši razvoj manj razvitega območja tudi občani sami, saj te brez dvoma obstaja- jo. S tem je menil poleg os- talega tudi tiu-izem v vseh njegovih inačicah. Prava snov za rasandžlja- nje, zatrjujejo v en glas Bi- stričani prav sedaj, ko ni nobenega dvoma več, da bo- do že naslednje leto začeli v kraju graditi Petrolov mo- tel in obrat Gorenja iz Ve- lenja. Sicer so Bistričani z razvojem na splošno zadovolj- ni in kaj več tudi ne priča- kujejo. Zaposlitev štiristo delavcev bistriškega območ- ja o končni fazi bo zadovo- ljilo vsa njihova pričakova- nja, rešen bo tudi problem zdomstva, ki je v tem kra- ju še posebej pereč in go- tovo tudi najbolj v vsej šmarski občini. MILENKO STRAŠEK TI M LAŠKO DUCAT PROBLEMOV KOT NALOGA PRED KOMUNISTI Pred dnevi so se sestali komunisti vseh TOZD v die- lovnii organizaciji TIM La- ško, da bd kritično obrav- navali vrsto perečih proble- mov, ki so se v zadnjem čaisu nakopičih v tej delov- ni organizaciji. Naštejmo jih, kot so jih nizali oni ob so- delovanju sekretairja občin- skega komiteja Cveta Kjieza: • Problem raizvoja podjet- ja je pereč, čeravno po de- setmesečni oceni p>oslovanja zadovoljivih dosežkih, pred- vsem pa v luči novih vla- ganj. Potrebe so velike, od teh pa je nekatere nujno treba zadovoljiti. Vendar iz tega nastopa problem zadol- ženosti podjetja, kar stvari še zaostanije ob znani politi- ki bank in drugih financer- jev. • Odprti so nekateri od- nosi med TOZD in skupnimi službami. Vsaka delovna.or- ganizacija ima nujno svoje ambicije, toda kaže, glede vsklajenioeti teh ambicij nd vse v rediu. Ne gre predvsem zato, da bi delavci vsled ne- obveščenosti razpravljali o tem. Razpra\^ljajo direktorji TOZD, vodilni delavci in strokovnjaki. Mnenja, da bi posameznim organizacijam združenega dela šlo boljše, če bi ne bile povezane v TIM, imajo kritične p>resoje vreden pomen. • Organizacija dela v TIM je slaba. To posebej pride do izraza v TOZD »Gračndca«. Dislocirana je, ima znotraj sebe tri programe, ki povz- ročajo tudi medsebojna pro- tislovja. Ker pa ta organdza- cija vgra'uie 'n f-naMzLra svoij© izdelke Skoai hladalol- cse itd., se v njej zrcalijo vsa protislovja celotnega TI- Ma. • Četrta stvar je razvoj TIM. Zanj vse temeljne or- ganiizacije dajejo določena sredstva, razen rudnika, ra- zen 200 rudarjev, čeprav mo- ra biti vsem, pa tudi njim jasno, da več kot nekaj let rudarili ne bodo in da jdh bo treba preusmeriti. In rav- no oni, ki bi morali najbolj skrbeti za svoj jutri, bi mo- rali hkrati imeti za ta prob- lem najtanjši posluh, toda nimajo ga. • Delitev osebnih dohod- kov je še vedno velik prob- lem. Pritiski na višje OD so veliki, ni pa odgovorov na vprašanje, če to pogojuje višja produktivnost. Vsaka TOZD se obnaša neodvisno od druge. Tudi če je rast OD v posamezni TOZD utemelje- na, nikoli ne gledajo okoli sebe, kako gre drugim. Se- veda pa vedno želijo biti v isti vTsiti z drugimi, neglede na ekonomsko upravičenost in terjajo solidarnost od dru- gih, če jim lastni kazalci ne obetajo dobro. Zlasti pa se ta miselnost zaostri takrat, kadar gre za urejevanje OD v skupnih službah. • Požari so poseben prob- lem za TIM. Teh je bilo v zadnjih letih nekaj. Problem so neurejenost njihovih grad- bišč, ki terjajo cedo posege inšpekcij. • Kaj pomenijo primeri, da delavci na dekmšča po nekaj dni ne dobijo potreb- nega materiala in križemrok čakajo? • Kaij naposled pomenijo pireteipi med visodsol290ibiraži&- nima kadri na d€dxDvn€m me- stu? # Dalje je velik problem delovanje nekaterih, pred- vsem odgovornih lj.udi, da bi se TIMova družina raaSla. To je posredi dejstvo, da nekateri vodilni strolooTmja- ki poosebljajo TOZD s seboj, interese TOZD podrejajo osebnim interesom. V TIM skratka niso izdelana »pra- vila igre« na dovolj čvireti samoupravni osnovi. • In končno je povsem jasno, da ZK v tej delavni organizaciji problemov ne obvladuje dovolj čvrsto in učinkovito. Zlasti še zato, ker je v vrelišču problemov, med strokovnimi in vodilni- mi lj'Udmi dovolj komuni- stov. Sindikat v zadnjem ča- su bolj učinkovito deluje. Oddaljuje se od nekih »kla- sičnih sdndikalističnih vpra- šanj« tudd zato, ker so v sindikatu naj:boijšd partijski kadri, vendar je res tudi bo, da ta širša in poglobljena vloga sindikata ni pogodu, da sindikat bojkotirajo itd. Komunisti so po petumi razpravi sprejeli naslednja stališča: Izdelati pravila igre. Predskusiti celotno organiza- cijo dela in odgovornost vsa- kega posameznika v njej. Pred očmi je treba imeti neprestano tekoča gospodar- ska gibanja. Jasnejše opre- deliti in skozi sistem družbe- nega planiranja utrditi vpra- šanje razvoja podjetja. Pos- vetiti odnose med feotzdi in le-teh do skupnih služb in obratno. SpremeniM je treba sistem nagrajevanja, M mo- ra sloneti na večji pnoduk- tfavnDSti. JUBE KRA50VBC 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 LAŠKO PRED PRAZNIKOM PRIZNANJA NAJBOLJ ZASLUŽNIM v petek Je biJa v Laškem •večanc^, katero lahko šte- jemo med največje dogodke ▼ poča&tiitev prazniika repiib- Mte. Končana je večdetoa kriza kodeitativa, veliko pred rokom i>a je končana tudi ptreusmerirtev prodiavodnje nekdanje »VOLNE« v TOZD »Prediiilnica« ljubljanske De- korartivne bovame. V laški preddiljiici so tri mesece pred zastavljenim ro- kom k)oničali izvedbo sana- cijskega piTograma in v pe- tek uiradno proslavili zagon proizvodnje na novih strojih, ▼ preuTojenih prostoriih, ven- dar s starim kolektivom, ki se je ob delu izuril za novo tehnologijo. Ko so si Števil- ni gostje ogledali potek nove pax)dzvodnje, so delaivci pre- kinili delo in skuipaj z go- sti odžli v slavnostni pro- stor. ZviTSitiid so se govomiki, ki so orisali razvoj kolektiva in vso naporno pot do se- danjega trenutka. Ker smo ves čas spremljali dogodke in razmere v tem kolektivu, smo se odiLočili, da v krat- kih besedah orišemo obdob- je njihovega pcnovnega vzpo- na, njihovega preporoda, hkrati pa veliko sodidamost matičnega kolektiva, v kate- rega sestavi so laške tekstil- ke in tekstilci dočakali var- nejšo sedanjost in prihod- aoBt. V času največije preusme- ritvene vneme in delavnosti je koleiktiv ob polletju že presegel plan prihodka za 43 odstotkov in dohodka za 31 odstotkov. Načrtovana iz- guba je bila ob polletju bist- veno zmanjšana. Ob koncu leta predvidevajo namesto 9,2 milijona planirane izgu- be, znižanje le-te na največ 5 milijonov. To so zmogli tako, da so močno skrajšali čas nameščanja novih stroj- nih zmogljivosti in gradbe- nih del in da so 3 mesece pred rokom začeOi proizva- jati. Sanacija podjetja gotovo m bila lalika naloga niti za koaekbiv v Laškem, niti za ma- tični kolektiv v Ljubljani. Treba . je bilo sanirati zate- čeno stanje izgub iz prejš- njih let, pri čemer pa imata zasluge tudd Sklad skupnih rezerv SR Slovenije in Sploš- na banka v Celju. Veliko so prihranili tudi pri investicijskih vlaganjih. Namesto 73,9 milijonov so s smotrno izbiro Opreme po- rabili le 57 milijonov in še bi lahko naštevali doprinose kolektiva v Laškem in v DO Dekorativna. To je gotovo dosežek, na katere^ je lah- ko kolektiv ponosen, pred- vsem pa tisti delavci, ki so v razvoj tovarne vložili naj- več svojega minulega dela in ki so v hudem in dob- rem ostali zvesti svoji to- varni. Zato besede predsednice DS Predilnice Mire Travnar- jeve, direktorja TOZD Vilka škerbineka, generalnega di- rektorja DO Dekorativna Ja- neza Nebca in predsednika občinskega sindikalnega sve- ta Marka Manfrede niso bile papdmato besedovanje oto predstoječem prazniku, bile so klena, skoraj preskromna pripoved o kolektivu, ki je hudo tipel, ki si je močno prizadeval, vstrajafl in žel uspeh. In nič čudn^ ni, da je ves koleiktiv, da so vsi pri- sotni burno odobravali od- ločitev lažke občinske skup- ščine, ki Je izrekla vsemu kolektivu r laškem TOZD polno priznanje, pismeno pri2!nanje pa namenila DO Dekorativne in njenemu ge- neralnemu direktorju Jane- zu Nebeu. Ta priznanja je ob svečani priložnosti izročil predsednik občinske skupšči- ne Jože Rajh. In v tako vzdušje, ki ga Je prevevala zavest o var- nejšem danes in boljšem jiitri, je koncert moškega pevskega itoora TIM pod vodstvom pevovodje Kases- nika izzvenel še bolj sve- čano in ulbrano. /URE KRASOVEC NAŠI KOLEKTIVI ZDRUŽENO DELO IN KS ENOTNO ZA RAZVOJ Veliko govorimo in pišemo o povezovanju združenega dela s krajem, kjer ima dolo- čena delovna organizacija svoj sedež, predvsem torej o povezovanju s krajevno skup- njostjo. Poznamo tudi že lepo število primerov dobrega sodelovanja organizacij združenega dela s svojimi krajevnimi skupnostmi. Seveda je dobro povezovanje možno doseči prav tam, kjer so zaposleni večinoma tudi aktivni krajani in dobri ter aktivni samoupravljale! v okviru svoje krajevne skupnosti. V takem primeru je razumljivo, da pomeni razvoj organizacije združenega dela tudi razvoj kraja, krajevne skupnosti, včasih celo širšega območja. Zreče pod Pohorjem so eno Izmed takšnih območij, ki so najtesneje povezane s svojim združenim delom. To pa sta njegovi uspešni OZD UNIOR in CX)MET. Da bd izvedeli kaj več o tej povezanosti kraja in združenega dela, smo pov- prašali naji>rej v Uniorju. Prijazen sobesednik nam je bil kar njegov direktor dipl. ing. Marjan Osolfe, vendar v funkciji predsednika komisi- je za urbanizem in razvoj Krajevne skupnosti Zreče. »Razvoj kraja je najtesne- je povezan * razvojem naše- ga združenega dela. Gre za ekonomsko nujo in ne za nekakšno ljubiteljstvo in idealizem pri razvijanju na- šega širšega območja, tudi zreškega Pohorja. Razvoj in- dustrije in turizma postavlja pred krajevno skupnost no- ve probleme. Eden najvaž- nejših je prav gotovo raz- voj cestnega omrežja. Sku- paj s Cometom bomo v nas- lednjih dveh letih zaposlili kakšnih 500 novih delavcev, možnosti za nove zaposlitve pa se nam na veliko odkri- vajo tudi v ostalih dejavno- stih — v turizmu, gostin- stvu. Na kratko povedano, so naši pogledi uprU predvsem v ceste, trgovino in gostin- stvo, turizem, šolstvo in športne objekte. Zreče do se- daj niso imele nikakršne in- frastrukture, ki bi pošteno zadovoljevala naše krajane. Verjemite, da smo težko pri- šli tudi do strokovnjakov, saj jim ob dobrih možno- stih dela In ustvarjanja ni- smo istočasno mogli ponu- diti tudi razvitejšega kraja in območja,« je posebej po- udaril v raE^voni Marjan Osole. Pa poglejmo, kje vse so še odprti problemi zreške krajevne skupnosti. Veliko naporov in denar- ja bo potrebno za rešitev cestnih problemov. Ceste na Roglo, povezava Nove Do- brove, pa Sp. Zreč, Radane vasi in Gračiča, dograditev ceste Zreče — Ljuibnica — Vitanje, kamor še vedno člo- vek ne pride drugače kot zavit v oblake prahu. Po- udarimo naj, da so Zrečani izglasovali najvišji samopri- spevek, 3 odstotke, kar je seveda pomemben delež fi- nančnih sredstev za mnoge potrebe kraja. Dobro je so- delovanje z gozdarji, zlasti v zgornjem delu cestne tra- se na Roglo m pri moderni- zaciji ceste proti Skomar- ju, kjer se vključujeta še krajevni skupnosti Skomar- je in Resnik. graditi mo- rajo nov most čez Dravinjo, kar naj bi povezalo Novo Dobravo s cesto proti Rogli, potrebe so še v Gorenju za povezavo proti Mahu. Ra- zumljivo, da pri tako obšir- nih načrtih Zrečani računa- jo tudi na pomoč občine Slovenske Konjice, sosednjih krajevnih skupnosti in tudi republike. Potrebe po pitni vodi so naslednji večji problem in pri tem uspešno sodeluje zreški Comet, ki financira ustrezne raziskave v sode- lovanju z Geodetskim zavo- dom Slovenije. Uspešno teče izgradnja druge faze osnovne šole Bo- risa Vinterja v Zrečah. Več učilnic bi moralo razbreme- niti večizmenski pouk. Za Zreče je to ob izgraidnji šo- le za usposabljanje kovinar- skih kadrov in delavnice iz- rednega pomena. Tu so še načrti za blagov- no hišo, novo i>okopališče, bencinsko črpalko, ki je s Petrolom že dogovorjena, dograditev vr^. Posebne ambicije so v gostinstvu in turizmu. Nov hotel v Zre- čah, turistični kompleks zre- škega Pohorja. »V slogi je moč,« je ob zaključku najinega pogovora poudaril Uniorjev direktor Marjan Osole in na koncu sobotnega delovnega dopol- dneva odhitel »sejat« s so- delavci. Pred vrati je otvo- ritev novega hotela, ki bo rešil tudi vprašanja družbe- ne prehrane. Poslovil sem se. Pa tudi od dveh pomembnih doku- mentov na njegovi delovni mizi: projekta turističnega razvoja zreškega Pohorja in premama dela krajevne skupnosti Zreče. Je sploh potrebno pono- viti, da so Zreče tudi Unior? In Comet! MITJA UMNIK MOZIRJE ZK O SVOJEM DELU Včeraj popoldne je bila v Mozirju peta redna seja Občinske konference Zveze komunistov, na kateri so oce- nili samoupravne družbeno- ekonomske razmere v občini ter med drugim potrdili za- ključke nedavnega seminar- ja za sekretarje osnovnih or- ganizacij ZK. Zdaj ni šlo semo za to, da bi ocenili delo seminarja, marveč, da bi njegove za- ključke sprejeli kot vsebin- ske smernice za delo osnov- nih organizacij Zveze komu- nistov ▼ naslednjem obdobju. Vrh tega pa ti zaključki na- kazujejo tudi pot dela ob- činske koference ZK in nje- nih organov. Na seminarju so ocenili in nakazali bodoče naloge na področju socialističnih samo- upravnih družbenoekonom- skih odnosov s posebnim po- udarkom na probleme go- spodarjenja, zatem organizi- ranost, metode in oblike dela v Zvezi komunistov, naloge na področju političnega si- stema, pri čemer so še po- sebej opozorili na delegat- ske odnose, zatem naloge na p>odročju vzgoje, izobraževa. nja in kulture ter uresniče- vanje koncepta splošnega ljudskega odpora in družbe- ne samozaščito. ME MESTINJE: USTANOVNA SKUPSCINA Nedavna analiza stanja malega gospodarstva v šmarski občini je pokaza- la, da je v občini sicer precej možnosti, da se ta dejavnost poživi, da pa je trenutno stanje precej slabo. Prav zaradi tega velja pozdraviti odločitev šmarskih obrtnikov, da se združijo in enotno na- stopajo v svoji organiza- ciji. Na ustanovni skup: ščini, ki je bila pred ne- davnim v Mestinju, so spregovorili o vrsti mož- nosti pa tudi o nekaterih ovirah, ki bi Jih bdlo tre- ba odpraviti. - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 OBMOČJE PODELJENA TUDI DRUGA LETOŠNJA PRJZNANJA v petek je bila redna je- senska plenarna seja Celjske turistične zveze, na kateri so ocenili letošnjo sezono, delo društev in razglasili rezulta- te tekmovanja oziroma oce njevanja za najlepši kraj, za najbolj marljivega turistične- ga delavca, za najboljše turi- stično društvo, za najboljše zasebno gostišče in najboljši zasebni bife. Poleg tega so podelili 59 odličij Turistične zveze Slovenije. Rezultati letošnje turistične sezone so zadovoljivi. To še posebej velja za celotno drža- vo, ki je imela za 14 odstot- kov več nočitev kot lani, za Slovenijo, kjer jih je bilo 11 odstotkov več, medtem, ko je znašal ta pK>rast za c&ljsko območje le 8 odstotkov. In če bi se vprašali, zakaj je bilo na celjskem območju manj nočitev v primerjavi s Slovenijo in državo, bi ugoto- vili slabe prometne zveze, pre- skromno propagando in po- nudbo, nezadostno število no- čitveruh zmogljivosti, nazado- vanja nemških in italijanskih gostov, preskromen kmečki turizem itd. Zato pa je velik vzpon zabeležil izletniški tu- rizem in prav tako obisk na prireditvah, ki so jih pripra- vila turistična društva. Pet- indvajset prireditev si je og- ledaio okoli 60.000 ljudi. Takšno stanje, na grobo ocenjeno, seveda ni zadovolji- vo. Zato bo treba napraviti nekaj več, še zlasti na po- dročju inozemskega turizma in še kje. Beseda o delu društev in priredatev, ki jih pripravljajo vsako leto, je pokazala, da gre za veliko aktivnost, ki pa tu in tam naleti na premajh- no širšo družbeno podporo. Sicer pa se tudd vrste turd- stiičnih delavcev redčijo. Plenum je tudi potrdil delo posebne komisdije za ocene- vanje turističnih krajev. Ka- kšnih posebnih premikov, ra- zen v Vojnaku in Mozirju, le- tos nd bilo opaziti. Sicer pa velja zapisati, da bi lahko ob večje zavzetosti in pri2a- devnosti mnogokje napravili več, kot so. Tudi letos je prvo mesto v tekmovanju za najlepši turi- stični kraj osvojilo Velenje. Na naslednja mesta so se zvrstili: 2. Mozirje, 3. Celje, 4. Rogaška Slatina, 5. Šent- jur, 6. Laško, 7. Gornji grad, 8. Ljubno ob Savinji, 9. Luče, 10. Vojndk itd. . Za najboljše turistično dru- štvo v letošnjem letu je bito ocenjeno Mozirje, saj je bilo nosilec akcije za uredi tJve in otvoritev prelepega Savinjske- ga gaja. Tej pobudi, ki jo je vodilo društvo s predsedni- kom Ivanom Zupanom na čelu, so se potem priključili vsi krajani, vrtnarji in drugi. Za najbolj marljivega turi- stičnega delavca v letošnjem letu so proglasila Iva Kuhar- ja, predsednika Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini. Ivo Kuhar je namreč glavni pobudnik in organiza- tor izredno široke dejavnosti diTištva, ki skrbd ne le za rimsko nekropolo, za jamo Pekel, marveč vodi še števil- ne druge akcije. Ob proglasitvi Turističnega društva Mozirje za najboljše društvo letos na širšem celj- skem območju, p>a koanisija ni mogla mimo dejavnosti njenega predsednika Iva Zu- pana. Ker ni mogoče, da bi bila hkrati za najboljša pro- glašeno društvo in njegov predsednik, se je komisija odločila, da podeld Ivu Zu- panu p>osebno spominsko pla- keto Celjske turistične zveze, kot priznanje za veliko aktiv- nost. . Za najlepši in najbolj ure- jen zasebni bife na celjskem območju je bil proglašen bife ATOM Franca Renierja v Podčetrtku. V ožjo konkuren- co je prišel samo še bife Po- lanec iz Pesja pri Velenju. Pri končnem ocenjevanju pa se je komisija odločila za bife ATOM zaradi dejstva, da gre pri.njem za kompleilcsno urejeno celoto, pa tudi za širši izbor jedi in pijač. Priznanje najboljšega za- sebnega gostišča na celjskem območju pa je dobilo gosti- šče ERŽEN v Šoštanju. Je sodobno in lepo urejeno, pri- memo vzdrževano, sanitarije so čiste in urejene, izbor jedi pa je nad povprečjem. Vzor- no urejeno je tudi okolje go- stišča. Med boljša gostišča, ki jim je treba izreči vsaj priznanje, pa sodijo še: gostilna Radu- ha v Lučah, gostilna Mirostan v Parižljah, gostelna Petrin na Ljubnem, gostilna Bezgovšek v Laškem in gostilna pri Jož- ku v Gornjem gradu. M. BOŽIČ Jesen v Kumrovcu. Tudi rojstni kraj predsednika Tita je vključen v obsoteljsko turistično pot. Foto: V. Berk OBMOČJE Na petkovem plenumu Celjske turistične zveze so dolgoletnim in zaslužnim turi- stičnim delavcem podeliU tudi 59 zlatih, srebrnih in bronastih znakov Turistične zveze Slovenije. ZLATI ZNAK: Martin Kene (Rog. Slatina), dr. Marjan Barle (Laško), Ivan Vo- dovnik (Laško), Jože Ivajtna (Rim. Toplice), Ito Kuhar (Šempeter), prof. Janko Orožen, Milan Božič, Vinko Steiner, Riko Presinger (vsi Celje). SREBRNI ZNAK: Janko Strahovnik (Podčetrtek), Stanislav Dolar (Šoštanj), Miha Prosen (Laško), Lojze Metelko (Rog. Slatina), Ai:iton Mogu (Dobrna), Emil Jug (Prebold), Anica Ribič (Vojnik), Marija Volasko (Vojnik), Franc štorman (Šempeter), Ludvik Cokan (Celje), Janko Volf (Celje), Viktor Rožanc (Dobrna), Anica Rečnik (Dobrna). BRONASTI ZNAK: prof. dr. Herbert Zaveršnik, Anica Halužan, Marjan Unger, Anton Tepeš, Anton Napast, Franc Gajšek, Drago Vilendečič, Milan Istenič (Rog. SlatiPia), Niko Rožič, Anton Turk, Jože Jeran, Neža Počkaj (Braslovče), Ivan Zago- ričnik, Ivo Vozlič, Franc Janše, Marija Zagoričnik, Marta Vozlič, Adi Vidmajer, Ivan Žagar (Prebold), Einest Rečnik (Šentjur), Jože Kolar, Mihaela Vidali (Planina), Andrej Golež, Jože Pečnik, Milka Staroveški (Podčetrtek), Martin štorman, Alojz Urankar (Šempeter), Oto Samec (Strmec), Jože Gojtan (Šmarje), Franc Valenčak, Milan Brilej, Arton Kuhar (Kozje), Vinko Rebec, Angela Čebela (Dobrna), Silva Že- leznik, Franc Planine, Edo Podpečan (Celje). 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 LJUBNO OB SAVINJI j SPOMINI PRVI KRAJEVNI NARODNOOSVOBODILNI ODBORI MARTIN GOLOB Beseda je tekla skoraj tako, kot bd pripovedoval o diogodkih, ka so se zgodili včeraj. Le tu in tam je pokli- cal na pomoč ženo in jo vprašal: »No, kako je bilo že tistemu ime?« In vendar je šlo za obudii^tev spD- miina na delo narodnoosvobodiilndih od- borov, na začetke odborov Osvobodil- ne froonte na Ljubnem ob Savinji. Na Martina Goloba, zdaj sedemin- sedemdesetletnega upoikojenca, me je pred kratkim oipoizoiril Ijubetnskp. živino- zdravniik Jože Mermal. »Obiščd ga, marsiikaj ta bo laMco povedal, ^j je bil med prvami, ki so delali v narodnoosvobodilnih odbo- nih...« »Začetka narodnoosivobodilnega gi- banja na našem območju so povezani z imenom Jožeta Letonje-Kmeta m poz- icije Albina Vdipotnika-fitrgarja. Čeprav takrat še nisem bil aktivno vključen v to delo, vem, da je bil prvi odbor Osvobodilne fronte na Ljubnem usta- novljen na začetku 1942. leta. V njem so bili Franc in Karel Zagožen, Do- mdndk Stermecki, Franc Natlačen in še drugii. Toda, zaradi silnega okupatorjevega terorja, zapiranja v celjski Stari pd- sker in pošiiljanja rodoljubov v tabo- rišča smrti, je delo na terenu pozneje nekoliko zamrlo, na novo zaživelo pa ob koncu 1943. leta on zlasti še potem, ko je konec julija leta šlandro- va brigada najpaidila in osvobodila Ljub- no ...« To so bdld trenutka zmagosilavja, ve- selja, sreče. Ljubno je bilo osvoboje- no. Teden dni za tem je sicer skupi- na nemških vojakov vdrla na Ljubno in odgnala veliiko živine, toda, v kra- ju je vzdržala le nekaj dni. živdno so odgnali, pa jam je bdla kmalu v napoto. In 'tako se ljudje še danes spominjajo, da so prodajali ko- nje za liter žganija, krave pa celo za pol Mitra. Precej tako od:;,nane živiine so kmet- je zlasti v sredini septembra dobili na- zaj. Predvsem v Mozirju. Ljubno je bilo osvobojeno prvega avgiika 1944. leta, Mozirje, kot zadnja postojanka v Gornji Savinjski dolini, pa 12. sepadeQ. Zdaj zanesljivo ne bo. Toda, turizem ni samo gostinstvo, marveč še kaj. Zato bodo šla integracijska prizadevanja v večjo širino. Pripravljen je tudi načrt turističnega razvoja Gornje Savinjske doline. Izdelali so ga v Velenju. V teh prizade- vanjih želijo Golte čim bolj približati zaledju, delovnemu človeku. Zato šaleška magi- stralna cesta in potem mo- rebiti sedežnica do vrha, za- to ureditev ceste z ljubenske strani, zato tudi načrt o iz- gradnji pokritega bazena na Golteh že prihodnje leto, za- to ureditev nekaterih igrišč itd. V ta koncept bo vklju- čena Topolšica, tudi Dobrna. »Rešiti pa moramo tudi vprašanje depandans pri ho- telu na Golteh,« je poudaril direktor Rdsče dvorane,^ Ed- vard Blažek. »Ni namrw mo- goče, da bi iz hotela odga- njali goste, ker imamo pre- malo nočitvenih kapacitet, medtem ko bi bile depandan- se prazne ali skoraj prazne. Z upravitelji depandjans bo- mo morali najti skupen je- zik, kajti ne moremo se iti mi in vi, marveč smo vsi mi. Prvi poskus, da bi se dogo- vorili, je sicer naletel na od- por, toda prepričan sem, da se bomo le našli, saj gre za širše družbene interese, gre za rekreacijo in počitek de- lovnega človeka!« Načrt turističnega razvoja, ki ga je sprejel kolektiv R^- če dvorane v Velenju i>a ne zadeva saitho Golte in Gor- nje Savinjske doline, marveč tudi šaleško dolino. Gre skratka za večjo turistično povezavo v šaleški in Gomjd Savinjski dolini, gre za to, da bi bolj kot doslej izkori- stili izredne naravne in dru- ge pogoje in jih približali de- lovnemu človeku, turistu, iz- letniku. M. BOŽIČ GIMNAZIJA CELJE ¥m\ v SLOVENIJI USPEHI MLADIH EKOLOGOV Ekološki krožek na gim- naziji je še mlad, kljub temu je dosegel že nekaj lepih uspehov. Glavno delo pri- bližno štirideset dijakov je bilo lani raziskovanje kvali- tete zraka z hšaji. Doblje- ne podatke so vpisali na karto celjske občine in za to delo so prejeli priznanje in denarno nagrado Občin- ske raziskovalne skupnosti. Sestavili so tudi obširen bil- ten na temo varstvo gozdov in z njim sodelovali pri gi- banju Zeleni planet, za kar so prav tako prejeli priznan- je: deset bronastih značk in eno zlato za njihovo mento- rico prof. Miro Gričar-Križ- nikovo. Sicer pa je že sam pouk biologije na celjski gimna- ziji moderniziran, izbrana je bila namreč za eksperimen- talno izvedbo projekta So- dobna biologija. Delo je bilo izvedeno zelo uspešno, celo presegli so program. Te svo- je izkušnje so posredovali ostalim učiteljem in vsa ta njihova prizadevanja so ji prinesla Jesenkovo priznanje. S tem v skladu je torej tudi uspeh ekološkega krož- ka, ki ga je revija Proteus letos proglasila za najboljši ekološki krožek v Sloveniji. Vse to kaže, da so na dobri poti. TATJANA PODGORŠEK - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 GARANT POLZELA TRIDESET LET V PETEK SO PROSLAVILI POMEMBNO OBLETNICO Na petkovi slovesnosti v tovarni pohištva Garant na Polzeli je imel osrednji go- vor direktor delovne orga- nizacije Ernest Ramšak, ki je orisal tridesetletno pot tega smelega delovnega - ko- lektiva, ki se je razvil iz majhnih invalidskih obrtnih delavnic v moderno tovarno, kjer danes združuje svoje delo že več kot 380 delavcev. Se posebej hiter razvoj so v Garantu zabeležili v zad- njih osmih letih. V letih 1970 do 1972 so zgradili pro- izvodno dvorano na površi- ni 3300 kvadratnih metrov in skladiščno dvorano ter kupili nekaj novih strojev. Dve leti kasneje so adapti- rali še nekaj drugih prosto- rov, zgradili novo kotlovni- co, kompresorsko postajo in skladišče gotovih izdelkov. V letih 1975 do 1977 so vlo- žili precej denarja za nakup strojne opreme za linijsko proizvodnjo strojne obdela- ve plošč, komplelne linije pretočne stiskalnice m dru- go potrebno opremo za stroj- no obdelavo. Skupna vred- nost naložb v zadnjih dese- tih letih je znašala šestdeset milijonov dinarjev. Zanimivi so tudi podatki o gibanju proizvodnje v zadnjih dese- tih letih, saj se je ta pove- čala skoraj za desetkrat in bo v tem letu znašala že okrog 200 milijonov. Že la- ni so sprejeli v Garantu in- vesticijski načrt, ki ga iz- vajajo v letih 1978 do 1980. Načrt zajema izgradnjo skla- dišča rei>romatoriala, na- kup opreme za strojno obde- lavo odsesovanja v strojni obdelavi, nakup kotla za kombinirano g^^adivo ter obnovo voznega parka. Prav na dan slovesnosti pa so odprli novo poslovno zgrad- bo, ki bo namenjena tudi stalni raizstavi pohištvenih izdelkov ter zaklonišču in sejnim prostorom. Poleg direktorja Garanta sta na slovesnosti govorila tudi predsednik delavskega sveta Konrad Gradič ter predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Jože Jan, ki je poudaril vlo- go Garanta v skupnih pri- zadevanjih pri uresničevanju občinskih srednjeročnih in drugih načrtov, ter tesno po- vezanost tovarne z domačim krajem. V kulturnem progra- mu so sodelovali učenci pol- z^lske osnovne šole ter mo- ški pevski zbor iz Braslovč. Najzaslužnejšim delavcem in dolgoletnim poslovnim so- delavcem pa so podelili pla- booati NAČRTI v krajevni skupnosti Lju- bečna načrtujejo v prihod- njih letih hitrejši napredek. Upajo, da bo v krajevno skupnost prinesel nov veter zazidalni načrt, ki je bil že sprejet. Računajo s tem, da bo v kraj prišlo mnogo no- vih ljudi, ki bodo skupaj z domačini lahko hitreje re- ševali mnoga doslej nerešlji- va vprašanja. Da pa se v Ljubečni ne zanašajo samo na tisto, kar naj bi prišlo, kaže tudi plan dela krajevne skupnosti za prihodnje leto. Ta plan je nadvse obsežen. Vsebuje pa asfaltiranje nekaterih krajev- nih cestišč, napeljavo vodo- voda v delu Ljubečne, po- stavitev avtobusnih postaja- lišč in ureditev cestne raz- svetljave. M. BRECL kete in priznanja. Ob koncu zapišimo še to, da so štir- je delavci v pohištveni in- dustriji že od samega začet- ka. Ti so: Izidor Drešček, Andrej Esih, Ivan Leber in Robert Parfant. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR V Šoštanju so pred dne vi pokopali Franca Kolen ca, ki je poleg ostalega bil dolgoletni zaslužn športni delavec in nogo metni sodnik. Skupaj žene sta veliko pomagala da se je nogomet razvi jal v tistem koncu, ga podpirala tako in druga če, vse pa v želji, da bi dosegel še večji uspeh, kot »icer. Franc Kolenc pa ni bil znan samo v ožjih šoštanjskih in ve- lenjskih okvirjih, ampak je prav z vso ljubeznijo in ostalim do nogometa — zlasti preko deUmmja v sodniški organizaciji — zaslovel tudi drugod. Lju- bitelji športa, predvsem nogometa, se ga bodo vedno s hvnlf^ost^o spo- minjali. VIKTOR KOJC STORE NA OSNOVNI ŠOLI Med značilnostd našega časa sodi prav gotovo hitro naira- ščanje prometa. Avtomobilslia industrija doma in na tujem bruha neprestano velake koli- čine avtomobilov, za katere nimamo primernih cest. Po- večanje prometa predstavlja večanje nevarnosti za vse udeležence. Da bi se izognili tem nevarnostim, se že na osnovnih šolah začenjamo učenci prometno izobraževati in to med rednim poukom in dodatno v prometnih krožkih. Tudi na našd SaU deluje prometni krožek. Na tem krožku se učenci od tretjega razreda dalje pripravljajo na polaganje kotlesarakega izpita. S pomočjo vprašalnikov, naj- različneji^ sliflt o piTometu in maiket sd lažje predstavlija- mo, kako je treba ravnati v prometnem vrvežu, saij to ^loh ni tako lahko, kot bi kdo mdsliia. Prvi pogoj aa varno vož- njo je obvladanje kolesa. Ne- kateri ga obvladajo nekoliko bolj, drugi pa manj, vendar z vztrajnostjo pri vožnji tudi te težave premagamo. Poleg znanja voerije s kolesom pa moraano obvladata tudi pro- metne predpdse. To znaonje učenoi pokažemo na izpitnih vožnjah. Najboljšd se udeležijo tek- movanja, ki ga pripravi naša Soda vsako leto v Kompolah. Zmagovaloi tega izbirnega tekmovanja se uvrstijo med teduno/alc« za oibčinsko tek- movanje, toi je na 4. Orimv- ni šoli v Celju. Lani je naša šola dosegla na tem tekmo- vanju drugo mesto, kar je vzpodbuden iispeh za naše nadaljnje delo. Vendar si vai priz?de\'amo, da bi se lahiko udeležili republiškega tekmo- vanja. Šolska prometna vzgoja je izhodišče za varno vključeva- nje v prometne toikove na na- ših vedno bolj prometnah ce- stah in pridobivanje znanja, fci je potrebno za pridobitev vozniškega iapifta. Previdnost in znanje sta edini zagotx>vti- li, da se bo začelo zmanjše- vatii gjroBljiivo število proanet- nih nesreč, katerih pogoste žrtve 30 otroci. ALES GABKSOEK J TREBČE ZA PRAZNIK UREJENA DOMAČIJA JAVORŠKOVIH Kozjansko spreminja svojo F>odobo in se izvija iz sto- letne zaostalosti. Kraji, ki so bili prizorišče kmečkih pun- tov in pomembnih dogajanj v času narodnoosvobodilnega boja, se z novimi asfaltira- nimi cestami čedalje bolj po- vezujejo z osrednjo Slovenijo, postajajo dostopnejši in s tem tudi odprti za napredek. K novi, lepši podobi teh krajev bodo nedvomno mno- go prispevali tudi kulturni spomeniki, ki jih obnavljajo v spominskem parku. Ni še doglo tega, ko je bila ureje- na domačija zdaj že pokojne Titove tete Ane Kostanjšek in je bilo poleg zavarovane- ga spomeniškega objekta iz- stavljeno tudi sodobno gosti- šče. JAVORŠKOVA DOMAČIJA — DOM TITOVE MATERE Zdaj pa se je občinska zve- za združenja borcev iz Šmar- ja pri Jelšah in ob pomoči kulturne skupnosti ter ob strokovnem sodelovanju Za- voda za spomeniško varstvo v Celju lotila obnove Javor, škove domačije, kjer je bil dom Titove matere Marije. Tam, kjer se nova cesta ti!k za spomeniško domačijo vzpne navkreber proti Bist- rici ob Sotli, se nje od- cepi ozka, a asfaltirana pot, ki nas pripelje k Javorško- vim. Tu je nekdaj gospodaril zdaj že pokojni brat Titove matere Anton Javoršek, pri katerem je mali Jože od časa do časa prihajal v goste, da je pomagal pri paši in dru- gih domačih delih ter tako razbremenil mater, ki v svoji stiski ni mogla vselej nasiti- ti kopice otrok. In t-ako je bil tudi to svet, v katerem je odraščal mali Jožko in spoznavaj, da se pravica ne meri povsod z enakim vat- lom in da ni za vse na sve- tu kos kruha pravično odre- zan. Leta so minevala. Iz Jožka je postal Jože, iz Jožeta mla- di revolucionar in iz mLade- ga revolucionarja mož, ki je stopil na čelo Partije in po- vedel množico v boj za našo osvoboditev. Ti kraji so zato tudi del naše zgodovine in ni naključ- je, da jih skušamo tudi za- namcem ohraniti kar najbolj takšne, kot so biM nekoč, kot spomin na preteklost in opo- min za prihodnost. Javorškova domačija, še vedno teče tu življenje, kot pred desetletjem. Na njej je zagospodarM mlad gospodar in ta zdaj skrbi za setev in žetev in za vsa druga tisoče- ra opravila, ki sestavljajo po- deželski vsakdan. Pa vendar postaja ta domačija tudi ne- kaj drugega. Prav zdaj jo namreč preurejajo, da bo za- živela v polni spomeniški pri- čevalnosti za praznik. SPOMENIŠKA UREDITEV DOMAČIJE živji.enje na domačiji naj bd teJklo neokrnjeno naprej, taSco kot je teklo doslcfj, ne- kaj prostorov pa bodo spo- meniško urediiili. Strokovna Icomdsija, ki so jo sestavltjaili tako predstav- niki občinskega združenja zveze borcev, kulturne skup- nosti in spomeniško varstve- ni strokovnjaki, se je odloči- la, da urede spomeniško obeležje v deJu hišie, ki ga sestavljajo vhodna veža z neftadanjo črno in poc3rw.ie pre- delano kuhinjo tar velika ie- ba — r>h'ša« s kamro na des- ni strani stavbe, miladi gospo- dar pa j« dobi levi dell^še m manjši prizidek. Na stavbi so obnovili zu- nanje in notranje omete,, za- menjali dotrajane dede stavb- na lesa ter obnovili pode in strope, pa tudi starinsko peč v veliki izbi ter elektri- ko. Velika izba in kamra naj bi bild spet takšni kot sta bili pred desetletji. Stara le- sena k!op ob krušni peči v »hiši« ter stara klop okoli mize-mentrge, v kateri some- sili kruli, pa kredenca, stare slike in druga drobnarija, v kamri pa postelja in vse ti- sto, kar se je še starega oh- ranilo in našlo na podstreš- ju in po kotih v gospodar- skem poslopju — bo spet na- šlo svoje mesto. Skratka, vse naj bi bilo čimbolj ix>dob- no notranjščini stare, imovi- teijše kmečke hiše na pragu tega stoletja, do tega da bodo tudi stene v teh pro- storih »valcane«, kot so bile nekdaj in ne morda beRe, kot smo navajeni v sodobnih mu- zejskih prostorih. Ker bo sta- re opreme manjkalo, jo bodo skušali dop>olniti s starinski- mi primerki domače opreme iz sosednjih domačij. Vsak, ki bo obiskal ta dom, bo tako spoanad ne le delček oko- lja, ki je spremljalo Titovo mladost, ampak tudi delček materialne kulture našega po- deželja v času, ko svet no- vih iznajdb in tehndke še ni- sta spremenila starodavnega načina življenja v kmečkem živi ju. , Drugače ije zamišljena ure- ditev vhodne vežeJ in kuhinje. Arhitektonsko bosta tudd ta dva prostora urejena tako kot sta bila nekdaj, le njuna oprema bo drugačna. Stara oprema teh prostorov se je sčasoma porazgubila in tako je prevladalo mnenje, da bi ta dva prostora uporabi- li za dokumentarno predsta- vitev ljudi in dogodkov, ki so bili v tem času s Titom nepK>sredno povezani, častno mesto bo tu našel portret Titove matere, ki ga je izde- lal akademik Božidar Jakac, tu pa bodo s fotografijami in tudi drugače, odvisno od razpoložljivega arhivskega gradiva, predstavili sorodstvo Josipa Broza po materini strand, ki je znanstveno že raziskano. ZDENKA STOPAR 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 65 LET PIHALNEGA ORKESTRA RADEŠKIH PAPIRNIČARJEV Iladeški godbeniki so začeli organizirano delovati leta 1910, ko sta učitelj Leopold Po- trebiu iz Zidanega mosta in takratni župnik v Radečah Ilirš nagovorila viteza Gutmansta- hla, da je kupil 12 instrumentov. Tako se je zbrala skupina mladih fantov, ki so sprva igrali predvsem v času cerkvenih praznikov. V kasnejšem obdobju se je zvrstilo več vodij, oziroma kapelnikov radeških godbenikov. Omenili bomo samo Franca Volariča iz Brimške gore, Antona Vodenaua, Alberta Zupanca iz Hotemeža, Bogomirja Hrovatiča, Ivana Zahrastnika in Jožeta Rusa. Za radeške godbenike, ki so se pred nedavnim pre- imenovali Iz Sindikalne god- be Tovarne paprija Radeče v Pihalni orkester radeških papimičarjev, je v 2Jad!njem obdobju značilna predvsem skrb za strokovnost godbe- nikov in za pomlajevanje članskih vrst orkestra. Vse- kakor ob tem ne gre prezre- ti tudi prizadevanje za mate- rialne in druge pogoje, ki omogočajo normalno delo tega glasbenega kolektiva. Vsekakor bi bila prizadeva- nja dirigenta orkestra Jožeta Rusa in članov orkestra manj uspešna, če se ne bi pove- zali s samoupravnimi organi Tovarne dokumentnega in kartnega papirja Radeče in drugih radeških organizacij združenega dela in seveda z vsemi družbenopolitičindnii or- ganizacijamd. Franc žnddairSič, član or- kestra, je povedal, da je de- javnost orkestra zelo tesno povezana s kulturnim in za- bavnim življenjem Radeča- nov, saj bomo imeli samo letos več kot 50 koncertov in pomembnejših nastopov. Dirigent orkestra, Jože Rus, pa je dejal: »Socialna struk- tura članov našega orkestra jezelo raznolika. Naši člani so kmetje, delavci, dijaki in študentje. Zato imamo veli- ke težave z vajami in naši glasbeniki se morajo marsi- čemu odpovedati, da lahko pridejo na vaje. Ravno za- radi tega mora imeti vsak, ki se želi vključiti v naš or- kester vsaj dva razreda, ni- žje glasbene šole. Pred dve- ma letoma smo dobili tudi nove instrumente in- nova oblačila, tako da smo za ne- kaj časa rešen vsaj tovrst- nih skrbi. Letos smo sodelovali tudi na območnem tekmovanju pilialnih orkestrov v Arti- čah, kjer smo bili v zelo močni kokurenci drugi. Mi- slim, da je to največ, kar lahko trenutno dosežemo.« P. PUNGERCIC PIŠE: MILENA MOŠKON Kamnoseška lunetnoobrtna dejavnost Celja v času anti- ke je ostala ohranjena v kamnitih fragmentih celjan- ske arhitekture — arhitravih, kapitelih, stebrih ter nagrob- nikih, miljnikih m drugem. Ustvarjalnost kamnosekov in kiparjev, ki so delovali v Ce- lju v 16. in 17. stoletju pa je ohranjena v renesančnem in zgodnjebaročnem kamni- tem spomeniškem gradivu. Vsd ti izdelki so večinoma iz p>ohorslcega marmorja in ve- liko večino vseh, ki so bdli doslej najdeni, hrani Pokra- jinski muzej v Celju. Poleg teh kamnoseških izdelkov pa je treba seveda upoštevati tudi vse tiste, ki so vzidani v stene posameznih stavb v me- stu samem ali v njegovi naj- bližji okolici. Najlepše ohranjene kamni- te spomenike je muzej že raz- stavil v svojem lapidariju v kletnih prostorih Stare gro- fije, večje in take kose, ki so dovolj odporni, pa na Savinj. skem nabrežju — v lapidari- ju na prostem. Ta lapidarij na prostem je doslej ureditveno zajel le del Savinjskega nabrežja, izdelan pa je tudi 2» načrt, ki zaje- ma celotno parkovno površi- no na levem bregu Savinje, ki poteka za mestnim obzid- jem od Splavarja do Savinj- ske ulice. Načrt za ureditev celjskega lapidarija na prostem so v celoti izdelali arhitekti — pok. prof. Tone Bitenc, Mdr- jan Ocvirk in Janez Ander- luh. Gradivo za lapidarij na prostem je obravnavano v razstavnem konceptu po te- mah — na strogo antično (miljniki in arhitektonski čle- ni) ter na renesančno in ba- ročno (nagrobniki, vodnjak, arhitektonski in drugi detaj- li), ki so bili preidelani iz prvotnih, antičnih in so ime- li iK)vo, sekundarno funkcijo. Projektant |je domiselno re- zerviral prostor za muzej kul- turne umetnosti na Slomško- vem trgu pred nepozidanim delom obzidja v smislu raz- stavne vitrine, kamor bi se vključevali srednjeveški in kasnejši spomeniški predme- ti pa tudi arhitektonski ele- menti opatijske, minoritske ali drugih cerkvenih stavb Celja, ki se ne bi več zazi- davali v obnovljeni stend stavb, kot je bilo to običajno predvsem v 19. stoletju. V Bitenčevem projektu pa je nakazana tudd možna po- vezava lapidarija na prostem, kot razstavnega prostora Po- krajinskega muzetja, z Vod- nim stolpom, kjer naj bi bil kdaj kasneje urejen muzej starega orožja. V načrtu je upoštevana tudi uporabnost Kocenovega trga za gledali- ške prireditve in nekdanjega Eliza.betinega špitala za go- stinske namene. Kot vse kaže, bd se z ures. nioitvijo projekta izkoristile vse dane možnosti historič- no pogojenega prostora iz- ven starega mestnega obzid- ja, pri tem i>a bi se upošte- valo vse obstoječe parkovno rastlinje in vse sedanije sta- nje komunikacij. številni eksi>onati, dober načrt in izjemne prostroske možnosti za celjski lapidarij na prostem, so že podane. Podana pa so tudi vsa tista predvidena uresničenja, ki so lahko bistvenega pomena za razvoj kulturnozgodovinskega in rekreacijskega turizma v Celju. Zato lahko upamo, da bo ceJljski lapidarij na pro- stem dokončno realiziran ob bodočih hortikultumih in mu- zejskih urejevalnih prizade- vairjjih. lirejeai del lai^idarija oa prosteio. Foio: V. Berk S posveta o Ekranu. Pokro\itelj Teks'tilna tovarna Prebold. Foto D. Medved EKRAN-60LJ VPETI V DRUŽINO Slovensko revijo Ekran, ki kot edina slovenska strokov- na publikacija za področje filma in televizije izhaja že šestnajst let, je treba dvig- niti na strokovno še višjo ra^ ven. Hkrati pa naj bo to stiokovnost, ki bo imela svoj namen in dlj, revija pa mo- ra bdtd mnogo bolj kot doslej vpeta v temeljne družbene tokove. Take so bile temeljne ugo- tovitve prvega posvetovanja v okviru letošnjega tedna do- mačega filma, ko so sodelu- joči izmenjali dobronamerne in iskrene misli o reviji Ekran. Ne glade na to, da je v letih obstoja revija upravi- čila svoj obstoj, ji lahko oči- tamo še precej pomanjkljivo- sti. Od teh, da Ekran nasta- ja v mnogo preozkih in vase zaprtih krogih, do teh, da posveča premalo pozornosti domačemu filmu, amaterski filmski dejavnosti, ne goji dovolj ustvarjalne kritike in v precejšnji meri zanemarja pisanje o televiziji. Tudd v filmsko-vzgojnem smislu bi Ekran lahko naredil več, kot mu je uspelo. Prav stalna premajhna za- dovoljnost z Ekranom, ka- kršen je, opozarjanje na po- manjkljivosti pisanja v njem itd. kaže na živ interes v Sloveniji za to revijo in nje- no vsebinsko rast ter bogati- tev. Ob nizki nakladi 1.700 izvodov je Ekran v družbi premalo prisoten, zato mora med temeljne naloge uredni- štva poriti širjenje te po- membne publikacije pred- vsem med vzgojne delavce in med vse, ki se na tak ali drugačen, profesionalni ali ljubiteljski, proizvodni ali re- produktivni ali zgolj ljubi- teljski način ukvarjajo s fil- mom. Mnogo v teh nalogah obe- ta prva profesionalizacija v uredništvu, ki se obeta s pri- hodnjim letom. Tako po- membne publikacije namreč ni mogoče izdajati le ljubi- teljsko. Iz kroga sodelavcev, ki je zaposlen drugod in le iz svoje želje po pisanju, ob- javljanju posameznih stro- kovnih mnenj ali prispevkov sodeluje v Ekranu, ni mogo- če uresničiti sicer dobro in odgovorno zastavljene ured- niške zasnove. V tem smislu bo moral izdajatelj — Zve- za kulturnih organizacij Slo- venije, storiti še več. Zagotoviti pa je treba tudi kontinuirano izhajanje in ra- širiti krog sodelavcev, saj bo le tako Ekran lahko glob- je prodrl v temeljne družbe- ne tokove tako pri načrtovan nju produkcije, razvijanju marksistične kritične misli, ki naj bo vodilo delu film- skih ustvarjalcev in spodbu- janju ustvarjalnega odnosa do filma in filmske umetno- sti v najširši družbi. BRANKO STAMEJCIC MPP 1978 NASTOPILO BO 2000 PEVCEV Priprave za celjsko bienal- no zlx>rovsko prireditev »Mla- dinski pevski festival« so v polnem teku. Prihodnje le- to od 31. maja do 3. ju- nija bodo namreč v Celje spet prispeli mladi pevci in pevke iz vse države in ino- zemstva, da pokažejo svoje znanje in se pomerijo za bronaste, srebrne in zlate plakete. Taka prireditev, ki je sedaj že nekaj let na- zaj tudi evropskega pomena, zahteva seveda ogromno pri- prav in angažiranost vseh, ki so pripravljeni sodelovati — od zborovodij do bilje- terjev. Na eni zadnjih sej glas- benega odbora festivala je bilo največ govora o zaključ- ni prireditvi — množičnem nastopu mladinskih zborov. Za razliko od prejšnjih let bodo tokrat v združenem zboru nastopili tudi šolski zbori, ki niso iz celjske re- gije (Maribor, Murska So- bota, Brezovica itd.), kar pomeni, da bo v koncertu skupnih pesmi nastopilo bli- zu 2000 pevk in pevcev, di- rigiral pa jim bo Pavel Bu- kovac. Prihajajo pa že tudi prve prijave za mednarod- no tekmovanje, za katerega so bili povabljeni zbori iz 15 držav, celo iz Kube. Glas- beni odbor Mladinskega pev- skega festivala tudi vodi pre- govore z mnogimi vidnimi jugoslovanskimi in tujimi glasibenimi strokovnjaki. Kaj pa naši zbori? Na otvoritvenem koncertu bodo med drugimi i)eli tudi otro- ški zbori iz Velenja, Šempe- tra in celjske I. osnovne šo- le. Za zvezno tekmovanje pa se vestno pripravljajo mla- dinski zbori osnovne šole I celjske čete, I. osnovne šo- le in gimnazije. Žal slabo ka- že z nastopom dekliškega zbora Pedagoške gimnazije. bi si, je zlasti na zadnjem festivalu ustvaril že precej, šen ugled pa je v zadnjem času doživel korenite ka- drovske spremembe. - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 PODOBA JULKE TAJNIKAR Pletem, pletem, pletem sanke v nedogled hitijo; plete, plete se življenje, a lasje sinnjo. Rada bi napletla dolgo toplo ogrin jalo, da pod njim bi mi srce utrujeno zaspalo. Rada bi napletla tople sreče vsem ljudem, predno me zagrne zemlja v svoj objem. Rodila sem se 1. junija 1920 v Božjem na Pohorju v delavski, dninarsici družini. Pred mano je staršem umrlo pet otrok, za mano pa sta se rodila še dva brata. Osnovno šolo sem obiskovala v Gorenju nad Zrečami. Do tja je bilo uro hoda. Učila som se lahko, pa vendar sem morala po šoli osta- ti doma, saj ni bilo nobenih mož- nosti za šolanje. Z očetom in ma- terjo sem poleti hodila delat na njive okoliškim kmetom, pozimi pa plest puloverje in drugo. Nobene možnosti za redno. zaposlitev ni bilo ,.. Prišla je vojna vdhra... Skozi nepregledne p>ohorske gozdove je tudi do mlade Julke prišla vest o pogumnih borcih prvega pohorske- ga bataljona, ki so bih svoj zadnji krvavi boj na Osankaricd. Avgusta 1943 se je prvič srečala s partizani drugega p>ohorskega bataljona. Od taikrat do danes je ostala Julka zve- sta sama sebi. Kako bi tudi dru- gače? Otrok krivic in trpljenja ... Nič kolikokrat se je nato še Julka potrdila: najprej kot aktivistka in skojevka in članica komunistične pairtije ix>d prvimi žarki svobode; kot mati treh hčera. Previharila je čase obnove domo- vine ... Cas je pletel njo in ona je pletla čas. Do danes in za naš jutri! Dobro in toplo, pa veliko ogri- njalo si napletla tovarišica Julka! Prav vsi se danes lahko pokrijemo z njim. Pa vendar, kako se je začeilo? Kdaj si okusila prvo slast potrje- vanja v svojih pesmih? Ali je kru- tost časa rodila tvojo mehkobo? Povej nam! Da! Iz okrutnosti časa, iz našega boja in trpljenja, iz naše neizmer- ne želje po svobodi, iz našega jas- neg pogleda naprej ... Srce je mo- ralo izpeti: ^ To bHo je v vasici Božje, ki tiho na Pohorju ždi, v časih prelepih in slavnih, ko z nami so borci bili. TaJcrai so mi v silnem zanosu pesmi privrele na plan, da bi pomagale v boju, ki bil ga je naš partizan! Mi, ki smo v cvetu mladosti prenašali vojne gorje, ne bomo nikomur pustili, ■ da nam to srečo otme. Saj napredujemo, četudi s težavo, ne gre pa zidov podirati z glavo. Težji je boj, lepša je zmaga. Naj bo pozlačena sleherna sraga. In vrele so pesmi iz Juilkinega srca, prepevala so jih pohorska dekleta pri partizanski tehniki Mer- nik, kurirski postaji TV-10 v Kotu in partizanski bolnišnici Košuta. Iz stiske svojega ljudstva se je rodila ljudska pesnica. Svoboda je rodila drug boj. Boj za obnovo domovine. Boj za dru- gačne, človeka vredne odnose, boj znoja in žuljev, boj odpovedova- nja ... V drugo je Julka kalila sebe. In se potrdila ... Akcije, udarniško delo, tečaji, služba, politične funkcije, akcije, udarniško delo, tečaji ... Vse, kar zmore samo človek, ro- jen na pohorskem granitu. Vse je zmogla Julka in tisti čas. In tisti ljudje. Tudi s šegavostjo. Z nasme- hom in stasnjeoim pasom. Jelka, Lidija, Irena — tri Julkine hčere. Alenka, Tina, Vanja, Mojca — štiri Julkine vnukinje. Iščem odgovore v tvojih očeh, tovarišica Julka. In v tvojem na- smehu, v njegovi toplini, v mehko- bi guibdc otoog tvojih oči in pre- blisku šegavosti... Vse vem. Tudi to je tvoja po- trditev in tvoja sreča. Naša agrarna komisija dobro jo povsod odbija na terenu in v pisarni lepe zmožnosti razvija. Ni vedno lahko se smeri držati, toda v neznano ne smemo capljati. Saj bomo vendar znali deliti, kar smo uspeli si priboriti. Z jablan cvetočih veter je otresal cvetje, ko sem prvič svoje dete na srce privUa. Takrat vso me je prevzelo razodetje, da pozna ljubezen žena le, ki je rodila. Lepo je biti babica in vnučko negovali, iz oči v oči se gledata mladost in starost hkrati. Oprosti, tovarišica Julka, ker sem tako dolgo nosil s seboj vse tvoje papirje, zapiske in beležke, tvoje misli in pesmi, tvoja čnistva. Preveč sem jih občutil. Hvala, ker jih bom vedno nosil s seboj, četudi sem ti vrnil papirje. Tudi zaradi tebe se bom vedno znal ustaviti ob grobovih talcev. In morda jim bom s tvojiimi besedami žašepetal: Prej ko jablane so zacvetele je na njih dozorel trpek sad. Tisočkrat prekleti tujec kruti sto nam mož umoril je takrat. MITJA UMNIK ROGAŠKA SLATINA OB RAZSTAVI Razstava pokrajinskih slik — olj, gvašev in akvarelov Veljka Tomana sodi med ti- ste likovne prireditve v Raz- stavnem salonu v Rogaški Slatini, ob kateri lahko do- življamo nenavadno sožitje narave izven steklenega okro- glega prostora z naslikanimi pejsaži in neposreden kon- takt eksponatov z občin- stvom, ki je dovzeto za vsa- ko podoživljanje pokrajine in z zavzetostjo občuduje ti- sto, kar je slikar še utegnil v času ogroženosti krajinske- ga okolja ovrednotiti in sli- karsko transponirati. Veljko Toman sodi v vr- sto sodobnih, mladih krajin- skih slikarjev, ki opazuje, ra- ziskuje, analizira, potem pa osvojene slikarske motive po- enostavlja in ureja s svežimi, hitrimi six)znanji in ustvar- jalnimi dejanji v taki meri, da začutimo na vsakem pri- kazanem motivu podana in osebno označena razpolože- nja, ki so bistvena za kvalite- to čistega krajinskega slikar- stva. Ob panoramah in vedutah ter posameznih detajlih iz narave, kot jih slikarsko po- sreduje Veljko Toman, lah- ko pomislimo na tisto bež- nost diagonalno usmerjenih pogledov na naravo, ki jih zaznavamo ob hitrih vož- njah po cestah m pK) poteh, proko polj, livad, ob drevju in gozdovih, pod hribi, čez holme in gričevje ... Opa- žamo hiše, vode, mostove, oblake in nebo ... Spozna- vamo zelene, rumene, modre, bele in rdeče površine, pa nemirne obrisne črte in od- ločne ploskve ... Začutimo toploto, vročino in hlad v vseh razumsko določenih izbranostih pastoznih barv, pa tudi ves nemir, manj ali bolj pospešene dinamike, ki leti kot piš ali pa kot veter in vihar... To so specifične podobe ekspresij brez opaža- nja fragmentov, ki ne pri- padajo oblikovanju pred- vsem slikarsko pojmovanih organizmov ... Pri Veljku Tomanu zavze- ma omenjeno pejsažno sli- karstvo najvidnejše mesto! S pridobljenim akademijskim znanjem, z restavratorski- mi izkušnijami in poznava- njem tradicionalnih krajin- skih slikarskih obravnav, pa s svojo čustveno razgibanost- jo in izredno spretnostjo je Veljko Toman do zdaj do- segel tolikšne umetnostne us- pehe, da se je uvrstil med tiste priznane likovnike, ki gradijo svoj slikarski svet iz neizčrpnosti krajinske motivike na sodoben, čisto nov — lahko bi rekli kar umetnostno preoblikovan na- čin! V Rogaški Slatini doslej ni bilo možno spoznavati slikar- ske obravnave, ki ima svoj izvor v objektivni zaznavi vidljivega in je osredotočena na barvitost, dobro kompozi- cijsko zasnovo, dinamiko do- gajanj in duševno optimi- stično razpoloženje.. Zato se je treba zavedati, da lah- ko predstavlja občinstvu v Rogaški Slatini ustvarjalnost Veljka Tomana izjemno sli- karsko mojstrovino z učinko- vitostjo slikarskih kompozi- cij v poudarjeni abstrakciji krajinarske stvarnosti, ki se dinamično, v svoji preprič- ljivosti spaja v sintezo plo- skev barv in še potez.. \''se- binska komponenta Veljka Tomana ne pozna nikjer ti- ste melanholičnosti za nek- danjim, pa tudi ne bojazni pred tmičenjem, pač pa pra- vo mero optimizma in jima- škega zaupanja v neuničljivo elementamost narave kljub betoniki in vsemu, kar v našem času grozeče ruši sta- rodavne zakonitosti nara- ve .. Tako nam razstavljene Tomanove krajinske podobe lahko pomenijo najdragoce- nejše spomine in tudi nevsi- ljive opomine, da je naš svet lepotna neizmemost, ki je ustvarjen kot naslikana vizi- ja vsakomur, ki išče v vsak- danjosti vse tisto, kar je zanj lahko doživljanje privlačnih umetniških vrednot. In take likovne vrednote so del boga- stva našega življenja in na- šega kulturnega osveščanja. Spoznanje izbranega sUkar- skega opusa Veljka Tomana na razstavi v Rogaški Sla- tini pa lahko vsakogar raz- veseljuje še drugače, saj mi- slim, da lahko predstavlja enega izmed vidikov tudi dej- stvo, da je Veljko Toman naš bližnji rojak, kajti nje- gov rod izhaja iz osrčja Sa- vinjske doline in se tudi sli- kar sam dosledno smatra za človeka s celjiskega področ- ja. In prav zato je njego- va razstava lahko tudi za nas vse, ki se v celjski regi- ji prvič srečujemo z dosež- ki njegovih umetnostnih sno- vanj, še bolj privlačna in pomembna. MILENA MOSKON ADI V 1X'.TINI: Znani umetnik AUl Arttenšek iz Petrovč pri 2alca ima v teh dneh kar tri razstave ziinaj naših meja. Dve v Švici ter eno v Avstriji. Na njej razstavlja srebrne in zlate Na sliki: Adi med delom zlatih gravur. T. TAVCAB 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 FRANCE STIGHC — ZLATA PLAKETA METOD BADJURA in diploma za film Praznovanje pomladi ZVONE AGRE2 — igralec leta Teden do- mačega fibna 78 *a vlogo Simona v fil- mu Praznovanje i>omladi ZVEZDANA ML.\KAR — igralka leta Te- den domačega fflma 78 za vlogo Suzane T Praznovanju pomladi IRENA KRANJC —■ Badjurova nagrada za dcbut in posebna nagrada žirije Novi tednik. Radio Celje, Stop BADJUROVE NAOBADE Društvo sdovenskih filmskih delavcev je letos podelilo nagrade Metoda Badjiire naislednjdm ms- tvarjalcem: Zlato plaketo in diplomo je prejel France Štiglic za film Praznovanje pomladi. Srebrno plaketo Metoda Badjuire in diplcono je prejel Janez Verov.šek za kamero v kratkem filmu 2abe in Ce pade kruhek ti na tla. Priznanja za mladega snemalca žirija letos ni pc^elila, druga priznanja pa so še dobili za publicistično dejav- nost TV Ljubljana, kolektiv redaktorjev filmskega prog^rama in novinarjev kulturno informativnih oddaj, priznanje za igro prejme debitantka Irena Kranjc za igro v celovečernem filmu Ko zorijo jagode in priziianje dobi režiser Make Sajko za režijo kratkega filma Narodna noša. žirijo so letos sestavljali: predsednica Anica Cetin-Lapajne in člani: Jure Krašovec, Matjaž Klop^č, Vladimir Kocjaiačič, Štefka Drolčeva, Mir- ko Lipužič in Ivan Marinček. NAGRAOE STOP. MOVI nmm m raoio oeue Igralec leta je Zv(me Agrež z igro v filmu Praznovanje pomladi. Igralka leta je Zvezdana Mlakar za igro v filmu Pi-aznovanje pomladi, na- grado za najuspešnejši debut pa prejme Zvone Hribar iz istoimeiaskega filma. Vsi prejmejo likov- na dela akademskega slikarja Staneta Jagodica. Žirija je podelila tudi posebno nagrado za igro Irene Kranjc v filmu Ko zorijo jagode. Žirijo so sestavljali predsednik AleJisander Ma- rodič in Edi Hrausiky ter Drago Medved. Gradivo s Tedna doma- čega filma 78 zbral in vse fotografiral Drago Med- ved. Premiera filma Ko zorijo jagode je bila v Preboldu le- po pripravljena. Pokrovitelj predstave IVHK Prebold je z vsem gostoljubjem pogostil ustvarjalce filma, ogledali so si tudi njihove proirvodne obrate, pozdravne besede v dvorani pa jim je namenil tudi direktor MIK Prebold Stane Skok. Gledalcem v dvo- rani so se predstavili vsi glavni ustvarjalci novega slo- venskega filma, ki so bili de- ležni priznanja v obliki dol- gotrajnega aplavza. Med osrednje dogodke letošnjega 6. Tedna domačega filma se zagotovo uvršča republiško posvetovanje o mestu filma in filmske vzgoje v usmerjenem izobraževanju. Pri- praviili smo ga skupno z vodstvom ZKOS in zavodom za šolstvo SRS. Cez 110 udeJežencev iz slovenskih osnovnih in srednjih šol, filmskih gledališč in klulx>v, občinskih zvez kulturnih organizacij in strokovnih društev je poslu- šalo naslednje referate: Vloga in mesto filma v programu kultumo-umetnostne vzgoje v usmerjenem izobraževanju (Ivo Zrimšek, pedagoški svetovalec za slovenski jezik v Zavodu SRS za šolstvo)-. Uresničevanje filn^ke vzgoje v osnovnih šolah (Nuša Dragan, strokovna svetovalka v ured- ništvu šolske televizije v zavodu SRS za šolstvo), Pozitiv- ne izkušenje pri izvedbi iK)sameznih učnih ur (Marica Na- krst, predmeitna učiteljica na OS Solkan, Nova Gorica), Možnosti filmske vzgoje v usmerjenem izobraževanju (Jo- že Volfand, OK SZDL Celje), Vrednotenje filmske pred- stave (Slavko Pezdir, profesor na PŠC Celje), Filmsko gle- dališče (Koni Steinbaher, mentor filmske vzgoje na OS Vojke šmucove. Izšola) in Filmska in kulturna vzgoja otrok (Meta Subic, Pionirski dom, Ljubljana). Po plenarnem delu so udeleženci po.svetovanja delali po treh skupinah — za problematiko filmske vzgoje v os- novnih šolah, v srednjih šolah in pri izvajanju filmsko- vzgojne dejavnosti ob pouku (v fiilmskih kluibih, gledali- ščih in drugih zunajšolskih dejavnostih). Večji dei uvodnih razmišljanj in raeprav po skupinali se je kritično zaustavilo ob ugotovitvi, da je estetska, umetnostna ali kulturna vzgoja, z njo pa tudi filmska, še vedno zapostavljena — od predšolskega, obveznošolskega do končnega šolanja. Vz^ojnoizobraževaJni sistem s sedaj ponujenimi modeli vrednotenja umetniškega in kulturnega življenja ostaja zunaj tistega, kar mJadi resnično doživlja- jo. Zabavni tisk, stripi, filmi, disco, TV in drugi mediji s pKDgosto pophtveno rekreativno in čutno vsebino vplivajo na nižje ravni otrokovega doživljanja. Vzgojitelji pa so premalo usmerjevalci vrednotenja in organizatorji samostoj- nega ustvarjanja odnosa do vsega ponujenega na umetni- škem področju. Slavko Pezdir pa je menil, da bi morale biti filmske predstave, ki so obvetzne za učence, obvezne tudi za uči- telje. Nosilec vrednotenja filmske umetnine ne more biti le mentor filmske vzgoje, niti le učitelji materinščine, am- pak VSi tisti, ki lahko p>o svojih strokovnih in vzgojitelj- skih sposobnostih pomagajo. Zal se filmskovzgojna priza- devanja končajo po ogledu filma, namesto da bi nadalje- vali s temeljito razpravo o idejni, estetski, sociološki, pe- dagoški in etični vrednosti umetnine. Po referentovem mne- nju filmska vT^ja, katere del je vrednotenje posameznih filmskih predstav, še zdaleč nima le namena višati stopnjo splošnega filmskega okusa in filmske kulture, niti ne kul- ture nasploh, ampak je namenjena celovitemu osveščanju in osvobajanju vsak^a človeka. Več bi morali tudi storiti za redno in načrtno filmsko vzgojo dijakov na i>edagoških šolah ter študentov na vseh višjih in visokih šolah, ki usposabljajo prosvetnega delavca. Na pMDSvetovanju je nasploh izstopala problematika kadrov, usposobljenih pedagogov za izvajanje filmske vzgo- je. Pedagogi so predlagali, da bi naj tudi za filmsko vzgo- jo, ki bo del umetnostno-kultume vzgoje v usmerjenem izobraževanju, organizirali podobne seminarje kot pri uved- bi predmeta samoupravljanje s temelji marksizana. Zato imajo veliko odgovornost pri pripravi na izvajanje umet- nostno-kultuime vzgoje Zavod za šolstvo SRS, še posebej pa akademija za gledališče, radio, fUm in TV, ki doslej ni dovolj storila za filmsko izobraževanje slavistov, mentor- jev in pedagogov, odgovornih za tovrstno dejavnost na šo- li. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje pa naj bi zagotovil v učnih načrtih višjih in visokih šol, da bi se študentje — bodoči pedagogi načrtno usposabljali tudi za filmskovzgojno delo. Organizacija in izvedba izobraževanja kadrov za filmsko vzgojo se kaže kot eden izmed osnovnih problemov v sedanjih naporih za večjo učinkovitost film- ske vz^je v šolah. Nekateri so celo predlagali družbeni dogovor o usposabljanju pedagoških d^avcev za izvajanje umetnostno-kultume vzgoje. Poleg tega so na posvetovanju sprejeli stališče, da bd morali s filmsko vzgojo začeti že v predšolskih ustanovah. Bistveno drugače naj bi o filmu pisali v mladinskih ča- sopisih. Mnogo večji i>omen pa naj bi dobilo delo v film- skih gledališčih, kliibih in krožkih, kjer naj bi mladina ne le spoznala bistvo filma in ga vrednotila, ampak naj bi ga tudi ustvarjala. Filmska vzgoja je sesta\'ni del kul- turne politike šole. Ta pa bi morala naglasiti celovitost učenčeve kreativne osebnosti. Na posvetu so prejeli še nekaj pomembnih stališč — mentorji filmske vzgoje, pedagogi in filmski delavci se bodo odslej vsako leto sestali v času Tedna domačega fil- ma in bolj tematsko, specializirano obravnavali ix)6amezna vprašanja s področja filmsko-vzgojne dejavnosti. Komisija za film i>ri ZKOS bo gradivo posvetovanja objavila v po- sebni puiblikaciji in pripravila akcijski program nalog, ka- kor jih je nakazalo posvetovanje. Dogovorili pa so se tudi, da bodo v gradivu posveta spregovorili v pedagoških zbor- nicah. Pomembno je, da sta se v organizacijo F>osveta tako neposredno in p>ožrtvovalno vključila republiški Zavod za šolstvo in vodstvo zveze kulturnih organizacij Slovenije. J02E VOLFAND ŠTEVILO OBISKOVALCEV Letošnji Teden domačega filma je privabil samo porvi dan na petnajstih projekcijah 4500 obi- skovalcev, naslednji dan že preko 6000 in tako vse do torka, ko je zneslo skupno število 36.000 gle- dalcev. Ob projekcijah v vseh treh celjskih kine- matografih, so bile predstave še v Preboldu, Šent- jurju, Radečah in Ločah ter i>osebne projekcije za mladino osnovnih in srednjih šol v .samem Celju in v drugih krajih občine. V ^upno število pa še niso všteti gledalci predstav na Polzeli, ki je predvajala mladinske filme. Tako je letošnji TDF po številn obiskovalcev v sedmih dneh zagotovo dosegel 36.000 oWskov, kar je 1000 več kot lani. f8. stran — NO¥1 TEDNIK NOVI TEDNIK — stran ti Kolektiv celjskega EMA že po tradiciji sfHrejema ▼ svoje goste ustvarjalce domača filma. Letos so se predstavniki kolektiva pogovarjali i Janeiom Kavčičem, Joietom Zupanom. Brankom Jurco, Rajkom Ranflom, Miladoom Ljubičem, Tanjo Gobe«, Metodom Pevcem ta toeno Felicijanovo. Tudi letos Je EMO med glaviyn]i sopokrovitelji. Z obiska filmi^e ekipe Okupacije 26 t slikah t Kori Radeče. Na posnetku med delavkami Tanja Poberžnik, Milan Skrijič, Zvonko Lepetič in Tatjana Boškovid, Srečanje mladih s filmskimi delavci je na Pedagoškem šolskem centru v Celju posi^ že tradicija. Mentor filmske vzgoje Slavko Pezdlr je organiziral pogovor dij^tnr b sloven- skimi delavci, ki Je odpri prenekatero zanimivo misel o filmu. Vnior Zreče je pogostil ekipo slovenskih filmskih delavcev t Zrečah, kjer so si ob tej pri- ložnosti ogledali tudi proizvodne obrate. V hali kjer delajo avtomobilske dele za Renault na sliki od leve proti desni: Irena Felicijan, Tanja Gobec, Berta MegUč, Zvone A«^ in ioic Zupan. Zavarovalna skupnost Triglav Celje je bila pokrovitelj filma Vonj poljskega cvetja. V Ime- nu kolektiva je poasdravil ustvarjalce filma predsednik d^vskega sveta Milan Jamšefa. Gledalcem t dvonuii so se predstavili I^ba Tadič, Branko Cvetič, Raja GoSid In direktev filma Aca Stojano^. mKierimi brazi Miniili ponedeljek je teden domačega filma nedvomno doživel svoj vrhunec. Ne le zaradi odličnih domačih fil- mov. Predvsem zaradi kar treh posvetovanj in treh raz- govorov, ki so domala hkra- ti tekli v različnih delih film- skega Celja. Posvet kinoopemterjev, ki je že tiBdiioionalen med TDF v Celju, in pa zbor podpisni- kov samoupravnega sporazu- ma proizvodnje, distribucije, reproduktivne kinematogra- fije in televizije, sta kot de- lovna dogovora F>ovsem upra- vičila svojo uvrstitev v pro- gram TDF 78 in ga vsebin- sko obogatila. Jr^osebna pasorijost ceJocne jugoslovanske javnosti pa je biia usmerjena na posveto- vanje filmskih kritikov in pu- blicistov, ki so v Celju dva dni razpravljali o tematskih vidikih sodoonosti, ki zani- majo fUmskega ustvarjalce in gledalca. Posvetovanje v Celju je aa člane vseh sek- cij filmskih kritikov pripra- vila slovMiska sekcija pri Društvu slovenskih filmskih ' delavcev. In bogate misli v I teoretični, strokovni obdela- I VI tem o sodobnosti v fil- mu, so povzdignile to posve- tovanje na visoko, praktično uporabno in nadvse zanimi- . vo raven. 2e skop pregled obravnavanih tem, kot so jih odprli z referati in podprli v kritičnih in odprtih raz- pravah, pokaže na pomemb- nost tega jugoslovanskega posvetovanja. »Sodobni film o revoluciji«, »Sodobnost v mladinskem filmu«, »Sodob- nost mladih filmskih ustvar- jalcev«, »Sodobnost jezika v domačem fUmu oziroma dia- log in njegova vloga«, »Ero- tika in pornografija v doma- čem fiknu« ter »Odnos fil- ma in gledalca« — to so le naslovi osnovnih šestih ob- ravnavanih tem. Dvanajst re- feratov na te teme je kri- tično, odkrito in temeljito poseglo v probleme, ki jih mnogi, ne le iz vrst filmskih kritikov, temveč tudi gledal- cev, ljubiteljev filma in ust- varjalcev, prištevajo med te- meljne probleme sodot«iega jugoslovanskega filma. Predvsem še prva tema, ki je slednjič (tako vsaj upa- mo) razčistila z vprašanjem revolucije v domačem fUmu, temeljito odklonila spektaku- lamo, pirotehniško prikazo- vanje hiomane in demokratič- ne narodnoosvobodilne bor- be ter socialistične revoluci- je, poedravila pa ustvarjalen. umetniški odnos do revolu- cije, je navdušila. Še pose- bej referat kritika Božidar- ja Zečeviča, ki je pretanje- no s stališča marksistične filozofije analiziral pomen in vsebino filma Okupacija v 26 slikah (filma torej, ki je naj- bolj občuteno odprl nove vi- zije obravnave revolucionar- nosti), je odpri novo stran v domačih razmišljanjih o sodobnem videnju revolucije in filma o revoluciji. V plodni razpravi, v kateri je sodeloval tudi član IK predsedstva CK ZKS Franc Šali, so stališča do tda poj- movanj še po«iotili in dejan- sko taka razmišljanja široko odpirajo vrata filmskim sno- vanjem, ki bodo lahko na ravni »Okui>acije« iimetniSko razmišljala o revcrtucijl in revolucionarnosti. Na posvetovanju, ki je bi- stveno obogatilo letošnji te- den domačega filma, kljub temu, da smo na njem po- grešali udeležbo vabljenih filmskih ustvarjalcev in dru- gih, ki se poklicno ukvarja- jo s filmom, je sodelovalo petindvajset kritikov in pu- blicistov iz vse Jugoslavije. BRANKO STAMEJČIČ USPELE PREI^IEBE IZVEN CELJA Vse predstave so bile dobro obiskane, tako ▼ Pr©- boildiu, Šentjurju, Radečali in Ločah. Prihodnjič bo potrebno le spiremenitl vsebinski del obiska po6ame» nih ekip filmskih delavcev in jih uskladita s časovnl- nti možnostmi v posameznih krajih. Zanimanje aa po- govore s filmskimi dedavd raste i« leta v leto ta W kazalo tudi v krajih izven Celja organizirati pogovo«« v deiovnaih kolektivih v širši obliki kot doslej. Zani- mivo je tudi to, da se pogovorov ali obiskov v detov- nih organizacijah, kjer so bidi, nL90 udeležili predstav nM posameznih občinskih Icuiltumfli skiupnosti. SSoer pa o tem obšoimeje v poihodnji števdlM Novega tedni- ka. Franjo Cevnik Je v imenu (ngrada, pokrovitelja filma Tiger pozdra-vil ust\'arjalca filma, in sicer režiserja Mflam Jeliča in priiJuUJe»e«a jamica Skrnka Stimca. 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 CELJE PRED 60. LETI DNEVI ^ SPOMINI NA NOVEMBRSKE DNI 1918. LETA Dr. Ervin Mejak, avtor zapisa Po mukapolnem potovanju in ne- strpnem pričakovanju sem se 2. no- vembra 1918. leta proti večeru vrnil z italijanske fronte v Celje. Vlaki so bili prenatrpani. Kdor ni našel prostora v vagonu, je stal na stopnicah, mnogi so zleeU celo na streho. Nihče ni vedel, kako je doma. Vla- dal je nered. Ko sem se pripeljal v Celje in se zrinil skozi gnečo na peronu železni- ške postaje, sem na cesti srečal Ivana Krajnca, celjskega dijaka (tragično je preminul pozimi 1931. leta pri znani nesreči v Medlogu — trčenje avtobu- sa in vlaka). Povedal je, da je med vojaki nered in da Narodni svet, ki je bil sestavljen takoj po prevratu, nujno potrebuje vojake. Sam se je že prijavil. Povabil me je, naj se zvečer zglasim v Narodnem domu, kjer bom zvedel vse podrobnosti o položaju v Celju in domovini. Hitel sem domov. Zvečer pa sem 2e bil v Narodnem domu. Zvedel sem, da so vojaki odrekli pokorščino. No- bene discipline. Zapustili so stražar- ska mesta in celo vlomili v skladišče na Ljubljanski cesti. Poveljnik nado- mestnega bataljona 87. pešpolka, Ska- llcky, je bil brez moči. Vojaki so od- rekli pokorščino nemškim častnikom. Le-ti se sploh ne upajo več med nje. Zato je Narodni svet sklical raz- širjeno sejo in nanjo povabil sloven- ske častnike in zastopnike raznih na^ rodnih društev. Na tej seji, 1. novem- bra, so pozvali vojake k prisegi pred predsednikom Narodnega sveta. Po- veljstvo nad vojaki je prevzel sloven- ski nadporočnik Ivan Sancin, prisega pa je bila še isti dan popoldne na dvorišču grajske vojašnice, zdaj vojaš- niče heroja Slavka šlandra. Tu so bili častniki, člani Narodnega sveta, za- stopniki narodnih društev in veliko Celjanov. Pred prisego je nadporočnik Ivan Sancin formiral četo, ki so jo sestavlja- li vojaki celjskih oddelkov in vojaki iz Petrovč, ki so se pripeljali z avtomobi- lom in nosili veliko slovensko zastavo, četa je zatem odkorakala v vojašnico. Na čelu je bil poročnik Josip Videmšek s sokolsko zastavo. Na vojaškem dvo- rišču je bilo več govorov. Prisotnemu podpolkovniku Skalickemu to ni bilo všeč, saj je že vedel, da je ta dan v CJelju Nemcem in Avstriji odklenkalo. Prisega je bila obljuba vojakov in častnikov, da bodo izpolnjevali pove- lja Narodnega sveta. Dne 2. novembra dopoldne je nad- poročnik Sancin prevzel poveljstvo nad 87. pešpolkom in sicer potem, ko mu je podpolkovnik Skalicky izročil vse polkovne zadeve in ga prosil za dovoljenje za odhod na Dunaj. Tedaj so odšli skoraj vsi nemški častniki. Pri polku je ostal le stotnik Kainer, kot Celjan in splošno priljubljen čast- nik. Kainer je ostal v Celju in tu pred leti umrl. Takoj za tem so imeli slovenski častniki zborovanje, na katerem so si razdelili delo in odgovornosti, ki jih v tistih kritičnih dnevih ni manjkalo. Po navodilih Narodnega sveta so ta- koj začeli ustanavljati narodne straže. Straže so bili nekakšni izvršilni organi krajevnih narodnih svetov, potrebne za vzdrževanje reda in miru ter za obrambo pred vračaj očimi se voja- škimi oddelki. V C!elju je narodna straža delala pod vodstvom priljubljenega rodolju- ba Rafka Salmiča, takratn^a urarja, ki Je imel lokaJ v pritličju Narodnega doma. Narodne straže so pomagale in tu- di same postavljale straže na nekate- rih mestih, pomagale na kolodvoru pri vzdrževanju reda in opravljale tu- di policijsko službo v mestu vse do prihoda redne policije pod vodstvom officiala Logarja. V celjski okolici je bila najvažnej- ša mrodna straža na Vranskem, ki je bila pod poveljstvom nadporočnika Ose- ta vojaško organizirana in je bdela nad prehodom v Savinjsko dolino. Imela je težko delo, saj so se prav tu valile cele armade z bivše soške fronte. Velikim težavam v Celju se je zdaj bližala še ena nevarnost: z italijanske fronte je bilo pričakovati veliko vo- jakov, ki so se premikali proti severu ln na Madžarsko. Majhna četa voja- kov, ki je bila tedaj v Celju, ne bi mogla napraviti vsega, niti ni mogla nuditi odpor v primeru napadov, n> I>anja tn podobno. Zato je Narodni svet skupaj s poveljstvom celjske gar- nlzlje izdal poziv vojakom, da se ja- vijo v službo domovine. Zaradi objave.j nujnih razglasov in obvestil je Na- rodni svet pričel izdajati tudi svoje glasilo »Glasnik Narodnega sveta«, ki ga je urejeval časnikar Vekoslav Spin- dler. Prva številka je izšla 4. novem- bra, zadnja, osemindvajseta, pa ob koncu 1918. leta. Tak je bil položaj v CJelju 2. no- vembra 1918. leta. Takoj drugi dan sem se javil v vojaško službo. Ko sem tega dne zju- traj prišel v mesto, so bili že povsod nalepljeni plakati naslednje vsebine: »Vojaki! Slovenci! Prišel je čas, prosti smo, na svoji zemlji, svoji go- spodarji! Toda, domovina vas še rabi! Vrnite se nemudoma v vojašnice! Slo- venski častniki so prevzeli poveljstvo in posle. Kliče vas nova domovina, da se ohrani narodov imetek, da se vzdr- ži red in mir ter da se odvrne zuna- nja ne-/amost. Sveta dolžnost vsakega Slovenca je, da sodeluje pri obrambi in pripomore po svoji moči k lepši bodočnosti! Le kratek čas vas še rabi domovina. Za prehrano je oskrbljeno. — V Celju, dne 3. listopada 1918.« Razglas sta podpisala poveljnik celjske gamizije in predsednik Narod- nega sveta. Vojaki — prostovoljci smo se zbra- li v takratni »šemalni vojašnici«, kjer je zdaj Onter za socialno delo v Ce- lju. Dobili smo takoj nove uniforme in sploh celotno opremo. Nato so nas razvrstili v posamezne oddelke. Prišel sem v četo Avgusta Dolinška iz Dola pri Hrastniku. Že 4. in 5. novembra se je prija- vilo toliko vojakov, da je bilo moč zasesti vsa stražarska mesta. Med pro- sto\'oljci so bili predvsem celjski dijaki, takratni podčastniki gamizije, ki so z veseljem sledili klicu domovine. Ponoči na 4. november je prišlo telefonsko sporočilo z Vranskega, da prihaja proti Celju velika množica vo- jakov, voz, konj ... Ker je naše poveljstvo opazilo, da prihajajo naši vojaki-rojaki proti do- mu skoraj povsem goli, saj jih v Ita- liji niso samo razorožili, marveč tudi slekli in pokradli, je izdalo povelje o pregledu vseh železniških transpor- tov in kolon, ki so prihajale po ce- stah. šlo je za odvzem blaga, za ka- terega se je videlo, da so ga pokradli. Tiste dni je poveljnik Sancin zau- stavil sanitetni vlak, ki je nemoteno vozil skozi Ljubljano pa so v njem našli različno blago velike vrednosti. Vse to so prepeljali na industrijski tir v Majdičev mlin. V dneh 4. in 5. novembra sem bil dodeljen pomožni straži, postavljeni pri starem okrožnem sodišču v Ce- lju, v tako imenovani Kresiji. Tam je zdaj podružnica Ljubljanske banke. Dopoldne so se v mestu pojavile prve kolone in tem so v krajših in daljših časovnih presledkih sledile mnoge drupre. Prehod oeiroma prevoz tujih vojakov je v glavnem trajal vse od 4. do 15. novembra. V tem času je prešlo slovensko osiemlje blizu 5(K).0C)0 vojakov in to brez zlih ix>sledic. Naše delo ni bilo lahko, saj se tuji vojaki niso pustili razorožiti, še bolj krče- vito so se držali svojih nabasanih na- hrbtnikov in vrednosti, ki so jih imeli na vozovih. Z odličnim nasto- pom smo obvladali težalc položaj in tako smo že imeli probleme, kam spravljati vso to blago, ki so ga tuji vojaki nakradli v glavnem v Italiji. Ker se je nabralo tudi precej živil, smo del te zaloge razdelili med civil- ne prebivalce, ki jim je že vsega pri- manjkovalo. Narodni svet je rešil vprašanje prehrane prebivalcev. To skrb je opravljal član sveta in takrat- ni trgovec Anton Kolenc, znani dija- ški dobrotnik. Tu in tam so skušali delati sitnosti tudi celjski Nemci. V ta čas sodi tudi konflikt zaradi slovenske trobojnice na takratni »nemški hiši«, sedanjem domu OF, kjer je tudi kino Union. Dne 5. novembra zjutraj se je namreč pri poveljniloi Sancinu javila delega- cija celjskih Nemcev, ki so zahterali odstranitev slovenske zastave z »nem- ške hiše«. Naš poveljnik ni mogel ra- zumeti, zakaj bi zastava nove države in že vladajočega naroda žalila Nem- ce. Zato ni ustregel njihovi zahtevi. Dne 6. novembra je Olje slavilo svoj »narodni dan«. Celjski in okoliški Slovenci, okrog 20.000, so ta dan .pri- pravili veličastno javno manifestacijo v počastitev utanavljajoče se jugoslo- vanske države. V sprevodu, ki je šel po mestnih ulicah, smo sodelovali tu- di vojaki. Ta dan je vladni tajnik dr. F. Lukan, od narodne vlade v Ljub- ljani imenovani predstavnik, prevzel mestno upravo. To je bil dan radosti in veselja, kakršnih človek malokdaj doživi v živ- ljenju, saj je veljalo »nemško Ctelje danes in nikdar več!« Isti dan je bilo sklenjeno, da gre na Koroško dobro oborožena četa za- radi obrambe slovenskih rojakov in zaradi osvoboditve Slovenske Koro- ške. Zadeva je bUa jasna. Stara Av- strija je razpadla in prišel je čas, ko se naj za narode v avstro-ogrski mo- narhiji uresniči zahteva: na svoji zem- lji — svoji gospodarji. Ta večer je odšel šentjurski rojak in celjski dijak Franjo Malgaj s svo- jo četo, ki je štela okoli štirideset mož, med njimi nekaj celjskih dija- kov, na Koroško. Dne 11. novembra je odšla druga skupina, ki je imela 200 mož in jo je vodil nadporočnik Viktor Rode, celjski rojak in oče se- danjega podpredsednika republiškega izvršnega sveta. Četa je šla v Maribor na pomoč generalu Maistru in je so- delovala pri osvoboditvi Maribora 23. novembra. Ob odhodu te enote, pr\'e- ga bataljona celjskih prostovoljcev, je vojake z balkona celjskega magistrata pozdravljal novi mestni poveljnik, ma- jor Beno Puteani, in to v imenu slo- venske republike, kar Je bilo značilno za tisti čas, polnega nejasnosti. DR. EKVIN MEJAK VL REVIJA V LIBOJAH PRAZNIK DOMAČE GLASBE SREČANJE V SOBOTO IN NEDELJO Dolgo pričakovani praznik domače glasbe, ki bo v so- boto in nedeljo v Libojah, je takocrekoč tik pred vrati, saj nas od začetka ločita sa- mo še dva dneva. Organiza- tor domače DPD Svoboda, ki bo prihodnje leto slavilo petdesetletnico plodnega de- lovanja, je poskrbel, da bo- do vsi tisti, ki bodo v so- boto aii nedeJjo prišli v Li- boije, prišli na svoj račun. Organizatorju je namreč us- pelo dobiti kar 26 ansamb- lov iz vse Slovenije, pridru- žila pa se bosta tudi ansam- bla iz Globasnice v Avstriji in iz števerjana v Italiji. Predstavila se bosta tudd dva citraSa in tako še obogatila program, katerega bodo do- polnili tudi domači fanfari- sti godbe na pihala in pev- ski zbor. V nedeljskem pro- gramu bo nastop-M tudi ma- riborski igraJec Volodja Peer. Tako kot vsako leto je tu- di za revijo izredno zanima- nje, saj so že prve dni pro- daje vstopnic le-teh prodali več kot 200. Ta številka pa se je do danes še svišala, tako da bo tudi letos zad- nji dan precej težav z vstop- nicami. Pripravljena so kar trije koncerti in ena mati- neja. V soboto bo samo en koncert, in sicer ob 18. uri, v nedeljo pa najprej dopol- dne brezplačna matineja za mladino, popoldne pa dva nastopa, in sicer ob 15. in 18. uri. Revija bo kvalitetna, saj bodo nastopili številni zmagovalci in dobitniki dru- gih nagrad na festivalih v Ptuju in Števerjanu. Letos se bodo s celjskega območja predstavili ansambli iz celj- ske, žalske, velenjske, šent- jurske in šmarske o^bčine ter Ptuja, Prevalj, Brežic, Izo- le, Zagorja, števerjana, Glo- basnice in drugod. Skratka, več kot sajno pestra paleta domačih pesmi in napevov. Organizator je tudi letos poskrbel za tiskane progra- me, tako da bo poslušalcem olajšano spremljanje nasto- pajočih. Vsa bodo po vsakem koncertu skupaj zapeli in zar igraJd Bergerjevo skoraj že ponarodelo melodijo »Savinj- ska dolina«. Da ne bi oto tem poslušalci ostaJi nemi, bo organizator razdelil list- ke s teksti sklepne melodije, tako da bodo lahko sodelo- vali. In še nekaj mnenj treh članov organizacijskega od- bora. Darko Šuler, predsednik: »Prijavljenih je rekordno število ansamblov in vokal- nih skupin, za katere sem prepričan, da bodo razveseli- le vse, ki bodo v soboto, 25. in v nedeljo, 26. novembra prišli med nas. Organizacij- ski odbor je opravil veliko delo, saj prjčakujemo v dveh dneh skoraj 200 nastopajo- čih.« Franjo Tilinger je podpred- sednik organizacijskega od- bora, sicer pa direktor Ke- ramične, ki je že šesto leto zapored pokrovitelj revije in brez katerih skoraj zagoto- vo teh srečanj ne bi bilo: »Tako kot vedno smo tudi letos pripraviU za vse nasto- pajoče spominska darila ter za vodje ansamblov še po- sebna priznanja. Posebna priznanja bodo prejeli tudi nekateri gostje. Takšno ma- nifestacijo je treba samo podpirati, saj z njo ohra- njamo najdražje, to je našo lepo domačo pesem.« Heri Kuzma, podpredsed- nik org. odbora, sicer pa vodja ansambla Veseli Liboj- čani: »Prepričan sem, da bo revija tako uspela, kot vse prejšnje in da bo to znova pravi praznik domače glas- be v naših Libojah. Kdor bo prišel med nas, ne bo razo- čaran.« V Li'bojah je takorekoč vse pripravljeno, vstopnice pa se še lahko dobijo v Keramič- ni. TONE VRABL - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 NA ŽRTVAH JE ZRASLA REPUBLIKA PRIČEVANJE DRAGOUUBA JOVANOVIČA 21. oktober 1941. Dan, ki ga prebivalci Kragujevca ne bodo nikdar pozabili. Tega dne so nacistični zločinci skupaj s svojimi kvizlingi i>obili preko 7.300 kra- gujevških rodoljubov, med njimi tristo učencev Gimnazije in osemnajst njihovih profesorjev ter petnajst otrok, stariii od osem do dvanajst let. Strahoten zločin je po naključju preživelo le 28 IjudJ. Med njimi tudi Dragoljub — Ljube Jova- novič, ki mu je bilo tedaj, ko ga je nemški rafal dvanajstkrat zadel, nepolnih šestnajst let. Danes je Dragoljub Jovanovid direk- tor spominskega parka in muzeja »21. oktober« v Kragujevcu. Tn tako je bil sredi oktobra gostitelj celjske dedega- cilje, ki je obiskala Kragujevac. Pred- stavniki Celja so ga tedaj povabili, naj obišče naše mesto ter razodene tudi cefljski mladini strašne oktobrske do- godke iz leta 1941 v Kragujevcu. Drago- ljub Jovanovič se je rad odzval vabi- lu in pred dineivi obiskal Celje. Bil je gost občinske konference SZDL in ob- činskega odbora ZB NOV, v času svo- jega bivanja v Celju pa je obiskal tudi več šol. Tako kot učencem, se je tudi nam odzval vabilu, da bo pripovedo- val o oktobrskih, dogodkih v Kragujev- cu leta 1941. V KRAGUJEVCU JE VRELO Kragujevab so Nemci okupirali 11. aprila 1941. Le nekaazili, da sem preživel njihovo zločinsko streljanje. Slišal sem, oficirja, ki je spet ukazal, naj vojaki čimprej odstranijo trupla in s tem tudi znake zločina. A mestni župan je ofi- cirja prosil, da bi svojci radi sami po- kopali umrle. Oficir je privolil. Nemci so odšli. Prva je do men^ prišla neka stara ženica, ki me je z vsemi moč- mi dvignila. Odprl sem oči in zagle- dal pred seboj materin obraz. Niti be- sede nisva spregovorila, le nemo sva se gledala, čez nekaj trenutkov me je mati poprije^a in jela tolažiti. Prosila je nekega znanca, da me je pomagal odvleči proti domu. V hiši sem ostal skoraj do konca leta 1944. Nekaj me- secev sem bil zelo bolan, saj seSnimel d\'anajst strelnih ran, od tega mi je ena krogla prebila kolk. Leve noge ni- sem čutil tja do petinštiridesetega leta! Toda požrtvovalnost moje matere in nefkega zdravnika, ki me Ije zdravil na podlagi diagnoz moje mame, me je končno dvignila na noge. Leta 1944 sem odšel v partizane. In doletela me je čast, da sem sodeloval v bojih za os- voboditeiv Kragujevca, ki so tekli na- tanko tri leta za strašnimi oktobrski- mi dogodki. Kragujevac je bil osvobo- jen 21. oktobra 1944.« GOZD ČRNIH ZASTAV Pretresljiv je bil pogled na kragu- jevske ulice potem, ko so Nemci iz- vršili svoj zločin. Mesto je dajalo vi- dez efnega samega gozda črnih zastav. Kajti tudi prebivalci tistih hiš, ki po čudežu niso pokopale nobenega od svoj- cev, so izobesile črno zastavo. Naljbolj pretresljivo je bilo dejstvo, da je bila večina ustreljenih namenjena v partiza- ne in da so bili že razporejeni v bliž- nje partizanske enote. Nemci so me- nili, da bo dogodek demoraliziral pre- bivalstvo. A ušteli so se! Ljudje so še bolj masovno kot poprej odhajali v partizane. Tovariš Tito je 25. ok- tobra 1941. leta zapisal v svojem član- ku v Borbi: »Kragujevške rodol|>ube bomo maščevali!« Titcjve besede so se uresničile natanko tri leta zatem, saj je Kraguje'/ac leta 1944 zadihal kot svobodno mesto. Danes je Kragujevac eno od moč- neje razvitih mest v Srbiji. Najbolj je v njem razvita avtomobiLska industri- ja, ki danes zapotsiluje preko dvaintri- detset tisoč delavcev. Kragujevac je tudi mlado vmiverzitetno mesto, saj ima pet fakultet, v mjem pa živi več kot 40 odstotkov učencev, študentov in delavske mladine. Razbohotil se je v moderno industrijsko in kulturno sre- dišče Srbije, ki ima že 153 tisoč pre- bivalcev. 2ivi hitro, raste hitro. Kra- gujevac je postal mesto, kd hiti v ko- rak s časom. Kljub temu, da je svoje rane, ki jih je dobil v vojni, že zacelil, jih Kra- gujevac ni pozabil. Leto za letom obu- di spomin na prireditvi z naslovom Velika šolska ura, ki je obenem spo- min in opozorilo vsem mladim genera- cijam. Opozorilo v tem smislu, da se tisto, kar se Ije v oktobrskih dneh leta 1941 zgodilo v Kragujevcu, ne sme in ne more več sgoditi. DAMJANA STAMEJOIC JAJCE PRED 35. LETI PLAKATOV GABRO BOGADI OBUJA SPOMINE »Ni bilo časa, da bi premišljevali o tem, kaj se v me- stu dogaja. Tudd navajeni nismo biLi, da bi govorili o pri- hodnjih akcijah. Sdcer pa, kdo je zanje vedel? Zato sem tudi sarn tisto razgibano življenje od polovice pa do konca novembra 1943. leta in še nekaj dni za tem sprejel kot nekaj povsem navadnega. Jajce je takrat živelo svoje pobio življenje. Bilo je raz- gibano. Veliko partiEanskih enot. V mestu samem in še zlasti na njegovih obronkih. Veliko skupin borcev in akti- vistov, političnih in drugih delavcev, ki so prihajali z vseh strani. Mi smo jih sprejemali in vadili. In spet se nismo spraševali, odkod so prdšli, zakaj. V Jajcu so bili tedaj člani Vrhovnega štaba NOV Ju- goslavije, člani najvišjih političnih vodstev... Nič nena- vadnega m bilo, če si na cesti srečal Edvarda Kardelja, Moša Pijadeja in druge.« Tako je začel svoje pripovedovanje Gabro Bogadi, zdaj major JLA v pokoju, v tistem času pa komanddr voda Trir najste proletarske brigade Prve prcdetarske divizije. Zdaj že dolga leta živi v Ceilju. Trinajsta proletarska bri^da je prišla v Jajce že ob koncu oktobra oziroma na začetku novembra 1943. leta. In tu je vsaj takratni kornandir voda, Gabro Bogadi, ostal s svojimi vojaki vse do sredine januarja 1944. leta. V Jajcu skoraj ni bilo čutiti vojne. Trgovine in gostilne so bile odiprte. Lahko sd kupil marsikaj, če si le imel de- nar. Kakj-šnega koli. Vrstili so se mitingi in dramske pred- stave. Ljudje so bili sproščeni, kolikor je testi čas človek sploh lahko bil sproščen. Na vojno so spominjali občasni preleti nemških letal in bombardiranja. Tudi na Jajce so padale bombe. O vojni, o bitki za svobodo pa so govorile tudi partizanske enote, ki so prihajale in omajale. »Spominjam se takšnega dne, ko smo se pred nemškimi letali zatekli v znano votlino. Prvič sem srečal tovariša Tita. Nevarnost je že minila in bMžal sem se izhodu. Tam je stal Tito. Samo nekaj besed, tistih, ki so govorile o skrbi za našo varnost, za naša življenja... Čeprav je bilo to srečanje z vrhovnim poveljnikom partizanske vojske le bežno, mi je veliko pomenilo. In tako še danes.« In potem spet beseda o drugem zasedanju AVNOJ. »Nismo slutili, kaj se pripravlja. Konspiradja je bila na višku. Povsem razumljivo. Zato seveda začetek dnigega za- sedanja AVNOJ ni toa objavljen s plakati,« je v šali diejal Gabro Bogadi. »Vse tisto veliko, sklepi zgodovinske noči, so prišli med nas šele pozneje. In šele potem sn>o dojeli veldčino trenutka. Ni ga mogoče popusati... S Titom sem se v Jajcu srečal še enkrat. Bddo je na silvestrovanju. Torej, mesec dni po zgodovinskem zaseda- nju AVNOJ. V dvorani, kjer je zasedal AVNOJ. Bilo je veselo. Pesem in kolo. Tuda Tito je zaplesal, tudd on je prijel botrce za roke in se predal kolu. Vsd smo plesali in se veselili.« Spomini takratnega starejšega vodnika Trinajste pro- letarske brigade živijo. So poind vtisov in se ne ustavljajo samo v Jajcu, marveč hitijo tudi v druge kraje, tudd na skupne boje s slovenskimi partizanskimi enotamd, na dru- ge bitke, ki jih je imela ta slavna enota. živ pa je tudi človeški trenutek iz Jajca, iz tistih no- vembrskih dnd 1943. leta. »V mestu je bilo živahno. V gostilni si dobdl pijačo, čevapčiče in še kaj, če si imel denair. Jaz ga nisem imel. Zato sem prodal uro. In potem sem povabil na zakusko soborce. ImeU smo se lepo. Skoda le, da denarja nd b^o veliko...« Besede so se prepletale. Prav tako spomini. November 1943. leta v Jajcu bo ostal za vedno živ, prav tako bitke naprednih sindikaJndh delavcev pred vojno v Zagrebu. Njim je pripadal tudi Gabro Bogadi. Iz Zagreba je v sredini 1943. leta odšel tudd v partizane, v Trinajsto proletairsko brigado »Rade Končar«. »Veste, bdi sem predvsem vojak m če bi tedaj vedel, kaj vse bom doživljal, bi si morda pisaJ dnevnik, kar pa za tiste čase tudi ni bdlo priporočljivo...« M. BOŽIČ 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 KAJ VSE DOBIMO V SLOVENIJALESU? — sestavljivo pohištvo z opremo dnevnih sob, mladinskih sob, spalnic in kuhinj — sedežne garniture, preproge, tekače in svetila raznih barv in oblik — regale, predsobne garniture SLOVENIJALES CELJE V MEDLOGU BODO UREDILI NAKUPOVALNI CENTER Vedno več je kupcev, ki obiščejo Sloveuijalesovo prodajalno v Zidanškovi ulici 10. Predvsem zaradi odlične izbire vsega, kar je potrebno za opremo stanovanj. PRVA PRODAJALNA POHIŠTVA 2e divaiiidvajset let prodaja Slovenijales pohaštvo ▼ Oeaju. Danes seveda ne le pohištvo, pač pa še celo vrsto dinigfih sitvari, kii so nujno potrebne za oipremo staocKvanJ. Ko so v Zidanišfcoivi uUcd prod dvaindvajsetimi leti odprli prodajalno, sta v njej delala le dva delavca. Danes v Celju v Slovenijalesiu 23družuje delo že de- vetdeset delavcev. Pred divaindvajisetimii letd so bili prva, ki so na celjskem območju pričeli oskrbovati ljudi s pahi- šitvom. Potrebe sto bile takrat velike, ni pa bilo do- volj materialov. Prav iispešno prebrodena težka ob- dobja so velik porok za današnje delo. Izkušnje in tradicija so tisto, kar pri potrošnikih vliva zaupanje. Da o širokem iaboru prodajnih artiklov niti ne go- vorimo. Slovenijales iz Celja danes ne pokriva le potreb celjskega območja. Vedno več je kupcev tudi iz Zasavja, hrvatskega Zagorja in Koroške. Svojo prodajalno pa ima Slovenijales tudi v Slovenj Grad- cu. Ni naldjučje torej, da se prodaoa vsajko leto po- veča za približno d^^aijset milijonov dinarjev. Letos bo dotsegla že 250 milijonov. Deloma tudi po zaslugi ugodnih pogojev pri najemanju posojil za pohištvo, NOV NAKUPOVALNI CENTER V MEDLOGU Vsi pri Slovenijales dobro vedo, da je treba s Časom v kiorak. Prav zato so sd v svojem razvojnem programu zadali vrsto nalog. Omenimo le najpo- membnejše. Prodajalno v Zidanškovi uilici bodo mo- demiairali, adaptirali pa bodo tudi trgovino v Zidan- škovi 15. Na novo bodo uredili še veliko prodajalno v Slovenj Gradcu, še prav posebne načrte pa ima- jo s skladiščno prodajnimi prostori v Medlogu. V SLovenijalesu dobro vedo, da zahteva sodoibni načdn prodaje danes izpolnitev dveh osnovnih pogo- jev: možen dostop z avtomobili tik do prodajnega mesta, kjer lahko kupec dobi pravzaprav vse kar trebuje. Vse na enem mestu! Za skladiščno prodajni prostor v Medlogu so že pripravljeni projekti. Tu bodo zgradili velilc nakupovalni center za pohištvo, stavbno pohištvo on drugio stanovanjsko opremo. Na 38.000 kvadratnih metrih bodo kupci laliko zares do- bili vse. kar rabijo pri gradnji in za opremo stanovanj. Nakupovalni center, ki bo prav gotovo eden izmed najbolj modernih pri nas, bo tudi na prometno zelo ugodni legi, saj se bo navezoval na celjsko ma,gistralo sever-jug, ki jo bodo gradili. Danes je že tudi pri nas nuja, da podioibne objekte gradimo na obrobnih pre- delih večjih naselij in mest. še pred leti na to nihče ni pomislnjl in vse večje trgovske objekte smo gradili v mestnih središčih. To se že krepko maščuje. Dej- stvo je, da nas je avbomabilizem prehitro povozil. Velike prodajne komplekse so v razvatih zahodno- evTOipskih državah gradili že davnaj. Takrat smo pri nas nanje gledali kar nekam z začudenjem v očeh. Nakupovalni center Slovenijalesa v Medlo^bo prav gotovo ustrezal vsem evropskim normativom. VZORČNI SEJEM — BOLJŠA PONUDBA Delovna organižacija Slovenijales trgovina ima ▼ ciljih svoje poslovne politike zapisane tudi nove posilovno komercialne odniose s proizvodnimi delov- nimi organizacijami. Za to jih obvezuje tudi pod- pisani samoupravni sporazum s proi2ivodnimi delov- nimi organizacijami o planiranju, o dohoidkovnih od- nosih. Dobro namreč vedo, da na relaciji proizvod- nja — trgovina ni mogoče pričakovati novih odno- sov brez ustvarjanja novih načinov sodelovanja. Tudi vzorčni sejem, ki ga je Slovenijales konec prej- šnjega meseca pripravil na Gosipodarskem razstavi- šču je rezjultat podpisanega družbenega dogovora. Namenjen je bil izključno Slovenijalesu in njego- vim kupcem v veleprodaji. Na sejmu so razstavili artikle, ki jih ekskluzivno prodajajo le v Slovenija- lesu ter tudi tiste, kd jih je moč kupiti v drugih tr- govinskih organizacijah združenega dela. Vzorčni sejem bo posital pomembni člen v skupnem delu prodzvodnje in trgovine za osvajanje jugoslovanskega in v naslednjih letih tudi svetovnega trga. Sejem je osnova planirainja v Slovenijalesu. Na sejmu so ocenili tržnost posameznih izdelkov polfdnalne in po- hištvene proizvodnje, na osnovi ocene možnositi plas- mana na trgu pa so sklepali dogovore o planu za piihdnje leto. Prednost takšn^a načina planiranja je v tem, ker lahko proizvodnja na osnovi tega pra- vočBisno prograimira in vključi v svoje proizvodne plane s Sloveniiijalesom dogovorjene kioličdne izidelkw. Prav vzorčni sistem Slovcenijalesa pa daje upanje, da bomo lahko v prodajalnah po vsej Sloveniji pri- hodnje leto dobili še večjo paleto vseh vrst pohi- šitvenih izdelkov. Slovesnijalesove trgovine bodo še bolje založene kot so že. - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 I ZAZRTI V PRIHODNOST = in razaniSliajo o letu • • • , , . i ^^^T^u^rave tehnolo&e ekspl^- i je da bo vse tisto, kar je da^ i na^išču najsodobnejše, ze v petih Š ^ star zaprašen vsakdanji eksponat, ^ = bo s^ mesto v že prenatnDanem = muzeju včerajšnjih t^mologij. = V^, ostn teknu na vseh traSčih sveU = oihranijo svoje mesto predvsem tisti.^ ^ i ^ Vvno"^ načrtujejo svojo = Prost«r ie predvsem za ambicioroe m dob- = ro oamšljene načrte, takšne, ki gredo ze = sedaj 2a korak ali dva pred časom. = V Gorenju so znali gledati v prihodnost. E 2e takrat, ko je mala obrtna delavnica = čela z osvajaiijetn prvih proizvodov bele = tehniJve. aii pr«d slabim desetletjem, ko so = stopUi v krog proizvajalcev elektrc-nike . . . = In dans. ob 25-letnicd, ob srebrnem ju- = bileju zvestobe, je Gorenje, bolj kot kdaj = koli, obrnjeno k tej svoji prihodnosti, na- = črtom, vitaiji jutrišnjega dne. j RAZVOJNI PROGRAMI E Razvoj Gojenja je aa^tiiii v pregibih E Doil ^UST^A in R.^CUNALNlSTVO. E da bi tako -aliko resnično nudili vsakomur ?! V svojem razvoj.u je pa-išlo Gorenje E tako dale«, da že laliko m hoče prispevaU E svoj delež k osvajanju vesolja. Program DOIvI je v svoji vsebini zackrožena celota, = ki naj bi nudila človeku popolnoma oprem- g lieoo Ikšo in tuda ded tistega, kar ^^ v E rieno okolje. Drugi program INDUSTRIJA E nakazuje silnice aa razvoj proizvodnje e.e- E mentov za program DOM. Tretji program, = RACtns'AI.iiIl5TVO. pa je začetek nov^a. V E Gorenju se zavedajo, da mora naša druz^ E v.se bolj obvladovati vrhunsko tehnologijo, E med katero brez dvoma spada tudi raču- = nalniška. ^ .. ■ E Pomembna kakovost razvoja obstoječih E proizvodiiih programov m zgolj v izpopol- E nje\'anju posamessnega proizvoda, temveč v E smiselnem dopolnjevanju posamezmh pro- E gramo* v celoti, ki je danes izražala v E delovanju plan.3ko-pc»lovne skupnosti DOM. E Smisel reprodukcijske celote DOM je v = vse večjem vključevanju porabnika v celot- ^ ni razvojno-raziskovalnrl-prodzvodno-prodajni E krog z namenom abližerainja skupnih ciljev E in potreb. E v veliki viziji .tutrlSr.je organizacije Go- E panja je vse dana-^^je samo dopolnjeno, oo- E vo in sodobno ter pover.ano v proizvodnji in = poni'dbi kot celoten amibient — sodoben, = primeren, funkcionalen ter estetsko dovršen E sJclad«! okvia- si^neg« življenja. I NA PRAGU I XXI. STOLETJA E Uresničitev viziije jutrišnjega Gorenja bo E CMnogočena z delom, z gospodarskimi kal E kulacijamd, s poveaovanjem znanosti in pro- E iaivodnje, z razvojem tehnologije, z raaifiko- E vanjem trži.šča, z vključevanjem v svetovno E dakter dela, s čimboljšo organizacijo pro- E izvodnje in ponudbe — to je z adruževa- E njem dela in sredster, pri flemeir za.-Sedtije- = jo cilje: rentabrlnost, raeionaltzadjo, pJani- E ranje razvo« in kreditne poHtike — .skratka E vse tisto, kar je gospodarska strategija ko- E lektiva Gotreoje dai»es tn kar bo Jutri. Pra* = T tem se sfcrira mise!. tei Jo je vse po^ostej« E s*!««« T Gorenjci: delana in misKmo dane« E za jtrtiri! Mar m današnje Gorenje prav tako tista »nerealna vizija« enajstih pionirskiii delav- cev, ki so pričeli pred 25 leta v eni baraki? Prav zato je današnji trenutek Gorenja največje jamstvo njegove prihodnosti. Uresničevanje vseh teh globalnih ciljev pa ni mogoče brez zasiedovanja svetovnih razvojnih teženj. V OKVIRIH SVETOVNE DELITVE DELA Ce so biii lia-^č cj^ji ooi^jija prenos svetovnih tehnologij na jisgoslovanika Ua. potem so oanes v zavzeraaiiju eauuiopiavne- ga položaja na svei<^vnem trgu med naj- uioonejš-mi. Podatki o izvozu Gorenja, v ti2 dežel so doslej prodali že nad 6 mijijonov iadelkov, samo letos pa bo vreonost izvoza presegla lOU milijonov dolarjev, dovolj zgo- vorno pričajo o vključevanju v svetovno delitev Oeia. V pogovomean jaziku Gorenja m več pravega mesta za pojem »tuje trž.šče«, kajti že danes potuje vsak četrti proizvod iz Gorenja preko meja domoviiie. Ustanoviitev proizvodnih, trgovskih iri ser- visnih organizaoij na mednarodnem trgu so dolgoročna strat^ija vse večjega integrira- nja Gorenja v svetovno tržišče. Podjetja, kot uoreiije-i^aciiik, Gorenje-Iteias, Gorenje- Kortuig in druga, morajo še oolj odpreti .vrata za prodor znanstveno - tehničnim dosežkom na naša tržišča. To pa pomeni luu-ejse odvajanje novih proizvottjv, večjo raven kakovosti, pomeni hoditi vštric s s;ve- tovnimi dosežki. Cilj, razvijati se vzporedno z najrazvitej- šinai in ožili prostor, ki nas od njih loči pomeni, da moramo poslovati na njihovem tržišču, se krepiti v konkurenčni borbi in pridobivati na ugledu, k čemur nas vodijo zmogljivosti proizvodnje. Prav v tem ^ smisel teae Gorenja, da ne obstoja naše in svetovno temveč enotno tržišče. Z ustano(vitvijo firme Gorenje — Nigerija pa se odkriva še ena težnja Gorenja, ki je v skladu z obče jugoslovansko politiko ne- uvrščenosti in širjenja gospodarskega sode- lovanja z deželami v razvoju. Bodoča zamesil in vizija Gorenja se to- rej ogleduje v pravi Internacionalni firmi, kolektivu, ki je odprt vsem svetON-no znan- stveno-tehničnim in gospodarskim gibanjem. V Gorenju načrtujejo nova investicijska vladanja, števitoe nove obrate, in to pred- vsem v manj razvitih predelih naše domo- vine. kjer bodo gradili najsodobnejše obrate. Tako bo z intejracijo Gojena pot pa je ob jiijilem — as-letnici obstoja Gorenja — najboljSe Jamstvo, ki kaže na «Kto8tno moC, sposob- no aomoodirekanfa In zaunanja vase. torej vse M-isto. kar Je pot.r^bno, da se riatj« plan gpremend v resničnost. ICV ŽALEC: USPEHI SO VIDMI NA VSAKEM KORAKU Občdm Žalec prav gobovo sodi med ti- ste v Sloveniji, ki so v zadnjih nekaj le- tih napravile velik skok naprej. Se pred letom 1974 so znašali zaostanki za raz- vojno stopnjo SRS kar okrog 40 odstot- kov. Pomembno je bilo leto 1974, ko so si občani zadali dve poglavitni nalogi: — nadaljevanje čim hitrejšega dviga- nja nizko akumulativnih delovnih organi- zacij, — pričeti delo na področju nosilcev gospodarstva. Naloge za vse delovne organizacije so bile določene zelo natančno in konkret- no. že takrat so sprejeli skupni cilj: 10- odstotno realno rast družbenega proizvo- da. Poleg tega pa še cel kup drugih nalog: dvig produktivnosti dela in sredstev, so- delovanje z znanstveno raziskovalnimi in- stitucijami, razvoj trgovine, gostinstva in turizma in večanje produktivnosti. Dejstvo je, via v Žalcu ni problemov z doseganjem začrtane realne rasti druž- benega proizvoda in da večino nalog, ki so si jih 2jadali uspešno uresničujejo. Se posebej veliko je bilo narejeno na področju trgovine in gostinstva. Spomni- mo se le na veleblagovnico NAMA v Žal- cu, hotel v Preboldu in blagovnico Sar vinjskega magazina v Šempetru. Danes bodo v Žalcu položili temeljni kamen za hotel. Gradil ga bo Rubin iz pobratene občine Kruševac, jutri pa bodo v Medlo- gu odprli novo, sodobno veleblagovnico Lesnine iz Ljubljane. Solidarnost delovnih ljudi in občanov žalske občine je bila že nmogokrat doka- zana. Se posebej velja to za samoprispe- vek. Občina Žalec je tudi po zaslugi sa- moprispevka temeljito spremenila svojo podobo. V vseh krajevnih skupnostih imajo nove ali preurejene šolske zgrad- be, velik dosežek solidarnosti vseh v ob- čini pa je novi osnovnošolski center v Žalcu. Hkrati z njim je pričel z delom tudi center usmerjenega izobraževanja. O objektih, ki so jih v občini zgradili s samoprispevkom bi lahko še precej napi- sali, vendar nima smisla, saj jih vide- vamo na vsakem koraku. V Žalcu že raz- mišljajo o novem referendumu. Skoraj prepričani smo, da bo uspel. Že zato, ker ljudje iz dosedemjih izkušenj vedo, da njihov denar ni bil zaman. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAJO OB PRAZNIKU REPUBLIKE SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC IZVRŠNI SVET SO ŽALEC . OK SZDL ŽALEC OK ZKS ŽALEC OS ZSS ŽALEC OK ZSMS ŽALEC PREDLAGAK! VAM Dolgo sem se pripravljal k temu pisanju. Najprej vam moram zapisati, da pogre- šam v Novem tedniku več novic, zaito pa veliko preveč pišete o športu, košarkarjih, čeprav o vsem tem že dosti prej vidimo in slišimo v ra- diu, na televiziji. Prav tako pogrešam v Ted- niku zapise o gihanju cen na tržnici. Pa tiKii sicer bi lahko več pisali o nihanju cen potrošnemu blagu. Svojo rubriko bi lahko imela tudi sodna kronika. To so zanimivosti, ki Ijiuia za- nimajo. In še na račun malih og- lasov. Natisikani so s pre- majhnimi črkami ki mnogi jih težko prebiramo. Tudi televizijski spored bi lahko bil natisnjen z večjimi črka- mi. Morali bi se zavedati, da marsikateri izvod Novega tednika prodate predvsem zaradi mahh oglasov. Zato bd jim morali v resnici pos- vetiti več pozornosti. Pa ne zamerite, če sem vam vse to napisal. Vaš zvesti naročnik in bra- lec KARLI POGLADIC UREDNIŠTVO: Kam bi prišli, če bi jemali dobro- namerne besede z zamero. Hvala vam za pismo in pri- pombtN Vaši predlogi so do- kaz, da cenite Novi tednik in tlA vam zatorej ni vse- eno, kakšen je, kaj v njem lahko >!erete in podobno. v zadnjih pismih in odgo- vorih nanje smo že večkrat napisali, da pripravljamo ne- katere spremembe v vsebini in ureditvi Novega tednika. Zato bomo tudi vaše pobude vzeli več kot resno. Še enkrat, hvala za pismo in dragocene predloge. ?mm i^E JE PRIZADELO Zelo me je prizadela trdi- tev potnice, da ločujem lju- di po slojih, oziroma po tem, če je kdo v službi aiU ne. Kaj takega nisem nikoh iz- javil, prav tako so tudi dru- ge obtožbe, ki jdh navaja pot- nica Branka Soderžnik v No- vem tedniku dne 9. novem- bra letos, neresnične. Res je, da imamo navo- dilo, da v Konjicah ob 5.45 ne sprejemamo šolarjev, ker imajo ti svoj avtobus, če bi v Konjicah sprejeli vse šolarje oziroma dijake na avtobus, bi bil tako poln, da ne bi mogli do Celja spre- jeti nobenega potnika več. To dejstvo sem tovarišici večkrat vljudno obrazložil. Mnenja sem, da mi je to- varišica zamerila, ko sem njenemu sopotniku vrnil de- nar od 100 dinarjev v ko- vancih po 10 din. Ob tej pri- ložnosti si je tovarišica za- menjala bankovec za 20 din v drobiž in mi z njim pla- čala. Takrat je prišlo med nama tudi do hujših besed, posebno sem se čutil izzva- nega, ko me je imenovala »smrkavca«. Zdaj mi je žal, da sem z njo sploh kaj raz- pravljal. Pripominjam, da se potni- ca ne drži mojih navodil, ki jih moram dajati kot sprevodnik glede izstopa. FRANC MERNIK ZADOVOLJNI IZLETNIKI Prav je, da o tem zve šir- ši krog bralcev. Zopet je v pretresu Izletnik. Zakaj? Res je, da zasledimo v ča- sopisu pritožbe ix>tnikov na račim nekaterih neprimernih delavcev v prometni dejav- nosti. Res je, da pri vsakem žitu najdemo plevel. Vendar pa ni težko pri Izletniku najti nesebičnega in prijaz- nega obličja. Ob nedavnem ogledu go- stinsko-turistične razstave v Portorožu, katerega smo se udeležih člani turističnega društva Dobrna, nam je so- liden in lep prevoz omogo- čil tudi zgleden voznik Fran- ček Gorenc. »Tebi, spoštovani Franček, kakor neuničljivemu merce- desu, še tisoče in tisoče sreč- nih kilometrov z zadovoljni- mi potniki, kaifcor smo bili mi.« STANKO MIKLAVC, Dobrna UREDNIŠTVO: Očitno so se Imeli udeleženci nedav- nega izleta v Portorož, na prireditve gostinsko turistič- nega zbora, tudi po zaslugi dobrega prevoza in pozornih voznikov, prav lepo. SE ENKRAT »TAKSNE VOŽNJE PA NE« Odgovarjava na pismo Ma- • rije Gračnerjeve, objavljeno v tej rubriki dne 9. novem- bra letos. Za, zamudo, ki jo omenja Marija Gračnerjeva na začet- ku svojega pisma ne veva, ker sva v tem času oprav- ljala svoje delo na progi pro- ti Pregradi. Kolikor pa sva seznanjena, odgovorni pri Iz- letniku že raziskujejo, zakaj je do zamude prišlo, oziro- ma, če je sploh nastala. Zvečer sva res pozneje od- peljala. To pa zato, ker je na večerni vožnji zelo malo potnikov. Za postanke na pvostajaJiščih ix>rabiva manj časa, kot pri dnevnih vož- njah. Zato bi morala stati na vmesnih postajah, da bi se držala voznega reda. Na končno postajo prideva ved- no pravočasno, tako je iz trte zvita obtožba, da pot- niki zamujajo na avtobuse, oziroma službo. Sprevodnik se je pred od- hodom avtobusa res pogo- varjal s svojo ženo, to se je p>ozneje tudi peljala z avtobusom. Res je tudi, da je za vožnjo do postajališča »vila Ana« zaračunal 12 di- narjev. To pa zato, ker so potniiki zahtevali tri vozovni- ce in ne dve in pol. Sam pa je spregledal, da gre za otroka. Ce bi ga potnika, starša otroka, na to opozo- rila, bi bil preveč zaračuna- ni voznino vrnil. Med vožnjo sta naju za- čela potnika napadati zara- di zamude. Moški, mož pri- tožiteljice, je celo grozil z nožem. Zato je voznik za- grozil z milico. Zaradi tega se dogodka, kljub tolikim potnikom, ki jih vsak dan prepeljeva, točno spominja- va. To se je z^.odilo 6. ok- tobra letos. Odločno zanikava, da bi midva dala povod za prepir ali ga začela. Kar se tiče obtožbe, da prevažava pomije, pripomi- njava, da voznik vzame vča- sih s seboj hrano in živila, ker je od doma odsoten od 4. ure 50 minut do 22. ure 45 minut. Zato drugače ne more kupiti hrane za druži- no kot v prostem času med dvema vožnjama. Problemi pa so s potniki, ki bi radi prevažali reči, ki ne sodijo na avtobus. Celo vnetljive tekočine. Ce jim ne dovoJi- va, oziroma zahtevava, da za- pustijo vozilo, pride do hu- de krvi. ALOJZ KRANJČAN, voznik IVAN SENGER, sprevodnik UREDNIŠTVO: V nadalje- vanju je v prvi osebi in z roko zapisan pripis, za ka- terega ni moč ugotoviti, kdo ga je napisal: sprevodnik ali voznik. Zato ga tudi ne ob- javljamo. mvmmBj ¥ PilO^ETU Kdor se vaza. proti Šent- jurju ve, kako ne\'ama je cesta na odseku od štor do Šentjurja. O tem govorijo prometne nesreče. Tudi člo- veška življenja. Toda, le malokdo med vozniki prila- godi hitrost svojega vozila po- gojem cestišča. Sicer je tu hitrost omejena na 80 km na uro. Toda, po cesti drvi- jo vozila tudd s hitrostjo do 110 km na uro. Z njo pa vozniki poleg sebe ogrožajo še življenja drugih: pešcev, kolesarjev, voznikov motor- nih vozU itd. Posebna nevarnost preti v nočnem času, saj je veliko voznikov, ki prehitevajo vo- zila, ki vozijo s hitrostjo 80 km .na uro. Takšen voznik s svojim »pogumom« še bolj ogroža druge koristnike ce- ste. Za nesreče na tem kodroč- ju pa so krivi tudi: neosvet- ljeno, cestišče, neurejena av- tobusna postajališča v Vrb- nem na Opoki, v Proždnski vasi. Tu je veliko hiš tudi tik ob cesti, zato je moč pričakovati nepričakovan skok otroka ali drugega na cesto in podobno. Vem, da so nekoč bili raz- govori zaradi ureditve javne razsvetljave, pred^'sem na Ljubljanski cesti. (Dra.gi bralci, tudi v Šentjurju ima- mo Ljubljansko cesto, če- prav bd bUo bolje, če bi jo imenovali »Celjska ulica«). Toda, do razsvetljave ni prišlo. Menim, da bi morali ome- jiti na odseku od Šentjurja do Štor hitrost vozil na cesti na 60 km na uro, pa tudi sicer povečati nadzor nad udeleženci v prometu. In to večkrat, vedno in ne samo takrat, ko se pripeti nesreča s smrtnim izidom. Skratka, z navedenim se- stavkom želim opozoriti pred- vsem Krajevno skupnost Šentjur — okolica, kot tudi pristojne organizacije v šent- juriju in Štorah, da takoj začno rešemti prometni re- žim na navedeni relaciji. To pa naj ne bodo le raz- govori, temveč naj iz njih sledijo konkretni sklepi z zadolžitvami in roki izvrši- tve. Ali bomo res dovolili, da bodo človeška življenja še v naprej ogrožena zaradi brezvestnih voznikov in za- radi nesklepčnih sej?! BOGDAN PODPLATAN UREDNIŠTVO: Opozorilo na mestu. Zato pripo- ročamo vsem, ki so odgovo- mi za ureditev prometnega režima tudi na tem odseku, da ukrenejo vse potrebno. Morda še kaj več, če je nujno. RADBO CELJE: NOVA SV FREKVENCA Radio Celje bo na srednjem valu poslej oddajal na frekvenci 702 KHz oziroma 427,4 metra. To so no- ve frekvence, dogovorjene z mednarodnim sporazu- mom. ŠENTJUR novo na rl[ NAJDBE DOBIJO STF Arheološka izkopavanja na samem vrhu Rifnika so v glavnem končana. Prazgodo- vinska, antična in poznoan- tična naselbina je raziskana. Kustos celjskega pokrajin- skega miizeja prof. Lojze Bolta, ki že preko 20 let vodi izkoijavanja, je že pred dve- mi leti izdal v zbirki »Kul- tura in naravni spomeniki Slovenije« lepo z zemljevidi in slikami opremljeno knji- žico »Rifnik nad Šentjurjem«. Sedaj pripravlja avtor iste knjižnice znanstveno delo ali monografijo o Rifniku, ki bo predvidoma izšla leta 1980. Po zamisli prof. Bolte so pred nedavnim napravili le- seno ostrešje nad vodnim zbiralnikom in ga pokrili s skodlami, v katerem bo la- pidarij, t. j. prostor za stare kamnite spomenike. Na po- mlad bodo lapidarij obdali z ograjo tn speljali vanj stop niče. Dostopi na Rifnik se iz leta v leto izboljšujejo, saj je ce- sta proti Jakobu asfaltirana, pri Moškotevcu pa se maka- damska cesta odcepi in se po njej lahko popeljemo z motornim vozilom do bivše Jazbečeve domačije pod sa- mim vrhom hriba. Cesta si- cer ni najkvalitetnejša, ven- dar se da s pomočjo doma'( nov — uporabnikov te ces in KS Šentjur okolica ter i kakih drugih činiteljev lej urediti. Tudi iz severne str nd so možni dostopi, saj , do Koroščeve domačije p gradu kar lepa cesta. Priporočljivo bi tudi bili da bi družbenopolitična sku] nost, ki je z odlokom že z ščitila Rifnik, ozemlje na v hu hriba odkupila. Menimo LJUBECNA: GA Gasilci v Ljubečni so voljni. Še nikoli v skoraj tako dobro opremljeni ko dolgo tega, ko so izročili i čakajo avto cisterno. Ciste litrov bo v Ljubečni po pc st\'a zanjo pa so združili S sko društvo in delovna orgj S to cisterno se bo dr bolje opremljenim društvo« CELJE: AKV V ponedeljek, 4. decen nega društva na Tomšičeve četrto razstavo slik, odkar žanje likovnih del, zlasti d Zdaj bo na vrsta nadž Ščuka s svojimi akvareli. Razstava, zadnja v tem cembra. kd ie treba arheološke izko- ne na Rifiiiku izkoristiti družiti z izletniškim tu- lom, ki je vse bolj na po- 1. Interesna skupnost za •iro v občini bo morala lisliti o v2idrževanju in iti najdišč. Ce bi tem po- tn ustregli, pa bi morali razmisliti o kakem bi- saj vemo, da je za iz- ški turizem nuja tudi instvo. E. REČNIK [A CISTEHriA jim letom nadvse zado- letni zgodovini niso bili 1 to obeta let-ns. Ni še nov kombiniran avto, že bo držala okrog 5 tisoč 5 prihodnji mesec. Sred- tfstvo pred požari, gasil- Ljubečna. Ljubedni priključilo naj- M. BRECL L. SCUKE 3o v prostorih Turistič- Celju odprli že letošnjo ločili 73, to pot in pribli- ivtorjev, širšemu krogu, iikarka-amaterka Ljubica »o odprta do konca de- Ceprav je tudi na Mozlrsko planino in še zlasti v svet pod Medvedjakom prodrla tehnika, tale živalca ni izgubila na pomenu. Prinesla je prijetno osvežitev in vselej lep nasmeh ... LOKA PRI ZID. MOSTU: ZELEZNISKO POSTAJALISCE V okviru prireditev na čast občin- ^ega praznika Sevnice so izročili na- menu železniško postajališče v Loki pri Zidanem mostu. Prav tako so od, prli tudi asfaltirano cesto iz Loke do postajališča. To je bila za Loko in okolico zares velika svečanost, ki so jo lepo dopolnili člani železničarske god- be iz Zidanega mosta, domači p>evski zbor in učenci osnovne šole Loka, ki jih je za nastop pripravila Vida Bogo- vič. Nastopili so tudi mladi železni- čarji iz Zidaneg-a mosta. Zatem je predsednik delavskega sveta železničarjev v Zidanem mostu, tovariš Žumer, govoril o prizadevanjih želez- niškega gospodarstva, o posodabljanju objektov, ključe novega poslopja pa je sprejel loški odjavnik, ki je zahvalo združil z žfeljo, da bi na postajališču kmalu zgradili še prepotrebni peron. Povedati je še treba, da, so pri asfal- tiranju ceste sodelovali krajani Krajev- ne skupnosti Loka. STANKO SKOCIR CELJE: ZANlIVSiVO SREČANJE v Celju je bilo tradicionalno sreča- nje upokojenih prosvetnih delavcev celjskega območja. Prišlo je osemnajst tovarišev in tovarišic. Na zboru je prof. Anton Aškerc govoril o 70-letnici pisa- telja Miška Kranjca. Prebral je tudi pisateljevo novelo iz šolskih dni, ko je Miško obiskoval šolo v Veliki Po- lani. V noveli opisuje obisk madžar- skega šolskega nadzornika in zatem razmere, v katerih so naši rojaki ži- veli v Prekmurju za časa avstroogi-ske monarhije. STANKO SKOCIR mmJl PRI JELŠAH: OTVORITEV KULTURftiESA DOMA V Šmarju pri Jelšah so za dan re- publike svečano predali namenu kul- turni dom, zgrajen s sredstvi solidar- nosti po potresu. V domu bodo našli prostor knjižnica, šmarski radio, kino- dvorana, na voljo pa bodo tudi dve dvorani, manjša in večja, kjer bo do- volj prostora tudi za večje prireditve. Dom je s<>di>bno urejen in bo z bo- dočim trgovsko gostinskim centrom lepo zaokrožena celota. Odveč je po- udarjati, da je bil za šmarčane prepo- treben in da je bil dogodek težko pri- čakovan. ŠMARJE PRI JELŠAH: ŠTUDENTJE PO OBČINI Že ustaljen običaj je, da študentje šmarske občine, ki študirajo v sloven- skih visokošolskih centrih, enkrat na leto obiščejo domačo občino in se se- znanijo z njeno razvojno ix>litiko, raz- vojem samim pa tudi problemi. Nekaj dni pred dnevom republike so študent- je skupaj s predstavniki občinske skup- ščine in TOZD Kmetijstva Šmarje odšli na strokovno ekskurzijo, dan zatem pa so se zbraJi v stavbi skupščine ob- čine in prerešetali šmarske novosti. CELJE: VRTNICE KOT PRIZNANJA Komisija za ocenjevanje cvetic pri celjskem Turističnem društvu bo danes ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma razglasila rezultate ocenjevanja za lepo okolje in lepe cvetice na oknih in balkonih. Gre za tradicionalno oce- njevanje, ki ima v prizadevanjih za urejeno okolje iz leta v leto več pri- vržencev, zato tudi vse več tistih, ki skrbijo za urejeno okolje in lepe cve- tice. Tako bodo danes podelili zlato, dve srebrni in sedem bronastih vrtnic, ra- zen tega pa še okoli 250 pismenih pri- znanj tistim, ki so se v akciji najbolj izkazali. Ob te priložnosti bodo prikazali nekaj barvnih diapozitivov najlepših pa tudi zanemarjenih okolij. Celotno prireditev bo popestril tudi Komorni moški zbor. mb CELJE: ZANIfVIIVO PREDAVANJE Prejšnji ponedeljek je mladim v celjski občini predavaj v veliki dvorani Narodnega doma znani novinar Drago Košmrl o aktualnih političnih dogodkih v svetu. Predavanje nas je dobro po- učilo o razmerah in težkih političnih situacijah v svetu, in prav je bilo, da je bilo naunenjeno mladim. ANDREJA JANČAR LAŠKO: 038SKAL NAS JE NOVINAR Na osnovni šoli »Primož Trubar« v Laškem deluje tudi dopisniški krožek. Da bi njegovi člani več zvedeli o novi- narskem delu, smo ix>vabili medse no- vinarja Novega tednika in Radia Celje Jureta Krašovca. Povedal nam je marsikaj zanimive- ga o nastanku časopisa, opozoril nas je tudi na to, da beseda novinar ni pra- va slovenska beseda. Prav je časnikar. Bilo je zanimivo, zato je bila šolska ura veliko krajša, kot je takrat, ko Imamo reden pouk. BERNARDA FLANDER ŠTORE: PRVA POE^OC Na osnovni šoli v Storah je bil le- tos za učence sedmega in osmega raz- reda ustanovljen krožek za prvo po- moč. Mentor je tovarišica Kruščeva, ki nas sicer uči biologijo. Največkrat se dobimo po pouku. Doslej smo se naučili, kako poma- gamo poškodovancu z zlomljeno roko ali nogo. Mislim, da bi morali imeti takšne krožke na vsaki šoli. Učenci vadimo resno in z veseljem. Pripravljamo se na tekmovanje v prvi pomoči. DE.JAN KRESNIK ACA STOJANOVIC, direktor filma Vonj polj- skega cvetja: Prvič sem na teg manifestaciji in sem več kot navdušen. Ko bi le v vsakem mestu bdi domači film taiko sprejet in tretiran kot je to v Celju, potem bi to res bil praznik domačega filma. BRANKO CVEJIČ, igralec: ZeHo sem zadovo- ljen, ker sem imel priložnost videti, kako vse mesto živi s filmom in za film. Izredno čudovita atmosfera gostoljubja. SRDJAN KARANOVIČ: HvaJa vam za talcšen praznik fikna. čuvajte ga! I MILAN JELIC, režiser: Tako čudovit sprejem celjskega občinstva mi daje nove moči, da bom še naprej gojil komedijo. RADE ŠERBEDŽIJA, igralec: Bil sem trikrat v Celju. Prvič je deževalo, drugič je snežilo, tret- jič je bil Bravo Maestro. Prvič je bil Krleža, dru- gič je Ljubiša Ristič režiral Tosco in tretjič je GrKč čudovitim Celjanom pokazal »Subjekt«. ALEKSANDER KROŠL, igralec: Vsako leto znova sem vesel tega tedna, ko imamo mi vsi — gledalci in kulturni delavci in ustvarjalca prilož- nost videti, kaj in koliko zmoremo ... RAJKO RANFL, režiser: V Celje zmeraj rad pridem, posebno še seveda s filmom ... IRENA KRAJNC, Jagoda: Vesela sem bila va- šega prisrčnega sprejema. Upam, da se bo moj obisk v Celju še kdaj ponovil. 2elim vam še mno- go uspehov. SVETLANA BOJKOVIC, igralka: Zelo sem srečna, verjetno kot vsi ostali, ko se prepričam, da delo, ki ga opravljam, ima svoj smisel. Nocoj se je to zgodilo v Celju, zahvaljujoč ljudem, ki so organizirali TDF, zahvaljujoč gledalcem. Hvala za to doživetje! LJUBA TADIC, igralec: Po programu je TDF izreden dogodek. Hvaležen sem za gostoljubje in želim vsem tovarišem, ki TDF ustvarjajo, da vztrajajo v tem plemenitem delu. LORDAN ZAFRANOVIČ, režiser: Prvič sem bil pred celjskim občinstvom in zelo sem srečen, da smo uspeli vzpostaviti lep stik. To je dokaz, da ne obstojajo meje med Dalmacijo in Slovenijo tn da je film univerzalna timetnost. MILAN ŠTRLJIC, igralec: Drago mi je, da se mi je nudila priložnost, da se poklonim pred ob- činstvom, ki ljubi film in ki ve, kaj je dober film. Upam, da se bomo še srečali. TANJA POBERŽNIK, igralka: Izredno prisr- čen sprejem Celjanov, škoda le, da se vse tako hitro odvija ... Prehitro! 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 CELJE Z NOVIM LETOM BOLJ SAMOUPRAVNO V LASTNI ZADRUGI v soboto, 25. novembra, se bodio celjski kmetje z refe- rendumom odločili o treh sa- moupravnih splošnih aktih in izvolili samoupravne orga- ne temeljnih zadružnih orga- nizacij. V novembru so na zborih kmetov-kooperantov v Celju, Vojniku, na Dobrni, v Smart- nem v Rožni dolini, v Strm- cu in na sejah več drugih organov obravnavali samo- upravni sporazum o združe- vanju članov in delavcev v temeljni zadružni organiza- ciji Vojnik in Celje, o sta- tutu TZO in o samouprav- nem sporazumu o združeva- nju v kmetijsko zadrugo Ce- lje. Z razpravo o teh treh po- membnih samoupravnih splo- šnih aktih so v celjski obči- ni sklenili večmesečno živah- no dogovarjanje in razmišlja- nje, kakšna naj bodo prihod- nja pota na novo samouprav- no organiziranih celjskih kmečkih proizvajalcev. V frontni SZDL in v okviru ini- ciativnega odbora pri izvrš- nem svetu, predvsem pa med kmeti je bilo slišati kup predlogov, vprašanj in kri- tičnih ocen zaradi sedanjega položaja kmetijstva v obči- ni. Drugačno samoupravno organiziranost kmetov ne na- rekujejo le določila zakona o združenem delu. Kmet bo v svoji temeljni zadružni organizaciji preko samo- upravnih organov mnogo bolj neposredno odločal o poslovanju, razvoju, o delit- vi dohodka, o problematiki kreditne politike, planiranja, oskrbe z reprodukcijskim ma- terialom, prodaje svojih iz- delkov in o vseh drugih vprašanjih. V temeljni za- družni organizaciji bo kme- tova beseda bolj odmevala. Kmečki proizvajalec se bo bolj kot doslej čutil delavca v združenem delu, z vsemi pravicami in obveznostmi. Utrjeval bo svoj samouprav- ni položaj in preko kmetij- ske zadruge se bo bolj ne- posredno vključeval v verigo dohodkovnih odnosov, plan- sko-tržna dogajanja, zlasti pa bo jasneje določal tOn pove- zovanja kmetijstva s prede- lovalno industrijo in trgo- vno. že nekaj je, na kar so kmetje v javnih razpravah večkrat opozorih. Niso zado- voljni s svojo prisotnostjo v delegatskih in skupščin- skih telesih. Radi bi, da bi se kmetijstvo večkrat obravna- valo na skupščini, na sejah izvršnega sveta in drugih teles, v frontni SZDL. To je lahko pot k drugačnemu vre- dnotenju kmetijstva v druž- benogospodarskem razvoju in rasti občine. Pa tudi k hitrejšemu odzivanju na pro- bleme, ki jih celjski kmet- je dobro čutijo. Na primer, povečana proizvodnja mleka zaradi prepočasne rasti po- rabe že povzroča določene težave pri odkupu oziroma pri ocenjevanju kakovosti. Cene živine so premajhne in kmetom se živinoreja ne splača, saj je koruza oziro- ma vsa krma predraga. Stro- kovna, pospeševalna služba bi kmetom prav tako lah- ko več pomagala. Enako je z načrtovanjem. Kmetje bi radi bolj tržno proizvajali in dolgoročno zasnovali pro- izvodnjo. Vendar takšnega planiranja brez pomoči stro- kovnih organov in poznava- nja tržnih gibanj ni mo- goče doseči. Težave nasta- jajo pri stanovanjskih kredi- tih — kmet lahko dobi poso- jilo za izgradnjo hleva, ne- verjetne težave pa nastajajo pri iskanju kredita za sta- novanjsko gradnjo. Vsa ta vprašanja bo celj- ski kmet lažje in bolj samo- upravno reševal v lastni te- meljni zadružni organizaci- ji in kmetijski zadrugi. Za prihodnje leto, ko bo s 1. 1. 1979 začela delati novo- ustanovljena kmetijska za- druga Celje, v občini pred- videvajo več sredstev za raz- voj kmetijske proizvodnje. Kljub določenim uspehom se celjsko kmetijstvo na po- lovici izvajanja srednjeroč- nega načrta ne more pohva- liti. Bilanca kaže na stagna- cijo. Pri melioracijah prav tako zamujajo. Premalo so storili tudi 2» preusmeritev kmetij. Prav gotovo za take rezultate najbrž ni odgovor- na politika Hmezada, v ka- terem sta doslej delali za- družni enoti Vojnik in Ce- lje. Vendar bi lahko več do- segli. Predvsem v naložbeni politiki, v preusmerjanju kmetij in njihovi nadaljnji rasti, v planiranju, v pove- zovanju kmetijstva s prede- lovalno industrijo in trgo- vino ter v pospeševalni služ- bi. Celjski kmetje se z refe- rendumom torej ne odlo- čajo le za novo samouprav- no organiziranost. Sobotna odločitev predvsem pomeni tudi dogovor o hitrejšem in boljšem razvoju kmetijske proizvodnje^ saj bo znotraj KZ Celje lažje samouprav- no reševati marsikatera ne- lahka vprašanja. Kmetje volijo tudi samo- upravne organe. Vsaka te- meljna zadružna organizaci- ja ima občni zbor (ta ima položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavskega sveta v tozdu) in upravni odbor. Na zborih kooperan- tov so že potrdili kandida- te za nove samoupravne or- gane. Tako se bo v soboto že zaokrožila samoupraraa podoba temeljnih zadružnih organizacij in KZ Celje. Na referendumu bodo morali celjski kmetje še enkrat gla- sovati o izstopu iz Hmezada. Na avgustovskem glasovanju namreč niso bih najbolje pri- pravljeni glasovalni lističi, pa zato registrsko sodišče ni ho- telo registrirati KZ Celje. Vendar bi morali celjskim kmetom prepustiti na vo- ljo odločitev, kako se bo- do v prihodnje, v samostoj- ni KZ Celje, iX)vezovali da- lje — ali v SOZD Hmezad, v SOZD Dobrina ali v več agro asociacij. To je njiho- va pravica. Samostojna de- lovna organizacija, kot bo pg referendumu v bistvu na- stala, to je KZ Celje, se bo namreč sama odločala glede ekonomskega razvoja in po- vezovanja. Kakršnakoli dru- gačna razmišljanja ne bodo nikomur koristila. Razumlji- vo pa je, da se bo KZ Ce- lje ekonomsko precej pove- zovala z Hmezadom. Na teh osnovah bo najlažje in naj- bolj samoupravno dogovarja- ti še druge oblike sodelova- nja. — nd RIBIČI VONARJE VABIIO MEDDRUŽINSKO SODELOVANJE Spoznanje, da bo novo je- zero na Sotli, akumulacijsko jezero Vonarje, ponudilo ši- rok splet možnosti, je zajelo tudi obsoteljske in kozjan- ske ribiče, združene v Ribi- ški družina Sotla, eni naj- marljivojših družin v regiji, ki je pred kratkim prazno- vala petindvajsetletnico ob- stoja. Ne le, da bo jezero dajalo s pomočjo filtrimih naprav dobro pitno pa tudi industrijsko vodo in da bo na njem možno gojiti vrsto športov in se spogledoTOti s titrizanom, pač pa bo z njim moč računati na močan raz- mah ribiškega športa. Za začetek obsoteljski ri- biča razmišljajo, da bi ob jeaeni odkupili prazno krneč- ko hišo, jo preuredili — ri- biči so že ponudili svoje pri- dne roke — in nam«niM re. kreacijd, v njej pa bi bili tudi prostori za društvene namene. Vendar p« je, kot je dejal JoEs Drofenflc, kd drži vajet! ribiške družine trdno v ro- kah, poleg tega naj'\'a?nejše vlagainje, vlaganje pa ni po- oend. Zato so se pred nedav- nim s hrvatskimi ribiškimi družinami, s katerimi se čla- ni vsak dan srečujejo ob porečju Sotle, dogovorili, da bodo vlagali slcupno. Z ribi- škimi družinami Sotla, Straža Rogatec, Klen, Mali tabor — Hum na Sutli in Sutla Kla- nj ec ter Krapina so podpi- sali družbeni sporazum, da bodo skupno reševali proble- me ne le Vonarja, temveč vse Sotle. Gre predvsem asa poenotenje načrtov gospo- darskih vlaganj v obsoteljs- kem prostoru, da pa bi to poenotenje bilo čimbolj učin- kovito, so ustanovili tudi meddružinski koordinacijski odbor. Pomemben je zlasti enoten nastop, menijo obsoteljski ribiči. Ugotovitev ni brez po- dlage: za Vonarsko jezero se menda zanimajo tudi neka- tere organizacije združenega dela. Vsekakor pa bd bilo prav, da bi dobili prednost obsoteljski ribiči, za katere je anano, da so vneti varuhi nepokvarjene narave. MILENKO STRAjSEK UJME niso ZVIŠALE CENE Slovenski sadjarji se čudijo, kako so se mogla ja- bolka v trgovini poceniti potem, ko so že vsa obrali. Sodobni sadovnjaki so dali le eno tretjino namiznega sadja, ki g^ proda trgovina vse leto. Ujme, pomladan- ska slana, pozneje pa njekje še toča, so na nekaterih sadjarskih območjih zmanjšale pridelek za polovico ali še bolj. Menijo, da je za tak pridelek sadja cena jabolk prenizka. V septembru in še nekaj časa v oktobru so neka- tere trgovske organizacije imele v prodajalnah jabolka po 16 din kilogram. Na odboru za promet s sadjem pri poslovni skupnosti za sadjarstvo Slovenije pa so se konec oktobra dogovorili, da bo orientacijska cena za drugovrstna jabolka najboljših sort i4,36 din za kg v trgovini na drobno, za prvovrstna, ki naj bi bila seveda precej dražja, pa niso določili omejitve. Zdaj pa večina trgovskih organizacij v Sloveniji prodaja prvovrstna in di-ugovrstna jabolka po 11,50 do 14,50 din. Cene jabolk v trgovini je znižal dovoz iz drugih re- publik, zlasti iz Vojvodine, kjer so sadjarji ponudili prvovrstna po 6 din kg. Ali so naši trgovci storili prav, da so jih vzeli? Zakaj jih iz solidarnosti do naših sad- jarjev ne prodajajo po tako visoki ceni, kot je bila predvidena za domača? Slovenska trgo\'ina bo morala dve tretjini namiznih jabolk dobiti od drugod. Ker so nekateri slovenski sad- jarji shranili svoj pridelek v hladilnicah za pozneje, je morala takoj kupiti jabolka tam, kjer jih je dobila. Vzela jih je po ceni, kakršna se je oblikovala tam. Pro- dajati pa jih ne sme po višji ceni kot zdaj, čeprav bi nekateri radi poklicaU na pomoč solidarnost do naših sadjarjev. Trgovci morajo biti enako solidarni s porab- niki sadja. Sicer pa tudi predpisi določajo, da trgovske organizacije, če bi bilo več posrednikov, si smejo skup no zaračimati le eno maržo za trgovino na veliko in eno na drobno. Višina marž pa je prav tako določena s predpisi. Pri sedanji odkupni ceni ne morejo priti do višje prodajne. Nekateri sadjarji sprašujejo, kako naj z malim pri- delkom pri nizkih cenah pokrijejo svoje pridelovalne stroške. V kmetijski organizaciji, ki je načrtovala 1960 too jabolk, nabrala pa jih je slabih 100 ton, so povedali, da vzlic temu ne bo izgube. Zavarovalnica je ocenila škodo na 85% in jim jo plačala. S tako odškodnino so pokrili vse stroške obdelam. Kjer ni bilo sadja, so škropili le za zaščito sadnih dreves in načrtovane stroške saidžali jkkI tiste, ki so bili predvideni za polno rodnost. JOŽE PETEK PREJELI SMO JE BERAČENJE Pri vratih krepko po- zvoni, Enkrat, dvakrat. Hitro vstaneš izza mize in greš odpret. Pred te- boj se pojavi temnejši obraz nekoliko starejše ženske. Nekaj časa strmi- ta drug v drugega, kajti ti, ki odpreš, čakaš, da boš izvedel zakaj gre, ona pa te ocenjuje. Nazadnje se jd le odprejo usta tn negotovosti, kaj hoče, je konec. Najprej ti na hitro raz- loži, da je ob neki ne- sreči izgubila tega in te- ga tn da je sedaj brez sredstev. Na koncu td pa lepo postavi vsoto, katero bi želela, da ji jo daš. To je v začetku petdeset dinarjev; ko jd pra\iš, da tudi sam nimaš denarja za razmetavanje in da moraš za teh petdeset di- narjev delati, spusti, mi- lostno, zahtevek že na dvajset, deset, na koncu pa celo na tri dinarje. Ko ji le poskušaš dopo- vedati, da se denar ne pobira na cesti, se skoraj razhudd, češ, sosednja stranka pa ji je dala pet- deset dinarjev, čeprav je že stara. In takrat dvdg- ne roko in odpre pest. Ras se na dlani pokaže petdesetak, poleg pa še dvajsetak in desetak. »No, vidiš, drugi so mi pa vsi dald.« »Prav, morda bo še kaj takšnih,« ji še mimo od- govoriš in zapreš vrata. To je bdlo v stanoi-anjs- k«n bloku nekega dopol- dneva. Se isto dopoldne je bi- lo nekaj sličnega v resta- vracdjd na železniški po- staji. Na polico, ob ste- ni, nasproti šarJca, se je naslanjal in rahlo pozlba- val mladenič. Imel je oko- li dvaindvajset let. Us- tavljaj je ljudi, ki so šli miimo njega. Vsakemu, seveda kdor ga je poslu- šal, je pričel razlagati, da je po nekak^em nespo- razumu ostal brez denar- ja in da bi moral na vlak. Ker pa nima denar- ja za voBOvnico, naj bi mu ljudje dald, kolikor mu lahko. Marsikdo ga je začudeno pogledal, kajti vsak sd je pač mislil, ka- ko se ga je laliko tako nacedil, da komaj stojd, nazadnje pa berači za de- nar. To sta samo dva pri- mera, ki sta se zgodila v Tednu domačega filma. Kolil:.or pa vem, saj do- stikrat naletim nanje, je takšnih primerov še veli- ko, da ne rečem, kar pre- več. Sprašujem se, zakaj si morajo eni s poštenim delom služiti denar, po- leg tega pridno šolati otroke in plačevati vse svoje obveznosti, drugim bi pa kar takole, na la- hek načdn, se pravd z be- r?.čenjem, letel denar v žep. rVAN STRMOLE ŠENTJUR O Og¥OZNiCI Razgrnitev načrtov za šenit- jursko cestno obvoznico s poseibnim poudarkom na lo- kaoijo nove avtobusne posta- je, je zbudila pri prebivaLst- vTi veliko pozornost. Zbor delegatov KS in pri- zadetih občanov je bia odlič- no obiskan in je po podrob- ni obrazložitvi zastopnice Razvojnega centra in zastop- nalca Cestne upmve sprejel sklep, da se odobri zadnja deveta varianta, fci je nas- lednja: Po obvoznici, ki se odxx>pi pri Sikošku in bo spe'iana v^zporedno z ž^lemi- co, bo aT-tobusna postaja na desnem bregu Pešnice med bencin^^ko črpalko in želez- nico. To varianto so tudi sprejele vse delovne organi- zacije. Boksd za avtobuse, Id jrih bo okioli 10. bodo l^oci-^ani tako, da potnikom iz sf^ver- ne strani, odlooder jdh je največ, ne bo treba prečkati ceste. Dostop za pešce bo iz severne strani ob Pešnici. Pripravljalna dela na ob- voznici od Sikoška bodo kmalu stekla, ker so finanč- na sredstva na voljo. Zbor je bil enoten v tem, da se mora v naslednjih letih, too se bo urejevala cesta proti Grobelnem, hkrati regulirati tudii Slomščica. Tak celovit pristop bi rešil vrsto pro- blemov Kmet.ijske šole in Kmetijskega kombinata. Drugi problem Šentjurja je vodovod, katerega rezervoar in cevovod je star že 40 let. Dotok vode po ceveh malega profila je nezadosten, zato je soseska V, ki je severno od oeste na kmetijsko šolo v škripcih. Menimo, da bo tre- ba vodni režim Šentjurja, ki se napaja delno iz lastnih vodnih vdrov, iz Vitanjskih črpališč Ct. j. celjski vodo- vod) ln črpaliSč v Loki pr< Žusmu dokončno spraviti n« skupni imenovalec. Oe bodo vsi ti vodni viri zdnraend, šentjurstai porabndld vode ne bodo imeM suihdh pip. E. RiiCNIK - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 SOCIALNA VARNOST NEKOČ IN DANES MISLI O PRIDOBITVAH OB PRAZNIKU Za vse kategorije prebivalstva o socialni varnosti pred vojno ne moremo govoriti. Za- varovani so bili le določeni sloji ljudi, delavstvo pa je bilo v največji meri prepuščeno dobri volji delodajalca. Obstajalo je več oblik zavarovanj, ki so vsaka po svoje delile pravico na vatle. O so- cialni vanM>sti družine pa pred vojno sploh težko govorimo, saj jo nekateri sloji prebi- valstva sploh niso poznali. O teh in podobnih vprašanjih je tekla beseda z našima sogovornikoma in dolgoletnima i delavcema v celjski Cinkarni. Prvi — HINKO HAAS nam je pomagal izbrskati iz spomina razmere pred vojno, drugi — ALOJZ POTOČNIK pa nam je približal sedanjo socialno var- ; nost, ki je odra® naše demokratične in humanistične ureditve. j Na vprašanje, katera kate- gorija delavcev je bdJa pred ivojno zavarovana, je Hinko Haas povedal: »Pred vojno so bili zavarovani vsi delav- Ici, ki so bili redno zaposle- iii v industriji, obrti in tr- jgovini, razen tistih, ki so bili zaposleni v rudarstvu in |metalurgijd. Zavarovani so bi- li pri tako imenovani Bolni- iški blagajni, za uveljavlja- !nje pravic pa so bili razde- ljeni v razrede. Po višini Iplače so dobivali tudi nado- mestila. Del prispevkov je plačal delavec, del pa delo- dajalec. Pri tem pa moram poudariti, da so bili delav- ci zavarovani le zdravstve- no. šele po letu 1938 so bili Zavarovani tudi pokojninsko, pred tem letom pa pokojnin- skega zavarovanja niso po- znali. Obstajal pa je še drugi del zavarovanja, ki se je imenovalo Bratovska sklad- nica. To je bilo zavarovanje za rudarje in metalurge. Tu- di Cinkarna je bila tu za- jeta. Rudarji so to zavaro- valnico ustanovili pred sto leti, še v stari Avstriji. Oni bo bili tudi ves čas pokojnin- sko zavarovani. Trgovski uslužbenci in na- meščenci so bili zavarovani pri Pokojniriskem zavodu. Obstajalo pa je tudi zagreb- ško zavarovanje Merkur, kjer se je lahko vsakdo zavaroval za večje ugodnosti. To je bi- lo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Največ ugodnosti pa so imeli državni uslužbenci. Ce so šli v bolnišnico, so dobi- vali plačo naprej, plačali so samo participacijo. In kako je bilo z bolniški- mi uslugami pred vojno? V bolnišnico je napotil bolni- ka pooblaščeni zdravnik. Bol- nišnica pa je bila razdeljena na razrede. Bolniška blagaj- na je plačala tretji razred, če pa si hotel biti v višjem razredu pa si moral dopla- čati. Kako je zavarovalnica vplivala na stalež boOnih? že takoj, po dveh dneh, so ugotovili, kako je s staležem delavca in dali navodila zdravniku. Zavarovalnica ni bila nikoli v izgubi. Kmetje in kmečki delavci niso bili zavarovani. Slabo stoječi kmet se je pred voj- no izogibal zdravnika. Samo v slučaju nalezljivih bolezni je bilo zdravljenje za kmeta brezplačno. Redek kmet je zašel v privatno prakso k zdravniku. Pa je bilo pred vojno veliko tuberkuloznih kmetov, ki niso iskali zdrav- niške pc«Tioči. Zelo slabo je bila pred vojno zavarovana delavka. Ob rojstvu otroka je dobila šest tednov dopusta in ne- kaj denarja za opremo do- jenčka. Bile pa so zavarova- ne tudi po možu in so ti- sto opremo dobile tudi v tem primeru. Rodile so naj- več doma, le okoli pet od- stotkov jih je rodilo v bol- nišnici. Pri porodih je po- magala babica, ki je bila dr- žavna uslužbenka. Kmetice pa so si največkrat pomagale kar same.« IN DANES? O tem je spregovoril Alojz Potočnik: »Danes imamo enotno zdravstveno varstvo za vse kategorije ljudi, vklju- čno kmete in nezaposlene, skratka zavarovani so vsi, ki stalno prebivajo na ob- močju občine. Zavarovanje je enotno, iz- peljano pa imamo tudi so- lidarnost v okviru regije in republike. Imamo še druge oblike socialnega varstva: de- narne dajatve — za nesrečo na poti in pri delu. Delav- ka ima stoodstotno porodni- no in osem mesecev je lahko doma. Za nego družinskega člana se izplača 80 odstot- kov dohodka. Uzakonjena je prosta izbira zdravnika in zavoda. Bolniš- nično zdravljenje je namenje- no vsakomur. Tudi danes de- lavec prispeva del stroškov k posameznim storitvam. Tako za prvi pregled pri zdravniku, za specialistični pregled, v bolnišnici za pr- vih petnajst dni in za zobo- zdravnika. Rad pa bi dodal to pri- merjavo. Včasih sem delal ze eno zaliivko pri zobu cel dan, plačal sem 32 dinar- jev, danes pa plačam 20 di- narjev. Danes zavarovance pošilja- mo tudi v kopališka zdrav- ljenja in po medanrodni kon- venciji tudi v tuje države. Kvaliteta zdravstvenega var. stva se odraža tudi v manj- ši umrljivosti ljudi. Pri nas je pri dojenčkih umrljivost že izredno nizka, dosegamo pa tudi visoko starost. Do- ločene bolezni smo že po- vsem odpravili. Vsako večje podjetje ima že svojo lastno obratno am- bulanto, manjša podjetja pa pooblaščene zdravnike. Iz- redno razvejena je tudn spe- cialistična dejavnost. Pode- želje je opremljeno z mo- dernimi zdravstvenimi po- stajami, dočim v nekaterih sT'ediščih še zaostajmo. Tem- po izgradnje pa še narašča. V Celju bomo v doglednom času modernizirali bolnišni- co in pridobili 200 postelj. In še besedo, dve, o zdravi- lih. Danes počnemo z nji- mi kar hočemo. Včasih pa je obstajala pri Bolniški blagajni lista zdravil, ki je bila zelo ozka. Največkrat sd proti vsemu dobil kar aspirin. Ce si hotel imeti kaj drugega, si moral plačati sam. Danes pa se vsa regi- strirana zdravila dobijo na recept, z majhno participa- cijo. Nekateri pa so je celo oproščeni. To so otroci in študentje ter ljudje stari nad 60 let. Tisti pa, ki so že do- polnili 70 let pa so opro- ščeni zdravstvenih dajatev.« Kako pa je bilo s social- nimi podporami? Pred voj- no jih niso poznali. Gostači ali občinski reveži so pripa- dali pristojni občini, kjer je bila njihova ožja domovina. Pošiljali so jih od kmeta do kmeta, oni pa so jih bili dolžni nekaj dni preživljati. Občina je zanje plačala tudi zdravstveno varstvo. Po vsem tem lahko zapiše- mo, da je bila pred vojno iz- redna socialna diferenciacija, proti kateri pa se je delav- stvo borilo. ZDENKA STOPAR Alojz Potočnik Hinko Haas ZALEG Pri občinski skupščini Ža- lec so pred časom ustano- vili namesto dosedanje komi- sije svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Takšno odločitev so nare- kovale prometne okoliščine, ki so prav na področju žal- ske občine z vsakim dnem večje tn težje. V okviru sve- ta bodo delovale štiri komisi- je in sicer za vzgojo pred- šolske in šolske mladine, za vzgojo odraslih, za reševanje cestne problematike in komi- sija za obveščanje in propa- gando. Prva komisija naj bi začela s prometno vzgojo že pri triletnih otrocih, saj je zna- no, da »kar se Janezek na- uči, to zna«. Posluževali se bodo najrazličnejših sodob- nih oblik, vse pa v želji, da bi mladi čimprej dobili do- volj znanja za varno obna šanje na cesti, ki ni last sa- mo voznikov motornih vo- zil, ampak tudi pešcev ter so oboji enakovredno odgo- vorni za varnost. Posebna po- zornost bo namenjena odras- lim, saj ti prometne vzgoje v mladosti niso imeli pa tu- di prometa skoraj ni bilo. Danes pa opažamo, da je prav v tej strukturi največ nesreč z najhujšimi posledi- cami, smrtnimi žrtvami. Že v bližnji prihodnosti člani sveta načrtujejo obširnejšo akcijo, kjer naj bi odrasle (l>a tudi mladino) seznanili s tem, kako se naj bi ob- našali v prometu, da ne bi prihajalo do nesreč. Z osve- ščanjem bodo začeli tudi v krajevni skupnosti, organi- zacijah združenega dela in še kje, vse pa v želji po večji varnosti. Posebno težavno de- lo čaka tudi komisijo za re- ševanje cestne problematike, saj opažamo, da je promet vedno večji, ceste pa se kaj dosti ne izboljšujejo. Kako to uskladiti, bo tema za delo. Posebno pozornost Do tre- ba posvetiti tudi devetnaj- stim kilometrom železniške proge v žalski občini, kjer je kar 36 zavarovanih in ne- zavarovanih »prelazov«, kjer nemalokrat prihaja do ne- sreč. V ožjem mestnem je- dru Žalca pa je v določenih trenutkih že tako zgoščen promet, da bo treba angaži- rati tudi narodno zaščito. Hi- treje' bo treba odpravljati »črne točke«, bolj skrbeti za red na lokalnih in stranskih cestah, okrepiti cestno si- gnalizacijo itd. Pri reševa- nju pa se morajo aktivirati vsi, tudi avto društvo, dru- štvo ljudske tehnike in dru- gi, ki se na kakršenkoli na- čin ukvarjajo s prometom oziroma želijo, da bi bilo na naših cestah več reda in veselja pa manj krvi in ža- losti. Predsednik sveta za preven- tivo in vzgojo v cestnem pro- metu pri žalski občinski skupščini je Slavko štruncl. TONE VRABL 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 TOVARNA NOGAVIC POLZELA NOVA BARVARNA IN OBLIKOVALNICA BOSTA VELJALI 27 MILIJONOV Nova barvarna z oblikovalnico bo ena najsodobnejših v EvropL Delavci se veselih obrazov vračajo z dela. K.ako tudi ne. V tovarni so zares poskrbeli za njihovo dobro počutje — od prehrane do počitniških domov. Takole oblikujejo na Polzeli ženske hlačne nogavice. Samo najmodernejši stroji niso vse. Treba je biti tudi spreten in iznajdljiv. Takšne so delavke na PolzelL Ko danes govorimo o uspehih to- varne nogavic, se je prav gotovo tre- ba ozreti nekaj let nazaj. V leto 1962, ki je prav gotovo pomenilo nekakšno prelomnico v zgodovini te naše znane tovarne, ki s svojimi izdelki zadovo- ljuje tudi najbolj zahtevne kupce v vsej Jugoslaviji. Pred šestnajstimi leti se je namreč pričelo sodelovanje z inozemsko tovarno Palex. Takrat so se namreč dogovorili za pogodbeno sodelovanje. Na Polzelo so uvozili strojno opremo, ki je veljala več kot 750.000 ameriških dolarjev. Za odplar čilo so morali na tržišča zahodne Ev- rope in Združenih držav Amerike iz- voziti kar 30 milijonov parov nogavic. 2e leta 1968 je iz Polzele prišlo na do- mače tržišče več kot šestnajst milijo- nov parov nogavic. Lani, ko so na Polzeli prcuznovali petdesetletnico to- varne, so izdelali že šestindvajset mili- jonov parov nogavic. 2e s to številko se polzelska LASTOVKA uvršča na vo- dilno mesto v Jugoslaviji po proizvod- nji moških in ženskih nogavic. POVPRAŠEVANJE JE VEDNO VEČJE Povpraševanje po izdelkih z ozna- ko lastovke je zadnje čase vse več- je. Celo več. Prodali bi lahko mnogo več, če bi le zmogli slediti vsem na- ročilom. Sicer pa bodo že letos izde- lali okrog šestdeset milijonov enot nogavic, številka pač, s katero se lah- ko pohvali le malokatera podobna to- varna v Evropi. Nobenega dvoma ni, da bodo v tem letu prekoračili v to- varni nogavic vse zastavljene plane. 2e Ista 1980 naj bi na Polzeli proizved- li 40 milijonov parov nogavic v skupni vrednosti (520 milijonov dinarjev. Pra- vijo pa, da bodo sedaj še več prozor- nosti namenjali kvaliteti proizvodov, ter izdelkom iz bombaža. 2e zato, ker mnogi ne prenesejo nogavic iz sinte- tičnih vlaken, V Polzeli znaša povprečna stopnja rasti proizvodnje letno 12 odstotkov. Kljub temu, da so močno povečali proizvodnjo ženskih klasičnih noga- vic, ki terja precej več časa za izde- lavo kot pa klasične nogavice. Zani- miv je podatek, da so na Polzeli samo v zadnjih sedmih letih povečali proiz- vodnjo ženskih hlačnih nogavic za šestkrat. Brez ustreznih naložb bi to bilo prav gotovo težko. V zadnjih šestih letih je družbeni proizvod pre- segel 542 milijonov dinarjev. Nekaj manj kot trideset odstotkov tega de- narja so namenili za investicije. V ob- čini Žalec le dobrih enaindvajset od- stotkov. Družbeni proizvod je rasel trikrat hitreje kot so načrtovali v ob- činskem dolgoročnem načrtu razvoja. Brez dvoma je šlo za pametne nalož- be, kar dokazujejo tudi dana.šnji iz- jemni gospodarski rezultati te delov- ne organizacije. Podatek več, ki potr- juje to dejstvo je tudi ta, da so cen« polzelskim izdelkom v letih 1972 do 1977 narasle le za dobrih sedemnajst odstotkov. DO LETA 1980 PRECEJ NALOŽB v tovarni nogavic načrtujejo, da bodo do konca tega srednjeročnega obdobja kupili še 267 novih pletiJnih strojev. Med nalogami v tem letu ve- lja omeniti gradnjo skladiščne dvora- ne in še nekaterih drugih objektovj največja pridobitev pa bo vsekakor nova barvarna oziroma obUkovalnicaj Res je, da se proizvodnja s tem obra- tom ne bo bistveno povečala, res pa je, da bo odpravila tehnološko ozko grlo, saj prav tu mnogokrat prihaja do zastojev, ker v dosedanjih prosto rih ne zmorejo vsega dela. Barvama oziroma oblikovalnica bo odgovarjala vsem evropskim normativom, še veči Bo ena izmed najmodernejših v Ev ropi. Celotna naložba bo polzelski ko lektiv veljala sedemindvajset milijo nov dinarjev. Do leta 1980 pa bode kupili še nekaj šivalnih in pakimih strojev, čistilne naprave, da ne omo njamo preureditev kotlarne na plin Precej besed je bilo izrečenih o dohodkovnih odnosih s trgovinsldmi organizacijami. Zakon o združenem delu jasno govori o delitvi dohodka Še vedno pa je tako, da potekajo vsi razgovori le okrog delitve malopro daj ne cene. Gre namreč za različne cene istih izdelkov v različnih trgovi- nah. Za maloprodajno ceno odgovarja proizvodna organizacija. V Polzeli pra vi j o, da je pot do enotnih cen ver jetno še dolga. LASTOVKA ŽIVI S KRAJEM če kje, potem je prav na Polzel zgleden primer sodelovanja delovn« organizacije s krajem. Kraj se bres te tovarne prav gotovo ne bi tako razvijal kot se je zadnja leta. Prav zaprav je ni bilo akcije na Polzeli iz okolici, v kateri ne bi sodelovala tuds polzelska tovarna nogavic, ni bile objekta, kjer ne bi s svojim denar jem sodelovali delavci tovarne noga vic. Sf>omnimo se samo gradenj otro škega vrtca, kulturnega doma in kdo ve koliko kilometrov cest. Samo le tos so v kraju pod Goro Oljko zgra^ dili več kot šestdeset stanovanj. Od tega jih je petintrideset tovarniškihj V prihodnjih letih bodo zgradili š€j okrog 120 stanovanj. Na Polzeli sa ljudje že zdavnaj ne obnašajo »dvoj lično«, dopoldne delavci v združeneno delu, popoldne pa kot krajani s svo| jimi potrebami. In tako je tudi pravi Ob koncu le še to: Čestitkam olj prazniku republike se pridružuje tudj 1100 delavcev Tovarne nogavic na Polj zelil ! - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 22. stran — NOVI TtDMUC NOVI TEDNIK ~ stran 9f 30 LET GOZDNEGA GOSPODARSTVA TUDI NAJBOLJ GOZDNE VODUO K LJUDEM »Nikioili si se misliiti nisem mo^eil, da bomo imeli takšno oesto!« Nekako s teom besedami se je zaoudail poborsfel kmetic, ko je silednjdič, po dod^ letdii, stekla do njegove kmetdje lepa goezdfna cesta. Gradnja gozdniLh cest v zadnjem času sitojpa vse boljj v ospredje. Gozdno gosipodarstvo Ceilje, ki le- tos praznuje trodesetletnico, se dobro zaveda, kaj pomeni goadna cesta, odnosno, sploii pomena cesta za samotne zaselke, odmaknjene od dodine, ta- korekoč od sveta. Ni treba posebej poudarjaiti po- mena teih, nemalokrat skritih poti, ki so pomemb- ne iz več razlogov. Omenimo le razvoj turizma, bodjj- še gospodarjenje z go«2idovi, približevanje krajev, M so bili med vogoo izirazita mbelka partizanstva, re- volucionarne mdsiM. Vse bo je bilo vodlillo celjskiai goeadarjev, ko so se odločali za intenzivno gradnjo gozdnih cest. Celjsko gozdno gospodarsko območje je boga- to z gozdovi, zanj pa je značdilna razdrobljenost in mozaičen razpored družbenih in zasebnih goadov. Gozdna posei^t v družbeni lastd je skoncentrairana pretežaio v večjih gozdnih kompleksih kot so Log, Boč, Konjiška gora, Rudnica, Olimski log, žusem. Stenica, Voluš, Gocadndk in tako dalje. V povojnih letih so večino lesa spravljali iz goadov vozniki, na voljo je bilo le maJo cest. Nekaj jih je gozdno gos- podarstvo zgradilo na območju gozidnega obrata Rogaška Slatina, v zasebnih gozdovih pa so graddM le krajše priključke. Takratna gradnja je b^ na precej nizki stopnji, ročno in pretežno s sezond Gradbene stroje so začeli ui»rabljati šele po letu 1961, s tem pa so pospešdili in poceniM gradnjo. V tem obdobju so začeli graditi ceste Vit^e—^Moče- nik, Cešnova—^Bezovje, žamerk—Virštanj, Partizan- ska cesta Braslovče—Dobrovlje, štore—Svetina, Ko je bila 1957 ustanovljena Poslovna zveza za goezdno in lesno gospodarstvo, so začeli z obsežndrai deli na območju Pohorja. Leta 1970 je znašala povprečna gostota goadnega cestnega omirežja 9/) m na hektar, kar je blizsu slo- venskega povpireoja, ki je 9,2 m na hektar. Največja je na Pohorjti, kaar je razaomljivo, saj so tam gotadovl najbogatejša, zato je bilo tjakaj vloženega tuidi naj- več denarja. Klijuib precejšnjiim uspehom pa gozdno gospo- darstvo Celje z gostoto omrežja gozdnih cest ni za- dovoljno. Sjuravdio lesa je ponekod še vedno pove- zaino z velikima težavami, to pa narekuje gradnje novih in novih kiiLoimetrov gozdnih cest. Do leta 1970 so na območju gozdnega gospodar- stva Ceilje zgradili 233 km cest, poleg teh pa še 408 km javnih cest. Kot predvidevajo, naj bd letno zgra- dili osemnajst kilometrov gozdnih cest, Z novc^rad- njamd smo lahko zadovoljni, saj se kilometri teh oast., pomembnih za nas vse, še posebej pa za hri- bovskega kmeta, ki se, med drugim, spogleduje tudd s kmečkim turizmom, pravijo na gozdnem gospo- darstvu Celje in hkrati poudarjajo, da pa imajo precejšnje težave z vzdrževanjem, ki je izredno dra- go. V gradnjo in v vzdrževanje je bilo prejšnje leto vloženo več kot dv^set odstotkov dohodka, ta po- datek pa tudi dovolj nazorno kaže, kolikšna je skrb goczdinega gospodarstva Celje. To je seveda budi pre- cejšnje breme, ki ga gozdarstvo težko zmaguje. Ker velik del zpajenih cest uporabljajo tiidi dirugi, predvsem za jaivni prevoz potndkov, bi v bo- doče morala pri vzdrževanju sodkovati ši-rša druž- bena skupnost. Gozdarji se morajo zaradi tega znajti: za grad- njo cest jdm pridejo močno prav tudd lokalni kam- nolomi, kar pa seveda ni vedno mogoče. Za premis- lek: en kubični meter gramoza, ki ga zapeljemo de- set kilometrov do gradbišča, stane z ra^rostiranjem in nakladanjem vrki 150 do 200 dinarjev. Da bd še pocenili gradnjo cest im vzdrževanje, 3o začeH uporabljati greder. Zaenkrat si ga sposo- jajo poi Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Pri tem pa spet nastopajo težave: stroj je treba premeščati po močno racxirobljenih zemljtiščih, s čimer izgube precej časa, kar spet močno podraži vso stvar. In vendarle je, tako zatrjiujejo v gozdnem gospodarstvu Celje, ^rspektiva vzdrževanja cest v gozdovih le v uporabi strojev. Razlogi, ki so voddM gozdno gospodarstvo Celje v tako initenzavno grac^o cest, so na dlani. Ni vse- lej pomembno, koliko je cesta dolga aJi koliko je sta- la, odLočilneje je, kako in komu vse bo služila. Od centrov odrezani kmetje nimajo nikakršne možnosti obstoja, vsaj takšnega ne, ki bi zagotajvljal normal- no, človeka dostojno življenje. Zato je gozdna cesta pomembna predvsem za odmaknjene kmetdje, kjer so sdcer dani visd pogoji za uspešno gospodarstvo kakršnekold usmeritve. In če cesta poveže le nekaj takšndh perspektivnih kmetiij, je njen smoter upra- vičen, kar velja ne le za krn^e, p&č pa za vso družbo. Dodini približana kmetdja je pomembna iz več razlogov. Takšna pa je hkrati tudi edina us- pešna pot pri reševanju socdaJnnli problemov, ki jah^ v minulem obdobju sploh prd kmetijah te vrste ni bilo malo. Ceste odpirajo pred^, vasi, zaselke in podežet sike domove, l^er žive ljudje, ki imajo malo možno- sti za preživlj^e, kjer ostajajo pretežno ostareli ljudje. Med njiani je veliko takšnih, ki so v,svojih mlajših letih mnogo prispevali za NOB pa tis® poz- neje, v obdobju obnove domovine. Takšne ceste pa so ne nazadnje tudi pomembne še zaradi česa drugega. Gre m splošni Ijudstoi od- por, gre za bo, da ohranimo kmetije za vsako oeno, tiste kmetije, ki so nudile borcem zavetje in larano. Namenoma nismo navajali številke, ki bd nas^omeje pokazale, koliko denarja je gozdno gospodarsbvo Ce- lje v preteklosti porabdiio za gradnjo gozdnih cest. Raje smo se ustavili ob pomembnosti teh objektov, ki so od vseh gozdnih gradenj gotovo najvidinejši, četudi ostalih ne gre zanemarjati. Prav gotovo pa je, da bo gozdna cesta ostala objekt, 25a katere^ bo kmet ostal graditelju še najbolj hvaležen. Gozdno gospodarstvo Celije bo ve in zato je v njenih progra- mih razwja gnadnja cest na vidnem mestu. - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 EMO Celje je letos že dru- go leto zapored organiziral komercialne dni, ki so se Jih udeležili poslovni partner- ji, kupci proizvodov te zna- ne celjske delovne organiza- cije iz vse Jugoslavije. Oko- li stopetdeset povabljenih se je podrobno seznanilo s pro- izvodnim programom, novo- stmi ter pogoji prodaje. Osnovni namen komercial- nih dni je bil predvsem pri- bližati kupcu proizvodni pro- gram na način, ki je docela drugačen od že ustaljenih pa tudi, da sklenejo samo- upravne sporazume med pro- izvodnimi in prometnimi or- ganizacijami. Na osnovi teh sporazumov, ki so v večini že potrjeni, so potem skle- pali pogodbe. V EMO ocenjujejo, da so se komercialni dnevi kon- čaU nadvse ugodno, kar že sam p>o sebi govori podatek, da so v teh dneh prodali skoraj sedemdeset odstotkov izdelkov, ki jih bodo proiz- vedli v naslednjem letu. Na komercialnih dneh, ozi- roma razgovorih, so bili pri- sotni predstavniki skoraj vseh republik in pokrajin, z ostalimi pa, ki so bili prav tako povabljeni, a niso pri- šh, so se dogovorili pozneje. Na razstavi proizvodnega programa EMO v avli hale Golovec so se poslovni part- nerji lahko seznanili z no- vostmi pa tudi z že ustalje- nimi proizvodi. Pri novostih POSLOVNI DNEVI V EMO USPEŠNO ZAKLJUČENI velja posebej omeniti nove garniture emajlirane posode vrst CELEIA, PETOVIA in EMONA, s področja toplotne tehnike pa nove atmosferske plinske kotle, sušilnike za pe- rilo (teh bodo zlasti vesele gosp>odinje, ki jih muči pro- storska stiska) in nove elek- trične radiatorje. Izbor je bil torej kar precejšen, temu primerno pa je bilo tudi po- vpraševanje. Takšen način prodaje bodo v EMO v bodoče še razvija- li, saj žele svoje proizvode čim pristneje približati kup- cu in ga seznaniti z vsemi podrobnostmi. Da bi to dosegli, bodo v prihodnjih komercialnih dneh vključili v krog vabljenih še dobavitelje, s katerimi že dalj časa sodelujejo, zimanje tr- govinske partnerje, bančne institucije tn druge. V primerjavi z lanskimi komercialnimi dnevi so bili letošnji, ki so se končali ne- dolgo tega, za skorajda 50 odstotkov uspešnejši, to pa je za delovno organizacijo zagotovilo, da so na pravi, uspešni in najbolj smiselni poti pri približevanju izdel- kov tržišču. Odločitev EMO je torej na mestu. Pri organizaciji prihodnjih komercialnih dni predvideva- jo v EMO nekatere novosti. izpopolnitve, pa naj bi se spremenil tudi naziv srečanja, z vsem tem pa tu- di številčna udeležba povab- ljenih pa tudi prostor. Kjer naj bi bili razstavljeni izdel- ki. V EMO menijo, da se bo treba dogovarjati o tak- šnem načinu predstavitve iz- delkov bržkone tudi z dru- gimi delovnimi organizacija- mi v Celju. Z letošnjimi poslovnimi uspehi v EMO smo lahko več kot zadovoljni, glede na uspehe komercialnih dni pa je bržkone moč pričakovati še več. 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 Na posnetku vidimo dimnik podjetja Gradnje v Žalcu. Vsak zase, v mnogih mestih v Jugoslaviji in na tu- jem, pa prispeva k čistejšemu ozračju. GRADNJA ŽALEC PROIZVAJAJO VEDNO VEČ NOVIH IZDELKOV Za letošnje leto so si v žalski Gradnji zastavi- li precej drzen plan: 180 milijonov dinarjev realizacije pri 220 zapo- slenih. V primerjavi z lanskim letom je to kar za 35 odstotkov več. Da- nes lahko z gotovostjo trdimo, da bo plan ures- ničen. Zaradi visoke pro- duktivnosti dela, gibanja stroškov in drugega so dosegli za njihove razme- re izredno ugodno struk- turo reproduktivne spo- sobnosti in to kljub znat- nemu povečanju osebnih dohodkov, ki so v celo- ti sledili rastoči produk- tivnosti dela. V tem ob- dobju Gradnja še inten- zivneje izpolnjuje plan- ske naloge. Povpraševa- nje po njihovih izdelkih je vedno večje, izbor iz- delkov je vedno večji, montaža pa prevzema vedno bolj zahtevna dela. Vedno več je naložb: op- remljena nova proizvod- na dvorana v Latkovi va- si, nova pista, nov dem- per, trije viličarji... Vse to bo pripomoglo k dob- remu startu v prihod- njem letu. Prihodnje leto naj bi bi- la bruto realizacija že okrog 250 milijonov dina- rjev. Načrtujejo tudi no- ve naložbe: gretje pro- izvodne dvorane do nove betonarne, nakup strojev za proizvodnjo profilov do 120 cm in še bi lahko naštevali. Možnosti, ki jih Ima Gradnja pri uveljav- ljanju svojih programov so tako realne, da bo začrtane naloge v sred- njeročnem obdobju bist- veno presegla. Seveda bo to mogoče le ob do- slednem izpolnjevanju in upoštevanju načrta raz- vojne politike, večjem strokovnem delu in enot- nosti vseh članov delov- ne organizacije. Jože Kočevar, vovskega vdo- ra v Šentjurju, da bomo spoznali "kaj vse so morali pretrpeti za svotjo zvestobo ljudje, ki so se iz nerodne- ga ponosa in zavesti obrnili proti okupatorju. V Šentjurju se je Gestapo, kot marsikje, pos!užil zvija- če. Neki nemškutar, zaposlen na železmid — ta izdaja je bila pred sodiščem obravna- vana in sodba izrečena po vojni — je ovadil Franca Pir- ša, pravt^o zaposlenega na železnici, da je povezain s pristaši gibanja. Tako je pri šel do Pirša neznanec, češ, da je prišel iz Ljubljane, da ne pozna šentjurskih prilik, a da bi se želel povezati z OF in tudi vstopiti med par. tizane. Pirš je nasedel in mar- sikaj povedal necsnancu. Po- tem je prišlo do obsežnih are- tacij. Okoli 60 oseb je bUo aretiranih v prvih dneh me- seca maja in tekom nasled- njih teidnov. Tudi Pirš in nje- gova družina so postali žrtve neprevidnosti. Franc Pirš je bil ustreljen 8. juniija v Ma- riboru, njegova žena Amalija in hčerki Eva in Marija, ko- maj devetnajstletni dvojčici, so umrle v Auschwitzu. V tedanjih obsežnih areta^ cijah v Šentjurju je postala žrtev Gestapa tudi petčlanska Zveglerjeva družina iz Rifni- I ka Takrat so mnoge druži- ne ptočevale za svojo pošte- nost zelo visok davek v krvi. Tu iO tam še višjega kot pri Zveglerjevih. Tako je bilo na primer v sosedst-vu Zvegler- jev, v dober streljaj oddalje- ni družini Fendre. Štirje Fendretovi sinovi so bili ust- reljeni istega dne, 22. julija v Celju, a čez dva meseca še peti sin v Mariboru (2. oktobra 1942.). Njihova mati Amalija, oče jim je umrl že pred vojno, je vsa izčrpana umrla v Auschwitzu že 16. septembra 1942. in le deset dni za tem v istem taborišču še njena hčertca Marija. Toda I od Fendretove družine je ostal en moški član, sin, ki je že v letih pred vojno ži- vel vDramljfth in si tako re- šil ž^lfjecxjie. Na domačija sta ostali dve hčerki, v tistih me- secih aretacij zaposleni v Ma riboru. Potem se je hčerka Rozalija poročila z Zupan- cem, k", je pustil službo v Ma- riboru in sta skupno prevze- la po osvoboditvi med vojno po Nemcih zaplenjeno po- sestvo. Tako je vsaj najbliž- ja sorodstvena zveza, četudi z drugim imenom, ostala na posestvu in ob domačem og- ni j šču. Pri Žveglerjevih ni ugasni, lo samo ognjišče, ugasnil je tudi njihov rod. Ne bo od- več, če se sipoznamo z nedia^j odstavki s to družano, skozi njihova sprva lepa življenj- ska leta in potem, ko jim je nemška okupacija nanesla ve- liko gorja in trpljenja in jih okrutno spravila ob življenje. Letos umrli prvoborec Tone Gabrič iz Celja je obsežno opisal v svojih spommih na okupacijska leta zgodbo tra- gično preminule družine Zv^ler. Navedel je da se je pri žveglerjevih po domače reklo pri Marovšekovih, kar bi naj pomenilo, da so bili Žveglerji še v rodu s tlača- ni ali srvobodnjatoi v tistem času, ko so »marofi« bili grrajske ali graščinske os- krbovalne kmetije. Takšne velike kmetije so zahtevale vsetoj pridinih rok \a dosti , garanja. Tako je bilo tudd pri Marov- šekovih, kjer je od sredine prejšnjega stoletja do prve sevtovne vojne gospodaril oče Jakob Imeli oe tri hčere m sina Joža. Bistrega fanta je oče namenil duiiovniškemu poklicu. Poslail ga je v gim- nazijo v Celje in nato v bo- goslovje v Maribor. Joža pa ni postal duhovnik. Nobena izmed treh sester se ni hote- la omožiti, zemlja je pa 'kli- cala po moških rokah. Zarto je oče pregovoril sina, da je zaui>stil bogoslovje in se vrnil na zemljo. Upošteval je očetovo žejo in se ves po- svetil domu in kmetijstvu. Vsak pedenj proste in pri- merne zemlje* je posadil s sadnim drevjem, ga cepil ali presajal. Marovšekov sadov- njak je postal vzgleden na- sad. V njem so bile zastopa- ne vse vrste najžlahtnejšdh zgodnjih in poznih sort ja- bolk in hrušk, raznih vrst sliv, češenj in marelic. Mladi gospodar Joža je obnovil hišo, zgradil sodoben skedenj in nove hleve za živino in prašiče. Vsako leto so prire- dila za prodajo po dva do tri pare volov in redila do dvajset prašičev. Marovšek — Joža žvegler je prihajal v leta. V hiši so na stenah visele diplome za vzorno sadjarstvo in živino- rejo. Ves je živel za zemljo, le družice še ni imel. šele 1915. leta, ko je bil v osem- tnštiridesetem letu, se je ix>- ročil z Marijo Gabrič, doma iz trdne kmečke hiše iz Bre- zovega pri Seimici. Prva leta zakona in še kasneje, ko sta imela že štiri otroke, dve hčerki in dva sina, nd bilo v domu pravih in ljubeznivih odnosov. Joža in Marija se v prvih letih nista najbolje uje- mala. Ma-rovšeki so bili zelo pobožni, Marija dosti manj. Zraven pa samo delo insipet delo, ix>gOi9ti porodi in no- sečnosti. šele bolezen in smrt naimlajšega sina je pri- ne^ umiritev, razumevanje ia abližanje med zakonca. Šentjurski zdravnik dr. Vladimir .\Io;clriLky (na ; liki v vrcdini) (jil po aretaciji In zaporu v celjskem Starem piskru odpeljan z ni ožjimi člani svoje družine v delovno t.iborišče v Nemčijo, kjer izmučen in od firladu umri v starosti G8 let. Na siiki sta tudi nj gova dva vnačka Slika prikazuje Študentko Maru^ v krogu svojih prijateljev — m dlclncev v Zagrebu v predvojnih letih. Dr. Maruša Migeinlcky, bč^ ka zdravnika, Je bila že od leU 19il sod^lav!lnim štadionom v Mestnem pai-ku. Kako po- membna je bUa tekma za goste iz Ljubljane pove iz- java tehničnega vodje Olim- pije Boruta Volkarja: »Se- daj smo občutno boljši od Jesenic in blizu naslova pr- vaka. Srečanja v C^ju smo se najbolj baU, zato smo se tujdi posebno pripravljali in uspeh.« Da, Olimpija je uspela zla- sti zaradi tega, ker celjski igralci niso nastopili v po- polni postavi. Manjkala sta poškodovani Tehovnik, ki si- cer dobro okreva in Lesjak, ki še vedno čalca na kazen ter s. poškodovanimi igralci Marjanom Bemjakom in Sendelbachom. In zato je bila Olimpija v prednosti Že predno so igralci stopili na led. Gostje so namreč imeli tri izenačene peterke, Celjani pa le dve. Sama igra je bila izvrst- na. Gostje so prednjačili v (tehnični igri, ki je bila kom- binatoma in hitra. Celjane pa je poleg tega spremljala :še smola, kajti v zaključnih [akcijah Bratec, Felc in Fran- ci žbontar niso bih »pri , strelu«. Le v tretji tretjini pri rezultatu 11:2 so zaigrali zelo dobro, dosegU tri za- detke v nekaj minutah in občutno zmanjšali prednost boljšega nasprotnika. Največja napaka in slabost pri Celju pa je bila tokrat obramba. Branilci so igrali premehko, netočno in slabo pokrivali hitre goste. Zato tudi vratar Marjan žbontar ni imel v branilcih prav no- benega dobrega pomočniki. Se najbolj je zadovoljil mla- di Janackovič. Poraz ni boleč, kajti uspeh Olimpije je zaslužen. Ponov- no smo se prepričali, da lah- ko le z kombinatomo in hit- ro igro uspemo. To pa naj bo vodilo celjskim hokeji- stom pri nadaljnjem delu. Na lestvici so Celjani še Vedno tretji. Medtem ko to poročamo, so CJeljani včeraj »večer odigrali še srečanje proti Medveščaku. Prihod- njič pa b^.''^ —na Jesenicah proti državnemu prvaku. Strelci proti Olimpiji so bili Franci Žbontar 3, Felc in Zorko. Po tekmi so povedali: Albin Felc, trener: »Zaslu- žena zmaga Olimpije. Naša obramba je tokrat zaigrala nekoliko slabše. Imeli pa smo tudi smolo, škoda je le, da nismo popolnoma za- dovoljili naše zvesto občin- stvo, kateremu se zahvalju- jem za bodrenje.« Vojko Bratec: »Bili smo slabši zaradi slabe igre v ob- rambi. Pa tudi v napadu MLADINCI VRBJA PRVI Končano je občinsko mla- dinsko prvenstvo v malem nogometu, Id ga je odlično pripravila Občinska konfe- renca ZSMS Žalec. Nastopilo je sedem ekip, vrstni red: 1. VRBJE, 2. MEDLOG, 3. PIREŠICU, sledijo Drešinja vas, Prebold, Grajska vas in Gotovlje. Zanimivo, da v tem tekmovanju nI nastopila eki- pa mladine iz Žalca. Med strelci je bil najboljši Kore- žija iz Vrbja, ki je dosegel 49 golov od 98, kolikor jih je dosegla njegova zmagoval, na ekipa. JOŽE GROBELNIK KARATE KLUB VRANSKO Na Vranskem so ustanovili karate klub in ob tem pri- praviU tekmovanje v telovad- nici tamkajšnje osnovne šo- le. Nastopilo je 53 tekmoval- cev iz 8 slovenskih klubov. V nižji kategoriji je drugo mesto osvojil Hugo Bosio (Gimnazija Ctelje) in tretje Danilo Kranjc (Slov. Konji- ce), v višji pa je zmagal Zdravko Pavlija (Društvo Ju- gokaj Celje), tretji pa je bil njegov klubski tovariš Igor Kovač. RADO KRUŠIČ NAMIZNI TENIS V ŽALCU V Žalcu so v telovadnici stare osnovne šole odigrali prva tri kola medobčinske namiznoteniške lige, kjer na- stopa šest ekip in to po dve iz Prebolda, Žalca in Celja. Po treh kolih vodita brez po. raza Tehnična Celje I in Ža- lec I s po šestimi točkami, sledijo pa Tehnična II, Pre- sem zapravil kar tri prilož- nosti. Škoda!« Franci žbontar: »Težko je igrati proti trem enakim po- sadkam gostov. Nimaš do- volj moči za celih 60 mi- nut. Toda še bodo priložno- sti, da bomo zadovoljili na- še gledalce.« Branko šmerc, kapetan ekipe: »Bili smo slabši v ob- rambi. Sicer pa so gostje igrali zelo hitro in smola v prvi tretjini nas je nekoliko iztirila.« J. KUZMA bold I, žalee II in Pre- bold II. S tekmovanjem bo. do nadaljevali v decembru. PODPECAN PET ZMAG To kolo je bilo izredno uspešno za ekipe s celjskega območja, ki nastopajo v re- publiških odbojkarskih Mgah. V moški ligi so vse tri eki- pe zmagale: Topolšica je do^ ma premagala Mislinjo 3:2, Ingrad v gosteh Polskavo 3:0 in Šempeter doma Ljutomer 3:1. Lestvica: vodi Šempeter pred Topolšico, Ingradom itd. Pari naslednjega kola: Šempeter bo gostoval v Mi- sltnji, Topolšica v Mariboru proti Braniku, Ingrad pa bo igral doma proti žerjavu. V ženski ligi je Golovec v gosteh premagal Mežico s 3:0, z istim rezultatom pa je doma Ljubno odpravilo Kam- nik. Lestvica: 3. Golovec,... 8. Ljubno med desetimi eki- pami. V prihodnjem kolu bo derbi v Olju med Golovcem in Ljubnim. V NOTiOMETU NIC NOVEGA V republiški nogometni li. gi nič novega! Nič pretreslji- vega, razen to, da je Kladi- var tudi v tej ligi še vedno zadnji med devetimi ekipa- mi, Ce upoštevamo, da igra. jo v prvi in drugi ligi štiri slovenske ekipe ter da ima- mo dve republiški (vzhodno in zahodno) s po devetimi člani, potem vidimo, kam je zdrknil celjski nogomet v zadnjih letih. Takorekoč na rep tovrstnih dogajanj. Kla- divar je v tem kolu doma iz- grubil z Muro 2:0, medtem ko se je derbi med Šmartnim in Urdorjem iz Slov. Konjic končal po vodstvu Uniorja z ena proti ena. Na lestvici je po 11. kolu Šmartno peto, Unior sedmi in Kladivar zad- nji deveti. V prihodnjem ko- lu Šmartno gostuje v Ptuju proti Dravi, Unior bo igral doma z Lendavo, medtem ko bo Kladivar prost. TRIUMF ŠAHISTOV Na Jesenicah, kjer so v na- daljevanju republiške Uge vi- soko premagali domačine z 8:2. Za Celje so zmagali Ber- var, Studnička, Brinovec, Jazbec, Pertinač in Mikacter remizirali Pešec, Pongračeva, Agreževa in Stud. Oljani so tako še vedno drugi, v na- slenjem kolu pa bodo igrah doma proti trboveljskemu Rudarju. Upajmo, da tako uspešno, kot proti Jeseniča- nom. VETERANI V ROKOMETU Tudi letos bo v Celju tur- nir tistih igralcev, ki so se pred leti aktivno uljvarjali z igranjem rokometa, danes pa nastopajo še pod imenom »veteranske ekipe«. Lani .je nastopilo sedem ekip (pi-e. hodni nokal Noveea tednika in Radia Celje je osvojila SINDIKALNI HOKEJ letos ze sest ekip Ponovno moramo pozdraviti marljivost in organi- zacijsko sposobnost peščice športnih delavcev, ki so tudi letos, sicer pod ix>kroviteljstvom Telesno kulturne skupnosti, pripravili sindikalne tekme v hokeju. Gre dejansko za načrtno ligo šestih moštev, ki bodo tek- movala v pi-vem delu tekmovanja vse do sredine de- cembra. Po treh koUh so v vodstvu igiaJci Konusa iz Slo- venskih Konjic s šestimi točkami, kolikor jih imajo tudi igralci Zlatarne. Sledijo: Rek Velenje 2, EMO (Delje 2, železarna štore 2 in Aero Celje 2 točke. V prvih treh kolih so bili doseženi naslednji rezul- tati: EMO — Konus 4:7, Rek — Zlatarna 3:5, Konus — Rek 4:1, Aero — Emo 2:5, Železarna — Aero 2:1, Zla- tarna — Železarna 4:0, Konus — Aero 7:1, Emo — Zla- tarna 3:4 in Rek — Železarna 8:3. Med strelci pa so najboljši: Potočnik (Konus) 8 za- detkov, Vidali (Konus) 5, Motoh (Železarna) 4, Tamše (EMO) 4, Hribar (Rek), Kasesnik, Oblak in Cvetko (vsi Zlatarna) po 3 zadetke. J. Kuzma KOŠARKA V REPUBLIŠKIH LIGAH SLABO Na domačih tleh so koSlar- ; karji (Delja v ZKL z največjo težavo izbojevali zmago pro- ti Sarajevu. Tekma je imela polno preobratov. V samem finišu so domačini poraz spremenili v zmago — 83:82 (43:40). Predstava ni zadovo- ljila nad 300 gledalcev. Tre- ner Zmago Sagadin je bdi očitno nerazpoložen: »To je bila antipropaganda za ko- šarko! O^ moštvi sta igrali slabo. Sarajevo je igralo le z redkima posamezniki, ki so omrtvili igro z zadrževanjem žoge in so se odločali za me- te le pred potekom 30 se- kund. Ni bilo dinamike, tem- pa, kontranapadov in drugih fines s skoki pod košema ter učinkovitimi meti, ki dajejo košarki primat pred drugimi športnimi igrami. Vse kaže, da so celjski igralci še pod vtisom nesrečnega poraza proti Orioliku, da so v tre- nutni krizi, psihično prizade- ti in kot takšni niso v tem srečanju pokazali kaj zmo- rejo. Dovolili so si celo pre- vzeti sistem pK)časne igre, ki so jo v tem srečanju vsilili gostje. Edino Polanec je v kritičnih trenutkih zaigral bo- lje in priboril Celju pičlo zmago!« Ocena celjskega tre- nerja ni spodbudna. Strelci za Celje Polanec 26, Gole 20, M. Sagadan 17, Hauptman 10, Sabolčki in Kuljad po 4 ter Kralj 2 koša. Celjani so tre- nutno na 2. mestu. V republiški Ugi so odigra- li dve koli. Med tednom je Trnovo v Ljubljani premaga- lo Konus s 114:70, Laščani so doma iz^biU z Novim mestom s 70:99, Šentjur v gosteh s (Cerknico 50:71, Elek- tra pa je bila prosta. V vče- rajšnjem kolu je v A skupi- ni Konus v Laškem prema- gal Zlatorog s 79:73 in je ta- ko trenutno na 3. mestu, La- ščani pa brez točik zadnji, v E skupini pa je Triglav premagal Elektro s 86:61. Elektra je s štirimi točkami na 4. mestu, Šentjur pa brez točk zaxinji. Slabo kaže na- šim predstavnikom za uvrsti- tev v super ligo ... V prihodnjem kolu bodo Celjani nastopili proti želez- ničarju v Sarajevu! K. JUG Trener Celja Zmago Sagadin je bil nezadovoljen z igro svojih varovancev na zad- njih dveh srečanjih. (T. Tav- čar) ekipa Trun teama iz Celja, ki je letos organizator II. turnirja), letos pa se jih je prijavilo že šestnajst iz do- mala večine predelov Slove, nije. Tako bodo nastopile ekipe Slovana, Tržiča, Radeč, Ajdovščine, Aero Celje, Sev- nice, Pirana, Brežic, Trim teama Celje, Minerve iz Griž, Polet iz Murske Sobote, No- ve Gorice, Trbovelj, šošta- nja, Ribnice in škofje Loke. Med vsemi bo nastopila cela vrsta nekdaj odličnih roko. metašev, ki so ogrevali srca ljubiteljev rokometa, tako da bo ogled tega turnirja roko- metnih veteranov vsekakor zanimiv. FRANCEK PUNGERCIC USPEH VELENJSKEGA RUDARJA V predza.dnjem (14) kolu IT. zvezne nogometne Hge je bil slovenski derbi v Mariboru med domačini in velenjskim Rudarjem. Pred rekordnim številom 12 tisoč gledalcev iz skoraj vse štajerske so ru- darji presenetili domačine in jih premagali z 1:0. Zdaj so Velenjčani na lestvici sicer šesti, vendar samo s tremi točkami zaostanka za vode- čim Celikom in dvema za drugouvrščenim Mariborom, ki je prav zaradi poraza z Rudarjem izgubil vse možno- sti za osvojitev naslova je- sensikega prvaka. V zadnjem jesenskem kolu bo Rudar Velenje igral doma proti Di- namu iz Vinkovcev. V prime- ru zmage in drugih ugodnih Izidov si bo položaj do spo- mladi še izboljšal T. VRABL Odbojka postaja vse bolj priljubljena igra v TOZD, saj se je udeležilo tekmovanj kar 58 ekip, 34 moških in 24 ženskih. V prometu in zve- zah je zmagal PTT, v storit- venih dejavnostih Komunal- no podjetje, v gradbeništvu Ingrad, v družbenih dejavno- stih UJV in v industriji Kli- ma pri moških, ženske pa so nastopile v štirih ligah. V I. ligi so bili najboljši — In- grad, Kovdnotehna in RC, v II. ligi — Cinkarna, LB, Ae- ro, v III. ligi — Klima, Tri- glav, Gradiš in v IV. ligi — EMO, Stanovanjska skupnost in (Geodetski zavod. Še bolj kot odbojka je raz- širjen namizni tenis, kjer je v trim igrah nastopilo 78 ekip, 49 moških in 33 žen- skih. I>ri st. članih je zmaga- la Cinkarna pred UJV in EMO. Pri članih je pri pro- metu tn zvezah zmagal PTT pred Ctestami tn Javnim skla- diščem, v gradbeništvu R£! pred Obnovo in Ingradom, v storitvenih dejavnostih Fi- nomehanika pred Komunal- nim podjetje in Surovino, v družbenih dejavnostih UJV 2 pred LB 1 in LB 3, v indu- striji pa Klima pred Cinkar- no in EMO. Ženske so na- stopale v šestih ligah. V I. so bile najboljše igralke — Ingrad, Cinkarna, LB, v II. ligi — Interevropa, PTT in železarna štore, v III. ligi — PTT 2, PTT 3 in železnica, v IV. ligi — RC, LB 2 in Ob- nova, v V. ligi — Občina, LB 3 in UJV 2 ter v VI. ligi — Občina 3. K. JUG 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 PROMET NA CELJSKEM SAMO V ENI AKCUI 103 VINJENI VOZNIKI Ze v prejšnji številki No- vega tednika smo na kratko poročali o akcija, ki so jo miličniki celjskega območja izvedli na dan samega zna- menitega »patrona Martina«r to je tistega možakarja, ki mošt spremeni v mlado vi- no. To je praznik, ki ga mnogi ra/^ zalijejo in to se veda preveč. Pravzaprav ne bi bilo nič hudega, če bi po- tem ostali lepo doma in le. gli v posteljo, ne pa da se- dejo za volan in se tako ma- ligansko razkorajženi pože- nejo po cestnem poligonu, kot smučarja po belih strmi, nah. Na dan lanskega Mar- tina so miličniki »i>očivali« in niso pripravili posebne akcije, saj so račimali tudi In pred\'sem z zavestjo voz- nikov, da za volan ne bodo sedli vinjeni. Zal so se pri svojih predvidevanjih ušteli. Ob obisku inšpektorja za promet pri UJV Celje Franca štiherla smo slednjega v zad- njih letih prvič videli hudo razburjenega, jeznega in skrajno odločnega: »To, kar se zdaj dogaja na naših cestah, ni več normal- no,« je dejal namesto po- zdrava. »Pred leti smo imeli ob Martinu »vinske« proble- me v glavnem samo v vino- gradnih okoliših, danes pa se je ta spaka razpasla že krepko preko teh meja. Nič nimamo proti praznovanju starih običajev, tudi takšnim ne, kot je Martin. Vendar naj bo praznovanje mimo motor, nega vozila, kajti drugače je zelo žalosten Martin, če ima- mo naslednji dan dva do tri mrtve pa nekaj težko p>oško- dovanih in trainih invalidov.« Kaj je pokazala akcija? Prane Stiherl: »Najprej naj povem to, da ob takšnih priložnostih ne kontroliramo več samo magistralnih in re- gionalnih cest, ampak tudd lokalne, kajti prav na sled- njih letos beležimo največ hudih nesreč. V akciji smo odkrila 103 voznike, ki so upravljali vozilo p>od vplivom alkohola. Med njimi so bili tudi takšni, ki so komaj sta- li na nogah tn niso bili niti spvosobni za hojo, kaj šele vožnjo. Ce smo v tej akciji odkrili samo 40o/(, vinjenih voznikov, 6O0/0 pa se nam jih je izmiiznilo, so p>odatki ne samo zaskrbljujoči, temveč porazni.« 49 brez izpita Poleg 103 vinjenih voznikov so miličniki odkrili še 49 takšnih, ki so vozili brez vozniškega izpita, 32 vozni- kov koles z motorjem, ki ni- so imeli potrdil o znianju cestno prometnih predpisov in dvanajst takšnih, ki so vozili brez ustreznih svetlob- nih teles. Sodniku za pre- krške so vložili 203 predlo- ge!!! Med samo akcijo so iz- rekli 99 mandatnih kazni za- radi določenih pomanjkljivo- sti na vozilih, zaradi preveli- ke hitrosti in ostalih kršitev. Izrekli so še 144 formalnih opozoril! Odkrili so storilca, ki je ukradel avtobus v Pregradi tn voznika ki je imel pri se- bi lovsko puško dvocevko, za njo pa ne ustreznega do- voljenja. Izhod ženska šofer Inšpektor Franc Stiherl je med drugim navedel tudi za- nimiv podatek, da mnogi šo- ferji v kritičnih trenuiktih iščejo »izhod« v ženskem šoferju. In še druga zanimi- vost: v akciji niso odkrili ženskega šoferja, ki bi vozil pod vplivom alkohola! Že 128 mrtvih! Leto 1973 je bilo »krvavo« za celjsko območje, saj je v prometnih nesrečah izgubi- lo življenje rekordno število ljudi in to 158. Lani jih je umrlo 134 in vse kaže, da bo- mo ta rezultat letos »izbolj- šali«, Saj je do 17. novembra umrlo že 128 ljudi, od tega kar 36 pešcev! »128 žrtev, to je prava četa ljudi,« z zvišanim glasom pripoveduje Franc Štiherl. »Toliiko pišemo in toliko go- vorimo, • vendar nobena be- seda in nobeno opozorilo ne zaleže. Vsi gredo mimo tega do takrat, ko sami »padejo« v nesrečo. Z akcijami bomo nadaljevali, saj si ne more- mo dovoliti tega, kar se zdaj dogaja. Med glavnimi vzroki za nesreče sta neprimerna hi- trost in alkohoJ. Naše akcije bomo tako dop>olniM še z ra- darji. Upam, da bo naše delo roddlo uspehe in da se bodo vozniki le samozddsciplinira- li.« Prispevajmo vsak po svo- je, da naša glavna sopotni- na cestah ne bosta alko- iw>l in smrt pa razočaranje in trpljenje. TONE VRABL PRIPOROČA obisk prodajne enote PLASTIKA. Nudim vam italijanske tapete SACPA od 150 d 190 din, priročne plastične posode, ra ličnih velikosti od 70,66 din do 92,24 dii najrazličnejše plastične izdelke od 25 d 74 din deske za rezanje in praktično ki hinjsko tehtnico za 371,35 din. PROTI ALKOHOLIZMU PIŠE: SINJO JEZERNIK Po nekaterili podatkih je v Slo- veniji najmanj 8U tisoč alkoholi- kov. Ktr pa pri vsakem alkoho- liku trpijo povprečno vsaj trije svojci (tu niso vračunani sode- lavci in drugi), bo v Sloveniji vsaj liOO.OOO ljudi, ki so tako aii drugače posredno aii neposredno vezani oziroma prizadeti od alko- holizma. Posebno zaskrbljujoče pa je čedalje večje število alkoholi- kov med mladoletnimi osebami. Vse to so dejstva, ki za.skrblju- jejo. Ce k temu prištejemo, še precejšnjo mero odhajanja (mi- gracije) mladih v tujino, nizko število rojstev, pa sc ne moremo ubraniti zli slutnji, da slovenske- mu narodu grozi — če že ne ko- lektivni samomor, pa vsaj hudo nazadovanje že v bližnji prihod- nosti. Dejavnost klubov zdravljenih alkoholikov je pokazala, da je prav zdravljenje alkoholikov po- glavitni način preprečevanja alko- holizma. Zdravljeni alkoholiki v veliki meri prispevajo s svojo abstinenco in rehabilitacijo, da se stali.šča glede alkohola In al- koholizma spreminjajo v širšem družbenem okolju. Tako to oko- lje počasi »dozoreva«. Za spre- minjanje in izvajanje preventiv- nih ukrepov. Med ljudmi je razširjena vera, da alkohol daje moč za delo, da krepi kri in podobno. Skoraj na splošno pa je zakoreninjeno mne- nje, da je pijača 4iujno potrebna pri fizičnih delih. Tudi verovan.ie po katerem alkohol stopnju.ie umetniško ustvarjanje je zelo raz- širjeno Nemalokrat zagovarjamo uživanje alkoholnih pijač z zgledi velikih umetnikov, ki so mnogo pili. Prav gotovo vsi mi pozna- mo l.tudsko vero v zdravilno de- lovanje alkohola na ženo po po- rodu, npr.: piti mora vino, da bi nadomestila izgubljeno kri in doitiia dovolj mleka za novoro- jenčka. Prav tako pijemo tudi pozimi, ker nas alkohol ffreje, pijemo pa tudi v poletni vročini, ker alkohol tudi hladi in odžeja (pivo). V posameznih krajih je iganje univerzalno zdravilo za že- lodčne težave itd. Za rdeče vino pa splošno velja, da nadomešča kri in tudi sicer da je dobro za krepitev krvi. Kdo še ni slišal, kako priporoč- ljivo je piti črno vino, ker baje vsebuje mnogo železa? Docela razumljivo je, da bo glede na vsa verovanja pač redko kdo sprejel resnico, če rečemo, da alkohol zelo neugodno deluje na delovno sposobnost. Alkohol povzroča dobro voljo in razpolo- ženje, dviga samozavest ter vzbu- ja nekritično borbenost. Koliko- krat popijemo kozarec vina, da bi postali pogumnejši. To značil- nost imajo strokovnjaki za glavni razlog, da človek pi,1e. To po- moč z alkoholom pozneje drago plača ne samo alkoholik, temveč tudi njegova družina. Izkušnje govore, da z alkoholom izzvana bojevitost in dobro razpoložen.|e polagoma privedeta do stalne po- trebe po alkoholu. Tako se po- javlja alkoholizem Tudi v naši DO se lahko in moramo ukvarjati s temi \^ra- šanji. Imamo štiri skupine ljudi, in sicer; 9 Pravi abstinenti — to so tisti, ki nikoli niso pili in so sklenili, da tudi nikoli ne bodo. 9 V drugo skupino spadajo »normalni« potrošniki alkoholnih pijač. Ta skupina je tudi največ- ja. Iz te skupine se p07ne,je mo- bilizirajo pornej.ši alkoholiki. Prav v tej skupini je potrebno izdat- nejše preprečevanje potrošn.je al- kohola. morda tudi z ustreznimi preventivnimi ukrepi in z dolo- čenimi disciplinskimi ukrepi. • Ta skupina zajema bolnike alkoholike. 0 V tej skupini so oselie, ki so zapadle v hudi razvite ol)like alkoholne bolezni. Teh je pri na.s približno lO. In kakšna je vloga DO in druž- lienopolitičnih organizacij pri problematiki alkoholizma? Pri tem velja omeniti primer OZD »TAM« Maribor, ki je na pobudo sindi- kata in po vsestranski akciji us- pela v tem, da se v reprezentanč- ne namene ne toči alkoholnih pi- jač. Dobite lahko le kavo 'in brezalkoholne pijače. Vsekakor spodbuden primer, ki pa ne sme biti osamljen. 2al pa je pri nas vseh prisotno mnenje, da nekate- ri zaradi strank — kupcev »mo- rajo« skupaj z njimi spiti to ali ono alkoholno pijačo. Problem nastane takrat, kadar imajo tu ljudje več strank v enem dnevu. Teh primerov ni malo. Na drugi strani pa nam je znano, da di- sciplinsko preganjamo takšne po- .jave med fizičnimi delavci. Kot da za nekatere nc velja Pravilnik o odgovornosti in obveznosti de- lavcev, ki pravi, da je uživanje alkohola med delovnim časom hujša kršitev delovnih obveznosti. v našem sindikatu je vse pre- malo zavzetosti za reševanje teh za nas tako pomembnih vprašanj. Morda bo naš sindikat vsaj po 9. kongresu ZSS sprožil določeno ak- cijo, po.^ebno še zaradi tega, ker .Je problem alkoholizma našel svo- je mesto v kongresnih sklepih. Mogoče si ho kdo od bralcev tega članka po.';tavil kakšno vpra- šan.le kot npr.: »No, saj pijem tudi jaz, pa mislim, da nisem alkoholik. Ali pa vendarle sem?« Takšna subjektivna presoja znatno oteru.ie objektivno obravnavanje alkoiiolizma. Marsikdo meni, da b| ga zaradi kozarca vina, ki ga noT)'.1e, morda Imeli za alkoholika. Nedvomno .je to edrn irmed vzro- kov odpora, ki ca ima mnogo Hudi proti preprečevanju alkoho- lizma. Slchf>rni od nas ,je naim.ien k temu. da Steie tisto količino al- kohoinMi pl.iač. ki jo spi.je sam, za normalno, ne piede na to, ko- likšna je ta količina. Te-žko .je določiti me.Io za »normalne pora- be alkoholnih pijač« od alkoho- lizma. Veliko vprašan.je Je. ali snloh obstaja normalna potrošnja alkoholnih pijač aH pa bi morali vsako uporabo šteti za nekaj ne- potrebnega, nenormalnega. Ne gre prezreti dejstva, da tisti, ki sploh ne pl.}e. najverjetneje ne ho nikoli po?t3l a'kohMik. med- lem ko za tistega, ki pije. čeprav še tako rnaiiino kol'J=lno, tega ni- koli ne vemo sanesljivo. PRIPOROČA - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 10. »tran — NOVI TEDNIK Številka 46 — 24. november 1978 - številka 46 — 24, november 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 BERLINSKI VTISI (3) berlinske znamenitosti Berlinski zid, največjo zna- meiiitost hladne vojne in blo- kovske ra2?Klanosti sveta smo že opisali. Ima pa mesto ob reki Spree še dolgo vrsto dru- gih zanimivosti, seveda sta- rinskih in novih. Veliko kul- turnih spomenikov je bilo si- cer porušenih, mnoge so ob- novili, nekaterih tudi ne. Naj- več kulturnih in zgodovin- skih stavb je v vzhodnem BeiHinu, kajti tisti del vzhod- no od brandenburš'Kih vrat je bil mestno jedro cesarske prestolnice. V vzhodnem Ber- linu je tudi največ muzejev, tam je silovita gamizijska če- trt Pannkow, tam so bile tudi glavne stavbe Hitlenjevega tretjega rajha, kot Reichskan- zlei itd. Zahodni Berlin je manjka- joče kulturne ustanove, po delitvi mesta na dva blokov- ska dela, postavil na novo. Tako je nova filharmonija, ki jo Berlinčani, ki se radi norčujejo iz sebe in svojega mesta, imenujejo »glasbena garaža«, !ker je stavba bolj podobna garaži v nadstrop- jih kot kulturni hiši. Vendar je v njeni notranjosti izred- no akustična koncertna dvo- rana 60 metrov dolga in 55 metrov široka in ima 220 se. dežev. V bližini in na območju »Tiergartna« jo kongresna hala, ki so jo Berlinu p>osta- vili Američani. Njena streha je nekaj posebnega. V Berli- nu pravijo, da je taka kot »breja š'ia)ljka«, srbske obi- skovalce spom'inja na srbsko šajkačo, mene pa je spom- nila na mamine janežove Uipognjence. Posebna znamenitost je ob- novljena graščina »Schloss »^.harlotenburg«, v katerem je muzej in v njem zbirka po vsem svetu zbrandh znameni- tosti. Tu je tudi znameniti doprsni kip egiptovske kralji, ce Nofretete, za katero kroži dovtip, da bi jo Nemci kma. lu zamenjali z Egipčani za medvojno zajeto maršalsko palico Hitlerjevega puščav, skega lisjaka Envina Rom- mela. Tudi grad Spandau je star zgodovinski spomenik. Toda nemkši neonacisti škilijo tja- kaj bolj zaradi sodobneijšega razloga. V njem je še vedno zaprt Hitlerjev namestnik Ru- dolf Hess, za katerega meni- jo, da bi ga mednarodna ju. stica morala izpustiti na pro- stost. Stojim na pločniku nekda- nje »Unter den Linden«. To je ena glavnih Berlins'Kih ave- nij, po kateri so v letih Hit- lerjevih pohodov korakale vo- jaške, esesovske in esaijievske standarte in polagale pred svojega fiihrerja prapore pre- maganih armad in divizij. Da- nes ima na zahodnem delu novo ime: Cesta 17. junija, v sipomin na vstajo vzhodnih Berliinčanov iz leta 1953. Od brandenburških vrat proti vzhodu je avenija obdržala staro ime. Nekajkrat sem že omenil brandenburška vrata, ki naj bi te'Kmova,la s pariškim sla. volokom zmage in dvigala nemško zgodovino pohodov na raven rimskih osvajalcev, ki so si po svetu postavlja- li slavoloke zmage. No, bran- denburška vrata imajo tudi novejšo zamenitost. Na vru stebrišča brandenburških vrat je upodobljena grška boginja Atena na bojnem vozu, torej simbol vojne, ki si ga drev- na boginja deli z vlogo mod- rosti in zaščitnice Ateln. Vra- ta stojijo na vzhodni strani berlinskega zidu. Pa so se spomnili mestni očetje na vzhodu in bojni voz boginje, ki je prej bil obrnjen proti zahodu, obrnili v nasprotno smer. Kakšno idejo so s tem zasledovali, nisem nikjer pre. bral. Imam pa vtis, da so si naredili slabo uslugo, kaj. ti Atena kot boginja vojne je zdaj svojo sulico z zmagovitim vencem obrnila na vzhod, kot da vodi sile zahoda novim bojnim ciljem nasproti. Za njenim hrbtom pa anahronistično plapola vzhodnonemška državna za- stava. So pač težave z antič- no boginjo v svetu sodobnih mednarodnih i-azprtij. Prihodnjič: PRST ZGODOVINE SVARI PIŠE: JURE KRAŠOVEC Brandenburška vrata so »vkomponirana« v berlinski zid. Atena, kot boginja vojne je bila obrnjena proti vzhodu. V ozadju moderna arhitektura vzhodnega dela Berlina. Prisrčen sprejem so filmskim delavcem pripravili na osnovni šoli Frankolovo, kjer so se i učenci pogovarjali Jože Zupan, Metod Pevec, Tanja Gobec, Irena Felicijan, Zvone Agrež in Jane Kavčič. Filmske ustvarjalce so na osnovni šoli I. celjske čete dobesedno obkolili v premajhni risal« nicl in časovna stiska je bila več kot očitna. Slavko Štiniac nam je s ponosom pokazal svojo novo in seveda prvo osebno izkaznica Dopolnil je 18 let. Vse foto D. Medvei Na 23. evropskem prvenstvu šolanih psov v zahodnonem- škem Kaslu je jugoslovanska ekipa zasedla 4. mesto. Zelo dobro se je izkazala Nuška Ser?o, članica Kinološkega klu- ba iz Žalca, z dobermanom Polluxom in je zasedla odlično l>eto mesto. — Na sliki: Nuška Sergo s Polluxom na metl- narodnem tekmovanju v Žalcu, kjer je zmagala. T. TAVČAR SLAVKO STPAC prispel vgeue z lokalnim mmmm Slavko štimac je prišel po dokaj čoKinih poteh v Cedje. Na pot je krenil iz Beogra- da, kjer živi in obiskuje tret- ji letnik gimnazije. Odpravil se je z letalom v Zagreb, da bi nadaljeval pot z avto- busom v rodno Liko v Pri- bišde pri Gospicu, da bi v rojstni občini dvignil osebno izkaznico, ker je pred mese- cem dni dopolnil 18 let. Nato je od doma krenil z vlakom v Ljubljano, tam pa je pre- sedel na avtobus in se od- peljal v Celje. Ko se je pe- ljal proti Celju, je v avto- busu zadremal, kajti prema- gala ga je utrujenost. Ko se je prebudil iz dramavice, je videl luči in hiše ter vpra- šal sopotnika, če je že v Ce- lju. Ko mu je ta prikimal, je Slavko izstopil in na žalost čez nekaj časa ugotovil, da je »pristal« v Žalcu, kjer je seveda počcikal na lokalca in se končno pripeljal v Celje. Tako vidimo, da prvo sre- čanje s polnoletnostjo že kar na začetku terja riokajšnjo mero pozornosti. Slavko je prišel v C^lje sicer utrujen, a vesel in zadovoljen, še bolj pa potem, ko je videl, kako ga je po\'sem polna ki. nolTOrana navdušeno poadtra^ vila prvič v Celju. NOVI TEDNIK'— Glasilo občinsKih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah tn Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milan Seničar. tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi m naročnina: 22-369, 23-105