V Ljubljani v vtorek 24. marca 1863.

Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 , !0 , , , za žet. „ 1 , 75 , , ,
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ za čet. „ 2 „ 5 „ „ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
Za navadno dvrsffrfmo
vrsto se plačuje: o kr., ktera se enkrat, 8 „ „ „ dvakrat, 10 „ „ „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
mt. 24.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj 1.
Oznanilo,
>er bode prvo četrtletje kmalo pri kraji, vabimo čestite bralce, ki so si naš list naročili samo za '/4Ieta, in druge domorodce, naj se blagovolijo dalje naročiti.
,,Naprej" velja za Ljubljano: za '/4 leta 1 gld. 75 kr.
3 „ 20
55 2 55
9 mesecev 4
55
za
55 55 ■
55 55
/4
'1 55
9 mesecev
po posti: leta 2 3 5
gld.
55 55
90
5 60 60
55 55
kr.
55 55
Tiste gg. naročnike, ki niso plačali vse četrtletne naročnine, prosimo, da blagovolijo doplačati, ko se bodo zopet naročali.
Tistim gg. dopisnikom, ki so nam poslali veče sestavke, dajemo na znanje, da se njihovi spisi na-
tisnejo, brž ko mine deželni zbor.
Vredništvo.
Ljubljanski deželni zbor.
■ 20. marca (30. seja.) Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. Prvosednikov namestnik g. pl. Wurzbach je oznanil, da so tiskarji, bukvovezi in papirničarji podali zbornici prošnjo, da bi se knjige za učilnice v slovenskem in nemškem jezici tiskale v deželi, kakor nekdaj; povedal je, da je g. dr. Toman podal zbornici naznanila pravoslovnega društva, da bi odbor presodil nek sestavek o rudarstvu na Kranjskem, ki je v teh naznanilih; dal je na znanje, da je g. poslancu Kozlerju dovoljen odpust trijeli dni. Potem je bil zopet na vrsti srenjski zakčn. §. 61. govori: vse premekljivo in vse nepremekljivo srenj sko blago in blago srenj skih naprav mora biti zapisano, da se zmirom ve, koliko ga je. Vsak srenjčan sme ta zapisek pregledavati. Potrdilo je glasovanje. §. 62. pravi: srenjska lastnina in stari imetek in tudi lastnina in imetek srenj skih naprav se mora popolnoma ohraniti, če dovoli deželni odbor, potem se kaka srenjska lastnina lehko zamenja z drugo, ako bi po tej meni srenjski imetek ne imel
dosti kvare. Srenjski imetek in srenjska lastnina se ne sme razdeliti med srenjčane, ako tega ne dovoli poseben deželen zakon. Vstal je razgovor, pri kterem so se glasili gg.: Kro-mer, Dežman, baron Apfaltern, baron Schloissnigg in Brolih. Ta §. je obveljal, kakor je nasvetoval g. baron Apfaltern; namestu: „deželen zakon" zdaj namreč je pisano: „deželni odbor." §. 63. pravi: kar imajo srenje, njene poddružnice in naprave tacega imetka, da nosi dohodke, s tem se mora tako gospodariti, da se dobivajo obresti, kolikor jih je največ mogoče. Kar ostaja konci leta, s tem naj se plačujejo stroški prihodnjega leta; če pa kaj ostaja, naj se da na obresti. Tak prihranjen imetek naj počaka, da se v roko vzame, ako bi prišli kaki prihodnji stroški, ali pa naj se prišteje k istini (kapitalu.) Kar se je v letu prihranilo, to naj se le pri kacih posebnih prigodkih razdeli med srenjčane, samo da morajo srenjski davki uže biti brezi srenjske do-klade plačani, in mora biti upanje, da se bodo tudi prihodnjič lehko plačevali brez doklade. To je obveljalo po kratkem razgovoru. §. 64. veli: kdo sme in koliko srenjske lastnine uživati, to naj ostane, kakor do zdaj; vendar sme vsak iz srenjske lastnine jemati samo toliko, kar potrebuje za hišo, če nima kacih posebnih pravic. Kjer pa ni kake dozdanje navade, tam srenjski odbor odloči; toda se mora držati meje, ki je poprej povedana; tudi lehko odbor ustanovi, da plačuje letni davek,' ali kup brez davka ali z davkom, kdor uživa kaj tacega. Ti prihodki in tisti novci (denarji), ki ostanejo potem, ko so bili plačani vsi stroški, morajo priti v srenjsko blagajnico (kaso.) §. 65.: srenjsko opravilno leto se začenja tačas, kadar se državno. §. 66.: vsako leto mora župan za prihodnje leto narediti preudarek srenjskih dohodkov in stroškov, ktere mora odbor prešteviliti (prerajtati) vsaj mesec dni pred prihodnjim letom. Zadnji čas dva meseca po zvršetku opravilnega leta mora župan račun o srenjskih dohodkih in stroških, in o dohodkih in stroških srenjskih naprav podati odboru v pregled. Kesne župane mora priganjati deželni odbor. Štirinajst dni, predno gredo odboru na presodek, morajo preudarki in računi pri županu biti na videži, da jih lehko pregledujejo in pretresajo srenčanje, in če kteri pove kakošno opombo, morajo to opombo odbornici potem presoditi, ali veljd, ali ne. Vsak srenjčan lehko dobi ob svojih stroških prepisan preudarek in račune. §. 67. pravi: pri gospodarstvu se ne smč več izdati, nego je odločeno v preudarku, če pa med letom pridejo taki potrebni stroški, za ktere ni v preudarku nič odločenega, ali če je premalo odločeno, mora župan sklicati in povprašati odbornikov. Kadar je pa velika naglica in sila, da ni mogoče sklicati odbora, naj župan sam plača stroške; ali potlej pa naj brž pokliče odbornike, da jim pove. Izpu-stivši nekoliko menj važnega, imenujemo §. 73., ki .pravi:
te-lc doklade sme pri davkih postaviti srenja: priklad k pravim davkom ali k užitnini; 2) tlako v srenjskih opravkih; 3) doklade in davke. §. 74. govori: priklad se deva na vse prave davke, kteri so navadni v srenji vsacemu obdačenemu, naj bode srenjčan ali ne. Vsacemu davku mora biti enoliko pri-klada. S7se to je obveljalo. Na vrsti je bil potem §. 75.: doklad k pravim davkom in srenjskih prikladov ne plačujejo : 1) duhovni in javni učitelji od svojih dohodkov; 2) osobe, ktere ne bivajo v srenji, ne plačujejo doklade niti od posestva, niti od svojega pri-dobitka. Srenjskih doklad, ki ne spadajo med priklade(§.73.), od svojega imetka, ki ne izvira niti iz posestva, niti iz pridobitka, ne plačujejo dvorni, državni in deželni uradniki, služabniki in uradniki javnih blagajnic (kas) in vojaki, pa tudi njihove sirote in vdove samo tedaj, če imajo kaj dobička iz tistih srenjskih naredeb, zarad kterih so postavljene doklade. — V razgovoru o tem paragrafu sta se glasila g. baron Schloissnigg in baron Apfaltern, ali obveljal je odborov nasvet. §. 77.: če se napravi kaka nova naredba, iz ktere bi se množili srenjski dohodki ali plačevale obresti za take naredbe na posodo vzetih novcev (denarjev), more odbor priklade ali doklade k davkom postaviti samo tedaj, če to potrdijo tri četrtine tacih volečih srenjčanov, ki plačujejo vsaj tri četrtine vsega srenjskega davka. §. 79. govori: priklade, ktere so veči nego 15 odstotkov pravega davka ali užitnine, sme samo deželni odbor dovoliti; priklade, kteri so veči nego 25 odstotkov užitnine, sme samo deželni zbor dovoliti; priklade, kteri so veči nego 50 odstotkov pravega davka ali 30 odstotkov užitnine, sme dovoliti samo poseben, za to nalaič narejen zakon. G. pl. Strahl je nasvetoval, naj bi drugi oddelek tega paragrafa bil tak-le: „priklade, kteri so veči nego 25 odstotkov pravega davka ali užitnine itd." Storil je tudi g. Mul-ley svoj nasvet, in potem je vstal razgovor, v kterem sta se glasila gg.: baron Schloissnigg in Brolih; glasovanje pak je potrdilo odborov nasvet s popravkom g. pl. Strahla. §. 80. veli: odbor sme tlako ukazati za srenj ska dela, in razdeliti jo, ali pa tudi premeniti jo v novce (denarje.) Na tlako srenjčan polije tudi lehko druzega dobrega delavca, ali pa naj se namesti delavca dade novci v srenjsko blagajnico. Kadar je taka sila, da morajo vsi prijeti zadelo, morajo zastonj priti pomagat vsi zmožni ljudje. Gr. Brolih je svetoval, naj bi se ta paragraf prenaredil; podpiral ga je tudi g. baron Schloissnigg, pa vendar je obveljalo, kakor je priporočal odbor. §. 81. pravi: ako bi priklad k davkom ne pomogel zadosti, srenjski odbor tudi lehko naredi še drugo doklado, kakoršna se mu zdi potrebna. Zato mora župan imeti v bukvah zapisane vse srenjčane, in koliko kteri plačuje davka, koliko ima družine, kakošno obrtnost, kakošno hišo in poslopje, koliko ima živine itd. Ako bi se postavili novi davki in doklade, ki ne spadajo med priklade k pravemu davku ali užitnini, in tudi ako bi se taki uže postavljeni davki hoteli povikšati, naj se dela po §. 79., če je znesek teh novcev, kolikor jih je treba, uže sam za-se, ali v družbi z prikladom, ki seje postavil zdaj, veči nego teh davkov odstotek, kakoršnega lehko ukrene sam odbor. To je obveljalo po dolzem razgovoru in glasovanji. §. 82 govori: doklada k davkom in tlaka se lehko naloži vsej srenji, ali pa le nekterim srenjskim delom ali vasem, kakor na pr. pri vodnjakih, cestah itd. §. 85.: če odbor davke povikšati sklene, mora dati javno (očitno) na znanje. Kdor bi mislil, da je preobložen, tak se lehko pritoži pri županu v 14 dnevih od tistega dne, ko se je to dalo na znanje. §. 84. pravi: ako bi se kdo branil plačati davek, tacemu župan lehko naredi eksekucijo na premekljivo blago; ako bi kdo ne hotel tlake dati, župan lehko ob stroških tacega človeka najme druzega delavca. §. 85.: posebni, nalašč
zato postavljeni zakon odloči, koliko mora dati vsak srenjčan, kadar se zidajo cerkve, učilnice, farovži in ceste.
21. marca. (31. seja). Zadnje seje zapisnik se je bral in potrdil. G. prvosednik je oznanil, daje g. dr. Recherju dal 5 dni odpusta. Potem je bil zopet na vrsti srenjski zakon. Po odborovem nasvetu so obveljali vsi paragrafi od 87. do zadnjega, t. j. do 99., izmed kterih le važnejše imenujemo. §.89. govori: deželni zbor pazi z deželnim odborom, da se srenj ska lastnina in lastnina njenih naprav cela ohrani. Zato deželni odbor lehko zahteva, če se mu potrebno zdi, naj mu srenje na tanko povedo, kako je ta ali una reč; tudi lehko pošlje komisijo, ktera na pravem mestu pregleda, kako je to ali uno. §.90. pravi: še le deželni odbor mora potrditi sklepe srenjskih odbornikov, če so ukrenili: 1) da se prodd, zastavi ali za vselej zadolži kaka stvar, ki je srenjska ali ktere njenih naprav; 2) da se razdele med srenjčanc tisti novci, ki so ostali konci leta od gospodarstva; 3) da se vzemo novci na posodo, ali da je srenja porok za kako reč, ako bi novci tega posojila ali poroštva, prišteti k poprejšnjim dolgovom, bili veči od letnih dohodkov te srenje in dohodkov njenih naprav. §. 92. veli: deželni odbor lehko oglobi (kaznuje) z 20 gld. vsacega odbornika ali zamenika, če se ne drži dolžnosti svojih pravih opravil. Ako je prestopek velik, ali če se večkrat ponavlja, potem deželna vlada z deželnim odborom tacega odbornika lehko odstavi. §. 94. pravi: državna uprava mora gledati, da srenje svojega področja (meje svoje moči) ne prestopijo, in da se drže danih zakonov. Za to mora najpoprej skrbeti politična okrajna gosposka, ki sme zahtevati, da se jej dade sklepje srenjskega odbora, in da se jej razloži, zakaj to ali uno. Tudi ima glavar politične gosposke, ali ta, kogar on zato odbere, pravico, da sme priti v srenjske seje, in da sme govoriti, kadar koli hoče; glasovati pa ne sme, če ni tudi izvoljen za odbornika. §. 95. pravi: ako bi srenjski odbor s kakim sklepom prestopil svoje področje ali kak zakon, ima politična okrajna gosposka pravico in dolžnost, prepovedati, da se ne izpolni, kar se je sklenilo. Srenjski odbor se potem zarad le-te prepovedi lehko pritoži političnej deželnej oblasti. §. 97. govori: ako bi se srenjski odbor ne držal svojih opravkov in dolžnosti, ktere mu ukazuje zakon, ali ako bi se temu vpira], naj ob srenjskih stroških, česar je treba, napravi politična okrajna gosposka, če je nevarnost, ko bi se ta reč odlašala; sicer pa. le politična deželna oblast z deželnim odborom. §. 98: politična okrajna gosposka lehko z 20 gld., kteri pa morajo priti v srenjsko blagajnico, oglobi take župane, ki se ne drže svojih dolžnosti pri naročenih o-pravilih; župani se lehko zarad tega pritožijo političnej deželnej vladi, če so večkratni prestopki taki, da se brez nevarnosti županu več ne morejo pustiti naročena opravila, naj se dade ta opravila kacemu druzemu postavljencu, kterega naj priporoči srenjski odbor, ali ko bi on tega ne hotel, naj brez njega stori politična deželna oblast, samo da ob srenjskih stroških. §.99.pravi: politična deželna oblast lehko razpusti odbor, kteremu je na izvoljo dano, da se pritoži državnemu ministerstvu; ali zastopniki vendar zarad le-te pritožbe za zdaj ne ostanejo več v odboru. V šestih tednih potem se razpiše druga volitev. Politična deželna gosposka z deželnim odborom naj skrbi, da opravila ne zastajajo, dokler ni drug odbor izvoljen. — Potem je bilo v zbornici na vrsti, kako se mora skrbeti za srenjski imetek. Potrdilo je glasovanje vse odborove nasvete. Za tem je prišel na vrsto srenjski volilni red. §. 1. govori: voliti smejo: 1) tisti srenjčani, ki so avstrijski državljani, in vsaj uže leto dni v srenji plačujejo pravi davek od nepremekljivega posestva, od pridobitka ali dohodka; 2) izmed srenjčanov, če tudi ne plačujejo davka, smejo voliti: a) duhovni v dušnem
pastirstvu; b) dvorni, državni, deželni uradniki, in uradniki javnih zakladov; c) častniki (oficirji) in vojaci s častnikovim naslovom, ki so za trdno v počitku, ali tisti, ki so službo sicer zapustili, pa vendar pridržali si vojaški značaj; č) služeči in tudi na penzii živeči vojaški uradnici, ako ne spadajo med kako vojaško četo; d) doktorji, ki so dobili akademijsko čast na kterem avstrijskim vseučilišči, in tudi ranocelci, ki so na Avstrijskem dobili diplom; e) načelniki in visi učitelji ljudskih učilnic, kar jih je v srenji, potem tudi voditelji (direktorji), profesorji in učitelji, ki so na viših učilnicah tiste srenje; 3) tisti, ki so po §. 8. srenjskega zakona izvoljeni za častne, ali pa samo za meščane, tržane ali srenjčane. G. knez in škof Vidmar je svetoval, naj se k 2. oddelku za a) še pristavi: „na penzii živeči župniki (fajmoštri)." Začel se je razgovor, v kterem so se glasili gg.: baron Schloissnigg, Dežman in dekan Toman. Glasovanje potrdi nasvet deželnega odbora. Potem so se brali in potrdili §§. do 11., izmed kterih imenujemo §. 2., ki govori: služeči vojaci s častnikovim naslovom, potem vojaški ljudje, ki se štejejo k vojaškemu moštvu ali pa k nižini strankam, ne smejo voliti, razun tacih vojakov založne vojske, ki niso poklicani. §. 3. pravi: dokler kazenski zakon te reči bolj ne določi, ne smejo voliti in tudi ne voljeni biti: a) tisti, ki so bili obsojeni, da so krivi kacega hudodejstva; b) preiskovanci, dokler traja (trpi) preiska-vanje zarad kacega hudodejstva; c), tisti, ki so bili obsojeni, da so krivi tatvine, prev&re (goljufije), nezvestobe, ali pa da so bili deležni kterega le-teli prestopkov. §. 4. govori: vsak mora sam voliti, vendar so ti-le izimki: 1) namestu osob, ki niso same svoje, volijo njihovi zastopniki; namestu zakonske žene voli nje mož; namestu druzih ženskih, ki niso same svoje, volijo pooblaščenci; 2) namestu služečih častnikov in služečih vojšakih strank s častnikovim naslovom, ki se štejejo po §. 16. med srenjčane, smejo samo njihovi pooblaščenci voliti; 3) tisti, ki zarad srenjskih ali javnih opravil niso doma, lehko postavijo pooblaščenca, da voli namestu njih; 4) tisti, ki imajo v srenji kako posestvo ali obrtnost, sami pa bivajo v drugej srenji, smejo, da namestu njih voli, dati oblast svojemu oskrbniku ali opravniku. §. 8. pravi: le sami svoji avstrijski državljani, kterim ne vpira nič, kar se je imenovalo v §. 3. za a), b) in c), smejo prevzeti pravico, da volijo namestu koga druzega. Vsak sme samo namestu enega voliti, in pokazati mora to oblast v zakonitej obliki spisano. §. 9. govori: za odbornike in zamenike (ezsatzmanner) se smejo voliti le tisti moški, uže 24 let stari srenčanje, ki smejo sami tudi voliti, in ki popolnoma uživajo državljanske pravice. §. 10.: izvoljeni ne morejo biti: 1) tisti, ki srenji služijo, dokler so v njenej službi; 2) taki, za ktere drugi skrbe, ker so ubogi; tudi ne posli, ne tisti, ki nimajo samostalnega zaslužka, na pr. dninarji ali pomočniki pri kakej obrtnosti. §. 11. pravi: izvoljeni ne morejo biti, razun unih, ki so imenovani v §. 3 za a), b) in c), še a) tisti, ki so bili obsojeni ker so učinili kak prestopek iz lakomstva, ali ker so počeli kaj tacega, kar žali javno nravnost (očitno lepo obnašanje); c) tisti, ki imajo svoj imetek na bobnu, ali ki se javno pobotavajo z upniki, dokler traja to pobotavanje, in kadar je dovršeno, če so obsojeni bili, da so krivi; č) tisti, ki so izgubili urad ali službo, ker so se v njej pregrešili zarad lakomstva. Potem so bili brez dveh premembic potrjeni vsi paragrafi do 43., ki je zadnji. §. 36. govori: samo odborniki smejo biti izvoljeni za županske ude. Voliti se pa ne smejo: 1) tisti, ki ne bivajo v srenji; 2) dvorni, državni, deželni in javnih blagajnic uradniki in služabniki, dokler služijo; 3) duhovni. Tudi ne'smejo vkupaj biti tisti županski udje, ki so si v rodu ali v svaščini v prvem in drugem kolenu. Obveljal je tudi uvodni zakon vsega
srenjskega reda. Potem je prišel na vrsto odborov nasvet, naj bi se v nov odbor izvolilo 5 poslancev, kteri spravijo v red slovensko prestavo srenjskega zakona. V ta odbor so izvoljeni gg.: Bleiweis, Vil h ar, Ambrož, Dežman in dekan Toman. Na to je svetoval g. Dežman, da bi še enkrat prišel na presod prvega §. drugi oddelek za črko a) v volilnem redu, ker se zarad naglice ni dobro premislilo, koliko obseza beseda „duhovni," ker, kakor je zdaj, smejo tudi mladi kaplani voliti. Na to se je vprl g. dekan Toman, rekoč, da čo mladi kaplani voliti ne smejo, potem bi tudi ne smeli mladi uradnici. Vnel se je za to precej vroč razgovor, v kterem so se glasili gg.: knez in škof Vidmar, baron Apfaltern, dekan Toman, pl. Wurzbach in baron C o-delli. Zmogel je Dežmanov nasvet. Na vrsto je prišla naposled prošnja, da bi se v Ljubljani postavil pasji davek. Poročevalec je bil g. Ambrož. Deželni zbor je sklenil, da se mora plačevati od vsacega psa po dva gld. na leto.
23. marca (32. seja.) Zadnje seje zapisnik seje prebral in potrdil. G. prvosednik je oznanil, da je g. poslancu Golobu dal 2 dni odpusta, in da je zagorska srenja na Dolenskem zbornici poslala prošnjo, da bi dobila druziga učitelja. G. dr. Zupan je zopet izvoljen v deželni odbor s 27 izmed 31 glasov. Deželni odbor se je pomnožil, da bi se v red spravilo to, kdo dobi ktero deželno službo; va-nj so bili izvoljeni gg.: baron Apfaltern, dr. Recher, Lukman in Anton baron Cojz. G. dr. Toman je v obširnem govoru razložil, zakaj je zbornici nasvetoval, da bi se ponižal davek svobodnemu izkanju novih rud. Njegov nasvet je obveljal, in podal se odboru treh poslancev. Tudi g. Brolih je podpiral svoja obanasveta: naj se namreč vlada prosi, da neha sekvester, ki je na gozdu Ilovici in tudi na gozdeh Bele peči na Gorenskem, in da bi se odpravili gozdni pridržki. Po vročem razgovoru priporoča poslanec dr. Toman, naj bi se Brolihov nasvet izročil odboru, ki je postavljen, da bi v red spravil gozdne zadeve med kmeti in nekdanjimi zemljiškimi gosposkami, kar je tudi obveljalo. Potem je bilo na vrsti, kako je deželni odbor gospodaril, in kaj storil od 21. aprila 1861 do konca decembra 1862. Poročevalec je bil g. baron Apfaltern. Kako je bil delaven deželni odbor, kaze to, kar je uže prišlo v zbornici na presodek, in kar ima še priti. Zbornica je potrdila vse nasvete tistega odbora, kteri je imel presojevati gospodarstvo deželnega odbora. Nasvetje so ti-le: 1) naj deželni zbor potrdi, in za svoje vzame vse ugovore deželnega odbora, ktere je storil, ko je prejemal razne blagajnice, da ne bi kacih pravic iskalo poprejšnje gospodarstvo; 2) naj se hvaležno prejme, da je državno ministerstvo za nekaj časa dovolilo, da namreč smejo državni uradniki pomagati, da bi se skupaj v red spravile razne deželne in državne blagajnice; 3) naj se sklene, da bi blagajnice svoje posebne računske zapisnike dobile še le poznejše, ako bode treba; 4) naj se naroči, da bode smel podati trgovinskemu in gospodarskemu ministerstvu deželni odbor prošnjo, da bi se njemu izročila blagajnica; 5) naj se naroči deželnemu odboru, da ne bi za naprej več dajal vojaškej blagajnici v najem hiše, v kterej je zdaj velika straža, ako bi mu ne hotela plačevati po 160 gld. a. vr. najemščine na leto. G. poslanec Dežman je nasvetoval, da bi se temu pristavilo: da le potem naj se to poslopje da zopet v najem, ako bi se višej realki ne mogel najti prostor v licejskem zidovanji ali v prizidku sedanje velike straže. Potrdilo je glasovanje; 6) naj zbornica odobri, kar je uže postavil deželni odbor, da se namreč daje penzija vdovi rajnega stanovskega tajnika Morica barona Tauffererja, in vdovi rajnega stanovskega zapisničarja Kamila grofa T h ur na, in da se daje po 15 gld. a. vr. na mesec nekdanjemu vrtnarju
poglavarske hiše Jožefu Vohincu, ker ne more več služiti. 7) naj se deželnemu odboru naroči, da bi precej izkušal zarad ognja zavarovati vsa deželna poslopja, in gleda naj, kterej zavarovalnici bi se menj plačalo; 8) naj pove deželni zbor, kako jako mu je žal, zakaj se je tako malo poslušalo, kar je bil soglasno sklenil v 8. seji leta 1861, naj bi se namreč po nekterih krajih ceste delati prenehale, in tudi ustavile zarad tega dane eksekucije. Gr. poročevalec je rekel, da ni kriv deželni zbor, ker je dežela toliko trpela zarad novih cest, kajti vlada se ni ozirala na to, kar je bil sklenil; ampak izgovarjala se je: 1) da so ceste uže v delu; 2) da je narejenih mnogo pogodeb; 3) da se bode prizanesljivo ravnalo v tej stvari. Ali potem se je pokazalo, da se deželnemu zboru posmehujejo. To priča c. k. senožeška okrajna gosposka, ki je bila 7. maja 1861 ukazala, da mora biti reška cesta do 16. junija tistega leta gotova; to priča nek deželni poslanec te zbornice, ki je moral plačati 18 gold. eksekucije kmalo potem, ko je bil to sklenil deželni zbor; to priča cesta na Štajersko, in cesta, ki je bila odločena od Unca na Postojno, ktero je ministerstvo potem vendar ustavilo. Sploh se ni delalo tako, kakor je obetal ukaz, dan 21. maja 1861, in poročevalec trdi, da deželna bla-gost je tudi vladi blagost (živio!) Na to je odgovoril c. komisar baron Schlossnigg: to je načelo, da stari zakoni (postave) morajo veljati, dokler novih ni; začete ceste se morajo dodelati, ker sicer bi ves trud in strošek bil zastonj. Potem sta še oba govorila in razumela se naposled. Zbornica je potrdila nasvet deželnega odbora; 9.) deželni zbor naj se zahvali deželnemu odboru, ker je zbornici poklonil cesarjevo podobo; 10) naj se deželnemu odboru oznani srčna zahvala za trud, ki gaje imel za deželno blagost. Potrdila je zbornica. Prihodnja seja v vtorek 24. dan t. m. Bral se bode srenjski zakon, in govorilo se bode o tem, da bi se poprejšnja služnja leta vštela tistim c. k. uradnikom, ki prestopijo v deželno službo; na vrsto pride tudi zakon o cestah.
llekaj o slovenskih pripravnikih.
Dobro se še opominjam otročjih let, ko sem se bil na nogo ranil. Branil sem se, da bi lekarju pokazal rano, ali oče mi pravijo: rano moraš pokazati, ker drugače se ti ne more pomagati. Naša domovina, dasitudi lehko ponosni rečemo, da napreduje z velikanskimi koraki, ima še vendar mnogo ske-lečih ran, ktere tudi moramo pokazati javnosti, ako hočemo, da se zacelijo. Denes mislim pokazati eno samo rano, zarad ktere jih je uže toliko vzdihovalo in vzdihovalo, toda leka niso našli. Dan denes dosti govore in pišejo, kako naj bi se učilnice iz nova dele v red, kaj naj se opusti, in česa se je poprijeti, in tudi jaz ne strpim, da ne bi pregovoril kratke besedice o slovenskih pripravnikih, iz kterih dobivamo tiste može, ki uče in mikajo naše otroke, tiste može, v kterih mora biti globoko zasajena ljubezen do svete domovine. In glejte, dragi rojaci! prav tukaj se kaže nekaka neskrbnost in, rekel bi, nepremišljenost. -—• Kranjska ima, kakor je znano, dve pripravniški učilnici, v Ljubljani in v Idrii, vendar se učiteljem pri nas ne godi, kakor bi se imelo. Po kmetih učitelji vedno po pravici tožijo, da imajo premalo plačila, slabo stanovanje, in da se ž njimi nedostojno ravna itd. Kaj pa je krivo, da se tako godi? Ce pripravnike malo pregledamo, vidimo, da jih je sicer pri nas mnogo, ali med temi pa malo tacih, ki imajo znanja, kakoršnega je treba pripravniku. Po klopeh sedi nekoliko mladenčev, še več pa majhnih dečd-kov, ki se metodike jako težk6 na pamet uče, in tudi ne
vedo, čemu je potrebna. Ali jim je zameriti? Največ med njimi jih je, da so komaj v normalki dovršili četrti razred, in še Bog ve, kako! V Idrii dobro vem, da se ne gleda na to, koliko učiteljev imamo dan denes; ampak jemljo se pripravniki še zmirom iz 4. razreda. Zakon sicer imamo, da pripravniki morejo biti samo tisti, ki so z dobrim vspehom zvršili četrti gimnazijalni razred ali pa tri razrede v realki; ali kakor letos vidimo, tudi ljubljanska pripravnica se menda tenko ne drži tega, kar pa menda je vendar le viši ukaz. Kdor pri vsakej najmanjšej stvari čaka niinisterskega povelja, ne bi smel te koristne naredbe v nemar puščati. Ali je čudo potem, da revni kpiečki učitelji stokajo in vzdišejo, v društvo pak si ne upajo nikamor? Celo prosti svet premalo spoštuje učiteljsko službo, ker vidi, kako hitro se pride do nje.
Premišljaje slabo plačilo pa težke učiteljske dolžnosti, svetoval bi lehko marsikaj, da bi se jim poboljšalo živenje in povikšalo spoštovanje do njih, ko bi znal, da bi moje besede kaj pridovale. Imenujem le dve glavni potrebi, in sicer: a) naj bi se jim zboljšala plača; b) naj bi se v ta stan jemali pripravni, za svojo domovino vneti delavci, kteri bi vedeli, kaj potrebuje dežela in slovenska mladina. Za trdno mislim, da bi se bilo teh pravil povsod krepko držati. Nikakor nečem izpodkopavati pokorščine do naših dušnih očetov; ali po mojej trdno stoječej veri se mi tudi ne zdi prav, da bi se povsod in vedno pod strahom držal tak učitelj, ki se lepo vede; ki svojo reč dobro umeje, in košček kruha služi s potnim obrazom. Prva prenaredba pak bi morala v tej zadevi biti, da bi nikjer učitelj ne bil tudi cerkovnik (mežnar.) Pogledimo, kako svobodo imajo učitelji po gimnazijah, in kaj redko se zgodi, da bi kdo izmed njih živel tako, da bi mu bilo treba kazni. Ne sme se ugovarjati, da ti so bolj izobraženi ljudje, nego kmečki učitelji, ker vsacega človeka še le potem, ko pride iz učilnic, najbolj izuči to, kar molči, to je bridke izkušnje v živenji, in ker bi tudi bili kmečki učitelji izobra-ženejši, ako bi se v pripravnico jemali učenci iz 4. gimnazijskega ali iz 3. realnega razreda. Naša ustavna država bode gotovo skrbela, da se tudi učiteljem odmeri prostornejše okrožje njihove svobode, ker so jim povsod začeli polajševati Stanje. Nikakor se pa nisem hotel dotikati duhovščine, ki razcvit našega izobraževanja tako vrlo in neutrudno podpira; le svetoval bi rad, naj se prenaredi, kar je težčče duhovnim in učiteljem. Učiteljski stan je treba v materijalnem in vsacem oziru poboljšati, da se odpravijo vse njegove zdanje napake; da vrli možje, ki so obloženi z mnozimi skrbmi, ne bodo morali vzdihovati po zaslužku. Naj bi se tudi v ljubljanskem deželnem zboru kdo spomnil te zastarele rane. Kadar se to predrugači, potem še le se bodemo zanašali, da za učitelje dobimo vrle junake, izvrstne odgojitelje malih, na ktere se naslanja vsa naša prihodnjost. Pri odgojevanji naših otrok ne bode velicega napredka in dobrega vspeha, dokler se nam ne izpolni ta srčna želja; učiteljstvo bode zmirom le zadnji stan, kterega si malokdo želi.	L. T.
Dopisi.
Od Savine. §. — V 26. seji štajerskega deželnega zbora je tako junaški za svete pravice štajerskih Slovencev govoril poslanec ptujskega volilnega okrožja g. Herman, Nemec po rodu, da je zaslužil javno zahvalo od vseh Štajercev. Priporočam torej vsem čestitim domoljubom slovenskega Štajerskega, naj skrbe: 1) da g. Hermana vsa slovenska mesta, trzi in
občine, po kterih veje domoljub duh, izvolijo za svojega častnega meščana, tržana ali občana; 2) naj se mu pošlje zahval-nica, ktero podpišejo možje vseh stanov; v zahvalnici naj se mu razodene trdna vera, ki jo imajo do njega Slovenci; 3) naj domoljubje po svojih krajih nabirajo prinoskov za kak spominek; 4) naj se g. poslanec prosi, da bi litografoval svoj pošteni obraz, in potlej naj visi njegova podoba po vseh čitalnicah, in spravi naj si jo vsak pravi domoljub. — Resnico je govoril vrli mož v deželnem zboru. Mi se od poštenih Nemcev nadjamo več, nego od slovenskih odpadnikov. G. Herman je Nemec, pa se je naučil našega jezika, da ga zna izvrstno govoriti in pisati. Resnico je govoril, da nobeden izmed vseh poslancev, kteri se mu zdaj vpirajo, ni bral nikoli nobene slovenske knjige, in je tudi brati ne zna. Živio g. Herman! Spoštljivo se imenuje njegovo ime povsem Slovenskem; vsak slovenski rodoljub ga česti, in ve, da je pravičen, značaj en mož. Naj ne obupa, dasitudi je edini branitelj štajerskih Slo-, vencev; saj tudi mi ne obupamo, ker imamo dokazov dovolj, da smo še močen, zdrav in krepek narod, pa naj štajerski deželni zbor nas imenuje samo „die slovenische bevolkerung der Steiermark." — To ime si dobro v spominu ohranimo. Nemški Saksonci, ki so med Madjarji in Rumuni, vendar imajo ime, da so „nation" (narod), pa jih ni več od nas; ali mi smo na Štajerskem samo •,,bevolkerung," mi, ki smo poprej stanovali v Stajerskej, nego sedanji Nemci; mi, ki smo naredili v krasen vrt deželo, ktero so bili razdeli germariSki in hunsko-obrski narodje!
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. 22. dan t. m. je na velicem trgu vRencenberger-jevej žganjarii prost vojak domačega polka hotel zabosti ne-cega nevojaka; ali o pravem času je prišel hlapec, ki mu je iz rok bajonet izpulil, da je svojega nasprotnika torej samo nekaj obnizil. Vojaka so zaprli.
22. dan t. m. je bila v čitalnici „beseda," v kterej se je to-le vrstilo: 1) „sveta noč," zbor, napev dal Bethoven; 2) „povodnji mož," deklamacija, zložil dr. Preširen; 3) ,,Živenje," četverospev, besede so g. Uršiča, napev g. Ri-harja; 4) „popotnik," zbor, besede g. Strela, napev g. Nedveda; 5) „poljka Balbinina," delal orkester, zložil Dra-gotin Cvajer; 6) „starost slabost," vesela igra enega djanja s petjem, poslovenil Drobnič. Zbore ki imajo prav dosti izurjenih pevcev, zopet je izvrstno vodil g. Nedved, ki je tudi novič prekrasno postavil „popotnika," kterega so čitalnični pevci v tej „besedi" jako izborno dvakrat peli. De-klamovala je čitalnici uže dobro znana mlada govornica, in v'četverospevu so se izvrstno glasili dva gospoda in dve go-spodičini. Tudi igralci so jako ustregli, vzlasti gospodičina pa gospod, ki je bil za kmečkega pevca, ker se je vedel, kakor izurjen oderšček. Pelje Potočnikovega „planinarja" in Kančnikovega „godca": povsod me poznajo itd. Da je ta pesem res Kančnikova, priča to, ker ima pisatelj teh vrstic list, na kterega jo je bil prvič spisal sam Kančnilc, ki je spodaj podpisan s svojo roko. Un dan je bil nekdo poročil v časnik „Triester Zeitung," da je pri zadnjej besedi godla čitalnična domača kapela, ki ni imela več nego štiri godce; v nedeljo se je pa glasilo 13 umetno izurjenih godcev, ka-koršnih cel6 orkester vsacega gledališča nima.
•— 20. dan t. m. je v ljubljanski srenjski odbor volilo tretje volilstvo. Izbrani so gg.: Jožef Debevc s 35 glasovi, Jožef Schwentner s 35 glasovi, Ivan Nepomuk Horak s 35 glasovi, dr. Jožef Orel s 33 glasovi, dr. Et-
bin Henrik Costa s 27 glasovi. Vseh glasov je bilo 39. — 23. dan t. m. je volilo drugo volilstvo. Izbrana sta gg.: dr. Henrik Mitteis s 131 glasovi, dr. Ferdinand vitez Kaltenegger z 99 glasovi. 24. dan t. m. je še enkrat volitev, v ktero prideta samo gg.: Ivan Brolih s 95 glasovi, Vincenci Seunig s62glasovi. Vseh glasov jje bilo 193.
Ker je gospod poslanec Pinder stopil iz deželnega zbora, bode za Kočevje, Ribnico in Lašče druga volitev 30. dan aprila meseca.
—	Kranjski poslanci bodo 26. dan t. m. ob tretji uri po poldne pri ,,slonu" gostili svojega prvosednika barona Co-delli-ja.
Trst. Časniki z Dunaja 18. dan t. m. pravijo, da Conti ni potrjen za mestnega župana.
Dunaj. Pišejo, da mislijo posebneječe narediti političnim prestopnikom, da bodo ločeni od navadnih hudodelcev.
—	Prihodnji mesec se razglasi pismo Nj. veličanstva, v kterem bode sklican erdeljski deželni zbor.
-— Pišejo, da je uže potrjen erdeljski novi volilni zakon.
—	Novi vrednik lista „Kikeriki" g. Bittner ima tiskarno tožbo.
—	Uže dolgo se govori, in menda bode naposled vendar le res, da morajo deželni zbori do konca marca meseca zvr-šiti svoje delo.
•—• Pišejo, da grof Forgach ne pripravlja nič, da bi se sklical ogerski deželni zbor, da tedaj ni res, kar so pripovedovali časopisi.
—	Voditeljstvo dunajskega društva „Konkordije," v kterem so časnikarji in pisatelji, odpravilo je 19. dan t. m., kakor piše „Presse," pravosodnjemu ministru dr. Heinu poslance: dr. Suselko, dr. \Vittelshoferja, dr. Friedlanderja, dr. Bucherja in dr. Kluna, da bi prosili, naj bi se obsojeni časnikarji ne zapirali k malopridnim hudodelcem. Dr. Hein se je ž njimi delj časa pogovarjal, in rekel, da je dunajska ječa premajhna, in da je premalo ječarskih služabnikov, ker drugače ne more biti zarad zdanjega preudarka državnih stroškov; ali da vlada misli pred državni zbor položiti nasvete, naj bi se ta reč popravila. Dr. Hein je djal potem, da vse dozdanje tiskarne tožbe so po starem tiskarnem zakonu, da ministerstvo je zarad novega tiskarnega zakona državnim pravdnikom naročilo samo to, naj bi se tiskarne pravde pospeševale; sicer pa da ni upanja, da bi se po sedaj mehkot-nejše ravnalo s tacimi, ki sovražno popadajo ustavo.
—	G. Tkalac je iz ječe poslal svojemu branitelju, dr. Vilasu, zahvalno pismo.
—	„Wanderer" piše, da je dr. Tkalac Nj. veličanstva prosil milosti, ker so mu povedali zdravniki, da če ostane še dva meseca zaprt, potem ga bode treba iz ječe mrtvega nesti.
Trojedina kraljevina. „Agramer Ztg." piše, da je trgovinsko ministerstvo privolilo, naj se umeri železnica od Ze-muna v Vinkovce, Djakovo, Požego in Sisek, potem od Kar-lovca na Reko. Delo mora biti gotovo v dv6h letih.
—	V Varaždinu je v malem županskem zboru g. Lad. Kukuljevič svetoval, naj se podi visokej dvornej pisalnici prošnjaj ktero naj bi tudi podpiral ban, da bi se struga reke Drave od Oseka do Varaždina v red postavila tako, da bi
, mogle po njej plavati ladije.
Češka. V „Pozorji," ki v Pragi izhaja, ni več Stančk pisan za vrednika, temuč Vaclav Filipek.
—	G. kanoniku Stulcu je uže na znanje dano,- kdaj mora iti v ječo. — „Politik" piše, da praškim rokodelcem ni bilo
■ dovoljeno, da bi ustanovili društvo ,,Besedo."
—	Po nasvetu c. k. državnega pravdništva je sklenila c. k. deželna sodba, ki je tudi tiskarna sodba , da se ne sme
več prodajati knjiga: „Dvanacty červen (jum), aneb vystraha čeehum, sdeluje J. Sekavec v Praze 1849," ker ima v sebi prestopke in hudodejstva, ki so imenovana v §. 65., v §. 63. in v §. 302. kazenskega zakona.
Moravska. „Wanderer" piše, da so po železnici v Brno 17. dan t. m. pripeljali 60 poljskih vpornikov, ktere so potem poslali v Jiglavo. Največ je bilo med njimi prav mladih ljudi skoraj še otročjih let; gledali so pa tako ostro na-nje, da niso mogli z nikomur pomenkovati se.
Galicija. V Levovu je grof Mensdorf dal na svitlo razglas, v kterem svari Poljake, prišedše iz Ruskega, naj nikar ne podpihujejo avstrijskih Poljakov na vpor.
—	Grof Mensdorf-Pouiily je dobil povelje, naj ostrejše čuje ob meji, da ne bodo ljudje iz Galicije hodili pomagat vpornikom; da se ne bode vozil čez mejo živež in strelivo. V Krakov so bili k cesarskemu namestniku prišli prosit Po-ljaci, naj bi ob meji ne bile take ostre straže; ali odgovoril jim je, da avstrijska vlada nikakor ne misli podpirati vpora, pa tudi Rusom ne pomagati.
—	Levov. 1. dan aprila začne nov list „Przeglad poli-ticzny" dvakrat na teden izhajati brez uvodnih sestavkov, ki so uže toliko vrednikov spravili v ječe.
Ogerski. V Pesti je 13. dan t. m. končana tožba časnika „Hon-a;" vrednik g. Moric J6kay je obsojen, da bode v že-Iezji zaprt leta dni v težkej ječi, in da izgubi plemstvo pa 1200 gld. svojega pologa (kavcije), grof Ferdinand Zichy pa, kije spisal krivičeni sestavek, obsojen, da bode v železji zaprt leta dni, da izgubi grofstvo in dvorno ključarstvo.'
Zgornje-avstrijska. Dr. Wieser je oznanil, da več ne ostane poslanec državnega zbora.
Tirolska. Vorarlberški deželni zbor je tudi uže 16. dan t. m. zvršil svoje delo.
Ruska. Poljska. Pišejo, da je na povelje vojskovoda Nazimova v Litvi zaprtih do 300 zemljakov.
—	„Czas" pripoveduje, da so vpornega vojskovoda Bogdanoviča usmrtili. Hruščev mu je djal na morišči: prosite milosti; saj ste še mlad človek. Bogdanovičje odgovoril: ali stara je reč, za ktero umrjem; Hruščev je rekel: vendar pomislite, da imate mater; Bogdanovič pak: bilo bi moje matere sram, ko bi jaz prosil milosti. Potem so mu vzeli živenje.
—	„Goniec" pripoveduje, da je 17. dan t. m. Langievič Ruse pri Hrobrzu zopet zmogel, in 18. dan t. m. da jih je zapodil pri Stopnici, kjer je dobil mnogo vojne priprave.
—	Pri Londecku (3 milje od Konina) bila je 16. dan t. m. bitva; zmogli so vporniki.
—	Pišejo, da je bil Langievič v tridnevnem boji premagan in da se je umeknil v Opatovice, od koder je mislil iti v Uščie na avstrijsko zemljo, samo da je hotel, naj bode šel potem, kamor se mu bode zdelo. Pripovedujejo cel6, da je res bil v Galicii, kjer so ga izpoznali, ujeli in pripeljali v Tarnov. Toda vpor bi vendar utegnil še dolgo krepek ostati, ker so Poljaci uže sklenili, da.diktaturo dade druzemu, tretjemu vojskovodu, ko bi Langieviča zadela nesreča.
—	Langievičeva vojska je razkropljena.
—	Do 100 vpornikov je 20. dan t. m. pri Opatovicah pribežalo na avstrijsko zemljo; peljali so jih v Tarnov.
—	Čedalje bolj je slišati, kako se razgubljajo Langie-vičevi vojaki, pa vendar še ni za trdno znano, je-li res Langievič zmagan ali ne.
trna gora. Črnogorska poslanca vojvoda Matanovič in tajnik Vaclik sta uže spet imela pogovor z Mehmed-Fuad-pašo. Za trdno pripovedujejo, da po Črnej gori ne bode niti strelnic, niti cest, ampak da se celo potrdijo črnogorske meje, kakor so bile dogovorjene leta 1858. Še Abdul Azis, turški
car, misli k sebi povabiti Matanoviča in Vaclika, kterima bode Omer paša za tolkovalca (talmača.) Matanovič in Vaclik bosta prva Črnogorca, ktera zadene ta čast, da pojdeta pred carja.
K^raucozka. Princ Napoleon je 18. dan t. m. v senatu rekel, da poljsko početje ni vporno; da Ruska želi Angleško in Francozko spraviti v prepir zarad jutrovih dežel; da Ruska je naredila zvezo s Prusko, da bi jej ostali vojaki na lastne podložnike; da se Avstrii čudi, ker se tako vede, ali da mu je to vendar le po godi. Pristavil je, da Poljaci morajo zdaj delati, ker so jim okolnosti ugodne. Billault pak je hotel, naj\ge razgovor odloži, da bode vlada mogla odgovoriti zarad nepametnih besed, ktere so se tu izrekle.
— „Europe" piše, da je bil knez Metternich 14. dan t. m. z grofom Reehbergom nad dve uri pri cesarji. V tem pogovoru se je sklenilo, d^ bodo zapadne države združene prizadevale si, da bi v red spravile poljsko zadevo. Knez Met-ternih sme za Avstrijo potrditi vse, kar ukrenejo zapadne države.
Angleška. Earl Russelj^poslal državam v podpis, naj zahtevajo od Ruske: 1) da precej vpornikom dade miloščenje; 2) da izpolni, kar je bil Poljakom leta 1815 obljubil car Aleksander I.; 3) da precej skliče deželni zbor.
Italija. Garibaldi je zopet slabši. Uže zaprta rana je zopet rčgnila, in mož je začel zelo pešati.
Turška. „Pozor" piše, da ni vlada Luki Vukaloviču vzela službe, ampak da je jo popustiksam.
Amerika. Pri Springfieldu so konfederirci zmogli zaveznike. Bitva je trajala (trpela) ves dan. Zavezniki so izgubili skoraj vso pehoto.
Javne prodaje.
D t.		r a ž l 2.	e 3.	Imena tistih, kterih posestvo se prodaja	Od kod so doma ?	Okrog:
10.	apr.	11.maja	12. jun.	Janez Kral.	iz Točemlja	Metlika.
13.	)»	15. „	15. „	Janez Drgane	„Krvavčjga vrha	»
13.	tt	15. „	15. „	Juri Marenčič	„ Gradca.	j i
11.	tt	11. „	15. „ _	Nagode	„ Ziberš.	Vrhnika.
27. mar.		29. „	29 .maja	Tone Znidaršič.	„ Male vasi.	V. Lašče.
	4		2 7. mar.	Janez Kuhar.	„ Stojansk. vrha.	Kostanjevica.
			27. „	Janez Penca.	„ Aržiš.	„
20.	apr.	18. '„	22. jun.	Gospa Marija Šlegel.	„ Sto rji.	Ipava.
17.	it	22. „	20. „	Janez Stemberg.	„ Brezovice.	Črnomelj.
24. mar.		24. apr.	23, maj a	Tone Knafelc.	„ Zagorja.	Bistrica.
27.	ti	28. „	27. „	Tone Strle.	„ Prema.	tt
			10. apr.	Matija Kocjančič.	„ Dolenje vasi.	Senožeče.
13.	apr.	18.maja	22. jun.	G. Peter Ambrož.	„ Ljubljane.	^Ljubljana.
29.	»t	29. „	27. „	Jakop Kobetič.	„ Starih Prež.	Čemomelj.
8.	tt	9- „	10. „	Jože Šule.	„ Gor. Podgore.	ti
21.	it	20. „	23. „	Janez Kolbezen.	„ Črnomlja.	tt
22.	tt	26. „	26. „	Peter "Višal.	„ Predgrada.	n
24.	tt	30. „	30. „	Janez in Bar. Jaketič.	„ Preloke.	it
			Ž.maja	Neža Judnič.	,, Stranske vasi.	it
11.	apr.	19. '„	19. jun.	Matija Robetiž.	„ Sednje vasi.	it
16.	»»	18. „	18. „	Jakop Pavlešič.	„ Brezja.	tt t
10.	tt	8. „	12. „	Jože Erjavec.	„ Zagorja.	Litija.
15.		15. „	17. „	Matevž Kos.	„ Mošenika.	tt
8.	tt	7. „	13. „	Gašper Gaber.	„ ZgornjeSenice.	Ljubljana.
13]	2]
Oznanilo«
V prodalnici (stacuni) Gustava Ileimana v Ljubljani, pod trančo hiš. št.	se razprodaja po
n aj n i ž e j ceni vse kupčijsko blago na drobno in na debelo.
Loterija 21. marca 1863.
Dunaj: 81, 60, 82, 72, IV. Gradec: 28, 3«, 41, 60, 11.