Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 72. Velja po pošti: oelo leto naprej . sa < n meseo „ za Nemčijo oeloletno. sa ostalo Inozemstvo V Ljubljani na Za oelo leto naprej. sa oo meseo „ V upravi prejemam mesečno K 26--.. 2-20 „ £0 -„ 35-- dom: K 24'— K 2*-180 ^ Sobotna Izdaja: a Za oe o leto.....K 1'— sa Nemčijo oeloletno. „ 9*— sa ostalo tnosamstio. „ 12 — V Liumiani, v Mlek, 29. marca kot. Leio ivi. InseratI: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 T zadva-invefikr.it. „ 25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano:--— Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike obS.nripop, Rodna letna priloga vozni red, IMV" OrednIStvo je v Kopitarjevi nllol štev 6/IIL RoKoplal se ne vračajo; nefrankirana pisma se na s=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P olitičen list za slovenski naroi i Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol $t. 6. — Račnn poStne hranilnice avstrijske st. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Dpravnlškega telefona št. 188. Rusija in njeni zavezniki. Pod tem naslovom piše »Prager Tag-blatt« od 24. t. m, sledeče: Ko so zaprli carsko dvojico, so se vpraševali tu in tam, kaj bodo rekli na to ruski zavezniki. Kaj bodo rekli k temu na Angleškem, na Francoskem, v Italiji? Ali bodo v Londonu, v Parizu in v Rimu še dalje držali roke navzkriž in odobravali krvavo igro? Kdor tako vprašuje, ta opazuje velike dogodke z ozkega stališča sentimentalnih občutkov, naših nasprotnikov pa prav nič ne pozna. Zgodovine angleške diplomacije in francoske vnanje politike se nc da razumeti, če si ne predočujemo, da francoski in angleški državniki ne rajo svojih zvez na vladarje in ne na zveze z osebami, ampak jih naslanjajo na politiko ljudskih strank in na simpatije narodov. Leopold Ranke pravi, da je obstojala sto let pred francosko revolucijo politika ev-ropskih držav v tem, da si zasigurajo neodvisnost Evrope; kot slavni dogodek naslednje perijode pa označuje prebujenje narodov in niihovo združitev v narodnostne države. Zapadnoevropska diplomacija se je trudila, da svoje državno-egoistične namene prilagodi temu modernemu principu. Zveza zapadnih držav z Rusijo je temu principu navidezno nasprotovala, ker je stala Rusija v zadnjih stoletjih vedno na nasprotni strani; Rusija je bila navezana na Prusijo in obratno. V sedemletni vojski so se sicer bojevale ruske čete proti Frideriku, toda Katarina II. se je nazadnje le obotavljala. Zato se ji je skazal Friderik sa časa rusko-turške vojske hvaležnega in ji je pomagal pri delitvi Poljske. V naslednji dobi se je Rusija vedno držala stare politike, udeležila se je bojev proti Napoleonu, bila je član svete alianse in najhujša nasprotnica zapada. Šele krimska vojna je uničila njeno hegemonijo. Tedaj je bila dana priložnost, potisniti rusko moč za lep čas iz Evrope; toda napredujoča Prusija, ogrožena od dveh stranij, je potrebovala opore na vzhodu. Zato je polagal Bismarck na zvezo z Rusijo največjo važnost. Tudi francoska politika, v kateri je nadvladovala revanšna ideja, se je morala odločiti ali za Avstrijo ali za Rusijo. Odločila se je za Rusijo, Lahka pot to ni bila za Francoze, da so sklenili vsem tradicijam zapadne evrope nasprotujočo zvezo. Čeprav so francoski politiki po 1. 1870, mislili vedno le na Alzacijo-Loreno, je bilo treba vendar tudi premagati strah velikega naroda pred njegovim novim prijateljem. Na tej točki so započclj. svoje delo z brez-primerno spretnostjo francoski in angleški časnikarji, katerim ni bila nobena naloga pretežavna, če se je šlo za blagor države. Londonska in pariška žurnalistika je napela vse sile, da ljudje kolikor mogoče pozabijo na dejstvo, da vlada v Rusiji carizem, brutalnost, ječa in vislice; svojo sitno za- L ,IS ,TE6 L * Frar i Ser 1 o v mt. | IflMEHBDaifiABsra. Prezaslužni slovenski glasbenik, gospod F r a n G c r b i 6, šolski ravnatelj »Glasbene Matice« je danes zjutraj Po prav kratki le 5 dni trajajoči bolezni v 77. letu svoje starosti umrl. V dneh 18. in 19. t. m. se je na svojem domu v Cerknici nekoliko prehladil, iz pre-hlajenja se je razvila bolezen in danes je mirno zaspal. Pogreb bo jutri, v petek popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti Turjaški trg št. 1, na pokopališke k Sv. Križu. Čislani rodbini naše iskreno sožalje! XXX Fran Gerbič se je rodil 5. okt. 1840. v Cerknici na Notranjskem in je že kot majhen deček kazal izredno pevsko nadarjenost. Z enajstim letom je prišel v dačo so mogli pa rešiti le na ta način, da so vedno kazali na rusko ljudstvo in njegovo hrepenenje po svobodi, ob enem pa neusmiljeno kritikovali carsko vlado. Car sam ni bil nikdar priljubljen in nihče se mu ni prilizoval ali pa skušal predstavljati ga občinstvu kot nedolžno stvar. Njegov obisk v Parizu je povzročal Clemen-ceau-u, tedanjemu ministrskemu predsedniku, in še bolj policijskemu prefektu Le-pine-ju mnogo nočij brez spanja, da sta vodila svojega zaveznika brez neprilik po skrbno zavarovanih pariških ulicah. In ta metoda, sklepati zveze ne z vladarji in s slučajnimi vladnimi zistemi, ampak opirati jih na simpatije narodov in političnih strank, se je popolnoma obnesla; tega se ne da tajiti. Da se ista metoda ni obnesla tudi v vojski, da ententi konečno ni mnogo koristilo, če ie spravila tucat zaveznikov pod svoj klobuk, to je drugo poglavje: v vojski sami odločuje pnč boljše orožje. Bilo bi pa naoačno, če bi hoteli prezreti, da je ta nrincio, ki se opira na ci-vilno-meščansko življenie držav, našim sovražnikom mnogo koristil. Samo ta prin-cin in nanj oprto časnikarsko delo nam je odtuiilo Rumunijo in Italijo; ta prinrin nam odtujuje nevtralne države in tudi javno mnenje v Zedinjenih državah se je popolnoma odločilo zanj. Zato ie le naravno, če danes po carjevem padcu v Londonu in Parizu niti z mezincem ne ganejo, da obvarujejo nekd^-njeTimes« poroča iz Petrograda: General Aleksejev je zapovedal, cla sc morajo v vseh polkih in v večjih četah sestaviti odbori častnikov in vojakov, ki bodo pri disciplinarnih nesoglasjih nastopali kot spravni svet. Ti odbori bodo podrejeni izvoljenim odborom častnikov in vojakov, ki bodo prideljeni štabom glavnih stanov raznih bojišč. Revoiucijski odbor so, kakor poroča »Giornale dTtalia«, izvolili v dumi na posvetu 1000 vojaških zaupnikov. Ta odbor je neomejen gospodar položaja. Generala Ivanova so zaprli v Kijevu. (Iz Kodanja.) Lvovski nadškof izpuščen iz zapora. • Sio ckholm, 28, marca. Začasna vlada jc oprostila Ivovskej^a metropolita Szcd- tyckega in mu dovolila, da se sme vrniti v Avstrijo. Angleško poročilo o položaju v Rusiji. Petrograd, 28. marca. (Kor. ur.) Polki, ki so ostali v Petrogradu in ki so nastopali v revoluciji, bodo tvorili armado. ki ostane trajno v Petrogradu. Žrtvam revolucije bodo postavili spomenik v bližini angleškega veleposlaništva. Veliki knez Nikolaj, ki se nahaja zdaj v glavnem stanu, bo odpotoval v Livadijo. Odkar je vojni minister Gučkov opozoril na možnost nemškega napada na Petrograd, se je veliko častnikov prijavilo za službo na bojni črti Riga-Dvinsk. Na jugozahodni bojni črti je zaprisegel general Brusilov čete na novo vlado. Izvršilni odbor v Kijevu je generalu Ivanovu prepovedal zapustiti sobo. Cenzuro so zopet uvedli. Kodanj, 28. marca. Delavski in vojaški svet je zopet uvedel cenzuro in prepovedal več listov desnice. Celo »Novo Vreme« in »Rečj« so posvarili, naj ne hujskata za nadaljevanje vojske, ker ju bodo sicer ustavili. Vojni minister Gučkov je zapovedal, naj sc uradni »Ruski Invalid« izpreme-ni v armadni list, ki naj bi širil vladno politiko v armado, a socialisti so prepovedali, da bi se bil ta načrt izvedel. Proti tistim, ki so se odkupili od vojaške službe. Baselj, 28. marca. Lyonski listi poročajo: V Moskvi so zaprli veliko oseb, ki so se nahajale v črnih seznamih tajne policije, ker so se odkupili z 8000 do 10.000 rubljev od vojaške službe, Francozi napovedujejo nemire v armadi. Bern, 28. marca. »Gaulois« in »Figaro« izražata bojazen pred nemiri v armadi, če bodo ustavodajalno zbornico volili še pred vojsko. Iz bank in hranilnic dvigajo vloge, Stockholm, 28. marca. V celi Rusiji dvigajo denar iz bank in iz hranilnic. Petrograjska banka je v zadnjih dneh izplačala 70 milijonov rubljev. * * • Pomorščaki za republiko, Stockbolm, 28. marca. Skobelev je v odboru delavcev in vojakov izjavil, da so vsi ruski pomorščaki za republiko. Proti angleškemu poslaniku se svari, ker deluje na to, da bi se stranke sprle. Predsednik bodoče ruske republike. »Magyaroszag poroča iz Genfa: Ker nova ruska vlada nagiba k stremljenjem, ustanoviti v Rusiji republiko, ni izključeno, da bo prvi predsednik Mihael Romanov, ki se klanja socialističnim idejam in je epe-tovano izjavil, ga bi bi! raje predsednik republike, kot pa car. * * * Nasprotstva med delavci in začasno vlado, Stockholm, 28. marca. (Kor. ur.) Dopisnik lista »Svvenska Dagbladet« iz Ha-parande poroča iz Petrograda, da. obstojajo ostra nasprostva med ministrstvom in delavci. V več tvornicah jc zelo težavno pregovoriti delavce, cla delajo, ker stavijo zahteve, ki jih vlada ne more dovoliti. Delavci so izsilili, da smejo nositi orožje, V petrograjske tvornice dohaja vsak dan veliko pušk, revolverjev in streliva. Spor med vojaki in delavci? London, 28. marca. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda 27. t. m.: Danes, drugo nedeljo revolucije, je bilo na Nevskem Prospektu veliko izprevodov. Nosili so rdeče zastave z raznovrstnimi napisi. Odbor delavskih in vojaških poslancev je prepovedal napise: »Proč z vojsko!« Korakal je v izprevodu tudi volginski polk, ki je dal pred štirinajstimi dnevi znamenje za vstajo. Stališče polka, na katerega so posebno revoiucijski dogodki zelo vplivali, je povzročil skrbi. Danes so v vzornem redu korakale tri stotnije v poslopje dume. Na polkovo zastavo so zapisali: »Živela začasna vlada!« »Vojsko do konca!« »Izdelujte granate!« Govori v dumi so se zdeli vojakom predolgočasni. Končno so prekriča!' govornika, ki se je izrazil za konec vojske. Poročevalec »Daily Telegrapha« sodi, da se je stališče začasne vlade zelo utrdilo. * * * Anarhija iu. krvolitje v Dor^atu. London, 27. marca. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Rige: Iz Dorpata ne prihajajo zadovoljiva poročila. Tamošnji revolucionarji so ustanovili lastno milico in samostojno začasno vlado, ki se na predpise začasne vlade v Petrogradu čisto nič ne ozira. Nastala je popolna anarhija, ki je dovedla do prelivanja krvi in so tudi uničevali zasebno iastnino. Krvavi izgredi ob zaplembi žita. Kcdanj. »Rusko Slovo« poroča o krvavih spopadih, ko so zaplenjevali žito. Kmetje ga niso hoteli izročiti po novih najvišjih cenah. Proti carici. Kodanj, 28. marca. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Pravosodni minister Kerensky je predlagal, naj se dvigne obtožba proti carici radi petrograjskih nemirov od 12. do 15. marca. Senator Cherson je imenovan za preiskovalnega sodnika. Carjeva rodbina na Angleškem. Stockbolm, 28. marca. Carjevo rodbino bodo prepeljali na Angleško, kakor hitro bodo otroci ozdravili. Po Mur-manski železnici se bodo peljali v mesto Romanov, od tam pa po morju v Nevvcastle. Na morju bodo carjevo rodbino spremljevalo angleške in ruske bojne ladje. * * * Žitni monopol v Rusiji. Stockholm, 28. marca. Ruski listi poročajo, da je proglasila ruska vlacla žitni monopol. Vojska z ilBsl ia KhrdU Dunajski vojaški kritiki pišejo 28. t. m.: Ker se sneg taja, več tednov ni pričakovati večjih operacij. Delni nastopi so mogoči lc v nekaterih odsekih, če bo ostalo vreme ugodno. Vreme je Rusom naklonjeno, ker bodo lahko napravili reci na bojišču in v zaledju. Manjši nastopi seveda niso izključeni. Naši so včeraj tudi v več odsekih nastopili. Posebno ugodno je ker smo v gorah ob moldavski meji izboljšali znatno naš taktični položaj, kjer je sovražnik izgubil veliko zemlje. Sedanji vojaški položaj v Rusiji znači dejstvo, da so velike transportne ovire na železnicah, dalje motenja v upravi armade in v tvornicah onemogočila večja podjetja več ruskim armadam na bojišču. Angleško francoska častniška komisija, s katero razpolaga nova vlada, je dolžna, naj zopet prejkomogoče ponovi vojno sposobnost ruske armade, ki tvori važni činitelj v ofenzivnih načrtih sporazuma. Major Morath piše v »Berliner Ta-geblattu« (27. t. m.) o vojnem položaju na vzhodu. Sodi, da politični oziri vsled dogodkov na vzhodu na vojno vodstvo ne bodo vplivali. To naglaša še posebno za to, ker vidi marsikateri politik že zdaj na vzhodu vzhajajoče solnce miru, ki naj ga izsilimo z vojaškimi nasilnimi operacijami. Modrejše bi bilo, da se počaka, kako se bodo razvila v Rusiji protislovja, ki so se pojavila med vojsko in začasno vlado. Sovražnik se slabi brez našega dela, kar seveda ne izključuje, da se bo v pravem trenotku napadlo tam, kjer se bo opazilo, da so voljni opustiti odpor. Z vseh strani se poroča, da postajajo neprilike na bojišču vedno večje in da prometnih ovir še niso odstranili. Neki oklic dume je posebno značilen. Pravi, da glavno mesto strada, da zadoščajo zaloge le za nekaj dni in da bodo delavci zopet stradali. Ni povoda, cla bi se nad tem stock-holmskim poročilom dvomilo, ker logično traja dalje le položaj, ki je povzročil nemire. Rusko vojskovanje mora zavirati, ker je bil veliki knez Nikolaj Nikolajevič odstavljen kot vrhovni poveljnik. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. marca. Uradno: Vojna skupina maršala p 1. Mackensena. Nobenih posebnih dogodkov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Južno doline Uz smo vzeli na 3 km širine rusko višinsko postojanko. Držali smo jo proti tarem močnim protinapadom. Plen: 150 ujetnikov, 3 strojne puške in več metalcev min. Postojanko Msgyaros jje sovražnik včeraj popoldne zopet brez vsakega uspe&a naskočil. V gozdnih Karpatih so uspela podjetja na predpoiju. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Napadalni oddelki so vdrli pri Sta-nislavovu v sovražno glavno postojanko. Rusi so bežali. Ker traja južno vreme, so se sicer le malo bojevali. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. I-Iofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, ,28. marca. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Med morjem in Karpati je napočilo poniladajssko vreme, ki izključuje večje boje. Plen pri ščari se je zvišal na 20 metalcev min in na 11 strojnih pušk. Bojna črta g e n e r a 1 n e g a p o 1-kovnika nadvojvoda Jožefa. Naši napadalni oddelki, ki so poizvedovali, so na severnovzhodni strmini Cimana v gozdnih Karnntih vdrli v ru- sko postojanko. Razstrelili so več bivališč in se vrnili z nekaterimi ujetniki in s plenom. Na Magyarosu se je izjalovil napad Rusov. Naše čete so južno doline Uz vzele z naskokom močno utrjeno višinsko pobočje, ki so ga držale proti več protinapadom. Ujeli smo 150 mož, zaplenili pa več strojnih pušk in metalcev min. Pri vojni skupini maršala Mackensena in na macedonski bojni črti boji na predpolju in od časa do časa močnejše streljanje s topovi. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. Zahodno bojišče. Pri Ovakhovstehini vzhodno Baranovičev sta napadli približno dve nemški stotniji v snežnih srajcah naše jarke, a so jih naši topničarji razkropili. Severnozahodno Smorgona so naši topničarji sestrelili nemški zrakoplov, ki je padel v sovražne črte. Kavkaško bojišče. Pri Hanikinu so zasedle naše čete utrdbo Kala-i-Sabin, ki leži 10 km jugovzhodno Sarpula. Zanimivosti iz boja pri Lapnzlh. Berlin, 28. marca. »Lokalanzeiger« poroča glede na zmagovite nemške boje pri Lapuzih, kjer so ujeli Nemci 300 Rusov. Predno so Nemci napadli, so Rusi kazali v svojih jarkih deske z napisi: Hvala Bogu, ker nimamo več carja, zato pa vendar enkrat kruh. Izdajalci so odstranjeni, naše sile se bodo šele zdaj razvile.« Ujetniki so izpovedali, da so v armadi zadovoljni s preobratom, široke plasti naroda so pa ostale popolnoma hladne. Pollaki. Poljski kmetje za armado. Lublin, 28. marca. (K. ur.) Na zadnjih političnih zborovanjih so kmetje zahtevali, da se hitro osnuje poljska armada in sicer s splošnimi nabori. Rnbelj v VaršavL Lublin, 28. marca. (Kor. u.) »Dzien* nik Lubelski« ponatiskuje članek var^ šavskega lista »Glos Stolicy« o pretirani cenitvi rublovega kurza in ker se nižje cenita krona in marka. V Varšavi zaračunavajo krono nižje, kot na borzah nevtralnih držav. Varšavski borzijanci, ki jim je dobro znano, kako neutemeljeno je, da znižujejo avstrijski denar, nalagajo svoje prihranke v kronah. Ni misliti, da bo Avstrija po vojski v primeri z drugimi velesilami manj silna, kakor je bila pred vojsko. Le lenoba širših plasti v Varšavi povzroča, da je rubelj v Varšavi več vreden, kakor v državah sporazuma. Gotovo je, da bo tudi ruska revolucija povzročila nadaljnje nazadovanje rublje-vega kurza. Pred mirom ? »Sero Antstidenge« piše, da so borzijanci v Kodanju, ki imajo dobre zveze z zunanjimi kapitalisti, mnenja, da je to, kar se sedaj godi, začetek konca vojske. — Vplivni možje govore o mirovnih pogajanjih, katerih sicer ni pričakovati neposredno, pač pa v poletju. Hindenburgov brat sodi, da bo vojska do jeseni brezpogojno končana. Budimpešta. Berlinskemu sotrudniku »A Napa« je izjavil brat maršala Hinden-burga, Bernard pl. Hindenburg, ki se je vrnil z obiska pri maršalu: Moj braf je zdrav in ni bolan, kakor so pisali listi sporazuma. V bodočnost zelo zaupa in v tej zavesti izpolnjuje svoje velike naloge. Izredno se zanima za podmorsko vojsko in upa, da se bo ž njo posrečilo premagati našega najljutejšega sovražnika: Anglijo, in priboriti končno zmago, Bernard plem, Hindenburg je rekel, da se bo, kakor on zasebno sodi, vojska brezpogojno končala že do jeseni. Kerenskl o potrebi miru. V svojem govoru, v dumi dne 28. februarja letos je Kerenski med drugim rekel na naslov vlade in parlamentarne večine: »Vas gospodje, še vedno prevzema misel imperialističnega osvoje-vanja, še vedno se ne morete otresti prazne ideologije gospodstva, zgrajenega na ropu, izkoriščanju in tlačenju. Bolehate na utopiji, stremite za cilji, ki se ne dado uresničiti in se ne ozirate na resnični položaj dežele. Mi nasprotno pa že pojmimo, da je po triletni vojni, ko gredo zaloge na ljudeh in blagu h koncu, prišel trenotek, ki zahteva likvidacijo evropskega spora. Spor mora likvidirati, čas je, cla se napravi konec, prelivanju krvi in da sc misli na bodočnost človeštva, na nravnost in mir.« — Ta mož je sedaj justi-'čni minister Rusije in eden najvplivnejših mož. Ali bo svoje besede sedaj ko je dobil moč, spremenil v deianie? Rožno poročil Nemški državni zbor. Berlin, 28. marca. (K, u.) Državni zbor je v drugem branju odobril davčno predlogo bistveno po sklepih glavnega odseka. Delavski nemiri na španskem. — Splošna stavka. Madrid, 28. marca. Strašna draginja je povzročila delavske nemire. Delavci razglašajo splošno stavko v znak protesta. Vlada namerava na celem Španskem razveljaviti ustavo. Civilni guverner v Madridu je odstopil. Dsievsie novice, + Vojaški domovi in slovenski vojaki. Slovenski odbor za vojaške domove poroča: Vsi darovi za vojaške domove naj se pošiljajo izključno le slovenskemu odboru za vojaške domove, katerega d e 1 av n i odbor posluje v deželnem d v o r-c u. Ta odbor porazdeljuje potom centralnega odbora na Dunaju vse darove posameznim oddelkom, pri katerih se nahajajo Slovenci do prvih strelskih jarkov v fronti. Ako se pošiljajo knjige ali druge potrebščine naravnost na oddelke, se zgodi, da marsikateri oddelek ne dobi ničesar, ker le centrala izve, kako so narodnosti porazdeljene. Ker so pri posameznjh oddelkih pomešane vse narodnosti, so slovenski vojaki žalostni. ako drugi dobe, oni pa ne. Centrala ima zapisnik vseh oddelkov, kjer se nahajajo Slovenci, in skrbi, da se sorazmerno vse porazdeli. Centrala se obrača do nas z nujno prošnjo, da takoj darujemo čim več slovenskih knjig, ker nima sedaj niti ene slovenske knjige več, do nje pa prihajajo prošnje slovenskih vojakov. Darujejo se naj tudi slike. Izstrižejo se naj ilustracije iz starih listov, fotografije domačih krajev, zabavne slike, sploh vse se naj pošlje, kar more našim vojakom v fronti narediti kako veselje in ga spomniti, da domovina misli nanj in da so njegovi rojaki s srcem pri njem. Prosi se za denarne prispevke, da se potrebno nabavi. — Smrtna kosa. Danes smo prejeli: V nedeljo, dne 25. marca, ob pol treh zjutraj je previden v Gospodu zaspal Peter Pavlin, nadučitelj pri Sv. Juriju v Slov, goricah. Pogreb je bil v torek dopoldne. — V Kranju je umrla dne 24. t. m. hčerka g. dr. Josipa Wilfana, Marija, v nežni dobi desetih mesecev. G. doktorju in gospej soprogi naše sožalje. — Umrla je 26. marca ob 7, uri zvečer gospa Helena Č e č e -1 i č , posestnica v Regenčivasi, župnija Šmihel pri Novem mestu. Pogreb se vrši na šmihelsko pokopališče. Naj počiva v miru! — V Ljubnem je umrl profesor na rudarski šoli Herman Moro. — V Celovcu je umrl profesor na višji realki Rihard Boxhorn. Prebiranje oproščenih na Ogrskem. Po Budimpešti so nabiti razglasi o prebiranju vseh oproščenih do 45. leta. Za vojno službo sposobni bodo morali kmalu k vojakom, ostali se vrnejo v svoje delo. V posebnih slučajih bo dovoljeno vnovič prositi za oproščenje. — Vodne naprave kranjskega deželnega odbora. Pod tem naslovom piše graška »Tagespost«: Upravno sodišče je danes pod predsedstvom senatnega predsednika R. pl. Popelka v drugo obravnavalo o neki kranjski vodopravni stvari, V prvi pritožbi, o kateri smo svoj čas poročali, je šlo za naslednjem dejanskem stanju: Kranjski deželni odbor je bil dobil na svojo prošnjo koncesijo za zgradbo vodne naprave v svrho proizvajanja električne sile na Završnici (dotoku Save). Proti temu je vložila ugovor Leykam-Josefsthalska delniška družba za papirno in tiskovno industrijo na Dunaju, kakor tudi drugi udeleženec Tomaž Pavšlar, ki sta bila že preje v posesti koncesije za vodno napravo. Tej pritožbi deželna vlada ni ugodila in potrdila podelitev koncesije deželnemu odboru. Tudi rekurs na poljedelsko ministrstvo jc ostal brzuspešen. Sedaj sta se obe navedeni stranki obrnili s pritožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče je v eni točki ugodilo pritožbi in razveljavilo odlok poljedelskega ministrstva radi pomanjkljivega postopanja. Ni sc bilo razjasnilo, če vsled akumulacije (jezov) ne utegne dejansko nastopiti nevarnost ali oškodovanje »niže ležečih«. — Poljedelsko ministrstvo je nato odločilo, da ima zgradba vodne naprave deželnega odbora izostati ter je istočasno razveljavilo in za neobstoječo proglasilo koncesijo, ki sta jo bili dovolili obe nižji instanci: okrajno glavarstvo v Radovljici in deželna vlada. Medtem je bil pa deželni odbor, še predno jc izšla razsodba upravnega sodišča, napravo zgradil in jo tudi spravil v obrat. To postopanje jc poljedelsko ministrstvo proglasilo za nepostavno in odločilo, da sc ima obrat ustaviti. Proti temu ukrepu je bila tedaj naperjena pritožba, o kateri jc imelo danes razsojati upravno sodiJče. Upravno sodišče jc razsodilo, da se ima pritožba deželnega odbora kot neutemeljena zavrniti. V svoji utemeljitvi je rekel predsednik, da deželni odbor ni imel pravice, zgraditi napravo, če mu je bila koncesija za to odtegnjena. Ako se je čutil vsled odtegnitve koncesije oškodovanega, mu je bila odprta pot pritožbe na upravno sodišče. Te poti se ni poslužil, vsled česar je postal ministerialni odlok pravnokrepen. — Temu poročilu pristavljamo: Ta razsodba pa na obratovanje elektrarne, ki danes služi raznim vojaškim namenom, nima nobenega vpliva. Obratovanje se bode kot doslej nadaljevalo. Sicer pa je podelitev vodopravne koncesije v teku, — Nebrojnc pozdrave pošiljajo enol. prostovoljci vsem znancem in znankam in p. n, čitateljem »Slovenca«: Janko Mrovlje, Ivo Premk, Alfred Milde, Rihard Aplenc, Ubald pl. Trnkozcy. Ženske obrine nadzornice. Trgovinsko ministrstvo misli pomnožiti število ženskih obrtnih nadzornic. Nadzirale bodo v obratih, kjer dela dosti žensk, delo, delovni čas, stanovanja in prehrano. Amnestija za skrivalce živil. Včeraj javljena cesarska naredba proti na-vijalcem cen določa v § 55., da kazensko postopanje zaradi prejšnjega protizakonitega zatajevanja potrebščin pred 15. aprilom 1. 1. ni dovoljeno proti tistemu, kdor pri popisovanju zalog v smislu nove cesarske naredbe natančno navede svoje zaloge. Ureditev uvoza. Interesentje dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani pojasnila glede ukaza, tičočega se ureditve uvoza v monarhijo. — Nemške postne pridige v Novem mestu bo letos imel od sobote 31. t. m. do vštetega Velikega četrtka vsaki večer ob pol sedmih stolni pridigar v Ljubljani č. p. Metzger, S. J., rojen Dunajčan. Ggvoril bo o nekaterih prizorih iz trpljenja Gospodovega. — »Beda v Istri«, Pod tam naslovom smo priobčili dne 20. marca v »Slovencu« po hrvaških listih povzeto poročilo o sprejemu istrske deputacije pri ministrskem predsedniku. Od kompetentne strani nas opozarjajo, da v svojem odgovoru ministrski predsednik ni nikdar priporočal prebivalstvu, da naj se za vsak slučaj privadi stradanju ter je zadevno poročilo v tej točki popolnoma izmišljeno. Temu pristavljamo, da smo sami dvomili o resničnosti poročila v tej točki, kar izhaja že iz tega, da smo izrecno navedli vir, po kojern smo zadevno vest posneli. Ljiiiipsfee mw, lj Za učiteljstvo. Deputacija ljubljanskega ljudskošolskega ueiteljstva obstoječa iz šol. voditeljic in šolskih voditeljev Franje Zemme, Marije pl. Kleinmayr, Jakoba Dimnik, Janka Jeglič in Josipa Wagner se je pod vodstvom c. kr. okr. šol. nadzor. Frana Lavtižar dne 23. marca t. 1. predstavila g. dež. glavarju dr. Ivanu Šusteršič ter ga prosila, cla bi dobilo ljubljansko ljudskošolsko učiteljstvo iz deželne aprovizacije slanino po znižani ceni. Gosp. deželni glavar jc zagotovil takojšnjo in kolikor mogoče obsežno pomoč ter blagohotno dal v izpeljavo te akcije potrebna navodila z dostavkom, da je v to pritegniti tudi učiteljstvo ljudskih šol na Viču, v Mostah, pri Sv. Petru in v Zgor. Šiški. Zaradi nujnosti zadeve so jc še isti dan konstituiral »Učiteljski aprovizačni odbor v Ljubljani«, kateremu jc načelnik c. kr. okraj. šol. nadzornik Fran Lavtižar, člani pa vsi voditelji (ravnatelji) in voditeljice (ravnateljice) slovenskih in nemških ljubljanskih in pa ljudskih šol na Viču, v Mostah, pri Sv. Petru in v Zgor. Šiški. Pri tej pomožni akciji pride v poštev 16 šol s 168 učitelji in učiteljicami ter s 320 rodbinskimi člani. lj Nova gimnasijska ravnatelja. Za ravnatelja na I. državni gimnaziji v Ljubljani je imenovan profesor Fran Novak, za ravnatelja na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom pa profesor dr. Lovr, T r e 11 e r z goriške gimnazije. lj Usnrii so v Ljubljani: Martin Vidmar, delavec, 42 let. — Josip Seclcv-čič, kajžarjcv sin, tri leta in pol. — Neža Bencina, hiralka, 87 let. — Frančiška Čebašek, služkinja, 21 let. — Marija Steiner, prodajalka, 19 let. — Matija Fiirfsler, prisiljenec, 50 let. — Marija Poglaj, rejenka, 2 leti. — Ivan Trdina, delavec, 77 let. lj Za revno šolsko mladino. Upravni odbor Dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino jc otvoril dne 26. t. m. v Mostah pri Ljubljani šolsko kuhinjo, kjer bo dobivala vsak dan opoldne 36 najpotrebnejših otrok gorko in tečno kosilo. lj »Sladkorja in petroleja ni!« Taki napisi so po mnogih trgovinah razobešeni na vratih in vendar stoji včasih pred njimi na stotine ljudi, katerim sc sladkor ali petrolej tudi daje. To je le ponekod, V nekaterih trgovinah s takimi napisi se na le- ga sploh ne dobi, bodisi da res ali pa... Prvi, drugi, tretji ne dobi, pride četrti, pa prinese steklenico petroleja ali zavoj sladkorja ven, dasiravno ga »ni«. Pred nekim izkuhom je napis: »Zaradi pomanjkanja živil začasno zaprto.« A ravno v ta izkuh se je v jesen navozilo cele vozove, in sicer dannadan, krompirja, fižola in drugih živil, V takih krajih bi bilo treba temeljite revizije in ako se izkaže to za neresnico, lokal potem res za vedno zapreti! lj Pogrešana iSIetna deklica. Doti-čna oseba, ki je po »Slovencu« iskala 131etno deklico, naj se oglasi v našem uredništvu. lj Zakaj ne prosijo? Poveljstvo domobranskega pešpolka št. 27 v Admontu razdeli iz vojnega podpornega sklada enkratne podpore po 50 do 300 K. Pravico do teh podpor imajo revni invalidi domobranskega polka št. 27, ubožne vdove, sirote, očetje in matere padlega moštva tega polka, tudi nezakonski otroci niso izključeni, — Prošnje mora potrditi županstvo (magistrat) in župni urad. Informirali smo se in izvedeU, da sta odšli iz Ljubljane le dve orošnii, dasi je tu mnogo upravičencev. Zakaj ljudje ne prosijo? Zato ker ne čitajo časopisov! — Kdor oozna bednega invalida, vdovo ali siroto ali ubožne starše padlega vojaka domobranskega polka št. 27, opozori jih! Prošnje je vlagati le do 31. t. m. Izgubila se je usnjata torbica z železniško legitimacijo. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi policijskemu ravnateljstvu, Poslovili? »Miinch. D. N.« poročajo z Dunaja, da je več točk novega državnozborske-ga poslovnika že rešenih. Posvetovanja pa še niso končana, posebne težave pa dela predlog, cla se ustanovi zbornična straža. (Tisza je dal vzgled. Op. ur.) Priersle novice. Slavni deželni odbor vojvodine Kranjske je velikodušno naklonil »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znesek 2000 K (dvatisoč kron) v pomoč učeči se mladini solnčne Goriške. Posredovalnica si šteje v čast, se slavnemu odboru v imenu te uboge, v boju za obstanek stoječe mladine najtopleje in najiskreneje zahvaliti. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Darujte knjige! Begunci na Nižjem Avstrijskem nimajo domačega čtiva, s katerim bi se mogli zabavati in si vsaj deloma s tem olajšati begunsko gorje med tujci. Zato so se obrnili na Posredovalnico s prošnjo, da ista nakloni kaj knjig in časopisov. Zato se obrača Posredovalnica do milih src s prošnjo, da naklonijo kaj starih prečitanih knjig in časopisov. Vsak dar je dobro došel. Sprejemajo so pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38. Za na'-;e goriško revno ljudstvo. Štabni zdravnik dr. Josip Janak, vrli Čeh in velik prijatelj Slovencev, poveljnik poljske bolnišnice 1602, je otvoril v Sv. Križu na Vipavskem kuhinjo za tamošnje reveže. Dosedaj dobiva dnevno 50 ljudij dobro kosilo, ki obstoji v tečni juhi z mesom. Vrli naš prijatelj in poznavalec našega trpljenja uoa raztegniti kosilo v bodočih dneh na 80 revežev. Beležimo z veseljem ta jasen pojav v teh težkih dneh. Resničnega našega prijatelja pa naj Bog živi! Naj bo prepričan, da mu bo naše ljudstvo ohranilo hvaležen spomin. Rekviz'cija olj v Istri. Zaloge preša-nega in topljenega olja v Istri, ki so preostale od domače potrebščine, so se dale na razpolago c. kr. poveljstvu II. skupine v Bujah, ki bo poskrbelo, da se te zaloge koristno porabijo v deželi. Zaloge, ki so izpostavljene nevarnosti, da se pokvarijo, se morejo izjemoma prodati ali izvoziti iz dežele. Zaloge olja, ki je preostalo na otokih Krk, Cres in Lošinj, kupi »Oesterr. Littorale Industrie- 8t HandelsgeseUschaft m. b. H.« na Dunaju VI., Mariahilferstras-se 1. c. Tržaški »LavoraSore« je zvišal naročnino; obe izdaji (jutranja in večerna) z enkratno pošiljatvijo staneta 48 kron, z dvema pošiljatvama na dan letno 52 K 80 vin. Samoumor na ulici. V Trstu so našli na ulici umirajoče 22 -24 letno dekle. Izkaza'o se je, da jc nesrečnica izpila večjo količino karbolne kisline ter je prenesena v bolnišnico takoj izdihnila. G, župan iz Dcskel pri Kanalu sc tem potoni vljudno naproša, da blagovoli naznaniti svoj naslov župnemu uradu v Soči, p. Trbiž I. Nove doIcjSse o psih uvedejo na Reki. Določbe so ze'o strehe. Davek se zviša in bo znašal: Za pse, ki se drže iz razkošja 50 K, za lovske p«e 30 K, za pse čuvaje 10 K. V mesti i samem se smatrajo vsi psi kot psi razkošja ali lovski psi. Vsak potnik, četudi se le nekaj dni mudi v Reki, mora prijaviti svojega psa oblasti. Najstrožjo je prepovedano voditi pse v javne lokale ter bo v slučaju prestopka kaznovan lastnik psa, razen tega pa tudi lastnik lokala in natakar. Vsako leto bodo vse pse pregledali; kdor nima psa s čim krmiti, ga ne sme imeti. U\\ ia zeiei. Na zahodu razvijajo Francozi in Angleži svoje sile v širši bojni, črti in zbirajo močne rezerve. V najprednejši črti se bore že čete, ki so močne do enega armadnega zbora. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 28. marca. Veliki glavni stani Pri večini armad je potekel dan mirno, Na ozemlju pri obeh straneh Somme in Oise so ss vršili le mali boji. Kako uspešno so n^šs čete tamkaj rešile svojo nalogo, se vidi iz tega, da smo našteli na bojnem polju z dne 26. marca med Lagni-couTtom in MorcMsom okoli 1000 mrtvih Angležev. Včeraj so zadobili Francozi na zahodnem bregu Oise pri La Fere pri izjalovitvi nekega sunka krvave izgube, V Cbampagni so vzeli nekatere francoske jarke južno od Riponta, Tam in pri podjetjih južno od St. Souplct-a in pri Ta-hure so ujeli 300 Francozov, zaplenili več strojnih pušk in metalcev min. Severno od Reimsa in v Argonih so vrgli v našo postojanko udrle sovražne poizvedovalne oddelke s protisunkom. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 28. marca. Uradno: Na zahodu boji pri Croisillesu (sever-novzhodno Bapaume), ki so izpadli ugodno za nas. V Champagni in na vzhodnem bregu Moze so živahno streljali. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. 27. marca ob 3, uri pcpoldne, Južnfc Oise smo napredovali v spodnjem delu gozda Coucy; zavzeli smo ves severni del gozda. Sovražnika smo vrgli čez črto Ba-risis—Servei. Naše čete so južno gozda sijajno vzele ponoči z napadom vas Coucy —le Chateau, ki so jo Nemci odločno branili, Severno Soissonsa smo osvojili neko selo, severozahodno Margivala pa opirališče, ki je je bil sovražnik držal. V Argonih se je posrečil presenetljiv naskok v odseku Le Four— de Pariš, kjer smo ujeli več mož. V Loreni se je popolnoma izjalovil sovražni napad na neko našo malo postojanko. Povsod drugod je bilo ponoči mirno. Angleško uradno poročilo. 26. marca. Zjutraj smo napadli vas Lagnicourt severno od ceste Bapaume— Cambrai, katero smo zasedli in ujeli 30 mož ter zaplenili eno strojno puško. Sovražnik je popoldne odločno napadel z vzhoda in s severovzhoda. Tretji napad je zajela naša artiljeriia in se zato ni mogel razviti. Ponoči mo cdbili bombni napad na naše postojanke severno Beaumetz—les Cambrai. Ogenj strojnih pušk je razkropil sovražne ogdelke, ki so se skušali približati našim črtam pri Fanquissartu in vzhodno Yperna. Na Francoskem padlo 2000 Američanov. Berlin, »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Genfa: Lyonski listi poročajo, da je padlo v angleški armadi že 2000 Američanov. K nemškim opustošenjem na severnem Francoskem o priliki umikanja piše »Norddeutsche Ali-gemeine Ztg.«, da so Nemci res razstrelili vse mostove in poti, razdrli vse železnice, posekali gozde, drevorede in sadno drevje, opustošili polja in vrtove, porušili vsa poslopja. Toda vse to le tam, kjer jc to zahtevala vojaška potreba. Preko te potrebe ni šlo nemško vojno vodstvo niti za las. Tako je ostal gotov del ozemlja med Arra-som in Vai!lyjem nepoškodovan in tako je ostalo Francozom dražestno mestece No-yon popolnoma nedotaknjeno. Niti ena nemška granata ni padla v mesto niti potem, ko so ga Francozi zasedli. Da so odvedli Nemci s seboj za vojno delo sposobno francosko prebivalstvo, se razume ob sebi. Bodoč o bojišče na Francoskem. »Zuricher Post« poroča: Francoski vojaški krogi sodijo, da so se Nemci končno umaknili v črto Arras-St. Quen-tin-La Fere, ki jc izredno močno utrjena in preskrbljena s težko artiljerijo. General Civrieux sodi v »Matinu«, da Ilindenburgova bojna črta ni več podobna dosedanjim strelskim jarkom, marveč da je Hindcnburg utrdil le posamezne prosiore, ker hoče imeti vmesni proslor za bitke. Te trdnjave bi bile: 1. visoka planeta jugozahodno Cham- ■ brai, 2. visoka planota med Ch&teau in Guise, 3. gore pri St. Compidgne in La-one. Tam bo bodoče bojišče, če ne bo sovražnik že prej pričel bitko. Francoski vojni minister o končnem boj«. Pariz, 28. marca. (K. u.) Ko so razpravljali v zbornici o pozivu letnika 1918. pod orožje, jc izvajal francoski vojni minister: Pričel se bo odločilni oddelek vojske. Ponosna nemška armada je morala prvič pripoznati, da zahodna bojna črta ni ne-razrušljiva, a kakor je srečen začetek spomladanske vojske, bi bilo otročje, če bi sodili, da se Nemci s svojim umikanjem odpovedujejo. Umikanje pomenja več kot moč angleških in francoskih vojen v skupnem nastopu, a se slabe nemški voii. Umikanje dokazuje, da se mora nemška vojska zbirati za težko bitko. Nemčija zbira vse sile v vojski in v notranji državi za obupne napore; mobilizirala je vse sile mož in žena in s prisilnim delom državljanov zasedenih dežela. Nemčija pošilja vse svoje sinove, ki so sposobni za orožje, na bojišče, Z železno organizacijo je Nemčija kljub trpljenju in obupu prebivalstva vzdržala voje v takem številu in v tako izbor-nem stanju, kakor kdajkoli. To vojno orožje moramo premagati. A pomočna sredstva zaveznikov so tako strašna, junaštvo naših vojakov se jc tako dvignilo, da bomo ta smoter dosegli, če se ne varamo o nastopu sil. Francoska energija bo ostala neomajana. Če hoče usoda, da prispeva prvi letnik 1918 znatno h krvavi žetvi, bi ne bilo prav, če bi v odločilnem trenutku ne vrgel svoje uteže na tehtnico. Iz angleške zbornice. Amsterdam, 28. marca. (K. u.) »All-gemeen Handelsbladet« poroča iz Londona: Ministrski predsednik bo v spodnji zbornici naznanil, da je vlada sprejela predlogo parlamentarne komisije za volilno preosnovo in da bo predlagala tozadeven zakonski načrt. V zbornici je večina za to, da se podeli vsem nad 37 let starim ženskam volilna pravica. Prvi lord admirali-tete Carson je posegel včeraj v razpravo o zapori. Izjavil je, da admiraliteta popolnoma odobrava dosedanjo politiko ministra za zaporo. Zapora se ne more enostavno prepustiti vojni mornarici, ker bi to pomenilo, da lahko dela, kar hoče, in da se Anglija z vsemi vojskuje. Angležem primanjkuje krompirja. London, 28. marca. (K. u.) »Times« poročajo: Od 1, aprila do novega pridelka razpolaga Anglija s 150.000 tonami krompirja. Redno bi ga potrebovali še enkrat toliko. Argentinija prepovedala izvoz žita in moke. Buenos Aires, 28, marca. (K. u.) Reuter: V Argentiniji so prepovedali izvoz žita in moke, da zagotove deželi potrebne zaloge. MeS m Mfl trn asooo nfiep carja? Curih, 28. marca. »Ziiricher Nach-richten« poročajo: »Manchester Guardian« v nekem članku o ruski revoluciji odki"ito piše, da doleti tudi angleškega kralja usoda njegovega ruskega sorodnika že v tej vojski. SfiiosEio siavfca m Siten London, 28. marca. »Dailv Telegraph« poroča 26. t. m, iz Aten: Danes zjutraj so v vseh električnih centralah pričeli stavkati, Tudi plinarne v Atenah počivajo, ker ni premoga. je nova ofenziva pri Bitolju zopet prenehala. General Sarrail je liotel pridobiti večji prostor med svojo bojno črto in morjem in doseči zvezo svojega zahodnega krila z Italijani pri Valoni. Ker je Sredozemsko morje zaprto, je tudi dovoz po morju v Macedonijo zeio ogrožen. Umljivo je zato, da bi bil rad dosegel krajšo zvezo po južnem Jadranskem in Jonskem morju, kakor je sedanja po Egejskem morju. Opozoriti se inora naknadno, da so pri zmagoviti obrambi prve francoske ofenzive odlično sodelovali tudi naši topničarji. Bolgarski car 11. armadi. Soiija, 27. marca. (Kor. ur.) Car Ferdinand jc generalisimu bolgarske armade iskreno čestital na novi sijajni zmagi 11. bolgarske armade nad Francozi v Macedoniji. SrUija ogovarja. Amsterdam, 28. marca. (Kor. ur.) Londonske »Central News« poročajo: Srbska vlada je poslala državam, ki so podpisale liaaški dogovor, novo noto o novih barbarskih mednarodnopravnih kršitvah, ki jih je zakrivil sovražnik v zasedenem ozemlju. Na morju. 31,000 ton na Sredozemskem morju potopljenih. Berlin, 28. marca. Uradno: Na Sredozemskem morju smo potopili 10 ladij, ki so obsegale 31.030 ton. Med njimi smo potopili 3540 tonski angleški parnik »Eulerpe«, ki se je vozil v skupini dvanajstih laclij. Dalje neki neznani približno 8000 tonski parnik, ki je vozil najbrže olje ali žito in ga je spremljal rušilec. Ta parnik je s plamenom gorel, ko jc bil zadet. Potopljeni so bili tudi: nizozemski parnik »Ared« (3783 ton), ki je vozil 480.900 kg beneina iz Sueza v Francijo, neki 6000 tonski parnik, ki je vozil proti Ne-apclju, oboroženi angleški parnik »Eptalo-fes« (4431 ton), neki oboroženi angleški parnik, ki je vozil 4000 do 5000 ton blaga, 1000 ton bombaža je bilo med n}im; iz Bombaia v Marseille. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Dve angleški bojni ladji potopljeni. London, 28. marca. (Kor. ur.) Admiraliteta poroča: Neki angleški tor-pedni rušilec je zadel pred kratkim v Kanalu na mino in se je potopil; 4 častnike in 17 mož so rešili. Neki drug rušilec je zadel v neki parnik in se je potopil; en mož mrtev, sicer nobenih izgub. Angleška bolniška ladja »Actu-rias«, ki je bila razsvitljena 7, vsemi lučmi in preskrbljena z razsvetljenimi znaki Rdečega križa, je bila ponoči od 20. do 21. marca brez svarila potopljena. Izgube: Pomorščakov jc 11 mrtvih, 3, med njimi eno državno usmiljenko, pogrešajo, 17 jili je ranjenih. Sled moštvom jih je 20 mrtvih, 9 jih pogrešajo, 22 jih je ranjenih. Anglija razširi zaporo. Hsajf, 28. marca. Zunanji minister, naznanja, ua bo Anglija od 1. aprila dalje razširila zaporo na morju. Dva miljona in pol kron je dobil dalmatinski namestnik grof Attems za prehrano ubožnih slojev v Dalmaciji. Saharin. Danes smo dobili: Cene za monopolni saharin so sledeče: Stekleničke T 1 s 25 ploščicami po 0.07 (lOOkratna sladkoba) po 25 vin., zavitki T 2 s 300 ploščicami po 0.07 (lOOkratna sladkoba) po 2 K 20 vin., zavitki K 3 v kristalih po 10 gramov (440kratna sladkoba) po 4 lv 50 v., zavitki P 4 s praškom, po 10 gramov {550- kratna sladkoba) po 6 K, zavitki P 5 s praškom po 25 gramov (550kratna sladkoba) po 15 K. Provizija znaša pri T 1 za prodajo na debelo 2 vin., za prodajo na drobno 4 vin., pri T 2 8 vin, oziroma 30 vin., pri K 3 25 vin., oz. 75 vin., pri P 4 32 vin., oz. 1 K, pri P 5 1 K, oz. 2 K 50 vin. — Glavni založniki za monopolne sladine niso prejeli še do danes nikakega blaga in utegne najmanj še kak ieden dni trajati, da isto dospe. Sploh imajo pa glavni založniki nalog v prvi vrsti preskrbeti s saharinom kavarnarje in one obrtnike, ki vsled nove odredbe glede vporabe sladkorja tega ne bodo smeli v prihodnje rabiti, potem pridejo šele privatna gospodarstva na vrsto. Po došlih informacijah pride začetkom le omejena množina monopolnih sladin v promet, sčasom šele bo mogoče vsem željam ustreči. Občinstvo naj blagovoli to upoštevati in naj se ne zalaga v začetku po nepotrebnem, ker se ni bati, da bi saharina zmanjkalo. Seimo ob sebi je umevno, da ga v tako kratko omejenem terminu ni bilo mogoče toliko izdelati, kolikor bi ga posebno začetkom rado imelo, v Avstriji je bila produkcija saharina malenkostna, bili smo večinoma navezani na uvoz iz Nemčije in Švice, Nekateri naročujejo že danes pri glavnih zalogah kar na cele kilograme saharina, najbrž nimajo dotičniki še pravega pojma o ceni in sladilni vrednosti saharina. En kilogram saharina ima sladilnp vrednost 550 kilogramov sladkorja in stane, ker za enkrat večjih zavitkov še ni normiranih 600 K. V privatnem gospodarstvu pač nihče takih množin nc bo mogel rabiti. Kavarnarji, slaščičarji, sodavičarji itd., ki rabijo saharin v obrtne svrhe, dobe istega po ceni, ki je določena za prodajalce na drobno, potrebujejo pa v ta namen dovoljenja finančne oblasti, kjer prejmejo tudi dobavne knjige in naročilne liste, s katerimi šele si zamorejo pri glavnem založniku preskrbeti sladilne snovi. Iste si morajo ravno tako preskrbeti lekarnarji kot razpečevala saharina na drobno, ker le na podlagi predpisanih naročilnih listov se zamorejo naročila pri glavnem založništvu izvrševati. Vse tozadevne listine in tiskovine se dobe pri c. kr. davkarijah in finančnih stražah. Razmotriva se sedaj tudi okolnost, da bi v večjih krajih, kjer ni nobene lekarne ali pa je ista preoddaljena, smeli tudi trgovci, oz. tobačni trafikantje prodajati monopolni saharin. Vsekako se bo občinstvo potom dnevnikov obvestilo, kdaj da se prične prodaja monopolnega saharina. — M. R, Sušnik. Volički za upremo Jn breje svinje se b:>dc oddajale v soboto, dne 31. marca ob 10. uri dopoldne na pristavi »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine« v Ljubljani, Cesta v mestni log št. 15. — Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine, 2 Strankarska nasprotja, — Poljsko vprašanje. Bedin, 28, marca, V gosposki zbornici je vojvoda Šlezvik-holsteinski zavračal napade na desnico pruske držaone zbornice, Berlinski prvi župan Wermuth je ob-žaloval, da je prišlo do ostrega nesoglasja v prusko notranjo politiko. Gosposko zbornico je treba spremeniti v tem smislu, da se bo obsežno oziralo na pridobitne stanove. Poslanec pl, Kleist nastopi ostro proti demokratizaciji. Meščanstvo je s splošno in enako volivno pravico doseglo že vrhunec politične blaženosti. Prevelika bi bila ta blaženost, če bi se ljudstvu v levico dalo še splošno in enako volivno pravico za pruski državni zbor. Po tej poti pridemo kmalu do republike. Dr. Soetbeer upa, da vlada kmalu predloži novo volivno reformo, Grof Roon graja kanclerja, ki je hvalil državni zbor. Pruska država se ne sme porušiti z demokratično volivno pravico. Saj imamo dovolj drugih težkih skrbi, n. pr. poljsko vprašanje. Boii se, da so si Prusi s Poljsko naložili težko breme. Želi, da bi se ta skrb odpravila ali vsaj poskrbelo, da bc> Poljska ne samo vojaško ampak tudi gospodarsko prav trdno v pruskih rokah. Dr. Dernburg poudarja, da se je v Pru-siji razvil velik četrti stan, ka nima zakonitega zastopstva. Vojvoda Šlezvik-holsteinski pravi: Čutimo, da se bliža konec velike borbe. Socialistična država, katero smo nekoliko okusili v iej vojni, ni zadovoljila nikogar. Knez Radzivil poudarja svetovnozgo-dovinski pomen novemberskega manifesta, za katerega so Poljaki hvaležni. Za-željeno harmonično razmerje med Poljaki, Prusijo in Nemčijo ie mogoče le na temlju popolne državljanske enakopravnosii. Vojvoda Drachenburg pohvali predgovornika, ki je priljubljen pri vseh Poljakih. Odpravijo naj se izjemni zakoni. Upamo, da pridemo do dobrega razmerja s poljskimi tovariši. Podpredsednik državnega ministrstva Breitenbach pozdravi Radzivilov govor. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K L80, za dame K 1'50, za otroke K l-20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v LJubljani . Masirajte pleča in prsa, ako Vas bole, s Fe'.-lerjevim bol lajšajočim rastlinskim esenčnim flui-dom z znamko »Elsa-fluid«. Ta preizkušena bol lajšaioča vribavr.nja pozive kroženje krvi v dotič-nih delih telesa, jih napravijo močne in odporljive proti prehladu in prevelikemu naporu. Predvojne cene: 12 steklenic tega dobrega domačega sredstva pošlje franlto za le 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 134 (Hrvatska). Nad stotisoč zahvalnic in zdravniških priporočil potrja visoko veljavo tega zanesljivega olajševalca bolečin. »Elsa-fluida« ne morete nadomestiti z nobeno drugo stvarjo. (ei) Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu )iii:mi!ii[!!iiiiiiii:i;iiiMiiiui!!!:iiisii!i)i[iiii;::u!tiiiiiiiuiimiii a *A w iiiiii:iiii!:ii!iHiii(!iiii(ii»:tn{iSii»iiiiiiii(mii!!iiiiii)iiiiiiuiiiii vsi dolenjski rojaki, četudi živite izven Dolenjskega po vsem Slovenskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone. — 604 pflanjajoč se volji Vsemogočnega, na-" znanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, srčno dobri soprog, ozir. oče, st:iri oče, brat, stric in svak, gospod vratar južne železnice v pokoju, hišni posestnik v Spodnji Šižiil danes, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni, v 61. letu sterasti, mirno izročil svojo dušo Stvarniku. Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek, dne 30. marca ob 2. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zaduSnlcc se bodo brale v več ccrkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. V Ljubljani, 28. m::rca 1917. Žalujoči ostali. Iz kož domačih zajcev pripravljeno usnje za čevlje in rokavice je razstavljeno v izložbi Katoliške Bukvarne obrnjeni proti stolni cerkvi. V kratkem se razstavijo tudi razna oblačila iz zajčje kožuhovine. Neumorno delavni stotnik avditor dr, Voszka, ki je istočasno vodja vojaške zajčarne pod Rožnikom, je oskrbel to izložbo, da pokaže, kako gospodarsko korist nudi prav urejena zajčjereja, ne le glede preskrbe z mesom, temveč tudi glede uporabe zajčjih kož, če se ž njimi pravilno ravna. Stotnik dr. Voszkovo navodilo o porabi zajčjih kož, ki se oddaja rejcem brezplačno v Katoliški Bukvami v Ljubljani, navaja nekaj tvrdk, ki strojijo tudi med vojsko zajčje kože za kožuhovino ali za usnje. Po vojski bodo pa imeli rejci zajcev priliko dajati kože strojit tudi domačemu podjetju in sicer gospodu Jos. Demšarju, Češnjice 36, p. Železniki, Gorenjsko. Ta naslov naj si vsak zajčjerejec zapomni, da bo vedel, na koga. se ima po vojski tozadevno obrniti. Dokler pa traja vojska, sme g. Demšar strojiti samo za vojaške namene in ne sme sprejemati zasebnih naročil. Zahvala. Za vse številne dokaze iskrenega sočustvovanja povodom prerano izgube našo srčno ljubljene hčerke, gospodične dalje za častno spremstvo na njenem zadnjem potu kakor tudi za krasno darovano cvctje izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. LJUBLJANA, 29. marca 1917. Žalujoči ostali. Išče se delaven, pritl&n vojaščine popolnoma prost. FRANC DOLENZ, KRANJ. Naprodaj je mlad, močan sposoben za vsako delo. Več se poizve pri županstvu občine Moste pri Ljubljani Eupi se a ttgfe M iiame dolK° pt? -f od 4 metre naprej ^ % in deske vseh vrst 729 i š* 1 in debelin ® I po najvišjih cenah. Ponudbe na naslov A. KRULEČ, Ljubljana, Marije Terezije cesta iS, vrata št. 6. 136 . Brez posebnega obvestila. Emilija Gerbic roj. Daneš naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Jaromile in sina Hugona kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njih iskreno ljubljeni, dobri soprog, oz. oče, gospod 1 S i II 1 ^Aucrt^ JLJi F ravnatelj šole Glasbene Matice, častni član Glasbene Matice, častni član »Narodnega žemaljskoga kazallšta" in »Zemaljsfcoga glasbenega zavoda" v Zagrebu, itd., itd. v četrtek, dne 29. marca 1917 ob 6. uri zjutraj po kratki bolezni v 77. letu svoje dobe, bogitvdatio preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 30. marca 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jurčičev trg št. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 29. marca 1917. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. iSES^ V Ljubljani naznanja celemu slovenskemu narodu prežalostno vest, da je njen prezaslužni častni član, preblagorodni gospod ffl ^ adSS slovenski skladatelj, ravnatelj šole Glasbene Matice, častni član Narodnega zemaljskoga kazališta in Zemaljskoga glasbenega zavoda v Zagrebu itd., itd. v četrtek dne 29. marca 1917 po kratki bolezni umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek dne 30, marca 1917 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Jurčičev trg štev. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Glasbena Matica in ves narod slovenski ohranita prezaslužiiega slovenskega skladatelja in glasbenika-šolnika v najhvaležnejšem, trajnem spominu. V Ljubljani, dne 29. marca 1917. - Račun izgu n bilanca proti požarnim škodam in po&kodbl cerkvenih zvonov p LjubSIan!, Dunajska cesta 17 1. januarja do 31. decembra 1916. Račun izgube in dobička Izdatki K K I. Škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... II. Uprava: a) provizija ........... b) tekoči upravni stroški: 1. plače............ 2. poštnine in pisarniške potrebščine 3. kurjava, razsvetljava, najemnina in telefon......... 4. oznanila .......... 5. tiskovine.......... 6. bolniška blagajna in pokojnina c) davek............. d) sprejemnine: 1. v oddelku požara...... 2. v oddelku zvonov...... III. Odpisi in drugi izdatki: odpis inventarja ......... IV. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... V. Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice..... b) v oddelku zvonov ...... delež pozavarovalnice..... VI. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za a) prispevek h kurznemu diferenčnemu zakladu .......... b) obresti ustanovnega zaklada . , c) za odkup ustanovnega zaklada d) prenos na varnostni zaklad . . e) ostanek na nov račun ..... 230970 109094 1310 610 50 31 43220 12502 85 11 46 51 4318 i 37 1944 19 5722 2793 49 86 4617 76 3 — 27825 01 9346 22 2800 | 28 1190 06 224535 : 46 90323 i 98 4274 1294 92 92 2000 2000 50000 52000 8326 10 K 121876 19 730 74 37179 74 70501 88 1591 35 18478 79 1610 22 134211 48 2980 j — 122606 93 109272 ' 97 4620 6000 76 20089 01 137191 48 Prejemki I. Prenos upravnega prebitka..... II. Zaldadni prenos preteklega leta: Premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... IV. Čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... V. Dohodki naloženega denarja: obresti............ 111326 10 514107 | 25 I I VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1. v oddelku požara 2. v oddelku zvonov b) sprejemnine: 1. v oddelku požara 2. v oddelku zvonov K 217227 90391 47 47 4274 j 92 1294 I 92 K 126836 j - 2980 24657 11080 30 08 3332 ; 86 1656 I 43 I 561338 66 225809 96 6038 ' 77 1994 ! 28 4921 04 22 : 25 13577 22 1666 43 335528 ! 70 4044 i 49 4943 29 5214 96 2892 78 K 1182 60 129816 15243 65 339573 : 19 15240 78 13051 03 514107 25 ® Pasiva K h K K I. Terjatev pri delničarjih II. Račun blagajne . . . . III. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah : a) pri hranilnicah........ b) poštna hranilnica, št. 51.426 L. „ 68 082 M. „ 71.966 G. . „ 4.425 P. . IV. Terjatev pri zavarovancih . . . V. Terjatev pri poverjenikih . . . VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih VII. Vrednostni papirji....... VIII. Račun uprave: oprava........... odpis............ tablice............ med letom prejeli....... odpis............ IX. Saldo pozavarovalnice . . . , 277245 24316 29 69 8125 95 6 38 3959 77 54 54253 83 15205 19 6285 20 6000 — 714 80 714 80 285 20 3255 91 319666 ! 24 49459 1240 103035 285 650 02 79 .20 69 ilktiva K 477592 ! 85 Ivan Elsner 1. r., član nadzorništva. T I. Ustanovni zaklad........ . II. Varnostni zaklad........ . III. Kurzni diferenčni zaklad...... IV. Premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... V. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice...... b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice...... VI. Razni upniki: a) pover|eniki ......... . b) predplačila za leto 1917..... c) gasilni donesek........ d) koleki pogodb......... e) koleki škod.......... VII. Saldo pozavarovalnice....... VIII. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za: a) prispevek h kurznemu diferenčnemu zakladu........... b) obresti ustanovnega zaklada . . . c) za odkup ustanovnega zaklada d) prenos na varnostni zaklad . . . _ e) na nov račun . ....... ■ i 224535 46 90323 ! 98 4274 i 92 1294 92 ■ 27825 01 9346 I 22 2800 28 1190 : 06 30772 22 2878 93 18309 43 4285 63 293 20 2000 2000 50000 52000 8326 10 K 134211 2980 K 48 18478 79 ■ 1610 I 22 50000 98010 250 137191 20089 48 01 56539. 1186 114326 10 41 85 477592 85 Ivan Sušnik 1. r., predsednik nadzorništva. I 1 I 1 Jos. Pehani 1. r., ravnatelj. 1 f