poštnina piaeana v gotovim Leto LVII. v Ljubljani, v soboto, dne 12. oktobra 1929 St. 233 St. 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja zo državo SHS mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 30O Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»ka Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene ogloscrv 1 stolp, pelli-vrsfo mali oglasi po 1-50 inZD.večJI oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urcdnlSlcem delu vrstica po 10 Dir o Pri vcCjem o Izide ob 4 zfulrtvJ razen pondel)ka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici Si. «,'/11 Holtoplal se ne vraCafo, nef ranici rana pisma se ne apre/ema/o + l/redni&iva telefon it. 2050. apravnMtva St. 2328 Razorožitev na morju Nekaj posebnega se je tedni godilo v Ameriki. — Angleški ministrski predsednik je stopil pred ameriški senat. Tudi topot je tako govoril, kakor smo že navajeni od njega : odkrito, preprosto in jasno. Sedaj, ko je predsednik vlade največjega imperija sveta, je njegova govorica ista, kakor je bila, ko je bil še samo delavski poslanec v parlamentu. Mac Donalc! ne pozna govorice diplomatov, čeprav je on največji diplomat te dobe. Rekel je Amerikancem: Blood is tliicker tlian water! Kri ni voda! Med nami in med vami ne bo nobene vojne več. Ocean leži sicer med nami, toda mi se bomo sporazumevali od srca do srca. Mi, Angleži ne bomo sklepali z nikomur več političnih zvez proti komurkoli. Mi iščemo samo sporazuma. In da bi dal svojim besedam še jačji poudarek, je Amerikancem povedal še to, da ne govori le v imenu sedaj vladajoče delavske stranke, ampak da je tolmač čustvovanja vsega angleškega naroda. Senatorji so Mac Donaldu ploskali, kakor se še ni zgodilo v Beli hiši in Mac Donalda imajo sedaj Amerikanci še skoraj rajši kakor Angleži. Kako je Mac Donald po doseženem sporazumu z Ameriko vendar mogel na tak način govoriti. — Samo dvoje je mogoče: Ali tako zaupa v silo — ali v novega duha, ki bo iztrebil vojno. Angleški premier bi mogel računati in se zanesti na silo. Dokler je ob Angliji stala tekmujoča Amerika, angleški položaj ni bil tako čvrst. Štirje veliki angleški doininijoni imajo bližje v Ameriko, kot na Angleško: Kanada, Nova Fund-landija, Nova Zelandija in Avstralija. Torej lažje v Ameriki kupujejo in prodajajo, Amerika jim more nuditi tudi večjo varnost. V angleško-ame-riški tekmi, krvavi ali nekrvavi, bi Anglija težko odnesla zmago. Toda sedaj sta obe največji sili sveta spora-zumljeni. Njihova mornarica, trgovska in bojna je neprimerno silnejša, kot ladjevje vsega ostalega sveta. Prav tako tudi njihovo bogastvo. V njihovem gospodarskem in političnem območju je polovica vsega človeštva... Mac Donald bi mogel načunati na silo, ker Anglija in Amerika predstavljata silo, kakor je še ni videlo človeštvo od stvarjenja sveta. A mnogo bolj verjetno je, da je veliki Anglež govoril krilate besede kot glasnik nove ere, ki jo slutijo oni, ki so na političnih vrhuncih. Varnost držav naj ne počiva več na bajonetih in podmornicah ampak na odkritem in iskrenem sporazumu. Kellogov pakt naj ne ostane cunja papirja, eden tistih neštevilnih mednarodnih dokumentov, ki so čez nekaj let že navadno dokaz lokavosti in nemoči mednarodne diplomacije. Kellogov pakt naj ne bo iz zadrege porojeno dete, ampak akt moralne obveznosti za vse narode, ki so ga podpisali. Ce se narodi odpovedo vojski kot sredstvu medsebojnega obračunavanja, potem morajo razorožiti. S tem dokažejo, da verjamejo, kar so podpisali. Mac Donald hoče dati dober zgled. Sporazumel se je z Ameriko na enako vojno tonažo do 1.1936. Od tega leta dalje pa bodeta obe državi sporazumno razoroževali, ker se avtomatično izločujejo stare ladje, novih pa ne bodeta več v dosedanjem obsegu gradili. Spomladi, 20. ali 21. januarja se bo v Londonu vršila razorožitvena pomorska konferenca. Razen Anglije in Amerike so h konferenci povabljene še Francija, Japonska in Italija, toraj vse največje pomorske sile. Med slednjim tremi je v zadnjem času vladala velika nervoznost, ker so se bale, da jih bodeta po preliminarnem medsebojnem sporazumu Anglija in Amerika postavili pred dovršeno dejstvo, kateremu bi se težko upirali. — Toda delavska stranka zasleduje v vsakem oziru politična sporazumevanja. Besedilo angleško ameriškega sporazuma bo ostalim trem pomorskim silam predloženo v odobritev in bo šele potem stopilo v veljavo. — Razpoloženje Francije se je na to vest mahoma obrnilo na bolje. A istočasno je utihnilo škodoželjno pisanje nekega dela nemškega časopisja, ki je namigavalo, da so Angleži Francoze pustil na cedilu. — Anglija in Amerika se v predhodnem sporazumu odpovedujeta tudi podmorskim čolnom. Samo v tem še nekatero francosko časopisje vidi naperjeno ost proti slabejšim pomorskim silam. Čisto jasno je namreč, da bodeta obe velesili isto zahtevali tudi od ostalih treh držav. S tem pa, da se izloči podmornik kot bojno orožje, se izloči edino obstoječe orožje, ki bi moglo biti velikemu angleško-ameriškemu bro-dovju konkurenčno, oziroma nevarno. — A gotovo se bo pri dobri volji tudi tu našla zadovoljiva rešitev, ki nam prinese postopno razorožitev na morju. Ni dvoma, da bo kot nadaljevanje sledila razorožitev tudi na kopnem. Na zadnjem zasedanju Društva narodov je lord Cecil v imenu angleške delegacije sicer že stavil podoben predlog, ki pa je bil zaenkrat odklonjen. Veliko vprašanje je, če se bo danes leto še dobila večina za proti predlog. Mi smo prepričani, da ne. — Pomočniki banov imenovani Belgrad, 11. okt. (Tel. »Slov.-t) Z ukazom Nj. V. kralja so postavljeni za pomočnike banov: V dravski banovini dr. Otinar Pirkmajcr, vrhovni inšpektor ministrstva notranjih zadev, v 2. skupini I. kategorije. V savski banovini Sava Stojanovie, sodnik upravnega sodišča v Zagrebu, v 2. skupini 1. kategorije. V vrbaski banovini Milivoj Ivaniševič, vel. župan iz Mostarja, v 2. skupini I. kategorije. V primorski banovini dr. Ivan Perovic, vel. župan iz Splita, v 2. skupini 1. kategorije. V drinski banovini dr. Ardo Hasanbego- vič, vel. župan iz Tuzle, v 2. skupini I. kategorije. V zolski banovini dr. Jovan Zec, vrbaski vel. župan, v 2. skupini I. kategorije. V donavski banovini Vidoje Mišovič, ra-ški vel. župan, v 2. skupini I. kategorije. V moravski banovini Dragomir Todoro-vič, bifoljski vel. župan, v 2. skupini I. kategorije. V vardarski banovini Milan Nikolič, sarajevski vel. župan, v 2. skupini I. kategorije. Sporazum s pravoslavno cerkvijo Zakon o pravoslavni cerkvi bo v kratkem uzakonjen Belgrad, 11. okt. (Tel. Slov.«) Danes so odpotovali pravoslavni škofje na arhierejski sabor, ki začne zborovati 16. t. m. Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjati se s posameznimi člani, ki so poudarjali, da je dosežen sporazum med pravosodnim ministrstvom in pravoslavno cerkvijo glede zakona o pravoslavni cerkvi in da bo arhierejski sabor sedaj ta enoten zakonski osnutek pretresal ter ga predložil ministrstvu, ki bo nato v najkrajšem času izvedlo njegovo uzakonitev. Ureditev vprašanja pravoslavne cerkve bo po mnenju pravoslavnih krogov koristna prav tako za cerkev kakor za državo. Upajo tudi, da bo nato pravosodno ministrstvo lahko uredilo tudi zakon o katoliški in drugih veroizpovedih. Pred izrednim fašističnim sodiščem „Proces" proti mladim Is Iranom v Pulji — Časopisje zahteva smrtno kazen Danes se je pričel pred izrednim sodiščem za zaščito države proces proti petim Istranom, ki so obdolženi, da so na dan volitev dne 24. marca 1929 napadli volivce na poti iz Trviza v Pazin. Proces se bo vršil v Puli, kamor pride vse osebje izrednega tribunala iz Rima. V nedeljo 24. marca so se Trvižani pod pritiskom učitelja Ballerina, pazinskega občinskega načelnika Camusa in po vsej Istri znanega sodnika De Morija napotili na volišče v Pazin. Skupino okoli 100 ljudi je vodil sam učitelj Ballerin, da ne bi kdo od kmetov ušel. Blizu Berma pod Kamuž-bregom je padlo iz zasede več'strelov; Ivan Tuhtan se je zgrudil smrtno zadet in pozneje je umrl v pulski bolnišnici, Brajkovic Matija pa je bil le lahko ranjen. Pol ure za tem, kakor pravi obtožnica, je bilo oddanih več strelov blizu Brestovice na cesti ob posestvu Stanzia Runco na skupino 30 volivcev, ki so šli iz Kaščerge na volišče v Pazin. Zadet ni bil nihče. Pred izredno sodišče pridejo: Gortan Vladimir, star 25 let; Ba-čac Viktor, star 22 let, poročen; Ladavac Dušan, star 19 let, edini sin; Ladavac Alojzij, star 17 let in Gortan Živko, star 25 let, poročen in oče dveh otrok. Vsi so kmetje iz Berma. Med preiskavo so bili izpuščeni Vivoda Danilo, star 19 let, Stranic Franc, star 29 let in Belac Josip, star 36 let, ker je preiskovalni sodnik dognal, da so nedolžni. Obtožnica, ki so jo priobčili v celoti vsi italijanski listi, obsega kar 6 stolpcev. Sodnik ugotavlja, da gre za premišljeno zaroto, ki je bila sklenjena na sestankih med 17. in 23. marcem, izmed katerih se je zadnji vršil v hlevu Zivkota Gor-tana. Na tem sestanku da so bile razdeljene vloge. Napad pod Kamuž-bregom naj izvr- Spomenica jugoslovanskih kmetijskih organizacij Belgrad, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanske kmetijske organizacije so poslale potom svojih zastopnikov kmetijskemu ministru spomenico, v kateri navajajo svoje predloge glede prenosa poslov poljedelskega ministrstva na posamezne banovine. Žrebčarne naj se oddajo banovinam. Dalje naj pridejo v območje banovine gotove šole, n. pr. zadružne. V spomenici poudarjajo, da se kmetijski krogi trdno nadejajo, da se 1k> kmetijstvo zelo dvignilo, ako l>o spadalo v kompetenco posameznih banov, da se bo odslej intenzivneje gojilo, in sicer prvenstveno tako glede programa kakor glede proračuna. Dalje poudarjajo svojo zadovoljnost, da se je skrb za kmetijstvo postavila na tako široko podlago ter pričakujejo, da 1» državna kmetijska uprava širokogrudna, kar se tiče uradništva, programa in sredstev. Zakoni, ki so bili izdelani za napredek kmetijstva, služijo lahko ob majhnih spremembah tudi banovinam, in to radi tega, ker je v njih v glavnem iv.ražen program, ki je danes potreben. šijo Bačac Viktor, Ladavac Dušan in Ladavac Alojzij, Zivko Gortan pa naj stoji na straži; Vladimir Gortan napade blizu Brestovice volivce iz Kaščerge. Obtožnica prihaja po raznih ovinkih, ki slonijo na posebnih juridičnih načelih, do težkega zaključka. Namen napadalcev je bil prestrašiti volivce, ki bi kompaktno glasovali za fašistični režim. »Ker pa so se v istem času širili po deželi glasovi, da se bo od volivnega poraza fašističnega režima okoristila Istra in odrešene dežele, je bil a. ntat naperjen proti celotnosti italijanske države, proti fašističnemu režimu. Dokazi so tu, da je bil zločin inspiriran po terorističnih društvih od onkraj meje, katerih namen je preprečiti asimilacijo prebivalstva v italijanskih državnih provincah.« Obtožnica ugotavlja nadalje, da gre za en sam zločin, čeprav se je izvršil na dveh mestih. Na podlagi čl. 1 zakona 12. decembra 1926 so vsi imenovani obdolženi zločina proti varnosti države, ker so hoteli vprizoriti pokol j v Pazinscini; Bačac, Ladavac Dušan in Alojzij, da so izstrelili okoli 30 strelov na Tre-vižane, medtem ko je Vladimir Gortan izstrelil več strelov proti volivcev iz Kaščerge. Končno se vsi obdolžujejo prestopka, da so hranili orožje in municijo brez dovoljenja. Zakon iz 1. 1926 predvideva za omenjene zločine smrtno kazen. To je drugič, da odide izredni tribunal iz Rinia na lice mesta. Prvič se je to zgodilo, ko je izredno sodišče v Lucci obsodilo na smrt nekega komunista ki je ubil nekega fašista, da se maščuje, ker so mu fašisti zažgali hišo. Obsodbi je sledila na licu mesta eksekucija. Fašistični listi zahtevajo med vrstami obsodbo na smrt, »da pokaže Italija, da ni mehkužna, tudi ne usmiljena, temveč samo pravična«. Pozdrav naših indusirijcev slov. banu Ljubljana, dne 10. oktobra 1929. Visoko spoštovani gospod ban! Modra odločitev Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. Vas je kot prvega slovenskega bana postavila na čelo naše dravske banovine. Blagovolite, gospod ban, ob tem zgodovinskem dogodku sprejeti naše navdušene čestitke. Trdno smo uverjeni, da bo nova porazdelitev državne uprave v posebni meri pomagala v konsolidacijo lepe in ljubljene države, Kraljevine Jugoslavije. Ravnotako pa smo globoko uverjeni, da bo Vašim bogatim talentom in iskrenim namenom uspelo voditi slovenske dežele, združene v dravski banovini, na poti kulturnega in gospodarskega napredka do duhovnega pro-cvita in materijalnega blagostanja. Ponovno izrekamo naše najboljše in vdane čestitke- Zveza industrijccv v Ljubljani. D. Hribar I. r. Ing. M. Šukljc i. r. l/pravu /e v Kopltarfevl ul.it. o — Čekovni račun: Ctutallana štev. 10.630 ln tO.349 zo tnaerate. Saralevošt.7363. Zagreta it. 39.011, Praga In »uno/ St. 24.797 Novi bani fprišli v Belgrad Belgrad, 11. okt. (Tel. Slov.«) Novi bani so prispeli v Belgrad in so se javili v pred-sedništvu vlade. Po zaprisegi se bodo vrnili nf. svoja mesta, kjer bodo prevzeli svoje dolžnosti. Iz posameznih banovin se poroča, da bodo sprejemi banov v banovinah prav slovesni. Tako se je u. pr. v Novem Sadu sestavil poseben odbor zastopnikov najrazličnejših organizacij, ki je točno določil program za sprejem bana Daka Popoviča, ki se vrne v Novi Sad v nedeljo, 13. t. m. Dobri odmevi v angleških listih London, 11. okt. (AA.) »Times« in »Man-chester Guardian« objavljata imena novih banov. »Manchester Guardian« pravi, da so to možje visokega standarda in da uživajo popoln ugled v krajih, kjer so bili imenovani. Znana revija >Near East< pa objavlja beležko svojega uvodničarja o novi razdelitvi Jugoslavije na upravna področja in trdi, da je to pomemben korak k ujedinjenju države in da označuje novo ime jugoslovanske kraljevine njeno homogenost, ki pod prejšnjim troe-dinim imenom ni bila jasna. S tem zakonom se pričakuje od vseh delov jugoslovanske države, da žrtvujejo svojo lokalno privrženost občemu nacijonalnemu patrijotizmu. Vedno nove čestitke Belgrad, 11. okt. (AA.) Predsednik vlade je povodom novega zakona o nazivu naše države in razdelitvi kraljevine na banovine prejel tekom današnjega dne brzojavne čestitke iz Visa, Sušaka, Kočevja, Vinice, Drnja, Fužine, Petrovega sela, Varaždina, Gline, Bitolja, Zagreba, Ljubuškega, Fojnice, Dervente, Vi-šegrada, Konic, Ljubljane, Petrinje, Dvora, Suhorja, Dolnjega Miholca, Sarajeva, Podgo-rice, Otočca itd. Belgrad, U. okt. (AA) Iz Kočevja je prejel predsednik vlade sledeči brzojav: >V imenu občanov mestne občine Kočevje pozdravljam modri državniški čin proglasitve novega naziva in delitve naše zedinjene države na banovine ter prosim, da blagovolite obvestiti Njegovo Veličanstvo kralja o izrazih zvestobe in udanosti tukajšnjega prebivalstva. Mestni župan L o n č a r.« Kmetijska družba za Slovenijo v Ljub ljani je poslala ministrskemu predsedniku iskrene čestitke ter zahvalo ob novem zakonu upravne reforme v državi. Podpisan je predsednik Franc Trček. Prenos zemskih ostankov škofa Mah niča Belgrad, 11. okt. (Tel. >Slov.«) Za 3. november se pripravljajo v Zagrebu velike svečanosti, ko bodo prenesene kosti umrlegi škofa dr. Mahniča i/. Mirogoja v cerkev sv. Franje Ksaverskega. Takrat bo v Zagrebu več škofov. Katoliške hrvatske organizacije pripravljajo velike manifestacije. Zahvala romunske vlade Belgrad, 11. oktobra. (AA) Minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovie je dobil s strani romunskega ministra zunanjih zadev Mironesca sledečo brzojavko povodom smrti člana regentskega sveta Buzdugana: »Globoko ganjen se zahvaljujem za izjave sožalja, katere mi je izvolila Vaša Ekscelenca poslali v imenu jugoslovanske vlade, kakor tudi v svojem imenu, ob hudi izgubi, ki je zadela našo državo, ki je tako lesno zvezana z Jugoslavijo. Prosim Vašo Ekscelenco, da sprejme najglobljo zahvalo romunske vlade, kakor tudi mojo osebno, in da izvolite biti tolmač hvaležnosti pri jugoslovanski vladi.« Podpisi uradnikov morajo biti čitljivi Belgrad, 11. okt. (Tel. Slov.«) I/, pred-sedništva vlade je izšla na vsa ministrstva okrožnica, s katero se zahteva, naj ministri v svojih resorih opozorijo uredništvo, da se morajo na vsak uradni spis podpisovati popolnoma čitljivo. Predsedništvo vlade opozarja, da se je zlasti med državnim uredništvom razpasla navada, da se gotovi akti podpisujejo tako, da je mogoča mistifikacija in zloraba, na drugi strani pa so taki podpisi znak lenobe, oziroma raztresenosti in razmišljenosti. Predsedništvo opozarja, da mora biti vsak podpis uradnika, kjerkoli se nahaja nn državnem aktu, tako čitljiv, da ga lahko prečita vsak. Hlinhova taktika Slovaška ministra dr. liso in dr. Labaj sta odstopila in njune posle sta prevzela dr. šramek in dr. Stefanek. S tem je tudi formalno izvršen prehod slovaške ljudske stranke iz vladnega v opozicjonalni tabor, dočim se je dejansko pričelo opozicijonalstvo Hlinkove stranke obenem s procesom proti Tuki. Stalno in silno zaplenjene strani »Slovaka« so to jasno dokazovale. Kljub temu pa je iilinkov korak nekatere vladne kroge presenetil. Čeprav ni dosegla slovaška ljudska stranka v vladni koaliciji vsega, kar si je želela, pa je vendar dosegla mnogo Predvsem je priborila Slovaški deželni zbor in imela tako mnogo prilike, da je vedno dosledneje praktično izvajala svoj avtonomisticen program. Velikih političnih vzrokov za izstop iz vladne koalicije slovaška ljudska stranka zato ni imela in v opozicijo je šla samo zaradi "l uke. Ravno to pa viadni tisk Hlinki najbolj zamerja. Zakaj Tuka je bil obsojen zaradi veleizdaje in špionaže proti državi in zato se slovaška ljudska stranka ne bi smela z njim istovetiti, če bi to storila stranka, ki odkrito priznava svoj iredentizem in ki ne taji svojega protidržavnega stališča, bi bilo to razumljivo, ali slovaška ljudska stranka ni taka stranka. Tudi ona je za državo, čeprav hoče, da bo ta urejena avtonomistično, toda protidržavna ni. Zato pa je storila veliko napako, ker se je dala zavesti od svojega temperamenta, mesto da bi ostala zvesta svojemu, na vse zadnje vendarle zadržavnem stališču. Tako se v glavnem glase komentarji čeških eladnih krogov in priznati je treba, da je za češke stranke to stališče zelo razumljivo. Ali računi Hlinke so drugačni in ozirajo se le na duševno razpoloženje slovaških volivcev, ne pa na argumente razuma. Vrhu tega je Hlinkov korak tesno vezan z otvoritvijo volivnega boja in morda je bil baš ta moment odločilen. Skoraj deset let je bilo na Slovaškem opozicijonalstvo edin privlačen program in sedaj naj bi Hlinka nastopil v volivnem boju kot agitator vladne stranke! Perspektiva, ki ni mnogo obetala, ko je vendar znano, da izgubi vsaka opozi-cijonalna stranka na privlačnosti, kadar prestopi v vladni tabor. A že celo stranka, ki se je ponašala s svojo skrajno opozicijonalnostjo. Morda pa je bil še odločilnejši drug, že skoraj čisto oseben preudarek. Recimo, da bi tudi Hlinka obsodil Tuko in bi ga kot veleizdajalca izključil iz stranke. Ali ne bi tako postopanje izgledalo deloma tudi kot samoobsodba Hlinke? Saj je bil Tuka le tajnik, ki je izvrševal zapovedi šefa. Sef pa kljub vsej svoji opozicijonalnosti ni bil nikdar veleizdajalec in zato tudi ni mogel priznati Tukove krivde kljub vsemu rešpektu pred sodiščem. In na vse zadnje. Kaj pa bi dejali slovaški volivci, če bi pustil Hlinka Tuko na cedilu sedaj, ko je v največji stiski. Če so ta uvaževanja utemeljena ali ne, ni toliko važno, ali za razumevanje Hlinkove taktike so največje važnosti. Za Hlinko je pač Tukov proces važen le kot sredstvo v volivni borbi. Krik proti Pragi naj zopet združi vse Slovake, skrajno opozicijonalstvo nai zatre vse pomisleke in volitve naj znova dokažejo, da je edina slovaška stranka samo Hlinkova stranka. Hlinka licitira zato z radika-lizmom, ker upa, da pridobi tako na moči in da zopet utrdi svojo pozicijo na Slovaškem. Ko pa se mu to posreči, tedaj pa se spremeni tudi njegova taktika, tedaj tudi Tuka ne bo več oni argument ko danes. Sedaj pred volitvami je ostra obsodba Tuke dobrodošel argument, ki daje lepo priliko za govorjenje o slovaškem mučeništvu, po volitvah pa je situacija čisto druga. Tedaj pa je treba zmage izkoristiti in vseskozi nerevolu-cionarna slovaška ljudska stranka bo morala upoštevati one praktične argumente, ki so jo tudi leta 1927. privedli v vlado. Ni treba, da ti praktični razlogi zmagajo kar čez noč, toda njihov vpliv bo vedno močnejši in nazadnje tudi odločilen. Zato pa je napačno presojati Hlinkov korak pretragično, ker je bolj rezultat volivne špekulacije, ko pa političnega stališča. Hlinka je pač bil vedno človek ljudstva in zato je tudi njegova taktika mnogo bolj stvar čustva ko hladnega preudarka. Samo zato pa je tudi Tukova obsodba povzročila prehod slovaške ljudske stranke v opozicijo. Belgrajske vesti 11. oktobra. Na Belgrajskem vseučilišču je bilo lani ob tem času vpisanih skupno 6320 študentov. Letos je njih število narastlo za 1976 študentov. Za izvedbo novega zakona o banovinah je pripravljenih, kakor doznavamo z notranjega ministrstva, 27 novih naredb. Podpisan e zakon o novi mestni občini Novi Sad. Zakon ima dva člena in navaja prvi, da se občina Petrovaradin spoji z novo-sadsko občino v eno občino in eno upravno področje. Podpisan je pravilnik o pravicah okrajnih načelnikov na službena stanovanja in razsvetljavo. Vpokojen je Jenčič Franc, gozdarski nad-svetnik v Kočevju. Belgrad, 11. okt. (AA.) Minister pravde Je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal odlok, s katerim se namešča večje število godnih pripravnikov pri prvostopnih sodiščih. 9,Naprej m preko meje u Program goriških fašistov — Nadziranje duhovščine Občni i bor fašistični stranke se je vršil preteklo nedeljo v Gorici. Na obč zboru je pokrajinski tajnik poročal o svojem šestmesečnem delovanju. Napovedal je odločen boj razširjevalcem glasov o korupciji v fašistični stranki. Fašistične smernice se v obmejnih krajih ne izpremenijo. Fašistični tajniki in občinski načelniki morajo pritisniti, da se vpiše v milico čim več slovenskih fantov. Prav tako je treba razširiti med slovensko ljudstvo fašistično glasilo >Isonzo«. Pri presoji političnega položaja je treba ločiti dobro, pokorno in delavno slovensko ljudstvo od agitatorjev. Tajnik je dal fašistom tajna navodila, kako morajo nastopati proti slovenskim intelektualcem, »izkoriščevalcem ubogega ljudstva«. Pokrajinski tajnik je nadalje poročal, kako so fašisti naskočili Zadružno zvezo v Gorici, pohvalil je podestate, vladne občinske načelnike, radi njihove vzorne,, »naravnost misijonske« uprave slovenskih občin, medtem ko so slovenski župani »grabili ljudski denar«.# Obširno je g. tajnik govoril o protidržavnom delovanju slovenske duhovščine, ki je proti Italiji in proti fašizmu. Navzočim je dal navodila, »kako morajo dan za dnem, uro za uro nadzirati slovenske duhovnike«. Ob zaključku svojega govora je dejal, da je Italija našla na Goriškem svojo pot. »Italija se ne bo ustavila, Italija ima samo eno upanje, en smoter: Naprej in preko meje!« Pogaanla za svobodo morja in pomorsko razorožitev Pariz, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Bivši francoski mornariški minister in sedanji poročevalec za mornariški proračun Dumesnil izjavlja glede povabila k pomorski konferenci, da je Kellogora pogodba za Francijo in vsak civiliziran narod magna carfa, katere se ne sme nihče dotakniti. Če se Amerika in Anglija dogovorita glede paritete brodovja, se lo drugih držav nič ne tiče, posebno, ker gre samo za zavarovanje statusa quo. Nikdar pa ne ino-re Francija pristati na odpravo podmornic, posebno ker se z ozirom na ladijske ^note, ki se imajo še zgraditi, še dolgo ne more primerjati z ameriški in angleškim bro.dovjem. Francija ima po \vashingtonskem dogovoru pravico, zgraditi še tri velike bojne ladje s skupno 105.000 tonami. Podmornica je za Francijo edino učinkovito orožje za obrambo njenih obal in zavarovanje prekomorskih zvez. Razen tega je podmornica edino orožje proti premoči velikih pomorskih držav. London, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Posebni poročevalec »Daily Heralda«, ki je z MacDonal-dom potoval v Ameriko, je izjavil glede svobode na morju, o kateri sla tudi govorila Hoover in MacDonald, da sta sklenila, da bodo lo vprašanje in druga vprašanja od tihotapljenja alkohola do pomorskih baz predmet nadaljnjih razgovorov med obema vladama. MacDonald pa bo moral po vrnitvi iz Amerike naj-preje z angleško vlado in dominioni določiti angleško stališče, preden bo začel razgovore z ameriškim poslanikom. Avstrijska vlada ho izpopolnjena Dunaj, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Na prihodnji seji avstrijskega narodnega sveta v sredo se bo dr. Schobrov kabinet, v katerem za sedaj dr. Schober še sam vodi posle finančnega in prosvetnega ministrstva, spopolnil. Za prosvetnega ministra bo izvoljen pravni zgodovinar dunajskega vseučilišča, dvorni svelnik profe- sor Srbik, za finančnega ministra pa prvi sek-cijski šef finančnega ministrstva dr. Juch. Na seji v četrtek bo najbrže zvezni kancler Schober vložil svoj ustavni predlog, katerega bo s svojimi predlaganimi spremembami utemeljeval v obširnem ekspozeju. Nadirhanove čete zasedle Kabul Nepopisno vesetije prebivalstva — Habib-Ulah pravi, da se bo braoil do zadnje kaplje krvi Pariz, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Afganiško poslaništvo v Parizu potrjuje daues v oficijel-nem komunikeju, da so Nadir kanove tete, katerim poveljuje šakval kan, zavzele Kabul. Prebivalstvo je Nadir kanove čete sprejelo z nepopisnimi veseljem. Neprestano prihajajo delegacije z dežele od vseh plemen v Kabul, da prisežejo zvestobo Nadir kanu. Poslaništvo izjavlja, da je Nadir kan vnet prijatelj Franco-ziv in da je od 1924 do 1927 deloval v Parizu kot afganistanski pooblaščeni minister. Takoj po zavzetju Kabula se je lotil obnove dežele in vpostavitve miru, kar bo ~anj toliko lažje, ker uživa med narodom največjo popularnost. Pariz, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Posebni dopisnik »Petit Parisiena« poroča, da se je 9. oktobra zvečer posrečilo onemu delu Nadir kanovih čet, katerim je poveljeval Šakval kan, Triumfalen sprejem Doumerguea m Brmnda v Brusiju Bruselj, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Douniergue in Briand sta bila v Bruslju navdušeno sprejeta. Posebno so prirejali Briandu živahne ova-cije: »Živio Briand, živijo mirovni rešitelj!« Društvo bruseljskih trgovcev je Briandu kot znanemu kadilcu cigaret podarilo usnjeno dozo za cigarete s srebrno silhueto Evrope brez državnih mej. Kralj jima je priredil gala kosilo. Pariz, 11. oktobra. (AA.) Predsedniku francoske republike in predsedniku francoske vlade Briandu je bil prirejen v Bru.vel-lesu uprav triumfalen sprejem. Desetlisoči so tvorili gost špalir od postaje pa do kraljevskega dvorca, kjer bosta Douniergue in Briand dva dni gosta belgijske kraljevske dvojice. Posebnih ovacij je bil deležen predsednik francoske vlade Briand, ki ga je občinstvo slavilo kot utemeljitelja miru v Evropi. Bruxellos, 11. oktobra. (AA.) Predsednik francoske republike Douniergue je sprejel danes francoske konzule in predstavnike francoskih kolonij v Belgiji. Fašistovski protest na delovni konferenci Ženeva, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Na medn. del. konferenci v Ženevi je fašistični delavski delegat vložil na konferenco protest, katerega je s poudarkom podpiral tudi delegat italijanske vlade. Protestira proti temu, da niti ena delavska skupina konference ni izvolila fašističnega delavskega delegata v nobeno komisijo. O tem konfliktu se bo odločalo najbrže šele v ponedeljek prodreti v Kabul. Habib ulah se je moral z ostankom svojih čet umakniti v citadelo sredi mesta. Izjavil je: »Ker nimam časti, pripadati kraljevski rodbini, tudi ne nameravam posnemati tradicijonalnih navad kraljev in pobegniti, temveč se bom branil do zadnje kaplje krvi.« Habib ulah ima samo še 4000 vojakov brez orožja in municije, Šakvalova vojska pa je štirikrat močnejša in dobiva še vsak dan nova ojačenja ter ima gotovo tudi še mnogo municije iz Aman ulahovih zalog. Nadir kan je 29. septembra izdal manifest, v katerem po-zivlje narod k miru ter pod grožnjo smrtne kazni zahteva varstvo za življenje in imetje tujcev. Sedaj baje namerava sklicati narodno skupščino, ki naj določi bodočo obliko vlade in naslednika Habib ulaha. Regenishi svet prevzel Bukarešta, 11. oktobra. (A A.) Ministrski svet je ugotovil na današnji seji, da so kraljevske prerogative v smislu ustavnih predpisov prešle na namestniški svet, ker je novoizvoljeni član namestništva, položil prisego. Po seji so se člani ministrskega sveta napotili v dvor, kjer jih je predsednik vlade Maniu predstavil novoizvoljenemu članu namestništva Sarateanu. Švedski monopol tudi v IVenjaji Berlin, 11. okt. (Tel. Slov.) Švedski kralj izdelovanja vžigalic Ivan Kreuger je po programu danes dospel v Berlin, da začne pogajanja za posojilo 125 milijonov dolarjev proti monopolu za vžigalice. Pogajanja bodo jutri končana. Pred pomorsko konferenco petih držav London, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Iz Tokia se poroča, da je japonska vlada določila bivšega ministrskega predsednika Vakatukija za voditelja japonske delegacije na pomorski konferenci petih drŽav. V delegacijo spadata tudi še odmiral Takaradi in londonski poslanik Mažutairu. Novi madiarshi vojni minister Budimpešta, U. okt. (Tel. »Slov.«) Novi madjai-ski honvedski minister G0mb6s je danes v uniformi stotnika generalnega šlaba položil prisego v roke državnega upravnika Horlhyja. Pred prisego je izjavil časnikarjem, da se bo izogibal dnevne politike in da smatra ■/a svojo prvo nalogo sestavo novega vojaškega kazftuskeirn zakonika. Italijanski porotniki preveč ©prošecsfo Rim, 11. okt. (Tel, »Slov.«) Pravosodni minister Kocco je vsem višjim sodiščem razposlal okrožnico, v kateri z obžalovanjem opozarja, da so v zadnjem času porotna sodišča izrekala oprostilne razsodbe, posebno v častnih zadevah in v stvareh prevar v zakonskem življenju. Minister izjavlja, da je treba s takimi razsodbami prenehati enkrat za vselej ter naroča sodiščem, naj opomnijo porotnike na svetost človeškega življenja, da se prepreči lahkomiselna oprostitev obtožencev. Dalje ugotavlja minister, da tudi poklicni sodniki zelo pogosto izrekajo take razsodbe, kar se mora v fašističnem režimu absolutno preprečiti. Doživljaji letalcev Coste in Belontes Pariz, 11. okt. (Tel. Slov.) Francoska letalca Coste in Belonies sta nameravala, kakor znano, prekositi ne samo svetovni rekrod v poletu na daljavo, kar se jima je tudi posrečilo, temveč prekositi tudi »Zeppelinov« rekord Friedrichsliafen-Tokio. Ta poskus pa se jima je ponesrečil radi snežnega viharja nad Uralom in pri Bajkalskem jezeru, radi katerega sta se morala dvigniti v višino 6000 metrov, ker sta se bala, da ne bi motor odpovedal v nižjih mrzlih zračnih plasteh. Ponoči sta morala potem pristati na tleh v bližini čičibara, kjer so ju našle kitajske čete in ju prepeljale po tridnevnem maršu skozi preplavljeno mandžursko stepo v čičibar. Ker je na Kitajskem vojno stanje in letalca nista imela kitajskega vizuma, so ju smatrali za ruska vohuna in ju je moral kitajski guverner skrivati več kot teden dni, da ne bi postala žrtev fanatične množice. Šele potem sta smela poslati brzojavko francoskemu konzulu v Harbin, ki ju je rešil. Sovjeti otlobrili sporazum z Anglijo Moskva, 11. oktobra. AA. Sovjetski narodni komisarijat je ratificiral načrte o bodočih sporazumih, ki so bili nedavno podpisani med angleškim ministrom zunanjih poslov Henderso-nom in sovjetskim poslanikom v Parizu Dovga-leskim. Friedrichshafen, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Vodstvo gradbene družbe za zrakoplove »Zeppelin« je poslalo posadki »Zeppelina« vprašanje, kakšno stališče zavzema glede poleta na severni tečaj 1. 1930. in ali je pripravljena udeležiti se poleta. Moštvo je odgovorilo, da se vsa posadka iz finančnih in tehničnih razlogov poleta ne bo udeležila. Za napredek Skoplja Belgrad, 11. okt. (AA) Te dni se mudi v Belgradu delegacija iz Skoplja, v kateri se nahajajo najvažnejši javni delavci te občine. Delegacija je bila sprejeta od vseh resornih ministrstev in se je razgovarjala o ureditvi in izpeljavi generalnega načrta o regulaciji glavnega mesta našega juga. Predsednik vlade in ministri so priznali potrebo reforme mesta Skoplja in obljubili, da bodo pomagali pri njeni izvedbi, kolikor bo zavisno od njih. Snoči je Nj. V. kralj sprejel v avdienci predsednika občine Mihajloviča.' Avdienca je trajala eno uro. Nj. V. kralj je z velikim interesom in zanimanjem poslušal referate o razmerah na jugu in o potrebah mesta Skop-lje. Pri avdienci je predsednik skopljanske občine izročil Nj. V. kralju izvod novega regulacijskega načrta. ki je bil posebej izdelar v ta namen. Zagrebške vesti Zagreb, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je odpotoval z Dunaja proti Zagrebu s svojim letalom francoski leialec Dollfus, ki je bil v Zagrebu radi preiskave o zgubljenem francoskem letalcu Nogucru. Dollfus je dal francoskemu konzulatu v Zagrebu poročilo o rezultatih svojega raziskovanja ter je izjavil, da se po njegovem mnenju nesreča ni pripetila na našem ozemlju, temveč najbrže med reko Ke-no in Solnogradom. m Zvišanie olbresSne mere v CSR Praga, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Praške privatna diskontna hunka, ki je imelo de sedaj obrestno mero 5%, je zvišala pro-centno mero zn tako da je njen Icurz za Vi % nad oficijelno obrestno mero. Aljekin Bo<$o$fatbov Berlin, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Al.jeliin in Bogoljubov sta danes igrala 12. partijo, Aljcliin je zelo kmalu prišel v boljši položaj, vzel nasprotniku enega kmeta in ga prisilil, da je žrtvoval eno figuro za dva kmeta. V nadaljnjem poteku igre sta ob« zgubila dami. Položaj pa je zh Aljehina mnogo ugodnejši. Po 40. potezi se je igra prekinila in so bo nadaljevala jutri dopoldne. Pariz, 11. okt. (Tel. »Slov.ostavili mestni delavci. Kohinjica in soba sta preprosto, a snažno opremljeni. 12.000 Din je stala brez opeke Naslednji sosed pa si jc iz starih clesk in tramov postavil 6 metrov dolg in tri metre širok dom celo za 2000 Din, seveda v »lastni režiji«. V severnem delu jame že stoji ogrodje barake, v kateri bo prebival dotični mestni delavec, ki je podrl trafiko na Marijinem trgu in iz tega gradiva dela stanovanje. Manjkajo le še stene. truplu so se našli sledovi arzenika, ki jc tudi povzročil smrt. Maribor, II. oktobra. Zadnje dni so se v Mariboru razširile vesti, da krožijo po Slovenskih goricah v okolici Sv. Lenarta in v Negovi ponarejeni 1000 dinarski bankovci, ki so se pojavili tudi v ormoški okolici in v okolici Vinice. Poizvedbe o tej stvari so včeraj dosegle uspeh, zakaj v Ormožu in v Vinici jc bilo aretiranih več oseb. Zasačili so jih pri razpečevanju falzificiranih tisočakov. Enego aretiranca so privedli v Maribor. Ta je potem orožnike odvedel v Radvanje. Tam so po daljšem povpraševanju našli pri nekem železničarju prav- j cato zalogo in tiskarno »jurjev«. Našli so opa- ! lograf, papirja vseh vrst in nič manj, kakor 81 fnlzifikatov. Enake ponarejevalnice so odkrili tudi v Radencih, v Moravcih pri Ljutomeru, v Soden- ; cih, v Veliki Nedelji in v Pobrežju pri Mariboru. V zvezi s to ponai ejevnlsko afero so do-seduj aretirali 22 oseb. Razen tegn vodijo niti še v Vinico na Hrvatsko, kjer je pred dnevi eden od aretirancev ponudil svojemu prijatelju ponarejen tisočak, ki ga je ta res hotel spravit, v promet. Ljudje niso šli nu lini in so zu-devo javili oblastem, ki je uvedla preiskavo. škoda, ki bi mogla nastati radi fnlzifikatov, bi bila zelo velika, zakaj tisočaki so posneti zelo točno in dobro. Posebno bi mnogo trpeli podeželski ljudje, saj ne utegnejo in ne znajo točno paziti, kakšen denar dobe v roke. Pri aferi bo prizadetih še več oseb in število aretirancev še ni zaključeno. Oblasti se resno trudijo, da razkrijejo to afero do dna in po love vse krivce. streha je gotova in pokrita z mešano opeko. Nekoliko naprej raste še ena baraka. Pri delu so zaposleni moški, ženske in otroci. Preko praznega prostora meri barakami je piišel človek srednjih let, golorok in gologlav, v zeleni delavski srajci. Z vprušujočini |>ogle-dom je obstal pred menoj, da sem morda od magistrata. Povedal sem mu, da me zgolj kot časnikarja zanima življenje in vrvenje v teh barakah. Vljudno se je predstavil in povedal, da se piše Kosirnik in da je ključavničar pri ljubljanskem tramvaju. »Medli je od magistrata poverjeno nadzorstvo nad to naselbino.« »Aha, neke vrste župan.« »Komisar, predsednik naše republike, ali kakor hočete,« se je šalil. Povabil me je. do bi si ogledul njegovo hišico. To ni baraka, ampak pravu pravcata hišica. Prostorna, svetla kuhinja in kar dve sobi. G. Kosirnik mi je s jKitiosom pripovedoval, da si je docela sam zgradil dom. Prijeten vtis napravi vzorna snaga in pol gosposka oprema tega stanovanja. 20.000 Din stroškov je imel g. Kosirnik z zgradbo svoje hiše. Vse leseno, le stene so ometane. Ogledala sva si nato še ostale barake. Spoloma mi je pravil o nekaterih {jomanjkljivostih, ki bi jih bilo treba nujno odpraviti. Predvsem ! jiogrešajo barakarji vodnjak, ki naj bi stal : sredi jame, |>oleg njega jia korito za pranje. ; Sedaj hodijo po vodo k hišici, ki stoji že od ! prej nu skrajnem koncu jame. Mestna občina | jc sicer dala postaviti skupna stranišča, ki pa j jiogrešajo odvajalnih kanalov. Fekalije se zbi-i rajo v pokriti greznici ob stranišču, iz katere | se širi neznosen smrad po okolici. Dalje bi bilo i nujno potrebno v dveh velikih burakah, ki so j last občine, pregraditi stanovanja s solidnej-šimi stenami. Sedaj so ločena tu stanovanja zgolj z deskami, med katerimi zevajo mestoma 1 cm široke šjjranje, kar v mnogem oziru zelo ženira jjosamezne družine. Dalje manjkajo v teh dveh barakah ravni stropi. Sobo, ki meri v višino 4 metre, bo pozimi zelo težavno ogrevati. Tudi notranje stene bi bilo treba ome-tati že iz higijeničnili ozirov. Kdor more, si [x>-maga sani. Delavec Železnik n. pr.. ki stanuje v prvi baraki zaeno z družino svojega zeta, jc jjodvojil stene z deskami od starih zabojev. Tudi strop je napravil in bosta obe družini razmeroma dokaj ugodno prezimovali. Do nadaljnjega mestni magistrat ne bo nikomur več dovolil, da si v tej jami postavi barako. Sedanja najemnina za svet, na katerem stoje posamezne barake, znaša 120 Din letno brez ozira na velikost barake. Stanovalci mestnih barak pu plačujejo magistratu 25 Din mesečne stanarine. KINO L)UBL)ANSKI DVOH Premijera! Premijcra! POLICIJA George OBrienl — Lois Moran! Ob 4., '/4 na 7., »/a 8., 9 uri. Telefon 2730 Barakarji z veliko skrbjo pričakujejo zimo. Če bo tako huda kot je bila lanska, bodo morali večinoma vsi zmrzovati. Med barakami je pet, šest kolib, zbitih. i/, počrnelih desk. brez vsakega pravega vhoda. Namesto vrat zastirajo liogled v to revščino sešiti kosi žakljevine ali kake druge cunje. Prebivalci teh koiib so večinoma stare ženice, vdove, ki nimajo nikogor, ki bi jim |)ostavil primernejše stanovanje, n tudi sredstev ne, da bi si ga dali postaviti od drugih. Mestna občina bo morala vsekakor nekaj ukreniti, da ti siromaki ne IkkJo izpostavljeni pozimi vremenskim neugodnostim. Trda je borba za živi ion iski obstanek teh ljudi... Pred mezdnim gibanjem rudarjev Socialni položaij rudarjev, zaposlenih v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe, je postal takšen, da so se čutile vse strokovne organizacije rudarjev in zaupniki II. skupine rudarske zadruge primorane, na prošnje, želje in zahteve rudarjev započeti akcijo, da se urede mezdni in delovni od-nošaji v obliki nove kolektivne delovne pogodbe. Stavka leta 1923. Delavstvo TPD je že imelo urejene mezde in sploh delovne odnošaje s kolektivnimi pogodbami. Do 1. 1923. veljavne kolektivne pogodbe so bile 7.11 rudarje v glavnem dobre. Ko pa je delavstvo 1. 1923. započelo mezdno gibanje in kateremu je sledila ogromna dvomesečna stavka, pri kateri pa je delavstvo na celi črti podleglo, se je družba smatrala kot zmagovalec in začela izvajati za rudarje katastrofalne poslcdice. Najprva je bila ureditev kazni, za tem pa so začele padati točka za točko ugodnosti, ki jih je imelo delavstvo v prejšnjih pogodbah že leta sem. Na vedno ponavljajoče se pritožbe delavstva, je družba izjavljala, da nje ne veže prav nobena pogodba več. Tako je nastalo brozpogodbono stanje. Znižanje plač — redukcija. S 1. aprilom 1920. je znižala družba takratne plače povprečno za 21 odstotkov. Vsi protesti in prošnje delavstva so bili zastonj. Družba se je vseskozi sklicevala na slabo konjunkturo. Izvedla je v leni letu racionalizacijo obratov, pri čemer je brez vseh pomislekov odpustila iz službe 3600 delavcev, a še ostali so delali z reduciranimi šihti. Stanje je postalo za rudarje čimdalje bolj neznosno. Rudarji so se vdali v svojo usodo, delali so in garali, a pri tem kujjovali življenjske potrebščine na kredit pri trgovcih, da so se vsaj preživeli. Gibanje v I. 1927. za zboljšanje položaja je ostalo brezuspešno, in sicer prvič radi razcepljenosti rudarjev samih, drugič pa zaradi odjjornosti družbe, ki se je izgovarjala, da ima 800 delavcev preveč. V tem položaju se nahajajo rudarji še danes. Izjema je samo ta, da so letos vsaj polno zaposleni. Ali rane, ki so se rudarjem zadale v letih 1925. do 1928. z zmanjšanimi delovnimi dnevi in globoko znižanimi plačami, so še vedno odprte. Vsesplošna potreba je tedaj, ne samo v interesu prizadetega delavstva, temveč z državnega in gospodarskega in socialno kulturnega stališča sploh, da so popravi položaj, ki ga rudarji prenašajo že par let. Rudarske mezde. Današnja temeljna dnevna plača rudarja-ko-pača znaša Din 40, učnega kopača Din 35, starejšega vozača Din 30, mlaijSi vozači in starejše ženske zaslužijo Din 25, a mladoletni delavci in ženske Din 20 dnevno. Ako sedaj odbijemo od najvišje mezde, ki je Din 1040, še odbitke, potem ostane le še Din 1)30 mesečno za preživljanje in obleko. Zadnji čas pa sprejema družba, posebno na zunanjih obratih, v delo novince, ne glede na njih starost ali stan po pin 25 dnevno. Kako more delavec pri tako težkem delu, kjer porabi poleg tega še veliko obleke in čevlijev, preživljati sebe in družino? O tem najboljše pričajo izkazi in poročila ^Glavne bratovske sklad-nice v Ljubljani« in pa izjave zdravnikov rudarjem: »Za Vas je najboljše isdravilo ilobra in zadostna hrana«. Nezgode in kazni. Pa ne samo to, da doprinaša rudarsko delavstvo ogromne žrtve na pomanjkanju, doprinaša tudi ogromne krvne žrtve na žrtvenik dela in blagostanja družbe. Tako je bilo leta 1926. 9 smrtnih in 1825 težjih in lažjih nezgod; 1. 1927 . 7 smrtnih in 1119 težjih in lažjihnezgod, 1. 1928. pa 9 smrtnih in 1247 težjih in lažji nezgod. Razen tega je družba uvedla poleg svojega sistema, s katerim priganja pri delu, še ogromne kazni, katere so morali plačati od svojih mezd rudarji; I. 1926 : 7627 zaposlenih Din 236.590; leta 1927.: 7262 zaposlenih Din 213.416; leta 1926. pa 7825 zaposlenih Din 248.364. Vsemu tenui je delavstvo odgovorilo s tem, da se je v polni meri odzvalo v svoji storitvi. Tako je znašala letna produkcija na moža v t. 1924. 180 ton, 1928. pa 218.5 ton, kar bo I. 1929. še visoko prekoračeno. Stanje rudarskega delavstva je pod sedanjimi pogoji nevzdržno. Rudarji upajo, da bodo javnost in merodajni krogi to razumeli ter šli rudarjem na roko, da se bo vsaj malo zbolijšalo obstoječe stanje v prid prizadetega delavstva. Zakaj zavedati se moramo vsi, ki nam jc na srcu dobrobit sploš-nosti. da je le v zdravem in zadovoljnem narodu zlasti pa delavstvu zdrav in soliden temelj države in družbe. Ugotoviti pa je treba, da delavstvo pri tem gibanju jako trezno misli, in da hoče zahtevati samo najminimalnejše, za vzdrževanje svoje in svojo družine. Blaznež na oknu Ljubljana, II. oktobra. Večkrat v mesecu, skoro vsak teden enkrat, ic ponovi, da se z bero na frančiškanskem mostu množice ljudi in opazujejo ter prodajajo radovednost nad katerokoli stvarjo — bodisi, da je padlo kako mače v votlo, oli da gasilci iščejo kakega dozdevno umorjenega otroka: karkoli, samo, da je vredno gledati. Kaj hočemo. zvedvost je pač našo značilno ljubljansko lastnost. Danes dopoldne in v prvih uroli popoldne pa so imeli radovedneži zopet lepo priliko kazati to svojo lastnost. Na in v hiši št. 3 na Cankarjevem nabrežju pa se je odigraval majhen košček tragedije, ki jo še doživlja družina 32 letnega kovača Jakoba. Mož je priden delavec. pravijo, da ni bil alkoholik, je oženjen in dvoje otrok ima. Ali možu se je prod dobrim letom omračil um. Ker ni nevaren okolici, ga umobolnica, večno prcnapoljena, ni hotela sprejeti. Do nedeljo je bil nn pregledu, |xitein so ga pa otlpnsfili. Mož je dva dni delal, ali naenkrat se mu je Vsaka britvica Gillette pride iz tovarne v promet šele po večkratni kar najtočnejši preizkušnji. Na trg pošelje/o samo one britvice, ki so brez sleherne pogreške in zato omv gočaju brezhibno britje Založite se pravočasno ž njimi! Gillette obrnilo ou slabSe. Pričel je nadlegovati ženske v hiši, ki so se pred njim poskrile. Žena je morala dojioldiie z doma in jc blaznega moža zaklenila v sobo. Blaznež pa je hotel iti na vsak način ven. Skozi v ruta ni mogel, hotel je skozi okno. Vsedel se je — zgolj v srajco oblečen, — na okno v prvem nadstropju in premišljeval, kako oi prišel doli. Na ulici je seveda takoj nnstul velik špektakel. Mož se je umaknil, pa se zopet jiojavil v isti toaleti na oknu. K sreči j( prišla tedaj žena domov in ga jiotegniln v sobo ter oblekla v hlače. Ob pol dveh pa se je mož zapet pojavil nu oknu. Z eno roko se je obesil za okensko železje ter v tem položaju visel cele četrt ure, dokler niso prišli s trenskim vozom jKikliciii gasilci. Po lestvi je splezal gasilec do blazneža, gu |>o kratki liorbi premagal in j)nliiiil proti oknu, kjer so ga že pograbile krepke pesti in |x>tegnile v sobo. Tam je blaznež tudi ostal, zakaj bolnišnica ga ne mara sprejeti, čeprav ima Jakobova ženo zdravniško dokazilo, da je njen mož res blazen, toda moral bi biti še nevaren, potem bi bil sprejet. Že kake trikrat je doslej pro-silu na reševalni postaji, naj prepeljejo moža v bolnišnico. Tako živi sedaj ta nesrečna družina v večnem strahu, da se bo očetu kaj pripetilo. Dodatno smo k temu dogodku izvedeli še to: Ker je policija odklonila sprejem lx>lnikn nu opazovalni oddelek, so blazneža odvedli v ] magistralne zapore, kjer bo preil tudi noč. Trije, za bolnike, ki jih jiošljc policija, rezervirani prostori nn opazovalnem oddelku so ))iazni. Kaj pa s cesto Sv. Urban—Grobelno? Kozje, 10. oktobra 1929 Te dni so je izročilu prometu cesta Pilštanj —Sv. Urban, ki se je gradila 14 let. Po načrtu nt imela cesta vezati kraje Podsredo, Kozje in Pilštanj z železniško postajo Grobelno. Za to je potreben kratek, morda niti ne 2 km dolg odcepek s stare ceste od Sv. Urbano na Grobelno, koder je sedaj le pešpot. O tem odcepku se nič ne čuje, da li ga bodo gradili ali ne. Izven vsakega dvomu je, do se mora tudi ta |x>slednj' del ceste zgraditi. Ves osebni promet iz krajev kozjanskega okolišu se je doslej osredotočeval nu Grobol-nem. Po otvoritvi nove ceste se bo to vršilo še v večji meri. Predvsem jo Grobelno za kraje v tkzv. »Urvvaldu« za več kot pol ure pešhoje bližje kot št. Jur. Grobelno je odcepna in prestopno postajo za progo v Rogaško Slatino. Njegu pomen se bo z. novo progo Rogatcc—Kra-|>inu, ki v pur tednih otvori. znatno povečal. Nu Grobelnem so že sedaj imeli obstanek nekateri [Kiletni dnevni brzovlnki. Ko se uvede |>romet Grobelno—Zagreb, bo obstajalo gotovo še več brzovlnkov. Zato mora loko veliko jjo-staja imeti lepo cestno zvezo (udi jiroti Kozjem. Novo cesta je /.grajena moderno z zelo majhnim vzponom. Zato je primerna zo tovorni promet. Nasprotno pu iinu stara cesto Sv. Urban—št. Jur v Novivesi hud klanec, ki neprimerno podražu je tovorni promet. Če se zgrudi še (Kislednji del ceste Sv. Urbuu—Grobelno, se bo tudi tovorni promet osredotočil nn Grobelnem, ker je tu postaja za kozjanski okoliš najbližja. Cestna zveza /. njo l>o najmodernejše zgrajena. Radi tega bo tudi tovorni promet znatno cenejši, kot |x> dosedanjih starinskih cestnih zvezali na Mestinjc in v Rajhen-burg, ki so polne naravnost divje strmih klancev. Nova cesta poinenja šele pravo otvoritev izhoda za gospodarsko življenje kozjanskega okoliša. Ob sebi umevno je, da mora biti izhodišče usmerjeno na gospodarsko, krajevno in časovno najbolj odgovarjajočo železniško po stajo, to je pu edino Grobelno. Navedeni razlogi nujno govorijo zato, da se tu poslednji del ceste i/. Sv. Urbano na Grobelno zgradi že takoj prihodnje leto. Merodajni činitelji naj v teku letošnje zime poskrbijo, da se načrt ceste Pilštanj—-Grobelno v celot-izvrši. OBLEKE moške, fantovske in deške, raglane, površnike, us-jene suknjiče, Irenclicoat in delne plašče KUPITI: njen e .......... ■ - - , • ■ -........... . - - r'"-'' ..... - sigurno najceneje v konfekcijski industriji JOSIP IV AN Čl Č, I.JUBIJ AN A, Dunajska cesta 7 Oglejte si velikansko zalogol Lastni izdelki: VABILO na redni občni zbor Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, r. z. z o. z. ki bo 23. oktobra 1929 ob pol Štirih pop. v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. SPORED: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta. 4. Odobrenje računskega zaključka za zadnje poslovno leto. 5. Prememba pravil. 5 Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Na&stao. Cenik. Koledar Sobota, 12. oktobra: Maksimiljan, škof in mu- Osebne uestfi — 40-lctnico poroke proslavi jutri, v nedeljo 13. t. m. v ožjem krogu gospod Ivan Jakopič, inka-sant Vzajemne zavarovalnice iri hišnik Medijalove hiše z gospo soprogo Ano roj. Mostar. Vrlima sodelavcema na našem prosvetnem polju iskrene čestitke! . . . ,. — Iz vojaške službe. V vojno obrtni soli so dovršili v šolskem letu 1028-1929 toča j za pomočnika med drugimi sledeči gojenci in sicer s prav dobrim uspehem: Konstantin^ Lončar in Slavko Blaudek ter z dobrim uspehom: Josip Jelen. Hugo Vatovec. Leopold Turk, Stanislav Ličen, Emil Serbah, Benjamin Janoš, Božidar Očešnik in Dušan Jašek. JVotui grobo«« -f O. kurat Pavel Jelovčan na Livku pri Kobaridu je dne 25. septembra t. 1. umrl v bolnišnici v Vidmu (Udine). Pokojni je bil rojen dne 22. jan. 1888. 1. v Dolenji Zetini v župniji Javorje nad Poljanami. Gimnazijske študije je z odličnim uspehom dovršil v Kranju. Stopil je v nadškofijsko bogoslovje v Gorici, kjer je bil posvečen v mašnika in je 12. julija 1014 daroval prvo sveto mašo v rojstni župni cerkvi. Po novi maši je radi slabega zdravja ostal eno leto doma. L. 1915 pa je bil nastavljen kot kaplan Podbrdom, kjer je služboval okrog 3 leta, nato pa mu je bilo odkazano novo mesto na Livku pri Kobaridu, kjer je služboval nekaj nad 10 let do svoje smrti. Bil je nadvse požrtvovalen duhovnik, ves vnel za svoj poklic, poln ljubezni do trpečega goriškega ljudstva. Ves čas je bil boli rahlega zdravja, pred leti je prestal hudo pljučnico, in jetika mu je prestrigla nit življenja v najlepših letih. Sošoeem, znancem in prijateljem ga priporočamo v molitev! N. v m. p.! v vseh jezikih V zadnjem času so pričeli pošiljati tej knjižnici svoje knjige tudi slovanski narodi, zlasti Cehi in Slovaki ter Poljaki. Naših knjig in časopisov pa je tam zelo malo, tako, da smo Slovenci slabo zastopani na tej svetovni kulturni permanentni razstavi dela v literaturi, znanosti etc. Dobro in v korist nas samih, zlasti pa naših izseljencev v Zedt njenih državah bi bilo, da naše založite in izdajatelj-stva redno pošiljajo svoje knjige v to knjižnico. -jAr Kapelica pri Slapničarju v Mostah je ob-nov'jena. Razpadala je že in groblja okrog nje je postajala vedno večja, ker ni bilo nikogar, ki bi jo bi! hote! vzdrževati. Tedaj se je pa zavzel za njo g. Kocrnur in je pripravil občinsko upravo, da je prevzela stroške za restavriranje.. Županstvo se je obrnilo na sjx>meniški urad in vprašalo, ako je vredno kapelico jx>praviti in pa kako. Konservator g. dr. Štele si je kajielico ogledal, ugotovil, da je freska, Marijino 0;nancnje, de'o mojstra Janeza Wolfa, enega najboljših slikarjev iz srede 19. stoletja in da se lahko popravi. Priporočil je, da se poprava slike in kapelice poveri veščaku akademičnemu slikarju M. Strnenu. Županstvo je uvaževalo nasvet konservator-jev in pretekle dni je g. Strncn delo izvršil. Kajpada ima kapelica zdaj vse drugačno lice, ko je obnovljena in ko tudi groblje okrog nje ni več. Morda se bo dobil kdo, ki bo oskrbel tudi ograjo? Prav bi bilo. it Razpisana služba. Pri upravnem sodišču v Celju se razpisuje mesto pisaria-pripravnika v 9. skupini 1 kategoriie. Natančnejši razpis je priobčen v Uradnem listu. it Zgodnji sneg na Gorjancih. Iz Šent Jerneja: Po lepih, toplih jesenskih dneh se je 9. t. m. naenkrat spremeni o. Dobili smo zaželjeni in potrebni dež. Pritisnila je še burja in danes zjutraj so bili Gorjanci skoro do vasi Javorovica pobeljeni s snegom. Pred nekaj dnevi je na Gorjancih Recljev hlapec iz Št. Jerneja nabral še cel šop rdečih, zrelih jagod, nekatere so bile pa še cvetoče — danes je pa gori že vse belo — od snega. ic Dalmacija izvaža ribe v Italijo. Zadnje dni izvažajo iz Dalmacije zelo mnogo rib v Trst in v Benetke. Samo v sredo je splitska ribarnica izvozila 1500 kg rib. V zadnjih osmih dneh je bilo izvoženo iz Splita 80 centov rib, naiveč giric, sardel in skušov. Cena rib se giblje od 12 do 35 Din za kilogram. it Velike investicije v Sarajevu. Sarajevski mestni župan Mulavelič je te dni naročil vsem mestnim referentom, da zbero načrte, ki so potrebni za nova dela in napredek v Sarajevu, ker se bo sklenilo večje investicijsko jx>sojiIo v znesku 30 milijonov dinarjev. Sarajevska mestna občina namerava v najkrajšem času zgraditi v bližini Sarajeva električno hidrocentralo ter zgraditi dom za zapuščene otroke, za kar je že v proračunu določen znesek 300.000 Din. Mestni župan je dalje naročil, naj se že prične z vsemi pripravami za ta dela. Mestna občina je prosila dalje državni muzej, naj ji odstopi poseben oddelek, v katerem bi ona uredila »muzej mesta Sarajeva«. Tu bi bile shranjene vse starine ih redkosti, na katerih je Sarajevo zelo bogato. it Muslimani zahtevajo džamijo v Splitu. Z ozirom na novo preureditev naše države je odpadel od Bosne in Hercegovine velik del okrajev in pripadel splitski banovini. Ker bo prihajala odsedaj dalje v Split stalno velika množica muslimanov, je sklenil reis ul ulema Cauševič, skrbeč za versko potrebo muslimanov, da naprosi mestno občino, nai odstopi brezplačno primerno zemljišče v Splitu, kjer bi se s pomočjo prostovoljnih darov zgradila monumen-talna džamija, prva ob Jadranskem morju. -k Morilec Sc-rman v preiskavi. Morilec Andrej Sorman, o čigar groznem zločinu smo poročali in ki je zaprt na Reki, je bil včeraj in predvčerajšnjem ponovno zaslišan. Pri sveh zaslišavanjih daje nesmiselne odgovore, vendar se krog okoli njega vedno bolj oži in če v resnici simulira, bo težko vzdržal še dalje. V ječi se neprestano : prehaja. Hrano sprejema ter poje vse. kar dobi. Zahteval je tudi mrzle vode P^ČJI SAPUn ter si napravil ovitke za glavo. Govori, da ima čuden občutek v glavi, kakor da mu je prazna in da nekam pada. Sorman je pod najstrožjim nadzorstvom. Nadzirajo ga psihijalri, seveda tako, da on tega ne opazi. Javnost na Reki z gnusom komentira njegov zločin. Preiskava se razvija v smeri da bi se ugotovilo, če je Sorman res simulanl. Višji reški policijski uradnik je z nekaj agenti odpotoval v Trst. Gre namreč za neke oko nosti, ki so se ugotovile pri preiskavi. Pri aretaciji Sormana so našli v njegovem stanovanju pet praškov veronala in eno tubo z 8 tabletami subhmata. Ne ve se, če je sublimat vzel za desinfek-cijo, potem, ko je razsekal truplo svoje žene ali pa jo je nameraval zastrupiti. it Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Huniek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu 10 Din. — Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, Kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča z izdelavo kisa in vporabo sadnjih tropin, /•a ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo. Narodne galerije redni občni zbor se bo vršil v soboto, dne 12. oktobra ob 5 popoldne v društveni pisarni v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. — Vabimo članstvo Narodne galerije, da se občnega zbora udeleži. * ir PAZITE pri nakupu šivalnih strojev na najboljšo znamko in to je PFAFF! PFAFF šivalne stroje na rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7, ali v podružnici Novo mesto. Pouk v vezenju brezplačen! Nesreča ne počiva — Nesreča delavca na ljubljanskem kolodvoru. Hujša nezgoda se je včeraj zjutraj pripetila na glavnem kolodvoru Ivanu Babniku, delavcu pri špediterju Rajku Turku. Težak valj mu je padel na levo rok in mu jo zmečkal. Roka je pričela naglo otekati. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. — S skednja je padel 60-letni vinogradniški čuvaj Anton Rus iz Spodnje Kungote. Reševalni oddelek je ponesrečenca, ki si je zlomil desnico in zadobil pri tem težke notranje poškodbe, prepeljal v mariborsko bolnico. Mflfo hrontha Upravičeno se jezi naročnik, če en sam dan vsled kakšne pomote ne dobi lista. Kaj jsa naj reče uprava, če naročnik kar za par mesecev zaostane z naročnino? Ali ni to neenaka mera? ic Slovenske knjige v nowyorški knjižnici. V Newyorku obstoja ena največjih svetovnih knjižnic »Public Library«, ki ima preko štiri milijone knjig it Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain je uporaba naravne »Frani-Josef«-grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrup-Ijenjih s svincem *Franz-Josef«-voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično proti-sredstvo. »Franz-JoseI«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. : iolcriic je pri žrebanju 4. razreda 18. kola dne 7. oktobra zadela srečka m. 109.519 ki je bila kupljena pri 1 ¥ Ljubljana Kaj bo danes? Drama: Dijaška akademija gojenk Mestne ženske gimnazije Izven. Začetek ob treh popoldne. Opera: Mamzelle nitouche. Izven. Začetek ob 8 zvečer. Kino Ljubljanski dvor: Policija. Kino Društveni dom na Viču: Jaokijeva prva tekma. Začetek ob 8 zvečer. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 in Mr Bohinec ded.. Rimska c. 24. Sprevod k ilirskemu stebru Bratom Orlom in sestram Orlicam iz Ljubljane in okolice! Pozivamo Vas, da se prav gotovo vsi udeležite v kroju proslave 120 letnice Ilirije oživljene v nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. Zbirališče pred Ljudskim domom ob j)ol desetih. — Fredst dstvo JOZ. Rezervni časiniki v uniformah z ešarpo ter belimi rokavicami, ozir. v temni civilni obleki z znakom, se zbirajo v nedeljo med 9 in 10 neposredno za ilobrovoljci nasproti Jugosl. tiskarne na šentpelerskem nasipu Na spomenik položimo venec. »Slolna prosveta« se s svojo deputacijo udeleži proslave v nedeljo. Člani se zbirajo pri zastavi sv. .Mihaela ob pol 10 pred Mestnim domom. Slovenska Shaža v Ljubljani vabi člane in prijatelje, da se udeležijo sprevoda in drugih prireditev za proslavo Ilirije oživljene. — Predsedstvo. Klub Primorskih Slovencev poživlja vse svoje člane, naj se udeleže prireditve za proslavo 120 letnice Ilirije oživljene. V sprevodu se bomo pridružili Prosvetni zvezi za zastavo sv. Mihaela. Zbirališče ob pol 10 pred Mestnim domom. — Predsednik. Člani oblasl. saveza dobrovoljcev se udeleže v nedeljo 18 t. m. proslave odkritja spomenika Ilirije in Napoleona. Udeležba obvezna. Zbiramo se neposredno za skauti in akademiki na Sv. Petra nasipu nasproti Jugoslov. tiskarne med 9 in 10. Z. S. V Ljubljana-Mosle ponovno prosi svoje člane, da se sigurno zberejo v nedeljo dne 13. t. m. v gostilni pri Komidarju v Vodmatu ob 9 dopoldan v svrho skupne udeležb** pri proslavi 120 letnice Ilirije oživljene. Ljubljanski člani in člani ostalih podružnic se priključijo pred Mestnim domom. — Odbor. Narodne noše. Odbor za proslavo 120 letnice Ilirije oživljene v Ljubljani prosi vse one p. n. osebe, ki imajo narodne noše, da se udeleže slavnostnega sprevoda v nedeljo dopoldne. Zbirališče narodnih noš je na Sv. Petra nasipu tik ob hiši tvrdke Medič et Zanki, odkoder se potem uvrstijo v sprevod takoj za Orlovstvom Društvo »Soča« poziva člane in vse odbornike brez izjeme, da se udeleže sprevoda ob priliki odkritja spomenika »Ilirije oživljene«, ki se vrši v nedeljo ob 10 dopoldne. Zbirališče točno ob pol 10 pred kavarno Central (Sv. Petra nasip) ob ; Zmajskem, mostu, kjer dobi tudi vsak član dru-i štveni znak. Opozarjamo, da je zbirališče za vsa ! društva edino le to nabrežje določeno. Prosimo, vsi točui na določenem mestu, kajti od drugod pristop k sprevodu ni dovoljen. — Predsedstvo. 0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj v jutranjih urah zelo hladno (3.6 C), čez dan, ko se je megla dvignila, je sicer sijalo solnce, a toplota ni zrastla nad 11.6 C. Ljubljana je bila včeraj zopet najbolj hladna med mesti Jugoslavije. Maribor je imel 13 C, Zagreb 12 C, Sarajevo 18 C, Relgrad 20 C, Split 22 C, Skoplje 24 0. Ž izjemo Splita, kjer Alois Skupin: Klet v Anvelaisu Alois Skupin je knjigovodja-dnevničar pri Zgornjcšlezijskeni premogokopu. Njegova črtica: »Klet v Anvelaisu.: je bila nagrajena s prvo nagrado pri tekmovanju »Resničnih povesti« Un i versum-Biicherei. V avgustu 1914 sem bil r gardijskimi četami na pohodu v Belgijo. Pod Anvelaisom so nam ukazali sovražni topovi, stoječi na višinah Anvelaisa, krvavi »stoj«! S smehljajočim mrmranjem so razleto-vale sovražne granate v naših vrstah in nas podile po njivi sem in tja kakor razdraženo zverjad. Cuvstvo smrtne nevarnosti z blagoslov-ljajočimi žarki avgustovskega solnca nam je sušilo telo. Bila je moja prva bitka in novovrstnost vojne bojazni je vplivalo lomeče in obenem bičajoče na moje živce. Grmenje topov je doseglo proti poldnevu svojo največjo moč in je nato po kratkem besnečem ognju naenkrat obmolknilo. Artiljerijska bitka je bila končana. Mi, pehota, smo bili pognani v naskok. V razviti četi, vidni, kakor da je brezkončna, suio plazili, se valjali, rili ali bežali skokoma preko polja in travnikov, pozdravljanj od sikajofih, kakor dež Marš!« Sledimo. V ja iti i smo se zbrali. Gledali smo drug drugega z brezizraznimi očmi. V zardelih očeh je ležala tuja poteza. Poteza vzbudivše se zveri, ki se ji je sicer njen zločin dozdeval nerazumljiv. Tretji bataljon mojega polka, ki je največ1 trpel, je bil določen, da ostane v Anvelaisu. In nekako v megleni zmauepijanosti smo vkorakali v Anvelais. S pestjo zmagovalca sem udaril po vratih neke hiše, ki mi je bila odkazana za kratek odmor. Zena s prestrašenimi očmi je bojazljivo odprla vrata. Štirje olroci so se je oklepali in so, ko so me z.agledali, začeli jokati na ves glas. Zakaj na mojem obrazu je ležala div-josl vojaka po bitki. Prepovedal sem ji, da bi šla v sobo, ker se hočem očistiti. Nato sem se iz varnostnih razlogov ogledal okrog hiše. In pot me je instinktivno peljala v klet te hiše, v kateri je mislil vojak najti kakšno okrepčilo. Vstopil sem v jjopolnoma prazen prostor. Že sem hotel, razočaran, oditi, kar mi nekak šum, kakor zadržani kašelj, udari na uho. Natančno pregledam klet in zapazim v kotu vrata v s»!eno. Bliskovito mi je šinilo po možganih: Tam mora biti človek 1 S trdimi koraki, puško krepko objemši, sem se bližal vratom. Odprl sem jih, kratko odločen, naglo in jili vendar zopet v istem trenutku istotako naglo ali še naglejše zaprl. Za tistimi vrati, ki so zakrivale omaro, je stal tuji vojak in mi molil revolver pod nos. Vedel je, da sem sam in odprl je previdno vrata. Strmel -oni v vedno bolj široko nastajajočo odprtino, v kateri se je zadaj pokazala cev revolverja. Vendo višje je lezla luknja v cevi. iz katere mora kmalu zleteti smrt prinašajoči strel. Stal sem kakor vkovan in se nisem zganil. Samo moje oči so sledile luknji. se premaknila nekoliko v stran in oči strelca so se pokazale. Meril je — vendar njegova roka se je tresla — strel je šinil mimo mene. Vrata so se med vsem tem popolnoma odprla in strmela sva drug v drugega. Njegova roka se je povesila, vsa težka, in revolver je padel iz roke, ko je stopil iz omare. Ne vem, zakaj mu nisem takoj sunil ba joneta v prsi. Gledal sem samo njegov žalosten obraz iti roke od težkega dela vse žu-Ijave. »Kaj ima on in kaj imam jaz sploh posla z vojno?« To je bilo vse, kar sem lahko v tem trenutku pomislil. Ko je videl, da se ne pripravljam ga ubi ti, je zakašljal in mi dejal na pol šepetajoče, prijazno: »Tovariš!« In bilo mi je, kakor da je zaplavalo tisoče angelov po kleti in ovijalo okrog nas zlate niti pravljice človečanstva Dve težki kaplji sta zdrknili iz njegovih oči in zablodivši šolnini žarek, ki ni maral znati ničesar o vojni, je stopil skozi okno kleti v klet, polopil solze v tekočem zlatu in se zrcalil zopet v mojih očeh. Pomolil sem mu molče svojo desnico. Jok je pretrgal sveto tišino. Pri vhodu v klet' je stala žena in štirje otroci, ki so takoj po strelu pribežali sem. Njegova žena in njegovi otroc;. In med tem, ko se je približala žena k možu, (nlroci k očetu, sem planil na cesto kjer je bila še vedno vojna. Ali od tislpirn dne nisem bil več dober vojak. L V. vse ŽELODČNE BOLEZNI kot Navodilo m odprite Odrasli eno veliko žlico Deca i no malo žlico v vodi ali mleku HSHBSHHBHHBBB8SBHHHHRH Težko prebavo — Neurejeno stolico •- Gorečico — Katar v želodcu in črev — Heme-roide — Bljuvanje — Vzdigovanje — Slab duh iz ust — Tvore u želodcu prašek odpravlja ZOflCSlflVO in ItfglO prašek \GNA Navodilo za Želodčne bolezni Vzemi praška MAGNA na vrhu noža v male vodo po vsaki jedi. V lekarnah in drogerijah en zavoj z navodilom 4 Din. — Po pošti pošilja LABORATORIJ ALGA SUŠAK in priloži pismu 20 Din (ali v znamkah) za pet zavojev 1: "v . ' AJ./ŽP-. -f^A-r-; je bilo jasno, je bilo pa povsod bolj oblačno kakor v Ljubljani. Tudi barometer je v Ljubljani bil najvišji (771.1), drugod pa od 764—760. 0 Spominska plošča Napoleonu na škofiji. Včeraj se je pojavila na škofiji lepa plošča, posvečena spominu Napoleona. Plošča ima kratek napis. »Napoleon 1. — 28. IV. 1797.< To je datum dneva, ko se je mudil v Ljubljani Napoleon Bo-naparte in stanoval v škofiji. Plošča je iz glinškega marmorja in je pritrjena pod okni prvega nadstropja. Obliko ima uazven upognjenega pravokot-nika. Slovesnega odkritja plošče ni bilo. © Trgovci v Ljubl ani in ljubljanski okolici, ki še niste poslali prijavnice za pristop k snu-jočemu bolniškemu društvu trgovcev, storite to čimprej, da zamoremo čimprej sklicati prvi sestanek, na katerem se bodo določile smernice društvenega delovanja? Pripravljalni odbor. O Nov dinamo mestne elektrarne. Včeraj dopoldne so prepeljali v mestno elektrarno s kolodvora nov dinamo mestne elektrarne. Prevoz orjaškega dinama po ulicah se je vršil izredno počasi, saj so potrebovali z Resljeve ceste do elektrarne nad eno uro. Dinamo je vlekel parni valjar, tako, da so valje pod dinamom sproti prestavljali. Težaven transport je opazovalo mnogo ljudi. © Karambol avta z vozom. Večji karam-bol se je pripetil \čeraj zjutraj na Dolenjski cesti, že blizu Rudnika. Kmetski posestnik Josip Podlogar iz vasi Sevnika pri Zelimljah se je ob 8 zjutraj peljal z enovprežnim vozom proti Ljubljani. Nasproti mu je privozil iz mesta osebni avto, ki se je kakih 100 metrov izven inej policijskega rajona hotel ogniti vozu. Dasi sta oba. voz in avto, vozila pravilno po desni strani ceste, in se tudi pravilno izognila, se je avto z zadnjim delom le zadel v voz. Pri karambolu je Podlogarja vrglo na travnik, vendar se mu ni pripetilo nič hudega. Pač pa si je konj zlomil nogo in ga bo treba pobiti, na vozu pa se je prelomilo oje. Avtu se je pokvarilo zadnje kolo. Kdo je kriv nesreče, bo ugotovilo orožništvo © Zopet dve lalvini koles. Tatvin koles noče biti konec. Čudno je le, da so se tatovi vrgli s tako silo na kolesa ravno sedaj, ko se bliža zima in gredo kolesa zelo 'ežko v denar. Konzerva-toristu D. Cerarju z Jezice so ukradli is veže Glasbene Matice 2000 Din vredno kolo. Mirku Kosirniku, ključavničarskemu mojstru, pa so izpred Keršičeve gostilne odpeljali kolo. vredno 800 Din. Zadnje dni moremo kar računati: dve kolesi dnevno sta povprečno ukradeni v Ljubljani. © Unionska klet toči sijajen vinski mošt, ki ga preša centralna vinarna v Dalmaciji. Cena samo po Din 12.-- liter. © Zahvala. Ob priliki 50-lStnice svojega službovanja v trgovini sem prejel od prijateljev, znancev ter zlasti še iz trgovskih krogov toliko častitk, da mi ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Naj mi torej cenjeni gratulanti oprostijo, da se jim tem potom vsem za vse castitke najprisrčneje zahvaljujem. — Jurij Schaffer, poslov, tvrdke A. E. Skaberne, Ljubljana. Maribor Someščani! Da dajo duška veselju nad velepomembnim zgodovinskim dogodkom, ko naša kraljevina Jugoslavija s porazdelitvijo na banovine in z enotnim imenom stopa v boljšo bodočnost, združujoč v bratski spravi in edinosti ves naš narod, prirede mariborska kulturna društva jutri ob 10 dopoldne na Trgu svobode veliko manifestacijsko zborovanje. Vabim meščane mesta Maribora, da ob tej priliki razobesijo raz svojih hiš in stanovanj državne zastave in se v čim večjem številu udeleže omenjene manifestacije, da s tem dokumentirajo na viden način, da se tudi naš obmejni Maribor pridružuje splošni radosti, ki je zavladala ob tem velevažnera trenutku širom naše lepe domovine. Župan: Dr. Juvan, s. r. Akademska maša Zakoprneio je mariborsko izobraženstvo po besedi božji. Zato se je že lansko leto uvedla v baziliki Matere Milosti propoved za izobražence, nato pa služba božja. Tudi letos se bo vršila vsako nedeljo v baziliki Matere Milosti propoved za izobraženstvo s pričetkom ob četrt ua 12. Prepovedovali bodo nekateri najznamenitejši cerkveni^ pridigarji in sicer v ciklih ter o nekaterih najvažnejših in najaktualnejših novodobnih versko-nravnih problemih. Ob pol dvanajstih bo nato služba božja, jo spremlja petje moškega pevskega zbora, pri čemer bodo od časa do časa sodelovali iz prijaznosti sloviti tukajšnji pevci solisti. Uvodna propoved za izobraženstvo pa se vrši jutri ob 10 izjemoma v Alojzijevi cerkvi, kjer prepoveduje, ob priliki svečane cerkveno proslave 70 letnice tukajšnjega bogoslovja ravnatelj bogoslovnega učilišča dr. Cukala. Tako se v najlepšem skladu združuje uvod v letošnji cikel pridig zri izobraženstvo z jubilejem mariborskega duhovnega semenišča. Mariborski izobraženci pa so ob tej priliki najvljudneje vabijo, da prisostvujejo jutrišnji jubilejni ter uvodni prepovedi tir. Cukato in da se s takim odzivom kakor lansko leto redno tei točno udeležujejo akademske službe božjo v tukajšnji baziliki Matere Milosti. □ Naval k predvajanju impozantnega filma »Evharistični kongres v Chicagur obeta iti^ preko pričakovanja Rezerviranih kart je namreč že toliko, da se bodo morali požuriti vsi tisti, ki bi radi videli ta monumentalni film, pa si še niso nabavili vstopnic. Zato kličite takoj telet. štev. 2219 ter si rezervirajte sedeže. Predstave se vrše v Grajskem kinu ob 13.30, 16, 18.30 in 20.30, v Unioaskem kinu pa ob 14, 16.30, 19 in 21. □ K jutrišnjem nianifcstafnem zboru na Trgu svobode. Točno ob 10 prikorakajo na Trg svobode štiri godbe in sicer vojaška iz Molja po Aleksandrovi cesti; »Drava« od vojašnice kralja Petra po Praukopanovi, Gosposki in Slovenski ulici; omla-dinska iz Krčevine po Aleksandrovi, Kolodvorski, Maistrovi in Ciril Metodovi ulici; sokolska godba pa s Koroške ceste, ]>o Strcssmajerjev, in Krekovi ulici na Trg svobode. Slavnostni govor ima s tribune prof. ltibarič, nato sledi državna himna in za-pojo združeni pevski zbori domorodne pesmi. □ Iz tukajšnje Pedagoške centrale. Jutri ob 10 je na drž. ženskem učiteljišču seja širšega odbora Pedagoške centrale. Na dnevnem redu je poročilo fuukcijouarjev, razgovor o samoizobraževal-nem delu v 1. 1929.-30. na podlagi Popotnikovih smernic, organizacija pedagoških krožkov in delovnih zajednic ter popisnice. Vabljeni delegati posameznih učiteljskih društev, pa tudi ostali učitelji vseh kategorij, ki so zainteresirani pri' pedagoškem delu. □ Na delovnem trgu. Službo dobe takoj preko tukajšnje borze dela: 1 strojni ključavničar, 4 slikarji, 1 krojaški delovodja, 1 kuharica za Bitoij ter 1 šivilja. □ Smrtna kosa. Preminula je v starosti 40 let otroška vrtnarica Alojzija Ambrož, Erjavčeva ulica 3. Pogreb bo jutri ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Veliko tombolo priredi jutri ob pol 15 na Trgu svobode Krekova godba. Krasni dobitki. Segajte po kartah, ki jih dobite pri mizicah na važnejših prometnih križiščih. □ Drž. nameščenci in upokojenci imajo jutri ob 11 v mali dvorani Narodnega doma sestanek, na katerem poročajo funkcionarji ljubljanske zveze o glavni Zvezini skupščini v Skoplju ter drugih aktualnih vprašanjih. Nato se vrši občni zbor drž. vpokojencev. □ Pevci iz Korotana prispejo začetkom prihodnjega meseca na svoji pevski turneji po Sloveniji v Maribor. Tukajšnja združena pevska in kulturna društva jim pripravljajo svečan sprejem. □ Esperantski tečaj. Prvi sestanek bo jutri ob 19 v dekl. mešč. šoli v Cankarjevi ulici. Ob tej priliki se sprejemajo nove prijave. □ Iz tajne seje mestnega občinskega sveta. Prošnji za sprejem v občinsko zvezo se večini prosilcev ugodi. — Ugodi se prošnji I. Tičarja, E. Ba-hunove, R. Globočnika, J. Požanka in D. Kocjanove za napredovanje. — Ravnctako se ugodi prošnji C. Paternosta za stalnost. — Ostale prošnje mag. nameščencev so se odložile do proračunske razprave ozir. so se odbile. — Alojziju Arbeiterju se pusti večje skladišče za eno leto, dočim mora manjše skladišče takoj podreti. — Zadeva »Mojmir« se v svrho nadaljnih poizvedb odloži. — Priziv K. Golescha radi višine hodnika pred njegovo hišo na Aleksandrovi cesti 44 se odkloni □ V tujino. S posredovanjem tukajšnje Borze dela je odpotovalo v Holandijo 30 rudarjev, večinoma iz Mežico in Laškega. V tainošnjih rudo-kopih zaslužijo 88—125 holandskih goldinarjev dnevno, razen tega pa dobijo oženjeni rudarji za otroke posebne doklade. □ Pod avtobus, ki vozi na progi Maribor— Ptuj, je prišla na Tržaški cesti štiriletna hčerka sprevodnika drž. žel. Anica Kovačič. Avtobus je. vlekel nekaj metrov ubogo deklico za seboj, ki pa je k sreči odnesla le lažje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico. □ Dokazi posirovelosti. Na 31 letnega dninarja Simona Lovrenčiča je pri Pragerskem navalil neizsleden divjak ter mu kar na lepem in brez nadaljnjega porinil noževo ostrino v levo rame in podbradek, da je brizgnila kri in da so občutno zdelanega Lovrenčiča morali pripeljati v tukajšnjo bolnico. □ Na deveto ohlctnico koroškega plebiscita je priredil tukajšnji klub koroških Slovencev v zvezi s tukajšnjo podružnico Jugoslovanske matice spominski večer, ki je bil hkrati prisrčna manifestacija bratskih ter prijateljskih vezi med tukajšnjimi koroškimi in primorskimi emigranti. Otvoritveno besedo jc govoril predsednik kluba koroških Slovencev Hochmiiller, ki je pozdravil posamezne navzoče odlične goste z velikim županom dr. Schaubachom na čelu, nato pa pokazal na široko zevajočo rano, ki še danes skeli na narodnem telesu, odkar se je bila odigrala narodna žaloigra pred devetimi leti na Koroškem. Govorila sta nato še gg. Brandtuer in Deteta, ki sta svoja izvajanja navezala zlasti na vprašanje krivde ter zgodovinskih dogodkov z dne 6. januarja in 3. oktobra t. L, ki značijo za naše zasužnjene brate veliko upanje in utrjujejo njih vero v moč našo države. Pri glasbenih sporedovnih točkah je izvajal g. Sorajiiik nekatere krasne solopartije na gosli, pevsko društvo »Jadran« pa je pod odličnim vodstvom g. Laha odpelo več domorodnih pesmi, kar je izzvalo živahen aplavz vseh navzočih udeležencev. Spominskemu večeru sta med drugimi prisostvovala tudi prosvetni šef dr. Kotnik in okrajni glavar dr. Har.in. Lepo uspeli spominski večer je poteke' v znamenju prijetnih in težkih spominov iz dobo plebiscita ter v znamenju medsebojne zvestobe vseh, ki jim ni dano. živeti med rodnimi brati. □ K umoru pri Kamilici še poročajo: Mariborsko orožništvo jc, izgleda, prišlo na pravo sled krivcu, ki je zavratno umoril na občinski cesti Kaninica—Svr. Križ posest. Rudolfa Kanclerja. V zvezi s tem umorom je bilo včeraj zjutraj izvršenih več aretacij. Vendar morajo nekatere podrobnosti v interesu preiskave ostati tajne. Tudi so v zvezo s tem umorom spravlja nedavni poizkus roparskega napadu pri Devici Mariji v Puščavi, o čemer smo že poročali pretekli teden. □ Elektrifikacijska delu v mariborski okolici napredujejo zelo hitro. Priključitev v Laj-tešpergu je že po]>oliia; manjka še samo razsvetljava ob glavni cesti in je mestno električno podjetje tozadevne žarnice že nabavilo. S prihodnjim tednom se prično elektrifikacijska dela ob Meljskem hribu. Tudi se bo v najkrajšem času izvršila napeljava v kamilici ter se je tozadevni komisijski ogled že vršil. Ravnatelj mestnega električnega podjetja inž. U r -š i č je neumorno na delu, da se že izgotovljeui elektrifikacijski načrti /u kamniško območje še pred nastopom zime izvedeki. □ Pred zimskosportiio sezono. Mariborski prijatelji zimskega športu se že pridno pripravljajo na letošnjo sezono. V nedeljo, dne n. t. m., gredo na Pesek, kjer se ustanovi ziinsko-sportni odsek konjiške podružnice. G. Parma pa je preteklo nedeljo kot delegat mariborskega zimsko-sportnega odseku navduševal članstvo podružnice Peca za zimsko-sportno udej-stvovanje. Za božične praznike imajo mariborski zimski športniki v programu smu.ški tečaj na Klopnem vrhu, ki ga bo vodil učitelj Ivan 1'avčar iz Ljubljane. Vsi člani se pozivajo, da dvignejo za letošnjo seziio člansko izkaznico pri blagajniku I'". V e t r i h u (urama Sto jcc v Jurčičevi ulici 8). □ Zimsko in mokro vreme zahteva prvo-rrstne čevlje. Zahtevajte cenik! KARO. Maribor, Koroška 19. Prava botnišha podgana je 23 letni Albin iz Slovenske Bistrice doma in krojaški pomočnik po poklicu. Pa jo navadno brez dela in tudi brez stalnega bivališča. Policijsko poročilo pravi, da je potepuh Takim se navadno najlepše godi v bolnici in Albin že ve, kako je treba napraviti, da pride v bolnico. Najljubše mu jo simulirati blaznost. Tudi življenje si je že skušal na razne načine vzeti, a vedno tako, da mu ni treba umreti, v bolnico pa le pride. Sedaj se nahaja v celjski bolnici. V četrtek zvečer okoli tri četrt na 9 je bilo, ko ga je našel stražnik na oglu Benjamin Ipav-čeve in Gregorčičeve ulice ležati na tleh in krvav je bil. Spravili so ga takoj v bolnico in zdravnik je ugotovil na trebuhu 2 cm dolgo in precej široko rano na mestu, kjer je Bine bil enkrat operiran. Pa je pripovedoval Bine zdravniku, da se nahaja že nekaj dni sem pri sorodnikih na Tehar-ju, danes pa da je prišel pogledat v mesto in se je hotel zvečer vrniti na Tetiarje. Pa se mu je naenkrat odprla stara operacijska rana na trebuhu, omagal je in omahnil na tla, kjer so ga našli. Ne zdravnik ne policija mu niso kaj prida verjeli. Čudno je namreč, da ima Bine prerezane hlače prav nail rano in tudi v srajci so našli dve sumljivi rani. No, vse to za Albina ne bi bilo tako hudo. Pa imajo na policiji dober nos in so izvohali v policijskem dnevniku, da je Albin tam zapisan kot čisto navaden tat. Pri mojstru Alojziju da je služil kot kroj. pomočnik, stoji tam črno na belem. In se mu ni več ljubilo pečati se s šivankarstvoin. Sedel je na mojstrovo 1000 Din vredno kolo in od-dirjal neznanokam, ne da bi mojster kdaj še videl tisto kolo. S kolesom je odpeljal še 10 jopičev, 7 hlač za dečke, eno otroško obleko, 2 otroški suk-neni obleki, nove gorske čevlje in palico. Mojstra je tako ofrnažil za kakih 3.705 Din. Ko mu ozdravi rana, bo tako imel priliko iti zdravit še svojo tatinsko dušo v zapor. & Koroški dan v Ceiju dne 13: okt. 1929. Vabila so bila zadnji teden razposlana, v kolikor ista niso bila dostavljena naslovnikom vsled spremembe naslova odnosno v kolikor posameznikom sploh niso bila odposlana vsled nepopolnosti seznama, naj izvolijo oprostiti in se tem potom vabijo na Koroški dan. Zborovanje se vrši v dvorani hotela »Evrope« ob 10 dopoldne, odn. po prihodu posameznih vlakov. Pridite polnoštevilno. & Al. in V Mršiik: Mariša. To lepo narodno igro iz češkega življenja vprizori jutri 13. I. m. ob pol 4. popoldne celjska ivrekova družina v Narodnem domu. Vstopnice se danes še dobijo v Slomškovi tiskovni zadrugi (poleg Marijine cerkve), jutri pa v Narodnem domu. Obisk lepe igre toplo priporočamo ^Telefon gremija irgovcev. Gremij trgovcev Celje, obvešča vse svoje člane in druge pridobitne poslovne kroge v Celju in okolici, vsa državna in avtonomna mesta, obče vse osebe, ki iščejo stikov z njim, da ima svoj lasi on telefon št 203 pri telefonski centrali v Celju. & Dajfe nam luči! Iz Ostrožnega nam pišejo: V »Slovencur z dne t. okt. t. 1. smo pod vCelje.-čilali, da se bo razširilo celjsko električno omrežje na vasi Leveč in Lisce, s čimer bo izpolnjena želja in potreba, ki jo jc prebivalstvo teh dveh vasi izražalo tako dolgo. Vprašamo pa merodajne čini-tclje, kdaj menijo isto ukreniti za veliko vas Oslrož-no, ki leži Celju takorekoč pred nosom? Tudi mi smo žo dosti razlagali svoje želje in dokazovali svoje potrebe, pa dobili celo lepo obljube. Od obliub ie preteklo že kar dosti let. Pred lotom so merili sem in tja po vasi in že smo se bili zasanjali v pričakovanje. da bomo imeli v zimi prijetno električno razsvetljavo. Minila je huda zima in kmalu nas poseli druga, o elektriki pa ne duha ne sluha. Pred letom je okoliška občina sklicala shod radi tega perečega vprašanja in dosti so nam tam obljubili, pri tem pa jo tudi ostalo. Sedaj ima o tej stvari odločati le mestni občina, ozir. njeno električno podjetje. Računamo z uvidevnostjo mož, ki imajo iam odločali Saj bi se napeljava vendar tudi podjetju lepo rentirala, ker bi služila najmanj 6 motorjem in čez 300 svetilkam. Naravnost škandal je, da moramo živeči lik pred lepo razsvetljenim mestom tavati po egiptovski temi, čepniv moramo plačevali javno razsvetljavo prav tako kot drugo vasi, ki imajo cestno razsvetljavo. Vsaj ta prispevek naj bi nam odpustili, čo nam že luči ne dajo. Obračamo so tem potom ua odgovorne činiteljo in prosimo, da stvar resno vzamejo v pretres. Drugače nam ne bo preostalo drugega, kot da se obrnemo na Velenje & Puščic v Marijini cerkvi ne more nekdo pustiti v miru. Predvčerajšnjim okoli pol 3 popoldne je cerkovnik opazil, da je spet vlomljeno, in to kar v obe puščici, v ono pri oltarju sv, Antona in v ono pri oltarju M • božje. Ker sta bili puščici odprti in se je v p: vi nahajalo 23.10 Din, v drufsi pa 15.30 Din, je sklepati, da je bilo vlomljeno žc prejšnji dan, a ljudje vloma niso opazili in so naprej mirno darovali v puščico. 0 Iz celjskcga družabnega kluba. Z nastopom zimske sezone pričenja zopet redno in potrebno delovanje ccljskega družabnega kluba. Kot lani bo klub tudi letos vzdrževal svojo lastno plesno šolo, ki jo bo vodil poklicni mojster g. Rado Jcločnik iz Ljubljane. Za obisk plesne šole so bila razposlana vabila Ako bi ga kdo pomotoma ne dobil, pa bi plesno šolo rad obiskoval, naj se zglasi takoj v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti. Šola se prične v četrtek, 17. t. m. Poleg šole bo klub za svoje članstvo in prijatelje prirejal preko zime redne klubske večere z zabavnim in družabnim sporedom. K oivorilvi ceste sv. Urban —Lisično bo vozil v nedeljo dne 13. t. m. točno ob pol 9 izpred kolodvora v Celju celjski mestni avtobus do Žegarja, ter z Zegarja zopet nazaj tako, da pride pred il v Celje. Popoldne pa se bodo na licu mesta organizirale vožnje bodisi v Št. Jur ob j. žel., bodisi v Celje. 0 Uradni dan Sreskega gremija trgovcev V Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v torek dne 15. oktobra 1929 ob 9 pred-puldne v Rogatcu v posebni sobi hotela iSporn«. — Odbor. i IZ SLOVENSKE KRAJINE. Nov kaplan. Z 8. oktobrom je dobila Cankova novega kaplaua v osebi g. 1. Zafošnika, ki je do-sedaj kaplanoval v Dolu. 7o novem mestu želimo g. kaplanu mnogo božjega blagoslova. i'ragiuuii tatovi. Titanovo trgovino s poljskimi pirdelki v Krogu so obiskali neznani tatovi. Sreče pa niso imeli, ker je gospodar spal v njej. Ko so pred oknom užgali vžigalico, se jo zbudil in je z revolverjem v roki odprl vrata. Parkrat je ustrelil, nakar so nočni gostje izginili v temi. Sedaj so že dvakrat poskusili srečo, a vedno so bili i>regnani. Učiteljsko zborovanje. V soboto se vrši v M, Soboti učiteljsko zborovanje za srez M. Sobota. Na zborovanju med drugim nastopi tudi predavatelj iz Maribora. Ukradeno kolo. V nedeljo opoldne je neznan uzmovič odpeljal izpred trgovine Heklič kolo Zor-ko Ludvika iz Prednnovec. Zadeva je bila takoj javljena orožništvu, a tatu do sedaj še niso prišli na sled. Judovsko novo leto. Preteklo soboto in nedeljo so judje praznovali svoje novo leto. S tem so judje vstopili v 5600 leto. Jezo sta si hladila. V nedeljo jo bila v Krogu pri M. Soboti veselica. Kakor dandanes ob takih prilikah že splošna navada, jo tudi tu prišlo do prepira med nekim odsluženim vojakom in nekim rekrutom. Da ni bilo hujših posledic, je zasluga domačega g. šolskega upravitelja, ki je prišel iz stanovanja, ko je. slišal pred šolo krik in je zastavil vso sile, da je prepirajoča se fanta spravil na razen. IZ TRBOVELJ. Neuspela tatvina usnja. Pri čevljarskem mojstru A. Kukenbergu zaposleni pomočnik se jo ho tel okoristiti s tujim blagom. Svojemu gospodarju je vzel kožo usnja in čez hribe |>obrisal ž njo v Zagorje, kjer jo je hotel spraviti v denar. Tamkajšnjim čevljarjem se pa ponudba že menda ni zdela pošlena. Kmalu nato so ga imeli orožniki v rokah in mu odvzeli usnje. Pomočnik jim je pa ušel. Popoldne so ga iskali trboveljski orožniki Vsekakor jo tatvina posledica prekrokanih nedelj in ponedeljkov, kar nekateri še vedno zelo obrajtajo. Gori. Pod Bukovjem že skoro ves leden gori otesan les, odpadki od debel in drugo, last g. Pu cementno azbestni šfcrl!! je najboljši materijal za pokrivanje zgradb VABILO na redni občni zbor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, r.z.zo.z. ki bo 23. oktobra 1929 ob treji popoldne v posvetovalnici KTD. SPORED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 1. Odobrenjc računskega zaključka za poslovno leto 1928.-29. (od 1. julija 1928 do 30. junija 1929). 5. Prememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. sta. Pogorelo je že okoli 30 nr otesanega lesa in je škoda precejšnja. Zažgati je morala hudobna roka, kakor se sumi. Gledališče v društvenem domu. Osebje dramatičnega odseka v Društvenem domu se izpopolni in se sprejemajo novi člani, ki imajo veselje do odra. Tudi rudniški nameščenci se gibljejo. Na centralno ravnateljstvo TPD so tudi rudniški nameščenci vložili vlogo za podelitev enkratnega zneska v višini mesečne plače. ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Na roženvensko nedeljo popoldne smo imeli v tukajšnjem -Katoliškem domu- pevski koncert. Priredili so ga štirje pevski zbori in sicer oni iz Bele cerkve, Brusnic, št. Jerneja in naš domači. Ob precej obilni udeležbi poslušalcev so zapeli v splošno zadovoljnost okrog 20 pesmi starejših in modernih skladateljev. Posamezni zbori so nastopali z mešanimi in moškimi pevskimi točkami. Tudi skupno so zapeli par komadov. Zdravo tekmovanje za lepo pesem vnetih pevcev in pevk moramo poh%'aliti. Težko je reči, kateri pevski zbor jc pri tej priliki odnesel prvenstvo. Splošna sodba udeležencev je bila, da je petje Belocerkovcev najbolj ugajalo. — Od te in one dolenjske strani je bilo že čuti v jSlovencu grajanje, češ, da vinogradniki prezgodaj trgajo in da bo vsled tega cviček zopet kisel. Kaj takega ne moremo reči o naših ljudeh. Včasih so bili "tudi prenagli v tej stvari, letos pa jim moramo priznati, da so s trgatvijo počakali do dozorelosti. Kdor bi tega ne hotel verjeti, ta naj bi si ogledal našo lepo Trško goro in divno naše Grčevje, kako polni sta bili te dve vinski gorici živahnih trgačev ponajveč v dneh od 7. oktobra dalje. Res so tudi pred tem dnem že pohiteli s trgatvijo, a to so bili le mali vinogradniki, ki pridelano količino vina porabijo večinoma doma. Ne kislo, pač pa sladko, kakor že več let ni bilo, bo letošnje vince s Trške gore in Gr-vevja! Z JESENIC. V sredo 9. t. m. ob osinili zvečer se je v društvenem domu vršil redni letni občni zbor Kat. delavskega prosvetnega društva. Udeležba je bila kljub deževnemu večeru zelo številna in zanimanje zborovalcev za občni zbor zelo napeto. Pri volitvi novega odbora je bil za predsednika izvoljen jeseniški kaplan č. g. Andrej Križman. Med drugim je bila tudi sklenjena sprememba pravil. Novi odbor čak.i ogromno delo, kajti stavba društvenega doma je na zunaj sicer takorekoč dovršena, a glavno delo jc pač pri vsaki stavbi na vrsti šele v notranjščini. V nedeljo 15. oktobra bo v slučaju ugodnega vremena godba Katoliškega delavskega prosvetnega društva priredila promenadni koncert na Javorniku. Isto nedeljo zvečer ob osmih se poje v društvenem domu na Savi hrvatska narodna opera »Smiljana«. Po dolgotrajni lepi jeseni smo dobili v sredo obilo dežja, ki se je v noči po vrhovih spremenil v sneg. Prav nizko je pobelil, celo Me-žaklja je bila v četrtek zjutraj pokrita z belo kapo. Z velikim veseljem smo Jeseuičanje sprejeli radostno vest, da jc naš bivši poslanec imenovan za prvega bnua dravske banovine. Gotovo bo v svojem novem svojstvu tudi naše delavske težnje podpiral, kot je to vedno in ob vsaki priliki storil, ko je bil zastopnik našega volivnega okraja % bivši skupščini. Z Jezice pri Ljubljani. — Poskusno oranje i znanimi Eberhardtovimi plugi (znamke »Merjasec«) se je preteklo nedeljo vršilo pri nas. Ob Dunajski cesti, kjer so na Škerlepovi njivi pluge preizkuševali, se je zbralo okrog 200 kmetovalcev iz občine ter tudi precej iz širše okolice, iz Trzina, Domžal, Brnikov, Št. Vida itd. Oranje se je vršilo i od 10 do 12 ter jc pri preizkušnji ves čas prisostvoval tudi tvrdkin zastopnik. Preizkusili so skupno sedem različnih plugov. Izvršenih je bilo tudi takoj več kupčij. Soglasna sodba kmetov je bila, da so plugi te znamke za naše kraje zelo pripravni in uporabni ter da imajo prednosti od drugih, do sedaj uporabljenih plugov. Tvrdka je razstavila letos na velesejmu ter že tam prodala precej plugov. En univerzalen plug stane od 700 Jo 1500 Din. Spori SK. lilirija pozivu vse člane nogometne, tenis, sabljaškc, težkoatletske, drsalne, bazena, plavalne, lahkoatletske iu smuške, du se udeleže proslave odkritja spomenika »Iliriji oživljeni«. Zbirališče vseli izvršujočih članov teh sekcij je v nedeljo ob 10 pred finančno direkcijo na Krekovem trgu. Udeležba vseh članov je obvezna. SK Ilirija (iz tajništvu). Vsi gg. odborniki se naprošajo, du se udeleže sigurno jutrišnje proslave oajeritju spomenika »Iliriji oživljeni«. Zbirališče je točno ob 10. uri dopoldne pred finančno direkc-ijo na Krekovem trgu. Tajnik I. SK Ilirija, nogometna sekcija. Sestava moštev /u jutrišnji prv. tekmi I. moštva in rezerve s SK Jadranom je razvidna v članski knjigi v kavarni »Evropa« in na oglasni deski v garderobi. Pridite točno ob določenem času v garderobo! — Načelstvo Moto-klub Ljubljana poživlja vse svoje člane, da se udeleže sprevoda ob priliki odkritja spomenika »Ilirije oživljene« s klubovim znakom. Zbirališče na Krekovem trgu pred Mestnim domom v nedeljo dne 13. t. m. dopoldne. Odbor. Gosposvetski pokal. LNP je odobril za odiranje letošnjega tekmovanju za prehodni Gosposvetski pokal termin 20. t. m. (prihodnjo nedeljo). Sigurna udeleženca tekmovanja sta doslej SK Ilirija in L SSK Maribor. SK Ilirija prosi tem i>otoni klube, ki še želijo prijaviti svojo udeležbo, da s|>oroče to najkasneje do 14. t. m. opoldne na klubov naslov: Poštni predal 175 ali kavarna »Evropa«. Službeno iz LNP. Predsedstvo poslovnega odbora je spremenilo jutrišnje tekme v toliko, da se vrši tekma Slovan :Sluvija ob 10.30 na igrišču S K Ilirije in ne ob 8.30 na igrišču SK Primorja. Navedena kluba imatn postaviti za svojo tekmo ob 10. uri po tri reditelje; dopoldanska rediteljska služba na igrišču Primorja jutri odpade. — Tajnik II: Mrihko-vec 1. r. Službene objave LNP: (Iz seje posl. odbora dne 9. X. 1929.) Razvrstitev prvenstvenih tekem v nedeljo 13. t. ni. v Ljubljani: Igrišč c SK 11 i rije : ob 9. dop. K rakovo : Grafika, ob 14. Ilirija rez. : Judran rez., ob 15.45 Ilirija : Jadran. — Igrišče ASK Pri mor -j a : ob 14 Ilermes rez. : Svoboda rez., ob 15.45 Hcrmes : Svoboda. — Služba na igrišču ifirije: dopoldne g. Sterle, blagajna SK Grafika, vsak klub po reditelje; popoldne g. Buljevie, blagajna SK Ilirija, vsak klub po 3 reditelje. — Služba na igrišču Primorja: popoldne blagajna R-. kralj in SK Ilermes, rediteljstvo g. inž. Ku-ljiš in po 3 reditelji vsakega kluba. Nastop ^lužb.r dopoldne ob S.30 oz. ob 8., popoldne od 13.30. Za stranske sodnike naj poskrbijo klubi sami. — Upravnemu odboru sta predana v disciplinarno postopanje SK Kravo in SK Svoboda, Maribor, ker sta v prv. tekmah dne 6. I v"'' l,rM'^nsll!. Sbl—c3 A. Ddl—b3 :>. Sgl—1"3 ti. S13—d2 7. Lcl—d2 8. d4—co 9. e2—e3 10. Sc3—e4 11. Ld2—c3 12. Tal—d1 13. Lfl—e2 14. Db3—a-1 15. Le2—13 Delničarjem Bodencredita Dunaj, 8. oktobra. Velika in stara dunajska banka >Boden-creditanstalt« je propadla in se ji je posrečila iuzija z mogočno Oredit-Anistalt vsaj v ta namen, da ne bodo trpeli vlagatelji in upniki. Delniški kapital pa je baje v celoti izgubljen, j 0 raznih podrobnostih poročajo tudi naši listi, j zato jih tu ne navajam. Omenim naj le, da je I to 65 let stara avstrijska banka, ki je uživala i sloves solidnega in tako trdnega zavoda, da j so bili njeni papirji pupilarno varni. Za razne državne kavcije so kaj radi sprejemali njene delnice in celo srečke. Tudi bivši cesarski dvor je imel tu svoje kapitale naložene. Nikakega dvoma ni, da imajo te papirje tudi mnogi naši ljudje in zavodi, kajti nad petdeset let smo bili v Avstriji, kjer so našim rojakom in zavodom ob vsaki priliki priporočali za razne naložbe to dunajsko velebanko. Po preobratu se jih pa vsi niso iznebili, kajti smatrali so jih za povsem varne. Kaj bo s temi papirji v rokah jugoslovanskih državljanov ? V Avstriji sami se že interesentje združujejo v organizacije za obrambo svojih kapita-lov bodisi v banki sami ali pri njenih ogromnih industrijskih podjetjih, ki preidejo zdaj v last Credit-Anstalt. Kako bodo avstrijski državljani varovali svoje interese, je pač njihova reč, Toda naši državljani utegnejo imeli za obrambo lažje stališče, kakor sploh vsi inozemski imetniki teh bančnih papirjev. Ali organizirati se morajo in imenovati na Dunaju svojega zastopnika, ki mora biti naš rojak, kajti le ta bo imel 'a nje dovolj smisla in srca. V Avstriji imajo namreč moderen zakon o — jamstvu vseh bančnih funkcijonarjev: ! takozvani Bankhaftungsgesetz. Po tem zakonu jamčijo za vse škode vsi upravni svetniki, j ravnatelji in tudi vsi veliki delničarji, če so I kakorkoli vplivali na poslovanje banke. Med ; največje delničarje pa spada.a tudi poštna i hranilnica in avstrijska — Narodna b;'nka. Kaj vse se more izvajati iz takih dejstev na ! podlagi omenjenega zakona, to — naj sodijo ' naši strokovnjaki. Gotovo je, da pridejo do istega zaključka: interesentje v Jugoslaviji, ; organizirajte se in imenujte na Dunaju svojc-j ga zastopnika. Naša ztma^a IrtfGv?na Po po.sameznih skupinah se je naša zunanja trgovina razdelila sledeče (v oklepajih podatki za prvih 9 mesecev 1928): Uvoz (0.01)% (11.98) (16.33) (71.63) (0.05) damski gambit. Sg8—1'6 o7—e6 LfS-bl c7-c5 S1'6—e-l Se 4—(12 Sb8—c6 Lb4—c5 •)7—b6 Lc5—e7 0-0 Dd8—c7 Lc8—aO LaG—b7 17—15 živina ihranila pifovine izdelki zlato Izvoz 10.67 (14.00)% 27.92 (23.78) 52.24 (52.01) 9.17 (10.12) 0.02 11.27 17.53 71.11 0.07 skupaj v milj. Din: 4969.6 (5051.6 ) V posameznih mesecih 1928 in 1929 se je naša zunanja trgovina razvijala sledeče (v oklepajih podatki za 1928; vse v milij. Din): 4.616.6 (3.874.7 ) januar februar marec april maj junij julij avgust uvoz 560.7 404.0 684.5 713.7 701.2 614.6 655.5 635.5 (591.6) (621.7) (701.1) (650.0) (650.0) (587.6) (614.6) (634.6) 425.7 385.1 499.4 615.0 533.7 530.2 621.3 1006.2 (430.3) (439.0) (503.2) (428.5) (431.7) (451.4) (493.8) (693.8) Dotlej se je igra razvila po znani šabloni. Ta varijanta damskega gambita se je igrala na slatin-skem turnirju zelo pogosto. Pire jo igro mojstrsko razvil. . h4—h5? (spregledano) Da4—b5! c2—c3 Tel—hI Kbl-al Thl—h3 Tdl—hI b2—b4 a2 : b3 Kal—b2 Kb2 : b3 c3—c4 Sf3 : d2 Kb3—c2 Th3•: h" Kc2—d t Kdl—e2 Ke2—<13 Kd3—c2 Kc2—bt Kbl—a2 Db5 : h5 Dh5—f5+ a 7—a5 a5—a4 Sc6—a5 Sa5—b-F a4 : b3+ Ta8—a2+ Df5—e6+ Ta2 : d2 I)e6—e5 Tf8—a8 I)e5—f5+ Ta8—aH Df5—g4+ Tal— a3+ Ta3—c3+ Dg4—f5+ Df5—c2+ ln črni ga v naslednji potezi postavi mat. Karlovi vari. Veliki Šahovski turnir Tvetovnili velemojstrov v Karlovih varih je za nami. Zmagovalec Nienicovič je dobil 15 točk in I. nagrado v znesku 20.000 Kč. Dr. Aljechin, ki je bil kot poročevalec navzoč pri turnirju v Karlovih varih je podal v »Timesuc zelo podrobno kritiko o načinu igranja 8 zmagovalcev. Nienicovič je svoje prvo mesto pošteno zuslužil, kajti on je izmed vseh nagrajenih mojstrov najbolje igral. Spielman zasluži drugo mesto visokega odlikovanja na turnirju v Karlovih varili radi svoje sijajne igre, ki je napravila na vse gledalce globok vtis. Capablnnca sicer ni dobil napram močnejšim mojstrom nobene partije, vendar je pa dokazal a svojo taktiko, da je s količkaj nevarnim nasprotnikom najboljše hitro in poceni opraviti ter se zadovoljiti z remi jem po nemškem izreku- »Kloine Fische, pute Fische«. Prišel je daleč, na drugo mesto in delil zato s Spielinanoin drugo in tretjo tia- 16. Se4—(12 Ta8—e8 17. 0-0 f.e7—16 18. Da4—c2 ■17—d5 19. Lc3—f6 718—fO 20. c4—d5 .(i—d5 21. Sd2—b3 i!c7—f7 22. g2—g3 : . 6—e5 23. IJ3-g2 1'!'0—c6 24. Dc2—e2 Tc6—h ti 25. Tdl—(14 S?5—g4 26. h2-h3 —rc> 27. Tfl—dl I'e8—c8 28. De2—d3 Sf6—e4 29. Tdl—cl Th6—c6 :10. Tel—c6 l.b7—cO 31. Dd3—a6 i >17—b7 32. Da6—b7 • Lc6—b7 33. Lg2—e4 l'5-e4 34. Td4-d2 i 37. Td2—c2 Tel—c2 :18. Sd4-c2 a7—a5 :!9. b2—b3 Kf6—e5 10. a2—o3 a5—a4 41. b3—b4 (15—d4 42. Sc2-d4 Ke5—do 13. Kh2—g2 Lb7-a6 44. f2—fS Kd5—c4 45. f8—e4 Kc4—c3 Pire ima sedaj dva kmeta več, toda slabejšo pozicijo! .. . ... 46. Se4-1'5 . Kc8—b3 47. Sf5—d6 l.ntj—d3 48. e4—e5 !-s3—g(> 49. Kg2—f3 Kb3—a8 50. Kf3—g4 Xa8—b4 51. h3—h4 „4—aH 52. 1)4—h5 Lg6—h5 53. Kg4—h5 a3—a2 Pire klone. Pirčeva 44. poteza jp katastrofalna. Imel je dobljeno partijo, pa ga je Flohr zmedel z nuikli-cem, ki nanj sodnik igre gospod Kramer ni hotel reagirati. Il bosanske lesne industrije. Jela, d. d. za eksploatacijo in izvoz lesa v Sarajevu, izkazuje za 1928 na kapital 5 milij. Din 0.2 milij. čistega dobička napram 0.02 za 1927. Nova podjetja. V Subotici se je ustanovila tvornica trakov in čipk Nonnenberg i Schoderer; nadalje je vpisana v trgovinski regisler Belgrad;; podružnica Janjevo Mtnes Ltd London s kapitalom 5 milij. Din. — V Splitu namerava nek nemški in-dustrijec. zgraditi tvornico nogavic. Sadna razstava v Ljubljani. Sadna razstava, ali bolje rečeno sadni sejem se vrši letos od 19. do 24. oktobra na Ljubljanskem velesejmu. Sejem bo bogato založen z najizbranejšim zimskim namiznim sadjem, hruške in jabolka. Dosedaj so prijavljene sledeče vrste: Zgodnja zimska jabolka; ananas, zlata parmena, belfleur, pisani kardinal, bismark itd. Pozna zimska jabolka: Kanadska reliefa, Icndsberška renela. bobovec, mošanrkar, londonski peping, boskopski kosmaf, janatan, šam-panska reneta, baumanova renela itd. Hruške: nvranžka, blumenbahovka, pastorovka itd. Vse sadje bo lepo pravilno vloženo v amerikansldh zabojih od 20 do 25 kg. Sadni onled v Slari Loki pri škofji Loki. V nedeljo, dne 20. oklobra 1929 se vrši v Stari Loki pri Škofji Loki sadna razslava. Razstava bo v dvorani pri g. Fortunovcu v Binklnu, št. 18. Razstava traja samo en dan (od zjutraj do večera). Kmetovalci! Sadjarji! Obiščite to velekorislno prireditev, ne zamudite priložnosti, da se v podrobnem seznanite z najbol jšimi sortami domačega namiznega in gospodarskega sadja. Ob priliki razstave se vršijo strokovna predavanja odličnih naših sadjarjev. Legitimacije za obisk drž. razstavo suhega in konzerviranega sadja v Bclgradu, ki sc vrši v času od 12. do 17. novembra t. 1., se lahko dobe za ceno 10 Din pri kmetijskem oddelku velikega župana ljubljanske oblasti, Erjavčeva cesta. II. nadstrop., med uradnimi urami. Legitimacija daje pravico za 50% popusta za vse vlake in razrede od 8. do 21. novembra. 1/saj dinar za Slovensko Stražo Borza Dne 11. oktobra 1929. DENAR Tudi danes devizni promet ni bil znaten. Te čaji so večinoma oslabeli. Narodna banka jo intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am sterdam 2281 bi., Berlin 1352.75 bl„ Bruselj 790.79 bi., Budimpešta 989.75 bL, Curih 1094.10—1097.40 (1095.90), Dunaj 790.03-799.03 (797.53), Londoi 275.50—276.30 (275.90), Newyork 56.59 bi., Pariz 222.52 bi., Praga 167.60—168.40 (168), Trst 295.70 —297.70 (296.70). Zagreb. Amsterdam 2278—2284, Budimpešta 988.25—991.25, Berlin 1351.25-1354.25, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.03—799.03, London 275.50—276.30, Newyork 56.49—56.69, Pariz 221.52 —223.52, Praga 167.60-168.40, Trst 295.78-297.78. Bolgrad. Berlin 1351.25—1854.25, Bruselj 796.03—799.03, Budimpešta 988.25—991.25, Curih 1094.40—1097.40, London 275.50—276.30, Newyork 56.49-56.69, Pariz 21.52—22.352, Praga 167.50— 168.40. Curih. Belgrad 9.125. Berlin 123.42, Budimpešta 90.275, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.72, London 25.17375, Madrid 76.755, Ne\work 517.40. Pariz 2031, Praga 15.3325, Sofija 3.7475, Trst 27.085, Var šava 58.10. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5475. (valuta) 12.505, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljnbl.iana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 865 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 180 den., Stavbna 50 den., Sešir 105 den., Ruše 250- 260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 415— 417 (416), knsa 415—417.50 (413), termini: nov. 422—424, dec. 423—423 (423). 7% inv. pos. 84.50 —84.75 (84.75), agrari 53-54 (53.50). Bančni pap.: Union 202—204, Poljo 16—17. Ilrv. 50 den., Kred. 93 den., Jiiffo 81.50—84 (81.50), Lj. kr. 123 den., Medjun. 56 den., Nar. 8000 -8200, Prašted. 87.25— 88, Srpska 156—158 (156), Zem. 115-117.50 (115), Ohrtna 35 don., Etno 264 den., Kat. 32—34. Ind. pap.: Guttmann 190 bi., Slavonia 125 den., Slavex 96—100, Danica 120 bi., Drava 370 bi., Šečerane 412.50—125, Osj. ljev. 210—220, Bred. vag. 130— 138. Union 135—145, Isis 21 den., Ragusea 420— 430, Trbovlje 485—470 (460—467.50), Vevče 132 den.. Nar. šum. 40—45, Piv. Sar. 205 bi., Našice 1600 bi., Nar. mlin. 20 den., Oceania 205 bi., Jadr. plov. 500 bi. Belgrad. Narodna banka 8150, 7% inv. pos. 85, agrari 58—54, vojna škoda 414—418. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.75, Wiener Bankverein 21.75, Creditanstalt 52.50, Escompteg 21.60, Aussiger Chemische 252.50, Ruše 31, Guttmann 23, Alpine 38.35, Trboveljska 58.95, Kranj ind. 39.75, Rima Murany 108.75. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni nežamanih bukovih plohov. Tendenca neizpre menjena. Žito Danes je trajala čvrsta tendenca v pšenici in koruzi nadalje in dasi je položaj v Čikagi mirnejši, je bilo opaziti pri nas odločno tendenco k haus-siranju. Zlasti izvozniki koruze, umetno sušene, tako živahno kupujejo, da so mnogi dobavitelji za dolgo časa že razprodani, nekateri prav do konca leta. — Pšenica backa velja 197.50—200. bačka koruza, umetno sušena, pa 155—157.50 nakladalna postaja. — Pšenični mlevski izdelki so povsem neizpremenjeni. — Promet v vagonskem blagu je manjši. Zaključeno je bilo 1 in pol vagona pšenice ter dva vagona koruze. Tendenca neizpremenjena. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica bač. 77.190—77.195, ban. 78.19—78.25, sr. 185—187.50, ladja Tisza 205—210. ladja Dunav 202.50—207.50, oves slav. 145—150, koruza bač. v storžih 70-75, posušena 147.50 — 152.50, sr. 107.50-112.50, XII. 130-135, Dunav III. 150—155, posušena 150—152.50, ječmen bač. 125—127.50, moka 0 g 290—300, St. 2 270—280 št. 5 245- 255, št. 6 210-220, št. 7 175-185, št. 8 175-120, otrobi: bač. 105-110. fižol 580—550. — Tendenca neizpremenjena. Promet 31 vag. pšenice, 1 ovsa, 25 koruze, 1 ječmena, 8 moke. Sombor. Pšenica bač. žel. prompt 190—195, ban., sr. in slav. 185—190 ,bač. potiska šlep 197.50 —202.50, ban. Bega kanal 190—195. oves baČki 142.50—147.50, sr. in slav. 140—145; rž bač 150— 155, koruza bač. 152.50—157.50, sušena za okt. in nov. 150—155, fižol bač. boli original 540—560 bač. beli za okt. 550 570, mešani 320 —340 Pše-nična moka 0 290—295, št. 2 265—285 št 5 240 -| 250. St. 6 215 -225, št. 7 180 -190, št. 8 120—130 otrobi bač. 100—105, ječmen bač. 62/63 kg 115-1 125, bač. pomladni 65/66 kg 150—155, pomladni bar. 66/67 kg 150—160. Tendenca neizpremenjena Promet 336 vagonov. Budimpešta. Tendenca omahujoča. Pšenlcn okt. 22.81-22.94. zaklj. 22.94-22.95, marec "5 04 -25.14, zaklj. 25.13-25.14, maj 25.77-25.81, žalili 25.80—25.81, rž okt. 16.80, zaklj. 16.80-16 85 mai .19.80-19.25, zaldj 19.24 19.25. koruza maj 'lR.14 —18.20, zaklj. 18.22—18.24. Jajca Od časa zadnjega poročila so cene vsled jake malo produkcije dalje poskočile. Nakupuje se danes blago po Din 1.40 za komad. Opaža se pa že da so za enkrat cene dosegle višek in se bodo za nekaj časa na tem nivoju držale. Ker se že jemlje iz hladilnic hladilno blago, katero je kvalitativne tako dobro kakor sicer sveže, pač pa špekuliram« staro blago, so odjemalci pri sveežm blagu jako natančni in občutljivi in zahtevajo izrecno garantirano polnosveze blago. Opozarjamo torej produ-cente, da z blagom ne špekulirajo, nego oddajo jajca takoj trgovcu-izvozničorju. — St! .Turii ob juž. žel, 10. okt. 1929. Hmelj Nlirnberg, 11. okt. (Tel. Slov. .) Danes j< bilo pripeljanih 250 bal, povpraševanje pa je bilo manjše. Zanimanje je bilo izključno samo za zeleni hmelj vseh provenienc, dočim se za drugafer. hmelj ni mnogo povpraševalo. Prodanih je bilo 100 bal. Tudi v tranzitnem prometu je bilo prodanih par sto stotov. Cene za srednji štajerski hmelj so bile 35 do 40, za boljši 45 mark. Partija izbranega alzaškoga hmolja se je prodala za 50 mark. Cene. so bile: za I. gorski hmelj 45—55, srednji 30 do 40, hallertauski I. 75—90, srednji 50—70, w0r-temberški I. 80 90, srednji 60—70, palatinski !. 50 60, srednji 10 50. Razpoloženje mirno. Cene lii hmelj dobre barve trdne. Umetno pridobivanje zlata? Katastrofa parnika „Haakon" Senzacionalni poskusi alkemisla v preiskovalnem zaporu —- V mo-nakovski kovalnici denarja je pod uradnim nadzorstvom naredil zlato Ni še dolgo lega, ko je stara pravljica o umetnem pridobivanju zlata znova oživela. Iz Monalcova je šla po vsem svetu vest, da se je doslej popolnoma neznanemu kemiku posrečilo na umeten način pridobivati zlato. Že čez par tednov so poročali, da so izdelovalca zlata, ki se piše Tausend, razkrinkali kot go- rjulh. Tausend je od raznih oseb dobil na razpolago ogromne vsote denarja, ker pa zlata le ni hotelo biti, so ga ovadili policiji, ki ga je nato aretirala in izročila sodišču. V preiskovalnem zaporu se je Tausend, da bi odvalil od sebe krivdo, še nadalje bavil s svojimi skrivnostnimi poskusi. Dali so mu priložnost, da tekom predpreiskave preskusi svoja odkritja. Ta poskus se je, če smemo verjeti besedam njegovega zagovornika, presenetljivo dobro posrečil. V glavni kovalnici denarja v Monakovu se je Tausendu, kakor poroča njegov zagovornik. pod uradnim nadzorstvom in v nav- Strašen zločin na orožniški postaji Na orcžniško postajo v Seieticah pri Znojmu je prišel te dni ob 7 zvečer 38 letni postopač Franc Ellinger in tam slučajno naletel na poveljnika orožn. poročnika Klemena Floriana. Florianova žena in oba njegova otroka, šestletni sin in enoletna hčerka, so bili v kuhinji, ki leži tik pisarne. Ellinger, ki je radi roparskega umora presedel že 10 let v ječi, je zahteval prenočišče. Ko mu je Flo-rian dejal, da nima prenočišča in da naj gre na občino, mu je Ellinger odgovoril, da ga je župan poslal k orožnikom. V tem hipu je Ellinger potegnil iz žepa staro pištolo in ustrelil poročnika. Krogla je šla zadaj v glavo in je povzročila takojšnjo smrt. Po strelu prestrašena sta prihitela v pisarno Florianova žena in šestletni sinček. Ellinger je ustrelil tudi ženo, ki se je vsa krvava zgrudila na tla. Otrok je zbežal v kuhinjo in pri tem s tako silo zaprl vrata, da se je odlomila kljuka. Ellinger, ki je bil radi tega v pisarni zaprt, je zbijal po vrati hin rjovel: .Odprite! Ustrelil bom tudi Smutniyak Smutny je orožniški narednik v Seieticah, ki je bil slučajno v službi. Ko sta nekaj časa nato vdrla v pisarno ostala dva orožnika te postaje, je Ellinger že izginil brez sledu. Blago potrebujete za zimsko suknjo, za obleko, dalje rabite dežni plašč in drugo. Želimo Vam vse to nuditi prav ugodno v najboljših kvalitetah. Vabimo Vas k tvrdki DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA zočnosti strokovnjakov posrečilo napraviti pravo in čisto zlato v množini, ki jo po zapriseženi izjavi ravnatelja kovalnice denarja v to porabljeni svinec in ostale pridejane snovi pred poskusom niso mogle vsebovati. Tau-senda so, preden je šel na svoje delo, natančno preiskali. Ko je končal poskuse, je Tausend izročil komisiji zrno pravega in čistega zlata v teži desetine grama. Zrno je bilo pridobljeno iz svinca v teži 1.67 grama. Strokovnjaki izjavljajo, da je uspeh senzacionalnega poskusa presenetljivo ugoden in da popolnoma nasprotuje dosedanjim izkušnjam znanosti. Ravnatelj kovalnice denarja pa seveda ni mogel prikriti svojih pomislekov, če ni Tausend kljub najstrožjemu nadzorstvu pri poskusu vtihotapil zlata. Uradno ta vest še ni potrjena, zato jo moramo sprejeti z veliko previdnostjo. Gotovo pa je, da bi to dejstvo, če je resnično, ne samo v znanosti, marveč tudi v vsem kulturnem in gospodarskem življenju človeštva povzročilo izredne prevrate. Tausend je bil med vojno na nemški vzhodni fronti, kmalu nato pa si je kupil posestvo pri Regensburgu- Nenadoma ga je prešinila želja po zlatu. Prodal je posestvo in se preselil v Monakovo, kjer je v nekem listu objavil inserat, v katerem je iskal za epohal-no iznajdbo kapitalista z 200.000 markami. Imel je srečo. Od vseh strani so mu ljudje, ki so mu zaupali, dajali na razpolago denarna sredstva za njegove poskuse. Milijoni mark so romali v skrivnostno delavnico alkimista. Tudi general Ludendorff se je zanimal za Tausendovo iznajdbo in stopil v zvezo z mnogimi veletrgovci, ki so vtaknili v to podjetje ogromne vsote. Poskusi so se »sijajno posrečili«, vendar pa je Tausend trajno skrivnostno molčal. Končno so upniki postali nepotr-peZlJivi in razočarani so ovadili dozdevnega sleparja. Pa tudi v ječi je ta nenavadni mož nadaljeval svoje delo in je s svojim zadnjim poskusom vnovič razburil ves svet. Petain pri zdravniku >Revue de France« objavlja celo vrsto zabavnih anekdot o slavnem francoskem vojskovodju maršalu Petainu. V naslednjem prinašamo eno izmed njih, ki jo je maršal sam večkrat rad pripovedoval. Bilo je ravno pred desetimi leti, ko je maršal Petain prišel v Challes-les-Eaux, da se malo odpočije, prvič po petih letih. Oblekel je civilno obleko, ki mu pa ni čisto dobro pristojala. in se nato napotil k zdravniku na pregled. Potrpežljivo je čakal, da je prišla vrsta nanj in je poslušno odgovarjal na zdravnikova vprašanja. Rezultat pregleda je bil izvrsten, zdravnik je konštatiral, da je klijent popolnoma zdrav. Nato ga je zdravnik vprašal, kakšen je njegov poklic. Vojak seme — odgovori maršal. — Zdravnik ga prijateljsko potreplja po rami in reče: »Vi ste torej vojak? Ha. ha, prijatelj, zdi se mi, da niste mnogo trpeli za časa vojne.« Maršal nato ni odgovoril niti besedice. Šele, ko je zapuščal zdravnikovo sobo, mu je enostavno pomolil pod nos svojo vizitko. — Zdravnik je prebledel in se začel seveda na vse načine opravičevati. Jelen povzročil smrtno nesrečo Te dni se je pri Casselu pripetila smrtna avtomobilska nesreča, ki jo je povzročil jelen. Ko je neki avto drvel po cesti, je naenkrat skočil iz gozda velik jelen. Avto se je zaletel vanj in se pri tem prevrnil. Dva avto-mobilista sta ostala na mestu mrtva, tretji pa je bil težko ranjen. Tudi jelen je seveda pri tem poginil. Norveški obrežni parnik » Haakon« je južno od mesta Floro ponoči zadel ob skalo in se v par minutah potopil. Samo njegov sprednji del še moli iz vode. Potniki so morali v spalnih srajcah poskakati v morje, ker ni bilo več časa, da bi se mislilo na spuščanje rešilnih čolnov. Nekateri potniki in mornarji so se rešili, da so s plavanjem dosegli neki skalnati otok, ki se je nahajal v bližini nesreče. Tam so dolgo časa slišali, kako so klicali na pomoč njihovi nesrečni tovariši, ki so bili v vodi. Neki drugi parnik je slučajno priplul mimo omenjenega otoka, vzel na krov rešene potnike in mornarje ter jih prepeljal v Floro. Rešenih je tudi dvanajst drugih potnikov, ki so bili zaprti v kajuti tretjega razreda, ki jo bil k sreči v sprednjem delu parnika, ki je še gledal iz vode. Med rešenimi je tudi kapitan in vsi ladijski častniki. Vsega skupaj je utonilo okrog 40 oseb. Prvič v letalu in že pilot V Cincinnatiu v Združenih državah sta startala z letalom neki pilot in potnik, po imenu Norman Curtice. Pilot je med letom hotel izvesti looping, toda pri tem je padel iz aero-plana. Imel pa je na sebi padalo in se mu ni nič hudega zgodilo. Srečno je padel na zemljo. Curtice je zdaj ostal sam v aparatu in ni vedel, kako se z njim ravna. Toda prisotnosti duha ni izgubil, potegnil je za eno zavoro, za drugo, tretjo, končno je zadel pravo in aparat je srečno pristal. Ko so ga pozneje vprašali, kako se mu je to posrečilo, je odgovoril: »Mislil sem, da sedim v avtomobilu, pa se nisem nič več bal. Poskusil sem in posrečilo se mi je.« Omeniti pa je treba, da je Curtice prvič letel z aeroplanom in mogoče tudi — zadnjič. Pilota so aretirali. Mitchell, predsednik National City Bank ol Newyork„ ki je največja banka na svetu, se mudi te dni v Evropi. Kapital te banke znaša z rezervami 207 milijonov dolarjev, vloge pa presegajo 8 milijard dolarjev. Nemški katoličani in šport Nemški katoličani imajo 4500 športnih društev s 5927 odseki in 965.893 člani. Telovadnih odsekov je 1249, za lahko atletiko 1446 in za Foot-balI 1305. Ostala društva so plavalna, za žoganje, tekanje itd. Imajo 750 telovadišč in 84 športnih naprav, 105 kopališč. Potem je več sto športnih prostorov, ki jih uporabljajo skupno z drugimi društvi. V Munstru na Vestfalskem imajo posebno višjo športno šolo, na kateri je bilo lani vpisanih 541 članov. Angleške čete odhajajo iz Saarbriicken-; a. Poroka z zaprekami Hči nekega posestnika v Bilazisu pri Tho-narsu na Francoskem bi se imela poročiti z mladini fantom iz Taizea. Določena sta bila že dan in ura poroke. Uprav na ta dan pa je moral nevestin oče po nujnih in neodložljivih polih nenadoma odpotovati. Nameraval se je vrniti še isti večer. Za vsak slučaj pa je napisal potrdilo, s katerim dovoljuje svoji mladoletni hčerki, da se poroči. Okrog desetih dopoldne je krenil sprevod svatov na županstvo. Precej časa je trajalo, preden so se vsi svatje — bilo jih je nad 200 — zvrstili v slavnostni občinski dvorani, čakajoč na župana, ki bi poročil mladi par. Na Francoskem imajo namreč civilno in cerkveno poroko. Ko je župan prišel, je sumljivo pogledal potrdilo in izjavil, da zelo obžaluje, vendar pa to potrdilo ne zadostuje, marveč da mora bili nevestin oče osebno prisoten. Svatje so uajprej mislili, da se župan šali, ko pa je ta trdovratno vztrajal, so se začeli razhajati. Pri nevestinem doniu so bili postavljeni šotori, ker vsi «vat je niso mogli v hišo. Tu se je začela svatovska pojedina. Do pravega razpoloženja pa ni prišlo, posebno ženin in nevesta sta bila pobita, ker sta se morala neporočena vrniti domov. Proti večeru se je vrnil oče. Takoj so se vsi dvignili in sprevod je šel drugič na županstvo, kjer je župan ob 7 zvečer zvezal mladi par. Ker pa je bilo že prepozno, da bi se poročila še cerkveno, sta morala to odložili na prihodnji dan. Koncert 15 letnega virtuoza V norveškem glavnem mestu Oslo se je pojavil nedavno neki 15 letni deček iz Zedi-njenih držav, ki je kmalu postal zelo popularen v mestu. Ime mu je Storm Buli in je vnuk največjega skandinavskega komponista Edvarda Griega. Storm Buli je pianist in je pred nekaj dnevi priredil v filharmoniji koncert, s katerim je dosegel sijajen uspeh. Buli je med ostalimi skladbami igral tudi Griegov A-mol koncert, skladba, ki jo še nikoli ni igral tako mlad pianist. Kritika je navdušena in prerokuje mlademu Bullu sijajno bodočnost- Storm Buli je norveški Američan in stanuje v Chicagu. Tam obiskuje tudi šolo. Pet ur na dan študira šolske knjige, popoldne pa skozi štiri ure igra na klavir in se bavi obenem tudi z muzikalno teorijo. On je eden tistih, pri katerih se že v mladih letih pojavi izreden talent za glasbo. Ko je bil star tri leta, je že zual igrati klavir, a ko je bil star šest let, je šel s svojim očetom na koncertno turnejo po Zedinjenih državah. Uspeh je bil velik in oče ga je nato priganjal, naj se uči. Smel je samo redko nastopati. Z istim uspehom se je proslavil tudi kot komponist. Z dvanajstimi leti je že skomponiral neke koncertne skladbe. Mladi Storm Buli pripada moderni generaciji in to se takoj opazi na njem. Mnogo se bavi s športom, bodisi s tenisom, plavanjem, z golfom in boksom. Samo baseballa noče igrati, ker se s tem kvarijo prsti. Storm Buli pa ni prišel na Norveško, da koncertira, ampak da tam preživi v miru počitnice. Neki sorodniki njegovega očeta pa so obvestili Filharmonično društvo v Oslu o tem mladeniču in omenjeno društvo ga je pozvalo, naj priredi poskusni koncert. Prišel je kar v športni obleki in zaigral Griegov A-mol koncert. Vsi navzoči so bili navdušeni in zato je priredil celoten koncert, s katerim se je tako proslavil. Po tem koncertu so nekateri nagovarjali njegovega očeta, naj priredi z njim koncertno turnejo po Evropi. Toda oče je to odklonil, ker hoče, da sin najprej dovrši svoje šolske študije in da se šele potem, ko bo imel že stalen poklic, posveti glasbi. Rudolf Sicghart, dosedanji predsednik av?t ijske Bodenkreditanstalt. „ > J° J® Pa res sramota,« se je jezila mlada zena, ko je šivala svojemu možu gumb na suknjo, »kako površno je krojač delal. Ta-le gumb sem sedaj že petbrat prišila.c »Kako krasen klobuk imate, gospodična v »Imam ga že deset let. Sedem let sem »a nosila, kakršen je bdi. Pred tremi leti sem ga dala obrniti, pred letom dni prebarvati, pred I remi meseci sem ga pa v neki restavraciji zamenjala.« Daljnovidne oddaje iz londonske postaje. Počusi, u stolno se izpopolnjujejo poskusi s prenosom slik po Bairdovem sistemu, to.je da se pokaže v sprejemnem aparatu čelu slika naenkrat, kur je tlaleko višju stopnja (»polnosti v prenašanju slik, kot je to pn aparatih, kjer se slika šele tekom nekaj minut na vrtečem se valju razvija potom punktirunja ozir. črtkauja. Do najvišje stopnje v tem razvoju, do prenašanja živih, premikajočih se slik Do šla še t m jeva pot; dnsi so principi takega prenosa že dognani, vendar do danes še niso mogli izdelati aparature do tiste popolnosti, da bi bilo mogoče tak »živi« spored vedno in ne predrago oddajuti in sprejemati. Bairdova družba v Long Arce bo pričela z rednim poskusnim oddujanjem v svojem studiu, odkoder bo vodil kabel do londonske postaje, ki bo te slike razpošiljala v svet- Zaenkrat bodo oddajali vrsto fotografij odličnih osebnosti iz političnega, gospodarskega, znanstvenega in kulturnega življenja Da ne bo ta spored preenoličen, bodo seveda aranzerji poskrbeli za primerno razporeditev, vrhtega pa nameravajo na drugem valu istočasno oddajati godbo in govore, ki bodo pojasnjevali slike. Gozdovi ovirajo radio-valove. Francoski postali Bordeau* in Monte Mar-ean se v svoji okolici zelo slabo slišita, zlasti mnogo pritožb je prihajalo iz departeinenta La Gironde. Dolgo so ugibnli, kje naj bi bil v«rok tem motnjam, saj okolica ni niti gorata niti tako bogata rud. da bi te ovirale sprejem teh postaj, pač pa so v tem okolišu ogromni gcv zdovi Profesor dr. Nordon trdi, da so bas ti gozdovi vzrok motnjam. Lubje živih dreves po njegovem mnenju absorbira rtidiovalove in pil odvaja v zemljo. Drugi znanstveniki ne izključujejo te možnosti, saj v tem slučaju na najverjetnejši način razlaga oslabitev oddajne energije. Radio v kinu. Podeželski kino si ni mogel privoščiti orkestra ali pianista, zato je lastnik napeljal troeek-tronski radioaparat z mogočnim zvočnikom v dvorano Ko fo se obiskovalci kina naslajali nad filmom' in mul izvrstnim radio-koncertom, je pogosto nastalo več komičinih situacij Takole ta na primer: Na platnu junak ravno poljubuje partnerici belo ročico, tedaj pa zagrmi iz nesrečnega zvočnika: »PeZnano! Samo spomnil se nisem na to! Oprostite, odslej naprej ne bom iskal toliko novih postaj. Če bom kaj navijal, bom navijal le žepno uro in ušesa svojemu paglavcu, iskal pa bom le izgubljene vratne gumbe! ili vas bo to motilo pri sprejemanju programa?« Programi Radio-Ljublfaiia J . Sobot«, 12. oktobra: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert radio-orkestra — 19-00 Napoleonovi nameni z Ilirijo, dr Blaž Svetel — 19.30 Rodbinski večer: šol. upravitelj Pero Horn — 20.00 Napoleonova proslava — prenos iz Uniona — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 R:\dio-orkester. Drugi programit Sobota, 12. okt Belgrad: 12.40 Radio kvartet. — 18.00 Radio orkester — 20.00 Teslovo delo na polju električnega prenosa (predavanje). — 20.30 Pevski večer. — 21.30 »In sedaj: Lahko noč!« komedija od P. P. Pecije. — 21.55 Cas, časopisne vesti. — Zagreb: 20.30 Operni večer Kaethe-Staller-Stotter. — Varšava: 12.05 Reproducirana glasba. — 16.15 Reproducirana glasba. — 20.30 Večerni koncert. — Budapcst: 12.05 Koncert vo'. orkestra. — 17.40 Koncert radio-kvarteta. — 20.15 Pantomiue. - 22.15 Ciganska godba. - Dunaj: 16.00 Popoldanski koncert. — 17.40 Večer sonat. — 18.40 Iz del KUrnbergerja. - 20.00 Freytagova veseloigra: »Zurnalisti«. — Nato ljudski koncert. — Milani 16.30 Mladinski radio. - 17.00 Radio kvintet. 20.30 Raznovrsten koncert. — Praga: 16.20 O literaturi in bibliografiji o sv. Vaclavu. — 19.05 Godba na pihala. — 19.45 Violinski koncert. — 20.00 Ljudski pevski večr. — 21.00 Koncert iz Brna. — Langen-bere: 13.05 Opold. koncert. — 15.00 Vesele otroške pesmi. — 17.35 Večerni koncert. — 20.05 Vesel večer. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert — 21.00 Instrumentalni in vokalni koncert. — Berlin: 16.30i Ce je človek zaljubljen. (Plošče in iz literature). — 19.00 Alpska glasba. — 20.00 Kabaret, nato ples. — Kato-vicc: 20.30 Večerni koncert iz Varšave. — 23.00 Plesni komadi. — Toulouse: 13.00 Simfonični orkester in soli. — 18.00 Plesna glasba. — 18.30 Zgodovinsko predavanje. — 19.00 Solistični koncert. — 19 30 Plesna glasba. — 20.45 Fragmenti iz oper, orkester. — Stuttgart: 14.00 Radio-orkester. — 17.00 Ples liri čaju. — 20.00 Suppejeva komična opera »Lahka kavalerija«. — Bratislava: 12.30 Orkestralni koncert. — 19.05 Koncert. 20.00 Orkestralni koncert"-21.00 Koncert iz Brna. — Torino: 17.00 Koncert' radio-kvinteta. — 19.00 Radio-koncert. — 20.30 Prenos iz Milanea. — 21.05 Ranzatova opera »Obljub jena dežela«. M. Ostrav: 15.00 Oodba. — 17 30 Plošče. 18.00 Za žurnaliste. — 19.00 Prenos iz Prane. — 20.00 Prenos iz Brna. -- 23.00 Prenos iz Prage. Ilirske svečanosti v Ljubljani duha na naših Šolah, razodevajo nam pomen StroM-mazerjevega katolizma, ki je po teh pismih več kot očit. Sam g. Šišič, ki ni nikakor posebno naklonjen katoličanstvu, je bil prisiljen priznati v } svojem kratkem uvodu, da je več kot jasno, da j< Postu&atC! ? sliko na vsak radio sprejemale s poljubnimi elektronkami, toda pravi ni ili 1 nad obzidjem stare Ljubljane v okolici spomenika pa je določen za tribuno gostov. Govore ob otvoritvi bode oddajala v svet in na Valvazorjevem trgu ljubljanska Radio-postaja. Odkritje spomenika se izvrši po sledečem redu: Združeni pevski zbori zapojo pod vodstvom zborovodje Zorka Prelovca Ipavčevo himno »Ilirija oživljena«. Za tem nastopi prvi govornik, predsednik odbora in mestni župan dr. Dinko Puc, ki odkrije spomenik. Takoj nato položi venec pred spomenik v počastitev Napoleonovega vojaka. Vojaška četa odda častno salvo. Za tem nastopi v imenu francoske vlade poslanik minister Dard. Po njegovem govoru zapojo zbori francosko državno himno. N;;to spregovori še zastopnik naše centralne vlade in po njegovem govoru se zapoje jugoslovanska državna himna. Po odpeti himni pa polagajo navzoči zastopniki vence pred spomenik Ilirije oživljene. Zastopniki društev se zbero takoj pred začetkom otvoritve v bližini spomenika. drugimi, zlasti nemškimi leksikoni malega obsega, ima Glonarjev »Poučni slovar« neprecenljivo prednost, da posveča posebneo pažnjo specifično slovanskim in slovenskim pojmom, osebam in krajem, ki jih tudi v velikih leksikonih nemškega, francoskega in italijanskega izvora, ki so pri nas v rabi, pogrešamo in mnogokrat netočno obdelane najdemo. — Pravkar sta izšla prva dva sešitka tega obširnega dela, ki je preračunano na 36 zvezkov po 32 strani. Predmetna zvezka obsegata črko A od A do Ariano nel Polčsine. Razlage pojmov so jedrnate, izbera dokaj srečna, tiska in papir sta odlična. V kratkem času se bomo smeli torej ponašati s popolnim slovenskim malim leksikonom, ki bo dobro služil slehernemu izobražencu. Korespondenca Račkl-Strossmayer. Med velikim številom publikacij, ki so se pri nas v zadnjem času pojavile, o katerih bomo (treba jih je prebrati) posebej spregovorili, je vsekakor najzanimivejša korespondenca »Rački-Strossmayer» v izdaji Jugoslovanske akademije. Tudi ta drugi del (prvi je izšel pred par meseci) je urdeil g. Ferdo Šišič, hrvatski zgodovinar, zelo vestno z vsemi potrebnimi komentarji oseb in stvari ter s številnimi prilogami, tako da lahko knjigo čitajo tudi širši sloji brez večjih težkoč. Na velikem formatu skoro 450 strani se objavljajo pisma te dvojice hrvatskih duhovnih velikanov, in to pisma, ki sta jih drug drugemu pisala od 6. januarja 1876 do 31. decembra 1881, torej v času vzhodnega vprašanja, zidanja poslopja Jugoslovanske akademije, bano-vanja Ivana Mažuraniča, okupacije Bosne in Hercegovine, ustanovitve sarajevske adškofije. O vseh te hstvareh, kakor tudi o mnogih osebnih, manjših, toda zato interesantnejših vprašanjih si je ta dvojica hrvatskih javnih delavcev dopisovala, raz-govarjala, drug drugega spoznavala. Niti ene važ-nejSe stvari v našem ali tujem javnem življenju ni, o čemet ne bi bilo govora v teh pismih, ki odkrivajo, kakor nobeno drugo delo, snovanje te dvojice. Poleg lega odkrivajo ta pisma pri Slrossma-verju nirko Črto, ki ni Min dn sedaj pod vplivom naše liberalne znanosti dovolj znana, namreč njegova nenavadna odločnost v vprašanju verskega pregleda kulturnega dela. Disky. Slavischc Rundschau. Oktobrski zvezek je posvečen slovanskemu filološkemu kongresu, ki se vrši v Pragi od 6. do 13. oktobra. Prinaša daljše preglede o ruski, poljski in češki slavistiki. Med književnimi ocenami je zlasti važna za nas obširna ocena nedavno izišle knjige zasluženega na-biratelja narodnega blaga Novice Šauliča: »Srpske narodne tužbaliče«. Srbske narodne žalostinke. ki tvorijo poleg že večkrat izčrpno obravnavanih in mnogokrat izdanih srbskih narodnih pesmi neprecenljiv zaklad srbske narodne duše, so ostale do-zdaj skoro neopažene in Šauliču gre zasluga, de jih je prvi nabral in izdal. — Poleg tega vsebuje predmetni zvezek »Slavische Rundschau« še mnogo i drugega zanimivega drobnega gradiva iz slovanske ! kulture. I Prireditve in društvene vesti i šišenska prosveta vprizori v nedeljo, dne 13. I t. ni. ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani kot otvoritveno predstavo, dramo »Domen«. — Najvljud-| neje vabljeni! Družba sv. Ralaela za varstvo izseljencev v Ljubljani objavlja, da sklicujc s tem svoj redni občni zbor za dne 24. oktobra 1929 na 10 v belo dvorane hotela Union. — Na občni zbor se vabijo vsi člani družbe sv. Rafaela kakor tudi drugi interesenti, katerim so naši izseljenci pri srcu, jaosebno pa č. gg. župniki in V9i, ki imajo sorodnike v Ameriki in ki so sami že bili v prekomorskih deželah. Laško. Pevsko društvo »Hum« v Laškem je imelo 7. oktobra t. 1. cdborovo sejo in sklenilo, da bo od 1. novembra naprej imelo svojo društveno sobo v glasbeni šoli. Pevovcdja bo g. učitelj Franc Gruden. Društvo priredi v jeseni zopet koncert. Prav iskrena zahvala se izreka gospodu Oerkmanu, tovarnarju usnja, za velikodušno darilo. Orei Celjsko orlovsko okrožje. Okrožni svet se vrš. dne 27. t. m. ob 9 dopoldne v Orlovskem domu. Vsak odsek naj gotovo pošlje svojega zastojinika, ker so na dnevnem redu zelo važne točke, predvsem pa delovni načrt za bodočo poslovno dobo. — Zvezke Socialne ekonomije, ki ste jih prejeli jx> jx>šti te dni. razdelite med člane. Obenem pa pošljite takoj denai za nje. Slovenci, čuite obupni klic obmejnih bratov in hitite na pomoč Slovenski Straži Danes od 17 do 20 ure v hotelu „Bellevuew čajanka s plesom po čajanki običajna sobotna zabava. Danes in jutri fine domaČe koline, krvave in jetrne klobase, pečenice i. t. d., pristen sladek mošt & Din 12'—. Izborna vina ter prvovrstna kuhinja. Pripravni prostori za razne prireditve. Vino čez ulico Din t-— ceneje- Priporočata se Pero in Katl Šterk. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 O In ali vsaka beseda 30 par. Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brei znamke ne odgovarjamo. Postrežnici dam brezplačno čedno sobo in zajtrk, za pospravljanje sob od 7 do pol 9. Naslov v upravi pod štev. 11.416. Mlekar, praktikant ki je dovršil mlekarsko šolo v Škofji Loki, išče službe. - Vešč v sirarstvu :n maslarstvu. - Nastopi službo takoj. Naslov pri upr. lista pod št. 11.137. ilužbodobc Prodajalko za v trgovino z mešanim blagom, katera je že ser-virala na deželi, se išče za takoj. Naslov v upravi pod štev. 11.383. Čevljarski vajenec poštenih krščanskih staršev se sprejme. Tudi popolna oskrba v hiši proti dogovoru. Vpraša se pri Alojz Drobcž, čevljarski mojster, Trbovlje II, 91. Kuharico prvovrstno moč, rabi Dijaški dom v Kočevju za takoj. Mesar, pomočnika dobrega, rabim za izdelavo vsakovrstnih mesnih izdelkov. - Samo dobra moč. Ponudbe na upravo pod štev. 11.289. Livar izurjen, se sprejme za takojšnji nastop. Ponudbe na Osiječko ljevaonico željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek. Šablonlormer-livar preizkušen, se išče za livarno za takojšen nastop. Ponudbe na Osiječko ljevaonico željeza i tvornica strojeva d. d., Osijek. Čevljarski pomočnik za boljše delo se sprejme takoj. Lovro Žagar, Lesce, Gorenjsko. Prodajalko pridno, pošteno, dobro verzirano manufakturisti-njo, iščem; zmožne nemškega jezika imajo prednost. Nastop takoj, plača po dogovoru. - Ponudbe poslati: Franc Pirkovič, trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov, Ribnica, Dol. Hlapec h konjem se sprejme pri Fran juvanu, valjčni mlin Sr. Gameljne pri Ljub. Prodajalka pridna, ne premlada, se sprejme. M. Berdajs, trgovina z meš. blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje (brez perila) v hiši. ir/mPTrafl Zaslužek dnevno 100—200 Din si lahko pridobi vsak, kateri ima par ur na dan časa, za delo v svojem kraju, bodisi v mestu ali na deželi. Zastopstvo se izroči v vseh slovenskih krajih samo zanesljivim in v svojem kraju poznanim ljudem, moškim kakor ženskam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov v Maribor: L. Mažir, Maribor, Ob železnici 4-II. Kapital Kdor bi vložil 100.000 Din, ima lepo stanovanje in hrano do smrti. Pisma na upr. pod šifro »Št. 11.344« Špecerijsko trgovino s koncesijo, nov lokal, 5 minut od postaje, zraven farne cerkve, oddam v najem. - Koprive, Žalna. Pisarno 2 sob pri sodišču odda »Posredovalec«, Ljubljana Dalmatinova 11. IE Stanovanja Meblovana soba se odda enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama na Miklošičevi cesti. Na željo tudi s hrano. Naslov v upravi št. 11.247. Pouk Inštruktorja II iščem za italijanščino in nemško stenografijo. Po-izve se: Franc, Glince, cesta XIII/p. Šoferska šola I. obl. konc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jngoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Moderna šola novih jezikov francoščina - angleščina -italijanščina - nemščina -ruščina. Otroški vrtec (poučevanje nemščine) -Gosposvetska 16, pritličje. Vpisovanje 6—8 zvečer. Prireditve Vsi na vinsko trgatev v Do-brunje k »Grešniku« za padle vojake. Jakob Gre-gorin, gostilničar. Stanovanje v Goričah nad Kranjem se odda: 3 sobe, 1 kuhinja, 1 večja soba, 1 kuhinja. Edvard Dolenc — Kranj. Stanovanje sobo in kuhinjo v sredini mesta išče za takoj samska oseba. Naslove sprejema upr. pod št. 11.389. Stanovanje se odda za takoj zakoncema brez otrok, ki bi bila zaposlena pri gospodarskem podjetju odnosno gospodarstvu. Informacije pri Ivanu Ogrinu, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 8. rrMKPM Skladišče do novega leta se vzame v najem. Ponudbe pod »Primerno štev. 11.401« na upravo »Slov.« Trgovina se odda na zelo dobrem prostoru z blagom, inventarjem in koncesijo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Trgovina« na upravo »Slov.« Dve dijakinji (dijaka) sprejmem z vso oskrbo. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 11.433. Objave Javna dražba prostovoljna, raznih kosov pohištva, v soboto, 12. t. m. ob 4 pop. v skladišču pri Ranzingerju. Kupimo 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i zatožni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27. Brezov les gladek, v dolžini od 1.5 m dalje in debelini 14 cm naprej, kupim v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na upr. pod »Brezov les 11.408«. Ford avto dvosedežni, zadnjo tipo, kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Slov.« pod »Zadnja tipa«. Prodamo Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj. manj 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Moško kolo po ugodni ceni naprodaj. Kurent, Poljanski nas. 40. Šivalni stroj poglobilen »Singer« in velika petrolejka viseča luč, se proda. Maribor, Pobreška cesta 9, Škof. Gostilna in trgovina nekaj vrta in polja pri okrajni cesti na Gorenjskem, vse v najboljšem stanju, se proda. Naslov pove uprava pod štev. 11.441. Wertheim blagajne nove, 4 komade različnih velikosti, se proda za polovično ceno zaradi opustitve zaloge. Ljubljanska komercijalna družba, — Ljubljana. Jabolka namizna razne vrste proda več vagonov - Peter Šetina, Sevnica ob Savi. Vzidani štedilnik dobto ohranjen, se proda. Ogleda se v gostilni pri Tičku na gričku. Nova hišica zelo prikupna, krita z opeko, 2 lepi parketirani sobi, 1 kabinet, velika kuhinja, električna razsvetljava, dve kleti, lepa stavbna parcela, bo naprodaj na prostovoljni javni dražbi v nedeljo dne 13. oktobra ob 3.30 popoldne. Dražba se bo vršila pri Mariji Mihelčič v mestu Višnja gora št. 29 na Dolenjskem, pet minut od kolodvorske postaje. Razno Na obroke kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigale-tova ulica 1. Obrt: Krvave klobase dobre, v gostilni Maver, Ahacljeva 5, vsako soboto in nedeljo ter prav dobro vino. Več abonen-tov na dobro hrano se sprejme. — Marija Hrast. Dežne plašče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan. čigaj, Ljubljana, Tavčar jeva (Sodna) 1. Pozor! Kje meniš, da so vina najboljša in najcenejša. V gostilni »U s e n i k« na Borštnikovem trgu. Tam jc pripeljal pred mesecem prvovrstna dalmatinska vina in jih loči po 10 Din liter, in sicer Opolo in belo. Po tako nizki ceni si ga že vsak lahko privošči kozarček. Ne zamudi prilike! - Poizkusi, gotovo boš zadovoljen! onasn>|Z!8J(I ofo.\s oopojaz ijtžnjp nt nfjadBz ud Bjojodud liuBfir|nfr[ a j&ujtt}fdf 'noobid 'o mci CEBBBBDS^ Priporoča vsakovrstna REZILA IN NOŽE Galanterijska iu modna trgovina go haloh mahih o it, Vetrinjska ulica 18 Kašo, •■v ilno bvež oddaja nn det el veletrgovino A. VOLK. LJUBLJANA Kraljev« cesta 24 Inliiii m hilne pasove najcene pri H. Besednih Mubliana, Salanburgova ulica $t. 6. JOS. OLUP Ljubljana - Stari trg 2 - Na vogalu Trgovina z manufakturnim blagom — velika izbira oblek lastnega izdelka čeških in domačih lovarn sukna in hla-čevine. Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila — Moje geslo je: Dobro blago Nizhe cene Priporoča suoio gostilno „pod Tranžo" m. HSešousc tvornica perila Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 1 izdeluje raznovrstno kombinirano perilo, piyama, kopalne plašče itd. za gospode, dame in otroke najcenejše in najfinejše Inserirajte v »Slovencu'! PALOGRAPH edini razmnoževalec za razmnoževanje not, okrožnic, načrtov, vabil z zaščitno znamko »GLOBUS« dobite samo pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana. Šelenburgova ul. 6 Pouk brezplačen! Telefon 2980 Občina Moste sprejme v stalno službo cestarja v starosti od 25 do 45 let, ki zna delati cestne mulde in iste obkladati s kamenjem. Lastnoročno pisane ponudbe je vložiti do 20. oktobra 1929 na županstvo v Mostah. •♦♦♦*♦»«♦♦«♦«♦♦♦»♦♦»♦«♦«♦♦♦♦♦♦<■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦, ,»„♦, Izmed sodobnih književnih izdaj so 01 priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. .............................................. M Mesna industrija Proda se večje podjetje za izdelovanje mesnih izdelkov s tozadevnimi stroji. Prostori so primerni za vsak tovarniški obrat. Podjetje ima tudi razne druge koncesije. Pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista pod »Industrija« št. 11.139. i m.= o.; N ti j o a «h a •J J; N^tJ 0 d. -a ,-J N.2 v S ^»o Q) > 2 > g "o .o — u bj-- •2 ^ • gDiO 2 £ oZ Maurice Renard: 25 ■*"3 OS>Pj|p 2 . £3 -S Cu SiUi^ h > tel; sBšiž i ®odn ".2 i »<§271 Ji <00 aiS S 50ŽK o t 1— 1»^ > IsSfJ Sinja nevarnost Ves dan je Le Tellier mislil na čudoviti pojav. Zvečer pa je sedel k svojemu zasilnemu teleskopu. Očistil je leče, pripravil mehanizem in nastavil cev na Vegovo pot. Nepotrpežljivo je čakal, da se mu pokaže zvezda. Vsi možgani so mu bili polni vprašanja: Kje so žrtve onivajgov? In vendar je ravno v teh trenutkih postal pozoren na čudni pojav v nebesnem svetovju. Pa je za blestela Vega v teleskopu. Dalje! Pozor!« si je rekel Le Tellier in sprožil mehanizem, ki uravnava daljnogled tako, da sledi poti zvezde. Zvezdo je videl s tem amaterskim, zasilnim aparatom le kakih petdesetkrat povečano, vendar še dosti dobro. Čas je potekal, izpremembe pa nobene. Bilo je polnoči. Le Tellier se ni premaknil od okularja. Ko je bila zvezda sedem stopinj pod zenitom, je zvezdo-slovca mrzlo izpreletelo: zvezda je zopet izginila! Ena, dve, tri, štiri, pet,« je štel, pa se je znova prikazala v teleskopu. Hitro je zgrabil časomer in ugotovil, da je trajal mrk« 4-9 sekund. Pojavil se je točno ob istem času kakor prejšnji dan. Torej se nahaja neki, za lučnepro-doren objekt med Vego in zemljo, spada k njej, stoji pa nepremično sedem stopinj južno od zenita nad B u g ey e m i Torej, si pravi Le Tellier, nastavimo teleskop na ta objekt! Obe cevi daljnogleda začneta lezti druga v drugo; v teleskopu se prikaže teman, meglen kaos, ki dobiva čedalje točnejšo obliko in končno se izkaže, da gre za štirioglato, črno, povsem nenavadno liso. »Kaj pa to?« S prostim očesom lise ni bilo videti, bila je vsekakor preveč oddaljena od zemlje. »Povsem nedvomno/ sklepa zvezdoznanec, »je to oni otok v ozračju, kjer imajo zločinci ujeta moja otroka. — Toda kako, vsi satani, je pa ta ogromni zrakoplov v praznini zasidran? Saj vendar tako trdno sedi v zraku kakor skala v morju! Na vsak način gre za človeško iznajdbo in ne za zvezdoznanski ali pa vremenosloven objekt. Je pa peklensko visoko ... torej kako daleč od zemlje? — Se da izračunati.« Astronom prižge luč in pogleda, za koliko je skrajšal cev, potem računa in ostrmi: Petdesettisoč — metrov!« mrmra. »Kaj, petdeset kilometrov? — Gotovo se mi meša... To nasprotuje vsej znanosti in teoriji!« Smrten obup je v njegovi duši sledil ponosu, ki ga je bil prevzel ob odkritju. Videl je bil namreč v mislih že, kako jadra k onivajgom celo zračno bro-dovje. Toda petdeset kilometrov! Noben aeroplan se ne dvigne toliko! Onivajgi so z eno besedo — nedosegljivi. Potem je Le Tellier liso zmeril. Dolga je bila le kakih šestdeset metrov. Bil je to nekak splav v zraku. Toda le zakaj naj bi čudaki ljudi, zelje, kipe in drugo kradli in odnašali v tako višino? In kakšni ljudje, Bog, so to, ki delajo s svojo drznostjo, genialnostjo in obenem nesramnostjo takšne čudeže? Vzhajajoče solnce je obsvetilo liso od spodaj. Le Tellier jo je sedaj mogel razločno videti. Bila je to plavajoča plošča, sestoječa iz pravokotnih, rjavih lis, ki so bile pravilno med seboj ločene po belih, brezbarvnih črtah v neke vrste šahovski vzorec. Vztrajno je Le Tellier opazoval. Zdelo se mu je končno celo, da vidi, kako se sklanja z roba doli neskončno majhna pika, ljubljena glava hčere ... Neobhodno potrebno se mu je zazdelo, da si ogleda liso skozi velik teleskop. — Skozi Hatkinsov ekvatorial v Parizu... ta poveča šest tisočkrat, ne samo petdesetkrat... Zvečer istega dne je Le Tellier zapustil culoški kolodvor v kupeju pariškega ekspresnega vlaka. V Pariš prišedši je drvel z avtomobilom na zve-zdarnico. Zopet je stopil v skrivnostne prostore, namenjene znanosti. Blaga tišina je vela v njih, le iz dalje je šumel Pariz kakor daljno morje. Pod velikim teleskopom je bil učenjak majhen kakor muha. Računal je in računal in končno izračunal. Ogromni teleskop se je kakor silen top zavrtel po zraku in se ustavil. Lisa, lisa se je pokazala v njem! Toda le tisoč petstokrat povečana in zelo meglena, tresoča se. — Velemesto je polno tresenja, vsa tla se tresejo pod njim, lise ni mogoče videti mirne kakor v Mirastelu. Edini rezultat je: lisa je še vedno, kjer je bila! »Dalje, dalje, stari!« si prigovarja učenjak, da ne hi obupal. >Glavo kvišku! Ni še vsega konec! Naprej proti sovražniku: onivajgom!« Peljal se je v zvezdami™ v Saint-Gčnis-Lavalu kjer pa tudi ni imel uspeha.