KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 20 (2)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 15 maja 1933.
ST. 9979
Dr. Polgar Nikolaus, Wien, Avstrija.
Zavora na stisnjen zrak.
Prijava z dne 2. marca 1932.	Velja od 1. septembra 1932.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 3. marca 1931. (Avstrija).
Izum se nanaša na zavoro na stsnjen zrak s krmilno posodo (krmilno komoro ali pod.) in pomožno zračno posodo. Predmet izuma je priprava, katera omogoča, da se neodvisno od krmilnih gibanj zavornega ventila napolni krmilna posoda skupno s pomožno zračno posodo iz glavnega provoda oz. zavornega provoda, pri čemer pa se vendar more razbremeniti oz. razzračiti krmilna posoda sama zase pri popuščeni zavori, da se odstrani preobremenitev zavore in da se more preiti od višjega obratovalnega tlaka na nižji obratovalni tlak. S tako možnostjo samostojnega razzračenja krmilne posode se doseže ta učinek, da se razbremenilni čas pri preobremenitvi in časovna perijoda za prehod od višjega na nižji obratovalni tlak zmanjšata na minimum, pri čemer se vsled tu omogočenega skupnega polnenja pomožne zračne posode in krmilne posode že po sebi znatno otežkoči preobremenitev krmilne posode.
Priprava glasom izuma obstoja v tem, da zvezo med krmilno komoro in glavnim provodom obvladuje poseben pomožni ventil, ki je neodvisen od krmilnih gibanj zavornega ventila, in da je pomožna posoda priključena na provod, ki vodi k pomožnemu ventilu, preko* vzvratnega ali pod. ventila.
Pri smotrenj izvedbeni obliki priprave glasom izuma poseduje zračna pot od zavornega provoda h krmilni posodi in
pomožni posodi skupno dušilko, katera leži pred razdelitvijo zračnega toka h krmilni posodi in pomožni posodi. To ima za posledico, da se v obeh posodah doseže enak tlak in da se otežkoči preobremenitev krmilne komore.
Na risbi sta predočena dva izvedbena primera predmeta izuma.
Pri izvedbenem primeru glasom sl. 1 obstoja zavorna priprava iz krmilnega ventila C, ki krmili zaviranje in popustitev zavore, dalje iz ventilne priprave B za pol-nenje in razzračenje krmilne komore 20, pri čemer je na ventilno pripravo priključena pomožna zračna posoda 5 ob posredovanju vzvratnega ventila 30', preko katerega se pomožnai zračna posoda 5 polni z zrakom od glavnega provoda oz. zavornega provoda 4.
Krmilni komori 20 je tu dodeljena več-komerna ventilna priprava B s komorami 21, 23, 27. Komora, 21 je z majhnim pre-vrtom 22 zvezana s komoro 23, katera je priključena na glavni provod 4 (direktno ali preko, glavnega krmilnega ventila C) kakor tudi na pomožno posodo 5. Zveza s pomožno posodo je izvršena ob posredovanju provoda 31, opremljenega z vzvratnim ventilom 30. Kalibrirani prevrt 22 se more zapirati po ventilu 24, katerega krmili bat 25. Ta bat 25, katerega vodilo je komora 27, stoji po eni strani pod atmo-sferičnim tlakom in tlakom peresa 26, po drugi strani pa na primer pod tlakom za-
Din. 20.
vornega cilindra ali istotako pod atmosfe-ričnim tlakom, kar je pač odvisno od položaja glavnega krmilnega ventila oz. zavornega ventila C. Ventil 24 prekine ob pričetku zaviranja, čim tlak zavornega cilindra izvaja na bat 25 silo navzdol, zvezo med krmilno komoro 20 in glavnim provodom 4 ali pomožno posodo 5, pri čemer traja ta prekinitev za časa cele zaviralne perijode in za časa večjega dela perijode popuščanja in se zopet ukine šele tedaj, ko se doseže izvesten, mal tlak v zavornem cilindru.
Glavni krmilni ventil C je krmiljen po batu 32, katerega ena ploskev je v prostoru 33 izpostavljena tlaku komore 21 ven-tilne priprave B in katerega druga ploskev v prostoru 34 stoji pod tlakom zavornega provoda 4, tako da se more krmiljenje bala 32 povzročiti vsled razlike tlakov med komoro 21 ventilne priprave in zavornim provodom 4. Komora 23 ventilne priprave je zvezana s prostorom 34 iznad bata 32 ob posredovanju provoda, ki je opremljen z dušilko 35.
Bat 32 vpliva pri izvedbenem primeru glasom risbe ob posredovanju bata 36 in vmesnega bata 58 na protibat 37, ki krmili vpust in izpust zavornega cilindra 7, pn čemer je v odprtem položaju izpustnega ventila 38 ustvarjena zveza zavornega cilindra z zunanjim zrakom skozi izvrtino 41 bata 37, katera sveže prostor 42 s prostorom, ki je v zvezi z atmosfero potom odprtine 43. Vpustni in izpustni ventil sta medseboj zvezana po vmesnem komadu 46. Pero 47 drži vpustni ventil 39 v zapornem položaju.
Med batom 58 in protibatom 37 je vključen prožen vmesni člen 44 tako, da je vpustnemu ventilu 39 — čim se doseže v zavornem cilindru izvesten tlak —, dana možnost, da se nekoliko premakne proti zapornemu položaju in odgovarjajoče duši prehajanje med pomožno posodo in zavornim cilindrom. Bat 37 stoji pod učinkom peresa 45, ki drži bat pri popuščeni zavori v spodnjem položaju nasproti prekotlaku, ki učinkuje na bat 36. Pero 44 je pri po-puščenem položaju in pri malih zavornih tlakih izklopljeno vsed potezne zveze 59, katera je razporejena med batoma 37 in 58.
Način delovanja zavore je naslednji:
I.	Polnenje oz, obremenitev zavore.
Zrak glavnega provoda dospe iz provoda 4 skozi prostor 34 nad krmilnim batom . 32’ in skozi provod, opremljen z dušilko 35, v vmesno komoro 23 ventiln? priprave B. Ker je bat 25 vsled peresa 26 in tlaka v prostoru 23 držan v gornjem končnem položaju in je ventil 24 privzdignjen s svojega sedeža, teče zrak skozi kalibrira-
ni prevrt 22 v komoro 21 in odtod po eni strani v krmilno komoro 20, po drugi stran: pa v prostor 33 pod glavnim krmilnim batom 32, tako da stoji slednji pri napolnjeni zavori na obeh straneh pod e-nakim tlakom.
Potom provoda 31, opremljenega z vzvratnim ventilom 30, je ustvarjena zveza med pomožno posodo 5 in krmilno komoro 20 preko odprtega ventila 24, tako da se obe posodi istočasno polnita in postavita pod enak tlak. Dokler je na obeh straneh bata 32 glavnega krmilnega ventila enak tlak, se bat nahaja v ravnotežju in bat 37 se drži vsled peresa 45 v spodnjem položaju, vsled česar se izpustni ventil 38 privzdigne od bata 37 in se razzra-čita prostor 42 in nanj priključeni zavorni cilinder 7.
II.	Zaviranje.
Pri zmanjšanju tlaka v glavnem provodu se zapre vzvratni ventil 30 in zmanjšanje tlaka se raztegne na komori 34 in 23, dočim ostane tlak v komori 21 in krmilni komori 20 vsled ozkega prevrta 22 skoro neizpremenjen. Vsled tega pride prekotlak krmilne komore 20 do učinka v prostoru 33 na spodnjo ploskev bata 32, ki se radi tega prekotlaka premakne navzgor, vsled česar se najprej zapre izpustni ventil 38 in se pri nadaljnem gibanju bata 32 odpre vpustni ventil 39 za zavorni cilinder.
Sedaj se napolnita zavorni cilinder 7 in prostor 27 nad batom 25 ventilne priprave B. To ima za ventilno pripravo B posledico, da izvaja bat 25 gibanje navzdol in da se ventil 24 zapre, s čimer se zapre ventil-na komora 20 napram provodu 4 in se vzdržuje tlak krmilne komore.
Čim je dosegel tlak v zavornem cilindru izvestno vrednost (na pr. 0.7 at), premaga bat 37 pero 44 in se vsede na bat 58. S tem se bliža tudi vpustni venil 39 svojemu sedežu, tako da se zavorni cilinder napaja z zrakom od pomožne posode 5 samo še skozi dušen presek.
III.	Popustitev zavore.
Ako se tlak v glavnem provodu 4 poveča, raste tudi tlak v prostoru 34 nad batom 32, vsled česar se oba krmilna bata 32 in 37 gibljeta navzdol pod učinkom prekotlaka, delujočega sedaj od zgoraj navzdol. Pri tem se privzdigne sedež dvojnega ventila 39, 46, 38 od ventilnega telesa in odpre izpust zavornega cilindra v atmosfero. To se vrši toliko časa, dokler ne prevlada tlak od spodaj navzgor in se ventilov sedež v batu 37 pritisne ob dvojni ventil 39, 46, 38.
IV.	Prehod na nižj: obratovalni tlak za časa vožnje in ukinitev preobremitve krmilne komore.
Ako se pojavi potreba prehoda aa nižji obratovalni tlak za časa vožnje ali ako naj se ukine precbremen.tev krmilne komore, more vozač pri popuščeni zavori potom počasnega izpuščanja tlaka iz glavnega provoda izpod meje občutljivosti krmilnih ventilov zmanjšati tudi tlak v krmilni komori na željeno višino.
Ako se namreč vrši izpuščanje tlaka tako počasi, da batni sistem 32, 36, 37 ne pre-krmili, tedaj ostane ventil 24 odprt m dopusti razbremenitev k krmilni komori. Ker je istočasno zaprt vzvratni ventil 30, se razbremeni samo krmilna, komora, kar ima za posledico kratek razbremenilni čas tudi za dolge vlake.
Izvedbena oblika glasom sl. 2 kaže zai-voro z dvema ali večimi krmilnimi ventili A, C. Eden krmilni ventil A (razdeljevalec) obstoja iz krmilnega bata 2, ki pri svojem g.banju vzame s seboj dresnik 70, ki s svojimi raznimi prcvrti in zarezami kakor tudi odgovarjajočimi prevrti v ch.šju ustvarja in prekinja naslednje zveze, katere so potrebne za postopek zaviranja. Pri polnjenju zavora dospe stisnjen zrak iz glavnega provoda 4 preko prevrta 16, ventila 17, prostorov 19 in 34 tudi v prostor 1 razdeljevalca A, vsled česar dospela bat 2 in drsnik 70 v predočeni položaj. S tem se odkrije občutljivostni utor 3 in izvrši se napolnitev pomožne posode 5 preko prostora 6 in prevoda 11.
Ako se v svrho pričetka zaviranja povzroči v glavnem^ provodu 4 jačji padec tlaka, ki zapre ventil 55, se obenem odpre tudi ventil 17 in padec tlaka se sedaj raztegne tudi preko prostora 34 do bata 2 v prostoru 1. Bat 2, ki je sam po sebi (brez drsnika) lahko gibljiv, se giblje naprej vsled razmaka med 2 in 70 sam v levo, vsled česar se prekorači utor 3, in pri napredujočem manjšanju tlaka v glavnem provodu premakne bat 2 tudi drsnik 70 v levo. Pri tem se najprej sveže glavni provod preko provoda 10 s prenosno komoro 9, vsled česar trenotno odteka zrak glavnega provoda v slednjo, kar povzroča prenosno učinkovanje. V naslednjem odpre drsnik preko provoda 12 k ventilu D vodeči prevrt, vsled česar se zavorni cilinder 7 hitro napolni do izvestnega tlaka preko začasno odprtega ventila d. Čim se ta tlak doseže se bat d4 potisne navzdol in ventil d se zapre, vsled česar se more vršiti polnenje zavornega cilindra samo še preko dušilnega prevrta 60. Ako se pri popustitvi zavore zviša tlak v glavnem provodu, tedaj se premakne bat 2 obenem z drsnikom 70 na desno, vsled česar se prenosna komora 9 nad otlino 8 drsnika zopet razzrači v atmosfero.
Pri izvedbenem primeru glasom sl. 2 je
komora 53 vent.lne priprave B priključena na glavni provod 4 preko dušilnega ventila 14, 15, 16. Ventilna priprava B ima ventil 17, ki je razporejen med komoro 53 in komoro 19, na katero sa priključena prostora 34 in 1 krmilnih ventilov C in A. Ta ventil 17 se odpre pri polnenju zavore pod tlakom komore 53, se zapre pri izpuščanju zraka iz provoda vsled peresa 18 in se z. pet odpre ob pričetku zaviranja vsled nižanja ravnalnega člena 56.
Pri polnenju zavore dospe stisnjen zrak iz provoda 4 in — ker krogličasti ventil 14 zapira presop 15 — preko prevrta 16 v komoro 53. Pot stisnjenega zraka vodi odtod v krmilno komoro 20 in prostor 33 pod batom 32, po drugi strani pa preko ventila 17 v komoro 19, na katero sta priključena prostora 34 in 1 ostalih krmilnih ventilov.
Od prostora 1 dospe stisnjen zrak preko polnilnega utora 3 v prostor 6 in skozi provod 11 v pomožno posodo 5; polnilni čas za pomožno posodo pri tem ni odvisen od polnilnega utora 3, temveč od ozkega prevrta 16 dušilnega vent.la 14, 15, 16.
Ako je pri zaviranju provodni tlak v komorah 53, 54 padel na izvestno vrednost, prične delovati ravnalni člen 56, zapre ventil 55, vsled česar se odpre ventil 17. Tlaki v prostorih 34 in 1 se izenačijo s tlakom provoda in oba zavorna ventila C, A gresta v zavorni položaj. Krmilni ventil A zve že prenosno komoro 9 z glavnim provodom in iz pomožne posode 5 stopa zrak preko ventila D najmanjšega tlaka k zavornemu cilindru 7, pri čemer ventil najmanjšega tlaka na znani način krmili vstop v zavorni cilinder, dočim se nadaljno prehajanje kontrolira skozi krmilni ventil C preko dušilke 60.
Ako naj se za časa vožnje preide na manjši obratovalni tlak ali ako naj se ized-nači preobremenitev krmilne komore 20, tedaj se provodni tlak polagoma zmanjšuje. To zmanjšanje tlaka se raztegne v prostoru 53, 54 pomožnega krmilnega ventila B, vsled česar se zapre ventil 17, dočim se skozi prevrt 50 izprazni samo krmilna komora 20. Tlak pomožne posode pa ostane vsled zatvora ventila 17 pridržan.
Ventil 17 prevzame torej poleg poprej opisanih funkcij tudi še ono v sl. 1 opisanega vzvratnega ventila 30.
Patentni zahtevi:
1. Zavora na stisnjen zrak s krmilno posodo in pomožno posodo, označena s tem, da zvezo med krmilno komoro in glavnim provodom kontrolira poseben, od krmilnih gibanj zavornega ventila neodvisen pomožni ventil, in da je pomožna posoda preko vzvratnega ali pod. ventila priključena na
provod, ki vodi k pomožnemu ventilu, ali na komoro pomožnega krmilnega ventila, katera je v zvezi z zavornim provodom.
2.	Zavora na stisnjen zrak po zahtevu 1, označena s tem, da poseduje zračna pot od zavornega provoda k pomožni posodi in krmilni posodi skupno dušitev, vsled česar se v obeh posodah doseže enak tlak.
3.	Zavora na stisnjen zrak po zahtevu 1, označena s tem, da sta krmilna posoda (20) in pomožna zračna posoda (5) priključeni na posebno večkomorno ventilno pripravo (B) in sicer pomožna zračna posoda (5) na eno komoro te ventilne priprave ob posredovanju samostojno delujočega ventila (30, 17), smotreno vzvratnega ventila, in krmilna posoda (20) na drugo komoro s (po ventilu 24 ali 55) krmiljenim
vstopom zraka tako, da se more zveza o-beh posod z glavnim provodom ustvariti istočasno kakor tudi ob različnih časih, z ozirom na to, da li sta oba ventila (24, 30) ali samo en ventil v odprtem položaju.
4.	Zavora po zahtevih 1, 2, in 3, označena s tem, da je dušitev (35 oz. 16) predvidena pre vstopom v ventilno pripravo (B) ali na vstopnem mestu.
5.	Zavora po zahtevu 1, označena s tem, da je vzvratni ventil (17) ali pod. krmiljen po zapornem ventilu (55) za krmilno posodo, smotreno tako, da se pri zapornem gibanju zapornega ventila (55) za krmilno posodo vzvratni ventil (17) odpre, pri čemer se s posebnim krmilnim členom (na pr. batom 2) povzroči ločitev pomožne posode od glavnega provoda.
Acfp atentbroj9979.

/



Ad patent broj9979.