Domoljub V Ljubljani, 21. februarja 1940 ^ ----— *---- « Celo 53 • Štev. 8 Banski svet je zborovat Ponovna zahteva po slovenski banovini Pretekli teden je zboroval banski svet | Majhna je njegova beseda, ker je v glavnem le posvetovalni organ banov, vendar so našli [zastopniki okrajev priliko, da so pretresli gospodarsko in kulturno stanje banovine. Slo-f.rili so, kar se pač da napraviti ob tej nepolni ustanovi. Zastopniki okrajev niso zastop-ii ljudstva, ker niso voljeni, vendar skušajo im popolnejše podati želje in potrebe okraja, katerega je prišel. Banski svet nima nikake liočilne moči in nima pravice delati zako->v ali uredb. Teh nedostatkov se je banski svet sam živo zavedel, zato je sklenil svoje ■bororanje z »panjem, da zadnjič zboruje in ga nadomesti kmalu izvoljen zakonodajni >r, ki bo res pravo zastopstvo slovenske ba-»vine. Tej izraženi želji se je pridružil tudi ban, tako da mirno lahko rečemo, da je o tej stvari banski svet soglasno povedal nuie-?nje in zahteve vse Slovenije. Zaključek ban-skega sveta je bil torej močna manifestacija za slovensko banovino, ki naj se stvori ob končni ureditvi naše države. Spomnili smo se pri tem na nekdanje oblastne skupščine, ki so tudi same večkrat poudarjale potrebo čimvečje samostojnosti in enotnosti slovenske uprave. Tako je slovenski narod porabil vsako priliko, da je poudaril potrebo po čirn-večji samostojno«ti Slovenije. Ta misel je neprestano gorela v slovenskih srcih in vodila v vseh težkih časih naše politično življenje. Upajmo, da smo njeni uresničitvi res blizu. Ob taki priliki, pa se spomnimo tudi živo tistih nesrečnih ljudi po Slovenskem, ki so zadnjih 20 let neprestano delali proti naši politični samostojnosti. Kaj vse so morali pretrpeti tisti, ki so dosledno vzdržali v boju za slovensko avtonomijo! Kolikokrat so jih ti kratkovidni nasprotniki iz vrst tako imenovanih jugoslovanskih nacionalistov proglasili za izdajalce države, za protidržavne elemente, sploh za manj vredne ljudi. In vendar se je sedaj pokazalo, da so imeli ti preganjanci prav. Danes tudi nasprotniki ne upajo več nastopati, vsaj javno ne, proti slovenski politični enoti in njeni čim večji samostojnosti. Ogromno škodo so napravili slovenskemu narodu, zlasti preprostemu ljudstvu. Bog daj, da bi vsej zdaj mirovali. Toda mi teh stvari ne smemo pozabiti, da taki škodljivci kdaj zopet ne pridejo do kake ve-!«j«ve. Saj vemo, da se »Jutro« r zadnjem čaau trudi na vso moč, da bi dopovedalo Bel-gradiu im svojim bralcem, da bi bila preširoka samouprava za nas Slovence škodljiva, daratva. Marsikatero delo, ki se na zunaj Za narodne potrebe Tako nam odpira zborovanje banskega sveta, ki je bilo morda zadnje, pogled v politično zgodovino zadnjih 20 let in nam pred-očuje gospodarsko in kulturno stanje našega naroda. V banskem svetu je bila prilika, da so prišla do poudarka razna najtežja vpra sanja našega naroda in naše banovine. Gospod ban je našel priliko, da je opozoril na politično in nravno nevarnost komunizma in da je obračunal s komunističnimi voditelji m njih prijatelji. Našel je tudi priliko, da je podal strašno sliko, kbko slovenski narod hitro propada po svojem številu, kako se torej obrača od božjih in naravnih postav in drvi zmaterializiran v propad za zapadno-evropejskimi narodi in kako slabi svojo moč. Banski svet je imel tudi priliko, da je poudaril veliko potrebo slovenske popolne univerze in podčrtal nujnost razširjenja medicinskega oddelka na ljubljanskem vseučilišču. Prav tako je banski svet čutil potrebo, da opozori vso našo javnost na važnost našega znanstvenega središča Akademije znanosti in umetnosti. Banski svet je torej pokazal dovolj smisla za vse narodne potrebe. Pies nima, kot smo rekli, moči, da bi kaj odločilnega ukrenil, toda pokazal je, da v njem sede možje, ki nikdar ne izgubljajo izpred oči splošnih potreb vsega slovenskega naroda in njegovega napredka. Velika javna dela Iz raznih poročil, ki so jih podajali zastopniki banskih oddelkov, pa smo tudi videli, da se vztrajno dela na banovini, v kolikor seveda razpolaga s sredstvi, za hitrejši napredek naše izobrazbe in našega gospodarstva. Marsikatero delo, ki se ga na zunaj ne vidi, počasi prekvaša naše gospodarstvo in je kot seme, ki bo enkrat bogato rodilo. Koliko se na pr. stori za kmetijske šole. 150 gojencev in 80 gojenk letno zapusti te Sole. Na Gorenjskem se v Poljčah gradi spet nova kmetijska šola. Slišali smo, kako se trudi banovina za obnovo vinogradov, za dober trsni material, za zadružne kleti. Koliko se dela za sadna skladišča, za sušilnice. Danes Je v banovini že 480 javnih in zasebnih čisto modernih sušilnic. Mlekarstvo se pospešuje po novem izdelanem načrtu. Prvi sad tega načrta je riova, moder- na mlekarna v bližini Kranja. Koliko nasa govore številke iz prosvetnega poročila! 871 ljudskih šol. je v naši banovini. Na teh je 4249 oddelkov. 4332 učiteljev poučuje 188.138 otrok. Na učilnico pride 63 otrok. Na novo se sedaj gradi 12 ljudskih šoL. Banovina prispeva k tem stroškom 17 milijonov in občine 10 milijonov din. Za vodovode je šlo skoraj 2 milij. din banovinskih sredstev, iz raznih državnih sredstev pa je prišlo v banovino okrog 10 milij. din. Kaj se stori za ceste? 615 km državnih cest je bilo v naSi banovini. Od 1. januarja 1940 pa bo državnih cest 895 km. Te ceste skušajo sedaj modernizirati, da vzdrže ogromni moderni promet. Samoupravnih cest je treba vzdrževati 18.523 kilometrov. Ni naš namen, da bi tu naštevali vse delo banovine. Naj zgornji zgledi samo opoaore, da bomo tudi o tej dobi lahko rekli: Dejanja govore! m® in smotrno delo banovine Eden izmed banskih svetnikov je povedal o raznih delih, ki se izvršujejo v naši banovini, tole misel: Vsak kraj hoče, da se vsako ieto v tistem okraju nekaj dela. Tako pride do manjših del, ki sicer pomagajo prebivalstvu do kruha, toda za celoto večkrat malo pomenijo. Taka majhna dela, ki se od leta do leta vlečejo, postajajo zaradi tega draga. Četudi ima vsak okraj pravico, da kaj dobi, vendar je treba gledati, da se denar ne razmetava. Zato je predlagal, naj bi se delala večja dela in ta naenkrat, da se tako res da kaj pokazati in da manj stane. Četudi ne pride vsako leto v vsak okraj do kake majhne stvari, bi vendar končno val imeli od takega postopanja korist Gotovo je to misel, ki bi bilo treba o njej še dalje razpravljati. Banski svetniki so storili svojo dolžnost Povedali smo že, da je njihov delokrog omejen in ne morejo drugega, kot da povedo svoje mnenje in raziože potrebe svojih ekra-ev. Vse njib opazke se moraja sukati le okrog preračuna, njergovčh dohodkov to izdatkov. Poudariti pa moramo ob koocu njihovo enodušno prizadevanje za korist ljudstva in banovine. Njih delo v kratkem času, nam živo slika, kako se bo razvilo delo pravega zastopstva slovenskega naroda, kadar bo prišel do svoje politične samostojnosti in do zakonodajnega dela. Banski svet, ki je verjetno zadnjikrat zboroval, je znova poživil željo ln zahtevo našega naroda po sam«-, stojnosti Slovenije. Naša šota in naše učiieljstvo Zadnjič smo slišali škofa Slomška, tega velikega p i-i|ateila šote, kako m je izrazil a šolii mn bilo všeč, da sicer javrstni iupnik žtefaa Hajh ni maral za šoto; pač pa mu je prav dal, «e ai maral za s L a b o :«)(<>. Ifer slada loto. da je urnega hudiča, ki si ]p je izmislil .ia bi ljudi pokvaril Župnik Rajh pa ai mural za kilo ravno zato, ker se je Bal, lin bo ljudi pokvarila. »Boste videli.« je c«-feat eekeL »kaj boste hudega oaa-praduja^jijuK fe »prosvetljenosijo-r. \ v ?em obstoji i» aaprsdnjaatvo in prosvetlenoet ili maz samo oni rabijo elektriko, mi pa staro ležerno, Samo mi imajo ia poslušajo radio, mi pa fafiiii novotarij ne maram«? Samo fovore po telefona, mi pa nikoli* V frm kar je tmaegu napredka, so preti nami'? V ni-P-«" «» svo- (Bolje.) Enako je s Šolo. >Sola j e božji dar«, je rekel Slomšek in mi pravimo tudi. Če ima pa ljudi kvariti, je pa spet dejal Slomšek. je pa bolje, da je ni. Ia aut pravimo ravno tako! Izobrazba je lepa reč — toda dainian.es se precenjuje, dočim se poštenje, značaj, Čednost podcenjujejo. Učen moraš biti — to je načeto sedanje šote — živiš pa lahko, kakor hočeš! Mar ni res tako: da je res. bomo Je dokazali In to je napačno načete. Ne enkrat, ampak stokrat napačno! In te stokratne resnice Sf si mf wr upali povedati — samo da nas kalt aadutsf ae-fto ime! za »nazadnjake-c1" Ali menite, da vsi tisti veliki ljudje tam ..... -----..... — ... ..—, . —i. —... i . j* po svetu, ki svet v tako gorje spravljajo, j ie treba pogledati! kakršnega zdaj pred seboj gledamo, »izobraženi«? Pa za kaj jim »ha J*1' obrazih ? Samo sa to. da iud-,« Jfe izobraafce, ampak vzgoje gm maafc? ni »tokrat boljši preproati mak; brati ne zna. kako* pa bMNRiiatični »Jj?* ki so nad ves ruski sarori tako e T* vili in toliko ljudi pomorili, Tn vidi^v!! napravlja izobrazba brea. srea in brej «Jk Sodobna liberalna Ms je v tem-jj, pačna. Njene sadove vidimo v splošni pokvarjenosti, razuzdanosti in podivjaa^g svetu. Mi smo se s to šoto veliko preveč ls* jaaniii; eeliko premalo ugovarjamo, "da, j' namo zadovoljni, rta Laka izobrazba br« 1 datne vj^ije a n* Mladino ni! * Toda šosamss. s» je mrtva (tnr življenje ji daje — tičiteij. Kakšni so ti, fc^ Finska ie v stiski b*tns**,: to je -'prosti ^.l^om, fc ^ trpi pod hoij^vuil Be^t in cerkveni, np^J^*S iaraOT!.- Aer * bomo, ki « a i t« „ spanje- | 3t io začetka »iivižtno pre SteaT^^ ^ ' ^ ~ a iMiato se ljudje s tem kvarijo' Sam sraamtoi ' 3am<> 7 ae v Taka j« giaaijo v zadnjih liaea poroiHIa z Manaertseimove črte, g katero g(> Fiaci po Jgieiia Z2pii,'!.i,a veiesa zavarevaii svojo mejo s sovjetsko Sušijo. Kmaiu bodo pretekii trije meseci, edkar je rdeča araiacb mpmU Fsn-sisa pod pretveza, da j« Finska oprtna aa severu. pa m de zdaj ao^ia doseči nooenih imv. Zadnjih Ia dni pa so Sovjeti zbrali pred Ma nnerheiiimvo črto ^'-onuio število vojakov in vojnega orožja ter tetai. potem ko .se je ie •jss svet smejal nespasoboosti srtmnetfa vo kruleča, pnšia aia, y st;sk:,, 9* M'ze!i pr'id Mannerbeimovo črto ui deloma tudi na aj»f Jami že več točk. I« pa niso zlomili, ker se Finci slej yt> fP S i^t f Pa ?e ^ Pomoč od zu- naj m te Anclija iprfe trajno kritičnem nI S da ***** : , aa j.m bo pns« m pomni ivutoin. ki Zahvala. Z ŽZ POiaT uam --a-.- . . , , e U»Wt,«f nu r. 1000 - dinarjev '-Pte. pripis D<"HaM* ^ Ma/«prrk »o^ Polhom tfeadac. Jimi Lastnimi sil«« t bl s sy<> ko pa računata » i ^ t I^ M ^^ resnih d^ZJ da priti do poveijstvom WeraMda m ,ma<4» Pod "H«« cilje ^SfSi za prijeti Nemčije z hI « bi vezali soviet:^ * tem. da tesne panike, ki vefe i demokratičnimi veit, silami Taržšj«x Po sadnjili poročilih je »ov^tski prtat na Mannerheisno*® črto 16. lebr. nekatilo » pustil ker sovjtftsto poveijisev«, shira at«f prednjih Irtak z letali, ksr so jim Fioei m ko drugo oskrbo aaeataigočiii Finska letala, ii pnšia k Amerike. Francije m Angiije » raz.ieiala v sovjetskem aledj« 13 želsMU« postaj., ss« fefczaiike proga, ki vodijo v m jetsKe črte, obe:i®m pa straisovito b«»mbard» ia tudi sovjetske prtmjantne k*>!ooe in m-jetska taborna. Sovjetske is^be so silno like. saj pravijo poznavald razmer, da so a-gubm čez 1000 letal m okro« «00 tankov P» s^sno se je izkazal v boj A fraamki maf«Hl, ki je že v velikih maoimafe prispe! na bojife ttaski letale. spadajo Žfres straha v tp> paife , i./Vjetstena letala m m m^rotn m eovafcs. sovjetskih »brtih le ta! je nti dani vrfje. Verjet.« je, da w bo Fince« po-»rento Sovjete za.iriati ia i Sem pridobiti ta, ko l.3do prišli ia AnjHtje ia I talite ter od dne m številni prostovoljk. Baj« m Fincem H pomo.- tudi 10.000 itaiijaaskih prwtovoijm u raznih krajev sveta. Diplomiran j« bil 13. t na filoorfsH raJtulteti ljubljanske univerze ia filatofeto-Pedagoške skupine zium deiav« v KawSi ivezi in predsednik njene mladinske organi-za,nj« g. p a j Ludovik, ref ;e«t za zadrafni-stvo m kmetijske organizacije pri kralj« banski upravi v Ljubljani O. Po«* pozna fc vetik del slovenske jarw»tj kot iskrenega boril 13 .k,me0k(' Pra^tee. Tudi svoje študije j> Momtil ta fitotofsko proalevanje kmcatili stonovskih problemov, aa kar je žel priznanj« mogli Nemčije zak^Ti bi S®* »po.iarskoi Na drwi ° ^^ ^'i. slej ^ fda 111 korenine kmeftegs f^nja. G. Paš« k diplomi r« ^stitamo ra fctinio te mnogo krfZT' Pn dcia » dobrobrt »iovenskeg* *meckega stanu I AJ JE NOVEGA Ljuba Davidovič Dne 19. februarja 1940 je umrl v Bel-adu ustanovitelj demokratske stranke in Bn voditelj Ljuba Davidovič. Ob nje-Vi smrti je voditelj slovenskega naroda Korošec podal sledečo izjavo: »Čeravno smrt g. Davidoviča ni prišla ne-Sčakovano, vendar nas je vse, ki smo ga iiro poznali, globoko pretresla. Bil je velik |svoji ljubezni do države, do svojega srbske-naroda, do svojih demokratičnih načel iu | svoje stranke. V javnem in zasebnem živ-nju je bil skrajno pošten, v svojem obče-dju prijeten in dobrodušen. O. Davidoviča sem prvič videl in z njim roril jeseni 1918 v Ženevi, kjer mi »avstrij-Jugoslovani nismo imeli nobene zveze z Itbljano in z Zagrebom, a Srbijanci pre-s Krfom. Vendar nas vseh želja je bila, | se oni, ki še nismo bili osvobojeni, osvo-limo in z onimi, ki so že bili svobodni, zve-bo v eno državno celoto. V Jugoslaviji sem Davidovičem mnogo sodeloval, bodisi v bodisi v opoziciji. Zadnjikrat sem go-z njim leta 1933, ko sem bil konfiniran v ti Banji, Po prestanku konfinacije kon-ieta 1934 smo šli vsak svojo pot, vendar vsakega osebnega nasprotstva. Največjo zahvalo smo Slovenci g. Davido-dolžni, ker kot minister prosvete ni hotel llušati nobenih intrig ter je z največjo priliv! jenostjo storil vse, da se je ustanovila venska univerza v Ljubljani. O. Davidovič ni bil noben Šovinist, zato tudi vedno dobro razumel želje Slovencev Hrvatov, ter jim ni zapiral ne srca, ne zuma. Opozarjati na to, da je bil vedno in v vseh koliščinah brezpogojno vdan svoji državi in ralju, bi bila razžalitev. Še eno je, kar je treba podčrtati: umrl je i čistimi rokami! V skromnih razmerah je ži-el, v skromnih razmerah je umrl. Bodi mu lahka zemlja domača!< d Za moške kakor tudi šenske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst štofov od do 220 din meter tvrdka Goričar v svoji glavni trgovini Sv. Petra c. 29. — Pohitite, iokler traja zaloga! )SEBNE VESTI o Ban dr. Natlačen — odlikovan. Romun-kralj Karol je odlikoval g. bana dravske novine dr. Marka Natlačena z redom ro-unske krone (Corona Romanie mare cruce), je z najvišjim redom tega odlikovanja, ki e skladen našemu odlikovanju sv, Save prve itopnje. Iskreno čestitamo! o Pet krišev ima še na hrbtn vrli aostrskl upnik g. Franc Verce, ki naj ga Bog živi še nnoga, mnoga letal o Osemdesetletnic« rojstva je obhajal »red kratkim Franc Kunaver, kurjač mestue-vodovoda v Klečah pri Ljubljani. Bog živi ubilanta še mnogo leti o Za načelnika gradbenega ministrstva »imenovan inž. Valentin Vončina, dosedanji abinetni šef ministra dr. Kreka. — Za šefa 'vojega kabineta j® minister dr. Krek imeno- val višjega pristava Stanka Mencingerja, za namestnika in tajnika pa inž. Staneta Slap-&ka. Čestitamo! o Osemdesetletnico rejstva je praznoval v Ljubljani Matija Levar, oče dramskega igral- i ca Janeza Levarja. Na mnoga leti J na za pletenje in vezenje, lopate, kose, srpi in motike. 2. Urad za nadzorstvo cen pri trgovinskem ministrstvu in pristojne splošne upravne oblasti druge stopnje bodo takoj začele opravljati poverjeno jim delo v zvezi z nadzorstvom cen navedenega blaga. d Sprejem uslužbencev v službe, ko se vrnejo z orožnih vaj. Predsednik ministrskega sveta in Minister notranjih del sta že lani naročila, naj podrejeni uradi posredujejo za sprejem v službo vseh onih, ki se vrnejo % dvorni zobni kameni icllODOHT DOMAČE NOVICE d Ob 40letnici »Gorenjca«. V soboto je Izšla slavnostna številka kranjskega »Gorenjca«, ki te dni obhaja 40 letnico jjga življenja, kar je za krajevni list častitljiva starost »Gorenjec« je bil ustanovljen prav za prav na drugi podlagi, kakor je vse lepo popisano v listu, kjer je g. dekan Skrbeč v uvodnem članku popisal ves »Gorenjčev« razvoj od začetka do danes. Veliko slovenske politične in kulturne narodne zgodovine je obdelane v tem in drugih člankih te številke. Zanimivo je, da se je a svojimi spomini oglasil prvi lastnik nekdanjega »Gorenjca« tiskarnar g. Lampret, oglasil pa se je tudi prvi soured-nik lista in voditelj naprednega tabora v preteklosti g. Pire. Vsi so podali zanimive prispevke o političnem razvijanju pred 40 leti med nami, zlasti pa stopa v ospredje oseba rajnega dekana Arotona Koblarja. Krepkemu branilcu slovenskih narodnih in katoliških načel ob tem jubileju iskreno čestitamo. d Kateremu blagu bodo nadzorovali cene. Trgovinski in kmetijski minister sta na podlagi uredbe o nadzorstvu cen podpisala tale odlok: 1. Da se nadzorstvo cen v smislu uredbe o nadzorstvu cen ima izvajati za tole blago; kruh, moka (Izvzemšl Ogg), otrobe, domače testenine, riž, kavo in njene surogate, čaj, jedilno olje, razen v steklenicah in ročkah do B kg mast, sveže meso, milo (izvzemši luksuzno), sveče vseh vrst, parafln, drva, premog, srbsko platno, bombažno blago beljeno, pravi gradi obeh najcenejših vrst, kreton obeh najcenejših vrst, bombažna prediva, sukanec od 200 do 1000 jardov, vse vrste razen svilnatega blaga, flanela in porhat za obleke, sukno, vol- KkT Tk Za težko delo je močno vino I ▼ JUTO Dobite RS najlažje v mmhmmm Centralni vinarnl * Ljubljani orožnih vaj, pri zasebnih delodajalcih, ali tudi pri samoupravnih ustanovah, če bi delodajalci ne marali sprejemati obveznikov po vrnitvi z vojaških vaj spet v službo najmanj z istimi pogoji, ki so jih imeli pred orožnimi vajami v službi in so zaradi Orožnih vaj morali iz službe ter so tako Izgubili službo ali zaposlitev. Državne in samoupravne ustanove morajo takoj na prošnjo spet sprejeti z Istimi pogoji vse uslužbence, ki so službo izgubili zaradi odhoda na orožne vaje. Zato so bile obveščene tudi vse državne, samoupravne in avtonomne ustanove, naj pozvanim na vaje ne izpraznujejo pri pozivu na vaje njih mest d Dvig rudarske proizvodnje. Rudarska proizvodnja se je lani v naši državi občutno dvignila. Nakopali so mnogo več premoga in lignita, mnogo več železne rude, bakra, svinca in boksita. Zaradi tega je bila tvdi topilni-ška proizvodnja mnogo večja, enako tudi proizvodnja zemeljskega plina. Dobički so dosti večji, ker so bile cene posameznim rudam višje kakor leto pr«tf. Zlasti se je podražil baker, katerega je naša država lani izvozila za 441 milijinov dinarjev. Ostalih rud je bilo prodanih v tujino zr okroglo 350 milijonov dinarjev. V nekateri« rudah je bil izvoz zaradi zime in vojne sicer manjši, toda cene so bile dosti boljše. d Petroleja bo kmalu dosti. 450 vagonov petroleja je pripeljala v Split italijanska cl-sternska ladja »Giu^pppina Giraldi«. Nafto je prevzela družba »Jugoslovanski Shell« in ga bo poslala v Daruvar, kjer ima svojo rafinerijo. Poročajo tudi, da bo v kratkem prispela še druga italijanska cisternska ladja z nafto. Ker bo petroleja dosti, ne bo kmalu nobenega pomanjkanja, zlasti na deželi, ne več. d Vrane povzročajo kmetom ogromne škodo. V okolici Zemuna, posebno po gozdovih, so se pojavile jate vran. Vsa polja so na posameznih mestih kar pokrita z velikim številom teh škodljivih ptic. V vasi Ašanji so Naša šola in naše učiteljslvo Zadnjič smo slišali škofa Slomška, tega velikega prijatelja šole, kako se je izrazil o šoli. Ni mu bik) všeč, da sicer izvrstni župnik Štefan Rajh ni maral za šolo; pač pa mu je prav dal, če ni maral za slabo šolo. Ker slaba šola, da je od samega hudiča, ki si jo je izmislil, da bi ljudi pokvaril. Župnik Rajh pa ni maral za šolo ravno zato, ker se je bal, da bo ljudi pokvarila. »Boste videli,« je večkrat rekel, »kaj boste hudega od slabih šol uča kalil« Zagovorniki sedanje šole, če bo kdo Izmed njih tole bral,-se bo seveda zgražal nad župnikom Rajhom, kak mračnjak in nazad-njak je bil, ker ni bil prijatelj šole. In seveda tudi nad nami, ki mu prav damo — seveda pa Slomšku, velikemu prijatelju šole, tudi. »Mračnjak in nazadnjak«, to sta dve puhlici, s katerimi tako imenovani »naprednjaki« otepajo okoli sebe proti vsem, ki niso po njih kopitu. Katoličani pa se navadno tega liberalnega očitka strašno boje; zato si malokdo upa zapisati ali fzreči odkrite besede o naši šoli in o večini našega učiteljstva. Mi pa povemo, da se tega očitka prav nič ne bojimo; toliko, kolikor praznega »strahu«, ki je znotraj votel, okoli kraja ga pa nič ni. Liberalci se veliko ponašajo s svojim »na-prednjaštvom« in »prosvetljenostjo«. A v čem obstoji to naprednjaštvo in prosvetlenost. Ali mar samo oni rabijo elektriko, mi pa staro Iešeerbo, Samo oni imajo in poslušajo radio, mi pa takih novotarij ne maramo? Samo oni govore po telefonu, mi pa nikoli? V čem, kar je resničnega napredka, so pred nami? V ničemer! To »naprednjaštvo« pomeni samo svobodnjaško; to je — prosti hočejo biti, prosti božjih in cerkvenih zapovedi, ali jih spolnjevali le toliko, kolikor se njim samim prav zdi. — In prosvetljenost, izobrazba? Kdo v tem prednjači? Kdo je začel prve šole? Menihi. In pri nas? Duhovniki. In kdo so največji izumitelji? Kdo je iznašel smodnik? Spet menih! Samo ne vem, če mu danes ni zal, ker ga ljudje le preveč rabijo, da se med seboj pobijajo. Ce mi odklanjamo kako novo st"ar, jo odklanjamo samo, v kolikor je slaba, v kolikor ljudi kvari. Kino je sam na sebi čudovit izum - a koliko se ljudje s tem kvarijo! Sam po sebi je vsak napredek dober in hvale vre-e Požar uničil ,tano-«» v,e imetje, mi je uprava »Dol moljuba« splačala požarno podporo v znesku 1000-- dinarjev za katero se prav prisrčno zahvaljujem. Obliub-liam da ostanem le nadalje zvest Domoljubov iStZoiT D°m0liUba Jan«* Malovrh Briše 36, Polhov gradeč, g,---- - ~ Tako se glasijo v zadnjih dneh poročila z Mannerheimove črte, s katero so Finci po zgledu zapadnih velesil zavarovali svojo mejo s Sovjetsko Rusijo. Kmalu bodo pretekli trije meseci, odkar je rdeča armada napadla Finsko pod pretvezo, da jo Finska ogroža na severu, pa »i do zdaj mogla doseči nobenih uspehov. Zadnjih 15 dni pa so Sovjeti zbrali pred Mannerheimovo črto ogromno število vojakov in vojnega orožja ter letal, potem ko se je že ves svet smejal nesposobnosti vrhovnega vodstva sovjetske armade, nerednemu poslovanju sovjetskih železnic in nemarnosti sovjetske uprave in proizvodnje, kakor tudi pomanjkanju potrebnega navdušenja za vojsko med ruskim ljudstvom, ki težko trpi pod boljševiškim jarmom. Ker pošiljajo Sovjeti v borbo, ki so si jo od začetka očividno predstavljali kot nekak izprehod na Finsko, divizijo za divizijo in kljub ogromnim žrtvam ne štedijo z ljudmi ne z orožjem, se ni čuditi, da je hrabra finska armada, ki je zaradi pomanjkanja rezerv hudo utrujena, prišla zdaj v stisko. Sovjeti so zavzeli pred Mannerheimovo črto in deloma tudi na njej sami že več točk, je pa niso zlomili, ker se Finci slej ko prej junaško branijo in ne mislijo odnehati do zadnjega. Pač pa se zanaSajo na pomoč od zunaj m je Anglija spričo skrajno kritičnega položaja sklenila, da pošlje na Finsko prostovoljske čete. Izjalovilo pa se je upanje Fincev, da jim bo prišla na pomoč Švedska, ki je morala to odkloniti, ker bi sicer Nemčija to smatrala kot sovražen čin in bi se temu postavila na pot. Naravno je, da Švedska spričo tega ne sme tvegati vojne s Sovjeti, zapadni velesili filt . r • preveč PriP^vljeni, da bi s svo- rL ,mm\ S'lami prišli Finski ^ pomoč, ko pa računata na to, da bi utegnilo priti do resnih dogodkov na jugovzhod? Evrope kjer je zbrana francoska in angleška armadVp^ poveljstvom Weyganda in angleškega gene^ la Wawe a. Na eni strani bi namreč Ko i vojne cilje zapadnih velesil ugodno če hi mogle prijeti Nemčijo z jugovzhoda tične pogodbe, ki veže z demokratičnimi vele. silami Turčijo. Po zadnjih poročilih je sovjetski pritisk na Mannerheimovo črto 16. febr. nekoliko popustil, ker sovjetsko poveljstvo zbira nove čete in se očividno pripravlja za nov naskok. Finci so to izrabili za odmor svojih čet, oziroma, da jih s teh bojišč pošiljajo v Mannerheimovo črto, kjer so borilci mnogo bolj utrujeni. Sovjeti preskrbujejo svoje Čete v prednjih črtah z letali, ker so jim Finci vsako drugo oskrbo onemogočili. Finska letala, ki so prišla iz Amerike, Francije in Anglije, so razdejala v sovjetskem zaledju 13 železniških postaj, vse železniške proge, ki vodijo v sovjetske črte, obenem pa strahovito bombardirala tudi sovjetske provijantne kolone in sovjetska taboriš&t. Sovjetske izgube so silno velike, saj pravijo poznavalci razmer, da so izgubili čez 1000 letal in okrog 400 tankov. Posebno se je izkazal v bojih francoski material, ki je že v velikih množ,inah prispel na bojišče^ Finski letalci se spuščajo brez strahu v spopade s sovjetskimi lctalci iti so zmerom zmagovalci. Število sovjetskih zbitih letel je vsak dan večje. Verjetno je, da se bo Fincem posrečilo Sovjete zadržati in s tem pridobiti čas, ko bodo prišli iz Anglije in Italije ter od drugod Številni prostovoljci. Baje gre Fincem na pomoč tudi 10.000 italijanskih prostovoljcev iz raznih krajev sveta. Čestitamo l bi vezali sovjetske sile, 'zavzeli^nfene10/!^!! " r"—™ jov. v času študij je izdal Jtnji- Kavkazu i„ pr;pre&1tda n" hS^ Stan<. * ^eri je opisal jetl mogli Nemčije zalarati lil fUvIniaati - j psinološke in sociološke korenine kme&ega Diplomiran je bil 13. t. m. na filozofski fakulteti ljubljanske univerze iz filozofsko-pedagoške skupine znani delavec v Kmečki zvezi in predsednik njene mladinske organizacije g. Paš Ludovik, referent za zadružništvo in kmetijske organizacije pri kraljevi banski upravi v Ljubljani. G. PuSa pozna že velik del slovenske javnosti kot iskrenega borca za kmečke pravice. Tudi Svoje Študije je izkoristil za filozofsko proučevanje kmečkih stanovskih problemov, za kar je žel priznanje svojih profesorjev. V času študij je izdal knji- Kusija slej ko prej t£i™ Kft J« eleda prijazno tesnega prijat^in^! sociološke korenine kme&ega stanovskega gibanja. G. Pušu k diplomi res iskreno čestitamo in mu želimo Se mnogo uspehov pri delu za dobrobit slovenskega kmečkega stanu! K .^'/rtBstf štev. 8. KAJ JE NOVEGA Ljuba Davidov ič Dne 19. februarja 1940 je umrl v Belgradu ustanovitelj demokratske stranke in njen voditelj Ljuba Davidovih Ob njegovi smrti je voditelj slovenskega naroda dr. Korošec podal sledečo izjavo: s Čeravno smrt g. Davidoviča ni prišla nepričakovano, vendar nas je vae, ki smo ga dobro poznali, globoko pretresla. Bil je velik v svoji ljubezni do države, do svojega srbskega naroda, do svojih demokratičnih načel in do svoje stranke. V javnem in zasebnem življenju je bil skrajno pošten, v svojem občevanju prijeten in dobrodušen. G. Davidoviča sem prvič videl in z njim govoril jeseni 1918 v Ženevi, kjer mi »avstrijski« Jugoslovani nismo imeli nobene zveze z Ljubljano in z Zagrebom, a Srbijanci premalo s Krfom. Vendar nas vseh želja je bila, da se oni, ki še nismo bili osvobojeni, osvobodimo in z onimi, ki so že bili svobodni, zve-žemo v eno državno celoto. V Jugoslaviji sem e g. Davidovičem mnogo sodeloval, bodisi v vladi, bodisi v opoziciji. Zadnjikrat sem govoril z njim leta 1933, ko sem bil konfiniran v .Vrnjački Banji, Po prestanku konfinacije koncem leta 1934 smo šli vsak svojo pot, vendar brez vsakega osebnega nasprotstva. Največjo zahvalo smo Slovenci g. Davido-viču dolžni, ker kot minister prosvete ni hotel poslušati nobenih intrig ter je z največjo pri-f pravljenostjo storil vse, da se je ustanovila slovenska univerza v Ljubljani. O. Davidovič ni bil noben Šovinist, zato je tudi vedno dobro razumel želje Slovencev in Hrvatov, ter jim ni zapiral ne srca, ne razuma. Opozarjati na to, da je bil vedno in v vseh okoliščinah brezpogojno vdan svoji državi in kralju, bi bila razžalitev. Se eno je, kar je treba podčrtati: umrl je s čistimi rokamil V skromnih razmerah je živel, v skromnih razmerah je umrl. Bodi mu lahka zemlja domača!« d Za moške kakor tudi ženske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst štofov od 45 do '220 din meter tvrdka Goričar v svoji glavni trgovini 8v. Petra e. 29. — Pohitite, dokler traja zalega! OSEBNE VESTI o Ban dr. Natlačen — odlikovan. Romunski kralj Karol je odlikoval g. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena z redom romunske krone (Corona Romanie mare cruce). to je i najvišjim redom tega odlikovanja, ki je skladen našemu odlikovanju sv. Save prve stopnje. Iskreno čestitamo! o Pet kriiev ima ie na hrbtu vrli sostraki župnik g. Franc Verce, ki naj ga Bog živi še mnoga, mnoga letat o Osemdesetletnico rojstva je obhajal pred kratkim Franc Kunaver, kurjač mestnega vodovoda v Klečah pri Ljubljani. Bog živi jubilanta še mnogo leti o Z« načelnika gradbenega ministrstva je imenovan inž. Valentin Vončina, dosedanji kabinetni Sef ministra dr. Kreka. — Za šefa svojega kabineta je minister dr. Krek imeno- val višjega pristava Stanka Mencingerja, za namestnika in tajnika pa inž. Staneta Slap-žka. Čestitamo! o Oscmdesctlotnico rejstva je praznoval v Ljubljani Matija Levar, oče dramskega igralca Janeza Levarja. Na mnoga let! DOMAČE NOVICE d Ob 40 letnici »Gorenjea«. V soboto je izSla slavnostna številka kranjskega »Gorenjca«, ki te dni obhaja 4» letnico svojega življenja, kar je za krajevni list častitljiva starost. »Gorenjec« je bil ustanovljen prav za prav na drugi podlagi, kakor je vse lepo popisano v listu, kjer je g. dekan Skrbeč v uvodnem članku popisal ves »Gorenjčev« razvoj od začetka do (Janes. Veliko slovenske politične ln kulturne narodne zgodovine je obdelane v tem ia drugih člankih te številke. Zanimivo je, da se je s svojimi spomini oglasil prvi lastnik nekdanjega »Gorenjca« tiskaruar g. Lampret, oglasil pa se je tudi prvi soured-nik lista in voditelj naprednega tabora v preteklosti g. Pire. Vsi 90 podali zanimive prispevke o političnem razvijanju pred 40 leti med nami, zlasti pa stopa v ospredje oseba rajnega dekana Antona Koblarja. Krepkemu branilcu slovenskih narodnih in katoliških načel ob tem jubileju iskreno čestitamo. d Kateremu blagu bodo nadzorovali cene. Trgovinski in kmetijski minister sta na podlagi uredbo o nadzorstvu cen podpisala tale odlok: 1. Da se nadzorstvo cen v smislu uredbe o nadzorstvu cen ima izvajati za tole blago; kruh, moka (izvzemši Ogg), otrobe, domače testenine, riž, kavo in njene surogate, čaj, jedilno olje, razen v steklenicah in ročkah do B kg mast, sveže meso, milo (izvzemši luksuzno), sveče vseh vrst, parafin, drva, premog, srbsko platno, bombažno blago beljeno, pravi gradi obeh najcenejših vrst, kreton obeh najcenejših vrst, bombažna prediva, sukanec od 200 do 1000 jardov, vse vrste razen svilnatega blaga, flanela in porhat za obleke, sukno, vol- nvv TSLT Za težko delo je močno vino! W B f% /%, Dobite ga najlažje v v Cmtralnl vlitarnl v Ljubljani na za pletenje in vezenje, lopate, koee, srpi in motike. 2. Urad za nadzorstvo cen pri trgovinskem ministrstvu in pristojne splošne upravne oblasti druge stopnje bodo takoj začele opravljati poverjeno jim delo v zvezi s nadzorstvom cen navedenega blaga. d Sprejem uslužbencev v službo, ko se vrnejo z orožnih vaj. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del sta že lani naročila, naj podrejeni uradi posredujejo za sprejem v službo vseh onih, ki se vrnejo 8 orožnih vaj, pri zasebnih delodajalcih, ali tudi pri samoupravnih ustanovah, če bi delodajalci ne marali sprejemati obveznikov po vrnitvi z vojaških vaj spet v službo najmanj z istimi pogoji, ki so jih imeli pred orožnimi vajami v službi in so zaradi orožnih vaj morali iz službe ter so tako izgubili službo ali zaposlitev. Državne ln samoupravne ustanove morajo takoj na prošnjo spet sprejeti z istimi pogoji vse uslužbence, ki so službo izgubili zaradi odhoda na orožne vaje. Zato so bile obveščene tudi vse državne, samoupravne in avtonomne ustanove, naj pozvanim na vaje ne izpraznujejo pri pozivu na vaje njih mest d Dvig radarske proizvodnje. Rudarska proizvodnja se je lani v naši državi občutno dvignila. Nakopali so mnogo več premoga in lignita, mnogo več železne rude, bakra, svinca in boksita. Zaradi tega je bila tudi iopilni-ška proizvodnja mnogo večja, enako tudi proizvodnja zemeljskega plina. Dobički so dosti večji, ker so bile cene posameznim rudam višje kakor leto prej'. Zlasti se je podražil baker, katerega je naSa država lani izvozila za 441 milijinov dinarjev. Ostalih rud je bilo prodanih v Utjino za okroglo 350 milijonov dinarjev. V nekaterih rudah je bil izvoz zaradi zime in vojne sicer manjši, toda cene so bile dosti boljšo. d Petroleja bo kmalu dosti. 450 vagonov petroleja je pripeljala v Split italijanska cl-sternska ladja »Giu^eppina Giraldi«. Nafto je prevzela družba »Jugoslovanski Shell« in ga bo poslala v Daruvar, kjer ima svojo rafinerijo. Poročajo tudi, da bo v kratkem prispela še druga italijanska cisternska ladja z nafto. Ker bo petroleja dosti, ne bo kmalu nobenega pomanjkanja, zlasti na deželi, ne več. d Vrane povzročajo kmetom ogromno ikodo. V okolici Zemuna, posebno po gozdovih, bo se pojavile jate vran. Vsa polja so na posameznih mestih kar pokrita z velikim številom teh škodljivih ptic. V vasi Ašanji m Dobrine nerazdražnosti Kaj menile, za kaj to. katoliška Cerkev, vsega katoliškega človeštva mati in vodnica, t tako ognjevitostjo brani in zagovarja ne-ločljivost zakonske zveze? Morebiti iz tega njenega boja izvira tako zvano bogastvo to. katoliške Cerkve. Oh, no, nikar ne govorite! Cerkev ne išče lastnih koristi, fma pred očmi blagor in srečo posameznih družin. Z Natanaelom bi lahko postavili vprašanje: ■tAli more iz razbitih in uničenih družin kaj dobrega priti? Ločene in uničene družine so poguba lastnih občin, tako cerkvenih (župnij) kakor tudi državnih (občin o navadnem pomenu te besede), take hiše in družine, kjer je doma razdor in razpor, kopljejo grob lastni državi in lastnemu narodu. Države, ki nasedajo željam nezadovoljnih zakoncev in ki hočejo ustreči njihovim nasladnim željam, izpodkopavajo življenje in srečo same tebi. Nobena dežela ne nudi tako kričečih zgledov, kako se nad vsem narodom maščujejo grehi zoper nerazdružljioo zakonsko zvezo, kot Sovjetska Rusija. To ugotovitev smo brali v časopisju prav zadnje -dni. Krščanstvo gleda namreč zakon p luči otrok in njihovih neumrjočih duš, komunizem ga pa gleda zgolj v luči moškega in ženske, otroci so mu le tisti nepridipravi, za . utere je treba tudi na nek način poskrbeti, da država ne zgubi prebivalstva. Zdaj pa nastanejo vprašanja: Kam z otroci brez prave vzgoje, kam z mladostnimi tolovaji, kdo bo plačeval io, kar je ljubezen očeta in matere zastonj naredilaI Bore otroci, ubogi starši, bore narod, uboga država... vrane naredile kmetom škodo, ki gre v stoti-soče. Kmetje se na vse mogoče načine trudijo, da bi zatrli vrane, vendar se jim to ne posreči Sedaj so se obrnili za pomoč na oblast. d Stran® napenjajo. Povišanju delavskih mezd se upirajo belgrajski industrijci in trdijo, da cene življenjskim potrebščinam niso poskočile za toliko, da bi bilo upravičeno tako visoko povišanje delavskih mezd, kakor so jih nekatere banovine že uveljavile na svojih področjih. Industrijci kažejo na eelo vrsto številk in pravijo, da so se delavske mezde zadnja tri leta polagoma dvigale in da zato niso v takem kričečem nasprotju z današnjimi cenami, kakor to trdijo delavci. Industrijci so v zmoti. d Cene živilom v Zagrebu se vedno bolj ▼isajo. Na zagrebškem trgu se opažajo vedno višje cene življenjskim potrebščinam. Cene nekateri m potrebščinam so poskočile za sto odstotkov. Jajca se prodajajo po 2.50 din komad kruhu so, kakor poročamo na drugem £„a ?.1Žai',teŽ0' tak0' ^ je življenje vsak dan dražje Silno se je podražila razne vrste zelenjava Zato ni čudno; da delavci in nameščenci zahtevajo povišanje plač. d Za likvidacijo OUZD. Zagrebški Delavska zborn.ca m Hrvatska delavska zveza sta justav, i predlog, da se OUZD likvidira namesto te centralistične ustanove pa naj se imenuje posebno ravnateljstvo, ki bi izvedlo presnovo tega urada in ustanovilo tri avtonomne blagajne delavskega zavarovanja za področje banovine Hrvatske, za Slovenijo in za predlog sprejet in da se bo tako ukinilo delovanje Osrednjega urada, ki ni bil drugega kakor coklja v socialnem zavarovanju, vrh tega pa je ta urad požrl velik del dohodkov socialnega delavskega zavarovanja. d V Zagrebu so v četrtek 15. febr doživeli mras, kakršnega ni bilo Se 80 let. V sredo zvečer je kazal toplomer 16 stopinj pod ničlo, v četrtek so na Griču zabeležili 21.6 stopinj pod ničlo, na Zrinjevcu 22 stopinj pod ničlo, na Savi 29 stopinj, v Maksimiru pa celo 31.2 stopinj pod ničlo. Kakor ima zabeleženo Geofizižki zavod, je letošnja zima najhujša v zadnjih osemdesetih letih. Leta 1862 je bila zabeležena najnižja temperatura 21.6 stopinj pod ničlo. IZ DOMAČE POLITIKE p Minister dr. Krek je podal bolgarskemu listu »Utro« izjavo: kjer čitamo tudi sledeče: »Mi Slovenci se kot najmanjši slovanski narod med južnimi Slovani radujemo ureditvi odnosov med bratskima narodoma, ker predstavlja ojačenje Jugoslavije in vsakega jugoslovanskega naroda posebej. Slovenci pozdravljamo vsako delo za sporazum z bolgarskim narodom. Smatram, da večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo tvori veliko jamstvo za mir na Balkanu .Slovenci goje do Bolgarov veliko prijateljstvo.« p Jugoslovansko-botgarsko trgovsko zbornico so ustanovili 11. februarja v Belgradu. Iz Bolgarije je prišel trgovski minister dr. Za-gorov. Marodajni krogi pričakujejo koristnega sodelovanja gospodarstev obeh držav. i! Pri gotovih boleznih žolča la Mer, | žolčaega kamna tn slatence urejuje naravna »Franz-Josefova* grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjene črev. Kliniške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se feml|e zjutraj a« te« če »Frans-Joseiova« voda pomešana g nekoliko vroče vode. o«L s. t*. wnPrant-Js»e!< vode. NESREČE n Ga ni bilo i« šole. Ko so oni petek hi-teli na Vačah pri liliji otroci popoldne v šolo, sta bila med njimi tudi 14 letna Razor-škova Pavla in njen 7 letni bratec Lojzek ia Zahriba št. 1. — Otroka je vodila pot mimo Brenčetove hiše in ker je bila pot slaba, je deček zaostal. Ker otroka popoldne ni bilo iz šole domov, se je domačih polastila zla slutnja, če se otroku morda ni pripetila nezgoda. Iskali so revčka vsepovsod in ga našli šele naslednji dan zjutraj zasutega pod snegom, ki je moral zdrkniti prav takrat e strehe, ko je deček hitel mimo Brenčetove hiše v šolo in ga pokopal pod seboj. n Smrtna nesreča rndarja se je pripetila v jami na rudniku v Velenju, katere žrtev je postal rudar Zaleznik Alojz, doma fz Podkra-ja. Oni četrtek popoldne je kot navadno delal v jami. Nenadoma se utrga s stropa težak kos premoga ter ga pokoplje pod seboj. Najbližji sodelavci so mu takoj priskočili na pomoč. Toda plošča premoga, ki je Zaleznika podsu-la je bila velika, tako ga jo je osem delavcev s precejšnjim trudom privzdignilo toliko, da so ponesrečenca potegnili izpod nje. Pritisk mu je povzročil bude notranje požkodbe in mu zlomil nekaj reber. V bolnišnici ja kmalu izdihnil. n Pet velikih svinj se je s&dnšilo pri pd. Pireu v Vokleni pri Šenčurju, ker ao se ponoči po neprevidnosti preblizu peči v svinjski kuhinji zložene trske vnele, kar je povzročilo strupen dim. Ko je gospodar zjutraj pogledal v svinjak, mu je udaril nasproti gost dim in je nekaj časa trajalo, preden je videl obseg nesreče. Kako se je moglo »godili, da so ostali pri življenju vsi mali prašički, ki sta jih imeli svinji-dojilji pri sebi, in da sta se zadušili obe svinji ter še trije drugi po 180 kg težki prašiči, ni moči raztolmačitL Mohorjevih knjig ne smejo citati koroški Slovenci _ .......««• tiiuvemio in za vredZmf^ 8ta imenovani ediao časopisov Iraieefcich viadnih krogav (>T*mps<}. v katerih ae vrli propaganda at adeis^ho Belgije v vojni. Lahko bi navedli na stotin« takih primerov. Od teh znam«j do stvarne kršitve nevtraiaosti je samo en korak, pravi »VSikiscber Beobarfsterc ia v tem je oewr-m pokornost. Veaso zeio dobro, da Oiamberiaia ia Dala Mi ne telimo drugega kot strogo nevtralnost. NesaSti narod ae bo nikoli pozabil, katera aevtralna država je ostala g! oh a za tc pra-rjiao zahtevo Nefflčij>e.t s >£edaj h»nse ie bolj stisnili.« Maršal GSrtcg j« podrobno razložil ukrepe, ki so bili izdani. da bi sa fini boij okrepila kmetijska proizvodnja. Med drugim je omenil, da je bik> zaradi pomladanskih kmetskih del Oglejte si številne in lepe nagrade (nagrad }e 700), ki so določene za srečne Domoljubove naročnike pri sledečih tvrdkah: Ljubljana: šetina Franc, Domobranska cesta 27, radijske aparate ».Tehnik" Jo«. Banjai, Miklošičeva cesta 28, dvokolesa „Manica" k. 4, Mestni trg 17, blago za srajce in plenice Vflhar Jakob, Sv. Petra cesta 3«, ure Vok Igzu, Tavčarjeva olica 7, šivalni stroj Fr. Stopica, Gosposvetska cesta 1, razna posoda Viktor Bohinec, Tyršava cesta 12, dvokolesa A. Snšnik, Zaloška cesta 21, lonci Fr. Koli man. Mestni trg 16, porcelanasta posoda Božič, Frančiškanska nlica. me Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo, knjige Maribor: MeinI - Herold, Gosposka nKca 28, dve harmoniki Kovaac Ivan, Koroška cesta 18, porcelanasta posoda Ptuj: Vrabl Martin, Srbski trg 8, blago za srajce Domžale: J. Praprotnik, dvokolesa >9 pri Ljubljani: C Podržaj, brzoparilniki in brzoparilni lonci Cerknica: Košnik Malči, čevlji Polljfte nam hitro sezname in naročnino! UPRAVA »DOMOLJUBA« | odpufcčeao iz vojske veliko Število gospodar- j ©v. Poieg vojnih ujetnikov, ki ie delajo na našem kmetijstvu, bomo privedli v Nemčijo ie okrog milijon kmetsbih delavcem e Polj. ske. P-lih 100.000 delavcev je že na nemških zemljiščih Vsi ti ljudje so zadovoljni, ker so v Nemčiji, kajti tu so našli d«4o, red in kruh. Površina zemlje, posejane t oljnimi rastlinami se bo povečata za najmanj 200.000 ha. It istega namena bomo okrepili tudi proizvodnjo krompirja, ki je potreben ta gojitev svinj. Nato je napovedal Gdring podražitev masla. Na koncu svojega govora je maršal Gfiring rekel, da poziva nemške kmetovalce na novo proizvajalno bitko leta 1940. Za zaključek jo rekel: »Sedaj bomo Se bolj stisnili, toda zmaga je našaU DROBNE NOVICE Gospodarski sporazum sta podpisali Nemčija in Rusija; je tudi velikega političnega pomena. Večino vodilnih komunistov so ie zaprle Švedske oblasti. Za vrnitev angleškega Gibraltarja se ja začelo močno zavzemati nemško časopisje. Anglija bo Turčiji in Romuniji pomagala ob vsakem napadu, je obljubila. Zgledi vlečejo ... Veliko manifestacijo za mir so priredili ono nedeljo hoiandski katoličani. jMO razstavljaleev iz raznih nevtralnih držav se bo udeležilo spomladanskega vele-sejma v nemškem Leipzigu. Samo 10 nemških fastnikov-ufiteljev je sedaj v slovaški vojski. Nabiranje prostovoljcev za Finsko je dovolila angleška vlada. Ali ni prepozno? 30.00!) delavcev kida sneg v ameriškem Newyorku. 7 milijonov ton žita ima Nemčija v skladiščih, je izjavil maršal GOrlng. Velike utrdbe pri petrolojskih izvirih v Bakuju je začela z vso naglico graditi Rusija. Nemška vlada je prepovedala izvažati letalske motorje v Italijo. Žrebanje »Bogolluba« V sredo, dne 14. aprila je bilo v upravi »Bo-loljuba« žrebanje za naročnike »Bogoijuba«. -500 nagrad je bilo lepo razdeljenih med naročnike »Bogoljuba« - pa tudi v Italije, Ameriko in Kitajsko ie sreča poslala nekateri nagrade. Izid žrebanja bo objavljen v »Bogoljubu«, ki zide t: dni. Prosimo sne, ki so zadeli blago za obleke, da bi nam sporočili, kakšne barve blago žele. Prav tako prosimo me, ki se zadeli blago za srajce, da nam sporoče, če ne žele raje blaga za plenice. Uprava »Bogoljuba«. '-"•i-1— iii«. n ^.im-smr d Priljubljeno romanje na Trsat in v Split združeno z izletom po morju na otok Rab in Hvar, bo tudi letos za binkoštne praznike. Romarski list z navodili dobite brezplačno, če pošljete svoj naslov na dopisnici na naslov: >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. ELIDA CVETIC posebno blago in učinkovito čudovitega vonja Negujejo kožo — polepšajo polt / MILA Še vedno lahko naročite »Domoljub" Sreča bo Vašal Še do ietrtka 22. februarja Je las da s! pridobite pravico do ene od 700 nagrad ki bodo izžrebane za naročnike »Domoljuba«. — Tudi v petek 23. t. m. še lahko plačate naročnino za »Domoljuba«, toda le pri podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Kranju, Jesenicah in ▼ Trbovljah. — Pri glavni upravi v Ljubljani pa lahko plačate naročnino še do sobote 24. t m. Zastopniki, potrudite SO S« I ra** »op** P.r£ bo BtUHM Ker danes že nobena družina ne shaja brez RADION-pralnega prahu smo ga tudi mi pripravili za nagrad« Domoljubovim naročnikom. Prav lepe ure, žepne in budilke, bosta preskrbeli tvrdki Božič v Frančiškanski ulici v Ljubljani in pa Jakob Vilbar, Sv. Petra cesta 36 takoj zraven Zmajevega mostu v Ljubljani Priznano »ELIDA« milo, ki dela čast proizvajatelju, bo tudi * precejSnji možini sreča razdelila med naročnike »Domoljuba« »ECMOLJCB«. da* 21. tehraarja 1940- <«te. a &'» k«aeti ariaj. kj«r»« (fcmt -it »t?tai iaafera* ■a tečaja ia §U lia&u, lU je ut^i aaleg sedanjega iasa polnita! te»aja je fcfte eajen poliiičaa-t »kraji. števila na-okraja miKii ia da ta abčau ifubijaaaka j« potiaril* t Ljabljaai DaUvda dom, ia j. brestronmo mnpamaA-mt-ia jocUba satanova v LjuMisei. Jecci ■ ačaak« šofc •pa - Ghf *** » ▼ Caplja* T tantljikea h Zafato Mj UašijaoL Radio Ljubljana 22. do 2S. februarja 19J0 Četrtek, 22.: 7 Jutranji pozdrav, 7.<*5 Napovedi. poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 Zborovske točke (plošče), 12.30 Poročila, obia"e, 13 Napovedi, 13.02 Radijski šrarnel, 14 Poročila 18 Vsakemu nekaj (Rad. ork ), 18.« Slovenščina za Slovence (g. dr. Rucloll Koiarič), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nae. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo, 19.40 Objave, 19.50 Deset minut zabave. 20 Pesmice ia ples (Jožek in Ježek), 20.46 Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22 Napovedi, poročita, 22.15 V oddih igra Rad. ork. Petek. 23.: 7 Jutranji pozdrav, 7.06 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošč;), 11 šolska ura: Kaj pridela južna Bolgarija (gosp. VekosLav Bučar), 12 Nekaj naših (plošče), li30 Poročila, objave, 18. Napovedi, 13.06 Opoldanski koncert Rad. ork., 14 Poročila, 18 Ženska ura: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh), 18.30 Bolgarska lahka glasba (plošče). 18.40 Francoščina (z. dr. Stanko I#ben), 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura: Bodočnost naše kmetijske proizvodnje (g. Drago Potočnik, Ljubljana). 19.40 Objave, 19.50 0 Sairt-kovcu (bere g. Gojko Pippen-bacher). 20 Pevski zbor »Slavec.. 20.45 Plošče, 21 Skladaieljska ura Pavla Srvica; sodelujejo: ga. ZlaU Grnnajenac, gdč. Silva Hrašovec, g. prof. Cenda Šeidbauer in g. prol. Pavel Sivic, 22 Napovedi. poročila, 22.15 V oddih (Rad. ork.). S«beta. 24: 7 Jutranji pozdrav, 7.0Ci Napo-vedi. poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 S plošč dobite godbo pravo za veselje m zabavo, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi. 13.ne S piošč dobite godbo pravo za ve«elje in zabavo. 14 Poročila. 17 Otroška ura: a)' Slovenske narodne pravljice (ga. Miieva Boltar-Uk-mar); b) Striček Matijček kramlja in prepeva, Pregled sporeda. 18 Za delopust igra Rad. okr 18.40 Letalski napadi in protiletalska zaščita Ig Črto NuSč). 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura: ZgodoviB-ki pomen Srbov v Hrvatski (g dr ftadosiav Grujie, Belgrad), 19.10 Objave, 20 0 zu-politiki (g, dr. Alojzij Kuhar), 211.30 Smo skuhali dotipov ime«, natresli pesmi, godbe vmes. v esela ušesna gostija za konec meseca. Sodelujejo znanci in neznanci. 22 Napovedi, poročila, 2215 La vesel konec tedna igra Radijski orkester. 5«Wja. 25,; » Jutranji pozdrav (plošče), 8.15 Radi-iafa šramel. 9 Napovedi, poročila, 9.15 Prenos •agostinja a trmi. cerkve. 9.45 Verski govor (g. "i Fai,ll«a)- 10 Komorna glasba (plošče), 1>>J!> Bosanske narodne pesmi poje g-lč. Tinka Dfer.ceva: pri klavirju g. Fr. Venturini. 11 Nedeljski koncert Radijskega orkestra, 12.30 Poro-fcla, Objave, 13 Napovedi, 13.02 Pilihovi harmoni- kui 1630 Pol ure za dijake, 17 Kmet. ura: p,. eled'v k urnik in okrog njega (g. ini Anton \U, tiči.1) 17 30 Narodne p«*mi pojo ga. Dargica S,k mii Polilka Rupnik, g. Andrej Jare in g. Mirko Arm č- igra Rad. ork.. 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac ura- -Samostan Gomjeniea v Krajini (g. Isaij« MitTOvi« Belgrad), 1940 Objave, 20 Spominski koncert ob obletnici »mrti skladatelja Zorka fre-lovca '*>« Operetni .\ 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Na. povedi, poročila, 7.15 Pisan venček veeel.h zvokov (plošče) 12 Vsakemu nekaj (plošče), 12.3>> Poro-čila objave, 13 Napovedi, 13JJ2 Opoldanski koncert Kad ork., 14 Poročila, 18 Zdravstvena ura! 0 stricih in tetah Ia. dr. Anton Bretelj). 1N.20 Solisti, naprej! (plošče), 18.JO V zarji XX. Poletja na Goriškem (g. dr. Joža Lovrenčic), 19 Napovedi, poročiia, 19.J) Hac. ura: Reenita o propadu Smail-Age Cengiča I- 1840 <2. Novica Satii.č, Belgrad), 19.40 Objave, 19.45 Več cwnire — pa brez zamere (g Fran Oovekar), SO Komorni kvar-tet, 20.45 Plošče, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Torek, 27.: 7 Jutranji pozdrav. 7.06 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 11 Šolska ura: Kaj pridela severna Bolgarija (g. Vekoslav Bučar), 12 Bolgarska glasba (plošče), 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi, 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork.. 14 Poročila, 18 Ope-retni venčki (plošče), 18.40 Socialna vzgoja v družini (g. dr. Stanko Gogala), 19 Napovedi, poročila, 19-20 Nac ura: Ideja carsSva v Mednjeveiki Srbiji. (g. dr. Vladimir Mošin. Belgrad), 1940 Objave, 19.50 Gospodarska poročita (g. Drago Potočnik), 20 Simfonična glasba (plošče), 20.30 Tri enoic-ianke: Seja — Žalujoči pofciik — Pes; priredil Emil Kralj, igrajo član! Nar. gled. v Ljubljani 22 Napovedi, poročila, 22.15 Koncert Rad. ork Sreda. 28.: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plo-fes), 12 Uverture (plošče), 1230 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Sramel >&arje fantje«. 14 Poročila, 18 Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid: Dolenjsko (g. prof France Vodnik); b) Male teiesne vzgoje (g. Miroslav Zor), 18.40 Lepota in bogastvo naše zemlje (g. dr. Valter Bo-hinec). 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura: Komasacija kmetske posesti pri nas (g. Alek>a Pe» trovič, Belgrad). 19.40 Objav*, 19.50 Od rastlin -toplota (g. dr. Maks Vraber), 20 Ruske c.gan-k« romance (Ruski sekstet. solistka cdč. Milica Polajnar). 21 Godbe na pihala (plošče). 21.15 Violinski koncert e. prof. Jana Šiaisa; pri klavirju . prof. Pavel sivic, 2:2 Napovedi, porodila, 22.15 'alo: Dame volijo (plesna glasba na ploščah). I Llchtenejijer Ferdo ia Dovjcga, orrak kladčalh disciplina!. In v skoka aa startu aa IS kak gapodno bojišče. In dijak« kolonialne £ete, Izvida iiko vojno letalo nad ozemljem sovražnika. Ptica flamingo je pravi umetnik, ki mora wm»« bilonsirati, da ne izgubi ravnotežja. Poiirak jorkeiJ« iaja «e *«Io prilefe. Novo vlado je dobila Bolgarska; v njej Je poljedelski minister Bagarjanev, velik prija- teU STtremi glasovi večine je ameriška poslanska zbornica odobrila znesek za vzdrževanje ameriškega poslaništva v Sovjetiji. Za poldrugo milijardo novih vojnih letal bo kupila švedska vlada. 10 natovorjenih nemških ladij faka trenutka za beg v brazilskem pristanišču Par*. , nambuko. . 6 odstotkov ladij za prevoz petroleja (Z/) bo Nemci doslej potopili Angležem in Fran- ™m000 moš so do sedaj izgubili Sovjeti * ^lO.OOO 'prestoveljeev bo baje poslala glija na Finsko. Premalol ^ PO DOMOVINI Kako sem s silosi zadovoljen Silo« izgleda kot vodnjak. Naredil sem šest okroglih jam: 1.50 m širokih, 2 m v zemljo, 1 m nad zemljo, s skupno prostornino 90 m5. Dobil sem 1500 din podpore. Poeimi imam v njih ski-sano zeleno krmo. Spomladi napeljem v jame deževnico iz streh in vode mi ne manjka. Jeseni nimam skrbi, kako bom posušil otavič, jesenske detelje, nedozorelo koruzno slamo. To vse denem uvide v jame. To vse ne zadostuje in vsejem si po ječmenu koruzo v siloe. Ko preneha jesenska pasa, začnem krmiti e suho in silos no krmo, krave nimajo manj, rajši več mleka. Dokazi Dekla pride iz hleva: >Danes nisem dosti namolzla, krave niso dobile iz silosa < Vprašam pastirja in ugotovim, da je pozabil dati kravam iz silosa. Pozabile pa niso krave, ker bilo je manj mleka. Tako hitro se pozna na mlečnosti vpliv silaže. Skisano krmo Sivina jako rada žre. Ko sem kopal jame in delal silose, so se mi sosedje smejali, Tudi sam sem dvomil. Sedaj pa, če me kateri vpraša, kako sem zadovoljen s silosom, ga peljem samo v hlev, vzamem nekoliko siloene krme in jo pokažem Sivini. Ako ie leži, takoj vsa vstane in prične mukati. Živina uma pokate na svoj način, da je silaža dobra krma, in meni nI potreba ničesar dokazovati. Kdor se je prepriča! o dobroti si lože, sklene, da si bo tudi sam omislil silose. — Franc Dolenšek, Lakenc-Mokronog. Iz raznih krajev Kaplana nad Vrhniko. V torek, 13. februarja smo dobili novega dušnega pastirja. G. župnik, želimo Vam, da Bi mnopo let ostali v naSi sredini srečni, zdravi in zadovoljni 1 — Jeseni smo dogradili novo šolsko poslopje v Logu in s 1. nov. 1. 1. so se naši otroci preselili v novo zgradbo. Hvala vsem, ki sta se trudili za njo! — Tudi v naših hribih ni dobiti petroleja. Kaka pri Krškem. Da pa je »Domoljubova« razprava >za živinozdravniške pomočnike« izzvala živahen odmev v raznih krajih Slovenije, je to glasen klic, da zadeva prav v živo posega v kme- tove razmere. Vse, ki jim je resnično do tega, da bi le prevečkrat z obupnimi razmerami se bore-čemu kmetskemu človeku /.boljšali njegov položaj, pozivamo: Storite vse, da se zadeva čim prej uredi. Marsikdo vam bo hvaležen. Smarjeta. Na pustni torek zvečer je zapustila solzno dolino Cvelbarjeva mana iz Laknice. Naj počiva v mirul Raka pri Krškem. Na Brezovem je odšla v večnost iena in mati Ana Ceroviek. Večni miri Sestre pri Ljubljani. Dne 10. februarja je praznoval naš gosp. župnik Fran V e r e e GO-Ietnico rojstva. Se kot kaplan je jubilant navdušeno delal v sestrski prosveti, i isto vnemo je nadaljeval, ko se je vrnil med nas kot župnik. Krepko je zastavil besedo kot duhovni vodja v Prosvetnem društvu in pri KA. Pomagal nam je tudi gospodarsko; posebno lani, ko smo popravljali in postavili novo galerijo v Domu, vse to je njegova zasluga. Jubilanta kličemo: Bog Vas živi še mnogo let med nami! — V nedeljo so bile smučarske tekme zasavskega okrožja FO v So-strem. Tekmovalo je okrog 00 članov in mladcev v teku, smuku in slalomu. Tekme so lepo uspele. V nedeljo, 25. febr. ob pol 4 bo uprizorilo Prosvetno društvo socialno dramo: Boštjan iz predmestja. Vabimo vse, da si igro ogledate in spoznate, da je rešitev socialnega vprašanja samo v evangelijskih besedah: »Ljubi Gospoda svojega Boga« in »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«! Ljubljanski spomladanski velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., bo letos od 1. do 10. junija. _ Zima tudi nas dokaj trdo prijema. Je pa pr» vsem najtežje to, da ni dobiti nikjer petroleja T« nadloge pač ne poznajo kraji, kjer imajo elektrf. ko. Tudi nam jo obljubljajo že nekaj let sem. Zato smo pa še vedno v — temi. St. Kupert na Dolenjskem. V noči od srede n« četrtek je pogorela posestniku Karlu Ramovšu na Dol. Jesenicah ni bivšem Bavdkovem posestvu hiša z vso opremo, živežem in obleko. Skoda znaša 24.000 din, zavarov. pa znaša ie 4000 din. 'Gospodar in gospodinja vse do zadnjega nista opazila ognja in sta v zadnjem trenutku skočila iz goreče hiše in se otela smrti v plamenih. — Užgalo se je najbrž iz dimnika. Priporočamo usmiljenim srcem I TriiSče na Deleajskem, Te dni je rapustil Tržišče in odšel v Sarajevo nai obč. tajnik Joško Račič. Prosvetno društvo in FO, katerega tajnik je bil ves čas svojega bivanja v Tržišču, mu je na predvečer odhoda priredilo prisrčno poslovil. nieo. Vzornemu fantu, prijetnemu družabniku in odličnemu prosvetnemu delavcu, želimo, da bi se kmalu zdrav in srečno zopet povrnil med nas. St Vid pri Stični. Vsi »Dcmoljubovi« naročniki, ki Imate kakršnekoli nečednosti pri dostavljanju časopisja, se obračajte vselej na svojega krajevnega zastopnika g. Franca Hrena' ia 9L Vida, ki ga vsi poznate in ki se bo xa vaa informiral in posredoval pri upravi brezplačno. Kostanjevica. Pravo petrolejeko kri so preživljamo. Neverjetno, a vendar resnično, da dobiš ca eno steklenico petroleja dve steklenici dobre sli-vovke. Tako je dobila elektrika šele sedaj pravo vrednost V veliko nevoštjivost oaih, ki jo mmajo. — Tatovi so se oglasili pri Leopoldu Košaku, krojaškemu mojstru, v Kostanjevici ter mu odnesli blaga v vrednosti 3000 din. — Sliši se, da bo ol>-čina dobila koruzo po znižani ceni. Naj bi se pri delitvi upoštevali res potrebni I Dole pri Moravčah. Križmanove mame ni- veS med nami, iztrgala nam jo je kruta smrt iz naša srede. Pokojna mama je bila res vzorna krščanska žena. Naj bo tebi, draga botrica, kakor smo to domači nazivali, Vsemogočni večni plačnik; preostalim pa naše iskreno soialjel Brdo pri Lukovi«. Ono nedeljo so Imeli na«l gasilci svoj redni občni zbor. Pri volitvah je bil t malimi'spremembami izvoljen dosedanji odbor. Gasilski četi želimo tudi zanaprej obilo uspehov pri delu v pomoč bližnjemu! — Na »debeli četrtek« vsako leto praznuje naša župnija ta dan kot praznik, ko vsi župljani pristopijo k sv. r.akra- Besede (Povest) Spisal It Vollkonja, Ilustriral akad slikar L Sušmelj Slike ti tromeseioe kronike • našiti krajih. »Hitro ven!« je vpiL »Kdo si?« se je spet oglasil nekdo, ki pa ni čakal odgovora. Slišalo se je, kako ljudje begajo in tekajo, vpijejo in loputajo z vratL Otrok je začel vekati, nato 90 se odprla vrata. Iz hiše je planila Bizjakova v ošpet-,m krilu ter držala dojenca, zavitega v moške hlače. Za njo je bos prinesel Bizjak prvorojenca, to mu je glava mahedrala v spanju, kakor bi jo imel samo privezano Pod pazduho je tiščal listnico in čez PoTožinVL?610 T šk?rnjev" V hIevu ie tulila krava, odvalit * Mnkup slame Pred hišo ter naglo stekel odvezovat živino. Par škornjev je bingljalo okoli njega, odgnal fomia ^ SpUStil * veriSe 8 *rav ter brS»! Ti Stara Svmja ^ hoteia vstati, moral jo je brcniti z boso nogo. Ker so mu škornji nagajali, j h e v nf k? S °dl<>miI štremelj 'ter tolkel J? i lovila udarce noge ter vsa ramena Medtem so ogenj zagledali tudi drugi. Prihiteli so S1 z::: 2to -iz kai?na ™ S t V 3 ° 12 vodn aka. Plamen je metal vročino da so gasilci vpili, naj nanje izlivajo da ^do reži h vsaj živino. Da bodo rešili obleko da b S® 1« od dale« huf l J • ?kaj i,h i® vlam° stvari, ki so se okoli hiše že zažigale, Bizjak j. skakal, pljuval v roke tor RAZNO Vat meluzalemov. Potniki, ki so potovali is Kantona v severozapadni smeri v notranjost Kitajske, so odkrili v okrožju Tating v pokrajini Kvej-čov vas, v kateri so srečevali same starce ia starke z gubastiml obra-zL V vasi prebiva okrog sto ljudi in vsi ti so že dosegli in presegli stoto leto življenja. Najstarejši med njimi, ki je bolj podoben mumiji kot živemu človeku, šteje po soglasnem zatrjevanju ostalih prebivalcev 180 let. Ta Metuzalem med Metuza-lemi pa se še vedno preživlja sam s prodajo drv. Največ potluialcev Ima gotovo angleška radio-oddajna družba BBC, ki je sprejela v svoj program tudi govore v arabskem jeziku; arabščino pa razumejo vsi moha-medancl, tako da bo število poslušalcev naraslo za kakih 250 milijonov. Mravlje, W pojejo. Znanstveni listi poročajo o raziskovanju učenjaka H. A u truma, ki se bavi s proučevanjem mravelj iz družin mirmika in for-mika. Mravlje teh družin imajo posebne utripajcS* Trnovska župnija v Ljubljani ie dobila novega župnika njem v župniji Šmartno pri Kranju. Gimnazijo je sludiral v Novem meslu in v Ljubljani, kjer je bil tudi gojenec Atojzijevišči. Po odlično opravljeni uialun je »topil v bogoslovje in na dan mobilizacije 20. julija 1914 pel v Sniartinski cerkvi novo mašo Leta 1915 je bil nastavljen za kaplana v Semiču, kjer je izredno uspešno in požrtvovalno deloval do lela 1922. Semeničanl se ga še sedaj z veseljem spominjajo in kadarkoli pride kak Se-mičan v Ljubljano, se ne pozabi zglasiti pri tako prijaznem, postrežljivem in gostoljubnem nekdanjem kaplanu gospodu Ivanu. Kakor v Semiču, prav tako je bilo delovanje g. Vindišarja kot stolnega vikarja v Ljubljani, vsestransko in plodovito. Dolga vrsta je govorov, katere je govoril g. Vindišar na prižnlci, pri kon-gregacijah in v raznih društvih. Prav posebno se je pa brigal za ljubljanske reveže kot tajnik stolne Vincencij. družbe, dalje je nešteto ur svojega dela posvetil Zavodu sv. Marte, dalje sfuž-kinjskenm domu. V svoji veliki dobroti je vsakemu pomagal, ki je trkal na njegova vrata, nikogar ni odbil, vsakega prijazno sprejemal. Poleg cerkvenega in socialnega dela, ki ga je z veliko vestnostjo vršil, je bil znan novi župnik kot izvrsten katehet na lichtenturnški meščanski šoli in vnet voditelj Marijanskih kongregacij. Res vsestransko je bilo dosedanje delo g. Vindišarja. Trnovski župniji vsi čestitamo, da je dobila tako delavnega in požrtvovalnega župnika, duhovnega očeta in vodnika. Naj bi novi župnik v zdravju in moči dolgo vrsto let vodil svoje nove župljane k svojemu Bogu. Velika trnovska župnija je dobila novega župnika v osebi stolnega vikarja g. Ivana Vindišarja. Novi trnovski župnik je bil rojen v Srednjem Bit- mentom. Tudi letos smo to pobožnost lepo opravili. Lelos je Se posebno povzdignilo slovesnost, ko je po dolgih letih prišel zopet med nas gospod svetnik Kalan iz Ljubljane. — Naš FO prav živahno deluje. Na dan 1. februarja je sklical po deseti ma&i v dvorano FO vse fante in može na skupni lurni sestanek, ki se ga je udeležilo nad sto mož in lanlov. Kol govornik jo nastopil na sestanku p. svetnik Kalan. Ob koncu predavanja je g. predavatelj poudaril, da je treba tudi v naši domovini vnetih in odločnih katoliških mož in fautov, ki bodo z vso odločnostjo in neustrašenostjo izpovedovali svoje katoliško prepričanje. — Prejšnji teden je odšla v večnost Katarina Jeretina po domače Vidova mati iz Vrhovelj, stara je bila 82 let. Številni pogreb je bil priča, kako globoko ceni in spoštuje naše ljudstvo naše dobre in skrbne matere, ki bo vse svoje življenje posvetile družini in Bogu. Javor nad Ljubljano. Dne 15. februarja smo dobili po dolgem času zopet svojega dušnega pastirja g. škerla, kateri je prišel iz salezijaiiskega zavoda na Rakovniku. Gospoda župnika smo kar mogoče dostojno in lepo sprejeli. S tem je ljudstvo pokazalo, da zna ceniti svoje duhovnike. — Letos obhajamo 150-letntco, kar so naši pradedje posla-vili v Javoru prvo župnišče in župtio cerkev. Ker je naša župnija majhna, šteje komaj 70 hiš, so bile žrtve velike, da so naši predniki mogli postaviti leta 1907 novo župnUče in cerkev. — Gospod župnik, Bog Vas živil Skofja vas pri Celju. Kakšno Škodo dela pri nas potok Hudinja, vidi lahko vsak, ki se ogleda njegovi tok malo vstran od državne ceste v fiiuar-jeti. Za najmanjša dela regulacije je bil nakazan od banovine znesek 100.000 din. — Osnutek novega proračuna naše občine je povišan od lani za 18.4)8 din in znaša 189.696 din dohodkov oziroma izdatkov. Izdatki za socialno skrbstvo dosegajo vsoto 57.796 din ter so se povišali od lani za celih 24.120 din. Ni čudno, ko pa vzdržuje občina 36 ljudi, med njimi 14 siroi brez staršev. Samo za te slednje izda letno okrog 17.000 din. Včasih podobnih izdatkov ni bilo, sirote brez staršev so vzeli premožnejši kmetje, ki niso imeli lastnih otrok (ali tudi poleg njihl). Menda je bolj sebičnost in skrb za lastno ugodje kot pa slabi časi, kriva, da tega dandanes ne store. Tudi izdatki so nekaj narasli; ni čudno: občini se nalaga vedno več dela. Dalje se je zvišala postavka za osebno in imovinsko varnost, znižala pa postavka za kmetijstvo, kar spet ne moremo razumeti. Povečane Izdatke bo skušala občina kriti s trošarino na jabolčnik, in sicer od litra (doslej je bila pavšalna) in z zvišanjem občinskih taks od gradnje novih hiš. Odprto in najvažnejše ja pa vprašanje trošarine na vino, kajti če se bo morala znižati na polovico, se bo pokazal ogromen primanjkljaj osnutka proračuna, ki bo po-pognal občin, doklade silno visoko. Zalog pri Ljubljani. Učenci in učenke obmejne šole v Čepljah v črnomeljskem okraju so poslali zaloški šoli fotografijo s sledečim pismom: Že drugič ste nas razveselili z darilom. Veseli smo vaših darov in hvaležni smo vam za pomoč, posebno še zato, ker vemo, da imamo tam daleč prijatelje in prijateljice, ki mislijo na nas, revne slovenske otroke ob meji Kočevske. Pošiljamo vam naše slike, da nas boste poznali. Na eni sliki vidite tudi šolo. Od šole navzdol po klancu pridemo v vas Čeplje. Na nasprotnem krilu pa sta vasi Vimolj in Kralji. Po klancu navzgor pridemo na Brezovico in Zadere. Iz teh petih vasi prihajajo ude, ki z njimi proizvajajo glasove, katerih pa seveda človeško uho ne more slišati. Autrum je pustil, da so mravlje tekle po taki podlagi, ki je bila občutljiva za glasove. Glasove je Bprejel z mikrofonom in jih ojačil z zvočnikom. Potem je mogel določiti, da so utripajoči udi na drugem obročku zadka in začno utripati in »peti«, kadar se jih dotakne kaka druga mravlja s tipalkami. Mravlja »poječ le, če je razburjena aH v pijanosti. Najdražji kožuh na svetu imajo v Ne\vyorku. Da so zanj dobili potrebne kožice, so morali čakati 16 let. Izdelan je namreč iz kožic neke be-1" kune, ki jo dobe z napornim večletnim križanjem drugih dveh vrst k«n. Kožuh slane 80.000 dolarjev (kakih 4,400.000 dinarjev). Thomas Jetterson, tre-«Hv predsednik Združenih orzav ameriških, je izde- ah izumil prvo ameriško samokolnico. V srednjem veku so bili v Evropi knjigovezi samo menihi po samosta-mn. ker se je poklic ve-«ve knjige smatralo za »ekai svetega. brezumno nosil polena. Nič ni več vedel ne za škornje, ne za svoj denar. Vida in Rezka sla se ugledali v žarki svetlobi. Vida se je obrnila, da se ne bi videlo, kako je zardela. Zabolelo jo je, da so ji kolena klecnila; naglo je vlekla v kraj omaro, ki so jo spravili iz hiše. »Pomagal bom!< je rekla Rezka. »Ni treba!« je stisnila Vida. Povlekla je nase, kakor bi grabila dolgo vrečo. Ni še napravila deset korakov od ognja, ko je strašno počilo ter prevalilo steno, kakor da je iz, papirja. Zakadilo se je, nato je butnil, plamen preko zidovja, kakor bi hotel izza sten. France se je opotekel in padel na kup sena. Andrej je omahnil na tla ter si osmodil lase na tlečem tramu. Za trenutek je vse omahnilo in popadalo, kakor da so brez nog. Preplašeni kriki so raztrgali pošasten dim, ki se je dvignil iz hiše. Zasmrdelo je dušljivo in težko, da je dražilo pljuča in bodeče sililo v oči. Streha se je bila razpršila, kakor bi bila iz žaganja. Ženske so začele vreščati, zmetale so s sebe ogorke ter pobegnile, vlekle so može od požara in kričale: »Še bo, še bo! Di-namit in bog ve kaj!« Ogorki so leteli na ljudi, da so se opotekali in bežali. »Petrolej, saj je samo petrolej!« je vpil Bizjak. »Sli-šiti, saj je samo petrolej!« »Poka,« je nekdo vpil ter bežal, »poka, kar je!« Zbežali so ter gledali od daleč. Andrej si je pulil osmojeni šop, ki mu je smrdel v nos, ko je zapazil žensko pri hiši; ležala je na tleh. Čudno ga je povleklo, da je planil preko razmetanih polen in goreče slame. Plamen je osvetljeval truplo ter se je spuščal preko zidu. Vse je že gorelo; kakor bi bil radoveden, je ogenj lizal skozi okno, da so šipe pokale v vročini. Iz proda- jalne se je dvigal dušljiv dim. Se malo in truplo na tleh bi bil dosegel ogenj. Na oni strani je bila slama. Pohlevno in skromno je gorel plamenček ter se plazil po tleh, kakor bi hotel ubežati. Vida se ni dobro zavedla; kakor bi jo bilo nekaj udarilo po čelu. Čutila je top sunek, nato pa se sesedla, kot bi ne imela nog in težka omara se je zvalila čez njo. Andrej je ves drgetal od napora in strahu, ko jo je prijel. »Tak dajte no!« je zavpil. Vse je tisti hip pozabil. Samo šumelo mu je v ušesih; ko je dvignil dekle, mu je omahnila v rokah. »Ali ni bil samo petrolej? Drugega ni bilo! Saj je bil samo petrolej!« je vpil Bizjak, kakor da je bila voda. Ljudje so se umaknili in se delali, da ne slišijo. Andrej jo je prijel ter rahlo nesel od ognja. Mrtvo mu je visela z rok. Spotaknil se je na tlečem tramu, da si je odrgnil komolec, zaletel se v bezgov grm, ki je rastel ob jarku, padel z njo v kup gnoja, ki ga je Bizjak spravlja! za repo. V lase se mu je zagnal jogorek ter zasmodil šop. Samo otresel je z glavo, da mu je padel na tla. Da so lasje zasmojeni, ni niti pomislil. Položil jo je na tla, globoko zasopel ter bil kakor brez pameti. Nehaj hipov jo je gledal, potem se zasukal kakor obstreljeu. »Kdo ve, kdo ve?« je zajecljal. Sedel je, kakor bi ne vedel, kje je. »Kdo ve, kdo ve, čigava je!« Zublji so švigali ter razsvetljevali kraj. Kakor bi hotele velike zveri iz teme k ognju, so se sence lovile pod gozdičem. Rezka ga je potresla za ramo: »Saj ni mrtva!« je rekla, »ali ne vidiš, da odpira oči?« (Nadft!!*vanje prih.J 6* otroci ▼ šolo v Če|>lj*. Skozi Čepijo pelje cesta na Stari trg ob Kolpi. Do tja je dve ur, p<*>-hoje. Tam je sedež naše občine. Dolina od Čepelj Ho Starega trga prav do Kolpe se imenuje Poljanska dolina. Svet ie kraški, zato pridelamo malo žita ic drugih poljskih pridelkov in vlada revščina večinoma v vsej dolini. Veliko mož in fantov hodi okrog kroš-njarit, ker domači pridelki ne zadostujejo za preživljanje. Mnogi pa so se izselili v Ameriko in od tam pošiljajo svojim pnmoč. Vranja pe« pri Kamnika. Letos se nismo pripravili na tako hudo zimo, snega imamo dovolj v tem hribovitem kraj«. Našim smučarjem in san-karjem se ni bati za sneg, saj ga jim ne bo kaj kmalu zmanjkalo, ker imajo veliko veselje za ta zimski šport. Mnogim primanjkuje drv. Tudi živinske krme nam bo primanjkovalo, ker je bila v preteklem letu bolj slaba košnja. — Mladi fantje v 13., 14. in 15. letu so ustanovili mladčevski krog, ki ima svoje sestanke ob nedeljah po maši. Udeležuje se sestanka okrog 15 fantov (mladcev), ki so skoraj vsi naročeni na njih glasilo »Mladec«, Le tako naprej! Cerklje na Gorenjskem. Zapustila nas je po 15 letih službovanja nad vse dobra, blaga gdč. učiteljica Zofka Vivodova. Zelo težko nam je bilo slovo, ker je bila tako dobra s svojimi učenci in z vsemi trpečimi. Gospodična, zakaj sle sli od nas, ko smo vas tako zelo ljubili? Otroci, bolniki in reveži vas bodo zelo pogrešali. Želimo vam, cenjena gospodična učiteljica, da bi uživali v novem kraju vso srečo. Naše tople želje in molitve vas bodo spremljale na vseli potili vašega livljenja, in naša srca bodo prosila še naprej, da bi Bog bogato blagoslovil vašo življenjsko pot. Brdo pri Lukoviei. V Praprečah je umrl Capuder rranc, pd. Kmečov oče, brat g. ravnatelja dr. K. Capudra. Bolezen, katero je prav vdano prenašal, je ugonobila njegovo življenje, katere- kal je prinesel še iz svetovne vojne. Kot dober gospodar se je vedno rad zanimal za čim večjo izpopolnitev modernejšega in donosnejšega sistema y gospodarstvu. Bil je tudi ustanovni član prosveinega društva in tukajšnje gasilske čete. Rajnki je bil zvest bralec katoliških listov in ključar podružne cerkve v Praprečah. Pogreb je bil t ponedeljek. 19. februarja. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Ratečc-Planira. Morebiti je kdo godrnjaL češi v teh časih prenavljajo. Toda sedaj, ko je Jenko Peter — 80 letnih Danes praznuje1 80 letnico rojstva Peter Jenko, po dom. Muhovčev oča iz Na-kla. Rodil se je dne 22. februarja 1860 na Sivki pri Kukovče-vih. 27 let star se je priženil k Muhovcu, kjer s pridnostjo in vačnostjo povečal posestvo in dvignil hišo. S sedaj že pok. ženo Ivano sta imela 13 otrok, od katerih jih 6 še živi. Vse sta dobro vzgojila in preskrbela. Hišo sta prepustila mlajši hčeri, kjer oče še sedaj brklja okrog in zetu ter vnukom pomaga pri delu. Kljub vsem skrbem in trpljenju pa je še čil in krepak in vedno dobre volje. Vedno rad pripomni, da jc eden najstarejših možakarjev pod naklanskira zvonom sv. Petra. Živo se zanima za vse domače in svetovne dogodke, ki jih zasleduje tudi v naših slovenskih katoliških časopisih, tako v »Domoljubu« in »Gorenjcu«, ki jih imajo pri hiši že dolgo naročene. Ob njegovi SOletnici mu otroci in vnuki ter vnukinje želimo, da bi dočakal še mnogo let zdrav in krepak kot doslej 1 naša župna cerkev tako lepo prenovljena, ni menda nikomur žal za tisti denar, ki ga je prispeval, da so stroški vsaj deloma kriti. — Da se je letos v naši fari precej razširil naš verski tisk, je tudi zasluga novega g. župnika. Nekaj bi pa radi povedali: Možje in fantjel »Moška nedelja«, ki jo polagoma vpeljuje gospod župnik, naj bi ne bila samo po imenu »moška«, Naj nas ne kvarijo slabi vplivi tujskega prometa. Začnimo živeti preprosto in verno življenje naših prednikov in počutili se bomo bolj srečni ter bomo lažje prebrodili negotove čase, v katerih živimo. — Nedavno je zapustila solzno dolina Marija Pintbah, mati našega župana g. Jožefa Piutbaha. Naj sveti pokojnici večna luč! . 4 Oemšenik, V nedeljo, 11. febr.' so se poslavljale našo prosvetne organizacije od svo- jega požrtvovalnega prosvetarja Crahka Fran« četa, ki odhaja na novo službeno mesto v Mir. no peč na Dolenjskem Dragi Francelj! Ob odhodu se ti zahvaljujemo za vse delo in žrtve ter dolga pota, ki si jih prehodil neštetokrat od doma pa v prosvetni dom v čemešnik. Tvoj trud ni bil zaman in smo veseli lepih sadov. Zagotavljamo te, da bo tvoj zgled ostal najlepši spomin na tebe. Prepričani smo, da bo bujno cvetoča prosvetna mladika pri nas rustla v mogočno drevo po tvojih zaslugah. Na pot ti želimo mnogo osebne sreče, predvsem pa božjega blagosl va pri tvojih bodočih prizadevanjih! Boštanj e , Savi. V župnijski cerkvi in r salez. kapeli na Radni so prebrali dopis škofijskega ordinariata v Ljubljani, v katerem so predvidene ostre duhovne kazni za nepoboljšljive in trdovratne špiritiste. Pa se sliši, da nekaterim ne gre v glavo, da ima Cerkev dolžnost in pravico odločati, kaj je prav in kaj se ne sme. Kdor je res pobožen in veren katoličan, bo priznal svojo zmoto in zanaprej veroval to, kar uči katoliška Cerkev, škofje iu duhovniki, ne pa, kar pripovedujejo razni za-nesnjaki. Tisti pa, ki kljub jasnemu pouku nočejo .opustiti te prazne vere, naj se boje izzivati jezo božjo in naj ne mislijo, če lahko ljudi varajo, da bodo prevarali tudi Boga. Dobro pa bi bilo, da tudi drugje posvete več pozornosti takim in podobnim pojavom, ki begajo lahkoverne ljudi. Litija. V nedeljo, dne 18. febr. je bil v dvorani Ljudskega doma v Litiji občni zbor KZ za okraj Litija. Občnega zbora se je udeležilo nad 100 zastopnikov iz obširnega litijskega okraja. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik KZ za okraj Litija Strman Alojzij. Od centralnega odbhora KZ sta se udeležila občnega zbora senator'Brodar in tajnik KZ dr. Lavrič. Po izčrpnih poročilih odbornikov je govoril senator Brodar, ki je v svojem govoru zlasti poudarjal stanovsko zavest, ki jo med našim kmečkim stanom — čeprav je najštevilnejši — tako pogrešamo. Dr. Lavrič je podal poročilo o delu centralnega odbora KZ. Navajal je, da se je centralni odbor KZ trudil, da bi izposloval za potrebe naših kmetov cement po znižani ceni, kar se mu pa v prete-čeaem poslovnem letn ni posrečilo; spanje pa je, da se bo to v tekočem leta doseglo. Na občnem zboru sta bili »prejeti dve zahtevi. 01 Gospod Volodiiovski V vsej njegovi postavi, govorici, pogledih, t glasu je bilo nekaj uiko nemirnega in mrzličnega, da je ta nemir prešel tudi na Bašo. Vendar se" ji doslej ni zbudil niti najmanjši sum. Azijev nemir je zadostno opravičevala bližina Raškova in grozni Isvičin oče. kljub temu je bilo Baši tako težko pri srcu kakor bi šlo za njeno lastno usodo. .1"hbžala se je sanem in jahala nekaj ur v bližini Evice, razgovarjajoč se z njo o Raškovu o starem in mladem gospodu Novoviejskem, o Zoši Boski, slednjič o okolici, ki je postajala vedno bolj divja in strašna pustinja. Prav za prav se je začenjala pustinja takoj za Hreptjovom. toda tam se je vsaj od čas« do časa dvigal na obzorju steber dima, ki je naznanjal kako pristavo, kakšno človeško naselbino. Tu pa ni bilo nikjer človeških iS?w t- b ne bila da potuje v Ra»kov, k ter žive ljudje in stoji poljska popadka, bi bila lahko mislila, da jo poltjo kanVv nJ znane pustinje, v tuje dežele, na konec sveta val.nlont'1"^ J* okolid- J'e n^ote zadrži de kom n\!t-Sikem MOSta,a za sanmi ^ <>d-ker ip\rn? iS" f*Sa S,e 1 * Pridružil Azija in različna mili ^ P°™a > J9 razkazovati raznena mesta m praviti njih imena. Vendar to ai dolgo trajalo, ker se ie začel, zemlja kaditi. Zima očito ni imela" S fuž*ff£ LeS Lkak°r v 80zdnatem Hreptjovu! „ , Jv\er "e^j snega v soteskah, razpokah na robovih skal, pa tudi na severnih obronki t bila fln!njf VObie.ni bila P°krila s snegom, bila je črna od grmovja ali pa se ie svetila od ,raVe" 11 ie £ je d" Ishna, belkasta sopara in se raztezala tik nad zomljo, da se je zdelo, kakor bi v dal av ve ke vode napolnjevale doline in se široko razHvale po ravninah. Potem p« se je ta sopara dviga a vedno više in začela zakrivati sončni blesk ter spreminjati jasni dan v meglen in mračen. »Jutri bo dež,« je rekel Azija. »Da ga le danes ni. Kako daleč je Se do Raškova?« Tuhaj-bejevič je pogledal na najbližjo, sredi megle še komaj vidno okolico, in odgovoril: »Odtod je že bliže do Raškova kakor nazaj do Jampola.« In oddahnil se je globoko, kakor bi mu bila velika teža padla s prsi. V tem trenutku se je razlegel konjski topot od strani oddelka in neki jezdec se je pojavil v megli. >Halim! Poznam ga!« je zaklical Azija. V resnici je bil to Haiim. Ko je pridirjal k Aziji in Baši, je skočil s konja in začel s čelom biti ob streme mladega Tatarja. »Iz Raškova?« je vprašal Azija. »Iz Raškova, moj gospod!« je odgovoril Halim. »Kaj je tam slišati?« Starec je dvignil svojo odurno, od nezaslišanih naporov shujšano glavo k Baši, kakor bi hote! vprašati, ali lahko pred njo govori. Tuhaj-bejevič pa je takoj rekel: »Govori svobodno! Ali je vojska odšla?« gospod. Le peščica je ostala.« »Kdo je poveljnik?« »Gospod Novoviejski.« »Ali sta Piotroviča odpotovala na Krim?« »Ze (W. Ostali sta samo dve ženski in stari gospod Novoviejski z njima.« »Kje je Kričinski»« »Na drugi strani reke. Čaka!« »Kdo je z njim?« »Adamovič je s svojim oddelkom. Oba ti biieta v tvoje °rok!reme' Sir\Tuh^b^' >» « izS dospeli« r°ke ~ °nadva ~ ia ki še niso »Dobro!« je rekel Azija z ognjem v očeh. »Leti takoj h Kričiiiskemu in jim ukaži, naj zasedejo Raškov.« »Tvoja volja, gospodi« Trenutek nato je skočil Halim na konja in izginil kakor prikazen v megli... Strašen in zlo-vražji blesk je odseval z Azijevega obraza. Odločilni trenutek, tako dolgo pričakovan, trenutek največje sreče zanj — je priše!... Vendar mu j« bilo srce tako, da mu je sape zmanjkovalo... Nekaj časa je jahal molče poleg Baše in šele, ko je čutil, da ima gla« v svoji oblasti, se je obrnil k njej z zagonetnimi in svetlimi očmi in rekel: »Zdaj se moram odkrito razgovoriti t vašo milostjo...« »Poslušam,t je odgovorila Baša in gledala nanj pazljivo, kakor bi hotela čitati v njegovem spremenjenem obrazu. XXXVIII. Azija se je s svojim konjem približal Bašine-mu tako, da se je s svojim stremenom skoro dotikal njenega in je še nekaj korakov jahal molče. Ta čas 6e je trudil, da bi se popolnoma pomiril in se je čudil, zakaj se mora boriti za to mirnost s toliko silo, ko je imel Bašo v rokah, ko ni bilo nobene človeške modi več, ki bi mu jo mogla odvzeti. Toda on sam ni vedel, da tli v njegovi duši iskra nade, da se mu zaželena žena odzove z enakim čustvovanjem, dasi je bilo to popolnoma neverjetno in je vse kazalo nasprotno. A če je bila ta nada slabotna, je bilo za to pa hrepenenje, da bi se to zgodilo, tako silno, da ga je treslo kakor mrzlica. Ne bo stegnila svojih rok proti njemu ta zaželena, ne bo se mu vrgla v objem, ne bo povedala besed, o katerih je sanjal cele noči: ,Azija, jaz sem tvoja! ne bodo se njena usta ujela z njegovimi — to je vedel... Toda kako sprejme njegove besede? Kaj bo rekla? Ali izgubi vsak občutek kakor golob v krempliih roparske ptice in se mu dovoli prijeti, ' PLANINKA ICPAVHNI C AJ Pomlad... Kakor narava, »ako Je obnemoglo tudi nafio teio ter se le a težavo bori proti boleinlm. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega ln zdravega, Očistiti ga moramo teleeu SktKl-Otve navlake ter mu dovajati nove, oeveZuJoče sokove. Zato ee priporoma naravno zdravljenje a •.PLANINICA"- čajem ki Je večinoma pripravljen Iz najboljših planinskih idravilnih rastlin, katerih koristno delovanje priznava ie znanstvena medicina. Dolgoletna skuinja nam ootrjnje, da Je • Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegova sestavi«* vzete li znanstvene, deloma pa tudi lz ljudske medicine. »Planinka« zdravilni Saj je lober rer*-lator ia čiščenje In obnavljanje. Zato Je k, zdravljenje 6-12 tednov a »Planlnke« čajem ® Bahoveo Izredno dobro: ? a> prt slabi prebavi In zaprtja, * pri nerednem delovanja črevesja, pri napetosti In omnttnl. _______, fflavnboii^ nesiiečnosfl In zgafft, pri obolenjih sečna kislina, Bri obojen I n Jeter In hemoroidi. rr prt »cttozI ja živčnih boleznih. Zdravilni čaj »Planinka« pospeiaje tek. Za- £ htevajte v apotekah Izrecno »Planinka« čaj §ž Bahovee, kl Je samo tedaj pravilen, če Je ^ uprt In plombiran ter nosi line: MR.0AHOVEC apoteka U UBIJ ANA TAI sicer- 1- zahteva, da se nastavi Veterinar-sivinozdravnik s sedežem v Litiji; 2. da se da Snetskim posestnikom za gradnjo gnojničnih • in in svinjakov cement po znižani ceni. Pri volitvah je bi' soglasno izvoljen stari odbor , Lojzetom Strmanom na čelu. Bučka na Dolenjskem. Snega imamo kot novsod Pu Se ne godrnjamo preveč čezenj, ženrav je 80 letni Blatnik Janez v njem ostal, da so ga Se'e drugi dan našli. Ne godrnjamo Da ne čez sneg, ker imamo vsaj vodo, ki jo v peči iz snega delamo. Nekateri, a malo jih Be ik nimajo močno živino in dobre sani, jo vozijo tud' i* oddaljenega potoka. Ni sicer najboljša, a pije se le. — Drugi morajo na votlo, ker živine nimajo m ne drv, da j,i vodo iz snega topili, kar na hrbtu prinašati v brentah pol ure in Se več daleč iz kakšne napol luže. Imamo sicer nekaj zelo dobrih studencev, oddaljenih kako uro daleč, ki bi lahko doli vodo vsej občini. Pred vojno je bil tudi vodovod že * načrtih, pa ga ie vojna zavrla, po vojni pa s higiienskega stališča zelo govore o potrebi dobre vode. Pa zdi se, da to velja bolj za drugi del naše pokrajine, kjer popravljajo stare vodovode in jih z novimi nodomestujejo, da je v njih boljša voda. Nič čudnega, da v jeseni in pozimi, dokler je še kaj v sodu, vse od zibelke naprej pije vino. Saj bi še kuhali z njim, če bi se na to navadili. Sami seveda s tvojimi močmi vodovoda ne zmoremo, saj ga ie drugi bogatejši kraji ae. Stokrat na odru (Borovnica.) Kdo ne pozna pri-jazne mladenke Marije Bečajeve, ki je pred kralkiffi stotič nasto-pila na borovniškem 4-- ^ifctfr ■ _mKa prosvetnem odru. Mi-BaMHF' 'iWWBj mo tega jubileja ne BHb.!> .^HjMi S*» »Domoljub« in " K Mj«Jl«g§Bl !e Pr!!V. se je mmŠBai. ^^mSmllm spomnimo ob tem jn-bifeju in pa ob deset-'^^S ^r %'*'«P|j letnici, ko deluje pri H" \ BB borovniškem prosvet- ffijMi-. _ . '' - AjŠsIliBti nem društvu. On* pra* ■fililisib^fckJMSMBI posebno požrtvovalno deluje pri dekliškem 'SHHHHHMtigHi krožku in jo pogosto vidimo med prvimi telovadkami na raznih javnih nastopih. Njeno največje veselje je pa oder, m katerega je zelo navezana. Ona je tista, ki daje veselje in korajžo vsem. Takih, tako delavnih in zavedih prosv. delavk, bi želeli še več in ne kloni pri najtežjih igrah. K njenemu jubileju iih prav iskreno čestatamo in želimo, da bi tudi v bodoč« posvetila svoje zmožnosti, svoj trud niši pro-sveti. Bog živi Marijo Bečajevo. Hrušica pri Ljnbljanl. Dramatični odsek FO v IlruSici bo uprizoril v nedeljo, dne 25. febr. ob 4 popoldne v domu igro »Razbojniki« v 5 dejanjih. .Vljudno vabljeni) Kraaj. Ta teden le pretresla vse mesto stralna novica o samomoru, kl ga je izvršil čevljarski pomočnik P. J. is Križev na Gorenjskem. Usodnega večera te je hotel v eni izmed kranjskih gostiln obesiti, toda ljudje so ga pravočasno rešili. Naslednje jutro se ja podal proti Savskemu drevoredu, oSividno z namenom, da izvrši avoi naklep. Nenadoma se jo pognal v kanal elektrarne Majdič. iV bližini stanujoči sosedje so čuli obupne klice na P?™o5. Ko so prišli ljudje na kraj. odkoder so se slišali klici, ie ni bilo nobeno sledi o kakem človeku. Našli so aa bregu aktovko. Obveščena ie bila takoj oblast, ki je začel« iskati utopljeuca. Po skoro 4 urnem iskanju s čolnom so kakih 200 ®eifov od mesta, kjer se ia imenovani pognal v vodo, našli utopljenčevo truplo. Zdravnik ie mogel ugo oviti le gmrt. Kaj ca je gnalo v smrt, še ni S ,ieno- Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je večkrat govoril, da se namerava usmrtiti. Stranje. Toliko govorjenja kakor ga je bilo *»nnje dni, ie dolgo ni bilo po naši fari. Na sv. Valentina zvečer in naslednje jutro je šla namreč ™ ust do ust novica: Prodnikov Franseli — ustreljeni Morilec ga je pričakal, ko jo od dela v treo-Pr,8el v svojo gobo urejevat svoie pisarniške Posle. Soba je v pritličju hiše in morilec le ustrelil ba .n,M*"i«v sejem v Moravčah bo v soboto, dne februarje.. To sporočamo vsem številnim trgov-C6m> "i vprašujejo po datumu tega sejma. na pokojnika skozi okna Bližnji sosedje so slišali ea muh pok in brž pritekli na pomoč, o morilcu pa že ni bilo ne duha no sluha, kar brž |o je ne-znanokam pobegnit In to ee je zgodilo na kraju, kjer ho',:to ljudje skoro neprenehoma mimo ali v Prodni)' o trgovino ali pa v eno izmed štirih skoro v i osredni bližini se nahajaiočih gostilnic. Strel je zadel pokojnika naravnost v pljuča in ker je bila krogla napiljena, jih le popolnoma razme-sarila, tako da ni bilo nobene pomoči več: nesrečnež je moral nmreti po kratkem smrtnem boiu. Na Hce umora so poklicali ta ko i zdravnika dr. Pnclia, ki je pač moral izjaviti, da človeške pomoči ni več. Prav tako so prihiteli tudi orožniki iz Kamnika, ki gg iHI. .................. i ..........irftii Spominke na sv. misijon, ki bo v . Kranja od ?5. februarja do 5. starca, bo imela v veliki zalogi PODRUŽNICA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE V KRANJU - MAJDlčEVA HI9A. mpi um)* so ugotovili dejanski stan. Poklicali so tudi domačega župnika, ki je pač storil, kolikor se more v takem primeru storiti, pomagati pa tudi ni mogel. Pokojnega Franceljna smo ob obilni udeležbi domačinov in tujcev pokopali v soboto dopoldne v Stranjah. Naj mu bo ob strani njegovega dobrega očeta stranjska zemlja lahka, z njim vred pa naj uživa blaženi večni miri Morilca doslej 5e nimajo, splošna sodba pa je, da ie pokojni padel kot žrtev maščevani«. Kranj. Pretekli teden jo bil občni zbor krajevne JRZ za Kranj v dvorani Ljudskega doma ob nabito polni dvorani. Zbora so se med drugim udeležili tudi okrajni glavar dr. Vidic, mestni župan Cesenj, bivši narodni poslanec dr. Šemrov in drugi. Po pozdravnih besedah predsednika dr. Me-gušarja so sledila poročila odbornikov o delovanju organizacije. Predsednik ie podal obširno poročilo o laaskoletnem delovanju organizacije, kar so navzoči z odobravanjem vzeli ns znanje. Sledila so volitve novega odbora, pri katerih je bil izvoljen ves stari odbor z nekaterimi dopolnitvami. Po izčrpanem dnevnem redu je sledil referat g. župana o občinskem gospodarstvu in sodelovanju stranke JRZ pri občini. V Podobe pri Starem trga je v petek 16. L m. zvečer po dalj£i zelo težki bolezni zaspala t Gospodu goepa Ivana K rži i roj, Mlakar, mati g» Ludvika Kržiča. trgovca in hotelirja v Pudobu, v visoki starosti 75 let. Rajna gospa je zgodaj vdo-vela ter se z vso skrbnostjo posvetila vzgoji treh otrok in vodstvu gospodarstva in gostilne na domu v Nadlesku Zemske ostanke blage rajnice m ob obilni udeležb! sorodnikov in prijateljev potožili k večnemu počitku oh stran prerano umrlega moža na farnem pokopališču v Podcerkvi v ponedeljek 19. t. m. dopoldne. Dobri rajni materi naj sveti večna luči žalujočim naše globoko so-žaljel Kranj. Te dni se ie poslovil s kranjskega ko-ra organist g. Ciril Mohor, ki se je udejstvoval na koru celih 37 let. Že kot mlad fant je pomagal svojem očetu pri petju na koru. Stopil je v ljubljansko orglarsko šolo. lo sijajno dovršil, nato pa prevzel orglanje na koru v Kranju, Prežgan je. Ostra zima, kf nam je do sedaj toliko prizadela, bo. upamo polagoma popustila. Živina in prašiči so nam prezebali po blevih. Po kleteh je zmrznil krompir, voda je v vaških studencih zmrzovala, da miio jo dobivali iz oddaljenih r.ižiih grabnov. TolikSnega Bnega in sploh zime n« pomnimo deset let. — Letošnjim poročencem želimo vso srečo ln božjega blagoslova na novi življenjski poti — »Doooljub« prihaja letos v našo faro v večjem Številu jot lansko leto. 2e lani smo poudarjali, it« mora imeli vsaka hita ' '»«* »Domoljuba«. Letos se nam Je to akora popolno-ma uresničilo, Tisti naročniki, ki jim ni bilo mo-pla«Hlt oele naročnine, »o se tdružill po dva k dva ter plačali n« t* način fflo naročnino, da bodo imeli pravilno do žrebanja. Tako laliko mirno I rdimo, da so bere v vsaki hiši naš »Domoljub«. Tudi pri »Bogoljubu« Imamo lotos lepe uspehe, ker se je pridobilo precej novih naročnikov. — Naje ljudstvo rado - kljub velikemu pomanjkanju — žrtvuje ea dober katoliški časopis. Marsikatere-mu delajo »skomine« letošnje bogate nagrade tako pri »Bogoljubu t kol pri »Domoljubu«, E, 5000 dinarjev je ie kar cela »dol«. — Sedaj je li vsako Številko »Slovenca« in »Domoljuba« v roke in fitata v njih, kaj se godi po svetu. Počitka ni poznala, bila je vedno »ri delu. poaabila na sebe in skrbela le «a druge. Nikoli pa ni tožila. koliko mora trpeti, temveč je vse potrpežljivo prenašala. Z veseljem je stregla postom, ki so prihajali drug ta drugim lačni in utrujeni v kuhinjo. V Štedilniku je gorel »večni ogenj«, da hI dobil vsak uslužbenec ob vsakem času gorko hrano. I'r»v tako j« bila dobra siromakom. Vsakega revnega popotnik* je sprejela {>od streho, aiu postregla s hrano in mu oskrbel« prenočišče. I^po pripravljena s* smrt je »atisnila trudne oči temu svetu in odšla polna dobrih det k Tistemu, ki je rekel: »Karkoli ste storili kateremu mojih najmlajših bratov, sle storili meni.« K udujentu počitku so jo spremili it i rje duhovniki in veliko ljudi. Veselite se pri Boju, ljubi mati! V sav#ti&* »v. Met* je v nedeljo 18. t m. umri« dolgoletna postrt-ir.ica v Slovence vi upravi Ančka Berkigar <« Mirne peči a« Dolenjskem, ko je depofoit« 17 tel Od svojega tt. leta je vse svoje »ivlje«je bre« vsake podpore svojih domačih služila svoj kruh, dokler ji niso opešale močv in pred dobrim po! leto n*š\a tasluien ia mi res počitek v taveti&u. Raja« je bila ivesta in p®, stena v sw)jik službah, pobožna ia i vest* čUnlea Marijine ilruihe kriiaoske in je dobro priprav- ____i priredil » nedeljo 35. februarja v Prosvetnem domu v Dolu «ro »Med trajem do cvetja«. Dekleta fcod« zapela twfc par aa rodnih pesmi. Ker je igra telo lepa, vat>:ax> vse prijatelj* Mše prosvet«. Bos S»«i! P" Rikaiei. Pa* 15. januarja {e amr*a Frančiška Kaplan po djtji in mučni boieimi r let« starosti Bila je gtoboko verna lena. Ko-««* f s 0trv< i.T! s* J«? i. \>n pogreb ie pričal da je hiU »io prilfuhijeaa. Naj t miru po-.5*: ~ "»da tava pritiska na »Ribničane«. Ker r»NK»ki kmet ne rkv* iiveti samo od kmeti istva. S pcvSh v Iuj-hv Ampak let« se ne N> **J K*fct »slitikv — IVvejte ikra!«, bo rt-če nstke pri žrebu a. »jj s* Sw«iii tudi »rihoijkih tkcaaov^: i« še so asu sovefte, da mu bodo dali P O M I A D A N S IC I DUNAJSKI VELESEJEM SK VRŠI IO.-16. MARCA 1940 TCHMICNI Wf LtSIJIM DO 17. MARCA 1MO Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfabrikati, »hiša mode*, modna industrija, umetna obrt itd Vse informacije se dobijo pri častnem zastopniku sa Banovino Hrvatsko ia Dravska baaoviao: J. Kulhanek, ZAGREB, liica 9, telefon 24307 ia pri generalnem tAstopaikn sa Kraljevino Jugoslavije: H. PfannenstiU, BEOGRAD II, Brankova 8, telefon 80881 Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na ielf»-oieah Kraljevine Jugoslavije in na nemških železnicah zastonj liifo in kuhalnico, da bo lahko igance me-Stal, ia Je lonec in skledo povrhu, da bo lahko jedel sa Jiroko m i to. Se priporoča mojster ilie in kmeev. St Vid aad LjaMjaao. Naš dolgoletni naročnik g. Janes Jstns, posestnik v Ptodgori 3S pri Št Vidu nad Ljubljano, slavi s svojo življenjsko ciruiioo Marijo dne 19, februarja v krogu svoje druiine letnico svoje poroke. V lakoau sw jima je rodite 16 otrok, od katerih jih iivi ie It. ki ta nema jo v iiTljenjvi ugledne in dohre pofoiaje. K n ranemu lepemu jubileja kličemo tudi mi: Sa aamsra in srečna let«! Cerktj* pri Knaja. V nedeljo 36, februsrja bonso vide« v dvorani film »Kriisrske vojsk«, ki je telo lep ia ima poino napetih došivijajev. Zato aaj ga pride posedat vsak: moški, fcaske >jb otroci Pred pnčetkom ia med odmori bo igral tamba- Prijava odmere davka za obrambni sklad PravsLka finančna direkcija v LjuNjani }* odredila, da da>\Hti savetanci do St. januarja l^) vWijo prijave ia odaero sp^ijsii-doprsa^sa » im Ta n* «* sedaj »ravska ftaasčsut direkcija podaljšala d« 15- fe^jruarja. Pri tem otvva,rji>i» oa slsds^; 1. Teea vdov«, aiso pa opr^i i p«včttt av^ctaci. ki so o,te«jeai ali b«, otoA. pa t« aKViU piaoevau ^ cijatm »r«pevek po v g ji w ^ P* ^^e« ako dokata o s p«- jav^ p^tajM* ^ oOčvae. * w ^ Jia ^ pa s* aasrti V te svrbo , in datasa od katartnkccB Jfetega (iocoea do vključno 1.000 dia. ne bo predpisan specijalni doprinos in jita uto ni treba vlagati prijave xa specijalni dc^prioas ta leto 1940. ako poleg safmJjsrise od katastrskega čistega doacea do 1000 din. ne plačujejo nobenega" drugsgs neposrednega davka. 4. t.>brazec prijave ia od-apscijalnega eteprinosat n obrambni skiad se dobiva pri darmi upravi K«* je 15. febmar, ie tairešL, priftoroča-J»a, da davčat tavessad viagajo prijavs tadi po 15. febnaarju, če tega pred 15. te-tMiaearjejB ra»ti aeBtsacja ati tritfrrga drugega "«jta ssš bilo »agoče itorife. Xaj pa v t«n primeru v prijavi ars^Jejo raik*. »akj aaso i prijave vbKK Si. jaa.«surja. oaipMaa 15. te^raaf^s. raški t bor. — Pretekli teden so pripeljali IOCO m cevi ta naJ vodovod. Če bo šlo po sreči, je upati, da bomo Sli letos z delom naprej. — Sadjarska podružnica sprejema naročila sa sadno drevje samo ie do nedelje. Sadjarji, ki boste sadili, iganite se in naročite. Praska. Katoliško prosvetno družtvo v Preski bo priredilo v četrtek 22. februarja ob 8 rvečer v m&H dvorani društvenega doma 4. prosvetni sestanek. Sa sporedu j« govor, igra »Trgovka« ia pelje. Obenem vabimo domačine in okoličane, da se pridno poslužujejo društvene knjižnice, ki posluje v pevski sobi vsako nedeljo ia praznik po nauku. Naša knjižnica šteje nad 400 knjig. Mor&rlo. Vzorne KrSmanove matere Marij® Cerar is Dol ni vež med živimi. Kakor luč pred oltarjem je ugasnilo njeno zgledno krftfiansko živ. Ijenje. Potrti smo stali ono nedeljo ob njenem od-, prtem grobu t žalujočo rodbino, ko so ie priklo-nile zastave in zabobnela trda zimska pni na njeno krsto„ Vmes pa so doueli tolažilni glasovi pevskega tbora, »da vidimo se že nad svesdamic Blagi pokojnici večna nebesa, »vojceia iskreno so-iai^l _ Pravijo, da smo zapili lani * rooravški dolini en milijon dinarjev, zakadimo j* vsak mesec po 30.000 din, kar znaša letno 360.000 din. Za občino, ki šteje kakih 6000 prebivalcev, precej visoke številke. Veliki Gaber. Ker jo zaradi prestopnega le!« sv. Matija 25. februarja, bo sejem v 2ubini zaradi nedelje 28. februarja in ne 24. februarja, kakor je pomoloma označeno v pratkah in koledarjih Boštrnj ob Savi. Gospodinjski tečaj, ki srno ga pričeli 4. decembri, se bliža k koncu. Tečaj obiskuj® 16 deklet, ki z velikim zanimanjem sled« pouku gospodične Kersnikove, ki jim okusa pojasniti skrivnosti dobre gospodinje. Ni pa le ratno, da zna gospodinja kuhati izbrano kosilo ob izrednih prilikah, ampak posebno važno je. da zna vsakdanjo kmetsko hrano okusno ia dobro pripraviti. Dobra gospodinj« p« mora tudi znati se-Siti perilo ta svojo družin«, zlasti pa doma izgo-toviti razne pletenine. Vsega tega se oče dekleta v tečaj« in kar so se naufila v kuharski auietnostt in ugotovilo ročnih del, hočejo pokazati todi dru-gim. Zato bodo v nedeljo 28. t m. priredile ra«. 2?*? v ki ^ bretpiačno odprta od 7 zjutraj oo s popoldne, čabimo vse, da ii razstavo ogle- 'i! j Ln. !ako »P0«"«!«, d« ni i«gat>ljeo &a, ki w ga dekleta prebila v tečaju. SMeaee pri SevaleL Minulo nedeljo ie bfl obuu t bor Kmečke tveie ob precejtep udeleftt nm« in ian ov Na občnem zboru to se j»retresal« razn« kmetijska in gospodarska vprašanja. Isvoljea it bil stari odtHirr. - v predpusta m bili t m* iupai cerkvi okhcant trije pari. . . * draživa a« Mirmi uprimi v no- delMdne 2B, fobr. ob 8 popoldne pretresljivo j S*™0"^® S11® »iriev spovežne mot&^oeti«. t ' 5 sejanjih. Vljadoo vabljeni! Morile« Hočeta na sleda Oroiniški podnarednlk Ivan Meden in kaplar Franc Mavko sta 12. februarja v Sp. Hudimi pri Celju zasledovala neznanega moškega, ki ie bil osumljen tatvine kolesa. Sled ju Je pripeljala do hiše pekovskega mojstra Andreja Glušičs. Opazila •ta, da je zasledovanec Izginil v kletno robo. kjer stanujeta dva dalmatinska krošnjarja. Kaplar Mavko je počakal za hišo. Meden pa je šel v klet ia stopil v sobo, kjer je vida! zasledovanega v družbi dalmatinskih krošnjarjev. Meden jim ie napovedal aretacijo, v tem trenutku pa je neznanec ugasnil svečo in v temi šestkrat ustrelil na podnared-nika Medena. Streli so razburili vse stanovalce, ki bo v hipu z orožnikom Mavkom prihiteli ter skočili za neznancem. Ta pa je ie razbil IIpo na malem oknu in šinil »kozi okno na cesto. Orožnik Mavko je nekajkrat ustrelil za njim ter ga očividno zadel, ker eo ostali za razbojnikom krvavi sledovi. V sobi je morilec pustil klobuk ia aktovko, v kateri je bilo nekaj ženskega perila, brivski umirat ia druge drobnarije. V nekaj minutah Je prihitel na kraj umora avtomobil celjske rešilne postaje in odpeljal smrtno ranjene® podnarednika Medena proti celjski bolnišnici. Med«n pa je le med potjo izdihnil. Orožništvo je dognalo, da JT morilec Ivana Medena znani razbojnik Hace. OrožaiM ao zaprli več oieh, ki ao na sumu, da a» sodelovale z morilcem in razpeiavale ukradeno blago. Haceta prav ptidno zasledujejo, vendar ga, ko to pišemo, še niso ujeli. Videli so ga pa ie v Savinjski dolini ia te dni celo v ljubljanski ok»Iici. Komenda. V sredo 14. februarja so . Mh-čevo mater fa Brega v »taroeti 76 let Pokojna je bila dobra in mirna žena. Pokojnina je svoje otroke dobro vzgojila in so ile kar tri njene hčere v samostan. Pred dvema letoma je obhajala zlato poroko s svojim Se fiv^ni" molem Prancefom. lWf počiva v mirul — V sobota pa so pokopali >Sve-!vo< mater, Ma«ft«> IM» Ja M»lje - ' ~ »a je bila dobra uTwniS Pred Statkim jeotW lala svojo 80 letnico in letos bi pa imela tudi zlato Poroko. Naj počiva v mirul Globoko prt Brežicah. Uprav* občine je 8 sodelovanjem gasilcev zgradila v oarčju občine zelo ličen občinski in gasilski dom s praktično preurejenimi notranjenimi prostori ter obširno dvorano« v »a gradbena del* so bila izvršena brez obreme*-, nitve davkoplalevaleev, ml tedi fctee zapustila Bi-.1 V. xdo,gOV- Vsi prOsfoM* stavbe s« opremljeni z električno razsvetljavo, katere napeljavo je enako " .................al". V"bBHi * minulem letu bil deleZen ta kraj. V občinski pf-Jfnu je urejena tudi uradna, v Mamini sobi pa JfT®8 telefonska gcwor!hil»a, skt je prav tako nova Pridobitev lanskega leta. - Pred božičem je Med »aso mladino vznikla zamisel, da bi se učencem naše šole oskrbela priložnost do najmodernejše izobraževalne tehnike in veselja ter zabave v teh težkih dneh potem — šolskega radia, težavna je bila pot te zamisli, ki je bila proračtraana na 12.000 dinarjev. Pa so bile premagane tudi te težave in ja po kratkih treh tednih, sredi januarja, šolski radio že zapel. — Obstoji paše vendar precejšnja hiba, in sicer dejstvo, da je ta naprava mogla biti plačana do sedaj komaj do dveh tretjini Odbor za to napravo se je obrnil za uresničenje te zamisli z vljudno prošnjo za ' darila na prijatelje. — Izdeluje se lepa uporninaka tabla, ki bo visela v dvorani, z jnigpi zaprošenih in navedbo odziva, v omogoienje pozne hvaležnosti onim, ki ao jim v otrofkia letih ustvarili veselje in važao duševno dobrino. - • Galileja pri Celja. Postoril še le od nas g. župnik Mihael Carf, ki je zaradi bolehnosti stopil v začasni pokoj In se nastanil v Celju. Le kratkih pet let Je delovni med Galičanl. Bil je mož dobrega aroa, pravi dobrotnik revežev. V teli letih, kar Je pastiroVkl v župniji, Je dal prebellti in preslikati naSo župnijsko ce»kev in iupnišSe. Vsi Ga-ličanl se mu na tem mestu najlepše zahvaljujemo za vsa njegova dobra dela in mu želimo, naj v miru preživi zasluženi pokoj. Za župnijskega upravitelja je prišel k nam g. Ivan Sirnad, kaplan od Nove cerkve. Vsi smo ga veseli, ker vemo, da je vnet duhovnik in dober organizator. Vsi prosimo Vsemogočnega Boga, da blagoslavlja njegovo delo! Vojnik pri Celju. Akademija našega FO in DK bo gotovo vse presenetila. Vršila se bo Ia v nedeljo, 8. marca v posojilniški dvorani. Poleg nastopa orodne vrste na drogu in bradlji bi omenili simbolični vaji >Of, Doberdob« iu »Nebo Sari«. Na sporedu bo tudi nova otročka igrica >Ko-njiikU. — Teža j, ki ga ie priredila Kmečka zveza v nedeljo, 11. februarja, je bil dobro obiskan. SSkoda le, da jo zakadi '-pomanjkaiija predavatelja stanovsko predavanje odpadlo. Želeli pa bi te ve« takih težajev........ n Brdo. Prihodnjo nedeljo, 25. februarja bo popoldne ob treh v .prosvetni dvorani na Brdu .zanimivo predavanje >čuvajmo naže narodno blago v besedi, sliki ia pesmi!« Predavanje bo združeno z skioptifianai slikami in petjem narodnih pesmi. Predaval bo ravnatelj PZ g. Zor iz Ljubljane. LJUDSKA POSOJILfiKi V LJUBLJANI zadruga i neomejenim jamstvom o UMmš. mMHem mm 6 " v lastni paloff branite ** t V* Ineie Nove tft .tare rtoge, ki so v celoti vsak čas izpiačl|ive obrestuje po «$/,■ proti odpovedi po 57. V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIH ZASTONJ NAJ VEČIA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI CELJE 19 KLOBUKI. ČEVLJI, NOGAVICE. ROKAVICE. KRAVATE, ROBCI. DEŽNIKI i je sredstvo t& po množenje mleka pri kra ■TTR^^^^HL vab in »a dobro prebavo. fiMiMMMr' Zavoj mali Din 10'-, ve JP^HVr liki Din Itj-. M H Bister flaid za konje za »* » masažo pri rainib poškod- bah ooi in Kit. Steklenica, mala Din It)-—, velika Din 20 - Bister prašek prepreči mnogotere konjske bolezni posebuo pa naduho, zavoj Din 10'—. Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca napravite z JtUlaam, zavoj Din 20'—. poštnino zaračunamo posebej Dmgerija Enou, I*. Kant, Ljubljana, NebotKoik d Dunajski pomladanski relesejem od 10, do 16. marra 1940. (Tehnični velesejem do 17. marca.) Po uspehu letošnjega Dunajskega mednarodnega jesenskega velesejma — kot prvega vojnega velesejma Velikoneinške države, ki je dokazal nujnost te institucije v go- j spodarskem prometu Nemčije z vsem nevtralnim inozemstvom — se splošno smatra, da so izgledi bodočega Dunajskega pomladanskega velesejma zelo ugodni. Tudi Dunajski pomladanski velesejem bo spet predvsem v znaku eksporta, toda poleg tega bo obdržal j svojo specialno neto kot velesejem dobrega okusa. Posebnim potrebam evropskega juge- j vzhoda bo zadovoljeno z velikim sejmom po- j Ijedelskih strojev in s ponudbo tistega blaga, ki je tem državam, ki na veliko grade svoje poljedelstvo in industrijo, najbolj potrebno Napori velesejmskega ravnateljstva, da bi razširilo blagovno sliko z velikim sejmom avto- | mobilov in motornih koles, imajo vse izglede na uspeh. Razven tega se bodo s posebno ureditvijo velesejma odprla nemškemu ustvarjanju nova pota v inozemstvo predvsem na področju mode in umetnega obrta na Dunaju. Običajne olajšave za obiskovalce velesejma iz tu- in inozemstva so že zagotovljene I. PraproSnik DoaZale — Ljrbtjanska cesta K. «9 priporoča »voje najnovejše šivalne »troje, pogreiljive. vseh »Tetovnih »narok, po naj-».ž,.h cenah. - Velika izbira molkih ia danskih dvokoles. - Na zalogi tudi malo ta dvokoles«. ohranjeDi ŽTalni Nnredilai praSek »REDIN« u praži««. _ Vaak kmetovalec si lahko hitro in i malimi stroški »redi svoje pr.tšife. Z»do- JkfSHi IE^FS*," 1 VnUU 1 zav.6din. SittSO J,/1"- S P° P?®" 2* din, 4 zav. po posti 30 din. - Mnogo zahvalnih pisem. s Pa«te: prav, Redin « dobi mmi , ^ *ko to****** tac. U*!j.K. Na deželi pa zabtevsjt, REDIN pri Vašem Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nj. prostor v.lja za J.okr.1 5 din. Naročniki »Domoljuba. plae,j0 s polovico, ako kupujejo kmetu.k. potreblčia« al. prod.|»|o.voj. pridelke ah .»Č«.o po, lov, 0/i obrtnik, pomočnikov ah vajencev in narobe. Pri»tojbina za male otfUs« m plačo,, » a, Usnje domačega izdelka nudi najugodneje obrtnikom tn kmetovalcem LAVRIC, uanjarna — SL Vid pri Stični. Drevesca: češnje v 10 aortah, brjskv« v iS sortah, vrtnice, vinsko traja in ključe, prav dobro kupit« v drevesnici Jelen, St II] pri Velenju. Me&e obleke perilo ln vsa oblačila po priznano nizkih cenah ti nabavite pri Preskerju • Sv. Petra cesta 14 — LJubljana. Služkinj« sprejmem na majhno posestvo. Vižmarje 14 St. Vid n. LJubljano. Vse Čebelarske potrebščine železnim Fr. StupI-ca, Ljubljana, Gospo-avetska 1. Fiektrsmstor skoraj nov. 4 konjake sile, zaradi Izmenjave prodam. DemSar Alej Skorja Loka. Kupujem« stalno odpadke volna, bombaža, Jute In sume, krpe, ataro že leto tn kovine. Sprejmemo nakupovale«: NAKUPOVALNICA LJubljana. Post, predal 303. Zbiralce naroči! posnemalnike in brzoparilnlke sprejmemo. Osla site se pri »Tehna« dražbi. LJubljana. Mestni trs M. Krave montafonko — dobro ralekarico, prodam. . Naslov v upravi »Domoljuba« pod St 1117 Okovje u po blitvo, stavb«, lip«, barv« — kapit« najceneje: A. Šolnik, želeinina, Ljnbljaaa, Zaloika cesta. Dekie zdravo, za hiina ln polJaka dela, ataro }0 do 25 let, sprejme boljša družina blizu Ljubljane. • Peterca, Zadvor 4, p. Pobrunje Služkinje In 2 hlapa za kmečka dela sprejmem. KiorjanClč, i'o-Ijane 4. St. Vid. Dekle sprejmem za kmečka dela in gostilno. Knez RaSica, p. 3L Vid nad Ljubljano. Vaakovralno zlate, srebro ln brlljant« kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ul. t. Velika za I osa vsakovrstnih ur, budilk in nakita po najnižjih cenab. Kovaškega pomočnika sprejmem. Bček Josip, Cesta II. oktobra IT. Ljubljana. 1-2 Žagarja za žago samico, takoj sprejme A. Cufer, Jesenic«, Gorenjsko. — Plača dobra, zaposU-tev stalna. Deki« vsa kmečka dela sprejmem takoj. Plačam 100 din. Humar Marija. Bled. Krave dobro mlekarico, prodam. Naslov v upravi »Domoljuba« »t. jjj*. Velike, lepo svinje II tednov brejo, prodam. • Polzve se pri Frane Filipi«, trafikant v Kamniku, Maistrova ulic*. Cerkovnik • »rganitt dobi službo pri Sv. Križu pri Litiji. Dohodki : stanovanje. S njiva, bera in »tolnl-na. Prošnje a spričevalom o »trokovtl Izobrazbi in o dosedanjega službovanju naj s« viole na župtil urad 8v. Križ pri Litiji. MU Hi zajčje kože od domačih, ln vs« druge kupuje, tudi ne suhe - ZDRAV 1'C, Ljubljana, Stari trgi« Služkinjo-dekli starejšo, od 10 do *i let. sprejme župnitč« na Gorenjskem. Im*la bo delo v hlevu, na polju in po potrebi v kuhinji ter po sobah. Dela ni preve«. Naslov v upravi »Domolj« pod »t. 1720. Vajen« od Iti let naprej sprejme Kovačič, sobosllkar v Stični. Kravo ; teličko« «obro mlekarico, pro. dam. Dimnik, D. n y ■Jan««, Polju 6, gost. Hlapca h konjem sprejmem. Jarc, Zg. Slika »I. "~0eki7 za vaa kmečka dela takoj aprejmem. Plajj »60 din. . Velkavrh, Savije 28, p. Ježica, Krav« t teliČkoR prodam. — Touuifi i Brezovica 40 p. Ljub-Uanl. Služkinje pametno kmečko dekla polurnih stariev, o« U do M let, za vaa kmefka dela in pomoč v gospodinjstvu spre! mem k večji hiti v Domžalah, Plača po dogovoru. Ponudb« s todntm naslovom Js postati upravi • Domoljuba« pod »Poštena« tt «»8. pameten in polten dobi službo v župnisču Cerknici. Bik slmendolec. 1« mesecev, naprodaj. - Lenič. PleSlvlca 1, p. Brezo- vica. Pastirja 1*—14 letnega sprejmem. • Lenič, Ple«. vica 1, p. Brezovica. Posestve na Dolenjskem ali na Štajerskem kupim. — Ponudb« a ceno na: M. S. It«, p. Rob na Dolenjskem. »aproriaj Podpisani proda svoj vinograd v Rojah prt Čatežu pod Zaplazoo, ki J« v dobrem stanju ln Ima 1000 cepljenih trt novo s opeko krito zidanico, nad kat«-ro bl •« lahko napravilo stanovanje. Cena 18.056 din. Natančneje «e .'XVo pri: Janeze Korelec, Mačkova« t S>. Velika Luka. fepdj lahek v pogonu, poceni prodam. • fumer, Polj« SI. p. Vodica HIŠI v najlepši legi sredi VeL Mengža, pročam a njivo 1100 m1, pripravno za upokojene« ali obrtnika. - Poizv* a* v trgovini Frano Kanduiar, V«!. Mea-aas. .u Vtdr.li9 25 t- m. «« b« rrSil v Celi. letal •Mai »bor kmetsk® «re»e. Pričetek bo oh 11 Ue odposlance krajevnih usUaof op^jant se občnega »bora udeležijo polnoJIevilrm Prln^! Tm S P°veJ!j'nice in jih (Kldajte wed vho- po prihodu vuK- S^^VobTflV ^ n cerkvi Odiv^i.n,! i. I ™ ob 1030 v 'ar- -........... .i« p.ii.k. - s*«*, WT.t«r.r*b,v- 1,1 - U JUHli,>.d,. Črni gaber kupim U lakoi ali u pesek pesini. Pi ačilo takoj, jadi pred r»iwk«at. Ponudbe j« potrebno po«l«tf 'akoj na upravo »Domoljuba« pod številko 103W Tahtevajfe potiti naš list! Js*