Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 24 / Leto 79 / 13. junij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU CELJSKO Str. 2 Str. 30-31 GOSPODARSTVO PRIL OGA SPORED BOTRI Prihajajo novi zapleti in spletke! Deželak Junak: Za počitnice otrok zbral 1.217.026,21 evra! PET. 14. 6. SOB. 15. 6. NED. 16 .6. PON. 17. 6. TOR. 18. 6. SRE. 19. 6. ČET. 20. 6. SPORED ŠT. 24 14. JUNIJ 2024 »S to bejbo se lahko tako narežiš, da te vse mišice bolijo« Klemen Bunderla in Martina Švab Str. 5 ŠENTJUR Str. 22-23 Foto: Nik Jarh Dubravka Milovanović, direktorica celjske območne službe ZZZS Izbrali najboljše inovacije v regiji Letošnje Zvezde med zvezdami za 70 let Radia Celje Da je v družbi ekipe Novega tednika in Radia Celje še kako zabavno in za nameček dobrodelno, smo ponovno dokazali v petek v Braslovčah. Naša medijska hiša je v sodelovanju z Občino Braslovče ob 70-letnici Radia Celje priredila »žur« letošnjega leta. Tega seveda ne bi bilo brez zvenečih imen s slovenske glasbene scene in seveda vas, dragi bralci in poslušalci, ki ste v tako lepem šte- vilu napolnili prireditveni prostor in našemu radiu voščili – vse najboljše. Nepogrešljiv člen so bili seveda tudi gasilci iz braslovške občine, ki so poskrbeli za gostinsko ponudbo in drugo tehnično podporo. Največ volivcev se je obrnilo v desno INTERVJU Dubravka Milovanović, direktorica celjske območne službe Na Kalobju bodo dobili novo šolo Str. 9 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 24, 13. junij 2024 AKTUALNO Dvajset let za soncem v temi Predsednik in podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije Davorin Deželak (na desni) in Sebastjan Kamenik (na levi) sta Novemu tedniku in Radiu Celje izročila zahvali za »nesebično pomoč, podporo in sode- lovanje« na prehojeni dvajsetletni poti delovanja združenja. V imenu obeh medijev ju je prevzela novinarka Bojana Avguštinčič. (Foto: BA) Združenje prijateljev sle- pih Slovenije s sedežem v Celju letos praznuje dvaj- set let delovanja. Jubilej je obeležilo z dobrodelno pri- reditvijo Dvajset let z roko v roki za soncem v temi, na kateri so nastopila zve- neča imena – Andrej Šifrer, Ditka, Tilen Artač, citrarka Tanja Lončar in pevka Ma- teja Jan. Osnovno poslanstvo zdru- ženja predstavljata osveščanje videčih o slepoti in slepih ter pomoč slepim in slabovidnim pri njihovem vključevanju v širšo družbo ter pri njiho- vem kulturnem in športnem udejstvovanju. V združenju opozarjajo tudi na krivice, ki se dogajajo slepim in slabovi- dnim. Izdajajo tudi različna literarna dela in strokovne publikacije ter pomagajo pri prilagoditvi stavb za slepe in slabovidne obiskovalce. » Tako smo prilagodili Hermanov brlog v Celju, hkrati smo kot del stalne razstave igrač v tem muzeju pripravili tudi igrače in družabne igre za slepe. Hermanov brlog je tako edini muzej igrač v svetovnem me- rilu, ki razstavlja tudi posebej prilagojene igrače in družab- ne igre za slepe v svoji stalni zbirki. Izdali smo brošuro 10 zmot in 10 resnic o slepoti in slabovidnosti avtoric dr. Ingirid Žolgar in dr. Aksinje Kermauner. Poleg tega smo izdali precej knjig številnih slepih in slabovidnih pesni- kov in pisateljev, pripravlja- mo vsakoletno mednarodno srečanje slepih in slabovidnih literatov Biseri Savinje,« našte- va podpredsednik združenja Sebastjan Kamenik. Prijatelji slepih odvisni od donacij Čeprav ima Združenje pri- jateljev slepih Slovenije status humanitarne organizacije, je odvisno predvsem od dona- torjev in sredstev, ki jih prej- me na razpisih Mestne občine Celje. Kot dodaja Kamenik, združenje ne prejema nikakr- šne fi nančne podpore od dr- žave in fundacije FIHO. Zato bodo prostovoljni prispevki, zbrani na tokratni prireditvi, združenju v veliko pomoč pri njegovem nadaljnjemu delo- vanju in pri ohranitvi delov- nega mesta slepi osebi. V združenju so hvaležni vsakomur, ki jim na kakršen- koli način pomaga pri delo- vanju, odpravljanju oziroma zmanjševanju ovir, s kateri- mi se srečujejo slepi, in pri osveščanju javnosti o slepoti in slepih. Vsem so na prire- ditvi izročili tudi zahvale. Za »nesebično pomoč, podporo in sodelovanje« na prehoje- ni dvajsetletni poti delovanja združenja sta zahvali prejela tudi Novi tednik in Radio Ce- lje. BA Na nedeljskih evropskih volitvah je slavila stranka SDS, ki bo v naslednjem mandatu evropskega parla- menta imela štiri evropske poslance. Omenjena stran- ka je slavila tudi na Celjskem, najbolj je prepričala volivce v volilnem okraju Slovenske Konjice. Drugou- vrščena stranka Svoboda je na Celjskem največ podpo- re dobila v volilnem okraju Celje 2. Preboj v Evropski parlament ni uspel nobenemu od osmih kandidatov, ki so se za to delovno mesto potegovali na Celjskem. TINA STRMČNIK SDS je na ravni države pre- jela malo manj kot 31-odsto- tno podporo. Na Celjskem jo je po še neuradnih podatkih, ki so bili na voljo do minule srede zjutraj, največ volivcev podprlo v volilnem okraju Slovenske Konjice (45,93 od- stotka), sledili so volilni okraji Šentjur (42,26 odstotka), Ve- lenje 2 (40,46 odstotka), Mo- zirje (39,92 odstotka), Šmarje pri Jelšah (38,43 odstotka), Celje 1 (38,07 odstotka), Ža- lec 1 (36,57 odstotka), Žalec 2 (32,38 odstotka), Velenje 1 (31,23 odstotka), Laško (31,09 odstotka) in Celje 2 (27,89 od- stotka). Stranka Svoboda je na ravni države prejela 22,16 odstotka glasov in si tako priborila dva evropska poslanca. Omenjeno stranko so na Celjskem najbolj podprli volivci v okraju Celje 2 (25,07 odstotka), sledili so vo- lilni okraji Žalec 2 (21,60 od- stotka), Žalec 1 (21,19 odstot- stne občine Velenje Aleksan- dra Vasiljevič, celjska pravnica, odvetnica in mediatorka Alen- ka Pečnik (Lista kandidatov Nič od tega). Preboj v Evropski parlament ni uspel nobenemu od omenjenih kandidatov. Udeležba v Šmarju med najnižjimi Volilna udeležba na ravni dr- žave je po podatkih do minu- le srede zjutraj znašala 41,45 odstotka. V volilnem okraju Celje I je bila udeležba nekaj več kot kot 40-odstotna, v vo- lilnem okraju Celje II je znašala 39 odstotkov. V volilnih okra- jih Mozirje, Žalec in Slovenske Konjice je bila volilna udeležba nad državnim povprečjem. V volilnem okraju Šmarje pri Jelšah je bila udeležba med najnižjimi, znašala je 32,50 odstotka. V vsej državi je bila nižja udeležba le še v volilnem okraju Lendava, kjer je na voli- šča prišlo malo več kot 31 od- stotkov volilnih upravičencev. Kako o posvetovalnih referendumih? Vsi štirje posvetovalni refe- rendumi so na ravni celotne države dobili podporo. Na Celjskem so sprejetje zakona, ki bo urejal pravico do pomo- či pri prostovoljnem končanju življenja, podprli volivci v vo- lilnem okraju Laško ter v obeh celjskih, žalskih in velenjskih volilnih okrajih. Proti so bili volivci v volilnih okrajih Mo- zirje (proti 55,61 odstotka), Slovenske Konjice (proti 51,85 odstotka), Šentjur (proti 54,75 odstotka) in Šmarje pri Jelšah (proti 53,45 odstotka). Državljani smo tokrat hkrati lahko opravili pet glasovanj. Samo za referendumske glasovnice je bilo potrebnega osem ton papirja. Vprašanje, ali naj se za voli- tve v državni zbor uvede prefe- renčni glas, je dobilo večinsko podporo v vseh volilnih okra- jih na Celjskem. Tako je večina volivcev v vseh volilnih okrajih na Celjskem glasovala tudi pri vprašanju, ali bi konopljo lah- ko predelovali v medicinske namene. Gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo so bili naklonjeni vo- livci v volilnih okrajih Celje 2, Laško, Žalec 1, Žalec 2 in Velenje 1. Proti gojenju in po- sedovanju konoplje za omeje- no osebno rabo se je tehtnica prevesila v volilnih okrajih Mozirje, Velenje 2, Celje 1, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Foto: Andraž Purg Volilna udeležba na evropskih volitvah je bila najvišja do- slej (41,45 odstotka). Leta 2019 se je volitev v Evropski par- lament udeležilo 28,89 volilnih upravičencev, leta 2014 je glasovalo 24,55 volilnih upravičencev. Leta 2009 je na volišča odšlo 28,37 državljanov z volilno pravico, leta 2004 je ta delež znašal 28,35 odstotka. ka), Velenje 1 (20,81 odstotka), Celje 1 (20,36 odstotka), Laško (18,65 odstotka), Velenje 2 (17,73 odstotka), Slovenske Konjice (17,29 odstotka), Šmarje pri Jelšah (17,05 odstot- ka), Šentjur (16,51 odstotka) in Mozirje (15,65 odstotka). Po en mandat so si na voli- tvah izborile še stranke Vesna (10,52 odstotka glasov na rav- ni države), SD (7,74 odstotka glasov na ravni države) in NSi (7,66 odstotka glasov na ravni države). In kandidati s Celjskega? S Celjskega se je za sedeže v Evropskem parlamentu po- tegovalo osem kandidatov, in sicer poslanka Janja Sluga (Svoboda), okoljevarstvenica Urša Zgojznik (Vesna – zelena stranka), velenjska podžupa- nja Darinka Mravljak (DeSUS in Dobra država), strokovna sodelavka v poslanski skupi- ni NSi Katja Berk Bevc, celj- ski mestni svetnik in direktor stanovanjske organizacije Ne- premičnine Celje Primož Brvar (SD), sekretarka stranke Neva Grašič (SD), podžupanja Me- Gneča na enem od volišč v Celju Državljani smo izbrali devet kandidatov, ki nas bodo zastopali v Evrop- skem parlamentu. To so Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zata Tomašič (SDS), Irena Joveva in Marjan Šarec (Svoboda), Vladimir Prebilič (Vesna – zelena stranka), Matjaž Nemec (SD) in Matej Tonin (NSi). Na Celjskem vsi referendumi niso dobili podpore Največ volivcev se je obrnilo v desno Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 24, 13. junij 2024 AKTUALNO ZADETKI 16 12 24 11 26 12 28 14 V kongresnem centru posvet Poplave 2023 – Kje smo po 10 mesecih? Okrevanje gospodarstva in družbe po lanski vodni ujmi Neurje s točo, z močnimi nalivi in s sunki vetra minuli petek ni prizaneslo niti občini Radeče. Huda ura je zajela predvsem Jagnjenico in Svibno. Med drugim je bil v neurju poškodovan glavni cevovod Jagnjenica, Radeče, Vrhovo, zato je približno 2.500 gospodinjstev ostalo brez vode. Na pomoč prizadetim so priskočili gasilci in predstavniki ci- vilne zaščite, ki so občanom organizirali dostop do vode z ga- silskimi cisternami. Iz Komunale Radeče so v nedeljo dopoldne sporočili, da je poškodba cevovoda odpravljena in da so začeli postopno polniti vodovodni sistem, a so kmalu zatem sporočili, da so naleteli na novo okvaro cevovoda, zato je bila dobava vode ponovno prekinjena. V nedeljo zvečer je radeški župan Tomaž Režun nato na družbenem omrežju objavil, da je bila sanacija uspešno opravljena. V občini Laško je v naselju Klenovo v petkovem neurju strela udarila v stanovanjsko hišo. Gasilci Gasilske enote Laško in PGD Sedraž so s folijo prekrili poškodovani del strehe in z dežurnim elektrikarjem pregledali električno napeljavo. Do požara ni pri- šlo. Nato je neurje zajelo še Obsotelje. V Rogatcu so hudi nalivi povzročili poplavljanje hudournikov, utrgalo se je tudi približno deset novih plazov. V občini Rogaška Slatina je narasla voda zalila kletne in pritlične prostore približno 25 stavb, veliko škode je povzročilo tudi na komunalni in cestni infrastrukturi. BA Delavci Komunale Radeče so ves minuli konec tedna popravljali v neurju poškodovan cevovod. Zaradi poškodbe je bilo približno 2.500 gospodinjstev več dni brez vode. (Foto: FB Tomaž Režun) Ljubno ob Savinji je bilo v približno tednu že dru- gič gostitelj konference na temo obnove po avgusto- vskih poplavah. Prvo je pred štirinajstimi dnevi v tamkajšnjem kongresnem centru gostila Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije, prejšnji petek je Gospodarska zbornica Slovenije v tamkajšnji kon- ferenčni dvorani pripravila še posvet na temo okre- vanja gospodarstva in družbe po lanski vodni ujmi. Predstavniki države, ki so se mudili na Ljubnem ob Savinji, so pojasnili, kaj je bilo v zadnjih desetih me- secih postorjeno na tem področju, in z gospodarstve- niki izmenjali izkušnje glede sistemskih pristopov pri urejanju vodotokov in cestne infrastrukture. ŠPELA OŽIR Uvodoma je zbrane nago- voril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Izpostavil je, da se je gospodarstvo ob avgustovskih ujmah nemudoma odzvalo kli- cu na pomoč, in dodal, da tudi pri obnovi prizadetih ne bodo pustili samih, saj se zavedajo, da gre za kompleksen proces. »Najnujnejšo obnovo je bilo treba izvesti hitro, sočasno je bilo treba pripraviti načrte, pri- dobivati dovoljenja ter seveda denar za dolgoročno sanacijo,« je povedal predsednik zborni- ce. Obenem je spomnil na lah- komiselnost iz preteklih let, ko je bilo denarja za urejanje vo- dotokov vselej premalo ali dela niso bila v skladu z načrti. Da- nes je zavedanje po njegovem mnenju na povsem drugačni ravni, pri čemer upa, da enako velja tudi za zagotavljanje pro- računskega denarja. Ob tem je pohvalil vlado, da je imela pri lanski ujmi veliko posluha tudi za gospodarstvo, ki mu je takoj priskočila na pomoč. Priložnost za boljšo pripravljenost V nadaljevanje posveta je sledil prispevek predsednika vladnega sveta za obnovo Mar- jana Pipenbaherja, ki meni, da so lanske katastrofalne po- plave priložnost za boljšo pri- pravljenost na prihodnost, saj tovrstnih dogodkov, ki bodo vedno bolj pogosti, ne bo mo- goče preprečiti. V tem smislu je zadovoljen, da se je država v prihodnje odločila veliko več denarja nameniti za urejanje vodotokov. Če je bilo v prete- klosti za to namenjenih vsega 30 milijonov evrov letno, naj bi ta številka po zagotovilih vlade v prihodnjih letih presegla 280 milijonov evrov letno oziroma skoraj 1,4 milijarde evrov do konca leta 2028. Interventni in izredni ukrepi končani V razpravi sta sodelovala tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak in dr- žavna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc. Predstavila sta tako izvedene ukrepe pri urejanju vodotokov po popla- vah kot tudi dolgoročnejše na podnebne spremembe odpor- nejše načrte države. Kegljevič Zagorčeva je spomnila, da je bilo v tem izrednem dogodku poškodovanih približno štiri tisoč kilometrov vodotokov, končna neposredna škoda na Približno 2.500 prebivalcev po neurju brez vode Državna sekretarka dr. Lidija Keglje- vič Zagorc je spomnila, da je bilo v tem izrednem dogodku poškodova- nih približno štiri tisoč kilometrov vodotokov, končna neposredna ško- da na vodni infrastrukturi znaša več kot 1,3 milijarde evrov. Predstavniki države, ki so se mudili na Ljubnem ob Savinji, so pojasnili, kaj je bilo v zadnjih desetih mesecih postorjeno na tem področju, in z go- spodarstveniki izmenjali izkušnje glede sistemskih pristopov pri urejanju vodotokov in cestne infrastrukture. vodni infrastrukturi znaša več kot 1,3 milijarde evrov. Takoj po poplavah so pristojne služ- be in izvajalci izvedli interven- tne ukrepe, sledili so izredni ukrepi, s katerimi so zagotovili pretočnost. Zdaj so te že kon- čali, začenjajo pa obnovo. »Po- plave so res povzročile veliko škode, hkrati so opozorile na neustrezno ureditev področja urejanja vodotokov, zato je to tudi priložnost, da področje sistemsko in dolgoročno bolje uredimo – od priprave smernic, hidrološko-hidravličnih študij, dobro pripravljene projektne dokumentacije, sprememb za- konodaje do ustreznejše orga- nizacije. Čaka nas veliko dela, a verjamem, da bomo uspešni,« je povedala državna sekretarka. S tremi državnimi prostorskimi načrti Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je v za- ključnem delu dogodka sode- loval na okrogli mizi na temo sistemskih pristopov države pri urejanju vodotokov. Ponovno je opozoril, da moramo imeti do vode spoštljiv odnos. »Po- dročje urejanja voda je bilo de- setletja žal zapostavljeno, kar so pokazale tudi lanske popla- ve,« je povedal. »Zdaj se zače- nja petletna sanacija po progra- mu, ki ga je nedavno sprejela vlada. Nekatere ukrepe lahko že začnemo izvajati, za neka- tere bo treba sprejeti državni prostorski načrt.« V pripravi je že državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, prav tako sta že pripra- vljena osnutka pobud še dveh DPN, in sicer za porečje Drete in za porečje Savinje od Mozir- ja do Ljubnega ob Savinji. Foto: Andraž Purg Vrednost sanacijskih ukrepov, ki jih bodo začeli ta mesec, znaša 1,32 milijarde evrov, izvedeni bodo v petih letih. Trenutno pridobivajo dokumentacijo in soglasja, česar jim pri interventnih ukrepih ni bilo treba. »Delodajalci se zelo dobro zavedajo, da so tuji delav- ci naša resničnost. Čeprav si želijo domače delavce, je to zaradi pomanjkanja kadra težko izvedljivo.« Dubravka Milovanović, direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlova- nje Slovenije »Želimo si turiste, ki gredo zgodaj spat in zgodaj vstajajo ter uživajo v hribih in rekah Zgornje Savinjske doline.« Jure Kolenc, lastnik Kam- pa Menina »München ima srečo, da je v okolici lepa narava, vsaj za nemške razmere. Slovenska je precej lepša.« Anže Žerdoner Čalasan, znanstveni asistent in pre- davatelj, ki živi in dela v Nemčiji »Ne glede na to, da ima- mo prečudovito naravno in kulturno dediščino, ste ljudje tisti, ki občini dajete neprecenljivo vre- dnost.« Tomaž Žohar, župan Ob- čine Braslovče, na prireditvi Zvezde med zvezdami »Država za gradnjo šol in vrtcev postavlja zelo visoke standarde, plačila pa so na plečih lokalnih skupnosti. Dvomim, da si naša družba to lahko privošči.« Marko Diaci, župan Obči- ne Šentjur Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 24, 13. junij 2024 GOSPODARSTVO Nekdanjo kavarno, ki je bila zgrajena in dozidana med letoma 1847 in 1860 in stoji nasproti hotela Vita, so terme začele prenavljati januarja letos. V stavbi so v pritličju uredile dve večna- menski dvorani z gostinsko ponudbo, v mansardi je 65 kvadratnih metrov velik apartma. Ena dvorana je ve- čja in bo lahko sprejela do 120 oseb. Namenjena bo raz- ličnim dogodkom, od porok in seminarjev do kulturnih prireditev. Manjša dvorana, ki meri le 31 kvadratnih me- trov, bo namenjena poslov- nim sestankom ali drugim podobnim dogodkom. V termah poudarjajo, da so tudi pri prenovi te stavbe V najstarejših slovenskih toplicah so si že pred nekaj leti zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del s hotelom Vita, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter na zgornji, kjer bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Pod budnim očesom zavo- da za varovanje kulturne dediščine so začeli prenavljati spomeniško zaščitene stavbe. Najprej so obnovili vilo Higiea, od leta 2020 do letos pa so vsako leto namenu predali še po eno stavbo. Zadnja pridobitev je obnovljena nekdanja kavarna Mlečna Marjanca, ki je dobila popolno- ma drugačno vsebino in tudi notranjo podobo, nekoliko je spremenjeno tudi njeno ime. Zdaj ni več Marjanca, ampak je Marijanca. JANJA INTIHAR Leon Tomašić: »Obisk in poslovanje sta bila v prvem četrtletju boljša, kot smo načrtovali, meseci, ko imamo običajno največ gostov, pa šele prihajajo.« ohranili vse njene arhitektur- ne značilnosti. Pri tem so sle- dili navodilom zavoda za va- rovanje kulturne dediščine, s katerim tesno sodelujejo pri obnovah vseh spomeniško zaščitenih zgradb v zdravili- škem parku. Vrednost preno- ve Mlečne Marjance je malo več kot 1,5 milijona evrov. Naložba je bila višja, kot so načrtovali, saj so morali ob- noviti celotno električno in strojno napeljavo, zamenjati vso stavbno pohištvo ter ure- diti celotno zunanjost stavbe in njene okolice. Prva je bila vila Higiea Terme Dobrna so doslej v zdraviliškem parku popol- Elektro Celje brez dividend Konec junija se bodo na re- dnem letnem srečanju zbrali tudi lastniki Elektra Celje. Na seji skupščine bodo govorili o lanskem poslovanju družbe, ki je bilo kljub veliki škodi za- radi avgustovske poplave spet uspešno, ter odločali o delitvi bilančnega dobička. Uprava pod vodstvom Borisa Kupca, ki mu je nadzorni svet pred kratkim podelil že tretji mandat na čelu družbe, delni- čarjem predlaga, naj bilančni dobiček v višini 575 tisoč evrov ostane nerazporejen. Če bi si ga razdelili, bi Elektro Celje moral vrniti denar, ki ga je iz državnega proračuna dobil za odpravo škode zaradi lanske poplave. Do zdaj je celjski ele- noma prenovile Vilo Higiea. Leta 2020 so odprle Boutique hotel Dobrna, ki so ga uredile v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo so v hotelu pridobili trinajst nadstandardnih sob in resta- vracijo. Prenova nekdanje upravne stavbe je pomenila začetek večjega naložbenega cikla, s katerim terme povečujejo svoje nastanitvene zmoglji- vosti ter ponudbo dvigujejo na višjo raven. Leta 2021 so to svojo novo butično turistično ponudbo obogatile še s šesti- mi nadstandardnimi apart- maji, ki so jih poimenovale Spa Suite Dobrna. Uredile so jih v stavbi, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile. Leta 2022 so v parku uredile pitnik termal- ne vode, lani so popolnoma prenovile še hotel Park, ki so ga preimenovale v hotel Švicarija. Naložba, s katero so temeljito prenovile in na novo opremile 43 sob, poso- dobile restavracijo, uredile nov velnes, obnovile fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe ter izvedle energetsko prenovo, je bila vredna dva milijona evrov. V naslednjih dveh letih še dve naložbi Po besedah direktorja Le- ona Tomašića so terme, ki so v lasti celjske družbe Alea oziroma družine odvetnika Dušana Korošca, od leta 2019 za prenovo spomeniško za- ščitenih stavb porabile že pri- bližno 9 milijonov evrov. Ven- dar se še ne bodo ustavile. V naslednjih dveh letih napove- dujejo še dve naložbi, in sicer obnovo nekdanjih mizarskih delavnic, v katerih bodo ure- dile turistične sobe s 50 le- žišči, ter gradnjo bazenskega kompleksa s termalno vodo, ki ga načrtujejo med hote- lom Švicarija in mizarskimi delavnicami. Z občino za to območje že usklajujejo nov OPPN, z njenim sodelova- njem pa želijo urediti tudi cestno infrastrukturo. Rade bi namreč, da bi bilo v zdra- vilišču čim manj prometa in čim več sprehajalnih poti. Vodstvo družbe že dlje časa napoveduje tudi oživitev Zdraviliškega doma, ki je po nekaterih navedbah najpo- membnejša zgodovinska tu- ristična zgradba v Sloveniji. Ker bo to doslej njihov naj- Terme Dobrna, ki so v lasti celjske družbe Alea oziroma družine odvetnika Dušana Korošca, so od leta 2019 za prenovo spomeniško zaščitenih stavb v svojem zdraviliškem parku porabile že približno 9 milijonov evrov. večji finančni zalogaj, saj naj bi bila naložba vredna najmanj 25 milijonov evrov, se bodo obnove lotili posto- poma in bo trajala več let. Dobro poslovanje tudi letos Terme Dobrna so lani po- slovale zelo dobro. Družba je ustvarila malo manj kot 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je največ doslej. Tomašić poudarja, da lani prihodke zvišali predvsem zato, ker so na vseh področjih, kjer se je dalo, racionalizirali stroške, predvsem pa so dvignili ra- ven svojih storitev ter velik del namestitev spremenili v nadstandardne. Zato so zvi- šali tudi njihove cene. Leon Tomašić tudi letos pri- čakuje dobre poslovne rezul- tate. »Obisk in poslovanje sta bila v prvem četrtletju boljša, kot smo načrtovali, meseci, ko imamo običajno največ gostov, pa šele prihajajo,« pravi. Lani so v termah za- beležili 95 tisoč nočitev, kar je nekoliko več kot leto prej, a še vedno manj kot v času pred korono. Kljub temu so s takšno številko zadovoljni, še zlasti ker se povečuje delež tujih gostov, ki naj bi se letos približal dvajsetim odstot- kom. Med tujci je največ Av- strijcev, Nemcev in Italijanov, v zadnjem času beležijo tudi večji obisk gostov iz Češke, vedno več je tudi Hrvatov. Foto: arhiv Term Dobrna NA KRATKO ktrodistributer od države do- bil malo manj kot pol milijona evrov predplačila, končno od- ločbo o višini pomoči še čaka. Elektro Celje je leta 2022 imel 4,2 milijona evrov izgu- be, lani je spet posloval s či- stim dobičkom, ki je znašal 3,8 milijona evrov. Ustvaril je 52,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov ali 12 milijonov evrov več kot predlani. In največ v zadnjih petih letih. Elektro Celje na šir- šem območju celjske regije, na Koroškem in v Posavju upravlja 17 tisoč kilometrov električnih vodov in približno 3.700 trans- formatorskih postaj ter ima 176 tisoč odjemalcev električne energije. V Sipu manj prihodkov in dobička Brez dividend naj bi letos ostali tudi lastniki Sipa, če- prav znaša bilančni dobiček družbe 17,4 milijona evrov. Upravni odbor v sklicu seje skupščine, ki bo prav tako konec junija, ni pojasnil, zakaj predlaga, naj dobiček ostane nerazporejen. Lani so v Sipu imeli malo več kot 42 milijonov evrov či- stih prihodkov od prodaje, kar je skoraj devet milijonov evrov manj kot v letu 2022, a so kljub temu zadovoljni. Razmere na evropskem trgu kmetijske mehanizacije so že nekaj časa zelo težke, saj ni subvencij za nakup strojev. V Sipu pričakujejo, da težav še nekaj časa ne bo konec. Šempetrsko podjetje je lani večji del prihodkov ustvarilo z izvozom. Nje- govi največji izvozni trgi so Francija, Avstrija, Italija, Nemčija, Švica in Velika Bri- tanija. V zadnjem obdobju intenzivno razvija nove trge na severu Evrope, prodrlo je tudi v Čile. Tako kot prihodki se je lani Sipu zmanjšal tudi čisti do- biček. Znašal je malo več kot dva milijona evrov in je bil najnižji v zadnjih petih letih. Zadnja pridobitev Term Dobrna je prenovljena nekdanja letna kavarna. Včasih so gostje zdravilišča na Dobrni v letno kavarno hodili na sirotko, sveže mleko in kavo, zdaj v bistroju s povsem drugačno podobo diši predvsem po francoski hrani. Ohranjajo tradicijo in razvijajo butični turizem Terme Dobrna prenovile še eno zgodovinsko stavbo Prisilna poravnava v Meji potrjena Celjsko sodišče je potrdilo prisilno poravnavo v šentjurski Meji, ki se je na zahtevo Družbe za upravljanja terjatev bank (DUTB) začela decembra leta 2020. Objavilo je tudi poročilo vpisu in vplačilu novih delnic. S tem se očitno končuje več let trajajoča zgodba, v kate- ri sta najprej DUTB kot največja upnica, nato pa Slovenski državni holding (SDH) kot njen naslednik storila vse, da iz Meje izrineta lastnika, ptujsko družbo Altius. Ta je delni- ce šentjurskega podjetja kupila leta 2020 na dražbi in zanje plačala 600 tisoč evrov, a ji državni družbi nista dopustili, da bi v njem uveljavila lastniške in upravljavske pravice. Altius trdi, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravičena in poskuša to že ves čas dokazati z ugovori, tožbami in tudi kazenskimi ovadbami. SDH je kljub temu, da prisilna poravnava še ni bila potrje- na, aprila agenciji za varstvo konkurence že priglasil prevzem Meje. Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, na- merava v kapital pretvoriti 3,6 milijona evrov navadnih terjatev, ki jih ima do šentjurske družbe, in s tem postati njen lastnik. Sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni pravnomočen in pri- čakovati je, da se bo Altius nanj pritožil. JI Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 24, 13. junij 2024 GOSPODARSTVO Nekdanjo kavarno, ki je bila zgrajena in dozidana med letoma 1847 in 1860 in stoji nasproti hotela Vita, so terme začele prenavljati januarja letos. V stavbi so v pritličju uredile dve večna- menski dvorani z gostinsko ponudbo, v mansardi je 65 kvadratnih metrov velik apartma. Ena dvorana je ve- čja in bo lahko sprejela do 120 oseb. Namenjena bo raz- ličnim dogodkom, od porok in seminarjev do kulturnih prireditev. Manjša dvorana, ki meri le 31 kvadratnih me- trov, bo namenjena poslov- nim sestankom ali drugim podobnim dogodkom. V termah poudarjajo, da so tudi pri prenovi te stavbe V najstarejših slovenskih toplicah so si že pred nekaj leti zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kompleks razdelili na spodnji del s hotelom Vita, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter na zgornji, kjer bodo razvijali turistično ponudbo za zahtevnejše goste. Pod budnim očesom zavo- da za varovanje kulturne dediščine so začeli prenavljati spomeniško zaščitene stavbe. Najprej so obnovili vilo Higiea, od leta 2020 do letos pa so vsako leto namenu predali še po eno stavbo. Zadnja pridobitev je obnovljena nekdanja kavarna Mlečna Marjanca, ki je dobila popolno- ma drugačno vsebino in tudi notranjo podobo, nekoliko je spremenjeno tudi njeno ime. Zdaj ni več Marjanca, ampak je Marijanca. JANJA INTIHAR Leon Tomašić: »Obisk in poslovanje sta bila v prvem četrtletju boljša, kot smo načrtovali, meseci, ko imamo običajno največ gostov, pa šele prihajajo.« ohranili vse njene arhitektur- ne značilnosti. Pri tem so sle- dili navodilom zavoda za va- rovanje kulturne dediščine, s katerim tesno sodelujejo pri obnovah vseh spomeniško zaščitenih zgradb v zdravili- škem parku. Vrednost preno- ve Mlečne Marjance je malo več kot 1,5 milijona evrov. Naložba je bila višja, kot so načrtovali, saj so morali ob- noviti celotno električno in strojno napeljavo, zamenjati vso stavbno pohištvo ter ure- diti celotno zunanjost stavbe in njene okolice. Prva je bila vila Higiea Terme Dobrna so doslej v zdraviliškem parku popol- Elektro Celje brez dividend Konec junija se bodo na re- dnem letnem srečanju zbrali tudi lastniki Elektra Celje. Na seji skupščine bodo govorili o lanskem poslovanju družbe, ki je bilo kljub veliki škodi za- radi avgustovske poplave spet uspešno, ter odločali o delitvi bilančnega dobička. Uprava pod vodstvom Borisa Kupca, ki mu je nadzorni svet pred kratkim podelil že tretji mandat na čelu družbe, delni- čarjem predlaga, naj bilančni dobiček v višini 575 tisoč evrov ostane nerazporejen. Če bi si ga razdelili, bi Elektro Celje moral vrniti denar, ki ga je iz državnega proračuna dobil za odpravo škode zaradi lanske poplave. Do zdaj je celjski ele- noma prenovile Vilo Higiea. Leta 2020 so odprle Boutique hotel Dobrna, ki so ga uredile v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo so v hotelu pridobili trinajst nadstandardnih sob in resta- vracijo. Prenova nekdanje upravne stavbe je pomenila začetek večjega naložbenega cikla, s katerim terme povečujejo svoje nastanitvene zmoglji- vosti ter ponudbo dvigujejo na višjo raven. Leta 2021 so to svojo novo butično turistično ponudbo obogatile še s šesti- mi nadstandardnimi apart- maji, ki so jih poimenovale Spa Suite Dobrna. Uredile so jih v stavbi, kjer so bile nekoč sobe za zaposlene ter garaže za avtomobile. Leta 2022 so v parku uredile pitnik termal- ne vode, lani so popolnoma prenovile še hotel Park, ki so ga preimenovale v hotel Švicarija. Naložba, s katero so temeljito prenovile in na novo opremile 43 sob, poso- dobile restavracijo, uredile nov velnes, obnovile fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe ter izvedle energetsko prenovo, je bila vredna dva milijona evrov. V naslednjih dveh letih še dve naložbi Po besedah direktorja Le- ona Tomašića so terme, ki so v lasti celjske družbe Alea oziroma družine odvetnika Dušana Korošca, od leta 2019 za prenovo spomeniško za- ščitenih stavb porabile že pri- bližno 9 milijonov evrov. Ven- dar se še ne bodo ustavile. V naslednjih dveh letih napove- dujejo še dve naložbi, in sicer obnovo nekdanjih mizarskih delavnic, v katerih bodo ure- dile turistične sobe s 50 le- žišči, ter gradnjo bazenskega kompleksa s termalno vodo, ki ga načrtujejo med hote- lom Švicarija in mizarskimi delavnicami. Z občino za to območje že usklajujejo nov OPPN, z njenim sodelova- njem pa želijo urediti tudi cestno infrastrukturo. Rade bi namreč, da bi bilo v zdra- vilišču čim manj prometa in čim več sprehajalnih poti. Vodstvo družbe že dlje časa napoveduje tudi oživitev Zdraviliškega doma, ki je po nekaterih navedbah najpo- membnejša zgodovinska tu- ristična zgradba v Sloveniji. Ker bo to doslej njihov naj- Terme Dobrna, ki so v lasti celjske družbe Alea oziroma družine odvetnika Dušana Korošca, so od leta 2019 za prenovo spomeniško zaščitenih stavb v svojem zdraviliškem parku porabile že približno 9 milijonov evrov. večji finančni zalogaj, saj naj bi bila naložba vredna najmanj 25 milijonov evrov, se bodo obnove lotili posto- poma in bo trajala več let. Dobro poslovanje tudi letos Terme Dobrna so lani po- slovale zelo dobro. Družba je ustvarila malo manj kot 15 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je največ doslej. Tomašić poudarja, da lani prihodke zvišali predvsem zato, ker so na vseh področjih, kjer se je dalo, racionalizirali stroške, predvsem pa so dvignili ra- ven svojih storitev ter velik del namestitev spremenili v nadstandardne. Zato so zvi- šali tudi njihove cene. Leon Tomašić tudi letos pri- čakuje dobre poslovne rezul- tate. »Obisk in poslovanje sta bila v prvem četrtletju boljša, kot smo načrtovali, meseci, ko imamo običajno največ gostov, pa šele prihajajo,« pravi. Lani so v termah za- beležili 95 tisoč nočitev, kar je nekoliko več kot leto prej, a še vedno manj kot v času pred korono. Kljub temu so s takšno številko zadovoljni, še zlasti ker se povečuje delež tujih gostov, ki naj bi se letos približal dvajsetim odstot- kom. Med tujci je največ Av- strijcev, Nemcev in Italijanov, v zadnjem času beležijo tudi večji obisk gostov iz Češke, vedno več je tudi Hrvatov. Foto: arhiv Term Dobrna NA KRATKO ktrodistributer od države do- bil malo manj kot pol milijona evrov predplačila, končno od- ločbo o višini pomoči še čaka. Elektro Celje je leta 2022 imel 4,2 milijona evrov izgu- be, lani je spet posloval s či- stim dobičkom, ki je znašal 3,8 milijona evrov. Ustvaril je 52,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov ali 12 milijonov evrov več kot predlani. In največ v zadnjih petih letih. Elektro Celje na šir- šem območju celjske regije, na Koroškem in v Posavju upravlja 17 tisoč kilometrov električnih vodov in približno 3.700 trans- formatorskih postaj ter ima 176 tisoč odjemalcev električne energije. V Sipu manj prihodkov in dobička Brez dividend naj bi letos ostali tudi lastniki Sipa, če- prav znaša bilančni dobiček družbe 17,4 milijona evrov. Upravni odbor v sklicu seje skupščine, ki bo prav tako konec junija, ni pojasnil, zakaj predlaga, naj dobiček ostane nerazporejen. Lani so v Sipu imeli malo več kot 42 milijonov evrov či- stih prihodkov od prodaje, kar je skoraj devet milijonov evrov manj kot v letu 2022, a so kljub temu zadovoljni. Razmere na evropskem trgu kmetijske mehanizacije so že nekaj časa zelo težke, saj ni subvencij za nakup strojev. V Sipu pričakujejo, da težav še nekaj časa ne bo konec. Šempetrsko podjetje je lani večji del prihodkov ustvarilo z izvozom. Nje- govi največji izvozni trgi so Francija, Avstrija, Italija, Nemčija, Švica in Velika Bri- tanija. V zadnjem obdobju intenzivno razvija nove trge na severu Evrope, prodrlo je tudi v Čile. Tako kot prihodki se je lani Sipu zmanjšal tudi čisti do- biček. Znašal je malo več kot dva milijona evrov in je bil najnižji v zadnjih petih letih. Zadnja pridobitev Term Dobrna je prenovljena nekdanja letna kavarna. Včasih so gostje zdravilišča na Dobrni v letno kavarno hodili na sirotko, sveže mleko in kavo, zdaj v bistroju s povsem drugačno podobo diši predvsem po francoski hrani. Ohranjajo tradicijo in razvijajo butični turizem Terme Dobrna prenovile še eno zgodovinsko stavbo Prisilna poravnava v Meji potrjena Celjsko sodišče je potrdilo prisilno poravnavo v šentjurski Meji, ki se je na zahtevo Družbe za upravljanja terjatev bank (DUTB) začela decembra leta 2020. Objavilo je tudi poročilo vpisu in vplačilu novih delnic. S tem se očitno končuje več let trajajoča zgodba, v kate- ri sta najprej DUTB kot največja upnica, nato pa Slovenski državni holding (SDH) kot njen naslednik storila vse, da iz Meje izrineta lastnika, ptujsko družbo Altius. Ta je delni- ce šentjurskega podjetja kupila leta 2020 na dražbi in zanje plačala 600 tisoč evrov, a ji državni družbi nista dopustili, da bi v njem uveljavila lastniške in upravljavske pravice. Altius trdi, da je bila uvedba prisilne poravnave neupravičena in poskuša to že ves čas dokazati z ugovori, tožbami in tudi kazenskimi ovadbami. SDH je kljub temu, da prisilna poravnava še ni bila potrje- na, aprila agenciji za varstvo konkurence že priglasil prevzem Meje. Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, na- merava v kapital pretvoriti 3,6 milijona evrov navadnih terjatev, ki jih ima do šentjurske družbe, in s tem postati njen lastnik. Sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni pravnomočen in pri- čakovati je, da se bo Altius nanj pritožil. JI Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 24, 13. junij 2024 GOSPODARSTVO Prvi so najboljše inovatorje razglasili v Spodnji Savinjski dolini. Svet območnega razvoj- nega partnerstva, v katerem so občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, je tudi letos podelil pet priznanj in denarnih nagrad. V Spodnji Savinjski dolini na- mreč kot edini pri nas poleg priznanj podelijo inovatorjem tudi denarne nagrade. Denar zanje prispeva vseh šest občin. Nagrada je letos znašala malo več ali malo manj kot 2.500 evrov bruto, odvisno od mesta uvrstitve. Na letošnjem razpisu je so- delovalo 12 inovacij, pri njiho- vem razvoju je sodelovalo 25 inovatorjev. Nagrajene so bile inovacije, ki jim je posebna ko- misija podelila oceno najmanj 8,5. Razlike v ocenah so bile zelo majhne. Med najvišjo in najnižjo ocenjeno inovacijo je bila le 0,89 točke. T o dokazuje, pravijo v Žalcu, da je bila kako- vost vseh inovacij zelo visoka. Komisija je letos kot najbolj- šo ocenila inovacijo Jana We- ichardta iz podjetja Gomark. Izdelal je pet metrov dolg te- leskopski transportni trak za prenos lesenih polen z žage na deponijo ali traktorsko pri- kolico. Gomark je svojo inova- cijo, ki jo bo tudi patentiral, že predstavil na nekaterih sejmih doma in v tujini. Inovatorji iz podjetja Sip, ki so dobili drugo nagrado, so izboljšali hidravlični in elek- tronski sistem na kmetijskem stroju Sip Star HD 1250/50 ter s Na Celjskem in v Savinjsko-šaleški regiji izbrali najboljše inovacije Dijaki ob boku izkušenih inovatorjev Savinjska regija ima edina v Sloveniji kar tri izbore naj- boljših inovacij. Dva izbora že skoraj četrt stoletja pripra- vljata regionalni gospodarski zbornici v Celju in Velenju, štiri njune najbolje ocenjene inovacije se potem potegujejo tudi za državna priznanja. Organizatorji tretjega izbora so občine v Spodnji Savinjski dolini, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojna agencija Savinja. Vse tri podelitve priznanj najboljšim inovatorjem so bile prejšnji teden in kot ugotavljajo organizatorji, toliko inovacij kot letos in toliko dobrih doslej še ni bilo prijavljenih. JANJA INTIHAR Rdeča nit letošnjih razpisov regionalnih gospodarskih zbornic za izbor najboljših inovacij je izbrali smo trajnost. tem povečali njegovo storilnost in zmanjšali stroške proizvo- dnje. Tretjo nagrado sta dobila samostojna inovatorja Marko Koceli in Matej Zorko. Njuna inovacija je dron za čiščenje sončnih elektrarn. Podobne iz- delke v tujini že imajo, vendar je njun dron pri čiščenju bolj učinkovit. Sipovi inovatorji so dobili še eno nagrado. Prisluži- li so si jo za inovativne izbolj- šave vlečnih obračalnikov, ki jih izdelujejo v šempetrskem podjetju. Peti letošnji najboljši inovator je Jure Glušič iz druž- be Solar Plus. Njegova inova- cija je nov način postavljanja solarnih nadstreškov, ki omo- goča tudi njihovo preprostejše vzdrževanje. Štiri zlata priznanja Regionalna gospodarska zbornica Celje je letos pode- lila štiri zlata priznanja, devet srebrnih in deset bronastih priznanj ter tri priznanja za tako imenovane prebojne invencije. Štiri najbolje oce- njene inovacije in najboljša prebojna invencija, ki je delo razvojnikov v podjetju Kočevar Strojegradnja, se bodo potego- vale za državna priznanja, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije podelila septembra na Dnevu inovativnosti. Pozivu zbornice so se letos odzvali devetnajst podjetij, en samostojni inovator in Šolski center Celje. Prijavili so šest- indvajset inovacij, pri razvoju katerih je sodelovalo 120 ino- vatorjev. Toliko inovacij po- sebna komisija celjske zbor- nice doslej še ni ocenjevala, v izboru pa doslej še nikoli ni sodelovalo tako veliko dijakov. To vsekakor pomeni, je pou- daril direktor zbornice Tomaž Benčina, da se gospodarstvu na Celjskem ni treba bati za razvoj. Kar dve najbolje ocenjeni inovaciji sta delo večje sku- pine inovatorjev iz zreškega podjetja Weiler Abrasives. Razvili so rezalne in brusilne plošče, ki izboljšujejo delovno učinkovitost ter imajo do 40 odstotkov daljšo življenjsko dobo, ter digitalno orodje za preverjanje kakovosti izdelkov. Zlato priznanje so letos dobili tudi inovatorji iz podjetja Ema za brezžični senzor, ki zagota- vlja, da centri za spremljanje ribištva prejemajo natančne podatke o ribolovni dejavno- sti, za najboljšo inovacijo na državni ravni pa se bo iz Celja potegovala tudi skupina ino- vatorjev iz podjetja Inel, ki je izboljšala nadzor prisotnosti in ustreznosti zaščitne nalep- ke na zloženkah. Najdaljšega aplavza so bili na podelitvi deležni dijaki Šol- skega centra Celje. Šola je pri- javila tri njihove inovacije, za katere so dobili bronasta pri- znanja. Ob pomoči mentorjev Žana Podbregarja in Gregorja Brežnika so dijaki razvili ek- struder, ki izdeluje material za 3D-tiskanje iz recikliranih plastičnih mas, avtomatično krmilnico za govedo ter učin- kovit, varen in cenejši drobilec orehov. Najboljši spet BSH Hišni aparati in Gorenje Savinjsko-šaleška gospodar- ska zbornica je letos podelila pet zlatih in sedem srebrnih priznanj. Inovacije, pri razvo- ju katerih je sodelovalo 127 inovatorjev, so prijavili osem podjetij in Ljudska univerza Velenje. Tako kot že vsa leta doslej so slavili BSH Hišni apa- rati in Gorenje. Nazarsko podjetje je prijavilo dve inovaciji, in sicer popolno- ma vgradni inteligentni kavni avtomat espresso z znižanim ogljičnim odtisom ter kuhinj- ski robot s preprostejšim iz- metom orodja in podaljšano življenjsko dobo motorja. Go- renjeva inovacija so pomivalni stroji srednjega in premijskega razreda, ki imajo približno 40 odstotkov skupnih sestavnih delov, kar zmanjšuje zaplete- nost pri njihovi proizvodnji in tudi ceno proizvodnje. Vse tri inovacije se bodo potegovale tudi za državno priznanje. Šaleška gospodarska zborni- ca je zlato priznanje podelila tudi inovatorjem iz podjetja Mega M, ki so razvili ekološki način polnjenja električnih vo- zil na javnih mestih, ter inova- torjem iz podjetje Amibit, ki so izdelali sistem za čim boljšo porabo energije v industriji. V Spodnji Savinjski dolini izbirajo najboljšega inovatorja dvanajst let. Posebna komisija je letos izbirala med dvanajstimi inovacijami, pri razvoju katerih je sodelovalo 24 inovatorjev. (Foto: Darko Naraglav) Pozivu Regionalne gospodarske zbornice Celje so se je letos odzvali devetnajst podjetij, en samostojni inovator in Šolski center Celje. Prijavili so šestindvajset inovacij, pri katerih je sodelovalo 120 inovatorjev. Toliko inovacij posebna komisija zbornice doslej še ni ocenjevala. (Foto: Andraž Purg) Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je letos podelila pet zlatih in sedem srebrnih priznanj. Inovacije, pri razvoju katerih je sodelovalo 127 inovator- jev, so prijavili osem podjetij in Ljudska univerza Velenje. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 24, 13. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V stališčih je za vsako na- vedeno pripombo oziroma predlog podana opredelitev, nato tudi obrazložitev. Mnogi z obrazložitvami niso zadovolj- ni, saj se te pogosto ponovijo z istimi besedami. Izdelovalec občinskega prostorskega načr- ta, ki je poleg občine odgovarjal na pripombe, je Razvojni cen- ter Planiranje. Trnovlje najdejavnejše Največ pripomb na občinski prostorski načrt so podali kra- jani Trnovelj. Med drugim je nekdo napisal, da se ne strinja s tem, da načrt v delu Trno- velj predvideva stanovanjsko gradnjo, in sicer tam, kjer ob močnejšem deževju pride do poplavljanja parcel. Odgovor pripravljavcev načrta je, da pripomba ni sprejemljiva, ker se ne ohranja funkcionalna zaokroženost območja in je okrnjen razvoj naselja, saj da je za drugačno urbanistično in prometno zasnovo območja treba sprejeti spremembe in dopolnitve predmetnega zazi- dalnega načrta. V Trnovljah ljudi najbolj moti, da občinski prostor- ski načrt za del tega naselja CELJE – Več kot 700 strani stališč do pripomb na občinski prostorski načrt Odgovori na pripombe bodo marsikoga razjezili Na spletnih straneh Mestne občine Celje so objavljena stališča do vseh prejetih pripomb in predlogov, ki jih je občina prejela v času javne razgrnitve občinskega pro- storskega načrta. Gre za izjemno pomemben dokument, ki ureja prostorsko in zemljiško področje Celja. Predvideva tudi posege v prostor in zemljišča. Občina je prejela 362 pripomb, a odgovori nanje vsem niso pogodu. Še posebej tistim ne, ki so opozarjali, da spremembe, ki jih načrt predvideva, preveč posegajo v okolje, kjer živijo. SIMONA ŠOLINIČ Naslednja faza sprejema- nja občinskega prostorskega načrta je priprava njegovega predloga, ki ga bo občina v drugi polovici junija posre- dovala 36 nosilcem ureja- nja prostora v pridobitev zadnjega mnenja. Ena od pripomb na občinski prostorski načrt omenja tudi nujno preselitev celjskega zapora iz središča mesta. Pripomba je toliko bolj zanimiva, ker je selitev zaporov, katerih stavba je še izpred leta 1900, aktualna že več kot dve desetletji, a država do zdaj še ni našla ustrezne rešitve. Pripravljavci OPN sicer pravijo, da je preselitev zaporov smiselna, toda za novo lokacijo ni bila izražena pobuda v postopku priprave načrta. Namenska raba tega območja sicer opredeljuje možnost umeščanja stanovanjskih in poslovnih dejavnosti v primeru preselitve zaporov. (Foto: Andraž Purg) Pomagali bodo pri postopkih CELJE – Od prihodnjega torka bo v Razlagovi ulici odprta svetovalna pisarna in kontak- tna točka, kjer bodo svetovalci Borzena in Eko sklada na voljo za svetovanje pri črpanju subvencij za obnovljive vire energije. Znano je, da sta Eko sklad in Borzen izvajalca številnih javnih pozivov za spodbujanje rabe obnovljivih virov in okolju prijaznejšega cestnega prometa. V družbi Borzen bodo v naslednjih treh letih namenili 271 milijonov evrov za obnovljive vire energije ter 17 milijonov evrov za trajnostno mobilnost. »S subvencijami Eko sklada za energet- sko revščino, učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in druge okoljske naložbe v nasle- dnjih letih lahko pričakujemo v Sloveniji približno 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev za občane in podjetja,« pravijo v Mestni občini Celje. Na dan odprtja bosta ob 16.15 tudi javni predavanji Predstavitev aktualnih razpisov in subvencije za zelene investicije prebivalstva ter Učinkovita raba energije v gospodinjstvih. Kontaktna točka bo vzpostavljena na podlagi Zako- na o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Svetovalci bodo obiskovalcem brezplačno svetovali glede izvedbe projekta, jih usmerjali v postopkih pridobivanja vseh potrebnih soglasij in dovoljenj pri različnih ustanovah ter jim svetovali glede izvedbe naložbe. Preverili bodo tudi nujne postopke za izvedbo projekta in kako jih čim prej izvesti. Kontaktna točka bo organizi- rala tudi različna izobraževanja. SŠol predlaga umestitev območja centralnih dejavnosti. Krajani menijo, da bi bili v tem pri- meru močno oškodovani tako glede vrednosti premoženja, prodaje objektov in gradnje. Skrbi jih, da ni varovalnega pasu od hiš. To pripombo so pripravljavci načrta delno upo- števali, in sicer v delu, da bodo dodali 10-metrski zeleni pas in zasadili nekaj dreves, vendar območje centralnih dejavnosti tam ostaja. Med pripombami je veliko takšnih, kjer je nave- deno, da v del Trnovelj ne sodi nobena nova industrija, saj da je to območje že zdaj pre- komerno obremenjeno in de- gradirano tako v zračnem kot zemeljskem prostoru. »Prebi- valci Trnovelj že zdaj nimamo večjih zelenih površin, infra- strukture za boljšo kakovost življenja krajanov ter prometne povezave. V Kulturniški ulici bi morali promet zapreti in ga do- voliti samo za stanovalce. Na nevzdržen promet opozarjamo že več let, prav tako na neure- jene prometne označbe, na ne- vzdrževano asfaltno cestišče, ki povzroča tresljaje in hrup zaradi tovornih vozil,« so zapi- sali avtorji ene od pripomb, ki zahtevajo, da pristojni uredijo celotno traso Kulturniške ceste tudi z novo stalno asfaltno tal- no oviro. A pripravljavci odgovorov pravijo, da bodo nove dejav- nosti razporejene tako, da bo nova raba prostora skladna z obstoječo in da zaradi dejav- nosti ne bo prihajalo do spor- ne rabe prostora: »Ob širitvi novih dejavnosti v prostor je treba izdelati oceno obreme- nitve s hrupom pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih in predvideti ustrezne protihrupne ukrepe, če bodo potrebni. Nove prometnice bodo načrtovane tako, da ne bo prišlo do preobremenjeno- sti okolja s hrupom pri stano- vanjskih objektih. Dolgoročno naj se območje preusmeri v zgolj proizvodne površine, stanovanjska dejavnost naj se postopoma ukine,« je zapisano v odgovoru za ta del Trnovelj. Vlečnica je dolga 371 metrov. (Foto: ZPO) Celjski bazen in vejkarski park odpirata sezono CELJE – Prihodnji konec tedna se bo na celjskem bazenu in na Šmartinskem jezeru začela nova poletna sezona. Družba ZPO Celje, ki upravlja letni bazen in vejkarski park, je odprtje napovedala za petek in soboto. Odprtje Letnega kopališča Celje bo naslednji petek. Obratovalni čas bo letos nekoliko spremenjen, saj bo junija in avgusta bazen odprt od 9. do 19. ure, julija, ko je vrhunec poletne sezone, bo delovni čas podaljšan do 20. ure. Uradno odprtje bo v nedeljo, 23. junija, ko bodo organizatorji pripravili tudi zabavni program. Prihodnjo soboto, 22. ju- nija, bodo odprli tudi Wake park Šmartinsko jezero. Ta ima 374 metrov dolgo vlečnico. Poleg vejkanja bodo na voljo vožnje s tubo, supi in kajaki. V sodelovanju z modelarskim društvom RCDC bo organizirana tudi predstavitev radijsko vodenih avtomobilov in plovil. SŠol Ostri tudi v Medlogu in Babnem Več pripomb se nanaša še na območja Babnega, Ložnice pri Celju in Medloga, kjer se kra- jani ne strinjajo z umestitvijo večjih prometnic, kar naj bi povzročilo dodaten hrup, one- snaženja okolja, menijo tudi, da bo ogrožena tudi poplavna varnost. »Veliko neznank je z gradnjo državne 3. razvojne osi in za- gotavljanjem poplavne varnosti ter tudi varstva vodnih virov na območju Medloga. Z gradnjo cest se izredno poveča tvega- nje v primeru razlitja nevar- nih snovi, gradnja bo namreč ob sotočju treh rek in onesna- ženje se lahko razširi na širše območje ob Savinji. Po drugi strani se vaščani že 30 let za- vzemamo za pločnik za varno pot v šolo in službo, a vedno zmanjka denarja, za takšen ve- lik poseg pa je denarja na pre- tek. V službo in šolo hodimo po prahu in blatu, ker ni denar- ja, zdaj pa je občina razsipna in bo zgradila povsem nove tri povezovalne ceste,« so bili krajani kritični v pripombah. V odgovoru je občina navedla, da je bilo območje Babnega v preteklosti zgrajeno z delnimi prostorskimi akti, kar pomeni, da območje ni urejeno celovito: »S predvideno prometno mre- žo bo območje nepozidanih stavbnih zemljišč, ki predsta- vljajo pretežni del območja, vpeto v cestno omrežje širšega območja skupaj z manjšimi ši- ritvami naselja.« Dodaja tudi, da so bile načrtovane ceste na tem delu z vidika poplavne var- nosti že presojane, napoveduje tudi dodatne hidrološke hidra- vlične študije. Tunel pod gradom jezi Medtem ko je predvsem iz Trnovelj, Medloga in Babnega prispelo kar nekaj pripomb, nekatere krajevne skupnosti, čeprav so predvideni temeljiti posegi v njihova območja, pri- pomb niso podale. Na območju Aljaževega hriba, ki se nanaša na Teharsko cesto, Podgorje, cerkev sv. Jožefa, je zarisana trasa tunela za vzhodno obvo- znico. Gre za enega največjih posegov na območje. Če bo potrjen tudi državni prostor- ski načrt, se bodo spremem- be dotaknile večjega števila tamkajšnjih prebivalcev. »Pre- dlagamo, da so v občinskem prostorskem načrtu zato na- tančno opredeljeni pogoji za sanacijo morebitne škode na objektih (razpoke, posedki …) ter ukrep za varstvo okolja in zdravja prebivalcev,« je zapisa- no v eni pripombi. Pripravljavci OPN pravijo, da je opredelitev pogojev gradnje tunela pred- met prostorskega izvedbene- ga akta. Za tako imenovano vzhodno obvoznico sta bili sicer predlagani dve možno- sti. Prva se nanaša na neposre- dno povezavo avtoceste Celje vzhod - Slance (križišče na Kidričevi)–Zagrad–Tremerje, druga naj bi potekala od Beži- grajske ceste po desnem bregu Hudinje, nato skozi predor pod gradom in po levem bregu Sa- vinje do Tremerij. »Na osnovi predlogov iz javne predstavitve študije variant in rezultatov prometnoekonomskega vre- dnotenja je bila na vzhodnem delu za nadaljnjo obravnavo predlagana različica s predo- rom pod gradom. Končni pre- dlog variante bo podala študija variant za državno cesto med avtocesto Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu,« so odgovorili pripra- vljavci. Na Aljaževem hribu je predvidena tudi obsežna širi- tev mestnega pokopališča tudi na območje stanovanjskega naselja Podgorje, vendar pri- pomb v tem delu sploh ni. Pobuda izločena Marsikoga moti lokacija predvidene obvoznice proti Vojniku. Nekateri občani pravijo, da je v nasprotju s smernicami, da se ohranjajo kmetijska zemljišča z visoko pridelovalnimi možnostmi. »Trasa poteka po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Z umestitvijo trase se drobijo že tako drobljena kmetijska zemljišča, povzroča dodatna obremenitev s hrupom in z izpusti, čeprav se že v uvodu OPN ugotavlja, da ima pro- met velik vpliv na okolje z hrupom in izpušnimi plini. Prav tako se postavlja vpra- šanje upravičenosti posega, saj potekajo dejavnosti za ureditev kolesarskih površin ob regionalni cesti, krožišča v Arclinu, odkupljeni so bili objekti,« je zapisano v neka- terih pripombah. Pripravljavci so v tem delu odgovorili, da obvoznica Vojnik tudi v nadaljevanju proti severu na območju Vojniške občine ni natanč- no umeščena v izvedbeni del načrta glede na parcele. »Pobuda za umestitev ob- voznice Vojnik se izloči iz OPN. Predlagana je izdelava skupnega prostorskega akta oziroma državnega prostor- skega načrta,« je zapisano v odgovoru. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 24, 13. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V stališčih je za vsako na- vedeno pripombo oziroma predlog podana opredelitev, nato tudi obrazložitev. Mnogi z obrazložitvami niso zadovolj- ni, saj se te pogosto ponovijo z istimi besedami. Izdelovalec občinskega prostorskega načr- ta, ki je poleg občine odgovarjal na pripombe, je Razvojni cen- ter Planiranje. Trnovlje najdejavnejše Največ pripomb na občinski prostorski načrt so podali kra- jani Trnovelj. Med drugim je nekdo napisal, da se ne strinja s tem, da načrt v delu Trno- velj predvideva stanovanjsko gradnjo, in sicer tam, kjer ob močnejšem deževju pride do poplavljanja parcel. Odgovor pripravljavcev načrta je, da pripomba ni sprejemljiva, ker se ne ohranja funkcionalna zaokroženost območja in je okrnjen razvoj naselja, saj da je za drugačno urbanistično in prometno zasnovo območja treba sprejeti spremembe in dopolnitve predmetnega zazi- dalnega načrta. V Trnovljah ljudi najbolj moti, da občinski prostor- ski načrt za del tega naselja CELJE – Več kot 700 strani stališč do pripomb na občinski prostorski načrt Odgovori na pripombe bodo marsikoga razjezili Na spletnih straneh Mestne občine Celje so objavljena stališča do vseh prejetih pripomb in predlogov, ki jih je občina prejela v času javne razgrnitve občinskega pro- storskega načrta. Gre za izjemno pomemben dokument, ki ureja prostorsko in zemljiško področje Celja. Predvideva tudi posege v prostor in zemljišča. Občina je prejela 362 pripomb, a odgovori nanje vsem niso pogodu. Še posebej tistim ne, ki so opozarjali, da spremembe, ki jih načrt predvideva, preveč posegajo v okolje, kjer živijo. SIMONA ŠOLINIČ Naslednja faza sprejema- nja občinskega prostorskega načrta je priprava njegovega predloga, ki ga bo občina v drugi polovici junija posre- dovala 36 nosilcem ureja- nja prostora v pridobitev zadnjega mnenja. Ena od pripomb na občinski prostorski načrt omenja tudi nujno preselitev celjskega zapora iz središča mesta. Pripomba je toliko bolj zanimiva, ker je selitev zaporov, katerih stavba je še izpred leta 1900, aktualna že več kot dve desetletji, a država do zdaj še ni našla ustrezne rešitve. Pripravljavci OPN sicer pravijo, da je preselitev zaporov smiselna, toda za novo lokacijo ni bila izražena pobuda v postopku priprave načrta. Namenska raba tega območja sicer opredeljuje možnost umeščanja stanovanjskih in poslovnih dejavnosti v primeru preselitve zaporov. (Foto: Andraž Purg) Pomagali bodo pri postopkih CELJE – Od prihodnjega torka bo v Razlagovi ulici odprta svetovalna pisarna in kontak- tna točka, kjer bodo svetovalci Borzena in Eko sklada na voljo za svetovanje pri črpanju subvencij za obnovljive vire energije. Znano je, da sta Eko sklad in Borzen izvajalca številnih javnih pozivov za spodbujanje rabe obnovljivih virov in okolju prijaznejšega cestnega prometa. V družbi Borzen bodo v naslednjih treh letih namenili 271 milijonov evrov za obnovljive vire energije ter 17 milijonov evrov za trajnostno mobilnost. »S subvencijami Eko sklada za energet- sko revščino, učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in druge okoljske naložbe v nasle- dnjih letih lahko pričakujemo v Sloveniji približno 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev za občane in podjetja,« pravijo v Mestni občini Celje. Na dan odprtja bosta ob 16.15 tudi javni predavanji Predstavitev aktualnih razpisov in subvencije za zelene investicije prebivalstva ter Učinkovita raba energije v gospodinjstvih. Kontaktna točka bo vzpostavljena na podlagi Zako- na o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Svetovalci bodo obiskovalcem brezplačno svetovali glede izvedbe projekta, jih usmerjali v postopkih pridobivanja vseh potrebnih soglasij in dovoljenj pri različnih ustanovah ter jim svetovali glede izvedbe naložbe. Preverili bodo tudi nujne postopke za izvedbo projekta in kako jih čim prej izvesti. Kontaktna točka bo organizi- rala tudi različna izobraževanja. SŠol predlaga umestitev območja centralnih dejavnosti. Krajani menijo, da bi bili v tem pri- meru močno oškodovani tako glede vrednosti premoženja, prodaje objektov in gradnje. Skrbi jih, da ni varovalnega pasu od hiš. To pripombo so pripravljavci načrta delno upo- števali, in sicer v delu, da bodo dodali 10-metrski zeleni pas in zasadili nekaj dreves, vendar območje centralnih dejavnosti tam ostaja. Med pripombami je veliko takšnih, kjer je nave- deno, da v del Trnovelj ne sodi nobena nova industrija, saj da je to območje že zdaj pre- komerno obremenjeno in de- gradirano tako v zračnem kot zemeljskem prostoru. »Prebi- valci Trnovelj že zdaj nimamo večjih zelenih površin, infra- strukture za boljšo kakovost življenja krajanov ter prometne povezave. V Kulturniški ulici bi morali promet zapreti in ga do- voliti samo za stanovalce. Na nevzdržen promet opozarjamo že več let, prav tako na neure- jene prometne označbe, na ne- vzdrževano asfaltno cestišče, ki povzroča tresljaje in hrup zaradi tovornih vozil,« so zapi- sali avtorji ene od pripomb, ki zahtevajo, da pristojni uredijo celotno traso Kulturniške ceste tudi z novo stalno asfaltno tal- no oviro. A pripravljavci odgovorov pravijo, da bodo nove dejav- nosti razporejene tako, da bo nova raba prostora skladna z obstoječo in da zaradi dejav- nosti ne bo prihajalo do spor- ne rabe prostora: »Ob širitvi novih dejavnosti v prostor je treba izdelati oceno obreme- nitve s hrupom pri najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih in predvideti ustrezne protihrupne ukrepe, če bodo potrebni. Nove prometnice bodo načrtovane tako, da ne bo prišlo do preobremenjeno- sti okolja s hrupom pri stano- vanjskih objektih. Dolgoročno naj se območje preusmeri v zgolj proizvodne površine, stanovanjska dejavnost naj se postopoma ukine,« je zapisano v odgovoru za ta del Trnovelj. Vlečnica je dolga 371 metrov. (Foto: ZPO) Celjski bazen in vejkarski park odpirata sezono CELJE – Prihodnji konec tedna se bo na celjskem bazenu in na Šmartinskem jezeru začela nova poletna sezona. Družba ZPO Celje, ki upravlja letni bazen in vejkarski park, je odprtje napovedala za petek in soboto. Odprtje Letnega kopališča Celje bo naslednji petek. Obratovalni čas bo letos nekoliko spremenjen, saj bo junija in avgusta bazen odprt od 9. do 19. ure, julija, ko je vrhunec poletne sezone, bo delovni čas podaljšan do 20. ure. Uradno odprtje bo v nedeljo, 23. junija, ko bodo organizatorji pripravili tudi zabavni program. Prihodnjo soboto, 22. ju- nija, bodo odprli tudi Wake park Šmartinsko jezero. Ta ima 374 metrov dolgo vlečnico. Poleg vejkanja bodo na voljo vožnje s tubo, supi in kajaki. V sodelovanju z modelarskim društvom RCDC bo organizirana tudi predstavitev radijsko vodenih avtomobilov in plovil. SŠol Ostri tudi v Medlogu in Babnem Več pripomb se nanaša še na območja Babnega, Ložnice pri Celju in Medloga, kjer se kra- jani ne strinjajo z umestitvijo večjih prometnic, kar naj bi povzročilo dodaten hrup, one- snaženja okolja, menijo tudi, da bo ogrožena tudi poplavna varnost. »Veliko neznank je z gradnjo državne 3. razvojne osi in za- gotavljanjem poplavne varnosti ter tudi varstva vodnih virov na območju Medloga. Z gradnjo cest se izredno poveča tvega- nje v primeru razlitja nevar- nih snovi, gradnja bo namreč ob sotočju treh rek in onesna- ženje se lahko razširi na širše območje ob Savinji. Po drugi strani se vaščani že 30 let za- vzemamo za pločnik za varno pot v šolo in službo, a vedno zmanjka denarja, za takšen ve- lik poseg pa je denarja na pre- tek. V službo in šolo hodimo po prahu in blatu, ker ni denar- ja, zdaj pa je občina razsipna in bo zgradila povsem nove tri povezovalne ceste,« so bili krajani kritični v pripombah. V odgovoru je občina navedla, da je bilo območje Babnega v preteklosti zgrajeno z delnimi prostorskimi akti, kar pomeni, da območje ni urejeno celovito: »S predvideno prometno mre- žo bo območje nepozidanih stavbnih zemljišč, ki predsta- vljajo pretežni del območja, vpeto v cestno omrežje širšega območja skupaj z manjšimi ši- ritvami naselja.« Dodaja tudi, da so bile načrtovane ceste na tem delu z vidika poplavne var- nosti že presojane, napoveduje tudi dodatne hidrološke hidra- vlične študije. Tunel pod gradom jezi Medtem ko je predvsem iz Trnovelj, Medloga in Babnega prispelo kar nekaj pripomb, nekatere krajevne skupnosti, čeprav so predvideni temeljiti posegi v njihova območja, pri- pomb niso podale. Na območju Aljaževega hriba, ki se nanaša na Teharsko cesto, Podgorje, cerkev sv. Jožefa, je zarisana trasa tunela za vzhodno obvo- znico. Gre za enega največjih posegov na območje. Če bo potrjen tudi državni prostor- ski načrt, se bodo spremem- be dotaknile večjega števila tamkajšnjih prebivalcev. »Pre- dlagamo, da so v občinskem prostorskem načrtu zato na- tančno opredeljeni pogoji za sanacijo morebitne škode na objektih (razpoke, posedki …) ter ukrep za varstvo okolja in zdravja prebivalcev,« je zapisa- no v eni pripombi. Pripravljavci OPN pravijo, da je opredelitev pogojev gradnje tunela pred- met prostorskega izvedbene- ga akta. Za tako imenovano vzhodno obvoznico sta bili sicer predlagani dve možno- sti. Prva se nanaša na neposre- dno povezavo avtoceste Celje vzhod - Slance (križišče na Kidričevi)–Zagrad–Tremerje, druga naj bi potekala od Beži- grajske ceste po desnem bregu Hudinje, nato skozi predor pod gradom in po levem bregu Sa- vinje do Tremerij. »Na osnovi predlogov iz javne predstavitve študije variant in rezultatov prometnoekonomskega vre- dnotenja je bila na vzhodnem delu za nadaljnjo obravnavo predlagana različica s predo- rom pod gradom. Končni pre- dlog variante bo podala študija variant za državno cesto med avtocesto Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu,« so odgovorili pripra- vljavci. Na Aljaževem hribu je predvidena tudi obsežna širi- tev mestnega pokopališča tudi na območje stanovanjskega naselja Podgorje, vendar pri- pomb v tem delu sploh ni. Pobuda izločena Marsikoga moti lokacija predvidene obvoznice proti Vojniku. Nekateri občani pravijo, da je v nasprotju s smernicami, da se ohranjajo kmetijska zemljišča z visoko pridelovalnimi možnostmi. »Trasa poteka po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Z umestitvijo trase se drobijo že tako drobljena kmetijska zemljišča, povzroča dodatna obremenitev s hrupom in z izpusti, čeprav se že v uvodu OPN ugotavlja, da ima pro- met velik vpliv na okolje z hrupom in izpušnimi plini. Prav tako se postavlja vpra- šanje upravičenosti posega, saj potekajo dejavnosti za ureditev kolesarskih površin ob regionalni cesti, krožišča v Arclinu, odkupljeni so bili objekti,« je zapisano v neka- terih pripombah. Pripravljavci so v tem delu odgovorili, da obvoznica Vojnik tudi v nadaljevanju proti severu na območju Vojniške občine ni natanč- no umeščena v izvedbeni del načrta glede na parcele. »Pobuda za umestitev ob- voznice Vojnik se izloči iz OPN. Predlagana je izdelava skupnega prostorskega akta oziroma državnega prostor- skega načrta,« je zapisano v odgovoru. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 24, 13. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Sedemčlansko delegacijo iz Vojnika so sestavljali župan Branko Petre, sodelavka občin- ske uprave Petra Pehar Žgajner, ravnateljica OŠ Vojnik Nataša Čerenak in pomočnica ravna- teljice Lidija Eler Jazbinšek, predsednica Turističnega dru- štva Vojnik Nataša Kovačič Sto- žir ter dolgoletna pobudnika češko-slovenske povezave Jože in Jelka Žlaus. Vojniško dele- gacijo so na uradnem obisku sprejele županja Občine Česka Skalice Zuzana Jungwirthová, podžupanja Gabriela Uždilová Jiránková ter predstavnice tam- kajšnje osnovne šole. Dogovo- rili so se o nadaljnjih korakih partnerstva in o področjih so- delovanja, ki bi jih lahko nad- grajevali v smislu projektnih idej, kulturnega in izobraže- valnega udejstvovanja. Vojničani povabljeni na praznovanje, Čehi na Božični Vojnik V vojniški občini si sodelova- nje s Českimi Skalicami v prvi vrsti obetajo ravno na področju kulture, kjer je doslej že kar ne- kaj korakov naredilo Turistič- no-kulturno društvo Globoče, ter osnovnih šol. V nadaljeva- nju želijo sodelovanje po be- sedah župana razširiti tudi na druga področja. Predstavniki Občine Voj- nik so tako v Českih Skalicah med drugim obiskali tamkaj- šnjo osnovno šolo in oddelek RIMSKE TOPLICE – Pe- stro dogajanje je minuli konec tedna zaznamo- valo kraj. Krajevna sku- pnost (KS) Rimske Topli- ce namreč v tem mesecu obeležuje svoj praznik. Osrednje dogajanje je bilo v petek in soboto, ko so pripravili tradicionalni festival glasbe, kulinari- ke, športa in kulture Rim- ske so fejst ter slavnostno sejo krajevne skupnosti. Ob tem so poskrbeli še za vrsto pridobitev. Novost v Rimskih Topli- cah je Domači kotiček, kot so poimenovali ponudbo domačih dobrot, pridelkov in izdelkov lokalnih ponu- dnikov. Domači kotiček bo odslej vsak petek med 16. in 19. uro na voljo na parkirišču pred gasilskim domom. Ob vstopu v pra- znični mesec je gospodinj- stva v nabiralnikih pričaka- lo tudi glasilo KS Rimske Toplice. Krajani v njem najdejo aktualne informa- cije o dogajanju v kraju in društvih. Namenu so pre- dali tudi prenovljeni igrišči za odbojko na mivki, ki sta bili uničeni med lanskimi avgustovskimi poplavami. Za vrhunec prazničnega dogajanja je poskrbel festi- val Rimske so fejst. Na svoj račun so prišli vsi željni zabave ter ljubitelji kuli- narike in rekreacije. Petkov večer sta popestrila nastop skupine Polkaholiki in Pet- kova pumpa. Sobotno do- gajanje je bilo kulinarično in športno obarvano. Ob tradicionalnem tekmova- nju v kuhanju golaža in ob turnirju v odbojki na mivki je dogajanje popestril tudi Minifejst, namenjen naj- mlajšim. Zvečer sta sledi- la nastop Grupe Vigor in Aktualova galama. Po Aškerčevi poti in na Kopitnik V Rimskih Toplicah se ju- nija spominjajo tudi smrti pesnika Antona Aškerca. Dogodek tradicionalno obeležijo s pohodom po Aškerčevi poti. Tokratni pohod je bil že osemin- dvajseti. V soboto dopol- dne je pot pohodnike tako ponovno vodila skozi kra- je, ki so najtesneje poveza- ni s pesnikovim otroštvom in odraščanjem. Iz Zidane- ga Mosta so se v jutranjih urah podali skozi naselja in zaselke Širje, Bresno, Stra- že, Lukovica, Senožete do Rimskih Toplic. Pohod se je končal s kulturnim pro- gramom na Aškerčevi do- mačiji na Senožetih, kjer je VOJNIK – Delegacija na uradnem obisku partnerskega mesta Česka Skalice Srečanje okrepilo prijateljstvo in sodelovanje »Pogledati k sosedom je vedno dobro, hkrati razlike v kulturi bogatijo. Vse to je koristno za razvoj in razgleda- nost,« je ob podpisu listine o poglobljenem sodelovanju Občine Vojnik z Občino Česka Skalice v minulem letu dejal vojniški župan Branko Petre. Maja lani je delegacija iz Češke obiskala Vojnik, prejšnji konec tedna so Vojničani obisk vrnili. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi sodelo- vanja in povezovanja ter izmenjavi dobrih praks zlasti na področjih izobraževanja, kulture, turizma in lokalne samouprave. BOJANA AVGUŠTINČIČ Praznik obeležili z glasbo, rekreacijo, s kulinariko in kulturo bila na ogled tudi spomin- ska hiša Antona Aškerca, ki je urejena v etnološki mu- zej. Slavnostni govornik na prireditvi je bil ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc. Markacisti iz Rimskih To- plic so v minulih dneh po- skrbeli tudi za odsek poti iz Zidanega Mostu »čez Rigl« na Kopitnik. Pot je zdaj v celoti zavarovana. Ob njej so namestili tudi prvo planinsko tablo, ki so jo izdelali učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. V nadaljevanju bodo postavi- li še preostalih devet tabel. Planinsko društvo Rimske Toplice na dan državnosti, 25. junija, organizira po- hod po tej poti na Kopitnik. Člani planinskega društva so medtem olepšali tudi planinsko kočo na Kopitni- ku. BA Župan Občine Vojnik Branko Petre se je vpisal v knjigo gostov Občine Česka Skalice. (Foto: Petra Pehar Žgajner) umetniške šole ter spoznali njune dejavnosti. Župan Bran- ko Petre in ravnateljica Iveta Beranová sta v znak prijatelj- stva in v spomin na nekdanjo ravnateljico Zdenko Vitovo, ki si je zelo prizadevala za sodelovanje njihove osnovne šole z vojniško, zalila lipo, ki so jo pred leti posadili na šol- skem dvorišču. Prišlo je tudi do dogovora o sodelovanju in izmenjavi otrok obeh osnovnih šol v prihodnjem šolskem letu. Ogledali so si tudi nove prido- bitve, ki so jih v tamkajšnji šoli izvedli s pomočjo evropskega sofi nanciranja, kot so vezni hodnik in obnova prostorov Osnovne šole Česka Skalice ter gradnja večnamenskega športnega parka in tematskih poti v okolici šole. Uradni obisk so izkoristili tudi za ogled Muzeja Božene Nemcove ter muzeja jaslic in drugih kulturnih spomenikov v mestu in njegovi okolici. »Me- sto Česka Skalice bo prihodnje leto praznovalo 450-letnico. Po- govarjali smo se, da bi v sklopu praznovanja sodelovali v kul- turnem programu. Jože Žlaus bi pripravil razstavo, vojniški pevci bi nastopili na katerem od prazničnih dogodkov … Predstavnike prijateljskega mesta smo tudi povabili, da bi letos sodelovali na Božičnem Vojniku. Sodelovanje je oblju- bil tudi novi češki veleposlanik v Sloveniji Jiří Kuděla, ki je tudi sam izdelovalec jaslic,« je dejal župan Branko Petre. Opazna napredek in vedrina Česka Skalice so po veli- kosti primerljive z Vojnikom, imajo približno pet tisoč pre- bivalcev in ležijo približno 20 kilometrov od poljske meje. Obe mesti oziroma občini se ponašata tudi z veliko kultur- ne dediščine. Vojniški župan je bil pozitivno presenečen nad napredkom prijateljskega me- sta ter nad redom in čistočo: »Mesto zelo lepo napreduje, pohvali se lahko s številnimi pridobitvami. Od mojega za- dnjega obiska pred približno sedmimi leti so med drugim prenovili glavni trg in ulico, obnovili fasade, kup naložb so izvedli v osnovni šoli, urejajo 20 kilometrov kolesarskih stez okoli bližnjega jezera … Češka tudi pospešeno gradi avtoce- ste, med drugim med Brnom in mejo s Poljsko.« Ni pa v Českih Skalicah po besedah Branka Petreta tako bogatega društvenega delova- nja kot v Vojniku. Prav tako ni- majo organiziranih prevozov in šolske prehrane. »Šolarji so sicer od šole oddaljeni največ Delegacija Občine Vojnik je obiskala partnersko mesto Česka Skalice. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi sode- lovanja in povezovanja ter izmenjavi dobrih praks zlasti na področjih izobraževanja, kulture, turizma in lokalne samouprave. (Foto: Jan Holy) dva kilometra. Prehranjujejo se v mestni menzi, kamor hodijo jest tudi drugi krajani. Šolska prehrana tudi ni brezplačna, prav tako ni dietnih malic ozi- roma kosil.« Na Češkem tudi nimajo te- žav z brezposelnostjo. Ta je 2,3-odstotna. Imajo pa obse- žno občinsko upravo. »Zapo- slenih imajo približno dvakrat več ljudi kot mi. Zelo močno je njihovo javno podjetje za urejanje okolja,« je spoznal Petre, ki meni, da bi se verje- tno marsikatero dobro prakso dalo prenesti tudi v vojniško občino. Opazil pa je še nekaj, in sicer da so Čehi v zadnjem obdobju zelo zaživeli. Če so bili pred tridesetimi leti zadr- žani, so zdaj nasmejani, ko- munikativni, mesto, ki je bilo prej sivo, je zažarelo. Obisk Českih Skalic je delegacija iz Vojnika skle- nila z obiskom nekdanjega češkega veleposlanika v Sloveniji Petra Voznice, ki je v času svojega delovanja v Sloveniji veliko prispeval k odličnim odnosom med državama in med občinami. Z leve: Jože Žlaus, ravnateljica Osnovne šole Česka Skalice Iveta Bera- nová in vojniški župan Branko Petre ob lipi, posajeni v spomin na nek- danjo ravnateljico te šole Zdenko Vitovo. (Foto: Petra Pehar Žgajner) Na Aškerčevi domačiji so ob zaključku pohoda Po Aškerčevi poti slovesno odkrili doprsni kip pesnika Antona Aškerca. Ustvaril ga je v Celju živeči ruski kipar Oleg Ambartsumyan. (Foto: FB Po laških poteh) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 24, 13. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE PROST VSTOP s o b o t a , 15.6.2024 18.00 - 24.00 WWW.POKMUZ-CE.SI INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI OD 18. URE DALJE, STARA GROFIJA IN KNEŽJI DVOR: PROST VSTOP ZA OGLED ZBIRK OD 18. URE DALJE, PLOŠČAD PRED KNEŽJIM DVOROM: RAZSTAVA STARODOBNIKOV, Klub starodobnikov Celjski knezi OB 19. URI, DVORANA BARBARE CELJSKE: DREVO ZA PTICE, recital ob 100-letnici rojstva Ivana Minattija, Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje ŽALEC – Člani Filatelistič- nega društva Žalec so tudi le- tos zelo uspešni. Na svetovni fi latelistični razstavi EFIRO 2024 v Bukarešti je slovenske barve zastopal Veni Ferant. Predstavil je eksponat razgle- dnic francoskega turističnega bisera Mont Saint Michela, kjer je podrobneje prikazal raznolikost ustvarjalcev raz- glednic tega kraja pred pri- bližno sto leti. Za eksponat je prejel 90 točk in osvojil zlato medaljo. To je po znani zbir- ki o pivu zdaj že druga zlata medalja za slovensko fi lateli- jo (od skupno treh, ki so jih osvojili Slovenci na svetovnih razstavah). Preteklo soboto je Veni Fe- rant prejel še eno pomembno priznanje. Gibanje za ohra- njanje slovenske naravne in kulturne dediščine Kultura – Natura Slovenija je tokrat že Žalski filatelisti ponovno nagrajeni ŽALEC – Občina Žalec se je odzvala na prispevek Navožen gramoz v poslovni coni Ar- novski gozd še vedno odmeva, ki je bil v Novem tedniku objavljen 23. maja. V njem smo uvodoma zapisali, da navoženi gramoz odlagajo na zemljišču podjetja Tegar. Opozorila je, da je podjetje Tegar lastnik zemljišč 2407, 2408, 2409, 2410, 2411/1, vse k.o. Žalec, na katerem je odložen manjši del materiala, ki ga je deloma tudi že odstranilo. »Bistveno večje količine materiala (približno 100 tisoč kubičnih metrov) so navožene na zemljišča 2425 in 2426, k. o. Žalec, katerih lastnik je podjetje Nivo eko, ter na zemljišče 2426, katerega lastnik je podjetje Kapital investicije. Količine materiala na njihovem območju so iz dneva v dan večje, na poziv e k ods tr anitvi pa se ne odziv ajo,« so še zapisali v občini. ŠO Odmevi: Na pozive se ne odzivajo dvanajstič podelilo priznanja Naša Slovenija, tokrat za leto 2024. Prva podelitev je bila leta 2009 na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, od takrat pa pode- ljujejo priznanja v različnih krajih v Sloveniji in v zamej- NAZARJE – Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje bo kadrovsko okrepil štiri družinske ambulante Z dodatno pomočjo želijo razbremeniti zdravnike Ministrstvo za zdravje je na poziv ambulantam družin- ske medicine za vključitev dodatne diplomirane medicin- ske sestre prejelo 26 popolnih vlog. Največ prijav je podal Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki bo julija z reorganizacijo diplomiranih medicinskih sester, ki sicer že delajo v tem zdravstvenem domu, okrepil štiri ambulan- te. Njihov glavni cilj je razbremeniti zdravnike, prav tako bodo ob kadrovski krepitvi vse štiri ambulante ponovno sprejemale nove bolnike. SINTIJA JURIČ Kot je pojasnila direktori- ca Zgornjesavinjskega zdra- vstvenega doma Nazarje Bo- žena Herzog, so se na poziv ministrstva prijavili, saj želijo izkoristiti vse možnosti, ki so na voljo za izboljšanje kako- vosti zdravstvenih storitev za bolnike, četudi morda niso najboljše možne. V štirih od sedmih splošnih ambulant, kjer diplomirane medicinske sestre v polovičnem obsegu delujejo v referenčnih ambu- lantah in pokrivajo po dve splošni ambulanti, bodo od julija pomagale v polnem ob- segu. Kadrovsko bodo okre- pili eno splošno ambulanto v zdravstveni postaji Mozirje in tri v zdravstveni postaji Nazarje. Vse štiri ambulante Začetek selitve v prizidek načrtujejo julija V neposredni bližini zdravstvenega doma Nazarje so lani začeli gradnjo prizidka. Projekt, ki je vreden malo več kot 5,5 milijona evrov, sofi nancirajo zgornjesavinjske občine in mini- strstvo za zdravje. Večinski delež naložbe pokriva nazarska občina. Po besedah direktorice Zgornjesavinjskega zdrasvstvenega doma Nazarje Božene Herzog se gradnja prizidka končuje, trenutno odpravljajo še zadnje pomanjkljivosti. »Prebarvati je treba še kakšno dodatno steno in zamenjati kakšno ogledalo, razbito je tudi eno okno in ga je treba zamenjati,« našteva in dodaja, da dela potekajo v skladu s časovnim načrtom. V 2.900 kvadratnih metrov velik prizidek bodo preselili vse dejavnosti zdravstvenega doma. Začetek selitve je načrtovan v juliju, uradno odprtje je predvideno sredi septembra ob občin- skem prazniku Občine Nazarje. »Zdravstveni dom bo stari del v upravljanje vrnil občinam ustanoviteljicam. Konkretnih načrtov občine še nimajo, saj je objekt potreben obsežne pre- nove,« je še povedala Herzogova. Ministrstvo bo za vklju- čitev dodatne medicinske sestre v 26 ambulantah družinske medicine na- menilo 433.301 evrov. Na poziv so se lahko prijavile ambulante, ki imajo v timu že zaposleno diplomirano medicinsko sestro oz. di- plomiranega zdravstvenika v polovičnem obsegu. bodo ponovno sprejemale nove bolnike, vsaka bo spre- jela dodatnih 300 glavarin- skih količnikov. Novih zaposlitev ne načrtujejo Povečanje timov bodo v zdravstvenem domu posku- šali v največji možni meri iz- koristiti za izboljšanje delov- nih procesov v ambulantah. »Naš glavni cilj je razbreme- nitev zdravnikov, da se bodo lahko v večji meri posvečali bolnikom,« je pojasnila Her- zogova. Največ priložnosti za razbremenitev vidi pri vode- nju bolnikov s kroničnimi bo- leznimi in pri predpisovanju medicinskih pripomočkov, obseg nalog diplomiranih medicinskih sester bodo nato postopno povečevali. »V prvi fazi se nam zdi najpomemb- nejše, da se vsak nov tim naj- prej dobro spozna in uskladi pričakovanja, saj je sodelova- nje ključno za uspeh tima.« Direktorica zdravstvenega doma dodaja, da bodo s ka- drovsko krepitvijo zaneslji- vo delno razbremenili tudi zelo obremenjene srednje ambulantne sestre ter s tem povečali dosegljivost ambu- lant. Zaradi tega projekta ne načrtujejo novih zaposlitev, saj bodo prosta delovna me- sta zapolnili z internimi reor- ganizacijami, s podaljšanjem zaposlitev za določen čas ter s kadrom, ki se vrača s porodni- ških odsotnosti. Kot še dodaja Herzogova, so že pred potrdi- tvijo projekta načrtovali doda- tno zaposlitev zaradi sodelav- ke, ki odhaja zaradi zaposlitve bližje domu. S kadrovsko sti- sko se sicer ne soočajo. Zdravstveni dom Nazarje (Foto: Andraž Purg) Veni Ferant prejema priznanje. (Foto: osebni arhiv) »Pomembno se zdi, da Veni Ferant svoje veliko znanje in bogato dokumentarno zapuščino fotogra j in nekdanjih razglednic predstavlja in prenaša na mlade, še posebej na šolarje,« je izpostavila komisija. stvu. Tokratna prireditev je bila na avstrijskem Koroškem v vasi Sveče v občini Bistri- ca v Rožu. Domačini so za ta namen na široko odprli vrata Einspielerjevega centra srečanj, kjer sta bila podelitev in dru- ženje, vmes so si gostje lahko ogledali zanimivo domačijo slovenskega kiparja Franceta Goršeta, ki je sicer diplomiral pri znamenitem Ivanu Meštro- viću. Med skupno 18 različnimi prejemniki letošnjih priznanj je eno prejel tudi Veni Ferant. »Gospod Veni Ferant je marsi- kaj: pevec, fi latelist, zbiratelj razglednic, kronist in interpret kulturne dediščine, urednik fi latelističnih publikacij in še kaj. Oblikoval je vrsto razstav o tem in onem iz doline zelene- ga zlata, še posebej o hmelju in pivu. Naštejmo nekaj naslovov: Zgodba o hmelju in pivu, Raz- glednice o reki Savinji, razstava v Eko muzeju hmeljarstva in pi- vovarstva … Pomembno se zdi, da svoje veliko znanje in boga- to dokumentarno zapuščino fotografi j in nekdanjih razgle- dnic predstavlja in prenaša na mlade, še posebej na šolarje,« je med drugim komisija zapi- sala v utemeljitvi. Priznanje tudi v Lemberg Iz naše regije je priznanje prejela še dr. Marja Lorenčak oziroma Krajevna skupnost Lemberg pri Šmarju. Tam- kajšnji predstavniki se zaradi neurja, ki jih je doletelo dan pred podelitvijo, tega dogod- ka niso mogli udeležiti. »V Sloveniji je bilo še v prvi po- lovici preteklega stoletja na desetine starodavnih trgov, krajev, ki so bili po velikosti in številu prebivalcev nekje med vasjo in mestom. Obi- čajno so bili ob prometnicah, tudi vodnih poteh, še najbolj so bili prepoznavni po svojih specifi čnih dejavnostih, tržnih dneh in tradicionalnih obrteh. Potem so jih čez noč ukinili in pomemben del naše krajevne dediščine je začel toniti v po- zabo. Takšen pozabljen trg je bil Lemberg pri Šmarju na po- membni poti med Šentjurjem, Šmarjem in Poljčanami onkraj Boča. Trg, ki ga je obdajalo kar sedem gradov, je iz pozabe re- šilo dolgoletno strokovno delo dr. Marje Lorenčak in njenih zvestih, vztrajnih sotržanov,« je zapisala komisija. Steklo kot navdih Iz naše regije je priznanje prejel še Franc Černelč, ki je vsestranski kulturni ustvarja- lec in neumorni animator kul- turnega življenja v Posotelju in na Kozjanskem. Po poklicu je steklar, ki je iz kristalnega stekla ustvarjal vrhunske, pro- tokolarne umetnine, tudi za papeža in svetovne voditelje. Glasbenik po duši se je po do- datnem študiju zapisal glasbe- nemu šolstvu, zborovodstvu, godbeništvu, skladateljstvu, zbiranju ljudskih pesmi, etno- glasbi t er e tnos k upini N o jek … ŠO Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 24, 13. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na vrh že 7 tisoč obiskovalcev ROGAŠKA SLATINA – Razgledni stolp Kristal je doslej sprejel več kot sedem tisoč obiskovalcev. Tamkajšnji zavod za turizem in kulturo je z obiskom nadvse zadovoljen. Dino Markovinovič, direktor zavoda, ki mu je občina za- upala upravljanje stolpa, je dejal, da obiskovalci prihajajo iz vse države, veliko je tudi tujcev. Za stolp so zaposleni doslej dnevno povprečno prodali približno 500 vstopnic, izstopa nedelja, 3. junija, ko se je na vrh povzpelo 1.300 obiskovalcev. »Stolp obiskujejo organizirane skupine in posamezniki. Všeč jim je virtualno doživetje Let s Pegazom, nekaj posebnega se jim zdi pohodno steklo v nadstropju kavarne. ZTKRS novo znamenitost Rogaške Slatine trži s pomočjo najrazličnejših kanalov, kar najbolje smo želeli unovčiti odprtje stolpa, do konca leta načrtujemo še dve večji kampanji,« je dejal Mar- kovinovič. Koliko denarja zavod namenja promociji Kristala, ni želel razkriti. Je pa povedal, da ima zavod za to posebna namenska sredstva. Denar, pobran od vstopnin, bo nato vra- čal v promocijo, da bi zagotovil dolgoročno zanimanje za obisk najvišje stavbe v državi. TS Skrita turistična zanimivost bo to poletje oživela PODČETRTEK – Vzhodni del gradu Podčetrtek bo svoja vrata odprl konec avgusta, s čimer bo po mnenju tamkaj- šnjega župana Petra Misje postal ena glavnih turističnih zanimivosti destinacije. Na gradu bo muzej z digitaliza- cijo, prav tako bo možnost porok in prireditev. Obisko- valci bodo lahko na grajski terasi popili kavo in uživali v razgledu, ki se razprostira vse od Boča do Zagreba. S pomočjo umetne inteligence bodo lahko pogledali tudi v bogato preteklost. Do konca obnove gradu Podčetrtka manjkata le še pribli- žno dva meseca, kar je po besedah župana Petra Misje skla- dno s časovnimi načrti. »Statično sanacijo smo skoraj v celoti končali, tudi večino fasad, razen desnega stolpa in vznožja gradu na vzhodnem delu. Sledila bosta še fi na montaža in zaključek del,« je pojasnil. Prenovljen grad bo z odprtjem ponujal številna doživetja. V spodnjem prostoru gradu, kjer je bila nekoč konjušnica, bodo lahko obiskovalci s pomočjo umetne inteligence aktivno sodelovali na srednjeveških sod- bah ob četrtkih. V gradu bosta tudi gostinski del in poročna dvorana, sicer bo porokam namenjena tudi grajska terasa, kjer bo prav tako kavarna. Obiskovalci bodo lahko na terasi uživali v širokem razgledu, s pomočjo obogatene resničnosti si bodo lahko skozi posebna premična ogledala ogledali tudi dogajanje v preteklih časovnih obdobjih. DRAVINJSKA DOLINA – Predvidoma jeseni bo zaživela lokalna energetska skupnost, ki bo povezala proizvajalce električne energije, pridobljene s sončnimi celicami, in gospodinjstva, ki želijo viške lokalno proizvedene energi- je odkupiti. V Dravinjskem poslovnem klubu načrtujejo, da bo viške električne energije po cenejši in stabilni ceni najprej odkupovalo vsaj 50 gospodinjstev. Obiskovalci bodo lahko kavico na graj- ski terasi spili konec avgusta. (Foto: Nik Jarh) Vzpostavitev samooskrbne energetske skupnosti gije bo stabilna in ugodnej- ša, vendar bo predstavljala kombinacijo z drugim virom energije. »Energija se namreč lahko prenaša le takrat, ko ima proizvajalec višek, ko ga nima, se nadomesti iz omrežja. Mesečna obveznost bo zato določena, drugo bo variabilni del,« je še poudaril. Tovrstnih energetskih sku- pnosti je v Sloveniji že veliko, tudi za njeno vzpostavitev v Dravinjski dolini je do zdaj po besedah Slapnika na straneh proizvajalcev kot kupcev veli- ko izkazanega zanimanja. SJ V začetku letošnjega leta so na pobudo Dravinjskega po- slovnega kluba začeli razvijati tamkajšnje lokalne energetske skupnosti. Gospodinjstva in tudi podjetja, ki proizvajajo viške električne energije, bi lahko te po ugodnejših cenah prodala gospodinjstvom v lo- kalnem okolju. »Veliko indi- vidualnih gospodinjstev ima nameščene sončne elektrarne in proizvajajo viške energije. Gre za približno 20 odstotkov viškov, ki jih morajo podariti omrežju, v primeru samo- oskrbne skupnosti pa bi jih lahko kdo kupil,« je pojasnil predsednik kluba Tadej Sla- pnik. Virtualna energetska skupnost bo delovala s pomo- čjo platforme, ki bo urejena s pravnimi pogodbami med proizvajalci sončne energije in kupci. Cena električne ener- »Šola je srce kraja in naš kraj danes dobiva novo srce.« Tako je po podpisu pogodbe za gradnjo nove Podružnične osnovne šole Kalobje dejal predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Zdravko Hribernik. Z naložbo, vredno malo manj kot 3,2 milijona evrov z DDV, bo uresničena dolgoletna želja krajanov, da bi otroci dobili boljše pogoje za izobraževanje. Doslej so imeli pouk v več kot sto let stari šolski zgradbi, ki jo je močno načel zob časa. Dodatne poškodbe ji je pred štirimi letu prizadejal še potres v Petrinji. TINA STRMČNIK Tako bo videti nova šola, kjer bo tudi enota vrtca. (Foto: Občina Šentjur) ŠENTJUR – Po dolgoletnih željah do gradnje podružnice Novo srce za Kalobje Gradnja nove podružnice, ki bo nadomestila dotrajano šolsko stavbo, naj bi bila končana do julija prihodnje leto. 1. septembra 2025 bo tako nova generacija šolarjev verjetno imela pouk v lepših šolskih prostorih. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Šola, v kateri je organiziran pouk za učence od prvega do petega razreda, bo imela tri učilnice, pod njeno streho bo tudi enota vrtca z dvema od- delkoma. Na voljo bodo vsi spremljajoči prostori, med drugim kuhinja, jedilnica in knjižnica. Nova šolska stav- ba, za katero bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namenilo 1,5 milijona evrov, bo imela malo manj kot 1.120 kvadratnih metrov površin. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da je bila ob šoli predvidena še telovadnica, vendar bo gra- dnja slednje morala še poča- kati. »Najprej smo namreč pričakovali, da bomo od pri- stojnega ministrstva prido- bili približno 80 odstotkov sofi nanciranja za naložbo. Delež, ki ga prispeva država, zdaj znaša manj kot 45 od- stotkov. Večji del bremena naložbe torej nosi občina.« Načrtovanje nove podružni- ce je trajalo več let. Občina je imela pri- pravljenih več idejnih zasnov. Ko je pri- dobila sofi nanciranje ministr- stva, je to predlagalo pripravo nove idejne zasnove. Sledili so zapleti z zemljišči. »Res smo imeli več problemov, a smo jih uspešno rešili,« je dejal Diaci. Pojasnil je še, da bo novogra- dnja umeščena na mesto, kjer je zdaj eno od igrišč za od- bojko na mivki. Med gradnjo bodo otroci pouk imeli v stari šolski zgradbi, ki jo bo občina kasneje porušila. Če bo vmes potrebno, bodo učenci pouk imeli v prostorih kalobškega gasilskega doma ali v matični šoli v Hruševcu. ogromno vlage, tudi plesni, ki ni dobra za otroke. Potres jo je dodatno poškodoval, a je bila obnovljena v tej meri, da v njej še lahko imamo pouk.« Po njenih besedah so podru- žnične šole dobrodošle, ker v kraju ohranjajo življenje. Učenci so nepogrešljivi za prireditve, obujanje običajev, sodelovanje z društvi. Po pre- pričanju Kukovičeve je pred- nost podružnic tudi to, da se lahko učitelji posvetijo vsa- kemu posamezniku in bolje spremljajo njegov napredek. »Privzgojiti je treba predvsem starše, ki dvomijo, da je pouk v podružnici enako kakovo- sten kot pouk v večjih šolah. Dvomijo v kombiniran pouk, čeprav ima po mojem mnenju veliko prednosti. Dojemljivi učenci se namreč naučijo ti- sto, kar obravnavajo starejši učenci. Veliko je sodelovanja in medsebojne pomoči.« Ravnatelj OŠ Hruševec Boris Čujež se je zahvalil občini in županu, da sta se lotila tega projekta, ki je dol- goletna želja prebivalcev Ka- lobja in okoliških vasi. »Šola in vrtec sta srce kraja in brez tega kraji izumirajo,« je dejal. Pomočnica ravnateljice Vrtca Šentjur Vesna Tofant je doda- la, da vsaka nova pridobitev prinaša boljše pogoje za delo zaposlenih in bivanje otrok. Poudarila je, da vlaganje v podeželje spodbuja enako- meren razvoj celotne občine. Šentjurski župan mag. Marko Diaci: »Država za gradnjo šol in vrtcev postavlja zelo visoke standarde, plačila pa so na plečih lokalnih skupnosti. Dvomim, da si naša družba to lahko privošči.« Ravnatelj OŠ Hruševec Boris Čujež: »Nova podružnična osnovna šola je dolgoletna želja prebivalcev Kalobja in okoliških vasi. Šola in vrtec sta srce kraja in brez tega kraji izumirajo.« Nič več vlage in plesni Da je šola res dotrajana in da tudi sprotna popravila ne zaležejo, je povedala vodja podružnične šole Kalobje Marija Kukovič. »V stavbi je Vrednost projekta je ocenjena na 2,5 milijona evrov, pri če- mer je občina na razpisu ministrstva za kulturo pridobila 1,6 milijona evrov sredstev. Vzporedno ob prenovi gradu poteka tudi ureditev ceste do tja. Župan Misja ob tem poudarja, da bi za celotno ureditev gradu, ki ima približno 3000 kvadratnih metrov in 64 sob, potrebovali približno 10 milijonov evrov. »Že prihodnje leto bomo uredili t. i. severni del gradu. Čeprav je v gradu veliko javnega prostora, je tam tudi zasebni prostor, ki ga želimo prodati oz. oddati nekomu, da bi ustvaril kakšno hotelsko zmogljivost ali kaj drugega.« Kot je poudaril direktor Turizma Podčetrtek Boštjan Misja, je bil grad že od nekdaj njihova glavna skrita turistična zanimivost, vendar bodo z njegovim odprtjem več časa posvetili tudi vsebini. »Samo odprt grad ni dovolj, temveč v njem načrtujemo tudi različ- ne dogodke, koncerte, kulinarične večere in podobno. Zato zdaj začenjamo uporabljati tudi grajsko kaščo, kar najprej ni bilo načrtovano,« je dejal in poudaril, da je potencial gradu Podčetrtek zelo velik. SJ Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 24, 13. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE PROST VSTOP s o b o t a , 15.6.2024 18.00 - 24.00 WWW.POKMUZ-CE.SI INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI OD 18. URE DALJE, STARA GROFIJA IN KNEŽJI DVOR: PROST VSTOP ZA OGLED ZBIRK OD 18. URE DALJE, PLOŠČAD PRED KNEŽJIM DVOROM: RAZSTAVA STARODOBNIKOV, Klub starodobnikov Celjski knezi OB 19. URI, DVORANA BARBARE CELJSKE: DREVO ZA PTICE, recital ob 100-letnici rojstva Ivana Minattija, Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje ŽALEC – Člani Filatelistič- nega društva Žalec so tudi le- tos zelo uspešni. Na svetovni fi latelistični razstavi EFIRO 2024 v Bukarešti je slovenske barve zastopal Veni Ferant. Predstavil je eksponat razgle- dnic francoskega turističnega bisera Mont Saint Michela, kjer je podrobneje prikazal raznolikost ustvarjalcev raz- glednic tega kraja pred pri- bližno sto leti. Za eksponat je prejel 90 točk in osvojil zlato medaljo. To je po znani zbir- ki o pivu zdaj že druga zlata medalja za slovensko fi lateli- jo (od skupno treh, ki so jih osvojili Slovenci na svetovnih razstavah). Preteklo soboto je Veni Fe- rant prejel še eno pomembno priznanje. Gibanje za ohra- njanje slovenske naravne in kulturne dediščine Kultura – Natura Slovenija je tokrat že Žalski filatelisti ponovno nagrajeni ŽALEC – Občina Žalec se je odzvala na prispevek Navožen gramoz v poslovni coni Ar- novski gozd še vedno odmeva, ki je bil v Novem tedniku objavljen 23. maja. V njem smo uvodoma zapisali, da navoženi gramoz odlagajo na zemljišču podjetja Tegar. Opozorila je, da je podjetje Tegar lastnik zemljišč 2407, 2408, 2409, 2410, 2411/1, vse k.o. Žalec, na katerem je odložen manjši del materiala, ki ga je deloma tudi že odstranilo. »Bistveno večje količine materiala (približno 100 tisoč kubičnih metrov) so navožene na zemljišča 2425 in 2426, k. o. Žalec, katerih lastnik je podjetje Nivo eko, ter na zemljišče 2426, katerega lastnik je podjetje Kapital investicije. Količine materiala na njihovem območju so iz dneva v dan večje, na poziv e k ods tr anitvi pa se ne odziv ajo,« so še zapisali v občini. ŠO Odmevi: Na pozive se ne odzivajo dvanajstič podelilo priznanja Naša Slovenija, tokrat za leto 2024. Prva podelitev je bila leta 2009 na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, od takrat pa pode- ljujejo priznanja v različnih krajih v Sloveniji in v zamej- NAZARJE – Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje bo kadrovsko okrepil štiri družinske ambulante Z dodatno pomočjo želijo razbremeniti zdravnike Ministrstvo za zdravje je na poziv ambulantam družin- ske medicine za vključitev dodatne diplomirane medicin- ske sestre prejelo 26 popolnih vlog. Največ prijav je podal Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki bo julija z reorganizacijo diplomiranih medicinskih sester, ki sicer že delajo v tem zdravstvenem domu, okrepil štiri ambulan- te. Njihov glavni cilj je razbremeniti zdravnike, prav tako bodo ob kadrovski krepitvi vse štiri ambulante ponovno sprejemale nove bolnike. SINTIJA JURIČ Kot je pojasnila direktori- ca Zgornjesavinjskega zdra- vstvenega doma Nazarje Bo- žena Herzog, so se na poziv ministrstva prijavili, saj želijo izkoristiti vse možnosti, ki so na voljo za izboljšanje kako- vosti zdravstvenih storitev za bolnike, četudi morda niso najboljše možne. V štirih od sedmih splošnih ambulant, kjer diplomirane medicinske sestre v polovičnem obsegu delujejo v referenčnih ambu- lantah in pokrivajo po dve splošni ambulanti, bodo od julija pomagale v polnem ob- segu. Kadrovsko bodo okre- pili eno splošno ambulanto v zdravstveni postaji Mozirje in tri v zdravstveni postaji Nazarje. Vse štiri ambulante Začetek selitve v prizidek načrtujejo julija V neposredni bližini zdravstvenega doma Nazarje so lani začeli gradnjo prizidka. Projekt, ki je vreden malo več kot 5,5 milijona evrov, sofi nancirajo zgornjesavinjske občine in mini- strstvo za zdravje. Večinski delež naložbe pokriva nazarska občina. Po besedah direktorice Zgornjesavinjskega zdrasvstvenega doma Nazarje Božene Herzog se gradnja prizidka končuje, trenutno odpravljajo še zadnje pomanjkljivosti. »Prebarvati je treba še kakšno dodatno steno in zamenjati kakšno ogledalo, razbito je tudi eno okno in ga je treba zamenjati,« našteva in dodaja, da dela potekajo v skladu s časovnim načrtom. V 2.900 kvadratnih metrov velik prizidek bodo preselili vse dejavnosti zdravstvenega doma. Začetek selitve je načrtovan v juliju, uradno odprtje je predvideno sredi septembra ob občin- skem prazniku Občine Nazarje. »Zdravstveni dom bo stari del v upravljanje vrnil občinam ustanoviteljicam. Konkretnih načrtov občine še nimajo, saj je objekt potreben obsežne pre- nove,« je še povedala Herzogova. Ministrstvo bo za vklju- čitev dodatne medicinske sestre v 26 ambulantah družinske medicine na- menilo 433.301 evrov. Na poziv so se lahko prijavile ambulante, ki imajo v timu že zaposleno diplomirano medicinsko sestro oz. di- plomiranega zdravstvenika v polovičnem obsegu. bodo ponovno sprejemale nove bolnike, vsaka bo spre- jela dodatnih 300 glavarin- skih količnikov. Novih zaposlitev ne načrtujejo Povečanje timov bodo v zdravstvenem domu posku- šali v največji možni meri iz- koristiti za izboljšanje delov- nih procesov v ambulantah. »Naš glavni cilj je razbreme- nitev zdravnikov, da se bodo lahko v večji meri posvečali bolnikom,« je pojasnila Her- zogova. Največ priložnosti za razbremenitev vidi pri vode- nju bolnikov s kroničnimi bo- leznimi in pri predpisovanju medicinskih pripomočkov, obseg nalog diplomiranih medicinskih sester bodo nato postopno povečevali. »V prvi fazi se nam zdi najpomemb- nejše, da se vsak nov tim naj- prej dobro spozna in uskladi pričakovanja, saj je sodelova- nje ključno za uspeh tima.« Direktorica zdravstvenega doma dodaja, da bodo s ka- drovsko krepitvijo zaneslji- vo delno razbremenili tudi zelo obremenjene srednje ambulantne sestre ter s tem povečali dosegljivost ambu- lant. Zaradi tega projekta ne načrtujejo novih zaposlitev, saj bodo prosta delovna me- sta zapolnili z internimi reor- ganizacijami, s podaljšanjem zaposlitev za določen čas ter s kadrom, ki se vrača s porodni- ških odsotnosti. Kot še dodaja Herzogova, so že pred potrdi- tvijo projekta načrtovali doda- tno zaposlitev zaradi sodelav- ke, ki odhaja zaradi zaposlitve bližje domu. S kadrovsko sti- sko se sicer ne soočajo. Zdravstveni dom Nazarje (Foto: Andraž Purg) Veni Ferant prejema priznanje. (Foto: osebni arhiv) »Pomembno se zdi, da Veni Ferant svoje veliko znanje in bogato dokumentarno zapuščino fotogra j in nekdanjih razglednic predstavlja in prenaša na mlade, še posebej na šolarje,« je izpostavila komisija. stvu. Tokratna prireditev je bila na avstrijskem Koroškem v vasi Sveče v občini Bistri- ca v Rožu. Domačini so za ta namen na široko odprli vrata Einspielerjevega centra srečanj, kjer sta bila podelitev in dru- ženje, vmes so si gostje lahko ogledali zanimivo domačijo slovenskega kiparja Franceta Goršeta, ki je sicer diplomiral pri znamenitem Ivanu Meštro- viću. Med skupno 18 različnimi prejemniki letošnjih priznanj je eno prejel tudi Veni Ferant. »Gospod Veni Ferant je marsi- kaj: pevec, fi latelist, zbiratelj razglednic, kronist in interpret kulturne dediščine, urednik fi latelističnih publikacij in še kaj. Oblikoval je vrsto razstav o tem in onem iz doline zelene- ga zlata, še posebej o hmelju in pivu. Naštejmo nekaj naslovov: Zgodba o hmelju in pivu, Raz- glednice o reki Savinji, razstava v Eko muzeju hmeljarstva in pi- vovarstva … Pomembno se zdi, da svoje veliko znanje in boga- to dokumentarno zapuščino fotografi j in nekdanjih razgle- dnic predstavlja in prenaša na mlade, še posebej na šolarje,« je med drugim komisija zapi- sala v utemeljitvi. Priznanje tudi v Lemberg Iz naše regije je priznanje prejela še dr. Marja Lorenčak oziroma Krajevna skupnost Lemberg pri Šmarju. Tam- kajšnji predstavniki se zaradi neurja, ki jih je doletelo dan pred podelitvijo, tega dogod- ka niso mogli udeležiti. »V Sloveniji je bilo še v prvi po- lovici preteklega stoletja na desetine starodavnih trgov, krajev, ki so bili po velikosti in številu prebivalcev nekje med vasjo in mestom. Obi- čajno so bili ob prometnicah, tudi vodnih poteh, še najbolj so bili prepoznavni po svojih specifi čnih dejavnostih, tržnih dneh in tradicionalnih obrteh. Potem so jih čez noč ukinili in pomemben del naše krajevne dediščine je začel toniti v po- zabo. Takšen pozabljen trg je bil Lemberg pri Šmarju na po- membni poti med Šentjurjem, Šmarjem in Poljčanami onkraj Boča. Trg, ki ga je obdajalo kar sedem gradov, je iz pozabe re- šilo dolgoletno strokovno delo dr. Marje Lorenčak in njenih zvestih, vztrajnih sotržanov,« je zapisala komisija. Steklo kot navdih Iz naše regije je priznanje prejel še Franc Černelč, ki je vsestranski kulturni ustvarja- lec in neumorni animator kul- turnega življenja v Posotelju in na Kozjanskem. Po poklicu je steklar, ki je iz kristalnega stekla ustvarjal vrhunske, pro- tokolarne umetnine, tudi za papeža in svetovne voditelje. Glasbenik po duši se je po do- datnem študiju zapisal glasbe- nemu šolstvu, zborovodstvu, godbeništvu, skladateljstvu, zbiranju ljudskih pesmi, etno- glasbi t er e tnos k upini N o jek … ŠO Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 24, 13. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na vrh že 7 tisoč obiskovalcev ROGAŠKA SLATINA – Razgledni stolp Kristal je doslej sprejel več kot sedem tisoč obiskovalcev. Tamkajšnji zavod za turizem in kulturo je z obiskom nadvse zadovoljen. Dino Markovinovič, direktor zavoda, ki mu je občina za- upala upravljanje stolpa, je dejal, da obiskovalci prihajajo iz vse države, veliko je tudi tujcev. Za stolp so zaposleni doslej dnevno povprečno prodali približno 500 vstopnic, izstopa nedelja, 3. junija, ko se je na vrh povzpelo 1.300 obiskovalcev. »Stolp obiskujejo organizirane skupine in posamezniki. Všeč jim je virtualno doživetje Let s Pegazom, nekaj posebnega se jim zdi pohodno steklo v nadstropju kavarne. ZTKRS novo znamenitost Rogaške Slatine trži s pomočjo najrazličnejših kanalov, kar najbolje smo želeli unovčiti odprtje stolpa, do konca leta načrtujemo še dve večji kampanji,« je dejal Mar- kovinovič. Koliko denarja zavod namenja promociji Kristala, ni želel razkriti. Je pa povedal, da ima zavod za to posebna namenska sredstva. Denar, pobran od vstopnin, bo nato vra- čal v promocijo, da bi zagotovil dolgoročno zanimanje za obisk najvišje stavbe v državi. TS Skrita turistična zanimivost bo to poletje oživela PODČETRTEK – Vzhodni del gradu Podčetrtek bo svoja vrata odprl konec avgusta, s čimer bo po mnenju tamkaj- šnjega župana Petra Misje postal ena glavnih turističnih zanimivosti destinacije. Na gradu bo muzej z digitaliza- cijo, prav tako bo možnost porok in prireditev. Obisko- valci bodo lahko na grajski terasi popili kavo in uživali v razgledu, ki se razprostira vse od Boča do Zagreba. S pomočjo umetne inteligence bodo lahko pogledali tudi v bogato preteklost. Do konca obnove gradu Podčetrtka manjkata le še pribli- žno dva meseca, kar je po besedah župana Petra Misje skla- dno s časovnimi načrti. »Statično sanacijo smo skoraj v celoti končali, tudi večino fasad, razen desnega stolpa in vznožja gradu na vzhodnem delu. Sledila bosta še fi na montaža in zaključek del,« je pojasnil. Prenovljen grad bo z odprtjem ponujal številna doživetja. V spodnjem prostoru gradu, kjer je bila nekoč konjušnica, bodo lahko obiskovalci s pomočjo umetne inteligence aktivno sodelovali na srednjeveških sod- bah ob četrtkih. V gradu bosta tudi gostinski del in poročna dvorana, sicer bo porokam namenjena tudi grajska terasa, kjer bo prav tako kavarna. Obiskovalci bodo lahko na terasi uživali v širokem razgledu, s pomočjo obogatene resničnosti si bodo lahko skozi posebna premična ogledala ogledali tudi dogajanje v preteklih časovnih obdobjih. DRAVINJSKA DOLINA – Predvidoma jeseni bo zaživela lokalna energetska skupnost, ki bo povezala proizvajalce električne energije, pridobljene s sončnimi celicami, in gospodinjstva, ki želijo viške lokalno proizvedene energi- je odkupiti. V Dravinjskem poslovnem klubu načrtujejo, da bo viške električne energije po cenejši in stabilni ceni najprej odkupovalo vsaj 50 gospodinjstev. Obiskovalci bodo lahko kavico na graj- ski terasi spili konec avgusta. (Foto: Nik Jarh) Vzpostavitev samooskrbne energetske skupnosti gije bo stabilna in ugodnej- ša, vendar bo predstavljala kombinacijo z drugim virom energije. »Energija se namreč lahko prenaša le takrat, ko ima proizvajalec višek, ko ga nima, se nadomesti iz omrežja. Mesečna obveznost bo zato določena, drugo bo variabilni del,« je še poudaril. Tovrstnih energetskih sku- pnosti je v Sloveniji že veliko, tudi za njeno vzpostavitev v Dravinjski dolini je do zdaj po besedah Slapnika na straneh proizvajalcev kot kupcev veli- ko izkazanega zanimanja. SJ V začetku letošnjega leta so na pobudo Dravinjskega po- slovnega kluba začeli razvijati tamkajšnje lokalne energetske skupnosti. Gospodinjstva in tudi podjetja, ki proizvajajo viške električne energije, bi lahko te po ugodnejših cenah prodala gospodinjstvom v lo- kalnem okolju. »Veliko indi- vidualnih gospodinjstev ima nameščene sončne elektrarne in proizvajajo viške energije. Gre za približno 20 odstotkov viškov, ki jih morajo podariti omrežju, v primeru samo- oskrbne skupnosti pa bi jih lahko kdo kupil,« je pojasnil predsednik kluba Tadej Sla- pnik. Virtualna energetska skupnost bo delovala s pomo- čjo platforme, ki bo urejena s pravnimi pogodbami med proizvajalci sončne energije in kupci. Cena električne ener- »Šola je srce kraja in naš kraj danes dobiva novo srce.« Tako je po podpisu pogodbe za gradnjo nove Podružnične osnovne šole Kalobje dejal predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Zdravko Hribernik. Z naložbo, vredno malo manj kot 3,2 milijona evrov z DDV, bo uresničena dolgoletna želja krajanov, da bi otroci dobili boljše pogoje za izobraževanje. Doslej so imeli pouk v več kot sto let stari šolski zgradbi, ki jo je močno načel zob časa. Dodatne poškodbe ji je pred štirimi letu prizadejal še potres v Petrinji. TINA STRMČNIK Tako bo videti nova šola, kjer bo tudi enota vrtca. (Foto: Občina Šentjur) ŠENTJUR – Po dolgoletnih željah do gradnje podružnice Novo srce za Kalobje Gradnja nove podružnice, ki bo nadomestila dotrajano šolsko stavbo, naj bi bila končana do julija prihodnje leto. 1. septembra 2025 bo tako nova generacija šolarjev verjetno imela pouk v lepših šolskih prostorih. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Šola, v kateri je organiziran pouk za učence od prvega do petega razreda, bo imela tri učilnice, pod njeno streho bo tudi enota vrtca z dvema od- delkoma. Na voljo bodo vsi spremljajoči prostori, med drugim kuhinja, jedilnica in knjižnica. Nova šolska stav- ba, za katero bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namenilo 1,5 milijona evrov, bo imela malo manj kot 1.120 kvadratnih metrov površin. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je povedal, da je bila ob šoli predvidena še telovadnica, vendar bo gra- dnja slednje morala še poča- kati. »Najprej smo namreč pričakovali, da bomo od pri- stojnega ministrstva prido- bili približno 80 odstotkov sofi nanciranja za naložbo. Delež, ki ga prispeva država, zdaj znaša manj kot 45 od- stotkov. Večji del bremena naložbe torej nosi občina.« Načrtovanje nove podružni- ce je trajalo več let. Občina je imela pri- pravljenih več idejnih zasnov. Ko je pri- dobila sofi nanciranje ministr- stva, je to predlagalo pripravo nove idejne zasnove. Sledili so zapleti z zemljišči. »Res smo imeli več problemov, a smo jih uspešno rešili,« je dejal Diaci. Pojasnil je še, da bo novogra- dnja umeščena na mesto, kjer je zdaj eno od igrišč za od- bojko na mivki. Med gradnjo bodo otroci pouk imeli v stari šolski zgradbi, ki jo bo občina kasneje porušila. Če bo vmes potrebno, bodo učenci pouk imeli v prostorih kalobškega gasilskega doma ali v matični šoli v Hruševcu. ogromno vlage, tudi plesni, ki ni dobra za otroke. Potres jo je dodatno poškodoval, a je bila obnovljena v tej meri, da v njej še lahko imamo pouk.« Po njenih besedah so podru- žnične šole dobrodošle, ker v kraju ohranjajo življenje. Učenci so nepogrešljivi za prireditve, obujanje običajev, sodelovanje z društvi. Po pre- pričanju Kukovičeve je pred- nost podružnic tudi to, da se lahko učitelji posvetijo vsa- kemu posamezniku in bolje spremljajo njegov napredek. »Privzgojiti je treba predvsem starše, ki dvomijo, da je pouk v podružnici enako kakovo- sten kot pouk v večjih šolah. Dvomijo v kombiniran pouk, čeprav ima po mojem mnenju veliko prednosti. Dojemljivi učenci se namreč naučijo ti- sto, kar obravnavajo starejši učenci. Veliko je sodelovanja in medsebojne pomoči.« Ravnatelj OŠ Hruševec Boris Čujež se je zahvalil občini in županu, da sta se lotila tega projekta, ki je dol- goletna želja prebivalcev Ka- lobja in okoliških vasi. »Šola in vrtec sta srce kraja in brez tega kraji izumirajo,« je dejal. Pomočnica ravnateljice Vrtca Šentjur Vesna Tofant je doda- la, da vsaka nova pridobitev prinaša boljše pogoje za delo zaposlenih in bivanje otrok. Poudarila je, da vlaganje v podeželje spodbuja enako- meren razvoj celotne občine. Šentjurski župan mag. Marko Diaci: »Država za gradnjo šol in vrtcev postavlja zelo visoke standarde, plačila pa so na plečih lokalnih skupnosti. Dvomim, da si naša družba to lahko privošči.« Ravnatelj OŠ Hruševec Boris Čujež: »Nova podružnična osnovna šola je dolgoletna želja prebivalcev Kalobja in okoliških vasi. Šola in vrtec sta srce kraja in brez tega kraji izumirajo.« Nič več vlage in plesni Da je šola res dotrajana in da tudi sprotna popravila ne zaležejo, je povedala vodja podružnične šole Kalobje Marija Kukovič. »V stavbi je Vrednost projekta je ocenjena na 2,5 milijona evrov, pri če- mer je občina na razpisu ministrstva za kulturo pridobila 1,6 milijona evrov sredstev. Vzporedno ob prenovi gradu poteka tudi ureditev ceste do tja. Župan Misja ob tem poudarja, da bi za celotno ureditev gradu, ki ima približno 3000 kvadratnih metrov in 64 sob, potrebovali približno 10 milijonov evrov. »Že prihodnje leto bomo uredili t. i. severni del gradu. Čeprav je v gradu veliko javnega prostora, je tam tudi zasebni prostor, ki ga želimo prodati oz. oddati nekomu, da bi ustvaril kakšno hotelsko zmogljivost ali kaj drugega.« Kot je poudaril direktor Turizma Podčetrtek Boštjan Misja, je bil grad že od nekdaj njihova glavna skrita turistična zanimivost, vendar bodo z njegovim odprtjem več časa posvetili tudi vsebini. »Samo odprt grad ni dovolj, temveč v njem načrtujemo tudi različ- ne dogodke, koncerte, kulinarične večere in podobno. Zato zdaj začenjamo uporabljati tudi grajsko kaščo, kar najprej ni bilo načrtovano,« je dejal in poudaril, da je potencial gradu Podčetrtek zelo velik. SJ 10 Št. 23, 6. junij 2024 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 IZ NAŠIH KRAJEV Na tretjo razvojno med Velenjem in Slovenj Grad- cem prebivalci Šaleške doline in Koroške čakajo že vrsto let. Sedemnajst in pol kilometrov dolga hitra cesta naj bi bila po zadnjih napovedih Družbe za avto- ceste v Republiki Sloveniji (Dars) zgrajena leta 2028. Zaradi težavnega terena velja za enega zahtevnejših odsekov na našem avtocestnem omrežju. Na njem bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Do zamud pri izvedbi projekta, težkega približno 800 milijonov evrov, prihaja zaradi težav pri pridobivanju pravnomočnih gradbenih dovoljenj. BARBARA FURMAN Zagotovili osebno dvigalo SLOVENSKE KONJICE – V Upravni enoti (UE) Slo- venske Konjice, v kateri zagotavljajo uprave storitve za prebivalce konjiške, zreške in vitanjske občine, so se v teh dneh razveselili novega osebnega dvigala. Kot je povedal načelnik Srečko Fijavž, so z najnovejšo pridobitvijo zagotovili dostop do upravnih služb tudi osebam z invalidnostjo. Približno 80 odstotkov potrebnega denarja za osebno dvigalo je zagotovilo ministrstvo za javno upravo, raz- liko so prispevale občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Gradbena dela je opravilo podjetje Ges iz Štor. »Gradnja je bila končana v pogodbenem roku ter skladno s projektno dokumentacijo in z vsemi veljavnimi pred- pisi in standardi. Z osebnim dvigalom smo omogočili nemoten dostop do upravnih storitev tudi osebam z invalidnostjo,« je poudaril Srečko Fijavž, načelnik UE Slovenske Konjice, ki ob tem opozarja tudi na potrebo po zamenjavi fasade oziroma po energetski prenovi stavbe v konjiškem Starem trgu. V konjiški upravni enoti je zaposlenih 29 uslužben- cev. Kljub vseslovenski stavki delo poteka bolj ali manj nemoteno, saj stavkajo le ob sredah. BF VELENJE – Gradnja tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem naj bi bila končana leta 2028 Najtrši oreh so pravnomočna gradbena dovoljenja bljeno, vendar še ni postalo pravnomočno, na preostalih odsekih je bila zahteva za iz- dajo gradbenega dovoljenja že vložena, vendar zaradi usklaje- vanj s pristojnimi mnenjedajal- ci in posledično manjkajočih soglasij za pripravo projektne dokumentacije ministrstvo za naravne vire in prostor gradbe- nega dovoljenja na teh odsekih še ni izdalo. Upravni spori Na ministrstvu za javne vire in prostor menijo, da se veliko govori le o izdanih gradbenih dovoljenjih, premalo pa se go- vori o njihovi pravnomočnosti. »Pravnomočnost je pogoj za prijavo začetka gradnje, mi- nistrstvo se v vseh postopkih trudi, da bi bile odločbe za- konite ter da bi se v upravnih postopkih razrešilo čim več zadržkov, ki bi lahko sploh sprožili upravne spore in s tem preprečili začetek gradnje,« so zapisali v odzivu. Po zavrnitvi zahteve za iz- dajo gradbenega dovoljenja na območju G (Podgorje) septem- bra lani Dars na ministrstvo za naravne vire in prostor še ni vložil nove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, še ve- dno mu namreč manjka mne- nje direkcije za vode. Direkciji so sredi februarja letos poslali dopolnjeno vlogo in pričaku- jejo izdajo mnenja. »Ko bo pridobljeno mnenje direkcije za vode, bo ministrstvu za na- ravne vire in prostor poslana nova zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja,« so še navedli pri Darsu. Prenova mestnega središča VELENJE – Mestno sredi- šče, ki je bilo nazadnje pre- novljeno pred tremi desetle- tji, bo dobilo novo podobo. Območje Cankarjeve ceste s Titovim trgom in promenado predstavlja osrednjo površi- no Velenja in eno ključnih povezav za pešce z drugimi območji mesta. Kakšna bo njegova nova podoba? V Mestni občini Velenje (MOV) pri pripravi idejne- ga projekta celovite preno- ve javnih površin mestnega središča sledijo smernicam trajnostne mobilnosti. Jeseni bo občina projekt prijavila na razpis za pridobitev nepovra- tnih evropskih kohezijskih sredstev. Gradbeno-obrtni- ška dela naj bi se začela na- slednje leto. »Predvideni so vzdrževalna dela na javnih površin za pe- šce ter ureditev dodatne jav- ne kolesarske infrastrukture, postavitev štirih novih postaj. Kupili bomo nova električna in klasična kolesa, saj želimo prebivalce mesta spodbuditi k pogostejši uporabi koles. Prav tako bodo zagotovili novo javno polnilno infra- strukturo za električna vozi- la,« so navedli predstavniki velenjske občine. Idejni projekt, ki ga je pri- pravila ekipa arhitektov pod vodstvom Matica Lašiča iz družbe Efekt arhitektura iz Ljubljane, bo podlaga za iz- delavo konkretnih izvedbe- nih rešitev oziroma za pripra- vo projektne dokumentacije za gradnjo. Z idejnim projektom se bodo seznanili javni zavodi, trgovci, gostinci, podjetniki in stanovalci v Cankarjevi ulici. Njihove pripombe in predlogi bodo dobrodošli. Kot še pravi- jo v občinski upravi, si bodo prizadevali, da bosta med obnovitvenimi deli prihodnje leto čim manj motena delova- nje podjetnikov in trgovcev ter bivanje. stanovalcev. Dela naj bi se končala do aprila 2026. BF Takšna bo prenovljena podoba dela mestnega središča. (Foto: Efekt arhitektura) Gradnja tretje razvojne osi je izjemen tehnični in fi nanč- ni zalogaj. V Darsu pričaku- jejo, da bodo vsa gradbena dovoljenja za odsek hitre ce- ste med Velenjem in Slovenj Gradcem pridobili do konca letošnjega leta. Ocenjena naložbena vrednost odseka presega 800 milijonov evrov. Denar zagotavlja Dars iz la- stnih sredstev in z najema- njem kreditov. Na odseku hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec trenutno potekajo gradbena dela na treh obmo- čjih, medtem ko je na obmo- čju Gaberke gradnja že kon- čana. Po napovedih Darsa naj bi bila na območju Jenina pri Slovenj Gradcu dela končana letos, na območjih Škalskega jezera pri Velenju in naselja Konovo pa v letu 2025. Izbira gradbincev Med drugim Dars za odsek Velenje–Slovenj Gradec letos predvideva izbiro izvajalca gradbenih del za sklop C (Ška- le), sklop E (Velunja) in sklop G (Podgorje). Za sklop A (Ve- lenje) so letos predvidene de- javnosti za izvedbo prve faze javnega naročila. Medtem Dars išče gradbin- ce za prva dela na 14-kilome- trskem odseku tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje. Za prvo etapo na tem odseku (Šentrupert) je izbral Strabag in konzorcij pod vodstvom Pomgrada in Kolektorja CPG. Gre za 4,1 kilometra hitre ce- ste od štajerske avtoceste proti Velenju, vključno s priključk- oma Šentrupert in Parižlje. Ocenjena vrednost del je 80 milijonov evrov (brez DDV), gradnja naj bi bila končana v 36 mesecih. Za drugo etapo, ki zajema 9,5-kilometrsko traso ceste od Podgore do Velenje z dvema priključkoma in več spremljajočimi objekti, je tre- nutno v postopku ugotavljanja sposobnosti morebitnih grad- bincev. Dela so v razpisni do- kumentaciji ocenjena na 266 milijonov evrov, trajala naj bi 48 mesecev. Zamude Težave pri postopkih za izdajo pravnomočnih grad- Stroški gradnje tretje razvojne osi Velenje–Slovenj Gradec presegajo 800 milijonov evrov. (Foto: Dars) benih dovoljenj se vlečejo že vrsto let. Do nerazumno dol- gih zamud po navedbah Dar- sa prihaja zaradi nepopolnih vlog, dolgotrajnih čakanj na soglasja mnenjedajalcev, vr- stijo se pritožbe in celo tožbe. Na nekaterih območjih je bilo gradbeno dovoljenje že prido- Gradnja predstavlja velik tehnični in finančni zalogaj. (Foto: Dars) 10 Št. 23, 6. junij 2024 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 IZ NAŠIH KRAJEV Na tretjo razvojno med Velenjem in Slovenj Grad- cem prebivalci Šaleške doline in Koroške čakajo že vrsto let. Sedemnajst in pol kilometrov dolga hitra cesta naj bi bila po zadnjih napovedih Družbe za avto- ceste v Republiki Sloveniji (Dars) zgrajena leta 2028. Zaradi težavnega terena velja za enega zahtevnejših odsekov na našem avtocestnem omrežju. Na njem bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Do zamud pri izvedbi projekta, težkega približno 800 milijonov evrov, prihaja zaradi težav pri pridobivanju pravnomočnih gradbenih dovoljenj. BARBARA FURMAN Zagotovili osebno dvigalo SLOVENSKE KONJICE – V Upravni enoti (UE) Slo- venske Konjice, v kateri zagotavljajo uprave storitve za prebivalce konjiške, zreške in vitanjske občine, so se v teh dneh razveselili novega osebnega dvigala. Kot je povedal načelnik Srečko Fijavž, so z najnovejšo pridobitvijo zagotovili dostop do upravnih služb tudi osebam z invalidnostjo. Približno 80 odstotkov potrebnega denarja za osebno dvigalo je zagotovilo ministrstvo za javno upravo, raz- liko so prispevale občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Gradbena dela je opravilo podjetje Ges iz Štor. »Gradnja je bila končana v pogodbenem roku ter skladno s projektno dokumentacijo in z vsemi veljavnimi pred- pisi in standardi. Z osebnim dvigalom smo omogočili nemoten dostop do upravnih storitev tudi osebam z invalidnostjo,« je poudaril Srečko Fijavž, načelnik UE Slovenske Konjice, ki ob tem opozarja tudi na potrebo po zamenjavi fasade oziroma po energetski prenovi stavbe v konjiškem Starem trgu. V konjiški upravni enoti je zaposlenih 29 uslužben- cev. Kljub vseslovenski stavki delo poteka bolj ali manj nemoteno, saj stavkajo le ob sredah. BF VELENJE – Gradnja tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem naj bi bila končana leta 2028 Najtrši oreh so pravnomočna gradbena dovoljenja bljeno, vendar še ni postalo pravnomočno, na preostalih odsekih je bila zahteva za iz- dajo gradbenega dovoljenja že vložena, vendar zaradi usklaje- vanj s pristojnimi mnenjedajal- ci in posledično manjkajočih soglasij za pripravo projektne dokumentacije ministrstvo za naravne vire in prostor gradbe- nega dovoljenja na teh odsekih še ni izdalo. Upravni spori Na ministrstvu za javne vire in prostor menijo, da se veliko govori le o izdanih gradbenih dovoljenjih, premalo pa se go- vori o njihovi pravnomočnosti. »Pravnomočnost je pogoj za prijavo začetka gradnje, mi- nistrstvo se v vseh postopkih trudi, da bi bile odločbe za- konite ter da bi se v upravnih postopkih razrešilo čim več zadržkov, ki bi lahko sploh sprožili upravne spore in s tem preprečili začetek gradnje,« so zapisali v odzivu. Po zavrnitvi zahteve za iz- dajo gradbenega dovoljenja na območju G (Podgorje) septem- bra lani Dars na ministrstvo za naravne vire in prostor še ni vložil nove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, še ve- dno mu namreč manjka mne- nje direkcije za vode. Direkciji so sredi februarja letos poslali dopolnjeno vlogo in pričaku- jejo izdajo mnenja. »Ko bo pridobljeno mnenje direkcije za vode, bo ministrstvu za na- ravne vire in prostor poslana nova zahteva za pridobitev gradbenega dovoljenja,« so še navedli pri Darsu. Prenova mestnega središča VELENJE – Mestno sredi- šče, ki je bilo nazadnje pre- novljeno pred tremi desetle- tji, bo dobilo novo podobo. Območje Cankarjeve ceste s Titovim trgom in promenado predstavlja osrednjo površi- no Velenja in eno ključnih povezav za pešce z drugimi območji mesta. Kakšna bo njegova nova podoba? V Mestni občini Velenje (MOV) pri pripravi idejne- ga projekta celovite preno- ve javnih površin mestnega središča sledijo smernicam trajnostne mobilnosti. Jeseni bo občina projekt prijavila na razpis za pridobitev nepovra- tnih evropskih kohezijskih sredstev. Gradbeno-obrtni- ška dela naj bi se začela na- slednje leto. »Predvideni so vzdrževalna dela na javnih površin za pe- šce ter ureditev dodatne jav- ne kolesarske infrastrukture, postavitev štirih novih postaj. Kupili bomo nova električna in klasična kolesa, saj želimo prebivalce mesta spodbuditi k pogostejši uporabi koles. Prav tako bodo zagotovili novo javno polnilno infra- strukturo za električna vozi- la,« so navedli predstavniki velenjske občine. Idejni projekt, ki ga je pri- pravila ekipa arhitektov pod vodstvom Matica Lašiča iz družbe Efekt arhitektura iz Ljubljane, bo podlaga za iz- delavo konkretnih izvedbe- nih rešitev oziroma za pripra- vo projektne dokumentacije za gradnjo. Z idejnim projektom se bodo seznanili javni zavodi, trgovci, gostinci, podjetniki in stanovalci v Cankarjevi ulici. Njihove pripombe in predlogi bodo dobrodošli. Kot še pravi- jo v občinski upravi, si bodo prizadevali, da bosta med obnovitvenimi deli prihodnje leto čim manj motena delova- nje podjetnikov in trgovcev ter bivanje. stanovalcev. Dela naj bi se končala do aprila 2026. BF Takšna bo prenovljena podoba dela mestnega središča. (Foto: Efekt arhitektura) Gradnja tretje razvojne osi je izjemen tehnični in fi nanč- ni zalogaj. V Darsu pričaku- jejo, da bodo vsa gradbena dovoljenja za odsek hitre ce- ste med Velenjem in Slovenj Gradcem pridobili do konca letošnjega leta. Ocenjena naložbena vrednost odseka presega 800 milijonov evrov. Denar zagotavlja Dars iz la- stnih sredstev in z najema- njem kreditov. Na odseku hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec trenutno potekajo gradbena dela na treh obmo- čjih, medtem ko je na obmo- čju Gaberke gradnja že kon- čana. Po napovedih Darsa naj bi bila na območju Jenina pri Slovenj Gradcu dela končana letos, na območjih Škalskega jezera pri Velenju in naselja Konovo pa v letu 2025. Izbira gradbincev Med drugim Dars za odsek Velenje–Slovenj Gradec letos predvideva izbiro izvajalca gradbenih del za sklop C (Ška- le), sklop E (Velunja) in sklop G (Podgorje). Za sklop A (Ve- lenje) so letos predvidene de- javnosti za izvedbo prve faze javnega naročila. Medtem Dars išče gradbin- ce za prva dela na 14-kilome- trskem odseku tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje. Za prvo etapo na tem odseku (Šentrupert) je izbral Strabag in konzorcij pod vodstvom Pomgrada in Kolektorja CPG. Gre za 4,1 kilometra hitre ce- ste od štajerske avtoceste proti Velenju, vključno s priključk- oma Šentrupert in Parižlje. Ocenjena vrednost del je 80 milijonov evrov (brez DDV), gradnja naj bi bila končana v 36 mesecih. Za drugo etapo, ki zajema 9,5-kilometrsko traso ceste od Podgore do Velenje z dvema priključkoma in več spremljajočimi objekti, je tre- nutno v postopku ugotavljanja sposobnosti morebitnih grad- bincev. Dela so v razpisni do- kumentaciji ocenjena na 266 milijonov evrov, trajala naj bi 48 mesecev. Zamude Težave pri postopkih za izdajo pravnomočnih grad- Stroški gradnje tretje razvojne osi Velenje–Slovenj Gradec presegajo 800 milijonov evrov. (Foto: Dars) benih dovoljenj se vlečejo že vrsto let. Do nerazumno dol- gih zamud po navedbah Dar- sa prihaja zaradi nepopolnih vlog, dolgotrajnih čakanj na soglasja mnenjedajalcev, vr- stijo se pritožbe in celo tožbe. Na nekaterih območjih je bilo gradbeno dovoljenje že prido- Gradnja predstavlja velik tehnični in finančni zalogaj. (Foto: Dars) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 24, 13. junij 2024 KULTURA V že 74. sezoni Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo v ospredju raziskovanje komedije in z njo povezana humor in satira ter njihov skupni vpliv na umetnost, gledališče in družbo nasploh. V središču nove sezone bo komedija kot ogledalo družbi, sred- stvo kritike, orodje prepoznave, nosilka katarze ter možna sprožilka sprememb v družbi in posamezni- ku. Slogan nove sezone bo zato V vsaki komediji je nekaj resnice. DEAN ŠUSTER Vodstvo SLG Celje predstavilo repertoar naslednje sezone S sloganom V vsaki komediji je nekaj resnice Praznujejo 25 barvitih let Društvo likovnih ustvarjalcev Rif- nik Šentjur, ki skuša likovno ume- tnost približati širšemu občinstvu in soustvarjati kulturni program v tam- kajšnji občini, praznuje 25 let. Člani so del svoje ustvarjalnosti pred dnevi predstavili na redni letni razstavi, ki bo do 24. junija na ogled v Galeriji Zgornji trg Šentjur. Predsednica društva Mojca Sivka je povedala, da si v društvu prizadevajo za likovni napredek in razvoj vsakega člana. Znanje članom društva predaja mentor Ivo Brodej, ki je tudi eden od ustanoviteljev društva. »Njemu se mo- ramo zahvaliti, da so naša dela kako- vostna in da so naše razstave resnično vredne ogleda,« je pojasnila predse- dnica društva. Pod njegovim okriljem trenutno ustvarja 18 članov, od tega sta dve vezilji, ki delujeta v samostojni sekciji. Člani DLU Rifnik so tudi pomembni soustvarjalci kulturnega utripa v obči- ni. Vsako leto se s svojimi deli predsta- vijo na redni letni razstavi. Amaterske in akademske umetnike, tako kiparje kot slikarje, vabijo, da razstavljajo v Galeriji Zgornji trg Šentjur. Tam po be- sedah Mojce Sivka gostijo tudi razstave različnih likovnih društev. »Ne omeju- jemo se samo na slovenske avtorje in na slovenska društva. Z veseljem pova- bimo tudi umetnike iz tujine, predvsem iz Hrvaške. Zelo ponosni smo, da z ne- katerimi hrvaškimi umetniki in društvi uspešno sodelujemo že vrsto let.« Eden večjih dogodkov je tradicional- na kiparsko-slikarska kolonija Ipavčeva paleta. Te se ponavadi udeleži 40 ume- tnikov. Doslej so sodelovali ustvarjalci iz Slovenije, Nepala, Hrvaške in Ma- džarske, ki so svoja dela nato predsta- vili na razstavi. Sodelovanje jih bogati Člani društva, ki se radi udeležujejo likovnih kolonij doma in v tujini, so si zadnjih pet let prizadevali, da bi tudi v Šentjurju ljudje lahko občudovali »pi- sanko«, poslikano z motivi hrvaške na- ivne umetnosti. To jim je letos v času velike noči uspelo, saj 1,2 metra visoka skulptura od takrat krasi ploščad pred cerkvijo sv. Jurija. Vzporedno so na ogled postavili še mednarodno razstavo pirhov, ročnih del naših vezilj in fotogra- fij, ki jih je posnela Andreja Martinović. Z veseljem sodelujejo tudi z drugimi društvi v lokalni skupnosti. Letos so na primer poskrbeli za ilustracijo zbornika Z besedami o Srčnosti, ki ga je izdalo Literarno društvo Šentjur. Šentjurski likovni ustvarjalci so doslej med dru- gim pripravili tudi dobrodelne akcije za pomoč ljudem. Sodelovali so tudi pri božično-novoletni okrasitvi mesta. Hvaležni so, da jih pri vseh projek- tih, ki se jih lotijo, podpirajo Občina Šentjur, zveza kulturnih društev in šentjurska območna izpostava jav- nega sklada za kulturne dejavnosti. Velikokrat jih na pomoč priskoči tudi Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur. TS Letos so bili igralci celjske zasedbe v raju, saj so na Dnevih komedije s predstavo Paradiž slavili zmago tako po izboru žirije kot tudi občinstva. (Foto: Uroš Hočevar) Premierno bo v Celju v se- zoni, 74. zapovrstjo, predsta- vljenih šest uprizoritev, pet za odrasle in ena za otroke. V fe- bruarju in marcu bo v celjskem gledališču ponovno pestro na 33. festivalu Dnevi komedije. Od začetka povezani s komedijo »Osnovna tema nove sezone bodo komedija, z njo povezana humor in satira ter njihov sku- pni vpliv na umetnost, gledali- šče in družbo nasploh. Na vi- dez preprosta in komercialno usmerjena ideja je v bistvu dr- zna najava programske usme- ritve gledališča, ki je preteklo sezono z občinstvom odpira- lo vrata ter na različne načine iskalo povezave z okoljem, v katerem ustvarja, in s prosto- rom, v katerega se umetniško naseljuje. Celjsko gledališče je že od nastanka močno pove- zano s komedijo. S festivalom Dnevi komedije je ta žlahtni gledališki žanr postal tudi del podobe gledališča in mesta. A to ni edini razlog, zaradi ka- terega SLG Celje sezono po- sveča raziskovanju komedije. Komedija je imela in ima velik vpliv na razvoj človeštva, je po- memben del človeške izkušnje in opazno prispeva k oblikova- nju vrednot človeške družbe. Pogosto je služila in služi kot orodje za kritiko družbenih, političnih in kulturnih norm ter nepravilnosti,« pravi direk- tor SLG Celje Miha Golob. Krajnski komedijanti in Veselja dom Najprej bo v septembru premiera komedije Bratka Krefta Krajnski komedijanti, ki jo bo režiral Diego de Brea. O ostro kritični, a tudi pole- mično politični farsi je zapisal tudi to: »Kreft odpira pravo rojstvo naše avtonomnosti in našega samozavedanja. Igra je opomin vsem nam, kako močna in prepotrebna so bila prizadevanja posameznikov slovenskega naroda za ute- meljevanje politične samo- stojnosti, za spoštovanje člo- vekovih pravic in svoboščin, predvsem pa za dosego po- polne suverenosti, ki se kon- stituira predvsem s pomočjo uveljavitve lastnega jezika.« Oktobra bo na Malem odru komedija Veselja dom, ki je bila krstno uprizorjena že leta 1996 na festivalu Ohrid- sko poletje. Komedija, ki je nastala na koncu ustvarjalne- ga obdobja Emila Filipčiča v dramatiki, se zvrstno najbolj približa drami absurda, ki ves čas spretno niha med komič- nim in tragičnim, na koncu pa preide v grotesko. Režiral jo bo Dejan Spasić. Za otroke, nato Shakespeare Tudi glasbena predstava za otroke O kravi, ki je lajala v luno bo prvič uprizorjena v oktobru. Avtorica duhovite in melanholične zgodbe je pravljičarka, knjižničarka in mladinska pisateljica Ida Mla- kar Črnič. Režiserka bo Brina Klampfer Merčnik. V prvem mesecu naslednjega leta bo sledil Shakespearjev Sen kre- sne noči. »Odprli bomo divji lov za utelešenjem naših hre- penenj. Dvignili bomo vsto- pnico v nepredvidljiv svet na- ših nagonov. Zanima me, kaj se zgodi, ko nam je dovoljeno, da iztirimo in se utopimo v ču- tnem morju seksualnih impul- zov. Ko postanemo sami sebi lastni eksperiment, prepre- deni z nenadzorovanimi fan- tazijami in animaličnimi od- vodi. Rad bi razgrnil mavrico vzpona in padca ljubezenske zaobljube, prvih zmenkov, razvratnih metuljčkov, hrepe- nenj, fizične odvisnosti, seksa na tisoč in eno noč ter potem nasičenosti, zdolgočasenosti in brezčutne telesnosti, ki postane samo ena od stvari,« je med drugim zapisal režiser Jaša Koceli. Finka in Brecht Arktično tragikomedijo Ko- kkola, ki jo je napisala Finka Leea Klemola (premiera je predvidena v marcu), bo re- žirala Živa Bizovičar: »Kome- dija na duhovit, na trenutke ciničen način problematizira centralizacijo, mrtvost malih krajev in izgubljenost mlajše generacije, ki v mrtvilu vaške skupnosti težko najde svoje mesto ali smisel. Čeprav je dogajanje na Finskem, me je ob branju stalno spominjalo na moj dom, na čudno do- mačnost in nostalgijo po ro- dnem kraju in tesnobo ter po- manjkanje možnosti, da bi si v njem ustvarila samostojno življenje.« Komično enode- janko Malomeščanska svatba Bertolda Brechta bo režiser Primož Ekart predstavil v maju. »V prvem delu sezone je nabor predlog vezan na domačo in v drugem delu na svetovno dramatiko. Potovali bomo od Shakespearja in Lin- harta do Brechta, Filipčiča in sodobne evropske dramatike. Potovali in raziskovali bomo z občinstvom in s strokovno javnostjo. Gledališče je in mora biti prostor srečevanja, spraševanja, raziskovanja in ustvarjanja. Je križišče idej, misli, konceptov, želja, priča- kovanj, vizij, a tudi bolečine, nesmisla in žalosti. In vedno stremi in gleda naprej. V ime- nu človeka, gledališča in re- snice. Vsaj naš namen je tak, naše poslanstvo, naša moč in naše srce. V tem je edini smi- sel umetnosti in našega po- četja,« je še poudaril Golob. Umetniške intervencije po mestu V celjskem mestnem središču še do vključno sobote tra- ja tradicionalni festival urbanih umetniških akcij, perfor- mansov, intervencij in instalacij Vstop Prost /Admission Free. Festival, ki ga že 25. leto zapored organizira Društvo likovnih umetnikov Celje, je usmerjen v mesto in nagovarja prebivalce ter obiskovalce v odprtem javnem prostoru. Letošnji jubilejni festival sodobnih umetniških praks, ki traja vse dni od 11. do vključno 15. junija, preizprašuje aktualne teme in budno spremlja spremembe v odnosu družbe do položaja umetnosti v njej. K sodelovanju vabi vse, ki si to želijo, najbolj pa nagovarja naključne sprehajalce in živeče v središču knež- jega mesta. Razmislek umetnikov in umetnic tudi tokrat ne more mimo samorefleksij in refleksij na zadnjega četrt stoletja delovanja festivala, ki vsakokrat naletijo na večno vprašanje javnega prostora, skupnosti in individualizma. Sprašujejo se, koliko je skupni javni prostor prosto dostopen in kako lahko posežejo vanj, da bo takšen ostal. Fizična »bazna točka« festivala je letos prazen lokal v Gubčevi ulici 4 in ne javni prostor začasne kreativne rabe, kot je bilo načrtovano. Sodelujoči avtorji in avtorice svoje individualne projekte izvajajo v prostoru v Gubčevi ulici in na zunanjih javnih površinah v starem mestnem jedru, v Špitalski kapeli ter v mestnem parku. Festival se letos pridružuje tudi celotnemu praznovanju 20. obletnice Umetniške četrti Celje. SJ Festival se je začel s torkovo tiskovno konferenco na Glavnem trgu. (Foto: Andraž Purg) Člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur (Foto: Tomaž Kolar) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 24, 13. junij 2024 NAŠA TEMA Ob koncu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 Kje v savinjski regiji so dobili največ evropskega denarja? V Ljubljani je bila konec maja slovesnost ob koncu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezij- ske politike v obdobju 2014–2020. Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je v nagovoru poudaril, da je Slovenija uspešno izkoristila vsa razpo- ložljiva kohezijska sredstva, s katerimi so prejemniki izboljšali infrastrukturo, spodbudili inovacije ter ustva- rili nova delovna mesta v številnih regijah po Sloveniji. Preverili smo, katere so največje naložbe, sofi nancirane z evropskim denarjem, iz naše regije. ŠPELA OŽIR Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek (Foto: Bor Slana, STA) »Vsaka nova zaposlitev, vsaka naložba v socialno vključenost in ohranjanje okolja, vsako partnerstvo, vsak meter nove ali obnovljene ceste in železnice, vsaka cev, po kateri teče pitna voda, so rezultat prizadevanj za dosego temeljnega cilja zmanjšanja razlik med regijami. Kot tudi solidarnosti – enega glavnih načel kohezijske politike,« je med drugim poudaril minister dr. Aleksander Jevšek. V savinjski regiji je na pr- vem mestu pristal projekt Energetike Nazarje. Šlo je za posodobitev daljin- skega sistema ogrevanja za zagotovitev preskrbe s toploto končnim porabni- kom. Energetika Nazarje je iz Kohezijskega sklada prejela 5,5 milijona evrov. Naložba je sicer znašala 8,5 milijona evrov. Na drugem mestu je pristala velenjska Vista. »Prav je, da priprava dokumentacije predstavlja neko sito za vlagatelje. Priprave se lotijo le resni vlagatelji,« pravi Blaž Šmerc. Energetika Nazarje, ki deluje kot koncesi- onar tamkajšnje občine, je v sistem daljin- skega ogrevanja s pomočjo evropskega denarja vgradila najsodobnejšo tehniko in s tem med drugim zmanjšala vpliv delova- nja na okolje. (Foto: osebni arhiv) Občina je za gradnjo prire- ditvenega odra in prostora prejela iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) 4,8 milijona evrov. Vse skupaj je znašalo malo več kot 7,5 milijona evrov. Dečkovo naselje DN 10 s šestimi stanovanjskimi zgrad- bami, z garažno hišo in s par- kom je bilo med naštetimi pro- jekti najdražje, a se je glede na evropski sofi nancerski delež uvrstilo na tretje mesto. Malo več kot 11 milijonov vreden projekt je bil podprt s 4,6 mili- jona evri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Velikega deleža evropskega denarja so se razveselili tudi na Kozjanskem. Dom upoko- jencev Šmarje pri Jelšah je za dislocirano enoto Rogatec iz React EU – ESRR prejel evropski sofi nancerski delež v višini 3,6 milijona evrov. Namen naložbe je bil zagoto- viti ustrezne prostore za izva- janje institucionalne oskrbe starejših v savinski regiji, ob- čini Rogatec in širši okolici ter zagotoviti primerne prostore za izvajanje drugih socialno- varstvenih storitev v skladu s standardi in z normativi ter zmanjšati možnosti širjenja okužb v epidemijah. Generator – Tehnopark Celje je iz Evropskega skla- da za regionalni razvoj prejel 2,9 milijona evrov. Naložba je sicer znašala malo več kot pet milijona evrov. Znaten kupček evropskega denarja so se po podatkih mi- nistrstva za kohezijo in regio- nalni razvoj razveselili še pri- javitelji operacij DRR DRSI Celje–Štore–Šentjur (2,7 mi- lijona evrov), DRR Odvajanje in čiščenje v porečju Savinje – Celje (4,7 milijona evrov), Navezovalna cesta Ljubečna Razpisi še po koncu programskega obdobja Na prvem mestu v naši re- giji glede na višino prejetega evropskega sofi nancerskega denarja je pristala medijsko sicer manj odmevna naložba – posodobitev kotlovnice na lesno biomaso oziroma sis- tema daljinskega ogrevanja v Nazarjah, s katerim tamkaj- šnja energetika zagotavlja preskrbo s toplotno energijo za celotno Nazarje in indu- strijsko cono vse do podjetja BSH. Direktor Energetike Nazarje Blaž Šmerc je pojasnil, da po- sodobitev, s katero je njihovo delovanje postalo tudi okolj- sko prijaznejše, zagotovo ne bi bila mogoča v takšni meri, če zanjo ne bi prejeli evrop- skega denarja. »Zanj smo kandidirali februarja 2022. Potrebovali smo gradbeno do- voljenje in še nekaj dokumen- tacije, kar je razumljivo glede Vista je v treh letih postala zelo priljubljen prireditveni prostor in zbirališče tako domačinov kot obiskovalcev iz drugih koncev Slovenije in tujine. (Foto: Andraž Purg) Za ureditev prireditvene- ga prostora z velikim od- rom ob Velenjskem jezeru je Mestna občina Velenje iz Evropskega sklada za re- gionalni razvoj prejela 4,8 milijona evrov, vrednost celotne naložbe je znašala 7,5 milijona evrov. Priprava projektne dokumentacije je bila obsežna in dolgotrajna. Kot pravijo v velenjski ob- činski upravi, so prve doku- mente ministrstvu za okolje in prostor poslali konec junija 2017, približno osem mese- cev kasneje je občina oddala celotno projektno dokumen- tacijo, ki jo je dopolnjevala še do 12. junija 2018. Gradnja se je začela 27. junija 2019 in se končala 15. januarja 2021. V velenjski občinski upravi so še pojasnili, da jim evrop- skega sofi nanciranja ni treba upravičevati s številom obi- skovalcev Viste. So pa pri dodelitvi evropskih sredstev morali upoštevati kriterije, ki se nanašajo na število pre- bivalcev in obseg odprtega prostora ter obseg površine javnih oziroma poslovnih stavb, zgrajenih ali preno- vljenih na območju, kjer je zrasel prireditveni kompleks. Vsem omenjenim kriterijem so zadostili. Park Vista obsega malo več kot 46 tisoč kvadratnih metrov urejenih površin, ki omogočajo izvedbo dogod- kov, na katerih lahko sprej- mejo do 30 tisoč obiskoval- cev. Prireditveni oder je velik 2.300 kvadratnih metrov, s čimer se uvršča med najve- čje odre v Sloveniji. Za pri- reditve z manj obiskovalci je na voljo manjši oder. Priredi- tveni objekt je edinstven, ker je odprt tako na kopno kot na jezero. Na Visti se vrstijo koncerti in kulturne prire- ditve ter športni, družabni in izobraževalni dogodki. Pestro je tudi festivalsko do- gajanje, ki je najbolj živahno v poletnih mesecih. BF Pri gradnji so morali upoštevati kriterije (2,8 milijona evrov), NPO- -DRR IC Šentjur jug – 3 (2,6 milijona evrov) … na obseg sredstev. Odločbo o sofi nanciranju smo prejeli isto leto in rekonstrukcija se je lahko začela. Končali smo jo do decembra 2023. Vmes smo prestali še poplave, a smo ime- li to srečo, da takrat še nismo vgradili glavne elektronike, zato ni bilo prehude škode.« Vse obveznosti niso končane. Podjetje mora zdaj še pet let pristojnim službam poročati o doseganju predpisanih ka- zalnikov, med katerimi so na primer porabljena energija, prihranek in podobno. Z nekajletnim zamikom Zanimivo je, da se je Ener- getika Nazarje leta 2022 pri- javila na razpis še iz prete- klega programskega obdobja 2014–2020. »Država na tem področju nekaj let zamuja. Dobro bi bilo, da bi bili raz- pisi aktivni že v času aktual- nega programskega obdobja in ne z zamikom. Na primer iz trenutnega programskega obdobja 2021–2027 enakega razpisa še vedno ni, a smo že na polovici,« še dodaja Šmerc, ki si zato želi, da bi se držav- ne pristojne službe na tem po- dročju bolj podvizale. Je pa na drugi strani zelo zadovoljen z uslužbenci na ministrstvu, ki so bili vedno dosegljivi za njihova vprašanja in jim bili pripravljeni pomagati. Zametki v lesni industriji Pod okriljem Energetike Nazarje deluje približno sto toplotnih postaj, kar pomeni, da ima približno 300 gospo- dinjskih odjemalcev in še 35 javnih zavodov ter gospodar- skih družb. Najprej je sistem deloval znotraj lesne industri- je. Ker je bilo energije dovolj, so sistem začeli širiti navzven. Ena prvih javnih zgradb, ki je bila v 80. letih priključena na ta način ogrevanja, je bil kul- turni dom. Postopoma so se priključile še druge. »Daljin- sko ogrevanje je bilo okrog leta 2000 razširjeno od zdra- vstvenega doma naprej med individualne hiše. Tudi te se ogrevajo tako, a ne v tolikšni meri, kot bi si želeli,« je po- jasnil nazarski župan Matej Pečovnik. ŠO Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 24, 13. junij 2024 NAŠA TEMA Brez muje se še čevelj ne obuje S pomočjo evropskega denarja smo v zadnjem desetletju na Celj- skem prišli do takšnih in drugačnih v javnosti odmevnih naložb. Da so lahko razpisi za kandidiranje za nepovratni denar dobra priložnost za lokalne skupnosti in podjetja, so priča naši sogovorniki, ki so tako lažje uresničili katerega od svojih zastavljenih ciljev. Marsikdaj evropski denar povezu- jemo z goro suhoparnih predpisov in zahtev, ki se zagotovo pogosto skrivajo za vsem tem, a kot nam je pojasnil di- rektor Energetike Nazarje Blaž Šmerc, je še kako prav, da Evropska unija vso razpisno dokumentacijo uporablja kot sito. Za denar se tako potegujejo le resna podjetja. Nekate- ra za prijavo najemajo zunanje izvajalce, spet druga, tako je bilo to v šmarskem primeru, zaposlijo dodatno osebo. Pri vsem tem še kako drži star slovenski pregovor, da se brez muje še čevelj ne obuje. Tisti, ki ne zavihajo rokavov, ne pripravijo osnovnih projektov in ne tvegajo, se na koncu ne morejo veseliti uspeha. Sreča namreč ni le na strani hrabrih, temveč tudi iznajdljivih. OB ROBU ŠPELA OŽIR EU-sredstva kot priložnost Vas zanimajo priložnosti evropskega sofinanciranja? Želite iz prve roke izvedeti, kako je uspelo vašim lokalnim projektom? Okrogla miza v okviru Potujoče pisarne evropskih sredstev bo v torek, 18. junija, ob 14. uri v dvorani Celjanka na Celjskem sejmu. Uvodoma bo spregovoril mag. Marko Koprivc, državni sekretar na ministrstvu za kohe- zijo in regionalni razvoj. Na okrogli mizi bodo sodelovali še Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencija Savinjska, Jernej Prevc z ministrstva za kohezijo in regio- nalni razvoj, Martina Slapšak in Marjeta Jerič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Željka Kitić z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Z evropskimi sredstvi do zgodbe o uspehu – Planinski dom Resevna je naslov predavanja, na katerem bo spre- govorila mag. Mateja Berglez, direktorica Občinske uprave Občine Šentjur. Mestna občina Celje že vr- sto let dokazuje, da lahko z modeli evropskega financi - ranja projektov mesto posta- ne bolj urejeno in kljub svoji zgodovinski vrednosti tudi sodobnejše. Občina uspešno pridobiva sredstva za številne naložbe na področju urbane- ga razvoja, trajnostne mobil- nosti in energetskega preboja. Eden takšnih mehanizmov so Celostne teritorialne naložbe. Celje je v minuli finančni perspektivi s tem mehaniz- mom pridobilo približno 13 milijonov evrov. Iz tega naslo- va so med drugim financirali gradnjo nove stanovanjske soseske v Dečkovem nase- lju, ki je eden največjih v zgodovini Celja, ureditev Ge- neratorja (Tehnopark Celje), ureditev mreže kolesarskih povezav v občini, upravljanje mobilnosti, ureditev severne vezne ceste in vozlišče – par- kiraj in se pelji. Ključni člen pri pridobiva- nju sredstev je vodja Službe za evropske zadeve v Mestni občini Celje mag. Saša He- ath Drugovič, strokovnjaki- nja, ki je pogosto skrita očem javnosti, a je s sodelavci v preteklih letih uspela »počr- pati« evropski denar in je za razvoj Celja storila ogromno. Dokumentacija obsega več fasciklov Gordana Drimel: »Večina domov za starejše v zadnjih letih zaradi znanih dejavnikov ni v najboljši finančni kondiciji. Zato je kljub potrebam težko izpeljati vsako naložbo. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah brez evropskih sredstev zagotovo ne bi zmogel tako velike naložbe.« Četrto mesto med petimi največjimi evropsko podprtimi projekti na Celjskem zaseda gradnja enote doma starejših v Rogatcu, kamor so se prvi stanovalci vselili maja. Prijavo in pridobitev dokumentacije za pridobitev sofinanciranja je na svoja pleča prevzel Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Direktorica doma Gordana Drimel je povedala, da so si močno želeli sofinanciranje, a je priprava vsega potrebnega od vodstva terjala nova znanja ter dodatne obremenitve ob vsakdanjem delu. in spremljana. Dokumentaci- ja obsega kar nekaj fasciklov.« Strokovno in časovno zahtevno Direktorica DU Šmarje pri Jelšah je poudarila, da v pre- teklosti tovrstnega sofinanci- ranja za gradnjo novih enot ni bilo. Investicijske projekte za domove starejših je vodila služba za investicije, organi- zirana v okviru pristojnega Evropski denar za prebojne celjske projekte Celjski Generator, Tehno- park Celje je bil sofinanci- ran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 2,9 milijona evrov. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Heath Drugovičeva navaja, da je za celjsko občino znači- len model velike vključenosti sodelovanja: »Pri teh projek- tih ne dela zaprta skupina,« dodaja. Gre za strategijo razvoja Evropske unije, ki prinaša nove pristope dela, in dobro je, da se vsi tega naučijo, pojasni. Znotraj pri- prave za nek projekt upošte- vajo strokovnjake, ki imajo znanje iz vsebine projekta. »Tu so tudi ljudje, ki so pove- zava med občino in resornim ministrstvom, ki spremljajo razpise, pogoje. Sodelujejo tudi urbanisti, gradbeniki in drugi strokovnjaki s področja urejanja prostora, seveda tudi pravniki. To so ključni stebri takšnih projektov,« omenja. Ključna je vsebina Mnogi ljudje v mestu opa- zijo le malenkosti, medtem ko večje naložbe ostanejo nekoliko samoumevne pri dojemanju javnosti, čeprav so izrednega pomena za iz- boljšanje bivanja. Tako veli- ke zgodbe se snujejo na rav- ni Evropske unije v Bruslju, kjer opredelijo možnosti in smernice za vseh državah članicah, države in občine pa potrebujejo strategije, pred tem še opredelijo potrebe v svojem okolju. Če so v ob- čini zelo dobri pri idejah in vizijah, so na razpise dobro in pravočasno pripravljeni. V celjski občini zdaj pri- pravljajo končna poročila o izvedenih projektih v pre- tekli finančni perspektivi, hkrati razvijajo projekte, ki jih bodo v novem obdobju prijavljali na razpise. Takšno delo je življenjskega pome- na, dodaja strokovnjakinja. »Pomembno je, da so pro- jekti zelo dobro zastavljeni, da so dobri za mesto, da so dobro premišljeni in pred- vsem prebojni,« še dodaja sogovornica. V preteklosti se je namreč na splošno po- kazalo, da so občine veliko vlagale v »opeko in cement«, torej v obnove ali gradnje stavb, ki pa niso imele znane vsebine. Tako se je zgodilo, da so kljub obnovi kdaj v ka- teri občini stavbe samevale. Popolnoma druga zgodba, na katero je Celje lahko po- nosno, je Generator, kjer so s pomočjo evropskega denarja obnovili več tisoč kvadratnih metrov prostorov nekdanje Veleblagovnice T in zasnova- li program, ki v knežje mesto privablja ogromno ljudi. Gre za znanstveno-zabavni Teh- nopark Celje. SŠol Enota doma upokojencev v Rogatcu (Foto: DU Šmarje pri Jelšah) ministrstva. V zadnjem času socialnovarstveni zavodi pro- jekte vodijo sami. »To vodstva zavodov zagotovo postavlja v novo vlogo in terja nova zna- nja ter dodatne obremenitve ob vsakdanjem delu.« Ker je prijava naložbe za pridobitev evropskega sofinanciranja strokovno in časovno zelo zahtevna, so se v šmarskem domu upokojencev odločili za dodatno zaposlitev strokovne- ga sodelavca. »Brez njega bi težko izpeljali vse potrebno, smo pa za njegovo zaposlitev prejeli tudi sofinanciranje. Priprava projekta terja toliko dela, ga vsega ne zmore spre- mljati ena sama oseba. Doda- tno sta bili obremenjeni celo- tna vodstvena ekipa in služba računovodstva.« Še pet let poročanja Drimlova je pojasnila, da se projekt po vselitvi stanoval- cev v novogradnjo ne konča. Šmarski dom bo moral mini- strstvu še pet let po zaključku projekta dostavljati letna po- ročila o doseganju kazalnikov učinka in rezultata. Pošiljati bo moral še izjave, da rezul- tati projekta niso bili odtujeni, prodani ali uporabljeni za na- men, ki ni povezan s sofinan- ciranim projektom. DU Šmarje pri Jelšah bo razbremenitev prostora ma- tične hiše dosegel še, ko bo končana enota doma v občini Kozje. Za to naložbo je prejel državna integralna sredstva v vrednosti malo manj kot 4,8 milijona evrov z neodbitnim DDV. Dom bo prispeval še približno milijon evrov la- stnih sredstev, za kar je najel posojilo. V zadnjem mesecu je s prijavo na javni razpis okoljskega ministrstva prejel 700 tisoč evrov za trajnostno obnovo stavbe. Če bodo mo- žnosti, se bo še naprej prija- vljal na projekte, namenjene boljši učinkovitosti osrednje stavbe in izboljšanju delovnih ter bivalnih pogojev v njej. TS Celotna naložba je znaša- la malo več kot 3,7 milijona evrov, evropsko sofinancira- nje je znašalo približno 3,6 milijona evrov z neodbitnim DDV, DU Šmarje pri Jelšah je prispeval približno 200 tisoč evrov. Občina Rogatec je za- gotovila zemljišče in plačala pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovo- ljenja. Direktorica DU Šmar- je pri Jelšah Gordana Dri- mel je povedala, da so bili deleži financiranja znani že ob prijavi. »Želeli smo si, da bi sredstva prejeli. Tako smo bili ob izboru za sofinancira- nje seveda zadovoljni, hkrati nas je čakalo veliko dela.« Po besedah Drimlove je bil največji izziv, kako v tako kratkem časovnem roku pripraviti vse potrebno za prijavo. Treba je bilo prido- biti gradbeno dovoljenje in pripraviti vso naložbeno do- kumentacijo. »Ob tem smo morali imeti skoraj v celoti izdelano zasnovo življenja in dela v stavbi ter razdelano finančno konstrukcijo.« Model vključenosti Mehanizem Celostne te- ritorialne naložbe (CTN) je del Operativnega programa Evropske kohezijske politike. Heath Drugovičeva pojasni, da gre za več pristopov, kjer so razpisi namenjeni mestnim občinam, regijam ali lokal- nim akcijskim skupinam. »S pomočjo evropskega denarja smo v Celju dobili 143 novih stanovanj, 44 odsekov kole- sarskih stez, energetsko smo obnovili 89 stanovanj, uredili severno vezno cesto … Pred nami je projekt Zelena cona v Medlogu, ki je izjemen,« našteva sogovornica. Gre za projekte, ki zahtevajo ogro- mno dela več ljudi. Ne gre le za ožjo ekipo, ki bi se ukvarja- la le s pripravo dokumentaci- je za nekatere projekte, ki jih občina prijavi na razpis. Poleg dokumentacije, ki jo zahteva vsaka novogradnja, je bilo treba pripraviti dokumen- tacijo za več javnih razpisov, investicijsko dokumentacijo, mesečno poročati in oddajati zahtevke na ministrstvo, pri- pravljati zapisnike koordina- cijskih sestankov, pogodbe in anekse k pogodbam … »Tovr- stni projekti so deležni različ- nih preverjanj, tako morajo biti vsa področja natančno dokumentirana, dokazljiva Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 24, 13. junij 2024 NAŠA TEMA Ob koncu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 Kje v savinjski regiji so dobili največ evropskega denarja? V Ljubljani je bila konec maja slovesnost ob koncu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezij- ske politike v obdobju 2014–2020. Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je v nagovoru poudaril, da je Slovenija uspešno izkoristila vsa razpo- ložljiva kohezijska sredstva, s katerimi so prejemniki izboljšali infrastrukturo, spodbudili inovacije ter ustva- rili nova delovna mesta v številnih regijah po Sloveniji. Preverili smo, katere so največje naložbe, sofi nancirane z evropskim denarjem, iz naše regije. ŠPELA OŽIR Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek (Foto: Bor Slana, STA) »Vsaka nova zaposlitev, vsaka naložba v socialno vključenost in ohranjanje okolja, vsako partnerstvo, vsak meter nove ali obnovljene ceste in železnice, vsaka cev, po kateri teče pitna voda, so rezultat prizadevanj za dosego temeljnega cilja zmanjšanja razlik med regijami. Kot tudi solidarnosti – enega glavnih načel kohezijske politike,« je med drugim poudaril minister dr. Aleksander Jevšek. V savinjski regiji je na pr- vem mestu pristal projekt Energetike Nazarje. Šlo je za posodobitev daljin- skega sistema ogrevanja za zagotovitev preskrbe s toploto končnim porabni- kom. Energetika Nazarje je iz Kohezijskega sklada prejela 5,5 milijona evrov. Naložba je sicer znašala 8,5 milijona evrov. Na drugem mestu je pristala velenjska Vista. »Prav je, da priprava dokumentacije predstavlja neko sito za vlagatelje. Priprave se lotijo le resni vlagatelji,« pravi Blaž Šmerc. Energetika Nazarje, ki deluje kot koncesi- onar tamkajšnje občine, je v sistem daljin- skega ogrevanja s pomočjo evropskega denarja vgradila najsodobnejšo tehniko in s tem med drugim zmanjšala vpliv delova- nja na okolje. (Foto: osebni arhiv) Občina je za gradnjo prire- ditvenega odra in prostora prejela iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) 4,8 milijona evrov. Vse skupaj je znašalo malo več kot 7,5 milijona evrov. Dečkovo naselje DN 10 s šestimi stanovanjskimi zgrad- bami, z garažno hišo in s par- kom je bilo med naštetimi pro- jekti najdražje, a se je glede na evropski sofi nancerski delež uvrstilo na tretje mesto. Malo več kot 11 milijonov vreden projekt je bil podprt s 4,6 mili- jona evri iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Velikega deleža evropskega denarja so se razveselili tudi na Kozjanskem. Dom upoko- jencev Šmarje pri Jelšah je za dislocirano enoto Rogatec iz React EU – ESRR prejel evropski sofi nancerski delež v višini 3,6 milijona evrov. Namen naložbe je bil zagoto- viti ustrezne prostore za izva- janje institucionalne oskrbe starejših v savinski regiji, ob- čini Rogatec in širši okolici ter zagotoviti primerne prostore za izvajanje drugih socialno- varstvenih storitev v skladu s standardi in z normativi ter zmanjšati možnosti širjenja okužb v epidemijah. Generator – Tehnopark Celje je iz Evropskega skla- da za regionalni razvoj prejel 2,9 milijona evrov. Naložba je sicer znašala malo več kot pet milijona evrov. Znaten kupček evropskega denarja so se po podatkih mi- nistrstva za kohezijo in regio- nalni razvoj razveselili še pri- javitelji operacij DRR DRSI Celje–Štore–Šentjur (2,7 mi- lijona evrov), DRR Odvajanje in čiščenje v porečju Savinje – Celje (4,7 milijona evrov), Navezovalna cesta Ljubečna Razpisi še po koncu programskega obdobja Na prvem mestu v naši re- giji glede na višino prejetega evropskega sofi nancerskega denarja je pristala medijsko sicer manj odmevna naložba – posodobitev kotlovnice na lesno biomaso oziroma sis- tema daljinskega ogrevanja v Nazarjah, s katerim tamkaj- šnja energetika zagotavlja preskrbo s toplotno energijo za celotno Nazarje in indu- strijsko cono vse do podjetja BSH. Direktor Energetike Nazarje Blaž Šmerc je pojasnil, da po- sodobitev, s katero je njihovo delovanje postalo tudi okolj- sko prijaznejše, zagotovo ne bi bila mogoča v takšni meri, če zanjo ne bi prejeli evrop- skega denarja. »Zanj smo kandidirali februarja 2022. Potrebovali smo gradbeno do- voljenje in še nekaj dokumen- tacije, kar je razumljivo glede Vista je v treh letih postala zelo priljubljen prireditveni prostor in zbirališče tako domačinov kot obiskovalcev iz drugih koncev Slovenije in tujine. (Foto: Andraž Purg) Za ureditev prireditvene- ga prostora z velikim od- rom ob Velenjskem jezeru je Mestna občina Velenje iz Evropskega sklada za re- gionalni razvoj prejela 4,8 milijona evrov, vrednost celotne naložbe je znašala 7,5 milijona evrov. Priprava projektne dokumentacije je bila obsežna in dolgotrajna. Kot pravijo v velenjski ob- činski upravi, so prve doku- mente ministrstvu za okolje in prostor poslali konec junija 2017, približno osem mese- cev kasneje je občina oddala celotno projektno dokumen- tacijo, ki jo je dopolnjevala še do 12. junija 2018. Gradnja se je začela 27. junija 2019 in se končala 15. januarja 2021. V velenjski občinski upravi so še pojasnili, da jim evrop- skega sofi nanciranja ni treba upravičevati s številom obi- skovalcev Viste. So pa pri dodelitvi evropskih sredstev morali upoštevati kriterije, ki se nanašajo na število pre- bivalcev in obseg odprtega prostora ter obseg površine javnih oziroma poslovnih stavb, zgrajenih ali preno- vljenih na območju, kjer je zrasel prireditveni kompleks. Vsem omenjenim kriterijem so zadostili. Park Vista obsega malo več kot 46 tisoč kvadratnih metrov urejenih površin, ki omogočajo izvedbo dogod- kov, na katerih lahko sprej- mejo do 30 tisoč obiskoval- cev. Prireditveni oder je velik 2.300 kvadratnih metrov, s čimer se uvršča med najve- čje odre v Sloveniji. Za pri- reditve z manj obiskovalci je na voljo manjši oder. Priredi- tveni objekt je edinstven, ker je odprt tako na kopno kot na jezero. Na Visti se vrstijo koncerti in kulturne prire- ditve ter športni, družabni in izobraževalni dogodki. Pestro je tudi festivalsko do- gajanje, ki je najbolj živahno v poletnih mesecih. BF Pri gradnji so morali upoštevati kriterije (2,8 milijona evrov), NPO- -DRR IC Šentjur jug – 3 (2,6 milijona evrov) … na obseg sredstev. Odločbo o sofi nanciranju smo prejeli isto leto in rekonstrukcija se je lahko začela. Končali smo jo do decembra 2023. Vmes smo prestali še poplave, a smo ime- li to srečo, da takrat še nismo vgradili glavne elektronike, zato ni bilo prehude škode.« Vse obveznosti niso končane. Podjetje mora zdaj še pet let pristojnim službam poročati o doseganju predpisanih ka- zalnikov, med katerimi so na primer porabljena energija, prihranek in podobno. Z nekajletnim zamikom Zanimivo je, da se je Ener- getika Nazarje leta 2022 pri- javila na razpis še iz prete- klega programskega obdobja 2014–2020. »Država na tem področju nekaj let zamuja. Dobro bi bilo, da bi bili raz- pisi aktivni že v času aktual- nega programskega obdobja in ne z zamikom. Na primer iz trenutnega programskega obdobja 2021–2027 enakega razpisa še vedno ni, a smo že na polovici,« še dodaja Šmerc, ki si zato želi, da bi se držav- ne pristojne službe na tem po- dročju bolj podvizale. Je pa na drugi strani zelo zadovoljen z uslužbenci na ministrstvu, ki so bili vedno dosegljivi za njihova vprašanja in jim bili pripravljeni pomagati. Zametki v lesni industriji Pod okriljem Energetike Nazarje deluje približno sto toplotnih postaj, kar pomeni, da ima približno 300 gospo- dinjskih odjemalcev in še 35 javnih zavodov ter gospodar- skih družb. Najprej je sistem deloval znotraj lesne industri- je. Ker je bilo energije dovolj, so sistem začeli širiti navzven. Ena prvih javnih zgradb, ki je bila v 80. letih priključena na ta način ogrevanja, je bil kul- turni dom. Postopoma so se priključile še druge. »Daljin- sko ogrevanje je bilo okrog leta 2000 razširjeno od zdra- vstvenega doma naprej med individualne hiše. Tudi te se ogrevajo tako, a ne v tolikšni meri, kot bi si želeli,« je po- jasnil nazarski župan Matej Pečovnik. ŠO Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 24, 13. junij 2024 NAŠA TEMA Brez muje se še čevelj ne obuje S pomočjo evropskega denarja smo v zadnjem desetletju na Celj- skem prišli do takšnih in drugačnih v javnosti odmevnih naložb. Da so lahko razpisi za kandidiranje za nepovratni denar dobra priložnost za lokalne skupnosti in podjetja, so priča naši sogovorniki, ki so tako lažje uresničili katerega od svojih zastavljenih ciljev. Marsikdaj evropski denar povezu- jemo z goro suhoparnih predpisov in zahtev, ki se zagotovo pogosto skrivajo za vsem tem, a kot nam je pojasnil di- rektor Energetike Nazarje Blaž Šmerc, je še kako prav, da Evropska unija vso razpisno dokumentacijo uporablja kot sito. Za denar se tako potegujejo le resna podjetja. Nekate- ra za prijavo najemajo zunanje izvajalce, spet druga, tako je bilo to v šmarskem primeru, zaposlijo dodatno osebo. Pri vsem tem še kako drži star slovenski pregovor, da se brez muje še čevelj ne obuje. Tisti, ki ne zavihajo rokavov, ne pripravijo osnovnih projektov in ne tvegajo, se na koncu ne morejo veseliti uspeha. Sreča namreč ni le na strani hrabrih, temveč tudi iznajdljivih. OB ROBU ŠPELA OŽIR EU-sredstva kot priložnost Vas zanimajo priložnosti evropskega sofinanciranja? Želite iz prve roke izvedeti, kako je uspelo vašim lokalnim projektom? Okrogla miza v okviru Potujoče pisarne evropskih sredstev bo v torek, 18. junija, ob 14. uri v dvorani Celjanka na Celjskem sejmu. Uvodoma bo spregovoril mag. Marko Koprivc, državni sekretar na ministrstvu za kohe- zijo in regionalni razvoj. Na okrogli mizi bodo sodelovali še Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencija Savinjska, Jernej Prevc z ministrstva za kohezijo in regio- nalni razvoj, Martina Slapšak in Marjeta Jerič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Željka Kitić z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Z evropskimi sredstvi do zgodbe o uspehu – Planinski dom Resevna je naslov predavanja, na katerem bo spre- govorila mag. Mateja Berglez, direktorica Občinske uprave Občine Šentjur. Mestna občina Celje že vr- sto let dokazuje, da lahko z modeli evropskega financi - ranja projektov mesto posta- ne bolj urejeno in kljub svoji zgodovinski vrednosti tudi sodobnejše. Občina uspešno pridobiva sredstva za številne naložbe na področju urbane- ga razvoja, trajnostne mobil- nosti in energetskega preboja. Eden takšnih mehanizmov so Celostne teritorialne naložbe. Celje je v minuli finančni perspektivi s tem mehaniz- mom pridobilo približno 13 milijonov evrov. Iz tega naslo- va so med drugim financirali gradnjo nove stanovanjske soseske v Dečkovem nase- lju, ki je eden največjih v zgodovini Celja, ureditev Ge- neratorja (Tehnopark Celje), ureditev mreže kolesarskih povezav v občini, upravljanje mobilnosti, ureditev severne vezne ceste in vozlišče – par- kiraj in se pelji. Ključni člen pri pridobiva- nju sredstev je vodja Službe za evropske zadeve v Mestni občini Celje mag. Saša He- ath Drugovič, strokovnjaki- nja, ki je pogosto skrita očem javnosti, a je s sodelavci v preteklih letih uspela »počr- pati« evropski denar in je za razvoj Celja storila ogromno. Dokumentacija obsega več fasciklov Gordana Drimel: »Večina domov za starejše v zadnjih letih zaradi znanih dejavnikov ni v najboljši finančni kondiciji. Zato je kljub potrebam težko izpeljati vsako naložbo. Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah brez evropskih sredstev zagotovo ne bi zmogel tako velike naložbe.« Četrto mesto med petimi največjimi evropsko podprtimi projekti na Celjskem zaseda gradnja enote doma starejših v Rogatcu, kamor so se prvi stanovalci vselili maja. Prijavo in pridobitev dokumentacije za pridobitev sofinanciranja je na svoja pleča prevzel Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Direktorica doma Gordana Drimel je povedala, da so si močno želeli sofinanciranje, a je priprava vsega potrebnega od vodstva terjala nova znanja ter dodatne obremenitve ob vsakdanjem delu. in spremljana. Dokumentaci- ja obsega kar nekaj fasciklov.« Strokovno in časovno zahtevno Direktorica DU Šmarje pri Jelšah je poudarila, da v pre- teklosti tovrstnega sofinanci- ranja za gradnjo novih enot ni bilo. Investicijske projekte za domove starejših je vodila služba za investicije, organi- zirana v okviru pristojnega Evropski denar za prebojne celjske projekte Celjski Generator, Tehno- park Celje je bil sofinanci- ran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 2,9 milijona evrov. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Heath Drugovičeva navaja, da je za celjsko občino znači- len model velike vključenosti sodelovanja: »Pri teh projek- tih ne dela zaprta skupina,« dodaja. Gre za strategijo razvoja Evropske unije, ki prinaša nove pristope dela, in dobro je, da se vsi tega naučijo, pojasni. Znotraj pri- prave za nek projekt upošte- vajo strokovnjake, ki imajo znanje iz vsebine projekta. »Tu so tudi ljudje, ki so pove- zava med občino in resornim ministrstvom, ki spremljajo razpise, pogoje. Sodelujejo tudi urbanisti, gradbeniki in drugi strokovnjaki s področja urejanja prostora, seveda tudi pravniki. To so ključni stebri takšnih projektov,« omenja. Ključna je vsebina Mnogi ljudje v mestu opa- zijo le malenkosti, medtem ko večje naložbe ostanejo nekoliko samoumevne pri dojemanju javnosti, čeprav so izrednega pomena za iz- boljšanje bivanja. Tako veli- ke zgodbe se snujejo na rav- ni Evropske unije v Bruslju, kjer opredelijo možnosti in smernice za vseh državah članicah, države in občine pa potrebujejo strategije, pred tem še opredelijo potrebe v svojem okolju. Če so v ob- čini zelo dobri pri idejah in vizijah, so na razpise dobro in pravočasno pripravljeni. V celjski občini zdaj pri- pravljajo končna poročila o izvedenih projektih v pre- tekli finančni perspektivi, hkrati razvijajo projekte, ki jih bodo v novem obdobju prijavljali na razpise. Takšno delo je življenjskega pome- na, dodaja strokovnjakinja. »Pomembno je, da so pro- jekti zelo dobro zastavljeni, da so dobri za mesto, da so dobro premišljeni in pred- vsem prebojni,« še dodaja sogovornica. V preteklosti se je namreč na splošno po- kazalo, da so občine veliko vlagale v »opeko in cement«, torej v obnove ali gradnje stavb, ki pa niso imele znane vsebine. Tako se je zgodilo, da so kljub obnovi kdaj v ka- teri občini stavbe samevale. Popolnoma druga zgodba, na katero je Celje lahko po- nosno, je Generator, kjer so s pomočjo evropskega denarja obnovili več tisoč kvadratnih metrov prostorov nekdanje Veleblagovnice T in zasnova- li program, ki v knežje mesto privablja ogromno ljudi. Gre za znanstveno-zabavni Teh- nopark Celje. SŠol Enota doma upokojencev v Rogatcu (Foto: DU Šmarje pri Jelšah) ministrstva. V zadnjem času socialnovarstveni zavodi pro- jekte vodijo sami. »To vodstva zavodov zagotovo postavlja v novo vlogo in terja nova zna- nja ter dodatne obremenitve ob vsakdanjem delu.« Ker je prijava naložbe za pridobitev evropskega sofinanciranja strokovno in časovno zelo zahtevna, so se v šmarskem domu upokojencev odločili za dodatno zaposlitev strokovne- ga sodelavca. »Brez njega bi težko izpeljali vse potrebno, smo pa za njegovo zaposlitev prejeli tudi sofinanciranje. Priprava projekta terja toliko dela, ga vsega ne zmore spre- mljati ena sama oseba. Doda- tno sta bili obremenjeni celo- tna vodstvena ekipa in služba računovodstva.« Še pet let poročanja Drimlova je pojasnila, da se projekt po vselitvi stanoval- cev v novogradnjo ne konča. Šmarski dom bo moral mini- strstvu še pet let po zaključku projekta dostavljati letna po- ročila o doseganju kazalnikov učinka in rezultata. Pošiljati bo moral še izjave, da rezul- tati projekta niso bili odtujeni, prodani ali uporabljeni za na- men, ki ni povezan s sofinan- ciranim projektom. DU Šmarje pri Jelšah bo razbremenitev prostora ma- tične hiše dosegel še, ko bo končana enota doma v občini Kozje. Za to naložbo je prejel državna integralna sredstva v vrednosti malo manj kot 4,8 milijona evrov z neodbitnim DDV. Dom bo prispeval še približno milijon evrov la- stnih sredstev, za kar je najel posojilo. V zadnjem mesecu je s prijavo na javni razpis okoljskega ministrstva prejel 700 tisoč evrov za trajnostno obnovo stavbe. Če bodo mo- žnosti, se bo še naprej prija- vljal na projekte, namenjene boljši učinkovitosti osrednje stavbe in izboljšanju delovnih ter bivalnih pogojev v njej. TS Celotna naložba je znaša- la malo več kot 3,7 milijona evrov, evropsko sofinancira- nje je znašalo približno 3,6 milijona evrov z neodbitnim DDV, DU Šmarje pri Jelšah je prispeval približno 200 tisoč evrov. Občina Rogatec je za- gotovila zemljišče in plačala pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovo- ljenja. Direktorica DU Šmar- je pri Jelšah Gordana Dri- mel je povedala, da so bili deleži financiranja znani že ob prijavi. »Želeli smo si, da bi sredstva prejeli. Tako smo bili ob izboru za sofinancira- nje seveda zadovoljni, hkrati nas je čakalo veliko dela.« Po besedah Drimlove je bil največji izziv, kako v tako kratkem časovnem roku pripraviti vse potrebno za prijavo. Treba je bilo prido- biti gradbeno dovoljenje in pripraviti vso naložbeno do- kumentacijo. »Ob tem smo morali imeti skoraj v celoti izdelano zasnovo življenja in dela v stavbi ter razdelano finančno konstrukcijo.« Model vključenosti Mehanizem Celostne te- ritorialne naložbe (CTN) je del Operativnega programa Evropske kohezijske politike. Heath Drugovičeva pojasni, da gre za več pristopov, kjer so razpisi namenjeni mestnim občinam, regijam ali lokal- nim akcijskim skupinam. »S pomočjo evropskega denarja smo v Celju dobili 143 novih stanovanj, 44 odsekov kole- sarskih stez, energetsko smo obnovili 89 stanovanj, uredili severno vezno cesto … Pred nami je projekt Zelena cona v Medlogu, ki je izjemen,« našteva sogovornica. Gre za projekte, ki zahtevajo ogro- mno dela več ljudi. Ne gre le za ožjo ekipo, ki bi se ukvarja- la le s pripravo dokumentaci- je za nekatere projekte, ki jih občina prijavi na razpis. Poleg dokumentacije, ki jo zahteva vsaka novogradnja, je bilo treba pripraviti dokumen- tacijo za več javnih razpisov, investicijsko dokumentacijo, mesečno poročati in oddajati zahtevke na ministrstvo, pri- pravljati zapisnike koordina- cijskih sestankov, pogodbe in anekse k pogodbam … »Tovr- stni projekti so deležni različ- nih preverjanj, tako morajo biti vsa področja natančno dokumentirana, dokazljiva Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 24, 13. junij 2024 KRONIKA 15. 06. 2024 18.00 – 24.00 Posebna ponudba v muzejski trgovini (30% popust na založništvo MnZC) Stalne: Živeti v Celju, Otroški muzej Hermanov brlog, Fotohiša Pelikan. Občasne: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku / Radi imamo knjige / Ste me hoteli videti strto? Brezplačen ogled razstav. 18.00 Družinska ustvarjalnica Pepova in Janina avantura iz pradavnine 18.00–22.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa 18.00–22.00 Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi demonstratorji in prostovoljci 19.00 in 20.00 Javno vodstvo po Starem piskru (max. 50 oseb) 21.00 Javno vodstvo po razstavi Ste me hoteli videti strto? Ste me hoteli videti strto? 18.00 – 24.00 15. 06. 2024 V slednji nesreči je z enega od vagonov zdrsnila več sto ton težka transformatorska postaja, pri čemer je odtrgalo kabino vagona, ki je zgrmela po nabrežju reke Save. Hudo poškodovan je bil takrat češki državljan. Posledice nesreče so pristojni lahko odstranili šele mesec kasneje s poseb- nim dvigalom, ki so ga pripe- ljali iz Avstrije. Transformator, ki je zgrmel v Savo, je bil na- mreč težak kar 380 ton. Kaj je resna nesreča in kaj je nesreča? Čeprav je bilo v zadnjem ob- dobju kar nekaj železniških Katera nesreča na Celjskem je bila najhujša? Železniške nesreče: precej pogoste in tudi usodne Pretekli teden smo poročali o nesreči med potniškim vlakom in osebnim vozilom na Polzeli. Tovrstne nesreče na Celjskem niso redkost, mnoge se zgodijo zaradi nepre- vidnosti voznikov osebnih vozil, mnoge nastanejo tudi zaradi različnih drugih okoliščin, če je v njih udeležen samo vlak. Spomnimo samo na eno najhujših nesreč na našem območju, ki se je zgodila lani v Zidanem Mostu. SIMONA ŠOLINIČ Pri železniških nesrečah je specifi čno in smrtno ne- varno predvsem to, da ima vlak zaradi svojih značilnosti dolgo zavorno pot, tudi od 400 do kar tisoč metrov. Vse to je odvisno od teže, hitrosti, proge in tudi strojevodje. Zato je pomembno predvsem osveščanje voznikov, da strogo upoštevajo cestnoprometne predpise pri prečka- nju železniške proge. Ena najhujših nesreč v zgo- dovini Slovenije se je zgodila leta 1999, in sicer v Podlogu pri Šempetru. Takrat sta trči- la avtobus, poln šolarjev, in vlak. V nesreči so umrli štir- je otroci, vsi stari enajst let. V družbi Slovenske železnice pravijo, da na Celjskem pose- bej glede varnosti izrazito ne izstopa noben odsek železni- ške proge. Na avtobus privezan z vrvmi Celjski prometni policisti so pred dnevi med rednim nadzorom prometa na avtocesti zunaj Lopate ustavili ro- munskega voznika avtobusa, ki je imel k avtobusu pripeto dvoosno priklopno vozilo. Zaradi več kršitev so njegovo vozilo izločili iz prometa, plačati bo moral tudi visoko denarno kazen. Pri preverjanju tehnične brezhibnosti avtobusa in priklo- pnika so policisti ugotovili, da so bile na priklopnem vozilu pnevmatike izrabljene, priklopnik pa je bil zaradi poškodbe vlečne kljuke na avtobus pritrjen z vrvmi, ki so namenjene za pritrjevanje tovora. Prav tako so ugotovili več kršitev, po- vezanih z manipulacijo podatkov delovnega časa, nepravilno uporabo tahografa ter nezadostnim časom počitka voznika. Vozniku so izdali skoraj tisoč evrov kazni, podjetju iz Romuni- je, ki je lastnik avtobusa, so izrekli več kot 4 tisoč evrov globe. Prevažal šest migrantov Na območju Rogatca so policisti konec preteklega tedna poskušali ustaviti voznika osebnega vozila, ki ni upošteval njihovih znakov in je s pospešeno hitrostjo odpeljal v smeri Donačke Gore. Tam je trčil v drevo in pobegnil. V vozilu je prevažal šest državljanov Turčije, ki so v Slovenijo vstopili na nedovoljen način. Voznika, državljana Madžarske, so policisti kasneje izsledili in mu odvzeli prostost, zoper njega so na- pisali tudi kazensko ovadbo. Vseh šest tujcev je zaprosilo za mednarodno zaščito. Prav tako pretekli teden so v Spodnjem Negonju policisti najprej prijeli Latvijca, ki je v kombinira- nem vozilu prevažal kar enajst Turkov in dva Sirca, nato še Romuna, v čigar vozilu je bilo devet Turkov. Ukrajinec, ki so ga prijeli v Brezovcu pri Rogatcu, je v avtomobilu vozil štiri Turke. Vsi tujci, ki so v Sloveniji vstopili nezakonito, so zaprosili za mednarodno zaščito. Po posredovanju v požaru gasilec pristal v bolnišnici V nedeljo, malo po 21. uri, je v naselju Lokavec na obmo- čju Rimskih Toplic zagorelo ostrešje stavbe za proizvodnjo lesnih peletov, od koder se je ogenj razširil tudi na skladi- šče žagovine in sekancev. Posredovali so gasilci iz skoraj celotne Gasilske zveze Laško (PGD Rimske Toplice, Laško, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Rečica), ki so ogenj omejili in pogasili ter preprečili nadaljnje širjenje požara na proizvodne naprave v pritličju in na stavbe v bližini. Pri posredovanju se je en gasilec nadihal dima. Ekipa nujne medicinske pomoči ga je na kraju oskrbela in odpeljala na opazovanje v trboveljsko bolnišnico. BA Padel s skiroja V nedeljo zvečer se je v Celju poškodoval 45-letni voznik e-skiroja. Moški je zaradi vožnje preblizu desnega roba voz- išča izgubil oblast nad skirojem in padel. Policisti so med preiskavo nesreče ugotovili, da je 45-letnik vozil pod vplivom alkohola, saj je imel 0,59 miligrama alkohola v litru izdiha- nega zraka. Izdali so mu plačilni nalog. Lanska nesreča v Zidanem Mostu (Foto: arhiv NT/bralec) Priklopnik je bil na avtobus privezan kar z vrvmi … (Foto: PUC) Prebivalce Lokavca in okoliških krajev je v nedeljo zvečer presenetil zvok siren. Gasilci iz več gasilskih društev so požar v gospodarskem poslopju uspešno pogasili, en gasilec se je nadihal dima. (Foto: PGD Rimske Toplice) nesreč, do natančnih po- datkov o tem ni lahko priti. Policija natančne statistike o tovrstnih nesrečah nima. V Sloveniji obstaja služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč in incidentov, vendar tudi ne vodi posebne baze podatkov o nesrečah na že- lezniškem omrežju. Takšno bazo vodi štabna služba za notranji nadzor, kakovost in okolje, ki deluje znotraj Slovenskih železnic. Kot so nam nekoliko dvoumno od- govorili v omenjeni službi, je »preiskovalni organ dolžan neodvisno preiskati resne nesreče, lahko pa preiskuje tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih okolišči- nah lahko bili resni, s ciljem izboljšanja varnosti v žele- zniškem prometu in prepre- čevanja nesreč. Preiskuje lahko tudi tehnične napake strukturnih podsistemov ali komponent interoperabil- nosti železniškega sistema. Navedeno pomeni, da pre- iskovalni organ ne preišče vseh nesreč in incidentov.« Preiskovanje železniških nesreč je precej specifi čno in znotraj tega obstaja izrazo- slovje, ki je morda javnosti dvoumno. Po predpisih po- meni izraz resna nesreča ka- terokoli trčenje ali iztirjenje vlakov, kjer umre ena oseba ali se poškoduje pet ali več ljudi in v katerem nastane visoka škoda. Velika škoda pomeni, da znaša vsaj dva milijona evrov. Samo pojem nesreča pa pomeni nehoten ali nenameren nepričakovan dogodek ali poseben niz do- godkov, ki imajo škodljive posledice. Gre za trčenja, iztirjenja, nesreče na nivoj- skih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so ude- ležene osebe, požari in drugi podobni dogodki, kar ima za posledico najmanj eno hudo poškodovano osebo, škodo na vozilih ali prekinitev že- lezniškega prometa na glavni progi za šest ali več ur. Največ nesreč na nivojskih prehodih Na Slovenskih železnicah so nam odgovorili, da se je med letoma 2014 in 2024 na Celj- skem zgodilo 12 železniških nesreč. Od teh se jih je največ zgodilo na nivojskih prehodih, kjer je prišlo do trčenja vlaka in vozila, najpogosteje je bilo vzrok neupoštevanje cestno- prometnih pravil. »Izredni do- godek z najhujšimi posledica- mi se je zgodil 18. aprila 2017 med postajama Celje–Žalec, ko je vlak na nivojskem prehodu, zavarovanem z andrejevim kri- žem, trčil v vozilo, v katerem je umrla ena oseba, poškodo- vana pa sta bila dva sopotni- ka. Izredni dogodek z največjo materialno škodo je bil v času lanskih poplav,« so pojasnili v Slovenskih železnicah. Na vprašanje, koliko materialne škode so povzročile vse te nesreče, odgovorni dodajajo, da v sklopu preiskav izrednih dogodkov ocenijo škodo, a da ta podatek ni odločilen: »Vsak prevoznik in upravljavec, ki je udeležen v nesreči, vodi svoj stroškovnik.« Natančne šte- vilke nam torej niso navedli. Dodajajo, da bi zaradi vseh nesrečnih dogodkov na nivoj- skih prehodih, kjer so povzro- čitelji vozniki cestnih vozil in se nesreče končajo tragično, odgovorni morali stremeti k dejavni izvedbi ureditve nivoj- skih križanj bodisi z ureditvijo zunajnivojskih križanj bodisi z ureditvijo sprememb načina zavarovanja. »Pri tem bi nave- dli tudi, da kot upravljavec jav- ne železniške infrastrukture komisiji za nivojske prehode, ki deluje v okviru infrastruk- turnega ministrstva, podajamo predloge za ureditve nivojskih križanj ter sodelujemo pri pri- pravi predlogov, kar pripo- more k izboljšanju varnosti v železniškem prometu,« še dodajajo na Slovenskih žele- znicah. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 24, 13. junij 2024 ŠPORT odd, sport, mazouzi leila Odd, sport, Tomc nika Mesec športa je tudi letos Celjanke in Celjane spodbudil h gibanju Najbolj obiskani konjeništvo, družabni ples, joga in pilates S Tekom ob Savinji – bil je preložen za teden dni – se je končal letošnji, že deseti Mesec športa. Orga- nizatorji poročajo o ponovnem dokazu, da ima šport pomembno vlogo v vsakdanjem življenju občank in občanov Celja. DEAN ŠUSTER Podelitev po Teku ob Savinji Plavalci so bili zelo zadovoljni. Ljubitelji kegljanja so bili navdušeni nad ponudbo. V približno mesecu dni so bile raznolike športne dejav- nosti večinoma brezplačne. Kegljali tudi invalidi Celjanke in Celjani so lah- ko izkoristili možnost kako- vostne vadbe pod strokovnim nadzorom številnih športnih društev in klubov v Celju. Športne dejavnosti so bile namenjene vsem starostnim skupinam in načrtovane za vse stopnje pripravljenosti. Posamezne vadbene dejav- nosti so bile izvedene enkrat do dvakrat tedensko, na voljo je bilo tudi sodelovanje na različnih športnih prireditvah, kot so Cicibaniada, Plezajmo vsi, Tek ob Savinji … Najbolj množično so bili tokrat obi- skani konjeništvo, družabni ples, joga in pilates. Invalidi so se lahko letos udeležili vad- be kegljanja in enodnevnega kolesarjenja na invalidskih kolesih. Za vse generacije Mesec maj je v Celju vsako leto posvečen športu, saj so predstavniki Mestne občine Celje prepričani, da sta de- javno preživljanje prostega časa in vsakodnevno gibanje ključna za zdrav način življe- nja vse od malih nog. Mesec športa je namenjen vsem generacijam, tudi ranljivim skupinam. Letos je bilo po- nujenih 29 različnih športnih dejavnosti. Bogat program, ki je letos prinesel kar nekaj no- vih športov, je občina pripra- vila s Športno zvezo Celje in z različnimi športnimi društvi. Občankam in občanom so bili med drugim na voljo nogo- met, košarka, tenis, trail-tek, hip hop in ulična vadba v fi - tnesu na prostem. Po lanski množični obiskanosti je bilo ponovno možno igrati roko- met. Ljubitelji adrenalinskih športov so se lahko preizku- sili v gorskem kolesarjenju in jadralnem padalstvu. Grilančeva in Hvalec Tekaški navdušenci so se udeležili tradicionalnega Teka ob Savinji. Ta je bil že 48. po vrsti. Zanj so na Špici poskrbeli predstavniki Špor- tne zveze Celje in Atletskega društva Kladivar. V članski konkurenci sta približno pet kilometrov najhitreje prete- kla Luka Hvalec in Tea Kus Grilanc. Med veterankami je zmagala Maca Juvan, med veterani je slavil Marko Tot. Najmlajši so pretekli 800 me- trov. Najhitrejši so bili Ema Založnik in Tia Dobrijević (v cilj sta pritekli z roko v roki) in Noel Jelić. Priznanja sta podeljevala Peter Svet, ki ima še vedno v lasti državni rekord v teku na 5.000 me- trov, in predsednik Športne zveze Celje Matej Polutnik. Sekretar zveze Marko Boži- ček ni skrival razočaranja nad nizko udeležbo tekačev in tekačic. Foto: David Valant/Moc Priznanja je podeljeval tudi Peter Svet. Atlet Kladivarja je še vedno slovenski rekorder v teku na 5.000 metrov. Včeraj je minilo 50 let od njegove- ga najboljšega teka, ki mu je uspel v Berlinu (13:32,8). Zdaj 75-letni Svet je bil pred 50 leti na EP v Rimu, kjer je prav sedaj spet prvenstvo Stare celine. Eno svojih najod- mevnejših zmag je dosegel v Velenju, kjer je v dramatičnem finišu postal balkanski prvak v krosu. (Foto: osebni arhiv) Kdo bo v Podčetrtku novi Teddy Riner? Leta 2008 je na turnirju za evropski pokal, ki ga pri- pravlja Judo klub Z´dežele v sodelovanju z Judo zvezo Slovenije in pod okriljem Evropske judoistične zveze, tekmoval tudi zdaj že legen- darni francoski judoist Teddy Riner. Tedaj je bil star 19 let. Kasneje je dvakrat zmagal na olimpijskih igrah med posamezniki, tretjo zlato olimpijsko medaljo je osvojil v ekipni konkurenci. V svo- ji zbirki ima še enajst zlatih medalj s svetovnih prvenstev, zato velja za najuspešnejšega svetovnega judoista doslej. Poleg njega je turnir obiskalo še več olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov. Olimpij- ska zmagovalka Urška Žolnir je bila na turnirju za evropski pokal prva kar osemkrat. Do zdaj je evropski pokal gostil judoiste iz Severne in Južne Amerike, Afrike, Azi- je in Avstralije. Predstavniki evropskih držav iz 250 klu- bov so že stalnica evropskega pokala. Za turnir, ki bo v so- boto in nedeljo v Podčetrtku, je prijavljenih 107 judoistk in 245 judoistov iz 32 držav. Celjski klub bo predstavljala nova, obetavna generacija s šestimi dekleti in tremi fanti. Nika Tomc je osvojila zlato medaljo na Olimpijskem fe- stivalu evropske mladine v Mariboru v kategoriji do 57 kilogramov. Zagorjanka je trenirala tudi pri ljubljanski Olimpiji, nato jo je pod svoje okrilje vzel mojster tega špor- ta Marjan Fabjan. Pred dvema mesecema je bila Nika druga na članski tekmi za evropski pokal v Dubrovniku. Leila Mazouzi je bila v Mariboru tretja, na tekmi evropskega pokala za mladinke na Reki je osvojila drugo mesto. Nase je opozorila pred dvema letoma. Pri 15 letih je na kadetskem evropskem prvenstvu (do 18 let) v Poreču v kategoriji do 63 kilogramov osvojila bronasto kolajno. DŠ Leila Mazouzi (Foto: osebni arhiv) Nika Tomc (Vir: Facebook Slovenia Olympic Team) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 24, 13. junij 2024 ŠPORT »Že v prejšnji sezoni smo lahko videli, koliko Thayna s svojimi igralskimi in oseb- Praznik teka in hoje bo v Celju v soboto, 22. junija, v mestnem parku. Odločitev o tem prizorišču so pred nekaj leti sprejeli predstavniki Dru- štva maratoncev in pohodni- kov Celje in je niso obžalovali. Prireditev bo v parku tretje leto zapovrstjo. Udeležence je lani in predlani očaral ču- dovit objem narave. Tekači so vabljeni na 33. polmaraton dr- žavnosti, na tek državnosti na 10 kilometrov in na rekreacijski tek na 6 kilometrov. Pohodniki se bodo lotili tretjega zelenega pohoda po obronkih mestnega gozda. Tekma štirih mostov Kot je že bilo običajno v za- dnjih letih, bo tudi letos glavni del prireditve v dopoldanskem času, saj vsem ustreza, da se iz- ognejo vročini, ki je v tem času ponavadi že prisotna. Starti te- kov bodo ob 9.00. Tekači bodo tekli iz mestnega parka po razgibani progi skozi Lisce in naprej po senčni cesti do vise- čega mostu, kjer bodo prečkali Savinjo. Od visečega mosta bo proga vodila tekače nazaj proti Celju, po nasipu Savinje do mo- sta v Laško, kjer bodo prečkali Savinjo, potem pa zavili nazaj v park, kjer bo cilj teka. Tekači za celjski polmaraton bodo pre- tekli dva kroga. Po podpisu pogodb s Silvo in z Jelenčevo ter po uspešnem nastopu Urankerjeve v Malagi Z Brazilko bo precej lažje, mlada Celjanka se ji bliža »Moja prva želja glede sestave ekipe za novo sezono je bila povezana s tem, da Thayna Silva ostane pri nas. Za- hvaljujem se vodstvu kluba, da je z njo uspelo podaljšati pogodbo, Thayni pa seveda za sprejem odločitve, da bo ostala v našem klubu,« je trener Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje Damir Grgić priznal, da mu je vod- stvo kluba izpolnilo željo. DEAN ŠUSTER nostnimi lastnostmi ter izku- šnjami pomeni za našo mlado ekipo. Verjamem, da bo v novi sezoni svojo igro še nadgradi- la,« je dodal Grgić. Silva za nove pokale 28-letna brazilska reprezen- tantka Thayna Silva, ki je vi- soka 184 centimetrov, ima za seboj izjemno prvo sezono v celjskem dresu, saj je bila iz- brana za MVP (najbolj kori- stno igralko) fi nalnega turnirja pokala KZS, za MVP rednega dela lige Waba in za MVP fi - nala državnega prvenstva. V Jadranski ligi je v povprečju dosegala 16,9 točke na tekmo, ujela je 7,6 žoge pod košema. »Srečna sem, ker bom celjski dres nosila tudi v prihodnji sezoni. V Celju se odlično po- čutim, izjemno sem se ujela s soigralkami, trenerskim ka- drom in z vodstvom kluba. Hvala omenjenim za novo priložnost in zaupanje. Verja- mem, da bomo v Celje prinesli nove lovorike.« Maja med biseri Poleg Silve bodo v ekipi še Bla- ža Čeh, Ana Nuša Anžič, Lea Bar- telme, Sophia Jite Gbemuotor, Lana Iseinoski, Kim Žibert, Zoja Štirn, Ula Krenk, Romana Je- lenc, Andjela Demirović in Maja Uranker, ki je ponovno dokazala, da spada med najbolj obetavne košarkarice v Evropi. V španski Malagi je bila med 31. majem in 3. junijem na 21. izvedbi projek- ta Košarka brez meja (Basketball Without Borders) za Evropo, ki je namenjen igralkam in igralcem, rojenim leta 2007 . Med 30 pova- Maja Uranker prihaja iz zelo športne družine. Največ ji je lahko o košarki svetoval oče Jure, najraje pa bi ponovila podvig dedkovega brata Jožeta, ki je bil olimpijec. V Malagi si je izbrala številko 26, morda misleč, da jo bo lahko nosila tudi v klubu, a v njem ostaja Thayna Silva. Thayna Silva na tekmi fi- nala državnega prvenstva Mojca Jelenc ima nekaj odličnih ponudb in vse kaže, da bo zapustila Cinkarno Med dru- gimi jo bo skušala nadomestiti njena sestra Romana (na fotografiji). bljenimi košarkaricami iz celotne Evrope je bila tudi Urankerjeva, ki je bila izbrana v najboljšo peterko kampa. Za nameček je prejela še priznanje za najboljšo igralko v obrambi. Najbolj nadarjene evropske igralke tega letnika so se v Španiji spoznale z nekateri- mi nekdanjimi zvezdniki in zvez- dnicami svetovne košarke, kot so Collin Sexton (Utah Jazz), Devon- te Graham (San Antonio Spurs) in Amaya Valdemoro (NBA Europe Ambassador). Foto: arhiv ŽKK Cinkarna Celje Z Verbičem in s Šeškom, tudi Karničnikom Žan Karničnik je edini član državnega prvaka v slovenski izbrani vrsti. (Foto: Andraž Purg) Slovenska nogometna re- prezentanca je v Stožicah odigrala pripravljalni tekmi (Armenija 2 : 1, Bolgarija 1 : 1) in odpotovala v Nemči- jo, kjer jo na evropskem pr- venstvu v nedeljo v Stuttgar- tu čaka obračun z Dansko. V izbrani vrsti bosta tudi Vojničan, nekdanji član Celja Benjamin Verbič, in Radečan Benjamin Šeško. Eden glav- nih adutov selektorja Matjaža Keka bo tudi bočni branilec slovenskega prvaka Žan Kar- ničnik. V sredo z Borcem Prejšnji teden ga ni bilo na Skalni kleti, kjer so bili prvič v tej sezoni parkirani zavidljivi jekleni konjički. Na tamkaj- šnjem stadionu so se zbrali nogometaši Celja in opravili prvi trening. Trener članske ekipe Damir Krznar je imel na uvodnem treningu na voljo 26 nogometašev. Prej posojeni igralci Tin Matić, Artem Bilyi in Karlo Špeljak so se vrnili v ekipo. Prva pripravljalna tek- ma bo že danes z ekipo NK Kranj, druga pa v sredo proti prvaku BiH, banjaluškemu Borcu. 21. junija se bo moštvo preselilo v Kranjsko Goro, kjer bo ostalo do 1. julija. Potem bo sledilo le še pilje- nje priprav za prvo tekmo v kvalifi kacijah za ligo prva- kov (9. ali 10. julij). Zadnji udarec za Rogaško Slovenska nogometna kluba Rogaška in Gorica bosta morala po fi nalni tekmi slovenskega pokala v blagajno zveze plačati več kot tisoč evrov kazni. Zaradi nešportnega vede- nja več igralcev in uradne osebe Rogaške (Slatinčani so sicer fi nale pokala konec maja dobili po izvajanju enajstmetrovk) je disciplin- ski sodnik klubu naložil ka- zen v višini 480 evrov. Na tekmi so igralci prejeli šest rumenih kartonov in enega rdečega, opomin je prejela tudi uradna oseba ekipe. Ob tem bo morala Rogaška plačati še 1.100 evrov kazni zaradi nešportnega in ne- primernega ravnanja navi- jačev. Ti so štirikrat žaljivo vpili zoper NZS, za kar so prejeli 400 evrov, medtem ko so 700 evrov kazni prejeli zaradi prižiganja bakel. NK Rogaška bo kazen plačal v vlogi člana Medobčinske nogometne zv eze Cel je. DŠ Če je med praznikom teka vroče, znamo še kako ceniti vodo, navadno vodo … (Foto: Andraž Purg) Praznik teka in hoje bo 22. junija Za otroke in pohodnike Ob 10.00 se bo začel še 24. otroški mini maraton. Tako kot že vrsto let bo tudi tokrat otroke razveseljeval Spidi. Otroci od dveh do petnajst let bodo tekli na različnih razda- ljah, od 200 do 1.200 metrov. Lani se je otroških tekov, ki so brezplačni, udeležilo 120 otrok. V okviru praznika teka in hoje bo društvo organizi- ralo tretji pohod po mestnem gozdu, ki je primeren tudi za družine. Pohodniki bodo lah- ko izbirali med različnimi dol- žinami pohoda. Hodili bodo lahko na 7, 10 in 12 kilome- trov. »Pohodniki bodo krenili na pot ob 8.00. Pot je dobro označena in je v večjem delu speljana po gozdu. Golaž za pohodnike bo brezplačen,« je dodatno pojasnil predsednik Društva maratoncev in poho- dnik o v Cel je Odon Simonič. DŠ Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 24, 13. junij 2024 ŠPORT Slovenska odprava je slavi- la že v petek. Izvrstni Kristjan Čeh je v metu diska osvojil zlato medaljo, svojo četrto na velikih tekmovanjih in enaj- sto slovensko na prvenstvih stare celine. Njegovo orodje je letelo 68 metrov in 8 cen- timetrov. Mintautiškis ostaja v Celju Na redni letni skupščini Hokejskega kluba RST Pellet Celje je vodstvo kluba okrepilo upravni odbor. »V njem sta zdaj še podjetnika Jože Krulec in Primož Kozovinc. Z njima nam bo lažje. Vse posledice lanske poplave so botrovale izgubi, ki znaša 70.000 evrov. Zavihati bomo morali rokave,« je opozoril predsednik Vid Valenčak in dodal, da nova sezona ni vprašljiva. Veseli ga dejstvo, da se je zaradi dobrega dela pri mlajših selekcijah zelo povečalo zanimanje mladih iz drugih klubov za prihod v Celje. Člansko moštvo se bo zbralo v začetku avgusta, udeležilo se bo turnirja, ki ga bo gostil novinec v Alpski ligi Sisak. Mednarodna liga se bo začela 21. septembra. V klubu ostajajo trener Gal Koren ter Jaka Gajšek, Nik Širovnik, Jakob Brandner, Nik Grahut, kapetan Jure Sotlar in Mikus Mintautiškis, 23-letni latvijski reprezentant, ki je v prejšnji sezoni na 49 tekmah zbral zavidljivih 62 točk. Novinec je 28-letni branilec Miha Logar, ki je nazadnje igral za Jesenice. Klub so zapustili Jan Flajs, Tim Dolinar, Jaša Jenko in Raivo Freidenfelds. DŠ Tominc osmi v Pragi Celjski kajakaš Lan Tominc je nastopil na letošnji drugi tekmi za svetovni pokal v slalomu na divjih vodah v Pragi. Na narasli Vltavi so imeli slalomisti le eno kvalifikacijsko vožnjo, iz katere se je v finale nato uvrstila najboljša deseterica. Mladinski olimpijski prvak iz Buenos Airesa leta 2018 se je v finale uvrstil s šestim rezultatom kvalifikacij, kar je bilo za mnoge presenečenje. Za svoj največji uspeh v članski konkurenci je Lan v finalu osvojil osmo mesto. »S kvalifikacijsko vožnjo sem bil zelo zadovoljen. Čoln je lepo tekel, imel sem dovolj energije med veslanjem. S finalno vožnjo sem manj zadovoljen, preveč je bilo dotikov, preveč sem hitel, prehiteval sem samega sebe, zato je tudi rezultat takšen, kot je,« je bil samokritičen veliki up Kajak kanu kluba Nivo Celje. Zmagal je Italijan Giovanni De Gennaro, Peter Kauzer je bil četrti DŠ Kladivarjeva atleta z odmevnima dosežkoma v finalih na EP v Rimu Klara Lukan peta, Matic Ian Guček sedmi Med evropskim prvenstvom v atletiki v Rimu in tudi že pred njim so se vrstile slabe in dobre novice. Članica Kla- divarja Tina Šutej, ena izmed favoritinj za odličje v skoku s palico, se je navkljub poškodbi mišice na roki odpravila v večno mesto, kjer pa je ugotovila, da roka ne prenese napo- ra. Luka Janežič, slovenski rekorder v teku na 400 metrov, je zaradi težave s stegensko mišico odpovedal udeležbo v štafeti 4 x 400 metrov. Podobno je zaradi slabega počutja storila Eva Pepelnak pred nastopom v troskoku. DEAN ŠUSTER Matic s kurjo poltjo Celjan Matic Ian Guček se je uvrstil v finale teka na 400 metrov z ovirami. Progo je pretekel v rekordnem času, spet je izboljšal lasten držav- ni rekord, ki zdaj znaša 48,34. Gučkova skupina je bila tako močna, da se je 20-letni član Kladivarja v finale uvrstil po času in ne uvrstitvi. V torek zvečer ni ponovil izvrstnega časa. S časom 48,87 sekunde je zasedel sedmo mesto. »Ko sem prišel pred startni blok, sem dobil kurjo polt, saj na takšni tekmi še nisem sodelo- val. Zadovoljen sem s časom, znova sem tekel hitreje od 49 sekund in s tem obdržal viso- ko povprečje na tekih v sezo- ni. Malo sem v primerjavi z vodilnimi izgubil priključek na šesti, sedmi oviri. Zaostal sem za skupino, potem pa skušal zaostanek nadokna- diti, ampak je bilo prepozno, da bi kaj rešil. Nisem imel najboljše proge, ampak bila je boljša kot tista v polfinalu. Tokrat sem imel pregled nad tekmo,« je razlagal Guček, ki je v polfinalu tekel na osmi, v finalu pa na drugi progi. »Sposoben sem še več« »Moja disciplina se je izje- mno razvila, izjemni časi so doseženi na 400 metrov z ovi- rami v obeh konkurencah. To mi daje še dodatno motivaci- jo, da še bolj treniram in se približam časom najboljših. Vem, da sem tega sposoben. Pred evropskim prvenstvom sem se želel uvrstiti v fina- le. Skušal sem čim bolje teči in uživati, ni veliko takšnih priložnosti med športno po- tjo. A bom imel novo čez dva meseca na olimpijskih igrah, tam bo še več zelo hi- trih fantov in to bo zame še dodaten motiv,« je dodal Gu- ček, varovanec trenerja Mira Kocuvana starejšega. Sloven- ska rekorderka v metu kopja Lan Tominc seje prvič uvrstil v finale tekme svetovnega pokala. (Foto: osebni arhiv) Tri medalje v Celje Državno prvenstvo v akrobatski gimnastiki je bilo v Ljubljani. Tek- movanja v skokih na ve- liki prožni ponjavi se je udeležilo 240 tekmovalk in tekmovalcev. Iz Freestyle kluba Celje jih je bilo sedem. Najbolj- ši med njimi je bil Niko Mahmutović, ki je osvo- jil srebrno medaljo med mlajšimi dečki. Uspeh celjskega kluba sta s tre- tjima mestoma dopolnila Tal Majcen Škoflek med cicibani in Janez Radej med s t ar e jšimi dečki. DŠ Skok Janeza Radeja je pozorno spremljal njegov trener Franc Grahek. (Foto: FKC) Martina Ratej je dosegla svoj najboljši izid v sezoni, 56,34 metra. V svoji kvalifikacijski skupini je zasedla deveto me- sto, skupno je bila šestnajsta: »Moj cilj je bil 58 metrov. To bi me gotovo peljalo v finale. Čutila sem, da so se stvari po- stavile na pravo mesto, a mi manjka tekem. V novembru sem imela operacijo kolena in sem dva meseca zamuja- la z vadbo. Sedaj bom šla v lov za olimpijsko normo,« je povedala 42-letna članica Kladivarja. »Tudi če mi noge odpadejo« Klara Lukan se je nena- doma znašla med kandidat- kami za osvojitev medalje v teku na 10.000 metrov. Pri- čakovala je taktičen tek, zato je dolgo narekovala ritem. S petim mestom je dosegla dru- go najboljšo slovensko uvr- stitev na EP, najboljšo med atletinjami: »Tek je bil zame izjemno boleč. To me sicer ni presenetilo. Že na začetku sem si zadala cilj, da ne bom dopustila taktičnega teka. Kot sem načrtovala, sem ri- tem prevzela v svoje roke in tekla na čelu. Peto mesto je izredno lep dosežek, vesela sem, da sem lahko nastopila in nisem bila poškodovana. V tem olimpijskem letu je bilo veliko odpovedi, sama sem imela srečo s tem. A vrhunski šport je eno samo garanje in trpljenje.« Atletinja Kladivar- ja upa, da se ji bo še drugič uspelo uvrstiti na olimpijske igre. »Tam bom nastopila pogumno. Na igrah v Tokiu sem odstopila in tedaj sem si rekla, da se to ne bo zgodilo nikoli več in tega sem se dr- žala v Rimu. Presenetilo me je, da je bilo tako soparno, po- doben občutek sem imela lani na dvoranski tekmi v Birmin- ghamu. Morda bom morala nekaj narediti glede privajanja na tovrstne razmere. Najbrž sem na koncu zato malo po- pustila. A sem naredila vse, da pridem do cilja. Dejala sem si, da bom prišla do konca, pa če mi noge odpadejo,« je bila od- ločna Klara. Foto: Peter Kastelic Matic Ian Guček je bil sedmi v finalu teka na 400 metrov z ovirami. Klara Lukan je bila najboljša slovenska atletinja na EP v Rimu. Tina Šutej je razočarana končala ogrevanje na rimskem stadionu: »Pred enim tednom sem si nekoliko natrgala kratkoglavo mišico na roki. Sprva je nisem mogla obremeniti, a so zdravniki po pregledih povedali, da je na- trganina manjša, vendar naj bi lahko klub temu skakala v Rimu. Zato sem odšla tja, čeprav po poškodbi s palico nisem skakala. A sem na ogrevanju ugotovila, da ne bom mogla nastopiti. Bolečina ni bila huda, težave z Ahilovo tetivo so še hujše. V tretjem skoku sem skoraj zdrsnila na palici in sem se odločila, da ne bom tvegala.« Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 24, 13. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Poroke Šentjur Poročila sta se: Saša JAZ- BINŠEK in Simon KLAKO- ČAR, oba iz Šentjurja. Laško Poročila sta se: Petra KRAMŽAR iz Zagorja ob Savi in Franc CENAR iz Krškega. Žalec Poročila sta se: Jure CIBER in Petra STRAŽIŠAR, oba iz Grosupljega. Velenje Poročila sta se: Simona SI- MONIČ in Robert VERDEV, oba iz Šmartnega ob Paki. Kulturne prireditve ČETRTEK, 13. 6. 17.00 Vista Velenje Vidim. Vidi! Vidiš? Predstavitev knjige avtorja Bojana Pavška 18.00 Kavarna Miško Knjižko Celje Simpl lajf Koncert skupine 18.00 Atrij Velenjskega gradu Foto EX-tempore Velenje 2024 Odprtje razstave 19.00 Narodni dom Celje Koncert Orkestra harf Brezplačne vstopnice bodo na voljo v tajništvu GŠ Celje. 19.00 Občinska knjižnica Prebold Kipar Ciril Hočevar Odprtje razstave in pogovorni večer; literarni gost večera bo pesnik Ervin Fritz. 19.00 Savinov likovni salon Žalec Luč vesti Odprtje razstave fotografij Branimirja Ritonje 19.00 Glasbena šola Velenje Jerica Erjavec in Tjaš Vesnicer Recital klarinetistov 19.00 Vila Bianca Velenje Lirikonfest Slavnostna podelitev vseslovenskih književnih nagrad Lirikonfesta Velenje 2024 PETEK, 14. 6. 18.00 Kulturni dom Dobrna Slavnostna seja občinskega sveta občine Dobrna s podelitvijo priznanj občinskim nagrajencem in najuspešnejšim devetošolcem Nastopajoči: Nuška Drašček in Extra band Glasbene šole Celje 19.00 Velenjski grad, atrij Koroška ljudska dediščina v pesmi in plesu Koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora, pridružili se jim bodo tudi člani folklornega društva Koleda. 20.00 Celjski grad Maraaya Koncert 20.00 Letni kino Velenje Koala Voice, Masaž, Teku Snu Koncert SOBOTA, 15. 6. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 19.00 Pokrajinski muzej Celje, Barbarina dvorana Drevo za ptice Recital ob 100-letnici rojstva Ivana Minattija v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Maroltovo srečanje Državno tekmovanje odraslih folklornih skupin 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarja Elvis Predpremiera monokomedije, avtorska predstava Renata Jenčka 20.30 Vodni stolp Celje Ansambel Trium Koncert 21.00 Titov trg Velenje Poletna operna noč NEDELJA, 16. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 16.00 Osnovna šola Dramlje Pesem in ples za poletni nasmeh Za poletni nasmeh bodo poskrbeli: pevke Ženskega pevskega zbora Dramlje, Orientalska plesna skupina Sayyidah in Mladinski pevski zbor OŠ Dramlje 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje Bella Italia Plesna predstava 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Enosedežnica Koncert violinistke Ane Julije Mlejnik Železnik 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Koncert Belcanto – Od srca do srca Koncert opernih arij, Canzonet in napevov 19.00 Vodni stolp Celje Vocal BK Studio & prijatli Tradicionalni koncert 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarija Elvis Premiera monokomedije, avtorska predstava Renata Jenčka TOREK, 18. 6. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo Nastop najmlajših učencev GŠ Velenje 19.00 Galerija Velenje Klavirski koncert dijakov glasbene smeri Umetniške gimnazije Velenje 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarija Elvis Prva repriza monokomedije, avtorska predstava Renata Jenčka 20.30 Trg pred Metropolom 40. obletnica Pihalnega orkestra Celje Jubilejni koncert SREDA, 19. 6. 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Lisička je prav zvita zver Nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Flavtini, glasbeni cekini Projekt oddelka flavt 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert pihalnih orkestrov 18.15 Celjska kulturnica Matej Krajnc special Predstavitev njegovih zadnjih literarnih in glasbenih del 20.30 Vodni stolp Popslastica Koncert pop zbora Poletna muzejska noč SOBOTA, 15. 6. 10.00 do 13.00 in med 18.00 in 24.00 Likovni salon in Galerija sodobne umetnosti Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 19.00 Voden ogled po mednarodni skupinski razstavi Modri sev v Likovni salon 20.00 Voden ogled po razstavi (na)proti Človeku z dijaki umetniške gimnazije likovne smeri GCC v Galerijo sodobne umetnosti 10.00 do 22.00 Galerija Velenje Odprta galerija ob zvokih opere 18.00 do 20.00 Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat Ipavčeve hiše, muzejske zbirke Rifnik in njegovi zakladi, spominske sobe New Swing Quarteta pesem Južne železnice ter Galerije Zgornji trg Šentjur. Pripovedovalski večer ob 19. uri na vrtu Ipavčeve hiše. 18.00 do 20.00 Muzej Laško Brezplačno vodenje po muzejskih razstavah 18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav. 18.00: Družinska ustvarjalnica Pepova in Janina avantura iz pradavnine. 18.00 22.00: Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa. 18.00 22.00: Oživitev ulice obrtnikov. 19.00 in 20.00: Javno vodstvo po Starem piskru (največ 50 oseb). 21.00: Javno vodstvo po razstavi Ste me hoteli videti strto? 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen vstop v muzej Med 18.00 in 22.00, ploščad pred Knežjim dvorom: razstava starodobnikov 18.00 do 24.00 Celjski grad Brezplačen ogled gradu in stalnih razstav 18.00 do 24.00 Ekomuzej Žalec Poletna muzejska noč Brezplačen ogled muzejskih zbirk 18.00 do 24.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj in Galerija F-bunker Velenje Brezplačen ogled razstav ter pester program večernih dogodkov Velenjski grad: 20.00 Predstavitev knjige Sinjebradec 21.00 Večerno vodstvo po Velenjskem gradu 22.00 Pripovedovalski večer za odrasle Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj: 19.00 vodstvo po razstavi nebo nad Šoštanjem v času druge svetovne vojne 20.00 projekcija filma letalstvo v Šaleški dolini 20.00 Muzej Laško Koncert udeležencev glasbene delavnice 20.30 Muzej Laško Koncert Boštjana Gombača 22.00 Muzej Laško Projekcija starih filmov o Laškem Druge prireditve ČETRTEK, 13. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepo iz Krapine – lutka Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 10.00 Glavni trg Celje Dnevi dizajna v Celju Show room, delavnica in okrogla miza 10.00 Gaj poezije Velenje pri Škalskem jezeru Lirikonfest Matinejsko pesniško- prevodno in potopisno branje, berejo lavreati Lirikonfesta 2024 11.00 Šlandrov trg in Fontana piv Zeleno zlato Žalec Start 2. etape 30. kolesarske dirke po Sloveniji 12.00 Restavracija jezero Velenje Lirikonfest Jezik, poezija in potopis gredo skozi želodec; pogovor s književnimi gosti – lavreati Lirikonfesta 19.00 Galerija Mozirje S kolesom čez Severno Ameriko Potopisno predavanje svetovnega popotnika in strastnega kolesarja Aleša Juvanca 20.00 Glavni trg Celje Dnevi dizajna Celje: Čarobnost mestnih trgov Modna revija mestnih ponudnikov PETEK, 14. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Jana iz Krapine Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 9.00 do 12.00 Jurijev trg Tabor Z roko v roki 10.00 Glavni trg Celje Dnevi dizajna Celje Showroom in zaključek z družabnim dogodkom 18.00 Muzej na prostem Rogatec, pred Viničarsko hišo Večer napolitanskih pic s koncertom Dina Miklavžića SOBOTA, 15. 6. 8.00 do 14.00 Občinsko dvorišče Laško Pisani balon 2024 Brezplačni otroški festival z animacijami, delavnicami, predstavami, nagradnimi igrami … 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 9.00 MC Šmartno ob Paki Otvoritev festivala zelišč Zgornje Savinjske in Šaleške doline 2023 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje Izdelava polstene kroglice (obesek) 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Pišemo z gosjim peresom Delavnica 15.00 do 17.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Gostovanje na Juneževi domačiji Prikaz rokodelskih delavnic Okusimo dediščino bodo s pesmijo bogatile Ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec 19.00 do 24.00 Podeželska tržnica Žalec Naj piva Slovenije 2024 Razglasitev naj piv s koncertom skupine Blue Angel Gang in gostom Vladom Kreslinom. 20.00 Celjski mladinski center DJ Tinchtov 20.30 Pri Gasilskem domu na Rečici ob Savinji Gasilska veselica z Okroglimi muzikanti in nočnim gasilskim tekmovanjem 21.00 Restavracija Camp Velenje Zabava s svetovno znanim DJ-em: Paolo Barbato NEDELJA, 16. 6. 8.00 Start: Ekomuzej Žalec Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini Cilj pri fontani v Žalcu 9.30 do 18.00 Kulturni dom Dobrna Razstava kulinarike, čebelarstva, ročnih del, rezbarstva in zeliščarstva v občini Dobrna V ponedeljek od 9.30 do 18.00 12.00 Vrh nad Laškim Srečanje godb 16.00 Pri Domu krajanov Šmartno v Rožni dolini Prav luštno je res na deželi Predstavile se bodo folklorne, pevske in glasbene skupine, prikaz ljudske obrti, kmečka tržnica in razstava knjižnih ljudskih izročil 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Slovesnost ob 20-obletnici Združenja hmeljarjev Slovenije TOREK, 18. 6. 18.00 Celjski dom Bruno Gröning Uvodno informativno predavanje za mlade 19.00 Knjižnica Laško Predstavitev nove sezone Bralne značke za odrasle in nastop Učiteljskega pevskega zbora Primus SREDA, 19. 6. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 18.00 Laška hiša Slovenija, kot jo vidimo otroci Kavarniški večer Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 25 – redna letna razsta- va Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do 21. 6. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vrt v štirih letnih časih, fotografska razstava Botaničnega vrta Uni- verze v Mariboru; do 26. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Inventura 24, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje in razstava akademskega slikarja Žige Kelenca; do 20. 6. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 24, 13. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN RADU PINTERJU (18. 2. 1949–12. 6. 2023) Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. Mineva eno leto, kar smo izgubili dragega moža, očeta, dedija in brata Rada Pinterja. Zelo ga pogrešamo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi 325 Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, praprababice in tete ANGELE REHAR rojene Flis iz Lokovine 3, Dobrna (23. 3. 1928–30. 5. 2024) se iskreno zahvaljujemo reševalcem, urgenci, infekcijskemu oddelku in oddelku AER bolnišnice Celje, kjer so zelo lepo skrbeli za njo v času zdravljenja. Ena velika zahvala negoval- kama gospe Jožici Peterle in gospe Jožici Volavc za tako lepo nego in toplino, ki sta jo nudili naši mami. Hvala gospodu Fijavžu, dr. med., in sestri Tatjani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in kolektivu parfumerije Beautifly, da ste nam stali ob strani. Za zadnje slovo mami hvala pogrebni službi Raj, Komunali Velenje, pevcem skupine Srce, trobenta- ču, gospodu župniku in Mojci za ganljiv govor. Zahvala tudi cvetličarni Novak, ki je v rožice, ki jih je mama oboževala, dala svojo dušo, ter vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje, svete mame, sveče in darove. Žalujoči: sin Milan z družino, hčerka Cveta z družino, sin Stane z družino in hčerka Nada s sinom Matjažem z družino 326 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga žena, mamica in omica MILKA NIKOLIĆ iz Štor Pogreb drage pokojnice bo v petek, 14. junija 2024, ob 13. uri na pokopališču v Šentjurju. Žalujoči: vsi njeni p Vse, kar ti je namenjeno, bo zagotovo našlo pot do TEBE, dragi Franci, … ne glede, kje boš … ZAHVALA FRANC MOŠKOTEVC (19. 1. 1936–1. 6. 2024) Ob boleči izgubi našega dragega ata Franca iz Laškega se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Hvala gospodu dekanu Roku Metličarju za sočutno opra- vljen obred, njegovemu osebnemu zdravniku gospodu Ajdiču, dr. med., medicinskemu osebju in negovalkam, ki so ga obiskovali na njegovem domu. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi najožji sorodniki Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta JOŽEFA RAMŠAKA (8. 2. 1940–8. 6. 2024) se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih mislili na nas in molili v srcih z nami. Iskrena vam hvala, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vaše tople besede in dejanja v teh temačnih dneh. In še posebej zahvala gospodu župniku Alojzu Vi- cmanu za lepo opravljen obred, pevcem za milo petje ob slovesu, praporščakoma in pogrebni službi Raj za organi- zacijo pogreba. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Barbara in sin Boštjan z družinama p Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Odšla je naša ljuba mama, babica, prababica in tašča JOŽICA SOKO (24. 1. 1937–1. 6. 2024) Od nje smo se poslovili v sredo, 5. junija 2024, v Poslovilni dvorani Veking Celje. Vsi njeni p Smrti Šentjur Umrla je: Jožefa GORJUP iz Krajnčice, 93 let. Laško Umrla je: Marija MUŠER- LIN iz Strmce, 94 let. Žalec Umrla sta: Viktor KOKOT iz Migojnic, 84 let, Martin OŽIR iz Brnce, 86 let, Ivana GOLOB iz Migojnic, 89 let. Velenje Umrli so: Pavla ŠALOVEN iz Velenja, 98 let, Marjan SEVČNIKAR iz Šoštanja, 71 let, Viktorija ŠTRAMCAR iz Šoštanja, 93 let. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica MARIJA CENTRIH z Grobelnega (3. 12. 1938–3. 6. 2024) Od nje smo se poslovili v petek, 7. junija 2024, na poko- pališču Šentvid pri Grobelnem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: vsi njeni p Je čas setve in je čas žetve; vse ob svojem času … A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil LEOPOLD KONDA iz ulice Nikole Tesla 11, Žalec, upokojenec Klime Celje (28. 9. 1931–21. 5. 2024) V ponedeljek, 27. maja 2024, smo z bolečino v srcu k za- dnjemu počitku na pokopališču v Celju pospremili našega dragega očeta, dedija, brata, strica in tasta. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse tople besede, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, Urošu Kranjcu za lep govor, pevcem za odpete pesmi in Goranu Bojčevskemu za odigrane pesmi na klarinet. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Tvoji najdražji n MOTORNA VOZILA PRODAM LEPO ohranjeno Toyoto corolo verso, letnik 2002, enoprostorec, drugi lastnik, nikoli poškodovana, prodam. Telefon 031 509- 480. 323 POSEST PRODAM V VOJNIKU prodam kmetijsko zemljišče, ve- likost 2.000 m² ali 3.600 m²; asfaltirana občinska cesta. Telefon 070 169-797. 321 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELICI, ena pasme ls/lim, stara 22 mesecev, breja v 4. mesecu, pregledana, druga pa- sme ls/čb, stara eno leto, prodam. Telefon 031 640-437. 328 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p ZAJCE, lepe, mlade, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 3. do 4 kg, po 20 EUR/ eden, prodam. Telefon 041 951-527. 327 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za nadalj- njo rejo, prodamo. Možna tudi dostava. Več informacij po telefonu 031 753-595. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721- 057. 322 OSTALO PRODAM KOSILNICO Bcs, z nizkimi kolesi, ohranjeno, in črna platišča, 15 col, na 5 vijakov, nova, prodam. Telefon 051 624-250. 313 BUKOVA drva, klana in razrezana na 33 cm oziroma po želji od 25 do 50 cm, prodam. Cena za meter je 85 EUR. Možna je ugo- dna dostava. Več informacij po telefonu 041 800-849. p DIATONIČNO harmoniko Sitar, kovaški primež in težje nakovalo prodam. Telefon 041 951-527. 327 ŽGANJE (slivovka in sadjevec) in ovna, sta- rega eno leto, primernega za »pripust«, prodam. Telefon 070 864-120. 329 ZMENKI UREJEN, izobražen 65-letni moški želi spo- znati prijazno žensko, staro od 58 do 70 let. Resno. Telefon 041 248-647. 319 RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 24, 13. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Poroke Šentjur Poročila sta se: Saša JAZ- BINŠEK in Simon KLAKO- ČAR, oba iz Šentjurja. Laško Poročila sta se: Petra KRAMŽAR iz Zagorja ob Savi in Franc CENAR iz Krškega. Žalec Poročila sta se: Jure CIBER in Petra STRAŽIŠAR, oba iz Grosupljega. Velenje Poročila sta se: Simona SI- MONIČ in Robert VERDEV, oba iz Šmartnega ob Paki. Kulturne prireditve ČETRTEK, 13. 6. 17.00 Vista Velenje Vidim. Vidi! Vidiš? Predstavitev knjige avtorja Bojana Pavška 18.00 Kavarna Miško Knjižko Celje Simpl lajf Koncert skupine 18.00 Atrij Velenjskega gradu Foto EX-tempore Velenje 2024 Odprtje razstave 19.00 Narodni dom Celje Koncert Orkestra harf Brezplačne vstopnice bodo na voljo v tajništvu GŠ Celje. 19.00 Občinska knjižnica Prebold Kipar Ciril Hočevar Odprtje razstave in pogovorni večer; literarni gost večera bo pesnik Ervin Fritz. 19.00 Savinov likovni salon Žalec Luč vesti Odprtje razstave fotografij Branimirja Ritonje 19.00 Glasbena šola Velenje Jerica Erjavec in Tjaš Vesnicer Recital klarinetistov 19.00 Vila Bianca Velenje Lirikonfest Slavnostna podelitev vseslovenskih književnih nagrad Lirikonfesta Velenje 2024 PETEK, 14. 6. 18.00 Kulturni dom Dobrna Slavnostna seja občinskega sveta občine Dobrna s podelitvijo priznanj občinskim nagrajencem in najuspešnejšim devetošolcem Nastopajoči: Nuška Drašček in Extra band Glasbene šole Celje 19.00 Velenjski grad, atrij Koroška ljudska dediščina v pesmi in plesu Koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora, pridružili se jim bodo tudi člani folklornega društva Koleda. 20.00 Celjski grad Maraaya Koncert 20.00 Letni kino Velenje Koala Voice, Masaž, Teku Snu Koncert SOBOTA, 15. 6. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 19.00 Pokrajinski muzej Celje, Barbarina dvorana Drevo za ptice Recital ob 100-letnici rojstva Ivana Minattija v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Maroltovo srečanje Državno tekmovanje odraslih folklornih skupin 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarja Elvis Predpremiera monokomedije, avtorska predstava Renata Jenčka 20.30 Vodni stolp Celje Ansambel Trium Koncert 21.00 Titov trg Velenje Poletna operna noč NEDELJA, 16. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 16.00 Osnovna šola Dramlje Pesem in ples za poletni nasmeh Za poletni nasmeh bodo poskrbeli: pevke Ženskega pevskega zbora Dramlje, Orientalska plesna skupina Sayyidah in Mladinski pevski zbor OŠ Dramlje 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje Bella Italia Plesna predstava 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Enosedežnica Koncert violinistke Ane Julije Mlejnik Železnik 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Koncert Belcanto – Od srca do srca Koncert opernih arij, Canzonet in napevov 19.00 Vodni stolp Celje Vocal BK Studio & prijatli Tradicionalni koncert 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarija Elvis Premiera monokomedije, avtorska predstava Renata Jenčka TOREK, 18. 6. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo Nastop najmlajših učencev GŠ Velenje 19.00 Galerija Velenje Klavirski koncert dijakov glasbene smeri Umetniške gimnazije Velenje 20.00 Glavni trg 8 Celje KUD Mesarija Elvis Prva repriza monokomedije, avtorska predstava Renata Jenčka 20.30 Trg pred Metropolom 40. obletnica Pihalnega orkestra Celje Jubilejni koncert SREDA, 19. 6. 18.00 Drevesna hiša Celje Prisluhi v Mestnem gozdu: Lisička je prav zvita zver Nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Flavtini, glasbeni cekini Projekt oddelka flavt 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert pihalnih orkestrov 18.15 Celjska kulturnica Matej Krajnc special Predstavitev njegovih zadnjih literarnih in glasbenih del 20.30 Vodni stolp Popslastica Koncert pop zbora Poletna muzejska noč SOBOTA, 15. 6. 10.00 do 13.00 in med 18.00 in 24.00 Likovni salon in Galerija sodobne umetnosti Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 19.00 Voden ogled po mednarodni skupinski razstavi Modri sev v Likovni salon 20.00 Voden ogled po razstavi (na)proti Človeku z dijaki umetniške gimnazije likovne smeri GCC v Galerijo sodobne umetnosti 10.00 do 22.00 Galerija Velenje Odprta galerija ob zvokih opere 18.00 do 20.00 Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat Ipavčeve hiše, muzejske zbirke Rifnik in njegovi zakladi, spominske sobe New Swing Quarteta pesem Južne železnice ter Galerije Zgornji trg Šentjur. Pripovedovalski večer ob 19. uri na vrtu Ipavčeve hiše. 18.00 do 20.00 Muzej Laško Brezplačno vodenje po muzejskih razstavah 18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav. 18.00: Družinska ustvarjalnica Pepova in Janina avantura iz pradavnine. 18.00 22.00: Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa. 18.00 22.00: Oživitev ulice obrtnikov. 19.00 in 20.00: Javno vodstvo po Starem piskru (največ 50 oseb). 21.00: Javno vodstvo po razstavi Ste me hoteli videti strto? 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen vstop v muzej Med 18.00 in 22.00, ploščad pred Knežjim dvorom: razstava starodobnikov 18.00 do 24.00 Celjski grad Brezplačen ogled gradu in stalnih razstav 18.00 do 24.00 Ekomuzej Žalec Poletna muzejska noč Brezplačen ogled muzejskih zbirk 18.00 do 24.00 Velenjski grad, Hiša mineralov, Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj in Galerija F-bunker Velenje Brezplačen ogled razstav ter pester program večernih dogodkov Velenjski grad: 20.00 Predstavitev knjige Sinjebradec 21.00 Večerno vodstvo po Velenjskem gradu 22.00 Pripovedovalski večer za odrasle Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj: 19.00 vodstvo po razstavi nebo nad Šoštanjem v času druge svetovne vojne 20.00 projekcija filma letalstvo v Šaleški dolini 20.00 Muzej Laško Koncert udeležencev glasbene delavnice 20.30 Muzej Laško Koncert Boštjana Gombača 22.00 Muzej Laško Projekcija starih filmov o Laškem Druge prireditve ČETRTEK, 13. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepo iz Krapine – lutka Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 10.00 Glavni trg Celje Dnevi dizajna v Celju Show room, delavnica in okrogla miza 10.00 Gaj poezije Velenje pri Škalskem jezeru Lirikonfest Matinejsko pesniško- prevodno in potopisno branje, berejo lavreati Lirikonfesta 2024 11.00 Šlandrov trg in Fontana piv Zeleno zlato Žalec Start 2. etape 30. kolesarske dirke po Sloveniji 12.00 Restavracija jezero Velenje Lirikonfest Jezik, poezija in potopis gredo skozi želodec; pogovor s književnimi gosti – lavreati Lirikonfesta 19.00 Galerija Mozirje S kolesom čez Severno Ameriko Potopisno predavanje svetovnega popotnika in strastnega kolesarja Aleša Juvanca 20.00 Glavni trg Celje Dnevi dizajna Celje: Čarobnost mestnih trgov Modna revija mestnih ponudnikov PETEK, 14. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Jana iz Krapine Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 9.00 do 12.00 Jurijev trg Tabor Z roko v roki 10.00 Glavni trg Celje Dnevi dizajna Celje Showroom in zaključek z družabnim dogodkom 18.00 Muzej na prostem Rogatec, pred Viničarsko hišo Večer napolitanskih pic s koncertom Dina Miklavžića SOBOTA, 15. 6. 8.00 do 14.00 Občinsko dvorišče Laško Pisani balon 2024 Brezplačni otroški festival z animacijami, delavnicami, predstavami, nagradnimi igrami … 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 9.00 MC Šmartno ob Paki Otvoritev festivala zelišč Zgornje Savinjske in Šaleške doline 2023 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje Izdelava polstene kroglice (obesek) 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Pišemo z gosjim peresom Delavnica 15.00 do 17.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Gostovanje na Juneževi domačiji Prikaz rokodelskih delavnic Okusimo dediščino bodo s pesmijo bogatile Ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec 19.00 do 24.00 Podeželska tržnica Žalec Naj piva Slovenije 2024 Razglasitev naj piv s koncertom skupine Blue Angel Gang in gostom Vladom Kreslinom. 20.00 Celjski mladinski center DJ Tinchtov 20.30 Pri Gasilskem domu na Rečici ob Savinji Gasilska veselica z Okroglimi muzikanti in nočnim gasilskim tekmovanjem 21.00 Restavracija Camp Velenje Zabava s svetovno znanim DJ-em: Paolo Barbato NEDELJA, 16. 6. 8.00 Start: Ekomuzej Žalec Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini Cilj pri fontani v Žalcu 9.30 do 18.00 Kulturni dom Dobrna Razstava kulinarike, čebelarstva, ročnih del, rezbarstva in zeliščarstva v občini Dobrna V ponedeljek od 9.30 do 18.00 12.00 Vrh nad Laškim Srečanje godb 16.00 Pri Domu krajanov Šmartno v Rožni dolini Prav luštno je res na deželi Predstavile se bodo folklorne, pevske in glasbene skupine, prikaz ljudske obrti, kmečka tržnica in razstava knjižnih ljudskih izročil 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Slovesnost ob 20-obletnici Združenja hmeljarjev Slovenije TOREK, 18. 6. 18.00 Celjski dom Bruno Gröning Uvodno informativno predavanje za mlade 19.00 Knjižnica Laško Predstavitev nove sezone Bralne značke za odrasle in nastop Učiteljskega pevskega zbora Primus SREDA, 19. 6. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 18.00 Laška hiša Slovenija, kot jo vidimo otroci Kavarniški večer Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 25 – redna letna razsta- va Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do 21. 6. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje; do 24. 8. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vrt v štirih letnih časih, fotografska razstava Botaničnega vrta Uni- verze v Mariboru; do 26. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Inventura 24, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje in razstava akademskega slikarja Žige Kelenca; do 20. 6. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 24, 13. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SPOMIN RADU PINTERJU (18. 2. 1949–12. 6. 2023) Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. Mineva eno leto, kar smo izgubili dragega moža, očeta, dedija in brata Rada Pinterja. Zelo ga pogrešamo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi 325 Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, praprababice in tete ANGELE REHAR rojene Flis iz Lokovine 3, Dobrna (23. 3. 1928–30. 5. 2024) se iskreno zahvaljujemo reševalcem, urgenci, infekcijskemu oddelku in oddelku AER bolnišnice Celje, kjer so zelo lepo skrbeli za njo v času zdravljenja. Ena velika zahvala negoval- kama gospe Jožici Peterle in gospe Jožici Volavc za tako lepo nego in toplino, ki sta jo nudili naši mami. Hvala gospodu Fijavžu, dr. med., in sestri Tatjani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in kolektivu parfumerije Beautifly, da ste nam stali ob strani. Za zadnje slovo mami hvala pogrebni službi Raj, Komunali Velenje, pevcem skupine Srce, trobenta- ču, gospodu župniku in Mojci za ganljiv govor. Zahvala tudi cvetličarni Novak, ki je v rožice, ki jih je mama oboževala, dala svojo dušo, ter vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje, svete mame, sveče in darove. Žalujoči: sin Milan z družino, hčerka Cveta z družino, sin Stane z družino in hčerka Nada s sinom Matjažem z družino 326 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga žena, mamica in omica MILKA NIKOLIĆ iz Štor Pogreb drage pokojnice bo v petek, 14. junija 2024, ob 13. uri na pokopališču v Šentjurju. Žalujoči: vsi njeni p Vse, kar ti je namenjeno, bo zagotovo našlo pot do TEBE, dragi Franci, … ne glede, kje boš … ZAHVALA FRANC MOŠKOTEVC (19. 1. 1936–1. 6. 2024) Ob boleči izgubi našega dragega ata Franca iz Laškega se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Hvala gospodu dekanu Roku Metličarju za sočutno opra- vljen obred, njegovemu osebnemu zdravniku gospodu Ajdiču, dr. med., medicinskemu osebju in negovalkam, ki so ga obiskovali na njegovem domu. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi najožji sorodniki Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta JOŽEFA RAMŠAKA (8. 2. 1940–8. 6. 2024) se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih mislili na nas in molili v srcih z nami. Iskrena vam hvala, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vaše tople besede in dejanja v teh temačnih dneh. In še posebej zahvala gospodu župniku Alojzu Vi- cmanu za lepo opravljen obred, pevcem za milo petje ob slovesu, praporščakoma in pogrebni službi Raj za organi- zacijo pogreba. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Barbara in sin Boštjan z družinama p Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Odšla je naša ljuba mama, babica, prababica in tašča JOŽICA SOKO (24. 1. 1937–1. 6. 2024) Od nje smo se poslovili v sredo, 5. junija 2024, v Poslovilni dvorani Veking Celje. Vsi njeni p Smrti Šentjur Umrla je: Jožefa GORJUP iz Krajnčice, 93 let. Laško Umrla je: Marija MUŠER- LIN iz Strmce, 94 let. Žalec Umrla sta: Viktor KOKOT iz Migojnic, 84 let, Martin OŽIR iz Brnce, 86 let, Ivana GOLOB iz Migojnic, 89 let. Velenje Umrli so: Pavla ŠALOVEN iz Velenja, 98 let, Marjan SEVČNIKAR iz Šoštanja, 71 let, Viktorija ŠTRAMCAR iz Šoštanja, 93 let. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica MARIJA CENTRIH z Grobelnega (3. 12. 1938–3. 6. 2024) Od nje smo se poslovili v petek, 7. junija 2024, na poko- pališču Šentvid pri Grobelnem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem za izrečena sožalja. Žalujoči: vsi njeni p Je čas setve in je čas žetve; vse ob svojem času … A kadar odide ljubljena oseba, je vedno prezgodaj. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil LEOPOLD KONDA iz ulice Nikole Tesla 11, Žalec, upokojenec Klime Celje (28. 9. 1931–21. 5. 2024) V ponedeljek, 27. maja 2024, smo z bolečino v srcu k za- dnjemu počitku na pokopališču v Celju pospremili našega dragega očeta, dedija, brata, strica in tasta. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse tople besede, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, Urošu Kranjcu za lep govor, pevcem za odpete pesmi in Goranu Bojčevskemu za odigrane pesmi na klarinet. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Tvoji najdražji n MOTORNA VOZILA PRODAM LEPO ohranjeno Toyoto corolo verso, letnik 2002, enoprostorec, drugi lastnik, nikoli poškodovana, prodam. Telefon 031 509- 480. 323 POSEST PRODAM V VOJNIKU prodam kmetijsko zemljišče, ve- likost 2.000 m² ali 3.600 m²; asfaltirana občinska cesta. Telefon 070 169-797. 321 KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n TELICI, ena pasme ls/lim, stara 22 mesecev, breja v 4. mesecu, pregledana, druga pa- sme ls/čb, stara eno leto, prodam. Telefon 031 640-437. 328 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p ZAJCE, lepe, mlade, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 3. do 4 kg, po 20 EUR/ eden, prodam. Telefon 041 951-527. 327 BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za nadalj- njo rejo, prodamo. Možna tudi dostava. Več informacij po telefonu 031 753-595. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICO brez številke kupim. Telefon 041 721- 057. 322 OSTALO PRODAM KOSILNICO Bcs, z nizkimi kolesi, ohranjeno, in črna platišča, 15 col, na 5 vijakov, nova, prodam. Telefon 051 624-250. 313 BUKOVA drva, klana in razrezana na 33 cm oziroma po želji od 25 do 50 cm, prodam. Cena za meter je 85 EUR. Možna je ugo- dna dostava. Več informacij po telefonu 041 800-849. p DIATONIČNO harmoniko Sitar, kovaški primež in težje nakovalo prodam. Telefon 041 951-527. 327 ŽGANJE (slivovka in sadjevec) in ovna, sta- rega eno leto, primernega za »pripust«, prodam. Telefon 070 864-120. 329 ZMENKI UREJEN, izobražen 65-letni moški želi spo- znati prijazno žensko, staro od 58 do 70 let. Resno. Telefon 041 248-647. 319 RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 24, 13. junij 2024 IZOBRAŽEVANJE/INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega po- tovanja z nami in se potegujte za nagrado! Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Potopis pošljite do konca junija na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografi j obiskane dežele. Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! . Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo Potopise bomo začeli objavljati 4. julija. NAGRADE! Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Kovček ORNELLI 2 1 Nahrbtnik Target Viper urban 3 Stanetova 11, Celje Inženir – razvijalec procesa (m/ž) (Izlake) Naloge: izdelovanje tehno- loških postopkov, vodenje po- skusne proizvodnje, sodelova- nje pri načrtovanju tehnologije za nove izdelke … Eti, Elektro- element, d.o.o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 20. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Analitik poslovnih procesov (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo: sa- mostojno izvajanje projektov na področjih analitike, kontro- linga, organizacije procesov, struktur, sistemov, poslovne analize in poročila, sodelovanje pri razvijanju in nadgrajevanju poslovnih procesov, sodelova- nje pri razvoju in nadgrajeva- nju aplikativne programske opreme … Inpos, d.o.o., Ope- karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Delilec blagajnik (m/ž) (Celje) Vaše naloge bodo: deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni v šolski kuhinji, pripra- va sestavin za kuhanje (termič- na in mehanska obdelava) … Slorest, d.o.o., Verovškova uli- ca 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 7. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Iščemo odgovornega proda- jalca (m/ž) v prodaji galante- rije, pisarniškega in šolskega materiala v naši poslovalnici v Velenju. Izbranemu kandidatu ponujamo zaposlitev za polni delovni čas, 40 ur/teden, delo je v dveh izmenah, stimulativ- no plačilo. Bags&More (Acron, d.o.o.), Pameče 167, 2380 Slo- venj Gradec. Prijave zbiramo do 15. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik rezervnih delov (m/ž) (Celje) Delo v skladišču oddelka vzdrževanja v Celju. Tastepo- int, d.o.o., Škofja vas 39, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 14. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna, adjuster – kontrolor v valjarni – oddelek adjustaža, adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge Zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusnim de- lom 3 mesece in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Spodbudno delovno okolje v urejenem podjetju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja. Proces uva- janja v delo poteka ob pomoči mentorja, ki je imenovan ob zaposlitvi novozaposlenega ter ga ves čas poskusnega dela spremlja in mu je v pomoč pri učenju delovnih nalog. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 7. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mesar – prodajalec (m/ž) (Laško) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe živilske ali druge ustrezne smeri, izkušnje na podobnih delovnih mestih, veselje do dela z ljudmi, ko- munikativnost. Spar Slovenija, d.o.o., kadrovska služba, Leta- liška cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Operater (m/ž) (Velenje) Če ste v naših vrednotah zaznali svoj navdih in ste sku- paj z nami pripravljeni ideje zbrusiti do ravni, ki spremeni pričakovanja ljudi, potem vas vabimo, da se nam pridružite. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 5. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Laško) Verjamemo, da se vse dobre stvari začnejo v dobri druž- bi. Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 7. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec lastnih objektov (m/ž) (Celje) Naloge: skrb za popravila in vzdrževanje objektov; vzdr- ževanje in urejanje okolice (košnja, pometanje …) Nivo Eko, d.o.o., Ulica XIV. Divizije 10, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vizualni koordinator/ trgovinski aranžer (m/ž) – Reserved (Celje) Tvoja misija: ustvarjanje in postavljanje privlačnih pred- stavitev modnih izdelkov v iz- ložbah ter na prodajnih podro- čjih v trgovini, oblačenje lutk in uporaba kreativne osvetlitve za izložbena okna … Lpp Fa- shion, d.o.o., Verovškova uli- ca 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 6. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Natakar I (m/ž) (Rimske Terme) Pridružite se ekipi Rimskih term in z nami ustvarjajte zgodbe dobrega počutja in ekskluzivnih doživetij. Ima- te pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z občutkom odgovornosti in timskega dela? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, T erme Resort, d.o.o., T oplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbira- mo do 2. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Petrovče) Smo podjetje, ki verjame v potencial vsakega sodelavca, zato cenimo njihovo odgovor- nost, zanesljivost in delavnost. Lidl Slovenija, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prija- ve zbiramo do 23. 6. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Laboratorijski tehnik (m/ž) (Gomilsko) Iščemo kemika s strastjo do avtomobilske industrije, ki bo s svojo podporo razvojnikom postal pomemben člen razvoj- nega oddelka. Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 6. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Kuhar 1 (m/ž) (Ptuj) Družba Sava Turizem, d. d., vabi v svojo ekipo v T erme Ptuj motivirana sodelavca/-ki za opravljanje dela na delovnem mestu kuhar 1 (m/ž). Sava tu- rizem, d.d., Dunajska 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 24, 13. junij 2024 Št. 24 / Leto 79 / Celje, 13. junij 2024 Kamp Menina se vrača v prihodnost Polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi Za znanost v avstralske puščave Str. 27 Str. 29 Mladi tekmovalci so na le- tošnjem slovenskem držav- nem tekmovanju v WRO ro- botiki, ki ga je organizirala Ljudska univerza Velenje, v nalogah naslavljali aktualno tematiko Zavezniki Zemlje. Z uporabo robotov so pre- bivalcem vasi pomagali pri pregledovanju zelenjave, zalivanju vrta, preobliko- vanju mest v zelene oaze in obnovi mest po naravnih nesrečah. Prikazali so, kako lahko tehnologija prispeva k trajnostnemu razvoju in izboljšanju kakovosti ži- vljenja. Prav tako so z roboti prikazali, kako lahko s teh- nologijo odgovorno ravna- mo z našim planetom. Prevenstvo, ki je bilo hkra- ti priložnost za premislek o pomembnih vprašanjih o trajnostni prihodnosti, so s pozdravnim nagovorom odprli velenjski župan Pe- ter Demol, ministrica za di- gitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in madžar- ski veleposlanik v Sloveniji Andor Ferenc David. Vzbuditi želijo zanimanje mladih Kot je povedala direkto- rica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup, dogodek v Velenju ni le priložnost za tekmovanje, temveč tudi za širjenje zavedanja o pomenu digitalne pismenosti in teh- ničnih veščin. S tem želijo pri mladih vzbuditi zanima- nje za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. »Naša dolžnost je, da otroke in mlade opremimo s spre- Mladi inovatorji postregli z robotskimi rešitvami Z roboti nad okoljske izzive Velenje je minuli petek postalo pravo središče tehnološke ustvarjalnosti. Rdeča dvorana je gostila 3. državno tekmo- vanje v WRO robotiki (World robot olympiad), ki se ga je udeležilo 172 tekmovalcev v 57 ekipah iz vse Slovenije. Mladi tehnološki navdušenci, stari med 8 in 19 let, so se pomerili v treh disciplinah – robomission, robosports in future innovators – ter s svojimi spretnostmi navdušili. Iz Velenja je sodelovalo kar 24 ekip. SINTIJA JURIČ Prikaz prihodnosti Tekmovanje v WRO robotiki je del širšega projekta Usposabljanja otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanja in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev, ki ga sofi nancira ministrstvo za digitalno preobrazbo. Licenco za organizacijo in izvaja- nje slovenskega tekmovanja WRO ima Ljudska univerza Velenje, ki s tem mladim omogoča, da pokažejo svoje talente, razvijajo kritično mišljenje in se učijo timskega dela. Velik poudarek v tekmovanju je na praktičnem re- ševanju problemov in inovacijah. Kot je povedala direktorica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup, želijo v prihodnje vzpostaviti trajno okolje, kjer bodo lahko mladostniki nenehno razvijali svoje talente in jih usmerjali v pozitivne smeri. tnostmi in z znanji, ki jih potrebujejo za uspešno kr- marjenje v hitrem tehnolo- škem razvoju,« je poudarila. Z vključevanjem različnih starostnih skupin in s spod- bujanjem sodelovanja med njimi želijo ustvariti okolje, kjer se vsak otrok počuti vključenega in motivirane- ga za učenje. Najboljše ekipe na držav- nem tekmovanju v WRO ro- botiki v Velenju so se uvrsti- le na svetovno olimpijado v robotiki, ki bo letos od 28. do 30. novembra v Turčiji. Tam se bodo s svojimi spre- tnostmi in znanjem pomeri- le ekipe iz več kot sto držav. Foto: Jana Sulejmanovič Rdeča dvorana se je prelevila v epicenter inovacij. Tekmovalci so lahko spoznali, kako lahko njihova znanstvena in tehnološka radovednost nepo- sredno vpliva na reševanje resničnih problemov. Tehnološki navdušenci pri reševanju nalog Str. 32–33 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 24, 13. junij 2024 IZOBRAŽEVANJE/INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega po- tovanja z nami in se potegujte za nagrado! Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Potopis pošljite do konca junija na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografi j obiskane dežele. Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! . Objavljati jih bomo začeli v četrtek, 4. julija 2024. Besedilo naj bo Potopise bomo začeli objavljati 4. julija. NAGRADE! Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Kovček ORNELLI 2 1 Nahrbtnik Target Viper urban 3 Stanetova 11, Celje Inženir – razvijalec procesa (m/ž) (Izlake) Naloge: izdelovanje tehno- loških postopkov, vodenje po- skusne proizvodnje, sodelova- nje pri načrtovanju tehnologije za nove izdelke … Eti, Elektro- element, d.o.o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 20. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Analitik poslovnih procesov (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo: sa- mostojno izvajanje projektov na področjih analitike, kontro- linga, organizacije procesov, struktur, sistemov, poslovne analize in poročila, sodelovanje pri razvijanju in nadgrajevanju poslovnih procesov, sodelova- nje pri razvoju in nadgrajeva- nju aplikativne programske opreme … Inpos, d.o.o., Ope- karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Delilec blagajnik (m/ž) (Celje) Vaše naloge bodo: deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni v šolski kuhinji, pripra- va sestavin za kuhanje (termič- na in mehanska obdelava) … Slorest, d.o.o., Verovškova uli- ca 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 7. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Iščemo odgovornega proda- jalca (m/ž) v prodaji galante- rije, pisarniškega in šolskega materiala v naši poslovalnici v Velenju. Izbranemu kandidatu ponujamo zaposlitev za polni delovni čas, 40 ur/teden, delo je v dveh izmenah, stimulativ- no plačilo. Bags&More (Acron, d.o.o.), Pameče 167, 2380 Slo- venj Gradec. Prijave zbiramo do 15. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik rezervnih delov (m/ž) (Celje) Delo v skladišču oddelka vzdrževanja v Celju. Tastepo- int, d.o.o., Škofja vas 39, 3211 Škofja vas. Prijave zbiramo do 14. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik operaterja – oddelek izdelava jekla, obrat jeklarna, adjuster – kontrolor v valjarni – oddelek adjustaža, adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge Zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusnim de- lom 3 mesece in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Spodbudno delovno okolje v urejenem podjetju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja. Proces uva- janja v delo poteka ob pomoči mentorja, ki je imenovan ob zaposlitvi novozaposlenega ter ga ves čas poskusnega dela spremlja in mu je v pomoč pri učenju delovnih nalog. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 7. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mesar – prodajalec (m/ž) (Laško) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe živilske ali druge ustrezne smeri, izkušnje na podobnih delovnih mestih, veselje do dela z ljudmi, ko- munikativnost. Spar Slovenija, d.o.o., kadrovska služba, Leta- liška cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Operater (m/ž) (Velenje) Če ste v naših vrednotah zaznali svoj navdih in ste sku- paj z nami pripravljeni ideje zbrusiti do ravni, ki spremeni pričakovanja ljudi, potem vas vabimo, da se nam pridružite. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 5. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Laško) Verjamemo, da se vse dobre stvari začnejo v dobri druž- bi. Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 7. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec lastnih objektov (m/ž) (Celje) Naloge: skrb za popravila in vzdrževanje objektov; vzdr- ževanje in urejanje okolice (košnja, pometanje …) Nivo Eko, d.o.o., Ulica XIV. Divizije 10, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vizualni koordinator/ trgovinski aranžer (m/ž) – Reserved (Celje) Tvoja misija: ustvarjanje in postavljanje privlačnih pred- stavitev modnih izdelkov v iz- ložbah ter na prodajnih podro- čjih v trgovini, oblačenje lutk in uporaba kreativne osvetlitve za izložbena okna … Lpp Fa- shion, d.o.o., Verovškova uli- ca 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 6. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Natakar I (m/ž) (Rimske Terme) Pridružite se ekipi Rimskih term in z nami ustvarjajte zgodbe dobrega počutja in ekskluzivnih doživetij. Ima- te pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z občutkom odgovornosti in timskega dela? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, T erme Resort, d.o.o., T oplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbira- mo do 2. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Petrovče) Smo podjetje, ki verjame v potencial vsakega sodelavca, zato cenimo njihovo odgovor- nost, zanesljivost in delavnost. Lidl Slovenija, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prija- ve zbiramo do 23. 6. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Laboratorijski tehnik (m/ž) (Gomilsko) Iščemo kemika s strastjo do avtomobilske industrije, ki bo s svojo podporo razvojnikom postal pomemben člen razvoj- nega oddelka. Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 6. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Kuhar 1 (m/ž) (Ptuj) Družba Sava Turizem, d. d., vabi v svojo ekipo v T erme Ptuj motivirana sodelavca/-ki za opravljanje dela na delovnem mestu kuhar 1 (m/ž). Sava tu- rizem, d.d., Dunajska 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 6. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 24, 13. junij 2024 Št. 24 / Leto 79 / Celje, 13. junij 2024 Kamp Menina se vrača v prihodnost Polfinale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi Za znanost v avstralske puščave Str. 27 Str. 29 Mladi tekmovalci so na le- tošnjem slovenskem držav- nem tekmovanju v WRO ro- botiki, ki ga je organizirala Ljudska univerza Velenje, v nalogah naslavljali aktualno tematiko Zavezniki Zemlje. Z uporabo robotov so pre- bivalcem vasi pomagali pri pregledovanju zelenjave, zalivanju vrta, preobliko- vanju mest v zelene oaze in obnovi mest po naravnih nesrečah. Prikazali so, kako lahko tehnologija prispeva k trajnostnemu razvoju in izboljšanju kakovosti ži- vljenja. Prav tako so z roboti prikazali, kako lahko s teh- nologijo odgovorno ravna- mo z našim planetom. Prevenstvo, ki je bilo hkra- ti priložnost za premislek o pomembnih vprašanjih o trajnostni prihodnosti, so s pozdravnim nagovorom odprli velenjski župan Pe- ter Demol, ministrica za di- gitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in madžar- ski veleposlanik v Sloveniji Andor Ferenc David. Vzbuditi želijo zanimanje mladih Kot je povedala direkto- rica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup, dogodek v Velenju ni le priložnost za tekmovanje, temveč tudi za širjenje zavedanja o pomenu digitalne pismenosti in teh- ničnih veščin. S tem želijo pri mladih vzbuditi zanima- nje za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. »Naša dolžnost je, da otroke in mlade opremimo s spre- Mladi inovatorji postregli z robotskimi rešitvami Z roboti nad okoljske izzive Velenje je minuli petek postalo pravo središče tehnološke ustvarjalnosti. Rdeča dvorana je gostila 3. državno tekmo- vanje v WRO robotiki (World robot olympiad), ki se ga je udeležilo 172 tekmovalcev v 57 ekipah iz vse Slovenije. Mladi tehnološki navdušenci, stari med 8 in 19 let, so se pomerili v treh disciplinah – robomission, robosports in future innovators – ter s svojimi spretnostmi navdušili. Iz Velenja je sodelovalo kar 24 ekip. SINTIJA JURIČ Prikaz prihodnosti Tekmovanje v WRO robotiki je del širšega projekta Usposabljanja otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanja in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev, ki ga sofi nancira ministrstvo za digitalno preobrazbo. Licenco za organizacijo in izvaja- nje slovenskega tekmovanja WRO ima Ljudska univerza Velenje, ki s tem mladim omogoča, da pokažejo svoje talente, razvijajo kritično mišljenje in se učijo timskega dela. Velik poudarek v tekmovanju je na praktičnem re- ševanju problemov in inovacijah. Kot je povedala direktorica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup, želijo v prihodnje vzpostaviti trajno okolje, kjer bodo lahko mladostniki nenehno razvijali svoje talente in jih usmerjali v pozitivne smeri. tnostmi in z znanji, ki jih potrebujejo za uspešno kr- marjenje v hitrem tehnolo- škem razvoju,« je poudarila. Z vključevanjem različnih starostnih skupin in s spod- bujanjem sodelovanja med njimi želijo ustvariti okolje, kjer se vsak otrok počuti vključenega in motivirane- ga za učenje. Najboljše ekipe na držav- nem tekmovanju v WRO ro- botiki v Velenju so se uvrsti- le na svetovno olimpijado v robotiki, ki bo letos od 28. do 30. novembra v Turčiji. Tam se bodo s svojimi spre- tnostmi in znanjem pomeri- le ekipe iz več kot sto držav. Foto: Jana Sulejmanovič Rdeča dvorana se je prelevila v epicenter inovacij. Tekmovalci so lahko spoznali, kako lahko njihova znanstvena in tehnološka radovednost nepo- sredno vpliva na reševanje resničnih problemov. Tehnološki navdušenci pri reševanju nalog Str. 32–33 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 24, 13. junij 2024 INTERVJU Direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović Kaj mladi lahko naučijo delodajalce? »Zavod je resnično zelo dejaven. Brezposelni ima svojo zaposlitveno svetovalko, s katero sestavita zaposlitveni načrt. Nato se začne napotovanje osebe na razgovore za delo. Filozo ja je jasna: če si na zavodu za zaposlovanje, iščeš zaposlitev. Če ocenimo, da brezposelni niso dovolj konkurenčni na trgu dela ali jim manjkajo veščine, jih vključujemo v različne programe aktivne politike zaposlovanja in izobraževanja. Vse z namenom, da jih opremimo z znanjem in da postanejo konkurenčni. Vmes poskrbimo tudi za njihovo socialno varnost. Je pa naš namen vsekakor, da se ljudje čim prej vrnejo na trg dela.« »Zavod je resnično zelo dejaven. Brezposelni ima svojo zaposlitveno svetovalko, s katero sestavita zaposlitveni načrt. Nato se začne napotovanje osebe na razgovore za delo. Filozo ja je jasna: če si na zavodu za zaposlovanje, iščeš zaposlitev. Če ocenimo, da brezposelni niso dovolj konkurenčni na trgu dela ali jim manjkajo veščine, jih vključujemo v različne programe aktivne politike zaposlovanja in izobraževanja. Vse z namenom, Trg dela je izjemno razgiban v zadnjih letih. Še nikoli se ni tako zelo govorilo, da delavcev primanjkuje na vsakem koraku. To pomeni, da je tuja delovna sila, kot pravi direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije Dubravka Milovanović, naša resničnost. A vzporedno Slovenci odhajajo na delo v tujino, mladim pa je, kot pravi sogovornica, svet danes na dlani. Nanj gledajo drugače kot starejši, ki so pripravljeni na delovnem mestu marsikaj potrpeti. Bodo morda mladi tisti, ki bodo delodajalce naučili drugačnega pogleda na to, kako obdržati delavca in ga tudi ustrezno plačati? Stopnja brezposelnosti je trenutno rekordno nizka. SIMONA ŠOLINIČ »Če pogledamo zadnje desetle- tje, je bilo v naši regiji po kon- cu recesije pred leti 13 tisoč brezposelnih, danes je to število približno 4.900. Ob tem vse kaže, da bo brezposelnost do konca leta še upadala, čeprav nekateri napovedujejo novo krizo, predvsem pa vpliv svetovnih raz- mer – kot so posledice epidemije, stanje na energetskem trgu ali vojne – na trg dela. V vsej Evropi opažamo prožnost trga dela in gospodarstva. Pomanj- kanje kadra pa je teža- va, s katero se ukvar- jamo že dalj časa povsod. Tudi v Rusiji in Združe- nih dr- žavah Amerike je podobna si- tuacija,« pravi sogovornica. Kaj je razlog za po- manjkanje kadra? Po mojih ocenah so to demografske smer- nice, strukturno ne- skladje na trgu dela in to, da primanj- kuje zaposlenih z različnimi kompe- tencami. Določe- ne analize hkrati kažejo, da so to tudi dejavniki, ki vplivajo na počasnejšo gospodarsko rast. Države so se ven- darle začele ukvarjati s problematiko ka- drov, ker se še vedno nakazujejo pozitivne smernice. Samo za celjsko območno enoto Zavoda za zaposlovanje RS velja, da deloda- jalci napovedujejo še približno 2.400 novih delovnih mest. Gre predvsem za defi citarne poklice, torej delodajalci izkazujejo potrebe po delavcih v predelovalnih dejavnostih, po varilcih, orodjarjih, skladiščnikih, voznikih tovornjakov, varnostnikih, kuharjih, nata- karjih. Vedno več je potreb po zaposlenih v izobraževanju, socialni oskrbi in zdravstvu. Je med brezposelnimi veliko težko za- posljivih? Skoraj polovica naših strank je dolgotraj- no brezposelnih, torej gre za tiste, ki imajo zdravstvene ali socialne ovire in potrebujejo strokovno pomoč. Med dolgotrajno brezpo- selnimi je veliko starejših od 50 let, nizko izo- braženih in invalidov. Trenutno je v evidenci brezposelnih 23,30 odstotka invalidov, glede na našo regijo jih je največ na območju enote Šmarje pri Jelšah. Ali ta podatek pomeni, da imajo deloda- jalci še vedno negativen odnos do zaposlo- vanja invalidov? Na območju območne službe Celje ni veliko zaposlitvenih centrov z zaščitenimi zaposlitvami ali invalidskih podjetij. Na le- tni ravni vseeno uspemo zaposliti približno 300 invalidov. Imamo tudi rehabilitacijske komisije, ki odločajo o statusu invalidov, usmerimo jih tudi na poklicno rehabilita- cijo. Ne glede na vse ocenjujem, da imajo delodajalci še vedno strah pred zaposlitvijo invalidov, ampak to je miselnost, ki jo bo treba spremeniti. Delodajalci se bojijo, da bodo pri takšnih zaposlitvah imeli težave, višje stroške, hkrati se zavedajo, da nimajo kadrov ali mentorjev, ki nudijo invalidom podporo. V Sloveniji obstaja invalidski sklad, ki nudi spodbude za zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest, da delodajalci lahko invalidom prilagodijo delovna me- sta, ampak kljub temu se delodajalci ne odločajo pogosto, da bi se spoprijeli s takšno zgodbo na področju zaposlo- vanja. Omenili ste defi citarne poklice. Smo v času, ko se »rojevajo« novi poklici, ki jih pred leti ni bilo. Eno od zaželenih delovnih mest na Kitajskem je profesionalni prijatelj. Je kaj takšnih pri- merov že na Celjskem? Morda bi izpostavila de- lovna mesta v programih javnih del – družabništvo in spremljanje, ki jih po- nujajo predvsem domovi za starejše. Prihodnost bo prinesla nove poklice, kot so profesionalni prijatelji, orga- nizatorji zasebnega življenja, specialisti za katastrofe, psiho- terapevti za pripravo na smrt, inženirji za selitve živali, speci- alisti za zasebnost ali odvetniki za virtualno lastnino. To so poklici, ki jih omenjajo vse napovedi, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti. Je sistem na ta delovna mesta pripravljen? Mislim, da ne, čeprav ti poklici prinašajo izrazite spremembe. Če pogledamo, kakšna delovna mesta imamo že danes, opazimo, da jih prav tako pred leti še ni bilo. Na primer dispečer dronov, nanozdravnik, digitalni ar- heolog, analitik poslovnih baz, strokovnjak za virtualne valute. Ali bi sploh znali sesta- viti opis del in nalog teh poklicev in jih sis- tematizirati? To so delovna mesta, ki danes že obstajajo, in zanimivo je, ko pogledamo, kdo vse jih opravlja. Gre za ljudi z različnimi izobrazbami in kompetencami. Slovenski sistem izobraževanja je pre- cej zastarel, pravijo nekateri. Drži, da ni pripravljen na te novosti, ki jih prinaša trg dela? Drži. Učne načrte v sistemu vzgoje in iz- obraževanja poznam, saj sem po poklicu učiteljica. Učne načrte bi morali v Sloveniji absolutno spremeniti in jih posodobiti. V šolah so vsebine večinoma iz preteklih dese- tletij, družba pa se je spremenila s svetlobno hitrostjo, zlasti na področju tehnološkega razvoja. Smo v dobi četrte industrijske revo- lucije, v času umetne inteligence, nanoteh- nologije, robotike, avtomatizacije. To vse je zdaj že tukaj. Se s stališča svojega položaja bojite ume- tne inteligence? Nisem njen pristaš. To je zelo nevarno, kmalu ne bomo vedeli, s kom se pogovarja- mo, kdo je kaj rekel, napisal ali zapel. Ampak kot pravim – te stvari so že tu. Pred časom ste za Novi tednik dejali, da mnoga podjetja, tudi velika, nimajo kadro- vske politike in marsikdaj delajo po navdi- hu ter zaposlujejo samo takrat, ko dobijo večja naročila. To še drži? Da. Veliko podjetij nima strategije narejene niti za tri leta vnaprej. Moram poudariti, da obstajajo razlike in da obstajajo tudi doma- ča podjetja, ki so zelo urejena ter so zdaj že zaposlila več kadrovnikov, ki dogajanje na trgu dela razumejo. Podjetja ne morejo imeti ene osebe za kadrovsko področje, ki obračunava plače, potne stroške, hkrati pa skrbi za zaposlovanje in še za izobraževanje, za nameček pa bi morala biti še iz pravniške stroke. Nekateri podjetniki imajo namreč ta- kšen način razmišljanja, da želijo eno osebo, ki je kompetentna za tri delovna mesta, am- pak to je nemogoče. Hkrati je neizvedljivo, če želijo biti podjetja kakovostna v času ta- kšne fl uktuacije kadra, torej v času, ko ljudje menjujejo službe pogosteje. Še posebej zato morajo podjetja več truda usmerjati v obsto- ječe zaposlene in jih znati obdržati. Kajti za te zaposlene podjetje ve, da bodo morda tudi v slabših razmerah podjetju pripadni. Zato je dobro, da imajo podjetja v svoji kadrovski službi dva ali tri zaposlene, ki opravljajo lo- čene naloge predvsem na področjih zapo- slovanja, izobraževanja in razvoja. Včasih z nami stopijo v stik delodajalci, da nujno, že danes ali jutri, potrebujejo deset ali več delavcev, ker so dobili nov projekt ali novo naročilo. Na vprašanje, kako dolgo so projekt načrtovali, odgovorijo, da že šest mesecev ali več. Torej to kaže, da bi morali pravoča- sno predvideti dodaten kader. In čeprav se na zavodu trudimo, da smo dober partner delodajalcem in da jim pomagamo, včasih pomoč preprosto ni možna zaradi pomanj- kanja kadra. Marsikatero podjetje kadrovske strokovnjake najema kot zunanje svetovalce. Pred leti ste tudi dejali, da nekatera pod- jetja ne skrbijo za starejše delavce. Izkušnje marsikje kažejo, da nekatera podjetja ko- maj čakajo, da se kdo upokoji, namesto da Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 24, 13. junij 2024 INTERVJU »Delodajalce ves čas osveščamo, katera so ustrezna in katera neustrezna vprašanja na pogovorih za zaposlitev. ›Ali načrtujete otroka‹ je neustrezno vprašanje, prav tako vprašanje o veroizpovedi. Večji problem, ki ga vidim, je, ko oseba pride na pogovor, a ji pravijo, naj samo podpiše pogodbo. Zato je pomembna vloga zavoda za zaposlovanje, da osveščamo tako delavce kot delodajalce.« »Trg dela je zelo razgiban in ni vedno viden. Zavod za zaposlovanje je samo en del, tu so še družbena omrežja, zaposlitvene agencije. Na zavodu morajo prosta delovna mesta objaviti službe javnega sektorja in gospodarske družbe v lasti države. Zasebni sektor uporablja tudi družbena omrežja, zaposlitvene agencije in druge možnosti. Zaposlovanje nekako poteka vzporedno. bi bili starejši mentorji mlajšim. Tudi to je del strategije. Točno. Če vodilni vedo, kdaj se bo kdo od zaposlenih upokojil, je prav, da načrtujejo prihod drugih pravočasno. Problem je, da je pri nas nekoliko drugače. Tudi tukaj pou- darjam, da ni v vseh podjetjih enako. Delo- dajalci v zadnjem času zaradi pomanjkanja kadra starejše celo prosijo, naj se še ne upo- kojijo. Včasih se kdo tudi pritožuje, »kakšne kadre ste nam napotili«. Toda na zavodu za zaposlovanje so prijavljeni ljudje, s katerimi delodajalci prekinejo pogodbe. Znano je, da se ob koncu leta na zavodu poveča število starejših na čakanju, invalidov in tistih, ki so bili zaposleni za določen čas. Istočasno pa številni delodajalci objavijo oglas oglas za več novih delovnih mest – ker pričakujejo mlajše. Ali ni to neke vrste diskriminacija? Da. Ampak je treba ob tem povedati tudi, da so delodajalci v času kadrovskega pri- manjkljaja tudi znižali kriterije za zaposli- tve. Nekateri so zdaj pripravljeni zaposliti delavca, starejšega od 50 let, ali človeka z nižjo izobrazbo. Delodajalci so omilili po- goje za zaposlitve, pri katerih so pred leti še vztrajali. Vmes številni odhajajo na delo v tujino. Je bega možganov res veliko? Migracije obstajajo že od nekdaj, to vemo vsi. Pogosto se pogovarjam z ljudi, saj sem delala na področju izobraževanja in poznam veliko tistih, ki so odšli v tujino. Izmenjava Erasmus je na primer na področju izobraže- vanja odprla vrata za mednarodne izkušnje. Mladi pridejo v druge države, tam spoznajo družbo, kulturo, trg dela. Ugotovijo, da dru- gje dobijo ustrezno zaposlitev hitreje, da so pogoji dela boljši, davki nižji in plače boljše. Na delovnem mestu so deležni večjega spo- štovanja, bonitet in višje plače, če obvlada- jo več jezikov. Delodajalci jih spodbujajo k dodatnemu izobraževanju in usposabljanju. Marsikje je tudi javni prevoz cenejši. In to so stvari, ki danes mladim pomenijo veliko. Po- gosto jim zato rečem, naj si v tujini naberejo izkušnje, nato naj se vrnejo domov. Hkrati imamo v Sloveniji v zadnjih desetih letih za približno 30 odstotkov več visoko izobraže- nega kadra. Logično je torej, da imamo tudi več visoko kvalificiranih delavcev za domači in tuji trg. Ob tem moramo vedeti, da mladi danes ne čutijo, da je samo Slovenija njiho- va domovina, ampak gledajo širše, zanje je domovina celotna Evropska unija. Svet imajo dobesedno na dlani. Bo miselnost mladih naučila delodajalce, kako spoštovati delavce? Da. Ker mladi se danes zavedajo, da je izkoriščanje delavcev napačna pot. Mladi cenijo svoj prosti čas, hočejo delati v prvi izmeni, zanima jih, kakšna bo plača, veliko jim pomeni delo od doma in to, da v svojem delu vidijo smisel. Močni so na področju teh- nologije in starejše generacije jim tukaj težko konkurirajo, ker so zanje prepočasne. Mladi to tudi povedo, češ ›vodja misli, da zadeve obvlada, ampak jih ne‹. Sistem vrednot mla- dih je drugačen, kot je sistem vrednot sta- rejših, a ne bom dejala, da je pravi, ker me- nim, da se je sistem vrednot v zadnjem času nekoliko porušil. Skrbi me namreč, da med mladimi zdaj ni toliko spoštovanja, kot ga je bilo včasih, imajo tudi drugačen odnos do avtoritete. Večkrat jim povem, da kamorkoli pridejo, povsod obstaja neka avtoriteta, ki jo morajo znati spoštovati, in da vsak potrebu- je čas, da pridobi izkušnje, da napreduje in se uveljavi. Nihče ne more biti vodja takoj. Toda mlade generacije imajo danes drugačno mišljenje, zato je toliko pomembno, da jih poskušamo razumeti in slišati, kajti ti mladi ljudje bodo kmalu vodili mesta, države in svet. In da, strinjam se, da nas bodo mladi prisilili v razmislek o marsičem. Pogosto se pogovarjamo o begu možga- nov, a tudi v Sloveniji je vedno več tuje de- lovne sile. Je res veliko tujih državljanov na delovnih mestih tudi na Celjskem? Za celjsko območno službo je letno izda- nih približno 1.100 delovnih dovoljenj za tuje državljane. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova, največ v grad- beništvu, gostinstvu in predelovalni dejav- nosti. Ni pa v naši regiji še takšnega števila tuje delovne sile z območij Indije, Nepala ali Filipinov, kot je na primer v Ljubljani. Mi- slim, da se bo to kmalu zgodilo. Predvsem Filipini so katoliška država, ljudje so višje izobraženi in zelo delavni. Ker za Filipince že obstaja veliko povpraševanja, bo zavod po vsej verjetnosti tudi z njimi podpisal dogovor o zaposlovanju. Podobno je z Indijci. Zanje je značilno, da so potrpežljivi, imajo odnos do dela, so skromni in spoštljivi. Tako imenovani balkanski bazen kadrov sicer še ni prazen, kar opažamo na naših dogodkih in sejmih, kjer slovenskim delodajalcem omogočamo sreča- nje in neposredne stike z iskalci zaposlitve. Toda za Balkan je značilno, da so tisti, ki so želeli delati v Sloveniji, so večinoma sem že prišli in tu že delajo, toda mi na tem območju vidimo še veliko priložnosti. Balkanske drža- ve so spoznale, da če hočejo obdržati kadre, jih morajo bolje plačati, torej so plače zdaj boljše, boljši so pogoji dela. Ena od držav, s katero bo v kratkem dosežen sporazum o zaposlovanju, je Turčija. Tam je trenutno pri- bližno tri milijone brezposelnih. Omenili ste zaposlitvene agencije. So to- rej posrednice pri iskanju delavcev. V bi- stvu je to dober posel … Agencije dobijo licenco ministrstva za delo in uporabnikom zagotavljajo delavce, stori- tev pa zaračunajo. Tako je povsod. Medtem ko zavod za zaposlovanje pripravlja številne dejavnosti in zaposlitvene sejme brezplač- no. Ravno zdaj je zavod prisoten na sejmu v Srbiji, kamor z nami odhaja 60 delodajal- cev. Ti bodo na sejmu neposredno v stiku z morebitnimi delavci, se z njimi pogovo- rili, predstavili podjetja in prosta delovna mesta. Zavod bo izvedel tudi predavanja o postopkih zaposlovanja in pravicah delavcev. Delodajalec ima tako na sejmih priložnost kandidate spoznati in se dogovoriti za zapo- slitev. Agencije pa so za delodajalce precej visok strošek. Vodilo zavoda za zaposlovanje še vedno ostaja, da na sejmih obveščamo zaposlene o pravicah in jih zaščitimo pred možnimi kršitvami. In ravno z zaposlitve- nimi sejmi ter s takšnim delom dosegamo dobre rezultate. Je kršitev, ki se nanašajo na zaposlitve, veliko, predvsem kadar je govora o tujih delavcih? Občasno dobimo informacije, a konkre- tnih prijav ni veliko. Vedno se odzovemo in podatke predamo pristojnemu inšpektoratu. Prej sem omenila Filipince, ki so delavni in mnogi delodajalci pravijo, da jim ni težko delati dnevno tudi do 12 ur. Toda pazite, to je pri nas kršitev delovne zakonodaje. Tisto, kar me še skrbi, ko se pogovarjava o tujih delavcih, so stroški, ki jih imajo, morali pa bi jih pokriti delodajalci. Tudi bivalni pogoji so slabi, včasih v eni sobi biva od 10 do 12 tujcev. In kadar na zavodu slišimo ali izvemo za takšne stvari, se vedno odzovemo, zato so pomembne takšne informacije, ki jih do- bimo. Tujci so tudi ranljiva ciljna skupina. Je med brezposelnimi več žensk? Da. Zanje je specifično, da imajo majhne otroke, morda nimajo varstva zanje, prevoza ali pa skrbijo za starejše onemogle svojce, kar je treba upoštevati pri iskanju delovnega mesta. Podobne težave so tudi pri ženah tuj- cev, ki so v naši evidenci. Ravno zdaj je spet objavljen razpis za program socialne aktiva- cije albansko govorečih žensk, ki jih poskuša opolnomočiti skozi učenje jezika, dejavno- sti. Naj dodam, da so učinki zelo dobri. Pred časom je bilo v tak program vključenih 209 Albank in 78 odstotkov jih je našlo zaposlitev ter se vključilo v izobraževanje. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 24, 13. junij 2024 INTERVJU »Delodajalce ves čas osveščamo, katera so ustrezna in katera neustrezna vprašanja na pogovorih za zaposlitev. ›Ali načrtujete otroka‹ je neustrezno vprašanje, prav tako vprašanje o veroizpovedi. Večji problem, ki ga vidim, je, ko oseba pride na pogovor, a ji pravijo, naj samo podpiše pogodbo. Zato je pomembna vloga zavoda za zaposlovanje, da osveščamo tako delavce kot delodajalce.« »Trg dela je zelo razgiban in ni vedno viden. Zavod za zaposlovanje je samo en del, tu so še družbena omrežja, zaposlitvene agencije. Na zavodu morajo prosta delovna mesta objaviti službe javnega sektorja in gospodarske družbe v lasti države. Zasebni sektor uporablja tudi družbena omrežja, zaposlitvene agencije in druge možnosti. Zaposlovanje nekako poteka vzporedno. bi bili starejši mentorji mlajšim. Tudi to je del strategije. Točno. Če vodilni vedo, kdaj se bo kdo od zaposlenih upokojil, je prav, da načrtujejo prihod drugih pravočasno. Problem je, da je pri nas nekoliko drugače. Tudi tukaj pou- darjam, da ni v vseh podjetjih enako. Delo- dajalci v zadnjem času zaradi pomanjkanja kadra starejše celo prosijo, naj se še ne upo- kojijo. Včasih se kdo tudi pritožuje, »kakšne kadre ste nam napotili«. Toda na zavodu za zaposlovanje so prijavljeni ljudje, s katerimi delodajalci prekinejo pogodbe. Znano je, da se ob koncu leta na zavodu poveča število starejših na čakanju, invalidov in tistih, ki so bili zaposleni za določen čas. Istočasno pa številni delodajalci objavijo oglas oglas za več novih delovnih mest – ker pričakujejo mlajše. Ali ni to neke vrste diskriminacija? Da. Ampak je treba ob tem povedati tudi, da so delodajalci v času kadrovskega pri- manjkljaja tudi znižali kriterije za zaposli- tve. Nekateri so zdaj pripravljeni zaposliti delavca, starejšega od 50 let, ali človeka z nižjo izobrazbo. Delodajalci so omilili po- goje za zaposlitve, pri katerih so pred leti še vztrajali. Vmes številni odhajajo na delo v tujino. Je bega možganov res veliko? Migracije obstajajo že od nekdaj, to vemo vsi. Pogosto se pogovarjam z ljudi, saj sem delala na področju izobraževanja in poznam veliko tistih, ki so odšli v tujino. Izmenjava Erasmus je na primer na področju izobraže- vanja odprla vrata za mednarodne izkušnje. Mladi pridejo v druge države, tam spoznajo družbo, kulturo, trg dela. Ugotovijo, da dru- gje dobijo ustrezno zaposlitev hitreje, da so pogoji dela boljši, davki nižji in plače boljše. Na delovnem mestu so deležni večjega spo- štovanja, bonitet in višje plače, če obvlada- jo več jezikov. Delodajalci jih spodbujajo k dodatnemu izobraževanju in usposabljanju. Marsikje je tudi javni prevoz cenejši. In to so stvari, ki danes mladim pomenijo veliko. Po- gosto jim zato rečem, naj si v tujini naberejo izkušnje, nato naj se vrnejo domov. Hkrati imamo v Sloveniji v zadnjih desetih letih za približno 30 odstotkov več visoko izobraže- nega kadra. Logično je torej, da imamo tudi več visoko kvalificiranih delavcev za domači in tuji trg. Ob tem moramo vedeti, da mladi danes ne čutijo, da je samo Slovenija njiho- va domovina, ampak gledajo širše, zanje je domovina celotna Evropska unija. Svet imajo dobesedno na dlani. Bo miselnost mladih naučila delodajalce, kako spoštovati delavce? Da. Ker mladi se danes zavedajo, da je izkoriščanje delavcev napačna pot. Mladi cenijo svoj prosti čas, hočejo delati v prvi izmeni, zanima jih, kakšna bo plača, veliko jim pomeni delo od doma in to, da v svojem delu vidijo smisel. Močni so na področju teh- nologije in starejše generacije jim tukaj težko konkurirajo, ker so zanje prepočasne. Mladi to tudi povedo, češ ›vodja misli, da zadeve obvlada, ampak jih ne‹. Sistem vrednot mla- dih je drugačen, kot je sistem vrednot sta- rejših, a ne bom dejala, da je pravi, ker me- nim, da se je sistem vrednot v zadnjem času nekoliko porušil. Skrbi me namreč, da med mladimi zdaj ni toliko spoštovanja, kot ga je bilo včasih, imajo tudi drugačen odnos do avtoritete. Večkrat jim povem, da kamorkoli pridejo, povsod obstaja neka avtoriteta, ki jo morajo znati spoštovati, in da vsak potrebu- je čas, da pridobi izkušnje, da napreduje in se uveljavi. Nihče ne more biti vodja takoj. Toda mlade generacije imajo danes drugačno mišljenje, zato je toliko pomembno, da jih poskušamo razumeti in slišati, kajti ti mladi ljudje bodo kmalu vodili mesta, države in svet. In da, strinjam se, da nas bodo mladi prisilili v razmislek o marsičem. Pogosto se pogovarjamo o begu možga- nov, a tudi v Sloveniji je vedno več tuje de- lovne sile. Je res veliko tujih državljanov na delovnih mestih tudi na Celjskem? Za celjsko območno službo je letno izda- nih približno 1.100 delovnih dovoljenj za tuje državljane. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova, največ v grad- beništvu, gostinstvu in predelovalni dejav- nosti. Ni pa v naši regiji še takšnega števila tuje delovne sile z območij Indije, Nepala ali Filipinov, kot je na primer v Ljubljani. Mi- slim, da se bo to kmalu zgodilo. Predvsem Filipini so katoliška država, ljudje so višje izobraženi in zelo delavni. Ker za Filipince že obstaja veliko povpraševanja, bo zavod po vsej verjetnosti tudi z njimi podpisal dogovor o zaposlovanju. Podobno je z Indijci. Zanje je značilno, da so potrpežljivi, imajo odnos do dela, so skromni in spoštljivi. Tako imenovani balkanski bazen kadrov sicer še ni prazen, kar opažamo na naših dogodkih in sejmih, kjer slovenskim delodajalcem omogočamo sreča- nje in neposredne stike z iskalci zaposlitve. Toda za Balkan je značilno, da so tisti, ki so želeli delati v Sloveniji, so večinoma sem že prišli in tu že delajo, toda mi na tem območju vidimo še veliko priložnosti. Balkanske drža- ve so spoznale, da če hočejo obdržati kadre, jih morajo bolje plačati, torej so plače zdaj boljše, boljši so pogoji dela. Ena od držav, s katero bo v kratkem dosežen sporazum o zaposlovanju, je Turčija. Tam je trenutno pri- bližno tri milijone brezposelnih. Omenili ste zaposlitvene agencije. So to- rej posrednice pri iskanju delavcev. V bi- stvu je to dober posel … Agencije dobijo licenco ministrstva za delo in uporabnikom zagotavljajo delavce, stori- tev pa zaračunajo. Tako je povsod. Medtem ko zavod za zaposlovanje pripravlja številne dejavnosti in zaposlitvene sejme brezplač- no. Ravno zdaj je zavod prisoten na sejmu v Srbiji, kamor z nami odhaja 60 delodajal- cev. Ti bodo na sejmu neposredno v stiku z morebitnimi delavci, se z njimi pogovo- rili, predstavili podjetja in prosta delovna mesta. Zavod bo izvedel tudi predavanja o postopkih zaposlovanja in pravicah delavcev. Delodajalec ima tako na sejmih priložnost kandidate spoznati in se dogovoriti za zapo- slitev. Agencije pa so za delodajalce precej visok strošek. Vodilo zavoda za zaposlovanje še vedno ostaja, da na sejmih obveščamo zaposlene o pravicah in jih zaščitimo pred možnimi kršitvami. In ravno z zaposlitve- nimi sejmi ter s takšnim delom dosegamo dobre rezultate. Je kršitev, ki se nanašajo na zaposlitve, veliko, predvsem kadar je govora o tujih delavcih? Občasno dobimo informacije, a konkre- tnih prijav ni veliko. Vedno se odzovemo in podatke predamo pristojnemu inšpektoratu. Prej sem omenila Filipince, ki so delavni in mnogi delodajalci pravijo, da jim ni težko delati dnevno tudi do 12 ur. Toda pazite, to je pri nas kršitev delovne zakonodaje. Tisto, kar me še skrbi, ko se pogovarjava o tujih delavcih, so stroški, ki jih imajo, morali pa bi jih pokriti delodajalci. Tudi bivalni pogoji so slabi, včasih v eni sobi biva od 10 do 12 tujcev. In kadar na zavodu slišimo ali izvemo za takšne stvari, se vedno odzovemo, zato so pomembne takšne informacije, ki jih do- bimo. Tujci so tudi ranljiva ciljna skupina. Je med brezposelnimi več žensk? Da. Zanje je specifično, da imajo majhne otroke, morda nimajo varstva zanje, prevoza ali pa skrbijo za starejše onemogle svojce, kar je treba upoštevati pri iskanju delovnega mesta. Podobne težave so tudi pri ženah tuj- cev, ki so v naši evidenci. Ravno zdaj je spet objavljen razpis za program socialne aktiva- cije albansko govorečih žensk, ki jih poskuša opolnomočiti skozi učenje jezika, dejavno- sti. Naj dodam, da so učinki zelo dobri. Pred časom je bilo v tak program vključenih 209 Albank in 78 odstotkov jih je našlo zaposlitev ter se vključilo v izobraževanje. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 24, 13. junij 2024 Člani Mešanega pevskega zbora Orfej Celje so minuli teden s koncertom obeležil 20-letnico delovanja. Pod vodstvom Matevža Pušnika so z zborovskim petjem poželi bučne aplavze poslušalcev, ki so do zadnjega sedeža napolnili dvorano celjskega Narodnega doma. Dolgoletni pevci in pevke so ob tej priložnosti prejeli tudi Gallusove značke za aktivno udejstvovanje na po- dročju ljubiteljske vokalne glasbe. Koncertni večer je obogatila še vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba. SINTIJA JURIČ NA ODRU Prejemniki Gallusovih značk Bronasto Gallusovo značko za več kot 10 let aktivnega udejstvovanje na področju ljubiteljske vokalne glasbe so prejeli Alenka Tacol, Majda Wagner, Tea Hrnčič, Luka Kolman, Lovro Tacol in Darja Flis. Srebrno značko za več kot 20 let udejstvovanja so prejele Martina Ljubej, Sabina Penič in Mojca Hrnčič. Častno značko za 40 let udejstvovanja in več so si prislužili Drago Čater, Janko Mirnik, Štefka Mirnik, Milan Volavšek, Jolanda Memon in Marijana Kolenko. Izjemen odziv na predstavi Preteklo soboto je bila v Narodnem domu v Celju multimedijska gledališko-plesna predstava Zakaj jaz. Predstava, ki je bila namenjena osveščanju javnosti o multipli sklerozi, je v Celju doživela izredno lep odziv javnosti. Ves izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen društvu Spoznajmo multiplo sklerozo. Na predstavi je bila prisotna bolnica Tadeja Polanšček, ki je tudi navdih za čustveno zgodbo, ki jo je s plesom predstavila njena prijateljica Katja Vidmar. Kot smo že poročali, je Vidmarjeva s plesom izrazila Tadejine občutke in način življenja z multiplo sklerozo. Predstavo je spremljala tudi Barbra Drnač, prisotne je po videopovezavi pozdravila še Vlasta Nussdorfer. Obe sta namreč častni pokroviteljici predstave, s katero se bodo izvajalci jeseni odpravili na gostovanje še v druge slovenske kraje. Multipla skleroza je neozdravljiva avto- imunska bolezen osrednjega živčevja in drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. V Sloveniji naj bi bilo približno 3.500 bolnikov s tem obolenjem. SŠol Orfejčki in Orfejčice v knežjem mestu negujejo ljubezen do petja Dve desetletji širjenja zborovske pesmi Letošnjo jesen bo minilo 20 let, odkar je skupina desetih prijateljev z ljubeznijo do zborovskega petja ustanovi- la Mešani pevski zbor Orfej Celje. Zbor se je s prvim kon- certom celjskemu občinstvu predstavil že po pol leta de- lovanja, v dveh desetletjih je nanizal več kot sto nastopov. Čeprav ostaja zvest ljudskim pesmim, rad posega tudi po umetnih skladbah domačih in tujih skladateljev. Pevke in pevci v zboru sodelujejo na številnih prireditvah in v glasbenih projektih, njihov zaščitni znak so tematsko za- okroženi koncerti, ki poslu- šalcem enkrat letno prinašajo nekaj drugačnega, novega in tradicionalnega. Da je Mešani pevski zbor Orfej Celje v letih delovanja postal nepogrešljiv del do- gajanja v knežjem mestu, je ob njegovem jubilejnem koncertu ponovno pokazala povsem polna dvorana Naro- dnega doma, ki je z veseljem prisluhnila njegovi zborovski pesmi in vstopila v njegov svet povezanosti in pristnega prijateljstva. Pregledni koncert najpogostejših skladb Pevci Mešanega pevskega zbora Orfej Celje so se na jubilejnem koncertu pred- stavili z mozaikom 14 pe- smi, ki so jih v zboru v dveh desetletjih najpogosteje prepevali. »Na koncert smo se pripravljali celo pevsko sezono. Na začetku sezone smo načrtovali program in nato začeli vaditi. Od začet- ka letošnjega koledarskega leta so bile naše priprave še bolj intenzivne,« je povedal Matevž Pušnik, ki vodi zbor zadnjih osem let. Koncert so harmonično obogatili tudi pevci vokalne skupine Fantje z Jožefovega hriba pod vodstvom Primoža Krta. »Že kar nekaj časa se poznamo, vendar je to naše prvo sodelovanje. Sicer nas povezuje kar nekaj stvari, saj sta naša dva člana tudi člana njihove skupine, prav tako nekaj naših pevcev prihaja z Jožefovega hriba,« je dejal Pušnik. Jubilejni koncert je bil tudi priložnost za podeli- tev Gallusovih značk, ki so jih 29-članski zbor je pod vodstvom zborovodje Matevža Pušnika nav- dušil polno dvorano Narodnega doma. (Foto: Andraž Purg) »Ob našem jubileju si želim, da bi ostali pevska družina, ki z veseljem poje, se druži in ohranja tradicijo zborovskega petja v Celju,« je povedala predsednica zbora Majda Wagner. dolgoletnim ljubiteljskim pev- cem podelili v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti ob- močne izpostave Celje. Prijateljstvo, druženje in petje Predsednica Mešanega pev- skega zbora Orfej Celje Majda Wagner je ob jubileju izrazila željo, da bi zbor ostal pevska družina, ki z veseljem poje, se druži in ohranja tradicijo zbo- rovskega petja v Celju. »Naše druženje je zelo dragoceno, saj je prijateljstvo med nami zelo trdno. Prav tako nam petje in druženje pomagata skozi vsakodnevne preizku- šnje,« je povedala in dodala, da vse člane povezuje velika ljubezen do slovenske glasbe. Ob 20-letnici so v zboru izdali tudi jubilejni bilten, v katerem so predstavili dosedanje delo- vanje. (Foto: Andraž Purg) Na Rogli so bile 5. in 6. junija športne igre RRA GIZ, ki sta jih za zaposlene v 12 regionalnih razvojnih agencijah iz celotne Slovenije organizirala Združenje regionalnih razvojnih agencij ter Regional- na razvojna agencija Savinjska. Športnih iger, ki jih vsako leto gosti druga regija in koordinira druga regionalna razvojna agencija, se je udeležilo več kot 110 udeležencev, ki so Roglo zapustili zelo zadovoljni in polni pozi- tivnih vtisov. Uvodoma so zbrane na Rogli pozdravili in nagovorili vodja hote- lirstva in gostinstva Rogla Robert Kejžar, župan Občine Zreče mag. Boris Podvršnik ter predsednik RRA GIZ Bojan Kar. V preostanku dneva so se zvrstili športne aktivnosti v dvorani in na zunanjih igri- ščih ter zabavna Pohorska olimpijada. Zabavne igre in animatorji so poskrbeli za obilo smeha in dobre volje ter pravi tekmovalni naboj, kot se za olimpijado tudi spodobi. Pred vrnitvijo z Rogle so se udeleženci športnih iger RRA GIZ za zaključek podali še na pohod do Lovrenških jezer. Rogla gostila športne igre regionalnih razvojnih agencij Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 24, 13. junij 2024 DNEVI GRMENJA Prireditev Days of Thunder privabila številne ljubitelje ameriške kulture predvsem avtomobilov in motorjev Ko pride Amerika v Velenje Ameriška kultura, sploh tista, ki je povezana z avtomobi- lizmom, je pri nas očitno priljubljena. Dvodnevni spekta- kel Days of Thunder (Dnevi grmenja) je na velenjsko Visto tudi letos privabil številne obiskovalce, ki so občudovali več kot 250 ameriških avtomobilov in motorjev priznanih blagovnih znamk, med njimi tudi sto let staro tovorno vozilo Ford T. Njihovo pozornost so pritegnili tudi stojni- ce s ponudbo raznovrstnih oblačil in modnih dodatkov ter vozila s hrano. Organizatorji, ki so poskrbeli tudi za spremljevalni glasbeni program v ritmih rockabillyja, po- udarjajo, da gre za dogodek, ki prispeva k prepoznavnosti Velenja in Slovenije. BARBARA FURMAN Prireditev Days of Thunder ima v Savinjski dolini že 15-le- tno tradicijo. Velenje jo je letos gostilo tretjič, pred tem je bil dogodek v Nazarjah, vendar ne v tako velikem obsegu kot zdaj. Po bese- dah Dejana Požegarja iz Mladinskega centra Ve- lenje gre za za največji tovrsten dogodek v Slo- veniji, saj si prizadevajo pestro ameriško kulturo izpred nekaj desetletij obi- skovalcem približati tako skozi avtomobilizem kot tudi skozi kulina- riko, modo in glas- bo. Na prizorišču je bilo mogoče slišati glasbo starega roke- nrola, rockabillyja in garažnega roka. Z odra so obiskovalce vabili na ples člani zasedb Cele- ia Dixie Band, Cyphre Louis, The Bad Week, TV Eye in The Road Crew. Navdušil je tudi Urban Zotel s koncertom pop up. »Dogodek Days of Thunder je po- leg domačih pri- vabil obiskoval- ce iz tujine, kar je zagotovo prispevalo k prepo- znavnosti Velenja in Slovenije na svetovnem avtomobilističnem zemljevidu,« poudarja Požegar. Med več kot 250 pred- stavljenimi vozili je veliko pozornost pritegnilo sto let staro tovorno vozilo Ford T, s kate- rim se je Andrej gostilo tretjič, pred tem je bil dogodek v Nazarjah, vendar ne v tako velikem obsegu kot zdaj. Po bese- Dejana Požegarja iz Mladinskega centra Ve- lenje gre za za največji tovrsten dogodek v Slo- veniji, saj si prizadevajo pestro ameriško kulturo izpred nekaj desetletij obi- skovalcem približati tako skozi avtomobilizem kot tudi skozi kulina- riko, modo in glas- bo. Na prizorišču je bilo mogoče slišati glasbo starega roke- nrola, rockabillyja in garažnega roka. Z odra so obiskovalce vabili na ples člani zasedb Cele- ia Dixie Band, Cyphre Louis, The Bad Week, TV Eye in The Road Crew. Navdušil je tudi Urban Zotel s koncertom pop up. »Dogodek Days of Thunder je po- leg domačih pri- vabil obiskoval- ce iz tujine, kar je zagotovo prispevalo k prepo- znavnosti Velenja in Slovenije na svetovnem avtomobilističnem zemljevidu,« poudarja Med več kot 250 pred- stavljenimi vozili je veliko pozornost pritegnilo sto let staro tovorno vozilo Ford T, s kate- Andrej Bajc na prizorišče dogodka pripeljal iz Ajdovščine. Kot je povedal, se je na pot podal ob pol sedmih zju- traj in pri- bližno 159 kilometrov dolgo pot prevozil v malo več kot osmih urah. Povprečna hitrost vožnje je bila 27 km na uro, naj- hitreje se je peljal na hitri cesti, in sicer »vr- toglavih« 56 km na uro, je povedal hudo- mu- šno in do- dal, da je na poti doživel mo- čan adrenalin, saj je upravlja- nje vozila bistveno drugačno kot danes. Da je dvodnevna prireditev uspela tako, kot so si zamislili organizatorji, je pripomoglo tudi ugodno vreme. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 XXXX Št. 24, 13. junij 2024 »Brez turizma si Dobrne ne znamo predstavljati. Prebival- ci so z njim močno povezani. V različnih obdobjih se je tu- rizem kraja različno dotaknil. Veseli smo, da lastniki term za- dnje čase veliko vlagajo v obno- vo stavbne kulturne dediščine. V zadnjih treh letih smo dobili tri prenovljene hotele z novimi vsebinami. Zelo me veseli, da imajo lastniki dolgoročno ra- zvojno vizijo tega prostora, da nameravajo obnoviti tudi oko- liške manjše hotele ter zdravi- liški dom. Če se bo ta tempo nadaljeval, verjamem, da bomo v nekaj letih turizem na Dobrni postavili na zelo visoko raven,« na vprašanje, kako turizem da- nes vpliva na razvoj občine in kakovost življenja v njej, odgo- varja župan Martin Brecl. Občina Dobrna se je pred 26 leti odcepila od Občine Vojnik. Menite, da je bila to takrat prava poteza? Kaj bi bilo po vašem mnenju dru- gače, če bi ostali v skupni občini? Spoštovani občani in občanke, predstavniki gospodarstva, društev, organizacij in drugi člani naše skupnosti! Ponosni smo, da se tudi Dobrna spreminja, strpno in preudarno, da ohranja bogato kul- turno in naravno dediščino ter značaj vedno bolj iskane podeželske destinacije, ki temelji na sonaravnem in trajnostnem razvoju turizma, gospodarstva in občine kot celote. Številni posamezniki, društva in organizacije s svojim delom vsak na svoj način prispevate k temu razvoju, bogatite naš skupni prostor in življenje v njem, za kar se vam iskreno zahval- jujemo. Iskrene čestitke ob 15. juniju, prazniku Občine Dobrna. Župan Martin Brecl, člani občinskega sveta in občinska uprava Občine Dobrna PRAZNIČNO Z OBČINO DOBRNA Ob prazniku Občine Dobrna z županom Martinom Breclom Na zemljevidu najrazvitejših občin Občina Dobrna se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo dobrn- ske toplice med najstarejša zdravilišča v tem delu Evrope. Prvi zapisi o njem segajo v leto 1405. Sledila so različna obdobja razvoja. Leta 1875 so takratni lastniki term z do- graditvijo in obnovo zdraviliškega kompleksa vzpostavili pogoje in možnosti za hitrejše odpiranje Dobrne in njenega turizma v svet ter za rast te gospodarske dejavnosti, ki Dobrno opredeljuje že stoletja. Tako je občina tudi danes prepoznana kot uspešna turistična destinacija. V spomin na začetek širitve turizma na Dobrni občina 15. junija obeležuje svoj praznik. Tudi letos razlogov za proslavljanje ne manjka. Veselijo se novih pridobitev in smelo zrejo v prihodnost. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Občina Dobrna bo občinski praznik obeležila s slavnostno seja občinskega sveta in s podelitvijo občinskih priznanj. Svečana prireditev bo v petek, 14. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu Dobrna. Župan Martin Brecl bo podelil en zlati grb občine, dva srebrna in dva bronasta grba ter tri županska priznanja. Zlati grb bo prejel Stanislav Pečnik za dolgoletno odgovorno in zavzeto delo v Društvu upokojencev Dobrna in PGD Dobrna ter v Gasilski zvezi Vojnik – Dobrna. Srebrni grb bosta prejela Tatjana Jagar za skoraj štiri desetletja zglednega in strokovnega dela v Zdravstveni ambulanti Dobrna ter Branko Dobovičnik za dolgoletno družbeno-politično delovanje v lokalnem okolju, za uspešno vodenje Društva upokojencev Dobrna ter za izredno zavzetost pri vzgoji podmladka PGD Dobrna in mentorstvu mladinskim ekipam na gasilskih olimpijadah. Bronasti grb prejmeta Kolesarsko društvo Krokar za promocijo kolesarstva kot zdravega načina preživljanja prostega časa ter za organizacijo tekmovanj enduro v gorskem kolesarstvu z udeleženci domačih in tujih tekmovalcev ter zbiratelj tehnične dediščine in starin Peter Habe. Podelili bodo tudi županska priznanja. Prejeli jih bodo dr. Anže Žerdoner Čalasan, Urban Krofl ič ter Miroslav Drev in Nea Bošnjak. To je bil čas, ko se je v Slo- veniji rojevala lokalna samou- prava. Bil je tudi čas prehoda iz enega sistema v drugega. V tistem obdobju je nastalo veli- ko novih občin, med njimi leta 1998 tudi Občina Dobrna, ki danes sodi med trideset najbolj razvitih občin v Sloveniji. Ima- mo zelo nizko brezposelnost, nižjo od povprečja v regiji. Zelo smo uspešni pri črpanju sred- stev iz evropskih in razvojnih skladov. Po teh kriterijih sodi- mo med zelo razvite občine. Čeprav je občina zelo hribovi- ta in kot takšna zelo zahtevna z vidika urejanja komunalne infrastrukture, imamo samo še nekaj gospodinjstev brez javnega vodovoda. A dela je še veliko. Trenutno urejamo še nekaj vodovodov, ceste, plazove. Imamo pa na Dobrni tudi kup novih pridobitev: knji- žnico, nov vodovod, kulturni dom, obnovljeno šolo, vrtec … Zagotovo vsega tega ne bi bilo, če bi bila občina del neke širše skupnosti. Kar zadeva skupne regijske projekte, moram reči, da znamo župani poslušati drug drugega in stopiti skupaj pri uresničevanju skupnih re- gijskih vsebin. Župan Dobrne ste že od vsega začetka. Bi ob pogledu na opravljeno pot pri vodenju občine kaj spremenili? V občini smo ves čas iskali rešitve, kako čim več narediti in čim bolje izkoristiti možnosti, ki so bile dane pri pridobivanju sredstev na različnih razpisih. Pomembno se mi zdi, da smo v občinski upravi sestavili ope- rativno in strokovno ekipo, ki je kos vsem tem zahtevam. Ne vem, ali bi kaj spremenil. Mislim, da smo vedno izkori- stili, kar je bilo možno. Zelo se trudimo, da imamo projekte pripravljene na dolgi rok. In da iščemo vse možnosti za pridobitev dodatnih sredstev, saj smo z lastnimi sredstvi pre- cej omejeni. V občini imamo povprečno deset, dvajset pro- jektov v različnih stopnjah pri- prav. Projekt kanalizacije smo na primer pripravljali že pred petnajstimi leti in še zdaj ni povsem končan. Ko bodo raz- pisi omogočali, bomo postorili še tisto, kar nam je ostalo. Tako pripravljamo vse projekte in se nam obrestuje. Zagotovilo za uspeh je predvsem to, da danes razmišljaš, kaj boš delal čez ne- kaj let, in da danes pripravljaš projekte, ki jih boš lahko čez nekaj let prijavil na razpis. Kaj je v občini zaznamova- lo zadnje leto? Veliko vsega se je dogajalo. Trenutno še vedno izvajamo dveletni projekt urejanja vo- dovodov na območju občine. Gre za sisteme, manjše od de- set tisoč populacijskih enot, ki bodo sofi nancirani iz progra- ma za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo 50-odstotno sofi nanciranje. Projekt je vre- den malo več kot dva milijona evrov, zgradili bomo približno osem kilometrov vodovoda, tri črpališča, dva rezervoarja ter čistilno napravo za vodovodni oskrbni sistem Lanšperk do naselja Dobrna. Projekt mora biti končan do septembra. Ob tem Direkcija RS za infrastruk- turo v občini gradi kolesarsko stezo. Lani smo uredili šest kilometrov cest, nekatera dela še končujemo. Podjetje Rune Enia gradi optično omrežje … Celotna občina je eno veliko gradbišče. Kako daleč so prizadevanja za gradnjo športnega centra ter za širitev šole in vrtca? V občini se zelo veliko ukvar- jamo z urejanjem prostora. Ve- čji del občine je zelo hribovit, medtem ko je njen osrednji del zelo omejen, zato poskušamo biti do tega prostora zelo od- govorni. S projekti, ki ste jih omenili, se ukvarjamo že kar nekaj časa. V športnem cen- tru, kot smo ga poimenovali, so predvideni športna dvorana, dvorana kulturnega doma ter razširitev šole in vrtca. Idejna zasnova projekta je pripravlje- na, v letu ali dveh načrtujemo pridobitev gradbenega dovolje- nja, nato bo sledilo sestavljanje fi nančne konstrukcije. Kako uspešni ste bili na razpisu za gradnjo doma sta- rejših? Projekta smo se lotili z ve- liko vnemo. Zamišljen je kot enota konjiškega Lambrechto- vega doma. Za območje, kjer je predviden, smo spremenili zazidalni načrt, dom umestili v prostor in projekt prijavili na razpis. Na razpisu smo dosegli več točk, kot je bilo treba, a so jih drugi prijavitelji dobili več, kar pomeni, da je državi za nas zmanjkalo denarja. Tako bomo morali počakati na naslednji razpis. Lanske avgustovske popla- ve so vaši občini sicer priza- nesle, a so škodo povzročila poletna neurja s točo. Kako hudo je bilo? V kolikšni meri ste uspeli odpraviti posledice? Čeprav ob lanskih neurjih ni- smo bili medijsko izpostavlje- ni, smo avgusta tudi na Dobrni doživeli katastrofo. Kamorkoli si pogledal, si videl plazečo zemljo. Bilo je kar stresno. Ogrožene so bile hiše, ceste. Nekaj cest je še vedno zapr- tih oziroma so za silo urejene, tako da jih ljudje uporabljajo, a niso varne. Manjše poškodbe oziroma tisto, kar smo lahko, smo uredili sami, večje in zah- tevnejše smo evidentirali in pri- javili v sistem Ajda. Približno 70 projektov še čaka na sana- cijo. Dobili smo zagotovilo, da bo denar zanje zagotovljen, kar nas veseli. Občinski praznik boste počastili z bogatim priredi- tvenim programom, boste prerezali tudi kakšen otvori- tveni trak? Namenu bomo predali šest kilometrov obnovljenih, asfal- tiranih cest. Ljudje so najbolj veseli, ko dobijo urejeno cesto. Minuli teden je vrata v termah odprla tudi prenovljena kavar- na Mlečna Marjanca. Tudi to je za občino dobrodošla pri- dobitev. Vsako leto ob občinskem prazniku izpostavite obča- ne, ki izstopajo s svojim pri- zadevnim delom in z dosežki, ter se jim zahvalite z občin- skimi priznanji. Po čem izsto- pajo letošnji nagrajenci? K prijetnemu sobivanju in razvoju v lokalni skupnosti pri- pomorejo tudi občani. Pri nas nimamo državnih ali občinskih ustanov, ki bi skrbele za kultu- ro, šport in druge dejavnosti. Imamo pa številna društva in prizadevne posameznike, ki se trudijo za razvoj kraja in občine. In ravno ljudje in bo- gato društveno delovanje so v občini največje bogastvo. Le- tošnji nagrajenci izstopajo po svojem uspešnem, srčnem in predanem delu ter prizadeva- njih za še višjo raven kakovosti življenja v lokalni skupnosti. Vsem iskreno čestitam. Občina Dobrna po besedah župana Martina Brecla sodi med trideset najbolj razvitih občin v Sloveniji. Ima zelo nizko brezposelnost, nižjo od povprečja v regiji, uspešna je pri črpanju sofinancerskih sredstev, prepoznana je kot uspešna turistična destinacija. (Foto: BA) Župan Občine Dobrna Martin Brecl (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 24, 13. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Z Dobrne v Celje, od tam v Maribor, iz štajerske prestolnice v Nemčijo. Najprej v München, kasne- je v Osanbrück in nazaj na Bavarsko. Tako je bila poenostavljeno videti izobraževalna pot dr. Anžeta Žerdonerja Čalasana, Dobrčana, ki že desetletje živi in dela v Nemčiji. Zaposlen je na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu, kjer na fakulteti za bio- logijo že četrto leto deluje kot znanstveni asistent in predavatelj. Letos ga bodo počastili tudi na domači Dobrni, kjer bo prejel županovo priznanje. JANŽE FRIC Znanstvenik in predavatelj na münchenski univerzi Za znanost v avstralske puščave »Z raziskovalno skupino, katere del sem, želimo ugo- toviti, kako so se nekatere rastline razvile.« To je sicer zelo splošen opis njegove- ga dela, a se nepoznavalci v večje podrobnosti težko spustimo. »Trenutno delam z avstralsko puščavsko fl oro. Glavno vprašanje, ki nas pri tem vodi, je, kako se je razvila puščavska vegetacija.« Kot je povedal Žerdoner Čalasan, je danes Avstralija večinoma pokrita s puščavo, a ni bilo vedno tako. »Vemo, da je bila Avstralija v preteklosti precej bolj zelena. Vprašanje torej je, kdaj je celina postajala vedno bolj suha. Vemo, da rastline in puščava ne gredo ravno najbolj skupaj. Vpra- šanje zato je, zakaj je v av- stralski puščavi tako veliko rastlin.« Delo znanstvenika »Biologe lahko na splošno razdelimo na tri skupine. Na tiste, ki imajo radi terensko delo, na tiste, ki imajo radi laboratorijsko delo, in na ti- ste, ki imajo radi delo za ra- čunalnikom. Sam ne spadam v nobeno od teh skupin, saj nikoli ne morem delati istih stvari dlje časa naenkrat. Sam iz vsake od teh skupin vza- mem malo.« Ravno raznoli- kost in razgibanost dela sta tisti, ki sta ga pritegnili in zaradi katerih ima rad svoje delo. »Spomnim se, da sem imel v mladih letih težavo, saj sem se težko ukvarjal le z eno stvarjo naenkrat. Zelo hitro mi je postalo dolgčas. Zdaj mi delo omogoča, da delam hkrati več stvari, kar je bil tudi eden od razlogov, da sem se odločil zanj.« Trenutnega dela si ni iz- bral sam, ampak je zanj »kri- va« njegova mentorica. »Ko sprejmeš neko delovno me- sto, je to navadno vezano na nek že obstoječ projekt. Sam sem sicer imel srečo, da je ta projekt vezan na avstralsko fl oro. To je pomenilo, da sem moral malo spremeniti svoje raziskovalno področje, a sem z veseljem sprejel ta izziv.« Terensko delo »Slovenci in Evropejci na- sploh smo večinoma malo razvajeni, kar zadeva življe- nje v naravi. Nekako smo navajeni, da se nam v naravi ne more zgoditi nič pretirano hudega.« Tako je začel svojo pripoved o odpravi v južno Sibirijo, kjer je preživel malo manj kot mesec. »To ni za vsakogar, razmere so bile ro- binzonske. Spali smo v šoto- rih in bili brez tople vode ves čas odprave. Za zaščito pred divjimi živalmi smo s sabo imeli tudi pse.« Spominja se tudi, da so domačini, ki živijo z nevarnimi živalmi, navajeni nanje. »Sam sem se kot ›neu- men‹ Evropejec vedno odzval bolj silovito kot domačini. V Avstraliji na primer se je po plaži med ljudmi plazila me- ter in pol dolga kača, a ljudje niso niti trznili. Navajeni so, da pustijo živali pri miru.« V južni Sibiriji jih je na od- pravi zbudil rosomah. »Zbu- dili smo se in nismo vedeli, kaj se oglaša. Rosomahi so kot velike kune, mesojedi so in zelo agresivni, še posebej v času paritvene sezone. Psi, ki smo jih imeli s seboj za zašči- to pred medvedi in rosomahi, nam takrat niso bili ravno v pomoč. Takoj ko so zaslišali oglašanje rosomaha, so se po- skrili pod avtomobile.« Danes se zgodbe spominja kot zabavne anekdote, v ti- stem času, ko so se psi skrili pred rosomahom, pa mu ni bilo ravno do smeha. »Mislim, da ta zgodba pokaže, da Evro- pejci nimamo ravno nekega strahospoštovanja do narave. Med delom na terenu v divjini pa se tega, da je treba naravi dati prostor, hitro naučiš.« Povezava z domovino Anže Žerdoner Čalasan se domov vrne približno dva- krat na leto, načeloma za bo- žič in okoli velike noči, saj je to blizu njegovega rojstnega dne. A to pomeni, da ima le redko priložnost govoriti v materinščini. »Opažam, da se moja slovenščina slabša, ker je nimam več z nikomer pri- ložnosti govoriti. Velikokrat se zgodi, da se mi v govorico prikradejo nemške besede.« Že desetletje živi v tujini, zato mu je, kot pravi, Slove- nija ostala v spominu pribli- žno takšna, kot je bila leta 2014. »Sprememb, ki so se zgodile v zadnjih desetih le- tih, ne morem ponotranjiti, saj nisem nikoli precej dolgo doma. Ko pridem domov, sem preprosto turist.« Predavalnica Del svojega delovnega dne, ki traja deset ur, preživi tudi s študenti, ki jih poučuje od leta 2021. To je namreč ena od možnosti, ki jih imajo znanstveniki v Nemčiji, da lahko nadaljujejo svoje razi- skovalno delo. Pri tem mu po- maga tudi dodiplomski študij z mariborske fakultete, kjer je doštudiral izobraževalno ke- mijo in biologijo. »Sam dovo- lim svojim študentom, da se tikamo, ker se mi zdi, da jim lahko bolj približam znanost. Tako smo bolj sproščeni, tako jaz kot oni.« Žerdoner Čalasan sicer meni, da je izobraževalni del akademskega sveta izjemno pomemben. »Znanstveniki, ki niso dobri v prenašanju svojega znanja na mlajše ro- dove, s seboj odnesejo več desetletij znanja in izkušenj, ki so nato izgubljena za ve- dno. Poučevanje mlajših je tisto, kar znanost naredi bolj trajnostno usmerjeno, saj se tako ohrani več znanja. Vseh izkušenj namreč ne moremo napisati na papir.« Foto: osebni arhiv »München ima srečo, da je v okolici lepa narava, vsaj za nemške razmere. Slovenska je precej lepša.« »Najraje grem na kolo ali v  tnes, da se razgibam in odklopim.« Trenutno se ukvarja z raziskova- njem avstralske puščavske flore. »Vemo, da rastline in puščava ne gredo ravno najbolj skupaj, a v avstralski puščavi je izjemna raznovrstnost rastlin.« Dr. Anže Žerdoner Čalasan že desetletje živi in dela v tujini. Všeč mu je, da je njegovo delo raznoliko in poleg laboratorijske- ga dela in dela za računalnikom vsebuje tudi terensko delo. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 XXXX Št. 24, 13. junij 2024 »Brez turizma si Dobrne ne znamo predstavljati. Prebival- ci so z njim močno povezani. V različnih obdobjih se je tu- rizem kraja različno dotaknil. Veseli smo, da lastniki term za- dnje čase veliko vlagajo v obno- vo stavbne kulturne dediščine. V zadnjih treh letih smo dobili tri prenovljene hotele z novimi vsebinami. Zelo me veseli, da imajo lastniki dolgoročno ra- zvojno vizijo tega prostora, da nameravajo obnoviti tudi oko- liške manjše hotele ter zdravi- liški dom. Če se bo ta tempo nadaljeval, verjamem, da bomo v nekaj letih turizem na Dobrni postavili na zelo visoko raven,« na vprašanje, kako turizem da- nes vpliva na razvoj občine in kakovost življenja v njej, odgo- varja župan Martin Brecl. Občina Dobrna se je pred 26 leti odcepila od Občine Vojnik. Menite, da je bila to takrat prava poteza? Kaj bi bilo po vašem mnenju dru- gače, če bi ostali v skupni občini? Spoštovani občani in občanke, predstavniki gospodarstva, društev, organizacij in drugi člani naše skupnosti! Ponosni smo, da se tudi Dobrna spreminja, strpno in preudarno, da ohranja bogato kul- turno in naravno dediščino ter značaj vedno bolj iskane podeželske destinacije, ki temelji na sonaravnem in trajnostnem razvoju turizma, gospodarstva in občine kot celote. Številni posamezniki, društva in organizacije s svojim delom vsak na svoj način prispevate k temu razvoju, bogatite naš skupni prostor in življenje v njem, za kar se vam iskreno zahval- jujemo. Iskrene čestitke ob 15. juniju, prazniku Občine Dobrna. Župan Martin Brecl, člani občinskega sveta in občinska uprava Občine Dobrna PRAZNIČNO Z OBČINO DOBRNA Ob prazniku Občine Dobrna z županom Martinom Breclom Na zemljevidu najrazvitejših občin Občina Dobrna se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo dobrn- ske toplice med najstarejša zdravilišča v tem delu Evrope. Prvi zapisi o njem segajo v leto 1405. Sledila so različna obdobja razvoja. Leta 1875 so takratni lastniki term z do- graditvijo in obnovo zdraviliškega kompleksa vzpostavili pogoje in možnosti za hitrejše odpiranje Dobrne in njenega turizma v svet ter za rast te gospodarske dejavnosti, ki Dobrno opredeljuje že stoletja. Tako je občina tudi danes prepoznana kot uspešna turistična destinacija. V spomin na začetek širitve turizma na Dobrni občina 15. junija obeležuje svoj praznik. Tudi letos razlogov za proslavljanje ne manjka. Veselijo se novih pridobitev in smelo zrejo v prihodnost. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Občina Dobrna bo občinski praznik obeležila s slavnostno seja občinskega sveta in s podelitvijo občinskih priznanj. Svečana prireditev bo v petek, 14. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu Dobrna. Župan Martin Brecl bo podelil en zlati grb občine, dva srebrna in dva bronasta grba ter tri županska priznanja. Zlati grb bo prejel Stanislav Pečnik za dolgoletno odgovorno in zavzeto delo v Društvu upokojencev Dobrna in PGD Dobrna ter v Gasilski zvezi Vojnik – Dobrna. Srebrni grb bosta prejela Tatjana Jagar za skoraj štiri desetletja zglednega in strokovnega dela v Zdravstveni ambulanti Dobrna ter Branko Dobovičnik za dolgoletno družbeno-politično delovanje v lokalnem okolju, za uspešno vodenje Društva upokojencev Dobrna ter za izredno zavzetost pri vzgoji podmladka PGD Dobrna in mentorstvu mladinskim ekipam na gasilskih olimpijadah. Bronasti grb prejmeta Kolesarsko društvo Krokar za promocijo kolesarstva kot zdravega načina preživljanja prostega časa ter za organizacijo tekmovanj enduro v gorskem kolesarstvu z udeleženci domačih in tujih tekmovalcev ter zbiratelj tehnične dediščine in starin Peter Habe. Podelili bodo tudi županska priznanja. Prejeli jih bodo dr. Anže Žerdoner Čalasan, Urban Krofl ič ter Miroslav Drev in Nea Bošnjak. To je bil čas, ko se je v Slo- veniji rojevala lokalna samou- prava. Bil je tudi čas prehoda iz enega sistema v drugega. V tistem obdobju je nastalo veli- ko novih občin, med njimi leta 1998 tudi Občina Dobrna, ki danes sodi med trideset najbolj razvitih občin v Sloveniji. Ima- mo zelo nizko brezposelnost, nižjo od povprečja v regiji. Zelo smo uspešni pri črpanju sred- stev iz evropskih in razvojnih skladov. Po teh kriterijih sodi- mo med zelo razvite občine. Čeprav je občina zelo hribovi- ta in kot takšna zelo zahtevna z vidika urejanja komunalne infrastrukture, imamo samo še nekaj gospodinjstev brez javnega vodovoda. A dela je še veliko. Trenutno urejamo še nekaj vodovodov, ceste, plazove. Imamo pa na Dobrni tudi kup novih pridobitev: knji- žnico, nov vodovod, kulturni dom, obnovljeno šolo, vrtec … Zagotovo vsega tega ne bi bilo, če bi bila občina del neke širše skupnosti. Kar zadeva skupne regijske projekte, moram reči, da znamo župani poslušati drug drugega in stopiti skupaj pri uresničevanju skupnih re- gijskih vsebin. Župan Dobrne ste že od vsega začetka. Bi ob pogledu na opravljeno pot pri vodenju občine kaj spremenili? V občini smo ves čas iskali rešitve, kako čim več narediti in čim bolje izkoristiti možnosti, ki so bile dane pri pridobivanju sredstev na različnih razpisih. Pomembno se mi zdi, da smo v občinski upravi sestavili ope- rativno in strokovno ekipo, ki je kos vsem tem zahtevam. Ne vem, ali bi kaj spremenil. Mislim, da smo vedno izkori- stili, kar je bilo možno. Zelo se trudimo, da imamo projekte pripravljene na dolgi rok. In da iščemo vse možnosti za pridobitev dodatnih sredstev, saj smo z lastnimi sredstvi pre- cej omejeni. V občini imamo povprečno deset, dvajset pro- jektov v različnih stopnjah pri- prav. Projekt kanalizacije smo na primer pripravljali že pred petnajstimi leti in še zdaj ni povsem končan. Ko bodo raz- pisi omogočali, bomo postorili še tisto, kar nam je ostalo. Tako pripravljamo vse projekte in se nam obrestuje. Zagotovilo za uspeh je predvsem to, da danes razmišljaš, kaj boš delal čez ne- kaj let, in da danes pripravljaš projekte, ki jih boš lahko čez nekaj let prijavil na razpis. Kaj je v občini zaznamova- lo zadnje leto? Veliko vsega se je dogajalo. Trenutno še vedno izvajamo dveletni projekt urejanja vo- dovodov na območju občine. Gre za sisteme, manjše od de- set tisoč populacijskih enot, ki bodo sofi nancirani iz progra- ma za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo 50-odstotno sofi nanciranje. Projekt je vre- den malo več kot dva milijona evrov, zgradili bomo približno osem kilometrov vodovoda, tri črpališča, dva rezervoarja ter čistilno napravo za vodovodni oskrbni sistem Lanšperk do naselja Dobrna. Projekt mora biti končan do septembra. Ob tem Direkcija RS za infrastruk- turo v občini gradi kolesarsko stezo. Lani smo uredili šest kilometrov cest, nekatera dela še končujemo. Podjetje Rune Enia gradi optično omrežje … Celotna občina je eno veliko gradbišče. Kako daleč so prizadevanja za gradnjo športnega centra ter za širitev šole in vrtca? V občini se zelo veliko ukvar- jamo z urejanjem prostora. Ve- čji del občine je zelo hribovit, medtem ko je njen osrednji del zelo omejen, zato poskušamo biti do tega prostora zelo od- govorni. S projekti, ki ste jih omenili, se ukvarjamo že kar nekaj časa. V športnem cen- tru, kot smo ga poimenovali, so predvideni športna dvorana, dvorana kulturnega doma ter razširitev šole in vrtca. Idejna zasnova projekta je pripravlje- na, v letu ali dveh načrtujemo pridobitev gradbenega dovolje- nja, nato bo sledilo sestavljanje fi nančne konstrukcije. Kako uspešni ste bili na razpisu za gradnjo doma sta- rejših? Projekta smo se lotili z ve- liko vnemo. Zamišljen je kot enota konjiškega Lambrechto- vega doma. Za območje, kjer je predviden, smo spremenili zazidalni načrt, dom umestili v prostor in projekt prijavili na razpis. Na razpisu smo dosegli več točk, kot je bilo treba, a so jih drugi prijavitelji dobili več, kar pomeni, da je državi za nas zmanjkalo denarja. Tako bomo morali počakati na naslednji razpis. Lanske avgustovske popla- ve so vaši občini sicer priza- nesle, a so škodo povzročila poletna neurja s točo. Kako hudo je bilo? V kolikšni meri ste uspeli odpraviti posledice? Čeprav ob lanskih neurjih ni- smo bili medijsko izpostavlje- ni, smo avgusta tudi na Dobrni doživeli katastrofo. Kamorkoli si pogledal, si videl plazečo zemljo. Bilo je kar stresno. Ogrožene so bile hiše, ceste. Nekaj cest je še vedno zapr- tih oziroma so za silo urejene, tako da jih ljudje uporabljajo, a niso varne. Manjše poškodbe oziroma tisto, kar smo lahko, smo uredili sami, večje in zah- tevnejše smo evidentirali in pri- javili v sistem Ajda. Približno 70 projektov še čaka na sana- cijo. Dobili smo zagotovilo, da bo denar zanje zagotovljen, kar nas veseli. Občinski praznik boste počastili z bogatim priredi- tvenim programom, boste prerezali tudi kakšen otvori- tveni trak? Namenu bomo predali šest kilometrov obnovljenih, asfal- tiranih cest. Ljudje so najbolj veseli, ko dobijo urejeno cesto. Minuli teden je vrata v termah odprla tudi prenovljena kavar- na Mlečna Marjanca. Tudi to je za občino dobrodošla pri- dobitev. Vsako leto ob občinskem prazniku izpostavite obča- ne, ki izstopajo s svojim pri- zadevnim delom in z dosežki, ter se jim zahvalite z občin- skimi priznanji. Po čem izsto- pajo letošnji nagrajenci? K prijetnemu sobivanju in razvoju v lokalni skupnosti pri- pomorejo tudi občani. Pri nas nimamo državnih ali občinskih ustanov, ki bi skrbele za kultu- ro, šport in druge dejavnosti. Imamo pa številna društva in prizadevne posameznike, ki se trudijo za razvoj kraja in občine. In ravno ljudje in bo- gato društveno delovanje so v občini največje bogastvo. Le- tošnji nagrajenci izstopajo po svojem uspešnem, srčnem in predanem delu ter prizadeva- njih za še višjo raven kakovosti življenja v lokalni skupnosti. Vsem iskreno čestitam. Občina Dobrna po besedah župana Martina Brecla sodi med trideset najbolj razvitih občin v Sloveniji. Ima zelo nizko brezposelnost, nižjo od povprečja v regiji, uspešna je pri črpanju sofinancerskih sredstev, prepoznana je kot uspešna turistična destinacija. (Foto: BA) Župan Občine Dobrna Martin Brecl (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 24, 13. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Z Dobrne v Celje, od tam v Maribor, iz štajerske prestolnice v Nemčijo. Najprej v München, kasne- je v Osanbrück in nazaj na Bavarsko. Tako je bila poenostavljeno videti izobraževalna pot dr. Anžeta Žerdonerja Čalasana, Dobrčana, ki že desetletje živi in dela v Nemčiji. Zaposlen je na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu, kjer na fakulteti za bio- logijo že četrto leto deluje kot znanstveni asistent in predavatelj. Letos ga bodo počastili tudi na domači Dobrni, kjer bo prejel županovo priznanje. JANŽE FRIC Znanstvenik in predavatelj na münchenski univerzi Za znanost v avstralske puščave »Z raziskovalno skupino, katere del sem, želimo ugo- toviti, kako so se nekatere rastline razvile.« To je sicer zelo splošen opis njegove- ga dela, a se nepoznavalci v večje podrobnosti težko spustimo. »Trenutno delam z avstralsko puščavsko fl oro. Glavno vprašanje, ki nas pri tem vodi, je, kako se je razvila puščavska vegetacija.« Kot je povedal Žerdoner Čalasan, je danes Avstralija večinoma pokrita s puščavo, a ni bilo vedno tako. »Vemo, da je bila Avstralija v preteklosti precej bolj zelena. Vprašanje torej je, kdaj je celina postajala vedno bolj suha. Vemo, da rastline in puščava ne gredo ravno najbolj skupaj. Vpra- šanje zato je, zakaj je v av- stralski puščavi tako veliko rastlin.« Delo znanstvenika »Biologe lahko na splošno razdelimo na tri skupine. Na tiste, ki imajo radi terensko delo, na tiste, ki imajo radi laboratorijsko delo, in na ti- ste, ki imajo radi delo za ra- čunalnikom. Sam ne spadam v nobeno od teh skupin, saj nikoli ne morem delati istih stvari dlje časa naenkrat. Sam iz vsake od teh skupin vza- mem malo.« Ravno raznoli- kost in razgibanost dela sta tisti, ki sta ga pritegnili in zaradi katerih ima rad svoje delo. »Spomnim se, da sem imel v mladih letih težavo, saj sem se težko ukvarjal le z eno stvarjo naenkrat. Zelo hitro mi je postalo dolgčas. Zdaj mi delo omogoča, da delam hkrati več stvari, kar je bil tudi eden od razlogov, da sem se odločil zanj.« Trenutnega dela si ni iz- bral sam, ampak je zanj »kri- va« njegova mentorica. »Ko sprejmeš neko delovno me- sto, je to navadno vezano na nek že obstoječ projekt. Sam sem sicer imel srečo, da je ta projekt vezan na avstralsko fl oro. To je pomenilo, da sem moral malo spremeniti svoje raziskovalno področje, a sem z veseljem sprejel ta izziv.« Terensko delo »Slovenci in Evropejci na- sploh smo večinoma malo razvajeni, kar zadeva življe- nje v naravi. Nekako smo navajeni, da se nam v naravi ne more zgoditi nič pretirano hudega.« Tako je začel svojo pripoved o odpravi v južno Sibirijo, kjer je preživel malo manj kot mesec. »To ni za vsakogar, razmere so bile ro- binzonske. Spali smo v šoto- rih in bili brez tople vode ves čas odprave. Za zaščito pred divjimi živalmi smo s sabo imeli tudi pse.« Spominja se tudi, da so domačini, ki živijo z nevarnimi živalmi, navajeni nanje. »Sam sem se kot ›neu- men‹ Evropejec vedno odzval bolj silovito kot domačini. V Avstraliji na primer se je po plaži med ljudmi plazila me- ter in pol dolga kača, a ljudje niso niti trznili. Navajeni so, da pustijo živali pri miru.« V južni Sibiriji jih je na od- pravi zbudil rosomah. »Zbu- dili smo se in nismo vedeli, kaj se oglaša. Rosomahi so kot velike kune, mesojedi so in zelo agresivni, še posebej v času paritvene sezone. Psi, ki smo jih imeli s seboj za zašči- to pred medvedi in rosomahi, nam takrat niso bili ravno v pomoč. Takoj ko so zaslišali oglašanje rosomaha, so se po- skrili pod avtomobile.« Danes se zgodbe spominja kot zabavne anekdote, v ti- stem času, ko so se psi skrili pred rosomahom, pa mu ni bilo ravno do smeha. »Mislim, da ta zgodba pokaže, da Evro- pejci nimamo ravno nekega strahospoštovanja do narave. Med delom na terenu v divjini pa se tega, da je treba naravi dati prostor, hitro naučiš.« Povezava z domovino Anže Žerdoner Čalasan se domov vrne približno dva- krat na leto, načeloma za bo- žič in okoli velike noči, saj je to blizu njegovega rojstnega dne. A to pomeni, da ima le redko priložnost govoriti v materinščini. »Opažam, da se moja slovenščina slabša, ker je nimam več z nikomer pri- ložnosti govoriti. Velikokrat se zgodi, da se mi v govorico prikradejo nemške besede.« Že desetletje živi v tujini, zato mu je, kot pravi, Slove- nija ostala v spominu pribli- žno takšna, kot je bila leta 2014. »Sprememb, ki so se zgodile v zadnjih desetih le- tih, ne morem ponotranjiti, saj nisem nikoli precej dolgo doma. Ko pridem domov, sem preprosto turist.« Predavalnica Del svojega delovnega dne, ki traja deset ur, preživi tudi s študenti, ki jih poučuje od leta 2021. To je namreč ena od možnosti, ki jih imajo znanstveniki v Nemčiji, da lahko nadaljujejo svoje razi- skovalno delo. Pri tem mu po- maga tudi dodiplomski študij z mariborske fakultete, kjer je doštudiral izobraževalno ke- mijo in biologijo. »Sam dovo- lim svojim študentom, da se tikamo, ker se mi zdi, da jim lahko bolj približam znanost. Tako smo bolj sproščeni, tako jaz kot oni.« Žerdoner Čalasan sicer meni, da je izobraževalni del akademskega sveta izjemno pomemben. »Znanstveniki, ki niso dobri v prenašanju svojega znanja na mlajše ro- dove, s seboj odnesejo več desetletij znanja in izkušenj, ki so nato izgubljena za ve- dno. Poučevanje mlajših je tisto, kar znanost naredi bolj trajnostno usmerjeno, saj se tako ohrani več znanja. Vseh izkušenj namreč ne moremo napisati na papir.« Foto: osebni arhiv »München ima srečo, da je v okolici lepa narava, vsaj za nemške razmere. Slovenska je precej lepša.« »Najraje grem na kolo ali v  tnes, da se razgibam in odklopim.« Trenutno se ukvarja z raziskova- njem avstralske puščavske flore. »Vemo, da rastline in puščava ne gredo ravno najbolj skupaj, a v avstralski puščavi je izjemna raznovrstnost rastlin.« Dr. Anže Žerdoner Čalasan že desetletje živi in dela v tujini. Všeč mu je, da je njegovo delo raznoliko in poleg laboratorijske- ga dela in dela za računalnikom vsebuje tudi terensko delo. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Lani, ko sva se pogovarjali ob tem času, si zagotovo nisva niti mislili, kaj bo čez dva meseca doletelo Savinjsko dolino. V ka- kšnem stanju je območje občine Rečica ob Savinji deset mesecev po poplavah? Ljudje so izjemno pridni in skrbni, svoje domove z okolico večinoma pospešeno obna- vljajo in človek, ki je videl posledice takoj po poplavah, se kar čudi, kaj vse je obnovljeno po približno letu. Izvajalci tudi občinsko infra- strukturo intenzivno obnavljajo, počasnejše je prostorsko načrtovanje. Deset mesecev po ujmi so naši občani dobi- li prvih 13 osnutkov sklepov, ki predvidevajo preselitev na varnejša območja, saj je mnenje stroke, da obstoječih zgradb ni mogoče ustre- zno varovati pred poplavami. Kolikor vemo, pristojne službe dodatne sklepe še pripravljajo. Posledic vsega, kar so preživeli ljudje, ni mogoče oceniti, vemo le, da je trpljenje veliko. Koliko hiš je neprimernih za bivanje? Ali družine že vedo, kako in kaj bo z njihovi- mi domovi? Se morda s kakšnimi vprašanji obračajo na občino? Osem je družin, ki ne bivajo v svojih domo- vih. Drugi so domove uredili, da v njih bivajo, a so zdaj dobili obvestila, da jih bodo morali zapustiti. Prvih 13 osnutkov sklepov, ki pred- videvajo preselitev na varnejša območja, saj je mnenje stroke, da obstoječih objektov ni mogoče ustrezno varovati pred poplavami, je bilo izdanih pred desetimi dnevi. Kolikor »Otroci poplavljenih se ponoči zbujajo, če pada dež, rane starejših, navezanih na kraj in način bivanja, se celijo še počasneje…« Kdo so občinski nagrajenci? Letošnji prejemniki občinskih grbov so Anica Šimenc, Mirko Cigale, Darko Glušič ter Stane Klinar in drugi traktoristi ter bageristi. Področja, na katerih so odlični, so fi lan- tropija, šport, kultura, čebelarstvo in izjemno delovanje v dobro ljudi v času poplav. Županovo priznanje mladim bo prejel zlati maturant Žiga Vrabič. Podelili ga bodo tudi odličnim osnovnošolcem Maticu Atelšku, Lauri Polak, Jaku Horvatu, Juretu Matku, Daši Ovčar in Ajdi Juliji Ozimic. »Letošnja priznanja so rezultat pestrega društvenega življenja na različnih področjih, odličnosti naših mladih v času izobraževanja ter prepoznane dobrodelnosti, humano- sti in sočutja v času poplav pri izjemnih posameznikih,« je pojasnila županja Majda Potočnik, ki je županovo priznanje – nekoliko nenavadno in zunaj formalnih okvirov – namenila še skupnosti oziroma vsem občankam in občanom za vsa herojstva ter izkazano pomoč, solidarnost ter tovarištvo v času poplav avgusta 2023. »Ponosna sem na vse, kar so dobrega naredili zase, drug za drugega ter za stotine tujcev – turistov, za stoično držo, za izraze sočutja in za razumevanje težav, ki nastajajo pri zahtevni obnovi zasebne in občinske infrastrukture ter regeneriranju naše skupnosti.« Županja dr. Majda Potočnik o utripu v občini deset mesecev po poplavi »Poplave potisnile razvoj naše občine za nekaj let nazaj« Tako pravi županja dr. Majda Potočnik. Na območju občine Rečica ob Savinji je bilo za preselitev predvidenih 41 stavb, kar jo uvršča na drugo mesto po številnosti potrebnih preselitev v Sloveniji. »Negotovost – čakanje na prejem odločitve – je ena najtežjih stvari za občane, katerih zgradbe so na ›zloglasnem‹ seznamu,« v dneh pred letošnjim občin- skim praznikom pravi Potočnikova. ŠPELA OŽIR PRAZNIČNO Z OBČINO REČICA OB SAVINJI vemo, se dodatni sklepi še pripravljajo. Skupaj je bilo v občini za preselitev predvidenih 41 objektov. Njihovih cenitev še ni bilo. Občani imajo v zvezi s tem največ vprašanj, saj je od razpoložljivih sredstev odvisno, kam in kako se bodo lahko preselili. V zvezi s slednjim se pogosto obračajo na občino. Zanima jih tudi, kje bi bile lahko razpoložljive parcele, kako je z dejavnostmi, ki jih izvajajo na svojih domo- vih … Vemo, da se selitve načrtujejo izključno za stanovanjske objekte, medtem ko za delav- nice … ni znano še ničesar. Koliko škode je bilo zaradi poplav na ob- močju vaše občine? Kje je je bilo največ? Posledice nesreče smo zabeležili in so fi - nančno ovrednotene. Škoda na občinski in- frastrukturi je ocenjena na približno 10 mi- lijonov evrov, nekoliko več je v sistemu Ajda popisane škode na zasebnih zgradbah. Škode v gospodarstvu občina ni popisovala, škode na vodotokih, ki jo evidentira direkcija za vode, je v Ajdi za več kot 34 milijonov evrov. Ne sme- mo pozabiti niti na škodo, povzročeno zaradi plazov. Škoda, povzročena ljudem, je neizmer- ljiva. Otroci poplavljenih se ponoči zbujajo, če pada dež, rane starejših, navezanih na kraj in način bivanja, se celijo še počasneje … Kako daleč je sanacija vodotokov? So se je po vašem mnenju vladne službe lotile na primeren način? Kako ste zadovoljni s postopki? Ocenjujem, da je bila intervencija na Savinji intenzivna, način obravnavanja reke v predelu naše občine pa pravilen. Vzpostavlja se sona- ravna struktura porečja, kakršna je bila dese- tletja. A v zadnjem času se je struga Savinje zarasla in tako ustvarila neprebojne brežine, zaradi katerih je tok vode preusmerjen proti poseljenim nižinskim območjem ob reki in po- plavlja naselja, čemur smo bili priča lani poleti. Obnova je za ljudi, ki doživljajo strah ob vsa- ki napovedi večjih padavin, vedno prepočasna. Poleg tega se na pritokih Savinje – Rečici ter na Lučniku, Loznji in Suhi – še ni niti začela. To nas zelo skrbi. Kaj se vam sicer zdi v tem trenutku najbolj pereč problem? Perečih problemov je še veliko. Naštetih hudourniških vodotokov se še ne ureja, ob- staja strah, da bodo ob prvem večjem dežju nanosi peska ponovno zamašili reko, v katero se zlivajo. Tudi v Savinji na vsaj dveh mestih domačini vidimo nevarnost nastanka novih poškodb brežin in tamkajšnjih objektov, posle- dično morda celo nevarnost za stanovanjske objekte. Tudi področje prostorskega načrtovanja za nadomestitvene objekte je zelo problematič- no, saj je kljub nekaterim poenostavitvam »poplavne zakonodaje« še bistveno preobre- menjeno z administrativnimi, pogosto nedo- rečenimi postopki. Občine prosimo za mnenja številne mnenjedajalce, namesto da bi dobili informacije hitro in združeno na enem mestu. Območij, ki bi bila primerna za gradnjo z vi- dika poplavne varnosti, ne moremo določiti, saj protipoplavne študije za nekatera območja ne obstajajo. Tako smo v začaranem krogu, v katerem se srečujemo s potrebami in stiskami ljudi na eni in z birokratskimi ovirami za zago- tovitev novih domov na drugi strani. Kako vidite dolgoročno zagotavljanje po- plavne varnosti na območju vaše občine in seveda tudi sosednjih? Problematika je v občinah Zgornje Savinjske doline različna. Vsem je skupno, da je treba urediti najprej hudournike, ki povzročajo naj- več nanosov v reke. Znan je pregovor, »kdor obvladuje gore, obvladuje vode«. Savinja se na območju naše občine umiri in zelo razširi. Rešitev je, da se struga očisti, da se izvedejo »suhi kanali«, ki prevzamejo vlogo dodatnega odvodnjavanja v času velikih voda in preprečijo večje trganje brežin. Na nekaterih mestih se že pojavljajo odbijači, kar je dobra novica. Utrditi bo treba še stare škarpe pod nekaterimi poseljenimi območji. Predvsem bo treba vodotoke redno čistiti in vzdrževati. V občini smo ustanovili posvetovalno telo, nekakšen občinski svet za vode, ki je sestavljen iz občanov z izkušnjami ali/in s teoretičnim znanjem o vodah. Tako smo prišli do rešitev, ki se le malo razlikujejo od predlogov uradne stroke, s katero smo sodelovali. Ta proaktivna drža se nam je obrestovala, saj smo na eni stra- ni seznanjeni z razmišljanjem stroke, ki smo ji enakopraven sogovornik, na drugi strani pa je omogočen dober prenos znanja in informacij znotraj občine. Zdaj imamo informacijo, da država načrtuje za območje nad Rečico in za območje Savi- nje v predelu naše in sosednjih občin državni prostorski načrt, v katerem bodo opredeljeni objekti za zagotavljanje protipoplavne varnosti in ki se ga veselimo, saj je nujen. Ne glede na vse gre življenje dalje. Kaj so morda projekti, ki niso povezani s poplavo in z odpravo posledic, a so kljub vsemu za- znamovali pretekle mesece v vaši občini? Menim, da so poplave potisnile razvoj naše občine za nekaj let nazaj. Z majhno ekipo opra- vljamo predvsem dela, povezana s poplavami. Vseeno smo ponosni na skorajšnje dokončanje skupnega projekta zgornjesavinsjkih občin – gradnjo prizidka zdravstvenega doma v Nazar- jah – na izvajanje skupnega projekta Letošč, s katerim se prijavljamo na sredstva iz naslova Dogovora za razvoj regij, in na opremljanje ga- silskih društev, začetek projekta Biseri naravne dediščine ter na manjše projekte, povezane z delovanjem društev v občini. Kako bo letos minilo praznovanje vašega občinskega praznika? Kot običajno tudi ob letošnjem prazniku naša društva pripravljajo različne dogodke, ki bodo res dobrodošli, saj smo utrujeni in še kako potrebni prijetnega druženja. Vrstili se bodo kulturni, športni, etnografski dogodki in veselice. Naši rojaki duhovniki bodo uvo- doma darovali zahvalno mašo v župnijski cerkvi, ker ni bilo smrtnih žrtev v poplavah lani. Tudi takšno dogajanje spremlja letošnje praznovanje občinskega praznika, zato bo slednje prežeto s sočutjem do vseh, ki so v velikih težavah. Dr. Majda Potočnik (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 24, 13. junij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Lanske uničujoče poplave so v Kampu Menina povzroči- le veliko opustošenje in odpla- vile celotno turistično sezono. Kamp je bil prekrit z muljem in blatom ter spremenjen v grmade razbitin. »Bilo je res hudo. Takoj po poplavi smo čutili, da je naša prihodnost ustavljena in da smo posta- vljeni pred zid. Videti je bilo, da kampa ni več mogoče ure- diti,« se spominja lastnik Jure Kolenc. Za lopate in krampe so hitro poprijeli prostovoljci iz različnih koncev sveta, ro- kave so zavihali tudi prijatelji in gasilci – pravzaprav vsi, ki so želeli pomagati. Po večmesečni zahtevni ob- novi je kamp vrata prvič od- prl letos maja, uradno pa bo odprt to soboto. Ekipa kampa se želi z dogodkom zahvali- ti vsem prostovoljcem, ki so ji zadnje mesece nesebično priskočili na pomoč. »Uradno odprtje kampa smo naslovili Vrnitev v prihodnost, saj je bil kamp po poplavah videti kot pred 40 leti. Vrženi smo bili v preteklost, zdaj se z ob- novitvenimi deli in novostmi vračamo v prihodnost,« je povedal Kolenc in dodal, da se veseli letošnje turistične sezone. Večja povezanost z naravo Obširno obnovo so v kam- pu izkoristili tudi za premi- Obnovljen Kamp Menina bo vrata uradno odprl to soboto »Vrženi smo bili v preteklost, zdaj se vračamo v prihodnost« »Kljub poplavam imamo še vedno radi Savinjo. Ker vidimo, kaj vse prinašajo podnebne spremembe in da so te postale del nas, bomo še naprej veliko delali na področju trajnosti in varovanja okolja,« je povedal lastnik kampa Jure Kolenc. Stran od prometnih cest in vsakodnevnega hrupa Kamp Menina v osrčju Savinjske doline v svoj kotiček pod soncem ponovno vabi domače in tuje goste. Lansko julijsko neurje in uničujoče avgustovske poplave so temeljito spremenili podobo njegovega prostora. V kampu skoraj ni bilo mesta, kjer ne bi bile vidne posledice ujme. S pomočjo prijateljev, gasilskih društev in številnih prostovoljcev iz različnih delov sveta je obnovljen kamp prve goste sprejel že letos maja. Uradno odprtje bo sledilo to soboto, ko bo kamp obrnil novo poglavje svoje zgodbe. SINTIJA JURIČ »Želimo si turiste, ki gredo zgodaj spat in zgodaj vstajajo ter uživajo v hribih in rekah Zgornje Savinjske doline.« šljeno prenovo in nadgradnjo prostora in vsebin. Ob preno- vljeni infrastrukturi je v kam- pu 16 novih mobilnih hišk, obnovljeni so sanitarije, spa center, prostori za glamping in parcele za kampiranje. Prenovljena je tudi restavra- cija, ki po besedah Kolenca ponuja izboljšano kulinariko. Velik poudarek v kampu še vedno namenjajo športnemu udejstvovanju. Obiskovalci se lahko ohladijo v jezeru ali preizkusijo v raznovr- stnih vodnih dejavnostih. Obnovljen je tudi priljubljen adrenalinski park, na voljo so tudi druge športno-zabavne dejavnosti, kot sta minigolf ali vožnja z gokarti. Ena od novosti je dodaja- nje energetskih točk, ki bodo hkrati označevale mirnejši del kampa. »Več se bomo ukvarjali z zdravim načinom turizma, na primer z zdravo prehrano in energetskimi točkami. Želimo, da se lahko obiskovalci na dopustu kako- vostno sprostijo od hitrega ritma življenja,« je napovedal Kolenc. Vedno več domačih gostov V kampu so z dosedanji- mi rezervacijami za glavno sezono zadovoljni. Obiskalo jih je že kar nekaj stalnih go- stov, pogledat in podpret so jih že prišli tudi številni novi obiskovalci. Čeprav med go- sti še vedno prevladujejo tujci, kamp privablja vedno več Slovencev. »Ti veliko prihajajo na dnevni in obisk za konec tedna ter tako dan preživijo ob našem jezeru in drugih dejavnostih. Slovenci so postali naši redni gostje.« Obisk slovenskih gostov se je v kampu v zadnjih letih povečal s 5 na 30 odstotkov, za kar so po mnenju Kolenca zaslužni tudi dobro obiska- ni družinski festivali, ki jih pripravljajo. »Že pred epide- mijo smo začeli pripravljati Družinski adrenalinski izziv, ki bo tudi letos prvi konec te- dna v juliju. Na njem se lahko družine udeležijo številnih adrenalinskih športov in iger. Jeseni se kamp spremeni v igralnico, saj pripravljamo Otroški direndaj.« Kamp Me- nina je sicer odprt celo leto. Veliko obiskov beležijo tudi v času krompirjevih počitnic, v zimskem času so njihove dejavnosti povezane tudi z zimskimi športi v Logarski dolini in na Golteh. Ekipa, ki je od decembra lani tudi naje- mnica Mozirske koče, si želi, da bi jo obiskovalci podprli z obiskom kampa in celotne Savinjske doline. Foto: Kamp Menina Po besedah lastnika kampa so izboljšali tudi kulinariko. Pri obnovi so v zadnjih mesecih pomagali številni prostovoljci. Kamp je pripravljen na novo turistično sezono. Lanska povodenj je uničila urejene površine, številne zgradbe in mobilne hiške, napeljave in tako odplaknila celotno turistično sezono. Lastnik kampa Meni- na Jure Kolenc (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 24, 13. junij 2024 ZVEZDE MED ZVEZDAMI Zdaj že naša tradicionalna brezplačna zabava Zvezde med zvezdami se je zače- la ob 17. uri, s čimer damo priložnost tudi najmlajšim poslušalcem in bralcem, da »zažurajo« z nami. Kot prvi je na odru nastopil Damjan Murko, ki se ni ustrašil dežja in je občinstvo dodobra ogrel pred naslednjim nastopom, ki je pripadel simpatični Pre- kmurki Niki Zorjan. Kako glasne so lahko najstnice, so dokazale, ko je v Braslovčah zapel BQL Rok. V osrčju Sa- vinjske doline se je v petek mudila Natalija Verboten. Ste vedeli, da bi bile Braslov- V Braslovčah smo se v petek zabavali do jutranjih ur. Ste bili z nami tudi vi? Letošnje Zvezde med zvezdami za 70 let Radia Celje Da je v družbi ekipe Novega tednika in Radia Celje še kako zabavno in za nameček dobrodelno, smo ponovno dokazali v petek v Braslovčah. Naša medijska hiša je v sodelovanju z Občino Braslovče ob 70-letnici Radia Celje priredila »žur« letošnjega leta. Tega seveda ne bi bilo brez zvenečih imen s slovenske glasbene scene in seveda vas, dragi bralci in poslušalci, ki ste v tako lepem številu na- polnili prireditveni prostor in našemu radiu voščili – vse najboljše. Nepogrešljiv člen so bili tudi gasilci iz braslovške občine, ki so poskrbeli za gostinsko ponudbo in drugo tehnično podporo. Pri tem jih je sodelovalo kar 135. ŠPELA OŽIR »Ne glede na to, da imamo prečudovito naravno in kulturno dediščino, ste ljudje tisti, ki občini dajete neprecenljivo vrednost,« je povedal župan Tomaž Žohar. če lahko njen dom? A jo je ljubezen popeljala na čisto drug konec Slovenije. Za njo je sledila še ena slovenska glasbena legenda – Vili Re- snik. Za zabavo, ki se spodo- bi za 70-letnico, je v bleščicah poskrbela ena in edina Nuša Derenda. Vsi ljubitelji naro- dnozabavne glasbe so na svoj račun prišli med nastopom Friškega kvinteta. Zapela sta še Manca Špik in Božidar Wolfand Wolf. Kot zadnji so za zabavo skrbeli člani sku- pine ZakaPaNe. »Najlepša hvala vsem nastopajočim, s katerimi je bilo praznovanje ob tako častitljivem jubileju, kot je 70-letnica Radia Celje, zagotovo prijetnejše in pe- strejše. V ponos nam je, da so naši bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje zdaj že našo tradicionalno prireditev Zvezde med zvezdami vzeli za svojo in da so se z nami zabavali do jutranjih ur,« je po dogodku povedala direktorica medijske hiše Saša Pukl. Največji smisel so ljudje Pri organizaciji smo tudi letos združili moči z Občino Braslovče, Zavodom za izo- braževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera in s tamkaj- šnjimi gasilci. Slednjim se je še posebej zahvalil braslovški župan Tomaž Žohar. »Gasilci in člani prostovoljnih društev ter seveda drugi prebivalci ste tisti, ki povezujete našo lokalno skupnost in ji daje- te smisel. Ne glede na to, da imamo prečudovito naravno in kulturno dediščino, ste lju- dje tisti, ki občini dajete ne- precenljivo vrednost. To do- kazujete že zadnji dve leti,« je med nagovorom na prireditvi povedal Žohar. Iz čigavega lonca je najbolj dišalo? Dobrodelni golaž so ku- hale ekipe Zasebnega vrtca Bambi, Društva podeželskih žena Braslovče, Prostovolj- nega gasilskega društva Do- V družbi Natalije Verboten je zapel celo braslovški župan Tomaž Žohar. Najboljši golaž so skuhale predstavnice Društva pode- želskih žena Braslovče. Z dobrodelnim golažem smo v dobrodelni sklad, ki ga je za namene počitnic družin iz socialno šibkejšega okolja odprla Občina Braslovče, prispevali še dodatnih 2.300 evrov. Skupaj so tako s pomočjo donatorjev zaenkrat zbrali približno 11.500 evrov. Izbrane družine bodo na počitnice peljali v sodelovanju z Zvezo Anite Ogulin (nekoč Zveza pri- jateljev mladine Moste–Polje). Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 24, 13. junij 2024 ZVEZDE MED ZVEZDAMI | | »V ponos nam je, da so bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje zdaj že našo tradicionalno prireditev Zvezde med zv ezdami vzeli za svojo in da so se z nami zabavali do jutranjih ur,« je izpostavila direktorica medijske hiše NT&RC Saša Pukl. brovlje, Društva podeželskih žena Trnava, Društva upoko- jencev Letuš, Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje, Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče, Društva upokojencev in Rdečega kri- ža Braslovče, Lovskega doma pod Grmado, Turističnega društva Braslovče, Gozdnega servisa Strojanšek in Lovske družine Braslovče. Ocenje- valna komisija je delo vzela zelo resno. Ocenjevala je vse – vonj, gostoto, barvo, okus, čvrstost mesa. »Z ocenjeva- njem smo se zelo namučili. Niti približno nismo imeli lahkega dela. Vsa društva so se namreč izjemno potrudila. Opozorila bi edino na čvrstost mesa. Društva bi želela zgolj opozoriti, da bi naslednjič malo prej ugasnila svoje ko- tličke,« je strnila predsednica komisije Danica Tajnšek in poudarila, da med ocenjeva- njem niso vedeli, čigava je jed. Najboljši golaž so skuha- le predstavnice Društva pode- želskih žena Braslovče. Drugo mesto so si »prikuhali« člani Društva upokojencev Letuš. Na tretje mesto se je uvrstila Lovska družina Braslovče. Dobrodelna nota A najbolj pomembno je, da je izkupiček od prodanega go- laža šel za dobrodelni namen. »Letos smo za dobrodelni sklad, ki ga je Občina Braslov- če odprla že pred nekaj tedni, z vašo pomočjo, dragi dona- torji, zbrali že več kot devet tisoč evrov. Po prireditvi Zvez- de med zvezdami smo dodali še izkupiček dobrodelnega golaža,« je povedala Jasmina Roter Jager. Vsega skupaj 11.500 evrov bodo namenili za letovanje otrok in njihovih družin iz socialno šibkejšega okolja. Da je denarja ostalo čim več, je z donacijo mesa in čebule poskrbelo podjetje Jagros. Prireditev sta podprli tudi podjetji Kronoterm in Štore Steel. Foto: Nik Jarh Za zabavo, ki se spodobi ob 70-letnici, je v ble- ščicah poskrbela ena in edina Nuša Derenda. Kot druga je nastopila Nika Zorjan, ki si je po nastopu vzela čas tudi za mlade oboževalce. Letošnjo zabavo je odprl Damjan Murko. Na fotografiji je v družbi direktorice naše medijske hiše Saše Pukl. Kako glasne so lahko najstnice, so dokazale, ko je v Braslovčah zapel Rok, eden od bratov BQL. Z Vilijem Resnikom smo zapeli bogovom. Božidar Wolfand Wolf Manca Špik Friški kvintet Kot zadnji so za zabavo skrbeli člani skupine Zaka pa ne. Več fotografi j najdete na novitednik.svet24.si Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 24, 13. junij 2024 ZVEZDE MED ZVEZDAMI Zdaj že naša tradicionalna brezplačna zabava Zvezde med zvezdami se je zače- la ob 17. uri, s čimer damo priložnost tudi najmlajšim poslušalcem in bralcem, da »zažurajo« z nami. Kot prvi je na odru nastopil Damjan Murko, ki se ni ustrašil dežja in je občinstvo dodobra ogrel pred naslednjim nastopom, ki je pripadel simpatični Pre- kmurki Niki Zorjan. Kako glasne so lahko najstnice, so dokazale, ko je v Braslovčah zapel BQL Rok. V osrčju Sa- vinjske doline se je v petek mudila Natalija Verboten. Ste vedeli, da bi bile Braslov- V Braslovčah smo se v petek zabavali do jutranjih ur. Ste bili z nami tudi vi? Letošnje Zvezde med zvezdami za 70 let Radia Celje Da je v družbi ekipe Novega tednika in Radia Celje še kako zabavno in za nameček dobrodelno, smo ponovno dokazali v petek v Braslovčah. Naša medijska hiša je v sodelovanju z Občino Braslovče ob 70-letnici Radia Celje priredila »žur« letošnjega leta. Tega seveda ne bi bilo brez zvenečih imen s slovenske glasbene scene in seveda vas, dragi bralci in poslušalci, ki ste v tako lepem številu na- polnili prireditveni prostor in našemu radiu voščili – vse najboljše. Nepogrešljiv člen so bili tudi gasilci iz braslovške občine, ki so poskrbeli za gostinsko ponudbo in drugo tehnično podporo. Pri tem jih je sodelovalo kar 135. ŠPELA OŽIR »Ne glede na to, da imamo prečudovito naravno in kulturno dediščino, ste ljudje tisti, ki občini dajete neprecenljivo vrednost,« je povedal župan Tomaž Žohar. če lahko njen dom? A jo je ljubezen popeljala na čisto drug konec Slovenije. Za njo je sledila še ena slovenska glasbena legenda – Vili Re- snik. Za zabavo, ki se spodo- bi za 70-letnico, je v bleščicah poskrbela ena in edina Nuša Derenda. Vsi ljubitelji naro- dnozabavne glasbe so na svoj račun prišli med nastopom Friškega kvinteta. Zapela sta še Manca Špik in Božidar Wolfand Wolf. Kot zadnji so za zabavo skrbeli člani sku- pine ZakaPaNe. »Najlepša hvala vsem nastopajočim, s katerimi je bilo praznovanje ob tako častitljivem jubileju, kot je 70-letnica Radia Celje, zagotovo prijetnejše in pe- strejše. V ponos nam je, da so naši bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje zdaj že našo tradicionalno prireditev Zvezde med zvezdami vzeli za svojo in da so se z nami zabavali do jutranjih ur,« je po dogodku povedala direktorica medijske hiše Saša Pukl. Največji smisel so ljudje Pri organizaciji smo tudi letos združili moči z Občino Braslovče, Zavodom za izo- braževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera in s tamkaj- šnjimi gasilci. Slednjim se je še posebej zahvalil braslovški župan Tomaž Žohar. »Gasilci in člani prostovoljnih društev ter seveda drugi prebivalci ste tisti, ki povezujete našo lokalno skupnost in ji daje- te smisel. Ne glede na to, da imamo prečudovito naravno in kulturno dediščino, ste lju- dje tisti, ki občini dajete ne- precenljivo vrednost. To do- kazujete že zadnji dve leti,« je med nagovorom na prireditvi povedal Žohar. Iz čigavega lonca je najbolj dišalo? Dobrodelni golaž so ku- hale ekipe Zasebnega vrtca Bambi, Društva podeželskih žena Braslovče, Prostovolj- nega gasilskega društva Do- V družbi Natalije Verboten je zapel celo braslovški župan Tomaž Žohar. Najboljši golaž so skuhale predstavnice Društva pode- želskih žena Braslovče. Z dobrodelnim golažem smo v dobrodelni sklad, ki ga je za namene počitnic družin iz socialno šibkejšega okolja odprla Občina Braslovče, prispevali še dodatnih 2.300 evrov. Skupaj so tako s pomočjo donatorjev zaenkrat zbrali približno 11.500 evrov. Izbrane družine bodo na počitnice peljali v sodelovanju z Zvezo Anite Ogulin (nekoč Zveza pri- jateljev mladine Moste–Polje). Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 24, 13. junij 2024 ZVEZDE MED ZVEZDAMI | | »V ponos nam je, da so bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje zdaj že našo tradicionalno prireditev Zvezde med zv ezdami vzeli za svojo in da so se z nami zabavali do jutranjih ur,« je izpostavila direktorica medijske hiše NT&RC Saša Pukl. brovlje, Društva podeželskih žena Trnava, Društva upoko- jencev Letuš, Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje, Prostovoljnega gasilskega društva Braslovče, Društva upokojencev in Rdečega kri- ža Braslovče, Lovskega doma pod Grmado, Turističnega društva Braslovče, Gozdnega servisa Strojanšek in Lovske družine Braslovče. Ocenje- valna komisija je delo vzela zelo resno. Ocenjevala je vse – vonj, gostoto, barvo, okus, čvrstost mesa. »Z ocenjeva- njem smo se zelo namučili. Niti približno nismo imeli lahkega dela. Vsa društva so se namreč izjemno potrudila. Opozorila bi edino na čvrstost mesa. Društva bi želela zgolj opozoriti, da bi naslednjič malo prej ugasnila svoje ko- tličke,« je strnila predsednica komisije Danica Tajnšek in poudarila, da med ocenjeva- njem niso vedeli, čigava je jed. Najboljši golaž so skuha- le predstavnice Društva pode- želskih žena Braslovče. Drugo mesto so si »prikuhali« člani Društva upokojencev Letuš. Na tretje mesto se je uvrstila Lovska družina Braslovče. Dobrodelna nota A najbolj pomembno je, da je izkupiček od prodanega go- laža šel za dobrodelni namen. »Letos smo za dobrodelni sklad, ki ga je Občina Braslov- če odprla že pred nekaj tedni, z vašo pomočjo, dragi dona- torji, zbrali že več kot devet tisoč evrov. Po prireditvi Zvez- de med zvezdami smo dodali še izkupiček dobrodelnega golaža,« je povedala Jasmina Roter Jager. Vsega skupaj 11.500 evrov bodo namenili za letovanje otrok in njihovih družin iz socialno šibkejšega okolja. Da je denarja ostalo čim več, je z donacijo mesa in čebule poskrbelo podjetje Jagros. Prireditev sta podprli tudi podjetji Kronoterm in Štore Steel. Foto: Nik Jarh Za zabavo, ki se spodobi ob 70-letnici, je v ble- ščicah poskrbela ena in edina Nuša Derenda. Kot druga je nastopila Nika Zorjan, ki si je po nastopu vzela čas tudi za mlade oboževalce. Letošnjo zabavo je odprl Damjan Murko. Na fotografiji je v družbi direktorice naše medijske hiše Saše Pukl. Kako glasne so lahko najstnice, so dokazale, ko je v Braslovčah zapel Rok, eden od bratov BQL. Z Vilijem Resnikom smo zapeli bogovom. Božidar Wolfand Wolf Manca Špik Friški kvintet Kot zadnji so za zabavo skrbeli člani skupine Zaka pa ne. Več fotografi j najdete na novitednik.svet24.si Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 24, 13. junij 2024 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Pol nale 10. sezone V Citycentru je odmevala slovenska pesem Voditeljske vajeti je v letošnji sezoni prevzel radijski novinar in voditelj Luka Žerjav. Naša karavana projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se bliža svojemu vrhuncu. Mi- nulo sobotno dopoldne so zbrane mlade pevke in pevec navdušili obiskovalce in naključne mimoido- če v največjem celjskem nakupovalnem središču. Z nadgrajenimi nastopi so se potegovali za vstopnico za veliki fi nale. LUKA ŽERJAV V tokratnem glasbenem druženju so se predstavili mladi pevski talenti, ki jih je strokovna komisija izbrala po predizbornih nastopih v njihovih osnovnih šolah oz. občinah, kjer smo od janu- arja in celo pomlad potovali s pevsko karavano. V soboto je zapelo skupno 32 mladih v 30 nastopih, prevladovala so dekleta, saj je na običajnem prizorišču celjskega Citycen- tra nastopil samo en fant. Se- veda je bila opazna razlika v kakovosti nastopov v primer- javi s predtekmovanji, saj so tekmovalke in tekmovalec že prestali prvo sito strokovne komisije. Temu v prid priča dejstvo, da je poleg staršev, sorodnikov in prijateljev, ki so namerno prišli na priredi- tev, obstalo in prisluhnilo na- stopom tudi veliko naključno mimoidočih. Posebno pozor- nost obiskovalcev in nastopa- jočih si je prislužil glasbeni gost Domen Kumer, ki je zapel nekaj svojih največjih uspešnic. Pogoji za napredovanje v fi nale so malo drugačni od ti- stih, ki so jih morali tekmoval- ci doseči, da so dosegli sobo- tni nastop. Letos bo na fi nalni prireditvi zapelo 26 fi nalistov. Dvajset, po deset v vsaki ka- tegoriji, jih bo izbrala komi- sija. Šestim fi nalistom (trem iz vsake kategorije) bodo fi - nale prinesla SMS-sporočila. Za svoje fi naliste boste lahko glasovali s poslanim SMS na številko 4246. Ključne besede bodo pripisane na predstavi- tvi mladih pevcev v Novem tedniku, ki bo izšel v četrtek, 20. junija. Vsi podatki bodo objavljeni tudi na družbenih omrežjih Radia Celje. Cena enega SMS je 0,99 evra. Glasovanje se bo začelo v torek, 25. junija, opolnoči in bo trajalo do 7 . julija prav tako do polnoči. Imena fi nalistov bodo v Novem tedniku obja- vljena 18. julija. Finale bo v so- boto, 7 . septembra, ob 18.00 v rimskem kampu Petovia Ptuj. Na polfi nalni prireditvi so nas podpirali generalni po- krovitelj Citycenter Celje in drugi pokrovitelji: Terme Oli- mia, podjetje Ahac, Silkem, Target, Sazas, I-Vent, Lesni- na, Komunala Ptuj. Za okrasi- tev in olepšanje prizorišča so poskrbeli priznani cvetličarji iz cvetličarne Gardenia. Foto: Andraž Purg Skupinska fotografija pevk in pevca, ki so nastopali v mlajši kategoriji (od 1. do 5. razreda) Ponosni starši, sorodniki, prijatelji in spremljevalci. Za dodatno zabavo in popestritev je s svojim nastopom poskrbel Domen Kumer. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 24, 13. junij 2024 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Zbrana množica nastopajočih in obiskovalcev na prireditvenem prostoru celjskega Citycentra Skupinska fotografija pevk, ki so nastopale v starejši kate- goriji (od 6. do 9. razreda) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 24, 13. junij 2024 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Zbrana množica nastopajočih in obiskovalcev na prireditvenem prostoru celjskega Citycentra Skupinska fotografija pevk, ki so nastopale v starejši kate- goriji (od 6. do 9. razreda) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 24, 13. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Podelitev bronastih in srebrnih priznanj programa Mepi Zaigrala sta orkestra Srečanje osnovnošolcev V petek, 31. maja, smo se zbrali učenci 8. a-razreda osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, da bi proslavili 60. obletnico konca našega osnovnošolskega druženja. Prvič smo se srečali ob 25. obletnici, od takrat pa se družimo vsakih 5 let. Letošnje jubilejno srečanje je bilo težko pričakovano in posebej svečano. Žal se štirje sošolci in razrednika Milena Jan ter Lojze Jug srečanja niso uspeli udeležiti, kljub temu pa nas je prišlo 19, kar je ob tako visoki obletnici lepa številka. Srečali smo se na Rajskem otoku na Blagovni, kjer smo ob dobrem kosilu in pijači obujali spomine. Sklenili smo, da bo naslednje snidenje že čez leto. MARJAN DREŠČEK Program Mepi je prestižen in edinstven mednarodni pro- gram neformalnega učenja, ki mladim med 14. in 25. letom z izkustvenim učenjem omogoča osebni razvoj in prizna- vanje dosežkov na najvišji ravni. V Celju smo nekatere osnovne in srednje šole pristopile k programu Mepi pred več kot 10 leti. Ves ta čas ga skrbno razvijamo in širimo med mlade. šanju znanj ali sposobnosti udeleženca, prilagojeno pa je glede na njegove indivi- dualne sposobnosti. Vsak udeleženec programa Mepi napreduje po lastnih zmo- žnostih in tekmuje sam s sabo in s svojimi cilji. Letos smo organizatorji osrednje prireditve in pode- litve priznanj Mepi v OŠ Lava Celje ter Narodnem domu pripravili umetniško obar- van večer s podelitvijo pri- znanj osnovnim in srednjim šolam, katerih učenci in di- jaki so uspeli opraviti vseh 120 ur različnih dejavnosti ter so osvojili bronasta in srebrna priznanja. Skupaj je bilo podeljenih 67 bronastih in srebrnih priznanj. Med prejemniki so bili učenci in dijaki OŠ Frana Kranjca, III. OŠ Celje, OŠ Ljubečna, OŠ Mozirje, OŠ Lava ter Gi- mnazije Celje – Center, di- jakinja I. gimnazije v Celju ter dijaki Gimnazija Lava in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Šol- skega centra Celje. Zbrane so nagovorili direktor Mepi Jaka Kregar, ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko ter podžupan MOC Samo Seni- čar. Po osrednji prireditvi so se zbrani družili, prijatelje- vali in tkali nove vezi. MARIJANA KOLENKO, SABINA HRIBERŠEK V torek, 28. maja, smo bili priča odličnemu glasbene- mu dogodku, ko sta se na skupnem koncertu predstavila Citrarski orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom diri- gentke Irene Anžič in Mali pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Aljoše Jurkoška. Dvorana Narodnega doma v Celju je bila nabito polna navdušenih poslušalcev, ki so prišli uživat v izvrstni glasbi obeh orkestrov. Večer je otvoril Citrarski orkester, ki nas je popeljal v svet nežnih, a hkrati ener- gičnih melodij. Pod taktirko dirigentke Irene Anžič je orkester z izjemno precizno- stjo in občutkom izvajal vrsto skladb, ki so segale od klasič- nih mojstrovin do sodobnih aranžmajev. Anžičeva je s svojo predanostjo in natanč- nostjo vodila orkester skozi vsako noto, kar je poslušalce popolnoma prevzelo in orke- stru omogočilo, da je dosegel odlično izvedbo. Oder je nato zasedel Mali pi- halni orkester pod vodstvom Aljoše Jurkoška. Nastop je bil poln življenja in dinamike, pri čemer so glasbeniki pokazali širok razpon repertoarja, ki je obsegal vse od klasičnih skladb do sodobnih priredb popa. Jurkošek je z izjemno karizmo in strokovnostjo vo- dil orkester, ki je pod njego- vim vodstvom zaigral z never- jetno energijo in preciznostjo. Občinstvo je domov odšlo navdušeno in polno lepih vtisov, kar je dokaz, da sta oba orkestra pod odličnim vodstvom na pravi poti k na- daljnjim uspehom. ML Učenci 9. razreda osnov- nih šol ter dijaki srednjih šol in kasneje tudi študen- tje se osebnostno razvijajo, urijo v posebnih veščinah, se učijo sodelovanja, novih športnih in drugih veščin ter s pomočjo prostovoljstva po- stajajo aktivni člani sodobne družbe. Program jih spodbu- ja, da izstopijo iz območja udobja in s pomočjo različ- nih dejavnosti spoznajo in doživijo nove življenjske izkušnje, pri čemer spleta- jo trdne prijateljske vezi in spoznavajo pomen delova- nja skupine, medsebojno pomoč ter aktivnega preži- vljanja časa v naravi. Mepi tako ni le program, name- njen kratkočasenju, ampak pri mnogih učencih postane način življenja. Izjemnega pomena je, da si vse dejavnosti, izzive in cilje, ki jih želijo doseči na posa- meznem področju, mladi zastavljajo in dosegajo sami, mentorji pa jim pri tem nudi- jo osebno spremljanje, opo- ro in svetovanje ter posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Pogoj in merilo za pridobitev prizna- nja tako temeljita na izbolj- Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 24, 13. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Podelitev bronastih in srebrnih priznanj programa Mepi Zaigrala sta orkestra Srečanje osnovnošolcev V petek, 31. maja, smo se zbrali učenci 8. a-razreda osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, da bi proslavili 60. obletnico konca našega osnovnošolskega druženja. Prvič smo se srečali ob 25. obletnici, od takrat pa se družimo vsakih 5 let. Letošnje jubilejno srečanje je bilo težko pričakovano in posebej svečano. Žal se štirje sošolci in razrednika Milena Jan ter Lojze Jug srečanja niso uspeli udeležiti, kljub temu pa nas je prišlo 19, kar je ob tako visoki obletnici lepa številka. Srečali smo se na Rajskem otoku na Blagovni, kjer smo ob dobrem kosilu in pijači obujali spomine. Sklenili smo, da bo naslednje snidenje že čez leto. MARJAN DREŠČEK Program Mepi je prestižen in edinstven mednarodni pro- gram neformalnega učenja, ki mladim med 14. in 25. letom z izkustvenim učenjem omogoča osebni razvoj in prizna- vanje dosežkov na najvišji ravni. V Celju smo nekatere osnovne in srednje šole pristopile k programu Mepi pred več kot 10 leti. Ves ta čas ga skrbno razvijamo in širimo med mlade. šanju znanj ali sposobnosti udeleženca, prilagojeno pa je glede na njegove indivi- dualne sposobnosti. Vsak udeleženec programa Mepi napreduje po lastnih zmo- žnostih in tekmuje sam s sabo in s svojimi cilji. Letos smo organizatorji osrednje prireditve in pode- litve priznanj Mepi v OŠ Lava Celje ter Narodnem domu pripravili umetniško obar- van večer s podelitvijo pri- znanj osnovnim in srednjim šolam, katerih učenci in di- jaki so uspeli opraviti vseh 120 ur različnih dejavnosti ter so osvojili bronasta in srebrna priznanja. Skupaj je bilo podeljenih 67 bronastih in srebrnih priznanj. Med prejemniki so bili učenci in dijaki OŠ Frana Kranjca, III. OŠ Celje, OŠ Ljubečna, OŠ Mozirje, OŠ Lava ter Gi- mnazije Celje – Center, di- jakinja I. gimnazije v Celju ter dijaki Gimnazija Lava in Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Šol- skega centra Celje. Zbrane so nagovorili direktor Mepi Jaka Kregar, ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko ter podžupan MOC Samo Seni- čar. Po osrednji prireditvi so se zbrani družili, prijatelje- vali in tkali nove vezi. MARIJANA KOLENKO, SABINA HRIBERŠEK V torek, 28. maja, smo bili priča odličnemu glasbene- mu dogodku, ko sta se na skupnem koncertu predstavila Citrarski orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom diri- gentke Irene Anžič in Mali pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Aljoše Jurkoška. Dvorana Narodnega doma v Celju je bila nabito polna navdušenih poslušalcev, ki so prišli uživat v izvrstni glasbi obeh orkestrov. Večer je otvoril Citrarski orkester, ki nas je popeljal v svet nežnih, a hkrati ener- gičnih melodij. Pod taktirko dirigentke Irene Anžič je orkester z izjemno precizno- stjo in občutkom izvajal vrsto skladb, ki so segale od klasič- nih mojstrovin do sodobnih aranžmajev. Anžičeva je s svojo predanostjo in natanč- nostjo vodila orkester skozi vsako noto, kar je poslušalce popolnoma prevzelo in orke- stru omogočilo, da je dosegel odlično izvedbo. Oder je nato zasedel Mali pi- halni orkester pod vodstvom Aljoše Jurkoška. Nastop je bil poln življenja in dinamike, pri čemer so glasbeniki pokazali širok razpon repertoarja, ki je obsegal vse od klasičnih skladb do sodobnih priredb popa. Jurkošek je z izjemno karizmo in strokovnostjo vo- dil orkester, ki je pod njego- vim vodstvom zaigral z never- jetno energijo in preciznostjo. Občinstvo je domov odšlo navdušeno in polno lepih vtisov, kar je dokaz, da sta oba orkestra pod odličnim vodstvom na pravi poti k na- daljnjim uspehom. ML Učenci 9. razreda osnov- nih šol ter dijaki srednjih šol in kasneje tudi študen- tje se osebnostno razvijajo, urijo v posebnih veščinah, se učijo sodelovanja, novih športnih in drugih veščin ter s pomočjo prostovoljstva po- stajajo aktivni člani sodobne družbe. Program jih spodbu- ja, da izstopijo iz območja udobja in s pomočjo različ- nih dejavnosti spoznajo in doživijo nove življenjske izkušnje, pri čemer spleta- jo trdne prijateljske vezi in spoznavajo pomen delova- nja skupine, medsebojno pomoč ter aktivnega preži- vljanja časa v naravi. Mepi tako ni le program, name- njen kratkočasenju, ampak pri mnogih učencih postane način življenja. Izjemnega pomena je, da si vse dejavnosti, izzive in cilje, ki jih želijo doseči na posa- meznem področju, mladi zastavljajo in dosegajo sami, mentorji pa jim pri tem nudi- jo osebno spremljanje, opo- ro in svetovanje ter posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Pogoj in merilo za pridobitev prizna- nja tako temeljita na izbolj- Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 24, 13. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Celje je po zaslugi celj- skega literarnega društva postalo pomembna postaja na živahni slovenski slam sceni. Začeli so leta 2023 s Slam mladosti ali Zbogom in hvala za vse pesmi. Pri- reditev je bila posvečena dnevu mladosti in dnevu brisače. Avgusta isto leto je Celju pripadla čast (in nalo- ga) pripraviti predizbor za državno prvenstvo v slam poeziji. Celjsko literarno društvo je »po regelcih« opravilo nalogo in dobilo tudi svojega udeleženca na državnem prvenstvu. Tako smo prišli do letošnjega slam dogodka. Udeležba je bila izredno pisana (sta- rostno in lokacijsko). Tudi program je bil zelo bogat. Najprej je Matic Ačko, uve- ljavljen avtor na slam sceni in »odgovoren« za prvo slam pesniško zbirko Rekviem za sneg, pripravil krajšo delav- nico slam poezije. Udeležen- ci so se seznanili s kratko zgodovino slam poezije in s pravili tekmovanj. Slam je namreč tekmovanje, kjer kot razsodnik na koncu sodeluje celotno občinstvo. Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je prejšnji teden na tradicionalnem sprejemu ob koncu šolskega leta čestital 64 učenkam in učencem, ki so se v vseh letih izobraževanja v celjskih osnovnih šolah in v Glasbeni šoli Celje najbolj izkazali s svojim znanjem, raziskova- njem, ustvarjalnostjo, glasbenimi in športnimi uspehi. Slam poslastica v Celju Tri zvezde žarijo Med najuspešnejšimi učenci je danes prav tako poseben dan. Vi ste sprejemali prave odločitve, se izkazali s svo- jim delom, prizadevnostjo in odgovornostjo pri doseganju lastnih ciljev. Verjamem, da je pred vami lepo in uspešno srednješolsko obdobje. Po- nosni smo na vas, saj je vsak od vas prispeval svoj košček v mozaik našega mesta. Prav je, da ste tudi vi ponosni in samozavestni ob vašem uspehu in dosežkih,« je v nagovoru poudaril župan Matija Kovač in učencem zaželel lepe in nepozabne počitnice pred začetkom no- vega življenjskega poglavja. Župan je na prireditvi naj- uspešnejšim učencem poda- ril knjigo Samo nebo je meja avtorice Francesce Casadei in priznanje Mestne občine Celje. Vsaka šola za nagrado predlaga največ šest učen- cev. Letos je deset šol prija- vilo največje možno število učencev. Slovesnost s kulturnim programom je pripravila Osnovna šola Ljubečna, katere ravnateljica Helena Verdev je v tem šolskem letu predsednica aktiva ravnate- ljev celjskih osnovnih šol in je na slovesnosti tudi nago- vorila vse prisotne. MOC Tekmovanje poteka v treh krogih. Najprej se izmed pu- blike poiščejo prostovoljce, ki ocenjujejo nastopajoče v prvih dveh krogih z ocenami med 1 in 10. Ti prostovoljci imajo že nekaj izkušenj s sla- mom. Na predizborih na DP in na DP so merila za sodni- ke zelo točna, da se zagotovi maksimalna verodostojnost. Najprej je na vrsti t. i. »ugla- ševalski« nastop. To je pesnik ali pesnica, ki ne tekmuje, ampak recitira svoje delo, da se na njenem/njegovem na- stopu sodniki »uglasijo«. Potem sledijo običajno trije krogi. V prvih dveh se upoštevajo sodniške ocene, v zadnjem glasuje občinstvo z aplavzom. Nastopajoči (berejo ali na pamet) recitirajo lastno avtor- sko poezijo. Prepovedana je uporaba pripomočkov, torej je treba vse storiti s telesno govorico. Priporoča se reciti- ranje »na pamet«. Kdor bere, se mu na glavo posadi pokri- valo (klobuk, čelado ali kaj podobnega). Na običajnih slam dogodkih način reci- tiranja (skoraj) nima vpliva na končno oceno. Na DP se nastopajočim odbijejo točke zaradi branja. Slam je torej neke vrste mešanica reciti- ranja in gledališke igre, spoj dveh zvrsti umetnosti. Večino slam scene predsta- vljajo mladi, a na njej najdejo tudi starejši. Na slam dogodku 29. maja se je za tekmovanje prijavilo devet pesnic in pesnikov. Ne- kaj imen je že znanih na slam sceni, nekatera so nova. Prireditev je izvrstno pove- zovala izkušena Mojca Frim. Pred skoraj polno Celjsko kulturnico so se v slamanju pomerili April Veselko, Jernej Kranjčan, Lia Lipičnik, Mar- jan Škoda, Mateja Mohorko, Matic Ačko, Neža Prah Se- ničar, Nika Gamser in Rok Mlakar. V fi nale so se uvrstili Jernej Kranjčan, ki je na kon- cu za las premagal drugouvr- ščeno Matejo Mohorko in tre- tjeuvrščenega Matica Ačka. Tudi eden od letošnjih pre- dizborov za DP bo v Celju, saj se je Celjsko literarno društvo po teh treh slam prireditvah izkazalo kot odličen organi- zator slam dogodkov, ki so vabljivi tudi za številno ob- činstvo. Slam poezija je izre- dno pomembna za populari- zacijo poezije, kulture in tudi slovenskega jezika. Posebni glasbeni gost je bil Matej Krajnc s svojo uglasbe- no avtorsko poezijo. Matic Ačko je predstavil slovenski slamovski prvenec Rekviem za sneg. Pesniška zbirka je posvečena okoljski krizi in spopadanju z njo na intimni ter družbeni ravni. Vsaka pesem posebej je ko- šček mozaika o soočanju z izzivom, s kakršnim se člo- veštvo še ni srečalo. Pesniška zbirka je že skoraj v celoti raz- prodana, kar vse pove o njeni kakovosti in aktualnosti. Za izvedbo slam dogodka se moramo zahvaliti Mestni občini Celje, ki je poskrbela za nujna fi nančna sredstva. BOJAN EKSELENSKI Kot je v svojem pozdrav- nem nagovoru povedal žu- pan, živimo v časih, ko ni povsem samoumevno, da se lahko otroci in mladi brez- skrbno udeležujejo izobraže- vanja ter odkrivajo svoje ta- lente in potenciale. In dodal, da včasih takšno spoznanje pomaga, ko je težko iti v šolo, ko ne bi šli na trening ali v glasbeno šolo. »Danes ste tukaj zbrani tisti, ki ste v devetih letih osnovne šole ali v glasbeni šoli izstopali, presenečali in navdajali s po- nosom. Vaše ravnatelje in uči- telje ter seveda starše, za katere Vsaka šola za nagrado predlaga največ šest učencev. Letos je deset šol prijavilo največje možno število učencev. (Foto: Edo Einspieler) Našli ste svoj Optimum! 19 99€ na mesec PRVIH 6 MESECEV OB VEZAVI Redna cena 58,99 € 500/100 Mbit/s 170 + TV programov 5 GB do Oranžni Optimum *Akcijska ugodnost ob naročilu paketa Oranžni Optimum velja za nove naročnike T-2 ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Popust na osnovno naročnino paketa velja za obdobje 6 mesecev, po izteku navedenega obdobja pa se obračunava redna cena paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku. Popusti iz različnih akcij se ne seštevajo. Akcija ne velja za poslovne uporabnike. Akcija velja do preklica. Navedene internetne hitrosti veljajo na optičnem omrežju T-2. T-2 si pridržuje pravico do zavrnitve naročila, če izvedba širokopasovnega dostopa zaradi tehničnih omejitev linije ne bo mogoča oziroma v kolikor T-2 presodi, da gre pri koriščenju posebne ugodnosti za poskus zlorabe ugodnosti za nove naročnike (npr. prenos naročniškega razmerja na drugo osebo znotraj istega gospodinjstva). Za več informacij o ponudbi obiščite eno izmed poslovalnic T-2 ali pokličite številko 064 064 064. Za ponudbo veljajo splošni pogoji, objavljeni na http:/ /www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 24, 13. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje člane razveseljujemo s le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip člane razveseljujemo s POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si 15% POPUST NA IZDELEK AN.NIKA PO VAŠI IZBIRI* KODA: TEDNIK 15% POPUST NA IZDELEK AN.NIKA PO VAŠI IZBIRI* KODA: TEDNIK *Akcija velja v Centru AN.NIKA Celje in na spletu do 13.7.2024 NARAVNI IZDELKI ZA NEGO STOPAL IN NOHOV Stopala pripravljena na poletje V centrih AN. NIKA že več kot 17 let izvajamo medicinsko pedikuro. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in nenehnih izobraževanj smo razvili lastne metode dela AN. NIKA, s katerimi uspešno rešujemo vraščene nohte, glivična obolenja nohtov, kurja očesa in otiščance, bradavice na stopalih in suho ter razpokano kožo pet. Vraščanje nohta je zaradi današnjega načina življenja postalo boleča problematika zahodnega sveta. Slabost kirurških posegov so dolgotrajne bolečine in ponavljajoče se težave z vraščanjem, zato v centrih AN. NIKA vraščene nohte uspešno rešujemo z lastno medicinsko nohtno sponko, ki je registriran medicinski pripomoček in nosi oznako CE. Naša metoda sanacije vraščenih nohtov je zelo hitra, neinvzivna in učinkovita. Medicinsko nohtno sponko AN. NIKA lahko namestimo tudi pri hudih primerih hipergranula- cije, sladkornih bolnikih in otrocih. Če pride do vraščanja nohta v toplejših mesecih, je lahko pojav vnetja zaradi višjih temperatur in večjega potenja stopal hitrejši, zato je zelo pomembno, da ob prvih znakih vraščanja nohta poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Izrežite kuponček za popust in preizkusi dezodorant za noge. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Zakaj izbrati dezodorant namesto antiperspiranta? Antiperspiranti ustvarjajo čep na žlezah znojnicah in preprečijo, da se že ustvarjen znoj izloči na kožo, medtem ko Deodon z izvlečkom žajblja uravnava delovanje žlez znojnic in posledično tudi uravnava potenje. Hkrati zaradi blagega antibakterijskega delovanja preprečuje nastanek neprijetnega vonja stopal. • Razvoj glivičnih okužb nohtov in kože: topla in vlažna okolja so idealna za razmnoževanje glivic. • Neprijeten vonj: bakterije na koži razgrajujejo znoj, kar povzroča neprijeten vonj. • Kožne težave: dolgotrajna vlažnost lahko vodi do maceracije kože, kar pomeni, da postane mehka in ranljiva za poškodbe. • Boleče razpoke: suha, razpokana koža, ki nastane zaradi izmeničnega močenja in sušenja, je lahko boleča in do vzetna za okužbe. Glivice na nohtih so resna zdravstvena težava Glivice na nohtih so trdovratna problematika sodobnega sveta, ki priza- dene ogromno ljudi. V centrih AN. NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspešno odpravljamo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. V AN. NIKI poudarjamo celosten pristop k sanaciji glivičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne izdelke AN. NIKA za nego nohtov in sto- pal kot tudi prehranska dopolnila, s katerimi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri sanaciji glivic na nohtih. Mnoge znanstvene študije kažejo na povezavo med različnimi bolezen- skimi stanji in glivicami na nohtih, saj sproščajo glivice v naš krvni obtok toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo glivice odpravljati takoj, ko opazimo spremembe nohta. Rešitev za vraščen noht Zakaj je lahko potenje nog škodljivo? PREJ POTEM Z metodo AN.NIKA. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 24, 13. junij 2024 PODLISTEK Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (6) www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Na pobudo Cirila Zdovca Zvoneta A. Grebenška je bila leta 2016 zasnovana zasedba, ki spet oživlja tradi- cionalno plesno glasbo predvojnih časov. V KUD Lipa Konovo so glasbenikom dali možnost, da delujejo kot sekcija Kapučino. Zvone A. Grebenšek je povedal: »Zelo rad igram razi- grane viže, t. i. ‘pocukrane muzike’, na katero so si ljudje nabrusili pete po osvoboditvi … Njena sproščenost je bila protiutež surovosti, ki so jo preživljali med vojno. Ladislav Racz Pal – Pipi mi je predal ves svoj arhiv in zdaj ga preigravamo. Milan Šteharnik in Lado Planko sta kitarista novega obdobja, imamo različne zamisli in pristope, a vsi stremimo k temu, da bi vse žanre plesne glasbe (kavarniška glasba, džez) generacijsko povezali in jih na živih nastopih približali mlajšim generacijam.« Velikokrat citirani avtor Richard Middleton je z opre- delitvijo treh ključnih obdobij popularne glasbe postal standardna referenca proučevanja novih glasbenih ža- nrov. Prvo obdobje predstavlja buržoazna revolucija ob koncu 18. in začetku 19. stoletja, njena učinka pa sta bila nastanek glasbene industrije z izdajanjem not in razvoj novih žanrov, ki so bili namenjeni urbanim množicam v nastajajočih industrijskih središčih. Drugo obdobje predstavljajo zadnja desetletja 19. stoletja, ko so v ozadju monopolnega kapitalizma nastajale prve oblike množič- ne kulture. Tretje obdobje se prične po drugi svetovni vojni z nastankom rock’n’rolla in preostalih oblik popu- larne kulture. Prispevek o plesni in kavarniški glasbi prikazuje za- metke in razvoj modernih glasbenih žanrov v Velenju v drugem in tretjem obdobju Middletonove periodizacije. Generator neusahljive ustvarjalnosti je bila Godba Pre- mogovnika Velenje s številnimi poznejšimi odvodi, tj. različnimi zasedbami, ki so preigravale raznolike žanre popularne glasbe. Plesna glasba predvojnega obdobja in narodnozabavna glasba sta bili prvi pojavni obliki popularne glasbe v Šaleški dolini. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje Družina Jurkošek, Kanjuce leta 1924 Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografi j in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Izbrani del gradiva bo objavljen na portalu Kamra, v tej rubriki in na razstavi, ki bo do 1. septembra na ogled na zunanjih panojih v Športnem parku Lipa. Prispeval: Franc Jurkošek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Ansambel Kapučino, 2016 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 24, 13. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje člane razveseljujemo s le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip člane razveseljujemo s POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si 15% POPUST NA IZDELEK AN.NIKA PO VAŠI IZBIRI* KODA: TEDNIK 15% POPUST NA IZDELEK AN.NIKA PO VAŠI IZBIRI* KODA: TEDNIK *Akcija velja v Centru AN.NIKA Celje in na spletu do 13.7.2024 NARAVNI IZDELKI ZA NEGO STOPAL IN NOHOV Stopala pripravljena na poletje V centrih AN. NIKA že več kot 17 let izvajamo medicinsko pedikuro. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in nenehnih izobraževanj smo razvili lastne metode dela AN. NIKA, s katerimi uspešno rešujemo vraščene nohte, glivična obolenja nohtov, kurja očesa in otiščance, bradavice na stopalih in suho ter razpokano kožo pet. Vraščanje nohta je zaradi današnjega načina življenja postalo boleča problematika zahodnega sveta. Slabost kirurških posegov so dolgotrajne bolečine in ponavljajoče se težave z vraščanjem, zato v centrih AN. NIKA vraščene nohte uspešno rešujemo z lastno medicinsko nohtno sponko, ki je registriran medicinski pripomoček in nosi oznako CE. Naša metoda sanacije vraščenih nohtov je zelo hitra, neinvzivna in učinkovita. Medicinsko nohtno sponko AN. NIKA lahko namestimo tudi pri hudih primerih hipergranula- cije, sladkornih bolnikih in otrocih. Če pride do vraščanja nohta v toplejših mesecih, je lahko pojav vnetja zaradi višjih temperatur in večjega potenja stopal hitrejši, zato je zelo pomembno, da ob prvih znakih vraščanja nohta poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Izrežite kuponček za popust in preizkusi dezodorant za noge. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Zakaj izbrati dezodorant namesto antiperspiranta? Antiperspiranti ustvarjajo čep na žlezah znojnicah in preprečijo, da se že ustvarjen znoj izloči na kožo, medtem ko Deodon z izvlečkom žajblja uravnava delovanje žlez znojnic in posledično tudi uravnava potenje. Hkrati zaradi blagega antibakterijskega delovanja preprečuje nastanek neprijetnega vonja stopal. • Razvoj glivičnih okužb nohtov in kože: topla in vlažna okolja so idealna za razmnoževanje glivic. • Neprijeten vonj: bakterije na koži razgrajujejo znoj, kar povzroča neprijeten vonj. • Kožne težave: dolgotrajna vlažnost lahko vodi do maceracije kože, kar pomeni, da postane mehka in ranljiva za poškodbe. • Boleče razpoke: suha, razpokana koža, ki nastane zaradi izmeničnega močenja in sušenja, je lahko boleča in do vzetna za okužbe. Glivice na nohtih so resna zdravstvena težava Glivice na nohtih so trdovratna problematika sodobnega sveta, ki priza- dene ogromno ljudi. V centrih AN. NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspešno odpravljamo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. V AN. NIKI poudarjamo celosten pristop k sanaciji glivičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne izdelke AN. NIKA za nego nohtov in sto- pal kot tudi prehranska dopolnila, s katerimi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri sanaciji glivic na nohtih. Mnoge znanstvene študije kažejo na povezavo med različnimi bolezen- skimi stanji in glivicami na nohtih, saj sproščajo glivice v naš krvni obtok toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo glivice odpravljati takoj, ko opazimo spremembe nohta. Rešitev za vraščen noht Zakaj je lahko potenje nog škodljivo? PREJ POTEM Z metodo AN.NIKA. Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 24, 13. junij 2024 PODLISTEK Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (6) www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Na pobudo Cirila Zdovca Zvoneta A. Grebenška je bila leta 2016 zasnovana zasedba, ki spet oživlja tradi- cionalno plesno glasbo predvojnih časov. V KUD Lipa Konovo so glasbenikom dali možnost, da delujejo kot sekcija Kapučino. Zvone A. Grebenšek je povedal: »Zelo rad igram razi- grane viže, t. i. ‘pocukrane muzike’, na katero so si ljudje nabrusili pete po osvoboditvi … Njena sproščenost je bila protiutež surovosti, ki so jo preživljali med vojno. Ladislav Racz Pal – Pipi mi je predal ves svoj arhiv in zdaj ga preigravamo. Milan Šteharnik in Lado Planko sta kitarista novega obdobja, imamo različne zamisli in pristope, a vsi stremimo k temu, da bi vse žanre plesne glasbe (kavarniška glasba, džez) generacijsko povezali in jih na živih nastopih približali mlajšim generacijam.« Velikokrat citirani avtor Richard Middleton je z opre- delitvijo treh ključnih obdobij popularne glasbe postal standardna referenca proučevanja novih glasbenih ža- nrov. Prvo obdobje predstavlja buržoazna revolucija ob koncu 18. in začetku 19. stoletja, njena učinka pa sta bila nastanek glasbene industrije z izdajanjem not in razvoj novih žanrov, ki so bili namenjeni urbanim množicam v nastajajočih industrijskih središčih. Drugo obdobje predstavljajo zadnja desetletja 19. stoletja, ko so v ozadju monopolnega kapitalizma nastajale prve oblike množič- ne kulture. Tretje obdobje se prične po drugi svetovni vojni z nastankom rock’n’rolla in preostalih oblik popu- larne kulture. Prispevek o plesni in kavarniški glasbi prikazuje za- metke in razvoj modernih glasbenih žanrov v Velenju v drugem in tretjem obdobju Middletonove periodizacije. Generator neusahljive ustvarjalnosti je bila Godba Pre- mogovnika Velenje s številnimi poznejšimi odvodi, tj. različnimi zasedbami, ki so preigravale raznolike žanre popularne glasbe. Plesna glasba predvojnega obdobja in narodnozabavna glasba sta bili prvi pojavni obliki popularne glasbe v Šaleški dolini. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje Družina Jurkošek, Kanjuce leta 1924 Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografi j in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Izbrani del gradiva bo objavljen na portalu Kamra, v tej rubriki in na razstavi, ki bo do 1. septembra na ogled na zunanjih panojih v Športnem parku Lipa. Prispeval: Franc Jurkošek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Ansambel Kapučino, 2016 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 24, 13. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Skrbi, povezane z delom, boste najlažje rešili tako, da se vržete v vodo in splavate, naj stane, kar hoče. Ko si boste enkrat dopove- dali, da zmorete, stvari sploh ne bodo več tako težke, in ne poza- bite, da lepa beseda lepo mesto najde. Spomnite se, da na vse stvari preprosto nimate vpliva, veliko pa je odvisno od vašega odziva. Če potrebujete podporo družine in partnerja, se obrnite nanje, saj vam bo varno okolje pomagalo do tega, da najdete in izrazite svoj notranji glas. Planeti se počasi selijo v zna- menje raka, zato se boste nekoli- ko omehčali in pokazali tisto svo- jo plat, ki je sočutna, in so vam drugi lahko tudi bolj pomembni kot ste sami sebi. Seveda gre za ozek krog ljudi, kamor spadajo partner, družina, najbližji soro- dniki in redki prijatelji, a zanje ste pripravljeni iti na konec sveta in jim boste to dali vedeti. A če- prav boste požrtvovalni, boste v zameno vseeno pričakovali, da se vam to vrača s spoštovanjem, ki si ga zaslužite. Čutili boste, da vas počasi mi- neva razdvojenost in da drugi niso več tako zelo pomembni, razen kadar lahko imate od njih praktično korist. Potapljali se boste v svoje notranje svetove in se spraševali, kje so vaše meje, zakaj se vam dogaja vse, kar se vam dogaja, novi odgovori pa vam bodo dajali nov občutek vrednosti. Ne želite si samote, želite pa si nekoga, s komer bi se lahko sprostili in se počutili varno. Želite si biti razvajeni in ljubljeni, vendar ne za vsa- ko ceno. Delo boste opravljali rutinsko in nasploh boste poskrbeli, da boste za vsako težavo hitro našli rešitev, zato da se lahko uspešno premikate naprej. Ugotovili bo- ste, da se na prijazen način pri- de veliko dlje, zato boste omilili svojo komunikacijo in dali tudi drugim priložnost, da se izrazijo. Tudi v domačih krogih boste po- stali bolj priljudni in bolj dosto- pni, zato lahko pričakujete, da vas bo partner povsem presenetil s svežino v odnosu. Drug druge- ga bosta znova očarala. Sicer imate radi spremembe, a imate radi tudi svoj red in svojo rutino. Ko se vam bo to zamaja- lo, boste iskali rešitve, ki bi vam povrnile mir, a ne iščite daleč. Ne potrebujete drugih mnenj, tokrat morate slišati le sebe in svoje srce, le partnerju dajte prilo- žnost, da se izrazi, ne zanemar- jajte tega odnosa in zaupanja med vama. Morda ne razmišljate vedno enako, a tudi ni potrebe, če veste, da imate skupne cilje in sanje. To vam bo vlivalo moč za vse druge podvige. Odnosi z bližnjimi se bodo spremenili, saj vas bo prevelika količina komunikacije utrujala in boste iskali svoj mir. Počasi boste naredili red in v svoji bli- žini obdržali le ljudi, ki vam za- res nekaj pomenijo in se z njimi sporazumevate tudi brez besed. Blagodejen vpliv na vas bo imela tudi voda, zato boste razmišljali o počitnicah v njeni bližini. Na- sploh se boste v domačem okolju zelo sprostili in pokazali svoje najboljše lastnosti ter presenečali s svojim humorjem. Veliko časa boste izgubljali z malenkostimi na delu, vendar vam bo to dolgoročno prineslo koristi. Zdaj morate pokazati svojo vzdržljivost in trpežnost, da boste prišli do želenih rezul- tatov. Zato boste tudi bolj strpni, a naj drugi ne preizkušajo vaših meja, sicer bo diplomacije hitro konec. Pozornost se bo po 17. 6. preselila na področje družine in doma, kar je idealno za počitni- ce nekje ob vodi, vendar pa bosta s partnerjem prepogosto videla stvari vsak po svoje. Kljub obilici dela boste po- zorni na trenutke, ki jih lahko ulovite s svojimi najbližjimi in jih lahko preživite kakovostno, torej po svoji želji. Ta skupni čas boste potrebovali kot sprostitev, kot ventil, da lahko pokažete svoja čustva, ne da bi bili ranje- ni. Malce vam lahko ponagaja sanjarjenje o stvareh, ki zdaj še niso uresničljive, a zato ne bodi- te muhasti do okolice, prijaznost se vam bo vračala trojno. V ljube- zni imate priložnost, da zgradite trden in globok odnos. Ne obljubljate si nečesa, če- sar ne boste izpolnili, kajti to bi lahko slabo vplivalo na vašo samozavest, pa tudi na vašo storilnost. Prav je, da imate velike načrte, a ravno zato ni prostora za omahovanje, am- pak za pogum in marljivost, s katerima jih boste uresničevali. Občutek, da je treba materialno poskrbeti za svoje najbližje, bo močnejši, prav tako potreba po čustveni varnosti in zaupanju. Oboje boste povzdignili na višjo raven in se s partnerjem ponov- no povezali. Dolgo časa ste skrbeli samo za druge in se trudili, da bi tako pri- dobili naklonjenost in zaupanje, zdaj pa vam bo v veliko veselje tudi vsak trenutek, ki ga lahko namenite samo sebi. Čas je, da se začnete razvajati, da razmi- šljate o tem, kar čutite vi, da se manj obremenjujete z mnenji drugih, tudi če je to partner. Med vama bo dovolj bližine, da se ne boste povsem oddaljili, hkrati pa si boste vzeli čas in prostor samo zase. Odgovor, kaj resnično čuti- te, se skriva v vas. Ko hočete zablesteti na delu, ne traja dolgo, da to lahko vsi opazijo, saj dajete vse od sebe. Ne boste izpustili nobene poslov- ne priložnosti, ki bi vam lahko izboljšala življenje ali ugled, delo bo vaš zapik pred polno glavo vprašanj, ki jih imate trenutno o odnosih. A slej ko prej se boste srečali sami s sabo in takrat ne bo več prostora za umik, ampak si bo treba priznati resnico, tudi če ni vedno prijetna. Ni nujno, da boste takoj uvideli, da ste zreli za spremembo. Ni se treba vedno spraševati, kaj vi potrebujete od življenja, ampak se vprašajte, kaj življenje potrebuje od vas. Kdaj ste bili na- zadnje zares v stiku s svojimi ču- stvi in ne samo možgani? Prihaja čas, ko se boste začeli umirjati in potrebe drugih bodo postopo- ma postale bolj pomembne od vaših, kar še ne pomeni, da se boste zanemarjali, le bolj uvi- devni boste. Sčasoma boste tudi partnerju znali pokazati, da ga potrebujete, in se mu ponovno približati na privlačen način. Lovec Pride 90-letnik k zdravniku na pregled. Doktor ga vpraša: »Kako se počutite?« »Nikoli nisem bil boljše volje!« odgovori ata. »Moja ljubica je stara 18 let. Zdaj je noseča in bova dobila otroka.« Doktor malo pomisli in reče: »Dovolite, da vam povem eno zgodbico. Lovec, ki nikoli ni izpustil lovske sezone, je nekega dne tako neučakano odšel od doma, da se je zmotil in na- mesto puške vzel dežnik. Ko je prišel v gozd, se pojavi pred njim velik medved. Lovec dvigne dežnik, nameri v medveda in ustreli … Gotovo ne uganete, kaj se je zgodilo? Medved je mrtev padel pred njega!« »Nemogoče! Nekdo drug je moral streljati!« »Ravno to sem vam hotel povedati!« Demokracija George W. Bush je odšel v osnovno šolo, da bi govoril o vojni. Ko pove, kar je mislil, reče, da je čas za vprašanja. Mali fant dvigne roko in George ga vpraša, kako mu je ime. »Billy.« »Kaj me boš vprašal, Billy?« »Imam 3 vprašanja. Prvo, zakaj so ZDA napadle Irak brez podpore ZN? Drugo, zakaj ste predsednik, ko pa je Al Gore dobil več glasov? In tretje, kaj se je zgodilo Osami Bin Ladnu?« Takrat zazvoni zvonec za začetek odmora. George obvesti otroke, da bodo nadaljevali po odmoru. Ko nadaljujejo, George reče: »OK, kje smo ostali? Aja, točno. Čas za vprašanja. Kdo ima vprašanje?« Drugi mali fantek dvigne roko in George ga vpraša: »Kako ti je ime?« »Steve.« »In kakšno je tvoje vprašanje, Steve?« »Imam 5 vprašanj! Prvo, zakaj so ZDA napadle Irak brez podpore ZN? Drugo, zakaj ste predsednik, ko pa je Al Gore dobil več glasov? Tretje, kaj se je zgodilo Osami Bin Ladnu? Četrto, zakaj je zvonec za odmor zvonil 20 min prehitro? Peto, kje je moj sošolec Billy?« Zemljepis Učiteljica pri zemljepisu reče Janezku, naj poišče na ze- mljevidu dve mesti. Ker ju Janezek ni našel, mu da enico. Naslednji dan pride oče v šolo, pa vpraša, kako lahko njegov sin dobi enico, sploh pri zemljepisu, če stvar obvlada. Učiteljica pojasni: »Gospod, kako ne bi dala vašemu sinu enice, če je iskal Podčetrtek in Mursko Soboto na koledarju!« Ek onomista Gresta dva ekonomista po cesti, pa najdeta iztrebek. Reče prvi: »Pojej iztrebek, pa ti nakažem 10 000 evrov!« In drugi ga poje. Oni si misli: »Saj je 10 000 evrov veliko denarja.« Pa spet reče drugemu: »Nakaži ti meni 10 000 evrov, pa še jaz pojem iztrebek! Ko se drugi strinja, tudi prvi poje iztrebek. Čez čas razmišlja prvi: »Glej glej, oba sva pojedla iztrebek, pa nisva nič zaslužila!« Pa pravi drugi: »ja, to je res, a sva imela 20 000 evrov pro- meta.« Najdražja fotografinja v Celju (Foto: Andraž Purg) Ni čudno, da popravilo cest traja tako dolgo. Vse se lahko, če se hoče. Poglej, mrtva ptica! Kje? Znajti se je treba! Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 24, 13. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Skrbi, povezane z delom, boste najlažje rešili tako, da se vržete v vodo in splavate, naj stane, kar hoče. Ko si boste enkrat dopove- dali, da zmorete, stvari sploh ne bodo več tako težke, in ne poza- bite, da lepa beseda lepo mesto najde. Spomnite se, da na vse stvari preprosto nimate vpliva, veliko pa je odvisno od vašega odziva. Če potrebujete podporo družine in partnerja, se obrnite nanje, saj vam bo varno okolje pomagalo do tega, da najdete in izrazite svoj notranji glas. Planeti se počasi selijo v zna- menje raka, zato se boste nekoli- ko omehčali in pokazali tisto svo- jo plat, ki je sočutna, in so vam drugi lahko tudi bolj pomembni kot ste sami sebi. Seveda gre za ozek krog ljudi, kamor spadajo partner, družina, najbližji soro- dniki in redki prijatelji, a zanje ste pripravljeni iti na konec sveta in jim boste to dali vedeti. A če- prav boste požrtvovalni, boste v zameno vseeno pričakovali, da se vam to vrača s spoštovanjem, ki si ga zaslužite. Čutili boste, da vas počasi mi- neva razdvojenost in da drugi niso več tako zelo pomembni, razen kadar lahko imate od njih praktično korist. Potapljali se boste v svoje notranje svetove in se spraševali, kje so vaše meje, zakaj se vam dogaja vse, kar se vam dogaja, novi odgovori pa vam bodo dajali nov občutek vrednosti. Ne želite si samote, želite pa si nekoga, s komer bi se lahko sprostili in se počutili varno. Želite si biti razvajeni in ljubljeni, vendar ne za vsa- ko ceno. Delo boste opravljali rutinsko in nasploh boste poskrbeli, da boste za vsako težavo hitro našli rešitev, zato da se lahko uspešno premikate naprej. Ugotovili bo- ste, da se na prijazen način pri- de veliko dlje, zato boste omilili svojo komunikacijo in dali tudi drugim priložnost, da se izrazijo. Tudi v domačih krogih boste po- stali bolj priljudni in bolj dosto- pni, zato lahko pričakujete, da vas bo partner povsem presenetil s svežino v odnosu. Drug druge- ga bosta znova očarala. Sicer imate radi spremembe, a imate radi tudi svoj red in svojo rutino. Ko se vam bo to zamaja- lo, boste iskali rešitve, ki bi vam povrnile mir, a ne iščite daleč. Ne potrebujete drugih mnenj, tokrat morate slišati le sebe in svoje srce, le partnerju dajte prilo- žnost, da se izrazi, ne zanemar- jajte tega odnosa in zaupanja med vama. Morda ne razmišljate vedno enako, a tudi ni potrebe, če veste, da imate skupne cilje in sanje. To vam bo vlivalo moč za vse druge podvige. Odnosi z bližnjimi se bodo spremenili, saj vas bo prevelika količina komunikacije utrujala in boste iskali svoj mir. Počasi boste naredili red in v svoji bli- žini obdržali le ljudi, ki vam za- res nekaj pomenijo in se z njimi sporazumevate tudi brez besed. Blagodejen vpliv na vas bo imela tudi voda, zato boste razmišljali o počitnicah v njeni bližini. Na- sploh se boste v domačem okolju zelo sprostili in pokazali svoje najboljše lastnosti ter presenečali s svojim humorjem. Veliko časa boste izgubljali z malenkostimi na delu, vendar vam bo to dolgoročno prineslo koristi. Zdaj morate pokazati svojo vzdržljivost in trpežnost, da boste prišli do želenih rezul- tatov. Zato boste tudi bolj strpni, a naj drugi ne preizkušajo vaših meja, sicer bo diplomacije hitro konec. Pozornost se bo po 17. 6. preselila na področje družine in doma, kar je idealno za počitni- ce nekje ob vodi, vendar pa bosta s partnerjem prepogosto videla stvari vsak po svoje. Kljub obilici dela boste po- zorni na trenutke, ki jih lahko ulovite s svojimi najbližjimi in jih lahko preživite kakovostno, torej po svoji želji. Ta skupni čas boste potrebovali kot sprostitev, kot ventil, da lahko pokažete svoja čustva, ne da bi bili ranje- ni. Malce vam lahko ponagaja sanjarjenje o stvareh, ki zdaj še niso uresničljive, a zato ne bodi- te muhasti do okolice, prijaznost se vam bo vračala trojno. V ljube- zni imate priložnost, da zgradite trden in globok odnos. Ne obljubljate si nečesa, če- sar ne boste izpolnili, kajti to bi lahko slabo vplivalo na vašo samozavest, pa tudi na vašo storilnost. Prav je, da imate velike načrte, a ravno zato ni prostora za omahovanje, am- pak za pogum in marljivost, s katerima jih boste uresničevali. Občutek, da je treba materialno poskrbeti za svoje najbližje, bo močnejši, prav tako potreba po čustveni varnosti in zaupanju. Oboje boste povzdignili na višjo raven in se s partnerjem ponov- no povezali. Dolgo časa ste skrbeli samo za druge in se trudili, da bi tako pri- dobili naklonjenost in zaupanje, zdaj pa vam bo v veliko veselje tudi vsak trenutek, ki ga lahko namenite samo sebi. Čas je, da se začnete razvajati, da razmi- šljate o tem, kar čutite vi, da se manj obremenjujete z mnenji drugih, tudi če je to partner. Med vama bo dovolj bližine, da se ne boste povsem oddaljili, hkrati pa si boste vzeli čas in prostor samo zase. Odgovor, kaj resnično čuti- te, se skriva v vas. Ko hočete zablesteti na delu, ne traja dolgo, da to lahko vsi opazijo, saj dajete vse od sebe. Ne boste izpustili nobene poslov- ne priložnosti, ki bi vam lahko izboljšala življenje ali ugled, delo bo vaš zapik pred polno glavo vprašanj, ki jih imate trenutno o odnosih. A slej ko prej se boste srečali sami s sabo in takrat ne bo več prostora za umik, ampak si bo treba priznati resnico, tudi če ni vedno prijetna. Ni nujno, da boste takoj uvideli, da ste zreli za spremembo. Ni se treba vedno spraševati, kaj vi potrebujete od življenja, ampak se vprašajte, kaj življenje potrebuje od vas. Kdaj ste bili na- zadnje zares v stiku s svojimi ču- stvi in ne samo možgani? Prihaja čas, ko se boste začeli umirjati in potrebe drugih bodo postopo- ma postale bolj pomembne od vaših, kar še ne pomeni, da se boste zanemarjali, le bolj uvi- devni boste. Sčasoma boste tudi partnerju znali pokazati, da ga potrebujete, in se mu ponovno približati na privlačen način. Lovec Pride 90-letnik k zdravniku na pregled. Doktor ga vpraša: »Kako se počutite?« »Nikoli nisem bil boljše volje!« odgovori ata. »Moja ljubica je stara 18 let. Zdaj je noseča in bova dobila otroka.« Doktor malo pomisli in reče: »Dovolite, da vam povem eno zgodbico. Lovec, ki nikoli ni izpustil lovske sezone, je nekega dne tako neučakano odšel od doma, da se je zmotil in na- mesto puške vzel dežnik. Ko je prišel v gozd, se pojavi pred njim velik medved. Lovec dvigne dežnik, nameri v medveda in ustreli … Gotovo ne uganete, kaj se je zgodilo? Medved je mrtev padel pred njega!« »Nemogoče! Nekdo drug je moral streljati!« »Ravno to sem vam hotel povedati!« Demokracija George W. Bush je odšel v osnovno šolo, da bi govoril o vojni. Ko pove, kar je mislil, reče, da je čas za vprašanja. Mali fant dvigne roko in George ga vpraša, kako mu je ime. »Billy.« »Kaj me boš vprašal, Billy?« »Imam 3 vprašanja. Prvo, zakaj so ZDA napadle Irak brez podpore ZN? Drugo, zakaj ste predsednik, ko pa je Al Gore dobil več glasov? In tretje, kaj se je zgodilo Osami Bin Ladnu?« Takrat zazvoni zvonec za začetek odmora. George obvesti otroke, da bodo nadaljevali po odmoru. Ko nadaljujejo, George reče: »OK, kje smo ostali? Aja, točno. Čas za vprašanja. Kdo ima vprašanje?« Drugi mali fantek dvigne roko in George ga vpraša: »Kako ti je ime?« »Steve.« »In kakšno je tvoje vprašanje, Steve?« »Imam 5 vprašanj! Prvo, zakaj so ZDA napadle Irak brez podpore ZN? Drugo, zakaj ste predsednik, ko pa je Al Gore dobil več glasov? Tretje, kaj se je zgodilo Osami Bin Ladnu? Četrto, zakaj je zvonec za odmor zvonil 20 min prehitro? Peto, kje je moj sošolec Billy?« Zemljepis Učiteljica pri zemljepisu reče Janezku, naj poišče na ze- mljevidu dve mesti. Ker ju Janezek ni našel, mu da enico. Naslednji dan pride oče v šolo, pa vpraša, kako lahko njegov sin dobi enico, sploh pri zemljepisu, če stvar obvlada. Učiteljica pojasni: »Gospod, kako ne bi dala vašemu sinu enice, če je iskal Podčetrtek in Mursko Soboto na koledarju!« Ek onomista Gresta dva ekonomista po cesti, pa najdeta iztrebek. Reče prvi: »Pojej iztrebek, pa ti nakažem 10 000 evrov!« In drugi ga poje. Oni si misli: »Saj je 10 000 evrov veliko denarja.« Pa spet reče drugemu: »Nakaži ti meni 10 000 evrov, pa še jaz pojem iztrebek! Ko se drugi strinja, tudi prvi poje iztrebek. Čez čas razmišlja prvi: »Glej glej, oba sva pojedla iztrebek, pa nisva nič zaslužila!« Pa pravi drugi: »ja, to je res, a sva imela 20 000 evrov pro- meta.« Najdražja fotografinja v Celju (Foto: Andraž Purg) Ni čudno, da popravilo cest traja tako dolgo. Vse se lahko, če se hoče. Poglej, mrtva ptica! Kje? Znajti se je treba! Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 24, 13. junij 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 625 SUDOKU 626 SUDOKU 317 REŠITEV SUDOKU 316                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje eDAVKI JE DRŽAVNI DAVČNI … ODFRČITA BELA KRVNIČKA SVETOVNA BANKA TRDITVE, KI JIH JE TREBA DOKAZATI NAJVEČJA ZVEZNA DR- ŽAVA V ZDA (ORIG.) VSTAVI SE V VIDEO- REKORDER DEVETI, DESETI, … KATOLIŠKA DOBRODEL- NA ORGANI- ZACIJA VRSTA STAVKA OTIŠČANEC JE KOŽNA ... RUDNIK LIGNITA VELENJE MESTO V DALMACIJI ATLETSKA DISCIPLINA PIŠE JIH ESEJIST TRAK ZA OD- LIKOVANJA KORALNI OTOK PREBIVALCI ALTAJA GOLENICA ALI LIČNICA URADNI LISTINI FIZIKALNA ENOTA VELIKA VEŽA V JAVNIH POSLOPJIH DELATI NE- POMEMBNO SEZNAM, POPIS OBISKANEC MLAJŠI BERILIJ STENSKA URA BIJE …, TONK ZVIŠANI TON A ŠTUDIJ ME- NEDŽMENTA ZA OSEBO ZNAČILEN PREDMET PLEMIŠKA RODBINA NA ŠTAJERSKEM SPOPAD, PRETEP PRODAJA RIBE AMERIŠKA IGRALKA (UMA) ROBERT ERJAVEC JE BIL … NA POP TV SUHO (DEKLE) SLAVNI FIZIK EINSTEIN AVSTR. IGRA- LEC FLYNN NHL JE AMERIŠKA HOKEJSKA … TAKE KOT KOSTANJ MOČ MERI- MO V … SAUDIJKE SO SOSEDE … V ZLOŽENKI POMENI LETALSKI ZABELA ŽGANCEV NAKUPOVAL- NI CENTER … DABI JE GLAVNO MESTO ZAE Povsod z vami MEDN. OZN. ZA KNJIGE ZNAMKA SA- MOLEPILNIH IZDELKOV VINO IZ ISTRE POKRAJINA V GRČIJI MRTEV (VOJAK) ARGON IZBRANCI, ODLIČNIKI KRADLJIVKE, ZMIKAVTKE KROŽNI … JE DEL KROGA PRAVI, TOPI PROSTOR S PARNIM KOTLOM OBDOBJE PALEOZOIKA ELEKTRO SLOVENIJA SLABA PIJAČA (ŠTAJER.) HRVAŠKA PEVKA VUICA ITALIJANSKI PEVEC SLOVENSKA PEVKA (LEA) PREDPONA V IZOBARI GLAVNO ME- STO EGIPTA IZRAČUNAVA ZAVAROVAL- NE PREMIJE ENOTA ZA MERJENJE KOTOV ANŽE ZEVNIK KONČAM RAKEV PODNEVI ŠIVA, PONO- ČI PARA JE POD PRITLIČJEM VINOGRAD (NAR.) NASPROTNO OD ODŠEL INKOVSKI VLADAR RAZPADLA JE LETA 1991 KANADSKI JELEN MESTO V SIBIRIJI RAZMOČENA ZEMLJA OTROK KOSTANJI SO … JESENI NEGATIVNA ELEKTRODA VRHUNSKA ŠPORTNIKA KOMU- NIS TIČNA PARTIJA JUGOSLAVIJE REPUBLIKA SLOVENIJA ČEŠKA PRI- TRDILNICA AFRIŠKA PUŠČAVA RAHLO RUMEN TELEVIZIJA V VRTCU JE PRVA … OD 1. DO 3. LETA ŠPANSKE STOPNICE SO ZNAME- NITOST … PRIPADNICE AVAROV AMERIŠKI PEVEC (BILLY) 10 3 11 2 9 1 6 5 4 12 7 8 Novi TEDNIK št. 24 13. 6. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 24, 13. junij 2024 PISANI SVET Kolarjeva domačija, ki stoji na severni strani reke Bistri- ce ob ribniku Trebče, je bila od nekdaj pomemben del Kozjanskega regijskega par- ka in je neločljivo povezana z življenjem nekdanjega ju- goslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ki se je tja rad vračal na obisk k svoji teti in sestrični. Ker ribnik pod domačijo predstavlja mresti- šče mnogim dvoživkam, bo letošnjo jesen domačija dobi- la novo podobo in zgodbo. V njej bo zaživel Informacijski center za dvoživke v Kozjan- skem parku, imenovan Žabja domačija. V Žabji domačiji bodo pred- stavljene dvoživke, ki jih naj- demo v Kozjanskem regijskem parku in v bližnjih območjih Natura 2000. Opisani bodo ha- bitati, v katerih te vrste živijo, navedene bodo mnoge zani- mivosti iz sveta dvoživk in po- jasnjeni dejavniki ogroženosti te skupine. Obiskovalci bodo lahko izbranim vrstam tudi prisluhnili. Prav tako bo okoli ribnika zaživela učna pot, na V Mednarodnem arhi- vskem tednu, ki so ga arhivi po svetu letos zaznamovali med 3. in 9. junijem, so v Zgodovinskem arhivu Celje odprli razstavo Podobe de- mokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije. Razstava, ki je bila v okviru programa Teden Evrope 2024 za kra- tek čas premierno že pred- stavljena na Glavnem trgu, tvori izbrano gradivo iz 23 arhivskih ustanov in prika- zuje demokratične prakse v prav toliko državah Evrop- ske unije. Zgodovinski arhiv Celje je z Mestnim arhivom Ieper iz Belgije letos spomladi začel akcijo zbiranja arhivskega gradiva in vse arhive Evropske unije pozval k raziskovanju lastnih demokratičnih tradi- cij. Čeprav je bilo izhodišče zbiranja gradiva vezano na volitve in sovpada z volitva- mi v Evropski parlament, širše opozarja tudi na udeležbo in prizadevanja za demokratič- no in svobodno družbo. Raz- stavljen izbor gradiva tako na eni strani kaže na podobnosti in na drugi na raznolikost in edinstvenost konkretnih oko- lij, ki bogatijo skupni evrop- ski prostor. Gradivo odraža udejanjanja različnih stopenj volilne pravice po evropskih državah, predstavlja procese demokratizacije, masovna zborovanja ob političnih pre- lomih in spremembah poli- tičnega ali družbenega siste- ma, kaže na procese ženske emancipacije, prizadevanja za mirno reševanje sporov in še mnogo več. Ob razstavi so v Zgodovinskem arhivu Celje izdali tudi spletno publikacijo v angleškem jeziku. SJ Z nami »žurali« tudi znani Glasbenega dogodka Zvezde med zvezdami so se udeležili tudi nekateri znani predstavniki iz savinj- ske regije. Ob uspešnemu podjetniku Francu Jagru se je zabaval slovenski maratonski plavalec Martin Strel. Veselo je bilo tudi za mizo županov. Ob braslovškem županu To- mažu Žoharju so se v petek na prireditvenem prostoru v Braslovčah mudili še župan Marko Diaci iz Šentjurja in župan Janko Kopušar iz Šmartnega ob Paki. ŠO Foto: Nik Jarh Braslovški župan Tomaž Žohar in tamkajšnja direktorica občinske uprave Natja Šketa Miser v družbi Damjana Murka V okvirju sta pozirala tudi plavalec Martin Strel in Franc Jager. Natalija Verboten je kar med nastopom z veseljem prisedla »župan- skemu« omizju. Razstava bo v Zgodovin- skem arhivu Celje predvi- doma na ogled celo poletje, nato se bo selila po državi. (Foto: Andraž Purg) Raznolike podobe demokracije Žabja zgodba pod slamnato streho Žabja domačija bo svoja vrata odprla jeseni. (Foto: Anja Bolčina) Drugo junijsko soboto je bil v Gotovljah, po domače pri Prefl akovih, velik pra- znik, saj so z blagoslovom namenu predali novo ka- pelo. Ker je bila stara kapela iz leta 1908 dotrajana, se je Franc Vinder z družino odlo- čil zgraditi novo. V nagovoru je poudaril pomen kulturne dediščine, orisal zgodovino te kmetije in se ob tej prilo- žnosti zahvalil vikarju Ivanu Šelihu iz Žalca za opravljen obred, gotoveljskim pevcem za odpete pesmi ter različnim mojstrom za izvedbo te stav- be. Po krajši slovesnosti je sledilo veselo popoldne. ŠO Blagoslovili novo kapelo V Gotovljah so namenu predali novo kapelo. (Foto: TT) kateri bodo lahko obiskoval- ci ob informativnih tablah sledili življenju dvoživk celo leto; od spomladanskih seli- tev do jesenskih priprav na prezimovanje. Domačija je bila pred pripravo razstave tudi ob- novljena. Prekrita je z novo slamnato streho, osvežen je fasadni del, prenovljena so tudi tla. Trenutno v njej potekajo zaključna dela in še zadnje priprave na zače- tek nove, žabje zgodbe na Trebčah, ki je načrtovana jeseni. Žabja domačija sicer nastaja v okviru projekta Life Amphicon, dejavnosti projekta in obnovo doma- čije delno sofi nancira tudi Občina Bistrica ob Sotli, ki je lastnica Kolarjeve doma- čije. SJ