že prvi lepi dan. Pridružila se nam je še skupina Cehov s šotori, da smo imeli kmalu celo taborišče. Zvečer smo se udeležili na gra­ nitnem bloku za taboriščem neuradnega tekmovanja kot četrta nacija in odločno zasedli prvo mesto. Nato pa je ob pogovoru v štirih jezikih hitro minil prijeten večer. Jutro je bilo čudovito . Zasneženi Jorasses je kar žarel v jutra­ njem soncu. Bilo je eno tistih, o katerih si prepričan, da je bilo najlepše doslej. Zopet sva bila pod steno. Dobro sva bila razpoložena in sva hitro napredovala. Ker nama zadnjič zloglasne fissures niso delale tefav, sva bila zdaj kair brez skrbi. Nadaljnji opis ni posebno zani­ miv. Previs, za njim poč, zopet previs in tako naprej do vrha. Le kaka prečka ali kamin še za pestrost. Ceprav je smer težka, sva morala polovico pozornosti posvetiti vremenu. Ne vem, ali zato, ker je bilo nebo tako čisto ali, ker sva bila tako visoko nad strehami doli v Chamonixu. Smer se konča s previsom. Ko se z rokami potegneš in stopiš na ravno ploščo na vrhu, moraš paziti, da ne zaplavaš v praznino, ki vlada na oni strani grebena. Kljub trem spustom po vrvi v opisu, za katere pa se nisva mogla zediniti, sva sestopila prosto. In ker se za zadnje metre tudi nisva hotela navezati, sva po krajšem pre­ misleku enostavno pristala v peščenem koritu pod steno. Naslednji dan sva se še enkrat prepričala o prednosti šotora v večji višini. Ce bi bila v Chamonixu, bi bil dan za naju izgubljen. Tako pa sva se .po ledenem kuloarju povzpela na 3700 m visoki Blai,tiere, sestopila • pod Aiguille de l'M in od tam na Mer de Glace. Nato po njem pod Grandes J orasses, ki se kljub mojim vročim željam ni prav nič odtajal in nato še isti dan nazaj v Chamonix. Za en dan kar dovolj. Pave l Kunaver: TRIGLAVSKI LEDENIK L. 1955 IN ŠE KAJ (Napisano , konec l. 1955) onec novembra leta 1954 sem prebil dneve na Vršiču v družbi z 31 mojimi taborniki. Tam sem srečal tova­ riša J ako Copa, srečnega človeka, ki more iz bližnjih Jesenic tolikokrat obiskati naše prelepe Julijce, ne da bi mu bilo treba kakor nam Ljubljančanom misli na njihovo lepoto preveč mešati s cena, mi za vožnjo. Ker ve, da me skrbi usoda našega ledenika, me je takoj opozoril na velik dogodek, ki je spomladi 1954 razgalil Triglavski ledenik v vsej njegovi obsežnosti. V začetku meseca aprila lanskega leta (1954) je bil slalom po velikih snežiščih pod Triglavsko steno. Vreme je bilo tedaj silno slabo in na Triglavu je snežilo in deževalo na staro podlago. Tovariš Jaka Cop je bil tudi pri pri- 137 Foto Pavel Kunaver Sl. L Triglavski ledenik 19. VI. 1955 iz Vrat pravah za slalom .in je opazil, da je bila do1ina pod Pragom zaswta z velikanskim plazom. Velikanske grude snega so ležale še kakih 20 minut za Aljaževim domom. Vse je kazalo, da je bil plaz nekaj prav izrednega, ker je bila tudi vsa Triglavska stena, v kolikor se· ra2'1prostira pod ledenikom, torej vse od Kugyj,eve police, čez obe Crni steni na obeh straneh Slovenskega stolpa z vsemi jarki popol­ noma zadelarna s snegom velikega pla,z;u. Nekaj dni pozneje je bil Jaka Cop na Kredarici in iprizor, ki se mu je nudil, ga je osupnil: Po vsej širini ledenika od Kugyjeve police pa tja do Kredarice se je pod stenami Velikega in Malega Triglava razprostirala do 70 cm visoka stena snega, pod njo pa z d r s n a p 1 o s k e v o r j a - š k e g a p 1 a z u p r e k o v s e g a 1 e d e n i k a. Ves novi mokri težki sneg se je na ledeniku nekega dne pr.av v začetku aprila 1954 utrgal in zagrmel preko Triglavske stene v Vrruta. Težki oblaki, iz katerih je tiste dni snežilo in deževalo, so zagrinjali siloviti prizor. Le zdrsna ploskev na ledeniku in ogromne množine snega, nako- 138 Foto Pavel Kunaver Sl. 2. Triglavski ledenik in snežišča dne 22. julija 1955 pičenega v dolini pod Pragom, ter s snegom zametana stena so pričali o velikem dogodku. Ta veliki plaz je morda pripomogel, da je bil ledenik poleti 1954 še posebno gol in raztrgan na toliko kosov, posebno v smeri proti Kugyjevi polici. Množine snega pa so ležale sredi zelenja še daleč pod izvirom Bistrice v Vratih v pozno poletje. Zima 1954/55 je llffiela tako malo snega, da smo o Novem letu za Aljažev.im domom okoli partizanskega spomenika nabira1i lahko po suhem gozdu suhljad za našo grmado, ki smo jo zakurili pod novoletno jelko. Naši smučarji so morali iti više gor med skale, da so našli krpice snega, kjer so si lomili smuči in noge. Zaman so čakali smučarji in sankači na sneg v zimskem sem.e­ stru. Na Vršiču smo ga imeli res toliko, da je pokril najnevarnejše skalovje, a niže spodaj - goličave. Ko smo konec januarja odhajali domov, so stale v Kranjski gori luže in dež je kmalu nato temeljito pokvaril veselje mladini. Moje misli so uhajale na Triglav k strada­ j_očemu ledeniku. Vse je kazalo, da bo njegova usoda zapečatena. Sele proti , pomladi se je začelo stanje zboljševati. Nepozaben mi bo ostal 6. marec 1955. Še 20. februarja sem peljal del mojih dijakov v škocijanske jame, da so videli visoko vodo po daljšem deževju (pozimi!). To sem hotel pokazati tudi drugi skupini petošolcev. 6. marca zjutraj smo 'bili na vlaku s kartami za Divačo. Toda začelo je snežiti. Do Borovnice je vlak še dobro rezal. Od tam dalje ;pa smo vozili v divjem metežu in bwji, vlak se je začel ustavljati v zametih. Bili so krasni prizori, ko smo sredi gozda med Rakekom in Postojno postajali. in gledali skozi okna 139 j Foto Pavel Kunaver Sl. 3. Ob prepadu med Glavo tin ledenikom. Samo sneg, kjer je pred nekaj leti segal led še do roba navpične stene v metež med visokimi smrekami. Šele ob 10. uri, torej z več urno zamudo, smo prišli v Postojno in niti misliti ni bilo več na škoci­ janske jame. Celo Postojnska jama je postala problem! Burja je brila skozi mesto tako silno, da je za hišami nametala metre visoke zamete, drugod pa brisala do tal. Od Titovega trga do vhoda v Po­ stojnsko jamo smo se borili čez številne nad meter visoke zamete in oblake snega, ki nam ga je burja sipala v oči. Pri jami so nas začudeno pogledali, a sv. Birokracij je terjal od nas, da plačamo v i š j o v s t o p n i n o , ker nismo prišli ( e d i n i o b i s k o v a 1 c i s p 1 oh) o »pravem« času. Vlak je imel samo od Ljubljane dve in pol ure zamude. Kdor hoče videti Postojnsko jamo v vsej lepoti, brez smradu in dima bencinskega jamskega vlaka, naj se potrudi pozno pozimi. Šli smo v vsej tihoti in po prečiščenem zraku tudi še skozi Č:rno in Pivko jamo do prepada Pivka, od koder so se valili nepre­ stani mali sneženi plazovi do podzemske Pivke. Gori je tulila burja in sipala v ogromno jamsko odprtino neverjetne množine snega. Kljub čudovitemu prizoru: plazovi in jama - so mi misli ušle tudi v gore, kjer se je končno le pričelo in je tudi Triglavski ledenik začel dobivati svojo hrano. Tako se je naletelo v Kamniške in Julijske Alpe pomladi in v začetku poletja 1955 ogromno snega. Po dveh zaporednih obiskih 140 Foto Pavel Kunaver Sl. 4. Od snežnice razjedeni apnenčevi skladi v steni prepada med Glavo in ledenikom v Kamniških in J ulijskih Alpah konec juni ja se rm Je celo zdelo, da ga je ostalo v Kamniških planinah v ,eč kakor v Julijcih. Poletje pa je bilo slabo, deževno in v gorah je mnogokrat sne­ žilo. 30. junija me je v Bohinju temeljito namočilo in kadar so oblaki odgrnili pokrajino, so pokazali J ulijce globoko v snegu. Kmetje so · tožili zaradi moče in pozne pomladi. In naše taborjenje v Bohinju od 7. do 28. julija, četudi spada med moje najlepše doživljaje med prijetno mladino sredi krasne bohinjske narave, je bilo nenavadno namočeno. Klju'b pretežno slabemu vremenu pa sem moral na Tri­ gJav, prvič, da vidim ledenik, in drugič, da zadovoljim hrepenenje mladine po našem velikanu. Mladini je bilo vreme naklonjeno in 21. julija smo v vzorno lepem jutru odšli. Kot člani Gorske straže smo morali {11a Toscu posredovati proti skrunilkam naše flore - a izgovor je vedno isti: »Saj je samo za spomin. Kdo pa ve, da se ne sme trgati?« Kaj delajo šole po mestih in na deželi? Kakšen dolgčas mora biti pri pouku, ki ne vzbudi med dijaki in učenci smisla za živ 1 j en j e rastlinskih bitij, za varstvo prirode? Kaj delajo k u 1 turna dru• štva, ker je opaziti med ljud­ stvom tako malo smisla za resnično nego naše prelepe narave? Do Vodnikove koče smo že prehodili nekoliko snežišč, ki so v zadnjih letih že nekaterikrat poleti izginila. Pri Vodnikovj koči 141 pa sem postal pozoren na snežne razmere v letošnjem poletju. Sam Mišelj vrh je imel še pet snežišč. Toda njegova okolica, in sicer na vzhodu, je bila bogatejša z belimi ilu,pami. Naštel sem tam okoli 67 snežišč. Ali je pri tem štetju katero ušlo ali je katero preveč, res ni mogoče trditi, kajti leže preveč neenakomerno raztresena! Prav isto velja za nadaljnje številke. Cim dalje smo stopali pod Vernarjem, tem bolj sta nam Velska dolina in Kanjavec kazala posledice pomladanskih snegov in posle­ dice slabega vremena v prvem delu poletja. Pa tudi toplega dežja, ki je eden od glavnih sovražnikov snega, ni 'bilo mnogo. Snežišča tega predela sem imel šele na robu Kmn.skeg.a ~edla in naštel sem jih okoli Hribairic, po Velski dolini in na severovzhodnem po 'bočju Kanjavca 136. Nekatera snežišča so bila posebno v spodnjih legah manjša, druga zelo razčlenjena, proti vrhu Kanjavca pa so ležale še velike površine '.I)Od snegom. Celo dopoldanskemu soncu izpostavljeni vzhodni bregovi pod Kredarico, Ržjo in Triglavom, nad razpotjem steza na Planinko in Kredarico na Krmskem sedlu je ležalo še vedno 43 večjih in manjših snežišč. S Kredarice pa sem naštel v območju Sovatne, Stenarja in Križkih podov (v kolikor so bili vidni), 90 deloma zelo velikih snežišč. Torej je bilo letos v primeru z zadnjima minulima letoma ogromno snega in to še v drugi polovici meseca julija. Seveda je pohitel moj pogled, ko se je svet prevalil na Kre­ darici proti severu, najprej na ledenik. A o ledu ni bilo sledu. V zadnjih dveh letih je kazal ledenik obupne rane in je nazadoval daleč proč od steze, ki drži na Mah Triglav. Niti za ščepec snega !Ili bilo na talnih grobljah pod Malim Triglavom še daleč proč od kraja, kjer vstopamo v skale. Letos pa - ,prvaki slovenskih smu­ čarjev so imeli tam, kjer je že dve leti ostro skalovje gledalo na dan in so podol,gaste rumene obrobne groblje pričale, da je pred kratkim ležal tam led, - vaje v slalomu na debelem snegu, ki je segal visoko gor v rumeni pas od nekdanjega ledenika zapuščenih sten. Seveda, bil je to le sneg, ne pa led, ki bi nastal šele, če bi se na tem delu nabiral led daljšo vrsto let zaporedoma. Letos značilnega bučanja vode, tekoče po številnih žlebovih s tajajočega . se ledenika, ni bilo. Vladala je tišina, četudi je sonce kar dobro pripekalo. V se rane na ledeniku so bile• na debelo pre­ krite s snegom. Debeline snega pa nisem meril, ker mi je manjkalo pripr.av za tako delo. Vendar sneg ni bil tako debel, da bi pdkril nazadovanje zadnjih let. Depresija tam pod Glavo je bila kar lepo vidna. Tudi ,po snegu so vanjo clTža,li umazani žl, ebovi in v njenem dnu je ponikala v deževju voda kar skozi sneg v porozne sklade apnenca. Značke, s katerimi je geografski inštitut Akademije zna­ nosti obd.al nazadujoči ledenik, so bile vse pod snegom. Snežišča so segala nepretrgoma tja do Kugyjeve police, pod Glavo pa tudi na obeh straneh do Triglavske stene. Deloma je to s priložene slike 2 vidno, deloma pa sptednji položni bregovi, ki segajo od Rži in Kredarice dol, zakrivajo veliko snežišče na vzhodni strani Glave. 142 Foto Pavel Kunaver Sl. 5. Snežišča med ledenikom in Staničevo kočo 22. julija 1955 Zato pa kaže slika tem bolj jasno snežne razmere z dne 22. julija 1955 tudi na starih, že davno od lederuka opuščenih bregovih med Begunj­ skim vrhom in Ržjo. Seveda, kotliči so na debelo prekriti s snegom letošnje zime in pomladi, a starih množin, ki so na desetine metrov na debelo pokrivale te vdolbine, teh ni več. Sli smo seveda tudi k prepadu med Glavo in ledenikom (sl. 3). A le debela plast snega je bila v njegovi bližiru, o ledu niti sledu - daleč se je že odmaknil od njega. Celo stene so bile večinoma suhe in nekdanje delo snem.ice, globoko žlebičje v navpičnih stenah, je sonce lepo osvetljevalo (glej sliko 4 in 5). Odtekajoča sn.ež,nica je stene prepada hitreje topila, ko je led segal še preko njega in do njega; sedaj, ko je ledenik odmaknjen od njega, in ponikuje deJ. snežnice že v više ležečih razpokah, se bo topil apnenec počasneje, in sicer le v deževnici in snežm.ici tistega snega, ki bo ležal v neposredni b1ižiru prepada. - Zvečer tega dne smo bili že v Staničevi koči - a tudi v njeni okolici je bila prav občutna razlika med večino preteklih let im. letošnjim • letom. V zadnjih dveh, pa tudi v mnogih drugih letih so konec julija cvetele okoli koče števil.ne cvetice; posebno bogato so bili zastopani v tej druščini visokogorskih lepotic ra-zru svišči, tudi Kluzijev svišč med njimi - a glej - letos vse mrtvo razen neka­ terih kamenokrečev ion drugih revic, ki so kljub slabemu vremenu 143 Foto Pavel Kunaver Sl. 6. Položaj na ledeniku 14. avgusta 1955. Led gleda izpod snega samo na levi strani kot kopica poleg črne stene pod Kredarico in dolgotrajni legi snega priklile med :kamenjem na dan. Zaman smo tudi iskali triglavsko rožo, ki se še ni razcvetela. Poletje je prišlo prepozno. Naslednjega dne sem z,aman čakal na sonce, da bi še enkrat z Begunjskega vrha fotografiral ledenik. Dež in ta.ko gosta megla, da sem popoldne nekajkrat zašel, sta me pognala v dolino, med tem ko sem mladino že zjutraj poslal v tabor. - Dne 13. in 14. avgusta sem bil zopet na 'Driglavu, ne da bi upal na velike izpremembe, saj je bilo vreme v vmesnem času tudi veči­ noma pokrito, dne 9. avgusta pa je po kratkotrajnem deževju tako snežilo, da so padale snežinke tudi okoli Planine pri jezeru, kj,er sem tri dni taboril z delom Brathay exploration group, pri Triglav­ skih jezerih je v našem »base camp« temeljito snežilo in na Triglavu je tedaj 'baje zapadlo okolri pol metra snega. Res pa je, da smo našli na snežiščih dne 13. avgusta še precej svežega snega in Triglav 144 je bil na višjiih policah, kjer se je sneg mogel obdrfati, še ves bel. S Prehodavcev je 'bil videti dne 12. avgusta zaradi tega na zahodni strani zelo »pomladanski«. Dne 13. in 14. avgusta sem si ogledal ledenik. Snežišča so sicer nekoliko nazadovala, a sledovi smučanja od meseca julija so 'bili mestoma še vidni. Novo je bilo v glavnem le to, da se je na dveh krajih pokazal led izpod sn-ega, a to sta bili le dve borni krpi sredi be1e odej-e. Tudi sedaj je vlada1a tišina. Nekaterikrat pa je moralo biti hudo mraz, kajti pravi 1edeniški led je na več krajih pokrivala skorja ledu, ki je nastal .iz vode, ki je polzela s snežene odeje preko nj,ega in zmrznila kot bleščeča plošča prav kakor na kakem drsališču. Slika 6 ti kaž-e del golega ledu na ledeniku dne 14. avgusta 1955. Vidiš jo tik temne stene na levi, ki se s Kredarice spušča proti ledeniku. Vse druge lise sredi snega so le kamenite goličave, ki gledajo više gori iz ledenika, niže spodaj pa iz letos izredno obsežnih snežišč na dan. - Tako je hladno leto podaljšalo življenje našega ledenika že zopet za nekoliiko časa, četudi so sledili nekateri topli dnevi konec avgusta in septembra. A prav v sredi tega meseca se je vreme zopet poslabšalo in sneg je zapadel globoko v doline. Iz nekaterih krajev v Srednji Evropi so dospela poročila, da je zapadel globok sneg celo na nižjih gričih in na še ne pospravljene poljske pridelke - a do začetka jeseni je bilo še teden dni! Tako je , pad