270. številka. Ljubljana, petek 26. novembra. VHI. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD !*fe_^S d/n' ,*,VM,a*1 ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja pi piltl prejeman, za avatro-ogerake deiele ta celo leto 16 gold., ca pol leta aa četrt leta 4 gold. Za L|ubl]ano broi pošiljanja na dom aa eelo leto 13 gold., ia četrt leta 3 gold. 30 kr.. sa en meaeo I gold. 10 kr. Za nosili dom ee računa 10 kraje, aa meeec, 30 kr. aa četrt leta, — Za taja dežele toliko ve«, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpode učitelje na ljudskih šoli dijake velja znižana oena in sicer: Za Ljabljtno za četrt leta 2 gold. 50 kr., pa potil prejeman aa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačnje od čel petit-vrato 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiaka. \ Dopisi naj se isvole frankirati. — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je ▼ Ljubljani v Frano Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zv^ Oitarolltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni- v Kol mano v „0 reviziji ogerske nagodbe" se zove brošura, katero je izdal ačeoi konservativec baron Helfert in ki je po vsem avstrijskem novinarstvu velik hrup vzbudila. Helfert je sovražnik dosedanjega dualizma, zato hoče, naj se odpravi ogerska bonvedska armada, ogerski minister deželue branibo, državm kredit in državni dolg morata biti sknpna, delegacije se odpravijo in namesta njih prevzame posel sknpen parlament s kratka: „jaz ne poznam Avstrije In Ogerske, nego Ogersko v Avstriji," pravi baron Helfert v velik strah Magjarom in nadim Nemcem. Kakor je iz teh kratkih besedi j razvidno, Melfertov načrt ne le izpreminja nagodbo z Ogersko, ki se bode imela prihodnje leto zopet prenarejati, nego izpreminja celo ustavno Življenje na tem in onem bregu Li-tave. Nij dvoma, da je zlasti mej višjimi krogi, mej vojaštvom, višjim uradništvom in ariHtokratstvom mnogo elementov, ki tako mislijo kakor Helfert. In prav mogoče je, da bodo kmaln nastopili važni dogodki v vnanjejl politiki, ki bodo tudi vse naše notranje položje prenaredili. Kaj pride kar hoče, za nas Slovane pride samo boljše, slabše ne more. Tudi po Ilelfertovem plann bi se Slovanom potem manjša krivica godila. Za to nas nič ne straši neiskreni klic „reakcija", ki se glasi iz nstavovernih listov zarad H. nasveta. Jugoslovansko bojišče. Vladna „Pol. Corr." poroča, da stoji 6000 Črnogorcev z 12 kanoni na poljani Grahovskej, da pomagajo pri odločilnem boji mej Turki in Hercegovinci. — Ofici- jalna „Pol. Corr," bi bila konfiscirana, ko bi izhajala v Ljnbljaui, ker naš g. državni pravdnik bi rekli: to so vznomirujoče vesti. Vsaj nas zarad tacega brevi manu konti skujejo. Iz Dubrovnika se „Agramer Ztg.,u organn bana Mažuranića, brzojavlja ; Turška vojska pod Rauf-pasem se zbira pri Goranskom. Najboljši vojaki so bili izbrani za to ekspedicijo. Soboj ima 24 kanonov. Vstaši so dobili poveljnike ia pomoč iz Crne gore in so 20 t. m. napali turško vojsko pri Ozrinjab. Turki so se morali umakniti. — Pričakajo se bitva. Politični razgled. M o trajanj« * V Iajnbljr-.-i! 25. novembia. MtiMftlittitl Wi(wiisvhei- je 24. po polu dno ob treh umrl. MMriavni zbow* je imel 23. novembra novo postavo o 5 tempi jih in pristojbinah. Debata je bila živahna, malo se je potrdilo, videti je bilo, da odbor nij bil kos svojemu deln. Za i/iilijtk4';i4t namestnika je imenovan od cesarja grof Alfred Potočki. Mrv>cmt*ke uradne „Narodne novine" javljajo, da je c. kr. glavno zapovedništvo kot deželna oblast v granici terjala pri vnanjem ministarstvu odločnega posredovanja, da se imenje avstrijskih trgovcev v Bosni varuje, ker so nasledki vstaje v tem ozira žalostni. VnaanJ« «kriđ*w. Iz Carigrcntio, se javlja nže zopet ministerska premena. Pomorski je postal vojni minister in vojni minister je prevzel pomorstvo. Iz itimtt bc javlja: Ob priliki proračunske debate v zbornici je rekel minister vnanjega, da bode Itnlija tudi drngod, ne le v Berlinu, povzdignila italijanske legacije pri tujih dvorih na poslaništva, na pr. pri Avstriji. Papežev nnncij poroča iz Madrida, da je ministra za pravosodje naloženo, da razpravlja v vprašanjih konkordata. Španjsk« hoče nov konkordat, a vatikan želi, da so obstoječi malo premeni. Dopisi. Ik liniitafta 24. nov. flzv. dop.j Iz Ljutomera Ormuža i Radgone je prišla deputacija zarad Železnice, da bi se naj tndi ta črta vzela v železniški program. Malo je npanja, da bi so to zgodilo, ker se je sploh bati, da vsled protivja llerbstove stranko državni nobene železnice ne bo hotel privoliti. Minister Chlumecky je odpotoval v Pošto, da pridobi magjarsko ministerBtvo za odpo-vedanje čolnih pogodeb z angleško i dragimi državami. Sploh delajo neugodne gospodarske razmere največ skrbi vladaj očej stranki. — K temu prihajajo vedno gostejši črni oblaki na vnanjem političnem obnebji. Andrasv bode kmalu stojo rolo izigral. Da jo je igral na nekorist Avstrije, kazala bode morda žalibože uže prihodnja spomlad. Sploh se je avstrijska vnanja politika dala za nos voditi od rusko in nemške. Poljski časniki fcso prvi začeli tožiti, da Rnsija zbira veliko vojsko ob ga-liškej meji. Naši oficijozni listi so se tem izjavam kot fantastičnim strahovom posmehoval i t Denes pak sem govoril z resnicoljubnim možem, kateri se je baš pripeljal z Ruskega in prepotoval južno Rasijo, in ta mi je pravil, da je cela Ruska armada na Mfttek. Antigona. Preselimo se v duhu za 231G let nazaj v preteklost, v pomlad 1. 441 pr. Kr, in sicer daleč doli na jag v slavne Atene, kjer se ravno zadnje dni meseca marca praznuje velika šestidnevna Dionysova slavnost. Poslednji trije dnevi so odločeni dramatičnim predstavam, dopoldne tragedijam, popoldne komedijam. Takrat se hoče slavni Sofoklcs z dvema drugima pesnikoma za bršljanov venec poganjati in ena izmed treh tragedij, katere se bodo eno dopoldne, počenši od ranega jutra, zaporedoma igrale, je Antigona. Podajmo se torej v veliko Dionvaovo gledališče na južnem vznožji akropolje, plačajmo po dva obola UBtopnine (13 kr. a. v.) in stopimo v velikansko stavbo, ki ima prostora za 30.000 ljudij. Počasi posedajo Alćučani po kameučuib, v akropoljsko skalo vsekanih sedežih, ki se okoli orhestre ali partera v kakih sto nui titeati alir.h polkrogih vrstijo. V najbolj sprednji vrsti, ki ima 67 odličnih marmorovih sedežev z naslonjali, vidimo duhovnike, visoke uradnike, poslance tujih držav in druge odličnike, mej njimi tudi onega moža, ki sicer nij nikakoršen oblastnik, a vendar vlada atensko državo z mogočno svojo besedo, namreč resnobnega Perikleja. Za temi imenitnimi osobami sede* državljani, vsi ovenčani, na odločenih oddelkih tndi efebi in žene atenske, mod katerimi ne pogrešamo lepe in izobražene Mi-lečanke, Aspazije, Periklejeve ljubo. Bolj vzadi sede v Atenah naseljeni tujci in najviši in najzad uji sedeži (naša galerija) so napolnjeni s sužnji in hetćrami. Vso je v živahnem hrupnem razgovoru; nekateri jedo in pij«''; marsikaterim je znati, da ko obilno uživali veselje preteklih treh praznikov. Le polagoma potihne brnp, ko se že na odru začnejo počasi kretati umetno povečane človeške podobe z ličioami ali larvami, k vedno le eden nespremenjen obraz kažejo, na katerih ne moremo opazovati izrazov različnih strastij, ki vnemajo srce nastopajočim junakom in jnuakinjam. Pa to gledalcev dosti ne moti, ker so naj bližji kakih 10 in najdalji kakih 32 sežnjev oddaljeni, gledališčnih kukal pa tudi še no poznajo. Ko krasno oblečeni kor petnajstih starčkov v orhestro in po stopnjicah na oder, ki je niži od gledališkega, počasnih in odmerjenih .stopinj prikoraka, je zanimanje za predstavo toliko, da je po velikanskem prostoru precej mirno. Pazimo tedaj, kaj nam trije niožki igralci v raznoteri preobleki in pa kor v Antigoni predstavljajo. Tragediji jo predmet ena prigodba iz nepretrgano žalostne nsode, ki je nemilo zadevala Thtbanski kraljevi rod Labdaki- maršu proti jnga in jugovzhodu. Okolo črnega morja in vBesarabiji uže stoji 200.000 mol, ob galilkej meji 80.000 mož. Po železnicah so povsod blizu poBtaj velikanske provi z o r i r n 8 kasarne. Na gališkem kupujejo liferanti krmo za konje ter jo spravljajo črez mejo. Ruski oficirji, s katerimi je potnik imel priliko govoriti, pričakujejo vsak dan povelja. V tem se pa Bismarck in Gorčakov v Berolinn posvetujeta. Nadvojvoda Albreht se je te dni v Peterbarg odpeljal. Kaj imenitnega mora biti, da gre na pot sredi zime. Ali se mu bode posrečilo popraviti, kar je Andrassv in pred njim prejšnji . avstrijski državniki Rusiji hudega učinili. Brandstetter bode baje vsled rane umrl, tako se je včeraj iz Maribora sem v poslanske kroge telegrafiralo. Seidla nij tukaj. Ako ima mož količkaj poštenosti v sebi mora se sedaj poslanstvu odpovedati. Iz Gorice, 20. nov. flzv. dopis.] Kakor vam je uže znano, prišlo je enkrat pri nas do narodne sprave, vse moči se bodo zedinile, ter se zoperstavljale občnemu so vragu, kateri nam svete narodne pravice krati. Osnovalo se je društvo „Slavec," v katerem so zastopani obe stranki. Da je osnova tega društva k spravi mnogo pripomogla, je jasno. — Nadejamo se lehko napredka in koristi, katere bomo imeli, ter lehko s pregovorom upamo: „concordia par-vae res crescunt, diseordia maximae dihi buntur." Sloga jaČi. Ko pa vse po napredka želi in hrepeni, kaj se pa na našej gimnaziji dela? Tukaj gre napredek v petji rakovo pot. Dokler je petje na gimnaziji gospod Hribar poduče-val, to je bilo veselje poslušati mile glase gimnazijcev, naj si bo v cerkvi, ali pa pri kakej predstavi, povsod so gimnazijci svojo zadačo izvrBtno izvršili. Ko se je pa nekim poljubilo, z gospod Komelom izvrstnega Hribarja nadomestiti, te je nastala draga Žalostna perijoda gimnazijskega petja. Lansko leto se je tako slabo v cerkvi pelo, kadar se je pelo, da, Če je človek imel kaj okusa o petji, ga je lehko izgubil, in da si je moral človek večkrat skoraj ušesa mašiti. Kakor je bilo lani, tako je začelo tudi letos, v cerkvi se lansko cviljenje ponavlja, pravega petja nij nobenega. Tukaj imamo izvrstno igralno društvo, dov. Po smrti nesrečnega Odipa sta bila vladarstvo v Thebah skupno prevzela sinova Eteokles in Polvneikes; toda kmalu sta se razprl a in Polvneikes je moral izbežati. Sel je k argoškemu kralju Adrastu in ga pregovoril, da je z vojsko šel nad Thebe. Pe-loponežka vojska je bila premagana; toda brata Eteokles in Polvneikes sta se v boji drug druzega ubila. Vladarstvo je zdaj prevzel n ji j i u strijc Kreon. Ta je ukazal, Eteo-kla, ki je branil domovino, častno pokopati, Polvneika pa, ki je prišel razdirat in požigat očetovsko mesto, pustiti psom in pticam v hrano, in s smrtjo je grozil vsakemu, kdor bi se drznil izkazati mu čast pogreba. — Po noči je zbežala sovražna vojska, v juti o je bil Eteokles slovesno pokopan in je bila razglašena Kreontova prepoved. — Tn se začne tragedija. Antigona, sestra mrtvih dveh bratov, je poklicala Ne- katero nas razveseljuje, sicer, da malo Go-ričanov gledišče obiskuje, to je stara navada, ker so njim ljubši marijoneti. Iz Trnov«*;?** na Notranjskem 19. m»v. [Izv. dop.j Nasledki znanih nem Jurskih „agitaciju kažejo se vidoma vsak dan bolj i bolj. Stranka naših Turkov je lehko ponosna na takov vapeh: narastel jej je greben a ustanovila si je malo časten temelj, na kojem s časom propasti mora; pornšiti se mora na temelji demoralizacije. Sad onih agitacij dozoreva pri nas osobito sedaj, ko se vrše volitve v občinski zastop. Agitacija, s katero si je prizadevala peščica nemČarjem se pri ste vaj oči h in-dividuov, da bi izpodrinila do sedanjega župana narodnjaka, presega ono od dobe trgovinskih volitev! Tedaj napredek. In v tej častnej družbi je i naš dekan ! Tedaj le nekoliko besedij o volitvi samej. V glavnih potezah hočem o priltki osvetiti nekatere slavno čine teh junakov. Bile so volitve razpisane i posrečilo se je bilo tem ljudem, imajočim uže prakso, v jako pičlem broju došle volilce slepiti i z nekojimi nepostavnostimi na vrhu vzdržati se. A vsled protesta od narodne strani, bile so volitve od vlade anulirane i na novo razpisane. Stvar je dobila drago lice. Kljnba silnej agitaciji onih induviduov, izbran je i prejšnji župan v odbor. — Sedaj je vprašanje ; kdo bode nadalje župan ? Mi tu naravnost izrečemo, da bi bilo vendar preveč, ako bi nam v prihodnje županoval mož, kateri se na vsak način vsiliti hoče. „Nov." ga dobro označijo, ako pišejo, da je politični kameleon, koji je preživel uže vse pre-minjave klerikalstva in liberalstva, narod-njaštva i nemčurstva. I „S1. N." je uže ne-katerikrati jednako o njem pisal. Upajmo pak, da se izbrani odborniki ne bodejo dali premotiti, nego bodo izbrali zopet prejšnjega župana; moža koji ima veljavo i je strokovnjak v občinskih zadevah, koji je aže deset let častno zastopal našo občino. Pripis. Kakor se čaje, namerava se zoper to drugo volitev, koja se je pa vršila pod nadzorstvom c. k. okr komisarja, torej je vendar postavna, od nasprotne strani protest nložiti. Več o tem, kadar kaj pozitivnega poizvem. Iz Polji'illa na slovenskem Štajerskem, 22. novembra. [Izv. dop.] Priobčiti moram pritožbo, katera marsikateremu pri nas nže dolgo časa leži ua srcu. Kakor stro Ismeno pred hišna vrata, da bi ji naznanila Krcontovo prepoved in ob enem jo povabila, pomagati pri bratovem pogrebu, katerega je sklenila izvršiti vkljub Kreon-tovi prepovedi, ker njeno sestersko ljubeče srce nikakor ne more pripustiti, da se brata ne privošči, prepeljati se črez podzemeljsko reko v Hades, bivališče sencam umrlih, in da se njega truplo pusti psom in pticam v hrano ; bil je sicer sovražnik domovine, ali mrtvega nij treba več preganjati. Ali rahlo-i srčni Ismeni se tak Čin predrzen zdi in nima i toliko poguma, da bi v gotovo smrt se podala iz ljubezni do brata in sestre; zato se ; prijazne Antigonine besede spremene v hlad-t no ironijo in ona sklene, sama pokopati brata. Zdaj prikoraka kor petnajstih starcev, Thebanskih meščanov, ki v navdušenem , spevu pozdravljajo „zlatega dneva žarek,u ki jim je blagi mir po dolgi vojni prinesel. znano, je namreč pri pas železniška postaja in promet glede blaga in ljudi jako velik, zlasti o poletnem čaau, ko prične saisona v Slatini, Krapini itd. — Jako naravno j« toda), da imamo 7 železniških uradnikov, nenaravno in čudno pa to, da o i t! eden izmej vseh uradnikov ne razam« niti trohice slovenskega jezika. Občevanje b strankami je zbog tega neizmerno dolgočasno in mnogokrat se pripeti, da mora po-tovalec iskati si tolmača, predno dobi vozni list. Da ljudje časi celo uro in še več čakajo, da pride slučajno kak človek, ki razume slovenski in nemški, ter raztoltnači njih želje dotičnemu uradniku, to je vendar napaka, ki ne pristoji 19. stoletju. Kaj ta-cega je le pri nas mogoče. Nekdaj se je od V8acega uradnika zahtevalo, da vsaj za silo deželni jezik razame, dandenes zadostuje, ako uradnik le nemški govori. Uže zbog solidnosti bi morala biti južna železnica potovalcem nasproti toliko uljudna, da na stavi uradnike, ki razumejo jezik večine potovalnega občinstva. Ako jej pa to nij mogoče, jej svetujemo, naj si preskrbi tolmača in naj poleg denarnice ustanovi pisarno z napisom: „D o 11 m et sc h k a n z 1 e i der I! ali u s t a t i o n Pbltschach". Iz Nt. Jurja ob južnej železnici 20. nov. [Izv. dop.] V prošlej dobi se je v tukajšnjih okrajih in drugod tudi na šolskem polji podučavanje v nemščini, torej germanuiranje, prištevalo v najodličnejši napredek. Gojitev nemščine, in osobito le nemščine, dosezala je največji delež pohvale marljivosti. V to svrho so — se ve da dotične oblaBtnije in izvr cvatrl.i njih povelj vse zvode svoje neutrudljive delavnosti krepko poprijeli, da bi v svojem delovanji toliko večji korak „naprej", doseči in očito pokazati mogli. — Odlična, uže postarna gospodinja mi je pripovedovala, kako so si v tukajšnjih šolah pred nekaj leti prizadevali narodna Čutila, materini jezik, slovenščino zasmehovati [in popolnem zatreti. Temu pritrjujejo tudi dragi iz one dobe Podačevalo se je edino le nemški. Se slovenskimi otroci na slovenskoj zemiji se je v šoli občevalo le nemški, če je kateri v šolo ali iz šole grede govoril po domače, bil je kaznovan. Slovenskega se nij učilo v šoli nič. — Tuji jezik je tuje reči vcepljeval v mlada srca slovenskih otrok, koji bo sedaj uže priletni možje. Spodjedal jim je narodna čntila: ljubezen do domovine. Tuj- Na to pride Kreon jim razlagat vzroke, zakaj da je Polvneika pokopati prepovedal, češ, da mu je vladarska dolžnost črez vse in da za tega delj proti sovražniku države ne more prijateljsko postopati, da-si mu je sorodnik. Ker mu priznava oblast črez žive in mrtve, pa skrb za natančno izpolnitev njegove prepovedi, prevzeti se brani in želi, naj bi Kreon to breme mlajšim ramam naložil. Med tem pa že pride stražar s poročilom, da je nekdo z zemljo pokril Polvnei-kovo truplo, da pa ne ve povedati, kdo. Jezno zavrne Kreon korovo misel, da so morda bogovi čudež storili, češ, da bogovi ne morejo v svoje varstvo vzeti tega, ki je prišel podirat njih svetišča, ampak da so brž ko ne stražarji sami, podkupljeni od nezadovoljnih državljanov, prepovedani čin izvršili. Preti jim, da jih bode dal križati, ako krivca ne pripeljejo. Ko Kreon in stra- Ičina jo izpodrivala domačo Šeg« in navado in ravno usiljevanje nemščine je mnogo krivo — če ne vse — sramotnega zaostanka naloga naroda. Da takšni izšolan ci iz onih časov — in žalibože, da še sem tertje sedaj nekoliko po onem nžmaha cika" — nijso mogli svojih mialij v slovenskem pisma iz • raževati, ker ho nikoli učili nijso, to je oČi-vidno. Nemščine so se vadili celi čas svojega šolanja, a to ne na podlagi materinega jezika v največjem pedagogičnem nasprotji. Naravno je, da slovenska deca tudi v tej ljubeznjivej nemščini za časa svojega šolanja nijso mogla do ono zavesti dognati, da bi mogla pozneje v praktičnem življenji svoje misli umevno zapisati. Tedajšnjega nka prcžalostui nasledki, bila je prava babilonska zmešnjava, koje sledovi se še sedaj ne ravno prertdkokr#.t ovim ponemčevalcem na čast pokazajejo. Temu v dokaz priobčajem tu noko prošnjo iz originala prepisano. Prišla mi je slučajno v roko. Ker pa s tem nikakor ne mislim koga razžaliti, nego le prežalostnc nasledke onih dob razjasniti, bom osobna imena in date izpustil. Glasi se : „Wir nutortbjtuor unter ihre Iloheit und residenz. Wir Landes Beivvobner in unseror Ortschaft Steiermark aus obera Kreis Mur-burg Bozirk /Mi und Gemeinde aint St Georgen in vvohnhaft Reichenig, wir haben folgdondu Satzpost vor ibrer Iloheit nnd Re-sidenz zu ontrichton. Wir woileu ibaen be-kiiut zu machen, dass wir in uasere < >.t schnft auf auaeren Rettlitttten groiie Sohaderi leiden, naiUstn vom Wilde Thiere aus Waldnngen, niimlich von Ilasscn nnd Ubrigeu VValdtire, \voicho auf unseren Ackor und Weing;iiten giose i i-hade machcn. In nnsere Markilek in St Georgen ist ein Mark-btirger welcher hat schon vorn Sechs Jahre dise Waldjagd bei der letzte Feilbittang aus-tizitirt hat, Er liis N. N. Dio Scbadcu, vvelcbe \vir auf nnsere Ackor und \Veingiirten leiden mllssen ist der N. N. Bcbuldig die geschekene schaden uns zurtick zu leisten. Wan sich jemand beschwert beim Jagdauf-seher beim N. N. die entschadigung za leisten, so u ill ihn fUr einen Narren halten. Wan er aber die Walttire nicbt einem jeden geschossen lasst, so soli Er die Entscliadigng zurllck zu leisten. — Wir mtissen unsere jahrlicho Steicr von Realitut beim gefertig-ten Stcieramte in Cilli alleJahrzu entrichten vvidriges, sind gleich unsere Reiilitiiten ver žar odideta, slavi kor zmožnost in drznost Človeško, ki se pa dostikrat v zlo rabi. Potem se Kreon zopet pokaže pred hišo in ob enem pripelje stražar Antigono, ter začne obširno pripovedovati, kako so jo zasačili, ko je vdrugič mrtvega brata truplo z zemljo obsipavala, ker so bili prvo napipano zemljo skrbno z njega omeli. Kreon ves izneuadjen povpraša Antigono, ali taji svoje hudodelstvo in če je vedela za prepoved. Ona pa brez obotavljanja vso prizna, vsaj si je bila v svesti, da ravna po božjih nezapisanih večnih zakonih, ki ji več veljajo, nego smrtnega človeka minljivi ukaz. Pripravljena je na smrt, vsaj jo bode rešila obilnih grenkosti življenja; hujša od smrti bi ji bila zavest, da brata nobena gomila ne krijo. Antigone ponosne besede zelo razsrdijo Kreonta, tako da s smrtjo žuga njoj in sestri Ismeni, za katero misli, da je pri kauft. dnreh die Feilbittangen. Der N. N. hat uns aber verboten nnBere schasgevvire za haben, and hat seinen nebsnden Aafsohor folgonde Auftrag gegeben, d ss soli Er die Schussge\vir den baaeru liimveg za nehmen. Dazu vverdea man wir Landoulner eine bitte anf ihren Residentz za entrichten darait uns nnser Schussgevviren oicht vveggenomen sein vverden. — An das hohe k k Ober-landesgericht in Graz — dem — hohen vvohledelgebornen h h k k Bezirksvorstoher in Gras. Wir bitton ihuen k k hocbwiird'gste gnii-dige Ilerru helfen sie uns, dass verden nicht so grossen Schaden haben — vvegen das bitten wir, das ein jeder mit Heineni Scjlmsgevvir anf seinen Gruud gehen darf." Domač« stvari* — (nPack Bchliigt sich.") Boj mej direktorjem nemškega gledališča v Ljubljani in mej „L. Tagblattom" se veselo nadaljuje in razkriva — mizerijo ueiuškutarske stranke. Direktor Selnvabo v novem včerajšnjem dragem manifestu interesantne reči razkriva. Oa pravi namreč, da mu je lastnik „Laib. Tagbl." sam ponudil, naj Schvvahe sam sebe kritizira, ker po odhodu nectga Supantschitscha uema list nobenega vabljivega kri tik ar ju. Ali nij to žalosten testimouiutn panpertatis v stranki, ki pravi, da ima „kapital in i n teli g e no o" za soboj ? — (Milodari za p r i h e g 1 o iz Hercegovine in Bosne.) [XX. izkaz.] V Lješah na Koroškem nabral i poslal gosp. M. L. Lipold od sledečih darovatel jev i Posestnik Stana 10 gl., Franc Pavlic 2 gl., Josip Puhreiter 50 kr., Uri Hal ar 60 kr., Jarnej liolhar 20 kr., Janez Golob 20 kr., Janez Pornat 20 kr., Matija Mirnik 40 kr., Franc Pruhart 50 kr., Josip Pratnekar 50 kr., Anton Pauco 20 kr., Josip Jeraj 20 kr., Gust. Prckovpil 1 gl., Franc Kroja 50 kr., Ul. Grbssl 50 kr., Andrej Modraj 20 kr., Matej Strahor 1 gl., Franc Ladra 20 kr., A. Walt 30 kr., Potcingar 20 kr,, Jarnej Blazetič 40 kr., Ivan Srot 5o kr., Janez Angerar 30 kr., Josip Lukman 30 kr., Janez Gostenčnik 4 gl., Matija Šorf 20 kr., Miha Vodnšek 20 kr., Baltazar Kbnar 20 kr., Kašpar Dobrovuik 10 kr., Tone Papež 2 gl., Simen Tominec 1 gl., Renče Zanos k ar 1 gl., V. L. 50 kr., Matej Strojnik 1 gl., V. J. Lipold 2 gl., Župnik Bergman 1 gl., Jurij pogrebu pomagala. Autigena prosi Kreonta, naj kmalu stori, kar ž njo namerava, ona da je ravnala, kakor je morala; res, da sta bila brata v življenji eden prijatelj, eden sovražnik domovine, ali smrt je ta razloček izbrisala in njoj da je le dano, ljubezen z drugimi deliti, ne pa tudi sovraštvo. Zdaj pride Ismena in rahločutna deklica, ki prej nij imela poguma, z junaško sestro pri pogrebu sodelovati, hoče zdaj sokrivdo na sebe vzeti in kazen s sestro trpeti; toda ponosna Antigona nečo nič vedeti o tem požrtvovanji sestrinem. Zdaj Ismena Kreontu očita, ali hoče svojemu sinu llaimouu nevesto pogubiti, — bila je namreč Autigona z njim zaročena ; toda Kroont nični, da je še drugih žensk na svetu in da svojemu sinu nikakor ne želi tako uporna žene. Na to da sestri odpeljati ; kor pa obžaluje usodo Iabdakidskega Jerman, kaplan 50 kr., Ernest Tambor 5 gl. Iz neimenovanega kraja neimenovani 10O0 frankov v zlata. Prejšnji izkazi 3244 gl. 43 kr. skupaj tedaj 3284 gl. 13 kr., in 1000 frankov v zlatu. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Podpiralni odbor: J. N. Horak, Vašo Petričić, predsednik denarničar. Razne vesli. * (Lepo darilce za god.) Prof. dr. Leopold Dittol na Dunaji je dobil od barona Sina, ki ga je zdravil nič manj — nego 12 bankovcev po 1000 gld., torej 12000 gld. — za godov dan. — Vprašanje o zdravniškem honoraru bi se tako gotovo naj lepše rešilo. ]*4>*IUllO. Od Rake na Dolenjskem se nam piše: „Jaz Martin Sevičar grem 14. t. m. zvečer do svojega soseda J. Z. Ko tja pridem, zagledam, da se sin Martina Šulna preteplje in pridore do J. Z. v h'šo z besedami, da ga bode ubil. Pristopim bližje in začnem pogovarjati tega hndega človeka in ker so me drngi prosili, da bi ga domu spravil, sem ga nagovarjal, naj se umiri; ua to on pravi: „no le pojdiva, boš ti povedal doma". Prime me za roko. Ali tega jaz nijsrm vedel, kaj je beseda pomenila „boš ti povedal doma". Kmalu mi je bilo jasno. Ko prideva blizu doma, je uže Čakal Martin Sulan, šo z drugimi tremi sinovi. Jaz voščim dober vočer in ga proBim, da naj svojega sina pomiri. Ali kaj so zgodi! Martin Salto mene s srditostjo napade, me zgrabi za vrat in izgovori: zdaj si ti prišel meni v roke. Ti si trden, tak zdaj se bova poskusila. Jaz so prestrašim, ker zagledam v eni roki nož. Komaj se iztrgam in '/.bežim. On pa 8 sinovi jo za menoj uderejo, tako da sem komaj u bežal, in ker sem se pri hiši gospodarja M. G. zamešal in naprej zbežal, so mislili, da sem se skril in so vse preiskali, da bi me bili dobili. In tako se šo nijsem upal prenočiti doma. Ali tega pa ne vem, zakaj je on to storil. Najbrž zavoljo toga, kor jo bila Martinova nedelja in ker na to nedeljo se vse veseli, ker vino krščujemo; on pa, ker vina ne pije nikoli, je šel pa pretepat se in ljudi napadat, ima pa s tem veselje, ampak sram te naj bo ker lep nauk daješ svojej mladini. _______________ 23. nuvcinbra: Pri Slonu: K oh iz Dunaja. — Zupanoc iz Vipavo. — Pec'nik iz Kranja. — Grcbonec iz Vel. Lašč. — Weiler iz Kanižo. P.i Malici: Kilor iz Kranja. — Gustin iz Novega mesta. — Stoinmec iz Kranja. Pri Zamorci: Borgor iz btajorja. roda, katerega potomka zdaj smrti naproti gre. V naslednjem prizoru nastopi Ilaimon in se drzne očetu omeniti, da so vsi The-banci za Antigono in da odobrujejo njen čin, zatorej da naj odneha in naj je ne kaznuj.,. Ali Kreon v vsem ne vidi druzega, nego zopet trdovratni upor nezadovolj nožev proti svojim vladarskim ukazom in se zagrozi sinu, da bode dal Antigono vpričo njega usmrtiti. Haimoo pa, izrekŠi, da niti tega nikdar ne bode storil, niti njega ne bodo več videl, ves srdit odide. Kreon koru naznani, da nedolžni Ismeni sicer nič ne bode storil, Antigono pa da bode dal živo zapreti v skalnato rako in jo pustil ob pičli hrani, da bode počasne smrti umrla. — Po odhodu Kreontovem slavi kor moč Ijubezai, kakor se kaže v vseh krogih življenja. (Konoc piih.) Vseii bolnim mo5 in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Reialusciere li Barry to MJomtlomu- 28 let nie j* »U kolesni, ki bt Jo no 1 'a oidra- Til» ta prijetna zdravilna hrana, pri tonili i otrocih brez medicin in tttroško.. zdravi vm bolezni v ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ileae i miti uho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailunje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevaujo pn aosecih, otoinost, diabet, trganje, shujšanje, blediČico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi h pri Sevala protesorja Dr. VVurzerja, g. F. V.Boueka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelstoina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-atuari, M'^kizo do Breban a mnogo n nizih imenitnih oseb, bo razpošiljava na poBobno zahtevanje zaatouj. Kratki izkaz iz 80.000 upi i<. \.\.\,.\. Spricovalo zdraviluoga svetnika Dr. VVurzorja, Bonn, 10. juL 1852. Kevaluscičru Da liany v uiuugih slučajih nagradi vsa zdravilu. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri Besslnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnjn, pri priuadljivcin a boluhnuui draženji v ■cal m cevi, zaprtji, pri bolehnum bodonji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprccunljivo srodstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tndi pri pljučnici iti sušenji v grlu. (I.. S.) Rnd. Wurzor, zdravilni svetovalec in Člon mnogo učenih družtev. WinchoBter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Uovaloscičre je ozdravila večletne I novamoBtne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno rut iiirc in vodenico. Prepričal sem se sam glede vaiega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoroland, ranoceluik, '.ni. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega BVČtovalca goBp. Dr. An gol stein a. Bor o lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam plode RovaloBciero du Burry vaeitranBko, najboljo spričevalo. Dr. Angelatoin, tajni sanit svetovalec U o n t o n a, Istra. Učinki Rovaloaclore dn Barry bo izvrstni. Ford. Clausborgor, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo M. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uzo bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnotic jeter, ter ničesar použiti nij ■aogel, je v h led rabo Vašo Kovaloscičre du Barry po-poUiama zdrav. Viljem Bu rk ar t, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor medicini) na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v -BorlinerKlinischo VVochenschri f t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila euega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (KevaleBcičre). Dote je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila niJHo bila v Btanu odpraviti; toda Kovalescičro ga jo ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klommovo, DdBBoldorf, na dolgoletnem bolebanji glavo in davljenji. Št. 64.210. Markize de Brehan, bolehaje sedem let, na neapauji, trcBliei na vseh udih, ahujšanji in bipohoudriji. Št. 66.715. Gospodični de M on t Ioni s na neprebavljeno, nespanji in hujšanji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušuika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 76.970. Gospoda Gabriola Tošnerja, slušatelja višje javno trgovinsko akademije dunajsko, na skoro ^broznadej ni prsni bolečini in pretresu čutnio. SI. 75.928. Barona BJgmo 10letno hramote na rokah in nogah i t. d. Kovalescičro je 4 krat tečneja, nogo moBO, toi se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrano. V p 1 obasuti pušioah po Del lun tu 1 gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 fon lov 10 gold., Jfl funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — RevaloBeiero-Biscuiton v pnaicnh a 2 gold. 50 ki In 4 gold. 50 kr, — Hevaloseicre-Gbooolatoe v prahu in v r0 kr., 24 tal 2 gold. 50 kr., 18 tai 4 gold. i>0 kr., v praha sa 120 tar 10 gciu., ria -ičii ta« 20 goid., — za 570 las 36 goid. — Prodajo: By.rry d'; Barrv & Coinp. na ■>«-auB)l, H.O!.hmc»-.^..*.i.i- At. 8, v LJubljani Bd M~h:\ J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", v fJrn«l«*l bratje O b e r n n z m e v i*, v ,!«• fckuiia Dieobtl & Frank, v Celovel P. Birn* bsuhu., v kittuiii Lud vi g Jtiiillor, v Jtktliijo k»n1uk<'. Ni'l>. e.t Htvai, HO l.inu >ii.i{;.i IIU li.nlwme.-,i i tako god beno napravo, katero vsak ljubi, storite tedaj vašemu srcu to ljubav, kor, kar besede no premorejo, naredi ta godbena naprava. Bolnemu bodo to tolažba, ga razveseljuje, ter mu pomaga pozabiti na žalostno čaao in razbuja na srečnejšo dobo. Tudi jo to slavna misel od krčmar-jev, tur vabijo s tem goBtn v gostilno. Tudi za božično darila jako primerne, — kaj more soprog soprogi, prijatelj prijatelju, ženin nevesti, priprav ne j-••cga in natančnejšega kupiti? Ta godbena naprava pomaga vam iz vBoh zadreg, to bo stvari, katere vedno na durite ja spominjajo, ter ga nopozablji-vega store. Da je vsak prepričan, da ima tako godbono napravo od Uollerja, bu vsakemu svetuje, da »u naravnost do njega obrne, na vhuUcJ godbenej napravi jo njegovo imo. Ilustrirani crr.iki pripožljcjo ur, vsakemu in vsako tudi najmanjše naroČilo se takoj izviši. 1'ržiatt c«!!« v I j ubijani 24. novembra t. 1. Pšenic* 5 g!«!. 20 kr.; — r-ž '4 gld. M kr.; — ječmen gld. f)0 kr.; — oves S gld. — kr.; — ajda 3 gld. 30 kr.; — proso 2 gld. 70 kr.; — koruza B gold. 30 kr.; krompir 1 »rld. 90 kr.; -- fižol 4 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 63 kr.; — mast — gld. 46 kr.; — špeh trišon — gld. 31 kr.; — speli povojen — gold. 42 kr.; jajco po 3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govodnino funt 27 kr.; — tolotnino funt 'JH kr.; svinjsko meso, luni 24 kr. — sena cent 1 gld. 40 kr.; — slame cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 7 gold 60 kr.; — mehka 5 gld. — kr. DoiiktjB&A ooi-KU 25 novembra. Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 70 k; Knoi.ni dri. dolg v Brobru . 73 „ 76 1860 dr/,, posojilo .... . lil . — _ Akcije uaruduo banko . ■ 928 . 50 Kreditno akcijo 201 p 50 • 113 „ 30 C. k. cekini....... 9 • 10 5 „ 30'/, Srebro 104 85 Stiskalne preše (llocliilriickprcHHCii), |M'<*;ii iiikr in si;i mptltje sč in brez samo barvanja priporoča za c. kr. urad-nijo, župnije in druge pisarne (-110-2) Karel Novatin, kovinnki iu katnenjski vre/.ovalec, Gradec, IIerrongasse 10. Jzdatelj in vrednib' Josip Jnrčič. Sirovi loj liu],,ij.l;v ii.il.i 2a.i po ni\jvi"ji Mnl Kari Pamperl-ova sina, Topilnica za loj, jvoPnrija In mitiiriilcii, tulumu vilgulnili, (tvutilnili iu uiuoiuIjiliIi tvuriu v CELOVCl na Koroškem. (109—0 41.700 denarnih dobitkov v znesku 7 milijonov 003.KOO mark obseza užo 209krat na novo začota in od države garantirana Hamburška denarna loterija. Glavni dobitek iznaša 875.000 mark, na dalje dobitki: ti..o.«>«►«>, ij.vooo, so.ooo, »O.OOO, SO.OOO, io.ooo, »a.OOO, SO.OOO itd. itd. reichsmark. Vsi dobitki bo v teku nekaj mesecev v 7 oddelki h zžrebajo in takoj izplačujejo. Za poslano novce ali pa proti poštnem povzetku razpošiljamo: OI^ original arečko po av. volj. gld. Jl.JM) ■•*»! H n M ti n anili St(wilk in dobitki takoj po izžrebanji. Do 30. novembra 1.1. prevzemamo naročila, ker potem še pred začetkom Žrebanja prvega oddelka naročene srećke lehko dospejo v roke naročnikov. Jsenthal & Co., od državo namostjona glavna kolektura braun-švoigske loterije, liamburgska loterija. _(408—4) Lekarna Piccoli. .4* - Monoti-Pastilie (ki so na ilunujskej svotov-nej izložbi 1873 dobilo darilo). To pastiljo čudovito dr laju proti prehlajcuji iu krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki so še le začenja, proti liripi, boleziuin na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljica velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega Ićka jo dokpzana istina in vsaki bolnik, ki jo luk uzu poskusil sam na sebi, so bodo radostno prepričal, da ji; najmočneje in zanesljivejše sredstvo ilo sedaj znanih zoper pena v IjajiM o s« mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z rihto keillieiiih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 0 gold. lit) kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjili pri»;n.ili, zoper večino bolozuij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr. Rajževi pulver. ukijuoljivo iz vegota- biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brlikost in ČVTfltost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje Olje, polUJa&O os ravnost iz mesta Bergen na Norvefkeiu, brezkusuo in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica ho kr. Sok iz Tamarinde. l'o 1111 /. 1111 sredstvih iztlačeu. Učinkuje znamenito krepiluo in olaj-lajOČO. 1 steklenica 40 kr. (132—144) 2J*2^„"" Naročila se i/vr'njcjo vrafrajo- čoj so posto proti pcctncmu povzetju. Lastnina in tu-.k rMan dne tiskaiuc".