a. ifnOlL f mm. ■ mm*. U. mn HA ll.itio. .Slorm** Ntrod- ul* p* pmškki m ATitoOgnho: a Ncofijo: JWo ifcspij nftpntf . K 4a- I ecio teto otprej . . . . K 45>-Sfrt leti J ; .VJ J 10- I » Am«tko i» vie druge dežele: na mctee m 9 ;\ . 3 50 | ćelo teto naprej . . . . K 50 — Vprafcuijem glede in^eratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamica. Wwrmwmištwo (spodai, dvoriSče lcvo). Kultova mlicm ŠL f, tolefoa *L St. '■Ni na *u i****r UrM«h m4^1« i« traialk«. hucrati te računajo po porabljenem prostoru in ite*r: 1 am visok, tar 54 min Širok prostor renkrat po 12 vln.. drakrat po 11 tIil, trtkrat po 10 v. PoaUno (enak prostor) 30 vin., parte ia zahvale (anak prostor) 23 vio. Pri večjlh Inserdiah t>o dogovoru. Navi naroćallri naj pasi je jo aarjćmaj vedia W >• aakMateL ~1N Ra saao lisneae otročbe brez postatve Jcturji se ae aorena aikakor ozirati. „ffarodat tlfkarna" UltJoa 4t. SS. .Slovenski Narod" velja ¥ Lf ubijani dostavljen na dom ali če se hodi ponj t ćelo leto naprej . . . . K 36*— I Četrt leta „ ••":>'• . 9-— pol leta „ ..... 18— I na mesec M .."..,. 3*— Posamazna Ste/»ka vslja 2O vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo: Saaflova ulica *L S (v I. naistr. \evo\ telefon si. 34 Misli demokrata. Dr. V. K. — Lep kos narodnega dela Je dovršen z opisi narodnega trpljenja z viožitvo inteipelacij v državnem zbora in delegacijah o krivičnih pro-gonstvih, z govori poslancev Jugoslo-vanskega kluba v obeh zastopih in z ©svetljenjem teh razmer na shodih in v časopisjiL Težko bi se bilo misliti bolj-šifr dokazov za opravičenost naših za-htev po samostojnosti, nego tako ob-sodbo obstoječega režima. Saj je bil prisiljen ćelo c. kr. nadporočnik \Ven-zel, sicer Nemec po krvi in mišljenju, iz zbornične galerije besedo povzeti, da da duška svojemu preprićanju, češ, s tako izvrstnim narodom kakor je naš Jugoslovanski narod, se mora boljše ravnati. Švica in ostaJo nevtralno inozemstvo je zadrgetalo groze, ko je tuđi tja in po celem svetu prodrla novica o grozotah, ki so se Jugoslovanom do^o-diJe. In gotovo ni za nas in za naš boj za testno državnost brez pomena. Če je široki svet vzplamte! v simpatijah za nas vsled trpljenja. Vsestransko prepri- Ičanje je pa tuđi. da je deklaracija 30. maja vsklila pod vtisom trpljenja ter i med vse vrste naroda in v vsa srca I prodrla iz istega vzroka. Vzbudila. po-globila in utrdila je čut edinstvenosti ju poslova nskega naroda tuja krivica prizadejana pr\im možem in ženam. tuđi otrokom tega naroda. To dokazilo je vzbudilo v naš prid vest sveta na eni I ptrani, kar v našem Soju neizmerno femiogo pomeni. na dragi strani Iastno »narodno odločnost _____, Saj nam to zatrjuje prelat Hauser v imenu nemških strank in mi-nistrski predsednik! Vse skupa] pa pre-veva vsenemŠki duh nad vlade nad družini narodi. V besedah sprememba ustave z razŠirjenjem pravio ljudstev, ćelo narodov, konečno se pa bode za-svetil — nemški meč! Brez jamstva je prazna vsaka obljuba in jamstvo Je le odmejitev naše zemlje in izročitev iste narodu v Iastno odločevanje. Kaj po-maga avtonomija, ki pa ne bi obsegala n. pr. finančne samostojnosti. Ali so pa merodajni krogi pripravljeni izročiti nam naše finance, da z istimi razpola-gamo v prid naroda! Niti v sanjah na to ne mislijo, ker sploh pošteno ne mis- Ilijo. Koliko je vredna za Banovino njena samostojnost ki ima vendar vsaj de-loma razpolagati z viri dohodkov! Tuđi sužnju se da nekaj udobnosti, da se na njem več zasluži. Ker hočejo kupiti dobro voljo razjarjenega jugoslovan-skega naroda, ponujajo cukerček samouprave. Toda ali še niste razumeli, da ste zgubili v našem narodu zaupanjel Nobene 'nepotrebne skupno s t i! V ta klic je izzvenel shod v Rušah. Tako govori danes tuđi vsak Slovence, ko je videl nov dokaz nem-ike odkritosrčnosti v udarcu poljskemu narodu. Z veliko napetostjo smo pričako-vali, kaj nam prinesejo naši politiJd s sestanka jugosiovaoskin yodite]jex U Zagreba. Oddahnili smo se, ko nišo upoštevali Seidlerjevega nacrta ustavne spremembe, ampak izrekli prepriča-nje. da je za vse, ki neodvisnost hoče-1 mo, potrebna koncentracija sil vseh 1 stiank. Boljšesa sklepa nišo mogli sto-riti možje iz Banovine, iz Erce^bosne, ' Dalmacije in Slovenije! Da borno se pa ; mogli razporcditi, koncentrirati, zdru-/ujeio se demokrati vseh taborov v svoje posamezne organizacije. Osrednji odbor za sestanovitev jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani opravlja draoroceno ćelo. cbjavlja odlomke prjivil stranke, ki bi se ne mogla glasiti točnt\Tst o raz-merah med Jugoslnvani. Dasiravno češko časnikarstvo raz-meroma malo pazi na dogodke pri Ju-goslovanih in na razvoj Jujroslovanstva tor se mora predvsem zaradi pomanjkanja papir ja zadovoljiti s suhim konstatira niem faktov, «o vendar naši prvi časopisi že opozorili na priprave za I spominsko slavncst Preradovićevo v Zagrebu. Tuđi Cehi se bodo udeležili te proslave in je že določena deputacija, ki bo šla v Zagreb, da prisostvuje slav-nosti. Tuđi za nas Čehe je ta slava ve-like^a pomena. Spominjali se borno ne snmo da je bil prvi učitelj, ki ie v mlađem Preraćoviću vzbudil ljubezen do domovine in naroda, naš pošteni stot-nik Burian v Dunaiskem Novem mestu. ludi nam je odsrojil marsikakega vrloga moža ter vzdrževal tja do svoje smrti stike s temi svojimi učenci. V prvi vrsti pa ,ce bomo spominjali Cehi, kako so takrat ored sto leti naši češki, slovenski in hrvatski predniki srčno, iskreno in odkritosrčno vzdržavali rveze med seboj. se zanimali za vse, kar se je godilo ter čutilo bratstvo dru? z drugim. V spomfnu na Preradoviča bomo torej tuđi mi slavili kos svojega jubileja ter se bomo spomnili tuđi sami. da moramo prinesti v naše razmerje tako v srce se-gaiočo odkritosrčnost, s kakoršno so občevali med seboj naši predniki pred sto leti. Kakor izvem, se vršijo že priprave, da se ob tej priliki še izboljšajo in poglobe stiki češko - jugoslovanski. O enem vprašanju se sicer na Ce-škem sploh nič ne piše, pač pa več govori, namreč o židovskem vprašanju. Ni še dolgo tega, ko nismo sli-šali o židovskem vprašanju drugega, kakor da ne bo prei konec vojne, dokler ne bo zadnji 2id v Pragi miliionar. To je bilo že za časa persekucij. Zidje, iz-vzemši nekaj malih izjem, so se nas takrat izogibali kot mrčes mrtvega, hodili so ostentativno z rdečimi krizi na prsih, iz žepa jim je ostentativno gleda! patri-otični »Prager Tagblatt«. Bili so na-vdušeni za vojno, akoravno so se sami po največ vojskovali le po bolnišnicah in po vsakovrstnih centralah. Počenjali so še druge stvari, o katerih nas je sram govoriti. Takrat smo se spomnili, da nam Zidje nišo prav nič pomagalu ko je narod že pred sto leti umiral, naspfot-no! Pozneje so ustavljali naš narodni I napredek ter dušili naravno močno narodne misli. Med vojno so stali vsi kot en mož na strani Nemcev In so bili bolj Crnorumeni kot kaka avstrijska straž-nica. Njih voditelji so komponirali pro- grame za obnovitev Avstrije, v kateri so račurali s Ćchi kot nezavedno plebs, ki je potrebna in koristna, samo za nemške generale. Ko so prenehale per-sekucije, so bili Zidje prvi, ki so se za-čeli brigati za to, kako bo v tej češki državi. »Ali se bo vlada pobrigala, d a mi (!) CeM ne bomo izgubili denaria, ki smo sa investirali v vojna posoiila?« Potem pa so se zbrali zopet okoli onih par posomeznikov, ki so ostati tuđi med vojno še Ijudje in hočejo danes biti zopet Cehi. Kurs naše misli gre na hausse! Naravno, da danes nihče nočc o njih ni-česar slišati. In tuđi onih par Židov, ki nam je ostalo med vojno prijaznih, bo trpelo. Zidje izdavalo tednik »Rozhlcd« in govori se, da nameravajo ustanoviti velik neodvisen dnevnik, ki naj bi stal izven vseh strank. Na čelo te^a lista hočejo postaviti take ljudi, o katerih ve-do, da se nišo eksponirali. Zlasti napredna stranka, ki je imela med svojimi pristaši največ Židov, občuti težavo tega vprašania, resila pa se ga je tako, da je pustila govoriti za se radik. elemente, kateri Židov nišo pustili do besede. Vsak Ceh je prepričan, da imamo mnogo bolj važnih vprašanj, kakor je to. Zakaj bi se ravno s tem pecali. No-čemo delati krivice, priznavamo Zidom vse ljudske pravice, branili pa se bomo, da bi bili oni zopet posredovalci, fak-torji, s katerimi bi bilo treba računati, ker so povsod enaki in hočejo vladati, cx!ločati, a nič delati. Za vse mora ve-Ijati enaka pravica. Za nas ni židovske-ga problema, ta problem obstoja Ie za one, ki hočejo brezskrbno živeti od na-^ šega dela. HlliSiiiifi I JI 21 JHIHfllO. Shod v Kamniku. K a m n i k, 10. marca. V Društvenem domu se je danes popoldne vršil sijajen manifestacijski shod za jugoslovansko deklaracijo. Shod je bil nanovedan za pol 3. uro, toda že ob 2. je občinstvo polnilo dvorano in ko se ie shod pričel, so bili vsi prostori, tuđi postranski. nabito polni. Ta-kega snoda Kamnik ne pomni. Na shod nišo prišli Ie Kamnicani, bila je zastopa-na bližnja in daljna okolica, nekateri so prišli do tri ure daleč. V posebno čast-nem stevilu je prihitelo narodno ženst-vo in radostno je bilo gledati, s kakim zanimanjem, prlobokim razumevanjem in oduševljenem so sledile priproste kmečke žene izvajanjem posameznih govornikov. Shod je otvoril gosp. dr. Alojzij Kr aut z nagovorom, v katerem je po-vdarjal važnost velike dobe, v kateri živimo. Ju^oslovanska misel je na zma-ff ovi tem pohodu. Hočcmo ujedinjenje in samostojno državo in le v dosegi tega cilja vidimo svoj spas v narodnem, kul-turnem in gosrodarskem oziru. Za ta cilj morp.mo pogumno in vztrajno delo-vali vsi. V tem oziru med nami ne more biti nobenih strankarskih razlik, S toplimi besedami je dr. Kraut pozdra-vi\ posebno narodno ženstvo, ki s svojo navzojnostjo priča, kako globoko se zaveda velikega pomena našega narodnega boja. Pozdravil je navzoće zborovalce in zaklical glavnemu govorniku županu poslancu drju Tavčarju pri-srčni dobrodošel. Zaključil je svoj pozdravni govor z burno aklamiranim kli-cem: »Prost mora biti, prost naš rod!« Nato je govoril živahno aklamiran župan poslanec dr. Ivan Tavčar, ki je izvaial: Govor def. posl. župana dria Tauiarja. Pripravljajo se velike politične od-ločitve! In čas je, da pridemo Slovenci ^lede gotovih vprašanj na jasno. Eno najvažnejsih je vpraš^nie, kako naj v teh usodenolnih časih nostopajo slovenske stranke med sabo? Glede tegra so se čula razliena mnenja. Eno je imelo veliko privržeuc-ev, mnenje namreč, da bodi med nami ena sama politična stranka, in sicer tista. ki je bila dosedaj najboli številna in je še danes naimo^neiša. Nasvet se je torej ^rlasil: Vse dosedanje naše politične stranke naj se vržejo v en sam lonec, ki naj nosi napis >SIovenska Ljudska Stranka<. Ta nasvet je sicer silno priprost in mo£oče je. ogrrevati se zanj. Ce pa ^lobije posežemo k jedru, pridemo do zaključka, da se ta nasvet ne pripo-roča in da sploh ni izvršljiv. Danes nas najboli prešinja iu^oslo-vanska misel. Mi nočemo več ticati pod pestjo nepoboljšljive in ne preinteli-gentne đunajske birokracije: vojsknjemo se za svojo svobođo in samostojnost. V tem boju mora stati Slovenec tik Slovenca, v tem boju smo vsi edini in med nami ne srne biti razločka! To edi- J nost, to slogo vzdržati nam bo leta in | leta; ves čas opuščati nam bo vsake prepire, ki se največkrat iz trte izvije-10 ter se bijejo za stvar, ki dostikrat, ako jemljemo vpoštev vrednost juffo-aiovajiske misli, ni toliko vredna, koli- kor je vreden las v juhi! Z eno besedo: Če hoeerao ostati pametni politiki, moramo ustvariti med slovenskimi stran-kami tak položaj, ki bo dajal nai« večje poroštvo, da vlada glede jugoslovanskega vpraša-ija med nami popol no soglaa-je. največja edinost, naiveo-ja ljubezen, največje spo-* štovanje in predvsem n a i-več ja agilnost. Pri tem pa se nai posamezne stranke ne odpovedo stran-karskemu svojemu stališču, katerega niti ena ne druga stranka ne more in ne sme zatajiti! Čudno se vam bo videlo, pa vendar trdim resnico, da bi prej omenjenega poroštva v nobenem oziru ne imeli, 6e bi se Slovenska ljudska stranka in napredna stranka stopili v eno samo stranko! Najboljši dokaz, da se take stvari ne dajo skupaj sciniti, imamo t Slovenski ljudski stranki sami. Tam ie g deželni glavar (Oštri medklici.) z državnim poslancem Jakličem in z mest-nima svetnikoma Štefetom in Kregar-jem ustvaril proti Kreku in Korošcu svojo posebno stranko in ustanovil je zanjo tuđi posebno glasilo. V tistem trenotku, ko je po Krekovi in Korošče-vi nemali zaslugi začela jugoslovanska ideja prepajati ves jug, se je ravno radi te ideje vgnezdij razdor v največjo slovensko stranko in iz teea razdora se je rodila »Resnica«, o kateri ne moremo trditi, da se posebno srečno^ boju-je za iugoslovansko misel. (Burni medklici. Doli z izdajalci!) Ako bi torei dobila pri Slovenski ljudski stranki, kakor pri naši napredni stranki ideja ve-čino, da naj se obe stranki sklopite v eno samo, je, kakor kažejo dosedanfi dogodki v Slovenski ljudski stranki, čisto gotovo pričakovati, da bi se tuđi v naših vrstan pojavila kaka >Resni-cac. Konec bi bil, da bi, če smo prej imeli dve stranki, imeli 'Dotem stiri! Pa še nekaj je pri tem. Ne samo število strank bi se pomnožilo, stopnjevala bi se tuđi ostndna strast boja in polemike, katera se vselej nrikazuie, če sta se iz ene stranke rodili dve. Ti novi stranki sti si potem v laseh in najraje se boju-joti silno strastno; vsaj tista stranka, ki je nanovo nastala, ljubi tako politično bojevanje. ker vsak odpadnik naj-strunenejše crti prejsnje svoje prijatelje! Kakor rečeno, vse to opažamo prf najnovejših dogodkih v Slovenski ljudski stranki. Kar so nam svoj čas naj-bolj očitali, to počeniajo sedaj zastop-niki >Kinečke stranke« sami in sicer z največjo gorečnostjo in zagrizenostjo. Nam so očitali, da blatimo duhovnike in da izDodkopuiemo avtoriteto, katero mora duhovnik uživati. Sedaj pa je >Resnica< največii grešnik v tem pogledu! Vzemimo na priraer le g. prelata Kalana, ki niti v zasebaem, niti v p_o-litičnem življenju nima take preteklo-sti. da bi se je moral sramovati. Bil je in je še danes politik. ki do trenutka, ko je pričela izhajati >Resnica<, ni imel osebnega sovražnika. Sedaj pa. ko je bil do zaupaniu svoiih somišljenikov/ izbran načelnik^ Slovenske ljudske"1 stranke, prišel je gospod prelat pod brusilni kamen Štefetovega tednika, in nič mu ne pomaga, če je kanonik in po papežu odlikovan cerkveni dostojanstvenik: v >Resnici< ee ma ne godi bolje, kakor se je nekdaj godilo temu ali onemu duhovniku v naprednih glasilih! Ob pri četku je bil prelat Kalan tuđi v >Resnici< še prelat, potem je zgubil prelaturo in je ostal še samo kanonik-i nato je zgubil tuđi kanonikat ter je pc stal navaden gospod Kalan, a dandaiu je še samo Kalan, kat^resra obklac' >Resnica< od vseh straai 7 nT\lešČki ; loparji. In če se vpr ^air čem o sto ja pravzaprav kr' rda 'ata, n ne moremo prisoditi dri de. »c Stran 2______________________ .SLOVENSKI NAROD', dne II. marci 191S. 58, šiev. fco U, da zaatopa načelo, da mora slovenski duhovnik biti ravno tako naro-den, kakor vsak drug ud našega naroda, če hoće kaj koristnega. doseći! Ce prej to načelo ni bHo v našo duhovšči-fio tako jrloboko prodrlo, kakor ie prodrlo sedai. ro gotovo ni krivda g. prelata Andreta Kalana! Pri ti priliki moram cmeniti napa-dtov. ki ee vsipaio v noveisem ča«u na jjubljanskega knezoškofa. Jaz ne želim, Sa bi me kdo sma-ral. da sem v kakem-itoli oziru poklican braniti gospoda Icnezoskofa ali da sem v k&kemkoli ozi-Jru poliiićen njegov somišljenik. Tukaf pe prav cisto nic ne skrivam: Moii poli-^^ni nazori so do-tikrat različni od na- frov. katcre more zastopati kaioliški of. V tem pogledu nočem, da bi nasta-kaka napačna mnenja: nairnani pa mi prihaia na miseL ušraniati kake hi-Siavščine. tako da bi liubiianski fednik ■pot^m pisal. da se napredni dr. Tavčar ■obeša fc. knezoŠkofu okrog vrani ali pa da je c. knezoskof sam postal naprednjak, ker se bfati z naprednim iiublian-Lekim županom. \ aaj ge poznamo! Taki fkoreneki zraseio prav radi na niivi £. [Ivana Stefeta (2ivahna veselost.) in [debro vemo, kako i ih ume po tem na trg 'prinašati in razpeeavati. Torej. da ne bodo gospodie pri >Resnici< dobili ka-jke prilike. T zopet in zopet izigravati [svojega >iiberalčka<, rečem o gospodu knezoškofu samo to. da ie iavno pred ^eesarjem. pred ćelo državo in rudi pred foelim drugim svetom pripoznal se Slovenca ter s tem dokazat da mitra ne [stoji kot zapreka med njegovim dostojanstvom in med tlačenim, vse božie in ^svetne pomoći potrebnim elov^n^kim ■narodom! Ce pogledamo, kake reci po-čenja nernski prelat Haaser v državnem •sboru ali pa nemški od n Hellmer v go-fposki zbornici, moramo tuđi katolišfre-'mu škofu — Slovencu prifcoznati pia-Tico, da v svotein prcu ne zatre Ijubezni do naroda, y katerega pređi se je rodil! Opozarjati pa vendar moramo, da _pe sedai škof napada od domaćih na-spromikov — ki so nckdai kleče plazi li pred njim — in pa od Nerncev. Napade grofa Barbota bo škof lahko pren«*?*l. ker je grof Barbo od nekdai bolehal na tem. da ie malo misliL pa vedno veliko govoricil. Domaći nasprotniki so. kar se tiče slovenske zemlje, nekoliko boli prikriti ter škof a in prelata- Kalana ne napadajo po enem in istem merilu. Iskali pa so pomočnikov onszran Sotle in dobili tih tam pri nj-islahši siranki. ki životari na iugu. to ie pri hrvaških frankovcin. Drugače povedmo: Re?ni-coljubje nekaterih Slovencev se ie tes-no zvezalo s hrvaškim židovstvom, tako da Li človek. ko bi to mord^ venđir-le ne bilo preostro izraženo, skoraj re-kel, da sta se v šovraštvu proti ljub-Huiskemu knezoškofu objela :. kraniski farizej in hrvašlri fuđ! Iz te čudne zveze 1e poznala oči-fenje. da je £kof JegliS s svoum podr>i-iom znane iziave za našo deklaracijo ic za jueo?lovan*=ko samostojnost po-ital na jugu — cio venski Martin Lu-iier! Mola naloga ni. ikofa proti takim jnfftmijam ki pa so pravzaprav navad-m& frankovske oslariie, braniti. Ome-jojam tega Martina Luihr? Ie zmp grade ii. *&& «e jasno vidi. kaki podiv-janost ip frsled spor* na*?tOT5i!a r di?id*>ntlh Slo-frenske ljudske stranke in njihovih hr-ratskUi prtveskih. In priv nikako drof-^e ni. da bi. oko bi v naših vT«tah fkle-pila večina. da pe nai zliiemo s Slov. Budsko stranko v eno saro') stranko, v tistem hipu nastal tuđi med nam i od-por. Menim pa. da imamo Slovenci že ■no iResnico« in da bi bilo skorili ivo. ce bi se v naši stranki rodila še dru.^a! Kdor torei globlja preTni^liuie o ceh »adevi, mora že iz politično - taktičnih ozirov izreci e© proti poskusom. ustanoviti eno samo politično stranko med Slovenci! t Ali Ftvarje tuđi 7 drusreffa pogleda ineizpeliiva! Kakor je sve: U5tvarj?n in Ik&kor ga ie UFivaril .cjtti Bosr. je »ploh fnemocoče, da bi v politicnem življeniu Rastapala ena parna stranka, Ob^to'je jLizori. ki so pri eni stranki nepriljub-•Ijeni. druga stranka uh pa zopet dma-,fra za načelne in nedotakljive. Xaj ee politične stranke fee tako izogiblieio načelnih prepirov, zatreti se ti prepiri ne dajo. kar smo na Slovenskim, ko smo casih sklepali takozvane >sloge«\ tuđi ie večkrat doživeli: Sloga je trajala kake štiri inesece, potem se ie v nii pokazala razpoka, peti mesec pa smo ?e aopet znova in se boli eo vrazi li cd pr«|! Tak bi bil konec, če !>i se jucro?lo-▼anski misli posrečilo, zediniti na3 za nekai časa ▼ eno samo politično stranko f Tuđi je zaiipsllivo pri5akovati, đa 6f ena earaa politična stranka, ako bi ostala v Slovencih brez v=ake opozicije, brez vsakega konkurenta, prav krna-la postala zaspana in bi ne bilo več ti-atega tekmovanja. ki vlada med politič-nimi strankami, posebno kadar dehije-jo za kako skupno kulturno stvar! Končno moraio stranke gledati tuli na dostoinost, ker ne ere političnih nazorov vstran metati, kakor kako ob-rabljeno in raztrgano obleko! pziraje se na vse te razloge trdim torei ponovno, da bi pri eni sami poli-* ttični stranki na Slovenskem ne imeli *nikakega poroštva, da ne bi t kratkem znova nastali različni strankarski pre-piri» ki bi bili dosti boli škodljivi, kakor so bili dosedanji prepiri. Zatorej «e popolnoma strinjam s pokojnim dr. Krekom, ki je še malo časa pred »vojo prezgodnjo smrtio zastopal mrie-nje, da nai politične stranke ne stopijo s pozori^ca, tem već da ie Ie želeii, da se dobro in krepko organizirajo in raz-Tifajo za delo in na korist iugoslovan-ski misli Kaj pa je pri ten položaju neohho&to potrebno v đanaSniih fasih? Neobhodno je potrebno, da sloven-ilte stranke v bodoče ne žive ena tik druge kot divje zverine; neobhodno je potrebno, da se irnšlienie in načela dru-£e stranke ne mečejo v blato in da e© orsi prepiri med etrankami, če se že odložiti ne morejo, giblieio ▼ mejah do-etojnosti, prizanesliivosti in neos^bno-ati. Z eno besedo: Ponehati mora x^ak osebni boj. pri katerem se ie posamez- S nim osebam gledalo pod obleko in cn-sih ee ćelo pod kožo. Tukaj mora kli-eati vsak — tuđi sebe ne izvzamcm —: mea culr^a! in najsiovesiiej?e moramo stahtevati. da ima vaaka stranka dolž-nost vse ukreniti, da ne bo Te£ semlie. mutim ^Mj^L^m ** *&"j Da se ta namen doseže, morajo «e koli-kor mogoee na dolgo klop odložiti za-de\e, radi katerih bi se morda eopet vneli prepiri in boii! To je. desar nam je danes najbolj potreba, in ie se ne motim, se nam tukaj že kaže jutranja zarja boljšega dneva! Tem lažje pa bode to, ker je jugoslovansko vprašanje danes glavna politična točka, katera pre^inia vsako slovensko stranko in za katero se je mogooe najuspešneje borili po navodilu: Uočeno korakati. združeno pa ud*riti! 2 deklaracijo z dne SO maia 1917 po naši državni poslanei na iugii na^e države ravzneli vihar, ki se prej pomi-ril Tie bo. dokler ne postane narod sam svoj gospodar z vsemi tistimi pravi čami, katere ima vsak drug narod y našem cesarstvu! Naši Velenemci, ki nišo posebno agilni, če se je treba podati v kako globokeišo mieel, nazvali so. kar je s*ve najpripravneje. našo jugo*lo-van*ko akcijo veleizdajo, in če jim de-setkrat ponavljamo, da hoćemo Ju-goslaviio imeti pod sedanjo avstrijpko dinastijo, smo vzlic temu veleizdajalei. katerim naj se ođ-kaže mesto pod vislicami! Nam to kri-čanie ne ^erpi^e pozam »! Nasprotno, mi se n^mškega vpitta prav ni«* ne bojimo. (Prav nič! Živahno pritrjevanje.) dobro vedoč-. da je v Av?triji za v?e več-pe čaše prete"kel ča?, ko so rasla nero-eka drevesa do nebes. Naj bosta grof Czernin in Kiihlmann še tako ponosna na premago petrograjskih boljševikov in ukrajinskih socijalcev. resnica Ie, da je naša država vzlic temu, da .=e ie skle-nil mir z Rusijo. Ukraiino in Iioinuniio, podobna hiši. katero ie oma jal potres. Avsiriiska država se nahaia v krizi, — to je erotovo! (Živahni medklici.) Nekoliko podobna bi bila ta kriza oni v letu 1S66.. ko srno doživeli polom pri Kralievem Gradcu. Kakor se te ti-sfikrat napravil posku^, državo resiti z dualizmom, tako se danes nasvetuje drug pcsl:u>. ker ie dealizem popolnoma odpoveđal. (Tako je.) V takih križah ie država podobna bolnikiL ki leži v nostelii. okrog nje pa se zbiraio zdravniki in trudijo svoie glave, kako nai bi bolniku pomagali. Leta l-?f*7. glasil se ie recept na duali-zem. sedaj s** pa crl^si na federalizam. To ?e pravi: Avstriji ni mogoče drugače pomagati, nego s teni. da se £ot 3vi narodi združilo > samostoine države, ki bodo poten skupaj tvorile prenovljeno in preustrojeno A v s t r i j o. Kakor ni bila veleiz-daia. da 8e ie pvoj čas zahteval dnali-zem. tako tuđi sedai n?» more biti izdajstvo, če mi zahtevamo posebno jueroslo-vansko državo. Cehi pa ^voio. To je t>?.č edina pot. ki vodi do tesra, da bodo vsi narodi monarhije srečni in zadovoljni in da ponehajo ti^ti prepiri, ki razjeda jo sedaj na&o staro državo od severa do iuga in od izhoda do zapada! tZiv?hro pritrjevanie.'t Gotovo ni veleizdajstvo. če mi da-nes zaLtevamo, da bodi naša država nekako tako organizirana, kot eo organizirane Zedinjfcne drža\e v Severai Ameriki. Dri čemer pa — di ne bo >Re?nica< v Liubijeni zavpiia! — na republikanski vladni sistem niti ne mi-tlim! Severca Amerika je danea eden največjih fakroriev naše zemlie: če bi r? konri pii=lo na misel, da bi potegnil <*i M^hikanskeg* zaliva. recimo od Rio Grande. debelo crto do Velikih sever-nih jezerov ter delil to tako mogočno državno skupino na dva dela in bi na eni strani izročil vladanie grofu Strfa-nu Ti.=zi. na drugi strani pa gospodu \itezn Seidleriu. potera ie iasno. da bi prišlo tisto. kar se sedaj imenuje United States, prav kmalu na beraiko palico! Mi se torei opiramo na pravi in zdravi federalizam. TŽiv^la Jugoslavija0 nikakor r>a ?e ne raorerro ogrpvati za vladno modroet viteza SeidWia ali v\ ee ćelo za ono gospoda ^tefaua Tisze. V tem. g o -? p o d j e . tiči naše veleizdaj-ctvo! A naše veleizdaistvo tiči tuđi v tom. da ne moramo pri po znati, da bi sla nf'irA^mu narodu v Avstriii hegemonija. — ne nriznavaTTio niti he^emoniie, niri ne priznavamo, da bi nemški narod imel sposobnost in zmožnost, nad nami vladati nekako tako, kak^r je vladal rimski procon^il v kaki spnnski ali drugi provinci! Mi NeTDcem. kar ?e tiče Zgornie in Nižie Avstniske. Solr.o-grnžkc. Tirolske. Koroške in Staierske. v kolikor so te pokrajine nemSke. ne ođr^kamo pravice, da naj si uredno svoje politično in gnapodftr^ko življenje, kakor iim drago« n«rovarjati pa moramo proti temu. da bi se nolitično in gospodarsko ži^ljenie po Čisto elo-ven?kih ali srbo - hrvatskih pokraiinah vršilo tako, kakor bi natn N^mci in Mndiari predpisavali. Tak pr^dnis ni v ni čemer opravi ren. in če ga mi zavra-čamo, nifiro vs1?d tega veleizdajalci. temveč pametni ljudi?, k i hoćemo nožeti samo tište sadove. ki flo pognali iz jugoslovanske krvi. orelite na eevernih in južnih bojiščih! (Burno odobravanje in pritrjevanje. NeniŠka nezmožnoat. vladati Av«triik), se kaže najboij v tem. na kak umMen način skušaio Velenemci opraviciti svojo bahavo zahtevo po hegemoniji. Oni Rf? pri tem ne sklicuiejo na svojo nemško kulturo, katere nimnjo v po-pebno visoki meri in nd katere danda-nes čisto nič oddati ne moreio. oni ne fantazirajo več o tem, da plačuieio v Avstriji vse davke, ker dobro vedo. da smo jim avstrijski Slovani tako glede olike. kakor glede gospodarske moči za petami. tu in tam smo jih že tuđi za sabo pustili: oni ee tuđi ne eklicujejo, da «0 kako posebno pleme, kakor ie bil nekdai Civis Romanua naenroti kake-mu Scitn ali Germanu. Ta sklicevaaje bi bilo posebno emesno, ker ima vro-nemška stranka v Avstriii najvec telee-no pohabljenih liudi v svoji sredi in boli če ee ti možakarji e težavo guelje-jo na šepastih nogah, boli kriče s svo-iim izredno razvitim jezikjm! (Živahna veselost.) Z eno besedo: Avstrijsko ^velenemstvo se popolnoma zaveda, da ni niti cnpotnil. niti moralnih arffumen-tov. ki bi ^e zanaprej opravičevali. da bodi Avstrija tuđi ▼ bodoče nemško vladana in si cer s tem. da nai hodi do eodnega dne v nemškem Čevlju. ki pa i© ie danes tureoei pohojen in Drehik-fljaa! (Tako ie!) V$« to dobro TtdoC, staknUl to si 1 nali Nemci izgovor, da so samo oni v Avstriji državna stranka, da je samo tisto, kar oni bočejo in zahtevmio, državi na korist in da naj, kjer poneba in opeša naših naivnih Nemcev moC vskoči žanje državna moć po načelu, da so zadeve avstrijskih Nemcev, oziroma Velenemcev, identične z državnimi interesi. To pa Je čisto navadna politična šala, katera ni ma niti toliko cene kot poftvedran čevelj! Nati NmMi so se pa£ preobjedu* ori državni skletU, bi pri ti skledi zmiraj radi ostali in pri tem tisto priietno in komodno življenje ži-vel, kot sa žive v naši blagoslovljeni Avstriji sem od časov Marije Terezije! Ce pa pogledate okrog sebe in ce pogledate po slovenskih pokrajinah, vidite povsodt da smo Slovenci, kar smo dosegli tako na ! kulturnem kakor tuđi na gospodarskem polju, dosegli vse s bvojo lastno močjo. Naše poljeđelstvo, naša živinoreja, naža trgovina, vse se je zbudilo v tistem trenot-ku, ko smo skočili iz stoletnega svejesa spanja ter se zaveali, da smo narod in ne več tlačani nemških graščakov in po-nemčenesa meš*an$tva! Da sta Marija Terezija in cesar Jožef dala hegemonijo avstrijskim Slovanom, posebno Cehom in nam Jugoslovanom, potem bi iugoslovan«ke pokrajine vse drugače izgledale, kakor \ z -gleda jo dants! Da nas je vlada tako podpirala, kakor je podirala Nemce, stali bi danes na Krasu že ćeli gozdovi, od Trsta do Ljubljane pa bi! stala tovarna pri tovarni! (Živahno pritnevanje.) Tako pa, ker Nemci povsod svoje pritlikavo naziranje naprej siiiio ter polacajo važnost na malenkosti, kakor so n. pr. samonem?>ki napisi po štajerskih kolodvorih južne železnice, spolze jim slavne reci iz rok! Tako nišo ti Ijudje opazili niti Jadranskeođ~! mv. ]o je zatesa-deli. ker je edfni sin Klofačev padel na boTT^C^! V«;ied tesja Vrik in hrup po četi av*tri?sVi nermaniii. dcl^! tele^raTii r>o !!-stih. m bati se Je, da bo ta »rnkostisk« dr. VValdner plačal 5 svršim mandatom. Človek časih res ne ve. kie x* neha rlrv^eštvo !n kje r*ričerjja T>asi?s:lavsrvn! Tuđi ras Slovence renf'o V?*rci neVako tako visoko, kakor *e <:vo| čas cenil ošaben veTepo- "i^«;V v T 'iii7Ji-iTif o nabfrnli borrrbaž pod rok^-ffim solncem, Avs*r!iski Ner^c! ? i v e dandanes v prenr!?a-n.]n. da ie z e •*» H a. katero stto nrevzcll od nekai dnbrega tiči na na?i de-i-'r»rac!|i! Ona nam kaže tvđ\ pot. knko se dasta on«tran Sotle us tvari ti red in pravica. Sicer je položaj javnega govornika, če hoče razpravljati o ogrskih zadevah, pri nervoznih naših državnih pravnikih silno težaven; lahko pa se z mirno vestjo reče. da je dualizem v teku te vojne doživel malo slave in malo uspeha. Ogri sicer mi-slijo, da je njihova država bogve kako vzorno urejena in ne čutijo, da se ves svet razburja nad tem, kako se na Ogrskem zatiraio nemadžarski naredi. Tam vladata aristokrat in 2id. Aristokrat, če hodi na lov, pohodi Slovaku s psi in gonjači njivo prosa, samo da prežene jerebico ali prepe-iico ž nje. Slovak ali Srb ali Hrvat pa ne srne ničesar ziniti, samo tik pohojene njive srne stati in delati visokorodnemu madžar-skemu lovcu globoke poklone: Rus ali Ro-mun morata tik poklonov grofovskernu lovcu tuđi še obleko poljubiti! In če se temu grofu dopade kako srbsko ali romunsko dekle, jo odvede na svoi kaštel in živa duša se za to ne briga! Kadar pa pridejo volitve, voli se z bajoneti in ne z glasov-nicami, tako da imaio morda v srednji Afrikl pravičnejše volitve, ne^o jih Irrajo na Ogrskem! Te razmere se ne bodo dale I vzdržati. Rešitev mora priti. tuđi v inte- 1 resu skupne Avstrije, ker dualizem ima premalo občutka za tište interese, ki za-devajo celokupno državo in ki so dostikrat več vredni, ne^o ie vredna oliscarhiia madžarskih baronov. Nam takoj očitajo veleizdajstvo, Če hočemo samostojnost, po katerJ segamo v interesu cetokupne države. Ogrorn pa, ki o teh interesih ničesar vedet? nočeJo, ne očita nikdo veleJzdajstva. M! vod?mo vojno z različnimi drza-vamJ, mJ se bijemo takorekoč za svo?e življenje, ali resnično je, da vodimo obenem Se posebno jrosnodarsko vojno z Ogrsko, kl počenia z nami, kakor bi ne živel? v eni In isti državi! Da je v tostranski Avstriji aprovizacija ljudstva ničvredna, vse to je zakrivila ogrska vlada, ki nas smatra za nasorotnike ter nam ne da potrebnih živil, dasi bi iih lahko dala. Da Je Ogrska sto-rila svojo dolžnost bi danes ne bilo treba raSim voiskam kockati v Ukrajino. Av-striiska vojska v Ukrajini danes zmajro-vlto napreduje, če bo pa kal žita dobila, ' ne vem, ker so pred njo bile na Ucu mesta že nemške armade. In Nemci so v takih stvareh drugi tiči, nego smo mi! (Živahni medklici.) Vedno se govori o Avstriji, ki naj se preustroji, vedno se nam očita — ta očitek je postal že vsakdanja Iumparija nemških Ustov, — da ne priznavamo več Avstrije in da nimamo več srca za interese, katere ima država v svoji celokupnostil Ne pove se pa niti z besedico, da ne veliajo ti ćelo-kupni interesi države samo za nas, in pre-zre se popolnoma, da je onstran Litve vsak čut do celokupno-sti popolnoma zamrl. Cebivti vojni ne mogli do konca vzdržati in če nas bo morda pred sklepom svetovnega miru pobrala lakota s svojo koščeno mrtva-š!:o glavo, imela bo raditega odgovornost dajati osrska državna polovica! Ako se hoče Avstrijo v resnici in zdravo preustrojiti, mora se predvsem vzbuditi ljubezen do celokupnih interesov in zavest do teh interesov tudf na Ogrskem. To bo dinastija dosegla Ie tedaj, če se odloči, podati se na tisto pot, katera se ji kaže v deklaraciji na?ih poslancev! Ta deklaracija bo torej tuđi v tem pogledu zgodovinskega pomena. Nekai časa se bodo madžarski boljani pač upirali, ali končno se bodo morali vdati. kakor so se že enkrat vdali, ko jim je ban Jelačić predpisaval svojo deklaracijo! (Živahno pri tri e van je.) Sedaj se opažajo znaki. da bo morda vendarle enkrat končana svetovna vojna in da poneha tisto grozovito morenje in silovito razdiranje, ki služi v največjo sramoto evropski kulturi! Nemški cesar nam je sicer povedal, da gre nemškemu meču hvala, da se je mo^el tako uspešen mir skleniti z Rusijo in Ukrajino. Mogoče, dasi mi tega nikdar ne priznamo, ker bi Nemčija danes vse drugače izgledala brez avstrijskega meča! Tuđi se vidi, da mir z Rusijo ni presrečen, ko izroča med drugimi tuđi kršćanske krajine samoodločbi turškega sultana! Prej kot slej želimo, da naj se sklene svetovni mir brez kontribuclj In brez aneksi), tako da dobimo resničen mir, ne pa kako polovičan jo, katere posledica bi bila, da bo rumeni Japonec morda svoj čas napajal male svoje konjice v Donavi in Reni! V ti naši želji nas ni zadnja seja naše gosposke zbornice prav nič omajala! Pri ti seji so se velenemški govorniki obnašali, kakor da so izgubili zadnji košček svoje senilne pameti! Ker so govorili — posebno knez Turjaški je igral tukaj veliko komedijo —, kakor da bi imeli narode za sabo, jira lahko povemo, da slovenskega naroda nišo imeli za sabo. Mi smo 1 e ponosni, da v taki gosposki zbornici naš narod sploh ni zastopan! (Burno pritrjevanje.) Kdor je čital govore teh visokorojenih aneksijonistov, prišel je do občutka, kako velik je že vpliv Velenemcev pri nas! Kdor pa zopet opazuje počenjanje naših Velenemcev sploh, mora se nehote spomniti besed, katere ie zapisal |Hoelderlin in ki se tako - Ie glase: i »Barbaren von Alters her, durch j ■FleiB und VVissenschaft und selbst durch i BReligion barbarischer geworden, tieftm-Ifahis jedeš gottlichen Gefuhls, in jedem ■ Grad der Obertreibung und der Armlich-« Ikeit beleidigenđ fiir jede gut geartetef I Seele. dumpf- und harmonielos, wie did. I Scherben eines wegseworfenen Gefasses,^ I In Hoelderlin bi bil postal eden naj^ I večjih nemških pesnikov, da ga ni nemj I škemu narodu prezgodaj vzela blaznosj^f V Čudno je. da se nemški narod, ti Je velik narod, tako rad povrača k tištim na-palcam, katere ie grajal T,Hyoerion - Hoel-I derlin . Velik del tega naroda se tudl danes. ko Je ves svet v plamenu in ko ie vsakega olikane^a ljudska dolžnost. da ne pretirava. da preveč ne napenja in da ničesar ne stori proti temu. da bi se svetovni mir zopet dosegel v tistih mejah. ki jih predpisuje humaniteta, povrača k tem napakam. Mi pa smo fn ostanemo za tak mir: tak mir bi se tuđi ponolnoma strinial s temelji, na katerih' počiva naša deklaracija. Navađnerrru člo-veku mora iasno biti, da se tista sa-moodlnčba. katera se Je vBre-stu Litovskem prisodila krvoločnim Kurdom, Jn^oslova-nom odreci ne mogla! Zatorej; Sursum corda! Mi ne smemo r>ostajati malosrčni. m\ ne smemo obupavati ter sebi poguma je-mati z besedami. da je težko misliti, da borno s svojo deklaracijo kaj dosegli! So taki elementi v Slovencih, ki kakor Samso-nove lisice s plameni na repih po filistej-skih poliih, letajo po polju naših upov in naših zanesljivih pričakovanj! Te lisice je treba pregnati! (Burno odobravanje.) Njihovemu paljenju nasproti treba je vedno naglašati, da ima država še dandanes tište činitelje, kl so svoj čas ustvarili dualizem. In ko bodo ti činitelji izprevideli, da ne sre dalje, se bodo končno tuđi odločili za federalizem v smislu naše deklaraciie, kl ie naša politična zvezđa. Če nas ne dovede do Betlehema, bo pa naše otroke, ka-teri nai se vedno spominjajo latinsVega izreka: Exoriari ex assibus ultra! (Živahno odobravanje in ploskanje. Živela Jugoslavija! Živio nas ujedinjeni narod!) K besedi se ie o^lasil g. dr. Kar-ba, ki je povdarial: Strankarstvo nas v skupnem boju ne sme ločiti. Za Juprosla-vijo gorimo vsi, naprednjaki in kleri-kalci. Intrige proti skupnemu delu za skupne cilje z ogorčenjem obsojamo. Nič drmresfa kakor intriga Ie n. pr., ako Susteršič in rnegovi pristali strašilo so-mišljenike S. L. S. s pravoslavjem. Ce 5kof v združitvi katoliških in pravoslavnih Juaroslovanov ne vidi nevarno-stl. potem je tem manj poklican dr. Šn-šter^ič. Kdor danes razdira enotno složno delo za jedinstveni narod Slovencev. Hrva tov in Srbov, je naš skupni sovražnik. V boju za narodne cilje ko-rakamo vse strnnke ramo ob ramf. Tam, kjer se krešejo naš! nazori, pa vladaj medsebonjo spoštovanje, dostol-nost in poštenost, ki nam omogočijo, dn zastavimo po enotnem nacrtu vse sve je sile za enoten cilj. Med burnim odobravanjem te h" na to sprejeta resoiticHa, ki Jo je rrr lagal gospod trgovec KoSjjC. 6Z- žtcv- ___________________________________________________SLOVENSKI NAROD*, dne 11. marca 1918. Stran 3. Shotf je zakljućil g. dr. K r a u t z jahvalo glavnemu govorniku in zbra-*iim zborovalcem. Z navdušenimi klici •na de!o tu Jugoslavija« so se zbrro-valci razhajali. Shcd v Škofji Loki. VČeraianii shod v Skofji T^e>ki se ie r^zrii ob veiikanski udeležbi v veli-castno manifestacijo za ju^oslovaiisko deklaracijo. Govorili so: posla nca Jare in dr. Triller. stolni vikar Bmodej iz Celovca in župnik F i n ž-gar iz Šore. Shod je otvoril g. Rafael Thaler. ki si ie ^tekel za nj naiveč raslus:. predsedoval ie pa nt stni župan g Hafner. Izredno odlična bila je žlasti tuđi ndeležba od strani zaveeh teh vladnih izjavah treba sedaj Ie strogo gledati, da se uradi strogo drže vladnih navodii. Naj se vsak slučaj ova-di takoj naši organizaciji (Osrednjemu odboru za repatriaeijo na Dunaju, Bankc:asse 2), ki bo gotovo rada, kakor do danes, še naprej na vso moč priti-skala pri osrednjih uradih za naše be-gunce. proti novi rekviziciji krmil na Spodnjem Stajerskem. (interpelacija posiaiicev dr. Vrstovška, Ro&karja, Piska, Breocica io to v a riše v, vložena dne 6. marca.) Od ljudskoprehranjevalnega urada 1. 1917 predpisani deželni kontingent za. Štajersko je znašal 4550 vagonov sena, 1680 vagonov slame, dalje 350 vagonov sena, 112 vagonov slame, za državno koniarno 320 vagonov sena, 80 vagonov slame kot rezerva za krmilno zalogo na Dunaju, to je takozvani dunajski kontingent. K temu treba prišteti roti sovra.'-nem'i postopanju namestništva in nfe^ovih or^anov napram slovenskemu prebi'val^tvu in Tabtevamo. da jrlede ra sušo rrrd^.n-skim in romanjVanie krmil na Spod^i^m ?ta?ersl:ern fn slede na dosedanjo veliko odstitro oddaio se za sedai o^nsti vsaka rekviricifa krrnil na Snodnjem ^tajerskem. Vnra^amo: 1. Ali je znatro rrinistr-.oa!aniFtvo. kn ie o?oMe ođpotovalo. Del sareefL^nih nkfov je bil ukraden, dci pa zažiran. SOVRAŽx:OSTI V RrSTJI. Berolin. 9. mare«. fKor. urad) Wo:fov nrrd poroća: Dne 5. mar^a ie ■no=la? vrhovni povelinfk Krilienko V""7-*"rT)o brzniavko vrhovneran noveH-v'< 'n n vzbodn tor onnzoril n** noiroi« mirovne posrodbe. klasom kfTPrib nai se ustavijo ?o\Tažnosti nn fronti, ter vpraša ali i> storieno vse da se Fovraz-no^ti tiftavijo. Xato ie fi. t. m. vrbovni rovelinik rta ^zbodn no<=Jn! tf»lo hr#*%-«icno brzoiavko ni^kemu vrhovnenu povelJDioivii: Ustavitov sovražnosii fe bila z nemeke s+rani ukazana za .3. irarec ob 1. popoMn«, ^e ^e pnp]o kTnib temtr 4. ?narea do po^ume zri ih bojev. Nem<~Ma to rvbžaluie. Glasom pem do-spelih poročil je bilo iskati vzrok za to na eni strani v odporn proti nem^kernu rroHTr^TiiTi v K=toncki in Tl^raiini. na dnisri strani pa po pe morali vršiti žal ra veTikorticki zemlii nekateri boii z neorganizirani rolnami. ki po ^ovražno nas^opile proti Nemcem Vrhov.io ar-madno vod.-tvo želi. da boii v kratkem rrenehaio. in z nem^ke ptrnni se ie sto-rilo vse. da se to zsrodi. Na ta način so odpravljene vse tedenciiozne v inozem-skem časopisiu razširiene vesti. PKESELITET RrSKE VLADE V MOSKVO. Petro^rad. 9. marca. (Kor. urad.) OdT/ienina nodnisana odredbanaznania uradno preložitev državnih naorav iz Petrojrrada ter dale za to posebna navodila. Soviet ljudskih komisariev se nai preseli danes v Moskvo. Vladni komisar za iavni poduk ostane v Pe-trosradu kot za?topnik vlade ter dobi izredna pooblastila. Uradna orjrana so-v.jetov >Izves4]ac in >Pravdac borta jutri zadniič izšla v Petroerada ter ee tndi preselila v Moskvo. Jutranii lisii potrjuiejo, da se je vsled nesporaziim-lienia v Fovjetn liud^kJh komis^rier fflede vprašania o voini ali miru Troe- I ter ie izrocil svojemu pomoćniku Ciče-rinuL Listi poročaio, đa bo dala vlada bivšemu velikemu knezu Mihaelu Alek-sanlroviču. ki ie bil od carja Nikolaja df^isrniran kot rerrent. ter ie moral od takrai ostati vedno na svojem domu, popolno proctost. Nemško - ruska dodatna pogodba. Berolin, 9. marca. (Kor. urad.) >Xorddeutsche Aileremeine Zeitun^c priobeuie be»edilo nemžko - ruske tlo-riatne pogodbe, ki obaetra v 10 poarlav-jih tele točke: 1. Obnovitev diplomatič-nih in konzularičnili odnošajev, 2. obnovitev državnih poffodb, 3. obnovitev privatnih pravic, 4. novraeilo civilne škode, 5. izmena vojnih vjetnikov in civilnih internirancev, 6. skrb za vračanje besruncev, 7. amnestija, 8. postopa-nte s trerovskimi ladiiami in tovorom, ki so prišle v last sovražnika, 9. organizacija arhipela Špicberunai 9. marca. Prodiranje nn«ih čet v smeri na Odoso ie dosDelo do crte Kibnire - Slobodzieie, iuj?ozapadno od Balate. S tem so dosegle naše čete crto, od koder morejo odločiino onerativiio na.-topati proti Ronrmniii, če bi ta ne iz-polnila pocoiev nreliminirr.ne^a miru. Naše Čeie stnie 1Š0 km od Odese. Do-mnevati se da. da borno pri nadaljnom prodiranju proti Odesi zaUeli na kor naihujSi odpor tolr>. ki so iih orrranizi-rali ansrle^ki emisari"} in iib oborožili, da delajo žkodo na zalocrah žita. Živila iz TJkraiine. Berolin, 9. marca Neposredno za rupko fronto si ni bilo morroče napraviti rvcr'e slike o velikan>kib zalos:ah živil v Ukrajini. !^e v I.ucku in Rovnu pa s=e dobi vse. In čiraboli prodiraio neni^lte čeie proti vzhDflu. tem bolise ie. V Novfforodu - Vo!ini?kera se dobi na Tr^ni rao«o in ^p^h funt za 3 K. Jajca ^tr»r»f»io po 15 pfenicrov kave, čaia. slnd-korja ie Hos!i tndi v mestih kjer ie nromor sicer podveznn. Kmetle pa za-»Iržujejo svoic* zalome. Kakor hitro bodo Nrmci \n napravili red. <=e bo začelo v velikih množineh izvagati. Ms3nSk3j p^malf ?ist$ki. Slorkhrlfn. 9 marca. N'posrec.ni po^ Ofi. da se je finski senat obrnil do ncm:kc vlado za iiorao?, jf* bil hcAo ta. fin jrrozi rdeča rrardn.. ki ie ?.bežr.!a iz balt.-kih pmvinrii na iržno Fin?ko. de-želi ■= popo;n"m opuFto.senjem. Sfoektioliu, 7. marni. '^Afton Bla-det' noročr.. da ie Ncm^na obliTibil?i Finski 45.000 ton žita. (1). Bero!in.=ki porc^evalec :^tokho!mskes:a >Pacrbl«i-da' Trrinnšfi izjavo nrkrir? nem^-reGrs diplomata. če£. «ia so Nemci Ie za Črctio zr.s^dili alard^ke otoke. Nemčija noće fr?jno z*j?esti teh otokov in želi za Švedsko ugodno rešitev tega vpra-šanin. Berolin. 8. marca. Za zastopnika Nemčiie na FinpkeTn ie bil imenovan poslanik bpron Briirk. Stockholm. 8. marca. fKor. iirad.) Glasom giem dosT>f»iih poroci: je imelo izkrcRnie knkih 2000 nem.Skih voiakov in razobešenie nenske zastave v Ecke-reiu ta učinek, da so ruski vojaki v be-*ru zaputili _Alr»nd in da skušajo r»reko ledu priti na Fin«ko. Samo noliski in f stonski oddelT*i so ostali, fla iih poslie-io preko Sved?ke domov. Glasom poro-čila >Aftonbladeta< ie provzročila vest, da delaio nemški leiolomci pot ^kozi led fin«kega zaliva veliko vznemirienie med rclečo srardo v Helsincrforsu. Rdeča gardr* znnu.^čn, Finsko. Sfockholm. 9. marca. Fin-ka vlada je izdala proklamacijo, v kateri pra^. da so Nemci v sporaz«imu z vlado za-?edli ft^tDdpke otoke in da ?e vrše tudt operacije na kopnem sporazumno z njo. ln^rvenc;"3 Japonske. Rotterdam, S. marca. V torek ali f-i'euo se bo ansrlciSk.i no-lanska zbornica bavila z \-pradanjem nnstopa Japon-fike na vzhodu in s ptali^čem Aneliie v tej zadevi. V uvodniku pravi list. da ob^tojpio na srečo znaki. da popu^ča prvo r^vdiišpnie za nastop Japonske v Sjbiriji. Lncrario. 9. marca. Iz Pariza poro-Čajo. da listi svare javnost, da naj ne pripisuie nastopu Jaoonske prevelike tp^nosti, nipnčno bi bilo misliti, da po-meni iapon.^ki nas*op v vzhodni Sibiri-ji že udeležbo japvnskih čet v evrjp-ski voini. Iz Tokija poročajo. da je bilo 5 letnikov japonske mornarice 4. marca pokli^anih pod zastavo. Storkholnu 0. mar^a. Tu ee zatrjuje, da se bo Japoppka zadovoljila s tem. da zasede vsa sibirska prietanišča, tuđi ob izlivu Anrara in da b> stopila Japon-ska na mesto Rusije y pogodbi j» Kitai-feko o do^edanji ruski progi kitajske vzhodne železnice v severni Mandžu-riji. London 9. marca. rKor. urad.) >Dailv MaiU izve iz Kiencina 5. t. m., da bi Janonska rada videla. da ee Kitaj-ska udeleži ek?r>edi"iie. Kitaiska upa, da io bo^ta Japon«ka in Amerika pod-pirali. Dne 4. marca so boliševiki 50 milj zapadno od Mandžulija na severno-zapadni meji Mandžurite razstrelili že-lezniški most sibirske železnice. London. 9. marca. Kitaiski veleposlanik ie eporočil, da podpira Kitajska nmerisko politiko proti japonski intervenciji in da se bo Kitaiska najbrže omeiila na varstvo meie Mandžurne. Šan^ai 7. marca. (Kor. urad.) Reuter poroča: Kakor poroČajjo listi, ie bilo 2000 vojnih vjetnikov oboroženih, da pomagajo boljševikom. Kitajske čete so odšle, kakor poročajo iz Harbina na mejo. da podpirajo Semenova. Ženeva. 9 marca. >Matin< poroča, da je prihodnji čili iaponeke intervencije v Sibiriji Irkutsk ali Čita. Amsterdam. 9. marca. Iz Tokija poročajo. da ie bilo pet letnikov Naponske mornarice vpoklicanih. Po9a|an|a z Romunifo. Bukarešta. 9. marca. (Kor. urad.) Včeraj se je vršila na gradu Cotroceni plenarna seia mirovne konference pod piex*fte<, da se nanažajo te besčde na incident, ki se je odigral v poslanski zbornici tik pred glasova- njem in ki je, kakor se zdi, Češko javnost kmafu razburil. »Narodni Listy« pripovedujejo o tem: V trenutku, ko je Cez 60 Članov Poljskega kluba zapustilo dvorano je videl predsedjiik Ćeškega Sva za Stane?:, da so se Pol jaki od ostalih slovanskih serank oddj'HH in ?e pred-Ingal predsedniku Jugoslovanskega kluba drju Korošcu, naj CeŠki Svaz in Ju-?oslovr.nski klub tuđi zapustita dvorano, češ, da priđe tako do velike manifestacije solidarnosti vseh tren slovenskih klubov proti duhu sedanje vlade in njene politike. Poslanec Stanek nri tem pač ni pomisli!, da je glasovanje proti provizoriju mnocjo učinkovitejša manifestacija proti vladi, nego exodus. Po-stenec dr. Korošec je u go var ja!, da Jugoslovanski klub ni sk 1 e ni 1 se odstraniti. Tako so ostali Cehi in Jugoslo-vani v dvorani. »Narodni Listv« pravijo k temu: »Ideja poslanca Stanka, da naj s Poljaki odidejo iz dvorane tuđi Ce!il in Ju^oslovani, je bila nesrečna. Na srećo se ni vresničila, že radi formalnega ugovora dria Korošca.< — Z radostjo pozdravljamo dosledno in možato tak-tiko našega Jusoslovanskega kluba, ki je tuđi v tem slučaju pokazal, da se, če treba, pegumno in nevtraseno postavi u?, čelo opozicije. — O tej zadevi nam pišejo še z Dunaja: Ćeški in Jus:os!o-vanski klub sta oba sklenila glasovati proti proračunskemu provizoriju. Res se je pred glasovanjem napram dr„ Korošcu od nekaterih Cchov — a ne kot kakžen oficijelen predlos: — ventilirala mise], ali bi ne bila krepkejša demonstracija, če bi se skupno odstranili. Dr. Korošec je to misel takoj odklo-nil, češ, da zadnji hip taktike ne &re premiBjati, vrhu tega pa bi absentiranje izgledalo kakor da se ne upamo glasovati proti vladi, zlasti ne p ro t i vojnim kreditom. Če tuđi ostanemo v mariišiiii, to ni sramota. Glavno je, da se trdno držimo proti vsem grožnjam. Vsaka taktika, ki bi znala v dvom spraviti resnost naše oporbe, se mora odbiti. Argumenti dr. K o r o š c a so do-* tične češke poslance, ki nikakor ne šte-jejo med strašljivce, tako prepričali, da nišo v svoji organizaciji storili nobenc-ga nadaijnega kokraka v smeri svoje prve misli. Ćela stvar ni imela principijelne ga značaja in je brez globokega pomena. = Kako so na KoroŠkem pregan|aft deklaracijo. O tem piše »Mir«: Nemci si kar misliti ne morejo, da bi se Jim pohlevne slovenske ovčice izmuznile U rok in bi jim ne mogli več stric! volna. Zato poleg hinavske »ljubezni«, katem nam ponuja kulturno, narodno, go$; ^ garsko in versko smrt, znajo peti šatj drugo pesem. Nasilstvo proti Slovernj cem je bilo njihovo prvo orožje. Čudno!:' V istem trenotku, ko je nemškl VolksV rat za Koroško izdal na občine oklicj da se naj izjavijo zoper jugoslovanska? deklaracijo, so poizkušali zopet s pre-*; gantanji. Orožniki so hodili ponekod po hišah. stikali za nabiralkami in nabira!-» ci podpisov za deklaracijo, par ljudi je bilo klicanih na sodišče, češ da so se pregrešili proti § 58 c (veleizdaje) in 6.5 a (ščuvanje proti državni oblasti). Ko smo prejeli o tem prve vesti, nismo vedeli, ali kaj bi se človek na to srne-. jal ali ta nasilni koroški sistem prokle!. Toda Jugoslovanski klub je tem neza-slišnim nasilnostim napravil konec. Njegov načelnik dr. Korošec Je pri mini-strskem predsedniku dr. pl. Seldlerju in notranjem ministru grofu Toggenburgu zoper postopanje vladnih organov na Koroskem energično protestirah V četrtek, 28. februvarja, je sporo čil ministrski pred-sednik, da je vse preganjanje nabiralcev podpisov ustav-* I i eno potom brzojavnega na^ ročila podrejenim oblast im na Koroskem. DeŽelna vlada, od katere je izšla akcija, se sedaj lahko prime za nos! Nemški Volksrat, ki ima po raznih osebah uglajeno pot k deželni vladi, je vzel v roke akcijo proti de« klaraciji, po svoji strani še posebej. Izdal je na nasprotne občine oklice. naj poš-Ijejo ministrskemu predsedniku protest zoper to, da bi se Kranjska, Primorska, Trst. Istr?., Spodnja Štajerska in slovenski del Koroške vtelesil Jugoslaviji. Značilno pa je, da predsednik nemškc-ga Volksrata, Maks vitez pl. Burger, ni mogel zoper deklaracijo ničesar stvar-nega ugovarjati. Tiskana izjava na mi-nistrskega predsednika navaja tri »razloge«: da nasprotuje interesom ćele države, ako (slovenska in hrvatska) morska obal priđe pod izključno slovensko upravo, pripustiti nočejo. da bi se Nemči, naseljeni med Slovenci, potern poslovenili; odloČno protestirajo zoper to, da bi se Koroška »raztrgala« (saj ni papir ali cunja), kjer žive Nemci ii» pretežna večina Slovevncev v naj-boljšem sporazumu. Značilen je pa zla* sti dodatek, da so se slovenske čete v vojski izkazale, da se ne more opore-kati (einwandfreie rfaltung), ker so jim ponavadi poveljevali — nemški ofi-cirji. = Naslov dvornesa svetnlka Je d^ bil furlanski državni poslanec dr. B -gat to, ki je po svojem pokliču polr ni uradnik in kot poslanec zanesljiv ? sovalec za vlado kakor tuđi njegov variš dr. Faidutti. dočim so drugi \t janski poslanci v opoziciji. Za budgc provizorij sta glasovala oba, zato f£ — —-------------------j---------_-------------:---------------------------------__," suan 4. »SLOVtTNSiu N.\K'?n\ n^e u. rrarca iyi». 00. srcv. Bugatto postal dvorni svetnik, dežeiftc-ga glavarja pa tuđi najbrže doleti kako novo odlikovanje. = Zopetna uvedba vojaske cenzure na Primorskem. Dne 10. t m. se ie vsled odredbe merodajnih vojaSkih mest zopet uvedla vojaška cenzura tuđi v političnih okrajih Trst. Koper, Tr-žič nao Primorskem, Gradiška, Sežana, Corica in Tolmin, kakor tuđi v sodnem oktaju Buje. — Z označenim dnem stopilo zopet v veljavo cenzurne določbe, ki so prej obstojale. Pisma je treba predavati odprta; na pisma kakor tuđi na druge pisemskopoštne pošiljke se mora napisati ime in naslov odpošiljatelja. Pismena poročila na postnih spremni-cah. poštnih nakaznicah, poštnohranil-nićnih položnicah in v zavitkih (ne pa v vredriostnih pismih so prepovedana. = Manifestacfjski shod v Zadru. Dne 3. t m. se je vrsti v Zadru manire-stacijski shod, kateremu so prisostvo-valj državni poslanci dr. Baljak, Perič tn Prodan ter deželni posbnci dr. Ma-ehiedo. dr. Medini in Simić. Govorili so poslanci Proban, Baljak, Medini in Perić. Sprejeta je bila resolucija. ki 1. zahteva popolno in brezpogojno izvedbo načela narodne samoodločbe kot edini pogoj za eksistenco in svobodni razvoj enotnega naroda Slovencev, Hrvatov tn Srbov. 2. Odobrava od jugoslovan-skth poslancev za majniško deklaracijo prićeto akcijo za dosego državne samostojnosti Jugoslovanov. 3. Izreka Jugo-slovanskemu klubu zahvalo, da je spra-vil v javnost nezaslišane, na našem narodu pri izbruhu vojne izvršene zločine, da zahteva potrebno zadoŠčenje. 4. Pri-čakuie. da bodo jugoslovanski poslanci Rcomajno vztrajali na zacrtani poti v zvestem zavezništvu z zastopniki Če-Skega naroda, pri čemur se naj zave-dafo. da ves narod odobrava njihovo delo ter jih podnira. Rezolucija je bila sprejeta 2 velikim navdušenjem. Na sliodn so biti navzoči pristaši vseh strank. = Usoda naših vojnih vjetnikov, ali zopet Intervencija. K poslacu Maliku je prise! neki iz Rusije prispeli častnik ter slikal trpljenje \r Rusiji zaostalih vjetnikov, ki so jih na enkrat izpustili \z taborišč in ki sedaj brezpravni bcgaio po deželi. Poslanec Malik se je na to oe:lasil pri zunanjem ministru, pri voj-nem ministru in pri nemškem veleposlanstvu, da naj se prebivanje in transport naših vojnih vjetnikov v Rusiji organizira in da naj se v to svrho nsta-nove v večjih mestih Rusije zastopništ-va, katerim naj se dado na razpolago velika denarna sredstva, Zlasti je treba zdravniške pomoči. Zastopniki zu-nanjega ministrstva in vojnega mini-strstva so pripomnili, da je mogoče ustanoviti zastopstvo za varstvo in-tesov monarhije v Rusiji še !e po ratifikaciji mirovne pogodbe. Da se olajša nsoda nn^ih vojnih vjetnikov, )e dobilo dansko poslaništvo v Petrogradu mnogo sredstev ter se mu bo nakazalo §e več denarja. Mesečna potrebščina 4 mi-lilr.nov kron «e ie morala zvišati na 4 milijone rubljev. Tuđi so dobili čteni komisije, ki so se mndili med pogaia-njem v Brestu Litovskem v Petrogradu. potrebne instrukcije, da organiziralo pomožno službo za povratek in za prehrano vcinih vjetnikov. Izkaznla se je potreba opozoriti merodafna mesta v Rusiji na to. da naj se tok vojnih vjetnikov ne pripusti proti Petrogradu, marveč proti Južnim delom Rusije, ker je tam prehrana Iožje izveđljiva. = Meminisse Juvabit. Brošura »Samoodredjenje naroda i Magjari«. ki jo je napisal »Jugoslo-ven iz Ugarske«, bi bila morala te dni :ziti tuđi v nemš"kem jeziku f»Das Selbstbesfimmungsrecht der Volker und die Magvaren«), toda zagrebška cenzura jo je v celoti zaplenila. dasirav-no ni mč razširjena* marveč obsega samo točen nemški prevod hrvatskoga originila, ki je. čeprav z mnos'.mi belimi lisami izšel pred nekterimi dnevi. Tako hoče cenzura udušiti vsako narodno mnenje. = Proslava Prerad rvićeve lOCTct-nlce v Zagrebu prepovedana? Zagreb-§ki listi beležijo govorico. da namera-va hrvatska vlada p repove dati proslavo Preradovičeve lOOJetnice. ki se vrši 19. t. m. »Hrvatska RiieČ« pristavlja, da *iC je zdi ta vest popolnoma neverletna. ^oroča pa. da je nameravana proslava Prerado viceve lOOletnice v zagrebškem ;jcdcli5ču 2e oJpovedana. — Hrvatski Frankovci so nepo-^!J§!iIvl in zato verni zavezniki naših isdaja'.cev. Polemike z njimi so povsem hrezrlodne, Ie da se niihovo postopank in njihov mentalitet ne pozabi, prinaSa-mo danes majhen pasus iz »Hrvatsket, njihovega glavnega in edinega gasili (pa §e tega bi n? bilo brez »podpore«). Snmo konstatiramo: Seidler govori o važnosti Jugoslovanskega ifibanja, »Hr-vatsk?* pa »0 slavenskom pitanju na jugu monarhije«. V isti sapi denuncira Korošca, da fe »zagrozio u parlamentu '■ traženjem izvanjske pomoći*. Vkljub j Muncijacijam od znotraj i wwml poid* ' Zffodovina i poidemo ni po zacrtani poti naprej. ^= Die NVacht an Meki mu** Mih-!eo treibe« und betrtebtfahic tein. Puna j 5 ka »Oesterreichisch - ungamehe Finanzpresse« je v deveti leto&nji šte-vi'ki priobčila duhovito politično koze-rijo, katere značaj kažejo besede, postavljene gori na ćelo teh vrstic. Nas zanimajo zlasti sledeča izvajania: Izza sto let se vršita v Evropi dva nasprot-na si procesa Iz raztresenih udov naroda nastanejo nove države, n. pr. Ita-hja in Nemčija To je sinteza. Za na-sjrotni proces pa služi kot dober zgled 1 urćija. Ta država razpada že već sto-letij. izza zadnjih desetletij pa posebno očitno. Turčija je izgubila najprej Ogr-sko, potem Grško, Srbijo, Bolgarsko, Macedoniio. Cgipt in Albanijo! Ta proces se imenuje balkanizacija, dasi ne ostane omejen Ie na Balkan... V teh mesecih ga opažamo v Rusiji, ki se de-li v većje število republik ili karsi že priđe na dan. Taka likvidacija se je na-povedala tuđi Avstriji. Zakaj se »balka-ni?aciia-< Avstrije ni izvršila? Samo za to, ker Donava, Alpe, Adriia dajejo ta-[ kurekoč okvir in ker človeška roka naj ne ločL kar narava ve-:e? Brez jedra in »centripetalne * logike tuđi druge države nišo bile, ki so sedaj balkanizirane. Morda se v Avstriti godi nekaj nnogo bolj z\itega: Avstrijski držav-niki so skrajšali proces, kl razbije velike celote v elemente, potem pa iz eknentov napravi nove enote Proces razpada v elemente, se vrši s a m o v ni i s 1 i h. zato da se prihrani čas, in dr-žavriki gredo kar k dru^emu procesu, k novi družitvi... = Srbska vlada ne misli na mir. Amsterdam, 8. marca. (Kor. urad.) Reuter poroča: Srbsko poslani^tvo ob-javlja tole porobilo: Nedavno objavljena vest v Leipziger Neueste Nachrichten«. da bo prišlo v par tednih gotovo do po-gaianj s Srbijo in Crno goro in da mo» rata biti obe deždi v slučaju, da se Rusija in Romunska izloćita iz vojne, pripravljeni skleniti mir, kakor tucli nadalj-na trditev, da je bil odstop Pašića v zvezi s prićakovanimi mirovnimi poga-janji, je popolnoma napačna ter jo srb-sko poslaništvo energično dementira. = Protest Poljakov na Pmskem. Iz Berlina poročajo: Poljsko časopisje priobčuje to - Ie, od vseft poljskih or-ganizacij na Pmskem in v Nemčiji sploh podpisano izjavo: Nova krivica, ki se nam je zgodila, je bolestno pre-tresla vsa poljska srca. Dviga se glas groze v deželi zaradi odtrganja Holm-ščine od poljske materne dežele. Var-šava, Krakov in Lvov, vsa kraljevina Poljska, vse avstrijsko ozemlje so že jasno pokazali svoje ogorčenje. Tndi mi Pol jaki, ki živimo v mejah Nemčije, od velikopoljske rezidence do baltskih dežel. od prapoljskih, slezijskih pokra-jin do rensko - westfalskih zbirališč našega delavstva, se združujemo v tem slovesnem protestu celotnega poljske-ga naroda. Mi, ki vemo, kaj pomeni strah za največje svetinie člove^tva, ki vemo, kako trda je borba za materni jezik, za materno zemljo, občutimo v polnem obsegu ta napad na naš narod, na našo vero, jezik in zemljo. To so tla, ki smo jih svoj čas branili proti navalom divjih tolp vzhoda, to je zemlja, ki 30 je oplodilo stoletno poljsko delo, ki ie prednjačila 200 let s poljsko kulturo in vedo, na čelu ji vsenČi-lišče v Zamošču, to je dežela solza, robstv^a, katere prebivalci so zaneča-tili svojo pripadnost k Poljski s krvjo za vero očetov in z mučerMštvom. No-ben poMep premoći ni mogel izbrisnti teh znakov. Nikdo nam ne more istrgati historičnih, moraličnih in narodnih pravic do rfolmščine. Kot otroci sVup-ne domovine stojimo hi, čnte? h<^l in oororčerne n^d tem novim rta^r^oni na na?o narodno s^.innost in ek^iste^o ter slovesr>o protestiramo pred Po-from, zgodoviTio in sodiščem narodov proti tei no\i razdclitvi P^liske. = Boisarske desaneksije. flerman Wendel, poslanec v nemškem držav-nem zboru, piše v »Arbeiterzeitung« članek pod naslovom »Bolgarske des-aneksije*. V tem članku pravi: Bolgar-ska propaganda se trudi pod vtisom formule brez aneksij in brez kontribu-cij dokazati, da so osvajalni nacrti sofijske vlade samo desaneksije ter da služijo edinole narodnemu ujedinjenju. Najnovejši plod te propagande je geografični atlant, izdan od bolgarske-2a poslanika v Berlinu Rizova, ki ima namen, da dokaže upravičenost bol-garskih načrtov. Gospod Rirov pravi najprej, da je za pravični mir, ki naj gre do skrajnih mcj človeCnosti in popustljivosti. V imenu te fraze ne za-hteva za Bolgarsko nič vcC, nego vso Dobmdžo, vso Makedonijo, vsc ozem-ljc Morave z Nišem vrci Vrtnjo, Pi-rot in Leskovac ter TimoSko ozemlje z Zaječarom in Negotinom. ToreJ oe zahteva samo prepornih ozemelj, kakor Makedonijo, marveč tuđi področ-ja, ki so od ntkdaj pripadala srbski državi. Wcndel nadalje dokazuje, kako so vse karte te ja atlanta popolnoma neosnovane in neupravičeite, kako ie Makedonija ravno toliko srbska kakor bolgarska in citira profesor ja Mur- * ka, kl pravi: Prebhrmlcejiiso-Tziio podoirall vede ali nevede kraievn! boUŠevikL T«-di Armenci so zopet izročenl Turčiji. Pred kratkim smo odposlaii majhen vo-jaški oddeiek. ki naj bi prodrl od Baku-ja v Kavkazijo. To so preprečili boljže-viki sporazumno z nemškimi in turški-mi agenti. Dva ali tn tedne Je bil oddeiek tam, toda popolnoma odrezan, ker so bile brzojavne pro^e v Tiflis razde-jane. Na zemljevidu vidimo, kako strašite zavojevatne namene trna 5e Pruska. Nacrt uničiti TrancosKo, se Je ponesre-eil. Nemci pa imajo še veano pred očmi nacrt, zavojevan na vzhodu. To je cilj NemčHe. Vse govoričenie o gibanju NcmCije z demokratično smerjo, je ne-verjetno. Sedaj je vojaško gospodstvo nad nemškim narodom še neomajno. Ali obstoja še kak vzrok. da bi Nem-ciia ne vdfla v Sibirijo, kakor je to storila drugod? Jaz ne vidim nobenega. PaČ pa imamo poročilo, da se organi-zirajo neimki vjetniki v Sibiriji in da je bil neki pruski general tja poslan, da izvrši to delo Tuđi če bi bila vest neres-nična, je vendar v hodočnosti mogoča. Mislim, da bi bilo dobro, če bi zahte-vali pomoč svojega4 japonskega zavez-nika v zadevi, v kateri more edino on pomagati. Minister je izrazil ob tej pri-liki zahvalo Japonski za vse, kar je do sedaj rtorila za An^lijo na kopnem in n:t morjn = Zaplemba nemških posesti v Ameriki. W a s h i n e t o n, 9. marca. Prva posestva, ki se bodo v Zedinjenih drŽrjvah prodnla na podlaci pooblasti-la, katera je dobil načelnik sekvestra posestev snvražnih inozemcev Palmer, bodo pesestva nemškega cesarja, von Ret^ma-in - HolKvega, nemške vlade in junkerjev. Iz eVsnozefa Palmerja iz-haja, da nameravajo Zedinjene države uničiti nem?ske pozicije v Zedinjenih državah. Palmer je izvajal, da mora sovražnik spoznati, da so zveze, ki jih je imel z ameriško trgovino in industrijo, ne samo za čas vojne, marveč za vedno uničene. Nemčija je imela po-vsod v Ameriki svojo roko vmes, na-srjrotno so bili ameriški interesi v Nem-Č'.ii zelo neznatni. Privatnih posestev Ncmcev, Če ntso večjega pomena, pa se noče dotakniti. 2a Miiirro jn n polio Jugo- SPLIT ZA NARODNO UJEDINJENJE. Iz Splita nam poročajo: Memorandum, upravljen od jugoslavenskog kluba na mirovne delegacije u Litov-skom Brestu izizvao je u svoj Dalmaciji podpuno odobravanje te bezuvjetno pristajanje. Po svoj se je Dalmaciji zazmahao pokret da se manifestira za ujedinjenje i narodno samoodredjenje, pak se svuda satiru podpisi na izjavam odobravanja dosadašnjog pravca nastupa jugoslavenskog kluba. Splitsko je gradjanstvo poslalo Jugoslavenskom klubu ovu izjavu: »Gradjanstvo Splita stojeći na stanovištu narodnog jedinstva i samoodredjenja naroda odobrava dosadanji rad i postupak jugoslavenskih zastupnika za ujedinjenje I slobodu Slovenaca, Hrvata i Srba, te želi, da u tom pravcu ustraju uporedo sa radom i postupkom zastupnika bratskog češkog naroda.« Tzjavu je do sada podpisalo preko 6000 osoba, a pod-pisivanje se nastavlja. • Jugosiovanskemu klubu so došle sledeče izjave za deklaracijo: I.) 656 faranov župnije P o I j č a n e je navzlic protiagitacije razliČnih fak-torjev podpisalo izjavo za deklaracijo tt*r izreklo zaupanje v delovanje Ju£O-slovanskega kluba. 2.) Občinski zastop občine Viš-njevasi pri Celju se je v seji z dne 24. februvarja 1918 izrekel soglas-110 za deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter izrekel njegovim članom po-polno zaupanje. 3.) Občinski odbor obćine š i k o 1 e pri P t u j u se pridružuje z dopisom z dne 10. februvarja 1918 deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter mu izreka zahvalo in zaupanje za njegovo dose-danje delovanje. 4.) V seji z dne 3. februvarja se je občinski odbor občine BoraČeva pri Ljutomeru skoro soglasno izrekel za mainiško dpklaracijo 5.) 433 žen in deklet občine Zgo-nik nri Nabrežini se je izreklo z dne 15. svečana 1918 za deklaracijo. 6.) 251 mož in fantov ter 264 žen in deklet občine Logarovci pri Ljutomeru je podpisalo izjsvo za majni-ško deklaracijo Jugoslovanske^a kluba. 7.) Za izjavo Jugoslovanskega kluba se je izreklo z dopisom z dne 28. februvarja 1918 544 oseb občine Mala Nedelja pri Ljutomeru. 8.) Starešinstvo občine B r e % i n j je v seji od 24. februvarja 1918 sprejelo izjavo, v kateri je izreklo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, proseč ga, da zastavi vse svoje moči v dosego te opravičene naše zahteve, ter se izreklo za maintško deklaracijo. 9.) Odbor občine Dole pri Ll-tiji je v scii z dne 13. januvarja 1918 izrekel svoie* soglasje za mainiško de* klaracijo Jueoslovinskegt kluba in po- vrh ter* Je še podpisalo 535 občanov iste občine enako izjavo ter jo vposlaio potom Županstva Jugoslovanskemu klubu, kateremu istočasno popolnoma zaupanje izreka. 10.) Občinski odbor Nova cer-kev pri Celju je v svoji seii dne 2. marca 1918 soglasno sklenil se pridružiti izjavi jugoslovanske deklaracije. 11.) Katoliško kmetijsko bralno društvo v Staram trgu pri Sloveniem Gradcu se je na svojem obćnetn zboru dr.e 24. svečana enoglasno pridružilo deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter je izreklo popolno zaupanje poslancem tega kluba, osobito pa njegovemu načelniku dr. Korošcu. 12.) 2eleznicarji vseh kategorH postaj Kolovče - Opatija — 35 podpisov. Rakek 44 podpisov, Postojna OJ podpisov. Zagorje Sava 10 podpisov, Tr-bovlje 52 podpisov so se potom izjave z dne 4. marca 1918 izjavili solidarnim z majniško deklaracijo Ju poslovan skega kluba, ker le v zjedinjenu Jugoslavije leži spas in boljša bodočnost Slovencev, Hrvatov in Srbov. 13.) Občinski odbor 2ice pri Mariboru zahteva, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani v samostojno jugoslovansko državo v zmislu deklaracije Jugoslovanskega kluba* ker vidi edino v tem rešitev slovenskega naroda. 14.) Krajni Solski svet Sv. Martin ob Paki je v svoji redni seji dne 2. svečana 1918 soglasno sprejel pred-! log. v katerem se pridruž jje z navdu-šenjem majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba in izreka zaupanje vsem poslrmcem tega kluba. 15.) Občinski odb>r Pušencl priOrmožuie spreiel v seji dne 17. lebruvarja soglasno resolucijo za deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter ie izrekel klubu popolno zaupanje. 16.) Občinski odbor občine Sv. Krištof pri Laškem je v seji dne 17. februvarja 1918 enoglasno sklenil, da se pridruži deklaraciji Jugoslovan-sekga kluba ter izreče temu popolno zaupanje. 17.) Občinski odbor občine Kovor na Gorenjskerri je v seji dne 3. februvarja 1918 enoglasno sklenil, da se pridruži deklaraciji Jugoslovanskega kluba, 18.) Potom upravnega odbora občine Nabrežina z dne 23. februvarja 1^18 je vposlaio 296 žen, deklet, mož in fantov iz Nabrežine izjavo, v kateri izražajo, da se s celim srcem pridružu-jejo ideji nepozabnega dr. Kreka in maj-niški deklaraciji Jugoslovanskega kluba za ujedinjenje slovenskega, hrvat-skega in srbskega naroda. 19.) Potom župnega tirada Crna gora pri Ptuju Je vposlaio 92 mož in mladeničev ter 242 žen in deklet trske občine Ptujska gora izjavo, v kateri se pridružujejo klicu trpečih milijo-nov po skorajšnjem miru, ne miru sile, ampak pravice, sporaznmljenja In po-nolnega samoodiočevanja vseh narodov. Dalje zahtevajo, da se prejkoprej združijo vsi Jugoslovani monarhije v zmislu deklaracije Jugoslovanskega kluba. 20.) V seji dne 24. februvarja t 1. Je občinski odbor Moravče enoglasno skloni! izreci vsem poslancem Jugoslovanskega kluba popolno zaupanje in iskieno zahvalo za njihovo neumorno delovanje ter se pridružiti deklaraciji Jugoslovanskega kluba. 21.) Občine Zabovcl, Bukov-ci, Prvenci. Markovci in Borov ci pri Ptuju so enoglasno v svojih izjavah z dne 30. januvarja 1916 izjavile se deklaraciji Jugoslovanskega kluba pridružiti. 12.) Občinski odbor Kanderše p r i L i t ij i je sklenil v seji dne 17. februvarja 1918 se pridružiti manjiški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter mu izreci za neustrašeno požrtvovalno delo svojo zahvalo. 23.) Občinski zastop obSne Po-ginska gorča pri Celju je v svoji seji dne 10. svečana soglasno sklenil, da odobrava majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba ter mu izreče svojo zahvalo in zaupanje za dosedanji od-ločni njegov nastop. 24.) Člani načelstva in nadzorstva posojilnice na Frankolovem pri Celju ugovarjajo pri skupni seji dne 3. marca najodločneje proti neznosni nadutosti Vsenemcev, ki odrekajo vsem narodom razun sebe pravico do svobode in življenja. Pridružujejo se izjavi majniške deklaracije Jugoslovanskega kluba in prosijo istega, naj se ne da pri obrambi pravic zatiranega jugoslovanskega prebivalstva oplašiti od nobenih gro-ženj vsenemške besnosti in gluposti v svesti, da za njim stoje kakor en mož vsi zavedni Jugoslovani. Železniški uslužbenci Ljubljana, državni kolodvor in iz okolice se pridružujemo majniški deklaraciji z dne 30. maja 1917. Pozdravljamo poslance v Jugoslr.vanskem klubu, ki jim popolnoma zauparno, zahte-vajoČ, da ne kruiejo od zacrtane poti. »Prost mora n'n naš roj, na svoji ženi Ui svoj gospjJU — ^ledi ??2 r^dnisr- Goriški begunci v ohćini Š m i h c Stopiče pri Novem mestu izjavljajo za jugoslovansko deklara naših državnih poslancev 1 dne 30. v. ja 1917. in se pridružujejo zahtevi m\ **- *c*-_____________________________ ______ .SLOVENSKI NAROD', dne 11. mire* 1918. Stran 5. ličenja fegosJovanske države pod babav tursko dinastijo. — Sledi 217 podpisov. Slovenski begunci z Goriškega, nastanjeni v GSnserndortu tn okolici na Nižjem Avstril-s k e m se priglašajo za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. majnika 1917 ta izrekajo obenem svoje neomajno za-upanje Jugoslovanskemu klubu na D«-naju. Z združenimi močmi in neomajno voljo do zmage. — Sledi 180 podpisov. M iz Đriraonkib tel. f Oskar GabršČek •f'.tMnoeim besrufc-£©m. klHStrteaili f KitJb 'dalec proč od .^voje ljubljene isn*ude. se ie pridruži idi gospod Oskar Gabršček Iz olmina, znan eroriški veljak, dolpolot-A župan v tolminskem tr^u, velets>-->eetnik in tovarnar. Bil je živahen in ilelaven mož. ki ie veliko storii za pro-cvit tolminske pokrajine, preživel obilo lepih pa tuđi obilo trpkih dni. Politično vrvenie Ka je privedlo tuđi v deželno in državno poslansko zbornico, srlavno I njegovo delovanje pa ie bilo osredoto-čeno na domaća njegova tolminska tla. Besmnskefira njegovesra trplienja ga ie resila v soboto kap. Xai počiva v miiu! Preostalim naše sožalie! Odlikovanje. Rezervni poročnik Karol Ja kopec, bivši učitelj v Ton-škah pri Koditl ie bil s Sisrniun laudis odlikovan. Rezervni poroenik Janko Zirovnik z veliko srebrno kolajno. Oba 20. Iovskega bataljona, kateri se je v bojih večkrat izkazal. Umrla ie pri Sv. Ivanu pri Trstu jfospa Josipina Vatovec, na Prose- I ku pa erospica Franica B a 1 a n č. I Madžari nadaliuieio naknpovanje zemljišč in poslopij v Opatiii. Poroča se zopet iz Opatiie. da so kurili v Opatiji i Lovranu madžarski kapitalisti in denarni zavodi za dva milijona kron lemljišč in zeradeb. Presranianje naših lindi na Reki. 1 Z Reke nam pišeio: V Reki v italiian- I akem jeziku izhajajoči dnevnik >Bilan-cia<, z dne 5. t. m. donaša sledečo ve&t: >Kakor znano, je bila pred kratkj^ poslana iz Sušaka in iz Reke iusroslo-vanskemu klubu na Dunaj spomenica, podpisana od 6012 oseb, kjer se iste izjavi jajo za združen je Hrva tov, Srbov in Slovencev v skupno, neodvisno državno celoto, in kateri naj bi se priklopilo tuđi naše mesto. Redarstvo ie uvedlo poizvedovania v svrho, da razkrije imena v spomenici podpisanih, kakor tuđi sotrudnikov za to ideio. Vsled poizve-dovanj je bilo zaslišanih šest oseb. sta-nujočih večinoma v Sušaku, a zaposlenih na Reki. Nekateri izmed zaslišanih so zanikali, da bi bili podpisali spomenico, drufii zopet so se izgovariali. da so bili mnenja. da or.< Zanimivo Ie, kako natančno je >Bilancia< poučena, kaj vse se bo zgrodilo s temi >veleizda-jalci«. Brezdvomno je crpala svoie in-ormacije iz zelo zanesliivesra vira. Tz vsee:a pa se da posneti. da nai služi grožnja s sodnijskim kazen>kim po-stopanjem, z ječo in zaporom Ie kot ne-kak >bavbav<. da oplaši naše tukaišrno narodno zavedno ljndstro in za.seie strah, nemir in nesisnrnost v m>s:a vrste. 3Ii pa mu klieemo: e:lavo kvišku in brez strahu naprei! Niti trenotek ne smemo omahovati, niti Dičice ne popustiti! Imejmo Ie svoj sveti, veliki cilj pred očmi in zrnaca bo naša, tuđi oe naši narodni sovrairi iščejo vsa mosoča sreistva in vse moeroče zaveznike. da nam v strahu pred našim krepkim poletom zastavijo pot! Na naših pristojnih mestih pa naj bi posvečali takim nečuvenim drznostim madžarske samopaš-nosti primerno pozornost! — Borut. Pismo naših slepcev. Iz Gradca nam piše slepi vojak Peter Jamnik iz Odilienheima. kjer de-luje sestra Klara Vrhunc to-le s pisavo fa slepce napisano pismo: Velecenjeni eospod urednik! Kako hitro ie minul mesec svečan tuđi za nas, če ravno živimo za zaetorom crne tmine. Saj je naše živlienje se posebno . interesantno. Le pomislite: Seđai na 6tara leta se moramo zopet učiti iz abe- , cednika. Hodimo dan za dnem sedet na vajeniški stol, ki je pa tako trd. da bo vsak izmed nas na njem prav grotovo nebesa zaslužil. Takrat. ko =mo odhaja- j li v vojno, smo mislili, kako uoeni go- '. spodje smo. No sedaj pa tako-le! Na va- j jeniški stol so nas posadili in abecednik : nam dali v roke. Pa recite, da to ni po^ polna izprememba. Seveda Bosr varuj j vsakega tako žalostne izpremembe. , Res hudo smo nesrecni. Toda vzlic te- j mu smo dobre volje, ker vidimo kako ] dobra slovenska srca čustvujejo z na-mi. kar nam tildi svedoči Vaša zadnia ; pošiljatev. Dana mi ie danes nalosra, * da Vas velecenieni S- urednik v imenu j vseh moiih tovarišev nailepše zahvalim , za vse dobrote preteklesra meseca. Pro* = simo izrecite to našo zahvalo tuđi vsem preblaerim dobrotnikom. ki so n?tn poslali sledeče vsote: 1. februarja 20 K, 6. I februarja 14 K. 9. februarja 25 K. 13. februarja 250 K. 16. februarja 10 K. ( 20. februarja 20 K in 23. februaria 42 kron. Res lepa vsota. Boe: bodi vsem = plačnik! 5 Denar. ki ea pošiliate na naslov r častite sestre Klare priđe nam sloven- 3 skim elepim vojakom prav v prid. Ča- ^ štita sestra sra vsakemu posamernlku * naloži v hranilnico, kar ie naiboli pa- ^ roetno. Dosedai nai? je dobilo 30 Sloven- 2 cev in sicer Kranjcev, štajercev Pri- ^ rcorcev in Istranov vsak po 200 do 550 t krcn. Kakor vidite srne že precej obo- ; orateli. Sedai imamo poleir drusrih pkrbi ^ še skrb za svoje ljubo premoženje! Kai •> nam ie vse ta krvava vojna nrizadeja- ? 1a! Oči nam ie iztaknila in zraven tega •> še naprtila skrb za na^e denarce. Dobre t volje pa nam ne more nihee n^rabiti. 1 c Tuđi sedaj ne, ko smo slepi. Dobra vo- ' % - Ha ie tiaU boiia Baat, a k^iero ae vaa-ko jutro prav dobro namažemo, da naa je čez dan lahak korak po temnj pod življenja. Ce se med dnevom zadenemo 1 slučajno 2 nosom ob kako steno in si pri tem prislužimo kako debelo buško, > se ne zmenimo zanio. Vidite to so vse i posledice nebeske masti dobre volje. Gotovo mislite, da nas tukai kdo za rako vodi. O ne. Kar sami io prav koraiž-no mah amo povsod, še ćelo po strmih \ stopnicah. Ako se hoćete prepričati, pridite nas enkrat po sr led at in videli boste kakšni junaki smo. Nailepše pozdrave od vseh mojih tovarišev posebno pa od mene Peter Jamnik. Gradec. 8. marca 1913. L (Marsikosra bo pismo nai^ih slep- l cev eranilo do srca. Koliko živlienjske : energije in duševnega po^uma nam razodeva! Vsem tištim, ki so se spom-nili nažih slepcev v Odilienheimu bo i to pismo najlepše plačilo in mnosi bodo hoteli s ponovnim malim darom po- > kazati Petru Jamniku in njegovim to- > varišem. da domovina na nie ne po- Izablia. Zahvalo odklaniamo ne le v svojem, menda pač rudi v imenu vseh darovalcev. Vsa zahvala ere sestri Klari, katere zlato sr?e daje na? im . slepcem utehe. poeruma in svetlobe. Po-! zdravljeni Peter Jamnik in tovarili tam gori v nemskem Gradcu!) Dnevne vesti. — Vesel dosodek v cesarski rodbini. Dunaj, 10. marca. (Kor. urad.) I Cesarica je rodila danes dopoldne v I I Badnu princa. Mati in novorojeni princ I sta zdrava. — Hisni po-e>tniki in obeinst\o sploh se nuino pozivlja. da skrbe za to, da se okrase povodom roistva cesar-skega princa hi^e z zastavami. Liublja- Ina naj pokaže, kakor vselej tuđi sedaj, da se iskreno veseli teira veseleći do-dogka v cesarski rodbini. —Vojna odlikovanja. Kajvisie pohvalno priznanje z istočasno podelitvi-jo mečevMe izrečeno rezervnemu po-ročniku Stanislavu Pehaniju 17. pp. in stotniku Le\*u D e t e I i r>p. 27. — Iz voine mornarice. Tesar ie ukazal, da ?e mora mesto podadmirala Frana viteza Keila označati: admiral na dispozicijo najvišiesra vrhovnecra poveljstva. Konteradrniral Husron Z a r-caria je dobil naslov *n značaj ood-admirala. — Imenovanje. Nadnoroćnik dr. Gustav R o z i n a . odvetniški kandidat, je imenovan za stotnika. — Za praporščaka ie bil imenovan in odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo Anton Mejač, sin dež. sod. svetni-ka v Ribnici — ^tnđiiski dopasti diiakom srednjih sol. C. in kr. voino mini?trsivo ie odredilo, da se snicio tuđi v šolskem letu 1917/18 dovolievati srednješoloem štiritedenski studijski dopusti. Shidij-ski dopusti se dovoliujeio le onim dijakom, ki služilo v zalediu pri donolnit-venih krdelih. in če takesra dopusta še nišo imeli. Dijaki. ki služiio čez 2 leti pri vo jakih in so že lani dobili štirite-denski dopust, dobijo zooet štiriteden-ski študiiski dopust, če prvi ne ^esra v letosnie šolsko leto Doousti z boiišča so đopustni lp Tedtii. če to doiyn=$?.io vo-jaške T&zmer>: — Naslov cesarske^a svetnika ie debil trerover- Josip Siraon B e n e dl k t kot strokovni sodnik - lajik pri dežel-nem sodišču. ko zpr.ušča ta r>o<=el. — Koncert i Glazbene Matice«. V soboto ie priredila >G!asbena Maticac vokalni koncert, ki se ie v nedeljo po-navljal. Oba koncerta sta bila razpro-dana.^ vršila sta se z ambijentom velike nremnere Velika dvprrna Lniona na-bita do zadnjesra kotička. razr>oloženie sijaino. bilo ie ^vetia in vzklikania. Koliko kitic in šopkov ie dobila Ijub-Henka večera erospa Pipa Arko -Tavčarieva se skorai že šteti ni dalo in take bune navdučenosti. kakor je od časa do ča?a grrmela po dvorani kot zahvala za njeno petie. menda še nismo slišali. Polegr se A r k o v e je ob-činstvo odljkcvalo posebno tuđi pianist-ko ffdčno JJano K o b 1 e r j e v o in hva-ležno ge je na^lajalo na izvajaniih mo-škesra in ženskeera zbora, ki sta pod mojstrsko taktirko konrertneera vodje g. Mateja H u b a d a doseela velik umetniški uspeh, O koncertu poročamo iutri obširneiše: za danes konstatiramo le, da je krasno uspel v vsakem ozira. — Ljubljanska kreditna banka. Njegova ekscelenca gosp. c. kr. finanćni mini-ster je z odlokom z dne 11. februarja 1918, št. 7956 dovolif. da se sme z od'okom z dne 28. februaria 1910, št. 3077 za delnice Ljubljanske kreditne banke izdano dovnlje-nje za notiranje na borzi, ki se je z ođl^ki z dne 1. maja 1911. št. 29.771 in z dne 12. aprila 1912, St. 25.602 raztesnilo na skupni znesek 8,000.000 kron, razširiti za nadalj-nih 5000, na donesitnlja se glasećih. pol-no in v goto\ini vplačanih delnic št. 20.001 — 25.000 4 400 K nominale. torel na skupni iznos 10,000.000 kron. Vsled tega se more dobaviti na borzi rudi delnice Ljubljanske kreditne banke zadnje emisije iz ieta 1917 1141 — Izpremembe v voznem reda južne železnice. Danes je stopil v veljavo na glavni progi južne železnice znpet isti red, ki je velial pred 27. februarjem Po tem ! voztjo zopet dnevni brzovlaki Dunaj - Trst I in Dnnaj-Videm, med Dunajem in Bruckom na Mnri ločero. Odredba se razteza tuđi na Hkalno železnico Spielfeld - Ljutomer. Tuđi na državnih želznicah je obnovljen stari vozni red. — Informacije pri trsovski In obrtni-ški zbornici. Interesentje dobe pri trgov-ski in obrtnički zbornici v Ljubljani pojasnila: o odredbi urada za ljudsko nrehrano z dne 4. marca 1918, drž. zak. št. «5. zade-va'oči uravnavo prometa s sladkornfm blagom In slaSčicami: o in>olpft- < vi oziroma premembi ministrske odredbe z dne 18. maja 1917. zadevaioče prepo-ved izvoza in orcvozi rir- i rHh predmctflT, med drngim: sveffh : sHv, nrehov, !p?nfkov, cementa tarffe %t. 3W. či^te^a ?!ata In irebra. leci>ane?i . rlata in srebra v derarfti in ^irtfcah (6o- j slel v r^to^T^ern nmmetui d^ T»afvf?f*»^a I7ne^l'3 20 K. do^Mi^n frvoz srcb*^?^?! de-naHa in rca; za uli-re ried PrpSprnovo uliro. Frapea Jože-fa c^?to Bleivroi^ovo ce«to. Ce-to na iuzni kolodvor in Mik-osicevo cesto, ter za TV mestni okrni (St. P^erski okraj in Vodrnat V7.hor\no od ?'Tiklošičeve oe-5*e) v noned^Hok. dne 18 mnrea. Za Snodnio Siško in v?e one. ki bi bili zadržani v crori navedenih dneb v sredo, dne ?0 m?rra. Uradne ure izTilacpvania ;=o od 3. do ?^6. popoldne. Stranke ?e prosijio da se natančno drže teh dolorb. — Isranie v offrski razredni lote-riii i© prepovedano. Znano ie. da ogrr-ski kolektanti skušajo z vsemi predsivi sperati srećke osrrske razredne loteriie tuđi na Kranjskem in se v dosego svo-tesra namena poslužui>io ćelo zavitkov z napočnimi naslovi. Ohčinstvo se svari pred nakupom omenienih srečk Ne-priietne posledice protinostavne nabave teh srečk so, kar ie bilo že večkrat objavljeno da se srećke zaoleniio. mo-rebitni dohitki zapadeio v korist države, polear terra pa mnoga zaraudna pola, ter občutliive denarne kazni. Za-torai ne naročajte srečk o.rrrske razvodne loteri.|e. ako Tih pa dobite brez na-ročila. uničite ali pa izročite iih finanč-ni oblasti — C. kr. finančn*) ravnatelj- Vtonil je privatni uradnik Alojzij J a n u š v potoku MliniČici v Dom^alah. Truplo ne kaže nikakih znakov kakega hu-doiiclstva. Zgodila se je torej le nesreča. Z vlaka je padei pri Zagorju 331etni Ivan Bostič od Sv. Jurja pri Radcčah. ko ie šel domov na dopust. Obležal je težko ranjen. Vrnitev vojnih besuncev. Štajerski deželni pomožni odbor za vojne begunce nas prosi, da objavimo sledeče: Po skoro triletnem prebivanju v naši sostoljubni de-želi je prišel za tisoče begancev končno trenotek, da se smejo vrniti v svojo južno domovino. Zalibog preti mnogim žalostna usoda. Skoro vsi ne najdejo v od sovraž-nika izpraznjenih, kruto opustošenih mej-nih ozemljih Koroške, Primorske in Tirolske varne strehe več, njih prej cvetoče domačije z vsem pohištvom so 2asute v razvalinah. Tem, od vojne nesreče največ zadetim soobčanom se mora pri obnovitvi njih gospodarskesa življenja kar mogoče pomagati. V to svrho se obrača deželni po-močni odbor s pridruženimi pomožnimi društvi na bla^odusno občinstvo Štajerske, kakor tuđi v deželi bivajoče premožne be-c:unce iz južnih krajev z nujno prošnjo, naj se tesa dela usmiljenosti udeleže s tem, da nabirajo darila v blagu in v gotovini. Vsakovrstno pohištvo, sobna in kuhinjska oprava itd., bo nreviel na pismeno nazna-nilo deželni odbor za vojne begunce v Gradcu, Neuthorpasse št. 36/n„ kjer se tuđi hvaležno sprejemajo darila v Rotovini. Iz Globasnlce na Koroškem nam poroča jo: Podpisovanje za deklaracijo sijajno napreduje, vsak otrok ve, za kaj gre in Dodpfsi rasejo kakor gobe po dežju. Ljudje pravijo: Dosti dolgo smo bili sužnji, hoćemo biti vsaj že enkrat tuđi neodvisni gospodar ji na lastnih tleh v naših domovih; radosti so že trpeli naši junaki v vojni, za-dosti so prelili srčne krvi, a prelili je nišo morda za Nemce, prelili so io za nas, za svoje otroke, za osvobojenje svoje slovenske domovine tujega jarma. Đrez vsakega ! vpliva je prišla naenkrat zavednost v ljud- ] | stvu; mlačneži postajajo duhoviti in veliko nevernih Tomažev se je kar čez noč spre-obrnilo. Z gnjusom se obračajo od svojih : nekdanjih prijateljev nemčurjev. videvSl, kako resramno so uh le - ti vodili za nos in imeli za norce. kako nensmiljeno so |in izkon.^čali. Le eden Je še, ki se z vsemi ■ štirimi protivi oprostitvi 3Iovencev, seveda tistih, od katerih je vedno živel, se bogatil ( in se masti!. Ta možakar se s rx>nosom : imenuje ^die rfauptstfltze des Deutsch- ^ tnms in Globisnitzc. Pa čaK o! *vet! V , Olobasnicl je en sam privandran Vemec In ' ?5e ta nt"ia domovinske pravice. Kdo se n« > smeli? Prvoomemeni fe menda najet dve 1 nezavedni ženski in ffh portal na agitacijo < zoner nrostost 51ovenccv. Ves svet je da- -t»e< *a^en ▼ tem, da prH n! Vonca vofne. dov1?r ne HoSe v*i ntr^dt. ttiđf na?mnn|fi, ' I svn'e T>nt>rine r^avfre. VM *o Vrv^vfif fn 1 rpi ta m*f *nn<1'* r»m4 ^>ne H«*dl. H **ti- j d?» bi **----^ r>o*f^rrr»*1» * n^^i^m v roVah ] 1 vse narode Evrope, da bi Jm pobiti tn po- ■ J tam tlačili, tako tuđi nas Slovence. Torej ie ne konca, se več krvi — ie večje stra-danie! Mi hoćemo pa, da nam bodi mir v nali skupni domovini pod babsburško kro-no — sreca mir tn kruh! Pri nas je z malini! Ujemami vse moštvo do 50. let in še Čez v vojni; poglejmo pa v mesta, tam je vse polno nemških postepačev, ki še ifiso imeli oblečenc uniforme. In za tako pravico se po tegu je človek. Slovenec in Slovenka, ki podpiše nemško izjavo proti ju-goslovanski deklaraciji, je tore] zoper mirv zoper svojo lastno svobodo in zoper svo-bodo svoje domovine, je pa rudi zoper naj- vtijega v državi, zoper voljo vladarlja, ki je v svojem zadnjem manifestu pred kratkim izjavil, da nima gorečnejše Želle, kot dati svojim narodom tako goreče zaželjenl mir in pravico. PrlBodnJI sestanek dunajskih Slovencev se vrši v soboto, dne 16. marca v re-stavraciji Kaiserhof. Začetek ob 7. zvečer. Pozabil se Ic včeraj pred od hodom opoldanskega brzovlaka na kolodvoru pri blagajni muf (Skunks) .Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini Žibert, PreSernova ulica. Izgubli se ie zlat prstan z rdečim kamnom na Ambroževem trgu od postaje električne železnice do hiše Št. 3. PoSten ti aj dl teli se prosi, da ga izroči proti nagradi v upravništvn sSlov. Narodac. Našla se je v blizini Sentjakobske pošte manjša vsota denarja. Več pove uredništvo. Aorovizacija. -{- Marmelada na rumene izkazni-ce C št 1 do 1500. Stranke z rumenimi izkaznicami C Št. 1 do 1500 preimejo marmelado v torek dne 12. t. m., v sredo dne 13. t. m. in v četrtek dne 14. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Do ločen je tale red: V torek dne 12. t m. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 100, od 3. do 4. št. 101 do 200. od 4. do 5. št. 201 do 300. V sredo dne 13. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 301 do 400, od 9. do 10. št 40! do 500, od 10. do 11. št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 700, od 3. do 4. št. 701 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 900. V četrtek dne 14. t. m. dopoldne od 8. do 0. št. 901 do 1000, od 9. do 10. št 100! do 1100. od 10. do 11. št. 1101 do 1200, popoldne od 2. do 3. ?t. 1201 do 1300, od 3. do 4. št. 1301 do 1400, od 4. do 5. št. 1401 do 1500. Vsaka oseba dobi 1 k£. Kilogram stane 2 K. -f- Prodaja zdroba. Koruzni zdrob se bode prodajal od torka 12 t. m. do všete sobote 16. t. m. Na vsako izkazni-co za moko se dobi V4 kg koruznega zdroba, kilogram po SS vinarjev. Osta-nek vsega ostalega blaga je napovedati zane^ljivo v nonedeljck 18. t. m. t Prodaja petroleja na izkaznice se konca v sredo, dne 13. marca. Levi in srednji del petrolejskih izkaznic s črko A in B naj stranke shranijo za prihodnio prodajo petroleja. f Prodajalci petroleja se vabijo, da predlože vse izkaznice za petrolej v četrtek, dne 14. marca v mestni posve tovalnici ter naznanijo, koliko imajo še ostanka petroleja. t Žito iz Ukrajine. Dunaj, 9. marca. »Wiener Allgemeine Zeitung« izve, da bodo morda začetkom maja dospeli prvi transporti žita iz Ukrajine. Brez dvoma je, da v prihodnjih tednih naša preskrba z moko in kruhom ne bo brezhibna, nevarnost katastrofe pa je morda le odstranjena. Z avstro-ogrske strani odidejo delegati pod vodstvom grofa Forgacha, z nemške strani pa pod vodstvom državnega tajnika von Stumma v Kijev k pogajanjem glede dobave žita iz Ukrajine. + Suha zelen jad. Mestna aprovi-zacija razdeljuje te dni vsakovrstno suho zelenjad. Ker te vrste prikuhe pri nas nišo kaj znane, je marsikaka go-spodinja v zadregi, ker ne ve, kako bi to stvar pripravila. Suha zelenjad (ko-renje, zelena, peteršil, por, zelje, oh-rovt, kolerabe, karfijola, čebula, para-dižniki, fižol v stročju itd.) se lahko uporablja na več načlnov in sicer ali kot pridatek k goveji juhi ali raznim drugim umetnim juham, ali pa za s a m os t o j n o pr i k u h o. Za pridatek k juham rabimo navadno zmes zgoraj naštetih zelenjadnih vrst, za prikuhe pa rajši vsako zelenjadno pleme zase. Splošno velja pravilo, da se suha zelenjad uporabi ja prav tako kakor sveza. Ako je pravilno posušena in shranjena na pravem kraju (da ne splesni), se prav malo ari nič ne razločuje od sveže zelenjadi. Prejšnji večer suho zelenjad najprej v mrzli vodi splaknemo in potem do drugega dne (torej približno 12 ur) n a m a -kamo kakor n. pr. fižol. Za namakanje bi morali vzeti prestano (mehko) vodo. Dobro je tuđi da pridenemo za noževo konico sode (natrona). Ako zelenjad kuhamo, ne smemo odliti vode, v kateri se je čez noč namakala, am-pak jo pristavimo kar v tišti vodi. Ako jo pa dušimo (parimo), vodo sicer spo-četka odlijemo, a jo pozneje zopet upo-rabimo za zalivanje, ker ta voda ima v sebi važne snovi, ki bi se sicer izgubile. Glede soljenja, začimbe in drugih pridatkov ni nobenega razločka med suho in svezo zelenjadjo. Na osebo vzamemo kake 2—3 dkg suhe zelenjadi. Suho zelenjad je treba shra-njevati zelo previdno, ker se prav lahko pokvari. Varova ti jo moramo pred vlago, svetlobo in pred žažclkami. Najbolje se drži v platnenih vrečicah, ki jih obesimo pod strop kake prav suhe shrambe ali kje i pod streho. Tuđi v zabojih, velikih ste-klenicah, pločevinastih pušicah itd. se dobro drži, da je le na suhem. -f- Kar je ođvcČ žita na Oj2rrskeiiv mora zapasti zaplembi. Tako^ izjavlja o^rski ministar za prehrano princ Win-dischgraetz Ukrajtinskega žita pred majem ni pričakovati, dotle pa bo treba pretrpeti še razno težkoce. 4- Jajca iz Ukrajine. Ehinajski strokovni list trgovcev z jajci piše: Mi-rovni sklep z Ukrajino ne bo prinesel nam samo kruha, ampak tuđi zadosti jaiec, tako da na3 ne bo vec pređolgo stiskala od\isnost od Ogrske in Galicije. V mirnih časih ie dala Ukraiina na leto 10.000 do 15.000 vagonov iajec, ker odpade konkurenca ententnih držav, ki so dobivale od tam velike množine, nam jajec ne bo manjkalo. Da bi bilo le res! Razne stvari. * Zaprto briviiice. V Velikem Va- radinu so zaprli brivci svoje lokale, ker zaiitevajo pomočniki 150 K place na teden. * Velikanska tatvina svile in sukna na Dunaja. Tvrdki Sperber y prvem okraju je bilo ukradene svile in sukna za ^UO.OOO do 300.000 K. * Dva letaica zgorela. Švicarska brzojavna agentura poroča, da je padel pri Thunu na tla dvokrovnifc, v katereni sta bila poroenik Pagan In nadporočnik Schock, ki sta zgorela v letalu. * Očesna bolezen radi pomanjkanja vode. V Budimpešti je nastala med šolski-mi otroci nalezljiva očesna bolezen, katere vzrok tiči v vedno večjera pomanjkanju vode, ki otežkočuje redno umivanje. * Pctnajstleten deček ukrade I drago-cenosti za pol milijona. V Budimpešti je lSIetni vajenec Matica ukradel svojemu šefu drogistu raznih dragocenosti, vrednih pol milijona. Deček je izginil. * Češka zopet pomagala Dunaju. Pre-tekli teden je bilo iz Češke zopet poslanih na Dunaj 42 vagonov krompirja. Na dispozicijo je bilo 57 vagonov. Iz Galicije ni prišlo še nič. * Nesreča pri polnjenju balonov. Na Dunaju so v tovarni tvrdke Siemens & Halske polnili velik balon. Kar naenkrat je počil. Trije delavci so bili takoj ubiti, pet težko ranjenih. * Prepoved alkohola v ameriški mornarici. Mornariški tajnik Zedinjenih držav Daniels je odredil, da se ne sme v obsegu 5 milj okoli mornariškega vežbališča, vo-jašnic in mornariške akademije v Abapo-* iisu prodajati nikak alkohol. * Dvoboj v nemški armadi. Na vpra-šanje poslanca Erzbergerja radi dvoboja V nemški zbornici je odgovoril državni kanc-ler, da bi armadno povelje, ki bi oflcirjem prepovedalo dvoboj, ne imelo željenega uspeha, dokler se ne ustvarijo zadostne garancije v varstvo časti. * Ncdeljski počitek za mesnice na Ogrskem. Ogrski trgovski minister je raz* tegnil nedeljski počitek tuđi na mesnica po vsej deželi, tako da se odslej ob nede-Ijah na Ogrskem ne bo prodajalo nikakega mesa, ne divjacine, ne pemtnine in ttidf rib ne. * Odklonil častni doktorat. Povodom reformacijskega jubileja ie evangeljsko-teologična fakulteta na dunajski unlverzf podelila bivšemu evangelijskemu duhovniku v Pragi, Janu Karaiiatu, kl Je preloži! sveto pismo na češko, častni doktorat, ka-1 terega pa je Karafiat odklonil. * 6600 otrok na prehrani na rlrvat-skem. Došlej je na prehrani na Hrvatskera; 3759 otrok katoliške vere, 1909 pravoslav-* ne, 120 muslimanske v internatu v Vmkov-i cih, 239 pravoslavne v Bački in Banatu, t(H rej vkup 6600. Prostora je še za 3000 otrok v Bački in Banatu rudi še za par tisoČ. * Vagon mesa za Prusljo zaplenjeiLi Gališki listi poročajo, da so v Pfemvsh« pred par dne\i natančno pregledovall vlak^ ki je imel oditi v Nemčijo. En vagon so na-Šli poln mesa za Prusijo, zloženega v sodihj in označenega za vojno pošiljatev. Vendar pa nišo pustili pošiljatve v Nemčijo, mar-* več so io zaplenili. * Tud! Holandska npa na žito Iz Ukrajine. Iz Haasa poročajo, da je v drugi zbor-i nici vprašal socijalist Troelstra glede kru-šnega žita, ker ni pričakovati, da bi ga Ho-» Iandska mogla Še dobiti iz Amerike. Zata zahteva, naj država gleda, da dobi potreba no žito od drugodi, namreč iz Ukrajine, za; kar bi se Nemčiji v zameno dajala razn^ semena. * Za 20 tisoč ljndl preveč aprovlzai čije je dobivalo mesto Ujpest na Ogrskem* Imelo bi dobivati živežnega kontingent^ za 50.000 prebivalcev, kolikor Jfh je v re*-« nicit dobivalo pa je živil za 70.000 prebf-valcev. Tako je dobilo mesto samo moke za 160 vagonov preveč. Zaraditega so pri-jeli tamošnjega župana Antona MUdoSa, enesa magistratnega uradnika in ravnatelja klavnice. * Nevarnost ruske knere. Lvov, S. marca. Od uradnegra zdravnika v Lvch vu sklican zdravniški konerres se \e bavil s koraki. ki se nai store, da ab no zanese kupa v Galicijo. V konferenci se je opozarjalo. da razsaja kue:a v Ba> tumu in Trapecuntu in da se ie pojavila tuđi že v OdesL Obstoja sedai nevarnost, da pridejo z žitom iz Rusije poderane inficirane s kusro v Galicijo, vsled česar ie treba gotovih varnostnih sred-stev. Ali nai se to pravi, da ne dobimo nobenesra žita? * Kazensko pastopanie proti đr« Kranzu nstavljeno. Dunajsko deželno sodisče ie ustavilo kazensko poetopanje proti bivšemu pred^eđniku splošne de-pozitne banke dr. Josipu Kranzu radi navijanja cen. Dne 4. iulija 1917. ie bil dr. Kranz obsojen radi na kupa piva Ijk holandske^a ruma, 18. oktobra sra je naivišji sodni in kasacijski dvor opro-stil več.ieera dela obtožbe in ie dviffnil obsodbo tuđi v vseh druerih točkah, pa^ di eesar je prišlo do dodatne preiskave, ki ie končala tako. da ie državno prevd* ništvo odstopilo od kazenskega post(H panja nroti dr. Kranzu. * Dljaški štrajk v Splita. Dijakt splll-ske realke so vsled neugodnega zaključka semestra pričeli štrajkati. VeČ kot tretjina dijakov je padla, vsi dijaki 6. in 7. razreda pa so dobili v nravnosti tako slabe rede, da morajo plačati šolnino. Dijaki so se pri-tožili na deželni šolski svet v Zadru ter so poslali poseben memorandum tud! Jugoslovanskemu klubu na Duna}, ker da Je nengo den zaključek semestra akt polltičnega mr ščevanja. Iz simpatije do realcev so pr srlasill štrajk tudl jrimnaziid In sojenc! ♦ Kovske Sole. Sedal so Solska ooslopja Splitu zaprta in stražljo jm žandar!!. i Stran 6-____________________ ___________________________________„SLOVENSKI NAROD" dne U. muca 1918._______________________________________________58. Stev. Prosveta. — Demokracija. V soboto je izšla 1. številka nove slovenske revije »Demokracija«, izdaje jo socijaiistična omladina, ki so jo oficijalni voditelji slovenske socijalne demokracije nedavno vrgli iz stranke in Jtatero je dr_. Tuma še pred par dnevi kot opozicijo proglasil za mrtvo. Mlada soci-jalistična inteUsenca je izvajala konsek-frence s krepio doslednostjo. Atirmirajoć svoje socijaiistično preprićanje je ustanovila revijo, katere program naj omogoči ysem naprednim demokratičnim eiemen-tom plodonosno sođelovanje za kulturni in socijalni napredek naroda. V prograniatič-nl *N*aši poslanici« pravijo izdajateiji: Ne prise^mo na nobene dogme, kritično in s prozora svetovnih iđej hoćemo presojati vsak pojav» svobodne roke hoćemo imeti oa vse strani. Samoodločevanje narodov je prva in temeljna zahteva demokratizma in socijalizma. Narodna država je predpogoj vsakega napredka širokih mas, brez nje ni misliti na uresničenje velikih idej demokratizma in socijalizma. Zato pojmujemo samoodlocevanje narodov v tem zmislu. da mora doseći vsak narod naivišjo sećarjo obliko političnega živ-Ijenra — narodno državo! V imenu samoodločevanja narodov zahtevamo fede-ralistično državno ujedinjenje slovensko-hrvatsko- srhskih ozemelj. Jugoslovansko deklaracijo smatramo v njenem bi-stvu za krepek zavestni čin jugoslovan-skesa življa, ki ž njim tolmačimo vsemi: svetu svojo zahtevo po osvobojenju in dr-žavnem ujedini enjuJ) emokratizacija družbenesa in državnega ustroja in življenja je cilj, ki po njem stremimo. Socijalizam nam }e več neso veroizpoved politične stranke, socijalizem je postal socijalno in kulturno gibanje, življcnski nazor moderne^a čio-▼eka. !d se priznava k deniokratizmu v go-»podarskem in političnem življenju posa-meznika. rodbine, razredov. narodov. vse člove^ške družbe. V socijalno-demokratič-nih, t j. v socijalističnih vrstah, ki se pri-znavajo k nemškemu socijalizmu, se du-Sevna stran človeške narave skoro popol-noma prezira, naziranje o družbenih pro-blemih je čisto mehanično, materijelno: od Izprememfae samo vražjih okolnosti se pri-čakuje rešitev Uernokratićnega problema. Vsled našega naziranja o družbi ne mo-remo prezreti dejstva. da tvori ver-sko čustvovanje bistveni del đuševnega življenja pri pretežni većini naših ljudi, in da po-meni vsled tega važno kulturno gibalo. Narodni in socijalni boi proti rujemu kapitalu in podjetništvu se strneta v eno in vsled tega je obrnjen naš razredrri boj v prvi | vrsti nazven pri Čemur pa je samoumev-no. da je treba bojevati vzporedno razredni boi tuđi na znotrai. Razredne?a boja pa ne pojmujemo v tem zmislu. da proletnri-fat premaga in podjarmi nasprotnika. da naipopolnejše zasrospoduje nad njim in vso družbo. Razredni boj gre marveč za tem, da iznije razlike, da uniči gospodstvo ene^a razreda nad drusim in nad vso člo-veško družbo. Raz-edni boj tvori sredstvo pri demokratizaciji družbenega življenja. __ Prosta, vsem pristopna je naša tribuna. Ne vprašamo po stranki-nem In stanovskem pripadništvu. K sodelo-van;u v označenem zmislu vabino vse. ki misli jo in čutijo demokratično in socijalističko: teoretike in praktike: vse. ki imajo ka! rjovedati svojemu prnletarskemu na- < rodu v teb usodnih dueli. — Prva (dvojna) številka ima sledeco vsebino: Naša poslanica. — Peter Jug: Vodilna ideja socijalizma kot nravni ideaL — Abditus: Naš maihni človek. — Stebi Alojzija: O žen-skem gibanju na Slovenskem. — Dr. L.: Slovenski proletarijat in jugoslovansko j vprašanje. — Samo: Dvogovor o domovi-j ni. — Albrecht Fran; Poslednja skriv-i nost. — Pregled: Slovenska Socijalna Matica. — Socijalizem. — Politika. — Socijalna politika. — ZadružmStvo. Revija iz-haja začasno enkrat na mesec kot dvojna številka. Naročnina znaša letno 16 K, posa-mezne številke stanejo po sO vin. Naroča se v upravi Ljubljana, Kolodvorska ul. 5. i — Glasbeui večer v Li Uji. iz Li ti je nam pi»ejo: Pri drugem koncertu, ki se je vrsil dne 2. marca v litijskem Sckolskeni demu, sta nastupila kot solista zdč. Nilku | Fotočnikova in gosp. Pavčl Debevec, ljub-j ljanski kvartet Matjan, Rus, Ribič, Sekula, pa, ki naj bi pel cdo vrsto lepih naših ' pesmi, je v zadnjem momentu odpoveual. j Kake neprijetnosti povzroči taka odpoved I aranžerju. vć vsak, ki je imel kdaj opra-l vili s kako prireditvijo. Iz prijaznesti je i tfpadli kvartet nudomestovala gdi. Jelka i Sadarjeva, ki je v zadnjem momentu iz-; polnila program in se H na tem mestu za | njeno prijaznost zahvaljujem. — Udeležba, dasi ne slaba, vendar ni popolnorr.a napol-r.ila dvorane, ker je bila pnreditev žalibog prekasno objavljena. — Gdč Sadarjeva, znana nam 2e od zadnjeca koncerta, se je, kot se mi zdi, to pot pocu:i!a bolj domačo nego zadr.jič. Njen nastop je bil mnogo prijetnejši in v prednasanju bolj neprisi-Ijer.. tako, da na^i je izpadli kvartet skoro sotovo popolnoma nadomesttla. S svojim nastopom v duetu je pokazala, da bi tuđi kot igralka ne odpovedala. — Gdč. Nilka Potočnikova je nastopila z nekaj solo toč-kami, pole^ tc?3 je spremljala vse ostale pevske točke, tako da je že njeno fizićno delo vse pohvale vredno. Pokazala je kljub svoji mladosti, tako kot solistka, kakor u:di spremljevalka zadostno timcvanie de-lcma jako težkih kompozicij za samostoini nastop. Kot solotočke je igrala Chopinov: Cis - mol valček. Mace - Dowellov: Ples čaro\Tiic, Pavčičevo: Staro t>esem in več drugega. Ta, za njenih 18 let pač težaven program, je izpeliaia gotovo zadovoljivo in navzoče občinstvo ji je to priznalo. 2e-leti bi bilo, da se njenih nadarjenosti ne zanemari. — Gosp. Debcvec nas je presc-netil s prijetno barvo svojega baritona. Nastop, šcla. prednašanje — vse je kazalo resno stremljenje. Zapel mm je iz ^TarmhauserjaG »Večerno rvezdo^. Ipavi-čevo ^-Ciganko Marijo-. Adamičevega »Planinca« itd« vse z umovanjem in raz-položenjem in tuđi z uspehom. G. Debevcu priporočarru da svojega simpatičnec:a organa in svojih pevskih zmožnosti re pn-koplje. temveč jih skuša izsolati. kot to zaslužijc. Predvsem ma priporočam še na-dalnjo. na tem koncertu posebno izkazano resnest nastopa. — Od litijske publike pa bi bilo želeti, da v bodoče bolj upo5teva prizadevanja posameznikov. — L La-j o v i c. — Proslava stoletnice Petra Prerado- vfća. Frankovci v Zagrebu z ^al^stio kon-štatirajo. da ta proslava (19. marca) ne bo frankovsko - hrvatska, amr^ak i u z o s 1 o -v a i s k a. Za taVo proslavo agitira tuđi srednješolsk3 mladina, ki položi venec s hrvatsko - srbsko - slovensko trobojnico jugoslovanskernti pesmku. FranVov-ska mladež je v veliki manjsini. Vseučili-ška omladina v Zagrebu je za govornika. Vi bo v rne imenu na Preradovićevi slavi govoru, izvoilla lufooogrskeia Srba Kaia-nina; hoteli so na drugi skupifilni vseuči-li&ke fttniaHt^ to izvolitev obrazkrepiti, a ni šio — Kaianln je bil ponovno tevoljen. — Predavaaje Zoito Kv«drov#-D««#-trovlćkm ▼ Varaidlm. Kakor smo porocali, ie zadnji ponedeljek v Varaždinu predavala Zofka Koedrova o modernih slovenskih pesnikih ter ie Čitala nekoliko svojih stvari. Iz Varaždina nam porocajo, da ie ta »slovenski večer« sijajno uspel. Zofkin uvod v predavanje je bil dovršeno lep. Predava-leljica se je spominjala tuđi trpljenja Slo-vencev v tej vojni. Burno je publika kll-cala predavateljici in Jugoslaviji. — Mletnlca slavista PoUvke. Te dnl slavi svojo 60 letnlco češki slavist in etnolog vseučiliški profesor Jurij P o I i v k a. Kot odličen strokovnjak v dialektologiji in etnologiji se ie zanimal za kulturno življenje vsega Slovanstva. Tako je ob pri-liki 50 letnice jugoslovanske akademije v Zagrebu napkal pozornosti vreden spis o njeni zgodovini ter v ta spis položil svoje ! navdušene ideje za ideal jugoslovanskega i združenja, to ie združenja slovanskih na-J rodov od Timcka in Vardaria do Jadranske obali. Drave in Soče — »Književni Jug«. Izašao Je V. broj nove jugoslavenske književne i umetničke revije sa sledećim sadržajem: Zatočenik: Nicijonalna književnost. — Aleksa £antić: Pobednik. — Ivan Cankar: Brlinčkov Miha in Tičkov Orega. — A. Tresić - Pavičić: U kaluou alemne riječi. — Laza Popovič: Vankina prinovetka. — Ksaver Meško: Pesmi ponosnih. — Zvonko Milković: Na pol-danici. — Milan Savić: Ne5to o Maksimu Crnoieviću. — Niko Bartulovi: Paklena. — Pjordje Grumac: Crni konianik. — Dragan Plamenac: Kazalište i muzika. — U preele-d.\ niše dr J. A. Olonar o Družbi sv. Mo-horia; dr. P. Mitrović o Mtirkovoj »Slavistici v NeTiačkoj«; N. Ra^tnlović o nesma-mi Nikolića; Jovnn Tirčić o St. Tarnow-sknm. — Kao umetnički priloc: dona^a Crteže .Terolima Mi^e. — »Knii?. Jug* izlazi dva rjut mesečno latinicom, ćirilicom i slo-venački, a certa mu ie 32 K na godinu. — Adresa: »Književni Jug«, Zagreb, Gunduli-ćeva ul. 20 Onsnotffirttvn. — C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana. Stanie denarnih vlog dne 2$. februarja 248,732.494 K. Darila. »Slovenska Matica«. G. inž. Karei Po-lak v Tržiču je izročil 200 kron ustanov-ninc in 100 kron kot darilo iz poravnave. Skupaj 300 kron. Mesto venca na grob iskrenoljublje-nega brata Josipa Hrovatina, umrlega dne 26. januarja v Kranju, je darovala za dr. Krekov spomenik Terezija Živic 20 kron in njen zet Ciril Ivančič, davčni upravitelj v Cerknem v isti namen tuđi 20 K. Prostovo!Jni prlspevld za vdovskl In sirotinskl sklad c kr. črnovoj. okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom porodila upravne^a odbora so dospeli temu skladu sledeči denarni prispevki: XXII. Iz-kaz: Franc Šaler. finančne straže rešpici-jent. Metlika, 2 K; župni urad Šora. okraj Kranj, \H3 K ?4 vin.: Ivan Schaffer, nadpo-ročnik v evid., Ljubljana, 50 K. »Zakladu za podporo žrtvam političnih oersekucli« so darovali: 50 K »Gosdo- darsko in izobražcvalno društvo za dvorski okraj«; po 20 K: gospa Ivanka Meden in kava mar Fran KrapeŠ; po 10 K: neimenovan in hran. uradnik Avg. Petrič; po 5 K: učitelj F. Podgornik iz Gor. Trebuše, ing. Janko Mačkovšek in oproščen komisi-jonar; 3 K: F. L; po 2 K; orožn. stražrnoj- ■ ster Fran Berlec iz Kandije, dr. Josip Kle- | pec, dr. Albert Kramer, prof. Anton Jug, i knjigovodja Rudolf Rozman in neimeno- | van. Kkupaj 140 K. Darovalcem najiskre-nejša zahvala; dolžnost vseh zavednih Slo-vencev pa bodi, da se vsaj z malimi prispevki spominjajo nedolžnih Žrtev! Prispevki na naslov dr. Viktor Sušnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica. Družbi sv. Clrlla In Metoda v Ljubljani je nakazal stotnik g. U. Dolinšek 76 kron, nabranih v slovenski družbi povodom fidhodnice gosp. podpolk.-avdit. dr. Lichta iz Krakova. — Ob s viđen ju bratov Rudolfa in Joškota Ziherl v Judovem na Gor. Štaj. so zbrali za D. C. M.: gdc. Zin-ka Kobetova, naredniki: Čerpl Vilibald, Ziherl Joško, Zehner Joško in Erklavc Gustav ter četovodja Rudolf Ziherl vsoto 50 kron. — Mariborska moška C. M. podružnica je nakazala narodnega davka za svečan K 9.50. — Vesela družba v Rajhen-burgu ob S. je zbrala 41 K. G. E. Brinšek iz St. Petra na Kr. je poslal 51 K, nabranih v družbi »za povžitje dobre jedi in pnače« ustanovljene od gospodov Matica in Fran-celna in drug. — Gosp. Miloš Oset. trgovec iz Mute je nabral v družbi pri Pahemiku 152 K. — Gosp. Tanko Ocvirl: iz Ajdov-ščine pa je poslal 20 K. nabranih na raz-stanku gorif>kega glavarstva. — C. M. družba je prejela od »Lidove novinv« iz Rrna zne^ek 47 K, katerega je nabrn! jr. učitelj Rosina med tovariši. — Vrli podpiratelji na.Se C. M. drrzbe so bratie Čehi, kateri so zbrali oh ra?"ih nriliVah že lepe vsote za našo ?okko družbo. One 2. t. m. so zbrali zopet <*00 K v kavarni Krapševi v Ljubljani. Ziveli! * Upravništvu naših Hstov so poslali: Za »dr. Krekovo gorlško ustanovo« j>Ne|penovani« iz Barborige 5 K, Franc To-plak, davč. upravit, iz Ptuja 10 K, trije »Jugoslovani« iz romunskega bojišča 70 K, Zvonko Mesarič, naredn. iz bojišča 5 K. kot dopustnina in France Belin, učitelj iz Kreda pri Robiču 15 K, darovali vrli narodni Krejci pri Robiču Skupaj 105 kron. Za »dr. Krekov spomenik« Jelica Pa-i vić iz Premanture pri Pulju 22 K, nabrano pri omizju Slovencev, Cehov in Hrvatov v Premanturl, »Prizadeti«iz Cerknice pri Ra-keku 25 K, Anton Zajc iz Bistrice pri Mo-kronogu 27 K, (za Krekov sklad) nabrano ob slovesu g. načelnika Sivka in soproge v restavraciji »Zajc« pri kolodvoru v Mo-kronogu, zbirka zavednih planincev polkov-nega štaba gor. strel. polka št. 2, 81 K. (kot prva zbirka), po5tne uradnice iz Celja in Rog. Slatine 40 K in železničarji zbrani na sestanku pri »Mikužu« v Ljubljani 27 K 80 vin. Skupaj 222 K 80 vin. Za »Ciril-Metodovo družbo« Simon Ribarič iz Unca pri Rakeku 23 K, zbrano med zavednimi »Jugoslovani«, Fr. Lesjak iz okrož. bolnice v Kruševacu v Srbiji 10 kron, mesto honorarja g. dr. L. Stikerja, odvetnika v Brežicah za brezplačno zasto-panje, Drago Sirec iz bojišča 42 K, nabral v veseli družbi v gostilni pri Kajzlerju v Št Jurju ob juž. žel.. Narodna čitalnica v Ptuiu 227 K. iz gledališke predstave »Martin Smola« v »Nar. domu« v Ptuju dne 3. marca letos. Ivan Zorec nadoor. iz boiišča 140 K pod geslom: »Na zdravicu slovenskom narodu šalju Časnici 42. dom. juriš-nog baona«, Franjo Ančlk, poročnik iz Zelenike 35 K„ dar jugoslovansl;*": i'- čeških častnikov, Zvonko Mesarič iz ut]. ;.; 6 K» kot dopustnina, nadporočnik Rudolf Est iz Gradca 200 K, nabral v veseli slov. gra^ki družbi, med tem kompromis stave (100 K) za vzdrževanje od kajenja, in železničarji zbrani na sestanku pri »Mikužu« v Ljubljani 27 K 80 vin. Skupaj 709 K 80 vin. Za »oslepele slovenske vojake«: Ama-lija Vičič in Antonija Dev iz Postojne 20 K, mesto cvetja na krsto M. Lavrenčiču, Fa-nica Debevec iz Kamnika 50 K, zbrala ob priliki obiska g. Meseca vesela pevska družba pri »stari pošti«, A. Stauta iz bojl-Šča 50 vin., uradništvo vojno žitnega zavoda v Ljubljani 115 K, mesto venca na krsto Lydi Pollakove in Ka. Gabrijela 2u-žek 20 K, mesto venca na krsto svoje sestre Kacijanile Ješe. Skupaj 205 K 50 vin. Za »Slovensko Matico«: Karei Vokač iz Dvora pri Straži na Dolenjskem 73 K, nabrano pri pol. havb. polku 28, M. K. 2 (listo darovalcev izročili »Slov. Mat.), zbirka zavednih planincev polkovnega štaba gor. strel. polka št. 2 iz bojišča 20 K in Zvonko Mesarič, narednik iz bojišča 5 K kot dopustnina. Skupaj 98 K. Za »Jugoslovanski sklad« Milan Čes-nik iz bojišča 45 K, zbral med Slovenci, Hrvati, Srbi, Cehi in Poljak! z geslom »Na-prej do cilja — za staro pravdo«. Za »oslepele slovenske vojake v Odi-Ilenhelmu v Grabcu« Franc Toplak, davč. upravitelj Iz Ptuja 25 K. Za goriško begunsko deco«: Franc Toplak, davč. upravitelj iz Ptuja 15 K. Za »društvo »Mladika« v Ljubljani« Franc Toplak, davčni upravitelj iz Ptuja 10 K. ' Za »oslepelega starčka Dagartna tn ženo iz Hotiča pri Litlji« Zorana Boltauzer iz Spod. Šiški 10 K. mesto cvetk na krsto ljubljene botrice Anice Wolf. Srčna hvala! Umrli so v Liubliani Dne 6. marca: Joslpina Kovačlč, re-jenka, 5 let, Streliška ulica 15. Dne 7. marca: Lidi Pollak, hčl trgovca, 22 mesecev, Nunska ulica 17. Dne 8 marca: Emilija FabianI, za-sebnica, 74 let, Sv. Petra cesta 10. — Ivan Pfibil, podravnatelj banke »Slavije« In hi-šni posestnik, 58 let, Levstikova ulica 4. — Frančiska Sedei, bolniška devica, 36 let, Zaloška cesta 2. — Janez Skodlar, mestni delavec, 77 let, Sv. Jerneja cesta 42. Dne 9. marca: Ana Murovec, užitka-rica, 88 let, Radeckega cesta 9. V dežeinl bolniSntch Dne 4, marca: Uršula Kremžar, đelav-ka v tobačni tovarni, 28 let. Izda jate!? in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskame«. Na zasebnom ačnem zavodu Legat ▼ Mariboru ob Dravi se začno dne 3. aprila 1918 novi teČaji za stenografijo, strojepis-je, računstvo v zvezi s knjigovodstvom in lepopisjem, za slovenski in nemškl Jezik. Prospekti zastonj, Maribor, VOrtringhof-gasse 17, I. nadstropie. i Si ¥ Ncstai pogrebni u vod * Ljublisfli. 9} Hesfni pogrebni zavod v Ijnbljani. I I Potrti neizmerne Žalosti naznanja-no vsem sorodni- I kom, priiateljem in znancem, pretresujočo ve^t, da ie naš I iskreno ljubljeni, dobri soprog, ozirarho oče, brat, svak in I stric, gospod I tvpan, bivil drlavnl poslanee, tovarnar In I Teleposestnik v Tolminn I v soboto dne 9. t. m. ner.adoma preminul. I Truplo nepozabnega pokornika se v pondeljek dne * 11. marca 1918 ob 4. uri popoldne v hiši žalosti Dvorski I trg štev. 3 svečano blagoslovi, položi na pokopa'nšču pri J Sv. Križu začasno v lastni grob in pozneje prepeiie v Toimin. | Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. | V Ljablfanl, dne 10. marca 1918. I MopoiCn« teberiMk mi. KoojetJo soaroea. — Oskar. Pad!, Aniret **o I in Lco. sino\n. — Zora, Vera i": Jc'ar.da, hćere. — Ferdinand Gaberi&k, I urzi. — JaUJa Oabertčik, sestra. «K^ ZAHVALA. B^B I Za ljubezni polno sočustvovanjc ob prebridki izgubi 1 naš« Ijubljenke LYDI I 2a poklonjeno prekrasno cvetje ter za obilo scremstvo pri po- | grebu izrekata svojo globokočutečo, srčno zahvalo I Pavel in Marija Pollak. I t I Umri« je danes na Ja ljubljen ka LIZIKA I stara 5dc 22 tet I Pokopali jo borno v potideljek 11. t izu I Gomilsko, 8. marca 1918. 1 Mama Twwm\n *inm* m sestrice KM, Tiaihi, JvJka. i BBftVl|| bukova suha se zame- II If || njaio za živila, oziroma Iff Hl wW prodajo na mero, na II y|| drobno klane na vago. 11V fll Bolenjska cesta ftt. S. i Absolventinia trg. taća;a, zmo^n.i s nvenske.Ta in ' nemškeca sezika, iell nrlmerne «ln± [ be v L'nbUani ali okolid. Ponudbe i rod „Zsftfitalca 1103" na upravn štvo i .Slovenskega Naroda«. 1103 i:: Prodaialka :• i dobro izurjena v manufakturni, galan- | terijski in Speceriiski stroki, vajena rudi crecei '•isamiskega dela telf mre- tncalti slntbo. Cen:ene dopise pob Zanesljlva IC67" na upr. »SI. Nat.« I %&T Dobro okr8sfene fJMV zbirke znamk, kakor tuđi stare korespondence z znam-kamt in posamezne znamke, kupi zbi-ftfij Ponudbe nod „sblratell inamk 1142** na upravnišrvn »Slov. Naroda*. -^ Proda se Iz proste roke prltlićna hlsa x lepiia vrtom« oddaljena 15 minut od mesta. V hi5i se nahaja gostilniška obrt in trafika Naslov pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«. 1118 Prodam 500 kg prešanega pristnega medilo K Upi RW VK KOfW|9VOCRIR HOVWl mH atariti nepokvarjenih in popolnoma rabnih ifticlariitevih panjeir. — JOSIP FRANK, C«rmoSfi|tc«, Oelenisfce. S % ■ 1 aay Kdor si idi nabaviti po FB Hl. lifiK. Ul ■ ter ostalo Specerijsko in ko- ■ ■ tofiHalno bla^jiaj zahteva ■ ■ centk od atfa)aaaMBBe|so ter I ■ slovenake tvrdke 1140 ■ I IV r.iiiiBiK, ^kp I laceini^i poslovodia ki je vešč posla s kožami, se Iste. 1. hrv. stolarska zadruga Zagreb Lesorezbar VP~ um lice. "VS I. hrv. stolarska zadruga Zagreb Baćfls'fD \w\\\ etrajiR losojilim. t. {. i MUliBis pri Snali naznanja} da bo poslovalo od 15. marca t-1. naprej ▼ Logu pod Maagartom aa Prlaorskem. Načelnik: _______________A. A. MLEKUŽ. Popolnoma dobro ohranjen kosilni stroj , Deerlcg" se proda. Cena po dogovoru. — Ponudbe pod 1vDeertegct na upravništvo »Sloven. Naroda«. 1112 STAVBENI TEHNIK. kateri ima prvi državni izpit, izpit iz gradbe čest, iz armiranega betona in stavbene mehanike, išče mesta, najraje v Ljubljani. Cenjeni interesenti naj blagovolijo dolo-čiti čas in kraj sestanka, na ka-terem se pogoji formulirajo. — Značka : „TehJitk 1144" na uredništvo „Slovenskega Naroda*. P* Velika izbira *^ vdikonodiih, umet- mšiuh in drugih razilBML m Prvštntra lica 7. §£ mm dl Vrelec kisle vode so proda za 120.000 kron. Vpraša se na upravo »Slovenskega Naroda" pod l*0oo obresfl". 966 Um io v liiiani na prometnem kraju. Pismene ponudbe z codrobnimi pojasnili in ceno pod »Hiia/1 03 t « na upravništvo »Slovensk. Naroda«. 1031 PF^Mizarski poslovodja ki je veSč komisionalnemu poslu, se išče I. hrv. stolarska zadruga Zagreb s Stranka isče sa dobro plaćo :: stanovanje obstoječe iz kuhinje, dveh sob, drvari niče ali pritikline, će [e mogoče za takoj In vsaj sa nekaf meseeev. v prostem času bi se pomagalo v vtt-narstvu ali v kaki drugi ekonomični stroki. Naslov pove upr. »Slov. Nar." !•>■»;■« rolneno motke in Mili r.iv ,;".%■: GledallSka stolba št 3 n. nadstr. jVJizarski pomočniki se sprejmejo v tovarno za pohištvo in stavbinstvo St. Vid nad LJnbllaoo. Vpraša se Dunajska cesta 28, J. Ćerne. Kontoristinja se takoj sprejme. Ponudbe na uorav-ništvo lista pod „Ste*. 5001116". : Dobro Idoča sostllna: se vsame v nalent eventuelno so kupi posestvo s to obrt|o. Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod „dobra gostilsa 1087" Tšče se prodajalka ™ katera je 2e v papirni trgovini ali knjigarni službovala. Nastop službe po dogovoru. Cenj. ponudbe naj se poš-lieio na upravo »Slov. Naroda« pod — ,.112.194/1048" — 1C48 Prostovolina javna dražba. voz©?, kozolcev, 5ap in dragih premlčaln9 se vrši v četrtek dne 14. t. m. ob 8 uri zjutraj v bivši pivovarni MengeŠ. — Kupci, ki se vabijo k tej prodaji, si stvari lahko ogledajo isti dan pol ure pred začetkom dražbe. 1143 f Srbecico, liiaje "\ ^B odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. .rujavo mazilo". Popolno- ^B ■ ma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 230 veliki K4- H ■^ porcija za rodbino K U*—. Zaloga za Ljubljano in okolico; Le- JH ■^L kana pri sUtem felenn, Llablfana, Martin trg. JK ^^^^ __________880 ^^J rRestavraciia „pri MaličuMH Ljubliana, Selenbureova ulica St 7 ^ ■V pod J« Toiijo se priznano DOBRA VINA. t^ *• J?tt> P***^I*»9m!•• sliod* naj razpotaajo »iBfci L^m^mrmmm tOBMk "^PJB Za mnogobfojen obisk se slavn. občin- k stvo priporoča velespoštovanjem I "