CNJV«^ r
-	- oONltAL^
konoplan
indllplati glasilo delovne organizacije
induplati jarše
LETO XXXII.
DECEMBER 1989
dZltozddz d$zx*z. dZhžd dz ^Zddzz dto. (dZd/tozmdZz zzmzzzpzdz to/Mzz. Jdd? z/toz/d. dtftoz/z mz zzz 4zzd mz zze*z $zzd'. dZdmz/tozz toto, d x zzzz, dz^iz ■mdzdtzz^z. ddzmzdmidd dtoz zzd /z <yzz/'. ddmd^zz ddtozdz.
dddm ddz zzz/z zzdždz zdmzzm^zmzd zz/todzzzd. ZddzzzždtoZzz zz zzrn/to-zttozžd zd'. °Zdz<zdt/ž z/tozz/zž zzzdzz zziiZ^zžzd. dddt to z/tozd^z zz/Zzd/toto. ^d^/ž zzzžd d dddzz zzzdzztoz' dz//totomzzzzdz'd dddzz zzztdzzdu' /dzdzatozZd ddzzddz zzzddmz/z zZtoddzžz zzžm/tot/dz£zzzz zzd' zzzzzdtotz zz^zztožz /zmtomz z z/to/gzžz, z zzfo^žz, z zzzZtd dzzdzzm&toZ Jddd/z' tozz zztozdd' zzz d/toz zzZz zz /tozztozzzt zddzzz tozv^to^zd
cZd/tozZz zzz d/toz zz 4zzd^toz zmz z zdtoz Z ddd zmz žzdmz zzzzzzztotoz zmzzz dz$z, zz zz zdzz//z, /to mz/ ' z Z/tdm zdzzkzmddz Jzyzz.
^dzzdzzztoz dd%zz/todzzzz
PO SPREMEMBAH ZVEZNE ZAKONODAJE TUDI SPREMEMBE V DO.
Sprejet je statut podjetja
17.	novembra je v Induplati potekal referendum za sprejem statuta podjetja, ki je uspel. Statut podjetja so delavci sprejeli s 65,69 % večino glasov vseh zaposlenih*. Podroben volilni izid pa je takšen:
V volilni imenik je bilo vpisanih 997 volilcev. Glasovalo je 800 delavcev. ZA predlog je glasovalo 655 volilcev, to je 65,69 % večina glasov vseh zaposlenih. PROTI predlogu je glasovalo 123 volilcev, to je 12,33 % večina glasov vseh zaposlenih.
Neveljavnih glasovnic je bilo 21.
Na volišču v upravi pa ena glasovnica ni bila oddana.
Izvoljeni so novi delegati
Istočasno so potekale tudi volitve v delavski svet in disciplinsko komisijo podjetja. V skladu s statutom je v delavskem svetu 21 delegatov, disciplinska komisija pa šteje 5 delavcev.
V delavski svet podjetja so bili izvoljeni:
1.	BALOH IGOR, predilnica
2.	BEDEN METOD, tkalnica
3.	BEVK ZINKA, konfekcija Mengeš
4.	BIRK RAJKO, uprava
5.	BRATE BARBARA, konfekcija Peče
6.	BRCAR MARIJA, konf. posebnih šotorov Radomlje
7.	FRELIH HILDA, gostinska dejavnost
8.	HAFNER JANEZ, ceradni oddelek Radomlje
9.	HREN ANTON, tkalnica
10.	KAVČIČ MIRA, uprava
11.	KURENT FRANC, tkalnica
12.	LEDERER IVICA, oplemenitilnica
13.	LIMONI LJUDMILA, predilnica (sukalnica)
14.	MARKUŠ JOŽE, vzdrževanje
15.	MULLER CVETKA, predilnica
16.	REPANŠEK IVI,uprava
17.	REPANŠEK MILENA, oplemenitilnica
18.	STUPICA ZDENKA, kovinske konstr. Radomlje
19.	ŠKERJANEC MINKA, trgovina
20.	ŠTIH STANE, konfekcija Mokronog
21.	TROJANŠEK TILKA, konfekcija šotorov Radomlje
V disciplinsko komisijo podjetja so bili izvoljeni:
1.	LEVEC MAJDA, konfekcija
2.	NOVAK FRANC, konfekcija
3.	PERIČ NEDELJKO, proizvodnja
4.	PLUT KARMEN, uprava
5.	SEMPRIMOŽNIK MIRO, proizvodnja
Vsi omenjeni delegati pričnejo svojo funkcijo opravljati s 1. decembrom 1989. Tega dne postane namreč veljaven statut podjetja Induplati.
Volišče v predilnici.	Volišče na upravi.
Delavskemu svetu potekel mandat
Z letošnjim 30. novembrom je potekel dvoletni mandat dosedanjemu delavskemu svetu. Ob tej priložnosti sem njegovega predsednika STANETA JU-RAČIČA povprašala za mnenje o delu tega samoupravnega organa.
»Predsednik delavskega sveta sem bil dve leti. Menim, da je bil delavski svet precej samostojen pri svojem delu. V tem času smo dosegli, da na delegatska vprašanja, postavljena na sejah delavskega sveta, na naslednjih sejah strokovne službe podajo odgovore. Upam, da ni nobeno vprašanje ostalo nepojasnjeno. Če delegat ni dobil odgovora na isti seji delavskega sveta, ga je dobil na naslednjem sestanku.
Večina obravnavanih zadev na DS — kar 90 %, je bilo zakonsko določenih (sprejemanje in spreminjanje pravilnikov, pravil). Zadeve, o katerih je delavski svet res samostojno odločal, so bila razmerja znotraj delovne organizacije.
Leto 1988/89 je bilo prelomno za Induplati. Upokojila sta se glavni direktor in šefinja finančno računovodskega sektorja, takorekoč srce Induplati.
Pri iskanju novega direktorja nismo imeli največje sreče. Najprej smo težko našli v. d. Za direktorja pa
so bili objavljeni kar trije razpisi. Prva dva sta bila neuspešna. Šele v tretjem razpisu smo dobili ustreznega kandidata, ki je sprejel mesto direktorja.
Pripombo imam tudi na sodelovanje med delavskim svetom in sindikatom. Tega sodelovanja je premalo, tako da se običajno ne ve, kaj počne en organ in kaj drugi oziroma kakšna hotenja imata.
Za boljšo obveščenost samoupravnih organov bi moralo biti poskrbljeno tudi tako, da bi bila predsednik sindikalne konference in predsednik delavskega sveta udeležena na ključnih sejah strokovnega kolegija.
Ob tej priliki želim podati tudi odgovor predsedniku disciplinske komisije na njegov komentar v zadnji številki Konoplana.
Vem, da je disciplinska komisija objektivna, saj se drži načel pravilnika. Vendar je v njej le 5 članov, dela pa v tročlanskem senatu. Delegati v DS pa smo iz celega podjetja. Ko dobimo vabilo in gradivo za sejo DS, v svojem okolju predebatiramo obravnavano tematiko. Zato je tisto, kar je izglasovano na DS, mnenje večine delavcev. Priznam pa, da so delegati v DS delo disciplinske komisije negirali v primerih, ko je šlo za prenehanje delovnega razmerja. Mi smo v teh slučajih gledali na delavca celostno, upoštevali smo tudi njegovo obljubo, da se bo poboljšal.«
Na koncu razgovora se je dosedanji predsednik delavskega sveta zahvalil delegatom v DS za sodelovanje. Zlasti je hvaležen tistim, ki so se redno udeleževali sestankov.
Pripravila: Lada Orehek
Božič bo dela prost dan, čeprav ni praznik
Hura, da je le prost! Brigajo nas razlage o tem, ali je praznik ali ni. Glavno je, da bomo ta dan doma. Da bodo verni brez skrbi obiskali polnočnico, ne da bi se bali, da bodo zjutraj zamudili v službo ali pa bi tam komaj čakali jutranjo kavico. Da bodo tako v vernih kot nevernih družinah vsi člani skupaj sedli k družinskemu kosilu. Saj je božič družinski praznik, vsaj tako ga razlaga uradna politika.
Torej, kljub temu, da bomo na (ne)praznik doma, pa bomo imeli ta dan plačan. Dobro, ne!
Lahko pa vas seznanim, kako je s prazniki v Sloveniji. Poleg republiških in državnih praznikov, ki so dela prosti dnevi, imamo Slovenci tudi dva praznika, ki nista dela prosta dneva. To sta kulturni praznik (8. februar) in dan slovenske državnosti (3. oktober — uveden letos). En dela prost dan, božič (25. december), pa ni praznik. Zamotano, kajne!
Delegati v DS v obdobju 1988—1989 s predsednikom Stanetom Juračičem so se zbrali v sejni sobi 37-krat.
Solidarnost za Haložane
Letošnje poletje je bilo za nekatere kraje Slovenije zelo kruto. Narava se je maščevala nad najbolj revnimi predeli naše dežele. Vodne ujme so se znesle nad Haloze in druge kraje vzhodne Slovenije. Prenekateri družini so viharji porušili hišo, del hišjj, hlev ali drugo gospodarsko poslopje ter jim otežili že tako trdo življenje.
Tudi v tem primeru se je izkazala' solidarnost Slovencev. Veliko posameznikov in podjetij je že poleti nudilo pomoč prizadetim. Kasneje je bil sprejet zakon, po katerem vsako podjetje obvezno nameni enodnevni zaslužek v oktobru prizadetim krajem.
V Induplati smo se odločili za delo na prosto soboto. Izmena A je delala 21. oktobra, izmena B pa 28. oktobra. Nesrečnikom v Halozah smo namenili 657.806.100 din, obračunano po opravljenih urah glede na vrednost točke v oktobru.
Omenjeni znesek smo nakazali na žiro račun pri SDK pod postavko »Poseben prispevek solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v letu 1989«. Upajmo, da bo naš denar prišel v prave roke, do nesrečnikov!
NAŠI ŠTIPENDISTI
VARČEVANJE V ZDRUŽENIH SREDSTVIH
S 1. oktobrom letošnjega leta smo v Induplati uvedli varčevanje delavčevega denarja v ZDRUŽENIH SREDSTVIH. Sedaj ta služba posluje že nekaj več kot dva meseca, zato sem se z delavko, ki opravlja dela pri pologih in izplačevanju denarja, pogovorila o poslovanju združenih sredstev.
Evidenco pologov in izplačevanje denarja zaposlenih opravlja IVI RE-PANSEK, blagajničarka. Ivi je povedala, da je v varčevanje prek združenih sredstev vključenih okrog 600 delavcev. Nekaj jih je tudi iz oddelkov v Pečah in Mokronogu.
Odstotkovno je največ varčevalcev v združenih sredstvih iz uprave in jar-ške trgovine. V Radomljah je vključenih v združena sredstva 80 % delavcev. V Pečah jih je še nekoliko več, 88 %. V Mokronogu pa jih je le 13 %.
Ivi je omenila, da je največji saldo denarja ob izplačilu osebnih dohodkov, torej sredi meseca. Potem se do drugega meseca postopno zmanjšuje. Ljudje normalno rabimo denar za sprotno življenje ali kakšni večji nakup ter ga postopno dvigujemo, obrestovanega po obrestni meri, ki skuša slediti uradni stopnji inflacije.
Tako je v pisarni, kjer posluje blagajna za združena sredstva, največja gneča nekaj dni po prejemu plač, pred prazniki in ob petkih. Dnevno pa je največ ljudi v blagajni zjutraj do 7. ure, ko zaposleni sporočajo, kolikšen znesek denarja bi radi dvignili in po 12. uri, ko dvigujejo želje-ne vsote denarja.
Zaposleni v Jaršah, Radomljah, Mengšu in Pečah lahko dvigajo gotovino ob torkih in petkih. Za delavce v Mokronogu pa je rezerviran četrtek.
Delavci v blagajni združenih sredstev ne varčujejo samo svojih plač. Marsikdo vloži tudi drugače zaslužen denar ali plače od partnerjev, kjer nimajo internih bank. Zakaj pa ne, saj skuša ob skokoviti hiperinflaciji vsakdo čimbolj zaščititi »realni« nivo svojega zaslužka!
V združenih sredstvih je zaenkrat organizirano varčevanje samo za delavce Induplati. Tovrstno obliko varčevanja pa želi tudi precej naših upokojencev. Zaenkrat še ni programa zanje. Morda pa se bo v prihodnje uresničilo tudi to, saj so bili oni nekoč naši delavci. Le zakaj jim ne bi omogočili vsaj za kakšen dinar višjih pokojnin, saj so že tako nizke. Varčevanje v interni banki pa se seveda bolj obrestuje kot varčevanje v nogavici!
Lada Orehek
V	šolskem letu 1989/90 štipendira Induplati 38 dijakov in študentov različnih profilov.
Ena študentka obiskuje Pravno fakulteto, trije študirajo na Fakulteti za elektrotehniko in eden na Fakulteti za strojništvo. S štipendijami bomo dobili tudi nekaj strokovnjakov za tekstilno tehnologijo. Enajst študentov študira na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Drugih profilov za visoko strokovne poklice ne štipendiramo.
Večje število štipendij je podeljenih za poklice, katere izobražujejo tri ali štiri letne srednje šole. Največje število štipendij je namenjenih šiviljam. Dvanajst učenk — šivilj naj bi v največ treh letih postalo član našega podjetja. Pet učenk štipendiramo za usposobitev za tekstilno konfekcijskega tehnika (4-letna srednja šola).
En štipendist obiskuje Srednjo šolo za strojništvo, trije pa so na SKUŠ Domžale, kjer se usposabljajo za naslednje poklice: monter in upravlja-lec energetskih naprav, oblikovalec kovin ter ključavničar.
En štipendist se za potrebe na področju oblikovanja naših proizvodov usposablja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo.
Višina štipendij je odvisna od vrste šole — srednja šola ali fakulteta, od letnika študija ter od učnega uspeha štipendistov. Štipendisti prejemajo štipendije na začetku meseca za tekoči mesec. Poleg štipendij prejemajo štipendisti-vozači tudi dodatek za stroške prevoza v šolo. Od 1. 9. 1989 dalje pripada dodatek vsem tistim, katerih stroški prevoza v šolo presegajo 81.500 din (2 % od povprečnega OD v drugem tromesečju leta 1989).
V	novembru so štipendije naših štipendistov znašale od najnižjega zneska 898.900 din (za srednjo šolo) do najvišje vrednosti 3.250.700 din (tak znesek prejmejo tri študentke z odličnim uspehom). Ena študentka, ki ne živi doma, prejema 4.408.100 din.
Dodatek za vožnjo pa se je v novembru gibal od 162.600 dinarjev do 1.763.500 din in je odvisen od razdalje od učenčevega doma do šole.
Kako pa bo z zaposlitvijo sedanjih štipendistov, saj je Znano, da moramo v naslednjih letih, če hočemo delovno silo optimalno zaposliti, število zaposlenih zmanjšati za okrog 200 delavcev! Ali jCpoštenb, da bi v službi obdržali slabe delavce, od katerih nimamo nič dobrega oziroma s svojo prisotnostjo na delu povzročajo godrnjanje pri sodelavcih, odlične štipendiste bi pa po opravljeni pripravniški dobi odpuščali? Na žalost je pri nas (v Induplati in Jugoslaviji) še
vedno prisotna praksa, ki tolerira slabo delo, nedelo ter različne odvisnosti, ki preprečujejo delavcu, da bi dobro delal. Slabo delo povzroča slabo kvaliteto izdelkov, to pa težave s prodajo našega blaga doma in v tujini. Škoda, da na račun 900 delavcev ščitimo nekaj desetin slabih, neodgovornih ljudi!
O možnosti zaposlitve štipendistov sem povprašala šefa kadrovsko splošnega sektorja Vinka Vodnika. Vodnik je povedal, da v Induplati zaenkrat nimamo namena odpuščati delavce. »Postopno zmanjšanje števila zaposlenih bomo skušali rešiti z normalnim, naravnim odlivom (upokojitve in odhodi iz podjetja). Vztrajali bomo na tem, da zaposlujemo le kvalitetno delovno silo. To pomeni, da bomo v primeru nadomeščanja delavca za določen čas (odhodi v JLA, porodniški dopusti) obdržali tistega, ki bo bolj primeren za delo. Delovno mesto ne bo nič več 100 odstotno zagotovljeno.
O možnostih zaposlitve štipendistov bomo razpravljali za vsakega posebej. Ni rečeno, da bomo vse štipendiste zaposlili za čas opravljanja pripravništva. To bo odvisno od potreb delovnega procesa. Po končanem pripravništvu bomo za vsakega posameznika ugotavljali možnost zaposlitve za nedoločen čas. Stalna zaposlitev kandidata bo odvisna od potreb po delavcih ter od kandidatove sposobnosti za opravljanje dela.«
Pripravila: Lada Orehek
Obisk razstave IENA v Nurnbergu
Domžalsko društvo DIATI je organiziralo obisk razstave inovacij, idej in tehničnih izboljšav v Nurnbergu.
Ekskurzija je bila organizirana 3. in 4. novembra z avtobusnim prevozom, udeležilo se jo je tudi nekaj članov DIATI iz Induplati.
Ker je bila razstava organizirana na numberškem razstavišču, je poleg »IENA« razstave bilo še nekaj drugih, in sicer:
—	razstava notranje opreme in tekstilij za gospodinjstvo
—	audio-video tehnika
—	tekstil za zimske športe itd.
Na razstavi IENA (ideje, iznajdbe,
teh. izboljšave) je bilo prikazanih veliko domiselnih idej kot tudi praktično uporabnih izumov.
Navedla bom le nekaj zelo zanimivih primerov:
—	uporaba sončne energije, ki s
pretvarjanjem v druge oblike energije služi za izvajanje raznih praktičnih del;
—	fleksibilni trakovi, ki so oblikovani tako, da tvorijo v prerezu okrogel profil ca. 5 mm, zunaj po izgledu pa so oblikovani kot zaključne letvi-
ce. Z dveh strani imajo samolepilno površino, ki trak fiksira kot zaključno letvico. Letvico je možno podolžno odpreti in v profil položiti električni ali telefonski kabel ter jo zopet zapreti brez vidnega šiva;
— Korejci so razstavljali zložljiv šotor s posteljo, ki je dvignjen od zemlje za ca. 20 cm in ne tehta več kot ca. 5 kg. Paličje je izdelano iz profilirane trde plastike. Blago je lahka filamentna tkanina. Šotor je oblikovan kot lok in ima najvišjo višino ca. 70 cm. Ima dvojna vrata (iz blaga in markizeta) zaradi možnosti zračenja med spanjem.
—	zložljiv stol, po dimenzijah in oblikah kot pravi stol s sedelno ploskvijo (40 x 40 cm) iz filamentne tkanine in naslonjalom v obliki letvice iz enakega blaga. Dimenzije zapakiranega stola so 0 15x40 cm. Konstrukcija stola je iz plastičnega palič-ja, zato je zelo lahek.
—	gospod Albert Muller-Haas iz Rutija je predstavil skico in opis povečanja produktivnosti čolničnih statev, ki bi lahko zaradi tkanega robu konkurirale brezčolničnim. Kon-
struktor je svoj izum v Švici patentiral.
—	nosilni trakovi za smuči; zelo preprosto — vendar učinkovito, smuči se z njihovo pomočjo nosijo preko rame;
—	novo sredstvo za nego kože in tekstilij, ki ne onesnažuje okolja
(»DERMA FLUID«);
—	aparat za varčnejše pranje
(manjša poraba energije, vode, pral. praškov).
Še bi lahko naštevala, idej res ni bilo malo, razvoj tehnike gre v svetu s hitrimi koraki.
Morda za zaključek še besedo o notranjih tekstilijah, ki jih je bilo kar nekaj v paviljonu za notranjo opremo in gospodinjski tekstil.
Prevladujejo pestro tkane ali potiskane tkanine. Rustikal zaves ni bilo videti, le senčniki na stoječih lučkah so iz grobe tkanine (surov ali 1/4 be-
ljen lan).
V kombinaciji z opremo iz naravnega lesa za vikend hišice in slično je bilo veliko rjavo-bele in rdeče-bele karo tkanine (kvadratki cm2).
Karolina Puhan
Zasedenost počitniškega doma v Umagu v letu 1989
Dom v Umagu je v letu 1989 obratoval od 17. junija do 16. septembra. V tem času je bil dom po številu nočnin oziroma penzionov zaseden 100 %. Od skupnega števila penzionov (3.820) so naši delavci in upokojenci s svojci koristili 40 %. Ostale penzione so koristili člani Zveze društev za pomoč prizadetim otrokom, dopustniki v okviru izmenjave z delavci iz CSSR in individualni gostje. Rezervacije za junij, od 20. avgusta dalje in v septembru so bile prodane predhodno. Ostali gosti pa so bili sprejeti na podlagi naših rezervacij (po vpisu in plačilu rezervacij ter odpovedih članov DO).
Iz evidence je razvidno, da je letovalo naslednje število delavcev in svojcev: konfekcija 37, proizvodnja 101, uprava 49, trgovina 3, gostinska dejavnost 3, upokojenci 28. Ugotavljamo, da je bila zadovoljiva zasedba s strani naših delavcev v času kolektivnega dopusta, ostali tedni pa le malo več kot polovico.
Prikolice so bile zasedene le v juliju in avgustu, še to ne v polni kapaciteti v začetku julija in koncem avgusta. Evidentno so prikolice koristili delavci DO s svojci.
Počitniška hišica v Izoli je bila zasedena samo v juliju in avgustu.
*	za gostinsko dejavnost
M. K.
Ob uvedbi predloga za beneficirano dobo
V novembru, po sprejetju predloga o uvedbi beneficirane delovne dobe za tkalke in predice, je bila v kadrovski službi Induplati gneča. Sem so namreč prihajale upokojene in še dejavne tkalke, predice, pa tudi druge delavke in delavci iz tkalnice ali predilnice. V naši kadrovski službi so izpolnili posebne vprašalnike, v katere so vnesli svoje osebne podatke ter podatke o tem, koliko časa so delali v tkalnici ali predilnici in imena sodelavcev. Te vprašalnike bo kadrovska služba skupaj z drugimi dokumenti posredovala Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v nadaljnjo obdelavo. Mnenje o tem, za katera dela velja beneficirana doba oziroma ali velja samo za tkalke in predice, bo podala posebna strokovna komisija pri SPIZ Slovenije. Ugotovitve te komisije pa bodo poslane vsem delavkam in delavcem, ki so izpolnili vprašalnike za beneficirano dobo.
Zanimivo je opazovati že upokojene delavke in delavce, ki prihajajo v kadrovsko službo. Večina od njih seveda pričakuje, da bo njihova vloga za beneficirano delovno dobo rešena v čim krajšem času. Na to jim delavke iz kadrovske službe težko odgovorijo, saj bo SPIZ reševala primere posamezno. Zato je težko pričakovati, da bodo rešitve znane v roku enega ali dveh mesecev.
Beneficirana delovna doba pomeni namesto 12 mesecev 14 mesecev zavarovanja. V končnem seštevku to pomeni, da se tkalke in predice časovno lahko prej upokojijo oziroma tistim upokojenkam, ki nimajo polne delovne dobe, to pomeni nekaj več delovne dobe in s tem nekoliko višjo pokojnino. Po sredstvih obveščanja pa je bilo sporočeno (takšen dopis so dobile tudi tekstilne tovarne), da priznanje beneficirane dobe ne more veljati za tiste delavke, ki so se upokojile s polno delovno dobo. Tem delavkam se pri izračunu pokojnin beneficirana doba ne pozna, saj imajo že polne pokojnine. Kljub temu pa delavke v kadrovski službi popišejo vse, ki pridejo s tem namenom, saj se nikoli ne ve, kdaj se potrebujejo kakšni podatki oziroma kdaj so lahko koristni.
Reakcije upokojenk na ta opozorila so različne. Nekatere jamrajo nad nizkimi pokojninami. Druge pa so še kar zadovoljne s stanjem, v kakšnem so. Resje, da smo ljudje različni. Ne-kateri-jamrajo poleg polne mize, drugi so zadovoljni s skromnostjo. S tem nočem reči, da živijo upokojenci Induplati v blagostanju. Toda življenje in izjave posameznikov dokazujejo, da se lahko živi tudi v skromnem. Ne
nazadnje moramo ob vrtoglavi hiperinflaciji in naraščanju cen pasove zategovati vsi. Tisti, ki zidajo hiše, kupujejo stanovanja ali tudi le stanovanjsko opremo, morajo svoje potrebe omejiti na minimum. Sedaj namreč ni več ugodnih stanovanjskih in drugih kreditov. Vse si je treba zgraditi z omejevanjem potreb in pritrgo-vanjem od ust. Prišli so namreč takšni časi, ko se bomo v življenju morali znajti sami, s kapitalom, kakršnega bomojvečina) zaslužili na lastnih rokah. Žal je takšno stanje, čeprav nepravično do posameznikov, prisotno v celi državi.
Verjamem, da upokojenci, govoreč, koliko let so prebili na delu, v prahu in vročini, niso zadovoljni z višino pokojnin. Toda njihove pokojnine so odvisne od njihovega osebnega dohodka. Ker so imele zlasti tekstilne delavke nizke plače, so posledica tega nizke pokojnine. Tekstilne tovarne, po strukturi zaposlenih večinoma ženske, pa imajo v vsem povojnem obdobju precej nizke plače. Zaposleni v tekstilu že ves povojni čas podpirajo družbo, pri čemer se niso mogli niti modernizirati. Družba pa jim je vedno znova nabijala visoke davščine ali prispevne stopnje, karkoli je že bilo, vse je omejevalo razvoj tekstilne industrije in osebne dohodke zaposlenih.
Urednica
SKRITI KOTIČKI INDUPLATI
rt i 1 '"t —————Ih t- ioono
Morda je bil skriti kotiček v novem-berski številki Konoplana preveč skrit, saj ni urednica prejela nobenega odgovora — ne pravilnega, ne nepravilnega. Res da je slika posneta z zadnje oziroma manj vidne strani tovarne, vendar je domača vsaj tistim delavcem, ki stanujejo na Tovarniški ali Igriški ulici v Preserjah. Slika namreč predstavlja vogal oplemenitilnice.
Tokratni skriti kotiček bo, upajmo, uganilo nekoliko več bralcev. Napišite, kje je in kaj predstavlja. Odgovor oddajte v nabiralnik pred menzo ali oddajte urednici Konoplana do 27. decembra. En izžreban odgovor bo nagrajen z nagrado 150.000 dinarjev.
Dedek Mraz tudi v Induplati
V planu za leto 1989 smo že konec lanskega leta predvideli obdarovanje otrok delavcev Induplati za dedka Mraza.
Letos bo dedek Mraz obiskal otroke zaposlenih po dolgih, dolgih letih. Darila pa bodo prejeli otroci od 0. do vključno 8. leta starosti.
Obdaritev otrok za dedka Mraza bo v soboto, 23. decembra ob 10. uri v dvorani poleg naše restavracije. Sledilo bo srečanje z dedkom Mrazom in razdelitev daril.
Starši, pripeljite svoje otroke na prireditev!
Gasilska vaja (mokra), katero prikazujejo fotografije, je bila izvedena 17. novembra ob 13. uri. V njej je sodeloval del moške in ženske desetine IGD Induplati. Namen vaje je bila zaščita objekta (fasade) oplemenitilnice. V vajo je bil vključen tudi napad prek trodelne lestve na streho oplemenitilnice.
Slika zgoraj levo prikazuje del ženske desetine pri sesalnem vodu oziroma pri odvzemu vode iz industrijskega kanala Mlinščice. Sliki zgoraj desno in desno kažeta gašenje namišljenega požara na objekt oplemenitilnice.
PRI JASLICAH
Kako se boš, Dete, rodilo v naš čas, ko v dušah je pusto in v srcih je mraz?
Le pridi z rednikom in z Materjo
k nam,
čeprav je ubožen in tesen naš hram!
Zapojmo pesem Ti svete noči — kar v jaslice lezi in sladko zaspi!
Ah, jaslice v kotu, nad njimi pa križ — o Dete presveto, zakaj se solziš?
Ne jokaj več, Dete, nad grehi ljudi — naj Tvoja ljubezen nam vsem odpusti.
Pozabi trpljenja pregrenki napoj, in milostno se nam nasmehni nocoj!
Z ljubeznijo večno odrešil si nas — le pridi, Zveličar, le pridi v naš čas!
Marija Jelen-Brenčič, iz zbirke Spev tihe doline
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
MAlRiJE EflVJAK se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz konfekcije Radomlje za denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Marinka Kveder
NA RAZPOTJU
Križpotje. Kam ?
Zastane mi korak.
Katera pot je tista kjer najdem luč in ne le mrak?
»Zavij v desno!« v glavi se ukaz oglaša,
»glej, gladka je
in nogam s trnjem prizanaša!«
»Ne tja! V levo!« pa srce veleva,
»res da ni gladka, a na cilju ni plevela!«
In šla sem v desno, na koncu sem le mrak odkrila, zato sem raje se na trnja pot vrnila.
Počasi stopala po trnih sem do konca, in glej, na koncu našla sem ogromno sonca. ■
Zato poslušam zdaj srce, ne glavo in vem, da našla vedno pot bom pravo.
DANICA BLEJC
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta MARTINA JURAČIČA se delavcem iz vzdrževanja zahvaljujeva za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Ravno tako se zahvaljujeva tudi osnovni organizaciji zveze sindikatov proizvodnje.
Tone in Stane Juračič
DU - OBČ.MAT.KNJ.DOMŽALE KOLODVORKA UL.6 61230 DOMŽALE
poštni predal 115	,, 'jy
z kadrovske službe
VSTOPI:
Vstopov ni bilo!
IZSTOPI:
1.	BODLAJ MIROSLAV, impre-gniranje, apretiranje in sušenje na SRS, 13. 11. 1989, sporazumno
2.	ŽELEZNIK JANKO, točenje, prodaja pijač in strežba, 30. 11. 1989, sporazumno
3.	PIRC ALEŠ, impregniranje, apretiranje in sušenje na ŠRS, 31. 10. 1989, disciplinski ukrep.
RODILI SO SE:
1.	IGLIČ ANDREJI iz tkalnice, hči ANA
2.	AVDIČ AZRI iz predilnice, hči ELMA
3.	AVBELJ MIMI iz obrata konfekcije Radomlje, sin ANŽE
4.	PER MARIJI, iz predilnice, sin DEJAN
5.	ŠUŠTAR ANTONU iz pripravljalnice, hči TINA
6.	ZORKO ROVENKI iz obrata konfekcije v Mokronogu, sin KLEMEN.
OSEBNI DOHODKI ZA OKTOBER 1989
Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.). Če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred	Skupaj DO
do 8,600.000	23
8,600.001 — 10,000.000	48
10,000.001-12,500.000	189
12,500.001-15,000.000	242
15,000.001-17,500.000	169
17,500.001-20,000.000	71
20,000.001-22,500.000	48
22,500.001-25,000.000	26
25,000.001—27,500.000	
27,500.001-30,000.000	
30,000.001-32,500.000	9
32,500.001-35,000.000	6
35,000.001—37,500.000	3
37,500.001-40,000.000	
nad 40,000.000	2
Zaposleni s 160—200 urami	860
Zaposleni z manj kot 160 urami	49
Zaposleni z več kot 200 urami	27
Zaposleni brez obračuna OD	61
Skupaj število zaposlenih	997
Naj nižji OD	6,500.000
Naj višji OD	43,793.200
Povprečni OD	15,255.700
Vrednost točke je za oktober znašala v brutto vrednosti 95,60 din. Najnižji OD v višini 6,500.000 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del	
oziroma nalog in brez gibljivega dela OD.
BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU OKTOBRU 1989
d > a Oddelek	~ «	Bolezen v %	Poškodba . na delu v %	Poškodba na poti v %	Pošk. izven dela v %	Nega druž. člana v %	Spremstvo v %	Red. in pod. por. dop. v %	Skupaj v %	Izpadle ure
Proizvodnja tkanin 492	4,06	0,07	0,20	0,54	0,80	0,10	5,88	11,65	10550
Konfekcija, Radomlje, Mengeš, Peče	210	5,14			0,77	0,69	0,13	3,93	10,66	4121
Konfekcija Mokronog	78	1,95		_	0,28	1,75		13,38	17,36	2492
Prodajalne	29	1,74	—	—	0,46	—	0,13	—	2,33	123
Gostinska dejavnost	23	6,07	_						4,34	10,41	436
Uprava	165	2,48	—	—	—	2,06	—	0,37	4,91	1489
Poprečno zaposlenih za DO:	zaposlenih 997 delavcev	
	Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreče	3,84 %
	pri delu Izostanki zaradi poškodbe	0,04 %
	na poti Izostanki zaradi poškodbe	0,10%
	izven dela	0,46 %
	Izostanki zaradi nege	0,74 %
	Izostanki zaradi spremstva	0,08 %
s	"■ *	Izostanki zaradi por.	5,22 %
	in pod. por. dopusta	
Skupaj:
10,48 %
Izdaja v 1550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje LADA OREHEK. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 od dne 8. 4. 1974.