POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S KHJIŽHICA PRH® Jih bo predramila tragedija? ŠPORTNA TRGOVINA Savinjska c. 35.1420IRBOVUE TELEFON: CB-BGB-BD-BI DOBRODOŠLI! TlllaZOS AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma - MAZDA 2 - MAZDA 3 - MAZDA 6 -POL SEDAJ - POL ČEZ ENO LETO - BREZ OBRESTI " Akcija 50:50 je časovno in količinsko omejena!" Mazda Premacy s popustom - dobava takoj, Mazda B2500 PickUP - novi modeli - podjetniki si DDV lahko obračunajo - V S Drive the Revolution Mazda 2 resnična velikost prihaja od znotraj Mazda 6 Velika izbira novih in rabljenih vozil Dodatne ugodnosti poleg akcijskih cen za določene^modele iz zaloge! S 11 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačilalUradna poraba goriva oglaševanih modelov od 4,5-11,2 l/100km; uradna emisija C02 119-284 g/km BOŽIČNA PONUDBA ZA VELIKE IN MAJHNE ŽELJE Avtomobili, kolesa in butični iidelki Peugeot po prazničnih cenah: n posamezna vozila 204 iz zaloge prihranek do 300.000 SIT. za poumezna vozila 307 iz zaloge prihranek do SOO.OOO SIT, 2014 popust za v»e izdettt« Peugeot Boutique, ob nakupu 407 ali 407SW prejmete «reine nottlct in prtljalno korita.. Leto» pri Peugeotu remično dobite danla ta no drobno Ponudba velja do 25,12 2004. Količin» vozil in kole» je omejena Več o ponudbi si bhko preberete na wwv* peugeotsi. PCUCIOT rursM* TGTAI- UŽITEK V DOVRŠENOSTI. w «* *•*■>* «>» «mw m kn im n « «s>« im« •um«* AVTOHIŠA KISOVEC s.p. - Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec - tel.: 03 567 23 01 ZTžm foto weiss«/ Trbovlje ^ ^ 1896%. 1996 AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! FOTOGRAFIJE IZ VSEH DIGITALNIH MEDIJEV SAMO 45 SIT (akcijska cena velja od 6.12. do 27.12. 2004 za digi format 10x141 IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! NOVO: Ob razvijanju filma in izdelavi fotografij vam vaše filme brezplačno poskeniramo in posnamemo na CD !!! Ob razvijanju dveh filmov in izdelavi fotografij darilo film 36 posnetkov! POPUSTI ZA ŠKLAB IN KLUB B !!!! DIGITALNI FOTOAPARATI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! CANON A400 + SD 128 MB + polnilec + torbica le 51.840.-CANON A85 + CF 256 MB + polnilec + torbica le 79.999.-CANON A75 + CF 128 MB + polnilec + torbica ie 64.980.-KREDIT 3-24 MESECEV UREDIMO V POL URE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 TRBOVLJE OSREDNJA KNJIŽNICA PELJE KAZALO I STilč h W ;L-i » m LOl ^ M =1 ;l l v w xr Uvodnik Pa jo imamo, novo vlado, namreč. To je dobj; bomo vsaj vedeli kaj naj delamo, saj nam bodo povedali, kaj ne? No, pa mirujmo sto dni... Če takrat Se sploh bomo...? Spet je Zagorje enkrat pred Evropo! Le-ta namreč dopušča nepotizem, saj sta Brejc in Murkova tam daleč v Bruslju kar žlahto nastavila. Ja v Zagorju so nepotizem izumili že zdavnaj," od spodnjega dela doline pa do centra... Drugače pa se raje veselite, saj smo že krepko zakoračili v veseli december! Miklavž je preteklost, veselimo se še dveh dobrih mož, Božička in Dedka Mraza. Naj vas obdarita, z vsem! Ur ŠI> ČJEMSJEIVIK. Vas vabi na turnir v namiznem tenisu, ki se bo igral v soboto 11. 12. 2004 od 15 h dalje v prostorih Prosvetnega društva Čcmšenilv. Prijave so možne na dan turnirja do 14.30 h ali na OS M: 03 J -355-367. Prijavnina znaša 500 SIT. 1 Gospoda ni potrebno posebej predstaviti.Pesmi kot Jest grem gor na Skofijco, Otroci samohranilk so pokvarjeni. Žare lepotec. Revolucija, Delam kot zamorc ... so praktično ponarodele. Uporniška besedila, ostra kitara fn hripajoč glas so njegov zaščitni znak. Že od vsega začetka piše poetične štorije o malih ljudeh, cinične posme-hljivke ter vsakdanje spevne pesmi, je mestni ljudski pevec in verjetno najpomembnejši avtor, ki se je pojavil konec 70-ih in je aktiven še danes. 1 D a Anarhist, pesnik, stripovski ustvarjalec, ustanovitelj in vodja Podjetja za slovensko malomeščansko umetnost (aka Radikalni D.R.K.A.rkolizem), znanec prenekaterega slovenskega koncertnega odra. Prekmurski posebnež in kantavtor Dani Kavaš z našpičenimi socialno angažiranimi besedili in brezkompromisno kritiko sistema pljuva po neenakostih vseh sort, obenem pa nehote vstopa v polje na novo prebujenega in v svetovnih podzemnih muzičnih krogih vedno bolj prisotnega prvo in edinoosebnega glasbenega izraza. Delavski dom Zagorje ob Savi sobota 11.12.2004 ob 20.30 VSTOP PROST KIJI) KNAP. smlttlovanju s « APEL OBČANKI TRBOVELJ Milo prosimo, da nam POLONCA CANKAR, doma na Pelinovi ulici 13, Trbovlje vseeno pošlje svoj pravi naslov, saj sicer ne moremo in ne smemo objaviti njenega, sicer zanimivega prispevka. Njeno ime in naslov bo znan le uredništvu. Vnaprej zahvaljeni, Uredništvo r ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. 040/267-411. Tisk: Tiskarna Graeer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832.00 SIT, 11. polletje 2.916,00 SIT, IV. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 23. DECEMBRA2004! 7\A\Vl 9. gruden 2004 Kako se država dela norca iz navadnih ljudi. .. JIH BO PREDRAMILA TRAGEDIJA? FUNSTEF T /Zasavju imamo več vrst ljudi. Ko gre za pomembneže, državne oblasti skupaj z državo kar poskočijo v želji, da se jim ustreže, V ko pa gre za navadne smrtnike, jim je nemalokrat mar. Če se pritožiš na vse uradne ustanove, na vse od A do Ž, odziva pa ni in ni, kaj potem še preostane? Že res, da imajo mediji svojo moč in upajmo, da se bodo odgovorni (po zakonu o vodah so vsi vodotoki v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor) po tem zapisu vendarle zdramili, da jih ne bo predramila šele tragedija... Če se peljete iz Zagorja proti Trbovljam čez Slačnik, boste nekaj sto metrov pod znano diskoteko na desni strani videli stanovanjsko hišo z zelenimi polkni, kjer domuje družina Doma. Na naslovu Bevško 35 domujejo Gustl, njegova žena Angelca ter sin Črt s svojo ženo Katjo in dvema majhnima otrokoma, dveletno Tamaro in desetmesečnim Timom. Mimo njihove hiše teče potok Bevščica, navidez krotka, a je že velikokrat Črt, mali Tim in Gustl Doma pred svojo hišo pa navadni ljudje,” je jasno in glasno povedal Gustl Doma, ob pogledu na oba najmanjša pri hiši pa se nehote poraja misel, daje mlada družinica posredno v nevarnosti. Zakaj? Dokler se struga oziroma obrežje potoka ne uredi, družina Doma okrog potoka ne more postaviti ograje. Potemtakem morajo biti še kako pozorni na dva mala nadebudneža, ki se v tako opevani svobodni deželi lahko gibata na svežem zraku le pod budnim očesom starejših. Pa niso ne eni ne drugi krivi za pokazala svoje zobe. Struga potoka je precej načeta, v kar smo se prepričali na lastne oči, baje pa, da je stanje tam, kjer je teren težko dostopen, stanje še bolj slabo. Država naj ne bi nič skrbela za omenjeni potok, katerega strugo več ali manj urejajo tisti, ki živijo ob njem. Ob večjih nalivih voda dobesedno uničuje obrežje, tako da se veliki deli skal in betona premikajo po strugi navzdol. Družina Doma na problem urejenosti opozarja že tri leta. “Peto leto živimo tu, od tega že tri leta opozarjamo na sramotno stanje. Bili so tu od vodne skupnosti, pa so rekli, da to ni v njihovi pristojnosti. Obiskali so nas tudi predstavniki podjetja PUH pa tudi oni niso vedeli Vse to je posledica dejstva, da to. Se bo država zdaj zganila? kako in kaj. Pred leti smo država manjša sredstva, trpimo Besedilo in slike: obnovili most, ki je bil na Peter Motnikar sredini širok le dva metra. Še jaz se nisem počutil varnega, kaj šele gostje, ki so prihajali k nam. Poleg tega seje na desni strani podirala ograja, tako da nam ni preostalo drugega kot obnova. Plačujemo tako kot vsi drugi državljani, a od tega nimamo nič. Struga Bevščice je povsem neurejena, razen na predelih, kjer ljudje živijo in se sami lotevajo obnove, da jim voda ne bi odnašala zemlje. Ljudje na Ministrstvu za okolje in prostor bodo slej ko prej morali ukrepati. Po eni strani je ironično, da država ne pusti urejati, ker mora biti vse po predpisih, po drugi strani pa sami nočejo nič narediti. RAZPIS ZA NEPROFITNA STANOVANJA /^\bčina Trbovlje je prek kratkim objavila razpis V^/za najem štirih neprofitnih stanovanj s katerimi razpolaga. Na temelju vloženih prošenj bo pristojna občinska služba izdelala prednostno listo in jo javno objavila. Vloge je treba predložiti občini Trbovlje do 17.decembra 2004. Razpis je objavljen na občinski oglasni deski in si ga je treba ogledati pred vložitvijo prošnje. T.L. KSEFTI informacije 03/56-64-250 IZPU^NIlONCnNCEVI £>aiMAjJLa- NOVO NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI ? NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE voznik/voznica v cestnem prometu * 54-urni pripravljalni tečaj namenjen kandidatom brez delovnih izkušenj, starejšim od 18 let, z dokončano najmanj OŠ in z veljavnim vozniškim dovoljenjem * 16-urni pripravljalni seminar namenjen kandidatom z delovnimi izkušnjami, starejšim od 18 let, z dokončano najmanj OŠ in z veljavnim vozniškim dovoljenjem Prijave in informacije po telefonu: 03 56 55 125 BREZPLAČNO svetovanje in priprava porfolija!!! SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE Zasavska ljudska univerza Trg svobode lla, Trbovlje Odraslim ponujamo brezplačno, zaupno ter celovito informiranje in svetovanje pri odločanju za izobraževanje in učenje. Svetujemo tudi med potekom izobraževanja ali pri njegovem dokončanju. NOVO!!! ODSLEJ TUDI V ZAGORJU: > ob četrtkih med 12. in 14. uro > ob petkih med 9. in 11. uro v prostorih Zasavske ljudske univerze, Grajska 2, Zagorje. Priporočamo predhodno najavo po telefonu na št. 03 56 31 191. Vabljeni! .<3 040/24 iui/ OTROCI IN ŠTEVILKA 112 aktivnosti Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Trbovlje smo že pisali. Pohvaliti jih je treba za sodelovanje z zasavskimi šolami in edukacijo mladih naraščajev, da bi znali ukrepati v različnih situacijah. Mesec oktober je mesec varstva pred požari. V Regijski center za obveščanje, ki ga predvsem poznamo po številki 112 in na predstavitev dela izpostave, so povabljeni učenci vseh šol iz Zasavja. Odzvali so se učenci OŠ Trbovlje, OŠ Trbovlje PŠ Alojza Hohkrauta in učenci OŠ Ivana Kavčiča (ki so obiskali tudi Gasilski zavod Trbovlje). Predstavljen jim je pomen številke 112, da bi jo znali pravilno uporabljati. Izvedeli so kdo je na drugi strani številke, ki jo kličejo, kdaj je potrebno poklicati in kako naj se ravnajo ob različnih vrstah nesreč. Takšno znanje ni nikoli odveč, saj se vsi zavedamo, da vsakomur grozijo številne nevarnosti v vsakdanje življenju. Učenci so ob predstaviti pokazali, da niso brez znanja in z zanimanjem so sprejeli nova. Sodelavci centra se zahvaljujejo učiteljem in učencem za obisk. Vse zainteresirane šole vabijo, da si center ogledajo tudi med letom. Potreben je samo predhodni dogovor. Ihšenekaj vtisovnajmlajših obiskovalcev, učencev 2.a razreda OŠ Ivan Kavčič: »Na izpostavi URSZR Trbovlje so nam povedali, kaj delajo.Če rabimo kakršnokoli pomoč, jih lahko pokličemo na številko 112. Vedno se oglasijo, saj so dosegljivi podnevi in ponoči. Povedo nam, da bodo takoj obvestili gasilce ali reševalce, policaje, gorske reševalce, jamarje ali kogarkoli v tistem trenutku potrebujemo.« IzaBebar nekje gori, točno vidijo s katere številke je kdo klical in te zato lahko kaznujejo.« Žan Bantan »Ko smo pisarno, sem si ogledali videla, da imajo veliko računalnikov in telefonov. Zanimivo je bilo poslušati, ko so sošolci govorili po telefonu, da smo se lahko naučili, kaj moramo sporočiti za neko nesrečo.« Ines Prater »Všeč mi je bilo, ko sem lahko povedal naslov, kje stanujem in so mi na računalniku pokazali, kje sem doma, ter sem lahko videl našo hišo.Zanimivo je bilo, ko sem govoril po radijski postaji, sošolci pa so me lahko poslušali. Izvedel sem tudi, da če se po telefonu na številko 112 kdaj hecaš ali zlažeš, da »Všeč mi je bilo, ko sem lahko govoril po mobitelu in poklical center za obveščanje, ter povedal kje gori in da potrebujem pomoč. Rekli so, da bodo poklicali gasilce in da takoj pridejo.« Črt Ševerkar Tekst: Mojca Kropivšek in St. Radunovič; Slike: Izpostava ___________URSZR Trbovlje Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in ^ video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP I W W v I I * l W »I , • | v v J E-mail: atv.signaI@sioi.net «mdaL! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI , OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O o VINSKA HIŠA VALDHUBER T Jaldhubeijeva vina so že nekaj let prisotna na predstavitvah V slovenskih vin v zagorski Vinoteki Klopotec. Glede vremena v letu 2004 se lastnik vinogradov in proizvajalec ni pretirano pritoževal. Dejal je, da je zaradi vremena proizvodnja grozdja nekoliko manjša kot običajno, ko je poleti več suhih, sončnih dni. Dobra plat letošnjega deževja pa je padec vinskih kislin, kar pomeni, da bodo njihova letošnja, suha vina manj kisla in tako bolj pitna. Kot dokaz njegovi trdivi je služila poiskušina mladega vina »falot«, ki je obiskovalcem Vinoteke Klopotec po izjavah prisotnih zelo gladko steklo po grlih. Vinogradi vinske hiše Valdhuber ležijo tik ob avstrijski meji v bližini mejnega prehoda sv. Jurij. Do nedavnega so bili Valdhuberjevi na meji z Evropsko unijo, tokrat so, tako kot vsi Slovenci tudi oni postali državljani Evropske unije. Na vprašanje, kako je ta sprememba, do katere je prišlo 1. maja leta 2004, vplivala na prodajao njihovih vin v tujini, je Mirko Valdhuber dejal: »Vino ne pozna meja. Tudi pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo vino prodajali v tujino. Vedno smo imeli poleg tujih kupcev, trgovcev, tudi individualne kupce iz tujine, ki so kupovali naša vina. Razlika je le v tem, da so individualni kupci do 1. maja kupovali manjše količine vina, ker so pač veljale količinske omejitve,(tri steklenice na osebo) po 1. maju pa teh omejitev ni več, kar se pozna pri prodaji posameznim kupcem, ki k nam prihajajo iz tujine. Tokrat se pogosto dogaja, da posamezna stranka kupi nekaj deset, pa tudi nekaj sto steklenic naših vin. Tako smo imeli letos primer, ko si je neki kupec zaželel večjo količino vin iz naše kleti in sem mu vino kar osebno, s kombijem odpeljal v Holandijo.« Od kod ime »falot« za vaše mlado vino? »Tako kot znajo biti navihani mladi ljudje, je navihano tudi naše mlado vino. Še posebej, če ga kdo spije malo več. Naše mlado vino vsebuje grozdje muškat otonel in rizvanec. Vino je polsuho. Grafična podoba embalaže in ime naj bi bila všeč predvsem mladim ljudem. Mladino želimo vspodbuditi, k zmernemu pitju vina, ki je neškodljivo v nekih normalnih količinah, namesto, da segajo po drugih, zdravju škodljivih alkoholnih pijačah in opojnih snoveh, ki ogrožajo njihovo zdravje. Seveda si želimo z mladim vinom zadovoljiti tudi FUNŠTERC ---------\ okuse malo starejših ljubiteljev in poznavalce vin. Saj malo mladosti in razigranosti tudi starejši populaciji nikoli ne škodi. »Falot« pa tudi druga kvalitetna in vrhunska vina ne škodijo nikomur, ki zna uživati v dobrih stvareh.Dobro razpoloženje ob pitju vin, v dobri družbi, ostane v spominu posameznika tudi nekaj naslednjih dni.« Tekst: M.A.Š. Foto: MM ODLIČNA VINA IN OLIVNO OLJE ry,ik pred veselim decembrom jev zagorski Vinoteki X Klopotec gostovala vinska klet Santomas iz Šmarij pri Kopru. Filip Krten, predstavnik kleti Santomas je pojasnil odkod izvira ime njihove blagovne znamke. »Lastnik naše kleti je Ludvik Lazari Glavina. On je izbral ime Santomas, kot zaščitno blagovno znamko naših vin. Klet je bila ustanovljena leta 1997. Ludvik Glavina je v topografiji Alana Juliana, francoskega potopisca, iz leta 1832 zasledil ime Santomas. Pisec topografije opisuje pokrajino nad Koprom, ki sojo v času ilirskih provinc, za časa Napoleonove okupacije hrvaške in slovenske Istre začeli spreminjati v vinodrodni okoliš. V omenjenem prostoru in času, je takrat kletaril in učil ljudi vzgajati trto in pridelovati vino francoski enolog s priimkom Santomas.« Kakšna je vaša poslovna filozofija? »Naši vinogradi zavzemajo 20 ha obdelovalnih površin. Med 80 tisoč trsi prevladuje sorta refošk, ki je naš paradni konj. Nekaj pridelamo tudi tradicionalno malvazijo. Verjamemo v razvijanje in šolanje svežega refoška in vseh šolanih vin, ki izvirajo iz refoška. Pri tem nam pomaga francoski enolog Klot Gross, ki sodeluje z nami že štiri leta. Ob svežem refošku karikiramo oziroma donegujemo sveži refošk v originalnih francoskih, hrastovih sodih. Tu se vino v času od 18 do 27 mesecev pod nenehnim nadzorom in analizami doneguje do vrhunskosti. Sledi polnjenje v buteljčne steklenice 0,75 1, ki krasijo prodajne police v Sloveniji in v tujini. Tako, vrhunsko dodelana vina izvažamo v Belgijo, Anglijo, Nemčijo, Avstrijo in v bližnjo Hrvaško. Naš največji kupec pa je še vedno Amerika oziroma kupec v New Yorku. Čez ocean letno izvozimo med 10 in 15 tisoč steklenic. Tam končajo na mizah znanih restavracij in konkurirajo vsem znanim svetovnim proizvodom, tudi francoskim. V trgovinah se jih ne da kupiti. Kako vam je uspelo prodreti na zahteven ameriški trg? »Tudi pri poslih je poleg znanja potrebno včasih imeti srečo. Mi smo imeli veliko sreče, ko gre za ameriški trg. Nam je odprlo trg v ZDA poznanstvo z zelo uspešnim Slovencem, poslovnežem, ki živi in deluje v ZDA. Svoje uspehe je Emil Gaspari dosegel na drugih poslovnih področjih. Predvsem je znan na področju prodaje pohištva. Pred leti je na področju nekdanje Jugoslavije organiziral izdelavogugalnikov za ameriški trg in jih 1 milijon izvozil v ZDA. Kasneje se je odločil, da bo v Ameriko izvažal naša izbrana rdeča vina. Poleg tega, daje na steklenicah naše standardno ime Santomas pa so naša vina dobila še ameriška imena v angleškem jeziku, tako se tam prodaja naše vino pod imenom Big red in big red rizerve (merlot in barikirani refošk). Tako so naša vina pri Američanih bolj prepoznavna.« Omenili ste, da vina nasploh, vaša rdeča vina pa še posebej, poleg dobrega razpoloženja prispevajo tudi k zdravju posameznika, ki zna uživati v primernih količinah vinske kapljice. Omenih ste neko snov, ki jo imajo vaša vina nekajkrat več, kot običajno. Za katero snov gre? »Vsa rdeča vina vsebujejo snov, ki jo v zadnjem času izpostavlja stroka. Gre za resveratron. To je zadeva, ki jo vsebujejo merloti ter cabemeti in refošk. Na to nas je opozoril ameriški kupec, ki je želel, da se zadeva še posebej poudari. V ta namen je zahteval analizo v laboratoriju. V Sloveniji nihče ne opravlja takšnih raziskav, zato smo morali naročiti analizo v inštitutu v tujini.Tako smo opravili dve primerjalni analizi. Eno v Italiji, v Furlaniji in drugo v Franciji, v Narbonu. Analize so pokazale, da refošk vsebuje 2-3 krat več resveratrona, kot jih vsebujejo druga rdeča vina. Ta podatek lahko prispeva k večjemu povpraševanju po tem vinu. Dr. Godec, kije uspešen urolog in kirurg v Ameriki, pred kratkim pa je operiral tudi našega predsednika Janeza Drnovška, priporoča, kot kurativo in preventivo v obrambi proti rakastim obolenjem uživanje rdečih vin, ki vsebujejo večje količine resveratrola.« Poleg vin za dobro razpoloženje in počutje, na posestvu, kjer zori odlično grozdje, gojijo tudi nasad oljk. Kot je dejal predstavnik vinske kleti Santomas je tudi njihovo olivno olje vrhunske kvalitete in vse več kupcev se tako kot za njihova vina odloča tudi za nakup njihovega olja. besedilo: M.A.Š. slika:PRAV IZJAVA ZA JAVNOST V torek, 23.1 1.2004 je bilo na Osnovni šoli Tončke Čeč Trbovlje srečanje Sveta Osnovne šole Tončke Čeč ter svetnikov in svetnic Občine Trbovlje. Srečanje je bilo pripravljeno na pobudo Sveta šole. Namenjeno je bilo seznanitvi Občinskega sveta s prostorsko problematiko Osnovne šole Tončke Čeč. Vodstvo šole se skupaj s starši in učitelji že vrsto let prizadeva za izgradnjo prizidka k osnovni šoli. S tem bi se razrešila velika prostorska stiska na šoli. Svetniki in svetnice so izrazili podporo gradnji. Z njo bo občina zagotovila izgradnjo petih učilnic in skupnih prostorov v skupni površini 370 m2. S tem bodo zagotovljeni osnovni pogoji za normalno delo devetletke. Ravnateljica OŠ Tončke Čeč Zora Bezgovšek, prof. Občinska organizacija DeSUS Zagorje ob Savi vabi na zasedanje skupščine stranke, ki bo v četrtek, 9.decembra ob 17. uri v sejni sobi PGD Zagorje-mesto, Kidričeva 11 (Koširjevina). \_________________________________Z OBČINSKA CESTA POSTALA ENOSMERNA TJred kratkim se je Občina Trbovlje Jl odločila, da občinsko oziroma mestno cesto, ki vodi od mosta pri komunali na Savinjski cesti, mimo vile Aurora do bivše Mollove hiše na Trgu Franca Fakina odslej vodijo kot enosmerno cesto v omenjeni smeri. Cesta je bila vse doslej dvosmerna in zaradi njene ozkosti na nekaterih mestih je pogosto prihajalo do težav v prometu. Še bolj pa so bili zavoljo tega prizadeti pešci, saj pločnika ob tej cesti ni. So pa sedaj z barvnim pasom obeležili del cestišča, kije namenjen pešcem. T.L. Z REKONSTRUKCIJO KOPALIŠČA BODO NADALJEVALI /^Vbčina Trbovlje je kot lastnik V_yjavnega kopališča na mestnem trgu v Trbovljah že pred tremi leti pričeela z rekonstrukcijo objektov, ki sodijo v sestav kopališča. Večji del je bil doslej opravljen, ostalo pa je še nekaj nedokončanih del. med temi so tudi sanitarije. Računajo, da bo SGP Zasavje kot izvajalec del ta dela opravilo v bližnji prihodnosti za ceno 6,6 milijona tolarjev. T.L. PROSLAVILI 45 LET RUDISA vetovalni in izvedbeni inženiring O Rudis v Trbovljah je 25.novembra v Delavskem domu praznoval svoj 45-letni obstoj in delovanje. Na jubilejno srečanje so povabili poslovne partnerje, aktivne in upokojene člane strokovnih služb Rudisa in goste. S srečanjem so začeli v gledališki dvorani z nagovorom direktorja Rudisa ter pozdravom predstavnikov Gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine, ki je večinski lastnik. Sledil je nastop dramskega igralca Janeza Hočevarja Rifleta iz Ljubljane z monodramo o Šuštarju. Nato je sledil v avli razgovor vseh udeležencev jubilejnega srečanja ob raznih okrepčilih. Prireditev je povezovala novinarka Renata Žnidar. T.L. WOffiKA "KLOPOTEC Tržnica, Zagorje .Tel. & fax 03/56 64 195 \Marija Naprudnik s.p. V mesecu decembru Vljudno vabljeni na degustacijo vin! V soboto 11.12. Vinogradništvo Steyer iz Gornje Radgone, 18.12. Vinogradništvo Istenič iz Bizeljskega. MöMOTOTV© ZAZĐMAVJl 0P0SAEJJA! MUköMMN© nŽH^&NjiEÄLKOMOILAILAMSCÜIMBBUJE SEDIMSVUS j j ii i tjegra / Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108'56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: info@integral-zauorie.si. internet: httn://www.mtcgral-zagorie.si »MORSKO OBARVANA« NAJDALJŠA NOČ V LETU: IZOLA zasebni apartmaji**/*** 54.900,00 3x najem za 4 osebe do 25.12.04-8.1.05 PREDBOŽIČNI ČAS: GRAZ in božični sejem 11. in 18.12.04 5.400.00 odhod iz Ljubljane ROMANTIČNA NOVOLETNA DALMACIJA: TROGIR hotel Medena*** - 30.12.04-2.1.05 42.500,00 3x polpenzion I TT t silvestrovanje s Petrom Grašo ZIMSKA IDILA V SLOVENIJI...: HOČKO POHORJE hotel Tisa*** - 2.1.-8.1.05 38.400,00 6x polpenzion+TT ...PA ŠE V AVSTRIJI: BAD KLEINKIRCHHEIM apartmaji I.sola - 8.1.-22.1.05 97.200,00 7x najem za 4 osebe KRATKI SKOKI »ČEZ MEJO«: božični Dunaj, Gardaland, Salzburg, praznični nakupi v Munchnu, praznična Budimpešta, Bratislava... TAXI SLUŽBA obratuje 6:00 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348. PREVERITE NAŠO PONUDBO NA vvww.integral-zagorje.si INTEGRALOV! Darilni boni: NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 06:00 14:00 Predstavništvo Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 k ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmka ♦ lokalna televizija E TV ♦ ♦♦ Wj HtKTBOPROM 4.0.». Utk« XI Ril »SOVEC tet.: 0116 H BO ta» 01 »71134 «nmeltidrofreaal 4 trgovina EVJ Center + elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje i i So potovanja in .... so potovanja z Integralom. POSTANI MOJSTER - UČENJE ZA BOGATO ŽIVLJENJE - PROMOCIJA POKLICEV IN POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA T J trboveljskem delavskem domu so 23.11. pod okriljem V Obrtne zbornice Slovenije in koordinacijo zasavskih obrtnih zbornic predstavili s pomočjo srednjih poklicnih šol v Zasavju deficitarne poklice in poklice, za katere izobražujejo na srednjih šolah v Trbovljah in Zagoiju. Preibliževanje poklicev sega že v davno leto 1996, ko je na obrtnem sejmu v Celju Obrtna zbornica Slovenije pričela s samostojno promocijo poklicev, kajti podjetniki so prvi občutili manjko nekaterih poklicnih profilov. V akcijo »POSTANI MOJSTER« so vključeni Ministrstvo za gospodarstvo. Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Zavor RS za zaposlovanje, Center RS za poklicno izobraževanje. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, ki v obliki programskega sveta pod vodstvom Obrtne zbornice Slovenije bdijo nad regijskim izvajanjem te akcije. Cilj je promocija poklicnega izobraževanja. Približati želijo osnovnošolcem, njihovim staršem in širši javnosti sodoben in zanimiv učni proces v poklicnih šolah. I e-ta zagotavlja dijakom Pogrinjek SŠZ Mešanje sadnik koktejlov kakovostno strokovno znanje in praktično izpopolnjevanje, ki po končanem šolanju omogoča takojšnjo zaposlitev. Po drugi strani pa poklicno izobraževanje omogoča dijakom nadaljevanje šolanja na višjih stopnjah. Na stojnicah je Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje prikazala izobraževanje za poklic elektikarja elektronika, orodjarja, inštalaterja strojnih inštalacij, avtomehanika in oblikovalca kovin. Srednja šola Zagorje je prav tako na stojnicah prdstavila poklice kuhar, natakar, trgovec in pomočnik gospodinje. Srednja gradbena šola iz Ljubljane pa je predstavila poklice zidar, tesar in klepar krovec. Prireditev, ki je trajala cel dan, si je ogledalo več kot 1300 učencev, ki končujejo osnovno šolo iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Šmartna pri Litiji. Seveda so poleg obiskov stojnic omošolci (ali devetošolci) prisostvovali nastopu skupin Pax, Perkakšns, plesne skupine SOS sestavljene iz srednješolk, raperjev, manekenk s Srednje šole Zagorje in mlade obetajoče pevke Ajde Ivšek. Uveljavljeni podjetniki iz Zasavja so praviloma zadovoljni s kadri, ki jih dobijo, pa tudi s prekvalifikacijo imajo dobre izkušnje. Kritičen paje bil podjetnik Janez Vidmar, predvsem do odnosa dela javnosti do poklicev, ki usposabljajo za delo. Odnos do dela je treba bolj trdno vsidrati v podzavest ljudi. Vprašal se je, kje so na taki prireditvi starši. Mnenja je, da bi v bodoče morali organizirati tako prireditev tako, da pridejo tudi starši. Predvsem pa ne odobrava, da so take prireditve le akcije, morale bi biti stalnica! Besedilo MM, slike arhiv SŠZ + HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" PRIREJATA 4. TRADICIONALNO SILVESTROVANJE V »DIANI« NA TROJANAH OKUSNA SILVESTRSKA VEČERJA V PETIH HODIH! OBISK BOŽIČKA.OBISK DIMNIKARJA! TRIO NAFTALIN - V ŽIVO! PO POLNOČI LASTNI OGNJEMET! ZABAVA DO ZGODNJIH JUTRANJIH UR. NATO PA TELEČJA OBARA ALI SARMICE! ... in tako dalje, in tako naprej! Dragi gostje, vabimo vas, da tudi letos podarite silvestrski poljub v prijetni družbi! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 01-7233-610! V DECEMBRU »SKRITI ZASAVC« -1. DEL 'VTe> ni Miklavž, ne Božiček in tudi LN ne dedek Mraz! Vsi ti dobri mo^je imajo v mesecu decembru tako ali tako preveč dela, da bi si vzeli Če čas za skrivanje v Zasavcu. Kratkohlačnik, ki strumno pozira fotografu na »Travniku« (!!!) se sicer ni rodil v Trbovljah, kljub temu pa mu lahko rečemo brez greha, daje Trboveljčan, saj se že od sedmega leta poti pod trboveljskim soncem, tudi na »špagi«. Takrat, v kratkih hlačkah, je fant iz (še vedno trdim) najboljše generacije, pričel hoditi v osnovno šolo v zgornje Trbovlje, se pravi na Cankarja. To pa pomeni, daje tudi stanoval bolj v zgornjih, vsaj takrat, Trbovljah. Vsi sošolci in učitelji bodo zagotovo potrdili, daje bil zelo priden učenec. Glede lumparij, ki jih je počel v času »najst«, je previden v izjavah in seje »skril« za počitnice pri stari mami v dolini Soče. Tam se je naučil »kmetovati« in pravi, da obvlada vse, od košnje naprej. Dekletom je bil vedno všeč, saj kako tudi ne...barva njegovih las... oooo, ne, ne bomo je izdali! Obetaven in uspešen osmošolec se je odpravil na elektrotehniško šolo in jo seveda z uspehom končal v Trbovljah - takrat. Od malih nog zelo rad smuča in igra tenis - hm, vse vleče nekam v belo... Ja, tudi v zboruje pel, dokler ni zborovodkinja vsa srečna po dolgem času ugotovila, kdo »fuša«. Pravi, daje bila takrat, ko je to odkrila, najbolj vesela, saj do tedaj ni vedela, od kod »tajfltoni«. To je bilo v osnovni šoli. Prijavil pa seje na avdicijo za petje v zboru tudi v srednji šoli in bil sprejet. Torej le ni bil tako slab pevec, kot je v smehu in šaljivem tonu pripovedoval. Šolanje je mladi tehnik nadaljeval na mariborski elektro fakulteti in stanoval v študentskem domu. Tudi študentje počnejo lumparije in spet se je izmuznil budnim trboveljskim očem. Njegove stezice pa le niso vodile daleč po stranpoteh, kajti poleg elektrike obvlada tudi ekonomijo...uf, same ženske...prva se »šlatat« ne pusti, druga pa je hudo »za-kompleks(ira)na«...dovolj za tokrat! MaH ___ KUPON 1/12 ’ Oseba na sliki je:... Moji podatki: Ime in priimek:.......................................... Naslov:............................................. Telefon:........................................ I Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., cesta 20.julija 2C, 1410 Zagorje Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: info<$integral-zagorje.si Internet: http://www.integral-zagorje.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP" TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110; GSM: 041/616 348,041/633 107 ODKRITI V NOVEMBRU SKRITI ZASAVC Ha, pa ste ga odkrili, pa četudi hodi s klobukom na glavi v letošnji jeseni naokrog. Zdaj ni nobena skrivnost več, da je vrli mladenič v dovršeni pozi dobrega balinarja, nihče drug kot, DARKO DRNOVŠEK iz Trbovelj. Med vsemi pravilnimi ugotovitvami je nežna ženska roka potegnila in srečo naklonila našemu staremu, pa ne po letih, znancu ERVINU GONELLIJU, s Šuštarjeve 16 v Trbovljah. Iskreno mu čestitamo in se veselimo ponovnega srečanja, tokrat v družbi z novembrskim odkritim Zasavcem. Na uho - samo našega izžrebanca: Marte vam prinašajo srečo! (UredmftVO-Mall) S »PODNA« GREŠ LAHKO LE ŠE GOR rT'o, kar se trenutno dogaja v Trbovljah, občani prav gotovo občutijo, vidijo in slišijo in... marsikateremu nestrpnežu se v dolgih .L kolonah pred semaforji, rednimi in izrednimi, spremeni frizura v afro-look pa če premore kaj na glavi ali pa ne. Zagotovo pa ima vsakdo kaj v glavi, zato svoje folklorno izrazoslovje obdrži izven slišnega... Dogajajo pa se tudi stvari, ki zaenkrat še niso vidne in občutene, vendar, ko bodo realizirane, se bo tudi v Trbovljah marsikaj spremenilo na (naj)lepše, (naj)boljše, skratka navzgor in takrat bodo »pisma bralcev« v Zasavcu zagotovo polna superlativov o mestu Trbovlje in lepoti, ki jo ponuja sprehod po ulicah tega kraja. Mediji so objavili novico, da se bo v Trbovljah dogajala »urbanistična delavnica«. Po sledeh slišane novice je pot vodila do Vodje oddelka za okolje in prostor v občini Trbovlje Nives Kropivšek, ki poleg županove izjave za javnost, občanom mesta Trbovlje polaga na srce, naj sodelujejo pri prizadevanjih za boljše in lepše okolje, naj ne skrivajo svojih idej in predlogov, saj je vsaka dobra misel, ki olajša rešitev okoljskih problemov v Trbovljah, več kot dobrodošla. Ljudje, ki živijo in delajo ter dihajo s krajem, gotovo vidijo in vedo mnogo več, kot zunanji opazovalci, četudi so strokovno usposobljeni. Oni so tukaj zato, da predloge in ideje občanov strokovno »podkujejo« in realizirajo na, za vse prizadete, sprejemljiv način. Župan občine Trbovlje Bogdan Barovič pa je, izpod peresa Vesne Jesih, pripravil sporočilo za javnost, ki ga deloma povzemamo. V ponedeljek, 22. Novembra 2004, so se v Trbovljah sestali župan Bogdan Barovič in dekan Fakultete za arhitekturo Ljubljana prof. Gabrijelčič z dvajsetimi študenti ter študentje in profesorji Fakultete za arhitekturo Pescara iz Italije z namenom, da se dogovorijo o izvedbi urbanistične delavnice na temo Trbovlje in podpišejo pogodbo. Trbovlje potrebujejo vizijo, kako izboljšati videz in strukturo mesta, predvsem pa kako povezati razpotegnjeno mestno jedro z enotno urbanistično potezo. Pobuda za to gre svetniku občinskega sveta Juriju Kolencu, organizacijo pa je prevzela Občina Trbovlje s sodelovanjem podjetja Spekter in Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ohraniti je potrebno zgodovinska obeležja in kulturno dediščino, obenem pa vzpostaviti nekaj novega. Maruša Zorec, asistentka prof. Vojteha Ravnikarja, in skupina študentov ugotavlja, da so Trbovlje zelo dobro izhodišče za delo. Podžupan Metod Kurent je goste seznanil s sedanjo in načrtovano podobo mesta ter razmere na področju gospodarstva in urejanja prometa s poudarkom na pozornosti invalidom in starejšim osebam. Tripartitno pogodbo o izvedbi urbanistične delavnice sta podpisala župan Bogdan Barovič in dekan fakultete prof. Gabrijelčič. Tretji podpisnik pogodbe je Spekter d.o.o., ki je prispeval največji delež pri financiranju delavnice in s tem omogočil samo izvedbo. Delovna skupina je začela delo s pregledom dokumentaciji in terenskim ogledom mesta. Od urbanistične delavnice se pričakuje: Jasen razvojni koncept, ki ga bosta lahko naročnika uporabila kot strokovne osnove pri pripravi novih prostorskih planskih dokumentov, konceptualni način reševanja zaščitenega kompleksa Njiva z umestitvijo med kulturni center delavski dom in stanovanjsko sosesko Trg svobode, koncept rešitev kompleksa športnih površin »Partizan« in »Rudar« (selitev na opuščena jalovišča) z umestitvijo novih vsebin, zaradi središčne lege obravnavanega kareja je ena od pomembnih vlog rešitev mirujočega prometa. Vsi trdno upamo, da se bodo pričakovanja v največji možni meri in v zadovoljstvo vseh prizadetih, uresničila in to čim prej. MaH f--------------------------------------\ BOLEČ, A LEP SPOMIN Pisalo seje 2 december, leta 2003, ko je to čudo tehnike, ki se mu reče GSM aparat (včasih bi bilo res lepo, da jih ne bi bilo), pozvonilo in oseba na drugi strani je sporočila novico, da je kruta usoda iz naših vrst iztrgala velikega prijatelja, športnika, državnega reprezentanta Jožeta Pavška- Jožkota. Tri dni kasneje smo bili prisiljeni dojeti, daje to res, ko smo se še zadnjič poslavljali od tebe, ki si nas s svojo vedrino in nasmehom nemalokrat spravljal v smeh in dobro voljo. Danes, ko smo obiskali tvoje zadnje domovanje vemo, da še vedno nismo zaprli knjige, v kateri pišemo misli in druženja s teboj. Odprli smo le nov list v njej, v katerega bomo spisali še nešteto misli. Prepričani smo, da si nas spremljal v finalu zadnjega prvenstvo (tudi del tebe je bil v tem naslovu), da si bedel nad nami, ko smo bili v daljnem Bakuju, da boš z nami tudi v petek, ko bomo igrali zadnje srečanje jesenskega dela sezone in da boš z nami, ko bomo marca igrali v polfinalu evropskega pokala. In prepričani smo, da se nekoč, nekje ponovno snidemo. Rmn Svea Lesna Litija Igralci in vodstvo RENAULT MALp^X NOVI RENAULT NIKOLI UGODNEJE! Predpraznični popusti do 600.000,00 SIT*! Zelo ugodno financiranje vam zagotovi brezplačno garancijo 4 leta. Renault Malgaj Trbovlje Gabrsko 30b, 1420 Trbovlje Prodaja: (03) 56 33 110 - Servis: (03) 56 33 120 Renault Malgaj Ljubljana Tržaška 108, 1000 Ljubljana Prodaja: (01) 20 00 550 - Servis: (01) 20 00 570 pon-pet: 7.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 13.00 pon - pet: 8.00 -19.00 sobota: 8.00 - 13.00 * odvisno od modela. Slika je simbolična. RENAULT MALGAJ www.avtohisamalgaj.si 32. MEDNARODNI KARATE TURNIR »TRBOVLJE 2004« -NAJSTAREJŠI KARATE TURNIR V EVROPI 18. decembra letos bo v Trbovljah potekal že 32. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2004«. Karate turnir v Trbovljah sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi. Turnir ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi. V trboveljskem klubu so vsako leto vložili maksimalne napore, da bi ga organizirali in izvedli čim kvalitetnejše. Tako so pred nekaj leti tudi preskočili prag samo togih in manj atraktivnih karate tekmovanj. Kot dodatek so ljubitelji karateja v zadnjih letih lahko občudovali tudi veščine lomljenja opek, aikida, boksa, evropskega prvaka z nunčaki ter izvrstne demonstracije jiujitsua in juda tacenskih ter slovenskih policajev. Turnirje z leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev. Lanski turnir je imel svojevrsten rekord po državah udeleženkah, saj so nastopili tekmovalci iz kar desetih držav in sicer UZBEKISTANA, MAKEDONIJE, BOSNE IN HERCEGOVINE, HRVAŠKE, MADŽARSKE, SLOVAŠKE, AVSTRIJE, ITALIJE, NEMČIJE ter SLOVENIJE. Tudi letos organizatorji pričakujejo zelo številčno udeležbo in vse kaže, da bo po državah udeleženkah prekosil celo lanskega. Pričetek tekmovanja bo ob 9.00 uri. Uradna otvoritev bo ob 16.00 uri in bo popestrena s show programom. Tekmovanje bo potekalo v katah in borbah za ženske in moške v vseh starostnih kategorijah. V športnih borbah bo potekalo v različnih težnostnih kategorijah. Prisrčno Vas vabimo, da si letos ogledate »32. MEDNARODNI KARATE TURNIR TRBOVLJE 2004« v soboto, 18. decembra v športni dvorani POLAJ v TRBOVLJAH. Franjo GLAVICA T- NAROČILNIC A ZA 'x, BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): (Q FUNŠTERC NAPAD Z BARVO IN ČOPIČEM NA BOLNICO T Tavli trboveljskga Delavskega doma je bil 26. novembra 2004 zaključek 6. tekmovanja slikopleskaijev Slovenije. Sodelujoči V slikopleskaiji iz raznih krajev Slovenije so, v petnajstih ekipah s po dva člana, tekmovali v pleskanju, ostali sodelujoči pa so se dobrovoljno udeležili akcije v humanitarne namene. Tokrat so pleskali prostore v trboveljski bolnišnici. Organizator tekmovanja je Območna obrtna zbornica Ptuj. Njihov vsakoletni namen je predvsem humanitaren, obenem pa se pomerijo v sposobnostih. Vedno si za »kraj dogajanja« izberejo bolnišnice in šole in tako prispevajo k boljšemu, lepšemu, predvsem pa prijaznejšemu okolju bolnikov in otrok. »Zakaj pa ne bi tudi slikopleskarji imeli svojega vsakoletnega tradicionalnega tekmovanja, če ima take aktivnosti dosti drugih poklicev? In, zakaj ne bi združili prijetno s koristnim?« je z vprašanjem na vprašanje »Zakaj?« odgovoril Branko Goričan, iniciator akcije in predsednik Sekcije slikopleskarjev. Končno je njihov prvi cilj narediti dobro delo, nagrade, kijih prejmejo najboljši, pa so samo »pika na i«. Letošnje tekmovanje je bilo naj-uspešno za tri ekipe. Prvo mesto je zasedla ekipa, v kateri sta pleskala Borut Ajster s.p. in Mario Azinović iz Ljubljane, drugo mesto sta si prislužili Samo Grabušnik s.p. in Smiljan Umek iz Maribora in na tretje mesto sta se uvrstila Niko Lupič in Aleš Grobelnik, oba zaposlena pri Martinu Zagoričniku s.p. iz Celja. Vsi sodelujoči, tekmovalni in ne-tekmovalni slikopleskarji, njihovi gostje in povabljeni so se v petkovem popoldnevu, po večurnem delu, zbrali na prijetnem druženju in zabavi v avli trboveljskega delavskega doma. Kot vsi ljudje, tudi oni delajo za »ljubi kruhek«, višek energije pa usmerijo še v skupno dobro... Zavedajo se, da se vsako dobro delo dolgoročno vedno poplača in povrne. Prazen Žakelj pa ne stoji pokonci, še manj na kakšni malarski lestvi. Organizator je izbral in zaupal pripravo družabnega večera z zabavo, jedačo in pijačo vred izkušeni ženski. To je gospa z mnogo domišlije in volje do ustvarjanja nečesa drugačnega, neobičajnega -dolgoletna gostinska delavka Marija Čop s Podkuma s svojo enkratno ekipo za »ketering«. Po prvem navdušenju ob pogledu na pogrnjene mize, dekoracijo in strežno osebje in ko si je opomogel od prijetnega presenečenja, je podpredsednik območne obrtne zbornice Ptuj zagotovil, da jih je silno presenetila in da niti pod razno niso pričakovali tako dovršeno pripravljenega okolja za zaključek njihove letošnje akcije. Veseli so, da so med ponudniki izbrali prav njo. »Ija« je ideje črpala iz časov Janeza V. Valvazorja . Povabila ga je, da pozdravi »njene« goste in skupaj so uživali ob glasbi skupine Galemberški vaganti iz časov trubadurjev. Kje je Marija Čop dobila viteške oklepe, skrinje, svečnike in vso ostalo srednjeveško opravo in opremo, ki je krasila del avle, sam Bog ve. Z vsem skupaj, tudi s kostumi svoje ekipe v modro beli barvi srednjeveškega kroja, je presenetila vse. Mogoče celo samo sebe, kajti čutila je, da je zadela žebelj na glavo. Tudi na jedilnik je uvrstila času in kraju primerne jedi in na jedilnem listu dala vedeti, da se tudi v Čopih pretaka malce modra kri malih graščakov s Podšentjurja. Notranje zadovljstvo in zadovoljenost, srečo in mir si ne kupimo. Preprosto pride samo po sebi, takrat ko se odločimo, da delamo dobro. Tekst in slike: MaH PET LET MERCATORJA V TRBOVLJAH T)rvi decembrski dan 1999 so odprli Mercatorjevi trgovini Valandovo in HIT market JT v Trbovljah. Ljudje, vajeni svojega, domačega trgovskega podjetja so bili ob otvoritvi kar malce zadržani. Danes se je NAJBOLJŠI SOSED, kot se MERCATOR reklamira, kar dobro umestil v mrežo trgovin v Trbovljah. Pridobil si je svoje stalne in občasne kupce. V letošnjem letuje omenjeni trgovini odkupil. Prvih začetkov se poslovodkinja HIT marketa, Dubravka Petrič, še prav dobro spominja. Prvi teden je bil zame »težak«, naslednji dnevi pa vse boljši. December velja za »veseli december«, spoznali smo se s kupci, z njihovimi navadami. Potem smo delali kot je treba. Ko so nas kupci spoznali, so nam povedali, da so zadovoljni z nami. Tisti časi so že zdavnaj minili. Danes imamo že veliko zvestih, stalnih kupcev. Ob otvoritvi HIT marketa je bilo zaposlenih 14 trgovcev, 10 tistih, ki so bile zaposlene v prejšnjem podjetju, ostale so prišle iz hrastniškega MERCATORJA. Današnji obseg poslovanja v trgovini je tolikšen, da imajo zaposlenih že 18 delavcev. Po petih letih je HIT market postal trgovski center in se uvršča med srednje velike trgovine v trgovskem sistemu. V petek, 3. decembra so praznovali 5. rojstni dan. Z veliko torto so se lahko »posladkali« kupci, ki so ta dan prišli po nakupih. V svoji ponudbi imajo živila, pijače, galanterijo, kozmetiko, igrače,..., skoraj vse kar vsak dan rabi gospodinjstvo. HIT market ima tudi delno ponudbo izdelkov uvrščenih v akcije izdelkov, kijih prodajajo v hipermarketih. Veseli so, da seje dobro »prijela« prodaja izdelkov z njihovimi blagovnimi znamkami MERCATOR, LUMPI, Zdravo življenje, idr. Ugotavljajo, da sojih kupci sprejeli za svoje in da jim SODOBNI PRISTOPI K TRŽENJU ✓""'1 enter za poslovno usposabljanje GZS in Območna zbornica Zasavje Trbovlje sta V^/v predavalnici Delavskega doma Trbovlje, 26. novembra, pripravili seminar pod naslovom Sodobni pristopi k trženju, ki ga je vodil mag. Vinko Zupančič. Povedano so lahko udeleženci seminarja že nedvomno kdaj slišali, a to je bila priložnost, da so v petih urah lahko obnovili in dopolnili svoja znanja. Informiranost in funkcionalno izobraževanje so danes velikega pomena, saj tega ni nikoli dovolj. Da se lahko podjetje prilagaja trgu in njegovim zahtevam, je potrebno veliko informacij in znanja. Upoštevati je treba tudi dejstva, ki na prvi pogled izgledajo nepomembna. Posebej je predavatelj med drugim poudaril pomembnost lastne blagovne znamke, ki se trži, saj jo marsikateri kupec ali potrošnik zahteva. Proizvajalce, ki delajo pod drugo podjetniško znamko, podjetje lažje zamenja, včasih zaradi banalnih malenkosti. Ko se ljudje navadijo na določen izdelek, dobavitelja ali trgovino, se radi vračajo, če so zadovoljni z izdelkom ali storitvijo. Tovrstni kupci pomenijo najcenejšo reklamo za podjetje, saj jo priporočajo tudi svojim prijateljem. Pozornost do zadovoljnega kupca in potrošnika je pomembna, saj tisti nezadovoljni odvrnejo s »svojo reklamo« marsikoga, da gre raje drugam. Nikoli se ni dobro uspavati, ampak je potrebno vedno iskati nove kupce, pripravljati nove izdelke in storitve. Sodobni trženjski sistemi se iz nekdanjih vertikalnih spreminjajo na horizontalne, ko združena podjetja skupaj sledijo tržni priložnosti. Nekateri oblikujejo več trženjskih poti. Pri vsem tem ne smejo zanemariti pomembnosti tržnega planiranja, kije podlaga za proizvodnjo in prodajo, saj na njem temelji podjetniška kultura. Za pozicioniranje konkurenčne prednosti »svojega« izdelka je potrebno izpostaviti značilnost, ki se razlikuje od ostalih ponudnikov. Treba ga je pravilno predstaviti, za to so potrebne komunikativne sposobnosti prepričevanja kupcev, ki tovrstne izdelke potrebujejo, vendar je treba vedeti kakšno kakovost ti pričakujejo. Povedano na prvi pogled ni nič neznanega, le upoštevati bi bilo treba vse kar velja za uspešno trženje. Zato je vsak obisk strokovnega seminarja podlaga, da lažje ljudje opravijo zahtevane naloge in FUNŠTERC Q) lahko ustrežejo. Če česa slučajno nimajo na zalogi, se potrudijo, da to dobijo v čim krajšem času in zadovoljijo tudi zahtevne kupce, saj si vedno želijo opravičiti slogan podjetja, da so NAJBOLJŠI SOSED. Prostorska omejenost j im onemogoča.da bi lahko imeli več kot štiri blagajne, zato morajo kupci včasih malo dalj časa stati pred blagajnami, predvsem v dnevih pred prazniki. Ugotavljajo, da kupci še vedno plačujejo s plačilnimi karticami, ki jih izdajajo banke, čeprav lahko uporabljajo MERCATOR PIKO, ki je tudi plačilna kartica, kjer se beležijo nakupi, ki prinašajo v obdobjih šestih mesecev določene ugodnosti. Prodajalci se redno udeležujejo strokovnih usposabljanj, da so seznanjeni z novitetami, ki jih morajo poznati pri svojem delu. Vsi zaposleni želijo, da bi imeli še več zadovoljnih kupcev. Obljubljajo pa, da se bodo še naprej trudili, da bi lahko čimveč dobili na enem mestu. Irena Vozelj lažje dosegajo dobre rezultate poslovanja. Morda bi bilo dobro, če bi bili seminarji zasnovani tako, da bi morali udeleženci bolj aktivno sodelovati in bi pridobili več praktičnih izkušenj, seveda pa je tudi za takšno delo treba imeti dobre komunikativne sposobnosti, na obeh straneh. Irena Vozelj Anton Dolinšek: NI FARAON -PIRAMIDO PA IMA TJ loki, zvezki, kocke lističev, »fascikli«, obrazci...in XJPiramidina PIRAMIDA, uporabna kot koledar ali kot sredstvo za odvajanje negativnih energij iz prostora... vse po željah in potrebah njenih odjemalcev. Petnajst uspešnih poslovnih let je letos minilo, odkar se je prvič v Zasavju pojavilo ime Piramida. Danes skoraj ni potrebna razlaga, kaj, kdo, s čim in kje. Uporabnikom papirne galanterije, spominkov, igrač, pisarniškega materiala in tudi tistim, ki hočejo nekaj posebnega, po svoji izbiri in ideji ter kreaciji, vsem je danes znano, daje Piramida proizvodno in trgovsko podjetje, ki poleg zasavskega zalaga tudi širši slovenski trg in se je na njem krepko utrdila in uveljavila. Pred petnajstimi leti je Anton Dolinšek, doma z Dobovca, torej Kumljanec, tako kot mnogi uspešni slovenski podjetniki in akadpnnikiJ s petimi zaposlenimi začenjal trdo pot podjetništva. Njihov osnovni programje bil »vse za pisarno in šolo«. Danes je večina prodajnih artiklov, kijih nudijo na policah svojih prodajaln, delo drugih proizvajalcev in kooperantov, seveda pa jih še nekaj nosi Piramidin pečat. Oranje ledine v podjetništvu je za vami!? Začeli smo leta 1989. Bili smo eno prvih zasebnih podjetij in v roku enega meseca po registraciji, natančno 13. septembra 1989, je pričelo z delom pet zaposlenih. Res je, da je bila, danes že bivša, prodajalna na Polju 10 v Zagorju, prvi lastni objekt. Tu je bil in še vedno je tudi formalni sedež podjetja. Za individualne kupce in občane je bil prostor relativno majhen. Tam je bila naša maloprodaja. Istočasno smo najeli na drugi lokaciji, v Kadrijevičevi hiši, pritlični del in kleti v izmeri okrog 200 m2. V teh prostorih je delalo vseh pet zaposlenih na veleprodajnem področju, skladiščenju in pisarniških delih. Težavam ste bili uspešno kos. Imeli smo res hitro rast, veliko ekspanzijo. Številke, ki so kazale dvig prometa in rast zaposlenih, so šle v kratkem času strmo navzgor, kljub nekaterim težavam. Ko danes pomislim nanje, ugotavljam, da smo jih zelo vešče obvladovali. Kmalu smo spoznali, da imamo premajhne prostore in da smo jih prerasli. Kupili smo poslovne prostore bivšega Betona na Cesti 20. julija 2c v Zagorju. Tam smo imeli okrog 400 m2 lastnih prostorov, kjer smo delovali do leta 1999. V teh prostorih je domovala veleprodaja, vzporedno pa smo odpirali še maloprodajne enote. Je trgovina v Trbovljah »prva posledica« tega širjenja? V letu 1997 smo kupili okrog 70 % prostorov v Blagovnice Trbovlje. To so klet, pritličje, vsi pisarniški prostori, razen drugega nadstropja, katerega nakup sicer imamo v planu, vendar šele v prihodnosti. Zaenkrat smo lastniki spodnjih prostorov in pisarniškega dela zgradbe. To je bila zelo velika investicija. Priznati pa moram, da se je v preteklem obdobju trboveljska Blagovnica lahko mirno postavila ob bok ljubljanske Name in še danes je to statično in arhitekturno dovolj sodoben objekt. Čas pa jo je krepko načel. Potrebna je temeljite prenove. Naša velika želja je, da Blagovnici vrnemo njen nekdanji sijaj in funkcionalnost. Ogromno sredstev smo že investirali in veliko jih bo še potrebno vložiti...Tudi lastniki so se v tem času menjali v prvi etaži. Sedaj je lastnik banka, ki nima interesa vlagati v objekt. Mi smo še vedno zainteresirani zanj. Glede na vso potrebno obnovo smo ocenili, da se ekonomsko ne izplača, saj bi bilo po grobi oceni potrebno vložiti vsaj petdeset milijonov tolarjev, vendar... Poleg tega je še nekaj manjših nerešenih lastniških problemov in tudi na občini Trbovlje bi lahko malo drugače razmišljati, pa bi otroci spet imeli okrašen pravljični vrt ob novem letu. Ste se zaradi teh okoliščin odločili razširiti prodajalno v Zagoiju? Ne, ne bi mogel tega potrditi. Mi smo našim potrebam v Trbovljah v celoti zadostili. Papirnica je velika okoli 120 m2, vse ostalo, kar kupcem še ponudimo tam, pa smo prevzeli po spletu okoliščin od prejšnjih lastnikov ali od firm, ki so naši dolžniki. Ko in če bomo kdaj lastniki zgornjega dela blagovnice, tam zagotovo ne bo naše osnovne dejavnosti. Čas in trg bosta pokazala pot v prihodnost. V Zagorju so se stvari odvijale malce drugače. Zagorje nas je žulilo že kar nekaj let. V tem mestu je imela naša maloprodaja le petintrideset kvadratnih metrov prostorov. Po prvih negotovih korakih so se nas ljudje tako navadili, da je prodajalna zelo solidno poslovala. V anketi, izvedeni pred časom ob novem letu, so ljudje na prvem mestu izrazili željo po večjih prodajnih prostorih. Kako daleč nazaj pa sega »zdravljenje« vašega žulja? Že leta 1993 smo naredili nekakšno idejno zasnovo oziroma zamisel, da bi trgovino razširili v funkcionalni prostor pred njo in ga oblikovali kot zimski vrt. Ta zamisel je zaradi nesoglasja lastnikov zemljišča padla v vodo. Takrat smo naše plane »zamrznili« in čakali na ugoden trenutek. Kdor čaka, dočaka?! Prav pred kratkim se je ponudila priložnost. Zaradi tržnih razmer in spremembe lastništva je samopostrežba Kmetijske zadruge zaprla svoja vrata. Takrat je prišel naš trenutek. Izkoristili smo ga in si takoj pridobili ta prostor. V neverjetnih štirinajstih dneh smo ga preoblikovali, obnovili in ga uredili v prodajalno. Celo za mene je vse to izgledalo nemogoče. Ugotavljam, da smo z nadnaravnimi močmi uspeli v štirinajstih dneh narediti čudež. Obseg adaptacije je bil precej velik, saj smo zamenjali vsa okna, vetrolov, vsa svetila, prostor prepleskali in opremili in kar je najvažnejše, ga napolnili s prodajnimi artikli. Otvoritev je bila? Trgovino smo odprli 26. novembra, ker smo želeli pred prazniki, pravzaprav še pred Miklavžem, našim kupcem olajšati nakupe. S tem smo izkoristili tudi ugoden trenutek, ko je prodaja bistveno močnejša kot druge mesece. V decembru si naberemo malce »zaloge«, da zapolnimo bolj sušne mesece. Je prodajalna bistveno večja od prejšnje? Seveda. Prostorje štirikrat večji od prejšnjega in ima 140 m2 prodajnih površin in približno 90 m2 skladišča. Zelo sem zadovoljen, še bolj pa me veseli, da so prvi vtisi kupcev tako pozitivni. Prodajalna je zelo svetla, prostorna in omogoča gibanje, ogledovanje in nemoteno izbiro blaga vsem kupcem. Glede na to, da so predelne stene morale ostati, kjer so bile, ker so nosilne stene, smo zadovoljni, da smo uspeli vse kote in niše zapolniti in razstaviti prodajno blago. Prvi vtisi so več kot zadovoljivi in zelo sem zadovoljen. Po ogledu prodajalne se lahko s to trditvijo samo strinjam. V vseh naših prodajalnah je veliko paše za oči. In ker največkrat kupujemo najprej z očmi in iz poželenja, šele potem iz potrebe, moramo skrbeti za mamljiv, privlačen videz ponujenih izdelkov. Glede ostalih artiklov, »po sili razmer«, kot na primer tekstila, sam nisem ravno pristaš najnovejših trendov. Mogoče sem malce konservativen... No, za ženske je drugače in rade sledijo modi... Police so kot magnet za oči, ki jih privlači vse lepo... Naša branža je specifična, saj ne prodajamo kruh in mleko...Kupujejo torej oči in k temu veliko pripomorejo privlačne reklame in zanimivi aranžmaji. Ponujamo sicer tudi blago, ki ga ljudje nujno potrebujejo, a to pomeni le 20 % prometa. To so šolske potrebščine in pisarniški material. Vse ostalo so stvari, ki si jih poželijo oči in priložnostna darila za različne namene in praznike. Pri slednjih je zelo pomembno ali je izdelek na polici lepo razstavljen in ali ga prodajalec zna primerno zaviti. Menim, da smo na tem področju dobro usposobljeni seveda.pa se želimo povzpeti še na višjo raven. Torej pričakujete od vaših prodajalk »nekaj več«? Mogoče niste nikoli pomisli, da so v tem poklicu lahko ljudje zelo različni. Način, zahtevnost prodajanja je pri nas gotovo drugačna, kot je v drugih vrstah trgovin. Dejansko zelo težko dobimo dober kader z domišlijo, s kreativnostjo, z inovativnostjo...Nekaj takih nam je že uspelo privabiti, radi pa bi seveda še več. Trenutno imamo v Trbovljah zelo dobro ekipo, ki je uigrana in se »Štirna« in... «kapo dol« pred njimi! Taka bo tudi v Zagorju, ko bomo dodali še dodatno pomoč sedanji skupini prodajalk. Dvajsetletne delovne izkušnje niso dovolj močno zagotovilo za dobro delo, če ni obogateno z ljubeznijo in če v delu človek ne uživa. Mislim pa, da je naša dejavnost in delo v naših prodajalnah pestro in zanimivo. Pa vrednotenje teh sposobnosti? Res to delo ni »prestavljanje gajb« in bi moralo biti bolje ovrednoteno. Žal, tega na trgu še ni moč izvesti. To je treba vzeti v zakup in uživati v delu. Zaposlenim v naših prodajalnah to ni tak problem. Nedavno so bile delavke v Italiji na predstavitvi aranžiranja ene od visokih šol za aranžiranje in videle stvari, ob katerih so se jim oči bleščale. Dokaj hitro so marsikatero prikazano kreacijo »uporabile doma«. Skratka, veliko je odvisno od prodajalk samih in v Trbovljah so vse odlične, seveda v Zagorju tudi. Po nekem obdobju so same začutile notranje zadovoljstvo, ko sojih pohvalili kupci in delodajalci. Naše trgovine so lepe, urejene in zanimive in za nekoga, ki je po duši prodajalec, je naša trgovina vse kaj drugega, kot kakšna samopostrežba. Govorila sva le o Zagorju in Trbovljah, ampak... Ni skrivnost, daje Piramida večinski lastnik Pomurske založbe, ki ima pet prodajaln. Dve sta v Murski Soboti, po ena v Gornji Radgoni, Lendavi in v Ljutomeru. Posredno je ta založba tako rekoč odvisna od Piramide pri nabavi šolskih potrebščin in pisarniškegd materiala, ima pa proste roke na področju knjigotrštva in založništva. S tema dvema področjema se Piramida ne ukvarja. Naši maloprodajni poslovalnici sta še v Slovenskih Konjicah in Mariboru, imamo pa tudi dve franšizni prodajalni, eno v Hrastniku in drugo v Beltincih. Koliko zaposlenih »sestavlja« Piramido? Vseh skupaj, s Pomursko založbo in franšizami ter samostojnimi podjetniki, ki delajo izključno le za nas, dajemo delo in zaslužek približno stotim ljudem. Odkritosrčno priznanje Antona Dolinška, da do tega dne, ko sem ga poklicala in prosila za pogovor, ni želel v pisanih medijih o sebi in o svoji dejavnosti nobenega daljšega zapisa, ... v nobenih medijih, ne le v Zasavcu... ...meje dejansko začudilo, kotje tudi pričakoval... ...ne vem, imam pač svoja načela... Hvala vam, ker ste jih za naše bralce spremenili! Tekst in sliki: Marta Hrušovar + MISIJONAR IN DUHOVNI JANKO SLABE, 6.DEL T Tpetem delu ste lahko prebrali, kako je misijonar in V duhovnik Janko Slabe, ki že nekaj mesecev živi na Izlakah, na Madagaskarju ohranjal stik z domačimi, kako so mu Antešaki stali ob strani, ko mu je umrla mati, pa tudi, zakaj je nekdo, ki nogometa ne igra, ustanovil nogometno moštvo. Pred vami pa je šesti del nadaljevanja, ki je nekakšen prerez Slabetovega življenja. Malgaška hiša So Antešaki kljub vsemu pomanjkanju materialnih dobrin srečni ljudje? Imajo čas drug za drugega? Zdi se mi, da večkrat rečem: “V tem smo si pa zelo različni!” V tem primeru smo si pa resnično diametralno nasprotni. Pri nas se skrupulozno držimo reka: “Čas je zlato!” Diametralno nasprotje temu pa je “Človek je zlato!” Naj povem za nas Evropejce skrajno zahteven primer. Če starejšega človeka, ki nese prtljago, sreča mlajši, predvsem mladenič, mora odložiti svojo prtljago, pomagat ostarelemu človeku, potem šele se vrne in nadaljuje svojo pot. Danes se tega pravila ne držijo vedno. Tudi nekateri misijonarji so se pohujševali, ker so domačini za naše pojme toliko časa zgubili ob pogrebih, obrezah in drugih pomembnejših dogodkih. Včasih so žalovali po ves teden. Danes so že spoznali, da je to le bilo preveč. Še vedno pa si vsa vas vzame dva polna dneva, dokler je namreč pokojni v hiši “prednikov”. S tem izkažejo čast pokojniku, še bolj pa so ob žalujočih, da niso sami. V tem oziru pa imajo tudi nek “hakeljc”. Skupina ljudi, ki je že na poti, da bo delala na riževem polju, pa je samo slišala, da je “baje” nekdo umrl, lahko gre in svoje delo dokonča. Če pa je smrt le preblizu v sorodstvu, tudi to odpade in je treba pohiteti nazaj v vas. Objektivno gledano, bi vendarle morali najti neko zlato sredino med Evropo in Madagaskarjem. V Evropi marsikateri oče še za otroka nima časa, razen morda kakšno uro ob vikendu. Tam mi pa skoraj ni bilo mogoče prisostvovati dvema različnima srečanjema v enem popoldnevu, ker jim ura ni veliko pomenila. Ženske med tem, ko so čakale na začetek sestanka, vendarle niso zgubljale časa. Druga drugi so pletle kitke, za katere mislim, da so porabile kakšni dve uri. Fantje so našli kakšno raztrgano žogo in tako čakali začetek sestanka. Možakarji pa so si v tem času povedali marsikaj tehtnega in tudi manj tehtnega. Ob tem sem se spomnil na nekdanjega predsednika Ratsiraka. Ljudje v glavnem mestu so iz dneva v dan protestirali in zahtevali njegov odstop. Kljub temu, da ni bil povabljen, je šel na sestanek predstavnikov Afriške unije. Baje je avion dve uri krožil nad letališčem, preden so mu dovolili pristanek. V sejno dvorano ni smel. Lahko pa je bil med opazovalci, v bistvu med novinarji. Da bi ob vrnitvi svojo sramoto ublažil, je rekel: “Oh, veste, od tistih nastopov za govorniškim pultom itak ni pravih rezultatov. To, v ozadju, ko se na hodnikih pogovarjaš z enim in drugim človekom, to veliko pomeni.” Take pogovore, “v ozadju”, so možakarji imeli, ko so čakali pričetek sestanka. Deset let sem vodil srečanja župnijskih svetov za južni del škofije. Sestavili smo dnevni red. Tukaj pa smo misijonarji vedno “zamujali”. Sestankovale! so vedno prišli predčasno, da so lahko debatirali in premlevali, kar jim je na primer, prejšnji večer škof povedal za zaključek dneva. Misijonarji s škofom na čelu pa smo se držali “ta prave” ure. Torej drži, da so Antešaki dokaj netočni. Radi so zamujali, ste nekajkrat napisali... Ja, glede na naše ure, to popolnoma drži. Veliko sem sicer v tej smeri odgovoril že pri prejšnjem vprašanju. Zato bom povedal le nekaj terminov malgaške naravne ure. Ne vem, če se bom vsega spomnil, za vzorec bo pa že. Po polnoči je najprej prvo žabje petje. Potem je enkrat kasneje drugo žabje petje. Potem pa seveda še trikratno petelinovo, tisto od svetega Petra. Jaz sem imel petelina, ki je zjutraj najprej zaklofotal, potem pa zapel. Pri “klofotanju” je s koncem perutnic tolkel ob pločevino. To je povzročalo močan hrup. Poležal sem še pet minut, vstal, šel zvonit in vse pripravil za mašo. Takrat smo bili vsi točni: verniki in jaz. Glede na naravno uro moja ročna nikoli ni bila točna. Veliko vlogo je pri tem botrovalo vreme. Če sem se držal evropske ure, so ob deževnem vremenu vsi zamudili, ob lepem sem bil pa jaz zadnji. Ljudem je bila zelo dober pokazatelj ure ptica “tolo”. (beri: tulu). Ta je pela nekaj minut pred deseto dopoldne. V popoldanskih urah je bilo pa sonce pokazatelj časa. Kot zjutraj, pa je tudi Malgaški hotel zvečer svoj vpliv imelo vreme. Za večerne ure se pa ne spominjam, da bi bilo kaj značilnega. Svojo vlogo je brez dvoma igrala luna. Ob polni luni sem vedno zaspal prej kot je zunaj prenehal hrup otrok in mladine. Bil je kar precej oddaljen od mene: slišal sem ga, motil me pa ni. Kaj ste delali v prostem času? Doma praktično nisem imel prostega časa, saj je bilo vedno kaj na vidiku. Ljudje so odšli zvečer in šele takrat sem našel čas zase. Sprostitev je bil obisk podružnic. Če je šlo za verouk, sem vedno moral čakat, toda v prijetnem vzdušju. Tudi verouk ni bil tog, ampak je res šlo za predstavitev VERE, ne kot nekega sistema ali kot privatne zadeve. Šlo je za odnos med Bogom in človekom. Zato je bil verouk sproščen, večkrat debata kot pa “pouk”. Na otok Nosy-Be sem šel vedno že v soboto, ker je bilo treba prečkat s pirogo (iz enega debla stesan čoln) tri kilometrejezera. Z najstarejšim katehistom v celem misijonu sva premlela vse mogoče: od vere preko običajev, pa življenja v Evropi. On je bil preko 30 let katehist. Vse to je bil na nek način moj prosti čas. Vendar še vedno povezan z ljudmi. Tisti, pravi, samo moj prosti čas, sem si pa poskrbel, ko sem šel na pot ali na podružnice ali pa po opravkih. Od doma sem šel kakšni dve uri prezgodaj, da sem se podal na morsko obalo in tam opazoval naravo. Zelo zanimiv je bil ritem valov, ko so se večali in naskakovali pečine. Po zadnjem največjem naskoku pa seje morje najprej umirilo, potem pa ponovno pripravljalo svoje naskoke. Škoda, da ne znam povedat imen živali, ki sem jih videl. Zelo značilna se mi je zdela kača v morju. Ker so seje ribe bale, se ji tudi jaz nisem upal preveč približati. Mogoče je po dolžini imela kakšen centimeter več kot pol metra. Usta pa je imela podaljšana, kot da ima v njih odlomljeno suho vejico. Potem je bila žival v velikosti ježa, seveda brez bodic in nisem mogel ugotoviti s katerega konca ima glavo. Na nekem mestu se je poigravala morska želva. Za tisto mi je pa bilo hudo, ker jo je nekdo ujel in pojedel. Na skalah, od koder sem opazoval to želvo, pa je živela riba “dvoživka”. Lahko je prišel še tako hud val, pajo ni odplaknil v morje, tako močno se je prisesala na skale. Kadar se je pa sama spustila, je poskakovala po vodi kot “ribice” (kamenčki, kijih nizko nad gladino vržeš v daljavo- odskakujejo toliko časa, dokler ne potonejo v vodi). Imenovali pa so jo “lulček odraslega človeka”. Ob pesku sem se igral, kot da niti deset nisem imel. Za moje zdravje je bilo to zelo blagodejno. Saj sem bil popolnoma sproščen. Ko je pretekel čas, ki sem ga temu namenil, sem se podal naprej do svojega cilja. Od začetka, ko so bile ceste še dobre, Slovenci pa vsi na enem koncu škofije, smo se dobivali vsaj enkrat mesečno. Tam smo kaj debatirali, si izmenjali novice iz Slovenije in tudi ideje o našem delu. Kaj ste v tistih letih življenja med Antešaki najbolj pogrešali? Če vprašanje razumem pravilno, nisem pogrešal ničesar. Po drugi strani bi pogrešal ogromno stvari, če bi hotel evropske možnosti prestaviti na Madagaskar. Čemu le, če pa veš, da se ne bo zgodilo. Mogoče na vsaka dva tri leta pa sem si zaželel hrenovko ali sladoled. Do hrenovke nisem nikoli prišel, do sladoleda pa le, če sem šel v glavno mesto. Sam sebi se čudim, od kod so prihajale take želje. Kdaj in zakaj ste se odločili, da se vrnete v Slovenijo? Po srčnem infarktu na Madagaskarju sem se zdravil v Sloveniji. Zdravnik mi je svetoval, da se lahko vrnem nazaj, da pa bom moral paziti na svoje zdravje tako, kot če bi živel v Sloveniji. Vročina mi na Madagaskarju tudi po vrnitvi ni delala nobenih težav. Seveda hiter pa nisem bil več tako kot včasih. Ko pa je prišel čas ciklonov, me je “zagrabilo”. Neprestane vremenske spremembe, vlaga, pritisk in Bog si ga vedi kakšne silnice še, so me prisilili, da sem se počutil zelo slabo in se zopet vrnil v Evropo. Ostal Čudovita malgaška pokrajina sem leto dni in bi še počakal kakšni dve leti, a bi mi potekla viza. Le-to pa je bilo takrat zelo težko dobiti, posebej vizo stalnega prebivalca kakršni smo bili misijonarji. Vrnil sem se. Vse je šlo dobro do novih ciklonov. Zopet si nisem mogel nič pomagat. Nisem več videl smisla, da bi tako trpel. Šel bi domov, toda to po zdravi pameti pomeni, da povratka nazaj ni več. Tudi če bi se sam še hotel vrniti, mi zdravnik in nadškof ne bi več dovolila. Zaradi ponovnega zelo slabega počutja sem se moral odločiti, da grem domov. Imel sem občutek, da podpisujem smrtno obsodbo. To je bilo v februarju 1997, ko je prav v kraju, kjer sem živel 25 let, divjal hud ciklon. Jaz neposrednega ciklona v 25 letih nisem doživel. Seveda poplave, močan veter, pa dolgo deževje, tega je pa bilo vsako leto na pretek. Hvala Bogu, da sem že bil v glavnem mestu, kjer sem čakal na letalo. Janez Krmelj se je takrat žrtvoval za ljudi z vsemi močmi. V tisti stiski sem molil nekako takole: “Bog, glej, mene zelo boli, ker zapuščam Madagaskar. Zato prosim, daj mi čutiti, da bo ta moja žrtev pri tebi izprosila za ljudi, med katerimi sem živel, več tvoje pomoči kot če bi sam še naprej živel in deloval med njimi. Daj mi moč, da bom sprejel to žrtev za uspešno delo misijonarjev, ki so ostali na mojem mestu.” Vedno sem namreč intuitivno čutil, da moji uspehi, če jih je bilo kaj, ne slonijo na mojih sposobnostih, ampak neprimerno bolj na molitvah in žrtvah bolnikov, ostarelih in drugih ljudi, ki svoje težave in molitve darujejo za delo misijonarjev. Ste ohranili stike z Malgaši, ste se kasneje še kdaj vrnili nazaj? Štiri leta zapored sem rezerviral avionsko karto. Ko je prišel čas, da jo plačam, sem se skesal. Zbal sem se, če me morda ne bo tam doletela kakšna kriza, ko je do zdravnika za srčne bolezni 800 km daleč. Si pa še redno dopisujem s približno desetimi ljudmi, enkrat enim, drugič drugim. Kolikor morem, jim pomagam tudi denarno, recimo ob rojstvu otroka, ob smrti v družini. Tudi za plačilo operacije meje nekdo prosil. Bolnica je katoliška, v kateri ljudem ne računajo polne cene. Še to si malokdo s težavo plača. Hvala Bogu, operacija je dobro uspela. Še bolj pa hvala Bogu, da mi je prav takrat nekdo dal dar za misijone. Tako mi vedno prav pride, če se kdo spomni in mi kaj da za misijone. Moji darovi njim so bolj simbolične narave, za njih je pa vsak najmanjši dar dragocen. (KONEC 6.DELA) Igor Gošte DIREKTOR RUDNIKA ALEŠ BERGER O RUDARJIH NEKDAJ, DANES 'Trboveljčani so močno povezani z rudaijenjem že dve stoletji. V nekaterih družinah se je rudarski stan prenašal iz roda v rod, X saj je bilo delo rudarja nekdaj spoštovano in je veljalo za tako, ki družini pomeni stabilnost in varnost. Tudi naš sogovornik, sedanji direktor RTH, Aleš Berger, se je z delom rudarjev seznanil tudi pri svojem očetu. Kljub nevarnostim in težkemu deluje sprejel izziv, da na podlagi veljavne zakonodaje o postopnem zapiranju rudnika, spelje začrtano pot, ko se bodo nekateri upokojili, drugi poklicno preusmerili,... Česa se vi najbolj spominjate o rudarjih iz svoje rane mladosti? Veliko stikov z rudarji pravzaprav nisem imel. Preko očeta sem doživljal rudarje, ko so očeta klicali zaradi nastalih operativnih težav v rudniku. Bil sem večkrat pri njemu na trboveljskem obratu. Najbolj všeč mi je bilo, da sem lahko z njim šel v menzo, kjer sem dobil sendvič in si sam natočil čaj iz pipe, tako kot rudarji. Na dvorišču so postavili prvi stroj za izdelavo prog ALPINE F6A, kakršnega, novejšega, uporabljamo še danes in da lahko sem sedel nanj. Vsega se še danes prav živo spominjam. Stanovali smo na Polaju, kjer sem z vrstniki veliko igral na Opekami, kjer je bil glinokop. Z glino smo lahko otroci ustvarjali, pri tem smo bili tako umazani kot tamkajšnji zaposleni delavci. Kaj je premaknilo jeziček na tehtnici, da ste se odločili za delo v rudniku? Vam je bilo te odločitve kdaj žal? Nikoli nisem posebej razmišljal o rudarstvu. Veselil meje šport in mojarazmišljanja so šla v tej smeri, zato sem se po končani gimnaziji vpisal na DIE in tudi zaključil 1. letnik študija. Kasneje sem spoznal, da me zanima bolj kaj drugega, povezanega s tehniko. V tistih časih jih ni bilo veliko vpisanih na rudarstvo, saj so kljub krizi potrebovali kadre. Nekaj je morda na mojo odločitev vplivala tradicija, čeprav mi je oče svetoval, naj ne grem na področje rudarstva, a starši kategorično moji odločitvi niso nasprotovali. Po končanem študiju sem se zaposlil na Rudniku Trbovlje, kot asistent. Delovna praksa, izkušnje so me pripeljale do sedanjega delovnega mesta. Na prejšnjih delovnih mestih sem pogosto bil v jami, vsaj po dvakrat tedensko, kadar so razmere zahtevale, tudi vsak dan. Sedaj se zjamo srečujem redkeje, vendar skušam stik obdržati, da lažje spremljam proizvodno problematiko in če le utegnem, grem na obhod po jami. Svojo odločitev ne obžalujem, tudi v kritičnih trenutkih, ko pride do kočljivih razmer in nesreč. Velikokrat je bilo treba reševati nastalo stanje in sprejemati ključne odločitve, vendar nikoli nisem pomislil, da odneham. Sestavni del v našem poklicu so tudi trenutne odločitve, kjer se nikoli vnaprej ne da vsega predvideti, saj imamo opravka z naravo, kije pogosto nepredvidljiva. Rudarsko luč, kot simbol rudaijev, vam je predal Aljoša Kink. Nihče vam ne more zavidati situacije v kateri ste se znašli, saj je nedvomno tudi v vas prisotna solidarnost in niste brezbrižni za usode svojih zaposlenih. Vsakdo ima svoje lastne načrte, kijih namerava uresničiti. Koliko ste jih uspeli realizirati in na kaj ste najbolj ponosni? Proces zapiranja rudnika je nov izziv s katerim seje treba soočiti in ni sestavni del tega kar so nas učili v šolah. To velja predvsem za kadrovsko - socialni program oziroma zahtevo po zniževanju števila zaposlenih. Zame je človeški del najtežji del zapiranja, saj se ljudje le s težavo preusmerjajo na drugo delo. Sprejemanje takih odločitev pomeni travmo za vsakega posameznika, ki se sreča s tem dejstvom. Z Zakonom o zapiranju RTH so predvidene vzpodbudne, predvsem za delodajalce, ki presežne delavce zaposlujejo. S tem je ta proces olajšan. Do sedaj smo uspeli znižati zaposlenost za dobrih 350 ljudi, ki so se delno upokojili in prezaposlili. Vesel sem, da do sedaj še noben delavec Rudnika ni ostal brez zagotovljenega rednega dohodka, vsaj takrat, ko je zapustil rudnik. Zaloge premoga pravzaprav še ne bodo v celoti izkoriščene, ko naj bi zaprli rudnik. Po svetu bogate države varčujejo s svojimi naravnimi bogastvi. Menite, da se pri nas niso najgospodarneje obnašali in bi pravzaprav morali bolj racionalno izkoriščati »črno zlato«? Naša perspektiva, ki smo ZANAvr ssllil '. gruden 2004 jo videli pred referendumom 1999. leta je bila naravnana v smeri boljšega izkoriščanja domačih virov. Na podlagi znanih zalog smo načrtovali uporabo premoga v načrtovani novi termoelektrarni še 40 let. Z referendumsko odločitvijo proti izgradnji elektrarne tudi rudnik ni imel več dolgoročne perspektive. O pravilnosti odločitve bo pokazal čas. Vsi vaši delavci se ne bodo mogli upokojiti. Nekateri bodo morali še delati. Ali menite, da ne bodo ostali brez zaposlitve? Kako izvajate prekvalifikacije svojih delavcev, kdo vam pri tem najbolj pomaga? Sprejeti program postopnega zapiranja RTH do leta 2015 predvideva ukrepe in sheme po katerih bomo razreševali problematiko zmanjševanja zaposlenosti. Letošnje spremembe Zakona podaljšujejo proizvodnjo premoga za dve leti (iz leta 2007 na leto 2009) in zapiranja za tri leta (iz leta 2012 na leto 2015), bo problem zaposlenosti lažje rešiti. V letih 2009, 2010 in 2011 bo izpolnilo pogoje za upokojitev približno po sto delavcev na leto, zato v prihodnjih nekaj letih ne bo potrebno določati toliko presežnih delavcev kot je bilo prvotno predvideno. Po letu 2015 predvidevamo, da bo ostalo približno 30 delavcev, ki bodo opravljali spremljavo in kontrolo zapiralnih del. Ko bi imeli v svojih rokah le vi »škarje in platno«, kaj bi naredili drugače kot delate sedaj? Če ne bi bilo referendumske odločitve, bi lažje odgovoril na postavljeno vprašanje, saj zdaj nimamo alternative. V sredo 10. novembra ste imeli slavnostno akademijo. Na njej ste vsi govorniki priznali, daje življenje rudarjev težko in nevarno. Rudarski SREČNO pove vse. Mislim, da je to največkrat povedana beseda, ki gre od srca in ni le fraza, kot jih uporabljajo ljudje v vsakdanjih pogovorih. Se še spomnite na kaj ste pomislili ob tej besedi, ki ste jo slišali v svoji mladosti? Beseda SREČNO mi je vsakdanji pozdrav od otroštva dalje. Praktično je del mojega življenja, saj sem ga skoraj vsakodnevno slišal pri očetu, pa tudi v okolici, saj smo bili sprva doma v bloku, kjer so bila praktično sama rudniška stanovanja. Od študentskih let dalje, torej na montanistični fakulteti pa drugega pozdrava kot SREČNO, ki pove vse kar zaželijo rudarji drug drugemu, nismo poznali. Častni pokrovitelj akademije je bil predsednik republike Janez Drnovšek, udeležil se je je tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač, trboveljska poslanca v Državnem zboru, Bogdan Barovič in Aleš Gulič, hrastniški podžupan Matjan Dolanc in mnogi drugi gostje. Vsi govorniki niso pozabiti povedati, kako težko in nevarno je delo rudaijev. Ob tej priložnosti je bilo izdanih kar nekaj knjig, ki opisujejo vseh dvesto let. Ati menite, daje se je kljub temu na kaj Tine Lenarčič, ki je bil pred upokojitvijo zaposlen pri nas, je ob obletnici zbral gradivo in napisal knjigi. V prvi, Stan rudarski, bodi nam pozdravljen! je poudarek na praznovanjih rudarskega praznika, goda sv Barbare 4. decembra, ki so ga praznovali do leta 1952, od takrat dalje o praznovanju slovenskih rudarjev 3. julija. V drugi knjigi, Rudarske zgodbe in pripovedi, je zbral tiste, ki so med rudarji krožile dolga leta. Izšla je tudi knjiga Irene Ivančič Lebar Zasavski rudniki danes in nikoli več, kjer je popisana zgodovina vseh zasavskih premogovnikov. Verjetno je ostalo še kaj neobjavljenega, saj je imel rudnik velik vpliv na kraj in širše področje. Vesel pa sem, da bo v omenjenih delih ostal zapisan večji del te dvestoletne dediščine, ki je nastajala v zasavskih rudnikih. Bivšim direktorjem rudnika ste izročiti posebna priznanja. Na njihovih obrazih smo lahko videti, da jim je povedano bilo kot scenarij za film, ki se jim je odvrtel v njihovem spominu na dni, ko so biti v tesnem stiku z rudnikom. Tudi sami boste enkrat na njihovem mestu. Kaj ste razmišljati vi, ko ste poslušati zgodbo posameznih obdobij, ati ste lahko ugotoviti, da velja rek, »da se zgodovina ponavlja«? Zgodovina se ponavlja, a vedno v drugih odtenkih. Veliko zgodb o dogajanjih v preteklosti se spomnim in precej podobne so današnjim. Probleme je bilo treba vedno reševati, četudi v prvem trenutku ne vidimo prave rešitve. Včasih nazadnje tudi ne tako dolgo nazaj, so se znale razmere zaostriti do te mere, da so rudarji posegli po štrajku. Potem se znova najde rešitev, a vprašanje, če vedno v tisti smeri kot bi si vsi želeli. Naš kraj naj bi dobil »staro« podobo, podobno kot je bila ob začetku rudarjenja. Menite, da bo to uspelo? Mišljena je sanacija in rekultivacija površin na katerih je bilo rudarjenje. Sicer upam, da bo podoba lepša, saj je pred rudarjenjem v Trbovljah živelo le nekaj sto ljudi. Prizadevamo si, dabi ob zaključku rudarjenja v Trbovlje pripeljali čim več novih dejavnosti, ki bodo prevzele nekdanjo vlogo Rudnika na gospodarskem področju. Prepričan sem, da bo to v daljšem obdobju vsekakor uspelo! Naj se vam ob koncu pogovora iskreno zahvalimo in vam tudi mi, avtorica, uredništvo in bralci čestitamo ob častitljivem jubileju in ob praznovanju goda sv. Barbare, v želji, da bi bilo zapiranje rudnika čimmanj boleče za zaposlene in njihove družine, da na vas ne bi pozabili tisti, ki ste jim pomagali v svojih najuspešnejših časih, da so si z vašimi žulji zgradili podlago, da danes lažje delajo in živijo. Irena Vozelj 7AS4vr er SANACIJA CESTIŠČ v O e pred zimo je uspelu kJDarsu in Direkciji Republike Slovenije za ceste sanitari poškodovano cestišče na odsekih od Trojan do Razpotja, ki sojih poškodovali težki tovornjaki, ki so vozili material iz gradbišča avtoceste na Trojanah (tuneli). Najprej so se lotili odseka regionalne ceste 2. reda od Etija do Razpotja, potem pa še ceste Rl-221 Trojane - Izlake. Po grobi oceni so navedena dela veljala od 150 do 200 milijonov tolarjev. Občina Zagorje pa je že sanirala tudi cesto Razpotje - Briše. Dela so bila vredna 50 milijonov tolarjev, poleg občine pa je denar za sanacijo prispeval še Dars. POSODOBITEV JAVNIH POTI IN ULIC T /"Zagorju so se v V zadnjem mesecu lotili posodobitve nekaterih javnih poti in mestnih ulic. Tako so posodobili javne poti Polje, Selo - Flere, Suhi Potok - Okrog in Dobrljevo - Brda. Novo asfaltno prevleto sta dobili tudi mestni ulici na odsekih Pintarjeva - Suša in Podvine - Šaht ter lokalni cesti Medija - Borje in Izlake - Spodnje Izlake. Nov asfalt so položili tudi na igrišču Proletarec. Skupaj so dela veljala nekaj več kot 43 milijonov tolarjev. Najdražja, z nekaj več kot 10 milijoni sta bila odseka Suhi potok - Okrog in Dobrljevo - Brda. GRADNJA KOREKTORJA IN ČISTILNE NAPRAVE Drugi dan decembra je potekla tridesetdnevna javna razgrnitev dveh lokacijskih načrtov za gradnjo kolektorjev odpadnih vod in centralnih čistilnih naprav v občini Zagorje. Na javni obravnavi v začetku novembra v prostorih KS Izlake ni bilo pripomb. Tudi pisnih pripomb občinski organi niso prejeli. Z lokacijskim načrtom se strinja tudi lastnik parcele v katastrski občini Ržiše, kjer je predvidena gradnja čistilne naprave. Tudi na javni obravnavi v Kisovcu in Zagorju ni bilo pripomb. Lastnica parcele v katastrski občini Rodež(za Savo) pa je zavrnila pogovor o gradnji na navedeni parceli, saj se z njo ne strinja. V občini so prepričani, da je lokacija za čistilno napravo na desnem bregu Save ob cesti Litija - Trbovlje najbolj primerna in bo posegla tudi z razlastitvijo, če se ne bodo mogli dogovoriti za odkup zemljišča. V občini Zagorje nameravajo zgraditi dva kanalizacijska sistema in dve čistilni napravi. Prvi sistem bo odvajal odpadne vode naselij Kisovec in Zagorje (zgradili bodo povezovalni kolektor), vode pa bodo čistili na centralni čistilni napravi v Zagorju. Drug sistem pa bodo zgradili na Izlakah. PUP 1 -PODKUM 'T~'\rugega decembra J_>/je potekla tudi javna razgrnitev sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev občine Zagorje ob Savi PUP 1 - Podkum. Sredi novembra so prostorske dokumente predstavili na javni obravnavi, kjer nanje ni bilo pripomb. S tem dokumentom se v kartografskem delu spremenijo meje poselitvenih območij in stavbnih zemljišč in območju razpršene gradnje. S tem se spremenijo tudi meje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Na novo bo urejeno tudi poimenovanje in oštevilčenje državnih cest in železnice ter lokalno cestno omrežje, ki se prilagajo novi kategorizaciji, kulturne dediščine. Dokument Dokument je dopolnjen še s bodo obravnavali svetniki prikazi vodovarstvenih območij Občinskega sveta na naslednji vodnih virov, področje varstva seji. naravne dediščine ter varstva VIR:BILTEN PRIJATELJSKI OBISK NAČELNIKA GŠSV GENERALMAJORJA LADISLAVA LIPIČA V TRBOVLJAH TW Tačelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor J_N Ladislav Lipič je s sodelavci v začetku decembra obiskal Trbovlje. Povabilo župana Občine Trbovlje, Bogdana Baroviča in direktorja Rudnika Trbovlje - Hrastnik Aleša Bergerja je, ob dvestoletnici rudarjenja v Trbovljah, pomenilo predvsem željo, da se prikažejo naravne in družbene danosti občine na splošno in ob zapiranju rudnika. Omenjene so bile predvsem možnosti sodelovanja na področju zaposlovanja pri popolnjevanju Slovenske vojske s poklicnimi vojaki, pogodbenimi rezervisti in vojaki prostovoljci. General Lipič je poudaril, da bodo v prihodnje v Slovenski vojski razvijali t.i. strateško rezervo (tretji krog) in na tem področju vidi možnosti za bodoče sodelovanje. Generalmajor si je ogledal REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE. PROSTOR IN ENERGIJO Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana. Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 Telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS. št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-l) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Direktorat za prostor. Urad za prostorski razvoj, vabi na 1. PROSTORSKO KONFERENCO za regionalno zasnovo prostorskega razvoja za Zasavje, ki bo v sredo 15. decembra 2004, z začetkom ob 10. uri, v sejni sobi Regionalnega centra za razvoj (drugo nadstropje), Podvine 36, Zagorje ob Savi Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja Zasavja. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Direktoratu za prostor, Uradu za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30 uro in na spletni strani Urada za prostorski razvoj, http://wNvw.gov.si/uDp/Aktualno.htm. v rubriki Obvestila za javnost. Valentina Lavrenčič Direktorica Urada za prostorski razvoj strelišče Agnez-Ojstro Združenja slovenskih častnikov Trbovlje, kjer je poudaril pomembnost častniških in veteranskih združenj kot vezi med civilno družbo in Slovensko vojsko in obljubil, da bo Slovenska vojska pomagala pri ureditvi njihovega objekta. Po ogledu strelišča sije ogledal proizvodnjo premoga v jami Ojstro in poudaril, da je samo ogled nekaj drugega kot težko in naporno delo rudarjev, ki ga v jami opravljajo vsak dan. Udeleženi so obisk ocenili kot pozitiven, v upanju, da bodo pogovori v prihodnosti obrodili sadove in da bo sodelovanje med Občino Trbovlje, Slovensko vojsko in Rudnikom Trbovlje - Hrastnik uspešno. (BB) SIMON TANSEK IN RUŠEVINE - DRUGIČ T /prejšnji številki smo poročali o zavidljivi nagradi, ki jo V je dobil Simon Tanšek kot direktor fotografije za film Ruševine, tiskarski škrat pa nam je dragi del razgovora z njim odškmil. Sobesedniku smo se že opravičili, razgovor pa bo, upamo, ostal tokrat neokrnjen. » Po tehnični plati je bil film Ruševine zelo zanimiv, saj smo ga snemali zunaj studia in v kinemaskopski tehniki,« nam je pojasnil Simon Tanšek » Negativ smo razvijali v Budimpešti, postopek pri razvijanju negativa je bil nestandarten. S tem smo hoteli doseči redukcijo barv, skratka manj izrazite barve. Zanimivo pri tem filmu je to, da je ves posnet iz roke in ne s stativa. S tem smo hoteli doseči to, da se film bolj približa gledalcu, da gledalca bolj potegne noter, saj je tako gledalec kot nekakšen opazovalec v filmu, skratka gledalec je bolj znotraj filma.« je še dodal Simon Tanšek.« V tej tehniki smo snemali lani tudi film Od groba do groba, režiserja Jana Cvitkoviča « Zanimala nas je tudi vsebina filma Ruševine, ki jo povzemamo : Karizmatični gledališki režiser in avtor Herman pripravlja novo predstavo, ki naj bi otvorila prestižni gledališki festival. Že med vajami pa začne Herman razkrivati razmerja med nastopajočimi, ki jih je sam povabil k sodelovanju, in se iz njih norčevati... Nastopa vrsta znanih slovenskih igralcev kot Matjaž Tribušon, Nataša Burger, Janez Škof in drugi. Film bodo začeli vrteti po slovenskih kinematografih konec januarja 2005. Poglejmo še utemeljitev predsednika žirije Mihe Hočevarja za našega zasavskega nagrajenca: SIMON TANŠEK za film Ruševine v produkciji Emotionfilma: Kamera diha z igralci in prostorom. Ne vsiljuje se ne z gibanjem ne z barvami ne s kompozicijo. Sledi zgodbi in ustvarja atmosfero. Preprosto in dovršeno. Na fotografiji: Simon Tanšek Fanči Moljk OTROCI SVETA V HRASTNIŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU otoklub Hrastnik j e sredi novembra pripravil v Zdravstvenem Ju domu Hrastnik razstavo, ki je plod dolgoletnega prijateljstva ^jeseniškimi fotografi. Tokrat vabijo na ogled 34 barvnih fotografij, ki so delo njihove članice Jane Božič iz Mojstrane. Avtorica že vrsto let obiskuje vse kontinente sveta, vendar tokrat ne razstavlja pokrajine daljnih dežel. Osredotočila se je na otroke, predvsem z otočja Azije in Južne Amerike. To so predvsem otroci ulice. bosonogi, z vso paleto razpoloženj, ki so večkrat lačni kot siti...Ne dolžni ne krivi nosijo breme nerazvitosti svojih dežel. Kljub temu so zvedavi, dobrovoljni in nagajivi kot vsi otroci sveta. Jana Božič je razstavo naslovila Otroci sveta, ogledamo pa si jo lahko vsak delavnik med 25.novembrom in 25. decembrom 2004. Fanči Moljk Fotografije: Andrej Zdovc DOBRODELNA PREDSTAVA V HRASTNIKU T /ponedeljek, 29.nov.2004, je bila v dvorani delavskega V doma v Hrastniku predstava Teatra 55 iz Mengša Čas je spermembe. Organizirala ga je Občina Hrastnik v povezavi z RK Hrastnik, saj je šel denar od prodaje vstopnic za dobrodelne namene - socialno šibke družine. Nabito polna dvorana pa je s smehom spremljala odlično izvedbo treh slovenskih igralcev: Alenke Tetičkovič, Branka Šturbeja in še posebej popularnega Branka Đurića - Dura. (Fanči Moljk) IVANKA URŠIČ RAZSTAVLJALA V HRASTNIKU T /hrastniški knjižnici je v novembru 2004 razstavljala V Ivanka Uršič, članica Relika iz Trbovelj. Doslej je imela že okoli 25 skupinskih in samostojnih razstav po Zasavju in drugih krajih Slovenije in povsod so njeni likovni izdelki sprejeti s simpatijami. Ljudje imajo radi podobe iz narave in tihožitja, kar Ivanka Uršič rada upodablja. Za razstavljena dela v Knjižnici Antona Sovreta je uporabljala različne tehnike : pastel, akvarel, oglje in akril. Glede na to, da je avtorica več let službovala na dolski šoli, so si razstavo z veseljem ogledali tudi njeni nekdanji sodelavci. (Fanči Moljk) SOVRETOV VEČER "f /"petek, 3.decembra 2004, je bil v V Knjižnici Antona Sovreta kulturni večer, ki so ga pričeli s poklonitvijo največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Obiskovalci so poslušali odlomke iz šolskega časopisa Izrazi, ki je pred leti izhajal na šoli in kjer so v eni izmed številk zapisali izjave znanih Slovencev, kaj jim pomenijo Prešernove pesmi. Drugi del večera so posvetili Antonu Sovretu, ki seje rodil 4.decembra 1885 in se na ta dan torej prične napolnjevati leto oziroma 120 let, odkar seje rodil. Program so pripravile dolske osnovnošolke, ki so nastopile z njim že v začetku oktobra v Šavni Peči ob prvem pohodu Sovretove poti. Tudi tokrat so obiskovalci z navdušenjem spremljali njihov ples sirtaki in M.prizor iz znamenite drame Kralj Ojdip.. Kot dodatek pa so v knjižnici predvajali še TV reportažo prve Sovretove poti iz TV oddaje Dobro jutro. »S tem večerom smo se odzvali ministrstvu za kulturo, »je povedala direktorica knj ižnice Miri Vučetič,« ki že nekaj let vabi knjižnice, galerije in druge kulturne ustanove, da na dan Prešernovega rojstva organiziramo kakšne aktivnosti. Poimenovali so ga Ta veseli dan slovenske kulture in naš program temu gotovo ustreza...« Prijetno srečanje so zaključili s pogovorom o Antonu Sovretu oziroma z aktivnostmi, ki so se v zvezi z njim v zadnjem času že dogajale ali pa se še bodo. Vsi so bili na primer mnenja, da bi se lahko drugo leto Sovretove nagrade spet podelile v Hrastniku. K živahni debati sta prispevala zanimive podrobnosti v zvezi z znamenitim rojakom tudi Dani Černuta in Alojz Čebin iz Savne Peči, ki sta se tudi udeležila prireditve v Knjižnici Antona Sovreta. Prizor je pripravila Nataša Kreže, večer pa zasnovala in vodila Fanči Moljk. (F.M.) DARINKA KOBAL V HRASTNIKU T TKnjižnici Antona Sovreta je v V četrtek, 2.decembra 2004, gostovala stara znanka iz Litije Darinka Kobal. V nabito polni knjižnici je brala svojo pravljico Buba Debeluha in z njo animirala radovedne poslušalce, ki so se vživljali v pravljične osebe, plesali in peli...Prijeten začetek v veseli december. F.M. PEVSKA REVIJA OD JADRANA DO KOROTANA A /"soboto, 27.novembra je potekala v V Braniku 19.Srečanje pevcev treh dežel pod nazivom od Jadrana do Korotana. Tudi tokrat je nastopilo pet moških pevskih zborov, ki se tega tradicionalnega srečanja slovenskih pevcev udeležujejo vsako leto izmenjaje v drugem kraju. Iz Zasavja se revije vsako leto udeleži moški pevski zbor Zarja Trbovlje. Naslednje srečanje bo v Pliberku. (T.L.) JUBILEJNI KONCERT ZBORA UPOKOJENCEV T /"sredo, 24.novembra je slavil moški V pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje svoj 40 jubilej. Zbor je bil namreč ustanovljen leta 1964 v prostorih Društva upokojencev Trbovlje pri Volkerju. Ustanovili so ga na pobudo nekaterih upokojencev-članov društva, njihov prvi zborovodja pa je bil Anton Uršič, sicer organist pri farni cerkvi sv.Martina v Trbovljah. V začetku je zbor štel 17 pevcev, na prvem celovečernem koncertu leta 1967 pa jih je pelo že 28. V kasnejših letih je zbor vodilo več zborovodij, nekateri krajši, drugi pa daljši čas. Sedanji zborovodja Miha Hercog vodi zbor od leta 1996 dalje. Ob svojem letošnjem jubileju je zbor pripravil celovečerni koncert v Delavskem domu Trbovlje. Nastopilo je 220 pevcev, ki so zapeli skupno 18 pesmi - narodnih, umetnih, partizanskih. Kot solista sta nastopila Bojana Režun in Miha Hercog ml., na harmoniki pa je zbor spremljal pri nekaterih pesmih Franci Vrtačnik. Med prvim in drugim delom koncerta so nastopili otroci iz Vrtca Trbovlje, enote Metuljček z Dobovca ter osnovnošolci iz OŠ Trbovlje, podružnice na Dobovcu. Dvorana poslušalcev je bila domala polna in vsi so toplo pozdravili s ploskanjem po vsaki zapeti pesmi. Bil je lep večer. Zboru je s krajšim nagovorom čestitala Marja Kužnik po pooblastilu predsednika Društva upokojencev Trbovlje ter mu izročila spominsko darilo. Program je povezovala Vanda Kopušar. (T.L.) NOVA PESNIŠKA ZBIRKA FRANCETA LAKOVIČA T)red kratkim je izšla iz tiska nova JE pesniška zbirka znanega zagorskega pesnika Franceta Lakoviča. Pesnika poznamo že dolga leta po raznih pesniških zbirkah z lepimi odmevi, sedaj pa je našo literaturo znova obogatil z zbirko Svitanje. Zbirka je bila natisnjena v 200 izvodih na A5 formatu, v mehki izvedbi, izid paje omogočila Občina Zagorje, založila pa Multima d.o.o. V zbirki so objavljene številne pesmi, največ je krajših, porazdeljene pa so glede na vsebino na poglavja v belem, Gluhota, Odsviti svetlobe Zbirko zaključuje pesem Mozaik. MOZAIK Naj lepše kamne sem izbral in jih sestavljal v mozaik, med že izbranimi odbiral in sproti izpreminjal lik. In zdaj stojim pred mozaikom, vse, kar sem mogel, vanj sem dal, pred njim stojim in se sprašujem, če kamne prave sem izbral. Na 63, zadnji strani zbirke, se avtor zahvaljuje zagorskemu županu Matjažu Švaganu, ki je omogočil natis pesniške zbirke. (T.L.) VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO O prašujemo vas po naslovu knjižnega kJ dela v zadnj ih letih zelo znanega- žal že pokojnega- slovenskega književnika. In ko boste v kuponček zapisali naslov romana, ne bo težko napisati tudi, kdo je ta roman napisal. V pomoč vam navajamo nekaj besed o romanu, ki je izšel leta 1938 in , ki je v zadnjih letih postal pravi svetovni uspešnež. Ta zgodovinski in psihološki roman je v osnovi razmišljanje o nadaljnji usodi človeške družbe, dušeslovno razčlenjevanje in razvoja nekega fanatizma, ki mu je osnova slepa pokorščina do avtoritete. “Kmalu so pojavi skupina deklet, ki jo sprejmejo medse. Halima se ne more načuditi razkošju, ki jo obdaja. Na voljo soji najlepše obleke, najokusnejše jedi in nakit, kakršnega si hoče izbrati. Tovarišice kar tekmujejo, katera bi seji bolj prikupila. Kmalu se docela privadi njihovemu življenju; uči se pisati, pesnikovati, plesti in šivati. Na večer je močno utrujena od dogodkov in trdno zaspi.” Še to, iskani avtor seje rodil leta 1903 in umrl 1967. Napisal je tudi novele Al Araf. Vi pa, kot že rečeno, zapišite ime avtorja in njegovega najbolj znanega dela, katerega odlomek smo vam navedli zgoraj. LITERARNI VEČER S TINETOM LENARČIČEM 'T'ine Lenarčič, Id 4. decembra praznuje svoj 80. rojstni dan, je v zadnjem letu zbral 1 in uredil gradivo za knjigi STAN RUDARSKI, BODI NAM POZDRAVLJEN! in RUDARSKE ZGODBE IN PRIPOVEDI. Obe knjigi sta bili izdani ob praznovanju 200. obletnice rudarjenja v Trbovljah, da bo ohranjen spomin na življenje rudarjev in zgodbe, ki so si jih pripovedovali. Na literarnem večeru, ki gaje pripravil odbor za literarno dejavnost pri DUT se je o knjigi Stan rudarski, bodi nam pozdravljen, avtor pogovarjal z Marinko Bučar, odlomke iz knjige so prebirali člani odbora, za glasbeno spremljavo sta poskrbeli sestri Kavčič iz Terezije. Tine Lenarčič je v knjigi napisal kako so dan rudarjev praznovali nekdaj in kako ga praznujejo danes. Do leta 1952 je veljal za rudarski praznik 4. december, ko goduje sv. Barbara. Od takrat dalje so praznovali za stanovski praznik 3. julij, v spomin na gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934. V knjigi najdemo številne podatke o praznovanjih v posameznih letih, o »barbara gelt-u« ..., pesmi in molitve, ki so jih poznali rudarji v čast svetnice, navadah ob praznovanju... Tine suvereno pripoveduje o vsem. Njegovo poznavanje življenja rudarjev, simbolov, ... je tolikšno, da misli prehitevajo ena drugo, vsega se ne da povedati, včasih je treba »preskočiti« na drugo temo. Nedvomno pa drži, da si avtor knjig želi, da bi se ohranilo kar se le da največ, da bi lahko tudi bodoči rodovi poznali nekdanje življenje v teh krajih in da ne bi šlo preveč vsega v pozabo. Ob zaključku večera so se mu zahvalili za izdani knjigi in mu ob njegovem rojstnem dnevu zaželeli, da bi bil zdrav in ustvarjalen še naprej. Irena Vozelj »PESEM NAS DRUŽI« Tesen že krepko koraka v zimo. Ptice pevke navadno v tem J času niso ravno pevsko razpoložene, pa vendar ne utihnejo vse. Mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj prepeva v vsakem letnem času. Petinpetdeset let že gostijo in razveseljujejo vse, ki jih pridejo poslušat na koncerte doma ali drugod po Sloveniji in tudi v tujini. Konec leta se običajno naredi pregled dela, poslovanja in ne nazadnjetudi prepevanja... Tudi letošnji december ni nič drugačen od prejšnjih in spet bodo trboveljski ljubitelji zborovskega petja lahko zadovoljili svoje poželenje. Kulturno društvo Svoboda center v katerem deluje Mešani pevski zbor Slavček iz Trbovelj, vodi ga Ida Virt, prireja koncert, na katerem bodo poleg gostiteljev zapeli Mešani pevski zbor Stefan Romih iz Črešnjevcev in Mešani pevski zbor Revoz iz Novega mesta. Oba gostujoča zbora sta po času delovanja mnogo mlajša od domačinov. Pevci MePZ Revoz, ki ga vodi zborovodkinja Cvetka Krampelj, se družijo četrt stoletja. Pet let »mlajši« je MePZ Štefan Romih, z zborovodkinjo Franjo Kmetec. Ne glede na »razliko v letih« se vsi trije udeležujejo revij pevskih zborov doma in v tujini, koncertov in srečanj in so za svoje prepevanje prejeli že številna priznanja in nagrade ter plakete. Vsi trije zbori prepevajo narodne, ljudske, delavske, umetne, socialne pesmi... domačih in tujih avtorjev. Glede na ugled, ki ga uživajo med ljubitelji zborovskega petja doma in v tujini, bo obisk »Preglednega srečanja pobratenih zborov«, oziroma njihovega koncerta, v petek, 10. decembra 2004 v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah, dobrodošla popestritev hladnih in precej dolgih jesenskih večerov. Že davno so ljudje vedeli, da dobra, iz srca zapeta pesem ogreje dušo in telo in le zakaj jim ne bi verjeli in se ta večer pogreli ob pesmi. MaH KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK PRAVLJIČNE URE IN USTVARJALNE DELAVNICE DECEMBER 2004 OB 17.URI! SREDA. 15.12.2004 Kreativna delavnica za otroke,stare 6-12 let ZVEZDICE KRASIJO KNJIŽNICO (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) SREDA. 22.12.2004 Pravljična ura za otroke, stare 6-10 let SEVERNI JELENČEK S seboj prinesite copatke! SREDA. 29.12,2004 Kreativna delavnica za otroke,stare 6-12 let NOVOLETNE POBARVANKE (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) LEPO VABLJENI! v_________________________________________________J ZAGORSKI OKTET V ŠPANIJI T /'četrtek, 25. novembra ob sedmih zjutraj se je pred V zagorskim godbenim domom zbrala trinajsterica, sestavljalo jo je 9 pevcev Zagorskega okteta, njihova umetniška vodja Urška Magdalena Kos, predsednik okteta Franc Kukoviča in predstavnika sponzoijev, Janez-Ivan Pavšek kot predstavnik firme Integral Zagoije, ter predstavnik glavnega sponzorja Zagorskega okteta, EVJ Elektroprom iz Kisovca. Odpravljali so se v Španijo, natančneje v okolico Bilbaa, še natančneje, v obmorsko mestece Portugalete. Tam je namreč med 24. in 28. novembrom 2004 potekal peti Mednarodni festival oktetov. Z avtobusom so se opeljali do mednarodnega letališča Ronchi v Trstu, od tam pa z letalom do Milana in nato naprej do Bilbaa. V Portugalete so prispeli okoli pete ure popoldan, ob osmih zvečer istega dne pa so že imeli prvi koncert v tamkajšnji baziliki Sv. Marije. Koncert je bil zelo dobro obiskan, pevci pa so se predstavili s programom sestavljenim iz umetnih in narodnih pesmi. Začeli so s skladbo Slovenec sem, nadaljevali z Oj Triglav moj dom, nato pa so sledile Tam čir teče bistra Žila, Tihi veter od morja, Pomladni pozdrav, O, daje roža moje srce, kjer je solo odpel Alojz Prvinšek, So še rožce v gartelnu žavovale in Kam si šla mladost ti moja. Po pavzi so nadljevali s pesmijo Pogled v nedolžno oko, po njej pa so sledile Dečle to mi povej, Večerni ave, O kresu, Oj prišel sem na okence, Ana sam rieč me hriva. Vse rožice rumene, končali pa so z Ljubavnimi pesmimi iz Rezije, kjer je solo zopet odpel Alojz Prvinšek. Poslušalci so prepevanje Zagorjanov zelo lepo sprejeli, lokalna slikarka pa jim je v zahvalo za lep glasbeni večer naslednji dan v hotel dostavila voščilnice, ki jih sama izdeluje. Po nastopu so pevci skupaj s spremljevalci odšli v Bilbao na koncert katalonskega kantavtorja Josepa Teroa, ter koncert Josebe Gotzona Varela Gomeza, baskovskega kantavtorja. Slednji je tudi eden izmed organizatorjev festivala oktetov. V petek, 26. novembra seje skupina Zagorjanov odpravila preko plovnega kanala, ki predstavlja naravno mejo med mestoma Portugalete in Gijon. Za prehod preko kanala morajo vozniki in pešci uporabiti poseben most, najstarejši te vrste na svetu, ki je v bistvu viseča gondola (več o tem na: wwvv.puente-colgante.com'). Po kosilu, sestavljenem iz tipičnih baskovskih jedi, so se pevci skupaj s spremstvom in vodstvom odpravili v mesto Pamplona, kjer so imeli skupaj z dekliškim oktetom Canticum Novum z Madžarske večerni koncert na tamkajšnjem Mednarodnem festivalu oktetov. Po koncertu je sledila še odlična večerja, na kateri so lahko poizkusili okoli deset različnih krajevnih specialitet, nato pa ponovno vožnja proti hotelu, ki leži tik ob prej omenjenem mostu. Sobota je bila namenjena ogledu mesta Portugalete, sprehodu po mostu - tokrat po zgornjem delu, ki je namenjen turističnim ogledom. Seveda ni šlo brez obveznega fotografiranja, za lepše ospredje pa so poskrbele pevke iz skupine Cantcium Novum, nove prijateljice Zagorskega okteta. Po ogledu so se vsi sodelujoči okteti zbrali v glavni dvorani mestne hiše, kjer jih je nagovoril župan mesta Portugalete. Popoldne je bilo namenjeno počitku, saj sta bila pretekla dva dneva precej naporna. Pa ni bilo povsem tako. Ker so se pevci že navadili na nepredvidljivost Špancev, jih ni presenetila želja madžarskega okteta, da bi na koncu nj ihovega večernega koncerta skupaj z njimi in oktetom Danok-Bat iz Portugaleteja v cerkvi Sv. Marije zapeli pesem Agur Jaunak. Ta pesem je nekakšna neuradna baskovska himna. Pevci so se skupaj z vodjo odzvali izzivu in namesto popoldanskega spanca so se zbrali v sobi in pospešeno vadili novo pesem. Okoli šestih so se po dogovoru z Madžarkami zbrali v hotelski jedilnici in skupaj zapeli omenjeno pesem. Seveda je zazvenela in zato so se dogovorili, da se zbero tik pred večernim koncertom v cerkvi in poskusijo še skupaj z domačini. Nekaj minut pred osmo zvečer so se torej zbrali v cerkvi in na presenečenje vseh so tedaj izvedeli, da bodo pesem izvajali «unisono», saj domačini niso znali večglasne variante. Po vaji so se pevci Zagorskega okteta prestavili med poslušalce in prisluhnili ubranemu petju okteta Canticum Novum in okteta Danok-Bat. Na koncu njihovega prepevanja so se jim na odru pridružili še Zagorjani in zazvenela je pesem Agur Jaunak. Poslušalci so to gesto gostujočih pevcev sprejeli z navdušenjem in trud je bil poplačan. Večerja v hotelu je bila bolj komorna, saj so vsi prisotni vedeli, da se njihovo nekajdnevno bivanje v Španiji približuje koncu. Pa vendar je za prijeten zaključek večera je poskrbela skupina Canticum Novum, ki je v zahvalo za sodelovanje in druženje svojim zagorskim prijateljem zapela svojo najljubšo skladbo, nato pa so se pevci počasi razšli po sobah. Nedelja je bila namenjena prepevanju po mestu Portugalete. Lepo zgodnje popoldne so tako s petjem polepšali še pevci vseh oktetov, ki sojih organizatorji poslali vsakega v svoj mestni predel, kjer so nato od taverne do taverne prepevali pesmi in razveseljevali domačine. Po dobri uri petja po tavernah in pred njimi, so se pevci zbrali na mestnem trgu, kjer so druženje zaključili s ponovnim petjem pesmi Agur Jaunak. Bivanje v mestecu Portugalete se je tako zaključilo, pevce in spremstvo je tako čakala samo še pot do letališča v Bilbau in let proti Milanu in nato proti Trstu. V domače loge se se vrnili okoli ene ure naslednjega jutra, skupaj pa so se odločili, da na podobna gostovanja še odidejo. AM + RAZSTAVA ROČNIH DEL DRUŠTVA INVALIDOV TRBOVLJE T etos so članice sekcije za ročna dela že devetič pripravile razstavo svojih izdelkov, J—/v Galeriji Delavskega doma Trbovlje, od 29. novembra do 4. decembra. Menijo, da je njihovo poslanstvo pokazati lepote, kijih mnogi spregledajo, ko hite po vsakodnevnih obveznostih, zato so tudi vabila za razstavo izdelale same in so prava umetniška stvaritev. S tem so vsem vabljenim povedale, da jim ni žal časa, ki ga porabijo za svoje majhne pozornosti. Kot je v govoru, ob otvoritvi, povedal predsednik DIT, Rudi Janežič, so razstavljeni izdelki le delček tistega kar so ustvarile članice v preteklem letu, saj nimajo tolikšnega razstavnega prostora, da bi lahko pokazale vse svoje izdelke. Sekcijo je ena od članic opisala kar v verzih: Leto je naokrog, tokrat vam povemo to, kako ob torkih nam je bilo: Milka vbada brez besed, Hana kvačka, govori, Erna sladko se smeji, a marsikaj lepega naredi, Ivanka dela jope tri, Mira obleko s kvačka si, Gelca ne sliši, se jezi, Dani glasno govori, nove rože naredi, Ana plete, gleda kaj se godi, Ani nagelj nov v roki vrti, Majda plete, ne hiti, Marinka cigareto kadi, da idejo novo dobi, Zvonka dela veliko stvari, Zlatka si jopo naredi, Fani občasno prihiti, tako nam minejo urice dve al’ tri. Svoj »kotiček« imajo tudi letos oskrbovanci Varstveno delovnega centra iz Zagorja ob Savi, ki izdelujejo čudovite izdelke tudi iz kartona. Orfova skupina glasbene šole Trbovlje, pod vodstvom Ide Virt, je zaigrala nekaj prijetnih skladb in postala kar nekaka stalna spremljevalka otvoritve razstave ročnih del. Tudi v zloženki so članice predstavile svoje delo. Dobivajo se vsak torek od 17. do 19. ure, v prostorih DIT na Ulici 1. junija. Pravijo, da ponavadi kvačkamo, pletemo, šivamo ali barvamo ter se veliko pogovarjamo. Namen našega druženja je nabiranje novih izkušenj in pridobivanje novih idej. Nikoli ne pozabimo na psihično sprostitev, ki je za obolele ljudi velikega pomena... Vesele bomo, če se nam bodo pri naslednjih razstavah pridružili ljudje, ki svoj čas izpolnjujejo z različnim ročnim delom. Mladim, vedoželjnim za ročna dela, smo pripravljene ponuditi pomoč pri učenju in izdelovanju del, kijih obvladamo. Poiščite nas. Vesele bomo, če bomo pripomogle k temu, da se bo znanje preneslo na rodove, ki prihajajo. Takemu vabilu se bodo verjetno odzvali vsi, ki jih tovrstno ustvarjanje zanima, saj mladi niso brezbrižni do nekdanjih vrednot, saj želijo tudi sami znati narediti to, kar so znale njihove mame jn babice, očetje in dedki. Irena Vozelj ZADNJE LETOŠNJE SREČANJE SKUPINE VEZI GENERACIJ TJrvi decembrski četrtek so se ponovno srečali člani kulturno bralne skupine VEZI _L GENERACIJ, ki se je začela srečevati po aprilskem literarnem večera, kjer je dr.Jože Ramovž predstavil svojo knjigo KAKOVOSTNA STAROST. Na tokratnem srečanju so se najprej pogovarjali o knjigi Johanne Spyri HEIDI, ki so jo nekateri prebirali prvič že pred daljšim časom. Vsebina knjige morda na prvi pogled izgleda kar malce idilična, skorajda neresnična. Bistvo pa je v drobcih njene vsebine, ki poudarjajo temeljne človekove vrednote, kulturo, solidarnost ... Med babicami in dedki in njihovimi vnuki je vzpostavljen poseben odnos, starejša generacija prenaša vrednote na najmlajše, večkrat se sporazumevajo z dotiki, pogledi ... Vsakdo bi se moral zavedati kako pomembno je, da v tretjem življenjskem obdobju poskrbi za gibanje, branje in redne tedenske stike s prvo in drugo generacijo (otroki in vnuki op.a.). Iskrice v očeh povedo, kako se starejši znajo še vedno razveseliti majhnih pozornosti. Pred zaključkom srečanja je bila narejena »inventura«, vsakdo je povedal kaj je dobil na teh večerih in dal predlog kako bi delali v prihodnje. Vsi skupaj so ugotovili, da so tovrstna druženja dobra podlaga, da človek širše razmišlja o starosti, medsebojnih odnosih, sliši različna mnenja, ki mu lahko pomagajo prebroditi lastne težave ali tiste s katerimi se srečajo. O starosti se večkrat posebej ni razmišljalo, saj kot je povedala ena od prisotnih, daje bila morda pred srečanji preveč lahkomiselna, saj se z možem nikoli nista pogovarjala in se z njo spoznava šele sedaj na srečanjih. Vsi so se strinjali, daje vsebina knjig o katerih so se pogovarjali zanimiva in da spoznavajo tudi rešitve na katere prej niso pomislili. Ob tem je Jože Ramovž povedal, da se v Trbovljah dobro počuti, ker so zelo razgiban kulturni ambient. Dviga se pogovorna kultura,... po končanem srečanju vedno nekaj ostane. V prihodnje predlagajo, da ne bi na srečanjih vedno obravnavali vsebino le ene knjige, ampak bi se pogovarjali o več prebranih knjigah. Zanimivo bi bilo izluščiti vprašanje, ki bi postalo tema pogovora. Pogovarjali bi se tudi o člankih, ki izhajajo v reviji Kakovostna starost, ki jo izdaja Inštitut Antona Trstenjaka. Še naprej si želijo slišati strokovno mnenje, + zato upajo, da bo na srečanja prihajal dr. Jože Ramovž. Vsakdo bi lahko napisal svoje razmišljanje na določeno temo o sožitju generacij, zbrano gradivo bi poleg ostalega materiala, ki ga imajo, objavili v posebnem biltenu. Dogovorjeni čas ure in pol vedno »prekoračijo«, saj si imajo povedati toliko stvari, da bi lahko nadaljevali v neskončnost. Irena Vozelj »LJUBEČA DRUŽINA JE VRELEC MOČI...« .. .je v himni Zveze družin, z naslovom »Družina«, ki deluje v okviru Društva prijateljev mladine Slovenije, zapisala njena avtorica Zvezdana Majhen. Ob koncu novembra je bila v prostorih Kulturnega društva Svoboda Trbovlje zaključna prireditev z imenom »Družine se predstavijo«. Njen namen je predstavitev umetniških izdelkov in ustvarjanja v družinskemkrogu. Organizirala stajo Zveza družin pri ZPMS in Društvo prijateljev mladine Trbovlje. V preddverju dvorane v Domu svobode v »zgornjih« Trbovljah so bile od 22. do 26. novembra na ogled fotografije, ki so jih družine prispevale na temo »uživamo v naravi«. Svoje spomine na družinske izlete in druženja je »ovekovečilo« trideset družin iz vse Slovenije. Komisija, v kateri sta bila dva fotografa in predsednica zveze družin pri ZPMS, je izbrala tri posnetke, katerih avtorji so dobili simbolične nagrade, ki sojih kot sponzorji prispevali fotografski klubi. Za trud so bile nagrajene družina Žalec za fotografijo »Skok čez jezerce«, družina Gajšek za dokumentirano trditev »Tudi jaz bom zrasel« in družina Mraz za dokaz, da »V planinah je lepo«. Prisotne je najprej pozdravil predsednik Društva prijateljev mladine Trbovlje Marjan Frelih. Prireditev pa so obiskale tudi gostje Maja Kersnik, predsednica Zveze družin pri ZPMS in Majda Štruc, generalna sekretarka ZPMS. Ob tej priložnosti so družine iz različnih krajev Slovenije pripravile kulturni program. Na njem so svojo ustvarjalno glasbeno dejavnost predstavile Fani Jevnikar in vnukinje iz Velikega Gabra kot skupina »Zvezdice«. Pevski zborček osnovne šole Alojz Hohkraut iz Trbovelj je zbranim zapel, Simona Solina in hčerka sta pričarali vzdušje ob družinskem branju, medtem ko je mlajši moški del družine Kuder zaigral na harmoniko. Bogo Hvala je »predstavil« violine iz svoje zbirke, njegovi vnučki pa so pokazali pevsko nadarjenost. Trbovlje so (še vedno) rudarsko mesto in v rovih pod zemljo se preganja Perkmandeljc, ki ima že tudi svojega naslednika. Moški del družine Frelih je nazorno prikazal njuno medgeneracijsko neskladje in poskus zbliževanja. Vse skupaj je razveselila še »glasbena« družina Smolnikar iz Kamnika. Povezovalec programa je bil simpatični Sašo Rajakovič. Po svečani podelitvi nagrad družinskim fotografom se je nadaljevalo veselje, pogovor in družabnosti ter izmenjava družinskih izkušenj v prostorih Doma svobode Trbovlje, ki so ga za to priložnost prijazno odstopili kulturniki Svobode Trbovlje. MaH f " N KLIC DOBROTE V TRBOVLJAH Trboveljska Karitas, ki ima svoje prostore v starem X župnišču cerkve sv.Martina na Trgu Franca Fakina je 23.novembra organizirala tradicionalni Klic dobrote, ki ga slovenska Karitas organizira vsako leto v tem času. Predstavniki oziroma predstavnice te človekoljubne organizacije iz Trbovelj so preko Radia Trbovlje izpeljali to akcijo. Med enourno oddajo v dopoldanskem času so poslušalci izvedeli čemu so namenjena sredstva, ki jih zbirajo. Predvsem namenjajo ta sredstva za nakup živil in pokrivanje drugih nujnih stroškov občanom, ki živijo v hudih stiskah, med akcijo, ki sojo izpeljali v času enourne oddaje so zbrali 240.000 SIT, ki sojih preko radia poslušalci namenili organizaciji Karitas. Vsem darovalcem so se iz Karitasa toplo zahvalili za podarjena sredstva. T.L. v___________________________________J V SVETLOBI TEMNIH NOVOLETNIH LUČI T 7'esele lučke migljajo v decembrski večer in svedoba se lovi in se odbija od V bleščečega okrasja v predprazničnih dneh. Vse je okrašeno, vse je svečano in bele snežinke razigrano padajo, padajo... Ulice so polne prijaznih in nasmejanih ljudi, ki z ljubeznijo v srcih iščejo darila za svoje najdražje... Tako ali pa kako drugače se prične pravljica za lahko noč, ko temno modra odeja pokrije zemljo in njene prebivalce. Majhne in velike, brez razlike... Res? Prelepo bi bilo, da bi bilo tako! Razlika je! In to zelo velika! Kajti so zemljani, majhni in veliki, ki jim je jutro enake barve kot večer in polnoč prav taka kot visoko opoldne. To so ljudje, ki jim ni dano videti z očmi ali jim je le za špranjo odgrnjena zavesa teme, ki je, kdo ve zakaj in kdaj, padla na veke. Ali je to nesreča ali sreča? Kdo bi to vedel, o tem odločal? Vedo pa, daje mnogo laže med prijatelji, znanci in v družbi z enakimi in podobnimi, ki razumejo. Vsi se trudijo, da bi razumeli in včasih to komu uspe, največkrat pa si tega drugega sveta ni mogoče predstavljati, se videti v njem in ga doživljati. Tako so se slepi in slabovidni, ki živijo v Zasavju, družili in združili v Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana. Glavni namen društva je, da slepim in slabovidnim nudi organizirano pomoč pri njihovem vključevanju v normalno delo in življenje ter jim lajša težave, kijih imajo zaradi prizadetosti vida. Humano in plemenito nalogo uresničujejo z ustreznimi program i in razi ičnim i dej avnostm i društva. Sredstva, do katerih so upravičeni, pa ne zadoščajo za uresničitev načrtov. Obseg dejavnosti društva je zelo pester in tudi članstvo številno, zato so ti finančni viri preskromni in ni jim preostalo drugega, kot da se obrnejo s prošnjo za prostovoljne prispevke na družbo, na okolje, ki mu nesporno pripadajo. »Sredstva iz tega vira porabimo za pomoč našim članom, ki so socialno najbolj ogroženi.« Je zagotovila predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana, Barbara Krejči-Piry. Prebivalstvo Zasavja je vedno pripravljeno pomagati, kar je že večkrat dejansko dokazalo. Vsekakor bodo prispevki, ki se jih bodo Zasavčani in »firme« ter vse ustanove v Zasavju odločile nameniti za boljše videnje svojih sokrajanov, ki so prikrajšani za ta naravni dar, našli pravo mesto na računu 02083-0017274514 z namenom nakazila »ZA ZASAVJE«. Člani društva pa ne čakajo na pomoč le »od zunaj«. Vsako leto ob novem letu organizirajo srečelov, za katerega jim bodo zelo dobrodošli tudi morebitni prispevki v materialu. Vse informacije v zvezi s tem, z njihovo dejavnostjo in o njihovih problemih, s katerimi se v Zasavju srečujejo, lahko tisti, ki jih to iskreno zanima, dobijo pri Marjanu Vindišu v Trbovljah, Sallaumines 10a, ki se bo z veseljem pogovarjal tudi po telefonu na številki 03 56 21 987. Člani Društva iz Zasavja bodo zadovoljni že, če se vsi »videči« vsaj za trenutek zamislijo, kako bi bilo, ko bi pravljice za lahko noč ne mogli videti, mogoče bi jo le slutili ali pa še to ne... MaH DRUŽABNO SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV NA IZLAKAH T Tpetek, 12.11.2004,so sevHoteluMedijske toplice zbrali V krajani Krajevne skupnosti Izlake, ki so v življenju že prekoračili mejnik sedemdesetih let življenja. Srečanje so pripravili člani Rdečega križa Izlake v sodelovanju z osnovno šolo Ivana Kavčiča Izlake. Učenci tamkajšnje osnovne šole so pripravili kratek in zanimiv program. Učenci so dokazali, da kljub svoji majhnosti in mladosti kar precej znajo. Poleg pesmic novejšega datuma, znajo tudi tiste malo starejše. Na nekatere so zraven tudi zaplesali. Vsem zbranim so dokazali, da se v njih pretaka živahna kri. Starejši krajani so z iskricami v očeh prisluhnili in opazovali šolarje. Verjetno se jim je ob gledanju otrok v misli prikradel spomin na njihova šolska leta. S svojimi čistimi glasovi so večer popestrile tudi pevke vokalne skupine Iris. Organizatorji srečanja z veseljem ugotavljajo, da se srečanja vsako leto udeleži več krajanov. V prijetnem vzdušju je srečanje kar prehitro minilo. Vsi zbrani so se poslovili s pričakovanjem na ponovno snidenje čez leto dni. (IRH) SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV NA MLINŠAH /^Organizacija RK Mlinše-Kolovrat je za vse krajane KS VVMlinše- Kolovrat stare nad 70 let pripravila družabno srečanje. Pogostili so jih 13. novembra v gostišču Pod kozolcem. Vse navzoče so pozdravili podpredsednica RK Mlinše-Kolovrat Alenka Pokom, predsednik KS Valentin Kralj, predsednik RK Zagoije dr. Franc Grošelj in Mari Drobne. Učenci in učiteljice Podružnične šole Mlinše smo se odzvali vabilu Rdečega križa Mlinše-Kolovat in ob tej priložnosti za starejše pripravili kratek program. Naši mali učenci so bili zelo neučakani. Komaj so čakali, da so lahko pokazali, kaj vse so se že naučili v tem šolskem letu. Med starejšimi krajani je bilo tudi kar nekaj njihovih dedkov in babic. Popoldne smo jim popestrili s petjem in plesom. Starejši so se zabavali in uživali ter se ob gledanju učencev večkrat tudi nasmejali. Vsako leto se radi vračamo med nje in jim prinesemo nekaj veselja in zabave, na njihova lica pa pričaramo nasmeh. TSN SREČANJE FILATELISTOV TNlatelistično društvo Trbovvlje je JE organiziralo v soboto, 27.novembra v času med 9. in 14.uro tradicionalno srečanje filatelistov iz vse Slovenije. Potekalo je v dvorani Doma upokojencev Trbovlje, na Ulici 1.junija 16. Srečali so se zbiralci znamk razglednic, novcev, telefonskih mobi kartic ipd. Bilo je zelo živahno in uspešno. (T.L.) RAZSTAVA PTIC PEVK NA KIPAH T'Vruštvo za vzgojo ptic pevk v _L/Trbovljah je pripravilo tudi letos tradicionalno vsakoletno razstavo ptic pevk. V številnih kletkah so gojitelji ptic pripravili pregledno razstavo najrazličnejših ptic, ki jih gojijo ljubitelji ptic v Trbovljah. Med temi so bile tudi ptice, ki so na različnih ocenjevanjih dosegle zelo visoke ocene. Tokrat so razstavo pripravili v prostorih AMD na Kipah v Trbovljah v času od 19. do 21 .novembra. (T.L) V DOMU UPOKOJENCEV JE ZELO ŽIVAHNO T TDomu upokojencev Franca V Salamona na Tereziji v Trbovljah, v katerem bivajo 204 oskrbovanci deloma v negovalnem, deloma pa v stanovanjskem delu, je bilo ves november zelo pestro in živahno, oskrbovanci so martinovali, poslušali pevski koncert, sledili so literarnemu večeru, praznovali so rojstne dneve oskrbovancev, sodelovali pri odprtju slikarske razstave, poslušali pravljice za odrasle, srečali so se z mladimi likovniki iz OŠ Ivana Cankarja, potekalo je srečanje skupin za samopomoč in obujali stare običaje s pletenjem adventnega venca. Mesec december pa bo v tem domu še posebno bogat. Zvrstile se bodo številne prireditve v predbožičnem ter prednovoletnem času različnega značaja, ki bodo obarvane praznično in polne pričakovanj. (T.L.) INVALIDI SO TEKMOVALI V ŠAHU IN PIKADU 'T'Vruštvo invalidov Trbovlje je J_-/organiziralo pred kratkim dve tekmovanji. Udeležili so se ga številni invalidi-tekovalci iz vse Slovenije. V nedeljo, 14.novembra so od 9.ure dalje organizirali tekmovanje v ekipnem hitrostnem šahu pod okriljem zveze za šport Zveze društev invalidov Slovenije. Tekmovanje so izpeljali v prostorih AMD na Kipah. Udeležence je pred začetkom tekmovanja pozdravil tudi župan občine Trbovlje Bogdan Barovič. Tekmovanja se je udeležilo 38 tekmovalcev, vseh udeležencev je bilo 43. 1.mesto je zasedla ekipa Dl Maribor, drugo Dl Trbovlje in tretje Dl Ljubljana Vič Rudnik. Isto društvo je v soboto, 20.novembra organiziralo v avli Delavskega doma Trbovlje tekmovanje v pikadu pod okriljem Zveze društev invalidov Slovenije. Nastopilo je 10 moških in 10 ženskih ekip. Tekmovanje je trajalo od 9. do 15.ure. Pri moških je 1.mesto zasedla ekipa Dl Trbovlje, pri ženskah pa je bila prva ekipa Dl Maribor. Vseh udeležencev tekmovanja je bilo 120. Na obeh tekmovanjih je sodelovalo tudi Turistično društvo Trbovlje s promocijskim materialom občine Trbovlje in z znanimi mandeljčki njihove predsednice. (T.L.) DAN INVALIDOV V HRASTNIKU /^-\b dnevu invalidov so v Hrastniku že V_y v sredo, 1 .decembra 2004, otvorili v galeriji delavskega doma razstavo ročnih izdelkov, ki so nastajali v tem letu. Največ je bilo kvačkanih prtičkov, pozornost pa so pritegnile tudi rože v najrazličnejših oblikah .barvah in materialih. Na otvoritvi seje zbralo veliko obiskovalcev, ki sta jim spregovorila predsednik Zvone Majes in Minka Rizvič, program, ki so ga pripravili učenci šole Vitka Pavliča pa je povezovala Mili Deželak. V soboto, 4.decembra, pa so imeli v poslovni dvorani srečanje invalidov, kjer so analizirali delo preteklega leta ter osvetlili probleme in načrte. Večer pa je bil namenjen Društvo prijateljev mladine Trbovlje Ulica 1. junija 4 1420 Trbovlje Tel.št.: 03 56 30 248 e-mail: dpm.trbovliefa;siol.net PROGRAM PRIREDITEV V MESECU DECEMBRU 2004 december 2004 sobota 11.12.2004 ponedeljek 13.12.2004 četrtek 16.12.2004 sobota 18.12.2004 ponedeljek 20.12.2004 petek 24.12.2004 ponedeljek 27.12.2004 torek 28.12.2004 sreda 29.12.2004 četrtek 30.12.2004 obiski Dedka Mraza in Božička s pravljičnim spremstvom po organizacijah, podjetjih, šolah, vrtcih,... veselo decembrska delavnica - voščilnica s snežakom od 10. do 12. ure v prostorih DPM Trbovlje glasbena predstava Melite Osojnik za osnovne šole ob lO.uri v KD Svoboda - organiziran ogled glasbena predstava Damjane GolavŠek za osnovne šole ob lO.uri v KD Svoboda - organiziran ogled veselo decembrska delavnica — snežak vrtljivko od 10. do 12. ure v prostorih DPM Trbovlje filmska predstava za osnovne šole ob 10. uri v Delavskem domu - organiziran ogled filmska predstava za osnovne šole ob 1 l.uri v Delavskem domu - organiziran ogled veselo decembrska delavnica božiček ali dedek mraz malo drugače od 10. do 12. ure v prostorih DPM Trbovlje veselo decembrska delavnica - krogla iz prepletenih vrvic od 10. do 12. ure v prostorih DPM Trbovlje veselo decembrska delavnica pikapolonica iz orehove lupinice od 10. do 12. ure v prostorih DPM Trbovlje sprevod Dedka Mraza po ulicah našega mesta relacija Muzej - Mestni park pričetek ob 17.uri zaključek z ognjemetom ( organizator Občina Trbovlje) ob 18.uri VSE PRIREDITVE IN AKTIVNOSTI V MESECU DECEMBRU 2004 SO ZA OTROKE BREZPLAČNE!!!! OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA redin literarni večer, 1. decembra, v knjižnici Mileta Klopčiča, j e bil posvečen temi, Oki jo poslušamo pogosto ob vsakdanjih pogovorih. Vsakogar med nami nekaj boli. Kot bi se kar nekako navadili na bolečino, ne da bi se vprašali kaj ji botruje. »Sodobna« medicina pozna telo in um. Nekateri zdravniki že priznavajo, daje človek celota, ki jo sestavljajo telo, um, duh, čustva, razum ... Ta povezanost teži za ravnovesjem, ki je pogoj za življenje brez bolečin. Človek deluje preveč razumsko, na podlagi norm, ki veljajo v človeški družbi in ne dopuščajo odkritosti, ampak zahtevajo, da mnogokrat potlači svoja občutja, čustva ... To zahteva ceno, ki se odraža v danes tako modernem »stresu«, ki ima večkrat za posledico različne bolečine. Breme potlačenih čustev so bolečine, ki se pojavljajo kot migrene, seneni nahod, migetanje pred očmi, zaprtje, čir na želodcu, občutljivo črevesje, mokrenje, težave s kožo, prhljaj,... Ko se človek zna notranje disciplinirati in zna »raztopiti« svojo bolečino, je že na poti, da ga ne bodo več pestile različne bolečine. In prav o tem, OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA, je spregovoril prevajalec Miran Šubelj Sagmeister, ki je pod že omenjenim naslovom prevedel knjigo dr. Johna E. Sarna. Knjiga mu je --------------------------------H prišla v roke v času, ko je sam imel hude bolečine in si jih je s pomočjo nasvetov iz knjige odpravil. Ker je želel, da bi se z vsebino knjige seznanili tudi drugi, jo je prevedel v slovenščino. Pri večini žrtev bolečine v hrbtu čustvene napetosti vodijo v fizikalne procese, katerih posledice avtor poimenuje tenzijsko mišični sindrom, ali na kratko TMS. TMS označuje različne oblike bolečine v vratu, ramenih, zgornjemu in spodnjemu delu hrbta in pogosto tudi v nogah in rokah... Bolečina in strah pred bolečino ostro omejita fizične dejavnosti. ... človeško bitje ima veliko zmogljivost za samo-zdravljenje; toda ta moč mora biti prepoznana in neomejevana. Kot sam vidim, je to najboljša medicina: sprostitev potenciala znotraj posameznika za zdravljenje samega sebe je zapisal v uvodu knjige avtor. O celotni vsebini knjige in opisanih tehnikah ni mogoče povedati v kratko odmerjenem času, vsekakor pa je začetek nekega razmišljanja, ki se pojavlja v novejšem času in že dokazuje, da ni uradna medici porok nekemu izboljšanju, ampak pomagajo tudi stare, že mnogokrat preizkušene metode, ki sojih uporabljali v davni preteklosti. Irena Vozelj NAROČILNICA za časopis ZASAVC Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnimo bom plačeval/a (obkrožite ustrezno): 3 mesečno, polletno, letno Ime in priimek: Naslov:......... Podpis: Z A V četrtek, 16.12.2004 ob 19.uri prireja Knjižnica Toneta Seliškarja literarni večer. Tokrat bo naš gost gospod Miro Pavšek. Predstavil bo svojo knjigo Urban iz Podgorce. Vljudno vabljeni ! v___________________________J vVvVvr NEOSVINČENO Vozili smo: Škoda Fabia Combi 1.9 SDI Ambiente Piše in fotografira: Peter Motnikar VELIKO GLASBE ZA MALO DENARJA T)isal seje mesec november, ko so v podjetju Malgaj d.0.0. v Trbovljah in Litiji javnost obvestili, da so poleg servisa in prodaje ST vozil Volkswagen in Audi prevzeli tudi znamko Škoda., Tako lahko v njihovem salonu sedaj srečujete več ali manj vse modele Škode. In ker v omenjenem podjetju vedo, kako se stvarem streže, so nas za test odstopili Škodo Fabio Combi. Motor Varnost Paleta motorjev je pri Škodi izredno pestra. Na voljo je pet bencinskih in trije dizelski motorji. Bencinska motorja 1.2 z velikim navorom sta dobra izbira za mestno vožnjo, kajti odlikuje ju izjemna prožnost in majhna poraba goriva. Če ste bolj dinamični za volanom, potem bo za vas bencinski motor 1.4 s 55 ali 74 kilovati. Največ užitka pa omogoča bencinski motor 2.0 s 85 kW. Odlike dizelskih motorjev so vrhunske vozne lastnosti in majhna poraba goriva. Paleta motorjev sega od priljubljenega testnega agregata 1.9 SDI z 47 kW preko živahnega trivaljnika 1.4 TDI s 55 kW do dinamičnega 1.9 TDI s 74 kW, oba z vbrizgavanjem preko šob s tlačilkami. Že omenjeni testni motor se je izkazal. Podatek o kilovatih in konjih je zelo varljiv, saj gre v resnici za dokaj živahen in poskočen motor, katerega res naj večja dobra lastnost je majhna poraba. Fabia je eno najvarnejših vozil v svojem razredu, saj je na izredno zahtevnem testu EURO NCAP, s katerim preverjajo zaščito v primeru čelnega in bočnega trčenja, osvojila kar štiri zvezdice. Visoko stopnjo aktivne in pasivne varnosti zagotavljajo toga karoserija z robustnimi stebrički, dvojna ojačitev vrat in računalniško preračunane deformacijske cone. Vsi modeli so serijko opremljeni s čelno zračno blazino za voznika, od paketa Ambiente dalje pa tudi za sovoznika. Za doplačilo sta na voljo stranski zračni blazini, tako daje Fabia dejansko vedno pripravljena na nepredvidljive situacije. Tudi med vožnjo sodobni elektronski sistemi poskrbijo za to, da se Fabia pravilno odzove na nepričakovano. Od paketa Ambiente dalje sta za izbrane motorje na voljo antiblokirni sistem ABS z zavorno asistenco in regulacijo zdrsa pogonskih koles ASR. Tisti, ki ničesar ne prepuščajo naključju, pa se lahko odločijo za elektronski stabilizacijski program ESP, ki predvsem pri vožnji skozi ovinke pomaga ohranjati smer vožnje. Notranjost Že sam pogled v notranjost vas prevzame, sploh pohvalna je funkcionalnost vseh gumbov, ki so zastavljeni tako, da so povsem na dosegu rok vozniku. Tudi preglednost iz vozila je zahvaljujoč velikim steklenim površinam več kot vzorna. Za popolno udobje poskrbita še solidna radijska naprava na CD-je in klimatska naprava, ki sicer v tem letnem času ne pride prav, povsem drugače je seveda poleti. Tudi na zadnjih sedežih je sedenje zelo udobno, kar je zelo pomemben podatek, če vemo dagre za kombi različico, ki za nameček ponuja še ogromno prtljažnega prostora. Že sedaj lahko zatrdimo, da so pri Malgaju zadeli v polno. Prevzeti novo znamko je seveda dokaj drzen korak, toda le drzni v življenju uživajo. Tako je tudi v primeru Škode Fabie Combi. Poskusite, drznite si jo preizkusiti. Malgaj d.0.0. v Trbovljah in Litiji. Telefonska številkaje 03/56 33 155. Tehnični podatki testne Škode Fabia 1.9 SDI: Motor: dizelski motor, OHC, prečno vgrajen, 1896 ccm, 47 kW. 64 KM Menjalnik: ročni 5-stopenjski Poraba goriva: po mestu/ izven mesta/kombinirano/ testno: 6,3 / 4,0 /4,8 / 5,0 Cena testnega vozila: 2.601.600,00 SIT v__________________________7 VEČ OPREME PRI MAZDI 2 IN PREMACY T)ri Mazdi so se pred novim letom JL odločili za povsem novo ponudbo (f ŠPORT ŠPORT ŠPORT MALI NOCOMET: MLADI DRAVOGRAJČANI NAJBOLJŠI nprbovlje - Dvorano Polaj so v X soboto namesto rokometašev in košarkarjev zasedli mladi nogometaši selekcij U-12. Njih prek 200, združenih v 20 ekipah iz 18 klubov, se je odzvalo organizatorjem; domačem NKRudar in se udeležilo dvoranskega turnirja v spomin na Mojmira Brečka, pred leti prezgodaj preminulega nogometaša Rudarja, Zagorja..., sicer očeta našega mladega reprezentanta (starejši sin Mitja igra košarko za trboveljskega B ligaša) Miša Brečka, člana bundes ligaša iz Hamburga. Zanimiva in dobro izpeljana prireditev - bila je v glavnem v rokah staršev, ki seje začela zjutraj ob 8 uri in končala nekaj po 22, je pobudila veliko zanimanje tudi med sponzorji in donatorji, kar je samo dokaz več, da si Trboveljčani želijo tovrstnih prireditev in da morda le ni tako daleč dan, ko si bo nogomet v osrčju Zasavja morda le opomogel in si povrnil nekdanje pozicije. Pričakovanjem v prid gre dobro delo z mladimi v katerega so se vključili nekdanji nogometaši in kar je bilo lepo videti že na tem turnirju ko je prva ekipa pod vodstvom trenerja Janija Sotenška osvojila celo drugo mesto. Sicer pa med gosti ni manjkalo znanih obrazov. Posebno počaščeni so bili organizatorji z odzivom + opreme modelov Mazda 2 in Mazda Premacy. Pri velikem malčku motorji ostanejo isti, spremenili pa so se nivoji opreme, tako po količini opreme kot po imenu. Poleg osnovne stopnej opreme je sedaj na voljo še oprema plusline II in GT. Za rahel skok v ceni je torej na voljo serijsko 8 varnostnih blazin, ABS, CD player, itd. Cena Mazde 2 plusline II je 2.913.570,00 SIT, ponujajo pa tudi akcijo 50% zdaj, 50 čez eno leto brez obresti. Poleg Mazde 2 je akcija na voljo še pri trojki in šestki. Tudi pri Premacyju so spremembe pri nivoju opreme, medtem ko na voljo ostajata bencinski motor 1.8 in dizelski 2.0. Pri bencinskem motorju tako v nivoju opreme plusline dobite lita 15-colska platišča, modularni avtoradio (upravljanje z gumbi na volanu), nekateri usnjeni dodatki, GT sedeži, vsa elektrika, še več opreme pa boste deležni pri dizelskem motorju (avtomatska klima, prtljažni rolo, meglenke, cd changer in še kaj se najde. Se cena bencinskega Premacyja z opremo plusline: 3.815.100 SIT. Oba modela sta na voljo za ogled in testno vožnjo v Avtohiši Mazda Kržišnik Zagorje. Besedilo in sliki: Peter Motnikar ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT) predsednika krovne organizacije Rudija Zavrla, ki sije vzel čas, skočil do Trbovelj in si z zanimanjem ogledal nekaj tekem bodočih reprezentantov. Mladi so navdušili; tako s talentom, borbenostjo kot znanjem. Prav gotovo so med njimi bodoči Oblaki, Katanci, Zahovič.... Številni gledalci so uživali. Skupaj so videli natanko 56 tekem. Najprej 40 v predtekmovanjih, po katerem so se po tri najboljše ekipe iz štirih ekip uvrstile v drugi krog kjer so bile ponovno formirane 4 skupine s po trema ekipama, zmagovalci pa so se uvrstili v sklepne boje. Na koncu so zmagali Dravograjčani, največji osmoljenci pa so bili zagotovo Domžalčani, ki so edini končali turnir brez poraza a so uvrstitev v sklepni del zamudili zaradi slabše razlike gol razlike. Sklepni boji so bili nadvse izenačeni. Prvi polfinalni obračun in srečanje za 3. mesto so odločili šele kazenski streli. Pri tem dodajmo, da se je v drugi polfinalni tekmi Dravograd oddolžil Aluminiju za poraz v predtekmovanju, isto pa je uspelo slednjim v boju za tretje mesto, ko so bili po maratonskem izvajanju kazenskih strelov srečnejši od vrstnikov iz Beltince. Omenimo še najboljše posameznike; igralec Anže Pešl (Dravograd), vratar Luka Gantar (Rudar) in strelec Rok Medved (Aluminij). Organizatorji, ti so mimogrede omenjeno poželi veliko pohval, so na kocu s posebno nagrado - originalnim dresom Hamburger HS v katerem igra Mišo Brečko, nagradili najbolj koristnega in borbenega domačega igralca Tima Umeka. REZULTATI drugi krog: Rudar I - ERA Šmartno 0:1, Domžale - svoboda Kisovec 5:0, ŠD Šergan Hrastnik - Britof 1:0, ERA Šmartno - Kolpa 0:2, Rudar 11 - Svoboda Ljubljana 1:1, Britof - Beltinci 2:3, Dravograd - Svoboda Kisovec 8:1, Aluminij-Rudar II 4:1, Rudari-Kolpa 2: 0, Domžale - Dravograd 1:1, Beltinci - ŠD Šergan Hrastnik 1:0 in Svoboda Ljubljana -Aluminij 0:4. POLFINALE: Rudar - Beltinci 3:1 (1: 1), Dravograd-Aluminij 1:0. Za 3.mesto: Beltinci - Aluminij 12: 13(1:1). Za 1 .mesto: Dravograd - Rudar I 1:0. IZJAVE Oskar Račnik, trener Dravograda: V ekipi ki jo vodim eno leto imamo nek^j igralcev letnik 93, zato nismo računali da lahko pridemo tako daleč. Očitno delamo dobro. Zmaga nam bo dala še več volje za delo v naprej. Jani Sotenšek, trener drugouvrščene ekipe Rudarja: Nastopili smo stremi ekipami. Dve sta prišli do vidnih uvrstitev, posebno zadovljen pa sem seveda z drugim mestom kar je dokaz da smo na dobri poti. ZMAGOVALCI Za zmagovalce iz Dravograda so igrali: Žiga Čavnik, Aleš Plošnik, Darko Rebernik, Anže Pešl, Luka Račnik, Rok Sirk, Sašo Paradiž, Moritz Guetz, Tomaž Jezeršek in Ševal Bjelkič. Jože Premec (Q ŠPORT TRBOVELJSKI UPI IN DEJAN VOZLIČ ENAJST MEDALJ NA MEDNARODNEM TURNIRJU TV 4"ednarodnem tumiiju »Ljubljana open«, ki se je J_V_Lodvijalo v soboto 27. novembra letos. Trenerji Jernej SIMERL, Igor NARAGLAV in Franci POVŠE so v Ljubljano pospremili najmlajše trboveljske tekmovalce, ki si šele nabirajo prve tekmovalne izkušnje izven Trbovelj. Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Velid GLAMOČIČ, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Barbara GAŠPARIČ, Sanja NARAGLAV, Martina KERŠIČ, Adela BIŠČIČ, Lejla DORIČ, Snežana CIGLENJAK, Aida PARIČ, Jasmina KARAMUJIČ, Dina MUJČINOVTČ ter Dejan VOZLIČ, ki seje odločil, da zaradi pomankanja tekmovanj, zaradi poškodbe ne bo izpustil tega tekmovanja. Skupno je nastopilo preko 470 tekmovalcev iz 46 klubov Avstrije, Hrvaške, Italije, Poljske, Romunije ter Slovenije. Mladi trboveljski upi so nastopili samo v katah. Svoje sestave v katah so izvedli zelo dobro. Kljub temu, da so bile kategorije zelo številčne so krojili sam vrh, saj so bronaste medalje osvojili Almin SALKIČ, Martina KERŠIČ, Sanja NARAGLAV in Dina MUJČINOVIČ, vsak v svoji starostni kategoriji. Še stopnico višje na zmagovalnem odru sta stala Aljaž VESENJAK in Lejla DORIČ, s srebrno medaljo okrog vratu. Posamezni uspeh so dopolnile tudi ekipe dečkov v sestavi SALKIČ, VESENJAK in GLAMOČIČ ter deklic, NARAGLAV, GAŠPARIČ in KERŠIČ z osvojenimi bronastimi medaljami. Tako tekmovalci kot trenerji še nekaj časa po tekmi niso mogli dojeti res odličnih uvrstitev. V popoldanskem delu je v športnih borbah nastopil tokrat edini predstavnik trboveljskega kluba Dejan VOZLIČ in znova potrdil, da je trenutno eden izmed najboljših slovenskih karateistov. Na turnirju je v okviru priprav na mladinsko evropsko prvenstvo nastopila kompletna mladinska reprezentanca Slovenije. Dejan je v kategoriji do 80 kg bil ponovno nerešljiva uganka za vse svoje nasprotnike, ki jih je vključno z finalnim prepričljivo premagal. V absolutni kategoriji je sicer športno, vendar nesrečno izgubil šele v finalu, s svojim reprezentančnim prijateljem Grosupeljčanom, Adom BOGALJEVIČEM. Oba tekmovalca sta kasneje v ekipnih borbah nastopila skupaj z Mariborčanom Tonetom BUKOVNIKOM za prvo slovensko ekipo. BOGALJEVIČ in VOZLIČ sta prepričjivo premagala vse nasprotnike in bila najbolj zaslužna za osvojeno zlato medaljo. Skupno s temi medaljami so Trboveljčani osvojili letos skupaj že kar 136 odličij na uradnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, kar je res izvrsten uspeh, s katerim se lahko pohvali zelo malo klubov v vsej zgodovini slovenskega karateja. ^ Franjo GLAVICA NAJBOLJŠI SLOVENSKI KARATEIST DEJAN VOZLIČ JE PRISTOPIL K TRBOVELJČANOM TJred nekaj dnevi so trboveljski karateisti dosegli JT odmeven uspeh tudi izven borišč. V svoje vrste so uspeli pridobiti zagotovo trenutno enega izmed najboljših slovenskih karateistov, Ljubljančana Dejana VOZLIČA. Dejanje februarja letos na mladinskem evropskem prvenstvu na Reki osvojil srebrno medaljo, kar je zagotovo eden izmed največjih uspehov slovenskega karateja. Dejan je začel že komaj kot šestleten deček spoznavati skrivnosti karateja pri priznanem in uveljavljenem karate mojstru, Ljubljančanu Vladu PARADIŽNIKU. Z 12. leti je pristopil k trenerju trenerji so dosegli velik uspeh. Dejan je pri komaj dvajsetih letih osvojil že preko sto medalj na uradnih državnih prvenstvih in mednarodnih turnirjih. Naslov državnega prvaka v športnih borbah je osvojil že Dejan VOZLIČ že na prvem nastopu za trboveljske karateiste na najvišji stopnici Cirilu KLANJŠČKU. Ciril je bil pred leti predsednik Karate zveze Slovenije, trenutno pa je član direktorija Evropske karate zveze, kar je zelo visoka in častna funkcija v karate športu. Ogromno uspehov pa je dosegel tudi na trenerskem področju, saj so njegovi tekmovalci osvojili največ odličij v Sloveniji na uradnih evropskih in svetovnih prvenstvih. Dejanova strašna volja, energija, želja ter odlični v vseh starostnih kategorijah. 35 krat je stal na najvišji stopnici z zlato medaljo okrog vratu. Kljub temu pa je njegov največji uspeh v tekmovalni karieri osvojitev srebrne medalje v športnih borbah na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu. Dejanova mladost, želja in motiv ter odlična organizacija trboveljskega karate kluba so garant za nadaljevanje zelo uspešne tekmovalne kariere. Franjo GLAVICA ŠPORT Ql MLADIM HRASTNIČANOM TRI TRETJA MESTA! r~7 e kar nekaj let je minilo, odkar je bilo v Hrastniku zadnje namiznoteniško tekmovanje in ravno to dejstvo, je spodbudilo člane ^-/namiznoteniškega kluba Hrastnik, da potem, ko so zelo uspešno začeli delati z najmlajšimi, organizirajo še 2. regijski turnir za učenke in učence od 1 .-9. razreda devetletke. Turn ir je potekal 21.11.2004 v veliki športni dvorani na Logu v Hrastniku. Udeležilo se gaje 167 učenk in učencev, iz 20 različnih klubov, iz celotne ljubljanske, gorenjske, in posavske regije. Učenci so bili razdeljeni v različne starostne kategorije in sicer od 1.-3., 4.-5., 6.-7. in 8.-9. razreda osnovne šole. Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v skupine, od koder sta se po dva najboljša uvrstila v glavni žreb, tam pa je potem tekmovanje potekalo na izpadanje do konca. Tudi tokrat nas mladi Hrastničani niso razočarali, še več, prav prijetno so nas presenetili. Šikovec Aljaž, Jorgič Darko in Pavčnik Tamara, so osvojili kar tri tretja mesta. Vsa tri v kategoriji od 1.-3. razreda. Šikovec Aljaž je zelo zanesljivo zmagal v svoji skupini, kjer je z lahkoto obračunal z vsemi svojimi nasprotniki, potem pa je v polfinalu po pravi drami, izgubil proti Dobrovoljcu iz Logatca z rezultatom 3:2 v nizih potem, ko je že vodil z 2:1. Jorgič Darko in Pavčnik Tamara sta oba zasedla v skupini drugo mesto, toda potem v polfinalu izgubila, prvi proti kasnejšemu zmagovalcu Kralju, druga pa proti Bricljevi oba iz Zaloga. Vendar pa je ob tem treba omeniti, da je bil za oba to prvi nastop na tekmovanju sploh in zato je uspeh seveda še toliko večji. V tej kategoriji je nastopil tudi Selan Luka, za katerega je tudi to bilo prvo tekmovanje. V težki skupini je odigral zelo dobro, se enakovredno kosal z vsemi nasprotniki, vendar pa mu je za napredovanje zmanjkalo tudi malo sreče. Kljub temu pa je dosegel svojo prvo zmago na tekmovanjih. V kategoriji 4.-5. razred je tokrat zelo dobro odigral Drnovšek Tilen, ki se je z drugim mestom v skupini, uvrstil v glavni žreb. Za njega je ta rezultat še toliko bolj pomemben, ker vemo, da letos igra prvič v višji kategoriji in vsaka uvrstitev v glavni žreb je zanj lep rezultat. Ostali naši tekmovalci Kolar Matic, Zupančič Blaž, Hankušič Dino in Selan Barbara v Kategoriji 6.-7. razred, se niso uspeli uvrstiti v glavni žreb, so pa vsi dosegli nekaj pomembnih zmag v skupini. Ob tem pa je treba vendarle povedati, da so letos vsi preskočili v višji starostni razred in konkurencaje tu dosti močnejša. Trenerki Vesna Ojsteršek- Drnovšek in Andreja Ojsteršek Urh sta bili tako z igro kot tudi z samim odnosom vseh devetih mladih športnikov zelo zadovoljni. Vsi so na zelo dobri poti, da postanejo dobri igralci in pravi športniki. Samo tekmovanje je bilo organizirano zelo dobro saj smo v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi organizatorji teh turnirjev, ponudili zelo kvalitetno, veliko, toplo, svetlo in predvsem prostorno dvorano v katero smo postavili kar 14 miz. Vsem dobitnikom priznanj in teh je bilo 32, smo poleg medalj dali še praktična darila,kar na teh turnirjih ponavadi ni običajna praksa. Z organizacijo tega turnirja smo želeli hrastniški javnosti pokazati, da NTK Hrastnik zopet deluje in da so vsem tistim najmlajšim, ki si želijo naučiti igranja namiznega tenisa vrata zopet odprta. Radi bi se zahvalili vsem tistim, ki so nam pomagali pri izvedbi tega turnirja, predvsem pa NTK Velenje, ki nam je odstopil svoje mize, saj takega števila miz v Hrastniku ne premoremo in nam navsezadnje pomagal, tudi pri sami organizaciji turnirja. NTK Hrastnik TRBOVELJSKI UPI IN DEJAN VOZLIČ OSVOJILI ENAJST MEDALJ NA MEDNARODNEM TURNIRJU T /"četrtek 2. decembra zvečer se je na povabilo italijanske V vsestilske organizacije »KOBE OSAKA ITALIJA«, 13 trboveljskih karateistov, odpravilo na dolgo nočno pot do Latine blizu Rima. Namen potovanja je bil uspešen nastop na mednarodnem karate turnirju »LATINA GAMES«. Trboveljčani so v eno izmed najbolj romantičnih mest na svetu, Rim, ki slovi kot mesto veličastnih spomenikov, ki ponazarjajo njegovo bogato zgodovino, prispeli v petek zjutraj. Najprej so si ogledali najbolj poznano rimsko znamenitost, Kolosej, nato pa so se zapeljali še do Vatikana. Proti cca 50 km oddaljenemu, prijetnemu novejšemu italijanskemu mestu, Latini, kije bila zgrajena po 50 letu prejšnjega stoletja, so se odpravih že v zgodnjih popoldanskih urah. Tekmovalci so vedeli, da bo tekmovanje zelo dolgotrajno in naporno, zato so se želeli pred sobotnim Startom dobro spočiti. Stojijo z leve: Dejan VOZLIČ, Maks ŠMIDHOFER, Jernej SIMERL, Kristijan OSTOJIČ, Miha KOVAČIČ, Nik ŽLAK. Čepijo z leve: Bogdan SIMERL-trener, Zvone VOZLIČ, Žiga ŠANTEJ, Rok LOPAN, Žiga ROZINA, Borut KORPES in Timi UMEK. Skupno je nastopilo na turnirju preko 300 tekmovalcev iz Škotske, Grčije, Rusije, Nizozemske, Romunije, Slovenije in domačinov Italije. Vse države so razen Rusije in Slovenije nastopile s svojimi nacionalnimi reprezentancami organizacije KOBE OSAKA. Na omenjenem turnirju so kot tekmovalci karate kluba TIKA Trbovlje nastopili: Timi UMEK, Žiga ROZINA, Nik ŽLAK, Borut KORPES, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER, Žiga ŠANTEJ, Dejan VOZLIČ, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Vodila sta jih glavni trener v klubu Bogdan SIMERL ter Zvone VOZLIČ. Organizator se je odločil, da v soboto izvede tekmovanje v športnih borbah in v nedeljo v estetsko zloženih likih - katah. Nenavadno je bilo to, da je organizator najprej začel z najbolj atraktivno kategorijo - »Super eight«. V tej kategoriji je nastopilo osem tekmovalcev, katere so po predhodnih rezultatih, kijih je bilo potrebno navesti ob sami prijavi, izbrali organizatorji, skupaj s predsednikom svetovne karate vsestilske organizacije, Škotom Tomyem MORRISOM, kije obenem tudi predsednik svetovne sodniške zveze. V tej elitni druščini so nastopili Škot, Italijan, dva Romuna in kar štirje Trboveljčani, Dejan VOZLIČ, kot letošnji mladinski viceprvak Evrope, Miha KOVAČIČ, nosilec treh bronastih medalj na svetovnem pokalu KOBE OSAKA INTERNATIONAL, Jernej SIMERL, nosilec srebrne medalje na svetovnem pokalu KOBE OSAKA INTERNATIONAL ter državni mladinski reprezentant Žiga ŠANTEJ. Najprej so nastopili v dveh skupinah, vsak z vsakim. Med najboljše štiri sta se uvrstila Miha in Dejan. V večernem udarnem delu programa, je Dejan VOZLIČ osvojil prvo zlato medaljo za Trboveljčane ter Miha KOVAČIČ bronasto. Ta uspeh je bil res velika obveza in spodbuda za vse ostale trboveljske borce. Že po tradiciji, dajo Trboveljčani na zelo oddaljenih turnirjih vse od sebe in tudi tokrat so presenetili. Krivično bi bilo izpostavljati posamezne tekmovalce, zato bomo kar prešteli medalje. V kategorji 13 in 14 letnikov sta se v številčni kategoriji, v finalu med seboj pomerila Nik ŽLAK in Borut KORPES. Boljši je bil tokrat Nik in osvojil zlato medaljo, Borut pa srebrno. V ekipnih bojih so Maks ŠMIDHOFER. Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN in Nik ŽLAK izgubili šele v finalu, pa še to, po sicer korektni odločitvi organizatorjev, ker je v ekipi nastopil tudi Rok, ki je v posamezni kategoriji, po močnem nasprotnikovem udarcu obležal na tleh več kot deset sekund in ta dan po pravilih ne bi smel več nastopiti. V članskih kategorijah so pa tako sam vrh krojili trboveljski mojstri. Žiga je zmagal v kategoriji do 70 kg. Ostali trije so nastopili v kategoriji do 80 kg in skupaj z Žigo še v absolutni kategoriji, ki jo vsi imenujejo kraljevska, saj tu ni težnostne omejitve. Do 80 kg, sta osvojila Miha srebrno ter Jernej, bronasto medaljo. Še boljši so bili v najkvalitetnejši kategoriji, kjer seje med seboj pomerilo kar 32 tekmovalcev iz vseh nastopajočih držav. Finale je bil trboveljski, saj je zlato medaljo osvojil Dejan, srebrno pa Miha. Omenjeni uspeh je navdušil vso dvorano, tako, da so čestitke kar deževale iz vseh strani. V nedeljo so v katah nastopili Timi Umek, Žiga ROZINA, Kristijan OSTOJIČ, Nik ŽLAK in Žiga ŠANTEJ. Tako kot v soboto, ko so dvorano navdušili trboveljski borci, je to uspelo v nedeljo najmlajšemu trboveljskemu karateistu Timiju UMEKU. V svoji kategoriji je po kvaliteti močno odstopal od svoje konkurence in brez težav zmagal. Trenutno najboljši svetovni karate sodnik, Nizozemec Jaap Smaal je Timija opazil že na ogrevanju in se z njim zapletel, z Jernejevo pomočjo v daljši razgovor. Nizozemec si je ravno zaradi njega z zanimanjem ogledal celo njegovo kategorijo ter na koncu prvi čestital tako njemu kot vodstvu kluba. Zadnji na dvodnevnem, dolgo trajajočem in zelo utrudljivem tekmovanju so v ring ponovno nastopili tekmovalci v športnih borbah. Nastopili so v kategoriji, ki je vedno najzanimivejša, športne borbe ekipno. Sobotni uspešni nastopi so Trboveljčanom postavili en in edini cilj - zmagati! Dejan, Miha in Jernej so to potrdili tudi na borišču. Tudi v finalu so prepričljivo premagali romunsko reprezentanco že po dveh dvobojih, tako, da Jerneju niti ni bilo potrebno stopiti na latami. Na koncu so Trboveljčani osvojili še pokal za skupno tretje mesto, takoj za reprezentancami Italije in Grčije. Skupno s temi medaljami so Trboveljčani osvojili letos skupaj že kar 149 odličij na uradnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, kar niso niti v sanjah pričakovali tudi največji optimisti. Franjo GLAVICA ZASAvr ROKOMET: TEKMOVANJE MLADIH ŠOLA ROKOMETA KATJA KURENT ZAGORJE Za rokometašicami Šole rokometa Katja Kurent Zagorje in člansko ekipo RK Zagorje je naporen vikend. Vse selekcije razen mladink so odigrale redni krog v državnem prvenstvu v rokometu Mlajše deklice A in B ter starejše deklice so tokrat gostovale v Novem mestu in v Zagorje prinesle tri pomembne zmage za sam vrh v svojih skupinah. Poglejmo še podrobno posamezne tekme. 9. krog Mlajše deklice - B: RK Novo mesto : ŠR Katja Kurent Zagorje J4 : 16 (10: 8) Strelke: Hace 14, Zavec 1 in Kerin 1 gol. V prvi tekmi v prvenstvu so mlajše deklice B nadoknadile poraz v domači dvorani. V zelo izenačeni tekmi so domače sicer vodile celotni prvi polčas. Razlika je bila že tudi štiri gole. V drugem polčasu so nato mlade Zagorjanke zaigrale precej bolje v napadu in obrambi in nadoknadile dva zadetka zaostanka. Tokrat je imela svoj strelski dan Hana Hace, ki je dosegla kar 14 zadetkov. Pohvaliti pa velja celotno ekipo za veliko zmago in tudi trenerja Primoža Ramšaka za dobro vodenje tekme. 9. krog Mlajše deklice-A: RKNovomesto: ŠR Katja Kurent Zagorje 4 : 16 (1:9) Strelke: Hribar-Kovač 5, Hace 4, Klopčič 2, Perger 3, Zavec in Kerin po 1 gol. Tudi mlajše deklice A niso imel nikakršnih težav v tej tekmi. Brez težav so še v drugo v tej sezoni premagale svoje vrstnice iz Novega mesta. 9. krog Starejše deklice: RK Novo mesto : ŠR Katja Kurent Zagorje 20 : 24 (10:12) Strelke: Fon 14, Golob 4, Hribar-Kovač 3, Klopčiči, Borštnar in Mlakar po Igol. Izredno pomembna zmaga starejših deklic na gostovanju v Novem mestu. Tako so se domači ekipi obdolžile za poraz v svoji dvorani hkrati pa so še nadoknadile dva zadetka razlike iz prvega srečanja. V izredni predstavi so Zagorjanke pod vodstvom Primoža Ramšaka odigrale najboljšo igro v tej sezoni. Vsa dekleta si za to zmago zaslužijo veliko pohvalo. Ta zmaga jim lahko ob zmagi proti Sevnici in Brežicami prinese celo prvo mesto v svoji skupini in dobro izhodišče za zaključne tekme v tem tekmovanju. MLADINKE V zagorski športni dvorani je v nedeljo, 5. decembra potekal prvi turnir v mladinski konkurenci. Nastopile so tri ekipe in sicer Šola rokometa Katja Kurent Zagorje, RK Škocjan in RK Celeia Žalec. Mladinke iz Žalca so dobile obe tekmi z visoko razliko. V prvi so premagale domače igralke z rezultatom 10 proti 28 (2:13). Za Zagorjanke so zadetke dosegle Poglajen Anja 3, Mimič 3, Marinovič 2 ter Jelševar in Bola po 1 zadetek V drugi tekmi so Žalčanke kar za 29 zadetkov razlike premagale svoje nasprotnice iz Škocjana. Končni rezultat je bil 17 proti 46 (10:21). V tretj i tekm i tum irj a dveh enakovrednih nasprotnic so domače le premagale igralke iz Škocjana za štiri zadetke. Zagorjanke so vodile celotno srečanje in vodile največ za štiri zadetke tako kot na koncu srečanja. Končni rezultat je bil 20 proti 16(8:5) za domače. Strelke za Zagorjanke so bile Jelševar 7, Marinovič 3, Borštnar 2, Poglajen A. 2, Mimič 2, Češek, Roksandič, Repovž in Poglajen I. po en zadetek. ČLANICE 1. B DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA - VZHOD-ŽENSKE 12. krog-Članice RK Zagorje : ŽRK Millennium : 29:22(15:12) Strelke: Jelševar 9, Mimič 8, Ramšak 3, Skočir 3, Roksandič 2, Zumberi 2, Poglajen A. in Repovž 1 gol. Domače so še enkrat premagale simpatične igralke iz Prekmurja. Domače so vodile celotno srečanje. Priložnost so dobile vse igralke kljub temu pa lahko posebej pohvalimo vratarko Ržišnik in najboljšo strelko Matejo Jelševar. Zagorske rokometašice ostajajo na drugem mestu prvenstvene lestvice. Do konca prvega dela so tako ostale še dve tekme. Že v naslednjem krogu v Zagorja prihaja ekipa iz Sevnice, katero so Zagorjanke premagale že v prvem delu. Tekma bo v soboto, 11. decembra ob 16. ŠPORT uri. Že nekaj ur prej pa bodo svoje znaje prikazale tudi mlajše deklice A in B ter starejše deklice. Tekme se pričnejo ob 9. uri. Vabljeni na ogled zanimivih tekem. Danilo Lipovšek MALI NOGOMET: MEDOBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ZAGORJE KONČAN JESENSKI DEL PRVENSTVA S tekmami 11 .kroga se je v vseh štirih medobčinskih ligah malega nogometa končal jesenski del prvenstva. Naslove prvakov so osvojili Pekarna Leniči, TE Trbovlje, Young boys in Torpedo Moskva. V veteranski ligi pa so že končali prvenstvo, zmagovalci pa so Šentlembertčani. l.liga: Pekama Leniči 29, ŠD Mlinše 26, Top šport 22, Juventus 18, Trgotrans/ Pizzeria Kukuca 18, Škoti/Tingl tangi 17, Potepuhi/Amko Izolacije 16, Bar Slavi 15, ŠD Čolnišče/lntegral 7, ETI 6, G2R Studio/Mili bar 5, Bronx 4. Naj strelec: 22 Ljoljič (Top šport) 2.liga: TE Trbovlje 28, Antimon/Bar 91 27, ŠD Sava 26, Trgovina Čop Podkum 17, ŠD Prapreče 15, Šentlambert/Gamsi 15, Deževniki 12, Supermont 11, NLP/KBM 10, Pizzerija Ašič 10, Mexico/GD Hrastnik 9, Avtoservis Razpotnik 8. Naj strelec: 9 S.Lavrač, Mikša (Antimon) 3.liga: Young Boys 33, Zlatorogi 27, KMN XXL 26, Ni da ni ŠD Ravenska vas 19, Amater 17, ŠD Mlinše II 16, ŠD Polšnik/Domis 12, Malo po malo 12, Buldožer 11, ŠD Čolnišče II 9, ŠD Podkum 5, ŠD Prapreče II 2. Naj strelec: 25 Grden (Mlinše) 4.liga: Torpedo Moskva 25, ŠD Mlinše III 23, Kov.Gobovc 22, MNK Terezija 20, ŠD Tima 19, Trgovina Čop Konjšica 18, Zasavc 17, ŠD Čemšenik 16, Okrepčevalnica Gasilček 15, Smrkci 14, Udarnik-TSG Lunar 13, Medija 10, Knapi Toplice 4, Turisti 3, Škafarji 0. Luka bar P. Naj strelec: 19 Cirar (Tirna) Veteranska liga: Šentlambert 45, Edupps/Štulm 44, Malo po malo 43, Sepro 30. Naj strelca: D.Smrkolj (Edupps) in Madžarevič (Malo po malo). 'Zastor ŠPORT I.XPRi;SS NOGOMET: ZAGORJANI TRDNO PRI DNU Nogometaši Zagorja so v soboto odigrali zaostalo tekmo 14.kroga Lige Simobil Vodafone. V Zasavju je gostovalo moštvo Primorja in zmagalo z 1:0. Edini zadetek je po napaki Balagiča dosegel Žeželj, treba pa je poudariti, daje glavni sodnik Skomina iz Kopra dodobra razburil domaže navijače z nekaterimi odločitvami. Kakorkoli že, v taboru Zagorja lahko minulo prvo polovico sezone ocenijo kot neuspešno, saj so z enajstimi točkami iz 18-ih tekem trdno na dnu lestvice. Pred njimi so Koper (12), Bela Krajina (15),... Točkovni zaostanek torej ni tako velik, toda za enakovredno kosanje v borbi za obstanek se bodo morali Zagorjani okrepiti, se nekaterim igralcem zahvaliti za sodelovanje. Predvsem pa bodo morali dobiti novega trenerja. Medtem, ko so se dva kroga pred koncem zahvalili Bahriji Hadžiču, je proti Beli Krajini in Primorju moštvo vodil stari trener Vladan Maldenovič, s katerim pa v Zagorju niso dosegli dogovora o nadaljnjem sodelovanju. Prvenstvo v najmočnejši slovenski ligi se bo nadaljevalo ö.marca 2005. KOŠARKA: TRETJI ZAPOREDNI PRVENSTVENI PORAZ Zagorski košarkarji, ki nastopajo v l.A SKL, so v soboto zabeležili tretji zaporedni in skupno že peti poraz v osmih odigranih krogih. Tokrat so klonili v Kopru z 89:81. Tako so tudi nazadovah na lestvici na S.mesto. Treba je sicer povdariti, da imajo »bankirji« precej smole tudi s poškodbami. Morebiti bo kaj bolje v soboto ob 19.iiri, ko v Zagorju gostuje ekipa novomeške Krke. MAH NOGOMET: V najmočnejši ligi malega nogometa so s tekmami 9.kroga zaključili z jesenskim delom prvenstva. Lilijani so pred svojimi gledalci gostili Sevnico in si z zmago z 10:4 priigrali naslov jesenskega prvaka tudi po zaslugi spodrsljaja do sedaj vodilnega Oplast Kobarida, kije izgubil z Živex Dobovcem s 6:5. Obe ekipi imata po 17 točk, Litija 20, medtem ko četrto mesto pripada zagorskemu Gip Betonu (15). Ekipa Mitje Jonteza sije privoščila spodrsljaj, saj je v Kopru remizirala s Tomi Press Bronxom z 2:2. Sicer pa je bil v zagorski dvorani predpretekli konec tedna na sporedu veliki derbi med Gip Betonom in Sveo Lesno, ki se je končal brez zmagovalca 2:2, kar je bilo ne glede na to, da so imeli Lilijani več priložnosti, tudi najbolj pravičen rezultat. KOŠARKA: ČLANI 1A SKL (7Jcrog) KK ZAGORJE BZ : KK ALPOS KEMOPLAST 81 : 92 Strelci za KK Zagorje BZ: Klepo 6, Japič 10, Novak 6, Rituper 11, Lovše 7, Gržina 21, Breže 5, Zagorc 15 (SJONg) KK KOPER : KK ZAGORJE BZ 89:81 Strelci za KK Zagoije BZ:Zagorc 8, Breže 16, Gržina 17, Lovše 8, Ritoper 6, Novak 19, Japič 3, Klepo 4 Trenutna lestvica: l.KK Elektra 14 točk... ...7. .KK Zagoije BZ 11 točk. Napovednik: KK Zagorje BZ:KK Krka v soboto, 11.12.04 ob 19,00 uri v športni dvorani. ČLANI LB SKL (6Jnog) KK ILIRIJA : KK RUDAR 69 : 83 Strelci za KK Rudar: Vajdič 1, Markovič 10, Cizej 12, Čop A. 10, Brečko 3,Adamovič 23, Knaus 21, Džombič 3 KK UNION OLIMPIJA MLADI : KK LITIJA 81 : 85 (podaljški) Strelci za KK Litijo:Blaževič 4, Pušič G. 15, Šturkelj 3, Pušič D. 20, Mesarič 4,Oberčkal 22, Trifunovič 17. KK PARKLJI BEŽIGRAD : KK GD HRASTNIK 78:82 Strelci za KK GD Hrastnik:Kragolnik 11, Žitnik 21, Tušek 9, Gjud 14, Godicelj 26, Mijatovič 1 (TJcrog) KK RUDAR : KK LOKA KAVA 80 : 74 Strelci za KK RudanDžombič 29, Knaus 11, Adamovič 9, Brečko 9, Čop A. 8, Cizej 12, Vajdič 2. KK LITIJA : KK PARKLJI BEŽIGRAD 61 : 84 KK GD HRASTNIK : KK HOPSI POLZELA 93:96 Trenutna lestvica: l.Lokakaval5 točk 3.Rudar 14 točk4.Litija 13 točk 5.GD Hrastnik 13 Napovednik: KK Union Olimpija mladi : KK Rudar v soboto, 11.12.04 ob 19,30 uri v Hali Tivoli KK Hopsi Polzela : KK Litija v soboto, 11.12.04 ob 19,00 uri v športni dvorani. KK Banex : KK GD Hrastnikr v soboto, 11.12.04 ob 19.00 uri v športni dvorani v S.Konjicah ČLANI - POKAL SPAR (Akrog-pnrmtefcma) KK Elektra :KK Zagorje BZ 84:75 Napovednik: MLADINCI I.SKL-CENTER (S.krog) KK ILIRIJA: KK LITIJA 65:63 Strelci za KK Litijo: Ereiz 16, CirarN. 13, Zupan 13 (9 Jnog) KK LIHJA : KK DOMŽALE 86:68 Napovednik: KK Grosuplje : KK Litija v nedeIjo,12.12.04 ob v 17.30 v dvorani Brinje. MLADINCI H.SKL- VZHOD IV (8.krog) KK ZAGORJE BZ - prost KK BEŽIGRAD PARKLJI: KK RUDAR 93 : 75 Napovednik: KK Zagoije BZ : KK Rudar v nedeljo, 12.12.04 ob 18.00 uri v športni dvorani KADETI LSKL-VZHOD IL(9Lrog) KK GD HRASTNIK : KK PARKLJI BEŽIGRAD 67:76 (lOJoDg) KK DOMŽALE«A« : KK GD HRASTNIK 88 : 84 Strelci za GD Hrastnik: Percel 35 Napovednik: KK Elektra«A« : KK GD Hrastnik v soboto, 11.12.04 ob 9.00 uri v dvorani OŠ B.Rock v Šoštanju. KADEH ILSKL-VZHOD IV (SJnog) KK LIHJA: KK LASTOVKA DOMŽALE 82:75 Strelci za KK Litijo:Zupan 26, Čepon 22, Cirar 19 KK KRŠKO : KK ZAGORJE BZ 56:71 Strelci za KK Zagorje BZ: Lipovšek 31, Kroti 19, Hudi 16 KK RUDAR - prost Napovednik: KK Krško: KK Litija v soboto, 11.12.04 ob 10.00 uri v dvorani SC Krško KK Rudar: KK Lastni Domžale v soboto, 11.12.04 ob 10.30 uri v telovadnici OŠ Trbovlje KK Zagoije BZ - prosti KADETINJE L SKL-ZAHOD (4Jaog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : KK ODEJA 61 : 56 Strelci za ŽKD S.Jin-Jang:Poboljšaj 30, Barič 16, Hatič 7 Ekipa ŽKD S.Jin-Jang si deli 2.mesto z ekipo KK Odeja. (5Joog) ZKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK PANTER ILIRIJA 46:60 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang:Poboljšaj 14, Barič 13, Slapšak J2, Hatič 5 Napovednik: ŽKD S.Jin-Jang : ŠD Slovan v soboto, 11.12.04 ob 13.00 un v telovadnici OŠ Trbovlje. PIONIRKE LSKL - SUPER LIGA A (4-krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG: ŽKK PANTER ŠENTVID 62:41 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Slapšak 20, Kerin 20, Barič 15 (5Joog) KK VIPAVA : ZKD STUDIO JIN-JANG 66 : 79 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Barič 31, Klavžar 20, Slapšak 13, Kenn 10 Trbo veljčanke so še vedno nepremagane (19 tekem) in so se že uvrstile na finalni turnir. Napovednik: ŽKD S.Jin-Jang:ŽKD Ježica v nedeljo,12.12.04 ob 10.00 uri v telovadnici OŠ Trbovlje. ŠKL - OSNOVNE ŠOLE (povratna tetana) BOŽIČNO - NOVOLETNI TURNIR ŽKD STUDIO JIN-JANG(letnik 92):GD HRASTN1K( letnik 93) 54:43 ŠOLA KOŠARKE KK RUDAR : ŠOLA KOŠARKE GD HRASTNIK 56:8 VIP tekma: ŽKD STUDIO JIN- JANG(članice): EKIPA (trenerji, uprava, starši ...) 57:57 AJjofePUck KRONIČNO Kronično na področju Policijskega oddelka Zagoije ob Savi IZDAN PLAČILNI NALOG Dne 29.11. ob 12.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Cesti 9.avgusta, ki seje zgodila zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročiteljici je bil izdan plačilni nalog, telesno ni bil poškodovan nihče. IZSILILA PREDNOST Dne 01.12. ob 19.15 uri so obravnavali prometno nesrečo v Podvinah, kjer je voznica osebnega avtomobila izsilila prednost drugemu vozniku. Materialne škode na vozilih je za okoli 150.000 SIT. Povzročiteljici je bil izdan plačilni nalog. PRIJELI TATU Dne 18.11. ob 17.35 uri so bili obveščeni o tatvini denarja v trgovini na tržnici. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je tatvine 15.000 SIT osumljen 18-letnik iz Radeč. Nekaj denarja muje bilo zaseženega, zoper njega pa podana kazenska ovadba. VLOMIL V BENCINSKI SERVIS Dne 24.11. ob 03.40 uri so policisti obravnavali vlom na bencinski servis na Izlakah in sicer je neznanec pred tem vlomil v navedeni objekt ter si prisvojil več razne pijače in cigaret. V zvezi tega še zbiralo obvestila. “MALI” OSAMA BIN LADEN Dne 24.11. ob 10.10 uri smo bili obveščeni iz Srednje šole Zagorje, daje dijak v kabinet vrgel petardo, kije nato učiteljici, ki jo je hotela vreči na hodnik, v roki tudi počila. Zoper dijaka bo podan predlog sodniku za prekrške, v primeru poškodb pa tudi kazenska ovadba. POŠKODBA ZARADI PEPELNIKA Dne 26.11. ob 19.45 uri je prišlo v lokalu v Zagorju do pretepa, kjer je bilo udeleženo 6 oseb. Pri tem sta bili dve osebi lažje poškodovani s pepelnikom. Vseh šest bo predlaganih sodniku za prekrške, zoper osebo, kije povzročila drugima dvema lažjo telesno poškodbo pa bo podana tudi kazenska ovadba, v kolikor bosta oškodovanca podala predlog. Peter Motnikar mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagoije ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Stanovanja, parcele Kupimo garažo v Trbovljah, tel.: 031/795-519 Prodam manjšo hišo v Podkumu (Šklendrovec) na parceli 1790 m2 za 7.5 milijona, tel.: 040/ 855-638 ali 031/365-088 V Zagorju oddam v najem v mirnem okolju poslovni prostor v izmeri 132 m2 z uporabnim dovoljenjem. Možnost je, da se spremeni v 2 poslovna prostora ali kombinacija poslovni prostor-stanovanje. pred hišo je manjši park z velikim ograjenim parkirnim prostorom (cca 180 m2), inf. 041/341-734 Zamenjam garsonjero za večje stanovanje v Trbovljah, tel.: 041/ 597-205 V najem oddam stanovanje v mirni okolici, z lepim vrtom, v izmeri 50 m2 in 80 m2, tel.: 041/341-734 Razno Prodam 2 postelji 90x200 CtC iiEPREfničninE Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725, in 031/359 726 Hrastnik, enosobno stanovanje, 40.80 m2, CK. balkon, takoj vseljivo, manjši stanovanjski blok. 1.1950, bližina žel.postaje, cena: 5.700.000 SIT Zagoije-okolica, 50 km iz LJ, hiša, 73 m2, 1.1950, pripadajoče gospodarsko poslopje in večje zemljišče, primerno za mini kmetijo, zelo lepa sončna lega, cena: 12.900,000 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom Trbovlje, večja stanovanjska hiša. novejša, 1.1989, 320 m2 notranje površine, moderno grajena, urejeno naselje individualnih hiš, cena: 29.500.000 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom. cm; masiven les, z ortopedsko vzmetnico, skoraj novi. Cena 15.000,00 SIT/kos. GSM: 051/ 303 908 (zvečer) Prodam ženski usnjen plašč št.40, IUV, črne barve, skoraj nenošen, dolžina čez koleno, zelo lep kroj, zelo ugodno, tel.: 041/962-430 Prodam vgradni štedilnik gorenje 2 plin, 2 elektrika, rjave barve, cena 7.000 SIT, tel.: 031/ 465-999 Prodam prikolico adria 3+1, vozna, notranjost obnovljena, kuhinja v baldahinu+paviljon, tel.: 040/610 879 Prodam posteljno dno luxoflex (letvice) z možnostjo nastavitve trdote, dimenzije 190x90 cm, tel.: 041/842-754 Prodam 4 kom. zimskih gum kleber dimenzij 155/70 R13 in 4 platišča, cena po dogovoru, tel.: 56 26417 Ugodno prodam 4 dobro ohranjene zimske gume s platišči za ford fiesto (13”) starejši tip, rabljene eno sezono (8.000,00 SIT), tel.: 041-732-721, 041-482-140, 56 41 222 Prodam peugeot 806 2.0 TS, letnik 95, modre barve, airbag, dalj.centr.zaklepanje, el.stekla, servo volan, kodni vžig, 2x drsna vrata, klima, servisna knjiga, tel.: 041/733-087 Prodam jedilni kot, mizo (raztegljivo) in 3 stole, tel.: 051/ 362-682 (po 18.uri) Delo Iščem delo kot hišnik-vzdrževalec, čistilec, obvladam razna dela, sem priden in zanesljiv, tel.: 040/233-107 Iščem delo na kmetiji ali domu, imam prostor, možen prevoz, tel.: 040/233-107 Iščem kakršnokoli partnerstvo brez finančnega vložka, sem iznajdljiv, delaven in poln idej, tel.: 040/233-107 Osebni stilri Moški 48 išče žensko za skupno življenje, najraje s svojo hišo ali kmetijo. Sem miren in dober človek, tel.: 040/233-107 Živali Oddam 3 muce, stare 3 mesece, dva tigrasta in eden črn, dva imata malo daljšo dlako. So zdravi, igrivi, navajeni čistoče, samo ljubiteljem mačk, tel.: 040/891-599 Podarim mlade mucke, GSM 051/421-103 NAGRADNA KRIŽANKA % NAGRADNA KRIŽANKA Ili #f IZDELOVALKA PREDMETOV rz DRAGIH KOVIN DRUGI PLANET NAŠEGA OSONČJA ZASTAREL ASTRO- NOMSKI KOTOMEH RT V VZHODNI ŠPANUr VESOLJSKA IVOF.DA Z. IZJEMNO GRAVITACIJO BRITANSKA TEufcA BL.VION KAJČMiE TJr CVETOČA NARCI- SCVKA PRODA- JALNA ZDRAVIL. APOTEKA RIMSKI DRŽAVNIK, LJUBIMEC SLOVEN- SKA EKONO- MISTKA PETRIN T. PESNICA •Ä- OLIVERJA MLAKARJA Slovenski džezovski GLASBENIK (ANDREJ} VRANJE OGLAŠA- NJE ZBIRKA STARIH PERZIJ- SKIH MITOl.OŠ-KIH IN ŠS SPISOV ORIENTAL- '4ih KAMEN SLOVeNSK* AGRONOM S N RfOPATCtCCS (MILOŠ) V STAREM VEKU POSODICA ZA MAZILA IN DIŠAVE. GODRNJAV BIVOL AMERIŠKI KEMIK RAULING SKUPINA OSEBKOV S 3OOOBNŠMI TELESNiMl ZNAKI Ä IVO ZORMAN PUŠČAVA NA vUGU AffiiKE BIVALIŠČE UMRLIH, NAVJE PREMÖZc- NJE trn. M fr. o 1A S NiŠAMt IN CESTO Mt-C NJIMI s- AMERIŠKA IGRALKA TRURMAN UT UR-GIÖN'I Ä, MAŠ) lile Sl SAGADIN NEOBGOeUENA CESKA v LESARSTVU VETER V PODONAVJU -rs-V' NAŠA SMUČAR OROŽJE NUŠA TOME ZVEZDA V ORLU !K AVDIO IN Vi DEC TRAKOVE : X' Ä) PROSTEM. TUD: l-LPJ SREDIŠČ s VRTENJA MOLIBDEN JUŽNO- AMERIŠKO GOROVJE i. • PAPIGA S ČOPI-ČASTIM JEZIKOM FIGURA PRI PLESU ČETVORKI KITAJSKI DENAR PRIPRAVIL- RAZVED- RILO Ul liSIS! 10 ČRKA HEBREJSKE ABECEDE. kuf .... 100 REKA SKOjTI FIRENCE rSS KOVANEC AMERICIJ ■■MATjKi,,, 2-DAR POGOSTA MOČVIRSKA AU VGONA RASTLINA a 1 (ilrii lil s -55s » OB IZUVU MAJNE V REN FRANCE GNIĆ 'Jp». BUL neobrobljena deska LORI: papiga s čopićastim jezikom 'P* ' KUS: slovenski agronom in filopatolog RATLUK: orientalska slaščica Vicoteka Gospodarstvo Srečali so se Američan, Rus in Bosanec ter se pričeli pogovarjati o gospodarstvu. “Mi ob devetih začnemo konstruirati letalo, ob dveh pa že leti po nebu!" je rekel Američan. “Mi ob devetih pričnemo graditi ladjo, ob desetih pa jo že lahko splovimo!” se je oglasil Rus. “Pri nas pa ob devetih pričnemo graditi pivovarno, deset minut kasneje pa smo že vsi pijani!” se je pohvalil Bosanec. Čistoča Ciganka je sinu naročila, naj se skopa prvič v življenju. Ciganček se usede v banjo in drsa po telesu: "Mami, prvi sloj sem že odstranili” "Kar tako naprej, sine!” "Mami, tudi drugi sloj sem že odstranil!” “Kar drsaj, drsaj!” je spet rekla Ciganka. Potem pa se je slišal veseli otroški vzklik: “Mami, našel sem majico, ki sem jo izgubil lani!'’ Matematika Pisarniška matematika: pameten šef + pametni delavci = profit pameten šef + neumni delavci = proizvodnja neumen šef + pametni delavci = napredovanje neumen šef + neumni delavci = nadure PABERKOVANJE Papagaj iz družine lorijev ima zelo rad nektar; da bi priše! do njega, s kljunom stiska popke na evkaliptusu in ostalih rastlinah, nato pa s konico hrapavega jezika poliže lepljivi sok, ki priteče iz njih. Slovite libanonske cedre, čudoviti in ogromni iglavci, ki jih lahko občudujemo tudi v nekaterih evropskih parkih, so v svoji matični deželi danes skorajda izumrle. Na nekem pariškem trgu so postavili edinstven spomenik. Gre za zid iz kamnitih blokov vulkanskega izvora, ki obsega 40 kvadratnih metrov, na njegovi gladki površini pa lahko v 280-ih različnih jezikih preberemo stavek: »Rad te imam«. Ottawa je ime vzhodnokanad-ske reke, dolge več kot 1.200 kilometrov, in prestolnice te iste države. Izhaja iz imena nekega domorodnega plemena, v katerega jeziku to pomeni »trgovec«. Gre za značilno dejavnost, ki so se ji posvečali pripadniki tega plemena. NAGRADNA KRIŽANKA T) ešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do XV23.decembra 2004 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 23/2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za 23.številko: [.nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 21/2004: 1. nagrada- bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Metka Podlogar, Ulica talcev 3, Radeče 2. nagrada- bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Katja Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje 3. nagrada- bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje: Jože Obran, Titova 6, Radeče 'Tv PIZZERIJAtCUPUlA Trg revolucije 26. Trbovlje Tei.: 03-56-30 514, GSM: 0W813 , Odßiralnijraas: Pon.-Čet. in nedelji |.00-22.00 pet. in sob 9.0C|j24|00 JjJjf 4'* * več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje * posebna ponudba družinska pizza 1155 cca 3 kg - cena 1690££T * ponudba meseca - pizza, izbiri + pijača 49' * dodatna ponudba Čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah .........rfCv r KINO PROGRAM Kino Zagoije 9.12. ob 19.uri-PRINCESKIN DNEVNIK 2.DEL - ameriški, komedija 11.12. ob 19.uri-ANAKONDA 2.DEL - ameriški, pustolovski 12.12. ob 10.30 uri - ŠKRAT - ameriški, mladinski; ob 19.uri -PRINCESKIN DNEVNIK 2.DEL-ameriški, komedija 13.12.ob 19.uri-ANAKONDA 2.DEL - ameriški, pustolovski 14.12.ob 19.uri-ANAKONDA 2.DEL - ameriški, pustolovski 17.12. ob 17.uri - BRATA - francoski, pustolovski; ob 19.uri - BELA MODELA - ameriški, komedija 19.12. ob 10.30 uri - BRATA - francoski, pustolovski; ob 19.uri - BELA MODELA - ameriški, komedija 20.12. ob 19.uri - BELA MODELA - ameriški, komedija 21.12. ob 19.uri - BELA MODELA - ameriški, komedija 22.12. ob 19.uri - CUKRČEK - ameriški, glasbeni 24.12. ob 17.uri - CUKRČEK - ameriški, glasbeni 25.12. ob 19.uri - VAN HELSING - ameriški, srhljivka 26.12. ob 10.30 uri - BOŽIČEK 2. DEL - ameriški, mladinski; ob 19.uri - VAN HELSING - ameriški, srhljivka 27.12. ob 19.uri - VAN HELSING - ameriški, srhljivka :8.12. ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT - ameriški, trile 19.12. ob 17.uri - KRALJESTVO MORSKEGA PSA - ameriški animirani; ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT - ameriški, triler ;0.12. ob 17.uri - KRALJESTVO MORSKEGA PSA - ameriški animirani; ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT-ameriški, triler 1.1. NI PREDSTAV .1. ob 10.30 uri - KRALJESTVO MORSKEGA PSA- amerišk animirani; ob 19.uri - MANDŽURSKI KANDIDAT- ameriški, triler 3.1. ob 19.uri - DODGEBALL - ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA - ameriški, komedija 4.1. ob 19.uri - DODGEBALL - ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA - ameriški, komedija Druge prireditve v Delavskem domu Zagoije: GLEDALIŠČE Sreda 22. 12. velika dvorana delavskega doma OSNOVNA ŠOLA dr. SLAVKO GRUM predstava gojencev in učiteljev šole GLASBA Petek 10. 12. ob 19.30 uri velika dvorana Delavskega doma BIG BAND ZAGORJE BREZPLAČNE VSTOPNICE NA BLAGAJNI IN UPRAVI DD Sreda 15.12. ob 19.00 uri velika dvorana Delavskega doma GLASBENA ŠOLA ZAGORJE javni nastop gojencev šole J 7\K\Vr 2 RAZVEDRILO Sobota 18.12. ob 19.00 uri velika dvorana Delavskega doma MLADINSKI PIHALNI ORKESTER VIVA V Četrtek 23. 12. ob 19.00 uri velika dvorana Delavskega doma GLASBENA ŠOLA ZAGORJE božično-novoletni koncert ZABAVA Petek 31. 12. ob 20.00 uri steklena dvorana Delavskega doma VELIKO SILVESTROVANJE PETER UGRIN BAND (vstopnice na upravi Delavskega doma) Kino Trbovlje 9.12.2004 POZABLJENI ob 18.00 10.12.2004 DODGEBALL:ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA ob 18.00; POZABLJENI ob 20.00 11.12.2004 POZABLJENI ob 18.00; DODGEBALL:ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA ob 20.00 12.12.2004 DODGEBALL:ZGUBE MED DVEMA OGNJEMA ob 18.00; POZABLJENI ob 20.00 13.12.2004 POZABLJENI ob 18.00 14.12.2004 POZABLJENI ob 20.00 15.12.2004 POZABLJENI ob 18.00 16.12.2004 DNEVNIK BR1DGET JONES: NA ROBU PAMETI (romantična komedija) ob 18.00; LJUBEZEN IN VSE OSTALO (rom.komedija) ob 20.00 17.12.2004 NI PREDSTAV 18.12.2004 LJUBEZEN IN VSE OSTALO ob 18.00; DNEVNIK BRIDGET JONES: NA ROBU PAMETI ob 20.00 19.12.2004 DNEVNIK BRIDGET JONES: NA ROBU PAMETI ob 18.00; LJUBEZEN IN VSE OSTALO ob 20.00 20.12.2004 DNEVNIK BRIDGET JONES: NA ROBU PAMETI ob 18.00 21.12.2004 POSLEDNJI KLIC ob 19.00 (akcijski triler); DNEVNIK BRIDGET JONES: NA ROBU PAMETI ob 21.00 22.12.2004 POLARNI VLAK (druž.an.pust.) ob 17.00 23.12.2004 POLARNI VLAK ob 18.00; POSLEDNJI KLIC ob 20.00 24.12.2004 POLARNI VLAK ob 18.00; POSLEDNJI KLIC ob 20.00 25.12.2004 POLARNI VLAK ob 10.00, 17.00; POSLEDNJI KLIC ob 19.00; SEDEM JEZUSOVIH ČUDEŽEV (drama) ob 21.00 26.12.2004 POLARNI VLAK ob 10.00; POSLEDNJI KLIC ob 18.00; SEDEM JEZUSOVIH ČUDEŽEV ob 20.00 27.12.2004 POLARNI VLAK ob 17.00; SEDEM JEZUSOVIH ČUDEŽEV ob 19.00 28.12.2004 NEVERJETNI (an.druž.kom.) ob 18.00; POSLEDNJI KLIC ob 20.00 29.12.2004 sreda NEVERJETNI ob 17.00; POLARNI VLAK ob 19.00; POSLEDNJI KLIC ob 21.00 30.12.2004 NEVERJETNI ob 17.00; OCEANOVIH 12 (akcija) ob 19.00; IZGANJALEC HUDIČA: NA ZAČETKU (nadnaravni triler) ob 21.15 31.12.2004 NI PREDSTAV 1.1.05 NEVERJETNI ob 17.00 2.1.05 NEVERJETNI ob 10.00; IZGANJALEC HUDIČA: NA ZA^^g^jJ.00; OCEANOVIH 12 ob 20.00 NAŠA BODOČNOST ZVEZDE SE NE SRAMUJEJO, DA SE ZDIJO KRESNICE! Štirinajst je novih kresničk, ki so v času od 23. novembra do 5. decembra zasvetile na starševskem nebu, sedem parov sijočih zvezdic. 23. 11.2004 Tadeja Bezjak, Novi dom 36, Hrastnik - hči Martina Stradar 24. 1L 2004 Marija Ključevšek, Loke 63, Kisovec, Zagorje - sin Žan Almisa Joldić, Cesta zmage 12b, Zagorje - hči Lana Špela Arh, Petelinkarjeva 7, Kisovec - hči Tjaša Sutovšek Vikica Pečnik, Veličkova cesta 19, Hrastnik - sin Nikolaj Maja Deželak, Kovinarsko naselje 3, Trbovlje - hči Naja Muhič 25. 11.2004 Polona Košir, Mlinše 35a, Izlake, Zagorje - sin Luka Urška Pušnik, Ulica Sallaumines 5b, Trbovlje - sin Nejc 28. 11.2004 Tina Hohkraut, Zidani most 26, Laško - sin Anej Tomažič Marjana Mlakar, Brunška gora II, Radeče - sin Aljaž 30. 11.2004 Sergeja Martinčič, Cesta zmage 12, Zagorje - hči Tjaša Zakonjšek 02. 12. 2004 Nataša Trdin, Kandrše 49, Vače, Zagorje - hči Ines 03. 12.2004 Urška Lazar, Polje 26, Zagorje - sin Patrik Bisera Omerčević, Kolonija l.maja 14, Trbovlje-hči Arifa ISKRENE ČESTITKE! v--------------------------E __________________________; yegan irgo vin a Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 TbL ■ 1)3/56-71-303 Cvetj e, darila... odpiralni čas: od pon. do petka sobota _____________nedelja IS - 18 9 - 12 10- 12 Z veseljem vam sporočamo, da smo v podjetju Malgaj d.o.o. v Zasavje pripeljali znamko Skoda s svežimi in cenovno atraktivnimi modeli! Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si Malga) TRBOVL J E P Gospodarska vozila Audi Praznični kredit Bank ^elj^^kladUče “ D-Per I 6/2004 n 5000014854,23 COBISS mm&r. w. J uijAi'J' ijz l_r >> .jm m» U'JiUi \ \ .... w . H BI Primeri informativnih izračunov: Znesek Doba Obrestna kredita v SIT kreditiranja mera 1.000.000.00 36 mesecev 7.90 % F 1.000.000.00 48 mesecev 7.90 % F 1.000.000.00 60 mesecev 7.90 % F 1.000.000.00 72 mesecev 7.90 % F 1.000.000.00 84 mesecev 7.90 % F Stroški Stroški EOM odobritve v zavarovanja SIT__________ v SIT__________________ 7.500.00 - 8.74 % 7.500.00 : - 8.61 % 7.500.00 - 8.53 % 7.500.00 i - 8.48% 7.500.00 - 8.44 % anuiteta v SIT 31.291.00 24.367.00 20.229.00 17.485.00 15.537.00 Efektvna obrestna mera je letna obrestna ~*-a e nrafonara ;t crecc:stada ;e -reit ■ te-:; črpan -a dan sklenitve pogodbe ter z upošte.a^em, pcgojev kredita to .e tres-a -'rita ->a .rač a stena mesel-i’- obveznosti nominalne obrestne mere ter načina izračuna obresn in stroškov odobritve -reita Efe-bvrta obrestna mera e 'rorr.aD.r.e narave Interkaiarne obres# so izračunane ob predpostavk da ie kredit črpan < enkratnem, znesku dne 31 ‘2 2004 Navedeni izračun efektivne obrestne mere .r ja na dar računa ' se :ahko spremeni, če se spremeraio strti-: odobritve. obrestne mere ter dan in mesec črpanja kredita Stroški odobritve kredita so obračunam zapnmere. kc najema we-stkomtent banke Mesečna anuiteta za dolgoročni kredit ie izračunana z uporabe n.:r--a-e obrestne ~e'e F - obrestna mera je fiksna nem-nama - ' ‘ V ' banka zasavie Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje