• #'9 • • • • • • 9 • 9 9 « 9 9.9 9	• • • • 9 9 9 9 9
9	'	.	.	.	'	#'
ELAVSKA MOTNOST
23. OKTOBRA 1971 — ŠT. 42 — L. XXVIII
Pravi naslov za denarne zadeve
iubljanska banka
l*K\I ZACEU PRVI TUDI
Dokončali
,, a samoupravna sporazuma o dohodku v grad-“fcništvu ževerificirana # Čeprav sta od podpisa Prvega samoupravnega sporazuma v gradbeništvu potekli šele dve leti, v sindikatu ugotavljajo ^lik napredek pri njihovem uresničevanju # ^rb ra uresničevanje sprejetih sporazumov in *a snovanje novih je stalna naloga organizacije kot celote
Nedvomno ima sindikat de-^.cev v gradbeništvu in indu-strjji gradbenega materiala naj-,ec izkušenj pri samoupravnem ^govarjanju in. sporazumeva-J.u- Delovne organizacije in ?radbene operative so namreč ,e Proti koncu leta, ob koncu e.ta 1970 pa tudi delovne orga-^acije iz industrije opečnih iz-sikov, podpisale naslednje spo-azume: sporazum o postopkih Qa samoupravno dogovarjanje in j načelih za izvajanje samo-^Pravnili dogovorov, sporazum najnižjih obračunskih osno-k* za delitev osebnih dohod-in o vrednotenju dela v kai-fu*acijah, sporazum o osnovnih , 'terijih za delitev dohodka v ,e*oynih organizacijah
eništvu, nato spora.______ „
• '■jhnalnih standardih pri ure-Jailju stanovanjskih domov, pro-'2 o rije v in delovnih naselij ter ednjič sporazum o zaposlovali in izobraževanju delavcev, ^kušnje pri snovanju teh prvih P°razumov in seveda predvsem resničevanje njihovih določil so delovnim kolektivom v
v grad-sporazum o
brez opekarn — je republiška verifikacijska komisija v drugi polovici septembra tudi že verificirala. Ta dva sporazuma zajemata skoraj vse delovane organizacije iz gradbeništva in industrije gradbenega materiala, nekatere pa bodo pristopile še kasneje. Tako sporazuma združujeta zdaj že več kot 300 delovnih organizacij z več kot 60.000 zaposlenimi delavci.
Za republiški odbor in za sindikat gradbenih delavcev kot celoto se je s tem pravzaprav zaključila druga faza v samoupravnem sporazumevanju, hkrati pa se je že začela tretja, morda najbolj odločilna faza sporazumevanja, to je proces (Nadaljevanje na 2. strani)
ZAVAROVALNICA
SAVA
S
9
9
9
9
9
9
Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
9
9
9
9
9 9 9 9 9 9 9.
PRVA OCENA PREHOJENE POTI
Spoznanja sindikatov ob sprejemanju samoupravnih sporazumov
V sestavku „Prva ocena prehojene poti“ pred tednom dni smo predstavili del ugotovitev sindikatov ob sprejemanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih do-
hodkov. Povedali smo, za kakšno oceno sploh gre, zakaj so se sindikati odločili za ocenjevanje samoupravnega sporazumevanja prav sedaj in zakaj so morali prevzeti pobudo, v kateri so po-
stali glavni nosilec formiranja komisij za pripravo sporazumov, snovanja, izpopolnjevanja in predlaganja vsebinskih rešitev, ki zagotavljajo učinko-(Nadaljevanje na 2. strani)
V OKVIRI/
Obračun
Ker je - vsaj za sindikate - delo v zvezi s prvo fazo samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov zaključeno, je prišel tudi čas, da se vprašamo, kaj smo s tem sporazumevanjem že dosegli, kje je uspeh le delen, katera vprašanja pa so ostala še odprta. Vodstvo naše organizacije je svoje mnenje o tem že povedalo v poročilu, ki ga
Na minulem sejmu elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani fe obiskovalcem prav gotovo ostal v spominu razstavni prostor slovenske Iskre. Posebno zanimanje so vzbujale novosti med televizorji, telefonijo in elektronskimi signalnimi napravami za železnico
K ČEMU TEŽIMO?
Podpredsednik skupščine občine Brežice Ivan Živič ob občinskem prazniku brežiške komune
je predložilo podpisnikom splošnih družbenih dogovorov ter skupščini SR Slovenije, nam pa naj bo dovoljeno, da poskusimo narediti ta obračun v okviru tega uvodnika.
(Nadaljevanje na 3. strani)
,^adbeništvu in industriji grad-Ibe-
nega materiala bržčas v mar-
em pripomogle, da so v letoš-|i l®ni letu brez večjih zapletov | klenili tudi sporazuma o j Usrneijanju delitve dohodka in °Sebnih dohodkov.
Oba samoupravna sporazuma za gradbeništvo, industrijo Vadbenega materiala in sorod-1| ,*b dejavnosti ter sporazum in-' | Ustrije gradbenega materiala,
Ko v letošnjem letu in ob 30-let-nici vstaje slovenskega naroda praznujemo svoj praznik občine, 28. oktober, in se s kritičnim očesom oziramo na prehojeno pot in na uresničitev tistih ciljev, ki smo sijih zadali v minulem letu, moramo priznati, da smo dosegli pomemben napredek v našem razvoju. Načrti se uresničujejo: krepimo razvoj delovnih organizacij s sedežem v občini, širijo se obrati (poslovne enote) podjetij s sedežem izven občine, za-
cof
Mercator

čenjajo se uresničevati novi projekti. Ob letošnjem praznovanju odpiramo nekatere nove objekte, drugi so modernizirani, tretji pa v gradnji.
Očitna je gospodarska živahnost; nastaja nova miselnost v poslovanju gospodarskih organizacij, ki se že odraža v gospodarskih usmeritvah in rezultatih. Uspehi v poslovanju so ugodni in praviloma odražajo posledico fizičnega povečevanja proizvodnje. Delitvena razmerja so vse bolj v korist skladov: lani 76:24, letos 68:32. Osnovna sredstva odpisujejo delovne organizacije pospešeno, opaziti je tudi nove metode v vrednotenju zalog in materialov. Ob vsem tem se povečuje število zaposlenih, kar je za našo občino bi-
stvenega pomena ob dejstvu, daje v tujini zaposlenih 1.360 ali 5,4% vseh prebivalcev občine, in dejstvu, da imamo zaposlenih samo kakih 19 % skupnega števila prebivalstva ter da se s kmetijstvom še vedno preživlja 39,5 % občanov. Uspehi, ki smo jih dosegli na področju gospodarstva, torej pomenijo rezultat zavestnega in aktivnega prizadevanja naših ljudi, ki so spoznali pot in sredstva, ki vodijo v razvoj in materialni dvig komune.
Naše delo že danes temelji na sprejetih načrtih, vendar računamo, da bomo še letos dobili osnovo, program našega dolgoročnega ekonomskega in regionalnega razvoja. Hkrati
(Nadaljevanje na 4. strani)
HIGIENSKA"
PAPIRNA KONFoSC,
«p?. si
ffšt»
saatei
'M


SLADKI VRH.
mm
7 DNI V SINDIKATIH
FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA
SOVJETSKA SINDIKALNA DELEGACIJA V SLOVENIJI
Ob koncu minulega tedna je bila na tridnevnem obisku v Sloveniji delegacija sindikata delavcev kemične in naftne industrije Sovjetske zveze. Vodil jo je predsednik odbora tega sindikata Nikolaj P. Svetcov, spremljala pa sta ga sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kemične industrije in naftne industrije Azejberdžana Ivan K. Mironjenko in heroj socialističnega dela podjetja Volgrad Anatolij A. Bondarev. V petek, 15. oktobra, so se gostje iz Sovjetske zveze pogovarjali na republiškem odboru sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije v Ljubljani s predstavniki sindikatov Slovenije o vlogi in delu sindikatov pri nas. Zanimali so se zlasti za vpliv članstva na politiko sindikatov. Med bivanjem v Sloveniji je delegacija sindikata delavcev kemične in naftne industrije Sovjetske zveze obiskala še Rogaško Slatino in se v tamkajšnji steklarni pogovarjala o delu osnovne organizacije sindikata v delovni organizaciji.
DR
POSTOJNA
Nagradimo
?
znanje:
Minuli ponedeljek je predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek obiskal Pivko in Postojno. Dopoldne si je najprej ogledal tovarno ,,Javor" v Pivki, kjer so mu razkazali novi obrat za izdelovanje panelk. Obrat je popolnoma avtomatiziran, tako da je v njem zaposlenih minimalno število delavcev. To je nov delovni uspeh pivškega „Javora“, potem ko je lani v Prestranku zgradil eno najmodernejših furnirnic v Evropi.
V razgovoru s predstavniki podjetja je predsednik slovenskih sindikatov odgovarjal na številna vprašanja. Osrednja tema pa je bilo samoupravno sporazumevanje. Med dmgim je Tone Kropušek tudi poudaril: „Našo parolo'tisoč dinarjev kot spodnjo mejo osebnih dohodkov zaposlenih so marsikje razumeli kot socialno akcijo. Kar pa ni bil naš namen. Mislim, daje teh tisoč dinarjev za vsako delovno organizacijo zanimivih predvsem z ekonomskega in tehnološkega vidika. Z drugimi besedami povedano, gre nam za to, da bodo ekonomisti in organizatorji proizvodnjo organizirali tako, da ne bo dovoljevala manjših zaslužkov kot tisoč dinarjev na mesec .. .“
Tone Kropušek pa je tudi opozoril, da vse premalo stimuliramo predvsem tiste delavce, ki s svojim znanjem največ prispevajo k napredku: .
„Ce bo treba, bomo popravili tudi samoupravne sporazume in delo strokovnjakov skušali čimbolj pravilno nagraditi. S tem pa bomo preprečili tudi prekomerno odhajanje naših delavcev s fakultetno izobrazbo v tujino. Znan je namreč podatek, da imamo v tujini, če upoštevamo število zaposlenih, kar petkrat več fa-kultetno izobraženih delavcev kot doma . . .“
NA I.IN! !1 323-554
VELENJE
V prostorih Delavskega kluba v Velenju je bila 15. oktobra priložnostna slovesnost ob zaključku letošnjih delavskih športnih iger. Ob tej priložnosti je predsednik Občinskega sindikalnega sveta Velenje Teodor Jelen izročil priznanja, diplome in pokale najboljšim posameznikom in moštvom. Predstavnikom Rudnika lignita Velenje pa so izročili pokal OSS Velenje v trajno last, saj so trikrat doslej osvojili prvo mesto v skupni oceni.
(vš)

Prvi zaceli
prvi tudi dokončali

(Nadaljevanje s 1. strani) uresničevanja sporazumov. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev je zato že pozval odbore, vse osnovne organizacije sindikata, občinske in medobčinske, da kar najbolj pozorno spremljajo uresničevanje sporazumov. Na pobudo republiškega odbora je bila izdelana tudi posebna metodologija za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov, pri bi-

RECIMO BOBU BOB!
Člani plenuma občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah so bili nadvse neprijetno presenečeni, ko so šele na začetku zadnje seje izvedeli, naj bi dodatno razpravljali tudi o kadrovskih zadevah, in sicer o razrešitvi predsednika in tajnika ObSS Trbovlje. Ko je ta točka dnevnega reda prišla na vrsto, jim je bilo pojasnjeno, da dosedanji predsednik in tajnik odhajata na novo delovno dolžnost ter da je o spremembi v vodstvu trboveljskih sindikatov že razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in se je z njo tudi strinjalo.
Kasnejša razprava je pokazala, da je predsednik ObSS Trbovlje že pred meseci opozoril, da namerava spremeniti zaposlitev, da pa to ne pomeni vzroka, zakaj tako naglo in brez poprejšnjega obvestila odhaja na novo delovno dolžnost. Glavni vzrok je v tem, da so se zaradi različnih mišljenj o načinu razreševanja posameznih vprašanj dokaj zaostrili odnosi med odgovornimi predstavniki političnih organizacij v občini. Krivda, če o njej sploh lahko govorimo, predsednika in tajnika ObSS Trbovlje je, da o nastajajočih nesoglasjih in sporih s predstavniki drugih političnih organizacij nista obvestila predsedstva in plenuma ObSS Trbovlje kot pristojnega sindikalnega organa, ampak sta dopustila, da so se stvari ,,zakuhale" v najožjem krogu. Krivi pa so tudi predstavniki drugih političnih organizacij, predvsem občinske konference ZKS, ki pred trboveljske sindikate niso prišli z argumentiranim predlogom ali celo z zahtevo o razrešitvi predsednika in tajnika njihove organizacije, ampak so se raje odločili za razreševanje teh vprašanj v zaprtem krogu.
,Prav je, da vsa ta dejstva ugotovimo in poiščemo tudi vzroke, zaradi katerih se odnosi krhajo/* je v svoji razpravi poudaril Jože Marolt, tajnik RS ZSS. „Ce tega ne bi storili, bi se v prihodnje rado ponovilo kaj podobnega. Tega nočemo in tudi ne moremo dopustiti, še zlasti pa ne način, kot se je to zgodilo tokrat. Kakorkoli pa je že bilo in karkoli bomo še ugotovili, je nesporno dejstvo, da predsednik in tajnik trboveljskih sindikatov nista edina grešna kozla, ampak gre za nasprotja med ljudmi v beli hiši, kakor Trboveljčani imenujejo stavbo, v kateri domujejo politične organizacije.“
Po vsem tem so člani plenuma ObSS Trbovlje še ugotovoli, da njihov predsednik in tajnik prav gotovo nista zagrešila nobene take napake, katere posledica bi lahko bila argumentirana zahteva po njuni razrešitvi, da pa zaradi sedanjih odnosov z drugimi organizacijami in njihovimi odgovornimi predstavniki le ne bi mogla svojih dolžnosti opravljati tako, kot člani sindikata od njiju pričakujejo. Zato so razrešili njunih dolžnosti predsednika Cveta Plevnika in tajnika Štefana Forteja ter jima izrekli priznanje za dosedanje delo. Za novega predsednika ObSS pa so izvolili Janeza Ocepka, doslej zaposlenega v Cementarni, za tajnika pa Vinka Kovačiča iz Strojne tovarne Trbovlje.	,mQ
0
*
*
*
*
*
*
*
P
*
*
*
4
4
4
4
\
4
4
4
4
4
4
5
j
5
S
?
4
4
4
*4
4
4
A
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
4
'4
4
4
'4
4
4
roju za gradbeništvo pa je bil ustanovljen poseben nadzorni organ za kontrolo uresničevanja sporazumov in za ugotavljanje morebitnih kršitev določil sporazumov.
Prva analiza zbranih podatkov o uresničevanju samoupravnih sporazumov, ki so jih doslej sklenile delovne organizacije v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, izpričujejo, da je kljub sorazmerno kratkemu časovnemu obdobju — od podpisa prvega sporazuma sta pretekli komaj dve leti — dosežen sorazmerno velik napredek. Tako med drugim v republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev ugotavljajo, da so odpravljene nekoč znatne razlike pri vrednotenju dela in pri obračunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov, hkrati pa so se poveičali razponi oziroma razmerja med vrednostjo kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca. Doseženi so bili tudi prvi rezultati pri preprečevanju fluktuacije in praktično ni več mogoče zaslediti primerov, da bi posamezne delovne organizacije, ki so podpisnice sporazuma, zvabljale delavce iz drugih podjetij. Z ustanovitvijo stalne konference interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev pa so zagotovljeni pogoji za bolj smotrno izkoriščanje sredstev za izobraževanje ter za boljšo povezavo teorije in prakse.
Najbolj očiten primer koristnosti uresničevanja samoupravnih sporazumov in uspešnosti
PRVA OCENA
PREHOJENE
POTI
(
(Nadaljevanje s 1. strani)
vitost uveljavljenih meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov. V tem sestavku pa bomo nizali še nekatere druge ugotovitve.
KALKULATIVNI OSEBNI DOHODEK PRAVICA POSAMEZNIKA
- da nadomestila za čas bol^ ne smejo biti manjša od 80 % °ir', cijj ve delavčevega osebnega dohol^1! minulem letu;	J j**
da sredstva za regresiranje '!| Uel
nih dopustov ne morejo biti
‘J i
raz
nem znesku manjša od 300 dinafl1! ^ na zaposlenega delavca;
da odpravnina delavcem,vP,
Slo
sporazumevanja nasploh, pa se po mnenju republiškega odbora tega sindikata razkriva v delavskih naseljih, zlasti tistih na gradbiščih avtomobilske ceste Vrhnika — Postojna. Tod so namreč podjetja zagotovila svojim delavcem celo višji standard v delavskih naseljih, kot pa ga določa sporazum o minimalnih standardih. In čeprav danes še ni mogoče izreči dokončne ocene o samoupravnem sporazumevanju, v republiškem odboru tega sindikata prevladuje prepričanje, da je zapletov in zadreg pri uresničevanju sporazumov mnogo manj, kot pa so jih morda pričakovali sestavljavci prvih samoupravnih sporazumov. Res pa je hkrati tudi to, da bo morala postati skrb za uresničevanje sprejetih samoupravnih sporazumov in za snovanje novih stalna naloga organizacije sindikata gradbenih delavcev kot celote. Prav to je tudi ena od osrednjih tem v čedalje pogostejših razpravah v pripravah na bližnji kongres sindikata delavcev v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala in o bodoči programski usmeritvi organizacije kot celote. S samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o vseh drugih vprašanjih skupnega pomena se namreč začenja novo obdobje razvoja samoupravnih odnosov, vloga sindikata pa je pri tem prav pospeševanje razvoja teh odnosov in usklajevanje interesov posameznikov s širšimi družbenimi interesi.
Zakon omogoča organizacijam združenega dela, da se dogovorijo med seboj med drugim tudi o spodnji ravni osebnih dohodkov zaposlenih, ki so lahko hkrati tudi dogovorjeni obračunski instrument za usklajevanje pri ugotavljanju kalkulativ-nfli osebnih dohodkov. Pri tem je treba poudariti, da kalkulativnega osebnega dohodka kot instrumenta - ki so ga zvečine vsi podpisniki samoupravnih sporazumov povzeli iz družbenih dogovorov - niti podpisniki niti delavci niso jemali kot svoje pravice, ki bi jim pripadala ne glede na ustvarjeni dohodek.
Kalkulativni osebni dohodki pomenijo skupaj s kriteriji za poslovno uspešnost pomemben pripomoček za ugotavljanje višine zasluženih osebnih dohodkov oziroma za omejevanje nezasluženih osebnih dohodkov. Hkrati pa so kalkulativni osebni dohodki s stališča socialne varnosti delavcev tudi pomemben družbeni kazalec za tista delovna mesta in delovne organizacije, ki ne zmorejo zagotavljati spodnje ravni obračunskih osebnih dohodkov in ne minimalnih sredstev za večjo materialno osnovo združenega dela. Kalkulativni osebni dohodki pa bodo kot obračunski element še posebno pomembni v primerih, ko v snovanju ekonomske politike in v tekočih odločitvah prihaja do sprememb v primarni in sekundarni delitvi dohodka oziroma tedaj, ko s stališča družbe določamo cene.
meru upokojitve ali v smrtnem P,, meru. ne sme presegati dveh pop1^ nih mesečnih osebnih dohodke'1 lovne organizacije:	j
tVe:
in
povsem spontano, smo dikatih za izraz solidarnosti ko, 1 ^ 0^,
irfS !>«
niz;
I
in
naš
tiva z upokojenim delavcem ma s svojci umrlega sodelavca, n1 kor pa ne kot pravico iz minul® ^ dela, kakor so jo opredeljevali ^ I sje( teri prvi osnutki samoupravnih sf pt0 razumov.	g0j,
ŽIVLJENJSKO PRIZNAVAM#, c«1' INTERNIH KVALIFIKACIJ !
Pri uresničevanju zakonskega', čela naj bodo razlike med osebij dohodki delavcev enakih ali sof0] nih izobrazbenih, kvalifikacijski J poklicnih skupin na enakih ali n rodnih delovnih mestih odraz razlik v njihovi storilno: ,	,
delovnih razmerah, so samoup*3!, Soj sporazumi nujno izhajali iz dos/. “rg nega dohodka. Izhajali so tora)' |oi dohodka, ki je rezultat sedanje P ^ *nv marne in sekundarne delitve. Jo P spi pomeni, da je uresničitev izhimn P*' nega načela samo relativna. J
Hkrati pa je tudi res, da loma vsi kriteriji v samoupraVI* °k sporazumih o poslovni uspešu0', r0i
dar
ska
predvs®' lov os«:' »m
zavezujejo podpisnike v tako
delM lju
dohodka, ki po pokritjih skup1
let
osebnih dob05 iar
mase kalkulativnih kov zagotavlja progresivno naru5'* nje sredstev za razširitev materij osnove združenega dela. In pri u11
ničevanju tega načela je še po*6
POSLEJ
ENOTNO VREDNOTENJE PODATKOV
Ko smo v sindikatih razpravljali o uresničevanju zakona in ko .smo se pripravljali na sprejem obeh splošnih družbenih dogovorov, so v javni razpravi dozorela tudi stališča, da je treba v samoupravnem sporazumevanju uveljaviti tudi spoznanja o pravicah zaposlenih, ki jim gredo iz dela in v zvezi z delom. V preneka-teri delovni organizaciji so bile te pravice zelo neurejene, različno vrednotene ali sploh neopredeljene. Te pravice pa predstavljajo velik delež osebnih dohodkov in bi neusklajenost pri vrednostenju bistveno zmanjšala učinek samoupravnega sporazumevanja.
Skladno s stališči sindikatov do teh vprašanj so pristojni republiški odbori sindikatov pogojili svoje soglasje z zahtevo k predloženim samoupravnim sporazumom z zahtevo, da ti jasno določijo:
-	da mora biti nadurno delo vrednoteno najmanj 50% više od rednega dela, pri čemer se v družbenih dejavnostih upošteva njihove posebnosti;
-	da mora biti nočno delo vrednoteno najmanj za 25 % više od dnevnega dela;
pomembno, da so se podpisniki sP1 razumov dogovorili o značilnih , lovnih mestih, poklicih ali skupi11® poklicev, ki so jih oziroma jih b°j uporabili za medsebojno primerj311] pri izračunavanju skupne mase k* kulativnih osebnih dohodkov. 1 V sindikatih vlada mnenje, <J3| takšna usmeritev podpisnikov satf' upravnih sporazumov utemeljen3] povsem življenjska zlasti glede k'1® fikacij do vključno kvalificiranih3] lavcev, ki so si kvalifikacijo prid0® z organiziranim izobraževanjen1 svojih delovnih organizacijah. Cef so si podpisniki samoupravnih # razumov - da bi se izognili plaCj vanju prispevkov v sklad skupnih | zerv - napihnili priznavanje inter?| kvalifikacij, so v bistvu Povz,rji dejanske kvalifikacije, v neposie“j proizvodnji ne bodo več prizade^ pridobitvi dejanske kvalifikacije- , To napako pa bodo v delo'"1 organizacijah lahko v celoti odp; vili s svojimi pravilniki o deh
Po
Up
°r
dr
nij
in
vi;
ni
tu
ki
se
in
de
ta
en
lo
oj
Sli
m
va
m
Sli
01
bi
osebnih dohodkov, saj samoup13
, M
sporazumi vendar določajo le - . no maso dovoljenih osebnih doh *
kov, ne določajo pa konkretni] povsem določenega osebnega “, hodka posameznika, ki dela na P ; vsem določenem delovnem mes |
(NADALJEVANJE PRIHODNJA,
Pravna |iiisvrlovalnira I)|<
VPRAŠANJE:
Leta 1968 je bil invalidsko upokojen moj mož oziroma otrokov oče s sedmimi leti in nekaj meseci delovne dobe. Na dan moževe smrti januarja 1969. leta je znašala pokojnina 353,67 din; od tega je prejemal otrok leta 1969 din 247,55 družinske pokojnine. Za leto 1970 se je pokojnina spet povečala za 4 % in 40,00 din tako da je dobival 297,45 din, letos se je pokojnina spet povečala za 17 % in 20,00 din in znaša od januarja 368,00 din.
Kasneje seje ugotovilo, da so bile pokojnine premalo povišane in da se vse pokojnine - tudi družinske - povišajo za nadaljnjih 5 % in se izplačajo od julija dalje.
Teh 5 % pa pri otrokovi pokojnini ni bilo. Zanimala sem se pismeno pri zavodu za socialno zavarovanje, pa mi niso pojasnili, zakaj do tega dodatna ni upravičen. Po telefonu mi je bilo pojasnjeno, da prejema otrok brez povišanja za 3,00 din preveliko pokojnino. Zanima me, kako se pokojnine obračunajo in zakaj moj otrok ni upravičen do 5 % povečanja pokojnine, kot je bilo med letom določeno.
K. J. - CERKNICA
ODGOVOR:
Da se ta neskladnost odpravi, je na seji dne 1. 6. 1971. leta skupaj d republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v	n
SRJ
---j---	------j---— r • -'“***—	w	jccinvj v ov-Jiaz-ii*-' »,
delu glede na število družinskih članov to je v višini 70 %, 80 %, ^tt oziroma 100%. Nova sklepa sta objavljena v Uradnem listu SRS za'e‘ 1971, v št. 21 z dne 16. 6. 1971 in sta stopila v veljavo 24. 6. 1971-*e i vendar določata, da se družinske pokojnine, ki so bile usklajene po sktePU dne 21. 1. 1970. leta in po sklepu z dne 29. 10. 1970. leta izplačujejo v *** odmerjenih previsokih zneskih vse dotlej, dokler ne bodo po poznejših slj pih o uskladitvah po 79. in 102. členu pokojninskega zakona presegk zneskov.
**%%%%%*XV*Si
Po sklepih skupščine republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, z dne 21. 1. 1970. leta in 29. 10. 1970. leta, (Ur. list SRS št. 2-4/1970 in št. 37/1970) so bile družinske pokojnine povečane tako, da so se odmerile v ustreznem odstotku glede na število družinskih članov (70, 80, 90, 100 %) od usklajene oziroma povečane starostne oziroma invalidske pokojnine, v kateri pa ni bil vštet pavšalni znesek 40 oziroma 20 din, marveč se je ta znesek v celoti prištel znesku družinske pokojnine. To pa ni bilo v skladu z določbo 92. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, po kateri se odmerja družinske pokojnine od osnove za družinsko pokojnino (starostne oz. invalidske pokojnine) v višini 70 % za enega, 80 % za dva, 90 % za tri in 100 % za štiri ali več članov družine. Nastale so zato tudi neupravičene razlike med starimi in novo priznanimi družinskimi pokojninami.
- - - - 71- leta «1 usklajene po 102. členu pokojninskega zakona in povečane za 5 %, so ”1
večini primerov presegle prej izplačane zneske. Če družinska pokoj1"' vašega otroka tudi po zadnji uskladitvi (povečanju za 5 %) ne bo dose|j dosedanjega zneska, vam bo zavod za socialno zavarovanje še nadalje nfl zoval dosedanji višji znesek in bo po uradni dolžnosti izdal odločbo o us>:li ditvi pokojnine.	J
MIROSLAV VEHO*1,
7 DNI V SINDIKATIH
V
Osnutek sklepov V* kongresa sindikata delaveev v prometu in zvezah Slovenije
Objavljamo predlog sklepov V. kongresa Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Predlog >olf^ ^kumenta je plod prizadevanj celotnega sindikalnega aktiva in javne razprave v osnovnih organiza-1 ^,,1 c'jah sindikata, saj je bilo v času priprav na kongres organiziranih 9 bazenskih posvetov, na razširjenih ^jah pa so se sešli vsi občinski in medobčinski odbori tega sindikata ter mestni odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Ljubljane. Na podlagi takih stališč, zasnovanih v tako široki javni inaii tazPravh i11 številnih dopolnil je redakcijska komisija pri republiškem odboru izoblikovala dokončni tekst predloga sklepov, o katerem bo odločil V. kongres sindikata delavcev v prometu in zvezah , vp Slovenije, ki bo zasedal 28. oktobra letos v Ljubljani.
I.
'OV ^
Sindikat delavcev v prometu in nastal Zvezah Slovenije izrecno pozdravlja i v sil ? Podpira ustavne spremembe v IcoK* Ju8°slaviji in v Sloveniji ter izraža 0i(' 7°jo pripravljenost in svoj interes, 1; niH . se angažira v naslednji fazi orga-I'*2aciie naše družbe.
i ne**! Posebej poudarjamo pomen do-jj! sp; ^dne slovenske in jugoslovanske Pr°metne politike kot osnove in po-8°ja za načrten in usklajen razvoj •N'1 hotnega gospodarstva. Ta politika ;iJ ["ora priti do izraza v srednjeročnih .ga ? 111 _ dolgoročnih razvojnih načrtih skupnosti.
sorCJ Promet je samostojna gospo-ikft j 'iatska dejavnost, zato mora sloven-ali * ska družba oblikovati enotno in ce-dvfj °vito prometno politiko, ki bo DSti' °niogočila zagotovitev enakih popi^ Sojev gospodarjenja za vse delovne ost* Organizacije v prometu in sistemsko jrej’ ‘Ormjranje dolgoročnih sredstev za ljen 1I"'osticije v prometu. Zaradi tega T°| poznanja lahko temelji slovenska odi^ Prometna politika le na tako imeno-I	slovenskem prometnem
pr*1.' križu^ ki omogoča tako promet v raVr‘j °kviru Jugoslavije kot tudi medna-zlasti tudi tranzitni promet
' .J .. '****> umiril iuui umislim pivnici
m (Jtidi in blaga. Menimo, daje za spre-kup j Jem in za dosledno izvajanje ter ure-l0^! ^nJe slovenske prometne politike
;naj
kv»
ih*1'
doP!
ein
Cef
i sp;
l#
■ ,j||j oosti v Jugoslaviji zmanjšujejo našo konkurenčnost na trgu in zahte-
Podpiramo dosledno dejavnost Prometnega instituta v Ljubljani in • pozivamo vse delovne organizacije v prometu in zvezah, da se včlanijo v Sklad Borisa Kraigherja ter s tem razširjajo tako materialno osnovo poslovanja instituta kot tudi s svojim članstvom v upravnem odboru sklada obseg vplivov in delokrog, širine in globino poslovanja tega instituta. Predlagamo Skupščini SR Slovenije, da da temu institutu še bolj javen značaj tudi s tem, da mu izrecno naroči in poveri nalogo za delo na srednjeročnih in dolgoročnih načrtih razvoja prometa in zvez, pri katerih sedaj zaostajamo.
Dosledno uresničevanje teh načel bo povečalo pomen prometa in zvez v našem gospodarstvu, obenem pa z neblagovnim prilivom deviz tudi bistveno prispevalo k bolj uravnovešeni devizni bilanci. Vsi organi sindikata delavcev v prometu in 'zvezah so dolžni da s svojimi načelnimi in konkretnimi akcijami uresničujejo načelne sklepe ter tako prispevajo k
prometu in zvezah so sposobni gospodariti s svojimi delovnimi organizacijami in razvijati zaupana sredstva v korist vsake posamezne delovne organizacije pa tudi celotne družbe. Vse morebitne težave in nasprotja pa je možno rešiti na samoupraven način, brez omejevanja ustavnih pravic delavcev. S svojim dosedanjim delom smo pokazali, da smo vedno imeli pred očmi tudi širše družbene ineterse, ne pa le svojih ozkih podjetniških interesov. Primerjave tempa razvoja v posameznih letih in v posameznih dejavnostih jasno kažejo, daje bil razvoj hitrejši, bolj usklajen in družbenim potrebam bližnji tam in takrat, ko je imelo samoupravljanje večji obseg in večje pravice - vsako, zlasti dolgoročnejše omejevanje samoupravnih pravic, čeprav na primer le z določanjem neprimernih cen, pa je imelo za posledico stagnacijo in družbeno škodo. Zahtevamo, da teksti ustavnih dopolnil ustave SR Slovenije v skladu z določili zvezne ustave jasno
Nadaljnji razvoj samoupravljanja nujno zahteva, da ponovno poudarimo tudi osebno odgovornost vsakogar za svoje delo in svoje odločitve; ta odgovornost mora biti povezana tudi s posledicami, vštevši z razrešitvijo.
III.
Sindikat delavcev v prometu in zvezah Slovenije poudarja, daje stabilizacija gospodarstva in s tem v zvezi prenehanje naraščanja cen prvi pogoj za zagotovitev primernega standarda delovnih ljudi. Ugotavljamo, da je za to treba odstraniti vse vire inflacije, torej tako nepokrite investicije in nepokrito družbeno porabo kot tudi izplačevanje nezasluženih osebnih dohodkov.
Družbeni in osebni standard je pogoj ekonomske, socialne in politične stabilnosti družbe. Politika standarda mora biti del dolgoročne politike vsake delovne organizacije. Organizirana skrb za standard delovnih ljudi je zaradi posebno težkih delovnih razmer v prometu in zvezah še posebno pomembna.
Ob tem osnovnem pogoju kongres potrjuje akcijo za primerne najnižje osebne dohodke, znano kot „akcijo 1.000“ in naroča republiškemu odboru, da tudi v bodoče vodi enake ekonomsko politične akcije za zagotovitev realnih osebnih dohodkov. Pri tem poudarjamo, da
iraSL f^hebna tako ustrezna samo--1' , uPravna organiziranost delovnih i °rganizacij kakor tudi pristojnost °.se j ^avnih organov, da se v SR Slove-ci sp1 nijj ustanovi sekretariat za promet ih f >n zveze.
Poudarjamo mednarodno sood-Zi ^snost prometnih tokov kakor tudi 'e nujnost, da je Jugoslavija eno tržišče j ’Ucii na področju prometa in zvez, jji ^ mora biti kot celota sposobna, da J Se °b upoštevanju vseh posameznih 'nteresov republik in posameznih nejavnosti vključuje v mednarodni tazvoj. Obsojamo pojave razbijanja enotnosti prometa Jugoslavije z ne-lojalnimi nastopi v tujini, ki zaradi °zkih začasnih interesov neke ponovne organizacije ali ožje skup-n°sti bistveno otežkočajo poslo-’ pi ^nje celotnega jugoslovanskega pro-un meta in zmanjšujejo rezultate jugo-^ovanskega prometa, obenem pa jbirajo urejene prometne tokove “kga in potnikov.
Različne prometne dejavnosti Opravljajo eno skupno družbeno »Unkcijo, zato se zavzemamo za nji-hov usklajen, družbeno najko-bstnejši razvoj. Ne gre prezretjjspo-. ^ Znanj, ki v svetu opredeljujejo vlogo * 7lezniškega, vlogo cestnega, pomor-
tm , * a P1!
.esfl1: pF i/;
diferencirana
uporabnost
baterij
vam omogoča optimalno izkoriščanje energije
super
za zahtevne aparate
zlata
extra
srebrna — za navadne aparate
normal
črna — za razsvetljavo
s'fega in letalskega prometa ter jih °Ptimalno usklajujejo.
Nujni so enakopravni pogoji gospodarjenja v vseh delovnih orga-n>zacijah v pogledu enakih obvez-nosti do gospodarstva in družbe, pri oblikovanju prevoznih cen na podžgi stroškov po relacijah in obreme-Ottev s stroški infrastrukture. Odkla-nJamo tiste pojave, ki z večanjem naših bremen v primeijavi z drugimi delovnimi organizacijami istih dejav-
J^mo tudi pri tem spoštovanje ena-mh pogojev poslovanja na celem jugoslovanskem tržišču.
Vse dejavnosti prometa in zvez so nojni del razvoja gospodarstva. Njihovo dosedanje zaostajanje je ovi-taR> in celo onemogočalo nadaljnji tazvoj gospodarstva, zlasti na pro-•hetno nerazvitih področjih. Z hsklajeno družbeno akcijo je treba °dstraniti dosedanje neskladnosti in Posvetiti posebno pozornost razvoju Pometa. Magistralne proge, ceste in RRT zveze morajo doseči normalno evropsko raven, kar zadeva osne pri-tiske, hitrosti in kvaliteto storitev. Osnovni pogoj razvoja sloven-j skega pI0meta jn 2V6Z so sposobni |H ‘Judje. Sole in fakultete morajo pri-||| ‘Ugoditi svoje programe potrebam pj Prometa, proučiti pa moramo tudi 't-a Potrebe in možnosti, da ustanovimo v Sloveniji lastne šole za ključne Prometne poklice.
razvoju naše dejavnosti, s tem pa tudi k boljšemu življenju vseh delavcev v prometu in zvezah kakor tudi celotnega slovenskega naroda.
II.
Kongres sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije ugotavlja velik razvoj samoupravljanja v naši družbi v času od zadnjega kongresa do danes. S tem razvojem pa moramo še pospešeno nadaljevati, pri čemer težimo za ciljem, da bo res vsak delavec v celoti izkoristil svojo pravico, da bo enak med enakimi soodločal o delu in življenju v svoji delovni organizaciji, ob tem pa ugotavljamo, da so nestabilnost v gospodarstvu, inflacija in nelikvidnost zmanjševale samostojnost delovnih organizacij in zavirale razmah možnosti za razvoj neposrednega samoupravljanja. Rešitev teh problemov pa ni v koncentraciji pooblastil v rokah tehnokratov, temveč v povečani pristojnosti samoupravljavcev.
Posebej poudarjamo pomen organizacije TOZD v prometu in zvezah, zlasti še v velikih sistemih. Za nas je samoupravljanje ekonomska kategorija; dosledna in pravilna je tista izvedba samoupravne organizacije, ki pomeni zaradi povečanega interesa in odločanja delavcev na najprimernejših ravneh tudi najprimernejšo poslovno organizacijo in največje poslovne rezultate. Tega cilja pa marsikje še nismo dosegli. Zato zahtevamo od organov samoupravljanja, da proučijo sedanje stanje, da načrtno dopolnjujejo samoupravno in proizvodno organizacijo ter da določijo roke za izvedbo posameznih ukrepov na podlagi ustavnih kriterijev.
Odklanjamo omejevanje samoupravne kjerkoli se pojavlja v delovnih organizacijah ali v družbi z oživljanjem teženj, da bi bile prometne ' dejavnosti javna služba. Delavci v
omejijo možnosti vmešavanja v naše samoupravne pravice.
Pozdravljamo družbene dogovore in samoupravne sporazume kot obliko, s katero se samoupravljanje na vseh področjih družbenih aktivnosti v skladu z ustavnimi dopolnili dviga iz posameznih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti na širše ravni. Poudarjamo, da pomenijo doseženi samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov nov korak k izpolnitvi načela „za enako delo enako plačilo". Njihovo izpopolnjevanje in nadaljnji razvoj, njihovo usklajevanje med dejavnostmi in s tem povezane zahteve za izenačevanje pogojev poslovanja pa ostajajo ena prvih nalog vse naše družbe. Kongres naroča organom sindikata, da se v ta proces vsestransko aktivno vključujejo. Obenem se bodo vse osnovne organizacije zavzemale, da se enaka načela uveljavljajo tudi v samoupravnih aktih vsake delovne organizacije.
Izražamo svojo pripravljenost, da sodelujemo tudi pri urejanju drugih, novih področij dela s samoupravnimi sporazumi ali družbenimi dogovori. Prepričani smo, da je ta pot boljša od izključno zakonske poti, čeprav ne odklanjamo zakonske ureditve tistih vprašanj, kjer je družbena in državna prisila še potrebna.
Zahtevamo informiranost vseh članov delovnih skupnosti o. samoupravnem in poslovnem delovanju TOZD, podjetij in širših organizacij združenega dela. Informiranost je pogoj za pravilno samoupravno odločanje. To stališče nalaga dolžnosti tako tistim, ki razpolagajo z informacijami in sredstvi informiranja v delovni organizaciji in izven nje, kot tudi nam vsem, ker s tem ponovno ugotavljamo in zagotavljamo svojo dolžnost, da se z informacijami seznanjamo in jih uporabljamo.
je osnovni pogoj za izboljševanje standarda delavcev večja produktivnost dela; to pa je možno doseči z boljšo delovno usposobljenostjo, boljšo opremljenostjo in z boljšo organizacijo dela. Ni mogoče povečati osebnih dohodkov ob zniževanju produktivnosti in v škodo opremljenosti dela, saj bi v tem primeru škodovali svoji delovni organizaciji, s tem pa tudi svojim delovnim mestom in generaciji, ki bo v bodoče zasedala taka delovna mesta.
S samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov smo dosegli bolj usklajeno formiranje sredstev za izobraževanje in za kadrovsko politiko, za stanovanjsko gradnjo, za regrese za letni oddih in za nekatere socialne dajatve, zlasti v primeru bolezni. Zahtevamo, da se usklajuje tudi poraba teh sredstev. Potrebujemo stanovanja za delavce, torej stanovanja s tako ceno, da bodo dostopna tudi neposrednim proizvajalcem z nižjimi osebnimi dohodki. Sprejemamo tudi individualno gradnjo kot pot, ki omogoča veliko angažiranje osebne inciative in pridnosti delavcev ter reševanje več problemov z istimi sredstvi. Ne smemo pa dovoliti, da bi se na račun družbenih sredstev gradila razkošna stanovanja. Razvijati moramo rekreacijo delovnega človeka med njegovim dnevnim, tedenskim in letnim počitkom. Izboljšati in po-' večati je treba zmogljivosti počitniških domov in omogočiti vsakemu delavcu primeren letni oddih. —
Zavzemamo se za izenačenje življenjskih razmer in možnosti izobraževanja bodoče generacije. Otroški vrtci, dnevni domovi in počitniške kolonije morajo biti na razpolago za vse otroke, ki jih potrebujejo. Šola mora biti zastonj in dostopna vsakomur, višjo izobrazbo pa moramo zagotoviti vsem, ki so jo sposobni doseči. Mladi generaciji smo dolžni omogočiti, da najde primerno delo v
domovini: tudi zato bomo gospodarili kot dobri gospodarji in razširjali dejavnost naših organizacij združenega dela.
Republiški odbor naj nadaljuje z dejavnostjo za uresničenje teh ciljev in za razširitev samoupravnih sporazumov tudi na druga področja življenjskega standarda. Osnovne organizacije pa si bodo prizadevale za organizacijo kadrovskih služb, v katerih bodo delovale tudi posebne službe za področje družbenega standarda v delovnih organizacijah in tako tudi organizacijsko olajšale napredek na tem področju.
IV.
Kongres sindikata delavcev v prometu in zvezah se z žalostjo in ponosom spominja sodelavcev, ki so vztrajali na svojih delovnih mestih in opravljali svojo dolžnost do zadnjega trenutka.
Skrb za človeška življenja in družbeno premoženje nam nalaga, da se zavzemamo:
—	za modernizacijo prog, cest in drugih prometnih poti;
—	za moderna prometna in druga delovna sredstva, ki bodo omogočala varno delo ob sodobnem tempu in sodobni produktivnosti dela;
—	za popolno in obvezno strokovno usposobljenost vseh delavcev v prometu in zvezah, kajti pomanjkljivo usposobljeni delavec ogroža tako sebe kot
—	za uvedbo potrebnih šol in drugih oblik izobraževanja za tiste prometne poklice, za katere izobraževanje še ni dovolj družbeno organizirano, kot so, denimo, šoferji in cestarji;.
—	za strogo nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o varnosti prometa, vštevši s predpisi o usposobljenosti, o obremenjevanju in zlasti o delovnem času, in za dosledne disciplinske in druge ukrepe, ko neodgovorni posamezniki ali delovne organizacije s kršenjem predpisov ogrožajo varnost prometa;
—	za takšno zakonsko ureditev delovnih ur in delovnega tedna posameznih poklicev, da bo varnost njih in drugih zagotovljena; pri tem zahtevamo izredno doslednost pri izpolnjevanju že ozakonjenih omejitvah, zaostreno nadzorstvo nad izvajanjem teh predpisov in dosledno kaznovanje vseh, ki s kršitvijo teh predpisov ogrožajo naša življenja ter življenja vseh udeležencev v prometu;
—	za takšno zakonsko ureditev delovne dobe posameznih poklicev, da bo tudi s tem zagotovljena varnost prometa, opozarjamo na spoznanje v svetu, da najtežji poklici v prometu in zvezah zahtevajo krajšo delovno dobo, kot je to pri nas tudi že ugotovila zvezna skupščina za nekatera delovna mesta na železnici. Odklanjamo pa neproučene zahteve za beneficiranje delovne dobe, kijih nekateri uporabljajo za izgovor, da ne uredijo delovnih razmer na delovnih mestih, na katerih bi se dalo urediti in zagotoviti normalno delovno in življenjsko dobo delavcev.
Ko poudarjamo izredni pomen opreme delovnih mest za varnost pri delu, obenem poudarjamo, da je primerno varnost prav tako pomembna tudi možnost primerneda oddiha, ki naj bo dobro organiziran (bivališča, družbena prehrana in topli obroki itd.), kakor tudi možnost tedenskega počitka, letnega dopusta in ne nazadnje tudi odnosov med ljudmi, ki lahko s svojo urejenostjo, usklad-nostjo in tovarištvom bistveno povečajo delovno zmožnost, zbranost in uspeh posameznika.
Organi upravljanja posameznih delovnih organizacij, njihova strokovna vodstva pa tudi širši družbeni organi naj se posvetijo kompleksnemu izboljševanju vseh pogojev za varnost v prometu. Družbene akcije so zlasti pomembne tam, kjer potrebni ukrepi ne morejo biti v pristojnosti delovnih organizacij samih. Sindikalne organizacije sindikata delavcev v prometu in zvezah bodo te akcije vsestransko in organizirano podpirale.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kaj lahko po našem mnenju v tem obračunu zabeležimo kot očiten uspeh?
Sodelovanje sindikatov v samoupravnem sporazumevanju lahko vsekakor ocenimo kot poln uspeh vsaj v enem smislu: svoj delež dela - lahko bi rekli, da je bil ta delež zelo velik - smo opravili v predvidenem roku. Bili smo v časovni stiski - naj-intenzivnejše delo je moralo biti opravljeno v času letnih dopustov - in vendar smo za ceno velikih naporov to delo pravočasno zaključili.
S sklenitvijo samoupravnih sporazumov smo našli pot za samoupravno ureditev delitve dohodka in osebnih dohodkov ob spoštovanju družbenih interesov, ki se izražajo predvsem v skrbi za nadaljnji razvoj delovnih organizacij. Veliki večini delavcev smo odprli pot za dvig
Obračun
osebnih dohodkov, hkrati pa v precejšnji meri zmanjšali razlike v osebnih dohodkih v okviru sorodnih dejavnosti. Velik uspeh smo dosegli s tem, da smo poenotili pravice izven dela (dnevnice, kilometrine itd.) še večji uspeh pa pomeni sprejem ..sindikalnega minimuma" glede plačevanja nadurnega in nočnega dela itd. Ta uspeh je 'toliko večji, ker so podpisniki nekaterih samoupravnih sporazumov te minimume presegli in določili za stanovanjsko gradnjo več kot 4 % bruto osebnih dohodkov, več kot 1 % bruto osebnih dohodkov namenili za izobraževanje Itd.
Na področjih, kjer v našem obračunu ugotavljamo le delen uspeh, moramo bržčas najprej omeniti usklajevanje delitve med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, znotraj gospodarstva pa večjo uskladitev med posameznimi panogami. Vpliv delovnih razmer smo v sporazumih ovrednotili bolj po občutku kot s tehtnimi merili, tako imenovani faktor stimulacije pa ne pomeni za vse podpisnike sporazumov niti približno iste stvari. Glede najvišjih osebnih dohodkov smo - vsaj približno - uspeli samo v tem, da smo jim postavili zgornjo mejo, pri merilih za to pa nismo kaj prida dognali.
Upoštevanje minulega dela kot enega od kriterijev za delitev dohodka je ostalo popolnoma odprto, edini konkretni korak naprej smo v tem primeru naredili prav po zaslugi naše organizacije, ki je dosegla, da se v sporazumih iz naslova minulega dela zagotavlja pravica do dela vsem tistim, ki bi pri modernizaciji podjetij postali odvečna delovna sila. Odprto je ostalo tudi vprašanje, kako bodo samoupravni sporazumi vplivali na primarno delitev v naši družbi. Pogoji gospodarjenja se s samoupravnimi sporazumi niso spremenili in vprašanje rentabilnosti delovnih organizacij je slej ko prej predvsem vprašanje pogojev, v katerih poslujejo. Naloga sindikatov ostaja, da pomagajo iskati „meter“, s katerim bomo kot družba lahko pravično ocenili, kaj je rentabilno, kaj bi kazalo opustiti.
Sicer pa samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka ni enkratna akcija, temveč stalen proces dogovarjanja in sporazumevanja, iskanja in zorenja. Zato imajo tudi vsi obračuni tega sporazumevanja lahko samo časovno omejen pomen.
MILAN POGAČNIK
za h e***0
inboVtal’°
melbrosia0
pid.
j ufrtj*** •

BREŽICE PRAZNUJEJO
K ČEMU r TEŽIMO? j
Če ne bo nepredvidenih zastojev, bodo že maja naslednje leto izročili namenu novi cestni most preko Save v Brežicah. Gradi ga gradbeno industrijsko podjetje GRADIS - poslovna enota Maribor, medtem ko Cestno podjetje Novo mesto izvaja dela na priključkih. Investicijsko breme v višini kakih 10 milijonov dinarjev sta prevzela nase Cestni sklad SRS in skupščina občine Brežice.
Z mehanizacijo v napredek
Splošna livarna Dobova za zdaj posluje v zelo neprimernih prostorih, tako da delovne razmere niso samo težke, ampak tudi skrajno nevarne. V sedanjih prostorih tudi ne morejo organizirati take proizvodnje, da bi lahko zadovoljili povpraševanje na trgu. Z dograditvijo novih obratnih prostorov bodo te probleme razrešili in se z novo proizvodnjo organsko vključili v program novega obrata „Agrotehnike“ v Brežicah.
(Nadaljevanje s 1. strani) pa moram ugotoviti, da so biii v sorazmerno kratkem času že izdelani nekateri drugi programi, ki jih tudi že uresničujemo, kot denimo petletni program geodetskih del, petletni načrt modernizacije PTT in načrt hidrogeoloških raziskav termalne in pitne vode. V izdelavi je dolgoročni razvojni program Kozjanskega. Pri vsem tem je pomembno, da je tudi v delovne organizacije prodrlo spoznanje o nujnosti izdelave takih načrtov kot sestavnega dela sodobnega poslovanja. Rezultat takega dela so ugotovitve o novih zalogah kvalitetne gline in kremenčevega peska, o novih virih termalnih voda. ki bodo omogočili povečano proizvodnjo rezanega cvetja
ter povečali možnosti razvoja tu v rizma itd.	Na
Jasneje smo opredelili tudiodflJ.Pklnj dc kmetijstva, ki se odraža v politi'11 »obje do obnove vinogradov in drugih n® !i. str
sadov, obnove gospodarskih poslopij J^il
in v preusmeritvi kmetij zasebnJ1 kmetov. Povečali smo sredstva, f* menjena kmetijstvu, in sredstva 9,2 % reševanje socialnih primerov. Prek0 y sklada za študijsko pomoč pa 1111 ^ le dimo pomoč mladini, ki se šola. j, v°z Na področju šolstva nadaljujef0'^^ z uresničevanjem že začetih P10^,irS1 mov. Lani ob tem času je bila p,0^ prta nova šola v Brežicah, zdaj zae° njamo z investicijami pri šoli v CeP pu
Ijah ter pripravljamo problematik0^^ vzgojno-varstvenih objektov. Grad11 kgoj, bomo nov vrtec v Brežicah, medtefthtva
Poslovni uspeh minulih let je GG Brežice »pretopilo« v dodatno mehanizacijo, v nove topolove nasade in v nove gozdne ceste
Zaradi splošnih gospodarskih razmer se je konjunktura, ki jo je gozdarstvo doživljalo še lani, že močno umirila. Gozdna gospodarstva zdaj s precejšnjimi težavami prodajajo posamezne lesne sortimente, vse bolj jih pesti tudi nelikvidnost. Kljub slabšim pogojem gospodatjenja pa bo Gozdno gospodarstvo Brežice vseeno doseglo ali morda celo preseglo realizacijo minulega, z vseh gledišč rekordnega leta.
V Gozdnem gospodarstvu Brežice kar naravnost povedo, da temu ne bi bilo tako, če ugodnih poslovnih rezultatov minulega in tudi prejšnjih let ne bi „pretopili“ v delno izboljšanje zaslužkov zaposlenih, v pretežni meri pa v izboljšanje materialnih pogojev gospodarjenja. Tudi na njihovem območju je namreč pomanjkanje delovne sile vedno hujše in bodo normalni obseg dela lahko v prihodnje dosegli le s pospešeno mehanizacijo gozdno gospodarskih in drugih del ter z odpiranjem novih gozdnih cest. Z druge strani pa tudi sestav in lastništvo gozdov na območju, kjer gospodarijo, nista takšna, da bi perspektivno omogočala eksploatacijo vsaj na sedanji, če že ne na višji ravni, ne da bi že zdaj pospešeno izvajali program
» RUDNIK GLOBOKO
Sanacija
in
preusmeritev
Ob sedanji stopnji mehani-ziranosti in jamskem načinu proizvodnje Rudnik Globoko ne more računati s tem, da bi lahko uspešno posloval tudi v prihodnje. Glede na odkrite zaloge gline in
kremenčevih peskov in upoštevaje njihov pomen pa bi Rudnik Globoko imel zelo lepe perspektive. S sanacijskim programom, ki so ga že predložili vsem pristojnim organom, predvidevajo preusmeritev proizvodnje od pridobivanja livarskega na pridobivanje steklarskega kremenčevega peska ter od ognjeodpornih glin na gline za izdelavo keramičnih ploščic. Opustili bodo jamski kop in odprli površinski kop gline in kremenčevega peska. Potrebne investicije za mehanizacijo in drugo opremo ter za družbeni standard bi znašale kakih 16 milijonov dinarjev, v petih letih pa bi lahko proizvodnjo povečali za petkrat.
pogozdovalnih del in pa urejali nove topolove nasade.
Rezultat vseh teh spoznanj je, da je Gozdno gospodarstvo Brežice letos z lastnimi sredstvi zgradilo 14 km novih gozdnih cest, usposobljenih za najtežji kamionski promet. Vsem tovornjakom so vgradili dodatno tretjo os, tako da jih vsakič lahko obremenijo z dvema tonama hlodovine več ter zato novih vozil vsaj trenutno ne potrebujejo. Vsem gozdnim delavcem so od letos dalje na voljo motorne žage, kar olajšuje njihovo delo in vpliva na višjo produktivnost. Razen na enem od obratov so poskrbeli za prevoze na delovno mesto. Njihove kombije vozijo gozdarski tehniki, ki na terenu neposredno organizirajo delo, kar tudi vpliva na večjo storilnost in delovno disciplino. Z novim težkim traktorjem so bistveno pospešili in pocenili izvlačenje hlodovine. Letos pa so tudi uredili novih 25 hektarjev topolovih plantaž, tako da se nasadi topolov zdaj razprostirajo že na skupno 620 hektarjih. Glede na to, da znaša najkrajša doba rasti vsaj 12 let, preden je sečnja tudi ekonomsko rentabilna, računajo s prvo večjo sečnjo v letu 1974 ali 1975.
Ob vseh uspehih pa si tudi v Gozdnem gospodarstvu Brežice zastavljajo vprašanje, kdaj bodo banke in drugi kreditorji pokazali kaj več zanimanja za investicije v pomladitev gozdov. Res je sicer, da so doslej uspeli urediti kakih 1000 hektarjev intenzivnih nasadov. Vendar pa je to odločno premalo spričo trenutnih razmer in strukture gozdov v obeh sektorjih lastništva, spričo naraščajočih potreb po lesu in ne nazadnje tudi izredno neugodnega razmerja med blagovno in neblagovno gozdarsko proizvodnjo.
ko bomo v krajevnih središčih re# Jj^Sa vali otroško varstvo v okviru osn0'F. °Ji
aod-K
PREVOZ BREŽICE
nih šol. Po drugi strani pa na P°'sej^
Z lastnimi sredstvi
Stošestdesetčlanski kolektiv delovne skupnosti „Prevoz“ Brežice vlaga v zadnjih letih skoraj vsa razpoložljiva sredstva v modernizacijo in izboljšanje poslovanja. Njihov vozni park, ki se je v zadnjih osmih letih povečal za trikrat, je tipiziran na vozila TAM, OM, F A P in SCANIA. Najbolj so ponosni na letos kup-
ljenih pet vlačilcev SCANIA, ki so jih - tako kot druga vozila -kupili z lastnimi sredstvi.
Kako so dosegli tolikšen razvoj in razmah? Čeprav še njihova delovna organizacija ukvarja le s prevozi po državi, odgovor na omenjeno vprašanje ni težak: vseskozi so se trudili in se še trudijo, da bi se kar najbolj prilago-
dili tržišču, osebne dohodke pa dosledno obračunavali po delu. Stimulacija za dobro opravljeno delo torej spodbuja k čimvečjim učinkom, ki zagotavljajo zaposlenim dobre zaslužke, delovni organizaciji pa hkrati ustvarjajo materialno podlago za nadaljnji razvoj. Taka bo v bistvu tudi njihova prihodnja usmeritev.
ročju zdravstva dograjujemo 110 |92q objekt pri splošni bolnišnici Brežic0'!^ ki bo potem izpolnjevala pogoje Z® verifikacijo. Pripravljamo se tudi n gradnjo novega zdravstvenega doti'3': ki nam je nujnopotreben.
Vse našteto, razen tega pa še ra3 iični urbanistični načrti, projekt ^ | nalizacije in njegova uresničitev, daljnji razvoj srednjega šolstv3^ vključno z ureditvijo internata, Pre pj skrba vseh občanov z dobro p'tnl,tasu vodo, več kulturnih dobrin, dob(3 Hetj. cestna povezava v občini in v P° %em savju itd. naj preko razvojnega ko"
nei" a|(ot
M
»•N
cepta najde svoje mesto v ustrezni
,sti, >0<ln
Dvojni steber
konceptu širše družbene skupnos' da bi nam tako bilo olajšano ures"1 0s^ čevanje sprejetih ciljev. To naj zag° tovi nova delovna mesta, ravnoveS med zaposlenostjo moških in žens^Mobj, zagotovi naj solidno zdravstven0lstjj0 varstvo, enake možnosti v vseh P° ^stj
gledih za otroke v osnovni šoli večjo možnost njihovega nadaljnje? si
šolanja, predšolsko varstvo in vzgoi0!^8.1'
, iiM
Kmetijsko trgovsko podjetje Agraria Brežice je že preraslo v najvažnejšega organizatorja kmetijske proizvodnje v občini ter v največjega dobavitelja rezanega cvetja v Jugoslaviji
otrok. Skratka: ustvariti hočemo'■ pja£, moramo pogoje za delo v celovite111 pomenu besede. Vse naše delo JJiirest
r«
tako zastavljeno in ker se borimo zm p
‘Tainai i
Kmetijsko proizvodno podjetje AGRARIA Brežice kot ena izmed dveh kmetijskih organizacij v občini organizira in usmerja kmetijsko proizvodnjo na približno štirih petinah vseh kmetijskih površin v občini, pridelke in proizvode lastne ter kooperacijske proizvodnje pa tudi sama prodaja. V kmetijski proizvodnji - tako lastni kot kooperacijski - je vse do leta 1968 prevladovala živinoreja in je AGRARIA predstavljala pomembnega dobavitelja mesa in mleka. Zaradi splošnih pogojev gospodarjenja v kmetijstvu pa so od leta 1968 do danes obseg živinorejske proizvodnje zmanjšali za dve tretjini, zato pa tolikanj bolj povečali perutninarsko proizvodnjo. AGRARIA se pri tem trudi, da bi poleg konsumnega blaga nudila tudi kar največ plemenskega materiala, še zlasti pa valilnih jajc. Poleg 5 milijonov konsum-nih jajc so na primer letos poslali na trg tudi 3 milijone valilnih jajc, s čimer so se že uveljavili kot pomemben dobavitelj plemenskega materiala.
Sicer pa je AGRARIA Brežice v javnosti bolj znana kot največji dobavitelj rezanega cvetja v Jugoslaviji. Večino tega
cvetja, med njim največ nageljnov, vzgojijo v lastnih rastlinjakih na Čatežu, ogrevanih z vročo mineralno vodo. Potrebne dodatne količine pa jim na osnovi dolgoročnih pogodb dobavljajo številni kooperanti, med njjmi KZ Nova Gorica, Komunalni center Velenje, KK Žalec s svojim obratom v Medlogu, KZ Filip Jakov iz Dalmacije, Vrtnarstvo Subotica in drugi.
Slovenci pa tudi Jugoslovani pa zadnje čase postajamo tolikšni ljubitelji, še bolj pa darovalci cvetja, da AGRARIA Brežice navzlic sodelovanju s številnimi partnerji le stežka ustreže vsem naročilom. Zato zdaj na Čatežu urejajo že deveti rastlinjak, s čimer se bo površina pokrite in ogrevane „tovarne cvetja" povečala na 4,5 hektare. Računajo, da bodo na osnovi lastne kooperacijske proizvodnje že letos ponudili trgu kakih 7 milijonov cvetov nageljnov in drugega rezanega cvetja. Njihov perspektivni program pa predvideva podvojitev površin pod steklom in nekaj več kot podvojitev proizvodnje cvetja. Da bi to zmogli, ustanavljajo tudi lastni obrat za reprodukcijo, ki naj bi jim zagotavljal ne le sa-
dike, ampak sčasoma tudi lastne sorte nageljnov in drugega cvetja.
napredek na podlagi dokumentiraj t nih dolgoročnih načrtov z nedvejtanč umno ekonomsko utemeljitvi!0' lahko rečem,da smo tudi preprič3nj'*i v uspeh!
’lkat(
P2j \lb 1192
Naš posnetek je nastal ob VVEKE avtomatski mozničarki v brežiš^ jav^ tovarni pohištva, ki bo 29. oktobra praznovala svojo 25-letnico. C11 p jubileju bodo izročili namenu novo, 1200 kvadratnih metrov obff (<an gajočo tovarno, ki jim bo olajšala napore pri celovitejšem uvajanj11 ^ sodobne industrijske proizvodnje, pripomogla k novi tehnologij1 da lakiranja ter praktično razrešila probleme pri skladiščenju končni'1 izdelkov. Podrobneje o tej delovni zmagi brežiške tovarne pohištva bono poročali v prihodnji številki DE!
OPEKARNA BREŽICE
Pred rekonstrukcijo^
N
Hib
jine
tiai
Novi proizvodni prostori brežiškega obrata IMV s 7000 kvadratnimi metri pokrite površine so že pod streho. Predvidevajo, da bo redna proizvodnja stekla sredi naslednjega leta. V obratu, specializiranem za izdelovanje notranje avtomobilske opreme, bo zaposlenih nekaj več kot 500 delavcev. Polovica med njimi se bo zaposlila na novo, medtem ko drugi že delajo v sedanjem obratu IMV v Brežicah, oziroma se iz Brežic in okoliških krajev vsak dan vozijo na delo v matično tovarno v Novem mestu.
Leta 1964 zgrajene proizvodne zmogljivosti Opekarne Brežice, edine tovrstne delovne organizacije na območju med Radečami in Samo-borom ter med Šentjernejem in Bistrico ob Sotlj, ne zadovijujejo več niti po količini niti po izboru proizvodov. Zaradi tega se kolektiv Opekarne Brežice že dlje pripravlja na temeljito rekonstrukcijo. Z njo so nameravali začeti že letos, vendar so jo zavoljo pomanjkanja sredstev preložili na naslednje leto. Pri tem računajo na finančno pomoč republiškega in občinskega sklada skupnih rezerv. Njihov program modernizacije sicer predvideva avtomatizacijo proizvodnje, ureditev zorilnice za
glino in s tem prehod na kontinui13 Van no proizvodnjo močno razširjene?3 iti (j, izbora izdelkov. Avtomatizacija pr° jevc izvod nje naj bi hkrati omilila težavE ^ zavoljo pomanjkanja moške delo',n.
sile. Računajo, da bi v prenovlje11! ^ . opekarni s 45 delavci lahko	'
do 15 miljjonov opečnih enot n3 r leto, medtem ko za sedanjo pr01?l2se: vodnjo kakih 7 milijonov opečni0 ČVe enot na leto potrebujejo 80 delav f cev.	Hi |
kre
Posebno izdajo DE v Brežicah je pripravil MILAN GOVEKAR
2fl
ske
van
Sta;
del
TOKOVI GOSPODARJENJA

Dobri rezultati
tu- i.^0vmska industrija Slovenije |..v prvem polletju letos pove-roS VoAj kovinski obseg proiz-•riirvul6 v prunerjavi z enakim ob-lani za 10%, elektroin-nS.Jurija pa za 20%. Povprečno ^'liav 0 zaP0Slenih se ie v primer-nf ij"1 s prvim polletjem lani pove-n’16 S c. v kovinski industriji za Z»9 2 », v elektroindustriji pa za
JiV zunanjetrgovinski menjavi n Išv6 Povečalo nesorazmerje med L^zom in uvozom proizvodov d1 ], v(nske industrije. Proizvodi f inske industrije so po vred-0ii- sti uvoza med industrijskimi iče Povodi na prvem mestu. Slabo Srenje!
Mh/aančni rezultati poslovanja ailitao ^ v kovinski industriji dokaj ,	V prvem polletju je
16 Lotila 4,3 milijarde din celot-e5eLJ‘} dohodka, v enakem ob-i^CTu minulega leta pa 3,3, mili-nd ^e din. V elektroindustriji pa celotni dohodek povečal od ice’iaM rn‘liior>ov din na 1,2 mili-, ja1 ae din.
i na
m3.
Predlogi jremogovnikov
itn^L^^odnja premoga )br» tiS januar-avgust 197 po- lsueilavi z istim obdobje
i,eai letu povečala po tonažiza c0 t. "..po kalorijah pa za 13%.
■ Vnrt1^ celotno povečanje proiz-aStl' B„;nie premoga v Jugoslaviji od-:snro^e na lig11'4- Kljub temu pa je agOju. bljenost trga s premogom re-reg£i1j!1Vno slaba, kar narekuje rud-nsk.E™’ da v prihodnjem ob-fen0jti JU v cim večji men izkon-oo- V«- SV°je Proizvodne zmoglji-i'imilt*' Predstavniki premogov-11 .(jj °v nameravajo predlagati, naj JerL ^eli zaradi velike nelikvid-® - Otok’ v kateri so, izplačevati o i” p| ?ne dohodke brez hkratnega iteflC*ita pridevka nanje. Predla-o jC0 jodi. naj bi predpisali in o z^ili P0Poln kliring ter spre-tirafc! Pfcdpise, s pomočjo katerih
dvojne‘iUstvarili vteč.d!sPline,.y..f!‘
jo Lni ln investicijs^1 poetiki.
bvdf»00000000000000000
Gospodarjenje na rešetu
Velenjski sindikati o gospodarjenju v svoji občini 9 Letos dosega gospodarstvo velenjske občine predvsem po zaslugi tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« takšne proizvodne in finančne rezultate, kot jih niso pričakovali # Nekatere delovne organizacije so se znašle v težavah in imajo blokirane žiro račune 9 V prihodnje bo treba budno spremljati gospodarska gibanja v občini
Velenjski sindikati so se odločili, da bodo podrobneje obravnavali gospodarjenje v delovnih kolektivih Šaleške doline prav v času, ko se pripravljamo na sprejem drugega paketa ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva. Stanje gospodarstva, predvsem pa možnosti nadaljnjega razmaha so razpravljavci na zadnji seji plenuma OSS Velenje ocenjevali tudi že z vidika novih ukrepov, ki naj bi pomirjujoče vplivali na gospodarska gibanja v Jugoslaviji.
Kakršna koli večja zaskrbljenost nad razmerami v gospodarstvu Šaleške doline v tem trenutku ni na mestu. Resje, da se nekatere delovne organizacije ubadajo s težavami in da vpliva na ugodne gospodarske dosežke
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
občine predvsem TGO Gorenje Velenje. Vendar pa je mogoče hkrati ugotavljati, da bodo začele že v kratkem obratovati nekatere nove proizvodne zmogljivosti, ki bodo pomembno vplivale na razmere v gospodarstvu Šaleške doline.
Neodgovorno pa bi bilo, če bi pustili ob vsem tem vnemar
KBUB ST
POHIŠTVO
sprotno preučevanje gospodarskih gibanj v tistih delovnih organizacijah, ki ne dosegajo takega napredka, kot ga dosega v povprečju gospodarstvo velenjske občine. Sindikati bodo morali biti med prvimi, ki bodo predlagali sprejem ukrepov za nadaljnji razvoj povsod tam, kjer se pri gospodarjenju ubadajo s težavami.
OSREDNJI PROBLEM - NELIKVIDNOST!
V primerjavi z letorn 1970 povečuje gospodarstvo Šaleške doline celotni dohodek za skoraj 51 %, dohodek za razdelitev pa za 30,7 %. V izhodiščih za sestavo srednjeročnega razvojnega načrta je bilo predvideno, da se bo celotni dohodek povečeval letno za 23 % do 27 %, tako je torej doseženo povečanje mnogo ugodnejše od predvidevanj. Število zaposlenih se je povečalo za 9,5 %, osebni dohodek na zaposlenega pa znaša v povprečju 1543 dinarjev na mesec. Družbeni proizvod na zaposlenega se je povečal za skoraj 26 %, izvoz pa je večji kar za 130%.
Osrednji problem gospodarstva občine Velenje pa je nelikvidnost. Terjatve do kupcev so se povečale v primerjavi z letom 1970 za 59,6%, obveznosti do dobaviteljev pa za 53,3 %. Ob tem velja omeniti, da so terjatve do kupcev kar za 2,5-krat večje od obveznosti do dobaviteljev.
Kljub ugodnim dosežkom celotnega gospodarstva Šaleške doline se nekaj delovnih organi-
zacij ukvarja s težavami; tri so imele blokirane žiro račune, nekaj pa jih je kasnilo z izplačevanjem osebnih dohodkov.
SINDIKALNA STALIŠČA O GOSPODARJENJU
Plenum velenjskih sindikatov je na zadnji seji, potem ko se je dodobra seznanil z gospodarskimi gibanji, sprejel več stališč.
- Gospodarska gibanja so v letu 1971 v Šaleški dolini zadovoljiva, zato je treba nameniti še toliko večjo pozornost tistim delovnim organizacijam, ki so se znašle v težavah.
— Vse delovne organizacije bi morale v prihodnje posvetiti več pozornosti krepitvi lastnih sredstev.
— Takoj je treba začeti reševati kritični položaj v slovenskem elektrogospodarstvu, saj rudarji — če jim ne bi kupci mogli plačati premoga — ne smejo biti prve žrtve neurejenih razmer v elektrogospodarstvu.
— Vrstni red pri plačilih z žiro računov delovnih organizacij bi bilo treba izenačiti in zahtevki proračunov ne bi imeli prednosti.
— Občinski sindikalni svet Velenje se zavzema za kar najbolj disciplinirano izpolnjevanje drugega paketa ukrepov za stabilizacijo našega gospodarstva, ob tem pa se vprašuje, zakaj je izpadla predvidena obvezna totalna kompenzacija obveznosti, ki bi nedvomno marsikatero delovno organizacijo rešila velikih težav, ki jih ima zavoljo nelikvidnosti.
(vš)
PO DRUGI POTI V TUJINO
Predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek med političnimi delavci in gospodarstveniki ribniške občne 9 Kaj smo zvedeli v tovarni RIKO?
* Ribniška občina sodi med gl ?ani razvite in manjše občine il ^Slovenskem, i T° smo slišali na sestanku
I
|	auiu Miomi na ocotaim-u
lv°tlitičnega aktiva minuli petek
. Ribnici na Dolenjskem, ki mu sii!6 Prisostvoval tudi predsednik JlrPubliškega sveta Zveze sindi-al°v Slovenije Tone Kropušek. S U ^ prebivalcev v občini je mL 2~-000, zaposlenih pa je komaj Ifi ,’y0 - od tega v-gospodarstvu v 20, v negbspodarstvu 220 in jjjki javZasebnem sektorju 80 de-
bsč' { Ribničani pa ne bi bili Ribni-jaju	de ne bi imeli kar 282 ob-
jgiji jari0v na delu v tujini. Pravijo
viiti ,,a je Ribničana vedno vleklo v „ ^et
štva •
RIBNIČANI ^	SE VRAČAJO
P Nenavadno pa je, da so se | f^bničani začeli vračati iz tu-" to in da se zaposlujejo v do-^ j^dem kraju. Nismo mogli pri-•.. „ presenečenja, ko smo v to-11 ^ art)i RIKO (ribniška kovinska % ^strija) poslušali direktorje )ev° pripoved:
jvir- . »Iz našega podjetja že tri leta Ijetii U' odšel na delo v tujino noben lelali jjelavec. Nasprotno, vračajo se t nam. Letos smo zaposlili že r_oiz. delavcev, ki so se vrnili iz čn zvezne republike Nemčije."
,.V tovarni RIKO vsakomur, se pri njih zaposli, odobrijo
elav
I	f
Kredit v višini 50.000 dinarjev *a gradnjo družinske stanovanj-hiše ali za nakup stano-
ske
Va%. Razen tega so si tudi nadevanje uredili tako, da so vsi klavci nagrajeni za opravljeno
delo. Kvalificirani ne zaslužijo manj kot 2.000 dinarjev na mesec, najbolj pridni pa marsikdaj prinesejo domov tudi po več kot 4.000 dinarjev.
..Ribničani hodijo na delo v Nemčijo zato, da bi si tam zaslužili denar za nakup stanovanja ali za gradnjo družinske hišice," je pripovedoval direktor podjetja RIKO. ,.Zakaj ne bi vsega tega našim ljudem omogočili kar tu v Ribnici, smo si dejali in začeli uresničevati načrte. Kot vidite, nam je to uspelo, in to prav v času, ko kovinskih delavcev povsod po svetu primanjkuje. Ljudje ostajajo doma in se navezujejo na tovarno."
KAJ PROIZVAJAJO V TOVARNI RIKO
V ribniški kovinski industriji so si izbrali pravzaprav preprost, vendar po svoje zapleten proizvodni program, pred tremi leti so se namreč odločili, da bodo proizvajali opremo za letališča in opremo za zimsko čiščenje cest. In ni skrivnost, da so prav Ribničani opremili eno največjih letališč na svetu v Frankfurtu, bazo zahodno-nemške letalske družbe Lufthanse v. Hamburgu, letališče v Adis Abebi in še marsikje po svetu in tudi doma.
Ta nekaj več kot 220-članski kolektiv pa je razen tega v Jugoslaviji največji proizvajalec snežnih plugov in druge opreme za zimsko čiščenje cest. Letos bodo v Zvezno republiko Nemčijo izvozili 1.000 plugov, v ko-
operaciji z Danci pa bodo dali na trg tudi sodoben posipalec za sol in pesek.
RIBNIČAN NA JAPONSKEM
RIKO proizvaja izdelke v glavnem za tuje tržišče in jih tja zelo ugodno prodaja. S svojimi izdelki so si naredili tak ugled, da so jih zdaj povabili celo na Japonsko, v Sapporo, kjer bodo prihodnje leto zimske olimpijske igre. Skupaj z Danci bodo Ribničani skrbeli za urejenost cest in vseh igrišč na prizorišču olimpijskih iger.
Takšnega priznanja pa žal kolektiv podjetja RIKO ne žanje na domačih tleh. Kar smo slišali, je skoraj neverjetno: lani so iz podjetja RIKO prodali na za-hodnonemški trg blizu 1.000 snežnih plugov, na domačem pa le 300. Saj ne, da snežnih plugov pri nas ne bi potrebovali, le domači cestarji niso zaupali Ribničanom; šli so namreč v Nemčijo in tam kupili še lepo število snežnih plugov. Nič čudnega, če so nato ugotovljali, da je bilo kar lepo število za marke kupljenih plugov narejenih v
POSEBNA UGODNOST!
AVTOMOBIL »ŠKODA«
še po stari ceni z dobavo takoj!
AVTOMOBIL »ŠKODA« STANDARD Cena 24.750.— din
Informacije o nakupu in vsem ostalem v prodajnem oddelku -Volan- Ljubljana, Kersnikova 6, tel. 311-734. Rezervni deli in servisi zagotovljeni v servisu -Volan Ljubljana, Savska c. 2, tel. 317-198 in Trbovlje, Savinjska 36, tel. 821-081.
/C/\
volan ljubljana
kersnikova 6
domači Ribnici.
(mž)
Komentatorjev stoipeo
STARA PRAKSA
Čeprav je še do včeraj kazalo, da si bodo republike in pokrajine končno le začele samostojno krojiti gospodarsko usodo, smo spet priče pomembnim zveznim intervencijskim posegom v blagovno-denarne odnose in sklepom o administrativnem prelivanju denarja iz panoge v panogo in iz enega dela države v drugega. In kot je v takšnih primerih pri nas navada, naj bi bil spet največji krivec za ekonomske nevšečnosti in zaplete zvezni izvršni svet.
Bolj prav in koristno kot s prstom kazati na enega samega grešnika pa bi bilo, če bi si zastavili vprašanje, kaj sploh lahko stori vlada kot izvršilni oblastni organ, če ne pride do soglasja med republikami.
Kakršna koli že je, jugoslovanska vlada ni v,enakem položaju kot vsi tisti, ki se samoupravno dogovarjajo o njeni politiki. Medtem ko se ti lahko v nedogled sporazumevajo, pogajajo in dogovarjajo brez njenega soglasja, se vlada ne more izogniti, stvarem, kot so plačilna bilanca, denarne rezerve, dolgovi in kreditni ugled v tujini itd. Če nam je všeč ali ne, razmere so takšne, da se večina pregovarja v nedogled, ne da bi pri tem upoštevala, ali bomo lahko prenseli takšen malomaren odnos do časa in ali bodo morali na koncu vsi plačati za tako ravnanje.
Seveda pa nikogar ne bi motile in ovirale še tako dolge in burne politične razprave, če bi si v letih reforme priborili takšen položaj gospodarstva in tržnih odnosov, da bi gospodarstvo lahko učinkovito opravljalo svoje naloge, in če bi bančno-kreditni mehanizem, s samostojno emisijsko banko, deloval v skladu s ocenami ekonomskih razmer. Depolitizacija gospodarstva je že dolgo naš cilj, dejstvo pa je, da je država letos prevzela v svoje roke razen tistega, kar je že ves čas imela, še skoraj vse cene in plače. Tako je gospodarstvo namesto obljubljene relativne samostojnosti ostalo pod vplivom političnih odločitev o vseh svojih odnosih, kot si je največji pesimisti iz leta 1965 še predstavljati niso mogli. Kot v predreformskih časih tudi danes prihajajo v javnost samo kratka poročila zveznega izvršnega sveta,. ki Vsebujejo le to, da se še enkrat odlaga sprejem pred več meseci sprejetih odločitev. Ni treba posebej poudarjati, da jeVakšna praksa v očitnem nasprotju z vsem, kar želimo doseči z najnovejšimi ustavnimi spremembami. Gospodarskih razmer prav gotovo ni mogoče popraviti s pozivi za pravilnejše ravnanje delov tistega mehanizma, ki je prevzel vse gospodarske odnose v svoje roke.
Država naj, kot je že davno obljubila, ukine prisilno upravo nad gospodarstvom ter se preusmeri k svojim obveznostim glede vrednosti denarja, zaščite tržnih odnosov in odgovornosti, vplivu ekonomskih sil pa naj prepusti vse tisto, česar ni mogoče urejati s političnimi sredstvi. Investicij ali kakšne druge oblike porabe nikakor ni mogoče spraviti v realne meje s političnimi sredstvi, ampak samo z vgraditvijo takšnega mehanizma v naš sistem, da bo prenehal obstajati vsak subjekt, ki nekaj naroča, gradi ali plačuje, nima pa za to sredstev ali jih ustvarja tako, da izkorišča upnike.
Ce torej izkušnje kažejo, daje politična prisilna uprava nad gospodarstvom namesto obljubljene stabilizacije samo razširila področje, na katerem vsakdo želi prevaliti ceho na drugega, potem je prvi pogoj za dejansko stabilizacijo ukinitev te prisilne uprave. Vendar pa se v praksi še vedno preveč zanašamo na ugodne učinke zveznih ukrepov, čeprav prav zaradi njih doživljamo največ razočaranj.
VINKO BLATNIK
O dobavah armadi
Minuli teden se je v prostorih gospodarske zbornice sešel zvezni sekretar za narodno obrambo, general armade Nikola Ljubišičič s svojimi ožjimi sodelavci s predstavniki slovenskih podjetij, ki dobavljajo svoje izdelke naši armadi, in tistimi, ki bi bili zainteresirani za to.
Po besedah Nikole Ljubičiča so slovenska-, podjetja že doslej največ delala za armado, in to predvsem zaradi sobdnosti in kvalitete izdelkov. Za naprej pa je poudaril predvsem dve stvari: najprej to, da morajo podjetja s pomočjo vojnih institutov, ki bodo odslej le bolj svetovalci, razvijati in izpopolnjevati proizvode za armado. Tu naj bi se tudi okoriščali s tujimi izkušnjami. In drugič, podjetja naj bi tudi sama poizkušala te proizvode izvažati, kar naj bi imelo za posledico večje serije in nižjo ceno. Kako najti tujega kupca za take proizvode, še ni povsem jasno, po izjavi predsednika gospodarske zbornice pa se bo v kratkem formiral oddelek, ki bo podjetjem posredoval tudi te podatke.
Zanimanje za dobavo armadi je med našimi podjetji zelo veliko, kar pa je tudi razumljivo, saj je znano, da je armada zelo soliden plačnikt čeprav tudi zelo natančen za kvaliteto izdelkov.
A. A.

EKCORRADO
Koliko kdo prispeva
Tomc Water
... v jugoslovanskih sindikatih
I
IN KAJ ZDAJ?
VOJVODINA
I
I
I
■
I
I
I
I
L
r
Zadnjega septembra je potekel rok za javno razpravo o osnutku zakona o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov v Vojvodini. Predlagatelj tega zakona je pokrajinski sekretariat za delo, čeprav s pripombami pa so ga še pre d počitnicami sprejeli tudi poslanci pokrajinske skupščine, seveda samo še v osnutku!
Javna razprava pa je - med drugim tudi plenum pokrajinskega sveta Zveze sindikatov Vojvodine ter skupna seja komisij za druž-beno-ekonomske odnose ZK Vojvodine in Zveze sindikatov Vojvodine - osnutek zakona v bistvu razcefrala. Glavne očitke bi lahko takole povzeli: namesto da bi bdi osebni dohodki rezultat dohodka, osnutek zakona določa, da „osebni dohodki zaposlenih po kvalifikacijski strukturi hkrati predstavljajo tudi obračunsko osnovo osebnih dohodkov za ugotavljanje rezultatov dela delovne organizacije"; obdavčevanje po sankcijskem delu je protiustavno in pomeni odtujevanje dohodka, razen če sredstva ne ostanejo neposredno delovnim organizacijam, s čimer pa se pravzaprav izgubi smisel sankcije; in slednjič, zakon preveč povzema rešitve, ki so v slovenskem zakonu.
In ker osnova, iz katere izhaja zakon, sugerira družbeni dogovor, zasnovan na tarifnih postavkah, bi bile najbolj oškodovane prav tiste delovne organizacije, ki poslujejo najbolj uspešno. Tako bi bil osebni dohodek inženirja, ki upravlja najsodobnejši računalnik, samo nekaj višji od dohodka inžinirja v kaki stari tekstilni tovarni!
In kaj zdaj? Kaj če bo zakon kljub tem pripombam sprejet?
V sindikatih Vojvodine so mirni Zakon ne more biti pravnomočen, dokler ni podpisan družbeni dogovor. Eden od podpisnikov dogovora je tudi sindikat. V svetu vojvodinskih sindikatov pa zatrjujejo, da svojega podpisa ne bodo dali na dokument, za katerega sodijo, daje v nasprotju z določili ustavnih amandmajev.
I
V medrepubliškem dogovarjanju se je začelo zatikati že prav na začetku, v razpravi, kako vrenesti iz zveznega proračuna v republiške in pokrajinske regrese in premije v kmetijstvu. Iz ustavnih dopolnil namreč sledi, da regresi in premije od 1. oktobra naprej ne sodijo več v zvezni proračun. Jasno je, da bi morale, če jih ne bi ukinili, skrb zanje prevzeti zainteresirane epublike. Za tako načelno stališče, ki je seveda novsem v skladu z ustavnimi dopolnili, so se zavzeli tudi predstavniki Slovenije. Prišlo pa je v nekaterih republikah tudi do drugačnih predlogov, takšnih, iz katerih je bilo na prvi pogled jasno, da se v njih skrivajo težnje, naj bi se pravzaprav pri tem nič bistvenega ne spremenilo. Če se pa že kaj mora, naj se spremeni le oblika, nikakor pa ne doslej zagotovljena višina in obseg regresov. Zaradi materialne prizadetosti posameznih republik so torej ustavni amandmaji že na samem začetku praktičnega uresničevanja naleteli na oviro.
I
i
I
I
In kakor je ob takšnih primerih navada, je bilo spet slišati vprašanje, koliko kdo v Jugoslaviji prispeva ali prejema za kritje skupnih ali lastnih potreb. Natanko je znano le, kakšne vsote bodo republike in pokrajine odstopile za kritje stroškov federacije (zveznega proračuna) od 1. oktobra do 31. decembra. Na BIH odpade
505.3	milijona dinarjev, na Makedonijo 222,7, Slovenijo 678,2, Hrvaško 1,47, Črno goro 77,3 in na Srbijo 1,599,5 milijona dinarjev (od tega odpade na Vojvodino 417 milijonov, Kosovo pa
79.3	milijona din). Za nazaj pa ni točnih podatkov.
I
I
Iskanje čistih medpodročnih ekonomskih računov v Jugoslaviji ni muha tega trenutka, ampak traja že dlje. Pogosto celo prehaja s področja iskanja dejanske resnice samo zato, da bi takšne račune lahko praktično uporabili kot argument pri političnem merjenju sil. Posledica takšnih metod je, da imamo različne mednacionalne in medpodročne knjigovodske bilance, ki neizpodbitno dokazujejo, da je prav področje ali narodnost, ki ji pripada pisec, največ žrtvovala za skupne interese. V takih računih pa se povsem pozablja na dejstvo, da je Jugoslavija v
celoti in vsak njen posamezni del v povojnem razvoju napredoval hitreje kot kdajkoli prej.
Seveda pa niso vsa področja napredovala enako hitro. Po podatkih zavoda za statistiko se je dohodek prebivalca v razvitih predelih od podedovanega dohodka povečal za 2,5-krat, v nerazvitih predelih pa samo za 1,5-krat. To seveda ne potrjujejo teze, da so razvite republike posebno veliko žrtvovale za razvoj nerazvitih (prav gotovo ne toliko, da bi to vplivalo na njihov lastni razvoj). Tudi bruto investicije na prebivalca kažejo, da sta jih vložili največ dve najrazvitejši republiki, Slovenija in Hrvatska, ter dve nerazviti Črna gora in Makedonija, najmanj pa sta dobili BiH in Srbija. Področja, najbogatejša z naravnimi bogastvi, to je Vojvodina, BiH, ožja Srbija in Kosovo, so imela torej najnižje investicije na prebivalca Pravo vrednost vloženih investicij pa pokaže šele prirast fiksnih skladov po območjih. Tako so se fiksni skladi na prebivalca največ povečali v Sloveniji, nato v Črni gori, sledijo pa Hrvaška, BiH, Srbija in Makedonija.
Razvoj posameznih območij ni bil nikoli odvisen od sredstev na določenem območju, ampak od tega, ali je bil določen z družbenim planom. Na medpodročni razvoj je bilo tako možno vplivati izključno s politično močjo. Centralizem in etatizem je dal vsakemu nekaj, vendar nekaterim manj, drugim več, tretjim pa vedno največ. Prav tako je jemal od vseh, vendar od posameznih področij več, od drugih manj, od tretjih nikoli toliko kot od tistih, ki jim je jemal preveč. Enostranska bilanca jemanja in dajanja tako ne more dati odgovora na medsebojne obtožbe, da je nekdo dobil preveč, nekdo premalo, da je nekdo dal premalo, drugi preveč. Toliko bolj dragocene so zato redke objektivne ocene, ki upoštevajo tudi pogoje in možnosti minulega razvoja. In prav te ocene bi morali najbolj upoštevati pri sedanji delitvi tistega dela družbenega proizvoda Jugoslavije, ki je še ostal na zvezni ravni Ne pa se spet pričkati, koliko naj kdo dobi iz zvezne sklede — zdaj na račun proizvodnje tobaka, drugič nižjih cen mleka, neekonomske cene umetnih gnojil,
predragih ladij, turistične gradnje prej.
I
I
Manjše
izgube
in tako na-V.K.
I
I
I
I
I
Gospodarstveniki so izračunali, da so se edino v Vojvodini zmanjšale izgube, medtem ko so se v vseh drugih republikah oziroma pokrajinah bolj ali manj povečale. V prvem polletju so izgube gospodarskih organizacij v Vojvodini znašale samo 63,9 milijona dinarjev, oziroma za 27,4 milijona (30%) manj kot v istem obdobju lani. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da so bile izgube v kmetijskih dejavnostih letos samo 12,7 milijona dinarjev. Zato pa so izgube industrije dosti večje, predvsem zaradi položaja prehrambene industrije.
Kdo spodkopuje stabilizacijo?
Investicije in osebni dohodki so svojevrsten kazalec ekonomske (ne)stabilnosti. V prvih sedmih mesecih letos so nominalni osebni dohodki po količini narasli za 31,6 %, medtem ko so bili povprečni realni osebni dohodki večji za 7-,5 %. Realni osebni dohodki so rasli za 2 do 3 % hitreje kot produktivnost dela. Čeprav so se osebni dohodki večali, pa ni prišlo do zmanjšanja razlik pri osebnih dohodkih v ,,bogatih" in cevnih" delovnih organizacijah. V septembru so prejeli delavci v filmski industriji povprečno 2894 dinarjev, delavci v tobačni industriji pa le 1098 dinarjev.
Razlika bi bila lahko še večja, če bi upoštevali dohodke v družbenih in državnih službah, bankah in zavarovalnicah, kjer so osebni dohodki še hitreje naraščali. Posebno negativ-
no stran kažejo nepokrite investicije, ki po ocenah gospodarstvenikov znašajo kakih 350 milijonov dinarjev, od česar je bilo za 250 milijonov investicij začetih letos. Nepokrite investicije
pa so gotovo precej večje, ker so investitorji pogosto začeli graditi z namišljenimi sredstvi. Tako naglo naraščajo neproizvodne investicije, posebno državnih organov in v kulturno-
socialni dejavnosti, kot so, denimo TV hiše, objekti kulture nacionalnega pomena in podobno, medtem ko so se investicije v proizvodnji zmanjšale.
Obeti za boljše kreditne pogoje
Po povratku s skupščine svetovne banke in mednarodnega sklada je Janko Smole v razgovoru z redakcijo ,,Privrednega pregleda" med drugim dejal, da imamo velike možnosti, da se lanskoletna aktivnost medna-
rodne banke glede kreditiranja razvoja Jugoslavije nadaljuje tudi letos. Projekti, ki jih bo kreditirala mednarodna banka, pa bodo morali ustrezati njenim kriterijem. Dejal je, da so se pogovarjali tudi o težavah, ki so jih povzročile našim izvoznikom 10-odstotne dodatne carine, in ugotovili, da je potreb- • no najti rešitve, ki ne bodo ovirale gospodarskih prizadevanj Jugoslavije. Še posebej je poudaril, daje prišel čas, ko je potrebno resneje razmisliti o najemanju ugodnejših kreditov v inozemstvu. Doslej smo izkoriščali predvsem kratkoročne kredite, glede na ugled Jugoslavije v svetu in na njeno gospodarsko ekspanzijo pa lahko računamo tudi na dolgoročne kredite.
*
*
/
*
*
\
*
*
*
*
*
*
\
*
i
5
*
*
*
*
*
*
*
Sproščen
uvoz?
V skladu s stališči bolj enostavnega blagovnega režima so v srbski gospodarski zbornici pripravili predlog o prostem uvozu pohištva. Tak uvoz ocenjujejo kot realen zato, ker je industrija pohištva z dosedanjo zaščito pred uvozom nenehno povečevala cene in s tem praktično zmanjševala zanimanje za prodajo tujim kupcem. Proizvajalci pohištva celo ponovno zahtevajo „popravek“ cen. Zato menijo, da bi s sprostitvijo uvoza pohištva vplivali na stabilizacijo cen na domačem trgu, vendar pa ob določeni carinski stopnji za posamezne vrste pohištva.
V* VVV*	v** -
^VXX'*'WXXV*XXVVW'*>«^ £
Zvezni sekretar za fin*1' JANKO SMOLE v razgovT z novinarji:
Imamo tržišče, na kaWie! stalno in vzporedno nastop®] dva dejavnika. Prvi dejavni j denar, drugi dejavnik pa so ždjl ambicije in načrti, ki pa "t „pokriti“ z denarjem. Seved®! ta drugi dejavnik v tržnem čl spodarstvu nesprejemljiv, 10
pli<
kljub temu smo stalne prakse, v kateri se želje spre11! njajo v materialno moč negH na to, da nimajo denarM kritja. Sploh ne vem, kaj f J žišče, če se to tržišče ne zač®11' pri denarju.
Zvezni poslanec SVE^J KOBAL v ,,Privrednem P1* gledu":
Kar zadeva uvajanje devizn« tržišča in konvertibilnost difln ja, smo že v letošnjem julij11 kljub velikim težavam zaradi ga, ker nismo imeli tako imf" vanega programa liberalizacij® ta del posla zaključili in dol0®j mehanizem, obdobja in p°č?J za realizacijo programa. Gradi o tem smo poslali vsem pri5'^ nim dejavnikom, vendar pa zv' ni izvršni svet in njegova tek tega gradiva še vedno niso na svoj dnevni red, kljub te“j da so od tedaj minili že meseci in ne glede na to, dajg nost opozarja na časovno 1 gato, v kateri smo.
ZIS je sicer nedavno v tt|!
d
pogledu storil nekatere zače' korake in ustanovil skupno ' lovno skupino zveznih resoljf ki naj bi v relativno kratkem su izdelala svoje predloge, n likor vem, se je delo te skup1®' začelo tako, da je pravzapf opustila metodo dela po 1®’! imenovanem sistemu progiai1' ki ga je lani sprejel tedanji i, vršni svet.
Vtis mi potrjuje predvsem d(l stvo, da se sedaj sploh ne P pravlja program liberalizacij11 temveč sistem v celoti. Po d1! jem trdnem prepričanju pa 1 moremo pričakovati, da bo 1 delo - upoštevaje kratek rok J dalo želene rezultate. KoniiSj 0* zvezne skupščine za revizijo2! . konov s področja deviznega Jj stema, katere predsednik se^ ■ zato meni, da vse to pomeni'1'] H Čanje na staro prakso ožil0.’ || pragmatističen pristop k vanju teh vprašanj, in to p° "j
1
čelu gotovih dejstev, kar PaJ(. veliki meri botrovalo sedanje^ težkemu položaju našega g°sP darstva.
Podpredsednik izvršnega ^ Jc
ta Vojvodine INŽ. SA^. FILIPOVIČ v skupščin*1 razpravi v Vojvodini:
Po našem mnenju tudi v ^ spodarstvu ne moremo veC SJ
Le
mi
nii
m;

voriti o tem, kaj naj bo dov01
no, kaj pa naj bo prepovedi'1' J temveč lahko govorimo sam0' tem, kaj je ustavno, kaj pa Prtlj ustavno. Samo to lahko zagotl,j polno ekonomsko enakopf'] ' nost na enotnem jugoslO", skem trgu kakor tudi na P^, ročju ekonomskih odnos°v ^
inozemstvom. Brez polne em
iik’
ko še(j
pravnosti in v pogojih, ko ^ j Ijajo različne diskriminacij® administrativna omejevanja ®
področju ekonomskih odn°s
bo nujno še naprej prihajal0
d-
mnogih konfliktov gosp01 skega in političnega značaj0' bodo povzročali nestabilno5'"j samo v gospodarstvu, temvt! tudi na širšem področju.

DRAGA VSTOPNICA
Makedonsko gospodarstvo se vse bolj zaveda, da bo z zaokrožitvijo nacionalne ekonomike dejansko moralo plačati vstopnico za enakopravno članstvo v klubu jugoslovanske in mednarodne delitve dela. V konfliktu s termoelektrarno Kosovo so
dustrije. Makedonija bo zato v prihodnje zgradila več hidro in termoelektrarn, ki bodo povezane z industrijo.
makedonskemu gospodarstvi najcenejšo in najhitrejšo PrC skrbo z gorivom.
namreč makedonski gospodarski krogi prišli do spoznanja, da so edino lastni energetski objekti zanesljiva osnova razvoja in-
Čeprav je v Jugoslaviji dosti oziroma preveč rafinerij nafte, so v Makedoniji sklenili, da zgradijo naftovod od Soluna do Skopja, ki naj bi po enotnem mnenju tamkajšnjih gospodarstvenikov in politikov zagotovil
Sredstvo n ohranitev svežine in vitalnosti
-	Mislim, Tine, da si ne smemo več zatiskati ušes niti zapirati oči pred razlikami, ki so. Kaj misliš ti, Tine?
— Tudi jaz tako mislim. Tri tem pa se mi zastavlja Pomembno vprašanje, in sicer, kakšne so konkretne zahteve sedanjega perečega trenutka, kaj praviš, Štefan? Ce ne bomo predhodno dobro razjasnili tega vprašanja, ne bomo dobilf bitke.
-	Če je že kaj, je vsaj to Popolnoma jasno! V ospredje sedanje pereče problematike je treba postaviti našega delovnega človeka. Neposredni proizvajalci morajo hiti prisotni v vseh naših samoupravnih dokumentih. Zato je treba konkretno in argumentirano pogledati, kako naš človek živi. To pa je nedvomno zelo pomembna naloga.
— Le zakaj spet in spet gledati, kako naš človek živi? To se vendar ve!
— No, pa povej, če veš! — Mislim, da ne živi dobro.
-	Nikar na pamet! S takšnimi pavšalnimi ocenami ne bomo nikamor prišli. Po
in^
Tončka JURIČEV, šef bara hotela ^ev. je bila ena od treh članov ko-•nisije, kije morala pokusiti in . ceniti vse „čarovnije“ tekmujočih bar-atanov
mojem živi naš človek tako,		v podjetje, ki mu dobro gre.		očitne divergence med bese-	
kakor dela. Če dela dobro,		z velikim razponom odeja,		dami in dejanji.	
živi dobro, če pa slabo dela,		številom potovanj et cetera,		— Se je že široko razve-	
tudi slabo živi.		potem ima bistveno druga-		delo? Misliš, da se to lahko	
— Že, že! So pa tudi iz-		čen položaj kot.. .		zgodi? Da je naš delovni	
jeme. Eni veliko delajo pa		— Se v celoti strinjam.		človek res takšen?	
slabo živijo, a drugi malo de-		Mislim, da si napravil zelo,		— Je, kako ne! Še poseb-	
lajo in dobro živijo.		ustrezen prerez skozi živ-		no zato je takšen, ker cene	
— Nikar mi zdaj ne stre-		ijenjske fazo našega delov-		kvadratnega metra stajio-	
saj svojih modrosti iz ro-		nega človeka. Najbolje, da		vanja kar naprej rastejo.	
kava. Po tej poti, da bi drug		kar ti napišeš glavne točke		— Za vraga, vidiš, na to	
drugega prepričevala, ne		in ogrodje tez, jaz bom pa		pa nisem pomislil. A kaj naj	
bova nikamor prišla. Potrebe		podpisal, da bo šla vsa stvar		zdaj storim? Ti dobro veš,	
Zakaj razlike					
trenutka, kot rečeno, niso		na teren čimbolj verifici-		da se sam nisem rinil v komi-	
majhne. Zdaj ne gre več za		rana. Na nekaj te pa, tako		sijo, imenovali so me. Kaj bo	
to, kdo je bolj pameten.		med nama, le moram opo-		zdaj?	
ampak gre za to, da se jasno		zoriti. Na naključja. Tudi na		— Saj sem rekel: naključ-	
pove, zakaj so razlike. To je		naključje bi kazalo kdaj pa		je vključi v razpravo na te-	
najina glavna naloga. Zadol-		kdaj pomisliti.		renu!	
žena sva, da sestaviva teze za		— Ne razumem te.		— Kaj pa posebne zasluge	
razpravo v krajevni skupno-		— Nate mislim. Poglej, zi-		kot vzrok razlik. Bi šlo?	
sti, ne pa, da modrujeva.		dalo se je hiše za določene		— Šlo, ampak fronta bi se	
Čimprej začneva, prej bova		potrebe in ustrezne profile		s tem močno razširila. Bolje	
opravila.		in se jih dodeljevalo po ta-		je naključje, verjemi mi.	
— Bi ti začel?		kratnem družbenoekonom-		— Prav! Ali res misliš, da	
— Prav! Prvič: razlika se		skem in političnem kurzu za		se da s tem stvar ustrezno sa-	
začne že pri rojstvu. Ni vse-		najemnine, kasneje, ko so se		nirati in da se ne bo bolj na-	
eno, ali si rojen na kmetih		pokazale druge ustrezne po-		tanko gledalo?	
ali kje v predmestju ali pa v		trebe, pa se je te družbene		— Gledalo se bo, kako	
dobro situirani družini,		hiše poceni odprodalo.		ne, ampak našega človeka,	
kjer.. .		Vidiš, in prav ti si po na-		kot sva rekla, ne drugam.	
— Pusti, se strinjam, ni		ključju stanoval v takšni		— Ali misliš, da se kredi-	
vseeno! Drugič?		hiši, ki se jo je odprodalo.		tov res ne bo valoriziralo?	
— Drugič: Šola! Znano		No, zdaj bi se pa lahko našel		— Kaj še! Preveč bi se vse	
je, da so otroci delavcev ...		kdo in s prstom kazal na		zamajalo, vezi razlahljalo,	
— Poznam tisto analizo		tisto razliko v ceni, ki si jo		stebrov podrlo. Če kaj vem,	
sekretariata za šolstvo.		zaradi rastoče inflacije spra-		bo le ostro pihalo, viharja pa	
Akceptiram.		vil v žep, menda gre za 10		ne bo pravega. Ni ustrezne	
- Tretjič: življenska pot.		milijonov, če se ne motim,		volje.	•	
Če ima nekdo srečo in pride		in rekel, da gre pri tebi za		VINKO BLATNIK	
MEŠAMO PIJAČE, NE PA GOSTOV...
... če pa so gostje po njih zmešani, so pač sami krivi. Znamo pa narediti tudi pijače, ki streznijo, če za gosta ni dovolj že račun. Tako pravijo barmani, ki so se v sredo na Bledu pomerili med seboj, kdo zna najboljše zmešati pijače.
Tekmovanje barmanov Slovenije je bila ena od prireditev med XIX. zborom gostinskih delavcev Slovenije, ki je bilo v sredo in četrtek na Bledu in ki se ga je udeležilo okrog 2.000 članov.
V hotelu Golf se je med množico gostov in strokovnjakov pomerilo 11 barmanov v mešanju napitkov, zmešanih iz domačih žganih pijač. Mojstri mešanja so z eleganco baletnikov vihteh steklenice, kozarce in ledene kocke. Vsakdo je s seboj prinesel steklenice, iz katerih je dolival, včasih tudi po kapljicah, v mešalno posodo. Še led in nekaj gibov za mešanje in kozarci s pijačami visoko zvenečih imen so romali pred komisijo. Tovariš Toplak je medtem pripovedoval uporabljene sestavine in sem pa tja vzpodbujal goste k
"T	/
Izšel je
priročnik
Z S
* * * * * * *
*
S
s
*
s
s s
4 4 4 4 4 4 4
\ 4 4
4
*4 4
*4
*4
'4
\ 4 4
—	Ustava SFRJ po sprejetju ustavnih dopolnil in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI
—	Temeljni zakon o podjetjih
—	Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah
—	Zakon o sredstvih delovnih organizacij
—	Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov
Obveščamo, da imamo na zalogi še omejeno število izvodov.
Priročnik — za ceno 40.— dinarjev naročite pri:
CZP »-Delavska enotnost«, 61001 Ljubljana, Dalmatinova 4/II, p. p. 313/VI.
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam pri CZP »-Delavska enotnost«, Ljubljana ..............izvodov knjige PRIROČ-
NIK — ustava SFRJ in 4 temeljni zakoni po ceni 40,00 dinarjev.
Natančen naslov: ............................
Račun bonio poravnali po prejemu knjig.
dne
................ 1971.
Podpis in žig (za pravne osebe)
aplavzu. No, pravzaprav je bilo res težko ploskati pijači, ki jo je pokušala le komisija.
Barmani so bili predvsem mladi kvalificirani natakarji, ki so z lastnim zanimanjem in sposobnostjo prišli do tega poklica. Šole za barmane pri nas ni, vsi so v glavnem samouki Bilo pa je slišati, da se tudi za ta poklic pripravlja ustrezna šola.	r
Ko so barmani končali, je prišlo na vrsto tekmovanje v določanju vin in žganih pijač. Gostje, v glavnem gostinski delavci, so lahko preizkušali svoje znanje in začuda med njimi ni bilo žensk. Celo prvo mesto si je delila ženska.
To je bila le ena prireditev v okviru zbora gostincev. Poleg raznih športnih tekmovanj je bila še razstava pogrinjkov, kulinaričnih izdelkov, gostinske opreme in revija delovnih oblek za gostince. Seveda pa so bila še razna delovna in družbena srečanja gostincev Slovenije.
TEKST IN FOTO ANDREJ AGNIC
Med tekmovalci v spoznavanju vin, ki je bilo za goste, jc bil tudi inž. Franc RAZDEVŠEK, predsednik republiškega komiteja za turizem ali kakor mu pravijo minister za turizem. Njegove odgovore so trikrat preverili, da ja ne bi bilo pripomb. Dosegel je namreč drugo mesto za Jožo SENICA, direktorico portoroških hotelov in Mirkom JUVANOM, ki sta si delila prvo mesto.
■'ože TOPLAK, član organizacijskega odbora, je bil med tekmovanjem barmanov za mikrofonom. Resno in šalji-v° je spremljal tekmovanje ustvarjalcev pijač. Tudi misel E naslova je njegova
Največ točk, to je 40, in s tem zlato kolajho in prvo mesto je na tekmovanju barmanov s svojo mešanico osvojil Franci Bobič iz Šmarjeških Toplic	'
.Člani komisije, ki so preverjali odgovore tekmovalcev v spoznavanju vin in ž8anih pijač. Tekmovalci so morali po pokušnji določiti ime vina, proizvodni °koliš, temperaturo, pri kateri se servira, in jedi, h katerim se vino pije
Mirko JUVAN iz Ljubljane se je prav dobro odrezal. Namešal je za srebrno kolajno
V naslednji številki De-, lavske enotnosti bomo objavili celotno gradivo XIX. zbora gostinskih de lavcev, ki je bil minuli teden na Bledu.
Vsi člani sindikata gostinskih delavcev Slovenije bodo prejeli ta izvod našega časopisa.
Tekmovalo je 11 barmanov: Janez KOZAR, Franci BOBIČ, Franc KRANJC, Ludvik KRCMAN, Stefan HORVAT, Ivan RF.MC, Simon GAŠPERŠIČ, Maks VOVK, Goran SIMONČIČ, Niko DEBELlC in Mirko JUVAN

Kritika še ni zdravilo
in v
V	zadnjem času je med občani, na raznih sestankih tisku moč slišati in brati vse več kritike na račun bogatenja, ki naglo povečuje socialne razlike v naši družbi Motto vseh kritik je ugotovitev, da so ti pojavi prerasli v resen družbeni problem z zelo škodljivimi političnimi, ekonomskimi in socialnimi posledicami.
Precej časa je že minilo, odkar je naša javnost začela opozarjat! na te pojave in terjati družbeno akcijo. Če analiziramo aktivnost zadnjih nekaj let, lahko ugotovimo, da je bilanca našega boja proti napakam v družbi in sistemu dokaj klavrna, saj smo bili neuspešni. Mlačnost v boju proti družbenim ekscesom pa pri ljudeh ustvarja vtis, da naša samoupravno organizirana družba z njimi ne namerava ali pa ni sposobna obračunati Energičen nastop proti pojavom bogatenja, predvsem pa sisteniatična družbena akcija za odpravo vzrokov njihovega nastajanja, je potemtakem nedvoumno sestavni del boja za spoštovanje zakonitosti, za resnične samoupravne odnose, za stabilizacijo in demokratizacijo družbenega življenja.
Pojave neupravičenih bogatitev povezujemo največkrat z davčnimi utajami in neučinkovito davčno službo. Tako gledanje na te probleme pa je enostransko, ker usmerja pozornost le na en vidik te problematike, ob tem pa zamegljuje druga žarišča nastajanja družbenih deformacij. Že površna analiza vzrokov, zakaj so posamezniki čez noč obogateli, bi namreč razkrila, da do neupravičenih bogatitev vodijo številna pota. Ti pojavi so posledica izigravanja in kršenja predpisov družbeno-političnih skupnosti, samoupravnih aktov, poslovnih navad in moralnih norm na številnih področjih družbenega življenja. Če torej hočemo učinkovito ukrepati zoper nje, je treba pozornost in aktivnost vseh zavestnih sil usmeriti na vzroke nastajanja bogatenja in socialnih razlik.
Primeri lahkega bogatenja posameznikov, ki izigravajo zakonske praznine v predpisih in izrabljajo slabosti davčne službe ter čez noč postajajo milijonarji, so že davno znani. Zgrešeno je, da se ob tem le razburjamo in glasno vprašujemo, kdaj se bo to nehalo: To se prav lahko spremeni v kratkotrajno in neučinkovito kampanjo, v kateri bodo prizadeti predvsem tisti, ki jih še kako potrebujemo - mali obrtniki, ali, po domače - male ribe.
V	sedanjih in prejšnjih razpravah o lahkem bogatenju namreč ni bilo slišati poglavitnega vprašanja: kakšna je sploh naša davčna politika. Nihče ni zastavil vprašanja, ali so instrumenti ekonomske in socialne politike v skladu s potrebo spodbujati človeka, da si s svojim delom zagotovi boljše življenje, in koliko ti instrumenti onemogočajo neupravičeno bogatenje ter koliko pomagajo uresničiti načelo, da mora biti prispevek posameznika v skupen sklad solidarnosti za skupne potrebe v skladu z njegovimi možnostmi in bogastvom.
Razburjanje zaradi ekscesov bi se torej moralo čimprej umakniti iskanju sistemskih rešitev, izdelavi selektivne davčne politike, izpopolnitvi davčne službe in učinkovite družbene kontrole. To bi veliko bolj pomagalo preprečevati neupravičene socialne razlike med ljudmi kot pa demagoške kampanje, ki jih zdaj pogosto organiziramo v lovu na po-
KONČANA JE RAZPRAVA O PREDLOGIH DOPOLNIL K USTAVI SR SLOVENIJE
Komu status temeljne organizacije združenega dela?
Razgibana razprava o prvem delu predloženih sprememb ustave SR Slovenije v šaleški. Mislinjski/ Dravski in Mežiški dolini # Razprava je tekla v okviru posameznih interesnih skupnosti # Dr
beno dogovarjanje je tudi dolžnost
V občinah Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem so sredi oktobra sklenili javno razpravo o prvem delu sprememb Ustave Socialistične republike Slovenije.
Ugotavljati je mogoče, da bistvenih pripomb oziroma spre-minjevalnih predlogov pravzaprav ni bilo. Udeleženci javne razprave so se zavzemali zlasti za to, da bi nekatere predloge vsebinsko dopolnili oz. konkretizirali, bilo pa je tudi nekaj dodatnih predlogov, pravzaprav predlogov za razmišljanje že za drugo fazo sprememb Ustave SR Slovenije.
organov in družbeno političnih organizacij iz krajevne skupnosti.
POTREBEN JE
DOGOVOR O STATUSU TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Razpravljavci so se nadalje zavzeli tudi za to, da bi vendarle kazalo izoblikovati kriterije o tem, katerim organizacijam priznati status temeljne organizacije združenega dela. Vse verjetno nimajo za to potrebnih pogojev!
Podprli pa so tudi predlog,
zlasti še med javno razpravo v Mežiški dolini, naj bi statute in druge samoupravne akte delovnih organizacij pregledovale v prihodnje komisije, sestavljene iz predstavnikov občinske skupščine in delovnih organizacij.
PODROBNEJE OPREDELITI MESTO IN VLOGO OBČINE IN KRAJEVNE SKUPNOSTI
Čeprav je predvideno, da bi v drugi fazi ustavnih sptememb razpravljali o novi vlogi in mestu občine in krajevne skupnosti v našem komunalnem si-
stemu, pa je bilo nekajkrat glašeno, da bi morali o tem go; voriti že zdaj. Gre za to, da bi vlogo občin in krajevnih skupnosti podrobneje opredelili zlasti še kar začleva sistem financiranja in pa odnose na relaciji republika - občina — krajevna skupnost. Večjo pozornost pa bi morali nameniti tudi položaju in vlogi posameznih 1? samoupravnih skupnosti, saj ^ \ vse, žal, še niso zaživele, tudi \ o zaradi premajhnih pristojnosti i d oziroma premalo konkretno do- J r ločenih nalog, mesta in vloge-M. L
DRUŽBENI DOGOVOR - RESNIČNI SAMOUPRAVNI DOGOVOR
Precej razprave je bilo o predlogu ustavnega dopolnila, ki govori o družbenem dogovarjanju. Prevladuje prepričanje, da so bili vsaj za zdaj družbeni dogovori bolj moralna obveznost kot pa dolžnost. V občini Ravne na Koroškem, na primer, so imeli doslej težave s tistimi temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so zaposlovale občane z območij več krajevnih skupnosti in bi torej morale deliti denar na več krajevnih skupnosti, upoštevaje pri tem število zaposlenih. Temu pa ni bilo tako.
Med javno razpravo je bilo slišati nadalje tudi predloge, da bi morali zagotoviti, da v prihodnje družbeni dogovori ne bi bili samo dogovori predsednika krajevne skupnosti in direktorja delovne organizacije, pač pa resnični samoupravni dogovori samoupravnih organov delovnih organizacij ter samoupravnih
S kladivom.
\ \ V'
Samoupravno sporazumevanje o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov je nedvomno naša najpomembnejša letošnja akcija, tesno povezana s politiko stabilizacije gospodarstva in primarnega pomena za nadaljnji razvoj odnosov delovnih skupnosti in družbe in odnosov znotraj kolektivov. Sindikati so se med prvimi zavzeli za urejanje novih odnosov v delitvi, sodelovali pri oblikovanju družbenega dogovora, bedeli pri uresničevanju njegovih temeljnih načel in prispevali svoj delež pri izdelavi samoupravnih sporazumov. Njihova naloga je tudi poslej jasno začrtana: vsestransko bodo morali sodelovati pri izvajanju določil sprejetih sporazumov in predlagati nove rešitve, kijih bo odkrila praksa.
In če je temu tako, potem se zdi skoraj nerazumljivo, da v zasavskih delovnih skupnostih dobra polovica zaposlenih ne pozna bistva samoupravnega dogovarjanja in niti vsebine sprejetih samoupravnih sporazumov
o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Na prste ene roke bi lahko naštel kolektive, kjer so vodstva osnovnih organizacij sindikata štela za potrebno sklicati člane sindikata in širše pojasniti ljudem vsebino in posamezna določila teh sporazumov. Zaradi tega ni čudno, če so delavci podjetij ponekod takoj po" sprejetju samoupravnih sporazumov zahtevali ali vsaj pričakovali znatno višje osebne dohodke, ponekod še preden so . se lotili izdelave novih pravilnikov o razdelitvi osebnih dohodkov na osnovi sprejetih sporazumov.
Kje tiči razlog za to, da so številne osnovne organizacije, sindikata v Zasavju meni nič, tebi nič pozabile na osnovno dolžnost širše seznaniti članstvo o pomenu in potankostih samoupravnih sporazumov? Občinski sindikalni sveti so sklicali seminarje članov svojih plenumov in predsednikov osnovnih organizacij sindikata. Udeležba je bila vsepovsod zadovoljiva. Vsepovsod so se tudi dogovorili, naj bi sindikalni odbori sklicali ne
enega, marveč več posvetovanj, na katerih bi delavcem pojasnjevali vse elemente tega sporazumevanja. Številna sindikalna vodstva pa so to dolžnost enostavno naprtila strokovnim komisijam, ki so jih bili v podjetjih ustanovili za pripravo samoupravnih sporazumov, ne da bi bili vsaj nosilci teh sestankov.
Kar je, je, pravijo v Zasavju, to pa je toliko kot nič. Če sindikalna vodstva ob tem ne bodo spoznala, da so zanemarila eno svojih osnovnih dolžnosti, se utegne zgoditi, da bodo imeli v marsikaterem podjetju še velike težave pri uresničevanju sprejetih sporazumov. Zavoljo tega je zdaj najpomembnejša naloga resnično vzeti vajeti v roke in popraviti, kar se popraviti da. To pa je: zastaviti vse sile, da bi sindikalnemu članstvu pojasnili pomen teh sporazumov in pomen njihovega doslednega uresničevanja,. kot tudi pomen ustvarjanja možnosti za njihovo izvajanje.
-m-
H

po prstih
* stranske krivce za sedanje zaostrene socialne razmere. y & £
PROBLEME UREJATI SPROTI PO SAMOUPRAVNI IN DEMOKRATIČNI POTI
Pr
stett 'spe hoš, liese
froš/ ^ Jih j 4 Rio
i h
J) ^ni:
* Pode t rp-5 t |°hlik
$ V>j
/ N
J Ni
T<
jHisij
Ni P°gC iJern % ietos lom halo “Pol rt'ese sred. ker:
Stališča predsedstva občinskega sindikalnega sveta in komiteja občinske konference ZKS o aktualnih družbeno-političnih in ekonomskih problemih ^
celjski občini
1. Oba foruma ocenjujeta, da je Celje glede na svojo gospodarsko in populacijsko strukturo sredina, kije izredno občutljiva za določene spremembe, in da je to sredina z bogato delavsko tradicijo.
Za občino je značilno, da je to staro industrijsko središče z zastarelo tehnologijo in velikim deficitom na področju strokovnih kadrov, V takšnem kontekstu razmišljanja je tudi razumljivo, da so splošni družbeni procesi dobili svoje konkretno obeležje prav v takšni sredini. Situacijo ocenjujemo kot izredno kompleksno, zato imajo lahko vsake poenostavljene ocene za posledico negativne učinke, ker gre za prestrukturiranje na vseh bistvenih področjih.
Sedanje dogodke v Celju ocenjujemo kot rezultat širših družbenih gibanj,, pomembno pa je, da znamo v okviru splošnih tokov oceniti vzroke in nakazati pot za razrešitev. Pri ocenjevanju konkretnih problemov smo prišli do ugotovitve, da moramo na osnovi poglobljenih spoznanj pravočasno ukrepati, da pojavi ne dobijo takih razsežnosti, kot se je to zgodilo sedaj.
3. Sedanja politična situacija v občini in nekaterih delovnih organizacijah zahteva, da zaostrimo vprašanje politične odgovornosti ZK. Zveza komunistov v občini in delovnih organizacijah se mora upreti vsem poskusom posameznikov, ki v svojem političnem delovanju ne upoštevajo stališč Zveze komunistov, ki zaradi osebnih ali prestižnih interesov nastalih problemov ne rešujejo na osnovi argumentov demokratično, strpno in odgovorno ter v okviru samoupravnih in političnih dogovorov. Komite obvezuje organizacije, oddelke in člane ZK, da o vprašanjih politične odgovornosti spregovorijo na volilnih in delovnih konferencah ob pregledu realizacije akcijskih programov, ki so bili sprejeti po 17. seji predsedstva ZKJ in 20. seji CK ZKS.
nosti in odpravljanjem njihovih vzrokov ter posledic združevati vse subjektivne dejavnike v občini in v delovnih organizacijah za enotno in stalno angažiranje komunistov pri razreševanju nasprotij in pri uresničevanju sprejetih dogovorov. Pomanjkanje akcijske enotnosti komunistov onemogoča odgovorno reševanje problemov in daje možnosti za politično dejavnost protisocialističnih in protisamoupravnih sil. Za politično platformo sprejemamo stališča 6. in 23. seje CK ZKS in 11. kongresa samoupravljavcev ter sklepe konference ZK in sindikata v Celju.
čini, naj preprečijo kopičenje problemov s tem, da sproti rešujejo pereča vprašanja.
ZAGOTOVITI POLNO ENOTNOST PRI RAZREŠEVANJU KLJUČNIH PROBLEMOV
SPREMLJATI DRUŽBENE POJAVE IN ODPRAVLJATI VZROKE ZA NESOGLASJA
AKCIJSKA ENOTNOST JE OSNOVA ZA POLITIČNO DELO
PROBLEME UREJATI SPROTI IN DEMOKRATIČNO
2. Želja po hitrejšem ekonomskem, socialnem in kulturnem razvoju Celja postavlja v ospredje potrebe po večjem prilivu strokovnega kadra, večji integraciji vseh ustvarjalnih sil v Celju in maksimalnem izkoriščanju intelektualnih potencialov, ki jih je potrebno združiti na samoupravnih načelih, razvojnih konceptih in dolgoročnih interesih delavskega razreda Celja.
-4. Ugotovitve, da znotraj Zveze komunistov nismo bili vedno uspešni pri uresničevanju nalog, ki smo jih sprejeli na delovnih konferencah ZK in sindikatov in da tudi v primerih EMO in AERO nismo bili dovolj enotni, kažejo, dav Zvezi komunistov še vedno nismo v celoti uresničili načela akcijske enotrnosti. Komite in predsedstvo poudarjata, da moramo razumeti akcijsko enotnost kot osnovo za politično delo ne samo pri oblikovanju dogovorov in sklepov, temveč da zahteva načelo akcijske enotnosti tudi usklajevanje in dogovarjanje v akciji sami. v konkretnem reševanju problemov. Zveza komunistov mora z doslednim analiziranjem in spremljanjem družbenih pojavov in problemov, z opredeljevanjem do njihovih razsež-
5. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in občinski komite ZKS ugotavljata, da so konfliktne situacije pa tudi prekinitve dela realnost na sedanji stopnji razvoja naših materialnih in družbenih odnosov. Socialistična družba ni brez konfliktov. Ta nasprotja pa so izraz nerazvitih samoupravnih odnosov v konkretnih delovnih sredinah in pomeni njihovo razreševanje novo kakovost v nadaljnjem razvoju samoupravljanja.
Ob tem se oba foruma izrekata za takšno razreševanje konfliktov v delovnih organizacijah (in zunaj njih), ki je zasnovano izključno na samoupravni, demokratični osnovi. Prekinitve dela ne morejo biti pot za reševanje problemov in težav kot tudi ne za reševanje konfliktnih situacij.
Zaradi tega pozivamo vodilne in strokovne delavce, samoupravne organe, družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah in v ob-
Komite in predsedstvo sprejemata stališča in ugotovitve ki jih je sprejela osnovna organizacija ZK EMO na zadnji konferenci. Le-ta zagotavljajo normalizacijo odnosov pri urejanju najbistvenejših odprtih vprašanj in so osnova za oblikovanje skupnih izhodišč za konstruktivno delo pri reševanju življenjskih in razvojnih vprašanj v EMO.
Samoupravni organi, politične organizacije in vodstvo podjetja so dolžni, da zagotovijo polno enotnost pri reševanju ključnih problemov na področju razvoja samoupravnih odnosov in poslovne ter razvojne politike v EMO.
Odločno odklanjamo poizkus uvedbe disciplinskega postopka proti političnim funkcionarjem zaradi njihovega političnega dela. Polno politično odgovornost pa le-ti nosijo pred svojimi organizacijami. Disciplinski postopek je mogoče uvesti le proti posameznikom, če so v skladu s statutarnimi določili kršilj delovne dolžnosti. Poudarjamo pa, da bo Zveza komunistov dosledno postavljala vprašanje moralno-politične odgovornosti članov ZK ne glede na njihove funkcije in položaj.
cijam in samoupravnim organom v AERO, da tudi vnaprej organizirano rešujejo osnovna vprašanja samoupravnih odnosov, tekoče poslovne in razvojne politike v AERO. Dosledno mora biti realiziran program, sprejet na zboru delovne skupnosti. Politično odgovornost za njegovo realizacijo nosijo subjektivne sile in samoupravni organi.
Sprejeta je ocena osnovnih problemov ki so prisotni v AERO -Zveza komunistov je zagotovila demokratično razpravo o njih. Ugotavljamo pa, da je bilo v procesu analiziranja vzrokov in razčiščevanja premalo strpnih dialogov in spoštovanja sprejetih dogovorov.
Oba foruma opozarjata na pritiske, ki se v praksi pojavljajo in niso v skladu s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi in cilji. To med drugim dokazuje prekinitev dela v Topru. Takšnim pojavom se moramo kot dobri samoupravljavci upreti, ker nas taki primeri zadovoljitve trenut-nilr interesov oddaljujejo od prizadevanj za realizacijo dolgoročnih ciljev oziroma zaviralno vplivajo na pospešeni razvoj delovne organizacije.
DOSLEDNA
URESNIČITEV AKCIJSKIH IN STABILIZACIJSKIH PROGRAMOV
PODPORA POLITIČNIM ORGANIZACIJAM IN SAMOUPRAVNIM ORGANOM V AERO
7. Komite in predsedstvo dajeta polno podporo političnim organizu-
9. Upoštevajoč sprejete dokumente, ustavna dopolnila, sklepe kongresa samoupravljavcev in politično oceno trenutnih razmer smatramo, da moramo imeti pred očmi družbenoekonomski položaj Celja v Sloveniji, zlasti v zvezi s programiranjem dolgoročnega in srednjeročnega razvoja SRS. Organizirano politično delo subjektivnih dejavnikov moie biti usmerjeno na globalne.
strateške cilje z jasno izdelanim kolt' ceptom in strategijo in mora spod' buditi integracijo interesov, znanj3 in strokovnih kadrov v občini d1 konkretnih delovnih sredinah.
Komite in predsedstvo zahtevata dosledno realizacijo že sprejeti)1 akcijskih in stabilizacijskih progM' mov v občini in v delovnih organiza; cijah. Oba foruma pa še posebej poudarjata uresničenje naslednji)1 nalog: krepitev samoupravnih od; nosov v skladu z ustavnimi dopolnil1 in s stališči o decentralizaciji samo' upravljanja, izdelava srednjeročnega programa občine in regije, izdelava razvojnih programov delovnih organizacij, zagotovitev primerne razdelitve dohodka in osebnega dohodka v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi, s posebnim poudarkom na učinkovitejše reševanje problem3 zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki.
10. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komite občinsfe konference ZKS Celje sta verificirala sedanjo politično aktivnost in akcijsko usmerjenost obeh organizacij-Sprejeta je ugotovitev, da moramo v Celju vse dolgoročne in kratkoročne cilje ter konfliktne situacije razreševati usklajeno, odgovorno in v interesu globalne razvojne politike Celja in celjskega območja.
Oba foruma bosta izdelala konkretnejšo analizo gradiva in razprave na skupni seji in te ugotovitve vključila v svoje delovne programe in v programe organizacij ZK ter sindikata v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
PREDSEDSTVO
OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Cl lJt-KOMITE OBČINSKE KONI HRENCE ZKS CELJE
POČ;
“ tl
Pfed
kato
■»hk
SOci;
ledn
“itte
“dlo
Post
secg-
*ice
Ajo
Od
s0 Sl
osta Uka na i
S
jlan
zava
^v:
Q
tarti
zava
leti
Uen
lahk
lem
dan;
dni
, V
'ahk
tvez
tepi , ketn osni “dh ptei “ijo, S
tahi tov;

§ <z^‘ ^^^Uun^
\
\
\
\
\ s.
\
\
\
\
w %%%%%%VIW*%^%'%%'V%%%VI%VWVW%%%W%%W*^%%%%VIX.%!!
TRIESTE — Corso Italia 25 — Trst
•	ŽENSKA KONFEKCIJA %
•	OTROŠKA KONFEKCIJA
Največja izbira konfekcije v Trstu
MOŠKA KONFEKCIJA £ | POROČNE OBLEKE #
*
V SKLADIH SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM JE PRESEŽEK, KI PA JE DEJANSKO PRIMANJKLJAJ______
Ni vzrokov za optimizem
Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je polletno poslovanje sklenila pravzaprav s primanjkljajem # Kako pokriti višje stroške, saj siromašenje zdravstvene službe ne moremo dopustiti
saj y Minuli petek so v Ljubljani v Klubu poslancev predstavniki bolnišničnih zavodov in predstavniki d' S osnovne zdravstvene službe slovesno podpisali vsak svoj samoupravni sporazum o delitvi st* y dohodka in osebnega dohodka. Čeprav je napak pričakovati, da bosta sporazuma naenkrat o- jS rezrešila vse probleme, ki težijo zdravstveno službo, pa je vseeno treba še enkrat poudariti, da ;e- y sta oba dokumenta solidna osnova za ureditev številnih finančnih vprašanj, ki so doslej nerešena L | prevečkrat ovirala razvoj stroke in hromila učinkovitost službe. Na tej solidni osnovi bodo \ morali graditi trdnejše in trajnejše odnose med zdravstveno službo na eni ter družbo, J J Zavarovanci in plačniki na drugi strani, predvsem tisti, ki delajo v zdravstvu.
\
Polletna gibanja skladov Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem izkazujejo malenkostni presežek, in sicer nekaj manj kot 25.000 dinarjev. Če pa upoštevamo še račune, ki so prispeli za prvo polletje do srede meseca avgusta (vseh je za
^Pokojnine« iz
sindikalne Članarine
ljubljanskem mestnem , tu Zveze sindikatov zelo
f (m-5?0 deluje tudi komisija za f. j,0snje in pritožbe. V devetih 'j , ®ecih letos so obravnavali 269 <	*a
enkratno pomoč in ---ili ugodno. Za to je 10 Porabljenih 77.900 dinarjev
^	v tem obdobju tudi
t l^ki1
dinarjev redne pomoči v
/ »h, . sredstev za vožnjo, da se / drifJP domov, ko v Ljubljani ne < dela, ali za hrano, dokler g 86 dobijo dela.
(oliko na kratko o delu ko-paje.
(em zapisom pa bi radi opo-j “hli še na problem, s katerim se IJjOsto srečuje komisija pri svo-delu. Gre za to, da je komi-i(a že lani, v še večji meri pa ros odobrila pomoč tistim čla-
I
!l°ni sindikata, ki jim je prene-delovno razmerje zaradi
lialo
Pokoj i tv e. Le-ti namreč po več jjjjeoev ostanejo brez vsakršnih j^dstev za . osnovno življenje, r socialno zavarovanje vse pre-„rešuje“ njihove odločbe .(Pokcijitvi. Na zadnji seji r^dsedstva ljubljanskih sindi-laht smo namreč slišali, da je I nko vsakdo srečen, če mu na
j.^ialne— -----------=~ -
pdnj]
in o tem izdajo ustrezno
tM^etn zavarovanju v petih njdnih odmerijo višino pokoj-
“dločbo. Največkrat pa se ta ™stopek vleče tudi po več me-ypv. Delavci, ki imajo vse pra-■ p do pokojnine, pa tako osta-jo brez sredstev za življenje. Soa 'astne delovne organizacije o«86 poslovili, za uteho jim 'ane le ljubljanski mestni sin-Jjpalni svet. Le-ta ima na srečo žiro računu vedno toliko de-^pia, ki se zbere iz sindikalne ..Larine, da lahko prizadetim anom sindikata, ki zaradi po-.^Pega poslovanja socialnega varovanja ostanejo brez sred-lev, izplača ..pokojnine".
»Tako ne bo šlo več naprej," odločno dejali člani predsed-, a na zadnji seji. Ljubljanski •nunalni zavod za socialno .“Varovanje, na čigar naslov tudi i.11 omenjena kritika, bi pro-l®*11 ,,čakajočih" upokojencev nko rešil z akontacijami. Po-,n' pa je itak vseeno, ah bo iz-zna odločba o pokojnini mesec ^ Prej ah mesec dni pozneje, lahu resnici pa je vse skupaj jj1*? zelo enostavno. S tem v ezj je vreden primer iz Zvezne .Publike Nemčije, ko so ne-I pPui našemu delavcu izračunali oh?0-0 za pokojnino in izdali "ločbo le tri dni potem, ko je Predložil ustrezno dokumenta-eijo.
Seveda se je za to potrudilo vzhodnonemško socialno zavajanje.
M. ŽIVKOVlC
JAVNE RAZPRAVE O V OBČINI VELENJE
PRIHODNJEM STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Bolj poudariti dolžnost delovnih organizacij
Reševanje stanovanjske problematike zaposlenih bi morala biti z zakonom opredeljena dolžnost delovnih organizacij — V dosedanje razprave so delovne organizacije vse premalo vključene, z njihove strani manjkajo stališča in predlogi
novanjskega prispevka upokojencev prepustiti občinam, kajti odveč je bojazen, da bi v občinah ta denar porabili nenamensko, občinam pa naj bi vrnili tudi sredstva ukinjenega republiškega stanovanjskega sklada.


V Velenju že dalj časa prevladuje mnenje, da bi morali biti programi delovnih organizacij za usmerjanje stanovanjske izgradnje osnova za oblikovanje stanovanjskih programov občine. Na tej podlagi pa naj bi se v občinah tudi dogovarjali za višino stanovanjskega prispevka, v okviru republike pa bi kazalo določiti najnižji . odstotek (ostali naj bi sedanji 4 odstotki) prispevka delovnih organizacij za stanovanjsko gradnjo.
Stvar dogovora v okviru občine naj bi bila tudi višina družbenega vzajemnega stanovanjskega sklada. Sicer pa naj bi prispevka za družbeno pomoč za-
poslenih „vozačev“ ostala tam, kjer delajo.
V Velenju pozdravljajo tudi pobudo slovenskih sindikatov, da bi ustanovili posebne interesne skupnosti na področju stanovanjskega gospodarstva. Predlog takoj verjetno ne bi bilo mogoče uveljaviti, treba pa bi se bilo pripravljati na ustanovitev teh novih interesnih skupnosti, na katere bi lahko prenesli tudi vodenje solidarnostnih skladov.	(vš)
okrog 500.000 din), se malenkostni presežek dohodkov nad izdatki spremeni v kar občuten primanjkljaj.
Razlogov za optimizem, kar zadeva letošnje gibanje in poslovanje skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev v Šaleški, Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini, torej ni. Pričakovati je mogoče, da bodo stroški do konca leta še narasli, saj je mogoče pričakovati zvišanje cen zdravil, prav tako pa tudi porast materialnih stroškov, kar vse bo vplivalo na to, da bodo zdravstveni zavodi terjali spremembo pogodb. ~
Poraja se vprašanje, na kak način zbrati več denarja. Premisliti bo treba, ali vpeljati nove obveznosti, to je višjo prispevno stopnjo, ali pa povečati soudeležbo zavarovancev. Kakrše.nkoli drug izhod verjetno ne pride v poštev, saj siromašenje zdravstvene službe ne bi bilo niti sprejemljivo niti koristno, saj bi vse to nedvomno slabo vplivalo na zdravstveno stanje zaposlenih.
ŠTEVILO
AKTIVNIH ZAVAROVANCEV VEČJE ZA 7,7 %
Ob koncu polletja je bilo na področju Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem skupaj 35.775 zavarovancev, in sicer na področju štirih koroških občin 20.660, na področju občine Velenje pa 15.115. V letu dni seje povečalo število aktivnih zavarovancev za 2.505, oz. za 7,7 % (v Sloveniji le za 5,44 %), in sicer na Koroškem za 1.113, v Velenju pa za 1.392 oseb.
NOVA OTROŠKO-VARSTVENA USTANOVA V LITIJI
Poslej na varnem
Predlogi za gospodarjenje na področju stanovanjskega gospodarstva v prihodnje — tako osnutek zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in osnutek zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu -so zadnje dni v središču pozornosti tudi v Šaleški dolini. Vendar pa je mogoče ugotavljati, da so se v javno razpravo o predlogih resolucije in zakonov doslej premalo vključile delovne organizacije oz. vsaj za zdaj delovne organizacije niso posredovale stališč in predlogov o tem, kakšno naj bi bilo v prihodnje stanovanjsko gospodarstvo pri nas.
VELENJSKI PREDLOGI
Kljub temu pa so v Šaleški dolini že izoblikovah nekaj stališč k predlogu resolucije oziroma zakonov. Prevladuje predvsem mnenje, da bi morali v resoluciji o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva podčrtati, da ni samo naloga delovnih organizacij, da pomagajo pri reševanju stanovanjskih problemov zaposlenih, pač pa je to njihova dolžnost. Če hočejo zagotoviti proizvodnjo, morajo poskrbeti tudi za ustrezne stanovanjske pogoje zaposlenih!
Ponovno je bilo izoblikovano stališče, daje treba sredstva sta-
i
I
%
0 0 0
0 0
V	primerjavi z letom 1970 se je povečala masa bruto osebnih dohodkov za 18 %, približno polovica povečanja gre na račun novih zaposlitev. Sicer pa je bilo v skladih zdravstvenega zavarovanja ravenske skupnosti ob koncu prvega polletja 1971 nekaj manj denarja, kot pa so računali.
IZDATKI SO SE POVEČALI ZA VEČ KOT ČETRTINO
V	prvem letošnjem polletju beleži ravenska skupnost zdravstvenega zavarovalca nad 31 milijonov dinarjev izdatkov, oz. nekaj nad 25 % več kot v letu 1970. Izdatki na zavarovanca so znašali 891 dinarjev in so se povečali za 16 %, izdatki na zavarovano osebo pa so večji za 26 %, znašajo pa za celotno skupnost 361 dinarjev.
Sicer so se izdatki za zdravstveno varstvo povečali za nad 26 % (podražitev zdravstvenih storitev in več zavarovancev), denarnih dajatev je več za 21 %, ostali izdatki pa so se povečali za 24 %. Zdravstveni zavodi, na primer, so prejeli 36 % več denarja kot so ga leto dni poprej.
STALEŽ MANJŠI KOT LANI, PA KLJUB TEMU ŠE MARSIKJE VISOK!
Začasna nezmožnost za delo se je ’ v zadnjem letu dni na področju Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem znižala od 4,11 % na 3,89 %, je pa še vedno v precejšnjem številu delovnih organizacij dokajšnja. Kar v 10 delovnih organizacijah presega nezmožnost za delo v poprečju 5 %, in sicer v Monterju Dravograd, gozdnem obratu Dravograd, Ingmagu Josipdol, gozdnem obratu Podvelka (6 %), gozdnem obratu Ožbalt (6,53 %), gozdnem obratu Črna (6,80 %), gozdnem obratu Slovenj Gradec (6.61%), Rudniku lignita Velenje (6,57), Oljki Šmartno ob Paki (6 %) in ŽTP sekcija za vzdrževanje Velenje (7,09 %).
(ma)
V litijski občini vrsto let po vojni niso ničesar storili za izboljšanje varstva predšolskih otrok. Imeli so samo eno varstveno ustanovo, v stari hiši, neurejeno in pretesno. Lani so s pomočjo vrhniške tovarne usnja, ki ima svoj obrat v Šmartnem, preuredih nekaj prostorov zadružnega doma v varstveno ustanovo, pred kratkim pa so dogradili prvo večjo sodobno in vzorno opremljeno ustanovo, ki sprejme lahko 80 malčkov.
Po vsej verjetnosti je bilo prav pomanjkljivo in neurejeno
varstvo najmlajših razlog, da so se v Litiji odločili za ustanovitev temeljen skupnosti otroškega varstva. Pred tem so imeli samo posebno komisijo pri temeljni izobraževalni skupnosti. Formiranje temeljne skupnosti otroškega varstva se je pokazalo za umestno in potrebno. Skupščina se je nemudoma lotila proučevanja odprtih vprašanj na tem področju in izdelala tudi srednjeročni program nadaljnjega razvoja vseh oblik varstva najmlajših, za svojo primarno nalogo pa si je zastavila
VELEBLAGOVNICA
M
#	pripOroč* potrošnikom hiter, mtoben in cenen nakup vseh potrebščin as sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo
#	potrošnikom nudi Mago na obrobna odplačevanje
#	za tuje kupce Je v hiši menjalnica
LJUBLJANA
Potrošniki lahko izbirajo blago v poašovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO,
Ljubljana, VVolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje
S
I
A
načrte o graditvi prve večje sodobne ustanove.
Gradili so jo pičlo leto, pa bi jo sezidali še prej, če obrtniki ne bi zamujali z opremo. Zgradilo jo je gradbeno podjetje Beton, stroški gradnje in opreme pa so znašali skoraj 3 milijone din. V novi ustanovi imajo kar štiri večje dnevne prostore, kuhinjo, sobo za počitek in druge prostore. Ugotavljajo, da se je z dograditvijo nove ustanove bistveno izboljšalo varstvo otrok in vse kaže, da bodo utegnili vključiti vanj skoraj eno tretjino otrok, živečih na mestnem litijskim območju.
Z izročitvijo prve nove ustanove za varstvo predšolskih otrok pa v Litiji začenjajo šele drugo etapo v zagotavljanju širših možnosti vseh oblik organiziranega varstva otrok. V načrtu imajo postopno urejanje drugih perečih problemov na tem področju, predvsem tudi izboljšanje in povečanje varstvenih oddelkov za šoloobvezne otroke. Za zdaj nimajo prostorov, toda po razširitvi nekaterih šolskih poslopij se bodo tudi te možnosti povečale. —m—

IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZAČETEK SODELOVANJA DVEH TOVARN IZ SLOVENJ EGA GRADCA — TOVARNE USNJA IN ^ TOVARNE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA »NOVA /
AL
OPREMA«
Svetla prihodnost ]
v
'Jlotel;
Podpis pogodbe o skupnih vlaganjih v nov obf za proizvodnjo modelirane poliuretanske m^faner predstavlja pravzaprav začetek tesnejšega lovanja in povezovanja Tovarne usnja in TovaP^j
ne oblazinjenega pohištva »Nova oprema« ^bčir Združena delovna organizacija bi v letu 1975 Ud
segla najmanj 4000 milijonov dinarjev celotncflj^
dohodka
MAJHNA, TODA PERSPEKTIVNA NOVA TOVARNA GRADBENIH ELEMENTOV
T O G R E L
Pridobitev za prebivalce Krškega in Posavja
Nedavno tega me je urednik poslal v SGP „Pionir“ Novo mesto z nalogo, da napišem o tem podjetju reportažo. To, to pa res ne bo težko, sem si mislila, saj so Pionirjevi uspehi splošno znani. Naj omenim samo enega zadnjih: v sedmih mesecih, to je od decembra lani do julija letos, so ob jadranski obali zgradili hotele s 3000 ležišči. To sta hotel Albatros in hotel Mediteran v Poreču ter hotel Orebič na polotoku Pelješcu. Toda v ,,Pionirju“ so me iz skromnosti ah česarkoli že raje napotih v novozgrajeno tovarno gradbenih elementov v Krškem — v TOGREL. Povedali so samo, da je ta tovarna nastala v kooperaciji s Tovarno betonskih elementov SGP Gorica, Nova Gorica, ter da si jo je vredno ogledati, ker veliko obeta.
Podala sem se torej v Krško in na srečo povprašala po To-grelu, še preden sem se pripeljala v samo Krško, kajti tovarna leži izven mesta. Kako nova je, dokazuje tudi to, da mi nihče ni vedel povedati, kje je Togrel. Šele ko sem omenila, da ima vmes prste tudi SGP „Pio-nir“, so se znašli: „Aa, to bo pa Pionirjeva gramoznica!" in me napotili v pravo smer. Videla sem le neko pokrito halo, velik stroj, ki je bil podoben ali pa je bil tudi betonski mešalec, in ogromno peska. Da bi zvedela, za kaj gre, sem poiskala vodjo tovarne DARKA GORIŠO.
smo pretežno ročno delo, ki bi polno zaposlilo delovno silo."
„Koliko pa imate delavcev? “
,,Delamo v dveh izmenah po osem ur, vsaka izmena ima dva kvalificirana in tri polkvalifici-rane delavce ter po dva strojnika. Prišli so iz sektoija Krško in imajo enake osebne dohodke, kot so jih imeli tam, le da dobivamo tukaj še stalen presežek, okoli 10—15%. Norm še nismo uspeli točno določiti, delamo na osnovi opazovalnih norm. V tovarni imamo tudi poslovni odbor, ki ga sestavljata en član SGP Pionir ter en član SGP Gorica. Ta dva sta zadolžena za sklepanje pogodb. S prehodom na kompletni proizvodni program pa bomo morah zaposliti še enkrat toliko delavcev."
„V kakšnem odnosu ste pravzaprav z investitorji? “
smo vezani s tem, da se vse investicije in dobički delijo 50:50. Obenem nam je SGP Gorica dolžna dobavljati manjkajoče elemente v dogovorjenem času."
mri. sr
POHIŠTVO
„Tovarna Togrel je sicer sektor SGP „Pionir“, vendar pa finančno in tehnjčno vodimo vse ločeno; imamo samostojen žiro račun. SGP Pionir nam dela servisne usluge. Na tovarno betonskih elementov SGP Gorica pa
„Kako pa je s trgom, je dovolj velik, ali ste postali že kaj znani? “
„Trg smo si razdelili: Togrelu pripada spodnji del Posavja od Novega mesta naprej, Hrvatska ter Primorska brez Kopra in Reke. Tržišča samega pa še nismo raziskali. Zato tovarna tudi še ni stopila v stik s tujimi kupci. Naloga komerciale je, da stopi v stik s projektanti in urbanisti."
Trenutno izvaja Togrel svojo prvo nalogo. Za VGT Zagreb izvaja dela v skupni kvadraturi 9000 kvad. metrov komplet MOL konstrukcije. Sami proizvajajo stebre in nosilce, ostalo proizvaja SGP Gorica, potem pa vse skupaj montirajo. Sicer pa je zmogljivost tovarne izdelava in montaža 100 kvad. metrov površine komplet konstrukcije na dan, oziroma 200 kvad. metrov konstrukcije.
Glede surovin nimajo nobenih skrbi; agregati so raziskani in imajo zalog kar za 20—30 let. Odkupljenih zemljišč imajo dovolj, za bodoče so rezervirali zemljišča do Stare vasi. Cement
dobivajo iz Umaga in Anhovega in nimajo glede tega nobenih problemov.
Mladi tovarni in njenemu kolektivu želimo, da bi tudi v bodoče ne imeh nerešljivih problemov, saj je Togrel pomembna pridobitev za prebivalce Krškega in Posavja.
MOJCA
POGACNIK-REPEŽ
Pravzaprav podpisu pogouue o skupnih vlaganjih v nov obrat za proizvodnjo modelirane poliuretanske mase ne bi namenjali tolikšne pozornosti, če ne bi ta dogodek predstavljal začetek tesnejšega sodelovanja in ne nazadnje tudi povezovanja dveh slovenjgraških delovnih organizacij - tovarne usnja in tovarne oblazinjenega pohištva „Nova oprema". Gre za zgled, ki naj bi ga posnemalo gospodarstvo Mislinjske doline, ki je še zmeraj dokaj razdrobljeno in zaradi tega tudi ne predstavlja takšnega gospodarskega dejavnika, kot bi ga sicer lahko. Možnosti za sodelovanje so zlasti še na področju lesnopredelovalne in kovinskopredelovalne industrije. Jih bodo drugi znali izkoristiti?

da bodo obseg in vrednost proi^ ve^ nje modeliranih poliuretanskih ^
občutno povečevali, predvsem račun vpeljave nove proizvod, l
poliuretanskih podplatov za četPjjjJj&h
do konca leta predložili Pre^jHlest
skupnega razvojnega načrta oVm Ve delovnih organizacij in ga Pret^°Jrnejl
SKUPEN SREDNJEROČNI RAZVOJNI NAČRT V novem obratu za proizvodnjo modelirane poliuretanske mase bodo zaposlovali okrog 30 delavcev. Na začetku bodo na leto izdelali okrog 350 ton izdelkov, vrednost le-teh pa bo znašala najmanj 10 mili-
v razpravo in potrditev samoup^is^-nim organom in zaposlenim. V Zt. ženi delovni organizaciji, v °^V. an<: katere bi finalizirali in konfekcij lik; rali izdelke, bi bil zagotovi™ S( obema delovnima kolektivoma Ij!HeS| trejši razvoj, zaposlenim pa nprvc večja socialna varnost. Ce t50 .Jlepe obeh delovnih organizacijah spmfl pobudo za skupno pot v priho<Mj bi lahko že v letu 1972 A0,
okrog 135 milijonov dinarjev j*1
nega dohodka, in sicer pri lOOO^ poštenih, leta 1975 pa pri 1700»J poslenih najmanj 400 milijonov narjev celotnega dohodka.	i
jonov dinarjev. So pa vse možnosti,
ČZP
Delavska enotnost LJUBLJANA. Dalmatinova 4
razpisuje prosto delovno mesto
POMOČNIKA
DIREKTORJA
PODJETJA
Pogoj: visoka ali višja izobrazba z najmanj pet* letno komercialno prakso aU srednja strokovna izobrazba z vsaj desetletno strokovno praks0 v komercialni stroki. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe pošlji' te na gornji naslov d° 26. oktobra 1971. Kandidati bodo obveščeni 0 rezultatih razpisa najpozneje v sedinih dnevih od zadnjega roka z3 sprejem prijav.
KJE SO ŠIRŠI RAZLOGI ZA POMANJKANJE PREMOGA ZA POTREBE TRBOVELJSKE ELEKTRARNE
boi
nej
skc
Ma
Ijei
mc
Pr;
so
tei
ju.
Pr:
Bc
pr
im
'gi
so
bc
, JCot veste, je tovarna Togrel nastala z združenimi investicijami med SGP „Pionir“ ter Tovarno betonskih elementov SGP Gorica, Nova Gorica. Predračun o tem, koliko bo objekt stal, se suče okoli 2 milijona 95 tisoč novih dinarjev, s tem, da sta obe podjetji udeleženi s 50%. Za SGP Gorica je ekonomičnost te tovarne v tem, da se izogne velikim stroškom prevoza v spodnji del Posavja in na Hrvatsko, za SGP Pionir pa je v tem, da je Togrel daleč naokoli edina tovrstna tovarna."
„Kaj vse proizvajate v Togrelu? “
proizvodnja je stekla šele pred dobrim mesecem in je vse skupaj še bolj v povojih. Zaenkrat proizvajamo v Togrelu le stebre in nosilce, polloke in korita pa nam z vsemi veznimi sredstvi za sedaj še vedno dobavlja Tovarna betonskih elementov SGP Gorica. Proizvodnja je deljena na izdelavo nosilcev in stebrov, za leto 1972 pa predvidevamo, da bo .stekla celotna proizvodnja v samem Togrelu. V razvojnem programu imamo tudi dopolnilno proizvodnjo, s katero bi začeli že v letošnjem letu. Z manjšimi stroški bi lahko proizvajali betonske cevi, okna, robnike, betonske pokrove in podobno: Iskali
Rudarji odklanjajo odgovornost
Pri delu naše javnosti in celo v sredstvih javnega obveščanja se je v prvi polovici tega meseca širilo mnenje, da naše termoelektrarne ne morejo obratovati s polnimi zmogljivostmi zaradi pomanjkanja goriva in da konkretno zasavski rudarji pošiljajo trboveljski termoelektrarni manj premoga, kot bi ga morah.
V zasavskih premogovnikih so med prvimi energično in dokumentirano zavmih vse očitke
na njihov račun. Predstavniki vodstva podjetja so jasno in glasno povedali, da so že predlani pripravili program modernizacije in širše tehnične opremljenosti jamskih obratov, pa še danes ne vedo, kdaj bodo prejeli kredite za to.
PROIZVODNJA ODVISNA
zgolj od Števila
DELAVCEV
V podjetju so v zvezi s tem še pribili: „Vse dotlej, dokler bo

MARIBOR
Na mariborskem območju se je število zaposlenih v prvih sedmih mesecih letos povečalo v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v letu 1970 za približno 2,7 odstotka. Gospodarski strokovnjaki
menijo, da je prišlo do tega porasta zaradi ugodnih gfcapj v gosp" Jar-
letos zaposlenih 67.640 delavcev, od teh približno 59.000 v gospodarskih, drugi pa v negospodarskih dejavnostih. Največ občanov dela
seveda v industriji, in sicer 35.000, tej pa sledita trgovina in gradbeništvo. Povečanje števjla zaposlenih je doprineslo k
temu, da se je
število brezposlenih, prijavljenih pri komunalnem zavodu za zaposlovanje, v enakem obdobju nekoliko znižalo. Zanimivo pa je, da so ugotovili v zadnjih mesecih povečanje števila prijavljenih brezposelnih kvalificiranih delavcev. V tujini dela po podatkih, zbranih ob popisu prebivalstva, okrog 7200 občanov iz mariborske občine. Zaposlovanje Mariborčanov v tujini je nekoliko večje kot v ostalih krajih Slovenije, saj znaša odstotek na tujem zaposlenih Slovencev okrog 2,8.
D. P.
*
*
C
<*
*
$
*
*
*
*
i
t
I

proizvodnja premoga odvisna samo od števila rudarjev, ni pričakovati, da bi utegnili v kritičnih dneh pomanjkanja tega goriva kakor koli bistveno posredovati. Drugače bi bilo, če bi bile jame tehnično opremljene tako, kot bi morale biti. V tem primeru bi seveda z večjo storilnostjo lahko dajali v kritičnih dneh več premoga tudi za potrebe trboveljske termoelektrarne!"
Sicer pa si splača ogledati še nekaj podatkov o tem. Pogodbene obveznosti zasavskih rudarjev do termoelektrarne znašajo letos okrog 810.000 ton premoga. Izpolnili jih bodo v celoti in dodali še najmanj 30.000 ton goriva, ki ga bodo pridobih s sobotnim in če bo treba z nedeljskim obratovanjem, ker je termoelektrarna privolila, da bo premog, pridobljen z delom ob sobotah in deloma ob nedeljah, plačala nekoliko dražje, ker morajo rudarjem za delo v teh dneh plačati tudi dodatke. Res pa je tudi, da so v trboveljski termoelektrarni začeli letošnje po-
slovno leto z zalogami premoga okrog 77.000 ton. Ker prve mesece zaradi nekajkratnih okvar v novem energetskem objektu niso stalno obratovali, so imeli vseskozi precej zajog. Kasneje, bilo je maja, so "celo zavrnili redne dobave premoga, ker so bile njihove deponije še razmeroma polne in v zasavskih rudnikih so morali okrog 40.000 ton premoga, namenjenih sicer termoelektrarni, poslati na separacijo, kjer so ga pripravili za potrebe drugih potrošnikov.
bomo torej namenili kredi1®' za modernizacijo premog0’
,311)1
nikov, bo goriva znatno mf-- m
ajtiM i
In prav tako bo treba naj dit za razširitev zmoglj- , deponijo prein06.
prostora za
pri trboveljski termoelektraf^ ^
V tem primeru bi zdaj ne tako hude zadrege s ponikanjem premoga za redno op1 tovanje obeh energetskih obpl tov v središču revirjev. ZaM okrog 160.000 ton premoga
nedvomno zadostovale za
!!«•
OB KRIZAH
BO PREMOGA ŠE DOLGO PRIMANJKOVALO
Dejali smo že, da zasavski rudarji tudi v prihodnje ne bodo mogli reševati situacije v termoelektrarni, kadar bo morala le-ta obratovati s polno zmogljivostjo zaradi vremenskih ne-prilik. Ob tem pa ne bo odveč pogledati še eno stran medalje. Pri nas že zdaj ugotavljamo, da bo leta 1972 primanjkovalo našemu gospodarstvu več kot 800.000 ton premoga, največ lignita pa tudi rjavega. Če ne
kajtedensko obratovanje tefl0 elektrarne, k temu pa je tr® računati še redno vsakodnev0 dobavo, ki znaša tudi okr01 2500 do 3000 ton. Toda: W kolektiv termoelektrarne ^
nima sredstev za razširitev
de-
ponije, bo treba najti možno* za to, da jih dobi. To pa bo veda, med drugim, tudi nalog' bodočega enotnega slovensw elektrogospodarstva, če bo 4| integracije prišlo. Kajti za z1® je še vse pri starem, kljub tern11 da že lep čas poznamo škod0 ki nam jo povzroča sedanja
drobljenost na tem področji
!>
ŠPORT IN REKREACIJA
Idrska sobota
J Zaključek 1 SSI
sredo, 13. oktobra so se zbrali v kavarni ►bf^tela Diana v Murski So-gjPd člani sindikata na sve-iianem zaključku sindikalnih prt n ih iger za leto 1971. ►Vdj/ključek iger sovpada vsa-
t ^eto z Praznovanjern • /W^’nskega praznika.
Udeležba na igrah je vsa-ieS '° leto večja. V šestih pano-F*1 se je letos potegovalo za iJJaslove kar 30 osnovnih sin-fcJ^lnih organizacij s 660 ^J^ovalci.
jni i* Prvo mesto v skupni raz-vcd^^htvi je dosegla osnovna Sevljajtenizacija sindikata SGP n^murje, drugo mesto Po-ijo. burski tisk in tretje pred-cupjavniki Ločilke. omt\ ^ posameznih športnih ^jir^ogah pa so osvojili prva obi^sta: v šahu SGP Pomurje, velikem in malem nogo-tu Agroservis, v kegljanju -ik Potrošnik, v streljanju D^inonij2 in v odbojki Lo-{C.OT- ' Osnovne organizacije, ;oV,yh so se uvrstile do tretjega ^Pestjr, so prejele diplome, ^ojP^ouvrščene ekipe pa tudi pteitrPe pokale.
ANTON HORVAT
** Cvr*to inb°Upo«t-v0
melbrottt
Maribor
Prvenstvo v odbojki
V organizaciji ŽOK Maribor je bilo na igrišču šport-ne8a parka na Taboru občin-slco sindikalno prvenstvo Maribora v odbojki. Prijav-tanih je bilo 12 ekip. Tekmovalci so bili dobro pri-Pfavljeni in številni gledalci 50 lahko uživali ob dobri igri ter izredno borbenem vzduš-iu- Posebno dobro so bili Pripravljeni igralci Tovarne &°ris Kidrič, lanskoletni Pfvaki, ki tudi to pot niso ___/ vneli prave konkurence, pralci tovarne Boris Kidrič ! 50 osvojili pokal OSS Mari-■"i kor v trajno last.
J. RAIŠP
-
tt MI ME ST
POHIŠTVO
V. JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE OSS KRANJ 1971
Prvi nogometaši Tekstilindusa
Strelska ekipa Pionirja že več let nima prave konkurence na prvenstvih občinskega sindikalnega sveta (Foto: S. Dokl)
Za letne športne igre, V organizaciji OSS Kranj, je značilno, da so iz leta v leto bolj množične. Pred petimi leti je na igrah sodelovalo 436 športnikov, letos pa bo to število naraslo že na 1.300 udeležencev. In še nekaj: ljubiteljem športa so se letos pridružile tudi ženske.
Komisija za šport pri OSS Kranj meni, da vse skupaj ne sme ostati le v mejah občine, temveč da je potrebno popestriti športna srečanja tudi z medobčinskimi tekmovanji oziroma srečanji na republiški ravni. Komisija že pripravlja načrte za tekmovanja svojih športnikov s predstavniki drugih občinskih sindikalnih svetov.
Na letošnjih tekmah sodeluje 36 kolektivov oziroma 97 ekip. Samo v nogometu je nastopilo 17 ekip. Nogometaši so bili razdeljeni v štiri skupine. V skupini A je osvojila prvo mesto ekipa Iskra A, v skupini B Iskra B, v skupini C Sava in v D skupini ekipa Tekstilindusa. Tudi
naslov končnega zmagovalca so si priborili nogometaši sindikalne organizacije Tekstilindusa.
Na drugo mesto se je uvrstila Iskra A, na tretje pa IB1.
P. NOVAK
EMO pri vrhu
Športna tekmovanja zaposlenih, ki jih vsako leto organizirata Občinski sindikalni svet Celje oziroma njegova komisija za rekreacijo in oddih, gredo za letošnje leto počasi h koncu. Objavljamo nekaj rezultatov tekmovanj, ki so že zaključena: Nogomet - I. liga: 1. Železnica 18 točk, 2. EMO 15, 3. Cetis 14, 4. Kovinotehna 10, 5. Aero 10, 6. Cinkarna 8, 7. Klima 6, 8. Železarna 5, 9. Zlatarna 2 in 10. Tehnomercator. Druga liga. 1. Žična 18 točk, 2. Izletnik 11, 3. Gradis 11, 4. Merx 11,5. Libela 9, 6. Prevozništvo 8, 7. Toper 5, 8. Prosveta 4, 9. Elektrosignal 1. 10. Savinja -3 točke.
Rokomet: 1. Aero, 2. EMO, 3. Železnica, 4. Prosveta, 5. Klima, 6. Merx, 7. Cetis, 8. Žična, 9. Kovinotehna, 10. Libela, 11. Cinkarna, 12. Železarna in 13. Ingrad.

LinHi«"«
ZVEZNI SVET ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO IN ZVEZNA KOMISIJA
ZA TELESNO KULTURO O ZDRAVJU IN TELESNI ZMOGLJIVOSTI NAŠE MLADINE_
Preveč »slabo razvitih«
Prosvetno-kulturni zbor zvezne skupščine je vključil v svoj delovni program za obdobje 1970—1971 tudi obravnavanje kompleksa vprašanj v zvezi z zdravjem in telesno zmogljivost naše mladine. K temu koraku se je zbor odločil zato, ker številne raziskave znova in znova opozarjajo, da nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z zdravjem in telesno sposobnostjo naše mlade generacije. Redni pregledi nas namreč opozarjajo na velik odstotek različnih telesnih deformacij med mladino, pa tudi meritve kažejo na to, da nove življenjske razmere, ki jih prinašajo urbanizacija naselij, tehnični razvoj in vse višji življenjski standard, v precejšnji meri negativno vplivajo na splošno zdravstveno stanje naše mladine.
Vse to nas sili, da sprejmemo ukrepe za izboljšanje telesne vzgoje mlade generacije. S tem bomo posredno prispevali tudi k znižanju stroškov socialnega zavarovanja, k višji produktivnosti, večji obrambni sposobnosti države in ne navsezadnje k
srečnejšemu življenju vsakega posameznika.
Sistematični pogledi, ki štejejo med najpomembnejše dejavnosti pri ugotavljanju telesnega in duševnega razvoja ter zdravstvenega stanja učencev, so zajeli v letu 1968 nekaj manj kot milijon otrok oziroma dobrih 23 odstotkov vseh učencev v Jugoslaviji. Analiza podatkov je tudi to pot opozorila na pro-bleine, ki so značEni že vrsto let. Številni mladi ljudje so podhranjeni, imajo slabo držo, deformacijo hrbtenice, prsnega koša in stopal, okvare vida itd., itd. Zaskrbljujoče je, da je več kot 14% učencev podhranjenih! Deformirano hrbtenico so ugotovili zdravniki pri 6,7 odstotka otrok. Pri učencih v gospodarstvu so deformacije okostja bolj pogoste kot pri učencih v negospodarstvu. Značilno je, da so ugotovili zdravniki tudi precej večji odstotek ravnih stopal pri otrocih oziroma učencih v gospodarstvu (27,5 %) kot pri drugih kategorijah učencev (18,7 %).
Zaskrbljujoči so dalje rezultati sistematičnih pregledov nabornikov. O zdravstvenem stanju tega dela naše mladine, o
Nogometaši mariborske tovarne TAM so letos že drugič osvojili najvišjo lovoriko v okviru tekmovanj občinskega sindikalnega sveta
»Astra« 52 »Antena« 50
V počastitev 20-let-nice ljubljanske veletrgovine Astra je bila minuli torek v Ljubljani v telovadnici osnovne šole „Tone Čufar" prijateljska košarkarska tekma med predstavniki „ASTRE“ in „ANTE-NE“. V zanimivi in dinamični igri so košarkarji veletrgovine ..ASTRA" premagali borbene igralce „ANTENE“ za dve točki. Najuspešnejša igralca ,,ANTENE" sta. bila Kavčič (13 košev) in Pezdirc (20), pri zmagovalcih pa Derganc (18) in Plevčak (10). Moštvi bosta kmalu odigrali povratno tekmo? T. ČOP
rasti, razvitosti in telesni sposobnosti nabornikov nam pričajo predvsem podatki dveh popisov, ki sta bila napravljena, eden leta 1962, in drugi leta 1968. Oba popisa sta zajela vse 18-letne mladince v državi. Naborniki drugega popisa so bili v poprečju sicer nekoliko večji in malce težji v primerjavi z osemnajstletniki izpred osmih let, močno pa zaskrbljujejo naslednja dejstva: da imamo iz leta v leto več predebelih mladih ljudi (porast v Sloveniji od 8 na 13 %), da je vse večji odstotek tistih, ki ne morejo biti sprejeti v JLA zaradi telesnih hib, predvsem deformacij hrbtenice in nog, da imamo veliko preveč „slabo razvitih" mladih ljudi itd. itd.
Celotno stanje telesnih sposobnosti in telesne vzgoje naših otrok in mladine je najbolje razvidno iz analize uspehov in dela z otroki in mladino predšolskih zavodov, ter na osnovnih, srednjih in visokih šolah.
Večina predšolskih otrok ni vključena v organiziran proces telesne vzgoje. Po podatkih za leto 1969 niti vsak deseti predšolski otrok ni vključen v organizirano telesnovzgojno dejavnost. Tako vsaj zatrjujejo številke Zveznega zavoda za statistiko. Na osnovnih šolah pa se je opazno povečal odstotek učencev, ki obiskujejo pouk telesne vzgoje. Po uradnih podatkih ima redni pouk telesne vzgoje približno 93% šol v SFRJ. Vendar, če upoštevamo materialne pogoje šol, kadre in sistem dela, ocenjujemo, da za-
Streljanje: L EMO 948 krogov, 2. Železarna Štore 939 krogov, 3. Ingrad 903, 4. Libela 896, 5. Toper 854, 6. Avto — Celje 848, 7. PTT 803.
jema telesnovzgojna aktivnost pravzaprav le 60 do 65 % vseh otrok na osnovnih šolah. Problem zase predstavljajo številne pomanjkljivosti pri delu z nižjimi razredi osnovnih šol, ker je pouk telesne vzgoje v številnih primerih le formalen. Pogosto se tudi dogaja, da zamenjujejo učitelji pouk telesne vzgoje s poukom drugih predmetov.
Na srednjih šolah je najbolje organiziran pouk telesne vzgoje na gimnazijah. Na vsaki deseti srednji šoli pa mladi ljudje sploh niso deležni pouka telesne vzgoje. Posebno problematični na srednjih šolah so pogoji, v katerih delajo učitelji telesne vzgoje. Številne šole imajo poleg slabih pogojev za delo tudi premajhno število ur telesne vzgoje. K temu naj dodamo le še to, da velik del mladine, ki se poslovi od osemletke, ni zajet v organizirane oblike teles-nokulturne dejavnosti.
Korak naprej je bil storjen na področju telesne vzgoje študentov. Vendar gre tudi v tem primeru še vedno le za skromne začetke. Na fakultetah se namreč ukvarja s telesnovzgojno aktivnostjo le 22,6% vseh študentov. To pa je seveda daleč od tega, kar bi si želih, in od tega, kar bi moralo biti.
Eno z drugim: pouk telesne vzgoje na naših vzgojnih ustanovah je še vedno nezadovoljiv. To nazorno dokazujejo števEni podatki, med njuni predvsem tisti, ki govore o visokem procentu mladih ljudi, ki niso sposobni za služenje vojaškega roka.
• JESENICE
Hala bo kmalu pod streho
Glede na to, da je na Jesenicah hokej eden najbolj prEjubljenflr športov, si prebivalci tega kraja in okolice že dolgo žele, da bi nad igriščem pod Me-žakljo zgradili streho.
Po daljšem prizadeva-nju~ številnEr organizacij in društev, se bo ta velika želja Jeseničanov letos uresničEa.
Delavci podjetja Metalna iz Maribora so namreč konec septembra pričeli s pripravljalnimi deli, 16. oktobra pa so že postavili prvi nosEec za streho nad hokejskun igriščem. Delovodja Feliks Forstna-rič, ki vodi montažna dela, je povedal, da bodo do začetka decembra z montažo konstrukcije pri kraju. Brž ko bo nekaj nosilcev postavljenEr, pa bodo delavci podjetja Impol iz Slovenske Bistrice pričeli pokladati streho iz valovite aluminijaste pločevine. Računajo, da bo sredi decembra hala nared do L faze.
Posebnost te strehe bo, da bo razdalja med pokočnimi stebri znašala kar 68 m, kar je za 4 m več, kot pa je razpon hale Tivoli.
Jeseničani zelo težko čakajo, da bo hala nared, ker potem bodo spet lahko gledali hokej doma, medtem ko bodo morali predvidoma še do konca decembra hoditi v Ljubljano, kjer v tem času igra njErovo moštvo.
B. B.
NOVE NAČRTE!
Tudi Republiški sekretariat za prosveto in kulturo meni, da je potrebno izdelati in sprejeti nove učne načrte za pouk telesne vzgoje za vse vrste šol in vzgojno-varstvene ustanove. Dosedanji veljavni učni načrti namreč ne ustrezajo sodobnemu konceptu pouka telesne vzgoje. Po mnenju sekretariata naj bi novi izhajali predvsem iz naslednjih načel: 1. upoštevali naj bi telesno vzgojo kot predmetno področje, ki bi moralo biti prilagojeno novemu sistemu dela na šolah; 2. upoštevali naj bi potrebe učencev in širši družbeni interes oziroma potrebe in pogoje posameznih geografskih področij in 3. dopolnjevali naj bi učno-vzgojni proces na šolah tako, da bi v večji meri kot doslej prispevali k oblikovanju celovite osebnosti učencev.
*
*
S
S
/
*
*
*
*
/
K"
/
*
*
K*
*
*
(«
/
K*
0
*
*
*
*
*
K*
*
*
*
*
p—1
* * * * *
*
£
Vedno na zalogi bogata ^ kolekcija damske kon- £ lekcije v aktualnih kro- j jih, barvah in materia- £ lih. Na voljo so tudi £ ekskluzivni, visoko mod- 4 ni modeli plaščev, kosti- £ mo v in oblek v zeln £ majhnih serijah.	4
Torej, v Modni hiši £ oblačila za ženo, moža, ^ hčerko in sina!	£
PRODAJNI SERVIS £
4
+ ¥ *
LJUBLJANA —	%
MARIBOR — OSIJEK £
modna hiša
v*	■v	"O
TOŽIMO BOMO LAHKO DOPUST PREŽIVELI V SOSEDNJI AVSTRIJI
K SOSEDOM NA OBISK
Bežni podatki iz šestih smučarskih središč na Koroškem: Bad Kieinkircheim, Millstadt, Mallnitz, Heiligenblut,
Kotschah-Mauthn in VVeissensee
V šestih dneh smo jugoslovanski novinarji obiskali šest zimsko-športnih centrov na Koroškem, in sicer Bad Klein-kirheim, Millstatt, Mallnitz, Heiligenblut, Koetschah — Mauthen in Weissensee, kamor so nas povabili župani teh mest. Pokazali so nam velik turistični razvoj njihovih krajev kot zimsko športnih centrov in z izjemo v Bad Kleinkircheimu so povsod pokazali veliko zanimanje tudi za naše turiste, ki želijo preživeti zimski dopust v sosednji Avstriji oziroma v omenjenih šestih koroških mestih. Zato bi se tudi v tem zapisu omejih le na kratke informacije, kje, kdaj, kako in tudi za koliko bo mogoče preživeti zimski dopust pri naših severnih sosedih.
SODOBEN ZIMSKI BAZEN
Millsttat, mesto ob istoimenskem jezeru, ima na voljo 4000 postelj v vseh kategorijah. Tu imajo najsodobnejši zimski bazen s temperaturo vode med 29 in 32 stopinjami. Na voljo pa je tudi savna in masaža. Kot zanimivost tega kraja naj omenimo veliko kongresno dvorano za najrazličnejše prireditve. Zimsko-športno kraj še ni toliko razvit, vendar je do smučišč z žičnicami največ eno uro vožnje. Goldeck je oddaljen komaj 10 kilometrov, Kreuzeck 28 kilometrov, Reisseck prav toliko, Tshiernock 10 kilometrov in Bad Kieinkircheim 20 kilometrov. Cene polnih penzionov in polpenzionov so v tem kraju dostopne zlasti v zimskem času, saj velja na primer prenočišče z zajtrkom od 35 do 90 šilingov v zasebnih sobah, polni penzion v hotelih in zasebnih sobah pa od 95 do 225 šilingov.
IDEALNA SMUČIŠČA
Smučarsko središče Bad Kieinkircheim je zlasti Slovencem dobro znano. Leži na 1000 metrih nadmorske višine v središču kopastih gora, ki so pokrite s travo in brez skalovja. Ta pobočja so idealna za smučanje. Kraj ima 3500 postelj, vse v sobah s kopalnicami in tuši. Smučarjem je na voljo devet vlečnic, imajo pa tudi štiri sedežnice, ki peljejo na smučišča več kot 2000 metrov visoko. Na pobočjih v Bad Kleinkircheimu lahko naenkrat smuča nad 9000 smučarjev in, kot zagotavljajo, pri sedežnicah in vlečnicah ni nobenega čakanja. Ta turistični center, ki seje v desetih letih razvil iz majhne
vasice in kjer so lani zabeležih že nad 600.000 nočitev, pa je zanimiv še po zdravilnem vrelcu, ki so ga znali domačini s pridom uporabiti. Zgradili so dva termalna zaprta bazena, zraven pa še savno in prostore za športno masažo. V pokritih bazenih je temperatura vode med 29 in 32 stopinjami. Za razliko od drugih zimskošportnih središč, ki smo jih na tej poti obiskali, moramo povedati, da so v tem kraju cene nekoliko višje kot drugje. To pa iz preprostega razloga, ker v Bad Kleinkircheimu ne poznajo agencijskih, marveč samo individualne goste, ki pa že po naravi trošijo več kot drugi. A vseeno poglejmo, za koliko se da preživeti dopust v tem turistično mikavnem kraju. V uradnem ceniku za letošnjo zimsko sezono smo prebrali, da sedemdnevni polni penzion velja od 840 do 1610 šilingov, tedenska karta za vse vlečnice in sedežnice pa velja 300 šilingov.
MOŽNOST SPREHODOV
Kdor je potoval z osebnim avtomobilom v Muenchen, je moral z njim prav v Mallnitzu na vlak, da se je skozi tunel pod Visokimi Turami prepeljal na ono stran. Mallnitz pa mnogim smučarjem, tudi že našim, ni znan samo po tem železniškem „prelazu“, marveč tudi kot zanimivo zimsko-športno središče z mnogimi rekreacijskimi igrišči za tenis, mali golf in ogrevanim kopališčem s temperaturo vode od 26 do 36 stopinj. V Mallnitzu se lahko pohvalijo tudi z veliko gondolsko žičnico, ki smučarje popelje na 2650 metrov visoki Ankogel, od koder se je mogoče s smučmi po lepo urejenih progah spustiti prav v dolino. Cene za zimske počitnice v Mallnitzu so zelo ugodne. V hotelih prve kategorije velja sedemdnevni penzion, v katerem so vračunane tudi vse vlečnice in gondolska žičnica le 1460 šilingov. Če pa se zadovoljite s sobo, kjer je vračunan samo zajtrk, velja sedemdnevni penzion komaj 760 šilingov. In še ena zanimivost kraja: ljubitelji konjskega športa lahko pridejo na svoj račun. Možnosti za jahanje po prostranih livadah je dovolj.
ZIMSKO KOPANJE NA PROSTEM
Predstavniki Koetschah— Mauthna, idiličnega turističnega centra ob vznožju Karnijskih Alp, v zgornjem delu Ziljske dolhie, bi zelo radi privabili čim več smučarjev in turistov
prav iz Slovenije in Jugoslavije. Zimsko-športno središče se v tem kraju šele razvija, vendar že imajo sedežnico in vlečnico na Mauthner Alm ter vlečnico blizu novega ogrevanega ba-
zena. Pokriti bazen je njihov ponos, saj ima stalno temperaturo 28-stopinj, zunanja dva bazena pa sta odprta. V enem izmed njih je voda ogrevana na 36 stopinj, kar omogoča zim-
sko kopanje na prostem. Tridnevni polni penzion znaša v tem kraju od 165 do 600 šilingov v enoposteljnih sobah, v dvoposteljnih sobah pa od 270 do 1000 šilingov.	mž

Trgatev je mimo. Pesem med brajdami je zamrla in ilovica v Slovenskih goricah se pripravlja na dež. Na trto je legla jesen in jo ovila v svoje čudežne barve. - FOTO: DUŠAN ŠUŠTERŠIČ
Izžrebal)
smo
nagrade
Prejeli smo 374 rešiU' nagradne križan^; „MERCATOR“, ki f bila objavljena v 40. šte1 vilki Delavske enotnost1 Med rešitvami smo jihlZ' žrebali deset za nagrad^; katere prejmejo nasledflJ1 izžrebanci:
1.	nagrado - 2 kg kan Mercator prejme Marija| POŽEK, upokojenk3’ 62272 Gorišnica 42;
2.	nagrado - 1 kg ka^ Mercator prejme Konrad LEŠNIK, Cesta Zasavskega bataljona 23> 61270 Utija; '
3.	nagrado — pol kil°' grama kave Mercatot
Jožica KAN' 65282 Cerkno
prejme DARE , 145;
od 4. po 10 Tončka
do 10. nagrad3 din pijemej0 ŠTEFANČIČ Jurčičeva 9, 66250 lirska Bistrica, Božidar POLAJNAR, Kmetijska 1, 62000 Maribor, Emilija DODIČ, Ulica prekomorskih brigad 1, 6631® Izola, Sabina TEMENT. Kidričevo naselje 1 ]> 66230 Postojna, Sonja GRADIŠNIK, Poštna ul 5, 62380 Slovenj Gradec. Karmen PIŠEK, Srbsk1 trg 5, 62250 Ptuj, Marinka RIHTAR, Drožanjska 51,68290 Sevnica: Izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti-
PRAVILNA
REŠITEV
VODORAVNO: veletrgovina, materialistka. Derna, prostor, FBj> Irian, Iseo, uvala, AČ, SE, Aca, lata, pemikan, krmar, Laci, ave, namig. Panama, etilen, TS, Teheran, ukor, kojot, Tartar. JAP, čep, trak, ar, dolg. kan, aceton, pled, L>e’ Arabci, Asa, Reni, satira, akna, TR, ko, takt, Ita-rina, Nero, aorist, Mao, kaval, odred, vpeljavanje. lat, rotovž, testament, oven, Kotoriba, ole, kasta, leča (upoštevali smo tudi rešitev „lrca“ zaradi napake v križanki, oznaka za Verono je namreč VR in ne VE, kot jo nepravilno zahteva pravilna rešitev), kg, kanal.
Ob Belem jezeru na Koroškem je možnosti za zimsko rekreacijo več kot dovolj. Na svoj račun lahko pridejo smučarji, tudi začetniki, in drsalci, saj enajst kilometrov dolgo jezero popolnoma zamrzne. Gorska vzpenjača s sodobnimi dvojnimi sedeži zagotavlja udobno vožnjo na planino Naggl z izrednim razgledom, kjer visokogorskega sonca ne manjka, kjer je dovolj idiličnih prostorčkov za sončenje, odkoder vodijo odlično preparirane smučine za . začetnike in mojstre v dolino.
»Petrol« ~ na Čatežu
Ob avto cesti Ljubljana-Zagreb, nasproti sedanje bencinske črpalke in restavracije na Čatežu pri Brežicah, brez prestanka hrumijo buldožerji in druga težka mehanizacija SGP Pionir Novo mesto, ki tamkaj gradi novo restavracijo, motel in bencinski servis za ljubljansko podjetje PETROL. Doslej so dela tolikanj napredovala, da je že pripravljen teren za parkirni prostor, na katerem bo hkrati dovolj prostora za 20 tovornjakov s prikolicami ter za 40 oseb-
nih vozil, oziroma tudi prostor, na katerem bodo postavili navedene objekte. Graditelji so s tem pravzaprav že opravili najtežje delo, saj so zaradi priprave terena morali „posekati“ manjši grič in odstraniti nad 50.000 kubi-kov zemlje in skalovja.
Sicer pa bo novi motel „Petrol“ na Čatežu pri Brežicah imel 40 ležišč, v restavraciji ob njem pa bo v pokritih prostorih in na vrtu skupaj 400 sedežev. Bencinski servis ob motelu in črpalki bo motoriziranim popotnikom nudil vse usluge, ki
smo jih vajeni na črpalkah podjetja PETROL-Nove in vsekakor potrebne objekte bodo predvidoma izročili namenu do konca junija 1972, torej še pred začetkom glavne turistične sezone.
—mG
f-v-rrif AA Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je b>il ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MIL, UrHi	9XVxX POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 5*1-1-991,
f-l-ja-r^krrilLT^ C	račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna števUka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-dln — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna' 2*
-» 'V* ®	— 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana
DELAVSKA
ENOTNOST
POSEBNA IZDAJA 23. OKTOBRA 1971
S to posebno izdajo Delavske enotnosti daje Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije tudi po tej poti v javno razpravo osnutek statuta Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter teze o programski usmeritvi tega sindikata v obdobju od 1971. do 1975. leta. Oba dokumenta bo sprejel III. kongres tega sindikata, ki bo zasedal 7. in 8. decembra letos v Kranju. Vse morebitne pripombe in dopolnila k dokumentom naj člani, osnovne organizacije, občinski in medobčinski odbori posredujejo neposredno republiškemu odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije.
V drugem delu izdaje pa posredujemo nekatere ugotovitve in spoznapja sindikatov ob sprejemanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki bodo sindikalnemu aktivu dragocen pripomoček v nadaljnjih prizadevanjih za družbeno usmerjanje delitve, saj so v dokumentu v celoti zajeta spoznanja in ugotovitve pri snovanju sporazumov v industriji in rudarstvu.
STATUT SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE
OSNUTEK
I.	OPREDELITEV ORGANIZACIJE
1.	člen
Sindikat delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije (v nadaljnjem besedilu sindikat) je enotna samostojna in prostovoljna družbe-no-politična organizacija delavcev industrije in rudarstva SRS.
2.	člen
Statut in program sindikata in Zveze sindikatov Slovenije ter programska načela sindikata in ZSJ so izhodišča za programsko usmeritev vseh organov sindikata.
V svojem idejno-političnem delovanju izhaja sindikat iz osnovnih načel našega družbe n o-političnega sistema, zapisanih v ustavi SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter v programu ZK Slovenije in ZK Jugoslavije.
3.	člen
Zavoljo usklajevanja interesov delovnih ljudi se sindikat povezuje s sindikati delavcev drugih dejavnosti in skupaj z njimi tvori Zvezo sindikatov Slovenije. V Zvezi sindikatov sindikat konfrontira in usklajuje svoja stališča z drugimi sindikati o vseh pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo dolgoročni in tudi trenutni interes naše družbe in vseh delovnih ljudi in vplivajo na položaj delavcev industrije in rudarstva.
4.	člen
Zavoljo uresničevanja skupnih političnih ciljev in usklajevanja zadev skupnega pomena se sindikat povezuje z ustreznimi sindikati v drugih republikah in pokrajinah ter se z njimi dogovarja o programu dela, organiziranosti in o načinu delovanja sindikata na zvezni ravni.
5.	člen
Sindikat je sestavni del družbenopolitičnega sistema, ki temelji na samoupravljanju in družbeni lastnini. Sindikat deluje v družbenopolitičnem prostoru tako, da svoje delovanje usklajuje s prizadevanji drugih dejavnikov, tako da bi čimbolj uveljavil delavski razred kot resničnega nosilca samoupravljanja.
Zato sodeluje sindikat z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, predstavniškimi telesi, samoupravnimi skupnostmi, organi upravljanja tako, da jih seznanja s sprejetimi stališči o vprašanjih, ki zadevajo interes članstva, si prizadeva v procesu odločanja, da bi bila ta stališča sprejeta, ter odgovorno sodeluje pri uveljavljanju sprejetih odločitev. Sindikat je skupaj z drugimi dejavniki partner pri sprejemanju družbenih dogovorov o urejanju posameznih vprašanj, ki so v interesu njegovega članstva.
6.	člen
Sindikat si prizadeva za dosego naslednjih ciljev:
—	razviti samoupravljanje kot družbenoekonomski odnos in mehanizem odločanja na vseh ravneh družbene organiziranosti in združenega dela;
—	razviti sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov z družbenim dogovarjanjem in samoupravnim sporazumevanjem, tako da se uveljavi delitev na osnovi živega in minulega dela;
—	pospeševati tako vzgojno in izobraževalno dejavnost, ki bo zagotavljala potrebno splošno, strokovno, družbeno-politično in družbeno-ekonomsko znanje za sodelovanje v procesu dela in samoupravljanja;
—	omogočiti delovnim ljudem potrebno zdravstveno varstvo, varstvo pri delu, invalidsko in pokojninsko zavarovanje;
—	vsem članom urediti pogoje za smotrno in organizirano rekreacijo in oddih;
—	urejati stanovanjska vprašanja in stanovanjskega standarda delavcev;
—	varovati pravice delavcev, ki izvirajo iz združenega dela, predvsem pa pravice do
samoupravljanja, pravice iz medsebojnih delovnih razmerij;
— nuditi brezplačno pravno pomoč delavcem, ko so jim kratene pravice iz dela.
Naloge organov sindikata so podrobneje določene v programskih dokumentih, ki jih sprejemajo posamezni forumi, in v pravilih organov sindikata v občini in v organizacijah združenega dela.
Vsako leto organi sindikata razčlenijo namen svojega delovanja s programom nalog. V programu določijo poleg nalog tudi njihove izvajalce, oblike dela in roke.
7.	člen
Sindikat združuje člane, zaposlene v delovnih organizacijah s področja industrije (razen živilske, tobačne industrije in industrije gradbenega materiala), rudarstva, gozdarstva, poslovnih združenj industrijskih dejavnosti, znanstvano raziskovalnih institucij v industriji in člane tistih osnovnih organizacij sindikata, ki se odločijo za vstop v sindikat.
H. ČLANSTVO V SINDIKATU
8.	člen
Član sindikata lahko postane vsak delavec, ki izrazi željo za pristop in sprejema statut in pravila organizacije.
9.	člen
Članstvo v sindikatu preneha z izstopom člana iz osnovne organizacije sindikata in s črtanjem iz članstva.
Člana lahko črta izvršni organ osnovne organizacije sindikata, če krši statutarna načela sindikata ali če več kot šest mesecev ne plača članarine. Sklep o črtanju mora biti sprejet z dvotretjinsko večino izvršnega organa osnovne organizacije sindikata.
10.	člen
Temeljne pravice in dolžnosti članov sindikata so:
— da se zavzema za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov in da uveljavlja načelo delitve po delu;
—	da se zavzema za utrjevanje delavske solidarnosti;
—	da si prizadeva za napredek organizacije proizvodnje, za uveljavljanje napredne tehnologije, s čimer prispeva k napredku proizvodnje in izboljšanje rezultatov dela;
—	da voli organe sindikata in je vanje izvoljen;
—	da sodeluje pri oblikovanju in uresničevanju stališč in sklepov organov sindikata;
—	da daje mnenje in predloge ter izraža stališča s področja dela sindikata in da so organi sindikata dolžni njegova mnenja in stališča obravnavati in ga o sklepih obvestiti;
—	da kritično spremlja delo voljenih organov sindikata in daje pripombe, o katerih morajo organi razpravljati;
—	da je preko osnovne organizacije sindikata obveščen o vseh sklepih organov sindikata in da je vsak organ dolžan svoje sklepe na zahtevo člana podrobneje obrazložiti, če je potrebno tudi v javnih informativnih sredstvih;
—	da se zavoljo varstva samoupravnih pravic in drugih pravic iz dela obrača na službo pravne pomoči pri organih sindikata in Zveze sindikatov in da lahko zahteva druge oblike pomoči in varstva, ko se mu odrekajo pravice, kijih ni mogoče uspešno varovati s pravnimi sredstvi;
—	da plačuje članarino;
—	da v primeru začasne brezposelnosti prejema denarno pomoč v skladu s predpisi, ki veljajo v sindikatu.
III.	ORGANIZIRANOST SINDIKATA
a)	V delovni organizaciji
11.	člen
Osnovna organizacija sindikata v delovni organizaciji (OOS) (varianta: v temeljni organizaciji združenega dela) je temeljna oblika združevanja članov. Ustanavlja se po pravilu ena delovna organizacija (temeljna organizacija združenega dela) - ena osnovna organizacija sindikata. Praviloma se lahko ustanovi osnovna organizacija, če šteje najmanj 15 članov.
V	večjih delovnih organizacijah se lahko ustanovi več osnovnih organizacij sindikata, ki pa zato, da bi zagotovile enotnost dela in akcij, ustanovijo skupen izvršilni organ.
Dislocirani obrati (oddvojene organizacije združenega dela) imajo svojo osnovno organizacijo sindikata, ki se organizacijsko povezuje v sindikat v občini, kjer je sedež obrata; obvezno se povezujejo tudi v okviru matične delovne organizacije.
V	integriranih - združenih podjetjih je organiziran sindikat tako, da so organi sindikata formirani v vsaki organizaciji združenega dela, povezujejo pa se v občinsko organizacijo sindikata.
Organi sindikata so med seboj organizacijsko povezani preko koordinacijskega telesa, ki pa ima lahko tudi izvršilni organ.
12.	člen
Osnovna organizacija sindikata deluje v delovni organizaciji na podlagi programskih načel sindikata. Osnovna organizacija sindikata sprejema svoja pravila, v katerih opredeli organizacijo, delovne naloge in način delovanja.
Najvišji organ osnovne organizacije sindikata je občni zbor.
Sestavo in pogoje za sklic občnega zbora določajo pravila osnovne organizacije sindikata. Praviloma se mora občni zbor sklicevati na dve leti. Občni zbor ocenjuje delo v minulem mandatnem obdobju, verificira finančno materialno poslovanje in sprejema programska izhodišča za delo osnovnih organizacij sindikata. Občni zbor voli in razrešuje izvršni in nadzorni odbor.
Izvršni odbor je najvišji organ osnovne organizacije sindikata, ki deluje med dvema občnima zboroma na podlagi sprejetih sklepov občnega zbora, v skladu z interesi članstva in v skladu s politiko sindikata.
Nadzorni odbor nadzira finančno-mate-rialno poslovanje osnovne organizacije sindikata, in to vsaj dvakrat letno.
b)	V občini in povezovanje osnovnih organizacij sindikata med seboj ter v Zvezo sindikatov
13.	člen
Osnovne organizacije sindikata v občini (za območje več občin) tvorijo občinsko (medobčinsko) organizacijo sindikata.
V občinah, kjer ni pogojev za organiziranost in aktivnost sindikata, uresničujejo člani svoje interese v okviru Zveze sindikatov.
Podrobno je organizacija in način delovanja sindikata urejena s pravili občinskega (medobčinskega) odbora sindikata.
14.	člen
Najvišji organ sindikata v občini je občni zbor, ki zaseda vsake štiri leta, med tem časom pa lahko občinski odbor skliče konferenco sindikata. Občni zbor ocenjuje delo v minulem obdobju, ugotavlja uresničevanje sklepov prejšnjega občnega zbora, verificira finančno-materialno poslovanje in določa politiko organov sindikata. Občni zbor voh občinski in nadzorni odbor sindikata.
15.	člen
Občinski (medobčinski) odbor sindikata vodi delo sindikata med dvema občnima zboroma na podlagi stališč in sklepov občnega zbora (konference) ter v skladu s statutom in programom sindikata.
Nadzorni odbor nadzira finančno-materialno poslovanje sindikata in usmerja ter usklajuje delo nadzornih organov osnovnih organizacij sindikata.
c)	V republiki
16.	člen
Najvišji organ sindikata je kongres, ki se sklicuje vsake štiri leta. Kongres sklicuje republiški odbor sindikata. Sklic kongresa mora biti javno objavljen najmanj dva meseca pred kongresom.
Kongres obravnava in verificira delo nadzornega odbora in republiškega odbora ter sprejema programske smernice za delo sindikata. Kongres sprejema statut sindikata in njegove dopolnitve. V obdobju med dvema kongresoma lahko republiški odbor sindikata za obravnavo pomembnejših vprašanj skliče konferenco sindikata. Konferenco
mora republiški odbor sklicati, tudi če to zahteva tretjina občinskih (medobčinskih) odborov sindikata.
Kongres in konferenco sestavljajo delegati, ki so bili izvoljeni na občinskih (medobčinskih) volilnih konferencah, in člani republiškega in nazdornega odbora. Republiški odbor sindikata določi ključ in postopek za volitve delegatov in voli nadzorni odbor sindikata. Kongres verificira izvolitev članov republiškega odbora.
17.	člen
Republiški odbor sindikata je najvišji organ med dvema kongresoma. Sestavljajo ga člani, izvoljeni na volilnih konferencah. Republiški odbor uresničuje politiko sindikata, sprejeto na kongresu oziroma na konferenci, in usmerja delo vseh organov sindikata.
Vsako leto sprejema republiški odbor program dela na osnovi programskih izhodišč sindikata.
Nadzorni odbor nadzoruje finančno-materialno poslovanje republiškega odbora sindikata. nadzoruje pa tudi delo nadzornih odborov v občinah (za območje več občin)..
18.	člen
Na prvi seji republiški odbor izvoli izmed svojih članov predsedstvo republiškega odbora, svete sorodnih panog, predsednika, podpredsednika in tajnika.
Podrobneje je organizacijska shema organov republiškega odbora opredeljena s poslovnikom.
Delo republiškega odbora, predsedstva in svetov vodijo in organizirajo predsednik, podpredsednik in tajnik.
19.	člen
Vsi člani organov sindikata so izvoljeni za eno mandatno dobo in smejo biti praviloma izvoljeni v isti organ največ dvakrat.
20.	člen
Vsi izvoljeni člani republiškega odbora dajo takoj po izvolitvi slovesno izjavo: ..Izjavljam, da s polno odgovornostjo prevzemam dolžnosti voljenega člana in da bom uresničeval sprejeto politiko sindikalnih
organov, izpolnjeval njihove sklepe ter pri svojem delu upošteval interese članov sindikata. Pri tem se bom ravnal po statutu sindikata in po ustavi ter drugih samoupravnih predpisih."
IV.	JAVNOST IN ODGOVORNOST
21.	člen
Vsi organi sindikata delujejo javno. Vsi organi sindikata obveščajo svoje članstvo in vso javnost o svojih stališčih in sklepih. Pri tem se organi sindikata poslužujejo svojih sredstev informiranja, biltenov, glasil itd., po potrebi pa tudi drugih komunikacijskih sredstev. Organi sindikata so zlasti dolžni obveščati člane o rezultatih svojih pobud, predlogov, ki sojih posredovali drugim organom.
22.	člen
Vsak organ sindikata je odgovoren za svoje delo tistim, ki so ga izvolili. Prav tako je vsak posamezni član organa sindikata odgovoren tistim, ki so ga izvolili, poleg tega pa tudi organom, katerih član je. Poleg tega imajo voljeni člani organov sindikata (funkcionarji sindikata) še to posebno pravico in dolžnost, da ustvarjalno, redno in neposredno sodelujejo pri delu organa, v katerega so bili izvoljeni, in da vestno opravljajo naloge, ki jim jih ta organ določi. Funkcionarjem sindikata zagotavlja sindikat svobodo delovanja za opravljanje njihove funkcije. Za to uporabi sindikat vsa razpoložljiva politična, pravna in druga primerna sredstva. Zaščita se uveljavlja v primeru, ko je funkcionar pri svojem delu ravnal po statutu in po sklepih organov sindikata ter v skladu z zakoni in samoupravnimi akti. Zadeve iz prejšnjega odstavka rešuje predsedstvo republiškega odbora sindikata.
V.	MATERIALNO - FINANČNO POSLOVANJE
23.	člen
Materialno podlago vseh dejavnosti sindikata predstavlja članarina in drugi dohodki.
Člani sindikata plačujejo enotno članarino. Višino članarine določijo sporazumno
republiški svet ZSS in republiški odbori sindikatov ter jo uskladijo z organi Zveze sindikatov in sindikatov posamenih dejavnosti v drugih republikah in pokrajinah.
Organi sindikata in Zveze sindikatov delijo članarino na podlagi medsebojnega dogovora na temelju enakopravnosti ter skladno z obsegom in zahtevnostjo nalog.
Republiški odbor sindikata na osnovi dogovora z drugimi republiškimi organizacijami ob upoštevanju načela kotizacije prispeva potrebna sredstva za financiranje dejavnosti sindikata v zvezi.
Sklep o ustanovitvi organizacije sindikata mora vsebovati tudi odločbo o virih financiranja: sklep o prenehanju organizacije sindikata pa določbe o načinu in roku likvidacije njenega finančno-materialnega poslovanja.
Za finančno in materialno poslovanje v vseh organih sindikata se uporabljajo predpisi, dogovorjeni med republiškim svetom Zveze sindikatov in republiškimi odbori sindikatov.
VI.	MEDNARODNO SODELOVANJE
24.	člen
Sindikat se v skladu z mednarodno politiko Zveze sindikatov Jugoslavije in v okviru politike Zveze sindikatov Slovenije aktivno vključuje v mednarodno sindikalno in v mednarodno delavsko gibanje nasploh. Pri razvijanju sodelovanja z ustreznimi sindikalnimi in delavskimi organizacijami v drugih državah posveča sindikat še posebno pozornost vprašanjem delovnih in življenjskih razmer naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini.
Upoštevaje specifični položaj SR Slovenije razvijajo sindikati vsestransko sodelovanje s sindikati in delavskimi organizacijami sosednih držav, in to na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja.
VIL SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNIH SKUPNOSTIH ORGANOV SINDIKATA
25.	člen
Delavci, zaposleni pri organu sindikata, uresničujejo svoje samoupravne pravice in
dolžnosti v delovni skupnosti. Delovno skupnost sestavljajo voljeni člani, ki so na stalnem delu v organizaciji sindikata, in strokovni ter drugi delavci, ki sklenejo medsebojno delovno razmerje.
26.	člen
Pristojni organ sindikata sprejme odlok o samoupravljanju v delovni skupnosti, akt o sistemizaciji ter na osnovi programa dela določi sredstva za delo delovne skupnosti.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Sedež republiškega odbora sindikata je v Ljubljani, sedež občinskih (medobčinskih) organov pa v kraju, ki ga določi pristojni občni zbor.
28.	člen
Pečati organov sindikata so okrogle oblike z besedilom v notranjem krogu in emblemom sindikata. Besedilo v pečatu se glasi: Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije, Republiški odbor (občinski odbor, medobčinski odbor, izvršni odbor OSS .. .).
29.	člen
Organi sindikata morajo uskladiti svojo organiziranost z določili tega statuta najpozneje v enem letu od njegove veljavnosti.
30.	člen
Ta statut velja od dneva sprejema na lil. kongresu Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, to je od 8. XII. 1971. leta.
PROGRAMSKA USMERITEV SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE V OBDOBJU OD 1971. DO 1975. LETA
TEZE
Uvodna pojasnila: Zaradi objektivnih okoliščin, kot so denimo volilne konference za
III.	kongres Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije v občinskih organizacijah sindikata, se je komisija za pripravo programskega dokumenta sindikata v nadaljnjem štiriletnem obdobju odločila, da nemudoma pošlje v razpravo teze. Za to se je komisija odločila, da ne bi ovirala pravočasne izvedbe volilnih konferenc, in to kljub spoznanju, da teze niso v celoti izoblikovane niti v vsebinskem smislu niti s stališča popolnejše razlage posameznih programskih nalog. Kljub omenjenim pomanjkljivostim pa komisija sodi, da na osnovi tez občinske volilne konference vendarle lahko razpravljajo o osnovnih nalogah, pri katerih naj bi se sindikalna organizacija v nadaljnjem obdobju predvsem angažirala. Na osnovi pripomb, dopolnitev in sprememb, ki jih bodo k tezam izrekle občinske volilne konference ter drugi zainteresirani subjekti, bo komisija pripravila popolnejši osnutek programskega dokumenta, o katerem bo razpravljal še republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije.
1.	Samoupravni položaj delavca
v združenem delu;
zavzemati se:
- da se bo krepila materialna baza samoupravljanja in z njo uresničevale ustavne in zakonske pravice delavcev iz samoupravljanja; to pa pomeni kritičen odnos sindikata
do nadaljnjega obremenjevanja delovnih organizacij industrije in rudarstva oziroma gospodarstva v celoti, do razmerja v delitvi med delovno organizacijo in družbeno-poli-tičnimi skupnostmi, do problema nelikvidnosti ter do vseh drugih rešitev, ki bi zoževale materialno bazo samoupravljanja in negirale temeljne pravice delavcev do gospodarjenja z dohodkom;
—	da se v delovnih organizacijah zgradi takšen sistem upravljanja, v katerem bo imel vsak delavec možnost uveljavljati svoje pravice in dolžnosti iz upravljanja, kar pomeni nadaljnjo izgrajevanje sistema obveščanja, demokratizacije odnosov v delovnih organizacijah, sodelovanja itd.;
—	da se v delovnih organizacijah ustvarjajo pogoji za izražanje kreativnih sposobnosti delavcev, kot denimo za razvoj racio-nalizatorske, novatorske dejavnosti in inovacij; zavzemati se za potrebne organizacijske ukrepe v delovnih organizacijah (opredelitev novatorske in racionalizatorske dejavnosti v statutih podjetij, izdelava pravilnikov, ustanavljanje posebnih komisij, ureditev odškodnin novatorjem in racionali-zatoijem ipd.);
—	da se uresničita XXI. in XXII. ustavni amandma - oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela kot poglavitnih nosilcev samoupravljanja — ki sta bistvenega pomena za realizacijo samoupravnega položaja delavca;
—	da v nadaljnjem procesu integriranja delovnih organizacij nekdaj samostojni ko-
lektivi z integracijo ne bodo razlaščeni temeljnih samoupravnih pravic;
—	da se izenačujejo pravice delavcev v dislociranih obratih, ki so bile doslej praviloma izredno zapostavljene v primerjavi z matičnim podjetjem;
—	angažirati se pri izpopolnjevanju notranje zakonodaje delovnih organizacij.
2.	Gospodarjenje,
dohodek in osebni dohodki;
zavzemati se:
—	za usklajevanje (ne izenačevanje!) pogojev gospodarjenja med industrijskimi panogami in za odpravljanje deformacij v primarni delitvi, vštevši s pogoji pridobivanja dohodka in osebnih dohodkov (na neusklajenost in deformacije v primarni delitvi opozarjajo že veljavni samoupravni sporazumi);
—	za pravilno opredelitev odnosa družbe do dejavnosti, kot so, denimo, elektrogospodarstvo, premogovništvo ter druge panoge bazične industrije;
—	nasprotovati sedanjemu načinu formiranja cen, pri katerem je vpliv končnih porabnikov premajhen;
—	da se pri nadaljnjem izpopolnjevanju davčnega sistema odpravijo dosedanje različne stopnje prispevkov na osebni dohodek pri različnih vrstah dela (honorarno delo, redno delo, nadurno delo, avtorski honorarji, delo po pogodbah, delo na domu, provizije itd.);
—	da se bo gospodarjenje z dohodkom vse bolj prenašalo na temeljne organizacije združenega dela (ustvarjanje in delitev dohodka ter osebnih dohodkov);
—	nasprotovati težnjam za tako delitvijo dohodka na osebne dohodke in sklade, ki bi izkazovala visoko stopnjo akumulacije ob nizkih osebnih dohodkih, pa tudi obratno: nizko stopnjo akumulacije ob visokih osebnih dohodkih;
—	da se bodo temeljni odnosi v usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov urejali na podlagi samoupravnega sporazumevanja;
—	da bodo razlike med osebnimi dohodki delavcev istih kvalifikacij le odraz različne
osebne storilnosti, različnih delovnih pogojev in različnega poslovnega rezultata, ki ga dosega delovna organizacija;
— da bo v osebnem dohodku delavca od-raženo živo in minulo delo, pri čemer si je potrebno prizadevati, da se čim pravilneje ovrednotijo pravice delavcev iz minulega dela;
—	da bo najnižji osebni dohodek v rednem delovnem času in ob normalnem izpolnjevanju delovnih nalog zagotavljal najmanj enostavno biološko reprodukcijo, dolgoročneje gledano pa tak osebni standard, ki bo omogočal delavcu in njegovi družini ekonomsko varno življenje;
—	da se obstoječa delitvena razmerja ne bodo povečevala; nasprotno, ob vse višjih poprečnih osebnih dohodkih bi se morali razponi v osebnih dohodkih v poprečju zmanjševati.
3.	Izobraževanje in kadri;
zavzemati se:
—	za čim višjo stopnjo strokovne usposobljenosti delavcev, kot ene od gonilnih sil družbenega napredka ter pomembne osnove družbenega položaja zaposlenega; za dovolj širok strokovno in družbeno-ekonomsko izobražen profil industrijskega delavca, ki bo sposoben prilagajati se pogostim tehnološkim spremembam v tem smislu, da delavec ob teh spremembah ne bo vedno potencialno nezaposlen; za kulturno vsestransko oblikovano osebnost delavca;
—	da bo šolski sistem izobraževanja delavcem omogočil izobrazbo za prvo zaposlitev;
—	za odprto kadrovsko strukturo, tako da bo vsakemu sposobnemu delavcu omogočeno pridobiti si tudi najvišjo strokovnost oziroma izobrazbo ter ob teh pogojih dosegljivo sleherno delovno mesto v delovni organizaciji;
—	za nenehno izboljševanje kadrovske strukture v delovnih organizacijah, s tem, da sposobnim strokovnjakom omogočamo napredovanje, da delovne organizacije skrbe za strokovni naraščaj (pripravništvo) ipd.; posebna skrb sindikata bo veljala delavskemu naraščaju (vajenci).
4.	Delovne razmere in varstvo pri delu;
zavzemati se;
da se z modernizacijo tehnike in z novo tehnologijo delovne razmere izboljšujejo oziroma da se z modernizacijo posameznih delovnih mest odpravljajo najtežje delovne razmere; če najtežjih delovnih razmer na posameznih delovnih mestih ni možno odpraviti, so pa razlog delovne invalidnosti, se zavzemamo za beneficiranje delovne dobe na takih delovnih mestih in za druge potrebne ukrepe;
-	da se bodo posebne delovne razmere (fizično naporno delo, zdravju škodljivi vplivi) na osnovi samoupravnih sporazumov v internih aktih podjetij pravilno ovrednotile ter da bodo v tem smislu usklajene pravice delavcev;
-	da se postopno zmanjšuje obseg nočnega dela, zlasti žensk in mladine, dokler pa obstaja, ga moramo primerno vrednotiti in ustvarjati za delavce v nočni izmeni čim boljše razmere (topel obrok, prevoz na delo in z dela ipd.);
-	da je nadurno delo resnično izjemno -v smislu zakonskih določil, kjer pa obstoja potreba po nadurnem delu, mu moramo določiti primerno vrednost; težiti moramo k omejevanju nadurnega dela, denimo na določeno število nadur (letno, mesečno) na delavca;
-	za usklajevanje osnov za nadomestila osebnih dohodkov; ob tem se bomo pri regresih za dopuste zavzemali, da se bodo kot pomembni kriteriji upoštevala solidarnostna načela, po katerih bodo delavci z nižjimi osebnimi dohodki in z večjim številom otrok prejemali višji regres; da se pri določanju števila dni dopusta upoštevajo kot najpo-
t membnejši kriteriji delovne razmere, delovna doba, socialno stanje zaposlenega in njegove družine; da pri nadomestilih osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni, za trajanje bolezni do prvih 7 dni ne bodo nadomestila nižja od 80%, od 7-30 dni pa ne nižja kot 90 % na osnovo, to je poprečni osebni dohodek delavca v minulem letu; da se bodo realneje določale osnove za obračun nadome-
stila osebnega dohodka tistih žensk, ki odhajajo na porodniški dopust;
—	da se organizira prehrana (in v ta namen zagotovijo sredstva) za vse delavce, še zlasti pa za delavce, ki delajo na težkih delovnih mestih in v nočni izmeni;
—	da se uskladijo pravice delavcev v zvezi s prevozom na delo in z dela;
—	zavzemati se proti odprodaji počitniških domov in drugih objektov rekreacije delovnih organizacij, za ustanavljanje počitniških skupnosti in za razvoj delavskega turizma;
—	da v primeru smrti delavca, katere vzrok je nesreča pri delu, delovna organizacija pomaga družini ponesrečenega;
—	da delavec pri odhodu v pokoj ali njegova družina v primeru smrti delavca prejme kot izraz solidarnosti kolektiva odpravnino v višini do dveh poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega delavca v podjetju.
5.	Delovna razmerja;
zavzemati se:
—	da proizvodni delavci, ki so zaradi priznanih zmanjšanih fizičnih sposobnosti razporejeni na manj zahtevna delovna mesta, ohranijo nezmanjšan osebni dohodek prejšnjega delovnega mesta;
—	da temeljna delovna razmerja (nastop, prenehanje dela) in pravice iz teh razmerij (osebni dohodek in podobno) usklajeno urejajo temeljne organizacije združenega dela;
—	da se usklajeno urejujejo pravice iz dela v zvezi z delovnim časom, nadurami, nočnim delom, poskusnim delom, letnimi dopusti ipd., in to s samoupravnimi sporazumi;
—	da se zmanjšuje obseg dela iz civilnopravnega razmerja in tako imenovanega dela po pogodbah ter da postanejo prejemki iz tega razmerja javni, s tem da jih plačnik izvajalcu dela izplačuje preko blagajne delovne organizacije, v kateri je delavec (izvajalec dela) redno zaposlen;
—	da se ohrani nespremenjen status služb pravne pomoči pri različnih organih sindikatov oziroma da se pravice teh služb kvečjemu še razširijo; nasprotujemo predlogom različnih profesionalnih združenj, po katerih
naj bi te službe pravne pomoči pri sindikatih ne imele več pravice zastopati delavcev v delovnih sporih pred rednimi sodišči.
6.	Zaposlovanje;
zavzemati se:
—	za ustvarjanje možnosti za polno zaposlitev delavcev in za stabilnost zaposlitve, ki predstavlja enega temeljnih elementov socialne varnosti delavcev, ter s tem v zvezi za čim manjši odliv delovne sile v tujino; za ustvarjanje pogojev za vrnitev in zaposlovanje delavcev, ki so zaposleni v tujini;
—	da bodo delovne organizacije v programih modernizacije in razvoja zagotovile sredstva za prekvalifikacijo delavcev in za odpiranje novih delovnih mest ter tako vplivale na preprečevanje tehnološke brezposelnosti;
—	da bodo investicijski načrti obvezno vsebovali program potreb po kadrih, sicer naj bi pristojni organi investicijskega programa ne odobrili; za spoštovanje tega načela je potrebno predvideti sankcije;
—	da se v primerih zmanjševanja obsega proizvodnje, pri saniranju podjetij ali pri stečaju, poiščejo organizirane možnosti zaposlovanja (in prekvalifikacije) presežka delavcev pri drugih delovnih organizacijah; pri tem bo sindikat sodeloval s prizadetimi delovnimi organizacijami in zavodi za zaposlovanje;
—	da se z morebitnimi samoupravnimi sporazumi vzpostavijo moralne norme in načela pri zaposlovanju delavcev med delovnimi organizacijami istih grupacij ali panog (novačenje, privabljanje kadrov).
7.	Stanovanjska problematika;
zavzemati se:
—	za tako postopnost v politiki prehajanja k stroškovnim (ekonomskim) najemninam, ki jo bo spremljala ustrezna prerazdelitev narodnega dohodka; uvajanje stroškovnih (ekonomskih) najemnin je mogoče izvesti le ob sočasnem delnem subvencioniranju najemnin delavcem z nižjimi osebnimi dohodki;
—	za tako stanovanjsko politiko, v kateri bo tudi pomemben delež kreditnega načina
financiranja stanovanjske gradnje, s tem da se delavcem z nižjimi osebnimi dohodki oziroma z manjšimi materialnimi možnostmi odobrava kredite pod ugodnejšimi pogoji;
—	da delovne organizacije, če je za to potreba, izločajo več sredstev za stanovanjsko gradnjo, kot pa je to doslej zakonsko določeno, da ta sredstva združujejo in naj-racionalneje izkoristijo (ustanavljanje stanovanjskih interesnih skupnosti); pri tem moramo biti pozorni na ureditev stanovanjskega vprašanja delavcev pred upokojitvijo;
—	zavzemati se moramo za večjo ekonomsko varnost stanovanjskih varčevalcev in bodočih nosilcev stanovanjske pravice, s tem da je potrebno v sklepanje stanovanjskih pogodb vnesti več pravne doslednosti in poslovne morale ter da tudi izvajalci del in prodajne stanovanjske organizacije nosijo del rizika pri podražitvi stanovanj;
—	nastopiti proti odprodaji stanovanj v družbeni lasti, razen če gre za zastarela in neustrezna stanovanja, ki jih delovna organizacija zaradi tega ali alokacije ne more več optimalno izkoriščati.
8.	Organiziranost sindikata;
—	gradili bomo takšne organizacijske vezi in metode dela, ki bodo omogočale vpliv osnovnih in občinskih sindikalnih organizacij na pohtiko in aktivnost sindikalne organizacije v celoti;
—	prizadevali si bomo, da bodo organizacijske oblike dela omogočale izražanje specifičnih interesov delov članstva sindikata in usklajevanje interesov teh delov z interesi drugega članstva;
—	delo sindikata bomo usklajevali z delom drugih posebnih sindikatov v Sloveniji in v Zvezi sindikatov;
—	svojo aktivnost bomo usklajevali z aktivnostjo sindikatov v drugih republikah in v Sindikatu delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije;
—	zavzemali se bomo za kontinuirano izobraževanje sindikalnih kadrov in težili, da se - kot najbolj organizirana oblika tovrstnega izobraževanja — ustanovi posebna sindikalna šola. KOMISIJA ZA PRIPRAVO
PROGRAMA DELA SINDIKATA
NEKATERE UGOTOVITVE IN SPOZNANJA SINDIKATOV OB SPREJEMANJU SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je dalo pobudo, da bi že v sedanji fazi uresničevanja zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov — poleg podpisnikov splošnega družbenega dogovora, to je gospodarske zbornice, Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in republiškega sveta ZSS — razpravljali o problematiki samoupravnega sporazumevanja tudi v Skupščini SR Slovenije. Sodili smo, daje treba oceniti že sedaj, kako nam je uspelo uresničiti osnovne cilje, ki smo jih zastavili ob snovanju družbenega in samoupravnega usmerjanja delitve.
Gre zlasti za oceno, v kolikšni meri nam je uspelo približati se skupno sprejetim ciljem, kot so, denimo, samoupravni sporazumi kot temeljni akti usklajevanja različnih interesov; realizacija načela, naj bodo razlike med osebnimi dohodki - enakih ali sorodnih izobrazbenih, kvalifikacijskih in poklicnih skupin, zaposlenih na enakih ali sorodnih delih — predvsem posledica razlik v delovni storilnosti in v delovnih razmerah; dalje ocena, kako smo uspeli uskladiti interese in doslej različne rešitve, ki zadevajo pravice iz dela in v zvezi z delom, pravice iz minulega dela; kakšne so rešitve in cilji poslovne uspešnosti in odnos do družbene akumulacije; kriteriji za najnižje in najvišje osebne dohodke; kako daleč smo z usklajevanjem odnosov v ustvarjanju in delitvi dohodka ter
osebnih dohodkov med organizacijami združenega dela, v panogah in dejavnostih in med njimi; kako in koliko smo uspeli v samoupravnih sporazumih neposredno povezati interese različnih področij družbenega dela.
K resni oceni nas zavezuje zlasti dejstvo, da smo v času javnih razprav o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov dobili polno podporo delavcev. Ugotovitve centra republiškega sveta ZSS za raziskavo javnega mnenja namreč prepričljivo dokazujejo ne samo podporo delavcev tej družbeni akciji, temveč kažejo tudi njihovo angažiranost pri tem. Iz ugotovitev raziskave namreč sledi, da se je 76,3 % zaposlenih opredelilo za različne načine družbenega usmerjanja delitve dohodka, 10,5 % jih je bilo proti, 3,2 % pa jih je ostalo neopredeljenih. Proti in neopredeljeni so bili po ugotovitvah raziskave predvsem zaposleni v tistih delovnih organizacijah, kjer iz različnih razlogov na lažji način ustvarjajo in tako tudi delijo dohodek („De-lavci o svojem družbenem položaju'4 — objava centra RSS za raziskavo javnega mnenja št. 33, Ljubljana, aprila 1971).
Takšna razprava je potrebna prav v času, ko si družba prizadeva za stabilizacijo gospodarskih gibanj, ko smo v fazi oblikovanja dopolnil k zvezni ustavi in sredi razprav o dopolnilih k republiški ustavi. S samoupravnimi sporazumi o usmerjanju in o delitvi dohodka in osebnih dohodkov namreč posegamo v področje, ki je bilo predmet zelo pogostih polemik, pri tem pa v osnovi druž-
beno neobvladano. Ko smo se opredeljevali za dražbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov na samoupravni podlagi, smo zasledovali zlasti velik družbenoekonomski, socialni in politični pomen samoupravnega sporazumevanja. Hkrati smo se zavedali, da usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ni v absolutni zvezi s sedanjo nestabilnostjo.
I.
l.
Zakon o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov je Skupščina SR Slovenije sprejela v prvi polovici februarja letos. V sindikatih smo vseskozi razumeli, da so samoupravni sporazumi - ki jih med seboj sklepajo delovne organizacije -osnovni instrument za družbeno obvladovanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. To je bil tudi razlog, da smo dva meseca pred podpisom splošnih družbenih dogovorov prevzeli pobudo in začeli uresničevati vsa tista določila, ki opredeljujejo način konstituiranja samoupravnih sporazumov (4. člen zakona).
Čas od sprejetja zakona pa do konstituiranja večine skupnih komisij za pripravo samoupravnih sporazumov smo izkoristili za številna posvetovanja s sindikalnim aktivom in s predstavniki samouprave v delovnih organizacijah. Tu smo pojasnjevali namen zakona, razpravljali o osnutkih obeh splošnih družbenih dogovorov, ki sta medtem nastajala, ter o načinih, kako se lotiti sklepanja samoupravnih sporazumov.
Takšna aktivnost, z njo je soglašala tudi 111. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, nam je omogočila:
-	da smo že pred podpisom splošnih družbenih dogovorov skoraj v celoti konstituirali skupine delovnih organizacij, ki se morejo vključiti v en samoupravni sporazum;
-	javno razpravo o osnutkih družbenih dogovorov in pozneje tudi že izvohtev skupnih komisij za pripravo samoupravnih sporazumov, kar je odločilno vplivalo na vsebinsko oblikovanje družbenih dogovorov.
2.
S splošnima družbenima dogovoroma določajo njegoVi podpisniki merila in postopek za presojo in oceno skladnosti samoupravnih sporazumov z določbami zakona. Ne zakon ne javna razprava o osnutkih splošnih družbenih dogovorov pa le-teh nista sprejela kot nadgradnjo samoupravnim sporazumom. Sprejela sta jih kot instrument za medsebojno primerjanje samoupravnih sporazumov. Družbena dogovora nehata veljati za podpisnike, ko dobijo njihovi samoupravni sporazumi pravno
veljavo, ostajata pa v veljavi in potrebna za tiste delovne organizacije, ki iz kakršnihkoli vzrokov niso podpisnice nobenega sporazuma. Enako so bila v javni razpravi plebiscitarno izoblikovana in sprejeta tudi tista nujno potrebna določila, ki konkretno opredeljujejo izplačila iz skladov skupne porabe in nekatere osebne prejemke iz materialnih stroškov.
3.
Z zakonom je omogočeno, da se organizacije združenega dela dogovorijo med drugim tudi o spodnji ravni osebnih dohodkov zaposlenih, ki so lahko hkrati tudi dogovorjeni obračunski element za usklajeno ugotavljanje kalkulativnih osebnih dohodkov. Instrumenta kalkulativni osebni dohodek - ki so s>a večinoma vsi podpisniki Samoupravnih sporazumov povzeli iz družbenih dogovorov - pa niti podpisniki niti delavci niso jemali kot pravico, ki je enostavno dana mimo doseženega dohodka. Kalkulativni osebni dohodki pomenijo skupaj s kriteriji o poslovni uspešnosti vsekakor pomemben pripomoček za ugotavljanje višine zasluženih osebnih dohodkov oziroma za omejevanje nezasluženih osebnih dohodkov. Hkrati so kalkulativni osebni dohodki s stališča social e varnosti delavcev pomemben družben indikator za tista delovna mesta in delovne organizacije, ki v skupnem obsegu ne ustvarjajo spodnje ravni obračunskih osebnih dohodkov in minimalnih sredstev za večjo materialno osnovo združenega dela. Kalkulativni osebni dohodki bodo kdt obračunski element še posebno pomembni v primerih, ko bo v snovanju ekonomske politike in v tekočih odločitvah prihajalo do sprememb v primarni in sekundarni delitvi dohodka oziroma do družbenega določanja cen. Zlasti velja to za tiste dejavnosti, kjer bi družbene odločitve o cenah delno ali v celoti odvzele delovnim organizacijam odgovornost za enostavno in razširjeno reprodukcijo.
4.
V razpravi o uveljavljanju zakona in v pripravalt za sprejem splošnih družbenih dogovorov so na posvetovanjih, ki so jih v tem času organizirali sindikati, dozorela stališča, da je v samoupravne sporazume nujno treba vgraditi tudi tista dosedanja spoznanja, ki zadevajo pravice iz dela in v zvezi z delom, so pa bile doslej neurejene ali pa različno vrednotene. Te pravice namreč predstavljajo velik delež osebnih dohodkov in bi njihova neusklajenost glede vrednotenja - po sedanjih spoznanjih - bistveno zmanjšala učinek samoupravnega sporazumevanja. Skladno s stališči sindikatov do teh vprašanj smo v javnem dokumentu pogojili soglasje pristojnih republiških odborov sindikatov z ureditvijo naslednjih vprašanj:
-	nadurno delo mora biti vrednoteno najmanj 50 % više od rednega dela, s tem da se za družbene dejavnosti upoštevajo njihove posebnosti;
- nočno delo mora biti vrednoteno najmanj 25 % više od dnevnega dela, s tem da se tudi tu za družbene dejavnosti upoštevajo njihove posebnosti;
-	nadomestila za čas bolezni ne smejo biti manjša kot 80 % od osnove, ki je zračunana po poprečnem osebnem dohodku iz preteklega leta;
-	sredstva za regresiranje letnih dopustov ne morejo znašati v masi manj kot 300 dinarjev neto na delavca;
-	Prvi osnutki samoupravnih sporazumov so -odvisno od ekonomske moči delovnih organizacij - podpisnic - predvidevali izplačevanja odpravnin pri odhodu delavcev iz delovne organizacije, vštevši ob upokojitvah in primerih smrti. Zneski so ponekod znašali tudi več kot šest mesečnih osebnih dohodkov delavca. Zaradi tega smo v izhodiščih za dajanje soglasij sindikatov določili, da odpravnine ne morejo znašati več kot dva povprečna mesečna osebna dohodka v delovni organizaciji in da je to možno uveljaviti le ob upokojitvi ali v primeru smrti. Tako ..odpravnino", ki je v bistvu nastala spontano, smo vseskozi smatrali za izraz solidarnosti kolektiva, ne pa kot pravico iz minulega dela, kakor so jo opredeljevali nekateri v prvih osnutkih samoupravnih sporazumov.
.5.
Pri uresničevanju zakonskega načela, naj bodo razlike med osebnimi dohodki delavcev v enakih ali sorodnih izobrazbenih, kvalifikacijskih in poklicnih skupinah, zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, predvsem odraz razlike v delovni storilnosti in v delovnih razmerah, so samoupravni sporazumi nujno izhajali iz določenega dohodka, torej iz tistega, ki je rezultat sedanje primarne in sekundarne delitve. To pa seveda pomeni, da je uresničenje izhodiščnega načela le relativno. Hkrati pa je res, da praviloma vsi kriteriji v samoupravnih sporazumih glede poslovne uspešnosti zavezujejo podpisnike za tako delitev dohodka, ki — po pokritju mase kalkulativnih osebnih dohodkov - zagotavlja progresivno naraščanje sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela. Pri uresničevanju omenjenega načela je še posebej pomembno, da so se podpisniki sporazumov dogovorili o značilnih delovnih mestih, poklicih ali skupinah poklicev, ki jih bodo uporabili za medsebojno primerjanje pri izračunu mase kalkulativnih osebnih dohodkov. Menimo, daje takšna usmeritev podpisnikov samoupravnih sporazumov utemeljena in življenjska zlasti glede kvalifikacije, in to vključno kvalificiranih delavcev, ki so si kvalifikacijo pridobili z organiziranim izobraževanjem v podjetju. S tem so bili priznani poklici, ki izvirajo iz naglega tehničnega in tehnološkega razvoja zlasti v nekaterih panogah.
Če so podpisniki samoupravnih sporazumov, zato da bi se izognili plačevanju prispevkov v sklad skupnih rezerv, napihnili priznavanje internih kvalifikacij, je v tem realna nevarnost, da si delavci v neposredni proizvodnji ne bi prizadevali za pridobivanje dejanskih kvalifikacij. To sicer možno globalno napako pa bodo v delovnih organizacijah lahko v celoti odpravili s svojimi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, saj samoupravni sporazumi določajo le maso dovoljenih osebnih dohodkov, ne pa tudi konkretnega osebnega dohodka posameznika.
6.
V samoupravnih sporazumih vsebujejo kalku-lativni osebni dohodki še dodatek o vrednotenju delovnih razmer. Ob nastajanju samoupravnih sporazumov nismo razpolagali z nobenimi podatki, ki bi nam omogočali realno vrednotenje delovnih razmer in tovrstne odnose med panogami. Zavoljo tega smo se odločili, naj bodo delovne razmere najviše ovrednotene v rudarstvu (30 % na maso kalkulativnih osebnih dohodkov), v drugih samoupravnih sporazumih - skladno s težavnostjo delovnih razmer - pa sorazmerno manj. Glede vrednotenja delovnih razmer bodo prvi odnosi določeni šele s samoupravnimi sporazumi in jih bo v naslednjem obdobju nujno potrebno še naprej usklajevati med posameznimi sporazumi. V naslednjem obdobju bo treba na osnovi sintetičnega gradiva - kot so analitična ocena delovnih mest, sistemizacija delovnih mest, dosedanje ugotovitve medicine dela, dokumentacija za beneficirano delovno dobo - in na osnovi mednarodnih podatkov opraviti nadaljnjo, bolj strokovno zasnovano uskladitev samoupravnih sporazumov.
7.
Kot pozitivno izkušnjo štejemo prizadevanje skupnih komisij, da v samoupravne sporazume zapišejo originalne rešitve za merjenje in medsebojno primerjanje osnovnih rezultatov. Čeprav so ta merila dokaj različna, so vendar nastala po izkušnjah predlagateljev. Prilagojena so ekonomskim in tehnološkim posebnostim delovnih organizacij — podpisnic in pomenijo resno prizadevanje, da se merila o uspešnosti poslovanja in medsebojni odnosi glede nastajanja in delitve dohodka kar najbolj objektivizirajo. V tej fazi ocene družbenoekonomske vrednosti kriterijev o poslovni uspešnosti smo si v sindikatih prizadevali za ostrejše kriterije v dejavnostih, ki poslujejo v ugodnejših razmerah. Seveda v sedanji fazi vseh teh zapisanih meril ni mogoče kvantitativno in kvalitativno dokončno ovrednotiti. Sodimo, da je to naša skupna bodoča naloga, pri kateri bodo podpisnikom samoupravnih sporazumov znatno pomagala spoznanja gospo-
daiske zbornice in drugih dejavnikov; seveda pa bi vsaj v tej fazi bilo treba pričakovati aktivnejšo vključitev teorije pri iskanju čim boljših praktičnih rešitev.
8.
Že ob dosedanjih ocenah - ki so nujno pavšalne in ne dokončne - je možno slišati pripombe, da samoupravni sporazumi ne opredeljujejo odnosa podpisnikov do akumulacije. Statistično in površno bi tem ugovorom celo pritrdili; tako denimo od 22 samoupravnih sporazumov za delovne organizacije v industriji in rudarstvu samo 12 sporazumov Opredeljuje obveznosti podpisnic do naložb v akumulacijo. Toda samo po tem podatku ni mogoče pravilno sklepati o resničnem odnosu do akumulacije. Drugi sporazumi namreč v kriterijih glede poslovne uspešnosti natančno opredeljujejo delež osebnih dohodkov v dohodku, in to v odvisnosti od delovnih in poslovnih rezultatov. Celo več: praviloma je v vseh samoupravnih sporazumih, ko je pokrita masa kaikulativnih osebnih dohodkov, delitev dohodka takšna, da so naložbe za materialno osnovo združenega dela progresivne. V tem smislu je torej številčno opredeljeno obveznost do akumulacije treba razumeti kot poprečno spodnjo zavarovalno mejo teh naložb. Kvalitativni kriteriji o poslovni uspešnosti namreč dinamično opredeljujejo delitev dohodka na sredstva za osebno porabo in akumulacijo, in to pri vsaki višini dohodka in neodvisno od tega, ali je v samoupravnem sporazumu še s posebno opredelitvijo ta obveznost zapisana ali ne.
9.
Kar zadeva najnižje osebne dohodke, je večina samoupravnih sporazumov sprejela določila iz splošnih družbenih dogovorov. To pomeni, da za normalno delo in normalni učinek ne sme biti najnižji osebni dohodek manjši od 800 dinarjev. Vztrajali smo tudi pri tem, da bi določili kriterije za najvišji osebni dohodek. Vendar sodimo, da to področje ni ustrezno urejeno in bo po končani prvi fazi samoupravnega sporazumevanja vsekakor moralo doživeti precej sprememb - morda celo v družbenih dogovorih. Za pravilnejše ocenjevanje dosedanjega dela pri samoupravnem sporazumevanju pa je vendarle treba poudariti, da so bile sindikatom nenehno vsiljevane ohlapne rešitve, pretiravanja in postavljene celo zahteve, naj sindikati - ob dajanju soglasij na samoupravne sporazume - glede višine najvišjih osebnih dohodkov neposredno sami odločajo.
10.
Nastajanje samoupravnih sporazumov je bilo svojevrstno usklajevanje interesov med podpisniki istega sporazuma, deloma pa tudi že usklajevanje interesov med samoupravnimi sporazumi. Ker pa
so samoupravni sporazumi nastajali v različnih časovnih obdobjih, seveda ni mogoče soditi, daje ta uskladitev že popolna. Čeprav samoupravno spora-zumevane smatramo za proces, kaže kljub temu že sedaj opozoriti, da usklajevanje interesov med podpisniki različnih samoupravnih sporazumov ne bo vedno in ob vseh vprašanjih 'potekalo brez konfliktov. Zato smatramo, da je izredno pomembno določilo v 14. členu zakona, po katerem je dana vsaki organizaciji združenega dela pravica vložiti javni ugovor na že sklenjen sporazum. Menimo namreč, da je to pomemben instrument v rokah podpisnikov samoupravnih sporazumov, s katerim se lahko zavarujejo pred tem, da bi katera od skupin delovnih organizacij svoje s samoupravnim sporazumom pridobljene pogoje in pravice izrabljala, ne da bi drugi pri tem nanjo vplivali. Kohkor bolj se bo ta institut uveljavljal, toliko manj bo potrebno vmešavanje subjektov izven samouprave delovnih organizacij v delitev dohodka in osebnih dohodkov.
II.
1.
Prvi samoupravni sporazumi so nastajah v času javne razprave o dopolnilih zvezne ustave. Določbe v teh dopolnilih o minulem delu so spodbudile sestavljavce prvih osnutkov samoupravnih sporazumov, da so iskali najrazličnejše rešitve, kako ga opredeliti. Ob tem pa je prišlo do poenostavljanja, kakršnega smo že opisali v zvezi z ..odpravninami". Drugi pa so spet minulo delo opredeljevali kot dodatek k sedanjemu osebnemu dohodku, torej kot pravico, ki jo moramo dobiti priznano od zunaj in ki bo v končni posledici pomenila prerazdelitev narodnega dohodka. Učinki take prerazdelitve naj bi se po nekaterih osnutkih odrazili na višini osebnih dohodkov celo z dodatnimi 40 %. Take težnje so bile v javni razpravi premagane. Priporočili pa smo, naj samoupravni sporazumi vsebujejo glede minulega dela določila, ki bodo delavcem ne glede na modernizacijo in uvajanje sodobnejših tehnoloških postopkov zagotavljale stalnost zaposlitve. S tem smo hoteli doseči, da se v delovnih organizacijah vendarle že spremeni odnos do ..tehnoloških presežkov delovne sile", ki so nastajali kot posledica naložb njihovega minulega dela. Taka določila, ki jih vsebujejo samoupravni sporazumi, denimo v industriji in rudarstvu, pa še ne pomenijo, da smo s tem rešili že vsa teoretična in praktična vprašanja v zvezi z minulim delom.
2.
Pri predlaganju skupin podpisnikov samoupravnih sporazumov smo težili k povezovanju delovnih organizacij, ki se proizvodno, ekonomsko in tehnološko povezujejo v organsko celoto. Tako smo
predlagali, naj se v samoupravne sporazume proizvodnih organizacij vključujejo na primer tudi njihova poslovna združenja in kjer je le mogoče tudi trgovina, raziskovalni instituti itd. Ugotavljamo pa, da je tako povezovanje uspelo le delno, v glavnem pri poslovnih združenjih in nekaterih raziskovalnih institutih. V bodočih prizadevanjih za integracijo združenega dela bo v tem smislu potrebno še nadaljnje prizadevanje (pa ne le sindikatov) tudi glede povezovanja poslovnih bank, zavarovalnic, nekaterih znanstvenih institucij in zlasti trgovine.
3.
Znani so podatki o visokem deležu osebnih prejemkov, ki izvirajo iz dela po pogodbah (civilnopravna razmerja). Na III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije smo odločno izrazili nezadovoljstvo, ker je to področje osebnih prejemkov družbeno neobvladano, nekontrolirano in nejavno - v resnici pa povzroča znaten del socialnih razlik in utemeljeno politično negodovanje. Podpisniki samoupravnih sporazumov so pokazali pripravljenost, da se ta vprašanja čimprej rešijo, saj so v večini samoupravnih sporazumov zapisali določila, po katerih bodo izplačila za delo po pogodbah predmet posebne obravnave delavskih svetov predvsem ob periodičnih in zaključnih računih. V mnogih samoupravnih sporazumih pa so zadolžili samoupravne organe, da morajo te izdatke programirati, ob zaključnih računih pa obravnavati njihovo višino in učinke. Žal pa nakazane rešitve doslej še niso dobile podpore v veljavni metodologiji za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov. Ta metodologija namreč še vedno dopušča možnost utapljanja teh izplačil v skupno in s samoupravnim sporazumom dogovorjeno maso za osebne dohodke in za skupne potrebe delavcev.
III.
1.
Po dosedanjih spoznanjih, do katerih smo v sin-' dikatih prišli, je glede procesa samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov možno ugotoviti zlasti naslednje:
-	s samoupravnimi sporazumi bomo dosegli večjo usklajenost osebnih dohodkov v panogah in med panogami (razlike med panogami vsekakor ne bodo v razmerju 100:170, kakršne so bile pred sporazumevanjem);
-	interesi delovnih organizacij pri nastajanju in delitvi dohodka niso več atomizirana pravica in samo njihov problem;
-	doslej dokaj izolirano obravnavanje elementov o uspešnosti ali neuspešnosti gospodarjenja postaja vse bolj javno, rešitve pa iščejo podpisniki
samoupravnih sporazumov v medsebojnem usklajevanju in ob skupnih spoznanjih;
-	številna nasprotja pri nastajanju in delitvi dohodka se rešuje brez posredovanja in prisile subjektov izven neposredne samoupravne sfere, v tem smislu pa nastajajo elementi, ki integrirajo delavski razred;
-	odpravljeni bodo tisti ekscesi v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki so bili doslej predmet ostre kritike, kazali pa so se kot neupravičeno visoki povprečni osebni dohodki ali kot kritizirano visok osebni dohodek posameznika;
-	pomemben vir za nastajanje socialnih razlik, ki se je doslej napajal iz neobvladanih pravic do povračil iz materialnih stroškov, je sedaj družbeno obvladan, čeprav sta družbena dogovora glede le-teh - po sedanjih spoznanjih - morda preveč
unificirana;
- uspešno je premagan začetni odpor proti usklajenemu in primernemu vrednotenju pravic iz dela in v zvezi z delom (nadtuno delo, nočno delo, boleznine itd.).
Če smo pri dosedanjem reševanju teh socialnih in političnih problemov pripisovali konfliktne situacije družbeno neobvladani delitvi dohodka in osebnih dohodkov, smo s samoupravnimi sporazumi dobili pomembno možnost reševati ta vprašanja po samoupravni poti in v medsebojni odvisnosti. Seveda pa višina osebnih dohodkov ni edini vzrok za ustvarjanje socialnih razlik. Zato družbeno obvladovanje osebne porabe še ne pomeni, da so v celoti rešeni problemi socialnega razlikovanja.
2.
V Sloveniji smo se prvi lotili praktične realizacije temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka ter problema, ki ga opredeljujejo tudi ustavna dopolnila. Ocena prehojene poti ne bi bila popolna - čeprav v tej fazi niti ne more biti - če ob tem ne bi ugotovili naslednjega:
-	začeli smo brez izkušenj, prav tako pa tudi brez možnosti, da bi se oprli na izkušnje drugih;
-	samoupravno sporazumevanje je javno dejanje. Zaradi tega je normalno, da ima vsaka organizacija združenega dela pravico do vpogleda in do pobude, ki naj povzroči spremembe in dopolnitev lastnega samoupravnega sporazuma, kot tudi samoupravnih sporazumov drugih. V tej informaciji smo že omenili pomen pravice javnega ugovora. Ko bomo javni ugovor na katerikoli samoupravni sporazum s strani katerekoli delovne organizacije sprejeli kot normalno sestavino samoupravnega sporazumevanja, bo razvoj tega instituta odpravljal potrebo po kontroli dejavnikov izven neposredne samoupravne sfere nad samoupravnimi sporazumi;
-	samoupravni sporazumi so nastajali v relativni časovni stiski in ob dejstvu, daje njihov sprejem pogoj za odmrznitev osebnih dohodkov. Pred-
videvamo, da je tudi v tem treba iskati vzroke za nekatere ne povsem dognane rešitve in kompromise. Neodvisno od tega pa smo v sindikatih vseskozi smatrali samoupravno sporazumevanje kot trajen proces, v katerem bodo že sprejete rešitve podvržene stalni kritični presoji;
- neurejena in družbeno neobvladana delitev je bila povod za mnoge kritike organizacij in organov sindikatov. V tem je tudi razlog za še večjo aktivnost sindikatov v dosedanjem procesu samoupravnega sporazumevanja. Zaradi tega smo smatrali za sestavni del svoje dolžnosti, da smo oblikovali nastajanje zakona in družbenih dogovorov, jih pojasnjevali, da smo opravili številne organizacijske in operativne naloge v zvezi z začetki samoupravnih sporazumov, da smo bili pobudniki za izvolitev večine skupnih komisij za pripravo samoupravnih sporazumov, opravili pa smo tudi obilo usklajevalnega dela, kije bilo nujno potrebno v fazi nasta-
janja samoupravnih sporazumov in pred dajanjem soglasij pristojnih republiških odborov sindikatov. V nadaljnjem procesu in razvoju sistema samoupravnega sporazumevanja - ki je sedaj kot družbena norma že sprejeto - bodo zanesljivo tudi sindikati postavljeni v položaj, ki ustreza izkušnjam, ki smo sijih pridobili vsi, ki v tem sodelujemo.
V informaciji, ki jo posredujemo, smo zajeli pretežno družbenopolitično oceno dosedanjih izkušenj. Pri tem moramo poudariti, da je za celotno podobo dosedanjih spoznanj treba upoštevati še informaciji gospodarske zbornice in Izvršnega sveta SR Slovenije, ker sta oba organa prav tako podpisnika splošnih družbenih dogovorov. Sicer pa smo sodelovali tudi pri snovanju poročila verifikacijske komisije.
L