Leto IX. številko 51 Ljubljani, v petek 11. marca 19ZJ. Cena Din 1 Izhaja viak dao popoldne, izvzemš) nedelje In praznike. — loseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, Popust po dogovoru. Inseratrii davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. reklame, preklica beseda 2.— Din. Upravnhštvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje, — Telefon štev. 3U4. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knailova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34 Važni sklepi ministrskega sveta Zakonodajni amandmani k finančnemu zakonu. — Avtonomija bolnic v Sloveniji. — Razširjenje kompetence ministrstva za javna dela. — Komercijalizacija železnic. Beograd, 10. marca. Danes dopoldne ob 10. se je pričela seja ministrskega sveta, ki je trajala do pol 14. Ministrski svet je razpravljal o amandmanih zakonodajne prirode. Med drugim se pooblašča minister \ er. da izvede ločitev državnega in cerkvenega premoženja. Ubožni skladi v Sloveniji ostanejo se nadalje. Režim finančne avtonomije bolnic v Sloveniji se razširi tudi na Dalmacijo. Cene v posamnih razredih določi minister za narodno zdravje, z dohodki razpolagajo uprave bolnic. Za fundiranje obrata v dolmatinskih bolnicah se dovoli ministrstvu za narodno zdravje kredit v znesku 15 milijonov Din. Brezplačno lečenje zob v javnih bolnicah.se ukine. Zakladna bolnica v Zagrebu se podržavi. Minister javnih ael :>e poblašča, da izda uredbo, s katero se prenese izvrši tev vseh javnih del, izvzernši resora vojnega in prometnega ministrstva, na ministrstvo za javna dela. Prometni minister se poblašča, da Iahku sporazumno s finančnim odborom izvede komer-cijallzacljo državnih železnic. Srbski zakon o poljedelskih in obrtnih zadrugah se razširi na vso državo. Podrobna proračunska debata Včeraj popoldne je Narodna skupščina začela specijalno debato o proračunu. — Ni še gotovo, ali bo proračun pravočasno sprejet. — Beograd, 10. marca. Na včerajšnji popoldanski seji Narodne skupščine je pričela specijalna debata o ororaču-nu. Opažati je. da ie izid načelnega glasovanja v proračunu navdal vladno večino z novimi upi. da se ji bo kljub vsem težkočani vendarle oosrečilo, spraviti proračun pravočasno ood streho Vseeno pa se izvesni vladni krogi boje, da M opozicija pričela z obstruk-cijo. kar bi spravilo vlado v velfko zadrego, ker bi morala poseči po dva-najstinah. Zato vlada v vladnih krogih velika napetost in pazno slede- govorom opozicijonalnih poslancev. Splošno se opaža, da so naiboli stvarni kritični govori poslancev SDS. Da bi zakrili globok u tis, ki jih napravijo tj govori ne le on opoziciji, marveč tudi pri vladni večini, širijozlasti klerikalci povsem neosnovane . vesti, da hočejo samostojni, demokratke izvajati obstruk-cijo in : preprečiti pravočasno sprejetje proračuna. V \-rstah SDS se.nasprotno naglasa, da se njeni poslanci ooslužu-jeto zakonito zajamčene Dravice, da o prilik? razprave proračuna iznesejo svoje mišljenje, da pa seveda ne obstoja nikaka namera obstrukcije. dasi bi je vladna večina ne mogla preprečiti, ako bi jo hotela opoziciia res izvaiati. Ako pa bi se razprava o proračunu res tako zavlekla, da bi proračun do 1. aprila ne bil sprejet, nosi odgovornost za to izključno le vlada odnosno vladna večina, ki ni pravočasno predložila proračuna Narodni skupščini. Specijalno debato in sicer razpravo o proračunu vrhovne državne uprave je otvoril poslanec SDS Venčeslav Vilder. ki je uvodoma naglasih da se sedanja vlada naslanja le na pičlo ve- čino, ki jo lahko vsak čas pusti ua cedilu, ter je odgovorna za nedelavnost parlamenta. Prehajajoč na sam proračun, je govornik ostro kritiziral postopanje vlade, ki ni v stanju, da bi izvedla najenostavnejša dela. Poslopje Narod, skupščine se zida že vsa leta sem, a še vedno ni dovršeno. Poslanec Vilder je pri tej priliki ostro nastopil proti temu, da se dela oddajaio v novi skupščinski palači inozemskim obrtnikom, dočim so domači, nič mani sposoDni obrtniki brez dela in zaslužka. Skupščina mora biti izraz naše domače sposobnosti in umetnosti. Govornik je v svojih nadaljnih izvajanjih kritiziral postopanje vlade pri amandmanih ter zlasti grajal način, kako si hoče vlada potom iinančnega zakona ižooslovati pooblastila ia zakonske uredbe, ki jih more siceV skleniti Ie Narodna spušči-na. Poslanec Vilder ie ponovno iznesel zahtevo po ustanovitvi parlamentarnega zunanjega odbora, naslašaioč, da je naša zunanja politika niz neuspehov- Nato io govorili poslanci Husein Alič (musliman). J ovo " Moško vljević (zemljoradnik) in dr. Ivan Paleček (SDS), ki je v svojem govoru naglasih da nosi odgovornost za gospodarsko in politično krizo predvsem radikalna stranka, ki je izgubila zaupanje naroda in vseh drugih političnih strank. Med Palečkovim govorom ie ponovno prišlo do prerekanja med vladno večino in opozicijo, ki je govornikovim izvajanjem viharno pritrjevala. Seja je bila nato ob 21. zaključena in prihodnja seja sklicana za danes dopoldne. Ker je danes v skupščini inter-pelacijski dan, se bo proračunska razprava nadaljevala Še le v petek. Seja Naredne skupščine — Becgrad. 10. marca. Današnja seja N"a-roi. skupščine je razpravljala o interpelaciji yosL Dimitrije Vujiea (zemljoradnika), v kateri navaja, da >.o se godile pri nabavi radio postaj in radića par a to v velike zlorabe na školo države. Seja je potekla mestoma zelo višamo. Dopoldne 90 govorili še iiiterpelanl Vujič, pdštni minister Va*a J ova novi č i u bivši poštni minister dr šuperina. Prvi je govoril Vujič. ki je ostro napadal poštnega ministra zlasti pa generalnega direktorja pošte Gjorgjevića. Odgovarjal mu je postni minister, ki je pojmujeva! dobave radic-aparalov ter naglasi 1, da ne zadene generalnega direktorja nikaka krivda. Nasprotno je generalni direktor Gjorgjevič na glasu kot eden naših najboljših strokovnjakov. Me-] govorom dr. šuperine, ki je ostro napadel vlado in radikalno atrankv, očitajoč jima, da preganjata hrvatsko uradništve, je prišlo do viharnih prizorov. Seja se še nadaljuje. ANGLEŠKA ZUNANJA POLITIKA — Žene*a, 10. marca. Chamberlaiu je zvečer sprejel novinarje ter jim podal izjavo, v kateri je med drugim naglasi!, da so odnosa j i med Anglijo in Rusijo zelo napeti. Odkrilo priznanje Chambedama je izzvalo v vseh političnih krogih veliko pozornost, ker je Chamberlain znan kot eden najbolj molčečih diplomatov. Zanikaj je vesti, da bi bila Italija ratificirala besarabsko pogodbo na pritisk Anglije. Glede angleško-kitaj&kih od-nošajev je izjavil, da stremi Anglija za tem. da se tudi na daljnem vzhodu Čim prej konsolidira miroljubno stanje. Zato bo Anglija pristala na to, da se 9tare pogodbe med velesilami in Kitajsko modificirajo. Izrazil je upanje, da bodo nemiri na Kitajskem km al-j končani ter da bodo pogajanja šla gladko od rok. Nenadno odpotovanje kralja in kraljice Beograd, 10. marca. Včeraj zvečer ob 18.50 sta kralj in kraljica v spremstvu kraljevega adjutanta admirala Priče nenadoma odpotovala v Bukarešto. Odhod kraljeve dvojice je bil povsem nepričakovan in je vzbudil v vseh krogih veliko senzacijo, ker nihče ne ve za pravi vzrok nenadnega odpotovanja. Kmalu popoldne je bil včeraj pozvan na dvor minister notranjih zadev Boža Maksimovic." kateremu je kralj pri tej priliki podpisal ukaz, s katerim prenaša kraljevsko oblast za čas svoje odsotnosti na ministrski svet. Govori se. da bosta kralj in kraljica iz Bukarešte odpotovala v Pariz. Vest pa se v uradnih krogih ne potrjuje. Na kolodvor so spremili kraljevo dvojico notranji minister Boža Maksimović, prometni minister general Milosavlje-vič in komandant mesta Beograda. Izenačenje davkov —- Beograd, 10. marca. Včeraj dopoldne se je vršila ?eia skupščinskega odbora za davčno reformo. Radikalni poslanec Vlado Miietič je stavil predlog, naj bi se zakonski načrt, ki je bil izročen odboru v razpravo, vrnil finančnemu ministru, da bi ga spremenil in dopolnil. Predsednik mu je pojasnil, da je to v smislu poslovnika nemogoče. Posl. Pušenjak je podal izjavo, da bodo klerikalci glasovati za ta zakon, zahtevajo razne spremembe. V imenu radičevcev je izjavil Pavle Radić, da je predloženi zakonski predlog dober ter da bo HSS glasovala zanj. Za poročevalca veČine je bil izvoljen posl. Fopović, ki ima nalog, da v teku pet\h dni izdela porodilo. Kljub protestu železničarjev je vlada uveljavila novo pragma-tiko. — Železničarske organizacije groze s splošno stavko. — Vlada je na borbo pripravljena, Praga, 10. marca. Pozornost politič-uih krogov je posvečena protestnemu gibanju železničarjev, ki hočejo z generalno stavko preprečiti sprejem nove službene pragmatike, ki ni v skladu z zahtevami železniškega osobja. Vlada je kljub protestu železničarskih organizacij naredbo, ki ima zakonsko moč, izdelala in včeraj objavila. Zato se je vršilo včeraj posvetovanje železničarskih strokovnih organizacij, katerega so se udeležili zastopniki iz cele države. Na konferenci je bil sprejet sklep, da bodo železničarske organizacije proglasile generalno stavko, ako bi vlada svojo namero izvedla. Danes dopoldne je poseb- Odmevi pr^nonio tantoke anemije Skepsa francoske javnosti. — Odobravanje v angleškem tisku. — Italijanske kalkulacije. — Ogorčeni protesti v sovjetski Rusiji na deputacija posetila ministrskega predsednika Svehlo ter mu sporočila ta sklep. Ministrski predsednik je pri tej priliki naznanil deputaciji, da je bila naredba med tem že izdana in je stopila takoj v veljavo. Pričakovati je, da bo prišlo še tekom današnjega dne do generalne železničarske stavke. Vlada je odločena, da z vsemi sredstvi zatre že-lezničarsko gibanje, in upa, da se ji bo to posrečilo tem prej, ker je sedaj promet minimalen. Del tovornih in osebnih vlakov bi se opustil, ostali promet pa bi se vzdrževal s pomočjo motornih vlakov in drezin. Italijanski manevri — Beograd. 10. aprila. VČerajšrrc vesti o zbiranju italijanskih čet ob naši meji so vzbudile precejsnie razburje-nje, ki pa se je kmalu poleclo. ko se je zvedelo, da so tudi naši kroai obveščeni, da gre res Ie za voiaške manevre, ki so bili najavljeni že pred me^ci. Ta-ke manc\Te bo imela italijanska vojska letos ob vseh mejah v Severni Italiji, nc samo ob jugoslavenski. Vršili sc bodo tudi ob avstrijski Švicarski in francoski meii. — Pariz. 10. marca. Vsi francoski listi razpravljajo o ratifikaciji besarabske pogodbe s strani Italije, * Peti t Parisien-smatra, da hoče Mussolini s tem zasigurati Italiji gotove gospodarske ugodnosti. Italija se je s tem odkrito, pridružila angleškemu proti ruskemu stališču. -Le Journal* pise. da kaže ta akt intimnost odnošajev med Londonom in Rimom, in ie mnenja, da je s tem de facto pričel boj med Anglijo in Rusijo. Tudi vsi ostali listi komentirajo ta akt italijanske vlade kot približanje Angliji in kot znak neprijateljstva napram Rusiji. — London, 10. muc . Ratifikacija pariške posodbe o Besarabiji s strani Italije je naletela na živahno odobravanje celokupnega angleškega tiska. Ratifikaciji se pripisuje v sedanjem trenutku tem večja važnost, ker je s tem dana Rurnuniji prilika, da v slučaju konflikta z Rusijo prikaže Rusijo kot napadalca. Tudi s stališča za-padno-evropske civilizacije ie ratifikacija zelo va^žna. Fasistovska Italija je s tem priznala, da pomeni sovjetska Rusija skupno nevarnost za vso zapadno Evropo. — Rim 1.0. marca. V tukajšnjih uradnih krosih se naglasa, da se definitivno priznanje rumunske noosesti Besarabije v Mo- skvi ne sme smatrati kot neprijateljski akt napram Rusiji. »Cofriere dela Sera* piše, da so izkušnje zadnjih let pokazale prav- no veljavnost rumunske posesti v Besarabiji ter da dobri odnošaj? med Italijo in Rusijo Italiji ne morejo in ne smejo vezati rok Velesila ne more prilagoditi svojega postopanja trenutnim vtisom, marveč mora dosledno zasledovati svoje interese. Več italijanskih listov naglasa, da je vsled te ratifikacije pridobilo na važnosti tudi potovanje grofa Bethlena v Rim. Rumunija bo radi italijanske noblese tem raje privolila v koncesije v prid Madžarski, dočim bo Madžarska brez dvoma rade volje ustregla italijanski želji glede izhoda na Jadransko morje. — Moskva, 10. marca. V ruski javnosti vlada velikansko ogorčenje radi. ratifikacije sogodbe o -aneksiji Besarabije s strani Italije, Sovjetski tisk soglasno zahtevaj naj sovjetska vlada najenergičnejše protestira proti temu aktu, ki je naperjen izključno le proti sovjetski Rusiji. Usti naglašajo, da nima nobena oblast na svetu pravice razpolagati s teritorijem, ki že od nekdaj in tudi še danes pripada Rusiji. Splošno prevladuje prepričanje, da je ta ' ratifikacija v neposredni zvezi s Chamberlainovo proti-rusko akcijo. Listi podcrtavaj o. da bo morala Italija to svojo politiko drago plačati, Rumunija se je s tem odkrito pridružila grško - bolgarsko - albanskemu bloku, ki je pod vodstvom Italije ter ie torei s tem činom prekinila vse zveze z Malo antanto. Radicevci in vlada — Beograd, i\ marca. Prizadevanja pašičevcev, da bi pridobili Svetozarja Pribičeviča za sodelovanje v vladi, so povzročila zopetno zbližanje med Uzn-novičem in radicevci. Zatrjuje se, da se že vrše pogajanja, da bi radicevci vstopili v vladno koalicijo, ki naj bi jo na ta način sestavljale večinske stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radicevci so pripravljeni zopet stopiti v vlado in so svojo opozicijonalno taktiko že omilili. Boje se, da bi sicer prišel v vlado brez njih Pribičevič, kar bi zelo škodovalo radičevskemu prestižu v vseh prečanskih pokrajinah. Tudi klerikalci se zavzemajo za sporazum z radicevci, ker bi jim to najbolj jamčilo tudi njihov obstoj v vladi. V smislu radičevskega približanja vladni koaliciji se tolmači tudi včerajšnja izjava Pavla Radiča v davčnem odboru, da bo HSS glasovala za zakonski načrt o izenačenju davkov. Ženevska posvetovanja — Ženeva, 10. marca. Svet Društva narodov je imel včeraj dopoldne javno sejo, na kateri se ie razpravljalo o manj važnih zadevah. Chamberlain je podal poročilo odbora za pobijanje trgovine z dekleti. Sprejet je bil sklep da se skliče za dne 23. avgusta v Ženevo splošna prometna konferenca. V tajni seji se je razpravljalo o mednarodni pomoči pri elementarnih katastrofah. Z vprašanjem se bo bavila posebna konferenca, ki bo v to svrho sklicana meseca julija. Mnogo večja pozornost se posveča političnim razgovorom med posameznimi diplomati. Dr. Stresemann se je včeraj popoldne ponovno sestal z Briandom in poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo takoj po zaklju-čitvi zasedanja Društva narodov prišlo do obnove trgovinskih pogaianj med Nemci 1 jo in Poljsko. RAZPUST KOROŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA Celovec. 1'». ;narc;i. Celovški d^.reln: zbor |e soglasno sklenil svoi razpust. Nove j volitve se bodo vršile 24. aprila skupno z j volitvami v državni zbor. i Izlet Dancev na Jadran Velike danske novine >Berlingske Tidende« v Kodaniu aranžiraio za drugo polovico tega meseca velik izlet na dalmatinsko rivijero- O našem orimoriu piše ta list, da je. mnogo zanimivejše kakor francoska ali italiianska revije-ra. ker ne nudi na ogled samo visoke zapadnjaške kulture, marveč pestro mešanico z vzhodno kulturo, ki je za Skandinavce izredno interesantna novost. Zanimivo bo za Dance tudi pitoreskno narodno življenje na našem jugu. Izletniki bodo krenili iz Danske v Berlin in Budimpešto, od tod oa nazaj na Dunaj ter preko Semerinjza na Štajersko in Koroško in preko Karavank v Slovenijo. Najprej se bodo ustavili na Bledu, nato v Ljubbani, en dan bodo ostali v Zagrebu, od tod Da krenejo v Sarajevo, dalje v Dubrovnik in na dalmatinsko rivijero. Sledil bo izlet na Cetinje, a po povratku iz Črne gore bodo izletniki pregledali vso dalmatinsko obalo ter se v Splitu zadržali dva dni. Z železnico krenejo nato na krasna Plitvička jezera, od koder se bodo preko Zagreba. LiuhUane in Monakova vrnili v Kodam. Celotna tura bo trajala tri tedne. Kakor navajajo omenjene novine, se je za lepi izlet prijavilo že precejšnje število danskih izletnikov PREMEŠČENI URADNIKI — Beograd, 10. marca. V ministrstvu notranjih zadev je bil danes podpisan ukaz, s katerim se imenuje vladni svetnik Rajko Svetek, dosedaj sreski poglavar v Novem mestu, za referenta pri velikem županu v Ljubljani. Z ukazom ministra za šume in rudnike jo premeščen £umtki referent Ferdinand Fer-jancič iz Ljubljane v Kranj in šumski svetnik Cvetko Božič od Šumske uprave v Kranjski gori k šumski upravi na Bledu. NARAŠČANJE REK — Beograd, 10. marca. Hidrotehnična postaja v Beogradu jc sprejela od vseh hidrotehničnih ustanov v državi poročila, da Dun.iv in Sava stalno naraščata. To naraščanje ie popolnima normalno in v zvezi z vsakoletnim pomladanskim naraščanjem voda. Zaenkrat se ni bati nikakih poplav. Izgubljenci in izgubljenke Slike z ljubljanske policije Vćeraišnii lepi. skoraj spomladar:-dan ie izvabil muo-^o postop.ičcv. vlaču« gar.iev in drugih liublianskih barab \z skrivališč na solnce. Na Vodnikovem ITjpi so se pojavili ljubljanski, že izumiraioii originali in tipi. Policija ie kar Štiri take o>-ginale povabila pred komisar.ia. da te izgovarjajo radi »postopanja in potnikova? nja. Stari Jaka. Franceti. Jože in LadHla\ so se pred komisarjem potrkali oa prvj in ■zahtevali', da se iih vpošteva ko: ljubli -ske občane, ki ima i o pravico hoditi p« mestu in gledati na Vodnikovem trgu. kiko branjevke prodaiaio rasno zeleniav . Po kratkem zaslišanju so iih izpustili. Pred dežurnega uradnika ie bila pripeljana mlada blondinka Angelca, ki se ie pred nedavnim časom smrtno zaliubila v nekega kavalirja iz Beograda, ki pa *e \i začasno mudil v Ljubljani. Zapustila ic svojo službo, zapustila, je mamico ter se preselila k svojemu beogradskemu kava-lirju. ki je prvi mesec prav lepo skrbel niizkušeno Angelco, nato pa jo popihal v Beograd ter Angelco pustil na cedilu. Zapustiti ie morala udobno stanovanje ter >c preseliti v proletarsko predmestje, ker se ni hotela vrniti k. materi. Začela se ie družiti z raznimi starimi prijatelji in tudi omo-ženimi petičnimi veseljaki. dokler je nT snoči zalotila policija. Odhaia sedaj v bolnico ... V nekem vinotoču se je zabavala skitnica Doroteja. Sama pravi da je tam bila s svojim ljubimcem in da je bila pred vsem radovedna, kako igrajo -marjanco-. Gostje pa praviio. da ie skuhala tipati po žepih... sključen.'s palico v roki, priprosto, » čednrt oblečen in obut se je starec Janez Kusar vzpenjal *>o stopnjicah tU v trette nadstropje policiiskega ravnateljstva. Godrnjal je sam s seboi:. . •Prokleto vreme! Ves sem m^ker! Tm-•nes ie 40 mučenikovU . . . ■Bo. oče. štirideset dni derevalo! h je nekdo oglasil za njegovih hrbtom ,. Naj. sai bom za toliko dni naj-b.ž*-shranjen v suhem zaporu!* Ta Janez ima kaj burno preteklos-. V policijskih arhivih hranilo kratke beležke ki v Mjhih obrisih govore o njegovem divjem in te?kem živlieniu. Zabeležen ie \ arhivih kot nevaren -vlomilec-, tat i? n.-vade in berač. Bil ie v mladosti ve^el kro« jaček. -Vandral- ie po svetu od kraja v kraj. iz mesu v mesto. Videl |e Celovec. Gradec. Dunai. Zagreb. Trst in druca me^ sta. Zelo rad je obiskoval bratsko Hr\ sko. Na svoieni .«vandranju* se j« spoznal z raznimi pajdaši. Postal je nevaren Vlomilec in tat. Radi ve.jih vlomov in tatvin je že prestal 25 let ječe. neštevilne pa so njegove manjše kazni. V Belovaru h navrtal blagajno, iz katere je pobral 40.000 Din. Prijeli so ga ravno v trenutku, ko ie hotel v blagajni pustiti svojo «vizitko • kakršne puščajo često vlomilci na presto rih vloma Dobil je za ta vlom 8 in P'v leta ječe. Star- ie Janez Kušar 65 let. resigniran in sam vase zaprt človek, ki odgovarja n j stavljena vprašanja kratko in presekan««. Prišel ie z Jezice v Ljubljano menda beračit. Ker pa ie rako star znanec polictlc. ga zaenkrat gostoljubno obdrziio pri sebi. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti. 7odstotno investicijsko pocnjilo 90, Vojna škoda 344, Zadolžnice Kranjske deželne banke 20, 22, Zastavni Usti Krani=ke deželne banke 2*3, 22, Celjska posojilnica 19".. 197, Ljubljanska kreditna banka 150, Merkan-tilna Kočevje 99, 100, Praštediona 92o. Kreditni zavod 160, 170, Strojne tovarne 85. Trbovlje 420, Vevče 120, Stavbna družba 55, sSešir-- 104. ZAGREBŠKA BORZA Efekti: 7 % invest. posojilo 1°21 S9 do 89.50: 2%*~o drž. rente za ratnu štetu 347. 346—34S; Ljubljanska kreditna 150—153: Hrv. eskomptna banka 104,5—105; Kredit na banka, Zagreb, 93—94; Hipotekama banka 64h»—65: Jugobanka 104—104.5; Pra* štediona 925—930: I>rava d. d. Osijek 500 do 505; Šećerana. Osijek, 480—495; Isis d. d 50^—52; Gutman 280—285; Slaveks 101 —0; Slavonija 27—30; Trboveljska 415 do 420; L nion, paromlin. 300—0: Vevče 130---140; Agraria 55U.-^56^. Dcvire: Dunaj 800.10-^803—10. Berbr. 13.496—13.526; Italija 251.99—255.99; Lun don 276—276.80; Newvork. cek.5o.75—56.95c Praga 16830—169.10; Curih 10.94—10.97. — Valute: Dunaj S02.5O—805.50. . INOZEMSKE BORZE — Curih: Beograd 9.13. Pariz 20.33:. Newyork 519.75, Milan 23.17, London 25.2225. Pra£3 15.40, Dunaj 73,15. s /" — Trst: Beograd 39.42, London iOS.95. Cnrifa 431.30. Y4 Stran 2, •SLOVENSKI NAROD« dne 11. marca 1027. Stci 57. Mis Jugoslavija in mis Evropa Sprehodi po berlinskih filmskih Naša Miss Europa je po svojem poviatku iz Berlina napisala na« slednjo impresije s svojega poto* vanja, ki nam jih zagrebška agen* tura «Fanameta» stavlja na razpo* lago. Ko sem na poti v Berlin, kamor sem bila pred dvema tednoma pozvana od strani Fanameta, nekega mračnega jutra dospela na Dunaj, so se mi oči za-solzile. Občutila sem. da sem sama v tirjem svetu in da so me zdai pa zdaj sopotniki nenavadno pozorno ogledovali, kakor da so me prepoznali po kaki sliki iz ilustrovanih listov. Čutila sem se osamljena in zapuščena. Vlak je dirjal proti Berlinu, pred okni so se pojavljale velike postaje, hiše. tovarne, — jaz sem se nekako bala onega Barli-na, o katerem so mi rekli, da me pričakuje, ogromen, hladen in razkošen. Bila je noc. toda vse je bleščalo v svitu žarnic in reklame, ko sem dospela v Berlin, Anhaltski kolodvor je velik in hladen, a moja bojazen ie vendar pojenjala, kakor da jo ie odpihnil nočni veter. Sprejeli so me sami znanci z velike in srečno prestane konkurence na Dunaju in jaz sem se naenkrat občutila deloma kakor doma. To občutek sigurnosti me nato ni več zapustil, saj so me vsi tako prisrčno sprejemali in mi izkazovali tolike simpatije, da moram vse to smatrati za lepo in veliko iskrenost. Berlin je divfvn, a filmski svet v njern je zares filmski- Nagel, živahen, vesel in prikupen. Bila sem v velikih ateljejih Parufameta — to ie nekako berlinski Fanamet — in moram reči, da si prej nisem mogla predstavljati, da je filmski atelje tako koirrolicirana stvar. V Beogradu je že od prevrata dalje bila javna tajnost, da obstoja cela vrsta skritih lokalov in klubov, v katirih se je pridno hazardiralo. Vse to je vedela tudi beogradska policija, ki pa je iz neznanih razlogov hazardiranje mirno tolerirala. A kakor poročajo beogradske novine, se je policija končno vendar odločila, da v prestolici iztrebi vse kockarnice. Predvčerajšnjim je policijski pisar v spremstvu dveh agentov pregledal lokale, kjer se je hazardiralo. na kar je uprava pozvala k sebi vse kruojeje ter jim s pretnjo kazni in izgona zabranila nadaljno delovanje pri hazardnih igrali. Kakor zatrjujejo novine, bo policija odslej zares vodila točno nadzorstvo nad vsemi klubskimi lokali. Ali pa ji bo uspelo, • popolnoma iztrebiti hazardira-nje, je pa seveda spričo znanih družabnih razmer v prestolici — drugo vprašanje- Predsinoonim je Sarajevo doživelo izredno senzacijo. V neki ulici se je pojavil pravi pravcati zmaj. na katerega se je morala odpraviti policiia. Stvar se je odigrala takole: V mraku so nekateri pasanti v ulici Bjelavi s strahom pripovedovali, da so v sosedni ulici videli izredno pošast, slično krokodilu. Zadeva ie seveda takoj bila prijavljena tudi policijski stražnici, ki je odposlala dva oborožena stražnika, da si prikazen ogledata. Moža postave sta res v temni ulici ulici ugledala čudno zver. ki ie opasno premikala glavo. Kajpak sta čuvarja postave takoj potegnila samokres, ustrelila in dobro pogodila. Ko Da sta se pošasti približala, sta morala na svoje veliko presenečenje ugotoviti, da je zver bila zares krokodil, toda ne iz mesa in kosti, marveč iz lesa in papirja, ki ga je neki šaljivec izredno spret- M o svojem obisku v Berlinu. — ateljejih in kinematografih. — Kaj se tu gnete ljudi, koliko je luči in vpitja! A vsi delajo v naglem tempu. Čudila sem se, kako lahko igralci glumi jo svoje vloge, dočim na drugem voglu delavci zabijajo žreblie in lomijo deske. Uvidela sem, da ie to stvar koncentracije. Izredno se veselim na pri-četek svojega dela. nervozno pričakujem, da vstopim v ta novi svet. če tudi vem, da me čaka težko delo. Spoznala sem razne filmske ljudi: režiserje, igralce in ostale strokovnjake. Vse sami delavni in simpatični ljudje. Oni, ki mislijo, da služba rxi filmu znači lagodno življenje, si lahko to predstavljajo samo v svoji fantaziji, ker filmskega sveta ne poznaio. Med vsem so mi najbolj ugajali berlinski bioskopi. V palači Gloria, ki je neizrečno elegantna, sem videla novi film Pole Negri: »Hotel Imoerial«. Izredna stvar! Šele tu v pravi okolici mi je postalo jasno, kako velika umetnica je Pola Negri. Oh. seveda ie tudi moja želja, da bi nekoč podala tako velike kreacije — ne da se proslavim, marveč, ker sem videla in občutila sama, kako lepo je, dati ljudem možnost, da pozabijo težave vsakdanjega življenja. Obenem pa se seveda tudi zavedam, da moje vloge ne bodo takšne kakor jih glumi Pola Negri. Jaz hočem igrati samo vesele stvari, kakor Colleen Moore ali Lilian Harvev ali Suzi Ver-non, ki sem jo videla ori snimanju filma »Poslednji valček«- Bodi karkoli, lepo ie bilo v Berlinu, pri filmu in v kinu. Srečna bom in zadovoljna, ako bo publika sirom sveta, zapuščajoč kino po oredstaVah mojega prvega filma, istotako rekla: — Bilo je lepo!___ no konstruiral in v mraku postavil na ulico. * V Sonti pri Apatinu sta sc soseda Kleiner in Šokac že dolgo gledala po strani. Imela sta skupnu dvorišče z vodnjakom, radi katerega je skoro dnevno prišlo do prerekanj Nedavno je dal Šokac popraviti zajemalko in je za popravilo plačal celih 37 dinarjev in pol. Seveda ie takoj pozval soseda, da plača polovico. Kleiner se je obotavljal in dnevno odlagal plačilo, kar ie Šokca spravilo v srdito jezo. Predvčerajšnjim zarana ie prišlo do katastrofe. Okrog 5. zjutraj sta se oba sprta soseda ravno znašla Dri vodnjaku. Šokac je ponovil svojo zahtevo po 18 dinarjih. Kleiner pa se ie samo ironično posmehnil ter se obrnil, da odkoraka nazaj proti svoji hiši. Ves divji je Šokac skočil v svojo izbo in priletel na plan z nabasano puško- Pomeril je v Kleinerja. ki se ravno bliža] svojemu pragu, in ustrelil. Ker sc Kleiner ni zgrudil, ie Šokac skočil za niim in oddal šc drugi strel, ki je Klcineria v hipu podrl na tla. Zaradi borih 18 Din ie torej padla smrtna žrtev, dočim so morilca šc istega jutra odgnali orožniki. • V Sarajevu se je nedavni večer izvršilo drzno razbojništvo. V prvem mraku sta Marijo Dimitrovičevo zasledovala dva potepuha. Četudi sta ji sledila skozi vse ulice, koder ie šla proti domu. se ona za oba ni niti zmenila, ker si pač ni mogla predstavljati, da tudi v naših mestih postaiaio lopovi predrzni že pri belem dnevu. V neki ozki ulici ii ie eden izmed obeh potepuhov zaklical: — Gospa, gospa, počakajte! 2enska se je ustavila in kakor bi trenil, sta bila lopova pri njei. Zgrabila sta jo za roke, ji iztrgala ročno torbico in pobeenila. Sarajevska policija najvestnejše zasleduje oba drzna lopova, četudi sta pri svojem razbojništvu odnesla le neznaten plen. V ročni torbici namreč ni bilo drugega premoženja kakor štirje dinarski novčiči.__ Občni zbor trgovskega društva ,:Merkur" V mali posvetovalni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je bil snoca prav dobro obiskan 26. redni* občni zbor trgovskega društva «Merkur» za Slovenijo. Občni rbor je otvoril in vodil predsednik dr. Fran VTindischer. ki je najprisrčneje pozdravil načelnika trgovskega gremija v Šlovenjgradcu, g. Klinarja, dalje oblastne* ga poslanca g. Ivana Mohoriča in urednika «Trgo\ skega Iista» g. dr. Ivana Plcssa. kdjeteii človek. Dasi ;p kot organist užival razne ugodnosti in je imel poleg obveznega vrta tudi prosto stanovanje, kar mu je omogočilo primemo življenje, jo vendar segel po tujem 'denarju. Opravljal je namreč tudi funkcijo tajnika Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu. Ker njegovi dohodki niso bili v ?kladu z izdatki, se je lotil posojilničtiega denarja. Ko r*o mu postala tla prevroča, je skušal vee svoje imetje prodati in jo popihati v Avstrijo, a njegov beg ni uspel. Bil je aretiran. Poneve-ril je Posojilnici in raznim strankam okrog 23:000 Din. Včeraj je sedel pred nororniki-Priznal je poneverbo, priznal celo, da je po-neveril 90.000 Din, zagovarjal pa se je. da ]e dejanje izvršil iz bede. Bil je obsojen na dve in pol leta težke jece, poravnati pa mora tudi poneverjen znesek. DVA NEP0STENJAK0VICA. Nato sta sedela na obtožni klopi delavca Viljem Pukl in Vladimir Križanič. Bila sta zaposlena v >Mariborski tekstilni tovarnic, iz katere sta odnesla za približno 27.000 Dm platna in ca prodajala v Mariboru za bagatelne zneske. Pri razpravi sta tatvino priznala. Porotniki so potrdili njuno krivdo, nakar je bil Pukl obf»ojen na S leta ^tezke ječe, Križanič pa na 6 mesecev. Za Križanica so namreč porotniki pristavili, da vrednost ukradenega blaga ne presega 10.000 Din. SLUŽKINJA IX NJEN FANT. Popoldne sta prišla na vrsto služkinja Magdalena Vuzem in njen fant Anton Koc-mut. Magdalena je bila uslužbena pri posestniku Francetu Rajsku v Svetincih. Vedela je, da ima Rajšek doma shranjene večjo zneske, in pregovorila je fanta k vlomu. Tone si tega ni pus4il dvakrat reči in nekega dne je temeljito izpraznil Rajškovo omaro, kjer se je nahajal denar. Odnesel je 11.300 Din, a Magdalena je pobasala ostalo, okoli 7000 Din. Oba grešnika sla včeraj svojo krivdo priznala. Anton Kocmu! in Magdalena Vuzmova sta bila obsojena vsak na leto dni zapora. Prosveta Šentjakobski gledališki oder. Sobota, 12.: ob 20.: «Mešctarji s slavo*. Nedelja, 13.: ob 20.: «Mešetarji s slavo». * \z gledališke pisarne. Premijera Satt-nerjeve ;Tajde< bo definitivno v nedeljo IS. t. m. ob pol 20. v operi. Libreto za to najnovejše izvirno slovensko operno delo je napisi*! prof. dr. Ivan Pregelj, znan novelist in romanopisec ter avtor drame > Azazelc Snov je ziijel iz onih časov, ko so ljudje iz naših krajev romali v daljno Komposielo na Španskem. Prvo dejanje opere se vrši ob naši obali na Jadranskem morju, drugo nam slika prizor s potovanja naših romarjev, ko so morski razbojniki napadli njihovo ladjo >Sant Fe% tretje dejanje pa se vrši pred impozantno romarsko cerkvijo, pred znamenito katedralo v Komposteli. Naša opera se je za to premijere kar najvestneje pripravljala, posamezne vloge v delu so zasedene z najboljšimi pevci. skrbTjeno pa je bilo tudi za dostojno odensko opremo celotnega dela. Delo je pripravljal od vsega začetka in ga tudi diri-erira ravnatelj opere g. Mirko Poli?, režijo vodi prof. g. Šest, gledališki slikar g. Skružnv je naslikal dekoracije po načrtih g. Ivana Vav|>otiča. — V soboto 12. t. m. se vrši v drami dijaška predstava Schontanove komedije »Ugrabljene Sabinke;. Predstava, za katero veljajo izredno znižane cene, je namenjena v prvi vrsti dijaštvu. pa tudi ostalemu Gbcinstvu. Začetek ob 15. — V petek se poje v operi Wagnerieva opera >Vedhi mornar < za abonente reda C, drama pa vprizori isti večer Golievo igro ^Triglavska bajkat za abonente reda B. Šentjakobski gledališki oder vprizori v soboto 12. in nedeljo 13. marca igro ^Mešetar j i s slavo«, katera je pred par tedni na Dunaju dosegla sijajen uspeh. V njej proslavi svoj stoti nastop g. Gnidovec. Iz prijaznosti sodeluje gdč. Mira Danilova v vlogi Zerme-ne. V ostalih vlogah nastopijo gg. Karus, M. KoSak, škerlj, Lavrič, Blaž. BlažaS in gdč. Jerajeva ter Mihaelova. — Mila, to bi se ne smelo zgoditi. — Zgodilo se je pa le, Jarko, se je že zgodilo. Bojim se. da bi me v naglici ne pozabil poljubiti. Ali hočeš, da te poljubim sama? Objel jo je in poljubil. — Zdaj pa dovolj, Mila, velja? — Velja, dragi tovariš. Domov grede je Kovafik vso pot razmišljal, da-li se je Mila z zadnjo besedo šalila ali pa je mislila resno. Ko je prišel domov, je bil trdno prepričan, da se je norčevala iz njega. VIII. Dnevi so potekali brez posebnih dogodkov. Kovafikovi poseti pri Ho-ralkovih so bili spoeteka redki, pozneje so se pa začeli množiti- Nekoč so bili zopet v Coloradu in Hora je plačal za vse. Nastopilo je toplo vreme in Mila je često in rade volje prihajala nad kamnolom. Vračala se ie razvneta in rdeča, toda to je bila najbrž posledica naporne hoje po klancu. * Tako je minil maj in nastopili so prvi junijski dnevi. Mila je posečala Kovafika dotlej popoldne, ko ie bil Horalek v pisarni, toda kmalu je zahrepenela do toplin, čarobnih večerih zgodnjega poletja. In tako je Kovafik privolil, da ga zopet poseli zvečer. Gde. Poženelota i^ra na ^.voirni koncertu v ponedeljek 14. t. m. poteg vderaj omenjene ikladbe še dru^o Sevoracovo -i<:r> »Baigneuses . I a >kl;*dba !\i»ri )*>}>»>!ii kontrast >Coin de Cimefiere . Jc polnit Hvljon >. krasnih ritmičnih z^tmislekov. ki .-<> hsredn* ljubki in. gracijozni. Solnčna svetlob.; je oča rala komponista in v njegovi domišljiji oživela morska obaia, na kateri se pojav t jo draiestne morske deklice. Začu.ie tudi l>etje lepih Kataloiur, ki kličejo v daljavo >,-.-edanjim Albertom. Komponist je ve> zadivljen v svojo vizijo. Skladba ie izrodi-., slikovita ter ena najlep-ih točk fr.mcosk^ k lav V ske literature. Pred prodaja \^topni.- v Matični knjigarni. čBetežmca KOLEDAR. Danes: Četrtek, 10. marca 1927: kalnJi-cani: 40 mucenikov; pravoslavni: 25. febrmr ja, Tarasije. Jutri: Potek, 11. marca 1927; kftiolidani: Heraklej; pravoslavni: 2/5. februar^- Pori rije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: Zaprto. _ Opera: Zaprto. Kinematografi: Matica: >Majka . — Dvor: Logarjev'a sreča<. — >Mis* Evropa t. — Ideal: sStuart Webbs v pastic. Ob 20. koncert t Uniomi: »IX. Beethovnova simfonijac. DEŽURNE LEKARNE. Danes: SuSnik. Marijin trg; Kura H. n.>-fjposvetska cearta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trnk> ccy, Mestni trg. * šolnce zaide danes ob 17.59. vziie hitri ob 6.22 in zaide ob 18.000. Mesec zaide ponoči ob 2.47, vzide jutri ob 10.35 in zopet zaide ob 3.46. ZA NASE NAROČNIKE. Danes in jutri dobe kinorstopnic* iinr^f-niki z izkaznicami serije D. I »pred sodi&a Marčeva jubilejna nagrada .Slovenskega Naroda" Naročnike in čitatelje opozarjamo znova, da izide v času do 20. t. m. s/c vilka ^Slovenskega Naroda*, od katere bo en izvod združen z našo tretjo jubilejno nagrado v znesku en tisoč dinarjev. Kako bo dotični izvod označen, bomo objavili zopet par dni po dne\>u. ko bo odšel v svet. Zato prosimo čitatelje, da shranjajo številke «Sloven* skega Narodaj> vedno za tri do štiri dni nazaj. Nagrado dobi vsak, kdor nam predloži dotični izvod ^Slovenske* ga Naroda»t ne glede na to, ali je na list naročen ali pa ga je kupil kje v trafiki ali pri kaki kolporterki. Sport — Tekme za prehodni pokat LXP. Prvo kolo tekem za prehodni pokal Ljubljanske« ga nogometnega podsaveza se nadaljuic in zaključi v nedeljo 13. t. m. na športnem prostoru ASK Primorja ob Dunajski cesti. Ob 1030 dopoldne igrata Jadran in Reku, vb 14.0 Slovan in Slavija ter končno ob 16. Primorje in Svoboda. Prvi dve tekmi I. kola sta končali preteklo nedeljo z občutnimi porazi drugorazrednih klubov po Iliriji in Hermesu. Prihodnjo nedeljo bo razmerje sil mnogo bolj izenačeno. Primoi ju jo pripisoviti sicer pač povsem sigurne izglede na zmago proti Svobodi, toda izid ostalih dveh tekem je negotov. Reka igra tako dober nogomet, da da bo imel Jadran z njo obilo posla, in Slavija, vodeći klub II. razreda, velja za enakovrednega nasprotnika Slovana. — Pokalne tekme na Dunaju. V sredo se je vršila na Dunaju pokalna tekma \Y. A. C. — Simmering. Tekma jc konćala z zmago \V. A. C. v razmerju 3 : 2. — Ogromen obisk v Londonu. Preteklo soboto so se v Angliji vršile štiri nogometi ne pokalne tekme, katerim je prisosn os *\<> okoli 160.000 gledalcev. Največ ljudi je bi* lo pri tekmi Chelsea — Cardiff City. in sicer 70.000. — V prvenstveni tabeli vodi Newcastle z 41 točkami, dočim jih jc bivši prvak Hudderfield v 30 tekmah dosegel samo 39. —. Meddržavno tekmo Avstrija — < e* hoslovaška, ki sc vrši 20. t. m., bo najbrž sodil madžarski sodnik Iv&neMch. Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Sedel je nad kamnolomom in se marljivo pripravljal na rijcoroz. VaŠko-va bajta sc ta čas ni prav nič izpreuie-nila. Kovafik ni opazil nobenih izrednih dogodkov. Življenje v bajti in okrog nje je bilo zadnje čase zelo enostavna. Vašek je prihajal in odhajal. Delal ic na košifškem pokopališču ali na Maha-zinkah kakor stroj. Poizkusi, ako jih ie sploh delal, so se vršili v baiti. iMinili so že dobri trije tedni, od kar jc Kovafik opazoval Vaška skozi Špranjo, Solnce je že zatonilo za bližnjim hribom, toda Mile še ni bilo. Dasi je na tihem priznaval, da za samo moti pri studiranju, ic bil ?c nekam navajen njene prisotnosti, njenega razposajenega in lahkomiselnega kramljanja, ki mu je bilo pri delu prijetno razvedrilo. Mislil je na njo bas zato, ker bi morala priti danes prvič, od kar sta se srečala z Vaskom, in ker sc ic nocoj zakasnila. Horalka ni bilo v Pragi m zato sta se z Milo tem lažie sestala. Moževa navzočnost je torei ni mogla zadržati. Mož se Da tudi ni mosel prezgodaj vrniti, ker ie odpotoval na Dunaj Šele prejšnji večer. Dasi se je nekam bal Milinega prihoda, je bil vendar žc nestrpen. Pogledal je na uro. Bilo je nol devetih m mrak je legal na zemljo. Ladislav Vladvka: 24 Skrivnost mrtvašnice Roman. — Prišla sem za teboj. Ti bi me moral braniti. — Bomo videli, saj se ni šc nič zgodilo in se najbrž tudi ne bo. — Ne boj se, pes naju gotovo najde. Kovafik je pobral nekaj kamnov in jih spravil v žep. Večji kamen je zavezal v žepni robec, da bi se lahko za prvo silo branil. Zopet sta čakala in napeto poslušala. Naenkrat se je Mila naklonila h Ko-vafiku in mu zašepetala na uho: — Že prihaja. Ne gani se, prepusti vse meni, dokler ne bo nevarnosti. Položila je Kovarika vznak in se stisnila k njemu. Takoj so se začuli previdni koraki in težko dihanje psa, ki se je poganjal na vrvici naprej. Pes je zarenčal šele tik pred njunim skrivališčem. Tedaj je pa posvetila Mila psu in Vašku z električno svetiljko naravnost v oči. Mila je držala svetiljko tako, da sta stala pes in Vašek sredi žarečega stožca. Vašek je molče obstal pred lučjo, samo pes je renčaL Na tleh sta pa molela v svetli stožec dva para nog, moške in ženske, slednje majhne in nežne, v elegantnih čeveljčkih. Svilene nogavice so se svetile nad čevlji in mamile oči navzgor, toda tam nad koleni je bilo svetlega stožca konec in nožel j ive oči so -se morale ustaviti. Vašek ni nič manj besnel kakor njegov pes. Toda njegov srditi pogled se je kmalu omehčal na dveh finih noži-cah, lesketajočih se v električni luči kakor dve zlati ribici. Vašek je stal nekoliko pomirjen in potolažen. toda ganil se ni. Tedaj sc ic razlegel prestrašeni ženski klic: — Gospod, odvedite tega psa. bojim se ga. Vašek se je ozrl v smeri svetlobnega stožca, nato je potegnil k sebi psa in se začel molče umikati. Luč je šla nekaj časa za njim, potem je ugasnila. — Ali sem mu dobro povedala? Mila je zašepetala te besede Ko- vafiku na uho. Kovafik je obrnil glavo, da bi ji odgovoril, pri tem so se pa njune ustnice nehote srečale in strnile. Mila se ni umaknila. O vila mu je roko okrog vratu in mu podprla glavo. Ležala sta skupaj in napeto čakala, da se zgodi, kar se je moralo prej ali slej zgoditi. Bila sta kakor dve srditi mački, ki si čepita nasproti in se bojita ganiti, da bi ena ne začutila v svoji koži krempljev druge. Slišal je silno utripanje njenega srca. Tudi ona je slišala, kako močno mu srce bije. Mislil jc na njeno krasno nožico. Bujna fantazija mu jo je slikala do kolen. Naprej je niti v mislih ni hotel videti, ker se je bal. da bi mu zavrela kri. Kakor pa maček in njačka ne gresta narazen, dokler ju k9o ne prežene, tako se tudi Mila in Kovafik nista iapustila, ker ju ni nihče motil. On se je bal, da bi se mu ne smejala radi njegove neodločnosti, ona se je pa bala, da bi se on ne norčeval iz njene bojazljivosti. Tako sta vzela, kar je bilo žc itak obema zelo blizu. Ko se ie val strasti polegel, sta se molče čudila, kako je bilo kaj takega med njima splsh mogoče. Šele blizu doma, na kraju, od koder je hotela iti Mila sama, se je ustavila. — Dobro sva opazovala Vaška. Pa še trdiva, da sva tovariša. — Jaz sem vsega kriv. — Jaz pa ne? Dogodki križem Jugoslaoife Konec hazardnih igralnic v Beogradu? — Borba z zmajem v Sarajevu« — Uboj radi 18 Din. —- Neznaten plen dveh drznih razbojnikov. 0054 1819 0943 4D lev L7. »SLOVENSKI NARO O- dne 11. marca 1927. Stran 3. Dnevne vesti. K Ljubljani, dne 10. marca 1927. — Dr. Vilko Eialtic, bivši veliki župan ljubljanske oblasti je imenovan za velikega župana v Uzicu v Srbiji. Užička oblast spada med večje srbske oblasti in je po obsegu približno enaka ljubljanski oblasti, prebivalstva pa iina seveda precej manj. Oblast obsega jugozapadni del nekdanje Srbije ter ves za;)adni del nekdanjega Sandžaka NbvJ Paizur. Na zapadu meji na sarajevsko in mostarsko oblast, na jugu na Crnu £<"»ro. na vzhodu in severu po na manjše srbijanske oblasti. — Iz državne službe. Pri sekciji katastrske evidence v Celju je imenovan za geometra geom*terski pripravnik Vilko P r e 1 o v c c. — Iz postne službe. Od pošte Ljubljana 1. ie premeščen k poštni direkciji v Ljubljani računski uradnik Josip štrukelj. — Osebne spremembe pri poštah v Sloveniji. Na L&fibM) prošnjo in s polnimi službenimi leti so vj>okojeni v področju postne direkcije v Ljubljmii: upravnik glavne pošle v Ljubljani Josip Vrtovec, lajnika pri Ijubij.-mski direkciji Anion W o 1 f in Ivan U i a ttc a n i , upravnik pošte Ljubljana 2 Matevž P o g a Č u i k , upravnik pošte Maribor 2 Josip Novak, upravnik pošte Celje Anton s i r n i k . upravnik ix>šte Ptuj l\;m V c 1 e p i c , upravnik pošte Ljubljana 1 Ivau J u n c ter ix>šhia uradnika v Mariboru Pavel Ostojie in Kazimir 13 el-t ra m. — Imenovani so: za upravnika poŠte Ljubljana 1 Jakob K o b e , poštni uradnik v Ljubljani, za upravnika pošte Ljubljana 2 Ivan Cof. dosedaj upravnik v Kranju, za upravnika pošte Celje Anton Boc iz Celja, za upravnika pošte Maribor 2 Anton K leni e n č i č in za upravnika ]>oste Ptuj Anton S m o d i 5 iz Ptuja. — Iz carinske službe. Carinik Velim ir 1 r i f u n a c je premeščen iz Čakovca k carinarnici v Cankovci v Prekmurju. — Redukcija asistentskih mest na ljubljanski univerzi. Po starem proračunu za 1. l$26-27 je bilo določenih na ljubljanski uni-Mizi 34 asistentskih mest, novi proračun jih reducira na 20. Znatno bodo reducirani tudi Pomožni asistenti, ki so prejemali sicer le minimalen mesečni honorar. — Občni zbor vseh kolov jabačev. V nedeljo 13. t. m. se bo vršil v prostorih' beogradskega Jockey-kluba III. redni občni zbor vseh kolov jahačev iz naše države. Delegati oblastnih kolov bodo poročali o delovanju svojih društev, na kar se bo i\-opravljalo o aktualnih problemih konjereje in konjskega sporta. Uprava dunav-skega kola Knez Mihajlo priredi v nedeljo /večer delegatom na čast banket Kolo jahačev in vozačev prestolonaslednik Peter v Ljubljani bo zastopal na občnem zboru podpolkovnik Zaje. — Redukcija asistentov na beogradski univerzi. Na vseh falcultetah beogradske univerze bodo te dni mnogi asistenti reducirani. Službo neukaznih asistentov bodo upravljali v bodoče študenti-Štipendisti. — Razpisana učiteljska in profesorska mesta. Na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti so razpisane stalne učiteljske službe. Prošnje je treba vložiti pri pristojnem Šol-skem upraviteljstvu najkasneje do 20. marca. Razpisana je tudi slulžfca ravnatelja na državni realni gimnaziji v Novem mestu. Prošnje je treba vložiti pri ravnateljstvu doričnega zavoda, kjer je prosilec usluž-ben, najkasneje do 9. aprila. Razpis službe za učiteljico na štirirazredni dekliški osnovni šoli v Konjicah in shižbo za učiteljico na šestraredni osnovni šoli z eno začasno r*.= :aIeIko pri Sv. Križu v Ljutomeru je z odlokom mariborskega velikega župana razveljavljen. Razpust društev. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil krajevni organizaciji Kmetsko-delavske zveze v Gornjem gradu in na Rečici, ker nimata pogojev za uadaljni pravni obstoj. — Rezervni oficirji se opozarjajo, da *e vr.-i v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v balkonski dvorani »Kazine? v Ljubljani, Kongresni J rtr št. l (L nadstropje) izreden zbor ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. — Uprava pododbora. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 15. do 22. februarja je bilo v ljubljanski oblasti 22 slučajev ti-fuznih bolezni. 43 slučajev škrlatinke, 6 ošpic, 13 davice, 1 dremavice, 25 dušljive-:.ra kašlja, S sena in 3—7 gripe. Všteti so na novo oboleli in bolniki, ki so bili že v zdravniški odnosno domači oskrbi. V ma- h rski oblasti je bilo v istem času 1273 slučajev uripc. 11 slučajev tifuznih bolezni. 1 slučaj šena. 53 škrlatinke. 6 davice, 43 dnsljivega kašlja in 1 pasje stekline. — Pozor, izšel jeniki v Francijo! Francoski konzulat v Ljubljani opozarja delavce, ki se hočejo vseliti v Francijo, da so dobile fran-eoske obmejne oblasti strog uajog, ne prepustiti nikogar čez mejo, ako ni v posesti delovne pogodim, overovljene od ministrstva fiela v Parizu (podpisi lokalnih načelnikov iHiafeiralva dela in kmetijstva so neveljavni). Jv«r Judi zdravniškega spričevala, izstavi je nega od konzularnega zdravnika Francoske republike v Ljubljani (za Slovenijo). Vsaka •ruga oseba, katera bf želela priti v Fran-i o le za golov čas (na obisk iti fizik dr. M. Rus. vis. rač. svetnik K. Gru-er in ga. prof. M. Skabemetova. Načrt za ta rminenhio "humanitarni zavod je zamišljen v paviJjon-kom sistemu. V Domu bodo imeli svoj doni slepci v vseh življenskih dobah, zlasti pa v otroški, ko so smotrene pomoči najbolj potrebni, da se pripravijo na za nje dvakrat hudo eksistenčno borbo. Odbor Kura torija apelira zato na vse denarne zavode v Sloveniji, da se o priliki letnih zaključkov in razdelitve dobička spomnijo tudi plemenite naloge te organizacije. — Zamenjava tračnic na liški železnici. Po nalogu prometnega ministra bodo pričeli z zamenjavo tračnic na liški progi. Z zamenjavo tračnic računajo, da dosežejo večjo brzino vlakov, ker so sedanje tračnice zelo ovirale hitro vožnjo. — Nova zobna poliklinika v Beogradu. Po naredbi ministra za narodno zdravje se ■preosnuje zobni oddelek splošne dnžavne bolnice V Beogradu v zobno polikliniko. Sedanji šef zobnega oddelka postane šef poliklinike. — Ekskurzija naših carinikov v Češkoslovaško. Glavna carinska direkcija organizira ekskurzijo naših carinikov v Cešk^ slovaško. Udeleženci te ekskurzije, 50 po številu, se imajo v prvi vrsti seznaniti s češkoslovaškimi carinskimi institucijami in obenem pa navežejo tesnejše stike s češkoslovaškimi tovariš'. -— Brezposelnost v Zagrebu. Zagrebška borza dela javlja, da je od Novega leta do 6. t. m. iskalo dela 5679 oseb, od katerih pa jih je dobilo službo le 163, dočim jih je 1515 odpotovalo iz Zagreba, da si drugod poiščejo delo. Radi takega položaja priporoča zagrebška borza dela vsem nezaposlenim izven Zagreba, naj ne hodijo zastonj v Zagreb, marveč naj se na borzo obračajo samo pismeno. — Spomladanska potovanja po Jadranskem morju. Jadranska plovidba na Sušaku namerava letošnjo pomlad prirediti več zabavnih potovanj po Jadranskem morju. Potovanja se bodo vršila z luksuznim par-nikom Josip Cerar je policiji naznanil. Ua mu je včeraj okoli 19.45 odpeljal neznan tal iz veže hotela LIoyd skoraj novo, 2000 Din vredno kolo znamke «Jogo». — Drobna policijska kronika. Policija je včeraj prijela kar sedem vlačugarjev, postopačev, beračev in drugih temnih eksistenc. Množe se tatvine koles. Neznani mladi zlikovci so včeraj poškodovali na starem pokopališču pri sv. Krištofu več nagrobnih spomenikov, tako tudi spomenik Andreja Smoleta. Prepodil jih je cerkovnik evanscliskega pokopališča Gustav Koriarv. Zlikovci so bili v starosti od 14 do 16 let. — Štirje mladi veseljaki so prijavljeni radi kaljenja nočnega miru. neznani napadalci pa so po noči pretepli nekega mirnega pa-santa. Pet voznikov je prijavljenih radi prestopka cestnopolicijskega reda. Na Vodovodni cesti je popadcl močnejši pes hčerko železniškega uradnika Vido Znidarši-čevo. —lj S. K. »Slavija« vabi na svoj plesni venček, ki se vrši v petek, 11. t. m. v dvorani Sokolskega društva v Mostah. Svira salonski orkester. Začetek ob 20. nri zvečer. 25S-n — Nogavice, vezenino in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana. Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9 40/L Otroške obiekce: Kristoiič . Bučar. —lj Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-Skarju F. K. Kaiser, Ljubljana- 13 L —11 Namočena pofenovka pri Fr. K ha m. —lj Bučno olie la najceneiše ima Kolšck, Dunajska cesta 147. 39-L. Iz Maribora —m Avtomobilske zveze med Mariborom in okolico. Uvedba avtprometa ua glavnih progah med Mariborom in okolico ni le nale lela na splošno odobravanje okoliškega prebivalstva, marveč se je izkazala tudi povsem rentabilno. Na vseh progah eo avtobusi vedno dobro zasedeni, tako da se je izkazala potreba po razširjenju avto-prometa. Zato namerava mestna občina nabaviti še ved novih avtobusov modernega tipa. Izbira pa je precej težavna, ker bi bili z ozirom na živahen promet potrebni veliki avtobusi, toda stanje okoliških cest ne dopušča avtomobilov težkih tipov. Občinski svet se bo na eni prihodnjih sej bavi I e to zadevo in zahteval od v poštev prihajajočih avto-tovarn primerne ponudbe. V interesu enotnosti obratovanja bi vsekakor bilo. da bi bili vsi avtobusi istega tipa. —m Večer hrvatske pesmi priredi v soboto, dne 12. t. in. Ljudska univerza. V zvezi s ciklom predavanj iz hrvatske kulturne zgodovine bo nastopil v soboto zvečer v kazin-ski dvorani zagrebški operni pevec g. Drago H r ž i ć. Po kratkem uvodnem predavanja bo zapel različne hrvatske narodne pesmi v sklada z njihovo razvojno fazo. Prireditev obeta postati vseskozi zanimiva in zato ni čuda, da so vstopnice že skoraj vse razprodane. Kdor si še ni zasigural mesta, naj to nemudoma stori. Vstopnice se dobe v predpro-d a ji pri Zlati Drišnikovi —m Moderniziranje mariborske policije. Pod vodstvom svojega šefa policijskega uadsvetnika g. Kerševana se je mariborska policija tekom zadnjih let v vsakem oziru izpopolnila. Poleg moderno urejenega dak-tilografičnega urada in evidence ter strokovnega izvežbanja kriminalističnega osebja se je mariborska policija tudi v vsakem drugem oziru modernizirala. Dobiti smo leteče patrulje na kolesih, sedaj pa so stražniki opremljeni še s posebnimi žarometi, ki omogočajo zasledovanje zlikovcev tudi v nerazsvetljenih okrajih, zlasti v predmestjih in mestnem parku. Novi žarometi dajejo tako močno svetlobo, da lahko ua cesti na 100 m razločiš vsak predmet. se nemorali Ozkosrčna naredba notranjega ministra in nje še bolj ozkosrčno izvajanje, — Policija kot umetnostni in moralni cenzor. — Nevarne kletvice. — Uboge baletke. Poročali smo ie parkrat o smešno* stih in pretiranostih. ki jih je rodila na .Madžarskem najnovejša uradna skrb za javno moralo. Xotranji minister Szitovskv je iz= dal ostro naredbo o pobijanju nemo* ralnosti in poveril izvajanje tc nared* bc policiji, to nelc po deželi, ampak tudi v Budimpešti. Postavni kmetski sinovi, uslužbeni pri policiji, so sc na* potili v okornih škornjib. z dolgimi sabljami in revolverji za pasom v me* sto ter začeli po predpisih zatirati nc* moralnost. Odkar je izšia ministrova naredba, se tope prebivalci Budimpe« šte v moralnosti kakor v jiosti papri* cirani gulaževi omaki. Ministrova na* redba jc zelo obsežna, temeljita iti stroga. NTotranji minister ima zelo ob* čutljiva ušesa za psovke in kletve. Nje« £ovo bistro oko vidi vsako dekoltirano žensko in vsak korak mladih zaljub* ljencev. ki hodijo po ulicah prestolice za podjetnimi krasoticami. Toda. naredba je naredba in ne* okretni madžarski kmetski fantje v uniformi budimpeštanske policije so se podali na pot, da napravijo iz me« sta razuzdanosti in nemoralnosti mesto javne morale. Podvizajo sc in zapi= rajo stare ženske, dekleta, starce in mladeniče. Madžari so znani mojstri v preklinjanju. Kadar Madžar prekli* nja, izgovarja fraze, v katerih kliče nad glavo svojega protivnika hudiča in spolne bolezni vseh vrst. Ubogemu Madžaru ni ostalo po prevratu ničesar, razun preklinjanja. Sedaj mu jc vzel notranji minister še to nedolžno za* bavo. «Kaj pa mislite? Revež niti zakleti ne srne?« je zaklicala v obupu prva ženska, ki jo je policija obsodila radi preklinjanja. A pomagalo ji ni iti morala je plačati globo in za njo še dolga vrsti, drugih. Vo prestolici hodijo policijske pa* trulje, ki ovadijo vsakega trgovca, pri katerem so izložene pohuišljivc raz* glednice. Redarje bodejo v oči zlasti slike dekoltiranih ali celo golih žensk. Boj proti pregrešnosti se vrši v Bn* dimpešti v velikem obsegu. Nekemu knjigotržcu je policija očitala, da ima v izložbi album s fotografijami mar* mornatega kipa. «Kip jc goI,» je izja* vil redar. «Res je.» je odgovoril knjigotržec. «toda original kipa stoji v dvorani Gellertovih kopeli, kjer ima Njegova svetlost državni upravitelj svoj giavni vojaški štab.« «cTiho. žid; ne žali Njegovega Ve* ličanstva! Sem s knjigo!» In knjižica potuje v vrečo. Isto se godi z nemškimi umetniškimi mono* grafijami. ker imajo mnogi zvezki na naslovni strani sliko kake gole ženske. Tudi znani knjigi o Mullerjevih telo* vadnih metodah za ženske policija ne prizanaša, ker so naslikane v tej knjigi ženske v tesnih trikojih. Policijska straža kolovrati dalje. Pred «Orfcjem» jc plakat z napisom: •cStiri ženske z zlatim figovim peresom. » Redarji odvedo ravnatolja na policijo, kjer mu službujoči uradnik zagrozi, da mu bodo lokal zaprli. Ravnatelj varijeteja mora poklicati pleskarja, ki pokrije telesa plesalk z debelo plastjo oljnate barve, tako da se vidijo samo stopala in glava. Tudi ori* ginali se morajo obleči. Pri generalni vaji za opereto «Od poljuba do po? ljuba» se je policija zgražala nad kostumi baletk. Ravnatelj je dobil ukor in baletke so morale plesati v oblekah, ki so zakrivale mlada telesa od vratu clo gležnjev. Iz nekega varijeteja se> privlekli na policijo plesalca Calla^a in njegovo ženo. Izkazalo se je. da imata zakonca v varijeteju skupno oblaeilnico. Tudi za to jc določen;) stroga kazen. Posebno pa divja cenzura v budim * peštanskih kinih. Tako je prepovedali! ameriški film «Carico» s Pola Ncgri. češ da midinetka niti v filmu ne snu sedeti na prestolu. Film «Carjcva hči» je bil prepovedan zato, ker jc po mnenju madžarske policije tragedija ruske carske rodbine interna zadeva rodbine Romanovih in ker takih zadev tudi film ne sme prikazovati občinstvu. To? da lastniki kinopodjetij sc niso dali ugnati Pomagati so si hoteli na ta na* čin, da so izpremenili naslove filmov. Iz carja so napravili velikega kneza, i/ velike kneginje pa princezinjo Vero Volkonsko. Filmu so dali naslov «Vc-ročka«. Pa tudi s tem se cenzura ni dala ugnati. Zaplenila jc film in kaznovala neposlušne podjetnike. Zaplenjen j c bil tudi film «Car Ivan Grozni« z motivacijo, da kaže samo senčne stra ni znamenitega ruskega vladarja, pri? kriva pa njegove izredne vojaške sposobnosti. Budimpeštanski frizerji morajo zakrivati voščene prsi svojih figurin do vratu. Ravnatelj muzeja lepih umetnosti je dobil od policije strogo navodilo, da mora spraviti vse slike, ki ka* žejo gola telesa, v posebno sobo, kamor naj bo dovoljen dostop samo od= lastiim. Redarji nadzirajo po mestu vse kipe. Ker ni dovoljeno hoditi po mestu z ženskami, so začele prostitutk kc izkoriščati pasante. Ako se ta ali oni gospod ne odzove njenemu vabilu, stopi prostitutka k najbližnjemu re* darju in mu ovadi svojo žrtev, češ da io je nadlegoval na cesti. iVsi športni klubi so morali temeljito reformirati plavalne kostume in telovadne kroje. Policija pravi, da ženskam sploh ni treba plavati. Ženske naj rodc otroke, kajti Madžarska potrebuje mnogo vo* jakov, da si zopet pribori ugrabljene dežele. Iz Celja —e' Premeščen je iz Celja e. polkovnik A vran i Derah, dosedanji poveljnik mesta in vojnega okruga. Na njegovo mesto pa pride kot poveljnik celjskega vojnega okruga gosp. Dragotin Pulic. —c S a mu m ur. V Leve u pri Celju se je v hmeljni i sušilnici obesil 30-letni sin posestnika Ifntca. V&rok samomora ni znan. —c Pasja steklina. V celjskem srezu se je pojavil stekel pes, ki je obgrizel več drugih psov. Srezki poglavar je odredil vsled tega za celjski eres strog pasji kontumac. —c Proračunski provizorij za marec 19:17 je na podlagi odredbe velikega župana zopet podaljšan za mestno občino celjsko. —c Društvo drž. nameščencev i a upokojencev bo imelo v nedeljo 13 t. m. v mali dvorani Narodnega doma informativni seslu-nek. Poročal bo prof. S. Raić o pokretu drŽav, nameščencev v njihovih društvih. Gospodarstvo Olajšave pri plačilu davčnih zaostankov Finančna delegacija uradno objavlja, dji je minister za finance z naredbo 24. febr. j927. št. 22.474 dovolil za plačilo davčnih zaostankov iz prejšnjih let sledeče olajšave. Ako zaostanek presega vsoto enoletnega predpisa, mora davčni zavezanec v letu 1927 plačati eno četrtino vsega davčnega zaostanka; ako znaša zaostanek nad tri četrtine, a ne presega enoletnega predpisa, bo plačal v letu 1027 eno tretjino; ako je zaostanek večji od polovice, a ne presega treh četrtin, «e plača v tekočem letu polovica, ako je pa zaostanek večji od ene četrtine, mora biti celotno poravnan v letu li)27. Primerja ee zaostanek po stanju z duo 31. decembra 1926 in predpis za to leto. V smislu te odredbe odgođeni deli zaostankov dospevajo v plačilo v terminih, ki veljajo za plačevanje tekočih davkov. Le ako ves zaostanek ne presega ene četrtine enoletnega predpisa, ga mora davčni zavezanec celotno plačati takoj. V primerih očividne nevarnosti smejo davčni organi izjemno od teli določb izterjati takoj ves davčni zaostanek. Kar se pa tiče tekočih davkov in dospelih obrokov zaostankov, pa je gospod minister B isto naredbo naroČil, da naj se najenergič-nejše izterjavajo in prepreči kopičenje novih zaostankov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani. —g Češkoslovaška zunanja trgovina ▼ februarju. Češkoslovaški državni statistični n-rad je objavil podatke o zunanji trgovini v februarju. Vrednost izvoza je naraetla v primeri z januarjem za 144 milijonov Ke\ Vred- nost uvoza, ki je bila v januarju izredno nizka, je narastla v februarju za 300 milijonov. Zunanja trgovina je bila v februarju aktivna za 240,409.000 KČ. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je znašal aktivum českoslo\ zunanje trgovine 583 milijonov, lani v i sten i času pa 256 milijonov Kč. Iz Jugoslavije j.1 uvozila Češkoslovaška v februarju zu 62 milijonov, dočim je znašal njen izvoz v Jugoslavijo 79 mHijonov Kč. —g Izvoz našega lesa. Leta 1926 je snaSal izvoz našega lesa 1,570.321 ton v vrednosti 1.5S4.490.529 Din, lani pa l,538.69o tonu Po teži je nazadoval izvoz našega lesa ladii za 31.632 ton, po vrednosti pa za 506,49^)529 .ii-narjev. Iz tega je razvidno, da preživlja na^;1 lesna industrija težko krizo. Zato je razun. ljivo, da zahtevajo lesni trgovci in industrije) v prvi vrsti znižanje železniških tarif pri pre-vozu lesa. 19. marca bo imel tarifni odbor v Sarajevu sejo, na kateri bo razpravlja1 a tarifnih postavkah za prevoz lesa. Nedavuo se je vršil v Sarajevu sestanek lesnih indu-strijcev, ki so sestavili obširno spomenico, katero predlože tarifnemu odboru. Tudi slu venski lesni industrijci nameravajo to dni pokreniti akcijo, da se tarife za prevoz lesa znižajo. —g Carinski dohodki od 10. ilo 20. fehn: arja to znašali 41,070.181 Din. Od tega o !-pado na carinarnico v Beogrruhi 9,169.421 Din, v Zagrebu 10,339.809 Din. v Novem Sadu 8.028.532 Din, v Ljubljani 7,689.395 Din, v Dubrovniku 2,447.879 Din, v Skopljn 1,737.980 Din hi v Splitu 1,707.174 Din. Od 1. aprila 1926 do 20. februarja 1927 so znašali carinsiki dohodki 1.515,196.450 Din. V proračunu je bilo določeno za to dobo 1.466 milijonov 711.104 Din. —g Žitni trg. Po poročilu novosadsko blagovne borze je bilo povpraševanje na žitnem trgu pretekli teden slabo. Tudi ponudbe niso bile velike. Zanimanje za pšenico je neznatno. Cene koruze so nekoliko popustile. Promet je znašal 174 vagonov. Pšenice \e bilo prodano 13, koruze 116, moke 23, otrobov 17, ovsa 1, jčmena 1, fižola 3 vagone. uctovicč x zn amko iti ziaom rrMJ l/C najbolis e vedno ni popolnoma pojasnjen. Kakor mtio že poročali, je hotel grajski vrtnar Fi-lipin izvršiti samomor. Prerezal si vie žile na rokah, vendar so ga pa pravočasno rešili. Po obupnem dejanju se je skesal in izpovedal, da je on umoril grajskega upravitelja Tilla, njegovo soprogo in služkinjo. Obenem je izja- vil, da ga je podkupil in nagovoril taj-nik grajskega oskrbništva Vojtech. N podlagi njegove izpovedi so oblasti tonika Vojtecha aretirale in mo; sedaj že več tednov \ preiskovalni n zaporu V ponedeljek je nastal v preisl i i trojnega roparskega umora senzacijo-na Sen preokret. Vrtnar Filipin ;>; namreč preklical svojo prvotno Izja1 o in izpovedal, da ga tajnik Vojtech ni nagovarjal k umoru. Tudi tekom preiskan ve se je izkazalo, da je bil Vojtech krivem obdolžen. Zakaj ie morilec obdolžil nedolžnega človeka in zakaj j< segel po tem skrajnem sredstvu, ni znano. Morda je upal. da bo s tem J* -loma odvrnil od sebe krivdo. Filip:1 je po poskušenem samomoru podrobno opisal svoje grozno dejanje, sedaj naenkrat pravi, da sploh ne ve. kako ie izvršil roparski umor. Tajnik Vojtech, ki je še \edno v preiskovalnem zaporu, bo izpuščen. Čim se izkaže, da ie Filipinov p rekli prvotne izjave utemeljen. Vse kaže, da bodo imeli preiskovalni organi, sodni ki in psihiatri še mnogo opraviti, predno bo trojni roparski umor docela pojasnjen. X Samomor general V ranita. V Rimu se je v torek ustrelil general Nikolaj V, gel, brat znanega protiboljševi&kega voj sko^'odic generala Vrangla. V m iitk>« mora je živčna bolezen. X Poplave v Argentuuii. V Južni A liki se bltiajo zda; jeseni / v.-eirn n • nimi svoTstvt. torej tudi deževjem. Radi de so narasle v Argentiniji reke in poplavil« cele pokrajine. V severnem delu drža1 e ie utonilo 30 oseb. »liMJ Marie Lotil: Nezvesta grajska gospa Rozina je bila krasna grajska gospa in njen postavni častitljivi soprog Hakon se je često mudil na vojni. Gospa. Rozina je bila krasna, poleg tega pa še zelo duhovita in učena ženska. Znala je debatirati z doktorji in nihče je ni mogel ugnati v kozji rog. Toda kaj bi pomenilo vse to, ako bi ne bila gospa spretna in izkušena tudi v ljubezni, ako bi ne znala enako spretno kramljati z mladimi vitezi o ljubavnih glupostih, kakor je znala govoriti resno z učenjaki? In tako ni Čuda, da je imela Rozina na vesti marsikak greh, da je rada skočila čez zakonski plot, kadar se Je mudil njen častitljivi soprog na vojni ali na viteških turnirjih. Zdelo se ji je, da za njeno nezvestobo sploh ne ve, kajti iz tujine ji je vedno prinašal dragulje in krasne obleke. Gospa Rozina se je vedno lepo zahvalila svojemu soprogu, ki je bil znatno starejši od nje. Poljubila ga je na ustnice in ker je imel dolge brke, si je skrivaj mislila, da so poljubi gladkih paževih ustnic slajši in objem mladih vitezov ognjevitejši. Toda kaj početi? Mož Je bil njen gospodar, a ona je bila zadovoljna z vlogo grajske gospe, ker je lahko sprejemala ljubezen potujočih vitezov in pevcev kot utrgane rože. Kadar so zvenele, jih je lahko vrgla proč in natrgala svežih. Cesto si je belila glavo z mislijo, kaj bi storil njen mož, ako bi izvedel, da mu je nezvesta. Ni si bila na. jasnem, je-li bi dal zapeljivcu iztrgati jezik ali pa zaprl njo v grajski stolp ter jo pustil umreti od gladu. Mraz jo je spreletaval pri teh mislih, toda baš ta nevarnost je slajšala njeno tajno ljubezen in ji dajala okus krvi. Z možem je bila vedno ljubezniva, kakor se spodobi zakonski ženi. Izpolnjevala je vse svoje dolžnosti, toda po njegovem odhodu jo je zopet obsedel vrag. Udala se je kakemu pri-kupljivemu vitezu ali celo mlademu pažu. Časi so bili burni in gospod Hakon je moral Često z doma. Grajska gospa si ni bila na jasnem, dali ve za njeno nezvestobo. Zato pa on niti za hip ni dvomil. Bil je dovolj bistroumen, poznal je življenje tudi v drugih gradovih in dobro je vedel, da je njegova žena vročekrvna, mladi vitezi pa željni ljubezni Toda kaj je hotel početi? Zapirati žene ni hotel, s tem bi se bil pred svetom osmešil. Mnogo je razmišljal o tem, pa se ni mogel odločiti za način, kako naj odvadi nezvesto ženo skakati čez zakonski plot. In zgodilo se je nekoč, da je moral zopet z doma daleč v tujino. Pošiljal je svoji ženi po zvestih služabnikih pisma in dragocena darila. Grajsko gospo je njegova dobrota globoko ganila in trdno je sklenila, da se mu to pot ne izneveri. Toda sam Belcebub je privedel v grad potujočega pevca. Bil je lep kakor poletni dan in izkušen v ljubavnih zadevah. Ni torej Čuda. da se je zopet pevec zaljubil v grajsko gospo in da mu je ona ljubezen bogato poplačala. Ta čas je služila v gradu sobarica Agata, priletna in zelo klepetava ženska. In ta si je drznila storiti nekaj, česar ni storil še noben grajski uslužbenec. Napisala je grajskemu gospodu pismo, mu podrobno opisala vse. kar je počenjala v njegovi odsotnosti gospa, in ga pozvala, naj se hitro vrne. Sel. ki je odpotoval za Hakonom, bi bil mo« ral pismo izročiti gospodu.Izročil gaje, toda gospod se ni vrnil. Samo še lep- šega brokata je poslal ženi za šal in zelo ljubeznjivo pismo. Agata ni mogla razumeti te kurje slepote. Napisala je drugo pismo, a tudi to ni doseglo zaželjenega uspeha. Hakon je poslal Rozini krasne bisere tam nekje izza indijskega morja. Agata je napisal še tretje pismo, polno strupa in psovk. Na to pismo se je grajski gospod vrnil- Ni se pa vrnil s svojimi mecenosci in velikim spremstvom, niti na bogato okrašenem konju. Prišel je peš. spremstvo je pustil nekje med potjo. češ. da se mora požuriti, ker bi bil rad čim prej pri ljubljeni ženki. Ni pa odšel takoj v grad. Skril se je na bližnjem hribu, od koder se je videlo na balkon ženine spalnice. In zvečer, ko je luna obsijala veš grad, je prišla grajska gospa na balkon, z mladim vitezom. Torej je bilo res. kar je pisala sobarica. Sicer je že itak vedel, da ga žena vara toda pogled na njeno nezvestobo ga je vendar presunil. Za hip mu je zavrela kri in že je segel po meču. toda roka mu je omahnila. Ne, tako se ne bo boril. Noč je prebil v gozdu, kjer ga je hladno ozračje pomirilo. Zjutraj, ko je solnce vzslo, je stopil v grad skozi zadnja vrata, da bi ga nihče ne opazil. Odšel je naravnost v spalnico svoje žene. Potrkal je na vrata. Začul se je glas njegove žene. Mislila je, da trka Agata, ki jo je smatrala za zvesto služabnico. Odprla je in malo je manjkalo, da se ni onesvestila. Na pragu je stal njen mož. sredi spalnice pa njen ljubcek. Bil je že oblečen in tudi on bi se bil kmalu onesvestil od strahu. Toda gospod Hakon je ostal miren in spregovoril je prvi. — Vedel sem. da te bo moj nenadni povratek presenetil. Zato sem ti poslal viteza, da te obvesti o mojem pri- hodu. — ie dejal in pokazal z roko na ljubek a. Rozino so te besede osupnile. Sama ni vedela, kaj se je zgodilo. — Vitez je bil vesten in zbudil te je zgodaj zjutraj, — je nadaljeval Hakon, — oprosti, da te nisem pustil spati. Iz Hakonovih besed je odmevalo popolno zaupanje in dobra volja. Ljubček je pa stal pred njim kakor moker cucek. — Hvala vam, vrli vitez, da ste moj prihod pravočasno naznanili, — je dejal Hakon mirno in resno. — Dam vam osedlati konja, lahko se vrnete v svoj grad, S temi besedami ie viteza odslovil. — Še nekaj, — je zaklical za njim. — Za vestno službo vas hočem nagraditi. Pošljem z vami voz. v katerem odpeljejo vaše plačilo za vestno službo. Zvečer bo vse pripravljeno. To je bilo vse. Nato je pozdravil že* no ter ji podaril krasen beneški prstan, rekoč, da ji ga prinaša zato, ker mu je ostala tako dolgo zvesta. Dejal ji je. da hoče govoriti z njo povsem odkritosrčno. Hudobni ljudje so jo očrnili in obdolžili, da mu je nezvesta. On pa zlobnim jezikom ne verjame, ker je prepričan, da je njegova žena pravi biser. Da stori konec zlobnemu natolcevanju, hoče svojo ženo pred. vsem grajskim ljudstvom oprati grdega madeža in zavezati zle jezike. Grajska gospa je prišla polagoma do sape. Toda bila je bleda ko zid. Ako bi bil mož besnel, potegnil meč in zabodel njenega ljubčka, bi ji bilo lažje. To kar je počel zdaj. je bilo pa grozno. In vendar ni bilo na tem nič čudnega. Dopoldne je dal vitez Hakon sklicati vso grajsko služinčad na dvorišče, kamor je moral priti tudi tuji vitez. □ aannnGrjanLiDam i a n u n ujuuuui ■ ren n § Sijajno! □ □ C B Majka S" I = Velepesem materine ljubezni! v eleiilm ljubavi — greha — odpuščanja ■ * • Milijoni in milijoni ljudi celega sveta &o z oduŠev!jenjem gledali to prelepo, vele* pesem vpodobljeno v filmu! Alilijon oči se je s solzami orosilo, gledajoč to ve# ličastno filmsko delo! polnih 17 dni in naj« večji beograjski kino 24 dni, a prihodnji teden že igra reprizo!! Velika umetnica svetovnega slovesa MARY CARR vlogi majke je nedosegljiva. Za kvaliteto tega filmskega veleumotvora vprašajte one, ki so Imeli včeraj srečo občudovati to prelepo velepesem! Pri vseh predstavah tega grandijoznega filma sodeluje znatno pomnoženi orkester ter operna pevka gospa Koren jako va. Elitni Kino Matica, najudobneiši kino v Ljubljani. Tel. 124. Hjrx]aDDaaaaacDaiJuuuuuLuaDnDaui n n n iuuduuuuuuulh h p b.jloojuuuu E Stanovanje dveh do Štirih sob iščem v Ljubljani ali okolici. Vselitev takoj ah s 1. majem. — Prija* ve prosim na naslov: Ing. Mi* hor, Ljubljana, Slomškova uli* ca 7. 583 Kuhinjsko opravo dobro ohranjeno — radi selit« ve takoj naprodaj. Istotam se tudi proda dobro ohranjen že* iezen štedilnik. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod •Nizka cena/586». Katera dama posodi uradniku Din 2000 proti obrestim in sigurni garanciji. — Cenj. ponudbe pod cSigur* na garancija 585» na upravo »Slov. Naroda*. Prazno sobo s souporabo kuhinje — išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe pod «15. marec/555» na upravo «Slov. Naroda« Kupim takoj hišo eno* ali dvodružinsko z loka* lom v mestu ali bližini mesta. — Ponudbe pod »Prometni kraj/584» na upravo «SIovcn» skega Naroda*. Plačilni natakar i-esč vseh jezikov, z večletno Crakso — išče službo v večjem otelu ob morju. — Ponudbe pod * Natakar/556» os upravo »Slov. Naroda* Najstarejša slovenska pleskar« ska is ličarska delavnica Ivan Brice!j, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Gospo* •vetsk' cesta (dvorišče kavar. ne «Evropa».) Se pripo ;>&_ — Izvršitev toč« na, cene zmerne 78/T Premog — drva «1LIRIJA», Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 3/'L Dražba 22 terjatev tvrdke Fr. Brumat proti raznim dolžnikom v uom. znesku circa Dia 130.000 na glavnici, vse takoj izvršljive, se vrši pri okrajni sodni ji Ljubljana dne 11. t. m. dopoldne ob 9. uri. *oba 19 Terjatve se prodajo za vsako ceno, posamezne ali skupno. Pojasnila daje konk. mase upravitelj dr. Ito Benkovi*. odvetnik, Ljubljana, Aleksandro t« S. Hokulaturnl papir ko a Din 5* proda a oprava .Slov. tiaro aa" 333H3SHHSEHgiH3HHQ!5£SHBP Nato je prijel svojo ženo za rpk stopil z njo na balkon in spregovoril: — Hudobni jezik so obdolžili mojo ženo nezvestobe. Ne verjamem, da bi me varala. Ako bi se pa vendar na med vami kdo. ki lahko dokaže njeuo nezvestobo, naj stopi naprej in jo javno obdolži. Ako je med vami kdo. ki jo res strastno ljubi in mu je odprla vra i svoje spalnice, naj prizna odkrit'; in pošteno. Prisegam na svojo čast da se mu ne bo nič zgodilo. Nihče se ni oglasil^ Na dvorišču je vladala grobna tišina. Grajski gospod i-, še dvakrat ponovil svoj poziv. In zopet je ostalo vse tiho. Zdaj je torej moja žen.j in vaša gospa pred vsemi oprana grdega madeža. Spoštujte jo. kakor se spodobi in zasluži! Služinčad je grajsko gospo navd;j:' -no pozdravljala. Sirota bi se bila ni raje pogreznila v zemljo. Sežiganje na grmadi bi ne bilo tako strasno, kakoi ta strupena ironija. Mož jo je pa objel poljubil in odvede! v grad. Potujoči pevec je še istega veči r * zapustil grad. Kaj mu je zavezalo jezik, da ni priznal svoje ljubezni — d a-L strahopetnost ali pa spoštovanje do eo« spe Rozine — tega ni nikoli izvedela Toda rana ie bila pregloboka. Na vozu. ki je zapustil grad takoj za potujočim vitezom, je straža zvesto čuvala nje«o-vo nagrado. Pogledati jo je smel Vel? daleč za gorami. Na pokritem vozu ie čepela ostudna klepetulja Agata. Y r*. kah je držala pismo, v katerem ie vi* tez prečita!: »Tatu moje časti dajem tatu svojega miru.< Od tistega Časa aospa Rozina svojega moža ni več varala. Pa tudi on se ni več ganil od nje. ---- —.....T---------. ■■■■■^■■■■KnMBVfKS^ TRiKO-PERILO za moške, žene in otroke« volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje ,in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki JosiD Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. Najnižje cene! Na veliko In malo Mestni magistrat ljubljanski razpisuje odele jo vodovodne instalacije, centralne kurjave in kopališča, pecarska dela ter obzida v o štedilnikov in napravo solnčnib okenskih zašlo rov za 80 stanovanjsko hišo na Ahacijevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobt poČt dne 14. marca t. I. med uradnimi urami v mestnem grad benem uradu. Šolski drevored št. 211. Ponudbe za napravo pečarskih del in štedilniko\ tel za napravo solnčnih zastorov je vložiti najkasneje do 21. marca t. 1. za vodovodno instalacijo, centralno kurjavo in kopališče pa do 26 t. m. vselei do 11. ure d poldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. marca 1927. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jeserfek — Za fnaeratnl del bata: Oton Christof — Val o Ljubljani.