246 itpvtlks O LJubljani, v peta 26. oktobra 1966. XXXII leto. ufeaja tFisk daa svačer, tenasi sw&«lja ca K*auafca. ur raUa po poatl ar»)amaa aa avatrooffr»*a dažaia aa rsa iata s» K. aa »at i*;a 13 K, aa Satrt lata K 60 h, u m »*m : K3Ch, £a LJubljano ■ padanjem n» £•» ** m« i«u U K, si :»>i lata iS K, sa četrt teta 9 K, sa aa »esaa 2 K. Kđar hodi aam p tuj, alača aa aia lata 21 K, aa pol lata 11 K, aa četrt lata 6 K 60 h, aa an mesee 1 K *o h. — Za tujo dažel« toliko rač, kolikor *n*5a poštnin*. — K* naroOb« Sitadotme vp*5iljar7t natečcina t* a« »sira. — Za oananlla «* plaoaja ad pataraatapna patit-vrnta pa 18 h, če se azoanila tiska enkrat, pa 10 h, če ie dvakrat in po 8 h, Ca aa tiska trikrat ali krat. — Dopui naj se isroić frankoma -3>e?toi te a* Trajajo. — Uredništvo te uprcvnlaivo ta a Keafievih aifaah it. 6, is lieer aradntftro t I. nadetr., apravnifitre pa v pritličja. — UprannžtTu c?! aa blagorodja »cšiijati carodnina, rokiaiaaaijo, csnsnlla, u j. administrativno atva* ifretfaalštai telefon ŠL 94. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravnlihra telefon ftt 85. Zmasa Nemcev. Obravnave zaradi volilne reforme v dotičnem odseku pomenijo nepretrgano vrsto nemških zmag. Nemci so dosegli triumf za triumfoin. Ko je Gautseh predložil svoj načrt, je povedal, da je sestavljen tako, da varuje nemško posest;. To se pravi : Gautseh ni sestavil svojega načrta po pravici in pravičnosti, nego je ohranil Nemcem tudi to, kar imajo po krivici. In še ta načrt ni zadovoljil Nemcev. Hoteč volilno reformo sploh podreti in pokopati, so oglašali vedno nove, vedno ošabnejše, vedno krivičnejše zahteve, da bi Slovane ponižali in jim onemogočili se ukloniti. In dosegli so vse. Gautseh je namenil koroškim Slovencem dva mandata — Nemci so zahtevali, da ne smejo dobiti nobenega in obveljala je njihova zahteva, ker so slovenski klerikalci iz gole samopašno-sti postali izdajalci. Nemci so zahtevali za 12.000 Kočevoev poseben mandat. Celo Gautseh se ni upal kaj takega zahtevati za Nemce in vendar so dosegli tudi to — vsled izdajstva kranjskih klerikalkev. In tako je šlo po vrsti in z ^sako svojo zahtevo s o zmagali Nemci. In končno so zahtevali se to, da naj se nečuveno krivična razdelitev volilnih okrajev postavi pod varstvo dvetretjinske večine. Dober teden je trajal ta boj. Dr. Kramar, ta nesreča vseh nesreč v dunajskem parlamentu, je mogočno govoril proti tej prepotentni zahtevi Nemcev. Slovesno je razglasil, da je ta nemška zahteva nekak Gesslerjev klobuk, da je ta zahteva ponižanje češkega naroda — predsnočnjim pa je na vse to pozabil in je ponižno kapituliral, kakor so prorokovali vsi dalekovidnejši politiki. Sklep, ki ga je storil odsek za volilno reformo, je sicer formalno drugačen, nego so zahteva'i Nemci, v bistvu pa pomeni to isto, kar so terjale nemške stranke in kar jim je obljubil Hohenlohe. Nemški poslanci pravijo sami, da je vsebina njihove zahteve popol- noma zmagala in da so le dovolili v drugo obliko te zahteve, da so Cehom olajšali kapitulacijo. Nemci so zahtevali, naj se razdelitev volilnih okrajev zavaruje z dvetretjinsko večino. V številkah se da to tako izraziti: V prihodnjem po splošni in enaki volilni pravici voljenem parlamentu bo 233 nemških poslancev, če bi bili Slovani predlagali kako premembo volilnih okrajev, bi moralo vsaj 61 nemških poslancev ž njimi glasovati, da bi bili dosegli kako premembo. Zdaj se je sklenilo, da se morejo volilni okraji premeniti le, Če je navzočih 343 poslancev. Ker bo slovanskih poslancev 283, bi morali pridobiti 60 nemških poslancev, da ostanejo v zbornici, če bi hoteli kaj doseči. Razloček je le ta, da po prvi nemški zahtevi bi moralo 61 Nemcev glasovati s Slovani, da bi se moglo kaj skleniti, po storjenem sklepu pa tega ni treba in je dovolj, če je 60 nemških poslancev navzočih. V bistvu je seveda ta razloček čisto brezpomemben, zakaj o tem ni nobenega dvoma, da ne bo nikdar dobiti 60 nemških poslancev, ki bodo hoteli Slovanom proti Nemcem pomagati. Za nas Slovence je to strahovit udarec. Ko bi se bila volilna reforma izvedla, ne da bi se določilo to varstvo razdelitve volilnih okrajev, bi bili lahko sčasom dosegli odpravo krivi c, ki so se nam storile. Lahko bi kočevski okraj tako preuredili, da bi bil prišel v slovenske roke, lahko bi bili slovenske trge na Spodnjem Štajerskem priklopili celjski mestni skupini in mandat bi bil postal naš, lahko bi bili na Koroškem preuredili okraje tako, da bi imeli dva poslanca. To je zdaj za večne čase izključeno. Zdaj Nemci lahko s samo abstinenco onemogočijo vsako premembo. Spravili so svoj rop v varnost in slovanski izdajalci so jim pri tem pomagali. Čim je krona izpregovorila, je Slovanom padlo srce v hlače. Češki lev je postal krotak in zoblje rezanico. S sprejetjem predloga o varstvu volilnih okrajev je premagana v odseku največja težava. Kar je [še rešiti, je res malonkostno in se bo izvedlo gladko in frrez posebnih težav tako, da upa vlada, da se bode tudi v plennmu Še pravočasno vse dognalo in se bodo nove volitve vršile že po novem volilnem redu. Krona je posegla v boj za volilno reformo na tak izreden način, da skoro ni dvoma, da je pripravljena, če treba na o k tro i in zato se mora zdaj računati skoro z gotovostjo, da se bodo prihodnje volitve vršile po novem volilnem redu. Državni zbor. Dunaj, 25. oktobra. Seja se je pričela šele ob l/gA popoldne. Ministrski predsednik je naznanil v dopisu spremembo v ministrstvu zunanjih zadev in v vojnem ministrstvu. — Potem se je začelo razpravljati o nujnem predlogu zaradi zakona o pridelovanju in porabi sladkorne pese. Po daljši debati je bil zakon sprejet v vseh branjih ter pride zopet pred gosposko zbornico. Tudi o odsekovem poročilu zaradi podržavljenja Severne žele z n i c e se je na predlog poslanika Schwegla razpravljalo nato nujnim potem. Poročal je posl. Š u k 1 j e. V generalni debati je govoril kot prvi govornik poslanec dr. Silen-b o g e n, nakar se je razprava prekinila ter se bo jutri nadaljevala. — Pogodba z „Llovdom" se je brez prvega branja izročila proračunskemu odseku. Plenarne seje bodo jutri, v soboto in v ponedeljek, da se dožene podržavljenje Severne železnice. V torkovi seji se dožene predloga o zboljšanju plač pisarniškim p o m o č n i k o m in zakonproti pij ančevanju. Odsek za volilno reformo. Dunaj, 25. oktobra. Včerajšnja konferenca med češkimi in nemškimi poslanci pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Becka se je vršila popolnoma pod pritiskom krone ter je imela za posledico današnje glasovanje v odseku. Ker se po triurnem posvetovanju ni doseglo sporazumljenje je imel ministrski predsednik baron Beck govor, v katerem je zaklical zborovalcem: „Ne smete zapustiti te sobe, dokler se niste zedinili, tudi Če bi posvetovanje trajalo vso noč, tudi če ostanete tukaj do jutri opoldne. Lepo dognanem sporazumlje-n j u bodete zapustili to sob o." Obenem je ministrski predsednik navajal take argumente, ki se dosedaj še niso slišali. In pod takimi vtiski se je potem nadaljevalo pogajanje in ob 11. pred polnočjo je bil kompromis dosežen, in sicer na podlagi znanega Gessmanovega posredovalnega predloga, ki je prikrojen tako zvito Nemcem v prilog, da Slovani tega najbrže niti opazili niso. Predlog namreč zahteva navzočnost 343 poslancev brez predsedstva, zapisnikarjev in parlamentarnih ministrov, ako se hoče glasovati o kaki spremembi volilne reforme. — V današnji seji je takoj začel posl. Gessmann obširno utemeljevati svoj kompromisni predlog. — Posl. K a i ser je v svojem govoru prišel tudi na znani pritisk krone povodom avdijence vseh parlamentarnih ministrov ter izjavil, da je sicer popolnoma monarhistiČen, vendar se mu zdi žalostno znamenje za parlament, ako ne deluje iz lastne gorečnosti za dobro stvar, temuč le zato, da brezpogojno uboga želje, ki so se izrekle z navišjega mesta. Nositelj krone je rekel, da se mora drugo branje volilne reforme pričeti 5. novembra (Posl. Malik: „Tu se bo nekdo vrezal!") Toda želja, ki se je izgovorila včeraj napram parlamentarnim ministrom, nikakor ne more biti obenem ukaz za parlament, in vsak poslanec ima dolžnost, izražati svoje mnenje prosto in neodvisno kot ljudski zastopnik, ako mu tudi zaradi tega nastanejo še tolike ovire. Volilno reformo smatra za nesrečo za nemški narod, za državo in dinastijo, ki jo danes priporoča. — Govoril je še posl. Pergelt, nakar se je za čelo glasovanje, kojega izid je znan. — V parlamentarnih krogih so sedaj prepričani, da se volilna reforma tudi v plenumu naglo dožene, ker bodo stranke, ki so glasovale za kompromis v odseku, složno glasovale tudi v plenumu. Posl. dr. Stransky je izjavil: „Po današnjem glasovanju se lahko mirno reče, da je volilna reforma sedaj zagotovljena. Določba o varstvu pri razdelitvi volilnih okrajev nima stvarne veljave ne s češkega in ne z nemškega stališča, ker so vse stranke prepričane o tem, da tudi brez takega varstva ni mogoča sprememba proti volji druge stranke." Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budapešta 25. oktobra. Nadaljevala se je podrobna razprava o pospeševanju industrije. Rumunski poslanec Man i u je zahteval reorganizacijo deželnega kulturnega sveta, in da se smejo dajati državne subvencije le na priporočilo tega kulturnega sveta. Polemizoval je z državnim tajnikom, ki je očital ne-madžarskim narodnostim, da odklanjajo predlogo s partikularističnega stališča. Ako državni tajnik trdi, da je predloga potrebna, da se dogradi narodna država, dokazuje le, da se hoče s predlogo podpirati madžarsko pleme. Nekdo zaklice: „Ti si tudi Madžar!" Posl. Maniu: rNisem Madžar!" (Vihar in klici: Predsednik ga mora ukoriti!) Maniu je ponovil, da ni Madžar, kar je vrišč povečalo, ter so se slišali klici: Tukaj samo ogrski poslanci ! Posl. M a n i n: rD ve tretjini dežele so obljudene po nemadžarskih narodnostih!" Predsednik: „Gospod poslanec je poprej izjavil, d a ni Madžar. Sedaj pravi, d a je Ogrska razdeljena v narodnostne pokrajine. Zaradi takih besed, ki so proti (?) državnemu pravu, ga pokličem k redu." (Iz tega prizora se vidi neznosno stališče, ki ga imajo nemadžarski zastopniki v parlamentu^ LISTEK. Dežnim v Zagrebu. Spisal Josip Stare. Kdaj pa je bil Dežman v Zagrebu? — Bil je eno ali dve leti pred svojo smrtjo. Marsikdo se bo temu čudil: ali gotovo nihče bolj nego sem se jaz, ki sem pri ti priliki prvikrat v svojem življenju ž njim govoril v sijajni palači jugoslovanske akademije. Bilo je tako-le: Prilel sem k akademičnemu bibliotekarju Ivanu Tkalciću, da si izposodim neko knjigo. Ko stopim na vrata, mi prihiti Tkalcu nasproti in mi kar v eni sapi razodene veselo novico, da imajo imenitnega gosta, slavnega slovenskega rodoljuba Dežmana. Jaz ga debelo pogledam in mu nejevoljr o zavrnem: Dežman je najhujši nemškutar, a nikakršen slovenski rodoljub." — „Ne onaj nemškutar, nego drugi slavni Dežman je tu,u je popravljal Tkalčić. Jaz sem zopet svojo trdil, da imamo le nemškutarja Dežmana in nobenega drugega tega imena, ki bi bil spo- mina vreden. Skoraj da bi se bila sprla, ker nobeden od naju ni hotel odjenjati od svojega prepričanja. Naposled je Tkalčić predlagal kompromis, rekoč: „Veste kaj, pojdite z menoj, da Vas predstavim in seznanim z Vašim rodoljubom, ki ga kot zaveden Slovenec niti ne poznate ne." Privolil sem, kajti preveč me je mikalo poznati slavnega Slovenca, ki se baje zove Dežman. Stopivši v dvorano sem kar obstrmel. S predsednikom akademije dr. Račkim je stal v živahnem hrvatskem pogovoru mož, ki sem ga dobro poznal z ulice in iz „Brencelja", bil je — pesnik „Prokletih grabelj". — Bil sem v veliki zadregi Kako naj pozdravim človeka, ki ga živega nisem mogel videti ; kako naj govorim ž njim, ko sem vedel, da niti slavni Slovenec Miklošič ni hotel s Slovencem po slovenski govoriti, a kaj šele glavar nemškutarjev. Najrajši bi bil šel zopet iz dvorane ven; ali ni bilo več mogoče. Dežman se je že obrnil in brž, ko me je ugledal, meje spoznal, mi šel nasproti ter mi prav prijazno in ljubeznivo podal roko, kakor da sva si stara dobra prijatelja. Pravil mi je v lepi slovenščini, kako je kar očaran od prelepega Zagreba; kako se ne more dosti načuditi raznoterim kulturnim zavodom hrvatskim; a proti vsem skupaj nam je v precej dobri hrvaščini nadaljeval, kako obžaluje, da se ne more dlje muditi v krasni hrvatski stolici, kajti da se je predolgo zadrževal pri izkopinah na Dolenjskem, a vračajoč se Črez Karlo-vec, hotel se je od enega vlaka do drugega ustaviti, da vidi Zagreb. Radostno sprevida, da je ta stanka prekratka ter nam je za gotovo ob'jubil, da bo prav kmalu zopet prišel v Zagreb, a!i na dlje časa. Ni ga bilo več. Menda ga je prehitela smrt. Pa Čemu to pripovedujem? Ali je to imenitno? — Četudi ni imenitno, zanimljivo in značilno je gotovo. Ime Dežman se v kulturni zgodovini slovenski nikakor ne bo moglo popolnoma zamolčati. Že stari Dežman, stric našega nemskutarskega uskoka, je bil dober Slovenec in še boljši prijatelj Valentina Vodnika. Bil je trgovec in samec, a prodajalno je imel v Špitalskih (zdaj Stritarjevih) ulicah na oglu pred mostom. Trgov-ska pomočnika sta mu bila Fran Sa-ver Souvan in moj oce. Nasproti njegovi prodajalni je takrat še stala mala špitalska cerkvica, v kateri je nekdaj propovedoval Primož Tru bar. Navadno je cerkev bila zaprta, a ključ so imeli v Dežmanovi prodajalni. Valentin Vodnik, ki je običeval maševati v rečeni cerkvici ali kapeli, se je torej vsako pot moral prej oglasiti v Dežmanovi prodajalni. Nato mu je oče odprl kapelo in mu pri maši stregel. Pa tudi sicer se je Vodnik rad pomudil v prodajalni ter se pomenkoval s starim Dežmanom. Leta 1815, ko so tudi v Ljubljani praznovali sklep dunajskega miru in so zvečer razsvetlili mesto, je Dežman na svojih oknih napravil slovenski transparent. Prigodno besedilo je zložil Vodnik, izreza! pa ga je moj oče. Le-ta mi je večkrat tožil, kako nehvaležno delo je to bilo, kajti tedanji ljubljanski meščani se za to niti zmenili niso. To je bržkone bil prvi slovenski transparent in zanimljivo bi bilo, Če bi se v Dežmanovi zapuščini našlo rečeno besedilo, v katerem je Vodnik gotovo s kako besedo razodel svoje občutke z o žirom na tedanje politične spremembe. Kakor stric, tako je tudi njegov nečak Karel Dežman v mladih letih bil navdušen Slovenec in celo slovenski pesnik, ki je v znanih „Prokletih grabljah" drastično osmešil vojščaka, ki ni hotel več govoriti po slovenski, ko se je pod puško naučil nekoliko nemških besed. Dijaki smo ga spoštovali in ga poznali iz muzeja. Veliko veselje je bilo med nami, ko so ga leta 1861 izvolili za poslanca v prvi kranjski deželni zbor, in odtod v državni zbor na Dunaj ; ali jeli smo tudi razpravljati, kdo je bolji, ali on, ali Lovro Toman. Dognali smo, da sta oba dobra in da se bosta dopolnjevala drug drugega, kar nam bo še v našo korist. Žalibog, lepi naši upi se niso uresničili. Le prekmalu je z Dunaja prišlo žalostno poročilo o razporu teh naših slavnih mož. Dežmana je baje užalilo, da so Čehi tolikanj slavili in uvaževali živahnega Tomana, ki je s svojo zunanjostjo in z lepim svojim govorniškim darom obudil vso pozornost Iz srbske skupščine. Belgrad 25. oktobra. Minister je odgovoril na interpelacijo zaradi porabe 500.000 dinarjev kredita, ki ga je dovolila skupščina v zadnjem zasedanju, da se najdejo nova trgovinska pota za srbski izvoz. Minister je povedal, da namerava vlada prihodnje leto ustanoviti v vseh večjih pristaniščih Sredozemskega morja trgovinske agencije in trgovinske muzeje. Večji del srbskih izvoznih predmetov prenaša morsko pot. Svinje se bodo izvažale le zaklane in podelane v klobase ali prekajeno meso. Trgovino z živo živino namerava vlada sploh popolnoma opustiti. Zgradila bo potrebne železnice, osredotočila izvoz v smeri Donava-črnomorje, skrbela, da preide trgovina v roke trgovinskih družb, dajala kreditnim zavodom posebne ugodnosti itd. Kako se je porabil kredit 500.000 dinarjev, hoče minister pojasniti le posebni komisiji, ki jo naj izvoli skupščina. Grozodejstva v Mace-doniji. Carigrad, 25. oktobra. Znani vodja bolgarskih vstašev Apostol je prišel včeraj s 30 možmi svoje čete v vas Kosinonov v solunj skem okraju. Vas j e last avstro-ogrskega podanika Grka Papageorga. Vstaši so odpeljali Grka Peslivanisa in njegova brata pred vas ter ju uprav, slekli iz kože. Tudi par žensk je umorjenih. To je deloma maščevanje za grška grozodejstva, obenem pa upa Apostol na ta način izzvati intervencij o Avstro-Ogrske. In res je že prišel v vas avstro-ogrski generalni konzul z oddelkom turških vojakov, da vodi preiskavo. Dogodki na Ruskem. P e t r o g r a d, 25. oktobra. V merodajnih krogih so predlagali V i t-teja za namestnika na Polj-s k e m B e r o 1 i n, 25. oktobra. Z ministrsko naredbo se je prepovedalo vpisovanje ruskih dijakov na berolinskem vseučilišču, ker se je med ruskimi dijaki vdomačil sumljiv proletarijat. Odesa, 25. oktobra. V Vladi-kavkazu je oddelek roparjev na konjih naskočil prodajalno zlatnine sredi mesta. Najprej so roparji raz-gnali ljudi z ulice ter zasedli dohode. Prihiteli so vojaki ter streljali, toda roparji so ušli s svojim bogatim ropom. Dopisi. Z Notranjskega. Večkrat se je že obravnavalo v vašem cenjenem listu za in proti premestitvi poštnega urada iz Prestranka v Slavino. Dovolite torej še park črk, ne sicer o pošti sami, temveč o slavnem c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, o katerega pravičnem ura- državnega zbora, kadar je začel govoriti, medtem ko se zanj niso mnogo zmenili. Mogoče, da je tudi kaj drugega vmes prišlo, kar je Dežmana gnalo v nasprotni tabor, ki si je le z njegovo pomočjo mogel pridobiti toliko veljave na Kranjskem. Na vsako stran je za nas bila velika nesreča, da nam se je Dežman izneveril. Izgubili smo dobro delavno moč, a dobili nevarnega nasprotnika. Prav njegov poset v Zagrebu pa nam priča, da v Dežmanu ni do dobrega ugasnilo vsako domorodno čuvstvo; njegovo zanimanje in navdušenje, s katerim je poslušal pripovedanje in razlaganje predsednika dr. Račkega, ni moglo biti prihlinjeno: in Če bi bila v njem res zamrla vsaka narodna iskra, ne bi ga bilo v Zagreb, a če bi se samo iz radovednosti hotel ogledati mesto, ne bi ga prva pot peljala naravnost v jugoslovansko akademijo med hrvatske narodne prvake. Meni se je dozdevalo, kakor da bi se kesal svojega herostratskega, negativnega delovanja. Toliko kot majhen prispevek za karakteristiko moža, s katerim se bodo prmodnji raziskovalec naše kulturne zgodovine tudi morali nekoliko pečati. dovanju ža davno dvomimo. Že pri premestitvi gori omenjenega urada je dišalo nekaj po — korupciji; da se nismo motili, kažejo jasno besede nekega gospoda (ime na razpolago), katere je izrekel pred nedavnim: „Dokler sem jaz živ, ne bode Šla pošta iz Slavine, imam že jaz take prijatelje pri ravnateljstvu". Kdo in zakaj so ti prijatelji, ne bo-demo raziskovali, dasi je obče znano, da ima vsakdo neki gotovi vzrok, da je ene ali druge osebe prijatelj oziroma sovražnik. Dejstvo je le, da je šlo in gre še vedno pri poštnem ravnateljstvu v tej zadevi vse lepo po domače. Ne upoštevaje krajevne potrebščine, zahteve večine in druge okolšČine, ne odgovarja na vloge v tej zadevi niti uradom še manj zasebnikom — torej vse po prijateljih. Deželnega pismonoša ni niti poznati in ako mu kdo na vratih, ko pride s torbo, miloščino ponudi, ni nič čudnega — saj nima niti trohice znaka na sebi, da je v c. kr. službi, kaj še da bi imel predpisano uniformo s čepico. Imel jo je pač pred par leti in znabiti vsakih 10 let dobil novo — dovolj ima, naj si pa sam novo kupi, saj ima „sijajno" plačo, s katero mora preživljati ženo ter kopico otrok. In za to plačo mora prehoditi sleherni dan predpisano mu pot preko 20 km (ali ni to izkoriščanje delavca-usluž-benca?) poleg tega pa še večkrat težko nositi. Ni se torej čuditi, ako ne more poštnih pošiljatev redno dostavljati. Usojamo si torej vprašati, ako misli slavno ravnateljstvo v kratkem temu odpomoči, drugače nastopimo drugo pot. VeČ prizadetih. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 oktobra — „Narodni List", glasilo narodne stranke za Štajersko, je izšel. List se tiska v „Zadružni tiskarni" v Krškem in bo sprva izhajal vsak petek. Urednik lista je VekoslavSpindler. Pod naslovom rSomišljeniki" piše uredništvo: rNarodni List" je izšel, beseda z dne 30. septembra je meso postala! V 6000 izvodih roma glasilo bodoče narodne stranke za Štajersko po celi naši domovini. Sklenili smo list izdajati nekaj Časa popolnoma brezplačno. Mi nismo podjetje, da bi iskali dobička, naš namen je delovati za narodni program in za ustvaritev mogočne organizacije za boljšo bodočnost štajerskih Slovencev. Vse dopise pošljite edino pod naslovom: rN ar o dni List" v Celju. Možje n arodnjaki, bodite si tudi v svesti, da to podjetje stane mnogo denarja. Vstopite v krog onih požrtvovalnih mož, ki so sklenili ta list na vsak način vzdržati, in pridite, kdor more, na pomoč s prostovoljnimi denarnimi podporami. Osnovalni odbor je sklenil, da bode ves denarni promet v rokah dveh zanesljivih naših Članov, namreč gospodov dr. Janka Sernca, zdravnika v Celju, in dr. Ljudevita Stikerja, odvetniškega kandidata, v Celju. O prispevkih in izdatkih se bode vodil natančen račun, kateri bode od časa do časa strogo preskušan od v to voljenega odseka strankinega vodstva. Upamo torej, da ne bode manjkalo narodnjakov, ki bodo z znatnimi prispevki naše podjetje podprli. Od začetka se bodo sredstva uporabila v ta namen, da se utrdi naš časopis, kajti brez tega sploh ne moremo nič doseči. Pozneje bodemo seveda korak za korakom začeli pri drugih narodnih perečih vprašanjih, tako da se nikomur ni bati, da bi se ne obrnilo vse samo v narodno korist. Zneski pod 10 K se začasno ne sprejemajo. Vsaka denarna pošiljatev se pa naj glasi edino na ime: Dr. Ljudevit S ti ker v Celju ter naj se pristavi, da je prispevek namenjen za „Narodni List". Kar se na ta način v podporo lista vpošlje, zapisalo se bode vsakomur tudi v račun naročnine od onega časa naprej, ko bode se začel list pošiljati proti naročnini. Od začetka je, kakor rečeno, list brezplačen in se od nikogar naročnina ne bode zahtevala za začetne Številke. Narodne podjetnike uljudno vabimo, da vpošljejo inse-rate, s katerimi si bodo pri veliki razširjenosti lista morebiti zelo koristili, obenem pa tudi list podpirali. List stoji na trdni podlagi in ni dvoma, da bode naše početje imelo obVo božjega blagoslova, če bodete, cenjeni somišljeniki, ostali zmiraj vstrajno delavni. Naprej za narodni blagor!" — Pozdravljamo z iskrenim zadovoljstvom „Narodni List" v nadi, da bo inavguriral novo lepšo dobo na slovenskem Štajerskem ! — Preti Vikingom I Na Morav- skem izhaja list „Bily Prapor", katerega smo že tudi mi opetovano citirali. „Bily Prapor" je glasilo češke katoliške moderne inteligence, v prvi vrsti mlajše svobodomiselnejše katoliške duhovščine in se odločno bori za katoliško vero, zahteva pa pri tem tudi, da se cerkev modernizira in se prilagodi zahtevam časa. To zadnje ji pa Šteje v velik greh katoliška hierarhija in nadškof praški baron Skrben s ky je „Bily Prapor", ta eminentno katoliški list, prav tako pro-klel, kakor n. pr. škof Anton Bona-ventura „Slovenski Narod". Toda mladi duhovniki, prožeti z modernimi idejami, ki so na svojem shodu v Prerovu sprejeli v svoj program „krivoversko" zahtevo, da se odpravi celibat, se tega prokletstva niso ustrašili, nego so priobčili v zadnji številki rBilega Prapora" na naslov nadškofa Skrbenskega to-le pismo: „Vaša eminenca je izvolila 27. septembra 1906. izdati pastirski list za duhovščino praške nadškofije proti reformnim težnjam katoliških modernistov. V tem listu si Vaša eminenca dovoljuje obrekovanje, da proglaša moderniste in njihove težnje za neopravičene in pohujšljive. V tem pastirskem listu si dovoljuje vaša eminenca celo nasilstva, da prepoveduje lista „Rozvoj" in „Bily Prapor". Protestujemo proti temu in zahtevamo od vaše eminence, da se izvolite o naših stremljenjih poučiti s čitanjem naših listov, zlasti pa našega prerovskega programa; obenem pa sporočamo vasi eminenci, da duhovniki niso igračice in s u ž -n j i vaše eminence, nego akademično izobraženi državljani in posvečeni dušni pastirji. Vaša eminenca nima pravice, trgati jim iz rok list, v katerem razpravljajo o življenskih vprašanjih svojih, cerkve in domovine. Da naše cirilmetodijske težnje niso po volji raznim baronom in v nemškihin tujih tradicijah vzgojenim ljudem, ki jih je vlada posadila na češke škofovske stolice, za to mi ne moremo, takisto se pa tudi ne damo strahovati radi dobre naše stvari. Sveti Vaclav, zaščitnik zemlje Češke, svetec od ljudstva samega povišan na oltar, ne dovoli, da bi poginili mi sedaj ali v bodočnosti in varuj pred spletkami Vihingov dedščino cirilmeto-dijsko. Amen." — Tako govori nasproti svoj emu nadškofu češka duhovščina! Naša duhovščina se pa valja v blatu in prahu pred raznimi modernimi Vihingi! Ali je že stesana zibelka za tiste slovenske duhovnike, ki bi si upali s svojim Škotom govoriti tako, kakor govore češki svečeniki, zbrani okrog „Belega Pra-porja" ! V — Odkrita beseda naši „Družbi SV. Mohorja"! Iz Spodnjega Štajerja se nam piše: NotoriČna resnica je, da naša družba sv. Mohorja imponuje našim nasprotnikom po ogromni množini svojih članov. In ravno radi tega je ta družba institucija, ki ima jak kulturen pomen za naš narod. Družba, ki premore tolikanj članov, kot naša Mohorjeva, zamore intenzivno upli-vati na marsikatero stran našega kulturnega razvoja. — V nas Slovencih je zlasti domača vzgoja še zelo zanemarjena. Tu je treba nastaviti vod ter uporabljati sredstev v poboljšanje vzgojstva pri naših ljudeh. In kdo bi bil bolj poklican v to, nego družba sv. Mohorja? Nje publikacije pridejo v najobskurnejšo vas. Tudi seljak v zadnjem selu naše slovenske domovine bere Mohorjeve knjige in Če ne on, pa kateri njegovih znancev ali prijateljev. Tudi kulturnejši narodi od našega bi bili lahko ponosni na družbo, ki izdaja spise, v tolikem številu pristopne prostemu narodu, kakršna je naša Mohorjeva! Ali bi torej ne bilo umestno, da ta eminentno kulturna družba vsako leto spravi na dan spise, namenjene domači vzgoji našega ljudstva? Saj je ravno ta v nas tolikanj zapostavljena! Kako bi bilo lahko vse drugače v na- rodnem pokretu, če bi n a Š i ljudje svojo deco drugače vzrejali in domaČe vzgojevali! Vzgoja je podstava poznejšemu življenju! Domača vzreja je temelj dostikrat vsej poznejši sreči posameznika. A treba je v to napotil, pravih praktičnih migljajev! Družba sv. Mohorja naj izda poslej mesto m o lit-venikov, katerih imamo itak na preostajanje, poljudnih spisov o domaČi vzgoji! Vi pa, ki čutite sposobnost v to — osobito vi, učitelji! — zastavite svoje pero v to svrho ter pišite tozadevne razprave. Upamo, da slavna Mohorjeva družba ne bode zamudila, take sestavke objaviti; kajti nje namen je vendar v prvi vrsti ta, naš narod povzdigniti na višji nivo občne izobraženosti . . . Brez podstave in prave podlage pa sploh ni misliti na realno, trdno stavbo! Temelj vsej vzgoji in poznejši pravi izomiki pa je — umna domača vzgoja. To negujmo sprva in v to nam pomozi naša ponosita kulturna institucija: dična družba sv-Mohorja! Branirod. — Prakatoliški patent so iz- tuhtale ultrarimske „Siidosterreichi-sche Stimmen" nemškutarskega mariborskega kneza in škofa ter človeka, s katerim hočejo ukrotiti „akademični mob" in preprečiti demonstracije o priliki rektorskih instalacij, kakršno je vprizorila nedavno akademična mladež na zagrebški univerzi. Sredstvo ima vsa svojstva, ki ga po vsi pravici usposobljajo za patentirano napravo, je popolnoma novo, edino svoje vrste, poceni, ker ne stane niti vinarja in jamči že samo ob sebi za popolen uspeh; in poleg vsega tega je še vendar čez vse meje in mere črno, reakcijonarno in ultramon-tansko, torej povsem katoliško. In to sredstvo so — možje iz naroda — naši ršnajdik" podčastniki! Ti panajo s svojim odločnim nastopom akademike-prostovoljce, zakaj bi ne „uredili" akademičnega postopanja in nastopanja na naših vseučiliščih —?! V očigled tej iznajdbi nam pač ni treba znova preiskovati in secirati pojmov naših črnuhov o akademiji, akade-mični svobodi, akademiČnem čutu in dostojanstvu itd., in tako izpostavljati svoje življenje gotovemu poginu vsled izhlapevajočega smrada, ta iznajdba jih znači dovolj. In taki sadovi se rode v glavah ali bogvekje — mož (?), ki so cvet naše duhovščine, vzgojeni na najvišjih svojih učiliščih, ki so nekako nadaljevanja njihovih akademij (?), v pr os veti j enih in maziljenih glavah „tudi" — doktorjev pod pokroviteljstvom že skoro nezmotljivih knezov in škofov! Potem naj pa še kdo reče, da praški akademiki niso imeli prav, rekši, da bogoslovje ne spada na vseučilišče. — Zakaj je odklonil žnpan Hribar srbski red? Z ozirom na vest, da je župan Ivan Hribar odklonil red sv. Save, s katerim ga je odlikoval srbski kralj Peter, na-glašajo „Narodni Listy", da župan Hribar načelno neČe sprejeti nobenega reda in daje iz tega vzroka lani odklonil tudi visoki avstrijski red, ki mu je bil namenj en. — „Zopet Nemec"! Piše se nam: Tozadevno notico vašega lista je pojasniti v toliko, da je bil vrli naš dr. Žižek kot distriktni zdravnik ob enem tudi zdravnik vojniške dež. hiralnice. Služba distriktnega zdravnika je razpisana do 3 1. t. m. Deželni odbor štajerski ni hotel počakati — pac iz političnih motivov — da bi mu slovenski di-strikt predložil prošnje domačih ozir. slovenskih peten tov in se je požuril imenovati svojega porabnega zdravnika za omenjeni zavod. Ker pa di-strikt želi v svojem razpisu, da morajo biti gg. reflektanti zmožni tudi slovenskega jezika v govoru in pisavi, se opozarja s tem javnost, da ni služba hiralničnega zdravnika z ono distriktnega zravnika v nikaki zvezi. — Odlikovanje. Strojevodja južne železnice g. Ivan Sieberer in Marija Pirnat, okrajna babica v Loki pri Mengšu, sta odlikovana za 401etno zvesto službovanje o častno svetinjo. — Reperloire slovenskega gledališča. Danes, v petek, tretjič romantična opera „Biseri", ki je že dvakrat napolnila gledališče. — V nedeljo pop. ob treh žaloigra „Mlinar in njegova hči" za one, ki se večerne predstave te- igre ne morejo udeležiti. Cene znižane. Naslovni vlogi igrata g. VerovŠek in gdč. Noskov a. — V nedeljo zvečer opern a predstava. — Odlikovani nmetaiki v Sofiji. Knez Ferdinand bolgarski je odlikoval jury na II jugoslovanski umetniški razstavi v Sofiji s temile redi, in sicer: predsednika jugoslovanskega umetniškega društva „Lada". prof. Vješina in profesorje M u c h o in Vlaho Bukovaca s ko man— derskim križcem „Za Graždan-sk a Z asi u ga", nadalje Ris t o V u-kanovića, D. Jovanovića, R, FrangeŠa, F. Kovačevića, O. Ivekovića in Ferda Vesela z redom „Za GraždanskaZasluga IV. vrste in Mateja Jamo z redom „Za Graždanska Zasluga- V. vrste. — Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišča za IV. zasedanje, ki se prične na dan 26 listopada t. 1. Glavni porotniki: Adamič Ivan, hišni posestnik iz Kamnika, Brus Karel, zasebni bla-gajničar v Ljubljani, Čar man Ga-špar, posestnik v Škofji Loki; Detel a Ignacij, posestnik in gostilničar iz Moravč, D r a Š1 a r Anton, posestnik in gostilničar iz Borovnice, GriČar Janez, trgovec, Ham Josip, posestnik in mesar, oba v Ljnbljani, Hlebš Ferdo, trgovec v Kranju, Hudo vernik Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani, Jal en Ivan, posestnik in gostilničar v Ratečah, J a m n i k Josip, posestnik in gostilničar v Pij a vi gorici, Jeglič Rudolf, gostilničar. Kalan Franjo, trgovec, oba v Kranju, KeršiČ Peter, posestnik tovarne za vozove v Spodnji Šiški, Kregar Ivan, pasar v Ljubljani, K r e n n e r Franjo, zasebnik v Kranju. Kum p Matija, c. in kr. stotnik v pokoju v Ljubljani, Majdič Vinko, veleindu-strijalec, Majer Mavrilij, pivovar-nar, oba v Kranju, Modic Ivan, posestnik in gostilničar iz Bloške polic-, Modic Franjo, posestnik v Lahovem. Lož, P a ar Ignacij, kantiner na Savi, Perles Adolf, tovarnar in posestnik, Počivavnik Karel, gostilničar in posestnik, S am a s sa Makso, tovarnar in posestnik, vsi v Ljubljani, Ser k o Franjo, trgovec in posestnik v Cerknici, Stupica Franjo, trgovec v Ljubljani, Švigelj Ivan, trgovec in posestnik iz Selščeka, Švigelj Fr , tovarnar in posestnik z Brega, Tratnik Leopold, pasar in posestnik v Traven Ivan, trgovec in posestnik na Glincah, Valenčič Rudolf, posestnik v Trnovem, Ilirska Bistrica, Ver bič Josip, tovarnar in posestnik v Doleh, Vodnik Alojzij, kamnosek in posestnik, \Vider Ivan, vrtnar in posestnik, oba v Ljubljani, Zadii^ France, posestnik iz Senožeč. Nado-mestniki: Lokar Jožef, gostilničar in posestnik, Mar ch o t ti Ivan, prodajalec usnja, Medica l^an, zasebni blagajnik, Meglic Karel, knjigovodja in posestnik, Pardubskv Alojzij, kontorist in posestnik, Prusnik Anton, mesar, Stenovec Robert, zasebnik, Szantner Franjo, črevljar, Step i c Peter, gostilničar, vsi v Ljubljani. — Odbor „Ljubljanske društvene godbe" naznanja s tem vljudno, da oddaja godbo in sprejema vsa tozadevna nar u čila g. Matej Ćadež, (pisarna g. dr. Ta v Č ar j a). — Kmetijska družba kranjska priredi dne 17 , 18. in 19. novembra t. 1. v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani vinsko razstavo, poseben kranjski odbor pa priredi dne 18* novembra t. 1. dopoldne ob poludeseii. tudi v veliki dvorani „Mestnega doma-v Ljubljani vinarski shod. Vinska razstava se svečano otvori v soboto, 17. novembra ob petih. K svečanosti otvoritve bo imelo pristop le povabljeno občinstvo in gg. razstavljalci. Vinska razstava bo splošno pristopna v soboto, 17. novembra od šestih zvečer naprej in v nedeljo, 18. novembra ter v ponedeljek, 19. novembra od dveh popoldne naprej. Vsak večer bo igrala od osmih naprej „Društvena godba" Vstopnina na razstavo bo znašala 50 vin. — Vinarski shod bo razmotrival naslednja vprašanja: 1. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? 2. Kako stoji s porabo čistih kvasnih gliv v kletarstvu r 3. Vrednost kranjskih vin z ozirom na njihovo kemično sestavo. 4. Kako pospešiti kupčijo z vinom iu dvigniti izvoz kranjskega vina? 5. V kakšnem razmerju naj bo živinoreja z vinstvom, da se zadosti potrebi po gnoju? 6. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? 7. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Pristop k zborovanju in udeležba pri razgovoru vinarskega shoda sta prosta vsem vinščakom. — Nujen poziv in prošnja. Gg. kranjske vinščake pod- Joisana odbora nujno prosita obilne Kjeležbe pri razpravah na vinarskem ■ .hodu, in da na razstavo po Ijjiožnosti pošljejo mnogo vrst svo-Ijih najboljših vinskih pridelkov. Fi- ■ iejša in dragocenejša vina je poslati lv pravilno opremljenih vinskih ste-I zenicah od vsake vrste najmanj 25 I jeklenk, docim se navadna in zlasti I letošnja vina morejo poslati v sodčkih 1 Ćd od 60 litrov ali več franko na 1 naslov c. kr. kmetijske družbe, in si-I cev naj kasne j o do 10. novem-|bra t. 1. Oni gg. vinšČaki, ki razsta-I vijo svoja vina, naj prijavijo kmetij-I sfei družbi do 5. novembra svojo ude- ■ ležbo ter naj v prijavi navedejo šte-I vilo vinskih vrst in število steklenk, I oziroma sodčkov, ki jih pošljejo. Raz-I stavljena vina bo presojevalna komi-I siia odlikovala z diplomi I., II. in III. I Vrste. — Glavni odbor ces. kr. I kmetijske družbe kranjske: O. I p L Detel a s. r., predsednik. Gustav Pire s. r., ravnatelj. — Odbor za prireditev vinarskega f shoda: Anton grof Barbo s. r., predsednik. Frančišek Go mb aČ s. r.. tajnik. — Važno za konjerejce. Dne 31. oktobra t. 1. pride komisija, obstoječa iz zastopnikov kmetijskega ministrstva, domobranskega ministrstva in kmetijske družbe v Št. Jernej, da se s konjerejci krškega in novomeškega okraja posvetuje o konjerej-skih zadevah. Vsled tega se bo vršilo ob devetih na prostoru za konjske dirke zborovanje konjerejcev. — Posvetovalo se bo o nakupovanju konj za vojaštvo, o zopetni vpeljavi konjskih dirk v Št. Jerneju, o oddaji plemenskih kobil, o vzreji žrebet, o napravi skupnih pašnikov za žrebeta ter o drugih zadevah v svrho povzdige konjereje. — Konjerejci se prosijo, ia se tega posvetovanja v prav obilnem Številu udeleže. Tudi se prosijo posestniki lepih plemenskih konj (kobil in žrebet), da jih ta dan na dirkališče v Št. Jernej dovedejo, kjer si jih ogleda prej omenjena komisija iz tega namena, da za te kobile spo-sobne in najbolj pripravne žrebce prideli v žrebčarske postaje Št. Jernej, Cerklje, Rakovnik, Škocijan, Novo mesto in Kostanjevico. — Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v L j ubij ani. — Tovorno blago za Trst c. kr. državne železnice se od danes naprej brez izjeme sprejema in odpošilja. — Glas iz občinstva« Piše se nam: Črtali smo v „Siov. Narodu" poročilo o ljubljanski občinski seji ter se s pripombo obč. svetnika Ha-nuša, da električna železnicu ne bo imele, pravega uspeha, dokler se ne podaljša do Šiške in Viča, popolnoma strinjamo. Proga od juž. kolodvora mimo deželne bolnice je, kakor smo prepričani, jako potrebna in jo ' ljudstvo še precej porablja, nasprotno pa skoraj lahko trdimo o progi od glavnega trga do dolenjske železnice, ker so vozovi, recimo od podaje pri Koslerjevi vili do dolenjskega kolodvora malone vedno prazni tako, da se dozdeva, kakor bi se vo-rili tje le zračit. Ker je električna železnica po mestu premalo razširjena, služi večinoma le takim, ki imajo v njeni bližini opraviti, nikakor pa ne drugim, in ker mesto Čim-dalje večje postaja, bi bilo treba skrbeti, da se tudi električna železnica podaljša, da ne bode v prid le zgoraj omenjenim, marveč občinstvu v obče. Zupan Ivan Hribar je govoril o podaljšanju železnice v Šiško, omenil pa ovire, ki jih dela južna železnica zaradi prevoza preko, ozir, pod njeno progo. Zadnje sicer ne .vomimo, vendar pa smo mnenja, da se težkoČa lahko odstrani s tem, da se napravi na primer čez progo južne železnice pri šišenski mitnici, kakor se enako tudi po večjih mestih vidi, mali železen mostiček s stopnicami, kar mislimo, da južna železnica ne more prepovedati. Ljudje bi se torej pripeljali do omenjenega mostiČka, tam bi izstopili ter se podali čez mostiček v tam stoječi tramvaj, ki bi jih peljal v Šiško. Skoraj vsakdo ve, da Šiška v številu prebivalstva nikakor ni najzadnja v primeri z drugimi predmestji. Ako pa se vpoštevamo, da ima precejšnjo industrijo, veliko obrt, mnogo veletrgovin z vinom, pivom i. dr., dalje skladišča ljubljanskih trgovcev, ne računši še neštevilo dijakov in dija-^nj? ki obiskujejo ljubljanske šole m izletnike, ki radi prihajajo v Šiško, ru dvoma, da bi imela električna že-ifznica uspeh in to tem bolj, ker je biska od Ljubljane precej oddaljena. Gotova resnica pa je, da bi vsakdo dal rajši par vinarjev za tramvaj, kakor pa, da bi se poleti v veliki vročini na prašni cesti tajal, v dežju do kolen blato tlačil, po zimi pa sneg do trebuha gazil. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da vozi kamniški vlak le do državnega kolodvora in bi tore] marsikdo, ki se ž njim pripelje, rad porabil električno železnico. Da je tramvaj, ki bi vozil na Vič, tudi Jako potreben, priznamo, in se nade- jamo, da se bodo za to tudi zavzeli ViČani. — Šišensko občinstvo. — Plesna zabava s bitko. V Stranski vasi pri Dobrovi v ljubljanski okolici je bila v nedeljo v gostilni Petra Selana plesna veselica, katere so se udeležili fantje iz domaČe vasi in z Dobrove. Staro sovraštvo je bilo vzrok, da so se sprli in stepli. Pri tem se je Franc Kr-žišnik oborožil z gnojnimi vilami in bi bil prebodel Jožefa Suha-dolca, da mu jih niso o pravem Času odvzeli. Franc Selan je zbijal s kladivom okrog sebe, drugi so se pa bojevali s kozarci, steklenicami in drugim orožjem. Več fantov je poškodovanih, nekaj težko. Peter D o 1 i n a r mora celo ležati. — Lovski blagor. G. Edvard Tavčar je ustrelil včeraj na Slemenu, revirju preserske lovske družbe, o priliki brakade na srne krasno osem kil težko divjo mačko. — Kam plovemo ? — Že v tretje se razpisuje nadučiteljska služba v Trnju na Krasu, vkljub temu, da so za njo vsakokrat kompetenti. Zares nova praksa, po kateri imajo pro-vizorične učiteljice predno«t pred moškimi definitivnimi učitelji. To novo metodo se opazuje ne-le v Trnju, pač pa tudi drugje. To pa je že od sile, da vsak kaplan v šolskih zadevah več nkaže, kakor kdo drugi, zlasti kak davkoplačevalec. Ako ni kaplan, ki ima srečo biti krajni šolski predsednik, za učitelja, je takoj prosilec ob kolek in zaprošeno mesto. Je to prav? Ne in ne! Železny v Trnju je pač zadovoljen, da se mu je vroča želja izpolnila ter je dobil kar 2 provizorični učiteljici. Nimamo proti tema gdč. ničesar, a zakonito in pravilno ni, da se nakrat kar po dve provizorični učni moči nastavi, od katerih ena mora poučevati višjo skupino, česar menda tudi šolski zakon ne zahteva. Radovedui smo le in tudi pravilno bi bilo, da se ponovno zglase dosedanji prosilci za ravnokar razpisano mesto. Računajoč na učiteljsko kolegijalnost in učiteljsko pravo je želeti, da bi se ravnoprej omenjeno zgodilo, kajti le tako bo mogoče spoznati kam piovemo in kje, da je pravzaprav vzroka issati radi zapostavljanja definitivnih učnih moči. Ni pa tudi prav, da se hoče starega penzijoniranega učitelja na dvoraz-rednico v Trnju postaviti ter s tem mladim učiteljem škodovati! Oh ti ubogi „status". —J— — Novo nabiran{e — sedaj za spomenik kardinala! Na Sveti gori je bilo te dni nekaj pobožnih romarjev z Gorenjskega. In ti romarji so bili strašno žalostni, ker kardinal Missia še nima spomenika na Sveti gori! Kardinal počiva v kapelici sv. Mihaela ter si je sam določil, kak naj bo njegov grob in napis. Čemu torej sedaj kar nakrat še — spomenik! — V ..Slovencu" piše neki duhovnik, da bi morali obe škofiji, goriška in ljubljanska, postaviti „zaslužnemu nadpastirju" primeren spomenik, Češ, ^hvaležni verniki bodo radi prispevali" ! Že zopet verniki! Kaj niso prav nič za drugega verniki tu nego samo zato, da jih izžemajo dan za dnevom katoliški duhovniki? Če hočejo postaviti spomenik kardinalu, naj mu ga postavijo duhovniki, saj imajo dosti denarja. Ubogo ljudstvo pa naj pustijo na miru, saj že tako vedno le daje in daje! — Umrla je Filomena Miil-ler v Zagorju ob Savi, soproga g. Ivana Mullerja ml. — V Avberu na Krasu je umrl veleposestnik in župan g. Jakob Pegan. Bil je vrl narodnjak. — Trboveljski „S&ngerbund" ima spet — kakor se nam piše iz laškega okraj8 — za svojega „Sang-warta" splošno znanega učitelja X. Je-li ta mož — rojen Savinčan! — za časa svojega bivanja med trboveljskimi „heilovci" povsem pozabil, da je Slovenec ter zapravil že ves svoj ponos?! Kaj naj rečemo možu, ki se udinja društvu, ki provokato-rično med Slovenci propagira nem-štvo? Kje bi slično postopal med Slovenci — Nemec ? ! Iz Celja, 26. oktobra: Notico v vašem listu radi nekega detomora je popraviti v toliko, da storilka ni bila uslužbenka pri „Hotel Mahr, marveč pri Juriju Skabernetu, bratu umrlega posestnika oziroma svaku vdove Skabernetove, sedanje imejiteljice omenjene gostilne. — Enakost imen je povzročila ono vest, ki še sedaj kurzira po mestu. — Učiteljsko društvo za Laški Okraj." Poročali smo že, da si učiteljstvo laškega okraja snuje svoje društvo. Ustanovni občni zbor tega društva bode v nedeljo dne 4. novembra 1906. zjutraj v središču okraja na Zidanem mostu v tamkajšnji šoli. — Želeti bi bilo, da se tega zbora kolikor toliko vdeleže tudi kolegi in koleginje iz sosednjih okrajev Celje in Radeče na Kranjskem. — V Dravo je skočil v Mariboru 681etni Valentin Wegschai -der iz Celovca. Wegschaider je preživel 35 let na Ruskem in drugih vzhodnih državah. V Mariboru je tr- govcu Kresniku posodil ouuu HLt katerih pa na noben način ni mogel dobiti nazaj in ga je Kresnik vedno „vlekel", naj bo vesel, če dobi polovico ali pa ničesar. To je upnika silno vznemirjalo, ker ni imel nobenega denarja in ko je naposled videl, da iz njegovega dolžnika res ni spraviti nobenega solda, je storil žalosten konec. Kresnik je takoj zaprl trgovino, ko je izvedel za samomor. Baje je na kraju konkurza. — Vodo mesto vina je prodala! „vinski" trgovec, 361etui Maks Vodušek iz Marij pri Mariboru. Njegovo n vino" je bilo tako preparirano da sploh ni bilo užitno. Mož je vedel, da so njegova dejanja kažnjiva, zato se je izdajal pod tujim imenom. Obsojen je bil na šest mesecev zapora. — Samomor. Ona ženska, ki se je zadnjo nedeljo obesila v Maribora, je A p o 1 o n i j a G o r j a k iz Tezna pri Mariboru. Vzrok samomoru je domaČ prepir. — Nova godba. Z a ljutomerski okraj se ustanovi godba pod imenom nMuropoljskanarodna godba". — Za geometra v Ljutomera je nameščen gosp. D olešek. Njegov prednik Karel Sprung gre v Ptuj. — Radgona izgubi garnizijo. Skoraj 10 let je bil v Radgoni 37. artilerijski polk v garniziji. Spomladi pa odide v Zagreb, kjer bo nastanjen v novi vojašnici. — Električni tok jo ubil 36-letnega rudarja Leop. Ivartnika v Liši pri Prevaljah na Koroškem. Ivartnika je kaznovala neprevidnost. — Samomor starca. V Trstu se je včeraj popoldne vrgel kakih 70 let star mož 10 metrov globoko in obležal mrtev z razbito lobanjo. Bil je delavskega stanu, ne ve se pa, kdo da je. — Skesal se je neznan tat, ki je v 'T'rstu ukradel blagajniČarki A sle g ar hranilnično knjižico in jo potem po nekem otroku poslal nazaj, ne da bi bil kaj vzel iz nje. — Hud Italijan je zidar Anton Mojessano iz Kalabrije. V Trstu je svojo ljubico Rozo Ceffeli z britvijo obrezal po obrazu, daje morala v bolnico. Mojessano se je skrival po činu pet tednov, zdaj so ga pa le prijeli. — Tatvini. Gostilničarju Grego r j u S a 1 i č u v Trstu so neznani tatovi opoldne ukradli iz stanOVaaja vrednostnih reči za 353 K. — Štefanu Simčičn tudi v Trstu je pa Nemec Jožef Bruck ukradel uro z zlato verižico, a so ga še v pravem času dobili in izročili sodišču. — V področju slovenskega akad. društva „Slovenije" se je ustanovil „Klub slovenskih medicincev na dunajski univerziu v svrho strokovne izobrazbe slovenskega zdravniškega naraščaja. Klub bo prirejal strokovna predavanja in ekskurzije, si osnoval strokovno knjižnico in tudi sodeloval pri sestavljanju slovenske medicinske terminologije. Za zimski tečaj t. 1. se je klubov odbor konstituiral sledeče: Načelnik: med. A. Jenko; tajnik: med. E. M ur gel; blagajnik: med. J. Bacar; preglednik: med. V. Breskvar. — Osveta prevarane ljubice. V Gospiču pri Zagrebu je Štefan Dinkovič, jako lep mladenič, vzljubil Rožico Smoljan. Dekle se ni branilo ljubezni. Sčasoma se je pa Štefan naveličal Rožice in si izbral drugo ljubico. Rožica se je sklenila maščevati, zato je Štefana udarila s sekiro po gla\i, da ga je težko ranila. Rožicina nasprotnica se je ustrašila rarjarjene prevaranke in zbežala. — Noč ga je vzela. Leta 1904. se je preselil v Ljubljano Lah Albert Umbert Baruchello, najel v Židovskih ulicah št. 5 lokal in začel prodajati južno sadje, namizno olje, divjačino, oskubeno kuretino in morske ribe. „Kšeft" je delal precej dobro, akopram ni znal drugega jezika, kakor blaženo laščino. Blago je včasih dajal zelo nizko ceno in so si mnogi že različno šepetali na ušesa. Baruchello se pa ni dosti zanimal za razne govorice inje delal svoj „kšeft" mirnodušno dalje. Pred kratkim pa je izvohal, da se zanj zanima državno pravdništvo in meni nič, tebi nič, drugi dan ga že ni bilo nikjer. Svoji usodi je popustil baje brez vseh sredstev ženo in tri otroke in jo neki popihal na Nemško. — Pod brzovlak je nameraval skočiti danes dopoldne poleg prelaza pri Cesti na Rožnik neki še mlad človek. Ko je prišel na progo, je bil že signal, da bode vlak kmalu tukaj. Ko sta ga policijski stražnik in železniški čuvaj klicala nazaj, se ni za nobenega nič zmenil; šele ko je stražnik skočil za njim in ga opozoril, da bode kmalu pridrdral vlak, mu je rekel, da baš tega čaka, ker hoče pod njega skočiti. Nato ga je spremil na osrednjo stražnico. Videti mu je, da je nekoliko zmešan. — Prijeta sovodnica. Policija je včeraj prijela 491etno Marijo Ko-rošČevo, rodom iz Cerovca pri Mirni peči, ki pa že več časa biva v Zagrebu, ko je privedla iz Zagreba svojo žrtev, nekega 191etnega dekleta, s katerim se je t otela okoristiti in ako Dl 86 JI DllO to posrouiiu, jo dovala, da lahko privede de dvoje žrtev. Začetkom je trdila, da je Marija Sevškova, da je njen mož plaka-ter v Zagrebu in da ima tam tri otroke; pozneje je pa šele povedala, da živi v Zagrebu z nekim Sevškom v priležništvu. Delala se je povsem nedolžno in trdila, da je prišla z dekletom sem samo zato, ker ji j"e bilo 20 K dolžno. Tudi pri sodišču je milo vila oči proti nebu in poudarjala, da ni pripeljala „cure" iz dobičkarije, ampak samo zaradi dolga. Sovodnice so vse zelo navihane in jim oblastva le s težavo stopijo na prste. Ker je pa bil tu eklatanten slučaj in je tudi žrtev povedala proti imenovanki dovolj o bremen ilnosti, je sodišče Koro-ščevo obsodilo zaradi sovodstva in napačne napovedbe imena na 3 mesece zapora in menda si babura dobro premisli, predno pride Še s takim „ blagom" v Ljubljano. Po prestani kazni ji zap oje odgonski voz. — S kostanja je padel včeraj popoldne na Dolenjski cesti, ko je listje tresel, llletni šolski učenec Martin Jankovič in sa tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. — Pes je popadel včeraj popoldne v Kolizejskem vrtu nekega šolskega učenca za levo stegno. Lastnik psa je znan. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 23 Hrvatov in 5 Slovencev. 10 Hrvatov je šlo v Heb, 31 jih je pa prišlo nazaj. — Izgubljene in najdene reči. G. Pavel Košenina je izgubil zlato iglo, vredno 40 K. — Poddesetnik Kristjan Španiček je izgubil častniško verižico, vredno 5 K. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v kavarni „Pre šer en". Vstop prost. — Jugoslovanske vesti. — Hrvatski sabor. Kakor poroča „Hrvatska", bo sklican hrvatski sabor v sredo 31. t. m. Ako bi pa to nikakor ne bilo mogoče radi zasedanja državnega zbora v Budimpešti, se sabor skliče najkasneje 12. novembra t. 1. Bodoče zasedanje hrvatskega sabora bo velike važnosti, ker se bo na tem zasedanju razpravljalo o zadevah, ki so vitalnega pomena za Hrvatsko. Uvesti se namreč imajo razne ustavne svoboščine, pred vsem se pa ima skleniti zakon o čistoti volitev in reforma tiskovnega zakona. Sabor bo zboroval nemara do konca tega leta, ker je treba rešiti vse zakonske osnove, ki jih je izdelala vlada. Kakor se govori, se takoj po končanem zasedanju sabor razpusti in se razpišejo nove volitve. —- Radi srbske zastave. Iz Zemuna se poroča: Srbsko parobrod-sko društvo je razobesilo na svojih parobrodih razen madjarske zastave tudi srbsko narodno zastavo. Načelnik zemunske policije je protestiral proti temu in sporočil ravnateljstvu parobrodskega društva, da ima društvo pravico razobešati na svojih ladijah samo srbskotrgovinsko zastavo. Ravnateljstvo je odgovorilo, da Srbija nima posebne trgovinske zastave in da ji državna truboj-nica služi ob enem tudi za trgovinsko zastavo. Šef polieije se je obrnil na višjo oblast za navodilo, kako mu je v tej zadevi postopati. Višja oblast mu je ukazala, naj zabrani razobe-šanje srbske zastave. Ako bi se pa zastava vkljub temu razobesila, naj jo da odstraniti po redarstvenih organih. — Kakor se torej kaže, lahko nastane radi tega dogodka med Av-stro-Ogrsko in Srbijo nov konflikt, ki bi mogel imeti hujše posledice nego sedanji carinski spor. — Opera v Belgradu. Uprava narodnega gledališča v Belgradu je sklenila, da prične z novim letom z opernimi predstavami. Spočetka se bodo vprizarjale lažje opere, ki se bodo dale lahko izvajati v danih prilikah. Poleg Orželskega, bivšega tenorista slovenskega gledališča v Ljubljani, bo angažovan še eden tenorist, eden baritonist in ena solistinja. Prve opere, ki se bodo pele, bodo: Mascagnijeva „Cavalle-rija rusticana", Leoncavallovi „Pagliacci" in Smetanova „Prodana ne vesta". — Hvaležna Srbija. Lani je umrl znameniti srbski pisatelj Janko Veselinović zapustivši nepreskrbljeno rodbino. Veselinović si je pridobil za srbsko književnost nevenlji-vih zaslug. V znak hvaležnosti je srbska vlada predložila skupščini predlog, naj se votira rodbini pokojnega Janka Veselinovića letna podpora 1200 dinarjev. To je lep zgled narodne hvaležnosti! — Srbska država za Makedonce. Srbski ministrski predsednik in minister zunanjih zadev je izročil skupščini predlog, s katerim zahteva kredita 300.000 dinarjev za podporo Srbom in njihovim rodbinam v Stari Srbiji in Makedoniji. Ta predlog je skupščina pozdravila z živahnim odobravanjem. _ milijonov dolarjev primanjkljaja so dognali pri nepričakovani reviziji državne blagajne v Pensvlva-niji. Državni zakladničar pravi, da je ta denar moral izginiti v blagajne nekaterih republijskih politikov. — Pri dopolnilni dežel-nozborski volitvi za mestni okraj P 1 z e n j je bil izvoljen mla-dočeški šolski svetnik C i p e r a. — Proti zvišanju poštnih in telefonskih pristojbin se je najodločneje izrekel gremij dunajskih trgovcev v vlogi na trgovinskega ministra. — Punt zamorcev V Fila-delfiji je nad 2000 Zamorcev navalilo na gledališče, v katerem se je igrala neka za Zamorce žaljiva igra. Najprej so spodili igralce s kamenjem, potem pa so se spravili na gledalce ter jih hudo pretepali in pometali iz gledališča. Policija ni mogla ničesar opraviti. — Izdelki iz gumija se podraže za 5%. * Tujci v Londonu. Letos je obiskalo London nenavadno mnogo tujcev, največ Američanov in Francozov. Američani porabijo svoje bivanje v Londonu navadno v to, da si nakupijo modne obleke, in krojači ter šivilje delajo sijajne kupčije, ker Američanom ni nič predrago. Vsako leto obišče London do 10.000 Američanov, ki navadno ostanejo v mestu ter si nakupujejo razne potrebščine toliko časa, da jim zmanjka denarja za vrnitev v domovino. Potem obiščejo ameriški konzulat ali londonsko ameriško dobrodelno društvo, da jih pošlje domov. Lani se je vrnilo na ta način domov 745 premožnih Američanov. * Ooudeauov pes. Znani francoski pisatelj Gaudeau, ki je umrl nedavno v Italiji, je imel velikega psa, ki ga je naznanil za psička za zabavo, da bi mu ne bilo treba plačati davka. DaČvna oblast pa je kmalu zvedela za zvijačo ter poslala k pisatelju izterjevalca, ki je Gaudeauju razložil, da so le pastirski psi davka prosti. Takoj je proglasil Gaudeau svojega psa za pastirskega, si kupil ovco ter jo vodil s seboj na vrvici, zadi pa je šel pes. * Gozdna vila. Blizu Ženeve so prijeli žensko, ki je 11 let živela v gozdu kot divje bitje. Opetovano so jo videli v gozdu od daleč pastirji ali lovci, toda vselej je pobegnila. Spala je v skalni duplini. Končno so priredili na njo lov ter obkolili istočasno vso goro. In res so našli popolnoma nago žensko spečo pod grmovjem. Bila je bolj podobna zverini kakor Človeškemu bitju. Tudi govoriti je skoraj popolnoma pozabila, na vsa vprašanja je vedela le povedati, da se imenuje „Eva." Dognalo se je, da je to žena nekega trgovca, ki ga je zapustila pred 11 leti vsled prepira ter pobegnila v gozde. Najbrže se ji je omraČil tudi duh. Nedavno je mož umrl ter ji zapustil lepo premoženje. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Zvit agent. Pri dunajski zavarovalnici „A11 i a n zu je posloval Ferdinand Kučera iz Most kot potovalec. Ker je imel mož pičle dohodke, pomagal si je s tem, da je nekaterim strankam natvezil, da se lahko dobi na zavarovalno polico posojilo pri družbi, Če se zavarovalnina plača za tri leta neprej. In res so se ujeli nekateri lahkoverneži, med njimi tudi Marijana Gradadolnik iz Kožarjev. Kučera je oškodoval stranke za 117 K. Obsojen je bil na 10 mesecev ječe. Bojevita oče in sin. Pri C a j n o v i h v Podgori je bila svatba. To priliko je porabil posestnikov sin Janez M a j d i č iz Podgore, šel, ne da bi druge fante obvestil, po prežo za skrinjo ter dobil 20 K. Ni čuda, če so mu fati to zamerili. Prišli so ponoči na 11. rožnika pod vodstvom Jožefa Zajca in Antona Kovača pred MajdiČevo hišo ter tam razgrajali in klicali na korajžo. To je bilo MajdiČem preveč, oče in sin sta se oborožila ter napadla fante. Sin Janez je udaril z motiko po glavi Jožefa Zajca in ga pobil na tla, nato mahnil še po Antonu P e n g o v u, a ga le lahko poškodoval. Oče Jaka je pa pobil s kolom na tla Antona Kovača ter na tleh ležečemu še nekaj reber polomil. Sodišče ni smatralo to za Čin silo-bran« ter je obsodilo Janeza MajdiČa na osem mesecev, očeta Jakoba pa na štiri mesece težke ječe. Tatvina. France Vidmar, posestnik iz Rihenberka, je bil obsojen na štiri tedne ječe, ker je v Gorenjem Logatcu v Ferjanči-Čevi gostilni izmaknil konjsko odejo vredno 14 K. Janez Kok iz Predvora je pa kot hlapec pri BernatoviČu iz skladišča izmakuil obleke v vrednosti približno za 72 K. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. Književnost. — Dr. Ivan Žmavc v Pragi je ravnokar izdal novo socialno teorijo, sloneco glavno na prirodnih vedah in energetiki. Naslov: Elemente einer allgemeinen Arbeitstheorie. Beitriige zur Grundlegung einer neuen Wirt-schafts- und Rechtsphilosophie, Bern, Scheitlin 1906 kot 48 zvezek Berner Studien, izdanih od vseučiliščnega profesorja dr. L. Steina. Cena 1 M (1 K 20 v). Telefonsko m uuojdvno poročila Dunaj 26 oktobra Med k r o d o in med M a d j a r I i e nastal nov velik konflikt, <;gar konec je nedcgleden m ki zna prouzročiti največjo Krizo Zdaj je še le jasno, zakaj je vojni minister Pitreich odstopil R^klo se je pač, da vsled le^a, ker Msdjari rrso h--teli privoliti v z v i š a n j e rekrut-nega kontigentu, a pojasnilo se ni, kako je Pitreich spkh prišel do tega, zahtevati to zvišanje Novi vojni minister Schonaich je danes to osebno razkril Že enkrat je krona porabila Scbon aicba, da je zastopal njeno mnenje in gotovo je tudi nvnister zdaj govoril v sporazumljenju s krono. Schonaich je povedal ž u realistom, da obstoji med krono in med Madjari pakt, po katerem je ogrski parlament dolžan dovoliti če treba tudi že zdaj zvišanje rekrutnega kontingenta Pitreich je to zahtsva), a Madjari nečejo ničesar o tem slišati. I l Budimpešte se brzojavi ja, da je „Napio" obelodanil ta pakt. V njem je rečeno, da se za sedaj pač ne bo zahtevalo zvišanja re-krutnega kontingenta, da pa je ogrski parlament dolžan, dovoliti tudi že zdaj to zvišanje, če bi se izkazalo kot ne i zogi bn o potrebno. V paktu pa ni rečeno kdo je kompetenten odločiti, če je zvišanje neizogibno potrebno ali ne Krona pravi, da vojaška oblast, Madjari pa to taje in nečejo ničesar slišati o zvišanju rekrutnega kontingenta. Minister P o 1 o n y jo danes i?javi), da se pakt drugače glasi, kakor pravi minister Schonaich, da pa za zdaj ne more \eo povedati. Dunaj 26. oktobra Odsek za volilno reformo je danes od 10. do 1. ure razpravljal o vprašanju o avtonomiji. Razprava bo jutri končana. Dunaj 26. oktobra. „Wiener Zeitung" prijavlja danes imenovanja novih ministrov. V lastnoročnem pismu na Pitreicha je pasus, ki obuja zanimanje. Rečeno je, da Pitreich za svoje delo ni mogel učakati zadoščenja, da bi se bilo materijalno to ugotovilo, kar je smatral kot neizogibno potrebno, to je zvišanje rekrutnega kontingenta. Berolin 26 oktobra. Junaka tragikomedije v Kopenicku, ki je osmeš 1 pred vsem svetom nem ško armado, je policaja končno vendar zasačila Imenuje se Viljem Vogt in j3 navaden čevljarski pomočnik, ki ie bd zaradi pena rejanja javnih listin že sedem let zaprt in je bi sedaj pod policijskim nadz rstvom!! Umrli so v Ljubljani. Dne 20. oktobra: Franja Lovšin, hišnica, 78 let. Turjaški trg 8. Arteriosclerosis. Dne 22. oktobra: Barbara Korče, sprevodnikova hči, 10 mes. Linhartove ulice 30. Vnetje ledvic. — Matilda Pire, strojevodjeva žena. 16 in pol leta. Vodovodna cesta 24. Srčna hiba. Dne 24. oktobra: Marija Sudar, delavka, 40 let. Cerkvene ulice 21. Vsled krča. fletearoiosKrm poročno. Mat asiil OTt3rJ«»n ti** MM j Oktober 1 ČMB opaža v-ni; Stanje aarr, 3)«« trn ■ ww« i ^" »■■ —/ BI u. " 3 * P B t« S Nebo 25. 9. %x. 74U5 10 5 si. jvzbod oblačno* 26 7. fij. 740 1 77 sr. jvzhod oblačno i* 2 pop. 7.^8 2 64 slab vzhod dež Srednja ▼čerajfinjs temperatura: 110", nor *ale: b 7° — Padmna * mm 00 Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričako-= vanlh dobitkih.- = Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni kurzl dun. borze 25. oktobra liJOft. 4 4» Naložbeni papirji. 4-2°0 majska renta.... 4*2 vP srebrna renta . . 4° 0 avstr. kronska renta . . 4°/0 „ zlata „ . • 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 m zlata • 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4' g posojilo mesta Spljet 4Vs°/0 „ n Zadar 4Vt*/fl bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4° 0 češka dež. banka k. o. » ž- o. ( zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 0 pest. kom. k. o. z 10' pr...... c zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogn hip. ban. Obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. »/tVi avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860' , . . . „ od 1. 1864 .... m tizske...... zem. kred. 1. emisije m n n II- " „ ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne ■ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr. „ „ 9 . . . Rudolfove 9 ... Salcburške . ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... 41 4 4 4' 4' 4'' 4' Denar j 98 60 99 801 98 90! mm 94 25j 11225 98- 60 100 501 99 30 99 G5 98 6U 98 70 100*10 106 - 100 20 99- 75 100 — 100--100- 99 90 81465 100 — 20V 272 50 lf-U-— Blago 98 80 100 99 10 11640 94 45 112 45 99 60 101 50 10030 100 65 99 10 99 iO ICO 3i) 116 - 10670 100 20 100 20 100 20 101- ion-316 65 100 80 203 — 27450 162 — M. Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma hči, sestra, sneha, svakinja, gospa momenti liuiler 25. t. m. ob polu 3. uri popoldan po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 28. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ljubljene pokojnice bode 27. t. m. popoldan ob 4. uri iz hiše žalosti v Bevškem št. 44 na farno pokopalRče v Zagorju ob Savi. Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagorju ob Savi. 3868 Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. Bevško pri Zagorju ob Savi, dne 25. oktobra 1906. Ivan MUUer, m! soprog. Rodbina Kosem Trbolje. Rodbina Muller Zagorje ob Savi. 278 50 288 50 284 — 266 -97- 160 50 21 35 449 -78 85-66 75 46 7 b 27 40 55 70- 6 2 f>0 294--264 -1« »6- -161 50 2335 469 — 92 82 75 47 7i 29 20 oO-76 51250 i78 75j 179 75 675 10 676 10 I7S4 — 671 50 810 -241 75 703 -595 50 , ,7*2' - Rima-Muranyi . . . . . || 679 10 280 -566 50 149 - Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin ...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji.......• 11-35 19-12 2347 2406 117 50 95 65 252 25 4 84 :7C4-— 67250 811 — 24^-75 705-— 59650 ,791 — 58010 281 60 570 60 ibl* - 11 39 19 16 2356 2412 ! 1770 9685 263 — . a sj - Žitne cone v Budimpešti. Dne 26. oktobra 1906 'IT* tr««iln. Pšenica za oktober , . za Rž „ oktober , . , maj 1907 . . „ oktober . . „ ms******. Neizpremenjeno Koruza Oves 60 feo K BO . , 60 . . 717 7- 5 fi 6 94 Spretna šiuilic so takoj sprejme. Mestni trg 3, II. nadstr. 3836-2 Od odlične in najbolje vpeljane a v. strijnke zavarovalnice za življenje se nastavijo za ljubljansko okolico, posebno za progo Jesenice - Trst zanesljive osebe kot zastopniki ki so pripravljeni, proti dobremu zaslužka pridobiti stranke za zavarovanje Žlvljeuja. 3864 1 Dopisi naj se pošljejo pod „J. B. B«fl ^a upravn. *Slov. Naroda". Vljudno se priporoća I trgovina ' i Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtarl trs M 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 9 Gene zmerne. knjigotržec v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „N&rodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jar616a shrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne Številke „Zajnbljanskegm Zvona po 40 kr. Zbirka zakonov. L Kazenski zakonik, veaan k 3 gld. Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr Dr. Nevesekdo: ,.4O00", Povest, brofi. a 50 kr. A. Aškerc: Iale v Oarlajrad, broa. k 90 kr. Tnrgenjev: Otol in sinovi. !'oxa!i. broširan a 50 kr. — Stir* novelo, bros. a 20 kr. BeDes-Tf ebizskv: Blodno loto. Romu:- broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariš v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis ambra: Časnikarstvo in naši oannikl. broširano a 40 kr J e 1 i n e k : Ukrajinske dume. Povest, broširana a 15 kr. H a i e v y ; Dnevnik, bro&irau a 15 kr. — Stasne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, bros. a 25 kr, Thenriet: Undina. Povest« bros. a 2(» kr A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan \r.vod a 1 gld. Jnrćifi: Iiiatki, bros. k 16 kr. — Crrea;or61oevlm kritikom, bros a 80 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven", broširano a 50 kr. v. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., eedaj 80 Izi-. fiLjgr S prejema.m tudi naročila cu vse modne žurnalna 9se domače In tuj* časnike ter knjige. -^1 I AbseEviranke trgovskega tečaja, spretna strojepisarka išče primerne službe, tudi v trgovini. Naslov: Alojzija Japelj, Tomi- Scl|, p- Ig i>n Ljubljani. 3861—1 aaaa 4 pari čevljev samo 5*50 K. Vtiled n^GdneLr» ogromnega naknua se odda za to nizko ceno: par ruoških in par ženskih čevljev, črnili ali rjavih traki/vs z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par mofikin in ^ar senskifa modnih č-evljev, elegantnih in lahkih. I H* -i p Ari MA((^» O'.'iO 14. 7 n naročite v sadOstoje dol«£«>st 3849 fta?:posi!ja>ije po povzet;t: Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. \ Nea^aiajoče rad zamenjam. z dvema Robama m kob>njo se Oddajo s 1. novembrom oz. 1. decembrom t. i, na Rimski cesti št. 16. 3863 i Vpraša naj ge pri Ljubljanski kreditni banki v Stritarjevih ni. it 2 v dobrem stanja kupnje tunika Lavireačič &|Oomiceij Ljubljana! Dunajska cesta št. 32 Istotam se odda 3*67-2 trsnsttno sbladišcs s I. novembrom 1906. FranZeman m m m m Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču št. 97 skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klinj, mlatilnici motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3735—4 Itfizlse e«£x*e! 3E^aJ jsič^s^^ *bl go! Št. 36.228. Razglasilo. 3858-: Sporazumno z občinskim »vetom določa mestni magistrat v sini^u £ 3 zadnjega odstavka, prevozniškega reda ljubljanskega. Ha ima zadruga izvoSčkov dolžnost, stavljati na južn' kolodvor poDOČi Od 1 .12. dO 1 .l.f ko prihaja i Ljubljano več vlakov, po devet voz. Pri vsakem drugem ponoćnom vlaku pa morajo bjti na kolodvoru na razpolago vsaj po trije vozovi. Cez dan mora imeti zadruga po osem voa qi kolodvoru. Ta ukrep stopa t^koj v veljavo. Zadruga ima sicer zoper njega pravico pritof.be na e. kr. deželno vlad tekom 14 dni, raennjeno od «i«eva po vročitvi ; vendar pritožba nuna »>dlofcilnt moči, to je izpolnovati se mora odredba takoj. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. oktobra 1906. Oes. kr. avstrijske državna železnice. Izvod iz voznega reda. Odhod iz Ljnbl;ane juž. tel.: 7-IO efutraj Osebni vl3k v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drz. lcl.t Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inoiiiost, Liv>c, Budejevice, Praga. V\7 Dutr^ij. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Topliee, Kočevje. il-3o ureip^idne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i os ..opoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje 4 oc popoid ©. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kole dvor. 7- C8 zv«6er Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano fuž. tel.: 7*09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. ii '3 prcojoiano. Osebni vlak iz Gori. c. kr. drž. žei., Trbila, Celovca, Lin^. Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 pooo^ne Osebni vlak iz Straže Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoidnt. Osebni vlak iz Selctai; Celovca, Inornos\i, nakovega, Beljak.. Trbiža, Gorice c. Kr. dri ž., Trsta c. kr. drž i 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Topl:c Novega mesta, Kočevja. 8- 45 i"efier. Qsebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž.žet, Celovca, Beljaka. Trbi. Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel u 3^ ponoči. Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž Odhod iz Ljubijo Ti