Št. 82. V sioriw, dno 13. oldobra 1900. Letnik II. l/.haja vsak torck in sohoto v ti'duu ob II. uri prcilpoldin* /a inrslo ttT ol) .'5. uri popoldm» za de/.Ho. Slane po pošli pivjcnwin ;ili v (lurid iiii cloin pošiljan cclolcLno ti K., pdlli'tiiD i- K. in ci-li I'i-Iim) 2 K. 1'nxlaja si1 v (iiuiri v toliakarn.ih Sell war/, v ttolskih ulicali in .Ici- 11> r s i I./. v Nunskih ul'u-ali pu 8 vin. (Zjiilr«iijc iz n. Dora ni mogla odgovoriti niti be- s°de od joka: In babica je nadaljevala- ^udno ginjeno. „Glej, Dora — od dneva, ko ti je UlTlrla mati — danes je uprav jjetnajst e^ — ni prišla solza v moje oko. 1'revoe lo^rece sem okusila v življenju — zato ri(- navadne bridkosti in muke ne ganojo a kukur ti __ se nii, da jo vidim se sedeti tain med rdečimi in belirni cveticami na trav- niku poleg hise mojega očeta. — 0, kako zelo sem jo imela rada ! — Vzrastla je bila — in prišlo je mnogo snubičev. — Ali zasmehovala je poštene i'ante — — češ, da hoče poročiti tinega gospoda. Ko je bila stara dvajset let — je bila nastala vojska po vsem svetu ; in prisel je lop otieir (častnik) v naso hišo. Temu je ugajala in noril jo je: da jo hoče poro- citi ter oblačiti v „žamet in žido1'. In — oh •- pozabila je na cast in vest — olicir je odjezdil med veselim trobenta- njem — — in— moja uboga sestra je skočila v reko za našim vrtom. — To je ista reka, ki teče tain skozi travniko." nadaljuje starka s tresocim glasom. „Ka- dar pogledam burno vodo, me spreletajo mrazcalice — zdi se mi, da gleda njeno nntvaškobledo obličje iž nje !"' Dora sine kvisku, uzkrikno potihoma, spusti se na kolena poleg babičinega naslonjača ter obljubi, brilko jokaje : da hoče zaceti odsehdob novo življenje. „Samo drži besedo, Dora", reee starka ter položi klečečemu dekletu roke na glavo. „Drži to zaradi Boga, pa svo- joga starega očeta! Moje ure so že štete — meni bi pač ne trebalo dolgo žalovati nad teboj, ko bi prišla ti v nesrečo !u IV. Letni sejm v kakem mestecu vend- skega okraja kaže prav vesel pogled. Na njem so seveda največ zastopani kmetje; to se vidi takoj. In zato je večinoma za kmetiški okus pripravljeno to, kar se tii prodaja v šatorih. Že na vse zgodaj po- tujejo — jezdijo ali se vozijo — praz- nično oblečeni okoličani od vseb stvanij trumoma proti mestu ; in krnalu se gne- tejo goste gruče ljudij po mestnili ulicah. Prav presenetljiv pogled kaze drago- cena in zelo pisana narodna noša žensk in deklet. Poslednje seveda poskušajo na \m) načine, da bi s krasno obleko obr- nile na se pozornost zakona željnih vend- skih mladeničev. Možje in lantje nosijo pri slovesnih prilikah skoro povsem temne suknje, jopiče in hlače ; zato pa se po- dajejo dekletom toliko bolj zlatovezene čepice, olepžane z vihrajočimi, rdečimi träkovi in petljaini ; pa bele fino vezene nabornice*) segajoče v nabuhlih gubah na veliko svetlo ruto; pa lepe, bele dolge rokavice, in svetlo-pisani svilnati, muäli- nasti in katunasti modrei, (rokavei), predprti in krila. Vsled dogovora je bil prisel stari Varlin s hčerjo Katino ; in tudi Henrik Bornic se je bil pripeljal v mesto z oče- tom ; seveda ni nie vedel, kaj nameruje oče ž njim. Oba očeta sta se prav dobro držala v svoji „ulogi". Ko sta se sešia z otrokoina na prej določenem trgu, sta se hlinila, kakor bi bila silno iznenadena in začudena, da se dobita tako nepričako- vano. In po kratkem pogovoru se pogo- dita, dahoeeta ostati skupaj ves dan ter skupno uživati sejmsko veselje. „Menda najina otroka ne bosta nasprotna ternu !" reče Bornic smeje svo- jemu staremu prijatelju. „Moj Henrik je postal pri huzarjih pravi tiček; dekleta se ne rnorejo dovolj nasmejati, kadar začne kaj pripovedovati. Mislim torej, da se tudi tvoja Katina ne bo dolgočasila pri njem !" (Dalje pride.) ' ~~ ¦) nabrani ovratniki, krež«ljci. Eden izined njih namestuje lahko po svojem osornern, oblastnem, odbija- jočem nastopu vsakterega turSkega pašo; drugi je slovenskega jezika riezmožen in že zato nesposoben, da služi v sloven- skem okraju in pol slovenskem mestu. Nov dokaz popolne nesposobnosti omenjene oblasti, da bi rešila postavno dano jej nalogo, kakor tudi popolno od- visnost od mestnega magistrata in radi- kalne italijansko narodne stranke v Go- rici, dala je ta oblasl dne 2. dec, ko se je slavila petdesetletnica vladanja Nje- govega Veličanslva presvitlega cesarja. Šolska uprava, siede modri misli, da utisi iz otroSkih let najmočnejše uplivajo v življenju in da treba skrbno buditi in gojiti v otroških srcih dinastično in do- moljubno cut, je dala šolski mladeži prost oni slavni dan, kaleri so vsi avstrijski narodi željno pričakovali in spoštljivu praznovali, ter je ukazala vodstvom vseh javnib in zasebnih šol, naj ta dan obba- jajo z domoljubnimi slavnostiini, ki so bile natanko oziiačene. Društvo „Šolski dorn" v Gorici je zgradilo s pomočjo prostovoljnih darov občin in drugih dobrotnikov v deželi v spomin in proslavo petdesetletnega vla- danja Njogovega Veličanstva presvitlega cesarja veličastno šolsko poslopje, katoro naj priča še poznim rodovom o zvestobi in udanosti Slovencev v Goriški mejni dezoli do cesarja in države in katero služi danes 800 učenoem, nied teini G00 šolskim otrokorn iz ljudske sole, kot uči- teljišče. Društvo je nastavilo cerkveno blagoslovljenjo šolskega poslopja na dan 2. decernbra, kot na dan cesarjeve pet- desetletnice, ter je je združilo s slavno- stjo cesarskega jubileja. (Dalje prib.) D o p i s i. Z (i oriskepa. (Š o 1 s k e r a z m e r e v g o r i š k e m o k r aj u.) „Gorica" je v nekaterib člankih iz- razila svoje začudenje, a tudi drugi pa- metni ljudje se čudijo, kako je mogoče, da je več učiteljev uskočilo v „narodno- napredni" (glasiti bi so rnoralo narodno- nazadujoči) tabor iste „Soče", ki je z neprirnerljivo besnostjo napadala in sme- šila učiteljstvo, zlasti ono goriške dežele. Ueitelj, ki le koliekaj drži na svojo čast, moral bi vsako zvezo pretrgati s tako stranko, ki razun sebe noče nikogar pri- poznati in ki kakor kuga divja v našej de- želici. Kakor je delala „Soča1' tedaj proti učiteljslvu, enako, toda še bolj podlo blati in sramoti v zadnjem času našo duhovšeino, pa tudi druge veljake (Ber- buč, Čebular, Vodopivec, Klodič). S tem spodkopuje v narodu vero in omiko ; a kdor to dela, ta je svojega naroda naj- veeji sovražnik. In tako stranko naj slo- venski učitelj podpira ? Pa še nekaj druzega je, kar daja dotičnim učiteljem slabo spričevalo. Od- kar je dr. Gregorčič („klerikalec"!) vodi- telj slov. poslancev v dež. zboru, zbolj- šale so se nam že dvakrat place, in zato so glasovali vsi „klerikalni", tudi naj bolj razupiti poslanci petine, a v zadnjem zasedanju so navrgli učiteljem po en stotak. Hes je sicer, da to ni dosti, ali upati je, da se äe kaj doda, ko nastopijo v deželi boljši časi, kajti poslanci sami in ljudstvo spoznava, da je treba v tetn oziru še kaj storiti. Iz teh pridobitev vidimo, da ne dr. Gregorčič, ne kateri drugi „klerikalni" poslanec ni uciteljem nasproten, kakor nekateri krivi proroki. Kaj pa je dala učiteljstvu druga stranka '? — razun zmerjanja v „Soči", nič. Pač pa vidimo, da je ista stranka učiteljstvu največja nasprotnica, v dejanju namreč (v besedab je „prijateljica"). Učiteljstvu je sploh znano, da so v okr. š. svetu najbujši nasproLniki učiteljskim težnjarn ravno „narodno-napredni" udje. Ako gre za podpore, za doklade, tedaj so oni prvi, ki nasprotujejo. Tu gospoda, v de- janju pokažite, da ste z uciteljem. Samo o vaših hinavskih, lažnjivih besedah uči- teljstvo ne more živeti. Kadar ga potre- bujete v volilne svrhe, se rau laskate, sicer pa udri po njern ! In kdo je kriv, da učiteljstvo äe tega ne dobi, kar so mu „klerikalni" poslanci priznali? Večina okr. š. sveta, pravite, jo narodno-napredna, zakaj pa ne razpiše služb v del', name- ščenje in ne pomika na tej podlagi uci- teljstva v boljša plač. razreda? Prej je dolžila ,.Soča" nekoga, ki je ves dan v „Narodni tiskarni" (njene besede), a kdo je sedaj kriv tem razmeram in vendar so se poprej službe redno po dvakrat v letu razpisavqle, sedaj pa vse leto ne. Tu naj pokažejo gospodje, da so napredni, sicer naj svojo naprednost le obdrže sami za se. Kje je to raj pam(kt dotičnih g. učiteljev, ki silijo v tako, učiteljskim težnjam nasprotno stranko ! Sicci' pa, če je res, kar se pripo- veduje le dni, ne smemo (foticnikov nili preostro soditi. Saj so večinoma med njimi le laki, ki ne odločujejo s svojo glavo, ampak se ravnajo po vt^tru. Ta V(?ter piba pa sedaj tako, da je zanesel te dni, kakor se pripoveduje, g. lastnika ,.Soče" v III. nadstr. hiše št. 21 na Trav- niku. Od tain je imel res kaj lep razgled... No. in dobri, poslusni, zvesti pod- ložniki se ravnajo po svojih predstojni- kib ; sicer bi nam bilo drago, ako bi mo- rali to neljubo vest preklicati. Ako je pa to resnično, tedaj bi bila uganka resena. zakaj so nekateri ,.uskocili". Čudna pa je ta zadeva, da bi se rnogel kak s. dosto- janstvenik družiti z lastnikom onega lista, ki dež. š. nadzornika na tak način žali i n nap a da. Hog z Vatni, g. urednik ! Iz Plavij. (Izv. dop.) — Za časa slavnosti je bilo v Gorici v vsakem oziru veliko navdus>nja, zabave in veselja. Izvrstno zabavo so nudili zlasti stražniki in detektivi. Človeka, ki je nekatere gle- dal, ga je nebote posilil srneh.—• Dasi jib je bilo toliko, vendar niso sirornaki mogli vsemu kaj, ampak vzeti so si morali tudi |)omagače. Pri stolni cerkvi sta bila dva silno uneta. a navzlic temu nista mogla vzdržati reda; „In nome della lege — indrio", sta kričala in vsa potna sta pe- bula uboge ljudi nazaj, ki so bili že itak mirni. Vzela sta si nekaj pomagačev — dosluženih vojakov. Ti, seveda y svesti si svojega dostojanstva, so jima poniagali riniti gledalce nazaj, a to na tak način, da se je mestni godbi, ki je zraven igrala, zdelo že kar preneumno. V Raštelu je bil tudi pikanten pri- zor. Med pomagaci je bil tudi nek „Pepis manduliš". „Indaur os — — je" je rjul na množico. — Tukaj se je zgodilo pa nekaj naravnost grdega. Prišt»! je deček kakib 10 let ter hotel v lekarno po zdra- vila za ,.marno", ali straža ga ni in ni hotela pustiti dalje. Revček se je spustil v jok ter odšel doniov. Ljudem, ki so to videli, se je vzbudilo usmiljenje in pro- sili so, naj ga vender puste v lekarno — a ne. Menda vendar ni bil otrok tako nevaren, ako se jim je pa zdel že tako sumljiv — —, tedaj naj bi ga vsaj en stražnik spremil v lekarno ter ga potem nazaj odvedel. — Sicer smo pa Slovenci lahko ponosni, zakaj ob vsaki priliki stražijo navadno le nas in nas imajo za barbare in suroveže, ali sedaj so nas lepo pustili pri miru, varovali so le Ita- lijane in Furlane. Da ni res to V No, pa povej mi kdo, si li slišal kak „nazaj" ali „mir", i. t. d. ali niso le vedno vpili „indrio, quietti signori, indaur, oštje", i. d. Pa bi kdo rekel, da nas ne spoštujejo V ! Cesar dobro ve, da so bili tudi Slovenci v Go- rici, kaj bi si pa inislil, ako bi slišal vse te komande na mir in red ? Hm, menda tako-le: „Glej, glej, Slovencem pa nič ne rečejo, mo raj o že biti olikanejši od Lahov". Torej vidite gospoda, v kakšni nevarnosti je bila „avita cultura". Iz Bovca. Kakor je vže znano cenj. čitatelj(!in lista, je zadel našo bovsko de- kanijo in ob jednem tudi vso nadškolijo goriško hud udarec vsled smrti preč. g. dekana Fr. llovarja. Moralo je priti tako, zakaj od hude bolezni, ledične in srčne, ki sti ga mučili nad dve leti, nismo mogli pričakovati drugega — da, čuditi se nam je bilo, da je še toliko časa vstrajal. Pokojni g. dekan je bil rojen v Mostah blizu Ljubljane 28. sept. 1848., posvečen v Gorici 1. sept. 1872.; službo- val je nekaj časa kot kaplan v Cerknem, potem kot župnik na Št. Viški Gori, kjer je vzgojil dobro izvežbani pevski zbor, in, kar je najvecjega pornena, poučeval, vodil in ve/bal tedaj še mladega g. J a- n e z a L a h a r n a r j a, zdaj organista ravno tain, da se je povspel tako visoko v glasbi ter da uživa sedaj cast med slov. skladatelji in deluje tudi sam v cast slov. naroda. Kako priljubljen je bil na Št. Viški Gori, kaže pač najbolj to, da se ga vsi še danes častno spominjajo. Z St. Viske Gore je prišel slednjic pred kakhni 1 I leti za dekana v Bovec, kjer ga j(> tudi slednjic našla smrt. lludi napori v prvib dveh službah so mu mnogo škodili. in sain se je večkrat iz- razil, da ni prist^l popolnoma zdrav v Hovec. Večkrat se je več ali manj pre- bladil, a prehlajenje, katerega se j(; na- h'zcl predlansko jesen po visokem, juž- nciu snegu iz Plužne v dan patrona sv. Miklavža, mu je po lastni izjavi najvec škodilo in zadalo smrtonosno ost. Pokojni je bil jako unet in delaven duhovnik, in kdor ga pozna, zlasti pa gg.. ki so slu/bovali pod njem kot kaplani. morajo |iriznati. da je bil naravnost neu- innt'cii ter ne samo vesten predslojnik, ampak tudi pravi oče in prijatelj, v družbi pa zadnjemu kaplanu kolega. V vedno hvaležnem, spominu ostane gotovo vsem in tudi vernikom samim, kateri ga jako hvalijo kot izbornega učitolju ; mi pa, ki smo ga poznali in s[>loh vsi iluhovni sobratje, skazujmo mu udano sree in ljubezen z molitvijo, češ. mnogo je trpel na zemlji, premuogo in udano trpel, zalo pa mu zdaj čim preje daj Vsegamogočni večni mir in pokoj ! Iz zapuščine preč. g. dekana F r. llovarja nam je omeniti slodeče : Slov. A I o j z ije višču je zapustil 200 gld.; „Š o I s ke m u Dom u" 200 gld.; malemu semenišču 2000 gld.; dalje je zapustil bovški larni cerkvi 2000 gld.; za reveže v Bovcu uslanovo 1000 gld. Sponinil se je tudi priljubljene mu St. Vi.^ke cerkve in tamošnjih revežev ter revežev v rojstni vasi v Mostah pri Ljub- ljani. Pravični Bog mu plačaj ! Politični pregled. Naša notranja politika. Volilno gibanje se razvija cim dalje bolj in je ilanes tudi glavni predmet vseh časnikarskih razprav. Te dni je sicer vzbudilo nekoliko pozornosti dejstvo, da jo vsprejel cesar v posebni in dalj^i av- dijcnci predsednika upravnega sodišča gruta Schünborna, ter da se je dr. Koerber pogovarjal s članom gospodske zbornice Fiii'.-tenbergom. Pripisoval se je tem av- dijencam in pogovorom političen pomen. Kak? Tega se ve da ne ve povedali nikdo. Torej glavni predmel danasnjciga našega političuega življenja so in osta- nejo volitve. dokler jih ne bo konec. Po vsem soditi je skoraj gotovo, da pride v novo državno zbornico več radikulnib ele- lntMitov nego jih je bilo do sedaj. Posebno se tovz,'odi pri Nemcih in najbrže tudi pri Čehih. Verjetno je celo da nemska ljudska stranka, ki je bila do sedaj jedna naj- močnejših med nemskimi strankami, po- polnoma preneha ter da potegne del nje clanov z radikalci, a drugi del pa s kr- ščanskimi socijalisti, in mogoče je ludi, da pride med nemškimi krsčanskimi so- (•ijalisti in pa med nemsko katoliško ljud- sko stranko do kakega sporazumljenja, kakor se navadno reče, do kakega „modus vivendi". Na Češkem je nade, da mlado- česki klub ne bo trpel posebne škode. Na Poljskem je pa skoro gotovo, da se poljsko kolo ne povrne v novi državni zbor tako mocuo, kakor je bilo do slej. Demokraticni elementi in pa tudi Rusini mu gotovo od.ščenejo nekaj mandatov. Z jedno besedo, — trditi se da /,e toliko sedaj, da bo v novein državnem zboru veliko več radikalnih elementov nego jih je bilo doslej in da ne bo za delovanje. nic sposobnejsi nego je bil do- sedanji. Sicer pa imajo radikalni vodje tudi prav lahko delo. V splošni nezado- voljnosti, v kat(u*i se nahajajo dandanes vsi sloji prebivalstva v nasi državi, kakor sploh tudi drugod. ni pač težko z ra- iiniraniranimi obljubami slepili zbegano nerazsodno ljudstvo ter je pridobiti za trenotek. Važna mlnlsterska posvetovanja. Minulo nedeljo so se vržila na Du- naju in sicer pod predsedstvoin zuna- ujega ministra grosa Goluchowskega skupna ministerska posvetovanja v za- devi grad nje drž. železnic na slovanskem jugu. Bili so navzoci predsedniki mini- sterstev Koerber in S z e 11, lin. ministra B ö h m - B a w e r k in dr. L u k a c s, trg. min. baron Call in llegedüss in želez. min. Wittek. Resile so se glavne točke vprasanja grad nje železnic v Dalmaciji in Bosni- Hercegovini. Podrobnosti, zlasti v teh- nižkem oziru izvršijo lin. minislri v zvezi z šelezniskini ministrom. Sprejeli so se veliki žeiezniski načrti, ki segajo celo v daljno bodočnost slovanskega juga. Novi deželn! glavar za Dalmaclju. Presvitli cesar je imenoval dežel- nega poslanca dr. Vinkota Ivčeviča de- želnim glavaijem v Dalmaciji. Dr. Ivcevič je kakor njegov prednik, dr. Bulat pristaš nai'oilno brvalske dalmatinske stranke. Čuški dežolni zbor. V deželnem dežkem odboru je'sta- vil odbornik dr. Skarda pred log, naj se pozove vlada, da v kratkem času skliče č<^ški dežolni zbor. Nemški odbornik dr. \\rerunsky se je sicer ttMiiu upiral, apred- log dr. Skarde je bil vsprejet. Volitve na Angleškem. Po vsej Angliji so se vršile zdaj nove volitve obe v poslanski zbornici. Dasi s ukaze boksarjem in cesarski dvor je organizoval ž(> eel Lajni vojni načrt, kako ugonobiti vse tujce. Kakor se nadalje poroča, so pri- . četkorn tega meseca došle vse tri av- | strij.-ike vojne ladije na Kitajsko. Nadalje se poroča, da so ruskt» čete že jele za- puščati Peking, enako store zdaj tudi Francozi in Američani. Tujci v Pekingu so radi tega zopet v strahu pred Kitajci, a zatrjuje se, da se hoče omogočiti ino- zemcem, da zapusle Peking se predno nastane zanje nova nevaruost, da jih mesarijo Kitajci. Kitajci s<» zblrajo v ogromnih četah po vsem cesarstvu in bite uagliuii koraki na važnej(i kraje. Tako je zdaj odAlo 200.000 Kitajcev proti Tung-Fu-Siang-u, kj(ii* se združijo s č(!tami Tung-lu-Li-je- vimi. V vseh kitajskih orožnjarnah se kuje noč in dan orožje. Pričakujese no- vih velikanskih bojev. Te orožnjarne so V(!cinoma last angležkih židov in ni neverjetna vest, da se iz teh orožnjarn najbolj dela propagando za vojno, ker to nes(; ogromnih dobickov lastnikom tovarn, katerim prclivauje cloveske krvi rodi - bogastvo. Domače in razne novice. Našiui naročiiikoiii! Stopili smo v ziidnje četrtletje, a se mnogo naročnikov je, kateri niso poniviiali naročnine. Podpisana uprava prosi toraj uljudno vse zamudnike, da porav- najo naiočnino čim prej in to (em več, ker je povisod obicajno, da ye li a ro en in a vsekakor predpla- čuje. V bodoče se boino drzali ludi mi lega načela, ter se na naročbe brez uaročninr no bumu ozirali in ustaviniu list, ko poteče vplačaiia naročnina, vsakemu, ako je za casa ne obnuvi. XhAc prijalelje in so- inišljenike pa prosiino, naj nain pri- dobe novih naročnikuv. LIpravH „Gorice". Val>ilo. Društvo „ŠoJsk i Dour bo imolo svoj letni občni zbor dne 25. oktobra oh 1 1. uri pi-trJpoluiltu* v pritlični dvorani svojega šolskega poslopja z dnev- niiii redom, ki ga predpisujejo društvena praviJa. Za „Solski Dom" so darovali in je sprejelo upravništvo „Gorice": gosp. Filip Tfpiii, župan v Sv. Križu 2 K., gosp. Krutu: Finzgar 5 K, proč. gosp. Aul. Bagatclj, vikar v Vedrijauu 10 K. -— Uvala ! Yabilo nu volilni shod, ki ga priredi drustvo ,.Sloga" V nedeljo dne 14. oktobra ob 3. uri popol. na ,.Veliki Otaviu pri Šempasu li. št. 92. Za društvo „Sloga" 1) r. Ant. G rego rci č, predsednik. Zaupni shod v Robaridu priredi julri popoludne ob 2. uri politično drušlvo „Sloga". Pri okrajni uuteljski konlereni'i sta bila izvoljena udonia c. k. okrajuega šolskega sveta za goriško okolico gg. Anton Rajc, nadučitelj v Renčah in Ignacij Križ- maii, nadučitelj v Dornbergu. In veduo le — resnico! V svoji 115. štev. piše „Soča1' mej drugimi „res- ničnostmr' Ludi to-le: „Razglasili so, da je njibova posojilniea registrovana za- druga z iieoinejeiio z av ez o, kar so popravili v o rn ej e n o zavozo so le po- tem, ko jib je „Soca" polteno okrcala. lzgovarjali so se po stari navadi s tis- kovno j) onio to, ki so je pa vlekla skozi več številk „Gorice'" in „Primorskega Li- sla", da smo jo opazili vsi, le klerikalci in pa vodstvo „Centrifuge" je iiiso ma- rali videli." Res pa je to-le : Duo 22.JUU. t.l.je pnobcila „Goriea-1 oglas ,.Centralne posojilniee'1, v katerein se je nabajala tiskovna pomota „regislro- vana -zadruga z neoniejeno zavezo1' mesto „regislrovana zadruga z omejeuo zavezo". To napako je vodatvo „Gontralne poso- jilnice1', še isti dan zapazilo ter je vsled tega popravilo oglas v „Narodir' ki je izsel v soboto dne 23. juuija t. I . isto- dobno in še prej kakor„Soča" istega dne, ki je „klerikalen"' vsled te „napake" — „okrcala." Resnica je torej : Prvic, da je bil napačen oglas saino v jetlni stevilki „Gorice", drugič, da je bil priobcen v nasem listu , Narodir' popravljeni oglas, se predno je bila tiskana „Soca'", v ka- teri se nas je „okrcalo". Laž je torej, da se je omenjeni napačni oglas „vlokel" skozi več številk nasili listov, a ravno tako debela laž je tudi, da bi bili popra- vili onienjeni oglas še le polem, ko nas je „okrcalo" dr. Turnovo glasilo. Resnica pa je, da smo že v 26. štv. nasega lista „Soei" v tem smislu odgovorili in da je ue le mirno utaknila odgovor, nego da uam je se do dandanes ona ostala dolžna odgovor na vprašanje, katero smo jej takrat stavili: „Koliko je sploh resnice na tem, da bi bil on (dr. Tuma) treti 1 tiskoniu goriškemu odvetniku in dežel- 'HMnu odborniku, da je ,,<>»oriska Ijud- ska posojilnica'*' registrovana zadruga z lieoincjeiio zavezo ?¦' Sicer }o zacelo ^}'- Tumovo glasilo že na tak način ope- i"ii*ati z lažjo, da se mora gnjusiti že yuriHiinu peklenščeku. Kakor mu ka/c. — Gabršček pise v »Soči" 23. maja 1899: „Drugi dan po zboruposojilnice sem P°vedal dr. Gregorčiču, da se politiki ne °^i"ečein, pač pa da bom deloval še z Ve^jiin ognjem in zabteval sem s p o- ''^unnio delovanje ludi z dr. Tumo, s i c e p — g r e m o n a r a z e n". „Sofia" piže 11. avg. 1899. ,.Prvi I'1 luijodločneje se je potegnil za dr. luino — Gabršček, ki je povadal že na °"fineni zboru posojilnice, kaj naklepajo U!t^i „prvaki-1. . Takrat je mislil, da je še čas, za- . 1;tniti vsak razpor na Goriskem. In inož J1' • toril svojo narodno dolžnost. Govoril •}e najprej z dr. Gregorčičeni in za njim z v«emi drugimi veljaki ter zahteval, da l-_ Tuma mora ostati na svojeni mestu ; 0 . J''1 jo, naj se z dr. Tumo sporazu- 'lleJu, ker ločijo jih od njega le — ko- . ft v s t v a s e b i fi n i b z a v i d n e ž e v ^ _ n e s p o r a z u m lj e n j a. Ta zahteva v ^ila edini predmet osebnib razgo- b Gab. v „Soci" od 14. jul. 1899: Joru8' dan (po obč. zb. pos.) sein odkrito voi'il z dr. Gregorčičem. Ost mojega b Vo»'u ž njim je bila ta-le: Dr. Tuma mora ostati, kjer je, ako ga bodete sku sali odpraviti, pojdenio narazen -- in jaz se postavim zanj z vso svojo eiwrzijs)". Kaj pise pa ,.Soca"' od 27. sept. t. 1. o tem (Jab pogovoru z dr. Greg.: „Dr. Gregorčič se bo gotovo spo- minjal mojega pogovora ž njim nasled- njega due 17. aprila skoro 21 , uri, saj je ta pogovor odločil — ves p o- znejši b o j. Spominjal se bo, kako rezko sem mabal po klerikalizmu in dejal, da rnu plavamo v naročje z Gregorčičem na celu. In spominjal se bo, da me jo vprasal: ,.AIi govor(> ljudje tudi o meni (Gregorčiču), da sem prešel v klerikalni tabor?"' Jaz sem odgovoril: ,.Seveda! Od shoda v St. Petru sem! Strančica „Prim Lista" je zdaj v ,,Slogi" na konju Gospod doktor! Ako se teh ljudij ne od- križate — g r e m o narazen. Jaz vi- dim. da je položaj popolnoma prerne- njen, da se je nasa stratika ze potopila v klerikalni. zato vstrajam na svojem mestu. Vi veste, da sem agilen, da se ne strasim boja. a zagotavljam Vas, da bom v tem slučaju so desetkral agilnej.ši, so delavnejši. Proč od klerikalcev !" Taka j(! torej resnicoljubnost Ga- bršcokova! V „Sofii" od 14. julija 1899 |)i.se, da je govoril z dr. Gregorčičem tako, da je bila ,.ost njegovega govora" to-le: d r. T u m a tn o r a ostati, kjer je itd. ako ne, pojdenio narazen; — v „Soči*1 od 27. sept, pa zopet pise, da je v i s t e m pogovoru z dr. Gregoreieem dejal, stko se dr. Gregoroič ne odkriža klerikalcev, „^rtMii» iiarazcir'. V enem in istciu Iretietku je torej govoril dvojno. Sedaj pa naj sodi vsakdo, koliko vere gro splob — takim ljudem! Volilnt' liste /a V. kur^jo v (io- rici. Tukajšnji magistrat naznanja, da bodo izložcMie volilne liste od 15.-22. L. m. ter da si jih vsakdo lahko ogleda pri meslnem anagralično-statističnem oddelku in sicer vsak dan od 9—12. dop. in od 4—6 urn popoldan. Reklamacije proti tem listam vlagati je v teku t(»ga casa pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici. Ilaz^las. V torek dne Ib'. t. m. in, če bo trciba, v naslednjib dncb, vsakrat. od 11. ure do poludne se bo vrsila na starem pokopalisču v Gorici javna dražba, na kteroj so odda za gotovo plačilo vse ;M-a valo svojim uraduikom z nalogo, ! da izbiram vina za krčmo in za | društvo. [ Za obilon obisk s(» toplo pri- i poročani slav. obcinstvu iz mosla [ in z dežele. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Trgovina pisarniških in šol. potrebščin. Ka/.novrstno papirnato blago. Knjigo : molitvono, solsko in vpisno. Tiskovine iz „Narodne tiskarne" po onaki c(4ni. Proskrbuje tisk vizitnic, računov, kuvorto z napisi. Sprejema v vezanje knjigo. Vse po najnižjih konkurenčnih cenali. Kolesarji pzor! Podpisani naznanja gg. kolosarjom, da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj- šoga matoi'ijala po jako nizkib oonab. in sicor od 170 krön (Sö gld.) naproj oproin- Ijene z vsemi potrebščinanii (komplet). -- Ob enom prij)oroča gg. krojačem in sivil.ja.iri svojo voliko zalogo raznovrstnib sivalnih stroj(?v najnovojšili sislomov od 48 kron (24 gld.) naproj. — Poroštvo b lot. — Daja tudi na obroke. Z odlu'iiim sposlo van join 31artin Suli^oj, iirar v K;ui;i)u. I^odpisani trgovci jestvill tsi žtejcjo v čusl, na/nanili p. n. ol)činstvu, da so vsled skupnegu narocevanja na do- Ixilu vsemu blagu, katero narocujojo edino lo |):j sluven- skili veletržcih, kakor pri tvrdki M Truden v TrsUi i. t. d., cene xdatiio znizali. Nadcjjijo so torej, da jili hodo podpirali ludi rojaki, in to leinveč, ker jo blago izborno in svožo lor postrežba točna. Z odličnim s})os(()vanjcMn Ans. Vrčon v Skriljah. AI. Kosovel v Velikih L.ahijah, J. Mrevlje y Sv. Križu, Ivanka Vodopivec v Kamnjah, Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 i.OHK A Via (iiardino S priporoca pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nugradov. |)izdelkov c. kr. privilegevanih livarn.! Y Pripoznano najboljsib paU'iitovanili kotlov gospoda Ntissbattm-a v 4 Ajdovsc'ini po tovarniških conab. * \a\U\a /aloita ' > naji>o!jšs§a koroškega Acalon in Brescian-jekla* < > Zaloga Portland in Roman-Cemanta, kmetijskih strojev iz prvib lovarn. • Kupujota staro žolozjc in kovino po najvisji dnovni coni. Novoporocenci poxor! Stcyom si v cast naznanjati slavnoinu obcinstvu, da som razširil trgo- vino pobistva v ulici Votturini, glavni vbod v Gosposki ulici. Anton Bresöak v Gorici, Gosposka ulica St. 14, (l»lizo lekarne Ciironroli). V zalogi ima vsakovrstno pobistvo za v.saki stan. Pobistvo jo po najmodernejšib slogib,posobno spalne.jodilne in posetne sobe so po nemskem slogu. Pohistvo jeod prvib mizai'skibmojstrov. Sprejema vsa narocila in iz«lolujo po izbori obrisa. najconejo in v najkrajšom času. -- Hogala zaloga podob na plat.no" in šipo z različnimi okvirji. Bolgijska brušona ogledala vsako velikosti. Različno pohištvo, kakor: toalotne mizicn, različna obežala, proproge za okna itd. Hazlične sto- lico iz trsja in colulojda, posobno zajedilno sobe. Blazine iz struno, af'riske trave, z zi- ni a m i in platnom na izbero tor razne tapeca- rijo. — Koči, katorib ni v zalogi, proskrbijo so po izbori conikov tocno, trdno tor v najkrajsem času. Daje se ludi na obroke, bodisi te- denske ali mesečne. — Pošilja se tudi izvon Gorice po železnici in parobrodih. ^¦¦¦^ ^"^^^ "^i^^ ^mmr- -^^^ ¦^^i^' ^^m^r ^m^ ^^^^ ^^m^ Anton Bortolotti, kamnosek, Goiica, Franc-.Jozei'ova ccsta 1st. 33. Zaloga mrtvaških spomenikov, i-A)im od 10 do 200 gld. 1. Hranilne vlogeobrestujepo4V2; 2. Posojila daje: a) na vknjižbo po 5l/2°/0; b) na menice po 6° 0; c) na tekoči račun po pogodbi. rrijatelji in soniisljoiiiki agitujte za ,Centralno posojilnico' v Gorici, ulica Vetturini St. 9. Uradne ure od 8—12. 1. Glavni deleži po 200 K s tri- kralno zavc^zo; 2. Opravilni deleži po 2 K s pot- d<'s