68. številka
Ljubljana, v s«boto 23L marca 1895.
Izhaja vsak dan ivrtrr, i»isiSi nedejie in praznike ter velja no poŠti prejernan za a v s t r o • o ge rs k e dežele za vse leto Ifi x\t\., za pol leta H gld>, za fcetrt leta 4 gld.t za jeden mesec, 1 gld   !»• Lr. — Za LjoihlJHU o hw7. poSiljatija na dom za vse leto ltt gld., za tetrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden raeHec 1 gld, 10 Ur. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na raeser, po Mi kr. za ćertrt leta. — Za tuje deAele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oinanila pWuje se <d miristopne potn-vrsto p«» H kr., *e «c oznanilo jedenkrart tiska, po fi kr., Ce se dvakrat, in pn I kr., fe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj -fte izvole frankiruti. — Rokopisi h« ne vračajo. — Uredništvo iu apravnistvo je na Kongresnem trgu st. \2. Ijip ra v n i fi-t-vu naj se 'ilaguvolijo pobijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administranvne stvari.
Zaradi praznika izide pro&odaji list v torek dne 2€ marca 3895.
Deželnozborska volitev v Istri.
Bliža se ta narodno«t no krizo v Istri velevažen trenotek : vla«'i: je razpisala volitve v istoreki de-■i^lni zbor.
Izid teli molitev je za .slovansko prebivalstvo usodnega pomena, zakaj <od izida t »L volitev je odvisno, se-li premene sedenje razmere, se-U razbije falanga laških teroristov in nastanejo će ne zdravi pa vsaj znosni odnošaji, ali pa ostane vse tako, kakor je bilo, de >ne Še slabše.
Kolikor je -moći sodrti, so Slovanom zagotovljeni tisti mandati, katere -so doslej imeli. Mogoče pa je tndi, da pribore v kmetskih občinah porečkih in poljskih večino in mogoče je tudi, da dobe se kateri mandat v skupini mest in trgov. »Slovani upajo in računajo, da bodo imeli v prihodnjem deželnem zbora vsaj trinajst zastopnikov. Pri lem računajo seveda tudi na to, da bodo politična oblajava postopala pri volitvah povsem neutralno in strogo zakonito.
V koliko je ta nadeja file.de neutralnosti političnih .funkcionarjev utemeljena, je težko reči. Vse pač kaže na to, da bi bilo v največjem interesu ne samo pravice in pravičnosti, ampak tudi države same, da vlada skrbi za svobodno volitev, ali na Dunaju str ari samo obračajo, obrne jih pa namestnik Hina klini.
Goap. Rinaldini je star prijatelj in zaveznik Lahov in težko je verjeti, da bi se bila njegova ljubezen zanje ohladila in njegova prizanesljivost za njih počenjanje premenila. Zatajiti bi moral svoje osebne simpatije, svojo preteklost in svoje politično prepričanje, tega pa od njega skoro ni pričakovati.
A ko bi se tudi zgodilo to, česar ne pričakujemo, če bi se pri volitvah politična oblastva vzdržala običajnega uplivanja na korist laške stranke in bi vsled tega slovanska stranka dobili dvanajst ali trinajst mandatov, bi s tem le še ne bilo zagotovljeno, da bi se razmere količkaj preminile. Deželni zbor šteje namreč trideset voljenih poslancev,  većina M bila torej š>» vedno   lašk;i, in
da s to veČine ni moči izhajati, o tem pač ni dvorna.
Ko bi imela vlada k,»j dobre volj*', bi lahko •uplivala na to, da se razmerje glasov v deželnem zboru še drupače premeni. V nekaterih mestnih skupinah bi »amreč s pomočjo slovanskih volilcev ■bilo lahko (loteči, da se volijo nepristranski možje, katerim je res samo za pravico, za korist prebivalstva, dežele in države. Ako bi se slovanskim volilcem zagotovilo, da bi ti poslanci bili pravični .1.1 fu a in njihovim zahtevam, bi se- brez težav dala ■ustanoviti taka srednja stranka, ki bi potem odločevala v deželnem zborn.
Prav tu se bo torej pokazalo, kake namene ima vlada glede iiterskih Slovanov, nje postopanje v Pu'ju in drugod bo povedalo, smejo li Slovani računati na boljše razmere v deželnem zboru ali ne. Vlada doslej, kolikor nam je znano, ni v tem oziru še prav ničesar storila.
Borba se začne že za nekaj tednov, namreč pri volitvi volilnih mož, a Se ne ni nič zgodilo, iz česar bi se dalo sklepati na njih izid. Navdaja uas skrajni pesimizem, v prvi vrsti zategadelj, ker vodi volitve vitez Rinaldini.
Ako pa bi se nase slutnje obistinile, ako bi namestnik Rinaldini dosegel, da bi ostala iredentovska strank i absolutna vladarica v dež. zboru, potem bi za to poklicali na odgovornost slovenske koalirance, zakaj ti so krivi, da vlada gospod Rinaldini še danes v rumeni hiši v Trstu!
V Celji ali nikjer!
Dopis.)
V Celji. 19. marca. Čim bolj se celjsko vprašanje bliža svoji rešitvi, tem dvomljivejše je, ali se stvar izteče za Slovence ugodno. Znano je, da Nemci ugovarjajo posebno zoper to, da bi se slovenska gimnazija ustanovila v Celju, češ, trdovratnost Slovencev je očiten dokaz, da jih pri njih przadevah ne vodijo drugi nagibi, kakor da upajo tem potom sčasoma dobiti „ nemško" Celje v svojo oblast. In mnogi, katerim razmere niso dovolj znane, jim verjamejo tem raje, ker od naše strani dosenlaj navedeni raz-
logi niso se /.a vsakega dovolj prepričevalni. Da je Olje središče tistih pokrajin, iz katerih Se rekruti-rajo dijaki tamošnje gimnazije, gotovo ni brez pomena, odločilno pa vender ni. Veliko tehtnejši je seveda razlog, da v Zalci manjka primernih stanovanj za tohko množico profesorjev in dijakov. On je pa tndi jedini, na katerega so se dosedaj z nekolikim uspehom opirali naši poslanci. Ali pa zares ni še drugih važnih razlogov, dokazujočih opravičenost naših tirjatev, k»r nihče o njih ne črhne besedice? Ti razlogi HO!
1. Da Celje ni popolnem „nemško* mesto — o čemer dovolj jasno spričuje ne samo trdo slovenska okolica, ampak tudi število Slovencev v mestu samem bivajočih — na to se je sicer že opozarjalo, pa le nekako mimogrede. In vender bi bilo treba z vso odločnostjo in brezozirnostjo protestovati zoper nesramno postopanje Nemcev in nemškutarjev, ki-teri hočejo nas in naš jezik iztirati iz Celja, kakor da bi mi tamkaj ne imeli domovinsko pravice. Ob jednem bi bilo treba opozoriti na posledice, ako bi se Slovenci v tem oziru tulali: s tem bi podpisali lastno svojo obsodbo ter priznali nehote, da v Celju naš narod nima ničesar iskati. Kdor torej kuj takega pričakuje od nas, ima naB za prave politične bedake Gimnazija gori ali doli, pa zaradi nje se nikakor ne odrečemo veliko važnejšim pravicam. Celje ni in z našim privoljenjem ne bo nikdar „nemško", to je treba povedati vsemu svetu tako glasno in odločno, da bo vsakomur minil pogum, še nadalje bližati se nam z jednakimi predrznimi zahtevami, kakor je navedena.
2. Znana je resnica, da se učenec veliko lože in gotoveje nauči tujega jezika, ako je tako rekoč prisiljen (kakor n. pr. v večinoma ponemčenem Celju) v njem občevati zunaj šole. kakor če ga sliši samo v šolskih urah. Zato se tudi noben gimnazijec ne nauči latinščine in grščine, ali realec francoščine in angleščine toliko, da bi ji bil popolnem kos. Zato so tudi uspehi nemškega poduka na slovenskih ljudskih šoinh tako neznatni, ker otroci zunaj šole nimajo priložnosti, vaditi s.' v nemškem govorjenji. Ali je potemtakem vse jedno, kara se postavi slovenska gimnazija, v »nemško" Celjfl ali slovanski Žalec? To vprašanje ih treba staviti n« samo v
Bucek na maškaradi.
Tiste dni jedenkrat izmislil si jo moj prijatelj Bucek, da morava na vsak način, naj že bo, kar hoče, skrivaj, brez žene njegove, na „priprosto inaškarado", katero da priredi podjetni gostilničar npri črni govedini". Tone se je bil namreč tam po svoji diplomat ični nadarjenosti lahkomiselno zopet sprijaznil   in velikodušno pozabil „soldaški boben".
Moji neznatnosti pa je prepustil, da dobim od stroge gospe Buce za ta izvenreden dan ključ in odpust. Naredila sva torej po daljšem, burnem posvetovanji vojni načrt, ki se je obnese! prav dobro.
Komaj sem namreč vstopil in pozdravil, že aem vzkliknil, kakor sva se zmenila, s hinavsko razburjenostjo:
„Bucek, Bucek! Kaj čepiš tukaj doma za pečjo na gorkem v copatah, v spalnem plašču in držiš roke križema, ko je domovina v nevarnosti?"
Bucek se je precej pravilno prestrašil; prav naravno je zazijal in poskočil po konci, Hektorju jnnaško podoben. Vse to je bila moja šola Tndi gospa Baca se je zdaj nekoliko vznemirila. Vender
pa je dejala, bolj sebi kakor nama na tolažbo: »Pojdite no, s;ij moj mož, čtist Boga, ni za voj-ščaka, keh je, kakoh se heče, čez pas šihji, kakoh pa čez phsa. Stheljati pa tudi ne zna, kali se tega tiče, in ztnehaj zatniži, phedno sphoži ! On je, kakoh se phavi, phav miholjiiben značaj, /.a vojsko nima talenta!"
Tone ni rekel ničesar k tej pohvali njegovih nevojaških krepostij.
„Milostiva," nadaljeval sem ognjevito, „tu s«» ne gre ne za vojsko ne za sovražnike, kar obojo ni nič posebnega. Toda, počil ju glas, da bodo od zdaj naprej cedili mestni delavci sneg raz streh ljubljanskih hiš, dokler ga bo kaj, in da bo zato poskočil davek zopet tako, kakor jo že zadnja leta navajen. In sklicali so nekateri hišni posestniki predmestni za nocoj zborovanja, v kutereni se bodo pomenili in temeljito posvetovali, kako in na kakšen način bi se ohranil na strehah nedolžnobeli sneg, od katerega ima, to je dognano, bela Ljubljana svoje svitlo ime! Upam tedaj, da tudi ti prideš, Bucek!"
»Seveda phide! Kali obleci se! Pa sneg mi zagovahjaj ali pa tiho bodi t Le glej, da mi ne po-čenčaš kaj neumnega tam phi seji! Hajfti malo po-
kašljaj, mesto bi govohd in zmešal nam davke na-bobe, kakoh se heće, ali ni bes, gospod H.yJ
Nikoli m Bucek svoje žene tako raci ubogal, kakor danes, Jedna, dve, tri. bil je o-otov. Po temnita stopnjicah svetila nama je dekla Mika, mlado hi rje, ki je imelo precej „večnoženskega". In sam hudobec me je zmotil, da sem galantno pogladil lepo rasteno boginjo loncev po licu, prijel jo za nos in uljudno prašal tisto znano prašanje: „Micka, ali je Peter doma?" Ob tem sem opazil, da ima dekle pod desnim ustnim kotom bradavico, veliko kakor lečo.
Pri meni doma sva se z Buckom preublekla v dražestni prikazni. Tone se je hotel napraviti za Turka, jaz pa sem se namenil, da bom razburjal nežni sjiol kot, špansk vitez Vitez!
Kostimi pa so bili narejeni brez vsake na-tančue mere za naju, zato namreč, ker jih midva nisva nikdar naročila za se. Pokazala se je jasno žalostna resnica, da je turška obi* ka za Buckovo telesno obširnost preozka in prekratka. Odpovedal sem se torej, če prav s težkim srcem, španskemu plemstvu in vsem častem, ki jih prinaša, ter vzel turban in široke hlače. Bucsk pa je posta) v potu svojega resnega obraza „hidalg*" od podplat, do klobuka.   Vsak centimeter vitez, prosim!   Imel je
državnem zboru, ampak tudi nasproti tisti m Slovencem, ki morebiti menijo, da se sm«mo zadovoljiti v sili tudi z gimnazijo v Zalci ali kje drugod zunaj C'-lja. Saj je skoraj gotovo, da bi v tem slučaji imenovana šola brez posebnih žrtev ne mogla Uit rezati strogim zahtevam glede nemščine. Potem bi se nam pa očitalo: kar smo rekli, je resnica; slovenska šola je za nič, ker ne doseže tega, kar čisto nemška.
3. Nemci  trdijo,   da hočemo Slovenci s pomočjo .slovenske gimnazije Celje posloveniti. Kako neki bi se  moglo to zgoditi,  tega  nam pa ne povejo. Kaj bi se pa tudi posebnega izpremenilo? Ako se slovnski nčenoi nekoliko predmetov učijo v materinščini ,   kako   u ore   to  količkaj   motiti oblast nemških Celjanov?   Ali  pa se mar ti  bojijo tistih par slovenskih profesorjev? Smešno. In kdo nam je porok, da bi se imenovali zares sami slovenski profesorji, ko se ima v.-nder   polovica predmetov učiti še vedno  nemški?   Bojazen zaradi   „poslovenjenja1* je torej čisto prazna in nalašč izmišljena. Nasprotna pa je lehko dokazati, da bi, ako se slovenska gimnazija  osnuje zunaj Celja, slovenski  živelj   v tem mestu in nje bližnji okolici prišel v resno narodno nevarnost.    Imenovana   gimnazija   bi   bila namreč precej oddaljena, nemško pa bi vsakdo dotičnikov imel  tako  rekoč pred nosom.    Kodoljubje je sicer lepa čednost ; ako je pa treba za ohranitev te čed« nosti vsako  leto  žrtvovati st itak in še več, tedaj je zelo verjetno, da bi marsikoga, zlasti ako ni posebno  premožen  (in  takih je  mej Slovenoi maloi, obhajala izkušnjava, ali bi ne bilo bolje imeti svojega sina doma na hram ter ga pošiljati v — blž-njo popolnem nemško gimnazijo.   Da se pa v čisto nemški  šoli slovenskim  učencem — zlasti  ako so mej nemškimi tovariši nekako osamljeni — ne vco-poje ljubezen do materinščine, tega pač ni treba dokaz ■■vati. Vse to dobro ve<lo nasprotniki, zato si pa tohko prizadevajo, da bi  nam obesili žalsko gimnazijo na vrat.   Po tem  potu upajo svoj živelj v Celju še bolj utrditi, a polagoma razširili tudi po okolici. Mej tem, ko hi s*e mi motili z Žalsko gimnazijo,   bi   nam   torej   na najobčutljivejšem mestu sovražnik mirno sej.vi ljuliko mej pšenico. Sčasoma bi gotovo prišli   k spoznanju,   pa bilo  bi — prepozno. — Iz tega lahko vsakdo sklepa, kako dvomljive vrednosti bi bila za nas   slovenska gimnazija, ako bi se osnovala kjerkoli zunaj Celja; bila bi nam gotov i» boljo v škodo kakor korist. Zato jo pa tudi odločno odklanjamo!   In  ko bi  se (kdo ve   ali se kaj takega  ne  plete za hrbtom  naših   poslancev ?) ustanovila proti naši  volji,  tedaj naj  pošilja vanjo svoje otroke   kdor hoče;  mi Slovenci |ih ne bomo in nas tudi nihče ne more siliti k temu!
Naše gg. poslance pa prosimo, naj merodajnim krogom stvar razjasnijo v navedenem zmislu. Ako tudi s tem ne doseže.o popolnem svojega namena, pa vsaj utegnejo zabraniti, da se ne bo Slovencem vedoma (pod krinko nemške „prijaznosti" in od-jenljivostij ali nevedoma (v mnenji, da je to za nas kaka dobrota) storila še večja krivica kakor jo moramo prenašati že sedaj. Kajti povsem opravičeno in pravicoljubno je naše geslo:   V Celji ali nikjer!
Štajerski Slovenec.
Slovenci
■ I', dunajskega tednika „Die Zeit1') (Dalje.)
Glede jednakopravnosti v soli in uradu Slovenci še niso dosti dosegli. To se bode komu čudno zdelo, če se pomisli, kako zvesto so podpirali grofa Taaffeja in koliko se je govorilo in pisalo o koncesijah, ki so se jim dajale. Ce danes nazaj pogledamo, moramo reči, da so jako nesebično služili ministerstvti in železnemu obroču. Veselje, da se je odstranil najhujše jih tlačeči pritisk, jih je zazibalo v tako zadovoljnost, da so njih poslanci zamudili najugodnejši čas za načelne zahteve v prvih letih TaatVejeve vlade.
Mnogo temu je to krivo, da niso imeli nobene prave na rodne organizacije, niti v Hohenvvartovem klubu, nobenega vodje, ki ga bi seveda ne bilo lahko dobiti.   Njih moč  in veljava  Vsled  grofa Hohen-vvarta je  bila  le  navidezna,   ker  je   načelnik vse desnice imel preveč dragih skrb'j, da bi so bil mogel ukvarjati z majhnimi slovenskimi željami.  Tako so slovenske težnje   na dnevnem   redu do današnjega dne, in spodobi  se, da o njih tukej spregovorimo Pritožbe Slovencev, da se preveč prezirajo, začenjajo se žo v ljudski šoli, za   šolstvo    bi morali biti merodajni le vzgojevalni, ne pa narodni oziri. S prošnjami slovenskih starišev v Gorici  in Trstu za slovenske lole za svoje otroke, pečajo se še sedaj deželna is osredna Šolska oblastva. Na Štajerskem Slovenci (400.480 : 847.928   N-racev)  še sedaj ni-majo nobenega zastopnika v deželnem šolskem svetu, in celo v jednorazrednih vaških šolah se ne morejo odreči ponemčevalnim tendencam. Na Kor škeru so takoimenovane dvojezične iole, v katerih »e že na najnižji stopinji začenja poučevati v nemščini in se zlasti v višjih razredih nalašč nastavljajo taki uči-t( lji,   ki  niso  prav  nič zmožni  materinega jezika učencev, kar vender nasprotuje zdravemu vzgoje-slovju.    In   nikar   naj  se ne   misli  da   ima tako I postopanje za željeni uspeh, da  se nauče slovenski otroci nemški. To bi bilo le ondu pričakovati, kjer imajo otroci zunaj šole priložnost slišati nemščino in jo rabiti. Tega pa mej Slovenci v teh pokrajinah ni   m ostaja ves trud nemških učiteljev brez uspeha. Ravno ta metoda je do zadnjega časa bila navadna v vseh slovenskih pokr.tjinah.   Proučujejo naj se le vspehi, ki  se dosegajo.   Starejše pokolenje /.m k večjemu svoje ime podpisati v nemščini.  Nemški ne razume, slovenski   1h  težko  čita ali pa še ne zm, vzbo večletnemu šolskemu pouku takorekoč ne znajo ni čitati ni pisati. Jaz sam sem videl še leta 18118. v šoli, kako so po rokah in hrbtu z leskovko mazali starejše učence, ki niso znali ločiti nemških besed nscliona  m „nochu, ker sta podobni dotični slovenski   besedi   in   pozneje   sem večkrat videl, da celo  taki   mladi molje,  ki  so dobivali  tak šolski pouk in kot vojaki ali rokodelci pozneje šli po svetu, niso znali prečita ti najpriprostejšega uradnega povabila v nemščini, in niso razumeli po tem navadnega poziva, da imajo prinesti papirje seboj in so morali kog* naprositi, da jim je raztolmačil tako priprosti nemški tekst.
Od učiteljišč so sedaj   v  Ljubljani, Gonci in Kopru  dvojezična,  v Mariboru in Celovcu  sta pa
rudečo suknjo,  zelene hlače  In   višnjev  klobuk   z j rumenim peresom zadaj. Njegova obleka je bila de loma iz žameta, deloma pa strgana.    Vso to svojo pisano plemenitost je ogrnil Bucek s širokim plaščem črnega platna,   ki  je  iz   posebne prijaznosti zakrival luknje obrabljenega in madeiastega baržuua.
Ob trebuhu biugljal je Bucku strašen meč, katerega teža je zanašala prijatelja vedno nekoliko na levo.
„Baoek, t.tko Španskega viteza pa ni več v Ljubljani, kakor si ti nocoj 1" pohvalim ga, kakor je zaslužil.
., In ga ne bp!" odvrne mi jako samozadovoljno.
nMorda pa," premišljujem dalje, „Se celo na samem Španskem ni tako lepih ljudij, kakor si ti!"
„Kaj boš tinto"' odgovori Bucek, prijetno po-žgečkan.
„Nocoj DOČ pa mešal ženskemu svetu glave! Ti kajon! Ko bi tvoja žena to vedela, ohol*
„Staro mi kar |»usti! Zdajle se čutim popolnoma neoienjenega,"
Ko sva ho pripeljala v „čmo govedino", bilo je tam že polno maškar. Bucek so početkoina zanjo ni dosti zmenil, temveč stopal tako slavno, kakor
popolnoma nemški; na teh dveh zavodih so Slo. venci po dolgem poganjanju vsaj toliko dosegli, d i so se vsaj nastavile učno moči, ki morejo učiti slovenščino. Popolne srednje šole Slovenci sploh nimajo. Na samostojni nižji gimnaziji v Ljubljani, ki je nastala iz prejšnjih paralelk, in nižjih razredih gimnazije v Noveromestn in na obnovljeni nižji gimnaziji v Kranji ter na slovenskih paralelkah gimnazije v Mariboru predavajo se slovenski le nekateri predmeti (poleg slovenščine največ le veronauk, latinščina in matematika). Take paralelke zahtevajo se za Gorico in Trst in za Celje je, kakor je znano, dvojezična nižja gimnazija postavljena v proračun za leto 1896/96.
Tako smo prišli do celjskega vprašanja, ki je jiod koalicijo postalo pereče in pri njem moramo neka1 dalje ostati. Ko BO Slovenci pod Taaftejeni zahtevali dvojezični pouk na gimnazijah v Celji in Mariboru, pričakovali so, da se jim  najprej  izpolnijo želje v Celju. Pa našel se je moder mož v učnem minister-stvu, ki je priporočil, da se osnujejo  slovenske pa-ralelke v nemškem Mariboru,  kajti mislil je s tem slovensko pridobitev privesti ad absurdom. Sedanji dvorni  svetnik  grof Stiirgckh je bil ta novodobni Bilcam, ki je Slovence blagoslovil, ko jih je mislil preklinjati. Mariborske paralelke so bile takoj z začetka dobro obiskano,  tako da bi se  prav Za prav morale  dvojno osnovati.   Letos je prvi razred štel 80 učencev,  ko so  poprej  že   zavrnili  mnoge, ki so prosili za vstop   da le  ne bode treba osnovati druge paralelke.   Taki  dvojezični  gimnazijci so že prišli v  višjo gimnazijo in priznati se mora, da je vspeh paralelk vzlic vsem težavam  tudi glede na dosežene rezultate jako sijajen, kar se da s tem pojasniti, da s kmetov prihajajo le najnndarjauejši učenci.
Učna uprava se ni mogla vsled svojih prejšnjih obljub upirati sili dejanj in tako so se obljubile Slovencem tudi paralelke za Culje, kjer so jih ob svojem času bdi odpravili s pripravljalnim razredom, tako da morajo učenci prav za prav studirati devet let, na gimnaziji, in koalicijsko minister-stvo je prevzelo to dedščino, da si zagotovi glasove koalicijskih Slovenc *v. Ko so ugovarjali koalicijski Nemci, prišli so na misel, da naj se osnuje samostojna nižji gimnazija in koalicijski Slovenci, ki so vseka ko potrebovali kak uspeh, da opravičijo pred volilci svoj pristop k koaliciji, so se izjavili, da so tudi s tem zadovoljni. Prav za prav so pa Oboji ravnali [»roti interesom prebivalstva. Paralelke bi bile vseVako bolje, omogočevale bi jednotuo vodstvo in jednakost v sestavi učiteljev in učencev, kar bi bilo v dobro razumljenem interesu obeh narodnosti), tudi bi bila bogatejša in popolnejša skupna knjižnica in zbirka učil. Nemci utemeljujejo svoje nasprotovanje slovenskim paralel-kam v Celji s tem, da pravijo, da je celjska gimnazija uemSka posest Temu oporekajo Slovenci. Sklicuje o se na zgodovino gimnazije priobčeno v šolskem programu 1852. leta. Ustanovila ee je gimnazija s 80<000 gld., katere je dr. Lipič leta lb08 nabral v celjskem okroi u, ki je bilo popolnoma slovensko. Merodajno je pri osnovi bilo to, da se preskrbi naraščaj duhovščine Naj je tudi celjsko
■';:*&>'■'   Dalje v prilogi.
more stopati le mož, katerega vse pozna in čisla, in se okrcal v zadnji sobi za pogrnjeno mizo Tam se je počasi in s pievdarkom nasitil. Njegov tek se je pa š>» izdatno povzdignil, ko sem mu razodel, da so bdi ravno šj>anski vitezi od nekdaj najbolj lačni in požrešni vitezi. Na zadnje poprosil me je za kolikor mogoče špansko ime.
pGonzalo Cristoval Juan Lorenzo Pedro Lopez
Iiodriguez de Ia Baroal*
„Tega že ne!1* odkimal je resno.    „Od barke
pa ne !14
„Jacinto Leonardo Diego Tamayo Fernando Salaa v Quiroja de Mendoza y Molina de Stnniga y Gongora de Ocampo y — —u
„Stoj, govori krajše, lepo te prosim! Takih litanij si ne zapomnim, in kdo se bo pol ure predstavljal?1*
„Prav imaš, Bucek! Izberimo torej kar kratko : Auionio Buzo de Lublana!" To mu je neizrečeno ugajalo.
In „Antonio Buzo de Lublana" napotil se je sit in zadovoljen sredi mej maškare. Dolgo je izbiral. »Nič Hnega ni danes,u godrnjal je. Kar ua-jedenkrat stoji pred nama elegantno opravljena maska z belo čepico na glavi in belim predpasni-
kom kot „hišinau. Antonio je takoj izpoznal, da je nekaj posebnega za tem priprostim odelom in ji ponudil vitežki svojo roko. Razvnel se je mej njima tale spomina vreden dvogovor:
Bucek: Lepa moja maškara, od kod si pa doma ?
Maska: Iz Kurje vasi.
Bucek: litži no, tega ti pa ne verjamem! \ Kurji vasi nisem še nikdar videl „..ico lepe maškare I
Maska: So se vam pa poskrile! Kje ste pa vi doma ?
Bucek : Daleč tam za Grintovcem na Španskem, kjer cvete poper mesto rož Ali si morda kaj lačna, ljuba moja V
Maska: No, malo bi že jedla, pa morate vi plačati, jaz imam samo 82 krajcarjev s saboj za ves večer.
„Vidiš," šepnil mi je presrečni Bucek, „to le dekle razume duhovito zabavo. Kar bojim se, da bi no zaostal za njo v besedah." Naročil ji je celega pečenega piščanca z zeljnato salato. Maska si je lično zafrknila krinko in začela z neprikritim tekom. Bucek pa se je pritiskal, kakor zaljubljen maček, in jo gledal v jednomer in prijazno režal se ji.   Spomnil se je vina, iu pila sta čvrsto tec
Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 68, dne 23. marca 1895.
meščanstvo (o katerega narodnosti v začetku tega stoletja se hi dalo prepirati, kajti bilo je mestno prebivalstvo tedaj dvojezično, a po večini vsaj bolj slovensko nego nemško.) dalo znatno vsoto — koliko se ne da določiti, vender je tedaj in pozneje jednako svoto žrtvovala dijecezanska duhovščina, ki je brez dvombe bila slovenske narodnosti. Zlasti knjižnica se je jako pomnožila z volilom stolnega prosta Jušenakn in leta 1851. je še kot. slovenski pisatelj in domoljub proslavljeni knezoškof Anton Slomšek podaril za zbirko učil 1000 gld. In slovenski učenci naj bi bili izključeni od porabe obeh? To bi bila krivica proti malemu slovenskemu narodu nevredna civilizovanega nemškega naroda.
Da so potrebne v Celja slovenske paralelke oziroma nižja gimnazija, se da sklepati iz sledečih številk. Leta 1898/94 je bilo na nižji gimnaziji, na kateri imata že sedaj dva razreda po dva oddelka, 78 Nemcev in 132 Slovencev. Letos je v pripravljalnem razredu 50 Slovencev, v l.i 19 Nemcev, 89 Slovencev, v Ib 23 Nemcev in 21 Slovencev, Celje je narodno središče za ves šolski okoliš, kateri pride v poštev, zvezano z železnicami na vse štiri strani, sedež okrožnemu sodišču itd. Tudi za Slovence je v vsakem oziru središče. V Celju je njih južno-štajerska hranilnica in posojilnica, katerih vsaka ima nad jeden milijon goldinarjev ulog. Celje je sedež zveze slovenskih posojilnic, tu izhaja slovenski politični list in tukaj je dobro zastopano slovensko razumništ.vo. (n. pr. tukaj je mej 1 1 odvetniki 7 odločnih Slovencev).
To so podatki, katere navajajo Slovenci za celjsko gimnazijo. Nemci in levičarji nasprotujejo, kakor znano. Prišli so na neko drugo misel, da bi kočljivo gimnazijo osnovali kje drugje kot v Celji, a vsi načrti, kar se jih je dosedaj v tem oziru priporočalo, so taki, da o njih razpravljati ni mogoče ; imeli so le smešen uspeh, da je v neki vasi jedno uro od Celja jeden občinski odbornik glasoval proti peticiji za celjsko gimnazijo, ker je resno mislil, da jo vas dobi. Prepir zaradi celjske gimnazije je spravil koalicijo v dilemo samomora. Ce se vstreže Slovencem, potem ni izključena nevarnost, da izstopijo Nemci iz koalicije in jo razbijejo ker so zarad njih števila ji neobhodno potrebni. (Je pa Slovenci ne dobo gimn izije, morajo izstopiti iz koalicije, ž njimi tudi po Slovncih voljeni poslanec grof llohenvvart in s tem zopet, pride koalicija v nevarnost, da izgubi neobhodno potrebnega vodjo. Zato je celjska stvar postala velika državna zadeva in mi smo morali o njej obširneje spregovoriti. Sedaj se pa vrnimo nazaj k naši stvari.
(J)alje prih.)
V IJ lih IJ » n i. 28. marca.
Konservativci in krščanski socijalisti Prepir mej nemškimi konservativci in krščanskimi socijalisti traje dalje in prt tem že drug drugemu očitajo, da lažejo in ljudi slepe. „Linzer Volksblatt* očita krščanskim socijalistom, da so le hlapci Scho-nererjevi in pripoveduje, da sta knez Liechtenstein in Gessmann škofu linškemu zagotovila, da pridejo krščanski socijalisti v Line samo pobijat nemške nacijonalce,   a potem so govorih le proti konserva
kmalu začela tikati se. Antonio BuzO de Lubluna se je samega blaženstva kar potil. Držal je svojo krasoti00 za roko in ji jo poljubljal vsake pol minute, dokler si dražestna maska tega ni odločno prepovedala, čeč, da bodo odttski Bnokovih usten škodovali rokovicam, katere da si je izposodila od prijateljice. Drugače pa sta bila jako prijatelja, in ko je vino storilo svojo dolžnost, naslonila mu je drobna deklica :'ojo mehko glavico na prsi. In kako mi je kimal takrat in zmižaval z očmi: „Ali vidiš, kakšno srečo imam pri ženskih? Kar nore za menoj, kakor sem že večkrat, trdil. Kaj pa morem, ako se jim tako dopadem ?u
0 Antonio Buzo de Lublnna, stari grešnik, kaj bi pa rekla Buca, Buca? Da bi tudi jaz kaj dodal k zabavi, od kašlja in se in jo vprašam spoštljivo :
r Ali je bilo danes mnogo solate in krompirja na trgu?" Lepa maska mi ni dala odgovora, srepo me je pogledala skozi luknjice krinke, katero si je zdaj pogladila ravno tam okolo desnega ustnega kota prav skrbno. Zašepetala je razžaljena Bucku nekaj na uho, in on me je hotel spoditi iz obhžja njegovega raja, rekoč, da ne znam občevati s finimi gospicami, ako mi za pogovor ne pride nič lepšega na misel, kakor solata in krompir.
tivcem. Omenjeni list ima že zveze z linškim ško-fijstvom, torej lahko ve, kaj sta omenjena poslanca obetala, vzlic temu pa dvomimo, da bi vse bilo doslovno tako. Znano je, da je tisti dan linški škof pridržal pri sebi vso duhovščino, da ni mogla na shod Ko bi bil imel popolno zagotovilo, da se bode le proti nemškim nacijonalcem na shodu govorilo, bi najbrž tega ne bil storil. Zato smo radovedni, kako se vsa stvar pojasni. Vidi se pa, da so konservativcem krščansko-socijalne ideje jako zoperne, da se po njih listih bije hud boj proti tej stranki. Konservativci so sami začetniki tega gibanja, a so je mislili porabiti le za sredstvo proti liberalizmu, dočim niso nikdar resno mislili, da bi se ideje, katere je pred leti še baron Vogelsang razširjal v „Vaterlandu", kedaj uresničile v življenju. Sedaj ko se je pokazalo, da se te ideje začenjajo razširjati že po konservativnih volilnih okrajih, pa konservativci vihte svoje cepce nad krščanskimi socijalisti, kakor so jih jedva poprej kedaj nad liberalci. In vsi ti dogodki so jako poučljivi za politično življenje.
Knez Liechtenstein je mož, ki rad menja svoja načela Znano je še, kako je ta mož, ko je še bil poslanec kmetskih občin, se navduševal za versko šolo, stavil je bil poseben predlog v tem oziru. Ko je postal poslanec dunajskega mesta, je pa bil na nekem shodu ta svoj predlog očitno zatajil. Sedaj se posebno naudušuje za občno volilno pravico ali vsaj za znatno njeno razširjenje. Konservativni listi so pa sedaj razkrili, da tudi v tej stvari Alojzij Liechtenstein ni odkritosrčen in govori za občno volilno pravico jedino zaradi tega, ker se boji svojih volilcev. Ko je bil grof Taaffe predložil svojo predlogo o razširjenju volilne pravice, jo knez Liechtenstein prosil nekega konservativnega poslanca, da naj konservativci glasujejo zoper občno volilno pravico, ki bi bila prava nesreča (zanj?), on in njegovi somišljeniki morajo pač biti zanjo. Ta stvar je pa jako zanimiva, ker kaže, da tisti klerikalci, ki so se prelevili v krščanske socijaliste, odkritosrčno ne mislijo, temveč so faktično s svojimi demokratičnimi načeli le hoteli nekaj sreOijih in nižjih meščanskih krogov pridobiti za konservatizem. To se opaža tudi pri nas. Po vseh delavskih društvih naši krščanski socijalisti govore za občno volilno pravico, dočim v posta vodaj nih zastopih ne zinejo besede zanjo in se družijo le s strankami, ki so nasprotne občni volilni pravici.
Cerkvenopolitični predlogi Posebno ugodno ne stoje razmere za ogersko vlado v gospodski zbornici. L^ s težavo je zmagali v generalni debati s predlogo o svobodnem bogoslužju, a pri tretjem branju jo utegne doleteti poraz. Račun da je vsaj na osem glasov večine, a je pri glasovanju moral pri jednakom številu glasov zanje odločiti predsed nik. Vladna zmaga v N i tri ni prav nič uplivala na člane gospodske zbornice. Zmage vlada nima pričakovati drugače, če bi pred tretjim branjem odšlo več članov gospodske zbornice, kar pa po zimi ni verojet.no. Pri predlogi o civilnem zakonu j«» vlada imela tako srečo. Le z neznatno večino je nila zmagala v generalni debati, a v podrobni razpravi in po tretjem branju, kjer bi bila vztrajna opozicija morda lo  podrla vlado, je  pa  vlada dobivala
Toda   ta   trenutek se vmeša  mej nas tri vo jaška postava krepkega Kuhnovca.
.Janez!" vzklikne Buckova maska in zlef proti vojaku, hoteč ga coram puhlico objeti in poljubiti z vso silo neinaskirano ljubečega srca. Toda vojak jo je odrinil in prašal strogo: „Nezvesta, kdo je tisti tam, pri katerem si sedela, povej mi, da bom vedel, komu razmečem kosti!"
„Moj stric je, ne bodi hud, Janez, moj stric, iz španskega je doma, daleč tam na levo od (»rin-tovoa, kjer raste poper mesto rožmarina. Plačal mi je vse, kar sem tukaj imela, tudi t«), kar boš zdaj ti potreboval, in obljubil mi je tudi, da se bova peljala na njegov račun v tijakerju domu, kaj ne, stric?"
Te besede so Janezovo jezo tako plemenito pomirile, da je nazadnje s prestrašenim Buckora celo bratovščino pil in jo pozneje še prav skrbno podkrepil z mnogo pijačo, z dvojno pečenko in ne-številnimi cigarami, kar je vse Bucek plačal. Potem pa  se  je  odpeljal z masko v Buckovem tijakeriu!
In tako sta romala tisto noč španski vitez Antonio Buzo de Lublana in moslsm pravoverni peš domu brez slave in denarja. Bucek je bil ves potrt; vedelo se ni, ali ga vleče k tlom bolj notranja toga ali zunanji vitežki meč.
, Bucek," tolažim ga prijateljski,   „ ni kar i ne
mnogo večjo večino, ker eo mnogi konservativci se že odpeljali na svoje gradove. Še manj upanja pa ima vlada z zakonom o ravnopravnosti Židov. Pričakovati je zatorej, da v kratkem pride na Oger-skem do nove ministerske krize, ker z Banffvjem niso na višjih mestih posebno zadovoljni. Poklican bode vender zopet grof Khuen-lledervary, a se ne ve, če se bode upal sedaj prevzeti ogersko mini-stersko predsedništvo, kajti na kako spojenje liberalne in Apponvijeve stranke tudi še sedaj ne sme računati.
Stališče francoske vlade se maje. Povod pa niso kaka velika politična vjirašanja, temveč le osebne stvari, za katere so pa Francozi jako občutljivi. Minister notranjih stvarij je imenoval več novih prefektov, ker se je pokazalo, da je potrebno na več mestih mlajših močij. Izbral si je pa več mož, ki niso po volji nekaterim poslancem in to je vzbudilo veliko nevoljo. Zaradi tega je zbornica zavrgla vladni predlog o obdačenju dedščin verskih družeb in vzprejela nek drug predlog. Po vladnem predlogu bi se bilo moralo ob smrti vsacega člana plačati .'JO centirnov od vsacih 100 frankov vsega premoženja, ki ga iina kaka verska družba, po sprejetem predlogu bode pa plačati pri priznanih kongregacijah 30, pri druzih 50 centirnov. Vlada ne odstopi sicer še, ker ni stavila zaupnega vprašanja. Zadovoljila se je z vzprejetim predlogom, ki je za vlado še celo ugodnejši. Misli se pa vendar, da se vsaj minister notranjih stvarij ne hode mogel obdržati. <>n je pri imenovanji novih prefektov popolnoma samovoljno postopal in se ui nič sporazumel s svojimi tovariši. Da kak minister pade zaradi imenovanja prefektov, to v Franciji ni nič novega. Prejšnji minister notranjih stvarij Waldeck - Piousseau je bil tudi pal iz jednacega po votla.
Socijalisti v belgijski vojski. V Belgiji se po veljavnih zakonih lahko vsakdo odkupi vojaščine, kar premožnejši stanovi tudi navadno store. Tako služijo v belgijski vojski večjidel le revnejši ljudje. Vlada je včasih že predlagala, da se vpelje občna vojaška dolžnost, a konservativna večina se je t»mu ustavila. Razmere v vojski so pa z i socijaliste najugodnejše. Vojska iz samih delavcev je pač dovzetna za socialistične ideje in se bode vselej težko dala porabiti ob kakih delavskih izgredih 0 tem se je posvetoval belgijski ministarski svet. Vojni minister je izjavil, da on ne prevzame nobene odgovornosti, da bi vojaki ob delavskih neredih storili sv^jo dolžnost. Treba je, da ne kmetje in meščanje pritegnejo v vojaško službo. Ministarski svet je na to jednoglasno sklenil, da se zbornici predloži načrt zakona o vjieljavi otične vojaške dolžnosti
Dopisi.
SE Diuiafa. 20. marca, <K on cer t ..Slovenije" pesniku Gregorčiča v Čast.) Dne IS. t. m. se je zbralo v prostorni dvorani katoliške ressoarce mnogo tukajšnjih Slovencev, da vredno in dostojno proslavijo slavnega pesnika Gregorčiča. Mej odličnimi go«ti smo opazili starosto Dunajskih Slovencev g. Ivana Navratila, g. prof. dra. Paika z gospo, obitelj g. prof. Primežiča, tira. M. Murka, dra Homana ; gg. državne poslance dra. Ferjančioa,   Višnikarja z gospo  in   I fsiferja  in še
kuhaj preveč «ni oraličnega !' Zdaj je že, kar je! Zberi zdajle vse moči, zakaj razodel ti bom skrivnost, za katero še ne ve tvoja nedolžna pamet. Ali si pripravljen ?"
„Sem!4 odgovori Bucek zamolklo, nasloni se ob svoj meč in gleda tako temno, kakor je fco pravica SpanSkih vitezov.
„Snamem naj torej krinko raz obraz tvoje lepe maske, ker sama za to ni imela časa. Dekle, katero si ti ob lastnih stroških okrepčal z vinom, s pečenim piščancem in zeljnato solato, dekle, katerega zibelka je tekla v Kurji vasi, dekle, pravim, katerega ljubčku si se nocoj tako prikupil, dekle, dalje, kateremu si poljubljal pred par urami roke po izposojenih rokavicah, — to dekle je tvoja dekla Micka z bradavico oh desnem ustnem kotu".
Ha! Teža Buckovih bolečin je ulomila meč, ob .kateri se je naslanjal, in prijatelj je padel na tla k 'kor snop. Šestkrat je globoko zdihnil !
Vender sva srečno prišla k Bucku domu na Špansko, tam na levo od Grintovca, kjer raste poper mesto rožmarina. Gospej Buci pa sem povedal drugi dan, da so v nočnem zborovanji trdno sklenili, da ostane sneg na ljubljanskih strehah, kakor do zdaj, dokler ga solnce ne stopi. Kdor bi ga pa dal doli pometati, plačal bo kazen! N.
več drugih dunajskih gostov slovenskih. Kot zastopnika .Slovanskega pevskega društva" naj še omenim sekcijskega svetnika g. dra. Zavadila in pa akademična društva: „Zvonimir", „Zora", „Balkan44 in „Tatran". Prejeli smo tudi več telegrahčnih čestitk.
Ob polu 0, uri je podpredsednik g. jur. O. D e v pozdravil vse zbrane goste in otvori! oficijelni del slavnostnega večera. Zadonela je na to po dvorani Gerb čuva skladba „Slovanski brod", ki jo je pel moški zbor „Slovenije". Ko so se po lanski secesiji slovenski akademiki zopet združili, se je oživilo tudi petje, ki sedaj bujno procvita. Pevcem se je po odpeti pesmi burno ploskalo. Ponehalo je odobravanje šele, ko je stopil na vzvišeni prostor sedaj bivši predsednik g. jur. R. G r u n t a r. Opisal nam je življenje in mišljenje svojega ožjega rojaka našega slavljenca Simona Gregorčiča. V navdušenem govoru je slavil gorečo ljubezen pesnikovo do svoje domovine, katero celi svet prezira in zatira. Omenil je tužnih dnij našega slavljenca, ko je cvetke njegovega Parnasa zadela kruta sila strasti divjega viharja, ki je skušal v naši domovini uničiti vse, kar je porodil svobodomiselni um. Z nado, da nam pesnik zopet kmalu podari šopek cvetic poezije, konča in zakliče slavo pesnikovemu imenu. Gromoviti „Živio Gregorčič" so odmevali po dvorani. — Sattnerjeva pesem „Kakor nekdaj" je skladba, ki se prijetno sliši. — Tudi društveni tamburaši so zopet vrlo nastopili in udarjali ,Hrvatsko prelo". Po dokončani točki so še pridejali naš „Naprej", kateri je občinstvo stoje poslušalo. — Kras Gregorčičevih poezij je pesem „V pepelnični noči". Menda ni slovenskega dijaka, da bi je ne znal na pamet. Torej je bila misel deklamacije tega proizvoda kaj srečna. Gosp. med. J. Oražen jo je res izborno deklamoval in zato žel od gostov obilo pohvale. — V 6. točki sta se čveterospeva spremenila v osmospeva. Dovršeno se je pel Forsterjev „Njega ni". Odličen gost, sam izboren pevec, se je izrazil, da še ni čul, da bi se ta skladba tako precizno pela. — Nastopil je zatem naš baritonist g. med. J M i 1 a v e c Imeli smo priliko občudovati polnoet njegovega glasu. Lahko mu je bilo zmairati n:zke partije in z isto občudovalno lahkoto je pel precej visoke tone „ Zaostalega ptiča". Gosp. skladatelj P. Hugolin Sattner poslal nam je uprav za ta večer to skladbo, ki je do sedaj v rokopisu. Pohvaliti moramo g. pevca še jedenkra\ čeprav mu je že občinstvo v obilni meri izkazalo zahvalo in izraziti željo, da hi ga še večkrat čuli, n. pr. v p Slovanskem pevskem društvu", kjer se večkrat uporabljajo tuje moči, slabše od domačih. — IIu-badove „Narodne pesni" so se slovenskemu občin stvu zelo omilile. Letos so se preselile tudi na Dunaj, kjer jih je zadnjič podalo „Slovansko pevsko društvo" v mešanem zboru. „Slovenijini" pevci pa so nam zapeli moške zbore, kar je poslušalcem jako ugajalo. — Se jedenkrat so nastopili tamburaši in zaigrali „Odmeve domovinske" in „Lepa naša domovina", pri kateri so g-istje vstali raz sedeže.
Nestrpno sem čak d zadnje točke. Vilharjevo .Slovo" je krasna skladba, ki je mnogo prijiomogl i k vrednemu zaključku slavnostnega koncerta. Bariton je pel g. jur. M. D o I e n e c. Pokazal je svoj čvrsti glas. ki je lepo donel po dvorani. Tudi on naj bi večkrat nastopil, ter pokazal, da „Slovenija" ne zaostaja v pevskih močeh za drugimi društvi. Občinstvo je zahtevalo, da se je skladba ponavljala.
Končan je bil oficijelni del slavnosti in predsednik G r u n t a r še jedenkrat pozdravi zbrane goste in jih zahvali na dobrohotnem pohodu ter imenuje stoloravnateljem zabavnega dela jur. Osk. D e v a. Leta je razvil svoj program ter si izbral BVOje častne fiinkcijonarje ter dal besedo g. jur. F. S tupi c i, naj napije č. damam v vezani besedi, ki je svojo nalogo izvrstno pogodil, ter žel obilo priznanja. Gosp. stoloravnatelj sam je na to še poskrbel za zabavo in bil burno pohvaljen. Zal da ni mogel radi dogodkov, ki so se goddi mej zabavnim delom tudi ostalih pesmic citati. — Izprosi si besedo g. med. Oražen. V donečih frazah opieaje pomen hlavnostnega večera, preide na to na slovanski narod in njegove rodove. Toži, da so mej Heboj nesložni in nasprotni, da nastopa brat zoper brata. Začne opisavati razmere v naši ožji domovini. Riše boje domačih strank in pravi, da akail. dijaštvo s pozornostjo zasleduje vse. Nato začne napadati narodno stranko, češ da je odbila (?) vpiavičene zahteve slov. akademikov od sebe, in pozivlje dijaštvo k odločnemu radikalizmu, ne takemu, ki hitro mine. Konča z napitnico na blagor domovine.
Na to vstane g. državni poslanec: dr. Fer-j a n č i č. Govori o slavnih možeh slovenskih, kako je vsak njih značilen za svojo dobo, ki se zrcali iz njihovih duševnih proizvodov. Za časa Prešerna ho se jele gojiti nade boljo bodočnosti in pesnik, ki je živel v dobi probujajoče se svobode, je prerokoval. „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila". Za tem se nam poraja pesuik-pesimist Simon Jenko. On obupava nad rešitvijo domovine svoje, ko gleda na po-tujčene kraje in poje poln tuge ob adrijanskem morju: „— bilo si slovansko". A sedaj se ono že prohuja, sedaj ga je že nad večino slovanskega, fiegar bregovi so obljudeni s slovanskim narodom. Minula so leta in začuli smo krasne zvoke planinskega slavca goriškega.  On gleda že dan vstajenja slovenskemu
rodu. On poje svojemu narodu: „Tvoj je vstajenja dan!" Vendar da se vzdrami rod, da se začne pro bujati, treba je tudi proze. Vstali so mej nami možje, ki so vodili narod v boju za njegove pravice. Voditelji so bili složni, dokler ni zasejal seme nesloge med nje mož, kateremu ni bilo nič nedotakljivega, kar je narod storil na duševnem polji. Spravil se je skoro nad vse živeče in že umrle pisatelje naše in jih obsodil. Toda časi so se spremenili. Mahničeva zvezda temni. Njegovi nekdanji borilci ga zapuščajo. Organizovala se je sedaj stranka, narodna stranka. Uverjeno bodi dijaštvo, da je stranka upošteva, da u važu je njegove težnje. Ako pa morda ni sedaj še vse očito, postane to v kratkem, ko stopi stranka v javno delovanje. Naj se torei z neosnovanim natolcevanjem še počaka. Dijaštva bomo v boju potrebovali, torej gi hočemo tudi podpirati in nanj računati.
Temu govoru je sledilo popolno odobravanje od strani ogromne većine somišljenikov. Seveda je oktet tako zvanih „radikalcev" ugovarjal in delal neumestne, uprav žaljive opazke in vzklike. Se bolj graje vredno pa je, da se je ta peščica drznila uprizoriti demonstracijo proti ntšim pov.ibljennn gosp. državnim poslancem, in izbrala v to svrho ravno slavnostni večer, ki je družil slovensko dijaštvo v jedno vez, ki se je posvetila proslavi slavnega imena našega pesnika. Čulo se je ostro obsojanje ne le mej trezno mislečim dijaštvom, ki stoji za praporom narodne stranke, ampak tudi od strani došlih gostov. S tem se ugled „Slovenije" ne povz digne, ako se proti povabljenim gostom na tak način postopa in jih izziva, kakor je to storil govor g. phil. J. Žiliha, kije napadel narodno stranko in nje voditelje. Čuli smo oster upor in zmerno dijaštvo je dalo duška svojej ogorčenosti, da je klicalo govorniku, naj utihne, na kar mu je odvzel g. stoloravnatelj besedo. Ona živahnost, ki navadno veje v zabavnih večerih pod izbornim vodstvom g. jur. Deva, je izginila, in ni ji bilo mogoče po teh burnih prizorih vrniti se. Po napitnici tov. predsednika j ir. Gruntarja slovanskim akad. društvom in zdravici g. dr. J Pajka, ki je napil tamburašem in posebno pevcem, ki so tudi mej zabavnim delom neumorno peli  je večina gostov in tudi dijaštva odšla.
Gostje, ki so nam vedno dobro došli, naj teh neprijetnih dogodkov ne vzamejo v zlo. Ni jih uprizorila večina slov. akademikov, ampak le nekater-niki, ki so se v to dogovorili. Ostanejo naj naši „Sloveniji" še v naprej naklonjeni, in mi upamo, da jih še v bodočnosti pri slavnostih „Slovenije"* lahko pozdravimo z „dobro došli!" — n.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. marca.
— (Repertoar slovenskega gledališča.)
Danes se bode pela, kakor smo že naznanili, na korist kapelniku g. Hilariju Benišek-u Parmova izvirna opera v 3 dejanjih „Urh, grof Celjski". Gosp. B e n i š e k si je posebno za točno izvršitev orkestralnega dela te opere pridobil zasluge, ker je skupno z avtorjem imel z orkestrom več specijelnih skušenj za to izvirno opero. — V torek dne 20. t. m. pa bode imel kapelnik g. Fran Gerbič svojo benetico, ki je bila že prvotno določena z opero „Urh, grof Celjski". Ker je za ta dan pričakovati več že naznanjenih vnanjih obiskovalcev, ki se zanimajo za najnovejšo slovensko opero, je g. G e r b i d moral ostati pri prvotno določeni operi. Zasluge, katere si je pridobil g. G e r b i ć za ustanovitev in za razvoj slovenske opere, so znane in nam jih ni potreba šele posebno navajati. Slovensko občinstvo jih bode vedelo ceniti, kakor se spodobi. Veliki razvoj, ki ga je imela slovenska opera poslednja leta je nanesel potrebo, da je dram. društvo moralo engaževati še pomožnega kapelnika. To najbolje dokazujejo številke. Ko je v sezoni 1892/98 bilo le 14 opernih in operetnih predstav (8 opere in 4 operete) bilo je v sezoni 1898/94 že 28 predstav z 7 raznimi operami, v tekoči sezoni pa dozdaj že 35 predstav z 10 raznimi operami in 2 operetama, neStevsi mnoge večje in manjše igre s petjem. Dela je bilo torej obema kapelnikoma dovolj. Preverjeni smo torej, da bode slovensko občinstvo z obilnim obiskom izkiizalo svoje priznanje kapelnikoma slovenske opere. Dne 2'J. t. m. bode beneiica naše dične primadone gdč. Leščinske. — Po končani sezoni dne 2. aprila priredi naš marljivi operni zbor svojo benefično predstavo
— (Postni pečati) Z raznih stranij nam prihajajo pritožbe glede poštnih pečatov. Razen pošte v Boh. Bistrici rabijo samonemške pečate tudi pošte na Bledu, v Kranjski gori, v Begunjah in še v mnogih drugih krajih. Zadnji čas je že, da se ondotni občinski odbori vzdramijo!
— (Pevski večer) priredi delavsko pevsko društvo „Slavec" jutri (nedeljo) zvečer ob 8. uri v gostilniških prostorih „hotela Llovda". Gostje dobro došli. Reditelja večera sta gg. Gotzl in liant.
— (Novo poitno in brzojavno poslopje v Ljubljani) Te dni razkopavajo zadnje ostanke prejšnje Luckmannove hiše — zidovja in podzemeljske kleti. Tem bode sledilo odstranjenje pritličnega zunanjega zidu, na kar se bode stavbeni prostor obdal z lesenim plotom in začela gradnja.
— (Rimsk grob ) Na južnem kolodvoru ljubljanskem, kjer delajo sedaj neko vodovodno napravo, našel se je včeraj, komaj poldrugi meter globoko, rimsk grob. Pokrovo kamenitoga sarkofaga bilo je zdrobljeno, spodnji del pa je dobro ohranjen. Sarkofag napolnjen je z blatom, v katerem so delavci našli nekoliko kostij Štacijski načelnik dal je kopanje takoj ustaviti ter izvestiti o najdbi vodstvo deželnega muzeja. Sarkofag odkopal in izpraznil se je danes popoludne v navzočnosti muzejskega kustosa. Dali so se v sarkofagu našli znameniti pri -ložki, nam sedaj še ni znano.
— (Občna zbora pomočniškega zbora in bolniške blagajne kovinske zadruge) bode ta dne 24. marca t. I. ob 9. uri dopoludne v g. Iv. Hafnerja pivarni Sv. Petra cesta št. 47 z običajnim dnevnim redom.
— (Ljubljanica rase.) Od sinoči 0. ure do danes opoludne narasla je Ljubljanica v glavni strugi za 1 črevelj, v Gruberjevem kanalu pa za 18 palcev.
— (Zidarska dela v novi deželni bolnici)
pričela se bodo nadaljevati in dozidana poslopja snažiti s prihodnjim tednom.
— (Novo večjo vilo) bode zgradil s'avbinski mojster g. Viljem T r e o na prostoru nasproti Ru-dolfinumu
— (Povožena) je bila včeraj na Mestnem trgu v Ljubljani 71 let stara J era Petrič iz Gubniša. Oje voza tukajšnjega posestnika Valentina Ložarja zadelo jo je tako nesrečno, da se jej je zlomila ključnica. Težko ranjeno starko prenesli so v deželno bolnico.
— (Stroški za kidanje in izvažanje snega ) Mestna občina ljubljanska izplačala je danes za kidanje in izvažanje snega za čas od 17. do vštetega 23. t. m. znesek 452 gld  63 kr.
— (Narodna čitalnica v Kranj i)   Na dan
24. t. m. določena veselica, katero smo včeraj naznanili, se je preložila.
— (Nova pošta.) Dne 1. aprila odpre se v Veliki Loki pri Trebnjem na Kranjskem v okraju novomeškem, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jeduem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih železnične proge Ljubljana-Novomesto
— (Mačka nos odjedla) Pri Sv. llju v slovenskih Goricah so pc noči pustili domači ljudje nekaj časa na mrtvaškem odru ležečo Marijo M. samo v sobi. Mej tem se je spravila mačka nad mrtvo in jej odj"dla nos.
— (Osepnice) so zelo razširjene ob štajerski meji v Medtnurju in je izmej ,S0 zbole'ih že umrlo 10 oaob. Biti se je, da se bolezen ne zanese v ljutomerski okraj.
— (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i i je na I. izrednem občnem zboru dne 10. marca t.. I. volilo ta-le odbor: Predsednik Oražen Ivan, drd. med ; podprednednik Vidic Fran, stud. phil.: tajnik Bizjak Vekoslav, stud. jur.; blagajnik Pompe Fran, stud. jur.; knjižničar Žun Valentin, stud. jur.; arhivar lleisner Josip, stud. phil.; gospodar Sega Ignacij, stud. teh.; namestnika Benkovič Ivan, stud. jur., in Stupica Fran, stud. jur.
— (Odprt promet) Od danes naprej vozijo zopet, na progi Podsused-Zaprosio, ki je bila zaradi usada zaprta, redno tudi tovorni vlaki.
* (Originalno volilo ) L. 18'.»3. je umrl v Krakovu v Galiciji neki Adam Benkowski, v čegar oporoki se je nušlo, da zapušča 101) gld. mestu Krakovu s tem pogojem, da se 845 let obrestuje z obresti od obresti, potem pa ostane glavnica za večne čase. Obresti te glavnice naj bi potem vsako leto razdelilo zastopstvo mesta. Vsota 100 gld. bi narastla na ta način po 3°/0 obresti v 345 letih na 3,784 059 gld., po 8Vs°/o na 21,695.729 gld in po 4% na 122,721.789 gld. Obresti teh glavnii pa bi znašali po 8'/t od prve 113 521 gld., od druge (127.87 1 in od tretje 0,081 658 gld. na leto.
* (Redek ribji lov) Pri Zemunu so vjeli ribiči v Dunavu velikansko beljugo, ki je tehtala 150 kilogramov. Bržkone se je riba zaletela iz Črnega morja v Dunav. V dvajsetih l*tih je to prvikrat, da se je vjela beljuga pri Zemunu.
* (Na smrt obsojen) je bil včeraj na Dunaj i tesar Kapetter. Služil je pri svojem bratu in sicer je imel boljšo službo, ker pa je svoje dolžnosti malomarno opravljal, ga je brat degradoval in na njegovo mesto postavil tesarja Mlillerja. Kapetter se je hotel maščevati in je Miillerja pri delu s sekiro ubil. Pri obravnavi je drž. pravilnik rekel, da
Priloga „Slovenskomu Naroda" St 68, dnć 23. marca 1895.
se na Dunsji umori in uboji tako množe, da bi se moralo razglasiti obsedno stanje. Ta izjava je obudila veliko senzacijo
* (Lakota v Italiji.) Po poročilih, ki prihajajo iz Italije, umira tam ljudstvo gladu, časopisi prijavljajo imena dotičnih oseb. V Acceri se jo ljudstvo uprlo povišani dokladi na žito. Sestradanih Ijudij se je polastila grozna želja vse uničiti. Naskočili so mestno hišo in jo užgali. Zgorela je mestna knjižnica. Škode je 10.000 lir. Tudi v drugih krajih so se primerile krvave rabuke, pa ne iz političnih razlogov; le gled, grozni glad dela ljudi besne, obup jih tira na to, da poskušajo s silo zboljšati svoj prežalostui položaj.
* (Mascagni kot „Gigerl".) Slavni skladatelj opere „Cavnlleria rusticma" vzbuj a v Milanu splošno pozornost ne samo s svojo glasbo, nego tudi kot „gigerl11 in modni kralj. Na kor.su ga je videti obdanega od cele garde častilcev. Njegove kravate, nogovice in paletoti postajajo vedno bolj ekscentrični. Zdaj se je dal fotografovati v 20 raznih položajih, kako diriguje svojo najnovejšo opero „ R a t c I i ti u, Mej temi fotografijami se nahajajo adagfo — pianis8imo — agitato in presto - podobe. Na jedni so lasje gladko počesani, na drugi strle kvišku itd. Zdaj hoče iti Mascagni v Pariš in pozvati slavnega biljardista Vignauxa na „ca-rambol - match", s pogojem, da  bo)  traje neprene
11 om a 24 ur.
* (Ljubezniv soprog.) V Pistoji na Laškem je polic'ja zoprla onđotnega zelo uglednega zdravnika dr. Landija, ker svoji ženi, ko je ležala v otroški postelji, več dni ni dal nčesar jesti, da je gladu umrla. Nesrečna žena, rojena groliea Nerozzi. je z svojim imetjem omogočila Landiju, da je postal zdravnik. Kmalu po poroki pa je mož sačel ž njo brutalno ravnati. Prebivalstvo je bilo tako razburjeno, da je hotelo Landija pobiti; orožniki BO ga morali braniti z bodali.
* (Strahovita eksplozija.) Javili smo že, kaka nesreča se je zgodila blizu \Vesela ob Renu, v mestson Keekeu. Vated ledu nn Renn bo neka tere ladje Iskrcale dimi mit, kateri *o peljale na Nizozemsko. Vsega skupaj 5000 zabojev. Dinamit, je eksplodiral s tako silo, da se je v Keeksnu podrlo več hiš, druge so bde poškodovane, okna seveda vsa pobita. Neka ladja se je hipoma potopila, ni nekaterih je začelo goreti. Ponesrečilo je 25 oseb. Kks-plozija je bila tako silna, da so se v tri kilometre oddaljenem Griethbausenu zrušile nekatere hiše, v devet kilometrov oddaljenem Kmmericbu pa so počile vse šipe in se je p drl cerkveni stolp. Sploh so ljudje daleč okohi Keekena mislili, da je silen potres prouzročd škodo
* (Železnica čez led.) Dne 21. jannvarja se je začelo voziti Čez samrslo Volgo z železniškimi lokomotivami. Prvi dan se je peljala sami lokomotiva, potem pa so začeli voziti redni vlaki, ki imajo po 10 tovornih voz. Železnica veže postaji Anisovka in ITvek in je tako direktno zvezana evropska železniški proga s postajo ITralsk.
Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metode I
Darila:
Uredništvu našega lista so poslali: Za velikovsko šolo. Neiraenovanec 15 kron, nabranih mej prijatelji. Živeli  redoljubni nabiralec in darovalci in njihovi nashdniki!
Za TNarodni dom" v Ljubljani „Ćeska obec" v Ljubjani, kot drugi prispevek za „Narodni dom" v Ljubljani 2 0 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— Gosp. dr. J. Strbenc, dekan in dr. v Leskovcu je vpisal ljudsko šolo v Starem Trgu pri Poljanah kot ustanovnico društva „Narodna šola" ter plačal v ta namen 20 gld.; „društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" je podaril 5 gld.
KnjltovnoH^>
— „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" je ustanovila kakor znano, .knjižnico za mladino", katere je vže drugi zvezek izšel, a v kratkem zagleda tretji zvezek beli dan. Do sedaj se je oglasilo do 500 naročnikov in jo stvar v nekak tir prišla; a neznatno število 500 naročnikov še nikakor ne zadostuje za obstanek temu velevažneinu podjetju: radi tega se obrača podpisano predsed-ništvo z najuljudnejo prošnjo do vseh slovenskib mladinoljubov, tla naj blagovolijo naročiti „knjižnico za mladino". Vsaj je cena 1.80 gld. za 12 trdo vezanib zvezkov tako malenkostna, da jo zmore vsakdo Le tedaj bode mogoče tudi vstrezati vsestransko vsem zahtevi'm glede „knjižnice za mladino", ako se oglasi zadostno število naročnikov, tedaj 1500—200O. Kako skrbe drugi narodi za iednaka podjetja, pač ni treba posebej naglašati. S tem, da pomagamo postaviti „knjižnico za mladino" na trden temelj, da ji zagotovimo obstanek, izpolnimo tudi najsvetejši naj plemenitejši zakon napram mladini. Nihče pač ne more znnikati, da nima dobra knjiga največ upliva na mladino, našo bodočnost in kukoršna bode mladina, tak bode narod.
Ako se mladina navzame vže v prvi dobi svojega življenja dobrih in pravih nazorov, gotovo jih bode obdržala celo življenje. Mladina slovenska je vže tako plemenitega srca; a če si smatramo kot, naš najprvi in najglavneji zakon, ohraniti to plemenitost srca tudi v doraslem človeku, potem obranimo narod slovenski izvestno pred ono pogubonosno boleznijo, ki žuga uničiti vse družinske in človeške vezi. In Vi, velečastiti pisatelji mladinski, oskrbite našej mladini primerne hrane. Nagrada 4 gld. za tiskano polo pesni ni prevabljiva, a če Bog da, se bode povišala, Se naraste zadostno število naročnikov. Večje pla ilo Vam pa naj bode zavest, da ste tudi Vi pripomogli vzgoj ti narod slovenski do naroda značajev, naroda poštenjakov. Naročnina in rokopisi naj se pošiljajo: „Goriška tiskarna", Andrej Gabršček, Gorica, — P r e d s e d n i š t v o „Zaveže s 1 o v. u č i t. društev" v Dol. Logatcu, 20. marca 1805 — V. Ribnik ar s. r., t. č. predsednik. — Iv. Sega s. r., t. č. tajnik
Vabilo. Uljudno vabim na naročbo knjige: „Navod o snovanji in poslovanji slovenskih posojilnic, ki bode obsegala kacili 150 strani in stala l gld., oziroma vezana 1 gld. 20 kr.
Ivan Lapajne.
— „Argo" ima v št. 12 , ki je imela iziti že meseca decembra, pa je sagledala boli dan šele sedaj, s to-le vsebino: Reissskiszen aus Italien ; Die riitbselhafren Fallen vom baibacher Moore; Literatur: Mittheilungen aus dem Mnseum.
Iz iirad uejsra lista.
Izvršilne uli eliKeltuli»ne drutbr: Janeza in Marije Zaje zemljišče v Malem Korenu, renjeno 60 gld. v Žužemperku dno 2t'». marca in 2(>. aprila.
Janeza in Dorotejo Deroani zemljišče v Zužemperk u, cenjeno 2110 gld. dne 2(1. marca in 2t». aprila v Znžem-jierku.
Antona okraj nar j • zemljišče v Ambrusn, cenjeno 148o gld. dne 26. marca In 26, aprila v Žnžemperku.
Melone Šinkovec sedaj omoieno Pncelj zemljišče v Ambrusn, cenjeno 100 gld. dne 36. marca in Srn. aprila v Zuiemperko.
Edvarda Vladike delež posestva v Gradca, cenjen 446gld., dne 2(1. marca v Litiji
Gregorja Lavri.ča kupljeno posestvo v Vlsgarnn, potom relicitacije dne 27. marca v Kočevji,
Frana R:« delna zemljišče v Ponikvah, cenjeno *12« > gld., dne 27, marca in 27. aprila v Trebnjem
Brzojavke.
Dunaj 23. marca. V današnji seji poslansko zbornici' je Bareuter interpeliral na-ačnega ministra M de.vskegu, kako je mogel profesorjem na vseučilišči v Inoinostu prepovedati sodelovanji; pri B sinarekovi slavnosti. Zbornici je potem nadaljevala razpravo o davčni reformi, pravosodni minister Sihonborn pa je predložil zakonski načrt o gospodarskih zadrugah.
Dunaj 2.J. marca. Ker so v pododseku ea   volilno   reformo  nastala   zlasti  glede volilne  pravice petakarjev neprernostna nasprot stvu, se je ob 2. uri popoludoe sešel minister« ski svet.
Dunaj 2o. marca. Razprava o proračunskem provizoriju se bo vršila v sredo. Velikonočni počitki se začno 5. aprila.
Celovec 23. marca. Bivši deželni poslanec in župan dr. Jobst, ki je poneveril nad 30.000 gld, se je ustreli. Njegovo truplo so našli danes pri Krumfeldenu.
Budimpešta 28. marca. Magmatska zbornica je na predlog grofa Morica Eszter-hazyja odklonila tisti o.stavek cerkvenopoli Učnih predlog, ki se nanaša na brezverstvo in to s 126 proti 118 glasom. Tako se je /godilo tudi lani in BO potem tudi liberalci glasovali zoper predlogo. Liberalci bodo tudi sedaj pri tretjem branju glasovali zoper predlogo.
Budimpešta 23, marca. V Nitri voljeni liberalni poslanec Latkoczv je izjavil, da mandata ne vzprejme, ker je bil izvoljen le vsled neCUVenega pritiska vlade.
Peterburg 2 3. marca. Grof Osten Saoken je imenovan poslanikom v Berolinu.
Madrid 2S. marca. Mej žurnalisti in častniki se je doseglo popolno porazumljenjo. Novo ministerstvo sestavi Canovas.
Umrli so v I,(ubijani:
21. marca: Anten Golli, žel. sprevodnik, 75 let, Dolge ulice st. .'!.
22. marca : Pavla Verhovc, zidarjeva hči, 2 leti, Stre-liške ulice 6t. S.
V d e /. e 1 n i bolnici:
20. marca: Franc Maslacher, kavarnar, 62 let.
21. marca: Matevž Janež, goslač, 84 let.
Meteorologično poročilo.
Listnica uredništva.
Gosp. F. H. na D.: O ..Sluvenijinem" koncertu smo pnjeli * lt jednom dva dopisa. Odločili sm«> se za te.m, kije danes priobčon.
Mnogo stranaka poraba, Gotovo i.i domačega zdravila, katero se d;V tako innogostranskn porabiti, iie.ro >lell OVO francosko Žganje in s\\V\ ki je takisto boli sti ud Snječe, ako ro namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva nn mišic* in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica '.Ml kr. Po poltnem povzetji po?ilja to zdavilo vsak dan lekaT A. MOl.b. 0, in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tiichlauben V zalogah po deželi  zahtevati i«- izrecno MOI.I, nv  preparat, zaznamovan
7. varnostno znamko in podpisom, »» (-1-1
IL+T Opera! -»^1 Začetek ob   ,8. ari zvečer.
Štev. 70.    Deželno gledališče v Ljubljani.   Dr.pr. 666.
V I o rek, «lne -'(i. umreti lsi»,"».
Na korlat kapelniku .Dramatičnoga društva" prof. Franu G e r b 1 c - u.
Zadnjikrat v tej sezoni:
Urh, grof Celjski.
Izvirna opora v treh dejanjih. — Spisal Anton Funtek. — Utflasbil Viktor Parma. — Kapelnik g. llilarij IJenisek. — Režiser g. Jos. Nolli.
Kolo v tretjem dejanji priredil g. Ivan Zirkelbach. Začetek točno ob »/,8, uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. peSpolka S t.. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne 29. marca 1895,
rt	Čas o pazi« van j a	St an je barometra v mm.	Tempi-rat ura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
						
§	7 tjutraj	780*6	—8*4° C	hI rib,	jasno	
B	2 popol.	798*6	9 8° C	■l.jjsh,	jasno	0-00
	z več ci-	7288	6*2° C	si. jzli.	jasno	
1						
Sicdnja temperatura 11 0°, za 08' pod normalom.
IDiusi&jSlsei borza
dm' 28. marca 1895.
Skupni državni »1»> l ^ v notah .	. 101	gld.	50	kr
Skupni driavnl dolg v srebru    . ,	. 101	n	*5	r>
Avstrijska zla'a renta......	. 121		(10	n
	101		15	n
	121	n	—	TI
Ogerska kronska renta 1      .   .   . .	H9	r	o.r.	
Avstro-ogerske bančne delnice	. 10H.'l	B	—	
Kreditne delnice........	. 405	n	26	•
London vista..........	. 122	n	M>	
Nemiki drž. bankovci /.a L00 mark	t;o	n	05	
20 mark...........	12	n	—	n
	9	n	71	1 / ' t n
Italijanski bankovci.......	4(>	n	86	m
C. kr. cekini..........	6	g	77	n
(299—8)
0laznanilo.
Naša pomladanska zaloga
' najdrazestnejših nov ost ij v jaquetih za gospe, pelerinah, capes in plaščih,
kakor tudi
' oblekah za gospode, dečke in otroke
i
je kompletna m priporočava se z<t mnogo-brojen posel
Sričaf 4 ^/fe/ač
I juhi juna* Slonove ulice Štev* 9.
Zahvala.
Za ditsle nam pojave globokega sočutja po-vitd.m prerano smrti  našega ljubljenega soproga,
oairoma »»četa, svaka, gospoda
Radivoja Arherja
c. kr. železniško postaje načelnika
kakor tudi za obilno udoležbo pri spremstvu k zadnjemu počitka rajneega, pogoltno gg. železniškim uradnikom, gg. pevcem, na oeln Jim g. nad-učitelj, polarni hrambi Visnjegorski in sploh vsem udeležencem iziv kamo  tein  potom n>iSo najiskre-
nejso sahvalo, [3221 V Višnji Gori dne 22. marca 1S'.1.">.
Žalujoči ostali.
1'ast mi je, slavnemu p, n. občinstvu priporočati svojo
lopo Ul'«>JlM10
prodajalnico nozarskega blaga
kakor iino angleško britve, vsakovrstne nože za kuhinjo ln žopne alt peresne nože, škarje za krojače, šivilje in manufakturlste, vse iz flneg-a angleškega Jekla po najnižjih cenah. 1'revzemani tudi vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor brušenje in likanje. (.114 — 1)
Proseč slavno p. n. občinstvo za njega blugohotno zaupanje beležim z velespoStovanjom
Veliosiiiv V.miiio, nožar
Židovske ulice, v Ljubljani.
C. h. slavno ravnateljstvo amr. dri, kmu
Izvod iz voznega reda
vel'avr.ega od  !L. oktobra, 1894
Naatopnu   omenjan!   prihajal t|  tu   nahajolnl  i aal  rtTiiaootil M iraila/aa'N'llfiaflM'MI r«*pi. Hruriujfiovropikl e*a J« krajnaraii eaiu *» l«Ju* Itatil «» -J minuti naprej.
Odhod lz LJubljano  ju?,, kol 1
o
r j   Mri A min. j>o nori oiehul vlak v Trbiif,   1'o.itahol, llalt.ik, Ur
lov.a,  Krai.c u •'........ .....,  o«a  Solathal   * Aintaoe,   I   V. Omuu
Jon, Solnograd, bajud Onatnln, Zrli na Jo mirti, Ht^jr, Lino, Hudi ;oj •> Plannj,  Marijino vara,  Kger,   Karlova   Tari», Kranccvo   varo, Hrane. Liipaijo, Dunaj via A> ,, (Ht   ti. uri tO miti. tjulrn) motani vlak » Novo tnoato, Kočevje. Oh 7. uri tO mi*. ajMfrrjJ oaobui vlak v Trbift, 1'ontalia),  Huljak, 0»
loveo, !•> m.....f. ita, I.Jnlitio, Dunaj, < .•/. Nulathat v Soluograd, /Jum
vla A muti-ti, : .
/-. liri •>,> W>|ta, ilt>]ttili4'lnn moAitnl vlak v Novo itiMU), Kočevja.
Oh II Mrl S« miti. <l„f,„lu,lnf oaehiti vlak v Trbirt, 1'ontatnl, Hnljak Calovoc, Kraiir.niiaftiato, Ljubno, Snlatbal, Ouiia).
Oh 4. uri  1-4 .„,;„.luitnr  ,,..,(.nI vlak  v Trhla,   Holjak, Ooli.voo
Ljubno, čer, -,. ;. ti,, u v Hiltingrad,   I.. ■;, il i l.ni....., /»«11 ua Jesuru, luo
nioat, llregtih-, Ourlli, Genovo. Vam, Ntoyr, Lino, (ininii I.mi, i •>. i,l Bmlej«vlce, Pisanj, Marijino varo, Kger, Krauoova vare, Karlovo vara l'r»(fii, I.ipnko, DttBMj vin Amulottnji
Of> 7  uri 90 min. trrit-r tnnatni vlak v Nuvd mrato, Kučavja
Prihod v Iajnbljano I ju?., kol ).
Oh i. uri m i u tlutrol uiir.nl vlak a Dunaja ria Aniatetlon, Lip •ija,  l'i icr •. Krano-ivili varuv, Karlovih v»r«jv, KHra. Marijltilh v »rov
Plunja, liiiili'jevio, SnltiiiKraua, l.inca, Hte i a, iii-rn........, ItuhU, Ana
aeoa, Zalit na jezeru, licuil-Oaatoina, Ijjnhuetfa, Celovca, Ttuljaka KrntianiiarV>alr Trhlz*
(>'• H   uri tU mirt. .- .».•/•. t J meianl v) .k i/ Kočevju, Novega mniita.
Oh  11   uri '47 t"Iii ■(•'»• I■• <■.......i.i  vlak  a  Dunaja  rta AtlHlttlM
I.tpaije, l'r■.!.>r, Kruiii-ovilt varnv, Karlovllt varnv, V.jra, ". <" lul varuv, flznja, lluilejevlc, Snlungrivla, I.tiiua, Htoyr», l**rtaa, ilei. iti (ViiIib, 1!r>vni< r, I m imiiala, /olla na jozern, I.end-Oaittclua, !..'.' ■ gi Onlovoa, Idoima, Pnnt.hla, Trhiaa.
Oh i>.   uri        min. jirj^iluilnr mešani vlak l« Kočevja, Novotf* in«at»
Oh t ..rt/ j h min pOpMMaftM ■•»■•! vlak a Dunaja, 1,] 'i Imegi, Hi.lzth.tla Kel)nka, Oelovun, Kranzeii.ifitata, Pnutabla, TrMia
Oh !»   u. i '.'A min. tvtffr ineami vlak Iz Kooovja, N'ovcira M .uto.
CM V. url l miti. arm'^r najini vlak a Dunaja proku Anmtettoiia • I ^''|ti;iaffa, Moljaka, Co'-ivrn, Porit*bta, Trliiia.
Odhod lz LJubljane i<i-V koij
Oh   7   uri V.1 min   *)utrnj        v Kamnik. ,     «     .    5«     . arrrrr
Prihod v Izubijano  dr*, kol.).
Oh    O   ari SH min. tjutruj ir Kamt.lka
.   f/.   „   Ifl    ,     /,.,,,;,.'„.   „ ||
■■     <t     ,. h     »Tvrr-r ,| ,,
tilJ
Kicr licča
dobro pivo in vino
piti, izvoli zahajati
v gostilno ,,Pri solncu"
Kllu«^ui*atlco »1110«* a%tt« r».    (818 2)
Na tukajšnji <*. ks*. olii-.ni »al rOlio\ni •aoli #11 ondoloi »Slij«' It'Ntt se prične
pouk v pletarstvu
z dnem 1. t. I.
Pletarski oddolnk irn;i domačo - obrtni Enačaj. Obiskujejo ga lahko možki in ženski učenci. Pouk traje 1 do 2 leti.
Uhožni obiskovale] imajo pravico ilo raznih ustanov.
Za Veprejem in potrebna pojasnila se je zgla-siti pri podpisanem ravnateljstvu. (297—2)
C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani
dne 15. marcija 1895.
„The Mutual"
f
\
živiitna zavarovalnica v Novem Torti.
(i.ito vzajemna. Nolietiih iltduirarjev.
Največja varnoNt.   NVilosezuo visoki dubitkovni ilrlo/.i.
l*reuioit>iij4> «lu«' HI. <li' <-<> mit™  lS1#:t ii tati    . .
/.IIIHrotHlllIll«' ZUMNtk|0 .
Ia|»Iafcfalo)  H«   j«' IitVliro* \ itii«*4-ui. mllutr poni n i<-
ttraiSvo......M»o:t mili j. Iran U.
Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021.124 krone v 4odstotni zlati renti depo-no ani pri c. kr. ministarski plačilnici.
Natancnejle podatke in Informacije daje
glavno   ravnateljstvo   za Avstrijo: Wien, I, Lo"bkowitzplatz 1.
tt«7 mili I. IrHiili. Il5t» milil, frank.
(1400— 1JJ,
Pristna Brnska suknena roba
za spomlad no in poletno dobo 1895.
Kupon a-lO —Hl   I ul«l.    I HO i/. «lobr<*
-lil.   6.—  Iz bulji«       c o
Kiti.  7.75 !■ II»r
»—    i« llaMlaB
Klil. 10.50 i t. ina; Ii ta« J «■
Kupon za (rno salonsko obh-ko IO.—,  hla^o za
vrhnje suknje, h ilen za turiste, firn poruvienne in doskin«', hitijo  za  uniforme  ilrž. uradnikov, najtinr-jo gredaftftno tkanino itd. razjioštlja po tovarniških cenah kot reolna in solidna najbolje znana zalogu suknene^a blaga
il«»ln  #.t» piipillllll
llltll lili (hllltll).l. lllltl'C,     I «'l O * ii i Ii )
HlMii<* siiiiki
SIEGEL-IMHOF v Brnu.
Vzorci zastonj in poštnino prosto! — .liin.n h* u to, da
pošiljke popolnoma odgovarjajo vzorcu. Na nvaženje! S avno p, n. obfttnslVO so zlasti oposarja,
da se blago dobi  i......u<» c*Mi«»|r,  Of so pr«*iu<» i.«-
rn«-H. lu-^o iV se nunie.a od takih, ki k;,mi isto pri nas kupujejo, ltrili.it Ni« KvNIinlitif v lini« razpo&ilja vse blago po |»rM,«lli I «»* arnlnU I h i-emtli. ne da hi v nirun jemala priv--tne knpovaUe juko oSkodiijoCega sleparskega „krojaSkega popoata". (189*18)
I
1 Kanala
D za
o določenje telesnine
j okroglega, obttsanega in rezanega lesa, potem ogarskih kop {200-2
v ■«<-tr"l<v-ni merit
Za upotrehljenje pri losotrMvu izdelana
v pisarni gozdarskaga nadzorništ^a Iliittar.berakega društva za pridelovanje železnih tvarin v Celovcu.
Izdatelj: „Korofiko gozdarsko društvo*.
Če se vposlje 1 gld. 10 kr., pošilja to delo poštnino prosto r Koroško gozdarsko drufitvo' v Celovcu. To delo se »lobi tudi v nemškem jeziku po 1 gld. 10 kr.
in a I a a a a a
tirsrr^r^rsrr2jsjr^&rsisi^rsrsn=jsrsjs.cj
„CremeVenus"
Proslredek k zušlerhtrni pleli.
Tekutypudr„Eugenie''
Čorvren6 tekute ličidlo„Eugenie" Pudr/fEugenie"
«bile,ružove akremove barve.
Barva na vlasy Kiivk<i/ikn
Ijivu kiMiiiiitii im aiuilatvu, Ki /I.nlj /i. I,r.i n i nje, il.t |.ull no pust nu< ruskava in ae uu aveli kakor ml maMdbe, poli pOatalM marveč ino/no lielii, n« luiejg »>< na nji'j gnl.i. m u.l.iiiv mlaituntnu avoža. „CrrllM V »li UM" nr aiiilr/nic nikukili iiiamjubmli tvarin, no poatane tonij nikuli žaltav in .> nn,rr lin-* kv..ni uporaliljati o vaakotn puljubncm •Iiinvniiin in ii-tiutn čitan. V iutorcau olioiuatva au pruai, ila nuj sa ' »•       • l ■     i. .  c.....vi.ii,mi    viiratvono  /iituiukii    Cena 11 Kili,
Tekoči puder „Eugenie" Si^/J^jSlJ
»ovanjit barvi- pulti, katera uatanc rudno uvotuč« iu inliiduitna. i'o-ilaja i nlirazii i zutilkn, kakor trnll rokam in notram iiinlikmt in mra-nuiriu <lu ii,> 1-ntont, o.lstraiijiijf vaako i.mk.tvust polti in pego vsake vrate    <«-ni« U «rl«l.
Rdeče tekoče ličilo „Eug-enie" »g*
■ i.-sKoil I j i\.. Oaje liL-eni, u.itnam in nieaom lopo naravno ro/anto bojo, ili t.,,h pn i Icktri.Mii razavotljavi ia^lnilajo, kakor hi imeli naravno bojo in h tri ilm .1 riti polti,   i . im 1 |rl«l. ,'iO kr.
bel,   i-ot.ii, er#aia. Trljemlju ae  koio popolnoma in no da bi M kaj opazilo in dajo polti naravno  mebkoat in mlailoatno avežoit. « fini 1 iiiii   _'o kr . m ni|.....i 1 ti.i  ao kr
ii, i
.Puder Eugenie",
Tl*iXOfifeil"    »'•><>'"<> «.r.Mls v» in rnat Insl),
" t   laaiico in najaigurneje ubranjuje, ila a« na
pravi prhaj.   CeZUl I «l«l   SO kr
„Nigritine Vegetale" barva za lase
i-rut« tu ni i it % ji I.uija olulr/.'- boju ti eolib tednov in jo povanm "••">"«......'• ••> Oi i- umetn.i t,..|o ■■ I naravne  leim :l |flil ItUltr,
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
poipeinja njih r.i-i in Jo k.......rnr.i  /ifralo pri tem nepotrebno. Oajo
brknmva^Jro poljubna obliko.   Om 7B kr.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (1415—l.'l)
FRAN STAMPFEL
■v Xjj\x"bljanl
Koigromi Irg „Tonhalle" Kongreini trr.
Vodovodne cevi
in vae sestavna dela potem seaaljke in drnge vodovodne naprave, kakor tudi razne stroje in vae teh-
^.TSSK^iJ S. Juhisz v Gradcu.
__(263—21
Izdelovanje pcrllit za gospe in otroke
na debelo in drobno.
o m
S * N o   = ^
O s
■«? a
a A
M > O U
pj i\
a>
O
Arnlr« m irotiMMlp
bel Sifon, gladka praa, brez /.o ratnika, bre/ inan — t. 27 vral, 1 komad po gld. lin do 3-70 ♦i komad. „    „   n-2r> „ ir,- —
Mrnjee in «lo<-k<> v 4 velikiiatih, kakur RRoral i komad (m gld. t-— do t tu
n komad, n     ,    f,-"5 „7-75
lH|»«i«liife lilut-e (s-ntr-i mm KONpod«   r< kakoroat^
1 kom. po gld. —-ho .lo lio fi kom.   .     „      1-5«   „ 7-50
IV ovrniiiikov
glđ.  r^O do gld. 32(1.
■U parov iiian«i«t
, d gld. 3'30 do i tln. 12 koiiiHiloi
pri'darajcnikiiv*
od gld.S-jr, don —
ti
a a
te a
TB r
3 a
(13 _.
S" **
m
<
B
£. o
o •d
/a   braihiben   kroj   iti   najaoltdnejio   poatrazbo   jamči tvrdka
O. .f. IIAMANN v T^jiil»IJunl
zalagatclj  perila već  o. kr. čaitniiklb  mi Mor.....v.i 1 i«r iu utiiformovaiija
v naai o. in kr. vojni raornnrlei.
»a ailniljll niniti pod ii.ijvgodiif^imi pogtjl poiilja pađ Jamaivoa to u poskuinju.
IO III I I I U DUNAJ
i Prit.r-ta ii Nr   41 "TJjSD |jj.tt. roilrf i j ni II] ttrtal oi        »UU f u», •«.».» 1» t.mit.tu '.liti u ukl.tirj- uiti utt«*4
rr-r : II. 4,ii .. Il(l|.
__(315-1)
I\ajlHilj!Ne voščilo sreta!
voščilo za čevlje.
Cea. kralj.
doz.
priv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaji.
To voščilo brez galice (vitrijola) 86 lepo črno sveti ter vzdržuje naii|e trpežno. — Povsod v zaloaji. ===== (3-12) Zaradi ponarejati) naj se paii natanko na moje Ime
tmr St. Fernolendt. ~mm
PoMtni paketi, katerih vsebina (4 kilo voščila) je sortirana, poNiljaje se za puskušnjo posluine prostu 1 gld SO kr. na vsake pustno puntajo.
CHINA SERRAVALLO z železom
neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente.
Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljsa ki i.
Srebrna svetinja: XI medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Kiel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894.
Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. baron liru lil - ■: ■ ► i ii«, prof. dr. > iivt. Sloael Iu-ftloorhof*, prof. dr. S<lin n In, prof. dr. VI«nu. prof. dr. lVeiiMver, primarij dr. vilrz Moollih. najbolje priporočevan itd. itd.
To izborno reetitucijeko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam. (1867—«6)
Prodaja se v steklenicah po 7, litra in I liter v vseh lekarnah.
Lekarna Serravallo, Trst.
Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavna aloga v Ljubljani: Lekarna Flrroll, Dunajska cesta, dalje lekarne I.. UrovtMvliel, MardetNchlacirer, M«yer ln l . pl. Trsi kova v.
FfRRUGIKOSA TuriicoKrbbrifugii Hi-fslituenle
}|t l-o"»aiMjit'««ii'hmuiuCkuitludiiukikhl t i),lv(,.!',i',|,,-i,uic7;it:i,.
FarhacikSehravallo tr(^ts ■
14
20
XIV. REDNI OBČNI ZBOR
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" f Ljubljani
kateri se bode vrfiil
dnć 31. marca (nedelja) 1895 ob lO. url d o polu d ne
v zadružni pisarni na Marije Terez\je cesti št. 1.
Nagovor ravnatelja. Poročilo blagajnika.
Poročilo nadzorstvenega odbora in dati absolu torij za leto 1894.
Dnevni reci:
4. Volitev ravnateljskoga odbora, in sicer: a) ravnatelja, h) blagajnika, r) kontrolorja in d) 2 namestnikov, e) Volitev .'» članov v nadzorstveni odbor.
5. Predlogi društvenikov.
K polnoltevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje
ravnateljski odbor.
Bilanca
za leto 1894.
Pasiva
St.		gld.	kr. |	Št.		gld.	kr.
1	1 Gotovina dne 81. decembra 1894  . .	9916	_	1	(»lavni rezervni zaklad......	Hrib" 2	88
2	Pri raznih zavodih naložen denar . .	19896	68	9		4426	81
8	Posojila:			3	OlftVnl doleži 100 a gld. 100—    . .	10000	—
	a) na zemljišča .   .   gld. 18318.T--			4	Opravilni deleži 1 *i 1 a gld. 5 —, 846		
	h) na menjice    .         „    o78o4*—				a gld. 1-.........	1181	—
	c) na zastavna pisma    ,    24670'—	275717	—	1 5		270070	3g
4	Inventar po odbitku 10" 0 ....	213	13	1 n		11120	t>3
5		4229	38	7	Za 1. 1895 n prej plaćane obresti posojil	1894	Mi
(i	Neporavnani prehodni zneski    .   . .	112	45	8	Dobiček...........	2758	"1
		309;*)84	64			3' 19584	64
							
ID e "bet
izgube in dobička
za upravno leto 1894
Kred.it
št		ii ld	kr. |	St.		gld.	kr.
1	Izplačana obresti hranilnih vlog .	099	08	1	Na  novi  račun prepisani  ostanek iz		
2	Kapitalizovane obresti  hranilnih vlog	11190	68		dobička 1H93........	97	71
	Za 1. 1895 predplačane obresti posojil	181*4	89	2		12810	84
4	Upravni troski.........	1392	75	1 3	Zaostalo obresti posojil.....	4 £9	88
5 1	V letu 1894 za leto 1893 plača-ie obre-			4		451	16
	sti posojil.........	2530	3«	5	, V letu 1893 za leto 1894 vzprejete		
g:	Odpis na vrednosti inventara   .   .   . '	38	<;y			1397	S5
7		274	19	g		227	03
8		2758	04 |	7		1479	50
		20193	57		80198		57
				I			
od 1. januvarja do 31. decembra 1894. leta
gld  1.040 586 82
Izdatki
št		gld.	kr. 1	št
1		200		1
a		h!l		•>
3	Dvignene obresti glavnega rezervnega			3
		371	53	4
4	Dvignene obresti posebnega rezervnega			5
		229	88	6
5	Vložene hranilne vloge......|	2ltSK:M>	SO	7
G	Vrnjena posojila........i	87209	—	
7	Prejete obresti posojil......	12310	34 1	' 8
8		451	16	9
»	Iz raznih denarnih zavodov dvignone			10
	glavnice..........	107521	4 2	I 1
10	Dvignone obresti denarja naloženega .	1479	50	12
11	Prehodili zneski........	112	05	13
12	Prejete zamudne obresti.....	227	63	
13		8204	4 t	
14	Za prodani inventar dobilo se je .	8	60 1	
		525251	1 1	
		1             i i		
tld.
IzphitSani opravilni deleži.....
Izplačane hranilne vloge.....
Izpbčaue obresti hranilnih vlog Izplačana posojila.......
Upravni troški.........
Naložilo se je pri denarnih zavodih . Izplačalo  dividende glavnim deležnikom ...........
Pavka se je plačalo.......
Za dobrodelne nmneue......
Nagrade ravnateljstvu......
Prohodni zneski........
Inventar ...........
llotiivina koncem leta 1891 .   . .
87	_
220788 699	95 03
181919	
1392	75
158680	82
588 274 i ■>".	19
i j. j 550	_
198	05
94	02
9916	—
% Na najnovejši in najboljši način \
♦ ii motu o (1180—46) f
x zebe in zebovja |
uitavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-vnu|a in  vse  sobne operacije, — odstranjuje sobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel
poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi hifii, I. nadstr.
^nnnnn«BHnnnnnn1nlnWEW^
Agentura
J51 30 flM. mesečno
postranskega zaslužka z visoko provizijo si zasluži lahko vsak, ki ima poznanstev, s tem, da vzprejema naročila na patentovane predmeta, ki se lahko spočavajo v vsakem okraju. — Ponudbe z znamko za 5 kr. Frana Pokoroy-Ju Praga, 1134—11. (216—«
Kdor
se hoče
IVIarlajsrc €ompany
ženiti
naj se obrne zaupno na v Budimpešti.
Natančne informacije in popis vseh ženitnih ponndeb kakor od gospodov tako od dnm se pošiljajo diskretno kuvertirane, ako se nam vpoSlje ;I0 kr. v post- |manitnn 7V070 ' (288-4)       nih znamkah. II«W1IWI llVLV •
se proda prostovoljno
mlin s 5 tečaji
z \4'llkiill NHllllIlIl vrlem in zraven Se .» oral flotirt'fti« scmlJlMca.
Natančneja pojasnila daje g. Jak. % lili«', vas Mlino st. 51 na Bledu (284—2>
Za ravnateljski odbor:
J. Knez,       Dr. Jos. Stare,        Iv. Verhovnik,       Vekoslav Jenko.        Oton Bayr.
ravnatelj. odbornik. odbornik. kontrolor. denarničar.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primer alo letne račune
za 1804. leto in naznanja, da so pregledani Intni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zabteva >i 30., al. 4. društvenih pravil.
Ljubljana, dne 20. marca 1895 (808—2) Dr. Jos. Vosnjak, Ivan Rode Vinko Ogorelc.
načelnik.
S Vozni listi v Se?. Ameriko I
(199-5 prt
nizozemsko-ameriški parobrodui družbi.
I Kolowratring 9    T^TTTCT A  T t
Vstif* ti u n odpravn nt Dunaja*
l'ijii>>iiilii /.aHtonj.
vrt
.UJ
( i
ILJT Od.  leta 1669. se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je iaktliano na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski,  nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltuliu boleznim, zlasti proti
vsake vrste spuščajeni
aporablja se z najboljim uspehom. Učinek IJergerjevega kotra-novetca mila kut higijpuičnega sredstva za odstranjenje luskiuic na glavi in v hradi, za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto aploftno priznan. Iler-KerJevO kotranovo milo ima v nebi 1«» oiMiiiliti« itnit'^t» kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrauo-vih rrnl, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride kI> puri piiii v okom, aahtttVHJ izrecno Berjjerjevo kotranovo milo. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri ueosilrai • ji » i b poli niti boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje iifKiiaijnTt* n polti.
proti spusčajem Da polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeuo kosinetičuo milo ».a umivanje in bo pun i t- tu i si»U        |«» rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
v katerem je :ir> odst. glicerina  in ki je Ono pur. fumovano. Csna komadu vsako vrste z navodilom o uporabi 35 kraje. Od drugih Bergetrlevlli naedlnlnnlao • koame>
ličnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: ■tenf.o«'-mllo za Bnopo't; liarukNovo imlo za prišče ; 1* it» In »lak o m1 lo za uglajenje polti pri pikah vsled koz m kot razkuž-.ijnča mila: II 'rgerjevo Hiiirekuvo• IglaV mtO milo *a umivanje in loil«-l<», Itcrucrjcvo milo za ne/no otročjo <lob«i (25 kr.)| irb(> olovo milo proti rudečioi obraza; milo zu |»e^e v obrazu jako učinkujoče; i mil ust. ii milo za potn« DOgn in proti izpadanju las: /obiio milo, najboljše siedstvo za čiščenje zob, Ciletle vseh drugih llertferjeiili mil se najde vse potrebno v hrošurici. Zahtevajt»» vedno ller^i'r\v\a milu, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (920—1)
Proda|a se v Ljubljani v lekarnah Bg, V. Mayr, U. Pireoli, J S uh da in l . pL Tinko zv-ja. dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
anja-celjske kapljice želodec
~      Bchutzmarke.      I _ _________________________
9 Ć**/&*&\Xjf % prirejene v lekarni .,k ang;e-fi ™ lju varuhu"
O. Brady v Kromerižu (Morava)
staroizkuseuo in poznato zdravilo, ki oživlja funkcija želodca in ga krepi, če je prebava, motena.
Pristno le z zraven natisneno varst7er.o znamko in podpišem. • 14.*1H —14)
Cena nteklenlol 40 kr , veliki atoklenioi 70 kr.
Navedeni so tudi sestavni deli. llHrijueelJNke kapljico /it /.t'oilic dobivajo se pristne v Iijiiibljani i lekarna Piceoli. lekarna Mar-detschliiger; v lkoi*toj i nI : lekarna Fr, Diic.carcich: v Šbol'll l.oUi: lekarna Karol labiani; v ICailov-l|lri: lekarna Aleksander Rublek : v Kuilolffotem: lekarna Dom. Hizztdi, lekurna Dergmaiui: v l*ener> l»a«"bus lekarna pl. Payer; v Hmimikui lekarna J. Močnik; v < momi ju: lekarna Ivan Illažek; v
Ribnici: lekarna Jos. Ančik.
5131
Nc=!icJ]c=!n5frgic!|-e=ifBiSfaiSfBlj
Kavarna Malloth [
(„Pri Virantu") f na S-v. J"akcba
Podpisanec. se pri stvn za oliilen obisk nioje zagotavljam dobre  pijače  ter točno postrežbo. ,
/ velespostovanjem
:cba trg-LT. nj
rip »roćain li, ohćin- nj nioje  kavarni'  ter Jri
"i
i, jfl
For<lo >r>ill<>tli.
9B1 kavarnar. [jj
eJajBjara.rajč=1 -Jsn^f^JSiTrSrcELg]
J&.. EU3STS.TI
Ljubljana, Židovske ulicu št 4. Velika zaloga obuval
lastnega  i/.delka   za dame, £011 pode in otroku ju vedno na izUiro.
VaekerAna naroČile izvršujejo ho točno
in po nizki ceni.  V no mere tot sbranju*
jajo in Knineuieonjelo. Pri mnenjih naročilih blngOVOlI naj rh vzorec VpOslati,
I Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, etoklenl aalon in keg/ljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače
m skupno obedovanje,
4    Uran & Večaj >
^ Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulicest. 3 f M priporočata p. n. čast. ubčlnstvil svojo m ^ veliko zalogo vaakovrstuih w
^ pečij in glinastih snovij k
^ kakor tudi ^
^ štedilnikov £
^ in VSeh v to etroko spulujorih del pu v * nizkih cenah. (107) F
4r w ww w---------— -    -w
Mehanik
n)   Ivan Škerl
j Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani i
I. priporoča se p. ». občinstvu za iavrio«
*A v.mje vseh v njegovo »troko spadajoč ili popravkov,  kakor  m) va litih
»3 del m pt r    r i-«»j«-
li   \ nauja -ca
d
»•• voloolpodov it
po najnižjih cenah.
\ nanju naročila te točno izvršujejo. g
J. Zor Alojzij Erjavec j.1 Zor
(115)
čevljarski mojster
v Ljubljani, Čevljarske nI ion št. 3
priporoča se prečast. duhovsčiui in slav. (j> občinstvu za obilno  naročevanje  r-zno- L • vratnih obnviii, katera isvrluje ceno, P
m pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja '\
Jt od najfinejše do najpriproetejie oblike. & ') Mere se shninjujejo. Vnanjim naročilom V <;-j     naj se blagovoljno pridone vzorec. (jj
M. KUNC
krojaško ohrtovaiije Gospodske ulice st. 7 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke civilnih m uniformakih oblačil po meri.
Bogata izbor dobrega inod::ega blaga je vedno v zalogi . vzprejemnjo se \>* tudi
naročila s pridcjanim hlagmu. Fini in pravilni kroj. izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in 1H*| solidnost tvrdke.
i Z naj razno vrstnejšimi, štirikrat nn dnu svežimi, ukusnimi, j zdravimi in slastnimi, v
l slaščičarski in pekovski obrt
spadajoftimi izdelki postreza točno tvrdka
Ntnri ivfs «t. SI. (94)
Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh. vrst lervuli. n.a. * + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + ♦ + + + + + + + + + +
Mugon Shr
Ljubljana, Pred šle o jI jo 2
1»'i poroča svojo
veliko zaloijo
suknenega blaga.
HOTEL
Ljubljana am Sv. I*<»tr» ecMta »t. W.
V središči  uientn,  blizu južnega kolodvora,  poštnega  in brzojav-nega urada.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob.
Ukusna Jedila, pristni dolenjski cviček. — Salon za veselioe. — Po leti lep senčnat vrt. — Gg. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane cene.
Ooanibns k vsakemu vlaku. Karol PoČiVaUnik, flOteliP.
Fr. Kaiser |
fjjf !X samo  stane   pri   meni lin
■S «K modro«- o o pere iti (letler-^%Jr um trni se) i/, najboljšega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih k nt na) h ljsi znanih modrocev z onimi, kot j h u. pr. tuk.ijsnji Mizarji neponolintnia izvršene p nujajo. /.ioniiei- od 1 . doflOgld.; divani, oioinani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni.
Tapetniška kupčija
OBREZA
v Ljubljani, Šetenburgove ulice št. I.
Josip Reicli   0 |
2 Poljanski nasip, Oiike ulico št. 4 2 I priporoča čast. ODČinStvn dobro 'irejono M
•   kemično spiralnico |
B v kateri se razparane in nerazparaiio si J niiHsr in žtms»ke obleko lepo  očedijo. J
BPregrinjala vaprojmd ->e za pranje iu h crem v pobarvanjo. V barvanji vspre« I J jenia so svilnato, bombažno in loeiano J p blago.   Barva so v najuovejših modah. w
»Sli iihm i i —i fe»ee»veeBir
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velecipedov.
Ceniki      (KU i
zas'onj iu poštnine prosto.
Ćast mi ie »nsnanjati da nem pre- .5 vzela po smrti mojega moža Frana Tcni
Kovjisilio obrt
katero hodeui nadaljevala« ter se priporočam ra vsa V to stroko upad ijoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove nodkove. Dobro delci in točna p o »t r e ž b a. 2
^ /. veleepoltovHnjen      (1 or>) S
.'      Ivanka Toni '
f v Voilmatu št. 4. 5
X a I »o 1*1111
4 3-3- ^ (
^ iz kopanega kamenja (apnenika), p $ izvrstno izžgano, ima vedno na p jfi prodaj in v vsaki množini po obi- — ^ 108 čajnili cpnali K
^      Andrej Mauer ^
•I po<o\sr sipnMiiiie v Zagorji pri Savi. p>
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovlno-livnlca.
IkIpIiiic kot posebnom vce vrate strojev za leaoreznioe in
žag^e. (112)
Prnvions cul<i iiM|ir:ivn in n.krluijr  1111 r»«s• m i v m k«:ii' po ntjboljll Mata Ti, iluoajno iiiiiiii><- mi toniti« kolaaa.
aas£HU^w. str
12
HENRIK KENDA
v LJuhljanl. Nojbogatejša
zaloga za šivilje.
(K il I
Maksimilijan Patat-ova naslednika i
W. VI i r« I a al* HoneM 11 4
v LJubljani, sv. Petra oeata it. 32, ■tli p« sv. Petra nasip it 27
priporočata se p. n. ohctnntVU aa žeiis'«« it; uioAke obleke, razparane, in celo, iH'e SO lepo «■ četi i J1» ; v/prejemata vsinko-vrsrt.a preirrinj.»la, Hvibiati robce in tra-!■'!(• z,i p ru 11 je iu pohitri it u j«'a kakor Tii.ii HviniHto, bouina/uo in uietatio
blago v hi h barv. Obleka ae> Citati, pi-re in barvn hitro, dobro m noni/.ki ceni.
^---■.u-i-^-tj^^atav.
5*J <»>»fle«)BijoKooiiy<-X'<-J"ja>3c^co{goc>3poD3K»Sc Zajamčeno pristni kranjaki
"brir^-j evec
liter po gltl. 1*80 »n
I rr^. edenovec-
S liter po gld. 1.—, ki ga pripor« č.jo zdraviš ulki, pri (lili)
I     Oroslav Dolencu
j
& s
>: trgovina z vosCenino in medom $
|. l.jol>l|»int,  4.l«Ml.tliHK«   ulice lt». ^
J.
priporoča p. n občinstvu svojo
izflelovalnicn sorla-vode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avstrijskem cosarju") z opotnttjo« 'bi rabi vodo iz mostnega vodovoda, a V svoji
filijali -v- Ijescaja
rabi vodo iz tekočoga studenca nad coato proti I Uril 1. (M V) Zunutija naručila IkVrAe ne točno.
l^i?ta.n. 13etter
3Lj3\a.TDl3eixa.et. Stsirl trg" št9v-. l.
Prva in najstarejša zaloga im šivalnih strojev.
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor Nlamoreaiiltns uilntllnlve i. t. d. Ceniki zastonj ln poštnine prosto.
J. J. NAGLAS St. 1
puškar v Ljubljani, \
ScIoiilnirL'ov« nlifc «. 6
priporočit svojo veliko zalogo orožja za n lov ln osebno varnost, streljiva in potreb- *c ščin za lovce. Specilalitete v ekspresnih \$ puškah in ptičaric^h, ki jih sam izdelujem.
„ Popravki se izvršujejo v moji dolavnici. v?
k* u %* lAIUt«l#WU«
UntauoT-Ijtno
tovarna poliintva I v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in i) Oospodake ulioe (Knežji dvoreo).
Zaloga jednostavnega In najfinejega lo-senoga in oblazinjenega pohištva, zrcal, % atrn^arskega in pozlutarnkega blaga, po- ^ «^ bistveno robe, zavčs, odej, preprog, za- 3» g »tiral na valjcih, polknov (žabuij). Otro- R % ški vozički, železna in vrtna oprava, ne- 3^ o£ progorno blagajnice. (102) &
i   Brata Bb©rl |
^ Ljubljana, FraiieiskaiHke ulice 4. i tt p ■ * Slikarja napiGov,
{p,    stavbinska in pohištvena pleskarja.
^; Tovarna za oljnate barve, lak j *š In pokost. (106)
/ Glavni >p Unrtli«»li-Jevfa-a ori- V
r1 Kiiiolneua    kurboline jn. Maščoba
aa konjska kopita in usnje.
:  ANTON KOŠIR g
$ v LJubljani, v Kolodvorskih uit- *
♦ oah it. 24, poleg Jut. kolodvora e
*• priporoča svojo zalogo      (110) a-.
♦ izvrstni)) jermenov za stroje •
♦ po najnižjih cen h, ravno tako «9.
t jermena za šivati in vezati. *
„ . Kovceki ,,en gross" gg. trgovcem ♦ *       po najnižjih tovarniških cenah. T
J. Hafner-jeva pivarna I
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. f — X Zaloga Vrhnićkega piva.
Priznano izvrntni restavracija z veliko tltornuo 111 loiiiicrir itd. in loplui vrtom. (111)
= Kegljišče jo na razpolago. = Ubod jo tudi ll 1'oljskib ulic.
<(a>
* Anton Presker '&
< (j*
£ v Ljubljani |
Sna Hv. INira ee»tl filev. 16 8
S priporoča svojo veliko islogo gotovih M v oblek za gospode in dečke, Jopio '•/ •za gospe, plašče v za gospe, ne- > promočljlvih havolokov itd. &
.' Obleke po  meri ne po  najnovejših ^ M uzorcih in po najnižjih cenah solidno in f, najhitreje izg.dovijaju. (llM)^, ;*■ ..v- • x . -X -v •■•>;.. ,'1
Fotograf ična
povjenmica
J. ARMIG
Ljubljana f121'
Marije Terezije cesta št. 5.
L^L^LIBb^bVbIHBB^LIHb
13
35
87
Fran Burger, mizar
v IJiibLJnnl. Sv. Petra centa &t. *•
se priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in naj finoj b
pohištvenih in stavbinskih, 7 mizarsko stroko spadajočih del.
1'udi imam v zalogi veo pohištva in izdelujom najlepše leaene strope ln stene (lamberije). Delo solidno in po nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih. (220—4)
] Rusko mazilo proti plinu l
jo najboljfie sredstvo p<oti prollnu, rivmnii/.uiii
itd. Lonček stane i ki«i. — iiiavn»     ..«ii•«<■«•:
llueltor, lekarnar v Lt»%n (€>allNka).
Spoštovani gospod! [sreksiii Vam svojo najtoplejšo zahvalo ta Vašo niH7.il>> proti protina, katero kaj i/.borno učinkuje. Pošljite tni in "2 lončka, ila boni Imel to izborno sredstvo vedno pri roki     11150 24)
Plasy, dne, -.n . julija 1894      Jo». Knott. f
Hiša
na Ollncah pri Viču h. it. 14 s vrtom, ki meri kacih
IlOOn seznjev se proda is proste roke. Več se izve pri lastniku hiše F. Capudru istotam ob nedeljah mej 12. in 3. uro popoladne. (124—8)
Kapelnika
Ke> godliciio «1 ruši v« v 1'oNtofinf. Mesečna plača 40 gld., prosto stanovanje in 10°/0 tantijema.
Prošnje z dokazili o usposobljenosti, dosedanjem službovanji in znanji slovenskega ali kacega drnzega slovanskega jezika, vlagati je <lo «ln«f* 15. »prlia is«*.~> pri godbenem društvu v Postojim. C04-2)
LEIC1+TLOSLICHER CACAO
mAu5«ucImi •   1 K° - 200 TA S SEN  '• N«hi>kj»ft. *
Išče se
prostor za gostilno
v sredini Ljubljane
v obljudenem kraju, .h Uh HI h jo« U««*ii«». »«»<• kobn>tnl iu dvorffteeni /. vrtom. — Ponudbe vzprejensa upravniStvo „Slov. Naroda".      (302—so
I,
Cenik vin vipavsKe in
V skladišču v Šiški št 9 nad 56 litrov
hektoliter
Vipavsko belo  I. \ rste . po gl. 24*——26
istrske vinarske zadruge.
V pivnici (na drobno) na Bregu št. I:
liter
II
Vipavski iiulandcc, desert Rizling, „
„ Burgnnder „ Vipavska Sip* „
n        Kra jevina
28'--28*60
:i7 • -:(>•—
Istrski tenu, stari .....   „   l*J" — „         „     novi . . . . „   „  18.— Istrsko belo........,,   .  19' —
Istrski i: -foakat, desert . .  „ :i;V— „      Refoftko, I0U bnleljk ,   . HO —
Kaiiniai rMapoall|iatl tudi
—•.•}<)
—■ r>2 —•48
- ml 1 20
Vipavsko belo, staro...... po gld.
„         -    povo...... „ r
Vipavski Hulandt <■. desert      . .
„       Rizlinjr. „      . . „„
r      Bnrguoder   „     . . „
Vipavska Sipa. „      . . r
Vipavski Vrbpoljcc   butci,ka . r
Istrski teran, stari....... m r   —'82
n        „     novi....... „ „  —-H2
Istrsko bolo........... „ „   —82
Istrski Kei'oskat, desert . . . . „ .   - "60
„     Befosko,     „    bateljka. „ „ 1*20
»tlita iii %*orce 'lirektiio. 194—8)
Slavnemu p, n. občinstva priporočam avojo bogato, največjo zalogo (298—3)
si iciii-Kkili fok \hi\ U v * rste itJ*j£isB«fcj*»5lB onr
in sicer: pristne Glashiitte. Fortuna, Ross-kopf. DioROuc. Bionen : orb. Hihn TJranla, Watach Companv. po najnižjih cenah.
Ualje iiuaui veliko izber
stenskih ur, ur i njihalom, budtlnikov, zlatih, srebrnih in nikelnastih verižic, vsakovrstnih uhanov, prstanov z demanti in briljanti, raznih, jedal (žlice, vilice itd.) iz pristnega in tudi iz kineškega srebra.
K obilnemu obisku uljudno vab m s spoli v.injom
Fran Čuden, urar
v Ljubijani, na Glavnem trgu, nasproti rotovža.
Lepi novi ceniki zastonj in franke
Izavarcvaloa in štedilna baokal
» v Stuttgartu. %
SJ (Lebensverslcherungs- und Ersparnis-Bank [n Stuttflart.) t/a
Wa Ustanovljena 1864. — Pod državnim nadzorstvom,
Ve« pr<>l»ltVk pripudia »avarerniiccm.
"Ja Prebitek leta 1893: 3 887.417. Xj
M Zavarovani kapital...........mark 410,000.000* — taJa
fm Bančni fondi.............. „     115,000 ooo C|
ata Ekstra rezerve............. „       18,000.000 aV
aV       i\4i|ni/.,o premi|o. Vlaiojace tiivi«!««!.*!««*. ajA
ma Po planu A 11 tO0 „ od dosmrtne in posehe se 20° „ od alternativne dopol. premije
Po planu H. 8°/o rast iča dividenda od cele premije. Vaj.
fj Najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovni- %S
€4 kom in zdravnikom se dajejo bonifikacije. "*3tif
Banka daje tudi posojila po 4, 41/« in 4,/4°/0. M
JkJI Vsa pojasnila 0 zavarovalnih in posojilnih zadevah daje brezplačno *AJa
^ višji nadzornik za Kranjsko, Koruško, Štajersko in Primorsko, 'aja /J v i,juiii|iiiii. Flortjaviiake ulice it. 11». SJ
f% Zastopniki na Kranjskem:   J. I.lniiitt-*>r, trgovec v Ljubljani,
ATA Iv. 4.ru«len. umirovljeni C. kr. davkar na Vrhniki.   A. VresiiNitk, občinski |^
M tajnik v Karr.niku. IV. Hrauier. učitelj v Škofu Loki. Iv. nali. posojilnični TM
f% tajnik v Kranja. Iv. Polla\lc, gostilničar v Tržiču. Ir. Jurca, blagajnik #4 ata v P08t0jini. J   Kom, gostilničar v Idriji. K. IComihhiiii. gostilničar v Novom
mestu. I'r. l*l«'iii«-Hr, c. kr. kancelist v Trebnjem.  Iv. Jerš«, not. uradnik VM
fm v Žužemberku. Toii«ik, not. uradnik v Metliki    l»r«l. Ntovie,  not. 4TA
ata uradnik v flraomlju.   K. I'hImt jun , trgovec, v Kočevju. I^k
Zastopniki na Štajerskem: J. Oardlnaf, mestni uradnik v Celju. fM.
fW J. <iiM|»alii, urar v Ptuju. J. Itolle, pot. učitelj v Mariboru. J. Siiiuuiiincii, #i ata trgovec V Bsdgoni.   Jon. A. Cernj, trgovec v Gradcu.
^ Zastopnik v Tritn: A v«, ilatas *V €o.. via St. Nicolo 8. r\f.
fjf Zastopnik v Oorloi: Fratrlli CoNMOiel. (282—8) #4
#J Zastopnik v Polju; Evkcd NoliMrll*. knjlgotriec, via arsenale. |^
|^^^^^^Z^s^o^nal^f^v^C^lo^^'^^^^,^^
Jajca za valjenje
od pristnih iiibui dokoMj komad p<> 15 kr.; od lloliiiiilfM'*'.
črnili /. veliko belo avbico komad po 25 kr.; od pričinili h|»J«'n*^!kili la.ola.ONiJ komad pri H' kr. ; od Vlinorlt komad po 20 kr. j ml liitn^M-llHUOV komad po 80 kr. ; od piirnilOV komad po 80 kr ; od *»rr-lirtlMlili »v> ailCeOttOV komad pO 60 kr.; od € orliiu~H4 iluj<< 1
komad po 26 kr.; od I IiikIc-ii h|4 ili a^onIJ. katere so izredne velikosti, komad po 1 gld ; od IttsiiiaurJNlolievcrv komad po 16" kr.; od pri-1likit\ili kokoNlJ  komad po 30 kr.;  od dtaJersK ila
rilC pO 20 kr. — Itazp; šiljam take jiijca Hiuno od takih živalij, ki so povsem čistega plemene in bo bilo že večkrat premijevane, ter dajem za pristnost pasmjue in za t<t, da je čisto pleme, vsako jamstvo. (H8—8)
IVTakso Pauly v ICoflachu (Štajersko).
i Trgovina z vinom«
||^ Podpisanemu j^ i'ast. javiti slavnomu p, n. občinstvu, da j«
ofvoril Ir^ovliio r. vinom
11^ v lastni hiši na Počekaju pri železniški L^; postaji 3uzet (Pinguente).
Na  prodaj   ima \r*t   l»fl«*j;a   in rnir^ti
|]^    vllIA iu  sicer  ga  prodaja   al si   llrollllO   ni   il;t llrlirlo
f! ;     ne izpod 66 litrov.    Za dobro kvaliteto,  pristnost in nepokvarje-nost   kakor tudi, da so vina naravna, jamči h svojim imenom.
Kdor torej želi piti tloliro m ailratvo % !■■<»• naj se obrne zaupno do mene, Vzorca pošiljam zastonj. Postregel bodem
Vsakogar pošteno in tO sa ceno, za kaker.šiio ne more blaga dati drogi, ki ne stanuje pri železnici, zaradi stroškov dovoza in odvoza.
<Uličnim apoltovaiijem
Fran Flego
pošta Buzet-Poćekaj v Istri.
>s*q ■T^>pe^>cv£Xi^c»> :^>x^y c^ski^^ ^£X2^*>
- -V i ■M -->* ,, n ■■-----1    »^/lW> -^.,. --------rf.
is
1    St. 240ti.
C31-«
Vsled sklepa visokega deželnega  zbora  kranjskega   razpisuje podpisani deželni odbor
ustanovo v znesku 600 gld. za doktorja vsega zdravilstva,
ki bi se hotel posvetiti p* ili i al i rij i ter izvežbati v tej stroki na Dunajski psihiatrični kliniki. Dotičnik bi se moral savesati, da bi v slučaji potrebe po jednoletnem vežbanji stopil v deželno službo.
S spričevali  podprte prošnjo,  v katerih se mora dokazati tudi znanje slovenskega in nemškega jezika, naj se pošljejo
do dne lO. aprila. 1895
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 11. marca 1895.
L. Luser-jev obliž za turiste.
4><>l«>oi  in litiro  iipli- >^vi\» vajoče  iredltVO proti -'^5^ Uiir|iui iičchdiu,   V^jn Amm.
/niI«'ni na pod-   >^ov * plena, petah m jK&f Veliko drugim trdim ^^fiS^ •V^ prisnalnih
pi nakani kože.
pi s.-m otfied v
je na
iriaviii raipeiiljalnici; ., Schwenk-a lekarna
Meldllng-DnnaJ.
Pristen samo, če imata na' ud in
obliž varstveno scamko ln podpis, ki jo tu zraven; torej  naj se pazi in zavrne vse manj vredno ponareibe.
Pristen * i.)ut>ijaui:
Jos. Mn\r,J. Swobodn, U.
pl.Tru koosytO.Pioooli*L. Grečel, v stmioilo*cm S. p I, SUUovič, F. llaika; v liiimoikii J MLočnik; vCelovoi A. Bgger, W. Tburinvald, j. B rnl>h-olier; w llrexali A Aich-inger; v Trmi iuh Ko-roikem) atenner; v It.-1 j »t U ii F. Se ho Iz, Dr.
K. Enmpf; v <*ori«i a. B. Pontoni: v Wolfs> liermi A. Buth ; v Kratili K Savuik; v Kad-Koni C. K Andrion; v ■ ilriji Josip VVarto; v Itntioi IfleJ A. Koblek; v CeUi K. Oela: v 4'r-iio»il|u: F. Ilaika.
Učenec
(206-2)
ki je dovršil prvo gimnazijo s povoljnim vspehoro, ki ima veselje do trgovine,  seli  % »topi ti v pr«»fln|aliilt;<» na «le*cli uli v tiit-Kiu. Več pove iz prijaznosti gospa >lt»-.Jtakllft, l'o1|aiiNkl MMMlp Si. 2« v l,)ul>lfanl.
Priporočevano od ravanteljstva poliklinike!
Uporablja se pri oslovskem k a Siju. influenci, bolesnih na vratu, prsih, ln pri otroških boleznih
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben n rekonvalescente.
Dob v a se v vseh ho'jših lekarnah, droguerijah Tv:mlca (1.'102—34) konjakevega slainega izvlečka v Lelpniku.
S 1. majem  I. 1. izpraznjena bode pri lian k i ..KlaVlJI"
potovalnega uradnika
za življenjske oddelke s »talno  plačo in provizijo.
Kavcija ni neobhodno potrebna; vendar se bode dala prednost prosilcem, ki no v stanu položiti jo.
Prošnje naj   se   pošiljajo fgCIICI'Itlllt'mil
*t*»lo|iu bank«1 ..Nhsvlje" v IJ uhlja ni        15. dur aprila I. 1« 1,939—9)
Otvoritev gostilne.
Čast mi je naznanjati s'avnemu p. n. občin« stvu, di bodem s  Ju i i»mii , in« iloem zopet
otvorila
gostilno pri ,sodčku'
mi  ^f*J>j«*Uii Ntev, 3
in da bodem točila pristna Istrljanska, dolenjska in hrvatska vina, kakor tudi Koaler-Jevo pivo ter stregla l dobrimi jedili.
Za obilen obisk se uajuljudneje priporoča
(896—8)
vi. ▼lilav«-«-.
Trnkoczj-jev hmeljni sladni čaj
za zdrave kakor za bolnika priporočljiv
kot redilno, krepilno, tečno domače sredstvo.
Zavoj s »/i kil* vsebine 20 kr., 14 zavojev s 3' , kil. vsebine 2 gld. 95 kr.
Će se vzame 14 zavojčkov, ie poštnina razmeroma najceneja
t£ Zdravniško priznanje. ^
Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekar u v Ljubljani.
Vaš hmelje. i sladni čaj osvedočil se je pri okrevajočih bolnikih zelo dobro, prosim torej, da mi blagovolite vposlati le b zamotkov.
Kopeliftče Bled (Kranjsko) dne 2 jan. 1888.
0<lličnim spoštovanjem «lr*. Fe!*<!• ZoiHMlor, (18«i—6) kopeliški zdravnik
Razven  tega  val  lutMilelulako • r»rui»rri Učni preparati, »pecljali tete i. i. «1. di,etetlčoa sredstva, li«niif>opMileoM zdravil*, iiieillel-ii i eno mila. pari uiuerl|r i. t. «1.
priporočajo iu razpi Ailjajo na vso strani sveta
lekarniške tvrrike
Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Tmk6czy. Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl.Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pi. TrnK6czy, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl. Trnk6czy, Brade«, Štajersko.
Foeiljet se z c'cratno pošto.
V ozira vrednih stučajm se tirage volje dovoljuje popust od cene.
1. najstarejša posredovalnica složel) ? Ljubljani G. Flux, Breg št. 6 T
IMe na|ao t «tare|*o «lottr<» kuharico a« aupni. ie«, 10 gld. plače; — linejfto meičaaako kuharico za Ljubljano; — mlajšo in starejšo kuharico za tu. Kg.
čevje, Trst, Gorico, Pnlj, Zagreb, tudi k 2—8 osebam; -več prlpruHilb natakarle in in* t o Kurir mm ručint za Ljubljano, okolico, Celje; — učenca za trgovino z n«. šanim blagom; — *\oiUinJo, dobra plača; dekle U svinjam Iu kravam t — ve* hlupvev itd. itd
i
B
•9
X
Fr. Hs, Jeločnik
lcrojad (271 — i)
Hongrcaiil trg nt, 14
se priporoča slav. p. n. občinstvu za izdelovanje vseh KropiNtiili dol.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
Služba upravitelja
Slovenski Narod'
se razpiše.
Prednost imajo oni, ki imajo nekaj pojma o knjigovodstvu ter 80 zmožni več jezikov. Plača 45 gld. Zahteva se kavcija. Službo j" takoj nastopiti« Prošnje s spričevali in refercn cijami je vložiti do ."». zajafilji, I. I. pri gosp. dru Ivanu Tavčarju v Ljubljani.
? ♦
l'ast ini je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, * kakor tudi gg. mizarjem, da otvorim z dnem 8. fe- J bruvarjem tukaj +
v Ljubljani, na Bregu št. 20 ♦
1 pleskarski m lakirarsko obrt!
t t
♦ ♦
e
:
e
t
♦ ♦
e>e
Moje 25letne izkušnje v tej stroki mi omogoču-jejo izvrševati vsako delo najtineje, ntijsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah, ker sem pri tvrdki Rberl, kjer sem delal skozi 2<l let, izvrševal najtineje imitacije vsakovrstnega lesa. g velespoštovanjem 184—16)
Josip Makovoc «
pleskar in lakirar * UM  stregli,   /iOiMova   liKa  Hlev.   *iO. e
Zdravnik
dr. Heribert Borštner
Gledališke ulice, hišna štev. 3, II. nadstropje
naznanja, da ordinuje
tfjjr  od sedaj naprej   ^fr A\
od lO. dO 11. lire dopnlndne in
popolnđne,
C117-1)
2.
3.
Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
ag
(298*91
cA (passermann
v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 4
»■ priporoča slav. občinstvu za izdelovanje i'iritti ih ohfrK' p>> na]t\neejši J neoni in naj' pumljtujših cenah.   Aiit/trško, fra umsko iti
tuztntsko robo ima na skUtdffiu. ■-- (&g, uradnikom se priporoča zu izdelovanje fstiknrrst*n/t nni/'<irm Ur preskrbuje vse travm 8padajode preti mete, kakor sablje, tnedst klobuke za parada itd.
Poverjeni zalagatelj c. kr, uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov.
Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
Is (290—2)
združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča ■»<» * «• vu ni i*ilt tli <-«-noli
zaloga piva
prve graške delniške pivovarne
t
i 1
i
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v Ljubljani. Ha pismene polsvedbe odgovarja ie nemudoma in frankovano
Zarad opustitve predmeta
kuhinjsko posod je m.
lova vitiSfii/i cenafi
nt
(.121—1)
cHlbinu <Mchtschin~u
SflcSatiSfic ulice S t* S.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Mi.
Laetnma in tiflk „Narodne Tiskarne".