OBRTNI VESTNIK Strokounl list za pouzdigo in napredek obrtništva Drauske banouine. »OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno..................Din 40’- polletno...................Din 20'- posamezna številka . . Din 1'- Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 21. avgusta 1931. Štev. 33. Sl a v a /e t• al} u ! Minule dni j'e prekipevalo globoko čustvovanje prave ljubezni iugoslovenskega naroda, veseleč se radostnega in pomembnega dogodka — desetletnice vladanja N j. Vel. kralja Aleksandra I. — obenem dokazujoč vsemu zunanjemu svetu veličino simpatij, ki jih uživa naš modri in pravični suveren pri svojemu narodu. Pomemben je bil ta dogodek za vso državo, za vse narodnosti in za vse stanove brez razlike, zakaj z njim nismo slavili le srečnega naključja in naklonjenosti Usode, da je naš presvitli vladar kralj desetletne dobe, ampak smo istočasno slavili ogromno Njegovo delo za napredek in blaginjo naše mlade države Jugoslavije. Že kot regent je pokazal vse svoje odlične sposobnosti, še mnogo težja pa je bila njegova naloga v onih od političnih strasti razruvanih časih, ko se je državno-upravni čolnič skoroda začel nagibati, da ni bilo pravočasno krepke krmilarjeve roke, ki ga je v zadnjem hipu otela objema uničujočega vala prekipevajočih strasti in grozečih pogibelji, da ni bilo našega odločnega kralja, ki je s svojim odločnim in velikopoteznim činom — z manifestom od 6. januarja 1929.1 uravnal smer državne politike v drugo — pravično in koristno smer. Kako vpliven je bil ta riskanten čin, da so se divili taki odloč- nosti spojeni z ljubeznijo in skrbjo do svojih narodov celo največji državni politiki inozemstva, o tem govoriti bi bilo odveč. On nam je pokazal nova pota, svetlejša za bodočnost in našo usodo, gospodarski in kulturni podvig njegovih narodov je sad njegovega premišljenega dela in truda in dal nam je novih sredstev, da postane Jugoslavija velika, močna in edina. Koliko razumevanja je pokazal za našega človeka, koliko razumevanja za težnje našega malega človeka: kmeta in obrtnika, zato je naša upravičena dolžnost, da sledeč notranjim srčnim in duševnim nagiboni damo ob desetletnici javnega in odkritega priznanja ogromneu delu za napredek naše države, tako za gospodarski kakor za kulturni podvig in kličemo: »Slava kralju in njegovemu velikemu delu!« Naše obrtništvo, ki je bilo vselej dovolj narodno in državno zavedno, zna ceniti vladarjeve zasluge in se veseli njegove častne desetletnice, želeč, da bi mu usoda naklonila še mnoga mnoga leta uspešno voditi težke in odgovorne državne posle; zagotavlja ga pa, da ga bosta podpirala pri njegovem velikem delu ljubezen in globoka vdanost vseh iskrenih državljanov, kar naj mu bo v oporo v vseh težkih dneh. 1931 Resna beseda Pod tem naslovom je izšel dne 5. junija t. L, ko je bilo odgovorno vodstvo Obrtnega Vestnika še v rokah gospoda Rebeka, ogaben članek, v katerem se je del njegovih obrtniških tovarišev, ki so se borili za dosego ločenih zbornic, imenoval poklicne pre-pirače, nevoščljivce, koristolovske, potuhnjene in maščevalne kreature itd. To je bilo v številki 23. našega glasila, za katero lahko z vso gotovostjo trdimo, da je bila to zadnja številka, ki je razlila golido nečednega poliva nad glave borcev za dosego največjih koristi obrtništva. iMed drugim je bilo v teh sestavkih nagromadenih nešteto zavijanj in potvorjenih dejstev, vse le z namenom, da bi obrtništvo desintere-siralii za važno vprašanje ločenih zbornic, kar se jim pa vkljub najogabnej-šim psovkam ni posrečilo. Mi smo že na stvar pozabili in smo želeli, da bi ne bilo treba več o tem razpravljati. Pa se zopet bliža čas, ko stojimo pred odločitvijo o nič manj važnem vprašanju in to je o volitvah načelstva, ki se imajo izvršiti na nedeljskem izrednem občnem zboru. Brez dvoma je to vprašanje velevažno, ker ni vseeno, če so zastopani v odboru Zveze obrtnih zadrug možje, ki upajo odkrito zastopati obrtniške interese, ali pa da so osebe, ki se ob vseh važnih vprašanjih izgovarjajo, da imajo vezane roke in so vedno v strahu, kaj bo, če obrtništvo izve resnico. iNa zadnji načelstveni seji, na kateri je bil sprejet predlog o sklicanju izrednega občnega zbora, se je sklenilo, da se ne bo delalo nikake nelojalne agitacije za volitve načelstva. Naenkrat pa prihajajo od vseh strani poročila, da g. Rebek razpošilja z raznimi ožjimi prijatelji okrožnice in dopise posameznim načelnikom in posameznim zadrugam s pozivom, da naj glasujejo za njega. Večino pa se v teh okrožnicah naziva z razdiralci itd. Ne smatramo za vredno in škoda je prostora, ki ga rabimo za važnejše članke, da bi mu na tem mestu to zavijanje ugovarjali, kar bomo lahko svobodno in obširno pojasnili na zborovanju tudi širšim krogom, katerim do danes to njegovo početje še ni bilo znano. Mi smo smatrali take zahrbtne okrožnice kot nečastne za naš odkrit boj, zato objavljamo raje te vrstice. Vemo tudi, da se najdejo na žalost še taki njegovi agitatorji, ki delujejo po deželi na to, da bi se odločni in odkriti nasprotniki g. Rebeka ne udeležili nedeljskega občnega zbora. Na ta način imajo vsaj še malo upanja priti d;> nadaljnjega vodstva v Zvezi in še vedno obrtništvo voditi v kalnem. tMi pa pozivamo vsa zadružna načelstva, brez razlike, da se občnega zbora 23. avgusta t. 1. polnoštevilno udeleže, ker smo prepričani, da je obrtništvo že prišlo do spoznanja, od kakšne uprave lahko pričakuje uspehov in se ne bo več dalo premotiti od zavitih in skrajno neresničnih okrožnic. Poudarjamo še enkrat, da naj nikogar ne manjka. Lahko trdimo, da bo lista od nas predložena tcs jamstvo za pre-okret in napredek obrtniškega pokre-ta. Zato vsi na nedeljski občni zbor! Pičman in drugi. (IJabilo na * izredni občni ir ££ve$e oGttnifi §adxug v šiMCjani ki se vrši v nedeljo, dne 23. avgusta 1931 ob 9. uri zjutraj v dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica štev. 17. I. nadstr. v Ljubljani (poleg banske palače). DNEVNI RED: 1. Nagovor načelnika. 2. Volitev novega načelstva. 3. Slučajnosti. Duševna kultura obrtnika Kot vsi ostali kulturni ljudje, tako tudi obrtnik živi življenje kulturnega človeka, katero je pa odvisno od tega, v kolikor se obrtnik udeležuje življenja z ozirom na socijalen razvoj. To je, kako se udeležuje posameznik v svojih socijalnih in strokovnih organizacijah, koliko se zanima za nje; torej z eno besedo, koliko jih ceni z ozirom na njih uspeh in poslanstvo v prid obrtniškega stanu. Predvsem ima vsak obrtnik opraviti najpreje v svoji lastni strokovni organizaciji, ali pa tudi v skupni, kjer je več sorodnih obrtov združenih v eno zadrugo. Preko zadruge, ki je na pr. članica Zveze obrtnih zadrug, se lahko udejstvuje njen načelnik, ali kot odbornik tudi pri tej korporaciji, ki ima namen, da zastopa več zadrug skupno pred javnostjo in na merodajnih ter za obrtništvo zelo važnih mestih. Dalje obstojajo obrtniške-mojstrske bolniške blagajne, obrtna društva, razni obrtniški krožki i. t. d. že iz navedenega se lahko razvidi, da ima danes obrtništvo že nebroj raznih institucij, ki so barometer, od katerega zavisi tudi socijalen položaj obrtniškega stanu. Radi tega pa ni vse eno, ali se obrtnik zanima za vse te naštete korporacije ali ne. Poudarjam, da je le pri intenzivnem delu vsakega posameznega mojstra v takih organizacijah mogoč uspešen razvoj obrtniškega stanu, ki mu sicer preti pogin, ako se socijalen položaj ne izpremeni in radi tega mora pa tudi vsak obrtnik vedeti le to, da si obrtnik pomagaj le sam; drugi ti sigurno ne bodo pomagali. Delo v teh institucijah je pa odvisno od ljudi, ki jih reprezentirajo. Ni vse. eno, kdo je v odboru tega ali onega društva, zadruge, Zveze zadrug itd. Na ta odgovorna mesta spadajo ljudje, ki so se že udeleževali društvenega življenja, kjer so bili tudi aktivni delavci in jih je občni zbor izvolil z ozirom na njih vsestransko in vsesplošno zadovoljnost v prid stanu in članstvu, ki ga zastopajo na odgovornem mestu ter jim celo poveril mesto načelnika, predsednica itd. Že na ta način je dokazal dober mojster-obrtnik, ki je bil izvoljen na pr. za načelnika, da ve ceniti, kaj se mu je zaupalo; je pa tudi odgovoren za vsa dela napram članstvu, ki jih izvrši ostali odbor. Preko zadruge, ki jo zastopa, je pa tudi delegat »Zveze obrtnih zadrug«, ako ni delegat določen, da tudi tu v splošni dobrobit in procvit obrtništva deluje ter zastopa svojo obrt. Vse zadruge, bolniška blagajna, Obrtno društvo, »Zveza obrtnih zadrug« itd. so pa institucije ali korporacije, ki so sklenjene na podlagi pravil, da tako tvorijo neke vrste skupino in so vsi včlanjeni ljudje lastniki take korporacije z ozirom na to, da jih veže neka skupnost interesov. V takih korporacijah se vrši vse delovanje po principu večinskega načela, torej tako, kot sklene večina navzočih na odborovi seji, plenarni seji ali občnem zboru, ki je glavni forum za reševanje odgovornih stvari, kakor sklene večina, tako se mora tudi vse delovanje vršiti in se mora manjšina lojalno (ako je zadostno kulturna) podvreči sklepom večine in usmeriti delovanje, kot se je izrekla ali sklenila večina. Če pa manjšina kljub temu, da se je izrekla že večina za stvar, nasprotno deluje, se pa to imenuje obstrukcija ali omalovaževanje večine, če je ta na občnem zboru bila v premoči in je manjšina samo v odboru ali celo ne v večini ter se n. pr. načelnik poslužuje samovoljno pravic, ki mu jih je pa že občni zbor ukinil s tem, da mu je dal nezaupnico, ker ni prodrl njegov predlog. To se pa imenuje omalovaževanje članstva, ki že v večini ne smatra načelnika več za načelnika, a se on kljub temu ne umakne ter raje razdiralno deluje v organizaciji, mesto da bi odstopil, ko vidi, da nima več zaupanja večine. Takemu vodji in drugim, ki smatrajo to delo za pravilno, sigurno manjka srčne kulture in morale, ker ne priznajo zahteve večine ter raje vidijo propast organizacije, kot pa resno delo, po načinu kot ga tozadevna pravila določajo. A Priporočam, da se/ v vseh slučajih upošteva le ljudi, ki imajo potrebno kul- turo z ozirom na socijalen položaj obrtništva, a ne samo take, da reprezentirajo ter sebe ob vsaki priliki poveličujejo, druge tihe in vztrajne sodelavce ostalega odbora pa dosledno zaničujejo, ker se nočejo siliti v ospredje, temveč v interesu stvari le tiho in resnično delujejo v obrtniški prospeh. Nimam namena, da bi koga priporočal ali zagovarjal, pojasnil sem vam le v kratkih potezah način delovanja takih korporacij z večinskim načelom. Sicer pa o tem še podrobneje v prihodnjih številkah več. Napisal sem teh par besed, kot star, izkušen funkcijonar, ki mu ni vseeno, kako naj naše obrtniške organizacije delujejo. Mene v dno srca boli, ako vidim kje kako hiranje in nepravilno delovanje. Radi tega priporočam, da storite vedno v takih- slučajih vse, da se take stvari odstranijo in razmere ozdravijo ter društveno delovanje poživi. Če pa ni druge pomoči, nož v roke in odrežite hirajoči in nesposobni del telesa, da ostalemu ohranite življenje. če boste pravilno razumeli namen mojih besed, bomo kmalu beležili na polju obrtništva uspehe, ki si jih želimo v društvih. V zadrugah se bo pa delovanje še bolj poživilo v znamenju soci-jalnega izboljšanja obrtniškega stanu s pomočjo pravilne duševne kulture obrtnika. t Aleksander Gjud Ob praznikih nas je presetila žalostna vest, da je v Zagrebu nenadoma podlegel mali operaciji v grlu ugleden naš tovariš in lastnik enega najmodernejših brivskih in česalnih salonov v Ljubljani gospod Aleksander Gjud. Aleksander Gjud je bil rojen pred 67 leti v Zagrebu, kjer se je izučil brivske in lasničarske obrti in se preselil 1. 1878. v Ljubljano. Podjeten v svoji stroki, priden, delaven kot mravlja in varčen je že čez nekaj let ustanovil v Ljubljani na Kongresnem trgu brivski salon, ki ga je v zadnjih letih kar naj-moderneje in vsem higijeničnim predpisom ustrezajoče preuredil. Poleg obilice dela, ki ga je imel v svojem poklicu, saj je slovel kot odličen brivski mojster vpoštevajoč vselej najnovejše pogoje in zahteve časa in mode, je našel še vedno dovolj časa za udejstvovanje izven doma — saj mož skoro ni poznal počitka. Pokojni se je več let udejstvoval v strokovnih organizacijah; bil je več let podnačelnik brivske zadruge in njen dolgoletni odbornik, naid trideset let je bil član »Bolniške Iblajgatjne samostojnih obrtnikov v Ljubljani«. Predsedoval je tej koristni nstainovi maid 20 let. Pokojniik je bil it udi od ustanoviti ve član »Obrtniškega društva« v Ljubljani. Poleg že ometnje-mith ipa ji Ibil Iše član in odbornik raznih 'druglih humanitarnih in kulturnih društev. Tako je zopet legel v prerani grob mož, vzgled konciljantnega mojstra, delavnega obrtnika in skrbnega delavca v strokovnih organizacijah. Težko bomo pogrešali njegovo izgubo v naših vrstah, toda tolaži nas zavest, da nam je zapustil po svojem dolgoletnem neumornem in nesebičnem delu svetle vzore, ki nam bodo vodnik po njegovih potih k našemu napredku in v naš ^obrobit. Svetal mu spomin — užaloščeni rodbini pa naše iskreno sožalje! Hctj je novega ? Borzno poročilo. V prošlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih, in sicer: Curih (švicarski frank) 11.01, Budimpešta ((madžarski pengo) 9.00, Dunaj {avstrijski šiling) 7.93, London (angleški funt) 214.•—, Newyork (dolar) 56.35, Pariz '(francoski frank) 2:21, Praga '(češkoslovaška krona) 1.67, Trst (italijanska lira) 2.95. Maksimiranje cen. (Minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje je razposlal okrožnico kr. banskim upravam, v kateri jih ponovno opozarja, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi odredb zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin ter pravilnika za izvrševanje tega zakona, da bi maksimirale cene življenskih potrebščin. Upravne oblasti imajo pravico do nadzorstva in kontrole prodajalcev življenskih potrebščin ter pravico do prijav političnim oblastvom in sodiščem o prekršitvah odredb omenjenega zakona. (Državna zveza predelovalcev kož in usnja. Akcija za ustanovitev državne zveze predlovalcev kož in usnja se silno širi. Iz vseh krajev so že prispele prijave delegatov za veliko zborovanje. Pokretu se pridružujejo ne samo čevljarji, trgovci, industrijci, marveč tudi drugi obrtniki in trgovci, ki imajo posla z usnjem, kožami in izdelki iz usnja in kož. Nedruštvene obrti. Na predlog obrtne zbornice v Beogradu je minister za trgovino in industrijo izdal sklep, ki ž njim proglaša kot nedruštvene obrti tale obrtna delovanja: izgotavljanje pečatnega voska, črnila, sredstev za čiščenje cevi v pivskih aparatih, produkcija umetnega kamna, sestavljanje čolnov. Ta sklep ministra za trgovino in .industrijo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Nevarnost naraščajočega uvoza čevljev. Naš uvoz čevljev se je v 2 letih dvignil za 75 odstotkov. V času, ko se obseg zunanje trgovine po vsem svetu občutno krči, beleži Češkoslovaška v svojem izvozu čevljev nov rekord. V prvem letošnjem polletju je bilo iz češkoslovaške izvoženo 6185 ton čevljev nasproti 4701 toni v prvem polletju pret. leta. Po količini se je torej češkoslovaški izvoz letos povečal za 25 odstotkov. Zaradi nižjih cen pa se je izvoz čevljev po vrednosti povečal seveda le od 418 na 460 milijonov Kč. Potovanje naših gospodarstvenikov na Češkoslovaško. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi v dneh 7. do 13. septembra poučno gospodarsko potovanje fla 'Češkoslovaško. Potovanje ima namen poglobiti medsebojne gospodarske stike med obema državama, ki so postali po sklenjeni trgovinski pogodbi še posebno važni. V programu je poseben »Jugoslo venski dan« v okrilju praškega velesejma, posvečen našemu gospodarstvu. Naši gospodarstveniki si bodo pri tej priliki ogledali češkoslovaško industrijo in njihovo zadružno gibanje. Program je tako racijonalno sestavljen, da ,bo kljub pičlemu času 6 dni nudil popolno sliko medsebojnega gospodarskega spoznanja. 'Interesenti naj pošljejo svoje prijave zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Izplačila kupona št. 10 7 odstotnega Investicijskega posojila. Ker zastara 15. septembra t. 1. pravica izplačila kupona št. 10 obveznic 7 odstotnega investicijskega posojila iz 1. 1921., opozarja oddelek za državne dolgove lastnike teh obveznic, da se kuponi št. 10 teh obveznic izplačujejo najdalje do vštetega '14. septembra t. 1., in sicer samo pri blagajnah oddelka za državne dolgove in pri davčnih' upravah. f Bachal Josip Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani sporoča vsem svojim članom žalostno vest, daj je dne 29. pr. m. preminul v Kamniku njen član g. Josip Bachal, vodovodni inštalater v 47. letu starosti. Bodi ohranjen zavednemu obrtniku časten spomin! ZMATJKA BAHKA KRALJE0II1E JUGOSLAVIJE 0. d. POdnižillCO LUUUim Dunajska cesta štev. 31 (liiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: SARAJEVO Daje menične in kredite v tekočem računu obrt- Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Kupuje in prodaja devize in valute za račun nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije, in obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne garancijska pisma. vse ostale bančne posle. A. Knafelj: Moda za jesen in zimo 1931-32 Kadar pričnejo prihajati potniki z hovimi journali je znak, da se bliža krojaška sezija, obenem pa je to tudi °Mmin krojaču, da se je treba pripraviti za sezijo in se poglobiti v novitete. Krojači, ki kupijo journale, kupijo po večini samo slike, ne pa strokovnega lista, ki je priložen in ki podrobno tol- ■ ttači spremembo mode za posamezne komade. To pa ne zadostuje, ker največkrat ravno to ovira napredek obrata, kajti če krojač ne pozna podrobnih najnovejših navodil v modi, tudi nje-Soivp delo ne more foJti prvovrstno. Kes je, da krojač dobi iz modnih slik celoten pregled in da kot strokovnjak nekatere spremembe takoj opazi, nikakor pa ne vse, odnosno tako točno, kakor če bi prečital popis modne spremembe. Današnji konkurenčni boj pa zahteva, da krojač modne novosti prav dobro pozna in da se tudi po njih ravna, ‘pas je danes tak, če tudi gornje pogoje izpolnimo, je kljub temu težko obdržati si naročnike, a še težje je pa dobiti nove. Ako pa pri svojem delu pokažemo še brezbrižnost, odganjamo indirektno svoje naročnike v naiočje konfekcije. Torej to naj nam bo v opomin, da se je treba v vsaki novi seziji v novitete prav dobro poglobiti in se Po njih točno ravnati, ker le na ta način nam bo mogoče ustreči vsem našim naročnikom. Krojačem naj služijo za to sezijo Sledeči podatki: Enovrstni suknjič: Dolžina suknjiča je ista kot je bila za spomlad, torej če je oseba visoka 172 cm je suknjič dolg 74 cm. Treba je pač gledati na to, da suknjič pokrije sedalo. črni suknjič mora biti za 1 cm daljši. Športni pa za 1 cm krajši. Ramena ostanejo visoka im primemo široka itn ne smejo biti pri rokavu preveč oglata, torej bolj okroglo likana. Da široka ramena dobijo potrebno obliko, jih moramo pri rokavni luknji podložiti z vato. iModerni suknjič delamo še vedno tako, da ima čez prsa in pleča široko obliko. Suknjič naj bo čez sedalo nekoliko širok in se ne sme tesno prijeti, — v pasu pa naj bo nekoliko pri-ležen (tajliran), zato delamo tudi prsni iztrižek. Fasona naj bo široka cca 10 in pol cm ter mora biti na zunanjem robu nekoliko na ven izbočena — okrogla, v prigibu pa naj bo ravna. Pri promenadnem suknjiču iz modnega blaga in enovrstno fasono mora biti fa-sona nekoliko bolj posneta, kot pri suknjiču iz temnega blaga. Pri suknjiču iz temnega blaga mora biti fasona bolj ravna — visoko krojena. Dvovrstna fasona pa se kroji močno navzgor, pa naj si bo modno ali temno blago. .Vratni izrez je v normalni višitni. Ovratnik je zdaj širok 4 cm. Zadnji del ovratnika dobi na sredini šiv. Ako delamo 3 gumbe, je srednji ravno v pasu. S srednjim gumbom običajno suknjič zapenjamo. Gumbnice so narazen 10—11 cm. Fasona se neha sukati pri gornji gumbnici. Suknjič se mora dobro pomeriti, da spredaj ni preširok, ker gumbi ne smejo biti prišiti daleč od roba. Od spodnje gumbnice navzdol pride lahka okroglina, ne pretirana. Suknjič dobi prsni žep. Spodnji žepi se zgoraj in spodaj paspolirajo in jih delamo z žepnimi zaklopki ali tudi brez — oboje je moderno. Večerni temni suknjič, dobi dva gumba, gornji leži malo nad Pasno črto, s katerim se zapenjamo. V splošnem pa je oblika temnega suknjiča ista kot pri že zgoraj omenjenem suknjiču. Rokava spodaj (ob roki, zapestju) nista zvončasta. Na rokav prišijemo 3 gumbe. Dvovrsten suknjič ima isto obliko kot enovrsten in tudi dolžina je ista. Suknjič zapenjamo z dvema gumbnicama, prišijemo pa tri pare gumbov, ker je tretji par na slepo prišit. ‘Gornji par gumbov na željo naročnika lahko tudi odpade. Gumbnice so narazen 11 cm, gumbi pa v vodoravni smeri. Gornja ; gumbnica leži v pasu ali pa malo višje. Širina fasone je .kot dosedaj, zunanji rob fasone naj bo nekoliko okroglo delan, kakor tudi pregib fasone. Telovnik. Telovniki so moderni kot dosedaj, nosijo se brez in z ovratnikom ter so lahko eno ali dvovrstni. ‘Enovrstni telovnik dobi 5 gumbov, dvovrstni pa 3 do 4. Dvovrstni telovnik k enovrstnemu suknjiču dobro pristoja, ako je oseba vitka. Ogli spodaj naj bodo precej dolgi, a ne preveč posneti. Hlače. Filače morajo biti tako dolge, da se dotikajo čevljev. V kolenu so široke 57—58 cm, spodaj pa 48 cm. Na hlačah pri ulični obleki delamo na prednji hlačnici pasne gube, spodaj pa morajo biti zavihane. Smoking. Smoking ima isto linijo kot moderni suknjič in se zapenja z enim gumbom. Gumb leži v pasu tesno ob robu. Fasona je dvovrstna. Vije se do gumbnice ter jo moramo izdelati tako, da je v pregibu, kakor tudi na zunanjem robu precej okrogla, torej na ven izbočena. 'Od gumbnice navzgor cca 18 cm' se fasona votlo lika. Žepi so paspolirani. Hlače imajo isto širino in višino kot pri obleki. Spodaj pač ne smejo biti nazaj zavihane, — hlače dobijo tudi »ga-lon-porto« ob zunanjem šivu. (Nadaljevanje prihodnjič.) Oddaja javnih del Vedno čitamo v »Službenih novinah« ali pa v »Jugoslovanu« oddajo raznih javnih del. Nikdar pa ne čitamo, da bi se ta dela razpisala tako, da bi se posamezni obrtniki lahko udeležili licitacij za razpisana dela. Vedno se upošteva samo tisto podjetje, ki ponudi ceno za kompletno stavbo. Nikdar pa niso upoštevana tista podjetja, ki ponudijo ceno za posamezna obrtniška dela. Posredovalo se je že s strani obrtništva pri javnih korporacijah, obljubilo se je tudi, da se bodo posamezna dela razpisala. Privatne in tudi javne stavbe narede do 80 odstotkov neupravičenci. Narede jih pa neupravičenci radi tega, ker se ne oddajajo posamezna obrtniška dela. Dotični podjetnik namreč, ki prevzame celo stavbo, odda profesijo-nalna dela kakemu šušmarju, ki mu jih naredi za tako ceno kot sploh ne more upravičen in pošten obrtnik. Če se ne bo nič ukrenilo proti neupra-vičencem, bodo kmalu samo neupravičenci izvrševali obrt. Če bodo plačevali tako redno davke in druge dajatve, kakor jih moramo upravičeni obrtniki, je pa drugo vprašanje. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! EEEE3 Opozorilo obrtnikom Davčna uprava za mesto Ljubljana bo v kratkem povabila vse gg. Obrtnike, da se z njimi sporazume radi napovedi davka na poslovni promet. Napoved se bo izvršila za tri leta skupaj in sicer za leta 1932, 1933 in 1934. Ker ne bodo več odmerjali davka na poslovni promet davčni odlbort, 'kot de bilo to dosedaj v praksi, je važno, da se vsak obrtnik temu povabilu zanesljivo odzove, ker mu bo osebna udeležba le v korist in v izogib evtl. poznejšim reklamacijam. Naš pogled v bodočnost Avtomatično-mehaničnemu valu naglo napredujoče sedanjosti v industri-jalizaciji in mehanizaciji v obratih in obrti v isto vrsto postavlja tudi nekaka mehanizacija človeka v tem smislu, da že sam automatično misli ter dela pač tako, kot to zahteva duh časa. Pri tem se pa ne pomisli na škodljivo stran tega, kar ravno obrtniškemu naraščaju ne sme biti vseeno. iMislim namreč, da že v zgodnjem udejstvovanju dorašča-jočega obrtniškega naraščaja v sedanjih razmerah tli nekaka slutnja, da se ne bo mogel posameznik vzdržati v strdki, se osamosvojiti ter postati enakovreden obrtnik-mojster, kot so sedanji mojstri. Samo, če statistično primerjamo številke preteklih 10 let nazaj, koliko izučenih pomočnikov, že tudi mojstrov je delno, če ne popolnoma opustilo svoj obrt ter se posvetilo drugi obrti, stroki ali panogi kakšne trgovine, industrije itd., vidimo lahko, kam to vodi. Ne trdim, da mora ostati vsakdo v stroki,-.katere se je izučil, tudi naši predniki niso, vendar pa v takem številu kot se danes menja in prehaja iz obrti v obrt, se pa to nikdar ni dogajalo. Da se pa to godi, moramo poudariti, da ni temu vzrok današnji čas, v katerem živimo, ampak pomanjkljiva samozavest današnjih ljudi, ki živijo v polnem prepričanju, da morajo delati samo to, kar se jim dopade; naporov nočejo poznati nikakin, misleč obratno kot bi morali, da je življenje zaradi njih in svet za izčrpanje vseh sil, ki naj pomorejo tem ljudem, kateri nočejo živeti kot naši predniki, temveč živijo le v lastno škodo in v škodo naroda, ki mu pripadajo. Ko gledamo danes, kako trumoma prehajajo pomočniki proč od svojih delovnih miz, kako že vajenci med seboj šepetajo v delavnici, da ni moči živeti, ko se šele učijo ter pravijo, ko bomo izučeni, popustimo to obrt ali še preje in bomo kaj drugega prijeli, da nam ho lažje življenje. Celo v obraz staremu mojstru zabrusi mladenič: »iCe ste delali Vi” jaz pa nisefti neumen, da bi dela. Lahko na drug način bolje živim, ne da bi se ukvarjal z delom.« Vse to so stvari, ki govore, da je treba drugače postopati z mladino in ji pravočasno odpreti oči, da izpregleda, kam jo tirajo nepremišljena dejanja, ki se že danes maščujejo, kar nam potrjuje več takih primerov. Nasprotno pa tudi naša obrt hira v tem; če pogledamo vodstva zadrug, kjer so izjemoma starejši mojstri, mlajših moči je malo ali celo nič, ker podcenjujejo samostojno obrt in se nečejo osamosvojiti ali pa so brez vsake delavnosti in energije. Nekateri kljub slovesu dobrih moči raje delajo za slabo plačo v raznih tovarnah. Gni pa, ki so samostojni mojstri, raje delajo vsepovsod drugje, kot pa v svoji strokovni organizaciji; pri tem se ne' zavedajo, da so sami sebi grobokop. V tej smeri je danes uprt naš pogled v bodočnost za obstoj; tak obstoj, ki ga danes sloves starih preizkušenih obrtnikov zahteva; ne samo zahteva, temveč tudi zasluži. Na žalost moramo konstatirati, da je vse to ogroženo. Ce ne bomo voditi mladine po potih, ki so nam jih začrtali naši stari mojstri in poti, ki jo hodimo mi in ki jo hočemo še izboljšati ter izgraditi s pomočjo mladih moči, potem bo že slabo. Tako pa se nam ne bo treba bati za svoj zaslužek, niti se ne bo treba bati mladini za bodočnost, ako bo upoštevala, da so: pridnost, vztrajnost in samozavest ter trdno prepričanje v uspeh svojega dela naša boljša bodočnost. »E« Ljubljanski jesenski velesejem III. Kmetijska razstava bo obsegala a) Strokovno-poučni kmetijski oddelek, b) Sirarstvo in mlekarsko razstavo, na kateri sodelujejo skoro vse mlekarske in 9irar-ake zadruge, c) Razstavo jajc. d) Čebelarsko razstavo in sejem za med. e) Zelenjad-no razstavo, f) Vinsko razstavo in sejem. Kmetijska razstava zavzema Ipreko 1.000 kv. m razstavnega prostora. Tej razstavi je priključena še velika g) razstava poljedelskih 6trojev in orodja najznamenitejših domačih in tujih tovarn, h) Perutninarska razstava raznovrstne plemenske ‘in klavne perutnine, i) Razstava kuncev. — IV. Hi-gijenska razstava, katero priredi s priznano spretnostjo Drž. higijenski fcavod v Ljubljani, bo prikazala zlasti higijensko službo Dravske banovine. — V. Splošno žensko društvo priredi lepo in zn v9e gospodinje zanimivo razstavo Novodobno gospodinjstvo. Razstava bo podala razlago novodobnega racijonalnega gospodinjstva in bo nazorna učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam. Razstava bo obsegala: a) Stanovanje po načelih sinotrenega gospodinjstva zgrajene hiše. b) Opravljanje hišnega dela. c) Uporaba tvarine po narodno-gospodarskih načelih. (Pohištvo, premog, plin, elektrika, izrabljanje živil.) d) Nakupovanje, e) Gospodinjsko knjigovodstvo, i) Obleka gospodinje. g) Štedenje z zdravjem, telesnimi lin duševnimi močmi gospodinje, h) Domača lekarna, i) Svoji k svojim- Razstava bo prikazana v naravi, slikah, modelih in tabelah. — VI. Obrtna razstava. Priredi jo Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. — VII. Razstava domače obrti. — VIII. Razstava pohištva, stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme. IX. Industrijska in obrtna razstava s posebnim oddelkom za strojno in kovinsko industrijo. — Posebne prireditve in slavnosti za časa jesenske razstave Ljubljana v jeseni od 29. avgusta do 9. septembra 1931 v Ljubljani. — Slavnosti: 6. sept.: Odkritje spomenika kralja Petra. 8. sept-: Otvoritev restavriranega rotovžal 30. avgusta: Tekmovanje slovenskih harmonikarjev na velesejmu. — Kultura: 2. sept.: Monstre koncert na pihala Ljubljanske in Mariborske »Sloge«. 6.-9. sept.: oiperne in dramske predstave na prostem: Forster: Gorenjski slavček (Hotel Tivoli), Hoif-mannsthal: -Slehernik (Kongresni trg, pred Nunsko cerkvijo.) 8. sept.: Nastop 2.000 pevcev Pevske zveze na Kongresnem trgu. Šport: 2., 6. in 8. sept.: Tenis-, plavalni-, nogometni in lahko-atletski turnirji- 5. in 0. septembra: Velike kasaške in galopne dirke na vojaškem vežbališču. Zabavišča: V-inski in jestvinski oddelek na velesejmu z autodromi, toboganom, plesišči in drugimi atrakcijami. Izborna vina, pivo, jestvine špecijalitete, velikomesten dancing. — Kavarne in restavracije z godbo, plesišči itd. v vseh delih mesta. Ugodnosti obiskovalcem — legitimacije. Posestniki permanentne legitimacije so upravičeni do poljubnega, večkratnega vstopa na Irazstavo in do 50odstotnega popusta na vozniui na eseh vlakih razen S. 0. E. — Permanentne legitimacije stanejo Din 30.— in se dobo pri hranilnicah, bankah, tujsko-pkometnlh organizacijah, zadrugah, trgovskih in obrtnih organizacijah, pri blagajnah večjih železniških postaj dravske banovine ih pa tudi na zahtevo po pošti od velesejmskega uradS. — Permanentna legitimacija pa upravičuje tudi do znižane voznine na jugoslovanskih parobrodih, raa železnicah v Avstriji, Bulgariji, ČSR, Grčiji, Italijo, Madžarski, Nemčiji, Ploljski in Rumuniji. — Stanovanja so preskrbljena. Stanovanjski urad velesejma posluje permanentno na glavnem kolodvoru in dodeljuje stanovanja v hotelih in privatno. aiaitjioraiaiLjiaitiia/