11 7931 3 Na osnovi izjav vseh zaposlenih, ki smo jih zbrali ob koncu leta 1995, ugotavljamo, da se je za nadaljevanje notranjega odkupa v letu 1996 odločilo 289 delavcev TOSAME. Pri tem je 198 takih, ki so v notranjem odkupu sodelovali že v letu 1995, preostalih 92 pa se je odločilo na novo. Zanimivo je, da je v letu 1995 pri notranjem odkupu sodelovalo manj delavcev (267), od tega pa se jih je 69 odločilo za prekinitev v letu 1996. Res je sicer, da je med izjavami za leto 1996 39 takšnih, da na njihovi osnovi zbrana sredstva ne bodo zadoščala za vsaj eno delnico, toda preostalih 250 predstavlja še vedno več, več kot tretjino vseh zaposlenih na predvideni datum plačila obroka, tako da kontinuiteta notranjega odkupa ni ogrožena. Zbrana sredstva bodo omogočala odkup cca 1200 delnic, v letni kvoti pa jih je na razpolago 4200. Preostalih 3000 delnic bo torej prodanih na dražbi Sklada za razvoj eni izmed investicijskih družb. Trenutni izgledi našega notranjega odkupa so torej naslednji: za odkup 18.5.1996 bomo zbrali za cca 2000 delnic in za odkup 18.05.1997 bodo zbrana sredstva po obravnavnih izjavah sodeč zadoščala za odkup cca 1200 delnic. V zadnjih dveh letih (1998 in 1999) nam bo ostalo na razpolago še dvakrat po 4200 delnic. Vrata za razumne in koristne odločitve v zadnjih dveh letih notranjega odkupa potemtakem ostajajo odprta, to pa je tudi tisto, kar je bil naš osnovni cilj pri zbiranju izjav za leto 1996. M. M. V začetku letošnjega leta se Je po vsej Tosaml začelo Izobraževanje s področja kakovosti. Delavci so se v skladu s programom Izobraževali po delovnih skupinah, kjer so vodje sestankov predstavili ISO standarde. Posnetek na fotografiji Je Iz Izobraževalnega sestanka o kakovosti v splošnokadrov-skem sektorju. Poslušalci po Jedrnati predstavitvi projekta ISO 9001 vprašanj niso > lmell, za kar so možni dve razlagi: Ali Je bilo to področje vsem že znano ali pa so se iposlušald poslužlll rekla, da jo najboljše odnese tisti, ki Je previdno tiho. ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V PROIZVODNEM SEKTORJU S februarjem je začela delovati nova organiziranost proizvodnih oddelkov, saj seje od njihovo število iz osem zmanjšalo na šest. z organizacijo gresta v pozabo vlaknovinski oddelek in tkalnica ovojev, ki sta se "vto-pila" v konfekcijo oziroma tkalnico. Več o spremembah o organizaciji dela v proizvodnem sektorju na notranjih straneh to-SAME. V ZDRUŽEVANJU JE HOČ nlh besed sprejeli povečan obseg dela in sproti reševali vse težave, ki so povezane s tako obsežnimi spremembami. Upamo, da trud ne bo zaman in da bo prej ali slej dostojno poplačan. J. L. Spremembe, kijih podoživljamo vsak dan, so zajele tudi gospodarske subjekte. Liberalni tržni sistem omogoča lahek pristop tuje konkurence na naš trg. Zato so skoraj vsa slovenska podjetja že več let v krizi iz katere se nikakor ne morejo izkopati. Cena, za izhod iz krize, je namreč previsoka. Zapiranje podjetij, zmanjševanje števila delovnih mest in prevzem podjetij od strani tujcev so namreč dejanja, ki se jih ne da izvesti, čez noč. Zato prehodno obdobje še traja in še je čas za rešitev iz krize. Prispevek o spremembah v sektorju in razlogih zanjo je pripravil vodja proizvodnega sektorja Janez LESkOVEC, dipl.oec. Podobno menimo tudi v Proizvodnem sektorju. Želimo se čimprej prilagoditi novim razmeram, zato izkoristimo vsako ustrezno priložnost za izboljšavo našega poslovanja. Nesporno je namreč dejstvo, da sodobna tehnologija potrebuje manj zaposlenih in da mora biti za solidno plačo, delovno mesto opremljeno z visoko tehnologijo. Ob ugotavljanju prostovoljnih tehnoloških viškov so se nam tako ponudile možnosti za nadaljno racionalizacijo poslovanja. Po temeljtem razmisleku smo predlagali združitev tkalnic v en oddelek in združitev vlaknovinskega oddelka ter konfekcije. S tem smo tehnološko zaokrožili nekaj področij poslovanja in zmanjšali število režijskih delavcev. Za združitev tkalnic smo se odločili zaradi tega, ker predvidevamo, da se bodo enostavne tkanine tkale tam, kjer uspeva bombaž, pri nas pa se bodo tkale le specialne in visokokakovostne tkanine. Dodatni faktor je tudi razvoj tehnologije, ki je zbližal način tkanja širokih in ozkih tkanin. Število zaposlenih se na tem področju ne bo povečalo, zato bo združeni oddelek s pomočjo računalniške podpore obvladljiv in na podlagi nove tehnologije tudi učinkovit. Vertikalna povezanost oddelkov, bližnja lokacija in zmanjšano število zaposlenih so bili osnovni razlogi za združitev vlaknovinskega oddelka in konfekcije. Menimo, da bodo v združenem . oddelku lažje organizirali proizvodnjo izdelkov iz vlaknovin in sadrona povojev, ker bo več možnosti za kombiniranje elementov de- Proizvodni oddelki v proizvodnem sektorju po opravljeni reorganizaciji: - BELILNICA - KONFEKCIJA - NIKALNICA - PROIZVODNJA IZDELKOV OSEBNE HIGIENE - SANITETNA KONFEKCIJA - TKALNICA vodja sanitetne konfekcije OTON KRIŽMAN lovnega procesa in lažje obratovanje v različnih izmenah, v Proizvodnem sektorju je po novi organizaciji, ki jo je sprejela ZAČASNA UPRAVA, šest oddelkov. Število oddelkov je v zadnjih letih zmanjšano za tri oddelke. V zvezi s tem pričakujemo, da bodo neposredni in posredni prihranki znašali nekaj stotisoč mark, da bo PS bolj prilagodljiv in učinkovit ter da bodo tako zaokrožene programske celote našle nove možnosti za razvoj. Vsaka reorganizacija pa lahko obtiči na papirju, če ni podprta od ljudi, ki jih spremembe zadevajo. Zato je prav, da ob tej priliki javno pohvalimo vse, ki so bili vključeni v ta projekt, saj so razumevajoče in brez odveč- VOdJa tkalnice MARJAN SVETLIN vodja konfekcije marjan orehek V januarski številki revije Manager, reviji za podjetnike, je bil v stalni rubriki Kadri in Kariera, objavljen razgovor z generalnim direktorjem TOSA-ME Jankom Velkavrhom. Tri strani dolgi zapis pogovora med novinarjem Bogom Sajevcem in To-saminem direktorjem je bil bralstvu predstavljen pod ( za mirovniško in v slovenstvo usmerjenega bralca) ne posebno navdušojočimm naslovom: OSKRBA BOJIŠČ JE DOBER BUSINESS in podnaslovom Beograjčanke so preživele brez Tosaminih izdelkov, čeprav je bil intervju, kot je že zapisano, bil v rubriki Kadri in Kariere, pa je večina članka posvečena TOSAMl, saj sta le uvodni in zaključni del članka posvečeno karieri intervjujancu. Od 24 zastavljenih vprašanj je namreč kar dvajset takih, ki se neposredno nanašajo na podjetje TOSAMA. Tokratna TOSAMA objavlja naslovnico januarskega Managerja z dovoljenjem intervjujanca, pa tudi nekatere od objavljenih vprašanj oziroma odgovorov, med katerimi seveda tudi tistega (osmega po vrsti), ki so ga Tosamovci v medsebojnih komentarjih (povezanih z intervjujancem) največkrat omenjali; nanašal pa se je na dodatne plače. Vprašanja in odgovori: Kako vodite Tosamo? VELKAVRH: Ustvarili smo ekipo, ki obvladuje vse segmente poslovanja. Ste kot direktor ekipo podedovali ali ste jo postavili na novo? VELKAVRH: Nekaj članov stare vodstvene ekipe sem obdržal, nekaj sem jih zamenjal. Če namreč na kakem področju ni šlo, sem dotičnemu predlagal zamenjavo. Ker pa sem demokrat po prepričanju, sem to naredil obzirno. Zdaj ste direktor delniške družbe in o vas odloča nadzorni svet. Kaj bi storil, če bi vas odstavili? Bi ostali v podjetju ali bi šli drugam? VELKAVRH: O tem še nisem premišljeval, čeprav bi se od TOSAME težko ločil. Priznam pa, da bi ne bilo zelo prijetno, če bi nazadoval. Ampak, kot sem rekel, o tem ne premišljam, ker dolgoročno mislim, da sem na pravi poti in da bo TOSAMA uspešna. Toda vse se lahko zgodi. Slišal sem, da so v Švici najeli nekega direktorja Italijana, da je firmo rešil, ko pa je bila rešena, so ga takoj zamenjali s Švicar- jem. Nekateri pravijo celo, da je to dobro. To skratka potrjuje tudi staro slovensko modrost, da je treba zabavo zapusatiti takrat, ko Je najprijetneje? VELKAVRH: To sem tudi že slišal. Ampak ne vem, zakaj bi zdaj zapustil TOSAMO. Gre nam sorazmerno dobro. Vodstvo in sindikat sodelujeta, z za- poslenimi imam dobre odnose. Od leta 1979 sem v tovarni. Sicer pa smo vsi z domžalsko-moravškega konca, že več generacij. Tu se počutim dobro. Računam, da tudi s skladi kot močnimi zunanjimi lastniki ne bi smelo priti do nerešljivih problemov. No, tudi na zahodu se kar ve. da bodo delavci dobili med letom še dve plači, eno za dopust in drugo za božič. Koliko pa imajo novi lastniki posluha za takšno rešitev? VELKAVRH: Nekakšna trinajsta plača je že regres. In ker tega redno izpla- čujemo, pa tudi pri izplačilu plač ni zamude, se torej držimo kolektivne pogodbe in jo tudi za deset odstotkov presegamo. O štirinajsti, torej božični plači, pa se bo treba še pogovoriti. Koristen bi bil dogovor na državni ravni. Naš nadzorni svet, ki ima devet članov, je začasen. V njem sta le dva zunanja člana. Novi bo imel več zunanjih članov, torej zastopnikov lastnikov. Ti bodo poslej odločali. TOSAMINA ANKETA Pred časom seje sodelavka Sonja Rode pogovarjala s člani odbora kluba upokojencev TOSA-MA o tovarniškem glasilu. Časopis, kije delavcem ob izidu na razpolago v vratarnici, dobivaj o tosamovski upokojenci (bolj ali manj redno) po pošti. Kaj menijo o TOSAMI lanskega leta anketirani funkcionarji in funkcionarke upokojenskega kluba objavljamo v tokratni TOSAMI. JAMŠEK FRANC Če primerjam naše glasilo Tosama nekoč in danes ob jubileju, se mi zdi, da je postala nekako revnejša s prispevki. Vseeno pa jo z veseljem preberem, pogrešam križanko in morda malo več iskrenosti pri določenih prispevkih. Glasilu želim še mnogo let izhajanja in dobrih člankov. MOHAR HELENA Tosamo z veseljem preberem, saj se mi zdi, da sem tako še vedno v tesnem stiku s podjetjem. Pohvalno je, da jo upokojenci še vedno dobivamo, vsem delavcem pa želim čim boljše poslovne rezultate. GROŠELJ ANGELCA Veseli me, ker upokojenci prejemamo Tosamo, Vedno preberem celo, včasih je bila bolj bogata s članki, vendar je kljub temu v redu in ji želim še veliko let izhajanja. # STUPICA FRANC Tosamo preberem še predno jo dobim po pošti, saj mi jo prinese hči. Všeč so mi članki, kot na primer razgovori z delavci, saj menim, da se sedaj manj poznate med seboj kot nekoč, ko nas je bilo manj. Želel pa bi, da se več obvešča o poslovni situaciji v podjetju, ker si včasih v dilemi, kaj je res. Od zaposlenih se sliši ena stran, največkrat bolj črna, vodilni pa govorijo dokaj pohvalno. OSOLIN FRANC Tosamo redno preberem, moram jo pohvaliti, menim, da so poslovni rezultati primerno predstavljeni, je pa res, da je manj člankov. Pohvalno se mi zdi, da jo upokojenci prejemajo in smo na ta način obveščeni, kaj se dogaja v podjetju, kjer smo preživeli veliko let. FLORJANČIČ OLGA Z veseljem čakam na Tosamo. Morda pogrešam malo bolj poljudne in sproščajoče prispevke. Zadovoljna pa sem s predstavljanjem poslovanja podjetja in se veselim, če so le-ti ugodni. Glasilu želim še veliko let izhajanja in da bi jo mi upokojenci še tudi prejemali. CJi in jaz JCdo sem jaz in kdo si ti? Sini celota, a med nama morje iudov>i... Jdoeje nalovi, z valovi buči in najino ljubezen bistri... CJi in jaz, Qaz in ti, ti metulj si, jaz sem cvet, v katereeja si ujet. JCdo sem jaz in le d o si ti? Me dva plamena, ki skupaj v oe/enj sta vzplamtela. c 4 nikoli v veri (iv se uklonila, ker bi smisel svoj izepubila in ljubezen poe/ubila. ^ q JEŽEK Ste že imeli kakšno domačo živalco, na katero ste se v trenutkih osamljenosti navezali, se radi ukvarjali z njo. Ste? Sam sem se po naključju srečal z malo kepico, obdano z množico bodic. Mlad ježek je bil to. Bodice so bile pri vrhu bolj svetle barve in so se ob dotiku kaj rade zlomile. Posebno takrat, ko so se zarile v kožo vsiljivca, ki je motil njegov mir. Ob pogledu nanj sem se spomnil pripovedi starejših ljudi, posebno učiteljice v šoli, ki nam je o ježkih znala povedati mnogo zgodb. Ste prebrali tisto, kako je ježek na svojem hrbtu nosil hruške v svoje bivališče, kako je kači pregriznil vrat in ji tako skrajšal življenje. cenil je tudi drugo sadje, svoj šiljasti smrček je porinil v vsako luknjo, samo da je dišalo po zanj slastnem zalogaju. To so pripovedi iz šolskih učbenikov, sam pa sem doživel resnično srečanje z njim. Panda, ki prosto hodi okoli hiše je pričela divje lajati in značilno lajati. To počne le takrat, ko se počuti nemočno in nasprotniku ne more do živega. Zbal sem se zanjo in šel pogledat, kaj jo je tako razburilo. V sosedovem vrtu, v živi meji sem našel precej veliko kepo, temne barve, ki me je pošteno zbodla, ko sem se je dotaknil. Bil je odrasel jež. Zaželel si je sveže solate in drugih dobrot v sosedovem vrtu, pa ga je Panda na njegovi poti ustavila, z obilo težav sem ga spravil v svojo kapo in ga odnesel domov. Položil sem ga pred hišni prag in čakal, da se odpre, da pokaže svoj šiljasti gobček in urne, kratke nožiče. Kar nekaj časa je trajalo, da se je bodeča kepa začela premikati, malo levo, malo desno, potem pa urno proti živi meji. Tej zbirki bodic ni bilo mar za jabolka in hruško, ki sem mu jo ponujal. Svoboda, sije po moje mislil, je bila tisti trenutek največ vredna. Pa ni šlo brez zapletov. Na prizorišče se je vmešala domača muca Tačka, ki pa verjetno ježka ni še nikoli srečala, saj so njegove bodice iz njenega grla izzvale ničkaj vesele glasove, ko se je ježek zvil v svoj bodeči oklep, so njeni kremplji izgubili ves učinek. Nekaj časa ga je skušala prevrniti na hrbet, pa ni šlo. Ježek je bil trmast in ni hotel pokazati svojega mehkega in ranljivega trebuščka. Pred bodečo zverinco se je muca raje umaknila, Panda pa je iz varne razdalje besno lajala in izdajala svojo nemoč. Kako ljubka živalca je ta bodečnež. Na kratkih nožicah je neverjetno okreten, ušpiči pa ti neumnost, da ne veš ne kdaj, ne kako. Prijatelj, tudi ljubitelj živali ga je našel za vodo. Da ne bi padel vanjo, pa ga je odnesel domov. Dal ga je v garažo, da se je lahko sprehajal po vsem pritličju. Bilo je veselje, da že dolgo ne. Samo konec veselice je bil bolj žalosten: ježek je povsod puščal sledi svoje prisotnosti, "saj ste me hoteli imeti, sedaj pa čistite!" Prijatelj je čistil. Celo popoldne. Ježka je odnesel v sosedovo njivo. Saj veste, po gorenjsko. Tu je tvoje okolje, si je dejal, sedaj lahko skočiš tudi v vodo in utoneš. Jaz ti ne bom več pomagal. Pa kaj bi mu? Živali živijo svoje življenje in svoj svet. Če jih opazujemo, se od njih lahko marsikaj naučimo, saj ljudje smo v svoji samozadostnosti marsikaj pozabili, kar bi nam veliko- krat še kako prišlo prav. Tudi med nami je kar nekaj "ježkov", žal pa so bodice otopele ali pa se vsled debeline kože krivijo.... T. S. zima ni povzročila težav tosamovsklm šoferjem (in šoferkam seveda) le na cesti ampak tudi pri parkiranju na njihovem parkirišču (tistem za delavstvo) pred tovarno. S snegom In ledom zabrisane črte so med parkirajočimi Tosamovcl povzročile kar lepo zmedo, saj njihovi avtomobili postavljeni vsevprek In brez vsakega reda. Ko pa Je to parkirišče uporabljeno kot Javno (kar nekajkrat so bili tu parkirani po več dni tuji tovornjaki) potem Je bila zimska tosamovska parkirna zmeda popolna. Toda veselimo se; bil Je tudi že sv. Valentin '96. iKOniKA Začasna uprava je obravnavala informacijo o korekciji osnovnih osebnih dohodkov. Količnik možne rasti plač, ki naj se uporablja za obdobje januar - marec 1996 znaša 2,00. v skladu s tem količnikom, ki je predpisan v Uradnem listu, se vrednost kategorije s 1.1.1996 povečajo za 2 %. Operativni plan za mesec februar je postavljen v višini 85 % na letni plan. Zaradi nizko postavljnega operativnega plana, se v februarju pojavlja višek 43 delavcev. Glede na to, da je plan izvoza zelo nizek, se ocenjuje, da bo ta prikazani višek delavcev angažiran pri izdelavi dodatnih nalogov za izvoz, pa tudi pri izdelavi dodatne proizvodnje za domači trg. Potrebne bodo tudi premestitve med odddel-ki, predvsem v sanitetni konfekciji in PlOH, kjer je izkazan primanjkljaj delavcev. Spremembe poslovanja v podjetju terjajo tudi ustrezno organiziranost posameznih poslovnih funkcij. Na osnovi tega so strokovne službe posredovale predlog sprememb, ki se nanašajo na združitev oddelka konfekcije in vlaknovinskega oddelka, združitev oddelka tkalnice in tkalnice ovojev in združitev delovnih mest blagajnika in referenta za izvajanje hranilniške dejavnosti v ERS. Pri analizi obstoječih kadrov v naši družbi se ugotavlja, da primanjkuje mladih strokovnjakov, zato se za letošnje leto predlaga razpis štipendij in sicer na Ekonomski, Strojni in Tekstilni fakulteti po eno štipendijo. Na podlagi razprave je bil sprejet sklep, da se razpišejo tri štipendije na Ekonomski fakulteti in dve na Tekstilni. Strokovna služba pa preveri štipendiranje na Strojni fakulteti in morebitno zaposlitev štipendistov v letošnjem letu. Na podlagi ugotovitev pripravi nov predlog za štipendiranje na Strojni fakulteti. imenuje se Komisija za inovacije v sestavi: Miran Zupančič - predsednik ter Miha Kerč in Tanja Gajšek kot člana. imenuje se Poslovni kolegij v sestavi: generalni direktor, ki je vodja Poslovnega kolegija; vodja službe za kontrolo kakovosti, direktorji sektorjev in vodje služb glede na obravnavano problematiko na sami seji. Na svoji decemberski seji je IO sindikata obravnaval vlogo Začasne uprave za dodelitev soglasja za nočno delo žens. V razpravi je bilo izraženih nekaj pomislekov glede stalnega ponavljanja nočnega dela. Člani so menili, da bi bilo možno z boljšo organizacijo dela nočno delo v veliki meri odpraviti. Glede na to, da se nočno delo pojavlja v redkih primerih, sindikat daje soglasje na obravnavano vlogo, s pripombo, da strokovne službe pripravijo odgovor na pobudo sindikata o možnosti ugodnejšega nagrajevanja nočnega dela. Člani IO so opozorili na nedosledno izpolnjevanje družbe 58. člena kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo. Člen govori o dodeljevanju socialne pomoči ob smrti ožjih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in o dodeljevanju socialne pomoči ob daljših odsotnostih. Strokovne službe se zadolži, da pripravijo poročilo o uresničevanju 58. člena kolektivne pogodbe. Glede na to, da je druga alineja 58. člena kolektivne pogodbe napisana dokaj ohlapno, je bil sprejet predlog, da sindikat izdela merila za dodeljevanje solidarnostne pomoči. Po uskladitvi jih vnese v svoja Pravila. Informacijo o notranjem odkupu je podal g. Marjan Mlakar, direktor ERS. Za leto 1996 je potrebno ponovno izpolniti izjavo, v kolikor smo pripravljeni še nadalje sodelovati v notranjem odkupu. Za nadaljevanje notranjega odkupa je potrebno pridobiti tretjino delavcev, s predpostavko, da posamezni znesek ni manjši od vrednosti ene delnice. V kolikor nam ne uspe pridobiti soglasja tretjine delavcev, se notranji odkup prekine. Premoženje družbe, ki je bilo še predmet odkupa, je bilo tudi prodano. Približno 18 % je odkupila Nacionalna finančna družba, približno 10 % delež pa sklad Atena. Lahko ugotovimo, da so večinski lastniki zunanji in tako bodo imeli zelo velik vpliv na odločitve, tako preko skupščine, kakor tudi nadzornega sveta. v nadaljevanju razprave, v kateri je sodelovala tudi območna sekretarka ga. Justi Arnuš, je beseda tekla o obveščenosti sindikalistov. Menili so, da je informacij kar dovolj, vprašenje pa je ali so dovolj udarne in pravilno oblikovane. Člani IO so izrazili potrebo po bolj zgoščeni in razumljivi informaciji. Podana je bila tudi kritika o premajhni usklajenosti posameznih sindikatov med seboj. Pogovor je stekel tudi o višini sindikalne članarine. Prisotni so se strinjali, da so sedanja sredstva prenizka, vendar je potrebno za morebitno povišanje postaviti jasne cilje. Ptreb-no je večje povezovanje z bazo in potem je tudi lažje najti podporo za posamezne aktivnosti. DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI V mesecu januarju je delovni jubilej 10 letnico delovne dobe izpolnila naša sodelavka: Stanka URANKAR; 20 letnico delovne dobe: BISERKA RODE, FRANCKA STRMLJAN; 30 letnico delovne dobe: MIHA KERČ. Čestitamo! (Vsem tistim, ki se svojih delovnih jubilejev ne sramujejo). V mesecu januarju so praznovali okrogli življenski jubilej naslednji sodelavci: tridesetletnico: ALENKA Šavs, MARJETA LOGAJ, ZDRAVKO ZIBELNIK; štiridesetletnico MARTA kerZan, SREČO PERNUS, MARJANA REMS, MARKO SUSNIK, JANKO VELKAVRH. Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let. ZAHVALI Klubu upokojencev se iskreno zahvaljujem za obisk, ter izkazano pozornost. Prijeten je občutek, da nismo pozabljeni. Delovnemu kolektivu želim veliko uspehov. AVGUST KLOPČIČ Ob smrti moje drage mame Štefke Krištof se najlepše zahvaljujem mojim dobrim sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Obenem tudi lepa hvala sindikalni or-ganzaciji za denarno pomoč namesto venca in za vse obiske v času moje bolezni. Še enkrat hvala za vse! VIDA BANKO in še ena misel pisatelja Frančka Rudolfa: človek, ki zida otroku hišo, namesto, da bi mu "kupil" dobro izobrazbo, je blazen. SODELAVCI v tej številki tosame s svojimi pismenimi prispevki sodelujejo: Albina Kosmač org., Marjan Mlakar dipl.oec., Janez Leskovec dipl.oec., Sonja Rode, Tone stare, Feliks Vodlan Ing. Grafična oprema časopisa, oblikovanje in risbe: Feliks Vodlan ing. Objavljene fotografije sta posnela: Jože Vidmar in Nuša Pogačar. Pesem: Marjana Grujič; objavljene slike: Silvo Cerar, avtor decemberske razstave v rosami. Računalniška obdelava tekstov: Valentina Ocvirk. Grafična postavitev časopisa: papiroti, vse iz papirja, Krško d.o.o. Avtorjem posameznih prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi druge k sodelovanju. uredniški odbor TOSAME: Franc Anžin dipl.iur., Janez Leskovec dipl.oec., Feliks vodlan Ing. izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba, interni časopis TOSAMA d.d. VIR, šaranovičeva 35 Izdaja v 1300 izvodih. Tisk: Papiroti, vse iz papirja, Krško d.o.o. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje št. 23-201/92 z dne 23.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. št. 3, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. NRJ Tolamo Januarska TOSAMA je na zadnji strani objavila nekaj fotografskih posnet- kov napravljenih zadnji delovni dan v preteklem letu. Tokrat zastavljamo nagradno vprašanje: iz koliko sektorjev so bile objavljene fotografije. Poskušajte pobrskati po spominu, ali pa, če jo še imate, poglejte še enkrat zadnjo Tosamo in obkrožite pravilen odgovor. Enega od reševalceav, ki bodo poslali pravilno rešitev čaka Tosamina nagrad v višini 3.000 SIT. »NAJ 3« Na šestih fotografijah objavljenih na zadnji strani januarske Tosame so bili posnetki delavcev iz: a) 2 sektorjev b) 3 sektorjev c) 5 sektorjev IME IN PRIIMEK: _____ NASLOV: __________ izpolnjen kuponček oddajte v Tosamin nabiralnik do konca februarja 1996. Osnove v mesecu februarju Nagrade mentorjem in inštruktorjem 8.305.00 SIT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 10.381.00 SIT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 5.536,00 SIT - polovična dnevnica 2.823.00 SIT - znižana dnevnica 2.048.00 SIT Kilometrina z osebnimi vozili 23.00 SIT/krn Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 180.00 SlT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 240,00 SlT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 320,00 SlT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 380,00 SlT/dan - oddaljenost nad 16 km 440.00 SlT/dan Odpravnine ob odhodu v pokoj 207.630.00 SIT Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer s tovorom 3,68 SIT - tekoči kilometer 2,45 SIT - spremljevalec tovora 1,47 SIT ■ Albina Kosmač POSLOVANJE PO ZAHTEVAH STANDARDOV ISO 9001 V TOSAMI POLITIKA KAKOVOSTI V podjetju TOSAMA smo usposobljeni za razvoj, proizvodnjo in trženje proizvodov za potrebe zdravstva in higienske oskrbe prebivalstva. Prizadevamo si za stalno kakovostno rast podjetja -kot dobavitelja sanitetnih in higienskih izdelkov, z izpolnjevanjem sledečih načel poslovanja: Proizvodnja, razvoj in kontrola proizvodov je organizirana po principih Dobre proizvodne Prakse (GMP) in Dobre Laboratorijske Prakse (GLP) Posamezne skupine proizvodov ustrezajo normam ISO, DIN, izhodiščem DAB in Evropske farmakopeje (Eur.Ph). Zadovoljitev potreb naših kupcev gradimo na stalni kakovosti naših proizvodov v dogovorjenih rokih in količinah, pri razvoju novih izdelkov težimo k odličnosti Ugotovljene zahteve kupcev glede kakovosti naših proizvodov so vgrajene v našo dokumentacijo, na osnova katere izvajamo proizvodne in kontrolne postopke ter zagotavljamo stalno kakovost proizvodov. Potrebe kupcev zadovoljujemo z izborom proizvodov iz našega standardnega programa. Kljub temu si prizadevamo izpolniti tudi nestandardna naročila, če nam ob upoštevanju kupčevih zahtev po kakovosti, rokih in količinah, omogočajo kakovostno in racionalno industrijsko proizvodnjo Za organizacijo in delovanje sistema za zagotavljanje kakovosti je odgovoren direktor, vendar gradimo stalno rast kakovosti na zavzetosti in izpopolnjevanju vsakega posameznika za čim boljšo kakovost Skupna zavzetost za dvig kakovosti predstavlja temelj medsebojnih odnosov med sodelavci, izhajajoč iz načela zaupanja in tolerantnosti. V TOSAMI sc trudimo, da naše kadr e, tehnične in finančne zmožnosti vedno zagotavljajo