Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po pošti prejemal: «a •elo leto naprej26 K — h pol leta » 18 » — » četrt » 6 » 50. neseo » 2 » 20» V upravništvu prejemal: za celo leto naprej 20 K — h ol leta > 10 » — » 6 p — » 1.70» Up! etrt » 116860 Za pošiljanje na dom 29 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroinlno In Insarite sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ce vsprejemajo. Uredništvo je .v Seflte- niSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vtak dan,izvzeniii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 192. V Ljubljani, v petek, 21. avgusta 1903. Letnik XXXI. »Domovina" in mla-deniški shodi. S Štajerskega, 19. avg. Dne 21. junija je bil mladeniški shod na Ptujski gori in dne 12. julija pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Za ta dva shoda ni celjska »Domovina" prinesla nobenih priporočilnih člankov. A ko se je naznanil shod v Petrovčah za dan IG. avgUBta, je prinesla celjska »Domovina" 11. avgusta dopis iz Slovenskih goric kot uvoden članek, v katerem pravi, da voditelji mladeničev vodijo tč po stranskih potih. Dopis, o katerem nekateri pravijo, da je naročen iz Celja, je silno konfuzen. Naj slede tukaj nekateri odlomki : »Naše (mladeniško) gibanje je krenilo že precej daleč s pravega tira, kajti samo s tem, da tu in tam malo zapojemo ali uprizorimo kako gledališko igro, naroda ne bomo redili nikdar. Navdušenje slovenske mladine pa, dasiravno je velikansko, utegne se vendar kmalu ohladiti, če nas bodo naši voditelji mesto sovražniku nasproti, vodili le po stranskih potih". Oho ! Katera so ta stranska pota ? Ne li ta, ker voditelji navdušujejo mladeniče razven za domovino tudi za vero ? Da, to so tisti stranska pota! Vura in cerkev liberalcu pač povsod smrdi. In dalje piše »Domovina« : „Pač bi rad opomnil one mladinske organizatorje, katerim služijo za vzor vedno le kranjske Marijine družbe1, da so časi, v katerih so bo čudeži godili, že davno minuli in da sedaj živimo v dobi, ko velja geslo : Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal«. Grozno! Čudeži, kateri se več ne godč in kranjske „Ma-rijine družbe" so v zvezi z mladeniškimi shodi. Ni čudno, da liberalcu pri tem slabo prihaja; samo to se nam čudno zdi, kaj imajo z našimi mladeniškimi shodi opraviti kranjske »Marijine družbe« in čudeži, ki se več ne gode. Čudno pametno je to-le modrovanje »Domovine«: »Oboje (cerkvene bratovšine in narodno probujenje) se da prav lepo združiti v eno celoto; vendar pa se mora vedno drugo od drugega ločiti. Nikdar pa ne sme priti tako daleč, da bi upliv enega škodoval drugemu.« Ali niso te besede silno konfuzne? Urednik »Domovine« bi naj vendar bil popravil protislovje, ki je izraženo v tem odstavku. Ko je ta članek v »Domovini« izšel, se je splošno mislilo, da je naperjen proti shodu v Petrovčah. Tudi ptujski »Štajerc« in celjska »Deutsche Wacht« sta ga že naprej napadla. A shod je bil vkljub temu in vkljub mali agitaciji veiikansk. Prav dobro vemo, da je bilo navzočih precej nad tisoč mladeničev. In to so bili izobraženi, uplivni fantje, ki delajo vso čast slovenski domovini. Vsak je moral biti navdušen, kdor je slišal njihove prepričevalne govore za brambo naše očet-njave. Tako je rekel vrli mladenič Karol Kumer z Vranskega: »Prej bo solnce zapustilo svojo pot na nebu kot mi mladeniči slovensko domovino.« Kako navdušeno je govoril vrli Franc Žličar iz St Jurija ob južni železnici, Božnik Matej z Dobrne in drugi. Kako veselo je bilo na zadnje, ko so tamburaši zaigrali: »Iiej Slovani« in so mladeniči zapeli »Liepa naša domovina". Da, to je bil pravi narodni praznik Blovenskih fantov, kakorSnih bomo še več doživeli, ako da Bog. Po shodu »Domovini" zopet, ni prav. Piše z dne 18. avgusta: »Shod se je tako kmalu končal, da so po obedu došli Celjani slišali še samo zadnjega govornika." Saj ste vedeli, da je bil shod točno ob eni napovedan in da bo samo do treh trajal, zakaj pa niste prej prišli? In dalje pravi »Domovina«, da je bilo navzočih le 200—300 mladeničev. No, no ljuba „Domovina", ne imej takih očij, kot jih je imela »Vahtarca" ob shodu za Hrvate pri Celji! In dalje čitamo v »Domovini*: »Sicer pa n8Š list tudi ni dobil nikakega obvestila, da Be shod vrši, kar nam bodi najbrž dokaz, da sklicatelji shoda niso naši »Domovini« posebno naklonjeni in da jim naše narodno stališče ne ugaja posebno. Kakor smo Culi, o narodnosti tudi ni bilo ravno preveč govora na shodu.« Tako? List, ki nas je dne 11. avgusta v uvodnem članku udaril s polenom, je pričakoval še obvestila o našem shodu! Ne, tako se pa ne ponižamo. Tudi kar se narodnega stališča tiče, si mladeniči in njihovi voditelji ne dajo od »Domovine« ničesar velevati. Naše mladeniško gibanj e j e pravo narodno gibanje; kdor nas napada, škoduje slovenstvu. Te vrle navdušene čete mladeničev so si vzgojili večinoma duhovniki sami. In tisti, ki so se za to žrtvovali, so tri-1 krat več koristili slovenski domovini kot vsi tisti, ki v celjskem »Narodnem domu" zabavljajo čez duhovnike. Duhovniki so bili prvi širitelji narodne probude na Štajerskem in bodo tudi ostali. In dobro si zapomnite, vi gospodje v Celji, da mi v narodnem oziru ne Bprejemamo nobenih naukov od takih ljudi, katerim je vzor Schweglov zaveznik dr. Tavčar. Ze zdaj se pristaši kranjskih liberalcev vežejo pri naših občinskih volitvah b pristaši ptujskega »Štajerca". Če jim bo pa še »Domovina« pomagala s svojim liberalnim pisanjem zoper duhovnike, bodo nasprotniki imeli tem lažje stališče. Sploh pa mi nismo »Domovini« storili nič žalega. Ona naB je napadla. Za naprej naj nas pri miru pusti, goji naj v Celji svoje »liberalne importirane Kranjce« ter naj skrbi, da se bo čez duhovnike dobro zabavljalo. Posledico temu ne bodo izostale. Za »Domovino« nas bo napadel »Štajerc«, »Deutsche Wacht« in morda še kak drug list. »Domovina" natolcuje naSe narodno prepričanje, »Stajerc« in drugi bodo pa pisali, da smo narodni hujskači. A naši mladeniči bodo s svojimi voditelji kljubovali vsem nasprotnikom ter se bodo še bolj navdušeno borili za svoje narodne svetinje, za sv. vero in za zatirano slovensko domovino. Bog živi naše zavedne mladeniče! Kriza na Ogrskem. Danes prične oesar z vsprejemi ogrskih grofov. Grof Apponyi bode menda brezpogojno zahteval nekatere armadne koncesije. Apponyi je pripravljen samo v slučaju, da krona popusti na celi črti in tako zadovolji tudi opozicijo, prevzeti sestav novega kabineta. Tudi Wekerle stoji na stališču narodnih koncesij. On je izjavil v lib. klubu, da se kriza ne more rešiti, ako grcf Ap-ponyi ne vstopi v novi kabinet. — Neodvisna stranka je nezadovoljna, da cesar ne pokliče tudi njenega zastopnika v avdijenoo. Za sedaj se še tolaži, da bode Apponyi ali Wekerle nasvetoval cesarju, da vsprejme tudi zastopnika Košutove stranke. Rumuni proti ogrskemu jeziku v armadi. Ogrski Rumuni ao odločni nasprotniki mažarskemu poveljnemu jeziku v armadi. »Tribuna Poporulni« piše: »Ogrski Rumuni stoje v armadnem vprašanju odločno na strani krone in vseh tistih, ki bo pripravljeni braniti proti vsakemu atentatu jedinstvo armade. Ako hočejo Mažari poBebno mažarsko armado, naj jo iz svojih sredstev vzdržujejo. Ogrski Rumuni in sploh vse nema-žarske narodnosti na Ogrskem odbijajo mažarski atentat na cesarsko armado z vso odločnostjo ter so prepričani, da ne bode privolila krona nikoli in pod nobenimi pogoji v razdvojenje skupne armade«. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Na novi železnični progi bpIjet-Sinj odredila je žel. uprava trojezične napise v nemškem, laškem in hrvatskem jeziku. Prebivalstvo je zbog tega jako razburjeno. Načelnik Spljeta ne bode prisostvoval pri otvoritvi, ako ne odstranijo krivičnih napisov. Občine se dogovarjajo, da odklonijo vsa dela v prenesenem delokrogu, dokler se ta krivica ne popravi. Ilampolla zopet državni tajnik? Imenovanje papeževega državnega tajnika še vedno ni izvršeno. Ukrepalo se je že o tem in onem, a vse kaže, da ne morejo dobiti za mesto državnega tajnika primernega kardinala. Včeraj se je podal v Vatikan kardinal Rampolla in se je kake tri ure pogovarjal b papežem. Vest o dolgem pogovoru med papežem in kardinalom Rampollo je napravila na vatikanske kroge velik utis in splošno se sodi, da bo kardinal Rampolla zopet pozvan na mesto državnega tajnika. Tako imenovanje bi značilo, da namerava novi papež Pij X. nadaljevati politiko pokojnega papeža Leona XIII. Kardinal Satolli jo odklonil ponujano mu državno tajništvo. Bolgarija mobilizuje. Bolgarija se na tihem v vsi naglici ob-orožuje. Ministerstvo sicer ne naroča orožja direktno, temveč posamezni polki kupujejo vse potrebno. Bslgarska vojna ladija »Na-defida" odhaja vBak teden po dvakrat v Odeso, kjer nalaga municijo in uniforme. Uradno sicer pravijo, da si oskrbuje le polk v Varni potrebnih stvarij, toda en sam polk bi pač ne potreboval vsak teden dvakrat toliko zaloge. V Zofiji so pregledali že dvakrat vsa privatna stanovanja, kjer bodo even-tuelno nastanili vojake. Mobilizacijski načrt je že izgotovljen v vojnem ministerstvu; določeno je že, koliko žita, konj itd. morajo prinašati posamezne občine; pismene odredbe za mobilizacijo bo že vse pripravljene. Neprestano dohajajo poSiljatve po 1000 Mannlicherjevih pušk. Tovarna je dobila sporočilo, naj brzo izvrši naročilo. Pa-tron za vsako puško so od 500 zvišali na 1000. Z neko dunajsko tvrdko se je vlada pogodila za 15 milijonov patron, z neko pariško tvrdko pa že prej za 30 milijonov. Z neko peštansko tvrdko je vlada v dogovoru za 20 milijonov patron. — Ves narod je navdušen za vojno, in če pride do nje, bodo imeli Turki precej dela. Srbija v dolgovih. Zadnja miniBterska kriza v Srbiji se je razjasnila v ne posebno čedni luči. Kralj Peter je uvedel nov red državnega knjigovodstva in pri tem so zapazili, da sta prejšnja finančna mioistra Popovič in Pav-lovič prikrila 325 milijonov državnega dolga. Ta skrivnostni dolg je nastal vsled tega, ker so oplenili rezervni zaklad poštnih hranilnic. Ko se je to zvedelo, sta jo potegnila radikalna ministra iz kabineta, seveda pod lepšo pretvezo. Kralj Peter je trkal že v Pešti, na Dunaju in naposled v Draždanih pri raznih bankah, da si opomore. Doslej se mu ni posojilo še nikjer posrečilo. Državne blagajne so prazne. Ljudstvo neredno plačuje davke. Uradniki in častniki ne dobe ob pravem času plače, tudi kralju se civilna lista izplačuje v jako nerednih obrokih. Položaj kralja je tem kočljivejši, ker sam nima premoženja. Kralj se je obrnil do ruskega carja s prošnjo za večjo podporo. Itnsko-angleška zveza. Nekoliko čudno se sliši »rusko - angleška zveza«, a vendar že listi pišejo o njej. Ruski list »Nowy K r a y « se toplo zavzema za zvezo in pravi: Prišel je čas ko je rusko-angleška zveza potrebna vsled tekmovanja nemških in angleških interesov, potrebna kot protitežje proti gibanju Nemčije in Amerike ter delavnosti Japonske, ki vse hočejo škodovati le interesom Ruske in Angleške, ki hočejo iz koreanske morske ožine napraviti »rumeni Bospor«. Danes si še nasprotujejo interesi ruski in angleški. Toda zveza Rusije in Anglije je potrebna v obrambo Evrope pred »rumeno« nevarnostjo. List se energično obrača proti onim ruskim listom, ki se boje, da ne bo Rusija nazadnje le oškodovana v zadevi Mandžurije, in, ki imenujejo prodiranje Rusije proti vzhodu le — »drago" napako. Tako ruski list. Bomo videli, kako stališče bo zavzelo ostalo časopisje. Morda je pa vse to le angleška želja inšpirirana po znanih »angleških sredstvih" ruskemu listu. Mandžurija — ruska provincija. S kratkim, jednc stavnim imenovanjem v uradnem listu, priklopila j* Rusija svoji državi prostrano Mandžurijo. Že več let bala se jo Anglija, Japonska, Zvezne države in druge, da si nekega lepega dne prilasti Rusija to kitajsko ozemlje. Rusija je uradno in neuradno odgovarjala na te bojazni in pritožbe, češ, da na kaj tacega ri niti mislila. Pred tednom je pa ruski car z jednim samim pcdpisom proglasil Mandžurijo kot rusko provincijo. Uradno je proglašeno, da jo generalni gubernijat Amur združen s kitajsko pokrajino Kwantung v posebno carsko namestništvo. Kvvantung pa obsega celo Mandžurijo in polotok Liaotung. — Druge države so začudeno obstale, ta korak ruske vlada vzel jim je sapo. Japonska, ki se je svoj čas malone mobilizirala proti Rusiji, v strahu, da si ne prilasti'Mandžurije, strmi in molči. Niti angleško-japonska vojna alianca ni mogla tega zaprečiti, Rusija, mesto da pokliče iz Mandžurije Bvojo armado, kar je še pred kratkim obečala, poslala je tja generala Aleksejeva kot cesarskega namestnika, in on je prevzel, oprt na mogočno brodovje in armado, upravo nepreglednega mandžurskega ozemlja. — Rusija zna osvajati cele države brez orožja-Opira se na svoja silna prometna sredstva, na sibirsko železnico, ki ji pripelje na daljni vzhod v par tednih lahko Bto in sto tisočev vojske, s katerimi more kljubovati VBaki državi. Zato je tudi v svesti si svoje moči brez vsakih pcgajanj in brez koncesij zapo-sedla ogromno Mandžurijo. Novi cesarski namestnik v Mandžuriji, generalni adjutantAlekaejev je rojeni. 1843. Od 1. 1880 do 1883 je prepotoval kot za-povednik križarke »Afrika" Bvetovne vode. Potem je bil imenovan kot pooblaščenec ruske mornarice v Parizu, kjer je OBtal do 1. 1886. Več let je služboval nato kot kapitan 1. vrste na križarki »Admiral Korni-tow"; med tem časom je prišel večkrat v dotiko s cesarsko obiteljo. Pozneje je poatal contre admiral in je poveljeval ruski mornarici ob času kitajsko-japonske vojne. Po vojni je bil imenovan zapovednikom ruskega brodovja v tihem Ooeanu. Meseca maja letošnjega leta je postal admiral. Iz vzhodne Azije. Radi Koreje je vedno večja napetost mej Rusijo in Japonsko, ker Rusija hoče svojo delovanje vedno bolj razširjati v Korejo ter se hcče udeleževati zidanja železnice iz Vidšu v mesto Soul. Japonska se boji za svoje narodno - gospodarske interese v Koreji in strupeno gleda novega tekmeca, ko jo komaj imela radi Koreje vojsko s Kitajsko. Sedaj pa ondi hočejo Rusi nadvlado ! Japonski list • Jgiskimpo" pravi, Japonska mora Rusiji pokazati, da je njeno potrpljenje radi Koreje pri kraju, drugi listi zopet zahtevajo, naj vlada zahteva od Rusije izjavo. Japonski minister IIayaski pa dementira vse vesti o vojski, češ, da Rusija hode mirno rešitev vprašanja, tudi ako bi Rusija prišla v boj s Tur čijo, bi Jsponska ne pritisnila na Rusijo. Nasprotno pa Kitajci v Mandžuriji izzivajoče nastopajo proti Rusiji. Prebivalstvo v mestih, kar očitno nastopa proti Rusom. Angleški listi hujskajo. Rusi imajo v Mandžuriji 250 000 vojakov. Iz brzojavk. Svetovni mirovni kongres bo zboroval od 23. do 27, septembra v Ro-nenu. Zadnja točka shoda je — odloči-tevv mirovni zastavi- Načrt za to zastavo je baje naredil nemški cesar Vi' ljem, ki vse zna. — Volitve v pruski deiielni zbor se bodo vršile 9. in 16. novembra t. 1. — Papeževa beseda. R mski dop snik lista »Germania« poroča, da je sveti oče Pij X te dni dejal: »Ne pričakujte od mene senzacijonelnosti. Recite vsem, da molim in se orijentiram « — Sprejem francoskega poslanika pri papežu Piju X. je1 bil jako prisrčen. Papež je s poslanikom govoril francoski in izrekel željo, da bi zopet nastali dobri odnošaji mej sveto stolico in francosko republiko. Pričela so se pogajanja, da bi bil Loubet pri svojem dohodu v Rim sprejet v Vatikanu. — Nemiri v Perziji še sedaj niso popolnoma udu-šeni. Po Perziji je mej ljudstvom vedno večja nezadovoljnost. Vojaške čet 3 odrekajo pokorščino, ker ne dobe plače. Vzrok nemirom ni samo sovraštvo do tujcev, ampak posebno nezdrave gospodarske razmere. — Vstaja na Kitajskem. V nekaterih okrajih na Kta skem je vstaja, ki grozi raztegniti -e po celi Kitajski. — Cesarja Viljema so nahujskali protestantje proti jezuitom, zato bo svoj glas, katerega je imenom Prusije obljubil v zveznem svetu v prilog zopetnega dohoda jezuitov na Nemško, zopet preklical. — Potovanje srbskega kralja. Dne 26. t. mes. bo šel srbski kralj s svojimi otroci in bratom Arzenom na potovanje po notranji Srbiji. Najprvo gre v Topolo, Kragujevac in Niš. Potovanje bo trajalo dvanajst dni. — Rumunski ministerski predsednik Sturzda je obiskal včeraj grofa Goluchowskega in se i njim dalje časa pogovarjal. — Francoski mornariški minister Pelle-t a n se je včeraj poročil z učiteljico D e • niše, seveda civilno. Za pričo ie bil ministerski predsednik Combes. — Zdravje Salisburyjevo se je zopet silno poslabšalo. — Topliški »Sokoli« pri-rede v ponemčurjenem mestecu Seestadtl 30. t. m. veliko slavnost. Isti dan bo ondi tudi velika turnarska slavnost. Tako se »naprednjak" poslavlja. Mirna Peč. »Naprednjak J. K.« — celega imena po njegovem mnenju ni treba zapisati — se je odtegnil v Ameriko. Da bi Be maščeval nad neljubimi mu osebami, se je tri dni po svojem odhodu v »Slov. Narodu« z dne 7. t. m. s prav »naprednim« obrekovanjem in »junaškimi« lažmi od njih poslovil, kar so seveda njega vredni ljudje s slastjo brali. Kača piči in odleze. Dopis mu je sestavil oni, ki je v 137. štv. »Jalov. Naroda« predrzno zasramoval presv. g. kndzoškofa o priliki njegovega obiska v Mirni Peči. Za svoj nesramni dopis je dobil filačilo v »Slovencu« štv. 144, pri našemu judstvu pa tudi vse kaj drugega nego čast in priznanje. Da bo naletel, tega ni pričakoval. A a to sedaj zabavlja. Naj se le potolaži 1 Čast onemu, kogar »Slov. Narod« sramoti in mu jemlje čast 1 Ni najslabše sadje, ki ga ose glodajo. Podpisane c ne maram odgovarjati našemu »naprednjaku«. To pa morda on ve, da smo duhovniki bogati kot rajni Krez. Zato mu plačam 1000 K (reci: tisoč kron), ako mi dokaže, da sem le z eno besedico prosil g. nadučitelja za hrano, ter mi je on to »kot farovške kuharice mučeniku tudi storil.« Če ne more dokazati, naj prekliče, sicer ga moram imenovati nesramnega 1 a ž n i k a. Takim ljudem na liubo Be z g. župnikom ne bodem prepiral. Če sem dopisniku kako krivico storil, jo rad poravnam. Če se drugič podpiše s pravim in eelim imenom, mn tudi stvarno odgovorim, ako je on kak občespoštovan in izobražen mož. Če je pa kak skalen študent ali pa morda človek, ki nima ničesar izgubiti in se niti ne čedi ne, potem sem premagan in moram molčati. orečno, dragi dopisnik, pa zdrav m ostani. Le kmalu zopet piši! čustva radosti in veselja bodo prevevala Brca Tvojih prijateljev, ko jim zopet pokloniš nov šopek du-htečih, najzaljših cvetlic, nabranih na polju naprednem. Le laži. da se bo ura ustavila, napadaj in iizivaj! Tudi mi bomo veseli, če nam ne boš zopet grozil. Bati se namreč nočemo — nismo zajci. Fran Majdič, kaplan. Rojaki, človekoljubi? Dne 8. avgusta 1903 je ugonobil silen požar v Bovcu 70 hiš, več gospodarskih poslopij in cerkev sv. Trojice. Ker se je ogenj vsled vetra širil s strahovito hitrostjo, ni bilo mogoče skoraj nič oteti. — Zgorele so skoraj vse premičnine in popolnoma ves pridelek, seno in žito Itak revno prebivalstvo je vsled te silne nesreče v najstraho-vitejši bedi. Ljudstvo nima živeža, ne obleke, niti stanovanje. — Preblagi dar ljubljenega vladarja da sicer siromakom prvo pomoč, a ko nastopi zima, se reva in beda le še poveča. Radi tega se obrača podpisano županstvo do vseli blagih ljudi s ponižno in iskreno prošnjo, naj blagovoli pomagati ne srečnim pogorelcem. Sprejme se hvaležno vsak milodar, bodi v denarju ali v blagu. Darove naj se isvoli pošiljati podpisanemu županstvu, a denarne prispevke sprejema drage volje tudi uredništvo tega časopisa, katero tudi objavi imena blagih darovalcev. — Uljudno prosimo tudi razna društva slovenska, da bi se spominjala nesrečnih Bov-čanov ter priredila veselice in zabave v korist revnim pogorelcem. Županstvo v Bovou, dne 18. avg. 1903. S u 1 i n, m. p. župan. Dnevne novice. V Ljub lian i. 21. avgusta. Za volitve v trgovsko bolniško blagajno kliče skupaj današnja »Tages-postu nemške kroge. »Tagespost« pravi, da bodo Nemci združili svoje glasove na dosedanje ravnateljstvo. Ob enem napada naš list, češ, da zavijamo in neresnico poročamo o sedanjih razmerah v trgovski bolniški blagajni. Mi smo še vse premalo povedali! Dobili smo še veliko hujših dopisov o pristra nosti sedanjega odbora napram slovenskim uslužbencem in o silni protekciji nemških članov. Razmere bo take, da pri volitvah ne pride v poštev samo narodni, ampak tudi socialni moment. Zato si bomo tiste »nemške člane«, ki bodo nastopali proti slovenski večini, dobro ogledali, za nasledke naj se pa zahvalijo »Tagespošti", ako jo b9do ubogali in prišli glasovat proti Slovencem, od katerih žive. .Tagespost" psuje slovenske člane z „unreife und unverstiindige ju-gendliche slovenische Elemente«, kar priča o nemški ošabnosti, katero je treba odločno ožigosati. Očividno je ta dopis v »Tages->oSti" inspiriran od nemških odborovih članov, zato naj slovenski člani vsi kot en m o ž ne le iz Ljubljane, ampak tudi z dežele pridejo prihodnjo nedeljo točno k volitvi v „Mestni Dom". Upamo, da tudi noben slovenski trgovec ne ostane doma in da trgovci zapro v nedeljo proda-jalnice vsaj pol ure pred volitvijo ki se prične točno ob pol 10. uri dopoludne. Slovenski volivci naj bodo ie pre j namestu, da preprečijo vse nemške spletke. Romarski vlak v Gorico in Oglej. Tisti, ki so se oglasili za posebni romarski vlak v Gorico in Oglej naj voznino precej vpošljejo, in sicer za II. razred 12 K, za III. pa 7 K 80 v., to je za vožnjo iz Ljubljane v Tržič (Monfalkone) Vila Vincentina-Gorico in od tu nazaj v Ljubljano. Ako bi kdo na kateri drugi postaji med Ljubljano in Gorico vstopil, plača ravno toliko kolikor za celo vožnjo, ker se bodo vozni listki izdali samo za Ljubljana-Gorica. Vlak pojde v prvi polovici meseca septembra, natančno se dan in ura naznanita v kratkem času. Denar za vožnjo sprejema kanonik Anton Fettich-Frankheim, Pred ško-f i j o h. S t 6. Shodi na Štajerskem. V nedeljo dne 23. t. m. bo ljudski shod v Spodnji Polskavi Govorili bodo poslanca Robič in Roška r ter dr. Vekoslav K u k o v e o. — Dne 30. avgusta bodeta dva polit shoda, in sicer v Hotinjivasi pri Mariboru in pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo. Na poslednjem shodu bodeta govorila poslanca dr. P 1o j in Ivan K o č e v a r. V sadovi izseljevanja. Odbor »Slovenske krščansko socialne svese« prosi vse one gospode, kateri še mislijo vposlati vpra-šalne pole odboru, da bi to tekom tega meseca storili, ker bode potem statistični pregled po teh odgovorih sestavljen. Volivoi, posor I Za dopolnilno volitev v državni zbor dne 10. septembra je de žolna vlada določila, da volijo manjša občine v sosednih občinah, in sicer v ribniškem sodnem okraju: Občina Dane v Jurjovici, občina Gora v Loškem Potoku, občina Vel. Poljane v Sušju. V litijskem okraju: Občina Kolovrat v Kandršah, občina Stepanja vas, Zagorica, Podboršt in Prapreče volijo Podgabrom, občina Temenica, Ilado-hova vas, Leskovec, Češnjice in Vel. Pece v Dobu; občine Luče, Križnavas in Deden-dol v Žalni, ob3ina Muljava na Krki; občine Draga, Gorenja vaB in Hudo v St. vidu. V ljubljanski okolici : Občina Pijava Gorica v Zelimljah, občina Vrbljeni v Tomišlju. Pri sv. Nikolaju na Gorjancih v šentjernejski fari bode prihodnjo sredo dne 26. avg. ob 8. uri sv. maša. Povabljeni so tudi sosedje Hrvatje in prijatelji zelenih Gorjancev! Važna pridobitev „ Slovenskega planinskega društva«. Iz Kranjske Gore se nam piše : »Slovensko planinsko društvo je kupilo primeren prostor ob Križu nad Gornjim Križkim jezerom, kjer postavi novo planinsko kočo, do katere se napravijo velezanimivi poti iz Vrat (od novega Aljaževega doma), iz Kranjske gore in tudi iz Trente. Odprl se bode s tem planinski svet ob gorskih velikanih Razori in Skrlatici; na visokih razaežnih podeh ob Križu na meji večnega snega so tri majhna jezera, katera postanejo izveBtno svetovno znana, liki .morskim očesom« v Tatri. Domačini z veseljem pozdravljajo, da so uresniči že dalje časa nameravano delo in da Slovensko planinsko društvo raztegne svoje delovanje tudi na pogorje ob Kranjski gori. Vsa čast pa tudi občinskemu odboru v Kranjski gori in gospodarskemu odseku podobčin Kranjska gora in Log, da se je dala pri nakupu sveta prednost Slovenskemu planinskemu društvu in varoval narodni ponos Kranjske gore!« Odvetnik g. dr. Janko Brejc je zadel sredi v črno, ko se je preselil v Ca-ovec. To kaže najbolj javkanje nasprotnikov. Komaj je začel delovati, že so se spravile »Freie Stimmen« nanj, da ga zatožijo nemškim svojim bratcem! No, za javkanje Do-bernikovega lista se noben pameten človek dosti ne zmeni, pač pa moramo pribiti nekaj drugega: G. dr. Brejc je bil pozvan pred sodišče, da poda neko izpoved kot priča. Izpovedal je slovensko — a na tem se tako hudo izpodtika imenovani list, ki ima, kakor se vidi, svoje vohune tudi za zaprtimi durmi deželnega sodišča. Ko je bil g. dr. Brejc zaslišan, bil je navzoč samo preiskovalni sodnik in njegov zapisnikar. Kdo je torej pisačemDober-nikovega glasila kar toplo sporočil, kakojedr. B r e j c i z -povedal? Na to zahtevamo odgovora, ker ni nam mar, da bi morali »Freie Stimmen« priznavati kot nekak »uradni« list c. kr. deželnega sodišča in tudi nimamo volje, hoditi morda celo k znanemu uredniku Lacknerju prositi dovoljenja, katerega jezika da se bomo Slovenci pri sodišču posluževali! — Drzni napadi nasprotnikov na slovenskega odvetnika pa morajo vsem koroškim Slovencem biti glasen poziv, da se v vseh pravdnih zadevah obračajo za pomoč do slovenskega g. odvetnika! To velja zlasti narodnim zavodom, posojilnicam itd., a tudi vsem posameznikom! Čim bolj divje naši nasprotniki krite, tem bolj tesno se združimo mi po geslo: »Svoji k svojim!« — Učiteljska imenovanja v sežanskem okraja. Stalno bo nameščeni: Martin Furlan iz Vojščice ravnotam, Milan Vovk iz Gabrovice v Pliskovici, Andrej Roječ is Stjaka v Rodiku, Josip o i n i g o j iz Koprive v Braniei, Cilka Katnik is Dutovelj v Nabreiini, Helena Jerman izGorjanskega vZgo-niku, Helena Š k e r b i o iz Kostanjevice v Pliskovici; začasno: Ivan B e n k o iz Kazelj v Stijaku, Alojzij Bekar iz Rodika v Kazlje, F r a n j a Orel iz Av-bera v Gorjanskem, Franja Ličar iz PliBkovice v Kostanjevici, A n i o a De-b e n j a k iz Povirja v Sežani, Ciril V a-1 e n t i č iz Postojne v Koprivi. Učiteljski kandidatje: Anton M e r v i č v Povirju, Ferdinand Kenda v Avberu, Henrik Legiša v Gsbrovioi in Franja Ziveo v Dutovljah. — V Stražišču pri Kranja so igrali v nedelju dne 16 t. m. »R ikovnjače«. Bil sem zraven in imel sem priliko opazovati igralce in priznati moram, da so me presenetili s preciznim, samozavestnim in krepkim nastopom, da jih moram ne le pohvaliti, ampak v polni meri občudovati vse brez razločka. Seveda največ zaslug so si priborili glavni igralci. Tudi soenerija je bila krasna. Ker se bo prihodnjo nedeljo igra ponavljala in med posameznimi prizori igral tamburaški zbor iz Loke, bo pripravljen v Stražišču pri Ješetu p. n. občinstvu zopet prijeten večer. — Znamenite aretaoije. Ruskega slikarja Sirefiiskega so na krovu ladije »Trilby« aretirali in pripeljali v Pulj, ker je risal istrsko obal. Aretirana sta pa tudi dva Laha. Enega so tukoj izpustili, ker ni imel slabega namena, drugega so pa zaslišali in jim je moral obljubiti, da pred zaključkom preiskave ne zapusti Pulja. Rus je seveda zaprt, ker se menda gospodi grozno nevaren zdi. — Samomor ali umor? Včeraj smo poročali, da se je na svoiem stanovanju v Rojanu pri Trstu umorila 22letna Marija V r a č k o , soproga mašinista na južni železnici. Razni momenti pa vzbujajo sumnjo, da se Vračko ni sama umorila, marveč da jo je umoril njen mož 42letni Jakob Vračko, vsled česar so Vračka odvedli v preiskovalni zapor. Vračko trdi, da je nedolžen in da je svojo ženo jako rad imel.— Z ena ima strel v prsih. Reve Iver, katerega bo našli v sobi, je last nekega nadporočnika, ki je stanoval v isti hiši. Vračko je bil na svojo ženo, ki je bila doma iz Zid. iposta, jako ljubosumen. — Novo šolsko poslopje v Zagorju ob Savi bodo otvorili dne 16. septembra. Ali bo tedaj prišel na šolo pravilen napis ? — Spominsko ploščo so odkrili v Železni Kaplji umrlemu Šolskemu nadzorniku na Koroškem dr. Jožefu G o b a n c u. — Državna subvencija. C. kr. poljedelsko ministerstvo je mlekarski zadrugi v Izlakah Zagorju dovolilo državno podporo 600 kron. — Na Bledu je bilo lani do 31. julija 1387 gostov, leto« pa v istem času 17.15. Do 8. avgusta je Bled obiskalo 1085 Btrank z 2005 osebami. Dne 31. julija se je na Bledu mudilo 372 strank z 848 osebami. — Kolo sa neplačano oeho. Dne 17. t. m. zvečer pripeljal ee je s kolesom v Senožeče okoli 40 let star mož srednje velikosti in se nastanil v gostilni Antona Kru-šičs. Pil in jedel je dobro in napravil cehe za 3 K 60 v., ni pa imel denarja, da bi to plačal. Hotel je zastaviti kolo ali gostilničar ga ni hotel. Ko je videl, da na ta način ne dobi denarja, se je splazil iz gostilne in jo je odkuril. Mož je pripovedoval, da se je Dripeljal iz Gradca in da je namenjen v Trst Kolo je Dtlrkopp-Diana in je vredno 40-50 kron. Bi\p je najbrže kje ukradeno. — Žigertov stolp. Odbor »Podravske podružnice« slov. plan. društva je sklenil imenovati razgledni stolp, ki se stavi na Zigert-ovem vrha, po značajnem pohorskem kmetu, veleposestniku v občini Vojtinje Marku Kapunu po domače »pri Zigertu« — Žigertov stolp. Stavba se je iz raznih razlogov zakasnela, vendar se bo še ta meBec dovrSila. K otvoritvi, ki se še bo razglasila, vabimo že danes vse zavedne Slovence zelenega Pohorja in sploh vse prijatelje slovenskih planin; to bode pravi narodni praznik na Pohorju. — Samomor v bolniinloi. Predvče-ranjim so vsprejeli v tržaško bolnišnico 56-letnega Ivana Silo. Včeraj popoludne ob 3. uri je porabil priliko, ko ni bilo nobene poBtreinice blizu, da je vstal iz postelje, se vspel na okno (tretjega nadstropja) in se vrgel v globino, kakih 10 metrov. Zdravniki niso konstatirali nikakih vnanjih po-škodeb, iz česar je sklepati, da se je nesrečnež v notranjem močno poškodoval, ker ob 5. uri je že izdihnil svojo dušo. — Sneg je zapadel koroške gore. — Dvorasredna dekliika trgov ska iola na zavodu grofa P5ttinga v Olo-mucu na Moravskem prične s prihodnjim šolskim letom peto svojega delovanja. V prvih štirih letih so pohajali to šolo razun deklet čeških, tudi dekleta dragih slovanskih narodnostih, katera so si, kar je dokazala Bkušnja, češčino kaj kmalu prisvojila ter dobro napredovala. Zaradi tega si dovoljuje ravnateljstvo na to strokovno šolo tudi v izvenčeškib listih opozoriti ter jo roditeljem priporočiti. Sola ima pravo javnosti in nalogo izveibati dekleta v vseh trgovskih vednostih, ki so potrebne za samostalne službe komptoaristinj, knjigovodnic itd. v pisarnah, trgovinah, komisijonarskih in spe-diterskih zavodih, posojilnicah, bankah, pri pošti, telegrafu in drugod. Pa tudi sa ona dekleta, ki še ne nameravajo stopiti v službo, je šola praktično nadomestilo za druga višja učilišča po končani meščanski šoli, ker trgovska izobrazba, ki se morda in to po krivici in zmoti smatra za enostransko, nudi toliko sveobčega in za bodoče gospodinje Mažarske veresljske zadruge- Iz Zagreba: Ob svojem času sem razjasnil postanek in delovanje mažarskih vere-sijskih zadrug na Hrvatskem. Glavna svrha teh zadrug je, da se širi ž njimi maiarska nadmoč na Hrvatskem tudi v gmotnem pogledu. Najboljši dokaz za to je državno posojilo v to svrho in da te zadruge snujejo hrvatske politifne oblasti, dočim zadruge hrvatske poljedelske banke preganjajo, kjer je le mogoče, ker so zares hrvatske. Dosdaj je bila centrala teh veresijskih zadrug v Budimpešti in vsa centralna uprava, tudi za hrvatske zadruge, se je vodila v mažarskem jeziku. Zdaj imajo pa na Hrvatskem, posebno v Slavoniji, že toliko teh zadrug, da misli|0 osnovati zanje posebno centralo v Osjeku, v Zagieb se še ne upajo. Osjek se jim zdi ia to pripravno mesto ker je na meji Ogrske. Tukaj si hočejo Mažari zasnovati novo gospodarsko trdnjavo za Slavonijo, a ko pridobe to, potem bodo posegli še po ostalej Hrvatskej. Delo jim ni prete-iavno, ker jih podpirajo, kakor ie omenjeno, hrvatske oblasti, a narod po Slavoniji ni še toliko probujen niti organiziran, da bi Bam mogel spoznati, kam vse to meri, in da bi se mogel temu zoperstaviti. V najnovejšem času se vendar tudi v Slavoniji snujejo hrvatske zadruge poljedelske banke kot odpor proti veresijskim. Vendar jih je še vse premalo. Zdaj je zadnji čas, da se odločijo za boj vsi pravi hrvatski rodoljubi po Slavoniji ter začno snovati s pomočjo hrvatske poljedelske banke prepotrebne zadruge, da prekosijo v tem delovanje protivnih veresijskih zadrug, ki hrvatskemu narodu v gmotnem pogledu ne morejo mnogo pomoči, saj ie njih namen ni pošten, pač pa ga morejo v političnem pogledu popolnoma ugonobiti. Na delo torej, hrvatski rodoljubi, dokler je še čas! potrebnega znanja, da se vsestransko uva-iuje in priznava. V prvi letnik se sprejemajo ona dekleta, ki so dovršila z dobrim uspehom meščansko šolo ali kakšno drugo šolo, ki je tei enakovredna. Šolnine se plača na leto 80 K v mesečnih obrokih, manj imovitim gogenkam se tudi zniža. Učni predmeti so: Krščanski nauk (brez klasifikacije), češčina, nemščina, računstvo, enostavno in zloženo knjigovodstvo, češka in nemška korespondenca, trgovski nauk in menično pravo, zemljepis, lepopisje ter nauk o sooznavi blaga. Izvenredni predmeti so: Ruščina, IrancošČina. češka in nemška stenugrafia, pisanje s strojem, telovadba in vzgojevalstvo. Gojenke stanujejo lahko v mestu ali pa v penzijonatu zavoda, ki ima velik vrt in je kot penziionat po svetovnih uzorih uprav-ljen za 150 gojenk. Vsa skrb ravnateljstva in učiteljskega zbora na zavodu se obrača na to, da bi šola z razumno in skrbno od-gojo vzgajala narodne žene in prave rode-ljubkinje brez hinavskega naličja, ki bi za puščale zavod z nravnimi idejali in s popolnim znanjem dela, ki jih čaka v življenju. Istotako priporočamo za šoli odrasla dekleta višiedekliško in obrtno šolo na zavodu grota Potting*, katere prospekte ravnateljstvo na zahtevo radovoljno pripošlje. Oglasiti se je treba najpozneje do 16. septembra. Na vsa vprašanja odgovarja ravnateljstvo in prospekte radovoljno dopošilja vsakomur, kdor zahteva. — Sprememba v minoritskem redu: Prtč. g. P. R a 1 a e l A. P o t r č , doslej katehet v Gradcu, je nastavljen za kapelana in kateheta na predmestni mino-ritski lari pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju. — Cvetoča jablana se nahaja na vrtu sodnijskega siuge g. Al. Skrajnerja v Kandiji. — Razpisane službe. Razpisani ste službi učitelja v Vrhovem in nadučitelja v Predosljih. — Prevarani mariborski fija-karji. Predrzno je varal 49letni Janez Zorko, viničar v bt. Jakobu v Sloven. goricah ma-ribe rske fuakarje. Prišel je v Maribor ter naročil več fnakarjem, da naj gredo po gospodo v okolico. Imenoval je takšna imena, da so mu verjeli; dali so mu še celo nagrado. Prevarani so se vrnili, ko niso nikogar našli ter naznanili celo stvar sodniji. Zorko je že pod kjučem. — Javni shod priredi politično društvo »Edincst« prihodnjo nedeljo pri bv. Ivanu v zadevi nameravane otvoritve italijanskih paralelk v ondotni ljudski šoli. ljubljanske novice. Rokoborbe v cirkusu. Včeraj je zmagal horilec Petri Afrikanca Adua. Danes se bori Petri z izvoščkom Simončičem, jutri se pa bori mesarski pomočnik Svoboda z Lahom Morettijem. Društvena godba priredi v soboto dne '22. t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu gospoda Hafnerja na Sv. Petra cesti koncert. Vstopnina prosta. Z elektriško se je skušal. Na Zaloški cesti je danes dopoludne posestnik Tomaž Blaž iz Tomačevega At. 19 hotel prehiteti s svojim konjem in vozom električni voz. Uiel je res naprej in je naenkrat zavil čez tir električne cestne železnice na Staro pot, dasi je voznik električnega voza neprestano zvo->nil. Voznik Frane Mekinc je videvši nevarnost električni voz sicer takoj ustavil, a vendar se je zadel v Blažev voz in je ta obvisel na suvalnikih električnega voza. Lahko bi se bila velika nesreča pripetila, ako bi ne bil voznik električnega voza vstavil. Vojaški begun prijet. Po Mestnem logu "klatil se je že več dni neki vojak-topničar. Ogibal se je ljudi in se Bkrival po grmov-jih. Včeraj zvečer zasačil ga je na Cesti v Mestni log policaj. Vojak je zbežal v log, policaj pa je tekel za njim, ga ujel in pe Ijal do stare vojaške jahalnice v Trnovem, kjer je neki topničarski korporal konstatiral, da je prijeti vojak dezerter Karol Graf, ki je dne 15. t. m. nobegnil iz vojašnice. Izgubljeno. Glč. E Boek, stanujoča v Frančiškanskih ulicah št. 6, je izgubila na poti od doma po Marijinem trgu in Prešer novih ulicah do Dunajske ceste bankoveo za 10 kron. Nepoštena služkinja. Jožefi Zupančič, stanujoči v sv. Florijana ulicah štev. 13, je njena služkinja Marija Poljanec is Smarjete občina Gerenja vas v kočevskem okraju včeraj ukradla belo jopico, več robcev in nekaj kave, na kar je pobegnila iz službe. Ko so jo prijeli, našli so ukradene reči fie pri njej. Nogo 8pahnil si je danes dopoludne v plinarni Ranzingerjev delaveo Ant. Štrukelj. Pri razkladanju premoga mu je padla deska od voza na levo nogo. Morali so ga prepeljati v deželno bolnico. V Ameriko. Danes po noči je odpotovalo odtod 20 Slovencev. Shod pekovskih pomočnikov se je vršil včeraj ob 3. uri »pri Kroni«. Shod je olvo-ril sodrug P o s a v e o in dal besedo sodr. S k r b c u , ki je govoril o nadomestnem počitku in parlamentu. Dejal je: Pekovski mojstri hočejo po svojem zastopniku Bobeimu v državnem zboru oropati pomočniae nadomestnega p čitka. Pomočniki se morajo z vso silo upreti tej na kani. Predlog je bil v drugem branju sprejet in Bedaj naj pomočniki delajo na to, da ne postane zakon. Tudi nočno delo naj se odpravi. Saj v nobenem obrtu ne delajo delavci tako dolero, ko ravno v pekovskem obrtu. Tovariš Urbar pravi: Če nam hočejo vzeti nadomestni počitek, naj nam dajo zato pa nedeljskega. Mi bemo še bolj zadovoljni. Sodrug a k r b e c je stavil nato resolucijo, ki se glasi: Danes 20. avgusta zborujoči pekovski shod odločno protestira proti atentatu poslanske zbornice po sprejetem predlogu posl. Boheima z dne 17. jul., ki hoče pekovskim delavcem nadomestni počitni čas, kot edino pridobitev na soc. polit, pjlju. tako poslabšati, da s« namestu prej uveljavljenih varijant, dolnča 6 ur nadomestnega počitka na teden, t r izjavlja rta si v tem oziru ne dopusti nobenega poslabšanja, pač pa še iztidanje socialnih relorm po odpravi ponočnega dela in vpeljavo enega maksimalnega delavnika Da Boheimov predlog ne postane zakon tudi v pekarnah se bodo porabila vsa dopuščena sredstva « Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je govoril sodrug Skrbeč o zaveii pekov, pomočnikov. Res je, da se morajo delavci organizirati in da le organizirani dosežejo svojih pravic in si zboljšajo stanje. In tudi mi bi priporoJali naj pristopilo de avoi k zvezi, ko bi za\e:i res bilo toliko mar za delavce, kakor je včeraj govoril sodrug Skrbeč. Od socialno-demokrat ške zveze pa pekovski pomočniki ne bodo imeli dru zega, nego prazne žepe, ker zveza skrbi v prvi vrsti za udobno življenje svojih agitatorjev. Tudi bkrbecu diše delavske kronice, katerih je že precej povžil! Nesramno je od takega človeka, ki je često plačan, da govori, ako kliče na bojkot proti onim poštenim delavcem, ki ne marajo za socialno demokratske laži. Sodrug Skrbeč, Vas je pri tem menda vodila ljubezen do delavstva ? Kaj li? Novo prodajalno papirja, knjig itd. otvori g. Drag. Hribar v Sohleimerjevi hiši v Sa-lenburgovih ulicah le v prostorih, kjer je imel g. Cassermann svojo prodajalno, ne pa tudi v prostorih čevljarja g. Szantnerja, kakor smo po pomoti poročali dne 18. t. m. Na smrtni postelji poročil se je včeraj v deželni bolnici delavec Anton Teater. Mladi vojaki korenjaki. Včeraj popoludne so se v Mestnem logu dečki igrali »vojake«. Prinesli so seboj topič, iz katerega so streljali na sovražnika. V topič so nabasali opeke, pa tudi svinčene krogljice. V hipu, ko so sprožili topič, prišel je mimo hlapec Teodor Pezdir, stan. c^sta v mastni log št. 18, in so mu krogljice letale ravno mimo glave in se zarile v dilo pri šup'. H ao« c je to naznanil policiji. Ko so mladi vijaki videli tega svo jega sovražnika, pobrali ao topič in se potegnili nazaj v varno zavetje Mestnega loga. Dogodki na Hrvatskem. Včerajšnji dan je bil v Zagrebu in po deželi miren. V Zagrebu so bile le demonstracije trgovskih pomočnikov, ki so demonstrirali, da se na včerajšnji praznik morajo zapreti prodajalnice, kar se je potem tudi zgodilo. Ogrski trgovski minister Lang je sicer zapovedal, da se na včerajšnji dan tudi razobesijo mažarske zastave, a grof Pejačevič se tega ni upal. ker bi sicerdošlodo pravcate revolucije. Vsi opozici-jonalni listi so bili včeraj zopet zaplenjeni. V Ljubljano msmo dobili niti reškega »Novega Lista«. Včeraj so aretirali 131etno kmetsko dekle, ki je hotelo odstraniti mažarsko zastavo na kolodvoru v Zaprešiču. Pri aretaciji jih ni ovirala starost dekletova, katere po postavi niti obsoditi ne morejo. Eden v Aaprešiču ustreljenih kmetov je oče 11 otrok. Uradnika Vučkoviča, o katerem Bumijo. da je on prinesel madjarsko zastavo, so kmetje v Zaprešiču nabili do krvi. Neverjetno. Ultra mažaronska »Drau« v Oseku piše: .Tudi nas Hrvatov se tiče vprašanje narodne vojske še posebno, ker mažarski zapovedni jezik v sedanji zajedniški vojski na Ogrskem pomeni toliko, kot hrvatski zapovedni jezik pri hrvatskih polkih. O tem vprašanju so vsi Hrvati edini, vsi do zadnjega človeka". A kako je to, da je »Drau« molčala, ko so Madžari vse hrvatske polke uvrstili v vojaškem šematizmu med mažarske? Niti je iBta »Drau« le z besedioo obsodila ravnanje vojaških oblasti, ko so v vojaških zemljevidih in po šematismih pomažarili vsa hrvatska imena? Celo imena naših županij so ie pomaiarili, na kar se je nedavno tožil „Obzor", »Drau" je pa lepo molčala. Istina je, da bodo Hrvati po pravici zahtevali hrvatski jesik sa svoje polke, če uvedejo Mažari v svoje mažarski. Hrvati so seveda zdaj sa stari vojaški zistem, za edinstveno vojsko. Le od uprave zahtevajo, da se ozira na narodne zahteve. Čim bodo pa Mažari razbili edinstveno vojsko, bodo seveda Hrvati zahtevali svoje pravice. Razume se, d i maža-roni ne bodo prvi zahtevali teh pravic, takrat bodo bržkone mol/ali, kakor zdaj hlastno upijejo za narodno ravnopravnost, češ, tudi mi smo oduševljeni Hrvati. Dve volitvi. IJ Zagreba se nam poroča: V kratkem se bodeta vršili dve volitvi: ena v Zlataru, druga pa v Daruvaru. V Zlataru je odstopil poprejšnji mažaronski poslanec, v Daruvaru pa je umrl. O volitvi v Zlataru Be je že mnogo pisalo. Ždibog da je prišlo radi kandidature v tem volilnem kotaru do nesloge v samej opoziciji, kakor sem že zadnjič spo-rcčil. Zdaj si stojita nasproti dva kandidata: baron Rukavina, član hrvatske stranke prava, in E Kumič č član čiste stranke prava. Boj mej strankama je hud, a vodi se celo z nedovoljenimi sredstvi, dasi so se privrženci ene in iste stranke izjavili proti temu načinu ag tacije. Volite? je razpisana na dan 26. avgusta. Mažaronska stranka še ni postavila svojega kandidata, a to se more zgoditi še zadnji čas, če se med obema opozi-cijonalnima kandidatoma ne naredi sporaz um. Vlada ima vso volitev v svojih rokah in sam predsednik volilne komisije je župa-nijski činovnik, ki bode gotovo v vsakem slučaju pogodoval mažaronskej stranki po stirej praksi. D iruvarski volilni kotar je brez poslanca že štiri mesece. Radi zadnjih nemirov in sprememb pri vladi menda niso imeli časa, da razpišejo novo volitev. Ziato so se pa zdaj podvizali ter so šele 11. avgusta razpisali volitev, ki se ima izvršiti pa že 21. avgusta. Tudi tukaj je za predsednika volilni komi-si|i imenovan kotarski predstojnik, ki bode seveda vodil vso volitev po mažaronskej praksi. Pred enim tednom je obšel ves volilni kotar sam podžupan Čuvaj, poznat že od poprej po svoji volilni praksi, ter je izdal zapovedi občinskim poglavarjem, da se morajo vsi volilci že poprej prisiliti s podpisi za vladnega kandidata. Tudi to je najboljši dokaz, da so izjave novega bana o dobri in pošteni upravi le fraze; stara praksa je ostala, ker le s to more zmagovati in se vzdržati mažaronski zistem. Opozicija kandidira v tem kotaru bilježnika dr. Grahovca, mažaronska ali bolje vladna stranka pa še ni proglasila javno svojega kannidata, dasi zanj že dolgo dela z vsemi sredstvi vladnega aparata, kakor ga je zasnoval bivši ban Khuen-Hedervary.| Zagrebško železniško ravnateljstvo nad zakonom. Poroča se nam: Ni se še posušila nedolžno prelita kri radi mažarske zastave v Zaprešiču, in zopet je izzivalo zagrebško ie-lezniško upraviteljstvo z naredbo glede raz-obešanja mažarske zastave po vseh postajah na Hrvatskem za rojstni dan Nj. Veličanstva. S to naredbo je bilo zapovedano vsem načelnikom postaj, da morajo na rojstni dan Nj. Veličanstva razobesiti mažarsko in poleg nje hrvatsko zaBtavo. Če nima na postaji obeh zastav, potem Be ne sme razobesiti nobena. Na Reki mora viseti samo mažarska zastava, a na Brajdici in Delti, ki spadajo pod upravo reške železniške postaje, a stojite na hrvatskem ozemlju, se ne sme raz obesiti nobena zastava. To tudi nekaj pomeni. Mažari namreč že več časa snujejo, kako bi ta kos hrvatske zemlje odtrgali ter zedinili z Reko kot mažarsko posest, ^e s tem, da ne sme viBeti tam nobena zaBtava, hočejo proglasiti zemljišče sa neutralno, pri dobrej priložnosti ga bodo pa vzeli, kakor so Reko. Včeraj na dan sv. Štefana (20. avgusta) pa so bile razobešene maž. zastave samo na Ogerskem in na Reki; dozdaj so visele tudi po Hrvatskem na ta dan. Tako je zagrebško upraviteljstvo svojevoljno dalo prednost maiarskej zastavi na Hrvatskem, dasi jej po nagodbi nima mesta na Hrvatskem. Mi se samo čudimo, kako je mogla hrvatska vlada to samovoljno ravnanje ie-lecniškega upraviteljstva priznati ter dovoliti, da mažarske zastave, razobešene po sa-jedniških zgradab, varuje zagrebško redarstvo. Mislilo se je zares iz početka nove vlade, da se bodo odstranile vse take ne-postavnosti, ki so izzvale toliko nemira po Hrvatskem. Toda zdaj vidimo, da se tira še vedno stara praksa. Kako dolgo bo še to trajalo, kdo bi mogel vedeti. Samo to je gotovo, da se na ta način Hrvatska ne bode pomirila, nego da bi s časoma moglo priti še do veSih nemirov, kajti sam priprosti na rod pravi, da ne more biti na Hrvatskem prej miru, dokler se ne odstranijo povsodi mažarski napisi in mažarske zastave. Vlada s ima to dobro ve, pa je zato njena doli-nast, da prepreči večje nesreče, ki bi mogle zadeti hrvatski narod. Če Btoji mažaronska stranka in ž njo vlada zares na temelju nagodbe, potem morajo biti taki nepostavni nastopi zajedniških oblasti na Hrvatskem nemogoči, vlada sama jih mora storiti nemogoče. Takrat bo imel hrvatski narod sares hrvatsko neodvisno vlado. Vstaja na Balkanu. Znamenit ruski državnik se je glede Makedonije tako-le izjavil: .Jako dvomljivo je, bode li mogla Turčija tudi pri najboljši volji udušiti revolucionarno gibanje, V tem slučaju bode prav gotovo pripadla Avstro-Ogrski odločilna uloga, da se vmeša z oboroženo silo ; Avstrija si je že par desetletij skrbno pripravljala pot iz Bosne in Hercegovine v dolino Mitrovice; in njena akcija bila bi v tem slučaju gotovo vspešn a«. — Vojaški krogi avstrijski jako dvomijo, da bi se utegnilo to uresničiti. Da hoče Avstrija prodirati proti Mitrovici, potrebovala bi štiri armadne voje in še bi bolj počasi napredovala, kakor je v Bosni 1. 1878, kjer so povprečno vsak dan prodirali za 12 km. Ruski poslanik Zinovjev je javil turški vladi, da pride omenjena ruska eskadra v turške vodovje. Admiral angleškega sredozemskega brodovja, D m vile, dobil je važna povelja, na kar je takoj odposlal nekaj ladij v bližino aoluna. IzKruševa se poroča, da se ni v tem mestu vse tako zgodilo, kakor pišejo vladna poročila in kakor smo tudi mi včeraj poročali. Res je, da je mesto večinoma porušeno, a vstašem se je posrečilo, da so prišli o pravem času na pomoč oni vstaški četi, ki je bila v mestu obkoljena. Turke so pregnali in vstaše rešili. Dinea izroSi Rusija tuški vladi u 11 i m a t u m, ali vsaj temu podobno odločno noto, da se morajo zahteve, ki jih je storila Rusija vsled umora Rost-kovskega, takoj izvršiti. Zlasti zahteva Rusija, da morajo izpustiti iz zaporov one Bolgare, ki"so se pritoževali ruskim konzulom radi mučenja. Za dan 2 9. avgusta je napovedan splošen upor v vseh turških okrajih, kjer prebivajo Bolgari. Grški metropolit iz Severina je pribe-žal v Monastir, ker se boji napada. Med Velesom in Skopljem leii na stotine umorjenih ljudi nepokopanih. Pri Zeleniki med postajama Elirs in skoplje se je izvršil atentat na o s o b n i vlak, ki je odletel z 250 vojaki v s r a k. V bližini se ie borilo 8 vstaških čet s turškimi vojaki. Makedonci imajo 35 mrtvih in več ranjenih. O turških izgubah se ne ve, kolike so. V vasi Crninščev so imeli vstaši hud boj s Turki, ki je trajal eel dan. Vas so vataši zažgali. Mnogo jih je padlo ; pozneje so se vstaši umaknili. Bazne stvari. Najnovejša od runih strani Utonile so v reki Ybbs pri Waid-hofenu 22 letna Angležkinja M u r i e I Law-f o r d in gdč. Bockmann. — Sleparski policijski komisar. V Rimu so aretirali polioijskega komisarja Bertuccijs, ki je na svojo roko izvrševal hišne preiskave in pri tem — kradel. — Velik poiar je v Grdnbergu v bleziji uničil tri trgovske hiše. — Vezuv še vedno bljuja. — Umrl ja na Cetinju bi»8i črnogorski finančni minister Matanovio — Osem oseb zgorelo v cirkusu. V občini Csenger na Ogrskem je po končani predstavi v cirkusu prevrnil nek obiskovalec petrolejno svetilko. Osmim osebam sa je vnela obleka. Nevarno opečene bo jih prepeljali v bolnico. — Princ is Kamerun« aretiran. Princa Mpundo Akwa, sin kralja Akwa Bonalb«lskega iz Kameruna je prijela policija v Hamburgu radi sleparij in ker je ogoljufal mnogo natakarjev za zaviito pijačo. — Mednarodni kongres geologov zboruje na Dunaju. — Strajk pekov. Strajk pekov v Rensu je zadobil grozilen značaj. Prifilo je do spopadov, v katerih se je streljalo. Mnogo štrajkovcev je bilo zaprtih. — Anarhistiški napad. Iz Barcelone se poroča: Pri neki hiši na cesti San Pedro so našli bombo z gorečo lunto. Oblasti menijo, da se gre tu za anarhistični napad. — Povoden j. V noči na 16. t. m. se je moral na progi Doren Lingenegg ustaviti promet. Popotniki so morali presto pati v druge vozove. 16. t. m. dopoldne so pa na progi Ltngenegg Lingenau morali ustaviti promet, ker je bila proga na 40 m dolgo pokvarjena, ker se je neka gora st-sedla. — V Renu utonila. V Dissentis (Graubunden) je padla 221etna gospodifiina Lujiza Bossi, hči zdravnika Bossi, v deroče rensko valovje, ko je iskala jagode. Nieni sorodniki so obljubili 1000 fr. tistemu, kdor najde njeno truplo. — Samomor. Vbe roiinskem gradu se je usmrtil 44 let stari stotnik G o e r k e. Baje je bil preveč razburjen — Peščena t r o m b a je v Saarbriicken povzročila veliko škodo. Stot nija vojakov je po nesreči zašla v središče trombe. Mnogo vojakov je poškodovanih. — Za ženo v smrt. V Parizu se je ustrelil ravnatelj »Agence Fournier«. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ni mogel preboleti smrti svoje žene. — O m a d a m i Humbert sklepajo v Parizu, da je zagovorniku naznanila, da je nezakonska hči maršala Bazaina, izdajalca pri Metzu, in da ji je on zapustil milijone s katerimi je sle-parila. Bazaine bi bil potem takem stari Crawford. Skoro gotovo so pa tudi to izmišljotine. — Bosenski lovci. & 1. okt. se aktivira bosenski lovski bataljon iz 17 stotnij štirih bosenskih pešpolkov. — izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Policaju v Kranju grozil. Jane^ Volčič, hlapec iz Kranja je po noči 28. junija t. 1. po Kranju razgrajal. Ker se le ni hotel pokoriti redarjevem opominu, da naj miruje, primoran je bil Volčiča are-tovati, a ta ga je zgrabil za vrat in za roke ter ga skuSal na tla vreči. Mej tem mu je grozil, da ga bo, kadar mu pride v roke, četudi pride na »gavge«, redar pa v pekel. — Volčič hoče to kaznjivo dejanje opravičiti z izgovorom, da je bil pijan. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece teike ječe. — Otrok zgorel. Marijana Knific, posestnika žena in delavka v papirnici v Gori-čanih, je imela za varuhinjo svojih otrok delavko Marijo Ušeničnik ter ji je zato dajala brezplačno stanovanje. Dne 28. aprila je šla Ušeničnik Marija na polje, kakih 50 korakov od hiše, seboj je vzela le enega otroka, 8 mesecev staro hčerko, poldrugo leto staro Ančiko in -Sletnega Antona je pa brez nadzorstva doma pustila. Kakor je fantič kasneje Bvoji materi pripovedoval, našel je na tleh vžigalico, 8 kojo je zanetil ogenj, ki je leseno, s slamo krito hišo z vsemi gospodarskimi poslopji popolnoma uničil. Ko je slišala Ušeničnik, da domača hiša gori, tekla je domov ter najpreje iz goreče hise rešila najmlajšega otroka, na Ančiko je pa popolnoma pozabila. Ker se je ogenj naglo razširjal, je otrok zgorel. Sodni dvor je obsodil obdolženko na 5 dni strogega zapora. Društva. (Ormož:) Tukajšnja mcška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredita v nedeljo 23. t. m. na vrtu gostilne pri •Solncu« veliko poletno veselico, katere čisti donesek je namenjen šolarski kuhinji okol. šole in glavni družbi v Ljubljani. Pomnožen odbor je jako delaven in zelo skrbi, da bi bila veselica vsestransko imenitna. Godbene točke je prevzela polnoštevilna mestna godba iz Varaždina, petje OBkrbijo domači in sosedni ptfvci in pevkinje Za zabavo je vsestransko preskrbljeno. Želeti je ob blagem namenu vsestranske udeležbe od blizu in daleč. Pozor gg. volilci trgovskega bolniškega in podpornega društva ? Opozarjamo vse gg. volilce tega društva, da k volitvam sigurno prineso seboj izkaznice oziroma zadnjo pobotnico, sicer se jim lahko zgodi, da se jih zavrne. Obenem pa apeliramo na slo vensko trgovstvo, da se volitve polno-številno udeleži, zakaj, le če stori veak član svojo dclžnoBt v polni meri, je zmaga naša ! ! Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 21. avg. (C. B.) Podpredsednik gospodske zbornice grofHoyes Sprinzenstein je umrl. Dunaj, 21. avgusta. (0. B.) Cesar je sprejel včeraj v Budimpešti ogrskega ministerskega predsednika Khuena, ki ga bo tudi danes sprejel poleg predsednikov magnatske in poslanske zbornice in posl. Julija Karolyja Andrassy-ja. Dunaj, 21. avgusta. Kakor poroča „Zeit", bo vlada državnemu zboru predložila predlogo, po kateri ji bo dovoljeno saj prejšnje število novincev 60.389 mož še to jesen poklicati pod orožje. Dunaj, 21. sept. Kralj Edvard pride sem v ponedeljek 31. t. m. ob 5. uri popoldne. Budimpešta, 21. avgusta. Večina preiskovalne komisije v zadevi pod-kupljevanja je sprejela od posl. Szivaka sestavljeno poročilo ter je nekatera mesta spremenila v toliko, da se bolj povdarja nedolžnost (!) Khuena Heder-varija pri podkupljevanju. Zader, 21. avgusta. Sestanek dalmatinske čiste stranke prava bo tu dne 4. septembra. Zader, Zl. avgusta. »Narodni List" pravi, da je izvedel iz gotovega vira, da baron Burian ne bo dolgo časa upravitelj Bosne in Hercegovine. Odločen je za avstrijskega poslanika v Carigrad, a novim upraviteljem bo imenovan propali državnik Khuen He-dervary. Zlatar, 21. avg. Madjaroni kandidirajo v zlatarskem okraju dr. Ton-kovica. Praga, 21. avgusta. Mladočehi in radikalci skličejo shod, na katerem bodo izjavili, da nimajo nič proti madjarskemu armadnemu jeziku, ob enem pa zahtevajo iste pravice za Slovane. Praga, 21. avgusta. Izvrševalni odbor mladočeške stranke kandidira na mesto odstopivšega poslanca dr. U držala posestnika dr. Hermana Janov-skega. Plzen, 21. avgusta. Češki in nemški agrarci prirejajo shode proti nagodbi z Ogrsko. Lvov, 21. avgusta. Na potu k vojaškim vajam v Komarno pride cesar sem 13. septembra. Krakovo, 21, avgusta. Kreditni družbi obrtnikov je poneveril magistratni uradnik Mtiller 20.000 K. Carigrad, 21. avgusta. Turčija je sklicala pod orožje redif vojake v okraju N o v i B a z a r. Petrograd, 21, avgusta. Častnik, ki je v Kijevu na zapovednikovo povelje, naj se strelja na delavce, zakli-cal, da je lopov, kdor bi se drznil streljati na stradajoče brate, je aretiran in odposlan v Petrograd. Vojni minister je poročal carju o tem dogodku, častnik bode ustreljen. Njegova kompa-nija bode razpuščena, vojaki pa pride-ljeni raznim regimentom. Madrid, 21. avg. Iz Tangerja se poroča, da je vojni minister Menbhi moral Tasso zapustiti in iti v sultanov tabor, ker so vstaši vodovod, ki je mesto oskrboval z vodo, poškodovali. V sultanovem taboru vlada velika zmešnjava. London, 21. avgusta. Sem je prišlo veliko število čeških telovadcev. Umrli ho: 18. avgueta. Ivan Anžič, mesarjev sin, 13 mes., Hradeckega vas 30, Gastro enteritis chron. — Oskar Proft, strojevodjev sin, 8 mes, Zalokarjeve ulice 9, Gastro enteritis C. kr cekini . .........1130 905 26—7 G. Tonnies tovarna za stroje LJubljana priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. * Turbine. * Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro Učenec ae sprejme takoj v tovarni za .kruh in pecivo J. J. Kanca v Ljubljani, Rimska cefcta 16. 987 3-1 Služba cerMa m orpista (ceciljanca") je razpisana v Grebinju, Koroško. Ako oženjen, obadva pevca. Plača dobra, stanovanje i.ovo in prosto — Več pove župnijski urad 1083 2—1 il) Prodaja/fa kurjena v trgovini 3 mešanim blagom se sprejme. Ponudbe naj se do 20. t. m. pošiljajo upravništvu .Slovenca" pod štev. 2525. 10592-2 108S 1-1 Frančiška Kokalj naznanja v svojem in v imenu svojega sina Antona vsem sorodnikom in znancem žalostno vest o bridki zgubi svojega srčno ljubljenega soproga, ozir. očeta, gospoda Matija Kokalj, c. kr. poitnega kontrolorja, kateri je v sredo, dne 19. avgusta 1903, ob \,b. uri popoldni po dolgem bolehanju, previden s sv zakramenti za umirajoče, v 54. letu svt je starosti umrl v Gospodu Truplo dragega rajnega bode v petek, dnč 21. t. m , ob 3. uri popoldne iz hiše Žalosti III. Kegelgasse 7 v farno cerkev sv. Otmara »unterden VVeissgiirhero* preneSeno, slovesno blagoslovljeno in potem v Kranj prepeljano ter po zopetnem blagoslovljenju na ondotnem pokopališču v drutinsko rakev položeno. Sv. inaše zadušnice se bodo za rajnega opravile v raznih cerkvah. Dunaj, dnu 19. avgusta 1803. •vi'.1/. ^Ht^^-V -i y '""■'(■ 1087 1-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nazna- jam prežalostno vest, da je umrla ljubljena teta, gospa Ivana Prinčio roj. Černč po dolgotrajni bolezni včeraj ob '/48 uri zvečer previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 66. letu svoje starosti. Pogreb bo 22. t. m. ob '/s4 uri popoldne iz hiše žalosti Zaloška cesta St. 6. Sv. maSa zadušniea se bo brala v četrtek 27. t. m. ob Vj8 uri v župni cerkvi sv. Pttra. Drago pokojnico priporočam v blag spomin in molitev Lju bi jana 21. avg. 1903. Helena Bavdek netjakinja. 1084 1-1 Zahvala. Za vsestransko prisrčno sočutje ob času bolezni, smrti in pogreba našega nepozabnega, sedaj v Bogu spavajočega soproga itd. gospoda Ivan-a Tomšič-a, posestnika in veletrgovca v Ilirski Bistrici, zlasti za častno, prav sijajno in tolažilno spremstvo pri pogrebu premilega nam pokojnika in za krasne darovane vence, ki so s tem sočustvovali ob naši nenadomestni izgubi, izrekamo nsjiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, državnemu in deželnemu poslancu Spinciču, gg. c. kr. uradnikom, uradnikom in o obju južne železnice, slav. učiteljstvu, ča-stitim pevcem za ganljive nagrobnice, gg. orožnikom. slav. tukajšnjemu in zagorskemu gasilnemu društvu in v obilnem številu došlim domačinom in tujcem, vsem sorodnikom in prijateljem ranjcega, končno se še zahvaljujemo za mnogobrojna, od vseh strani nam dočla pismena čuvstvujoča sožalja. Ilirska Bistrica, dne 18. avgusta 1903. Žalujoči ostali. registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-76 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, raznn nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. PoStnega hranilničnega urada st. 828.406, Telefon štev. 57. Izdajatelj in.odgovorni nrednik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.