P« pošti prejeman:
za
aelo leto naprej 26 K — h pol leta ,
«etrt
13,-, 6,50, 2,20,
■esec „
V upravništvu prejeman: za
telo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, —„ ieltl > . 6 , - , «esee , 1 » 70 ,
Z»~poSiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Štev. 284.
Naročnino in inseratt sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrai,kovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan. izvzeraSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldno.
V Ljubljani, v sredo 12. decembra 1900.
Letnik XXVIII.
Volivno gibanje.
Pogačnik — Pire.
Iz blejskega kota 11. dec. Gosp. vrednik! Omenjali ste že v 283. štev. »Slovenca« o grdem pamflctu, katerega so izdali in raztrosili blejski liberalci za Pirca in proti Pogačniku. Ta spis kar mrgoli laži, psovk in natolcevanj na našo duhovščino. Najbolje storite, če ta pamflet priobčite; bodo vsaj vsi dobromisleči spoznali, s kakšnimi sred stvi deluje liberalna stranka in kako sprideni elementi stoje za Pireem. G. Pire sam se mora sramovati takih zagovornikov in sredstev, in naravnost mu povemo, če nima boljših, da potem njegova stvar slabo stoji in da je njegov propad 18. t. m. skoraj že zapečaten! — Dvomimo, da bi bilo med ((kmeti volilci«, ki so baje izdali ta pamflet, res mnogo pravih kmetov; kajti pravi gorenjski kmet še ni tako daleč propadel, da bi tako nesramno in podlo grdil in psoval svoje duhovnike in svojega škofa. In če izdajatelji tega spisa pravijo, da so enega leta kandidirali duhovnika Zupana zoper Pogač nika, jim povemo, da so mu ravno s tem največ škodovali. Morebiti bi se bil še marsikateri nagnil na Zupanovo stran, a ko je videl, kakšni elementi stoje za njim, ni kar nič dvomil, kam se mu je obrniti. In če bi danes katol. narodna stranka postavila kandidatom za gorenjske kmetiško občine g. Zupana, potem gotovo padejo ti ljudje nad Zupana in ga raztrgajo še vse hujše, kakor g. Pogačnika.
Pa tudi ni res, da bi bil g. Pogačnik vedno le molčal v državnem zboru. Omenjamo le njegovega koristnega predloga, da naj kmetiški sinovi služijo le po dve leti v armadi, kateri predlog pa zavoljo obstrukcije ni prišel v obravnavo. Tudi sicer je g. Pogačnik veliko delal za svoje volivce. O tem vedo povedati Bohinjc', katerim je glede planin marsikako polajšavo izposloval, vedo povedati posestniki na Javorniku, katere je z vspehom branil proti tovarniški gospodi ! Potem so pa v državnem zboru ne bo šlo le za povzdigo in korist kmetiških teženj, ampak še za višjo reči: Šlo se bo tudi za versko šolo, za civilni zakon itd., v katerih zadevah nas bo g. Pogačnik gotovo bolje zastopal, kot »kmet wh kmetov« g. Pire, ki je pristen liberalec in zvest pristaš dr-Tavčarjev.
K sklepu še omenjamo smešnega prizora, ki se je godil zadnjo nedeljo 9. t. m. v Gorjah pred cerkvijo. Neki Viljem Repe iz Bleda, katerega si bomo dobro zapomnili, je ljudem, gredočim iz cerkve, delil, se ve da brezplačno, liberalne katekizme in znani pamflet, ali tu je naletel. Nekateri so kar pred njegovimi očmi trgali in zažigali te umazane katekizme, drugi pa so jih metali na kraj, kamor se mečejo smeti.
Vas že poznamo, liberalne tičke iz Bleda, pa vam tudi povemo na vsa usta, da v Gorjah še ne cvete liberalna pšenica !
Shod v Ilir. Bistrici.
V nedeljo so sklicali svobodnjaki shod v Trnovem. Prišel je tudi težko pričakovani kandidat Božič. Sklicali so shod za nedeljo, a kedaj bo, se ni nič vedelo. Govorilo so je, da med mašama, a drugi so trdili, da morda že med prvo mašo. Kdor pozna naše razmere, ve, kako težko je bilo našim možem v teh razmerah udeležiti ee shoda. Ce bi bilo popoludne, bilo bi naših ljudij vse drugače več. Toda bilo jih je tudi tako mnogo več, ko dovolj.])
O pol devetih se je pripeljal Božič. Naši ljudje so ga čakali zunaj, ker niso vedeli, v katerej sobi da bodo zborovanje. Izbrali so svobodnjaki malo sobo pri Jelovšku. Notri je že bilo nekoliko njih somišljenikov. Naši udro za Božičem; toda »Ne tu notri!«, glasilo se je, »ampak tam zadaj pri onih vrat:h. A tam zadaj zaprite vrata!« Boječ so naroda, hoteli so biti sami med seboj. Toda naši so prišli vendar lo v sobo, velikanska večina.
Otvori se shod in predlaga se predsednikom liberalec, a kulanten liberalec. Toda naši, vedd, da bi nasprotniki takoj raznesli, da imajo oni večino, če bi bil njih predsednik — kakor se je zgodilo na Premu — zahtevali so za predsednika svojca, vrlega gospoda Franca Benigerja. Ker se svobodnjaki niso hoteli udati večini, nastal je kajpak hrum. Videč, kako so v manjšini, niso si upali svobodnjaki šteti glasov, ampak so ubežali — ne zaključivši shod, ubežali so v gorenje prostore, da bi tam sklicali zaupen shod po § 2. S tem je bila naša zmaga že gotova in cela.
A naši so šli za njimi; saj niti vedeli niso, kaj svobodnjaki hočejo, ko so na tihem ušli. Naši so zahtevali vhod, če je javen shod. svobodnjaki, zbegani, niso vedeli, kaj in kako. Oblastvo jih reši: Ali javen shod, kjer bo vsakemu vhod svoboden, ali zaupen shod z listki. Začeli so pisati listke
—	sicer ne pravilno pisane, a vendar listke. V tem prihiti iz sobe, kamor so se zbrali svobodnjaki, bistriški župan Samsa in kriči nad kapelanom dr. J. Kržišnikom, ki je bil kajpak prišel gledat, da se vse pošteno vrši, da ga bo dal takoj odvesti z orožniki, ki so bili že prišli, v zapor, češ, da hujska (Ljudstvo je bilo seveda nemirno zaradi vsega tega čudnega ravnanja.) »Le kedar hočete; samo posledice bodo na vaš rovaš,« bil je odgovor. »Samo prič še poiščem, da ste hujskali,« blekne gospod Samsa in hiti iskat prič. (Ne moremo si razlagati tega čudnega vedenja drugače, razven cla je gosp. Samsa do konca napačno umel gospoda kapelana besede, ki je predlagal liberalcem, naj bi napravili za Trnovo in Bistrico posebej shod, kjer bi se mirno pogovorili mej seboj, kjer bi vsaka stranka povedala svoje razloge in potem prepustila razsodnosti volivcev odločbo; ker pa oni, boječ se za svoje mame-luke, niso tega hoteli sprejeti in so hoteli javen shod, izjavil je, da v teh razmerah se ne more vršiti miren splošen shod — ali bo ta ali ona stranka hrumela — in da on ne jamči za mir.)
Cez nekaj časa prisopiha gospod Samsa nazaj in črhne, da ni mogel dobiti prič, ki bi pričale, da je gospod kapelan hujskal. Jeli bil pač gospod župan takrat v zavesti, kaj je namerjal? Ali ni v svojej županskej pameti nič pomislil, kaj bi so bilo zgodilo, če bi bil on res dal gospoda zapreti? Ljudi je bilo itak težko že krotiti; če bi so bil gospod dal prijeti, kaka rabuka bi bila nastala ! Razbilo bi bilo razjarjeno ljudstvo vse — in srečen bi bil liberalec, ki bi bil mogel uiti skočivši skozi okno. Od javnih oseb bi človek pričakoval vendar nekoliko več razsodnosti! Hvala Bogu, da ni našel nobenega madeža !
Sklicali so potem — quantae moliš erat
—	na vse zadnje vendar zaupen shod, in veliki »rogovilež« gospod kapelan je poskrbel, da so bili ljudje mirni, ko so svobodnjaki pod varstvom pušk in bajonetov zborovali. Njega z nekoliko pričami, katere je zahte-
val, so vendar spustili v svoje skrivališče. Božič je govoril — govoril jako diplomatično: nič zabavljal, ampak govoril samo splošno; kmetu gre slabo, treba mu pomagati itd. itd. A kako, t<'ga ni povedal, vede, da jo do malega vse, kar posluša — trgovec. V škripcu, je priznal, da se je res pregrešil in zakrivoveril. »Pa kdo nikoli ne greši?« (Kajpak da je njemu vso jedno, če so kdo nekdo pojezi ali pa zataji svojo vero!) Skrbel je pazno, da ne bi se nobenemu zameril. Ugovarjalo se mu je, kajpada. A tu se je videlo, kako svobodnjaki znajo sicer izvrstno zabavljati, če kdo sega v njih govor, a kako ne znajo ali pa ne morejo oni braniti svobode govora. Pač je treba mnogo korajže, da so vsi skupaj prevpili jednega nasprotnika, kateremu pa na večkratno vprašanje, kaj imajo zoper njega, niso mogli očitati kar ničesar. Posebno se je odlikoval krčmar Uršič, jeden pobček in menda najbolj junak tega dneva — kako žalosten junak — bistriški župan gospod Samsa. Gotovo pride, ne samo v »Občno zgodovino«, ampak celo v vsak »Uompendium« zgodovine. Dal je bil celo zapreti nekega »non plus ultra« pohlevnega kmetiča, ki ni nikomur nič žalega storil; se bo že odgovarjal za to. Če bi se bilo zgodilo javno, bila bi lahko velika nesreča ; pa dohiteli so ga, ko je odhajal mirno proti domu.
Glasovalo je nazadnje kakih petdeset do šestdeset ljudij za Božiča —- koliko je bilo mej njimi volivcev četrte skupine, je težko določiti. To je bilo tedaj po veselem pobegu na zaupnem shodu. Če bi se bil vršil javen shod, bil bi liberalni kandidat vkljub temu, da so sklicevali svojce iz vseh kotov še mej shodom, desetkrat pogorel. V Trnovem se zavedajo, v Bistrici vrši.
Ponesrečen shod g, Božiča.
Iz Košane se nam piše : V nedeljo dne 9. dec. je bil sklican volivni shod v Košani na Notranjskem, na katerem bi se imel predstaviti kandidat kmečkih občin gosp. Božič. Liberalci so delali vse tajno in o tem obvestili samo svoje pristaše ; prišli so tudi vsi, kar jih liberalno misli v naši obširni duhovniji. Ponosni na to število ne morejo biti, najmanj pa g. Božič, ker pred udeleženci je bilo gotovo dvo tretjini volivcev V. skupine in nekaj nedoraslih mladeničev. Somišljeniki naši so zvedeli za shod še le v nedeljo dopoludne, in vendar se jih je še precej veliko udeležilo. Med njimi so bili skoro sami gospodarji in volivci IV. kurije.
Shod so je pričel ob '/»4. urji otvoril ga je gosp. nadučitelj J a v o r š e k , ki je zadnji čas postal vnet zagovornik liberalne misli, mogoče zato, da bi v milost prišel pri g. Tavčarju ! Predsednikom je bil izvoljen g. župan Dekleva, večina so ni konstatirala. Besedo dobi gospod Božič. Rekel je, da hoče pokazati tudi svojo notranjost volivcem, da bodo tudi njegovo misli spoznali, ko ga poznajo žo od zunaj. (Ko jo prišel v vas, so lo radovedno povpraševali: »Kaj, to je tisti kmet, ki ga nam priporočajo! Ta pa že še ni ovsa sejal nikdar«.)
G. Božič je mislil, da ima pred seboj verne poslušalce ki bodo prenesli vse. D o -sedaj je bil naš kraj namreč na glasu kot najbolj liberalen. Precej v začetku govora omeni, da se mu je pripetila neka surovost in pristavil je : »To so katoličani!« Tedaj nastane šum in klici: »Mi ne pustimo svoje vere zasramovati«. »Živio Žitnik, živio Susteršič!« Vmes seveda tudi nekaj klicev:
»Živio Božič«, je onemogočilo vsako daljno besedo. Božiča nismo potem več slišali. Seveda so bili potem klerikalci tega krivi, in predbacivalo so je g. župniku, da je on to vprizoril.
Pozabili so pa liberalci, da so bili pred shodom še precej navdušeni, češ g. župnika ne bo na shod, ker jo zadržan radi duhovnega opravila na Suhoriji. In res je bilo mogoče gosp. župniku priti šo le pol ure pred shodom domov. Ko je šum nekoliko pojenjal na prigovarjanje naših, drznil se jo g. učitelj na Ostrožnem Brdu Del C o 11 vprašati navzoče: »Kdaj so duhovni kaj za ljudi storili ?« Pri teh besedah je bila potrpežljivost ljudstva pri kraju. Do besede ni mogel priti nobeden, in slišali so se klici: »Ven z Božičem ! Živio Susteršič, živio Žitnik«. Nekateri so klicali tudi: »Kje jo Luka ?« (Kako znan je postal mož po svetu !) Shod je bil z a k 1 j u č o n. Gosp. kandidat je šel ves p o p a r j e n. In po pravici pravijo: Če je konec slab je vso slabo! Kaj, če bi se ta rek tudi pri vaj uro ničil, g. Božič?
Za Božiča?
Liberalna stranka gre od zmage do zmage, od triumla do triumfa, tudi nocoj jo doživela slaven triurni' v Studenem. Gospodarsko politično društvo notranjsko je za peto uro sklicalo volivni shod pri Ko-balu. Govorilo se je, da pride kakih 300 volivcev, toda ti šmentani btudenci so le počasi prihajali in nabralo se jih je iz cele fare do pol 7. ure kakih 70. Gospod doktor Tre o iz Postojine jo govoril. Obžaloval je pičlo vdeležbo in povdarjal, da so dosedaj Studenci s Postojinci pri vseh volitvah složno postopali. Potem pa je potegnil sedaj najiz-datnejše liberalno orožje :
»Kmet naj voli kmeta, še le potem bo dobro zanj«. Na kak način pa bodo liberalci pomagali kmetu iz sedanjega žalostnega stanja, to prav pojasniti se mu ni hotelo dobro posrečiti. Hvalil je vrline gospoda Božiča, ki je baje vzgleden kmetovalec, zelo zmožen poslanec in tudi dober katoličan, ker je s tako krepkim sredstvom, kakor je odpad od rimsko katoliško cerkve, svojim domačinom pripomogel do lastne župnije.
Tudi za kmetijske zadruge bo gospod Božič! Kaj ne da, gospod doktor, vsaj nič | ne škoduje, če si za časa volitev vaš poslanec izposodi kaj malega iz katoliško-na-rodnega programa, ker jo vaš program tako reven. — Za gospodom doktorjem se je oglasil k besedi župnik Rihar. Pojasnil je volivcem, kolike vrednosti je sedanji klic liberalcev: Kmet naj voli kmeta. Čo ponudite kmeta, ki je živo veren katoličan, vzoren kmetovalec in vsestransko izobražen, tega naj le volijo katoliški slovenski kmetje, tega bi priporočal »udi on. Povedal je kolike cene jo pred Bogom sredstvo odpada od vere.
Sicer pa naj ima gospod Božič osebno še tako lepe lastnosti, dokler ga ponuja liberalna stranka, toliko časa ga katoliški slovenski kmetje no morejo volili, in sicer ; ravno zato ne, ker so katoliki, Slovenci in kmetje. Liberalna stranka je sovražna veri, ker se norčuje iz verskih resnic, zasmehuje sv. Očeta in sramoti duhovnike — sovražna je narodnosti slovenski, ker se veže z Nemci, in sovražna jo kmetu, ker je še vedno nasprotovala njegovemu združenju. Ko je še gospod Ditrich iz Postojine odgovarjal na nekatera župnikova izvajanja, dal je gospod dr. Treo na glasovanje
kandidaturo Božičevo, in vzdignilo ae je celih 15 rok, dasiravno je bil zbran veB domaČi liberalni štab.
Za nameček ponudili so nam Se gospoda Je len ca, toda to se pa kar nič ni hotelo prijeti. Zastonj je povedal gospod učitelj Mežan, da Jelenea on priporoča, vsaj se k njemu zatekajo kmetje, kadar jim je kaj potreba, tako se bodo tudi menda k Jelencu. Možje so se začeli obračati in odhajati, do glasovanja ni prišlo. Potem ko je še gospod doktor iz rekel nado, da bodo v sredo naši kmetje . 61i po listje — je bil zbor zaključen. Smodnika je gospod Alojzij menda precej kupil, toda do streljanja ni prišlo.
Dajte, dajte gospod Alojzij, podarite smodnik našim fantom, da si ga prihranijo za velikonočno procesijo!
Mokraiko.
Gemšenik, 9. dec. Za danes popoludne ob 3. uri je sklical g. kapelan Škr-janec iz Zagorja v Št. Juriju na Izlakih javen skod, da bi volivcem pojasnil pomen državnozborskih volitev in jim nasvetoval, katerim kandidatom naj bi na dan volitve, katere so pred vrati, oddali svoj glas! Toda glej! zopet je prišlo za svojim pastirjem iz Zagorja toliko mokračev sirovačev , da ni bilo mogoče priti v prostore, kjer je bil shod, mnogo jih je stalo pod okni, menda zato, ker jih je v pretečenem tednu tako pošteno za nos potegnil. Vrščali so kot sršeni v dubljini, se surovo obnašali in si pred shodom napolnili žepe s kamenjem. Kmalo bi jo bil g. Škrjanec skupil, da ne bi nobeno pomlad več žvrgolel, ko se ne bi bil pravočasno umaknil ; kajti poseglo je mnogo rok po njem. Hrabro se je držal in ni zgubil svojega poguma. Jednoglasno so vpili: Nocoj ga dobomo v roke, nocoj ne odnese peta, če tudi po zraku trči, ko h . . . .
Soc.-dem. so si pa s svojim obnašanjem s tem zelo škodovali, kajti nekateri bi bili ž njimi volili, toda sedaj so si premislili, ker se nočejo bratiti s take vrste ljudmi. Spoznali so, da so podobni kratki odeji in če jo bolj vlečejo proti glavi, bolj jih v noge zebe.
Sedaj ko je začelo zmrzovati, je naj-brže zmrznil tudi kandidat Lenarčič, ker se v to dolino ne upa prikazati.
Volivno gibanje na Štajerskem.
Iz D o b o v e se nam naznanja, da ta-mošnjih pet volivnih mož bo glasovalo za Žičkarja. Za tri občine: Rastez, Gorico in Anže izvoljeni volivni mož je Žič-karjanec. Te tri občine skupaj so volile skupaj enega volivnega moža, vsaka v svoji občini. Čudili smo se Goričljani, da je bil mož, ki je bil poslan za komisarja k nam, govoril, da smo še v temi, ker nismo hoteli Hri-barjanca voliti. Oj Benjamin, Benjamin, kam si zašel ? In ti se štejes med katoličane, pa nočeš biti liberalec? Ali te je res Hribarjevo perje že tako omamilo ?
Za Koprivnico in Veternik sta bila izvoljena dva Žičkarjeva pristaša, toda okrajno glavarstvo v Brežicah je silno natančno. Ker je župan iz Veternika zgubil dotični oklic volitve, se mora volitev vršiti še enkrat. v
Žičkarjeva kandidatura.
Celjska „Domovina debelo laže. Trdi, da je dekan Žičkar pri volitvi volilnih mož za 5. in 4. skupino glasoval za samega sebe. Ko bi bil to storil, bi ne bilo nič novega in nič napačnega. Tako so delali brez vsacega ugovora že mnogokrat volivci raznih strank. A Žičkarju ni bilo treba glasovati za samega sebe, ker je imel pri volitvi v 5. skupini petkrat toliko glasov, če ne več, kakor njegovi nasprotniki, v 4. pa 33 glasov, njegov nasprotnik pa komaj 3 — reci: tri glase. Pojdi »Domovina" v Brežice, pa poglej zapisnik, v katerem najdeš, da je Žičkar glasoval v 5. skupini — namesto za samega sebe — za Matija Goloba, v 4. pa za Franca Vodopivca.
Neumne in neresnične so trditve »Domovine", da je Žičkar jezno gledal vsacega volilca pri volitvi, da se je grozno agitiralo za njega. Morebiti ni bila za Žičkarjeve volilne može nikjer tako slaba agitacija kakor i ravno na Vidmu. Pač pa je vstal v dan volitve nenavadno zgodaj ncKi drug ar" ter čakal na vsakega volilca — a
niso marali zanj. Da bi bil Žičkar jezno gledal volivce. Zakaj neki ? morda rati tega, ker so za njega glasovali? — Zakaj se pa skrivaš, dopisnik iz Vidma, za kmečke roke, ki so baje skovale oni dopis ? Gosposka res ni bila roka, ki je pisala te laži v »Domovino". A nobena kmetska roka ne bi mogla spisati tako umazanih reči, kakor roka Domovininega dopisnika. Nič se ne skrivaj v kmetsko hišo — saj tc poznamo dovolj.
Smrt Žičkarju!
Gospod Žičkar je prejel dne 7. decembra t. 1. pismo, podpisano od »socijalnih demokratov«, v katerem mu pretijo, da ga ustrelijo, če v vseh slovenskih časopisih ne naznani, da odstopi od kandidature. Novega leta ne bo več dočakal; žreb je zadel tovariša Antona K., ki ga ima pokniti. »Mi ne prelivamo radi krvi,« pravijo sociji, »pa če mora biti, naj pa bo . . .« Novo agita-cijsko sredstvo.
Volivno gibanje v Istri.
Iz Trsta so nam piše: Glasovi, ki nam dohajajo iz Istre, so vedno neugodnejši. Ni nemogoče, da zmaga v peti kuriji kandidat iredente ali prav za prav vlade. Čudno ali resnica je, da pripomore, ako pride do tega, iredentarjem do zmage c. k r. namestništvo v Trstu. Njemu na rovaš moramo zapisati pristransko postopanje — da ne rabim hujše besede — volivnih komisarjev, nered glede volivnih imenikov, pred vsem pa delitev v sekcije. Sekcije so delili tako, kakor je zahtevala italijanska stranka. In kjer ni pomagalo drugo, pa je zastavil kak c. kr- okrajni glavar svoj vpliv, češ, da pozna razmere, katere da zahtevajo tako in ne drugačno delitev. Tako je bilo n. pr. vŠko fijah. Koperski okrajni glavar g. Schaffen-hauer, čegar ozke zveze z italijansko stranko so znane, je rekel, da se Plavije mora odločiti, ker da so njemu znane razmere, in tako se je zgodilo. Na tak način smo zgubili Škofije. Sicer pa še ni izrečena zadnja beseda. Naša stranka pošilja protest za protestom na Dunaj, in če je še trohice pravice na svetu, morajo se odpraviti volivni čini, ki so vse drugo prej, nego izraz svobodne volje prebivalstva. Če bo pa stala vlada tudi nadalje na strani iredente, kakor je dosedaj, ter skušala še zanaprej zagotoviti Benattiju mandat, utegne doživeti ona z italijanaško stranko vred presenečenje, na katero ni mi slila. Toliko je gotovo, da Benatti ne pojde na Dunaj!
Primorje. Iz Trsta se nam piše: Kakor sem Vam svojedobno poročal, je v sekciji Lazaret pri Kopru zmagala v splošni kuriji slovenska stranka s petorico volivnih mož. Dva teh nista bila v volivnem imeniku, dasi je očito, da imata volivno pravico, ker sta stara nad 24 let, bivata nad 6 mesecev v imenovani sekciji ter nimata nobenega pridržka, ki bi ju izkjučeval od volivne pravice.
Sedaj je okrajni glavar v Roznu ochaf-fenhauer razpisal novo volitev za dva vo-livna moža na mesto imenovanih dveh, ki sta bila po nemarnosti dotične oblasti izpuščena iz volivnega imenika. Omeniti je treba, da volivni zakon nikjer ne zahteva, da bi izvoljeni volivni možje morali biti upisani v volivni imenik.
Tudi odločbe upravnega sodišča govorijo za nas. Vkljub temu je glavar Schaffen-hauer razpisal novo volitev, da zagotovi Italijanom zopet dva glasa. Da mu je to očit namen, kaže drugi del te famozne naredbe, ki pravi, dajeta dva volilna moža voliti le izmed tistih štirih volivnih mož italijanske stranke, ki so imeli o prvi volitvi za slovenskimi največ glasov!
Torej nekaka ožja volitev! Odkod je mož črpal tako modrost, to nam je docela neumevno. No, morda gospoda okrajnega glavarja pouči namestništvo o določbah volivnega reda. Pol. društvo »Edinostc je namreč kakor samo po sebi umljivo, vložilo proti idadeju g. Schaffenhauerja protest.
Polit, društvo »Edinost« vTrstu priredi prihodnjo soboto večer tri volivne shode, in sicer pri Sv. Jakobu, v Skednju v Rojanu.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. decembra.
Češki agrarci proti Mladočehom. V nedeljo se je vršil v Pragi mnogobrojno obiskani shod, katerega so se udeležili tudi razni češki in moravski dež. posl. Mej viharnim odobravanjem je izvajal moravski poslanec Starostik, da »je sedaj konečno prišel čas, da se stori konec pravi avstrijski politiki fraz, kakoršno uganjajo Mladočehi z dr. Kaizlom na čelu". Državno pravo kot najvišje in najsvetejše dobro so mora pred vsem doseči. Zahtevalo se je pred vsem, da bodoči češki poslanci, izvoljeni na podlagi agrarskega programa, ne vstopijo v mladočeški klub. Konečno je kongres navdušeno odobril samostojno listo agrarskih kandidatov , odklonil pa kandidaturo poslanca Udrzala.
Hochenburger ne kandiduje. Na vprašanje graške »Montagszeitg.«, se bo li tudi sedaj pobrigal za kak državnozborski mandat, odgovarja dr. Hochenburger, da mu sedaj ni mogoče prevzeti kake kandidature, ker mu izvrševanje poslaniških dolžnosti ovira njegov zasebni posel. Poslaništvu se hoče popolnoma posvetiti, ali pa ne prevzame mandata. Mož pa bržkone ni navedel pravega vzroka svojemu sklepu, ki pa radi-kalcem gotovo ni neznan. Dr. Hochenburger ni hotel vselej brezpogojno trobiti v radikalni rog, zato se je prijateljstvo precej ohladilo na obeh straneh. V takih okolnostih pa mandati niso vselej zagotovljeni.
Kdo bo naslednik grofa Bever-tere ? Akoravno še nihče ne ve, kdaj stopi v stalni pokoj sedanji avstro ogerski zastopnik pri Vatikanu, grof Revertera in niti na Dunaju, niti v Rimu ne vedo o tem nič tlo-očnega, se vendar peča posebno židovsko-framasonsko časopisje kaj marljivo z raznimi iandidati. Na površje prihajajo vse mogoče osebnosti. Na jednega zastopnika, ki bi bil mej vsemi kandidati po svoji diplomatiški preteklosti najsposobneji za to mesto, na na šega zastopnika v Bernu, grofa Kuefstein a se pa nihče ne ozre. Ta mož se mora glasom nekega dopisa iz Rima v prvi vrsti vpoštevati pri popolnjenju avstro ogerskega poslaništva pri Vatikanu. Iz tega se more posneti, da merodajni krogi v prvi vrsti vpo-števajo grofa Kuefsteina za naslednika grofu Reverteri
Novo bolgarsko ministerstvo. So-stavo novega kabineta je po raznih težkočah rešena bolgarska ministerska kriza, ni pa rešena splošna kriza, ki se je pojavila v de želi. Boj, ki se je pričel že pred izbruhom ministerske krize mej Grekovom in Ivan-čevom, tudi še sedaj ni končan in prvi bo skušal porabiti vse mogoče priliko, da vrže z ministerskega stola svojega tekmeca. S prvim je potegnil, oziroma igral glavno ulogo Radoslavov. Do tega se je tudi knez obrnil v prvi vrsti, a ker je predložil tako mini-stersko listo, kakoršne knez ni mogel odobriti, je pozval ta na krmilo Ivančeva, kateremu se je poskus posrečil, toda, kakor se v obče sodi, le za nekaj časa. Ravno radi Radoslavova bo moral razpustiti sobranje in tekom treh mesecev izvesti nove volitve. Razpust se bržkone izvrši že danes. Od izida novih volitev je odvisen obstanek nove vlade, v kateri je sedaj le sedem članov, dokaj manj nego v angleškem kabinetu.
liilloiv o Kriiger ju in o razmerju do Anglije. Pričetkom proračunske razprave v nemškem državnem zboru je imel državni kancler grof Biilow svoj prvi daljši politični govor, ki se pa peča večinoma z dogodki v Južni Afriki in z njih posledicami. Povedal je grof Biilovv naravnost, da Nemčija ne bo posredovala, ker ne kaže vtakniti prsta mej vrata; to bi Burom nič ne koristilo (?), Nemčiji pa škodovalo (!). Angleži ne marajo posredovanja, proti volji Anglije pa ne bomo postopali«. Dalje je povedal državni kancler, da v Berolinu radi tega niso vsprejeli Kriigerja, ker bi tak vsprejem ne imel prav nobene koristi, kakor je tudi ni imel oni v Parizu. Delcassc je Krtlgerju povedal, kaj misli Francija, in po tem pojasnilu Kriiger ni bil prav nič modrejši. O razmerju Nemčije napram Angležem je izjavil grof Bulow, da so Nemci popolno neodvisni (?); niti za las niso Nemci bolj navezani na Angležo, kakor pa Angleži na
Nemce. V miru in jedinosti hočejo živeti sc Angleži in niso zato tu, da bi udarili vmei, če kje na svetu zarop^če angleški mlin. Brez potrebe nakopavati si nasprotstvo velesile, bi bila največja politiška bedarija. Nemčija mora poskrbeti samo za lastne interese na afriških tleh, za drugo se no briga. — S temi pojasnili je bila večina zadovoljna.
Angleška velikodušnost napram Burom bi bila res velikanska, ko bi so ne pokazala v tako čudni luči. Salisbury je namreč v zgornji zbornici naznanil, da bodo dovolili Angleži Burom take pravice, kakor drugim samoupravnim naselbinam. Dostavil pa je minister-premier, da morajo Buri v to svrho poprej napraviti zrelostno poskušnjo, in sicer pred komisijo angleških državnikov. No, Buri bodo pač morali dolgo čakati, predno jih proglase Chamberlainovci sposobnimi za vodstvo vladnih poslov, sam Sa-lisbury je namreč pripomnil, da mora zginiti s površja jeden burski rod, predno bo kaj takega mogoče izvesti. Buri in njih prijatelji se izvestno dostojno zahvalijo za to velikodušnost.
Mirovna pogajanja v Kini se sedaj menda vendarle prično. Razun angleškega so prejeli že vsi poslaniki navodila, kako jim je postopati pri mirovnih pogajanjih, oziroma dotične vlade so odobrile znane zahteve v skupni noti poslanikov. Prihodnji torek se sestanejo poslaniki k sklepnemu posvetu, ako dojde odgovor iz Londona, in potem stopijo zastopniki v dotiko s kitajskimi pooblaščenci. Tekom pogajanj bo bival kitajski cesarski dvor bržkone že v Pekinu, ki zahteva po izjavi princa Činga samo še zagotovilo varnosti in časti. Kot zelo ugodno znamenje smatrajo poslaniki dejstvo, da je odvzeto Tungfuhsiangu vrhovno poveljstvo nad četami, ki obdajajo cesarski dvor. Pričakovati se pa mora, da se bodo znatno zavlekla mirovna pogajania, ker bodo na jedni strani poskrbeli zato Kitajci, na drugi pa Angleži in Nemci.
l>oplsi.
Iz Šent-Vida nad Ljubljano dne 4. dec. V 277. št. „Slov. Naroda", napada neki grdi dopisun — da ne rečem kaj hujšega — naše vrle Sentvidčane oziroma gg. duhovnike in g. župana, zaradi veselice rokodelskega društva 25. pr. m. Čisti dohodek je bil namenjen za župno cerkev sv. Vida, kar strašno jezi liberalce, da je moral neki dopisun vso svojo jezo razliti v tisto znano liberalno korito. Dopisnik tudi omenja, da so nosili vabila po hišah in prosili pri tej priliki prav nadležno darove. A tako g. dopisnik, ali ne nosijo vabila za vsako veselico in tudi dobitke prosijo ? Vas edino to jezi, ker je bil čisti dohodek namenjen župni cerkvi. Vi bi rajši videli, da bi sploh cerkve ne bilo, ker ste strastni liberalec. Ali pri nas je še vedno ljudstvo verno, in to vas jezi, ker ne trobi nobeden v vaš liberalni rog, razun par mlečnozobih mladičev in zaljubjenih Vaših devic, Vaših duhovnih otrok, kot ste se nekoč izrazili.
Oglejmo si še nekoliko veselico v rokodelskem domu 18. pr. m.! Kdo je piskal med igro? Kdo je demonstrativno izzival s petjem pred rokodelskim domom, ko je bila ravno veselica ? Kdo je kriv, da ni bilo dovoljeno Žirovnikovim pevcem k veselici, lahko veste sami, ker je njih vedenje nedostojno.
Iz Skocijana, 8. dec. Nekaj časa sem neka zgaga vse, kar je poštenega v Škoci-janu in okolici, blati po umazanem »Narodu« in »Rodoljubu«. Zadnji čas je posebno g. kapelana na piko vzel, menda za to, ker mu je pri volitvah posebno na poti.
Dokažite mi, vi resnicoljubni dopisun, da je enkrat kaka oseba ženskega spola v pričo njega v njegovi sobi postelj postiljala. Za dokaz dobite 100 kron! Evo torej prite-penče, potrebujete jih, z dokazi na dan 1
Kje je g. Bojanec po hlevih agitiral in so ljudem prilizoval ? Njemu se ni treba prilizovati, toliko spoštovanja še vedno uživa pri poštenih farmanih, kot sto takih, kot ste vi. Na drugo surovosti ne odgovarjamo. Ljudje duhovnike dobro poznajo, poznajo njih pridige, dr so vedno stvarne. Sedaj pa o teh resnih časih je treba ljudem razkrinkati liberalne sleparije, kar so je tudi v •Škocijanu zgodilo pri branju škofijskega lista in se bo še, kadar bo to zahtevala
dolžnost. Da pa niso cerkvene pridige za vas, to vemo vsi, ker vas ne samo en me sec, ampak že oela leta ni k službi božji. Kako morete potem stvarno soditi, da so moje pridige le zabavljanje?
Našim liberalčkom so bližajoče so volitve zmešale popolnoma še tiste možgane, kar jih imajo. Gorostasne laži natvezajo ljudem »Katekizma« in »Rodoljubov« priro-malo je v naš srečni Škocijan kar cele kupe. Večina od teh je šla v peč. Stari liberalec Klemene iz Vinice prikrevsa vsak dan v Škocijan na posvet, kjer se kujejo dopisi in izmišljujejo laži, kakor so tiste od dne 5. t. m. Vsaka prilika jim pride prav. Kako se lažejo, je razvidno iz te pravljice: Na Francoskem je samostan, kjer ima najmanjši brat premoženja 50 mil. gld. in to vse so kmečki žulji!« Tako je razlagal naš »inteligentni« zadnjo nedeljo ljudem, ki so šli v cerkev! Zakaj no pošlje enega od svojih pobožnih sinov tje, da bi se nalezel denarja, saj menda ga tako potrebuje!
Šusteršič in PovSe našim pritepencem nista povšeči, ker jim sploh krščanstvo ni povšeči.
Potolažite se ! Kmalu pride čas, ko bodete po volitvah počivali na lavorikah ! Svetujem vam le to : Zberite vse rožioe, nasejane po raznih številkah »Naroda« in «Rodoljuba«, in povijte jih v šopek v krasen dar svoji boljši polovici! To bode lep duh !
Z Jesenic 11. dec. V Savi utond je na Jesenicah dne 8. t. m. ob 6. zvečer občinski sluga Vilhelm Blažič. Hotel je iti čez most in se zvrnil v Savo. Da je to mogoče, je vzrok zanikrnost županstva. Že nekaj mesecev imamo čez Savo nov železen most, a na nobeni strani mostu ob bregu Save nobene ograje. Županstvo že večkrat opominjano, ni storilo ničesar, tudi najpriprostejše ograje ne. Torej ni čuda, da v temi (in tu ni nobene luči), hoteč iti na most, če se le količkaj napačno prestopiš, zaideš v Savo. Županstvo nima zdaj časa za take malenkosti, ko mu delajo volitve toliko preglavice, posebno ko se v potu svojega obraza trudi, kako bi z raznimi zvijačami katoliške volivce pripravilo ob večino. A ne bo šlo! Izdalo je županstvo do 200 neveljavnih, ne-štemplanih glasovnic, a prišli smo prevari v pravem času na sled, in zdaj dere vse k županstvu mu levite brat. Torej ni čuda, da je oče župan zelo slabe volje in se hoče pred strankami oprati z izgovorom, da je tega »malegaa nereda krivo samo c. k. okr. glavarstvo.
Loški Potok, 11. dec. 1900. (Tragedija o klavernem shodu v 5. dejanjih.) Vrši se v Travniku pri Loškem Potoku v gostilni Turnherrja dno 8. dec. ob 4. pop. Konec po peti uri. Gledalcev io poslušalcev okrog 80; domalega sami liberalci iz Travnika, Lazca, Podpreske, Drage .... Aranžer je Dednar, ki je dober v računih. On je nekoč naračunal g. župniku letnih
5000 gold.....Svet je ostrmel. Konec
I. dejanja.
II.	dejanje. Nastopi g. Rus, Gregoretov, župan itd., kot pisatelj jo znan pod imenom : Darinka, črnogorska junakinja. Ta čudna metamortoza res junaško pravi, da hočejo duhovniki vse podse spraviti . Res je tako: Mi smo na hribu Tabru, vsi drugi so spodaj . . . Zavesa pade.
III.	dejanje. »Kmet« Lenarčič nastopi za nekaj minut Ljudje strme, da je ta kmet tako »l'aj« gospod in nima nič žuljavih rok. Govori baje o nekih prispevkih z Ogri in »zuper lconsum«. Lenarčič, ker ste tak kon-sumov zupernik, bodite še njegov cupernik pa bo izginil. Prizor izgine. Sodba občinstva: »Ta ni dober govorčin!«
IV.	dejanje. Trgovec Tavzes »jamra«, da ga duši konsum. Prikažejo se strahovite prikazni iz konsumov, ki ga duše ... Ko se zave, pa pove lepo historijo, kako je misijonarje za odvezo osleparil . . . Junak zadušen.
V.	dejanje. Učitelj Potokar iz Drage zabavlja čez duhovnike. Strahovito se mu kolca po lemenaškem kruhu. V duhu sliši besede prelatove: »Doslej ste pri nas poje-dali, odslej boste pa nas objedali . . .« Zavesa pade. Epifanija: Prikaže se v bengalični svetlobi prekrasno ime: Lukic Jeienec : Množica vpije: Živijo, živijo! Jelen-mine. Vso izgine. Tiho, konec. V .!.
liberalci rdeče »pinkelce«. Po tem znamenju jih boste poznali.
Taka tragedija se je igrala v Loškem potoku.
Iz Mokronoga (Bav-bav.) Včeraj dno 10. decembra je kil pri nas precej dobro obiskan sejm. Ljudje so prišli od vseh krajev, kajti vreme je bilo jako ugodno in treba se je preskrbeti za zimo. Glavna stvar, okoli katere se je sukal pogovor, so bile volitve. Neki liberalec iz naše sosedne fare Št. Ru-perta, kjer je Povšetov protikandidat Zupančič doma, je nekako tako-le tožil: »smo že preč, smo že preč! Bom že dal temu farju po glavi; po volitvah bo vsak dan v »Narodu" !«
Res čudni so ti liberalci! Za vsako stvar žugajo duhovnikom z »Narodom« ali »Rodoljubom«, misleč, da imajo ti tak strah pred temi časniki, kot liberalci, kateri res ne poznajo večje nesreče, kot biti v »Narodu«. Ako tak liberalec v potu svojega obraza skuje kak dopis in ga potem vidi, če tudi zelo popravljenega, v »Narodu« tiskanega, potem od veselja ne ve, kaj bi počel, in misli, da so bo svet začel sedaj drugače vrteti, ali vsaj da bo dotični duhovnik od strahu iz kože skočil. Pač velika, toda ne nevarna zmota!
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 12 decembra.
Dr. Šusteršič in notarijat. Dr. Šusteršič nam piše: V listu z dne 7. decembra t. 1. priobčili ste dopis iz Cirknice o on-dotnem volivnem shodu z dne 2. t. m. Dopisnik podaje posnetek mojega govora in navaja kot od mene govorjen tudi stavek: »Notarijat, pri katerem se ljudstvo tako izsesava, se mora podrža-viti.« Prosim konstatovati, da besed »pri katerem se ljudstvo tako izsesava«, ali besed tega smisla jaz nisem govoril. Navedene besede so namreč le osebna reflekcija gospoda dopisnika. Jaz sem na shodu le strogo stvarno izrazil misel, da bi bilo najbolje, notarijat podržaviti, ker bipo mojem mnenju bilo umestneje, dabinotarske posle opravljali državni uradniki. Nisem pa rabil nobene besede, ki bi direktno ali posredno žalila notarski stan. Kaj tacega bi se nikakor ne strinjalo z mojimi nazori, zato bi mi bilo jako neljubo, če bi se meni podtikale zgoraj označene besede Prosim torej, da se to moje pismo v Vašem cenjenem listu nemudoma objavi. Poslal bi je bil že preje, da nisem bil že več dni odsoten.
Velespoštovanjem
dr. Ivan Šusteršič.
V Ljubljani, 12. grudna 1900.
Ljubljanske volitve. Ljubljansko volivno gibanje se vrši očividno pod utisom, da je zastonj delati proti dr. Šusteršiču. Nekaj liberalnih agitatorjev nekoliko deluje in laže, a z malim uspehom. Pronorsi-r a n i liberalci so se na vse zgodaj polno-številno oglasili pri volilnem košu, da izkažejo čast svojemu idealu — Jelencu. Ne pomaga nič! Socijalni demokratje, ki s šišenskega obzorja sodijo ves svet, so nekaj koražnejši, a ko so došla poročila z de žele, so se začeli nekoliko brisati. Do 1. ure popoldne je bilo oddanih v prvi sekciji 424 glasov, v drugi 552, v tretji 444, v četrti 450 glasov. V peti kuriji liberalizem nima poguma, ker pozna ljudstvo in — sebe.
C. kr. komorni virtuoz Fran On-driček v Ljubljani. Prihodnjo soboto, 15. t. m. koncertoval bo slavni umetnik On-driček v Ljubljani. Na svojem umetniškem potovanju iz Pariza čez Balkan na Rusko ustavi se tudi pri nas, kjer nam je vsikdar mil gost in s svojo veliko umetnostjo kulturni probuditelj. Poleg slavnega Paganini-jevega koncerta in drugih klasičnih skladb igral bo v Ljubljani tudi svojo najnovejšo skladbo, veliko fantazijo na motive iz ruske opere »Zizu za cara«. Pri koncertu sodelovala bodeta tudi pianist gospod Viljem Klasen, kateri je umetnika v zadnjih letih na vseh potovanjih spremljal, in tenorist slovenskega gledališča gospod Stanislav Or-zelski. Program prijavimo prihodnjič. — Vstopnice za Ondfičekov koncert dobivale ie bodo v trgovini gospoda J. Lozarja na r-iestnem trgu.
Debelo zlagal se je ,S1 Narod"
sinoči, ko je pisal, da jo dr. Šusteršič v ponedeljek kupoval glasove na sejmu. Dr. Šusteršiča v ponedeljek niti v Ljubljani ni bilo. Nesramnost liberalnih laži preseza že vso meje. Liberalna tovarna lažij deluje s polnim parom. Volilci skrbite, da tej tovarni pogasite ogenj.
Mlada vdova. Na Dolih, okr. Litija so pokopali dne 2. decembra poštenega mladega moža Andreja Kordana, sina občespo-štovane družine Rupertove iz Prevalj. V ponedeljek je bil poročen z mlado šestnajstletno nevesto Alojzijo Irt s Stranskega vrha župnije St. Jurij pod Kumom. Do srede se je razveseljeval v družbi svojih svatov. Kmalu ga začno napadati bolečino po čre-vih, v petek zjutraj je bil pa že mrtev. Ta nenadna smrt je silno pretresla vse, mlado in staro, in veliko žalost provzročila nevesti in vsi rodbini. Sveti mu naj večna luč!
Narodna čitalnica v Celju. Pri občnem zboru »Narodno čitalnice v Celji«, dne 26. nov. t. 1. izvoljeni odborniki konstituirali so se sledeči: predsednik : g. dr. J. Semec, odvetnik, podpredsednik : g. dr. Iv. Dečko, odvetnik, tajnik : g. dr. J. Karlovšek, odv. kand , blagajnik: g. dr. Vladimir Rav-nihar, odv. kand., knjižničar: g. Matej Su-hač, c. kr. profesor, odborniki: gosp. Lovro Baš, c. kr. notar, g. Janez Krančič, kaplan, g. dr. Ilinko Šuklje, zdravnik, g. dr. Josip Vrečko, odvetnik, namestniki: g. Fr. Lončar, tajnik Posojilnice v Celju, g. Josip Kožuh, c. kr. profesor.
771etni starček — defravdant. Sleparije pri nemški hranilnici v Konjicah so se razpravljale te dni pred celjskimi porotniki. Pred porotniki je stal tajnik te hranilnice — 771etni Tomaž Srabotnig, obdol-žen hudodelstva goljufije. Srabotnig je v 191 slučajih ogoljufal posojilnico za 41.608 kron 40 vinarjev. Načelstvo ni Srabotniga, ki si je kupoval hiše in posestva, nikoli kontroliralo, bodišče je starčka z ozi rom na njegovo visoko starost obsodilo v navadno ječo.
*
* *
Zdravje sv. Očeta Ker je zdravnik moral sv. Očetu zvršiti neko majhno operacijo na nogi, so pisali listi zadnji čas, da je nevarnost za sv. Očeta. Pa njegovo zdravje je vkljub visoki starosti še dobro in je primeroma zelo svež in krepek.
Smrtna kazen se je zvršila dne 10. t. m. v Lvovu nad 25letnim Teodorjem Be-Iievskim, ki je neko ženo z njeno hčerko umoril. Ko so mu zjutraj naznanili, da je prišel rabelj z Dunaja, se je začel jokati. Rabeljnu je rekel : »Le hitro naredite !« in mu je hotel poljubiti roko, česar pa rabelj ni dopustil. V štiridesetih sekundah je bil mrtev.
Sto edeninštirideset hribolazcev
je letos prilezlo na Montblanc, najvišjo goro v Evropi, med njimi 14 Avstrijcev. Tudi dame so se udeležile teh težavnih tur.
Izid volitev
V peti skupini, kolikor nam je bil sporočen do sklepa lista.
Dobil glasov:
Volišče Monte
Dr. Šusteršič Jeienec Kopti
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih liberalci nopouzmajo!
Pazito naglasovnice, davam jih nasprotniki ne popišejo!
Poučujte ljudstvo, naj liberalcem ne da glasovnic in legi-t i maci j v roke!
Društva.
(Društvo zdravnikov na Kranj skem) Vabilo k rednemu občnemu zboru saboto ane 15 decembra ob pni 6. uri popoldan v bralni sobi društva (deželna bolnica). Dnevni red: 1. Naznanila predsedni-štva. 2. Računski zaključek in proračun za 1901. 3. Določitev časnikov. 4. Prememba pravil. 5. Volitev odbora. 6. Eventualni predlogi. V Ljubljani, 10. decembra 1900. Dr. A. Mahr, I r., podpredsednik. Da je občni zbor sklepčen, treba jo navzočnosti najmanj 14 članov Načelnik dr. Šlajmer in blagajnik dr. Gregorič sta se odpovedala odborništvu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Podnart, 10. decembra. Naši sijajno zmagali.
Črnovice, 12. decembra. Rumun dr. Jurij Popovici je pri volitvah propadel.
Višnja gora Borovnica Velike Lašče 1111)110
Boh. Bistrica Mošnje Budanje Tržišče p. Mokronogu Litija Vodice
Gorje pri Bledu
Radovljica
Lancovo
Lesce
Dolenja vas p. B.
Mlinše
Izlake
Kočevje, Lfld., S. Dobrunje Smlednik Vipava, Goče, Erz. Križe p. Trž. Št. Vid p. Vip. Trebeljevo Sturije Boštanj Sv. Gregor Cerklje (Gor.) Polica
Leskovec p. Viš. G.
Hrušica
Bled
Št. Jernej Koroška Bela Kranj Krško Ihan
Bela Peč Vel. Dolina okolja Loka (mesto) Sv. Ana pri Trž. Naklo
v • v
Ovšise Kropa Bloke Bob
Zlatopolje Vrabce
Radeče p. Z. ni. Blagovica Kamnik Št. Jurij p.Tab. Rateče (Gor.) D. 31. v Polju Tržič Sodražica Kamna Gorica Begunje (Gor.) Gozd Medvode ;a
\	U	--
Mekinje, Stranje,
Tunjice Horjul
Št. Vid nad ljublj.
Krašnja
»t. Jošt pri Vrh.
Mengeš Trzin
Šmarije pri IJ.
Trebelno
Pred osi je
Postojna
Železniki
Trata
Vače
Št. Lambert
Šmartno pri Kr.
Vrhnika
Stara Loka
Nevlje
Preddvor
Kresnice
Polšnik
Liplenje
Kostanjevica
Lužarji
Mavčiče
Domžale
Zagorje pri Savi
76	7	16
108	16	—
99	15	—
156	43	23
59	39	—
126	4	6
265	10	—
254	3	6
89	18	—
l 9	75	8
114	70	13
290	17	—
342	15	2
29	47	19
69	14	3
26	41	63
285	23	—
62	1	32
34	5	295
40	33	13
391	22	5
185	27	—
345	135	2
148	19	—
194	135	—
211	8	—
147	89	—
17	194	—
206	3	—
341	13	—
142	—	—
68	—	—
91	22	5
76	81	4
243	100	—
78	27	10
71	150	1
50	265	—
140	17	—
31	21	25
184	66	—
137	38	1
94	1	—
240	4	—
122	7	8
133	20	—
130	23	—
187	—	—
86	—	—
26	65	—
158	116	10
146	5	—
181	82	5
146	—	—
78	8	4
369	10	21
191	53	—
275	30	_
89	12	—
66	44	9
88	6	—
247	7	1
16	13	96
217	—	—
344	1	
227	—	—
184	8	i
52	44	—
154	—	—
179	13	—
207	27	_
135	9	—
97	74	13
195	4	—
90	126	52
136	16	—
281	42	—
70	16	—
49	43	47
241	7	—
497	80	6
343	36	—
87	2	—
244	10	—
73	2	16
174	3	3
57	1	_
77	lit	—
177	—	—
114	4	_
117	105	—
23	22 300	
Dr. Šusterslč Jelenec Kopač
Cerklje pri Krškem	258 58	_____
Šmartno pri Litiji	224 68	1
Brezniea	91 47	12
1 Homec	284 49	
Peče	144 12	6
1 Planina p. li.	208 20	1
Srednjavas	330 1 i	__
Col pri Vip.	52 40	_
Poljane pri L.	134 24	_
St. Rupert	354 91	2
Št. Jakol) o. S. 1 Črnuče	54 2 74 10	2 1
1 Slavina	187 26	22
1 Oseliea	116 4	l
Črnomelj	14 119	_
Vič	60 22	54
1 Studenec (Dol.)	57 112	—
Št. Janž (Dol.)	53 138	2
Lož	51 68	—
Stari trg	368 226	—
1 Jurjeviea	96 12	—
, Dane	70 2	—
Grosuplje	155 15	—
; Sv. Katarina p. T.	130 —	—
] Šempeter Notr.	339 34	—
Kotredež	23 1	66
j Šmarjeta Dol.	157 160	—
Ribnica	359 86	—
Sušje	124 1	—
Kovor	118 3	_
Mokronog	41 83	75
| Šmihel >otr.	283 37	_
Knc/ak	86 140	—
Zagorje n. Kr.	? 160	—
XXI. državna loterija. Meseca jun ja t. 1. je
pri dobrodelni c. kr. državni loteriji prvi dobitek, 200.000 kron, zadela ubožna trgovčeva žena. Taka prilika se vnovič ponuja pri žrebanju XXI. c kr. državne loterije dni 13. decembra. Komu bo pač sreča sedaj mila?
Razjasnilo.
V	„Slov. Narodu" št. 281 je nekdo prosil podpisana takega „razjasnila": ,.Gospoda kaplana cirkniška blagovolita nam razjasniti. kaj da sta iskala v noči od 4.—5. t. m. po rakovški vasi, in to še tako pozr.o, namreč od 11. ure do polnoči? Boga zahvalita, da vaju niso dobili rakovški fantje v roke!"
Ker je ta prošnja skoro gotovo prišla z Rakeka, in ker prosilec ni podpisal svojega ,,častnega" imena (Mallavvercha menda takrat ni bilo na Rakeku, ali pa je morda prišel svoje častilce tolažit, ker so se tako grozno blamirali pri obč. volitvah), zato doti čniku podpisana dva dajava tole razjasnilo: On pravi, da sva bila na Rakeku od 11. do 12. po noči. No, če je naju takrat tam videl, potem morava imeti dar bilokacije, ali pa je imel on delirium tremens, — in ta naj bi se mu bil razjasnil, pa bi drugače videl — zakaj ob 11. uri sva bila že v Cirknici, pa je vendar od Rakeka do Cirknice 1 uro hoda.
Kar se pa tiče vprašanja, kaj sva delala na Rakeku oni večer, pa prosilcu „raz-jasnjujeva" to-le: On naj podpiše svoje „častno" ime, da bova vedela, s kom imava čast govoriti, in ali je vreden najinega odgovora ali ne, zakaj z vsakim šušmarjem se ne spuščava v pogovor, zlasti če se svojega lastnega imena sramuje. Ste razumeli morebitni rakovški šušmar?
V	Cirknici dne 9. decembra 1900.
Anton Lavrenčič Anton Skubic,
cirkniška kaplana.
Emajlna glasura, jr^S: I
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje.les.kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojirn da porcelanu slično prevlako V škatljicah po l/, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—7
Dni 12. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....98-50
8kupni državni dolg v srebra......98-05
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 35
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98 46
Ogerska zlata renta 4°/0........117-15
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 05
Avstro-ogtrske bančne delnice, 600 gld. . .	1691 —
Kreditne delnice, 160 gld........671 50
London vista ....................240 25
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj	117-44
Cena žita na dunajski borzi
dnč 11. decembra 1900.
Za 60 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7-68 do	k	7-69
Rž za pomlad . . » 7-57 »	»	7-58
Turšica za maj junij /01 » 519 »	»	5-20
Oves za pomlad . . » 5 89 »	»	5 90
Meteorolog-ično poročilo.
Višina nad morjem 306-2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
faa opazovanja
Stanje	; 'iempe- i buro- raturu ,
metra	1 no I V« r pnu.
po Celzija
tr»rl
Malto

fTf 9. *ve<5 | Um -08 i i-l. svzh
12; : zjult. 1744 7 12. popol.! 742-9
-391 si. jzah. 0 7 | sl sever. Srednja včerajšnja temperatura0 1 , normale: 1 1
jasno
megla I 0 0 megla
Kraški teran
5
garantirano naraven in pristen, preskrbuje in razpošilja od 56 litrov dalje (na zahtevo tudi z uzorci) po najnižjih cenah
Anton Čeme ml.
v Tomaju, p. Sežana, Primorsko.
NB. Pozor tisti, ki ga rabijo v6č hektolitrov skupaj, kajti cene se v kratkem zvišajo. 1028 5- 4
l^revseet je trgovine.
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini uljudno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra ti. prevzel
j/	bij
Podrekar
^ v IiLaiiiiillcii na ti-gii, ^
katero bodem vodil pod imenom
J. -N". PocIre]vMi; ja naslednik
IVAN KOŽELJ.
Postregel bodem vedno točno, pošteno in ceno.
Za mnogobrojen poset se najuljudneje priporoča z vsem spoštovanjem
1076 2—1

Ivan Koželj, trgovec, v Kamniku.
smr Srno,
7 1067 3-3
razkosano, po nizki ceni priporoča
Hndolf l^eti-ič,
trgovina špecerijskega blaga in živil, Valvazorjev trg G (nasproti križevniške cerkve).
*	Mizarska zadruga *
v Št. Vidu pri Ljubljani jjj
^K se toplo priporoča prečastiti duhovščini in vsemu p n. občinstvu v naročitev raznovrstne ^
*	hišne oprave 85
^K	kakor tudi druge oprave, temne in likatie,
^	poljubno po želji izvršene. ^
W	Raznovrslne oprave izvršujejo se v vseh po-
^	ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcili, ^
»H	najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po J*,
W	nizkih cenah. LI*
^ V prav obilno naročitev se priporoča	^
5K	J. Arhar, W
^ 759 17	načelnik.
Slovenci! &*Laiega izdstRa
>
Zahtevajte
Barvano ^^
i razglednice
cftožnifl,
rt
šmarna gora, fužine, Medvode, Jfamnif^, M ar o dna noja itd., dalje jg božično, novoletno in velikonočno
dobo, ko j c jc 3 a lomila tvrdka
7urb^, y Ljubljani, na Dunajski cesti. G)
Vsprejemu naročilu na vsakovrstne razglednice ter je izvršuje po najnižji eeni. tftftftftftftftftf
A
l| III
io Mjam opranteljica
z večletno prakso, išče službe
Ponudbe pod št. 500, poste restante Ljubljana.	1079 3-1
Mizarji pozor!
Na prodaj je moderni »troj za obdolavanje lesa, clrkularna žaga, stružnica, stroj za vrtanje — vse skupaj za 100 gld Slroj se goni ali z roko, ali pa z vodno, oziroma parno silo.
Vse to, si je mogoče ogledati v Zdenjski vasi pri Ant. Stupnlku, pošla Videm pri Dobrepolju na Dolenjskem.	1077 3-1
liiililiigliglii ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Pet re cesta iS t . «5
se priporoča preč. duhovščinš v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozaria na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah, 170 83
1054 4
Mnogovrstno
kožuhovino
priporoča
pO najnižji y y
| || || eeni
cJiarol diecRnacjcl,
Mestni trg št. 24.
odda se pod jako ugodnimi pogoji v najem.
Ponudbe sprejema »Posojilnica v Celji".
1069 2-2
% Hružinska pratika f


Dobiva se komad po 12 kr. = 24 vinarjev £ po vseh prodajalnicah v mestih in na deželi.	9
Glavna zaloga pri II. Virmanu v Ljubljani. I
___ ===== Ceniki za razpr o dajalce pošiljajo se zastonj.	—	ffAt
sma Dunajska l> o r z a.
20 mark.............23-52
20 frankov (napoleondor)..............1916
Italijanski bankovci..................90 63
C. kr. cekini........................1134
Dne 10. deoembra.
3-2"/„ državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . .	172 50
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	164-—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....198 50
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	94 50
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............—
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	257' —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
»	» dolenjskih železnic 4"/„
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
106--93-75 421-— 334 60 119*75 99 50 401-50 350-— 45-50 21-50 1360 59--
Salmove srečke, 40 gld........179 —
St. Gen<5is srečke, 40 gld................203 —
VValdsteinove srečke, 20 gld.......—'—
Ljubljanske srečke....................50 —
Akcije anglo-avstrijske bauke, 200 gld. . .	271.—
Akcije Ferdinandove sev. »elez., 1000 gl. st. v .	6190—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....814 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....112 30
Splošna avstrijska jtavbiuska družba . , ,	146.—
Montanska družba avstr. plan. . . .	448 75
Trboveljska premogarska družba, 70 gid. .	455-—
Papirnih rubljev 100 ..................254' —
aK«" Nakap ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„51 K IS C SJ II
I., Kollzaile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse
2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in flnnndnih stvarok,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrsdnostnlk papirjev in vsstnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti W naloženih glavnic. TE«