Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdalo celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petll-vrsta mali oglasi pol 30 ln2D,već|l oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pr1 večjem џ Izide ob 4 zfulri*] razen pondeljKa in dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. 6/III Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328 Političen list sca slovenski narod Uprava je vKopltarjevl ul.št.O * Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.0S0 ln 10.349 za Inserate, Sarajevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunaj št. 24.797 Univ. prof. dr. Metod Dolenc : Nov univerzitetni zakon na vidiku (Iz razgovora našega urednika) Prišli ste iz Bclgrada, kjer ste sodelovali v komisiji za nov univerzitetni zakon. Kako je prišlo do zadnjega osnutka? To je precej dolga storija, ki se plete že od januarja 1921. Takrat je sklical minister prosvete Pribičevič od vsake univerze po pet delegatov. Zborovali smo trikrat, vsakokrat nekako po 7 dni. Izdelani osnutek bi moral biti izdan še pred sprejetjem ustave, in sicer kot uredba, ki bi zdrknila po ustavi v kompleks najkrajšim potom ustanovljenih »tako zvanih zakonov«. Pojavil pa se je odpor za kulisami in uredbe ni bilo, ampak še po ustavi smo prirejali osnutke za občo uredbo in za fakultetske uredbe. Vse skupaj pa. je obležalo v ministrstvu prosvete... Še le minister prosvete T r i f u n o v i č se je spomnil začetkom 1924 tega osnutka in ga dal ponovno pregledati po »ožji komisiji«. Zopet je nastala dolga pavza. Minister prosvete Radič skliče za božič 1925 širšo komisijo, ki osnutek ynovič pregleda in popravi. Ta minister je povzročil tudi razširjenje veljavnosti belgrajske-ga univerzitetnega zakona na Zagreb ter je priklopil zagrebški univerzi še veterinarsko visoko šolo kot posebno fakulteto, komercialno visoko šolo istotam pa je dvignil na višino fakultete. Ko pride spet minister prosvete T r i -funovič na krmilo, obrne se koneem 1926 na univerzo v Belgradu, da naj mu izdela ona al ovo nov osnutek. To se je zgodilo, a jeseni 1927 je sklical minister prosvete K u m a n u -d i »malo komisijo.' samih pravnikov, ki naj bi pregledala ta zadnje navedeni načrt, obenem pa pripravila pota za . redukcijo fakultet«. Komisija je slednjo nalogo odklonila, nastal je zoper nakano redukcij hud odpor, tako da se je imenovani minister odločil, da skliče glede vprašanja redukcije fakultet novo komisijo, sestavljeno iz devet univerzitetnih profesorjev, od katerih naj vsaka univerza sama izbere po tri. Ta komisija ni priporočala redukcij, ainpak jih je odklonila kot nemogoče in neumestne. Nasvetovala pa je notranjo revizijo univerz samih v svrho najskrajnejše Slednje in pa uvedbo nekih novih prispevkov, ki bi se pobirali od slušateljev le univerzam v prid. Minister prosvete Grol je tudi ugodit želji iste komisije, da se pregleda načrt univerzitetnega zakona iz novembra 1927 na nove To se je zgodilo v dneh 15., 16. iu 17. marca. Vsi sklepi so bili soglasni. Seveda, brez kompromisov ni šlo ... Kako zamišlja načrt sestav univerz? V načelu: Ostane vse, kakor se Je doslej organsko razvilo! Univerze stoje pod neposrednim nadzorstvom ministra prosvete in sc vzdržavajo z državnim budžetom, imajo pa lahko zavode, katedre, celo fakultete, ki se osnujejo in vzdržujejo iz ustanov. Take ustanove napravijo lahko privatniki, pa tudi — to smo izvojevali Slovenci — samoupravna telesa, tako n. pr. oblastna skupščina... Belgrajčani so nam pravili, da poslane njihova univerza, ker je dobila svoj študentski dom s kraljevim darilom in ko bo realizirano volilo bivše kraljice Natalije — ena izmed najbogatejših univerz v Evropi. Ljubljanska univerza pa ostane pač še prav dolgo ena izmed najrevnejših univerz v Evropi. Tu bo morda celo treba, da ji priskoči kdaj kakšno »samoupravno telo« na pomoč ... Glede števila fakultet l)i omenil sledeče momente: Belgrajska univerza ima in naj obdrži šest, zagrebška sedem, ljubljanska pa pet fakultet, a od slednjih ostane medicinska, kakor doslej, okrnjena na prve štiri semestre; toda le začasno! V glavnem tekstu zakona je Ljubljani zasigurana popolna medicinska fakulteta, le v prehodnih določbah je njen obseg omejen, pač dotlej, ko nastane potreba in možnost izgraditve popolne medicinske fakultete tudi v Ljubljani. Glede bel-grajske univerze je bila sprožena misel, da bi kot najvišji prosvetni institut prestolni-c e ne smela šteti manj fakultet nego jih ima Zagreb. Na drugi strani se je tudi poudarjalo, da ne kaže spravljali preveč fakultet pod isti klobuk, ker postajajo neki organi univerz prevelika in zato neokretna telesa; n. pr. zbor vseh rednih profesorjev v Zagrebu šteje že malone sto glav. Zato naj bi se veterina v Zagrebu izločiln iz univerze. Ali komisija se je odločila za status praesens. Da dobi Belgrad v doglednem času itak po stvarnih potrebah diktirano veterino, leži na dlani. Oddružitev veterine v Zagrebu od oslale univerze pa bi Vlada pripravila delo parlamenta po sprejetju proračuna r Belgrad, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je bil danes sprejet od kralja v dolgo avdienco. Tej avdienci se ponekod pripisuje velik političen značaj. Kljub temu, da Ljuba Davidovič ni hotel dati nobene izjave, se misli, da je bila ta avdienca v zvezi z današnjim političnim položajem in da je Ljuba Davidovič pri tej priliki kot šef ene izmed koalira-nih strank podal svoje mnenje o današnjem položaju in na ta način naglasil, da vlada lahko nemoteno nadaljuje s svojim delom na izvajanju svojega programa, ki je velik, in za katerega izpeljavo in izvršitev je potrebna daljša perioda dela. Vsi politični krogi so prepričani, da je g. Davidovič pri tej priliki nastopil v prilog sedanjega položaja in da je razbil vse intrige, ki sc se morda delale na njegov račun. Vsi politiki so mnenja, da je g. Davidovič samo še bolj učvrstil položaj vlade, če je to sploh bilo potrebno. Pred Davidovičem je bil sprejet v avdienco g. Vukičevič, za njim pa zastopnik zunanjega ministra g. dr. Ilija S u m e n k o -v i č. Sicer se v vseh krogih misli, da je položaj popolnoma normalen in se zelo malo ozira na razne kombinacije, ki so jih vedno poskušali v javnosti plasirati voditelji KDK. Skupščina dela v glavnem precej mirno brez velikih kravalov. Debata o finančnem zakonu poteka zelo mirno. Takoj po sprejetju proračuna pride ua dnevni red posojilo. Nato pa prično z delom skupščinski odbori, da bo mogla skupščina čim V3č in čimbolj delati. r Belgrad, 22. marca. (Tel. Slov.) Danes dopoldne je fin. minister dr. Bogdan Markovič imel daljšo konferenco s predsednikom vlade Veljo Vukičevičem in notranjim ministrom dr. A. Korošcem. Pri tej priliki so se razgovarjali o posojilu, kakor tudi o stabilizaciji dinarja. Kakor smo snoči poročali, se bosta obe zadevi obravnavali takoj po sprejetju proračuna. Dr. Marsnkovšč okreval r Belgrad, 22. marca. (Tel. Slov.) Kakor se govori v demokratskih krogih, je pričakovati, da pride dr. Voja Marinkovič okrog 15. af>rila v Belgrad. Stanje njegovega zdravja je zelo ugodno. Zboljšuje sc vsak dan, tako, da se bo lahko njegovo zdravljenje skrajšalo- Pudiev tovariš proti prosveti v Sloveniji r Belgrad, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Skupščina je danes nadaljevala z razpravo o finančnem zakonu. Proti običaju ni bilo danes v skupščini pred dnevnim redom nujnih predlogov. Prvi je govoril samostojni demokrat Nikola Radojevič, ki je zelo ostro govoril proti vladnim poslancem iz Vojvodine, češ, da so krivi neenakosti davkov, ker za to glasujejo. Posebno je kritiziral odredbe finančnega zakona in izjavil, da bo glasoval proti. Zelo ostro je govoril samostojni demokrat Juraj Demetrovič, ki je mnenja, da je današnjo stanje nezadovoljivo, in sicer tembolj radi tega, ker se proračun ne izdeluje ob sodelovanju vsega parlamenta. Zato je razumljivo, da ljudstvo ne bo verovalo, da se je tak proračun redno izglasoval, in bo, če se bo smatralo, da so bremena, ki jih določa ta proračun, previsoka, odreklo plačevanje. Donašnji režim pomenja nered v naši državi. Malo senzacijo je izzval govor Vase Ognje novica (demokrata), svoječasnega samostojnega demokrata, ki je v svojem govoru kritiziral proračun in izjavil, da bo glasoval proti. Po njegovem govoru se je seja prekinila in se je nadaljevala popoldne. Prvi je govoril poslanec Pucelj. Predvsem je pohvalil gostilničarje, ki da so čebelice v državi in ko-tvosi, ki neso jajca. Zato jim je treba znižati takse. Pritoževal se je, da nihče ne razume, kaj govori. Ker je napadel vojnega ministra, je prišlo do malega kravala, nakar je Pucelj v navzočnosti par radičevcev lahko dokončal svoja razlaganja. Za njim je govoril radičevec dr. Č a j k a n o v a c, ki se je predvsem omejil na kritiko tistega dela proračuna, ki govori o prosveti, ter je statistično dokazal, da se Slovenija v prosvetnem oziru preveč favorizira, češ, da pride preveč profesorjev in učiteljev na soodnosen del prebivalstva. Radičevec J e 1 a v i č je istolako kritiziral proračun in odredbe finančnega zakona. Nato se je seja zaključila in se bo vršila prihodnja jutri. pomenila v danem času precejšnje povišanje stroškov radi posebnega vodstva, nemožnosti skupnih institutov itd. z, drugimi fakultetami. Zato naj ostane vse, kakor je. Govora je bilo tudi o tem, da bo moralo' slej ko prej tudi Sarajevo dobiti eno ali drugo fakulteto ali visoko šolo, ker je centrum velikega in zaokroženega dela države. Že pred štirimi leti sem priporočal, da naj se suboti-ška pravna fakulteta, ki takrat tam še ni bila tako globoko zasidrana, kot je danes, prenese v Sarajevu in združi s tamkajšnjo »šerijatsko-sudačko: šolo. Danes pa ta izhod ni več tako lehak; kajti šerijatski-sodniski šoli je usojeno le še kratko življenje. Ali nek izhod se bo moral najti... Kakšna univerzitetska oblastva prinese novi zakon? To lehko prav ua kratko objasnim, če primerjam predlagano novo stanje s sedanjim na ljubljanski univerzi. Rektor se bo volil ne samo za eno, ampak za clve leti — radi potrebne kontinuitete poslovanja. (Belgrajska univerza voli rektorja že mnogo let na'tri leta!) Zbor (»veče«:) vseh rednih profesorjev ostane, postane pa v glavnem volivno telo, kajti ono ima nalogo, dajati univerzi rektorje in pa izbirati redne in izredne profesorje. Novo oblastvo bo univerzitetni senat , sestavljen iz rektorja, prorektorja, dekanov in prodekanov vseh fakultet; on bo hrbtenica splošne univerzitetske politike. Uprava, to je tektor in vsi dekani, poslane zgolj ekonomska eksekutiva. Pri fakultetah ostanejo tako dekani, voljeni na eno leto, kakor tudi fakultetski sveti pri svojih doslejšnjih funkcijah. Kako se naj vrše imenovanja akademskih učiteljev ? Izbor rednih in izrednih profesorjev bo zelo otežkočen. To je absolutno potrebno, da se dvigne prestiž univerz in samostojnih fakultet (Subotica, Skoplje) v vsej državi! Od fakultet izbrani in predlagani kandidati bodo podvrženi v plenumu rednih profesorjev ( ve-če ) še enkratni kritiki v formalnem, moral nem in strokovnem pogledu; ta zbor pa bo mogel sklepati le ob kvorumu dveh tretjin, a kandidat bo moral dobiti večino od vsega števila članov plenuma sploh. »Univerzitetski docenti« se bodo predlagali le po fakultetskem svetu, ali prvo imenovanje pomeni samo za-čarno postavitev; po petih letih se podvržejo vnovični izvolitvi in še le po drugem imenovanju dobe stalnost; če drugič ne bi bili izvoljeni, dajo se ministru prosvete na razpolago. Nova kategorija bodo »privatni docenti«, ki jih naj postavlja fakultetski svet sam; ti se pa bodo podvrgavali vsaka tri leta novemu izboru. Glede obojih docentov je vnovični izbor pač potreben, da se vidi, da li zaostajajo, ali vztrajajo pri svojem znanstvenem delu. V ozki zvezi z vsemi temi problemi stoji vprašanje ustanovitve kateder. Novi zakon prepušča to za budžetiranje prevažno vprašanje fakultetskim uredbam. Le-te naj določijo temeljno, neobhodno potrebno število kateder rednih iu izrednih profesorjev; poznejša iz-prememba tega števila sicer ne bo nemogoča, pač pa zelo otežkočena, kar veli že tekst bodočega univerzitetnega zakona samega. Morebiti utegne naše politike v tej zvezi zanimati, koliko rednih in izrednih profesorjev ter asistentov imajo na Češkoslovaškem, ki ima-precej enako število ljudstva kakor naša država. Z naredbo češkoslovaške vlade z dne 15. julija 1927 je bilo sistemiziranih 577 mest rednih in 160 mest izrednih profesorjev. »Utiiverzi-tetskili docentov« kot najnižje stopinje stalnih akademskih učiteljev tam ni, zato so pa siste-mizirali 920 plačanih asistentskih mest. Češka tehnika v Pragi šteje sama 202 asistenta in razen tega še 14 posebnih »znanstvenih uradnikov«;. In pri nas?! Niti polovice ne dosežemo! Kaj ,»ride novega glede pravic in dolžnosti akademskih učiteljev? Naša država, dasi oblagodarjena z naravnim bogastvom, plačuje svoje uradnike zelo slabo. O vzrokih nočem govoriti. Kar je prinesel uradniški zakon s svojo uredbo o razvrstitvi skupin, je danes, kot obče priznano, absolutno nezadostno. Kasacijski sodniki, držav- ni svetniki, glavna kontrola i. dr., silijo ven iz doslejšnjega okvira razvrstitve po uradniški lestvici. Ali se more rednim univerzitetnim profesorjem, ki imajo dolžnosti, ne samo slušateljem predavati, ampak tudi delovati za napredek znanosti, očitati neskromnost, če zahtevajo, da bodo, vsaj ko imajo 25 službenih let, izenačeni po položaju in plači tistim, ravnokar navedenim uradnikom, ki so jim oni dali akademično-znanstveno višjo sposobnost za njihov poklic? Detajli bi vedli predaleč. Glede ostalih dolžnosti, pa tudi glede kršitve dolžnosti naj veljajo predpisi uradniškega zakona, vendar mora biti pri zasledovanju disciplinskih pregreškov in prestopkov ves postopek urejen — po načelu univerzitetske avtonomije. Prva instanca bo senat petih rednih profesorjev, izbranih po izvestnih principih iz kroga domače univerze, drugo in zadnjo instanco pa tvori senat vseh treh rektorjev našib univerz. Kakšne nove odredbe bodo ustanovljen« glede slušateljetva? V principu se ne izpremeni ničesar, samo da naj bo vse bolj strumno fiksirano, toda po-največ šele v obči uredbi in v fakultetskib uredbah. Morda je omembe vredno, da bodr mogli učenci, ki dovrše pravosiovno bogoslovje z bogoslovskim izpitom zrelosti, postati redni slušatelji belgrajske bogoslovne fakultete, toda le po individualni odločitvi imenovane fa-kultete in pa brez pravice, da bi smeli poslej prestopiti kot redni slušatelji na kakšno drugo, kjerkoli se nahaja,jočo fakulteto. Ta izjemna določba ima izraziti namen, omogočiti dviganje znanstvenega nivoja pravoslavnih svečenikov. Zoper to pač. ne more nihče ugovarjati. Da se namerava uvesti ueka nova pristojbina za vzdržavanje knjižnic, zavodov itd., pomeni le za Ljubljano nekaj novega. Belgrad in Zagreb sta to storila že via facti. Ali je kaj pripomniti glede splošne univerzitetske politike? O — da, mnogo, pa hočem bili kratek! V prvih treh, štirih letih so komisije sledile smernicam, da naj se na vseh univerzah vse kar najbolj uniformira in centralizira. Član prve komisije prof. St. Stanojevič (Belgrad) je pisal v »Politiki«, štev. 4617, z dne 1. marca 1921 takole: »Mi nečemo više imati tri, nego samo jedan jedini najvišji prosvetni zavod, čijih če pet delova, u Zagrebu, Ljubljani, Subotici, Skoplju i Beogradu, biti spojeni u jednu čvrstu organsku celinu.« Ta spoj bi mehanično vzdrževala »rektorsko veče« in pa »zajed-nička fakultetska veča«, ki bi v svojih stalnih, rednih sejah vodila univerzitetsko veliko in podrobno politiko. Ali baš li instituti so upro-pastili prvi osnutek, ker so se zbali profesorji univerze B., da bodo njihovi člani v teh institutih vedno majorizirani, če se združijo člani univerz A in C zoper nje. No, danes je pridržana od projektiranih kompetenc rektorske-ga veča samo še pri disciplinskem postopanju omenjena funkcija. V ostalem pa se zadnji načrt ne boji namišljenih r divergentnih sil«, nasprotno, v gotovem pogledu naravnost — hoče obvarovati tradicionalno, evolucijskim potom nastalo, čeprav različno stanje na po-edinih univerzah. Tako pravi tekst osnutka sani, ko našteva fakultete, da spada farmacevtski odsek v Zagrebu k filozofski, v Belgradu pa k medicinski fakulteti. Tako se je stvar razvila in ni nujnega povoda, razdirati jo. Za občo uredbo in za fakultetske uredbe bo predvideno, da smejo imeti poedine univerze vsaj v nebistvenih točkah različne določbe. Ni, da bi moralo iti vse po enem kopitu. Enotnost je pa v toliko potrebna in vzdržana, da zahteva načrt univerzitetnega zakona za vsak predlog glede izpremembe univerzitetnega zakona predhodno doseženo soglasnost vseh treh univerz, dočim po zadostovalo glede stavitve predloga na izpremembo obče uredbe že predhodno pribavljenje mišljenja ostalih dveh univerz. Mislim, da bo pri sestavi obče uredbe in fakultetskib uredb, ki mora uzakonitvi načrta takoj sledili, stališče takratnih kodifikatorjev zelo olajšano, da pa ugled univerz navzlic tem. na videz separatistično usmerjenim določbam ne bo niti za las manjši. In kakšna, mislite g. profesor, bo usoda poslednjega načrta? Vprašate mnogo! Vem le, da Je šel načrt po nalogu ministrstva prosvete tel-quel v tisk. Tudi to mi je znano, da se je minister prosvete izjavil, da ga hoče takoj predložiti narodni skupščini. Vse drugo pa bo odvisno — od narodne skupščine. Baš ta, pa bi rekel, da je vsako prerokovanje — milo. rečeno — smelost, ki je raje — ne zagrešim. Radio-amaterji! Dobite ceno izvršitev VARTA anodnih baterij za aparate nad 5 cevi MALI OGLASI I STROJNIKA Vsaka drobna vrstrca t'30 »In ali vsaka besedo SO par. Na|man|£l oglaa 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se raounu|o vlie. Za odgovor znamko! Na vprafanja brez znamke ne odgovarlomol ЕД л Kroj. pomočnik se takoj sprejme. Andrej Uršič, krojač, Dolenji Logatec št. 1. 2422 Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom S 1 o v e n i a transport Ljubliana Miklošičeva cesta št. 3t Telefon št. 271* Iščem učenca 1ЈЧР- za v pekarno. "^C Edvard Jonke Oplotnica (Slov. Konjice). Rabim učenko iz dobre, poštene hiše, za mešano trgovino. — Adolt S'arkl, trgovec in hotelir, Bled. 2423 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elek. razsvetljavo oddam s 1. aprilom. Naslov pri upravi pod štev. 2402. ZASTOPNIKI (ce) pozor! Če obickniete privat O't-iemalce (ludi na dežidil, zamorete s prodaio malih cenenih novo«ti (vsakdo ie takoj kitpocl v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno Potrebna kavcija 2 do 300 Din — Podrobnosti vsak dan od 2.—6 ure Kemične novosti: Val Kovač. Ljubljana, Beethovnova ul. 4 V najem se vzame prazna soba v sredini mesta, uporabna za pisarno. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Pisarna« št. 2390. ШШШШ Učenec zdrav in z dobrimi šolskimi spričevali ali mlad trgovski pomočnik se takoj sprejme v mešani trgovini I Beranič, Maj-Sperg, pošta Ptujska gora. Izurjene rezkalce (frezerje) z dnevnim proizvajanjem 250 do 270 parov išče trgovina čevljev in sandal za takojšen nastop. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št, 2397. za električno centralo rabi Občina Kralievica (Hrvatsko Primorje), za pogon Diesel-motorja; isti mora biti obenem usposobljen za električno instalacijo. Pogoji namestitve se morejo dobiti na željo z obratno pošto pri občinskem poglavarstvu, Kraljeviča. Hlapca vajenega konj, sc sprejme na stalno službo. Kje, pove uprava. Jkx/o kupi? Prodam večjo količino terovega olja za impregniranie lesa po 3 Din kg. — M. Kavčič, Zg. Šiška 125, L|nbl|ana 7 Prodam večjo množino različnega kovaškega železa Mihael Kavčič, Zg. Šiška, Ljubljana 7. Iščem mpsto BR VS*i moral vpokojenec dobiti takoj pokojnino. To bi bilo tako eno-slavno, če bi oblastvo z razrešitvijo tudi takoj nakazalo pokojnino, vsaj, recimo, ono pokojnino, ki je nesporna. Ne! Predpisan je tako Čudovito skomplicirau postopek, da bi trajalo najmanj tri tedne, da izvrši predpisano delo en sam uradnik za en sam primer, ako bi ga vršil na enem in istem mestu, vštevši vso manipulacijo s konceptom, s pošto, s pisarnami pri kontroli itd. Kako stvar izgleda v resnici, je jasno, če pomislimo, da gre tak spis skozi roke skoraj 100 državnim nameščencem in 20 uradov, preden dobi vpokojenec izplačilo. Zaradi tega je vpeljano nakazilo, na račun, ki tudi ni vzor hitrega postopka in tudi obremenjuje delo uprave. In ali mislite, da ima ta akomplicirani postopek res uspeh, da se pokojnine ne zlorabljajo? Okoli 800 milijonov dinarjev znašajo vse pokojnine v državi, to je ves uspeh te kontrole, ker je pač staro načelo, da imaš vsako zlo zgrabiti pri korenini, ne pa da prirezuješ samo vrhove. Zamislite si pa še nesrečo, če lak neurejeni' upokojenec umre in je treba nakazati pokojnino vdovi in otrokom! Centralizacija kreditov vobče ovira delo v podrejenih uradih, ker nikoli ne veste, koliko kreditov boste pravzaprav prejeli za to in ono in se celo zgodi, da vam že odprle kredite spet pristrižejo sredi že začetih iu oddanih deli Za suobodo proti tiraniji! Kaj so vzeli mehikanskim katoličanom? Če čuje moderni verski mlačnež ali celo sovražnik Katoliške Cerkve o preganjanju katoličanov, voha takoj »mrtev kapital«. Lerkev je gotovo imela, pravi, preveč premoženja, ki je bil »mrtev« za splošni blagor človeštva. Kaj je bilo s tem v Mehiki? Tam je Cerkev v 16. stoletju izpreobrnila 8 milijonov poganov k sv. veri in jim z njo posredovala tudi splošno izobrazbo. Danes je v Mehiki 14 milijonov prebivalcev, deloma čistokrvnih Indijancev, deloma pomešanih z evropsko-špansko krvjo, ena petina je belokožnih Evropejcev, zlasti Špancev. Skoro vsi ti 14 milijoni so katoličani, in vsi govorijo španski jezik in imajo špansko kulturo. Katoliška Cerkev je takoj od početka svojega misijonskega dela ustanavljala in vodila ljudske šole, ki so se razširile do zadnjih indijanskih vasi. V času največjega razmaha katoliških šol je bilo manj analfabetov, kakor danes, ko se že 100 let izpodrivajo katoliške šole z državnimi; danes je namreč 85 % analfabetov. Cerkev pa ni vzdrževala samo šol, ampak tudi bolnišnice, sirotišnice in druge take dobrodelne ustanove. Za vzdrževanje cerkev, šol, dobrodelnih zavodov je Cerkev seveda dobila kapital iz posestev. Ko je država začela prevzemati del teh bremen, ki jih je do tedaj nosila Cerkev, je bilo Cerkvi odvzeto mnogo cerkvenih posestev že do srede pretekelga stoletja. Sedanji predsednik mehikanske republike, ki jo vodi od 1. decembra 1924, Calles (izgovori Kaljes) je odvzel Cerkvi sploh vse premoženje. Zaplenil je cerkve, šole, samostane, škofijske dvorce, župnišča, dobrodelne zavode itd. Iz bolnišnic je izgnal usmiljenke. Vse te stavbe in posestva, s katerimi so se zavodi vzdrževali, cenijo na 11 milijonov dolarjev. To ima zdaj državna blagajna in tisti maloštevilni nasilneži, s katerimi Calles strahuje celo državo. Cerkev nima torej zdaj ničesar. A to še ni dovolj. Člen 27 keretarske ustave, ki jo Calles izvršuje, še povrh določa: Cerkev ne more imeti nobenega nepremakljivega premoženja, ne sama ne posredno, in pri najmanjši sumnji, da kaj ima, jo lahko vsak naznani. Cerkve so last države, ki določa, katere cerkve naj se še rabijo za bogoslužne namene. Škofijski dvorci, semenišča, samostani, šole, sirotišnice in katerakoli druga cerkvena dobrodelna ali šolska poslopja pripadajo državi, ki jih uporabi v javne namene.« In čl. 130 še dostavlja: »Le minister sme dovoliti zidavo novih cerkva, ki so že vnaprej proglašene za državno last.« Katoliška Cerkev je v Mehiki torej zdaj v resnici nima nič lastnine in po sedaj veljavni ustavi tudi ne more nič imeti. In vendar se s to zaplembo vsega cerkvenega premoženja preganjanje ni ustavilo! Kaj še hočejo vzeti meh. katoličanom? Vzeli so jim gmotne dobrine, a vzeti jim hočejo še tudi duhovne, svobodo vesti, katoliško vero- Čl. 3. omenjene ustave pravi, da mora biti pouk v vseh šolali, državnih in zasebnih, brez vere. Nobena verska organizacija ali duhovnik ne sme vzdrževati ljudskih šol. Čl. 130. ima še dostavek, da ne sme nihče študirati v zavodih, ki jih vodi duhovnik in da tu ni nobene izjeme. Potemtakem so tudi duhovska semenišča nemogoča. Čl. 5 prepoveduje redove in polaganje redovniškili obljub. Redovnik(ce) izgubijo vse državljanske pravice. Bogoslužje se sme vršili Ie med cerkvenimi zidovi in pod vladnim nadzorstvom (čl. 24, 130)- Po teh načelih sc vrši preganjanje katoličanov v Mehiki. Calles je pometal iz državnih uradov vse katoliške uradnike. Pod nj čenih do konca 1. 1927 okoli 150 duhovnikov. Vernikov pa je padlo na stotine in stotine, tudi otroci. Osemletni deček Cortes je razdeljeval letake v obrambo vere. Vojaki so ga prijeli, odrezali mu ušesa, nos, eno roko. Tako razmesarjenega najde dečkova mati, ki mu zakliče: »Sinko, naprej; tvoj oče in bratje te že čakajo v nebesih!« Vojaki ga prebodejo z bajoneti. Mati se vrže na svojega sinka in v krvi lastnega j otroka kleče poljublja bledi obrazek- Deček še enkrat odpre oči, spozna jo in zašepeče zadnjikrat ime matere, ki ga je vzgojila v junaka in mučenca. Molk — krik! Kardinal Gasparri, ki je seveda dobro po i učen o vsem tem, je izjavil v pismu na ameriškega katoliškega časnikarja \Viliamsa, je to preganjanje hujše, ko v prvih časih krščanstva za Nerona, Kaligule in Domicijana. — Kljub temu pa svetovno časopisje k vsem tem grozotam molči, kakor da bi z molkom hotelo kriti Callesove krvoločneže. Katoličani pa 1: temu ne smejo molčati. 2e i so dvignili svoj glas v Belgiji, Avstriji, Ogrski, Angliji, Ameriki. Naš slovenski narod se hoče pridružiti temu kriku človečnosti proti divjemu zločinstvu ob proslavah - materinskega dneva 25. t. m. Na vseh se bo govorilo o leni in se bodo sklepi poslali Prosvetni Zvezi v Ljubljani. Temu protestu zoper grozote v Mehiki se lahko pridruži vsaka druga organizacija, ki ne obhaja materinskega dneva, in naj pošlje izraz solidarnosti Prosvetni zvezi. Kri mučenikov vpije! — — Slovenski katcR^ni sprejmejo po vseli svojih društvih in organizacijah ob priliki materinskega dne 25. marca 1928 sledečo resolucijo: Mi zvesti sinovi in hčere vernega slo« venskega naroda, združeni v občestvu vernikov vsega svetil, najodločneje protestiramo, tla se meliikanskim katoličanom kratijo in nasilno zatirajo najprimitivnejše pravice podložnikov kulturne dežele, ki jih priznava mednarodno pravo vseh modernih držav. Izjavljamo, da ne bomo nehali klicati in pozivati ves svet, dokler se ta kulturni madež dvajsetega stoletja v Mehiki popolnoma iu z zadoščenjem ne izbriše. V svesti si zmage prisegamo Kristusu Kralju večno ljubezen in zvestobo in ponavljamo obljubo, da hočemo žrtvovati vse, da se kraljestvo božje, naša sveta mali katoliška Cerkev, na svetu čimdalje bolj razširja in utrjuje. Porensko pismo V. Ker sem v zadnjem pisnui povedal, da pri-drdraino letos poleti z našimi otroci s posebnim vlakom na Slovensko in da nam bo neko nemško društvo preskrbelo brezplačno vožnjo po nemških tleh, dovolite, da danes še enkrat spregovorim o prometu v Nemčiji in — Jugoslaviji. Splošno boste tudi na Nemškem opazili v vnanji kakor duševni kulturi, razen v tehniki, pomanjkljivosti in napake — a promet je prvovrsten, brezhiben. Ob Reni živim in imam dosti prilike opazovati to življenje in vrvenje. Po obeh straneh drdrajo vlaki, po Reni pa se gibljejo tovorni parniki gori in doli. Promet vsestranski in velikanski, a vse gre natančno po notah- Z velikih kolodvorov gre na dan po 100,- 200 ali še več osebnih vlakov, tovornih pa še mnogo več; a vse gre gladko in navadno brez nezgode. Mimo Ossenberga teče železnica druge ali tretje vrste, ki nima brzovlakov, a vendar gre na dan na vsako stran po 12 vlakov, torej podnevi skoro vsako uro. Tudi na navadnih brzovlakih je ista cena kakor na osebnih. Le na takozva-nih »D-Ziige je povišek, a za sto kilometrov samo eno marko (!). Na velikih kolodvorih ti voznega reda skoro ni treba. Kadar prideš na postajo, malo počakaš, pa kmalu gre kak vlak. Če nimač več časa karto vzeti, ti jo mimogrede da vratar, s katero potem na zadnji postaji plačaš voznino. Na karto ni treba nikoli čakati nad eno, kvečjemu dve minuti, ker je blagajna odprta cel dan, in ne samo ena, ampak jih je cela vrsta; tako da nikoli ne čaka pred okencem nad pet oseb, navadno pa še toliko ne, dočim je pri vas dolgo čakanje, stanje in stopicanje v dolgi vrsti prav neprijetno. Preteklo poletje so, kakor smo čitali v listih, napravili slovenski železničarji poučen izlet v Nemčijo, kjer so jih stanovski tovariši prav prijazno sprejeli. Radoveden sem le, kake praktične posledice bo imelo to potovanje. Seveda nižji uradniki sami nc morejo uvajati velikih reform; za hrbtom jim stoji centralna uprava — centralizem — Belgrad. Oh, ta Belgrad! Ta centralizem! Kake neskončne težave sem imel lani z našim vlakom iz Nemčije! Ko bi imelo ljubljansko ravnateljstvo kaj govoriti, bi se bilo uredilo vse takorekoč z eno besedo. Saj so nam bili vsi uradniki prijazni in postrežljivi do skrajnosti. Vsa čast jim! Ali Belgrad! Koliko pisanja, ! letanja, brzojavljanja, telefoniranja — a na zadnje smo morali vlak vendar preplačati! — Ko je vlak že stekel in smo pol preveč že plačali, so pa j spoznali in priznali, da je preveč in da nam gre denar nazaj. G. poslanec Smodcj je posredoval pri ministrstvu in še sam sem bil doli (ne sicer samo zaradi tega), kjer so mi na moja uSesn povedali: da, denar dobite nazaj. To je bilo meseca septembra. Začetkom novembra so mi sporočili, naj naznanim, kam naj se vsota izplača. Danes je konec februarja, a denarja — še ni! Če tako-le zadevico mečkajo več ko po leta, kaj pa s težjimi zadevami! V Nemčiji imate tudi na vsakem večjem kolodvoru na več ko 20 mestih na meter visokih tablah debelo in jasno napisane odhode in prihode vlakov, da na prvi pogled lahko vidiš iu •spoznaš; dočim so pri nas vozni redi že tako neredni, da komaj razbereš, kdaj n. pr. gre vlak iz Maribora v Hoče... Vsaka proga iina na kolodvoru svoj poseben peron, do katerega vodi podzemeljski hodnik, ki jih ima časih le en kolodvor po 3, 4, 5, 6, 7. Tako da ni mogoča ne zmota, ne nesreča. Vsak kolodvor jc tudi pokrit, razen na malih progah. Vsak vlak je petem na svojem peronu še posebej jasno naznanjen. Zelo modra naprava se meni zdi tudi 4. razred na železnici, ki je v Jugoslaviji samo v Bosni, in tudi po drugih državah ga ni, na Nemškem pa splošno in povsod. Pri vas je 3, razred, posebno zdaj po vojski, navadno tako nabasan, da je vožnja pogosto prav neprijetna, mučna. 2. razred pa velja za luksiis. Tukaj pa se vozi večina v 4. razredu, a ti se lahko voziš prav zložno, večkrat cclo sam v 3., ne de bi si moral očitati, da si privoščiš nepotreben luksus. Nazadnje pa pride na vrsto še tobak in to bakarji oziroma kadilci in nekadilci. M tem oziru Izprememba in dopolnitev zakona o uradnikih r Belgrad, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Finančni minister dr. Bogdan Markovič, v katerega delokrog se je preneslo delo za revizijo uradniškega zakona, je izdal celo vrsto amandementov, ki bodo temelj njegovega uradniškega zakona. Od teb sta najvažnejša sledeča: Cl. 207. V. se glasi: Ministrski svet se pooblašča, da v soglasju s finančnim ministrom in fin. odborom narodne skupščine z uredbo v smislu čl. 94. spremeni in dopolni zakon o uradništvu in ostalih državnih uslužbencih, zakon o državnem prometnem osobju, kakor tudi uredbo o razporeditvi uradnikov in ostalih državnih uslužbencev in državnega prometnega osobja. Spremembe in dopolnitve se gibljejo v sledečih mejah: 1. Prejemki državnih uradnikov in uslužbencev se morajo urediti sorazmerno po važnosti in odgovornosti dela, ki ga uradnik vrši, kakor tudi po trajanju njegove službe. Kot temelj služi sedanja razvrstitev. S proračunom odobrenih kreditov ti izdatki ne smejo presegati. 2. Odredbe o pokojninah se morajo spremeniti in dopolniti tako, da se na eni strani preprečijo neopravičene obremenitve države, na drugi strani pa da se popolnoma osigurajo tisti državni uradniki in uslužbenci, ki so dopolnili službena leta ali ki so v službi države postali nesposobni za nadaljnje delo in gospodarstvo. V ta namen se morajo spremeniti in dopolniti odredbe, ki govorijo o pogojih, pod katerimi se doseže pravica do pokojnine, in o pogojih, pod katerimi se lahko uradniki in uslužbenci upokojijo v času. ki bo služil kot temelj za določene pokojnine. Te uredbe in dopolnitve se ne morejo nanašati na tiste državne uradnike in uslužbence, ki so se upokojili, preden je stopil v veljavo ta zakonski predpis. 3. Disciplinsko postopanje se spremeni in dopolni, ter se delokrog za disciplinsko postopanje prenese na posebno disciplinsko sodišče, ki se bo v posebnem re-soru ustanovilo s tem, da se za največje kazni pridrži kompetenca državnemu svetu. 4. Predpisi o prehodnih naredbah radi izvršitve teh sprememb in dopolnitev. 5. Uredba o razvrstitvi drž. uradnikov in uslužbencev in državnem prometnem osobju, se more skupno z odredbami tega zakona spremeniti in dopolniti tako, da se odstranijo vse napake in ne-dostatki, ki so se v toku časa pokazali. Čl. 207. G. se glasi: Ministrski svet se pooblašča, da na predlog finančnega ministra in v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine, na podlagi čl. 94. točke 2. ustave ustanovi pokojninski fond za vdove umrlih državnih uradnikov, ki se bo osigural z vlogami rodbinskih pokojnin teh uradnikov. Imovina fondov, ki so obstojali dosedaj, bo služila kot temelj tega novega fonda. Interparlamentama komisija za izseljenišštvo r Belgrad, 22. marca. (Tel. Slov.) Danes se je vršila v skupščini seja interparlamentarnega odbora. Na tej seji je dr. šečerov poročal o sestanku interparlamentarne unije za izseljeništvo v Parizu. Ta komisija bo imela sejo koncem tega meseca v Pragi, avgusta pa v Berlinu. Na sestanek v Pragi bodo odpotovali 26. marca dr Andrej Gosar, dr- Knmanudi, dr. Šečerov, Stjepan Radič, Pavle Pad č, dr. čeda Mihajlovič, Šalih Baljič. r Belgrad, 22. marca. (Tel- Slov.) Z ozirom na to, da se vrši v ponedeljek glasovanje o proračunu, je vlada poklicala vse poslance, ki so izven Belgrada, da bodo v ponedeljek gotovo v Belgradu. Države iščejo nooe zaveznike lialifanska ofenziva proti sam ž Trst, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Pod naslovom: >Pekel v Macedoniji« priobčuje glasilo fašistov »Popolo di Trieste« dolg članek o razmerah v Macedoniji, v katerem navaja: Ni mogoče popisati tega, kar se dogaja v Macedoniji v teku zadnjih devetih mesecev. Ta strašna dežela je izpremenjena v pravi pekel. Prebivalci so stalno izven zakona in celo izven reakcijonarnih drakonskih zakonov, ki so v veljavi v Jugoslaviji. Aretacije, pretepanje -in trpinčenje, umori, politični procesi, strašne obsodbe so na dnevnem redu. Kulturne in politične svoboščine so zatrte. V deželi vlada kulturna sužnost. Ljudstvo se izsesava, raznaroduje ter telesno uničuje. Od časa, ko je bilo proglašeno obsedno stanje, je bilo ubitih 25 Macedoncev. Aretacije se vršijo v masah. Vsak macedonski razumnik mora biti pripravljen na smrt. Vsi umorjeni, ali pa oni, ki še čakajo na smrt v ječah, so nedolžni. Na ukaz orožnikov morajo iti Macedonci v boj proti komitom, oboroženi le s palico, da krijejo s svojimi telesi orožništvo in vojaštvo. Zmrznilo je 50 Macedoncev, ki so stražili železnico. Prebivalstvo ne sme niti živine goniti na pašo. Od Društva narodov se macedonsko ljudstvo ne nadeja pomoči. Teh muk ga more rešiti le smrt. Kulturna Evropa molči k temu. (Pač pa govori o italijanskih nasilstvih na Primorskem in južnem Tirolskem. Op. ur.) Zopet Dalmacija. ž Milan, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Včeraj je priredilo društvo Coscienza Adriatica predavanje o položaju na Jadranu. Predaval je general Bertotti v navzočnosti kraljevega po-bočnika generala . Brosattija in zastopnikov milice, policije ter občinskih oblastev. Predavatelj je pobijal mirovno pogodbo, ki je izročila čisto italijansko Dalmacijo Jugoslaviji. Poudarjal je važnost neodvisnosti Albanije in apecijalno Valone, po katerih hrepeni Jugoslavija. Občinstvo je predavatelju burno ploskalo. Vsi Jugoslovani v Italiji naj se odpuste. v Rim, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Zveza Dalmatincev v Trstu je izdala oklic, da se preskrbi obstanek in služba 14.000 Italijanom iz Dalmacije, ki so morali zapustiti svoja službena mesta in obrti v Splitu, Šibeniku, Ko-toru in Dubrovniku radi nacionalizacije jugoslovanske industrije. Samo iz Splita je bilo izgnanih okoli 1000 Italijanov. Zveza zahteva, da se morajo jugoslovanski državljani, ki so nastavljeni v podjetjih beneške province, odpustiti, da morejo dobiti kruh in zaslužek Italijani iz Dalmacije. Fašisti z Italijo niso zadovoljni. v Rim, 22. marca. (Tel. >Slov.) Minister za narodno gospodarstvo Belluzzo je v svojem govoru v parlamentu brezobzirno razkrival razne slabe razmere v italijanski industriji. Izrazil je prepričanje, da se kriza lahko odpravi, vendar pa se mora predvsem izvršiti splošna preosnova raznih obratov v poljedelstvu, trgovini in industriji v trgovskem in tehničnem pogledu. Belluzzo očita težki industriji, da dela zelo neracionalno. Strojna industrija se mora bolj združiti, da bo kos tuji konkurenci. Posebno je obžalovati, da avtomobilska industrija ni mogla priti do združitve, da bi se mogla ubraniti vedno nevarnejše ameriške konkurence. Tudi v industriji rjavega premora mora nastopiti popolnoma nov duh. Dalje je minister ožigosal industrijo umetne svile, ki ni taka, kakršna bi morala biti. Na koncu je minister izrazil upanje, da bo novi red v Italiji privedel gospodarstvo do potrebnega zboljšanja. Italijanske čete ob jugoslovanski meji. v Rim, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Agencija Stelani dementira vesti, da Italija vrši ob jugoslovanski meji premikanje čet in da se trans-portira vojni material. Beneš išče zaveznike v Londonu v Praga, 22. marca. (Tel. »Slov.«) »Narodni Listi« poročajo iz Londona, da bo zunanji minister dr. Beneš te dni odpotoval v London, da se osebno prepriča o stališču, ki ga bo zavzela Anglija napram nasledstvenim državam in mali antanti z ozirom na nemško-francosko zbližanje. Dr. Beneš hoče najti v Londonu podporo, ki jo sedaj gubi v Parizu. Pogodba med Češkoslovaško in Anglijo pa ne bo lahka in češkoslovaški zunanji minister bo težko dobil od Anglije konkretne definitivne obljube, ker je angleški zunanji minister popolnoma zavzet e politiko, ki jo diktirajo interesi velesil, in nima poguma za samostojna pota. V Londonu bi pridobitev Češkoslovaške za zaveznika in prijatelja Anglije pozdravili. Streli na romunsko-madjarski meji. v Budimpešta, 23. marca, (Tel. »Slov.«) Na romunsko-madjarski meji so romunske obmejne čete streljale na 5 madjarskih izletnikov iz Bereg B66zermenyja. Edeu od izletnikov je bil ranjen v trebuh tako hudo, da je Romunsko-grška pogodba sklenjena r Ženeva, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Tituiescu in grški zunanji minister Mihalokopulos, ki se sedaj nahajata v Ženevi, sta danes podpisala pogodbo o nenapadanju in arbitraži med Romunijo in Grčijo. Ta pogodba je slična locarnski pogodbi. Podpis te pogodbe se smatra za uspeh italijanske politike, ki je baje sodelovala pri pobudi za to pogodbo. v Atene, 22. marca. (Tel. -Slov.«) Grški zunanji minister Mihalokopulos, ki se nahaja še v Ženevi na pripravljnlni razorožitveni komisiji, je poslal grškemu ministrskemu predsedniku sledečo brzojavko: »S'ečen sem, da vam morem naznaniti, da sem danes skupno z romunskim zunanjim ministrom podpisal politično pogodbo o nenapadanju in razsodišču med Romunijo in Grško. Mnenja sem, da pomeni prijateljski pakt, ki je sklenjen v duhu pakta Društva narodov, temeljito uporabo onih načel, na katerih je zgrajen svetovni mir. Smatram, da bo ta pogodba tvorila začetek sporazumov, 'a se ojači mir na Balkanu in ob Sredozemskem morju, kar je neobhodno potrebno za ozdravljenje ran. ki jih je pov-| zročila velika vojna.: — Kakor doznava Vaš dopisnik, je doba pogodbe določena na deset let. v Atene, 22. marca. (Tel. »Slov.) Romunski poslanik v Atenah Kascanu je izjavil Vašemu dopisniku, da dobiva podpis grško-ro-munske pogodbe večji pomen s tem, da je Ti-| tulescu pri zadnjem sestanku Male antante že obvestil češkoslovaškega in jugoslovanskega kolego, da ima Romunija namen, podpisati z Grčijo prijateljsko pogodbo. Izjavil je, da je prepričan, da bo tej pogodbi kmalu sledil splošen balkanski pakt. THu'escu ne gre v BerFn v Ženeva, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje romunskega zunanjega ministra Titulesca se je zboljšalo, tako da se pričakuje, da bo koncem tedna, odpotoval. Verjetno se bo vrnil naravnost v Bukarešt, kjer je njegova prisotnost potrebna, tako da se bo njegova pot v Berlin najbrže odgodila. Litvinov obračunava z Londonom ▼ Ženeva, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Litvinov je imel danes velik govor, ki je že na zunaj imel značaj obračuna Moskve z angleško politiko. V uvodu je angleški delegaciji odrekal pravico, dvomiti o vzrokih, zakaj je sovjetska Rusija prišla v Ženevo. Tudi on lahko vpraša angleške delegate, ali so bili poslani v Ženevo iz pacifističnih razlogov. Glede očitka, dt. Rusija sabotira Društvo narodov, je vprašal, ali ni tudi sabotaža, če se Angl ja brani, da se kmalu izvrši drugo čitanje načrta konvencije, ki ga je komisija sama izdelala. Opozarjal je na to, da je sovjetska vlada že na konferenci v Ženevi leta 1922 predlagala, da se najprej razpravlja o vprašanju splošne razorožitve. Takrat je drugim vladam bilo važnejše, da najprej razpravljajo o vrnitvi enega dela privatne posesti v Rus ji. Sovjetska vlada v desetih letih svojega obstoja ni napadla nobenega svojega soseda in se je od prvega tre- nutka izjavila pripravljeno, udeležiti se razprav o razorožitvi. Rusija je, ne da bi bila članica Društva narodov, prišla v Ženevo z željo, oprostiti države bremen oboroževanja, in če sc prvih treh zasedanj komisije ni udeležila, je to krivda Društva narodov samega. Litvinov je dalje izjavil, da se sovjetska vlada za svojo soudeležbo pri razpravah o razorožitvi ne more obvezati, da ne bi kritizirala Društva narodov. Tega tudi druge države niso storile. Sovjetska vlada ima namen, da se odzove vabilu za vstop v Društvo narodov. Dalje je omenjal angleško politiko na Kitajskem in Zinovjevo pismo. Potem je zopet govoril o konvenciji za razorožitev in Izjavil, da ne razume, zakaj lord Cushenden sploh noče uvaževati ruskega projekta. Zinovjevo pismo je potvorba in razkrinkanje je potrjeno s tem, da angleška vlada še danes odklanja, odrediti preiskavo. Moskva smatra za vmešavanje v tuje države, če se vojne ladje stacionirajo v tujih pristaniščih, kakor n. pr. v Franciji, ali če se pozove neodvisna vlada, da opusti opozicijo proti sosedu, kakor je to storila angleška vlada v Perziji. Francoski delegat, grof Clausel je potem predlagal, da se predložena besedila obeh načrtov, to je načrta konvencije o razorožitvi, ki ga je sestavila razorožitvena komisija, kakor tudi ruski načrt predložita vsem vladam ir da se predsednik komisije prosi, da skliče razorožitveno komisijo vsekakor pred prihodnjim zasedanjem Društva narodov. Za Litvinom še čičerin v Moskva, 22. marca. (Tel. »Slov.«) čičerin je pred zastopniki listov v ostri izjavi odgovoril na Baldvvinov govor z dne 19. marca. O Baldwinovih opazkah glede Sinovjevega pisma je rekel, da ni resnična niti ena beseda ter da so te opazke za člane sovjetske vlade žaljive in obrekljive. Angleška vlada je svoje-časno odklonila vsako možnost za pojasnitev potvorbe in tudi še sedaj vzdržuje obdolžitev brez možnosti dokaza. Tako postopanje ie vnaprej onemogoča dobre odnošaje. Turčija bo sodelovala že pri jesenskem zasedanju r Ženeva, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Turški zunanji minister Tefik Ruždi bej se sedaj nahaja v Ženevi radi zasedanja pripravljalne komisije za razoroževanje. Imel je že več razgovorov o vprašanju vstopa Turške v Društvo narodov. Misli se, da bo Turčija sodelovala že pri jesenskem zasedanju Društva narodov. •["■ '»li Špania te ie cdločMa za > itoo v Ženeva, 22. marca. (Tel. »Slov1.«) V komisiji Društva narodov za varstvo otrok je danes sporočil španski delegat don Pedro y Sandro, da se bo Španija vrnila v Društvo narodov meseca septembra. Generalno tajništvo Društva narodov še nima oficijelnega sporočila španske vlade. v Pariš, 22. marca. (Tel. »Slov.«) »Ne\v-york Herald« poroča iz Madrida, da se je španski kabinet odločil za zopetni vstop v Društvo narodov. V dotični španski noti, ki jo bo predložil španski poslanik v Švici, se izreka pričakovanje, da bo Španija pri svojem vstopu dobila iste pravice in dolžnosti, ki jih je imela pred izstopom. Smatra se, da bo Svet Društva narodov dovolil Španiji na pol permanentni sedež za tri leta s pravicr zopetne izvolitve. umrl. Madjarska bo v Bukareštu protestirala, ker so romunske čete streljale za izletniki na madjarskih tleh. Avstrijsko gospodarsko prospevanje. v Dunaj, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor se doznava, se je vrednost uvoza v Avstrijo v mesecu februarju napram vrednosti uvoza v mesecu januarju zvišala za okoli 20 milijonov šilingov, vrednost izvoza pa za 57.5 milijonov šilingov. Bilančni pasivum, ki je v januarju znašal 97.5 šilingo\, se je v mesecu februarju znižal na 61.4 milijonov šilingov. Pri uvozu in izvozu je na prvem mestu Nemčija, potem pa sledijo Češkoslovaška, Madjarska, Ttalijn. Jugoslavija in nazadnje Rusija. Dr. W'irth no pride več v parlament. v Berlin, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Bivši državni kancler in poslanec cenlruma dr. Wirth, ki vsled sklepa badenskega centruma ne bo več kandidiral, najbrže sploh ne bo več pripadal novemu državnemu zboru. V parlamentarnih krogih se smatra, da bodo dr. Wir-tha za njegovo nasprotstvo proti sedanji koaliciji cenlruma z desničarskimi strankami kaznovali z izgubo mandata. Pooolna karntulaciia SDS ali kako je SDS na Taboru konee jemala. Res je, da so araužerji zborovanja znali prikriti svojo popolno kapitulacijo pred »ru-pašenu Radičem z naročenimi in komandira-nimi živio-klici, toda nobeno zakrivanje ne more utajiti dejstva, da je kapitulacija pred Radičem v nedeljo 18. marca bila popolna in da so SDSarski listi to dejstvo v svoji nerodnosti še sami dovolj jasno podčrtali in razglasili urbi et orbi. Iu misliti si moremo, vsaj videlo se je na obrazu Stipice, da je bil izredno zadovoljen z uspehom svoje politike, ki je pri-tirala slavnega jugoslovanskega Mussolinija in njega oprodo dr. Žerjava z vsemi trabanti vred — v volčjo jamo, iz katere ni izhoda, razen popolne kapitulacije pred tistim Radičem, ki je moral moliti pred Pribičevičem, Maksimo-vičem in Pašičem v parlamentu 27. marca 1925 kozje molitvice vidovdanskega sistema. Zadovoljno si je gladil svojo brado, poslušajoč žalostne jeremijade SDSarskih voditeljev, ko so drug za drugim priznavali prvič, da je bila vsa njihova politika zadnjih deset let popolnoma zanič, skrahirana in docela zgrešena. drugič, da so padli na kolena pred tistim Radičem, za katerega prej niso mogli najti dovolj zasmehljivih in grdečih priimkov. Dr. Žerjav je že vedel, zakaj je ostal rajši v Belgradu! še nekaj treba naglasiti. Stipica je bil v nedeljo proti vsakemu pričakovanju sijajne volje in je, kar se govorilne tehnike tiče, res popolnoma obvladal poslušavco in žel velike ovacije. To moramo priznati, dasi nam njegovi ocvirki na račun SLS in dr. Koroščevo politiko niso prav nič škodili. Nasprotno, celo to smo čutili, da so se govorniki namenoma vzdržali prevelikih napadov, zavedajoč se dejstva, da rupaši in policajdemokrati ne smejo v Ljub- ljani preveč zabavljati čez pristaše one stranke, ki je vedno od početka bran la avtonomijo tiste Slovenije, ki jo je SDS iu SKS pomagala z Radičevo negativno in brezglavo politiko leta 1921 razdeliti na dve oblasti in to uzakoniti »za vse večne čase« v vidovdanski ustavi. Da, kapitulac ja obeh — Radiča in Pribičeviča —■ pred taktiko dr. Korošca je bila na nedeljskem shodu tolika in tako očitna, da so morali glavni voditelji vpričo deset tisečev« priznati rvoj veliki greh in vpričo vse Slovenije moliti svojo veliko očitno spoved največjega greha, ki so ga leta 1921 zakrivili iz samega sovraštva in bojazni pred »popovsko komando«, misleč, da bodo za večne čase gnjavili ubogo Slovenijo s pomočjo belgrajske glavnjače. Za razsodišče med Anglijo in Ameriko v London, 22. marca. (Tel. Slov.) Kakor piše "Manehester Guardian«, bodo angleško-ameri-ško pogodbo De Root, ki poteče meseca junija, zamenjali z razsodiščno pogodbo po francosko-ameriškem vzorcu. Obenem hočejo vstaviti v pogodbo poravnalno komisijo za obravnavo o vseh angleško-ameriških spornih vprašanjih, ka-kar je taka poravnalna komisija predvidena v pogodbi Bryand iz leta 1914. Nova angleško • ameriška pogodba bo vsebovala tri načela: razsodišče v razširjenem smislu, poravnalno pošto panje in obsodbo vojne. Ameriški predlog Fran ciji, da se v »večstranskih pogodbah« med velesilami izključi vojna kot sredstvo za odločitev mednarodnih konfliktov, se je Angliji predložil dosedaj le informativno. v Moskva, 22. marca. (Tel- Slov.) Komuni stična akademija v Moskvi je iz seznama svoji!, či-mov črtala Trockega, Radeka, Rakovskcga, Se menova in Preobraženskega radi opozicijonal nega mišljenja. Se danes in jutri so srečke naprodaj, še danes in jutri jih lahko dobit. Zdaj ni Se prepozno, a niti prezgodaj, te hočeš, da prilike ne zamudiš. V nedeljo popoldne v dvorani unioneki, v nedeljo popoldne, ko ura bo tri, naklonila sreta bo dar stadionski nekomu — a komu, to znano ie ni. Da bodeš med njimi, ki v ielji prevroči zaupajo trdno, da čaka jih dar, nakupi si srečk, da srce ti poskoči, ko Vile brez nič boš postal gospodar. naslovom poročali, da je list »Orjuna« obdolžil g. Egidija Periča, da je dajal italijanskemu konzulatu v Ljubljani, ki ima organizirano obsežno špijonažo, informacije. Zastopnik g. Periča g. dr. Adlešič. nam sedaj poroča, da je omenjena trditev »Orjuuec neresnična, in da je kazensko postopanja proti g. Egidiju Periču, ki je bilo uvedeno na pisanje »Orjune«, popolnoma ustavljeno. O V trafiko si namenjen, da si kupiš česarkoli. Za deset dinarjev dobiš lahko dvajset cigaret Vardar, 14 cigaret Zeta, čeden ustnik, 1СГ škatelj vžigalic, cel sveženj časopisov in še drugih malenkosti sto in sto. A vse to ni nič: cigarete zakadiš, ustnik izgubiš, vžgalice po-z.geš, časopise prečitaš. Le malo si imel od vsega. Če pa kupiš srečko II. stadionske loterije za deset dinarjev, zadeneš lahko nanjo: vilo, ki boš stanoval v njej . do svoje smrti; kolo, ki se boš vozil na njem, dokler ti ga ne ukradejo; šivalni stroj, ki bodo šivale nanj še tvoje vnukinje in pravnukinje; stensko uro, ki te bo nedvomno preživela. Premisli, preden stopiš v trafiko! Še danes je čas in nikoli več! © Kje je nedeljski počitek? Pri sedanji veliki brezposelnosti bi bil pogoj pametnega gospodarstva povsod paziti na to, da se kar možno največ ljudi, ki so brez dela in jela, primerno zaposli. A temi ni tako. Pri zgradbi nove hiše poleg Ljubljanskega dvora se je delalo v nedeljo in na praznik sv. Jožefa pod pretvezo, da se mudi za dokončanje dela, in to s polno paro, s konji in s težaki. Toraj, ako se mudi za delo, zakaj se ne dobi več ljudi, ki prosijo za delo. zakaj se tedaj skrunijo nedelje in prazniki? Ali res ne bomo več ločili delavnika od nedelje? Kje je tu poklicana oblast? Izgovor, da se ne more na eni stavbi več delavcev zaposliti, ne drži in je to le znak slabega poznanja razmer. © Motorno kolo je bilo ukradeno z dvorišča na Kongresnem trgu 8. Kolo je last tvrdke Breznik in Fritsch. Prijet ponarejevalec bankovcev ^CELSIOR POLUTRPl i J Vi I IIIHM........... __ -сси шшол »lir M. Joss & Lowenstein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljSI modni trgovini za sospode V torek 20. t. m. ee je t večernih urah pojavil na Celovški cesti mlad kmečki mož, po svoji zunanjosti, kakor bf sodil površen opr.zovrlec, neokreten ln grča), dobremu poznavalcu ljudi pa ne bi Izostal lokav usmev, ki je za priproete »oda za prebrisane ljudi tako značilen. Naš znanec je hodil od gostilne do gostilne, stopil zdaj v ta, zdnj v oni lokal, zdaj v krčmo, zdaj v trgovino ln povsod kupil malenkost in vsako stvar phčal z lepim, popolnoma novim etodlnnrskim bankovcem novejše izdaje ter dobil povsod izplačan nazaj znesek v drobižu. Naš znanoc je pričel na ta način izmenjavati bankovce kar v Spodivi šiški ter nadaljeval s tem vse do Št. Vida. Nihče ni posvečal na videz nerodnemu kmetu knke večje pozornosti in tudi neznanec se n.vbrže ni mnogo brigal za ljudi okoli sebe. V trgovinah, kjer je s kupovanjem malenkostnih stvari izmenjaval nove bankovce, ni radi p^zno ure in večernega mraku nihč^ natančno pregledal bankovca, saj tudi nikomur ni prišlo na misel, da bi mogel ta kmet nlačevntl s ponarejenim denarjem. Povsod mu ni šlo tako pladko. Ko je v neki gostilni na Celovški cesti v bližini Št. Vida botri plačati s stodinarskim bankovcem, ga je predaHka zavrnili, češ da se ji zdi bankovec sumliiv. Neznanec se za to ni zmenil, temveč je stopil kratkemalo v bližnio trgovino, kjer ie zopet izmenjal en bankovec. Medtem se je začelo po trgovinah že šušli-ti o skrivnostnem možakarju, ki v vsaki trgovini nekaj kupi in n^v=nd plača z novim stodinarskim bankovcem. Nekdo ie celo oonzoril na sum'iiveua neznanca orežniško postajo v št. Vidu in izrazil pomislek, če neznanec ne razneču'e morda — ponarejenega denarja. Približno ob 6 .zvečer, ko ie mnž-каг stopil v Pečnikovo trgovino v Št. Vidu in hotel tam zonet izmenjati stod'narski bankovec, je vstopil v Istem hipu v trfovino orožnik, ki je neznanca lerriti-mirnl. Mož se je orožnikoverra prigoda tako ustrašil. da bi se km~ln ses-del. Orožnik ie odvedel mož^kiria na orožniško nostnio. kjer so ga osebno preiskali. Mož ie povedal, da mu ie ime Janez Selau, da ie 26 let st^r, oženfen pos-stn'k v Puha-dolah pri Menr»šu in da ie roien v S*vlfah nri .le-žici. Pri preiskavi se ori niem ni v»č dob'lo kot en sam stotak. za katerepa so orožniki ugotovili, da je ponareien. in eie»r prav Hohro ponarejen, le barvo je imel nekoliko prekr|?r!o. Orožniki so ugotovili delie. da ima nri sebi precei pristnega (lerarja v drobižu in v bankovcih pn 10 Din. Ta denar je Selan izn'en'*l na svoje роџагеЦпе bankovce. Se14n se ie radi bankovca onravi?°val. češ, da mu i;h ie nekoliko s'ičnih pod-ril neznani mu Hrvat, ki je pred kratkim pri n;em prenočeval. Podrobnosti o bankovcih pa Selan za enkrat ni hotel Iznovedati. Ker je Imel SM011 s sehoi kol5, je poveljnik orožniške postaje Anton Potočni!; pre-isk*1 še kolo ter našel v votlini sto'^ia pod kole-sovim sedlom še 14 nonareienih stoikov, kar je seveda novzročilo podlago za sum, da je Pelmi v neposredni zvezi s ponarejevalci denarja Selana je nato posebna orožnika eskorla odgnala v deželne sodne zanore v L'ubij^ni. Poveljnik orožniške postaje se je takoj naio podal na Selanov dom v Suhadole ter tam izvrSil temeljito in nntančno preieknvo. Selan ima v Suha- dolah obširno posestvo in je bil tamkaj spoštovan kot inteligenten in razsoden kmet, ki se zlnali mnogo bavi s kmetijsko literaturo. Pri hišni preiskavi so orožniki našli razne izredno spretno izdelane risbe, načrte in slike, ki jlb je napravil Selan sam. Selan je Imel v svoiem domačem kraju že dalje časa sloves neprekosljivcga risarja in slikarja. Daljo so dobili pri preiskali veliko množino raznih barv, specialnega papirja in čopičev ter_raznega slikarskega orodja, iz česar so skle-j»ali, dn je moral Selan bankovce sum ponarejati. Včeraj, dne 22. t. m., je bil Selan ponovno in temeljito zaslišan pred preiskovalnim sodiščem. Mož je končno sjioznal, da bo vsako izbegavanje resnice le njemu v škodo ter je priznal, dn je bankovce res ponarejal. Šolan je pred leti prevzel očetovo posestvo. Imel pa je za plačati bratu in sestri, vsakemu po 12.5C0 Din odškodnine. Radi trga je bil primoran posekati svoj veliki gozd, izkupiček zn les v znesku 32.000 Din pa je hotel naložiti v Ljudski po-soiilnici. Padel pa je po nesreči v roke nekemu ljubljanskemu politiku in tedanjemu agentu Pe-skove Ljubljanske posojilnice. Ta ga je nagovoril, da jo denar naložil pri Peskovem zavedu. Ko je LjubPanska posojilnica propadla, je Selan izgubil ves denar. Izgube tega denarja ni mogel Selnn preboleti in jo zalo venomer premišljal, kako bi svoj izgubljeni denar nadomestil in kako bi se rešil iz zagate. Tedaj je prišel na misel ponarejanja dMiarja, zlasti ker je čutil v sebi zelo razvit risarskr^alent. Dne 28. jan. lega leta je kupil pri tvrdki The Rex aparat »Verogrnpiie opalograličnega sistema v velikosti 16У24 cm, ki je glede velikosti ravno pripraven za izdelovanje matric za stodinar-ske bankovce. Hkrati se je pustil tenifljito in ponovno instruirati o vseh kapricah aparata ter o vseh malenkostnih podrobnostih, ki zahtevaio, da mora b'li razmnožcvalee poučen o njih. Selan |«i je z redko vztrajnostjo prem-gnl vse težave. Kupil si je Г00 pol posebnega, za ta aparat primernega jiapirja in raznih kemičnih barv. Zahtevni je še več barv, ki jih pa tvrdka trenotno ni imela v zalogi. Plačal je vse takoj. Prišel je še enkrot po instrukcije k tvrdki ler je celo zahteval, dn napravi v lokalu poizkus. Na splošno začudenje vseh usluž-bcneev tvrdke je Selan s svojo žuljnvo roko naravnost mojstrsko kopiral predloženi mu vzorec risbe ter ga nato na aparatu razmnožil. Ko se je še informiral o najmanjših kapricah aparata, se je poslovil in se ni več vrnil. Selan sam pravi, da je izdelal okoli 80 sto-takov, od katerih jih je pa moral še nekaj zavreči radi neuspele reprodukcije, dočim je ostale raz-pečal. V nedeljo 18. t. m. jih je prvič r°zpečavnl v Kamniku, kjer mu je ?el posel prav dobro. V torek 20. t. m. je nadaljeval razpečnvanje v Mostah rri Llubb'nni, nato pn v Spodnji šiški in dalje jio Celovški cesti proti Št. Vidu, kjer je nazadnje padel orožništvu v roke. 11111111131111111111 Mladost »n ItnbVost ie da dolgo ohraniti. S sta'nim negovanjem z Nt VEA-CREMO ie prepreči razpokanje kote na obrazu ler odstrani lise. NI VE.4-CREMA vsehuie Eueeril, substanco. ki potivi funkcije kote. Vendar samo Nlvea>crema s bibbbibbbbbibibbbbbb Marffoor □ Zidava stanovanjskih hiš. Ivan Vurnik je v Koledarju družbe sv. Mohorja za 1. 1028. in v Dom in Svetu št. 3. 1. 1. priobčil nekaj mičnih načrtov, ki bi mo^li pospešili veselje do zidanja hiš. Ali ne bi bilo umestno, da bi se tudi mestni gradbeni urad sprijaznil s temi načrti? □ Vila za 10 dinarjev. Danes je še čas, da si nabaviš srečko druge stadionske loterije. Žrebanje se vrši že v nedeljo popoldne. Ako bi rad dr bil vilo ali druTi dragocen dobitek, se le požuri in si nabavi srečko. Srečka stane samo 10 Din; dobiš jo rri blagajni Zadružne banke ter v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Poskusi srečo! □ Zgodnja smrt. V cvetu svo e mladosti v 26. letu starosli, je po kratki, mučni bolezni umrla v mariborski bolnici dne 21. marca t. 1. gdč. Pavla Oross, uradnica državne železnice na progovni sekciji Maribor, koroški kolodvor. П Tatu so našli. Dne 8. marca je neznan tat ukradel okoli 800 kg težkesra vrla Francu Solini, posestniku v Klenovniku. Mariborska CfuJbljansko gledališče DRAMA. Začetek ub 8 ivefer. Petek, 23. marca: NEDELJSKI ODDIH. Red B. Sobota, 24. marca ob 15. uri: SNIiGULCICA IN ŠKRATJE. Mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. — Ob 20. uri: CYRANO DE BERGERAC. Znižane cene Izven. Nedelja, 25. marca ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: MLADOST. Izven. Ponedeljek, 26. marca: SESTRICNA IZ VARŠAVE. Red C. Torek, 27. marca: Zaprto. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer. Petek, 28. marca: LADY X. Opereta, Premiera. Premierski nbonmn. Sobota, 24. marca ob 15. uri: JULIJ CEZAR. Igrajo dijaki f. državne gimnazije, fzven. — Ob 20. uri: MATI. Na korist materinskega dneva. Izven. Nedelja, 25. marca ob 15. uri: MARTA. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob 20. uri: LADY X. Opereta. Izven. * Ponedeljek, 26. marca: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek, 23. marca: Zaprto. Sobotu, 24. marca ob 20. uri: ORLOV. Ab. C. Kuponi. Nedeljn. 25. marca ob 15. uri: DOBRI VOJAK SvE.IK. Kuponi. — Ob 20. url: URII GROF CELJSKI. Prvič. Izven. Premijcra »Urha, grafa celjskega«, najlepše Parmove opero, bo v nedeljo 20. marca zvečer. Ker bo zasedba glavnih partij izvrstna in ker je namenjena polovica premijerskega inkasa fondu za postavitev Parmovesa spomenika. Je želeti, da napolni mariborsko občinstvo, med katerim je Je-lovd velezislužni skladatelj zadala svoia leta, ele-didiAčH do aadnjeua kotička. :Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Mladinski dom, Kodcljevo. Danes ob pol 8 bo običajno predavanje, in sicer: Potovanjo po Egiptu, Sinaju in ev. deželi. Predava g. prof. dr. M. Slavič. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. V torek 27. marca ob 8 zvečer v dvorani* hotela »Union« predava dr. Gviilon Маусг, znani svetovni alpinist, pod naslovom: Boji v visokem gorovju Julijskih Alp. Predavanje je združeno s ski-optičnimi slikami. V društvu »Poča« predava v Ljubljanskem dvoru v soboto 24. t. m. po dolgem času zopet g. dr. Alojz Za!okar o zelo interesantno-poučui temi, ki se glasi: -.Bolezni našo dobe«. Pridlie polnošteviino. Ne zamudile te lepe prilike. Začetek ob pol 21 zvečer. Vstop prosi. Vsi dobrodošli. Redni letni občni zbor Jugoslovansko-anglc-škoga društva (Jugoslovanskega" društva za pro-učnvnnje angleškega jezika) v Ljubljani se vrši v potek 30. t. m. ob 20 v dnmeiri sobi kavarne Emone. Ostali kraji. Vič. Danes, v petek 23. marca je, v Društvenem domu skiopličuo predavanje o Matterhornu in Monte Rosa. Prednva g. prof. Janko Mlakar. Začetek ob 8 po postni pridigi. — V nedeljo 25. marca je tetotam ob pol 4 popoldne Materinski dan:Govor in deklnmacije. Zene-mnlere viške občine pridite vse! Gospodinja. — Zvečer tega dne pn vprtrori ob pol 8 zvečer Kat. proevetno društvo ravno tnm Pasijon — trjtlje.nje Kristusovo. Premišljevanje trpljenja Jezusovega Je prav primerno sedanjemu čnsu, zalo vse vljudno vabi t-Odbor. Dol pri Hrastniku. V nedeljo 25. marca t. 1. se vrši ob 8. zjutraj v občinski hiši nn Dolu ustanovni občni zbor >S":dJarske in vrtnarske podruž-nicer. Zaradi velike važnosti in obilnih gmotnih koristi, ki jih zasleduje tn koristim gospodarska ustanova, vabijo se občani k polnošlevllni udeležbi. V«n toeadcvna pojasnila daje šol. UDraviteli Jurko. policija je bila obveščena in je dognala, da je (J. III. t. 1. kupil neki mariborski mesar vola za 5000 Din in da je imel dotičnik pravilno izdan živinski polni list na ime Marko Kre->onja iz Dobrenja pri Mariboru. Policija jo stvar odstopila orožništvu. Orožniki so Kre-sonjo prijeli in ta je dejanje takoj priznal. Denarja ie imel še okoli 4000 Din. □ Iz mariborske kaznilnice sla pred nekaj dnevi pobegnila 16 letna fanta Franc Polič in Franc Ornik, ki sta bila kaznovana zaradi hudodelstva tatvine. Prostosti pa se nista dolgo veselila, ker včeraj sta bila aretirana in poslana nazaj v kaznilnico. П Tatvina v boln'ci. Pušek Ivanka, zaseb-nica v Selnici ob Dravi, je prišla v sredo dopoldne v bolnico. Ko je šla k zdravniku, je obesila plašč v čakalnici. Vrnivši se, pa je videla, da ji je iz žepa izginila denarnica s 110 Din golovine in nekaj drugih malenkosti. Stvar je iavljena policiji, da poišče tatu. П Nesreča. Ključavničarski mojster, Schell Jože se je peljal s svojim motorjem po opravkih. Na Teznem. ko je zavil na Ptujsko cesfo, pa je po nesreči padel. Pri padcu je dobil precejšnje poškodbe po obrazu in si jo hidi pretresel možgane. Prepeljan je bil takoj v bolnico, vendar je malo upanja, da okreva. neodložljivimi regulačnimi deli na Savinji. Konferenca sc vrši na pobudo mestne občine. Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo dne 25. t. m. po rani službi božji se vrši v cerkveni hiši javen politični shod, na katerem bo govor o političnem položaju in o občinskih volitvah. Ker se 1. aprla vršijo v tej občini občinske volitve, je važno, da pridejo volivci do jasnosti, kakšnega pomena morejo biti občinske volitve za nadaljnji razvoj občine. Ttoomsi Jesenice Sejem na praznik sv. Jožefa na Savi je bil, tako od strani prodajalcev, kot kupcev tako obilne obiskan, da le malokdaj tako. Ljudstva se je trlo, da ni bilo mogoče naprej in se je promet od časa do časa popolnomn ustavil. Posebno okoličanov je bilo mnogo. Zunanji jiosetniki sejma pa niso prišli na Savo toliko radi sejma, pač pa so si prišli ogledat film >Sv. Frančišek Asiški«, ki se je predvajal ta dnn večinoma le zn deželane. Društvo 1 >Orelr, ki je ta kulturni film oskrbelo, je lahko zadovoljno z uspehom. Na praznik zvečer je bila po dolgem čnsu dvorana Knt. del. prosvetnega društva zopet mnogo premajhna, da bi bila sprejeln vnse vse one I ljubitelje glnsbe, ki so hoteli slišati Vilhnrjevo opero -/Smiljana«. Vsi rezervni stoli in tronožai ] >Šuštarčki< so mornii na pomoč, a vseeno je bilo povpraševnlcev še veliko preveč. Operu je jako , dobro uspela. Kakor čujemo. bo opera še enkrat j uprizorjena. * . . Sv. Pok r>a Selali. S pomočjn blagih dobrot> nikov v domači in sosednih župnijah, zlasti po do-j broli veleposestnika in lesnega trgovca ler cerkvenega ključarja Jožefa llovnikn p. d. Znberčnika na fiorniih Selnh in n'egove soproge smo dobili tretji zvon za našo lepo cerkvico. Vlile so gn zelo posrečeno Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Obenem smo dobili nove moške klopi v cerkvi, zelo lepo in okusno delo mizarskega mojstra Fr. i Filača v Kotljah. Poleti dobimo še ženske. Tako bo polagoma vsa cerkvica prenovljena. Cerkveni vestnlk Glasnik presv. Srra Jezusovega. Izšla je 4 (aprilova) številka z zanimivo in bogato vsebino, med drugim o notranjem življenju, polet po katoliškem svetu itd., ki,kor tudi lepe pesmi in slike. Mučcnišl.a .Metlika, knjižica, ki verno in nu-zorno slika raučeništvo katoličanov v Mehiki, se dobivn pri upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega cesta 0, po 6 Din izvod, s poštnino 7 Din. Za blaženo je proglasil 19. t. m. papež Pij XI. Ivano Elizabeto Bickier des Ages, soustanoviteljico reda hčera Križa, ki se tudi imenujejo sestro Sv. Andreja. Vzhodni litnrcdčni teden se je vršil te dni v več cerkvah škofije Saint Brieucu v Frnnciji iu doknzuje veliko zanimanje francoskih katoličanov za vprašanje Unije. Cel fe 0 Materinski dan. Tretjič se bodo prihodnjo nedeljo poklonilo celjske katoliške organizacije v plemeniti hvaležnosti našim materam. Popoldanska proslava v Narodnem domu ima sledeči spored: 1. Govor, govori g. I. Peršuh. 2 Ferjančič: Rožic ne bom trgala; Foerster: »Ave Marija« iz opere »Gorenjski slavček« — izvaja mešani zbor Kat. prosvetnega društva v Celju pod vodstvom g. Al. Mihelčiča. 3. Deklnmacija. 4. Zn materjo, simbolična vaja e spremljevanjem moškega zbora. Izvajajo celjske Orlice s sodelovanjem moškega zbora Kat. prosv. društva. 5. Meško: Mati, po Anderse-novl pravljici prirejena pravljična igra s petjem v 6 slikah. — Vstopnice se dobijo že danes v Slomškovi tiskovni zadrugi. er Haydn *Stvarjenje< 1. aprila 1948 ob -f popoldne v Celjskem domu. Vstopnice so v predprodaji pri Goričar Leskovšek in v Slomškovi zadrugi. 0 >Kristusova drama-. Jutri v soboto 24. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo 25. marca ob 4 popoldne bo v celjskem mestnem gledališču prav posebno praznično. V;>rizoritev »Pasijona«, ki jo oskrbi ravnatelj Bratina s požrtvovalnimi celjskimi igralri-prostovoljci in z gostom g Knuklerjem iz Ptuja, ki nastopi v vlogi Kristusa, je prav posebno zmožnu pritegniti v gledališče široko javnost in ustvarjali ono pobožno razpoloženje, s katerim bi v obče morala publika slediti skrivnostnemu stvarjnnju igralca na odru. Prepričani smo, da bo vse vprizorilev prešinjena s tako ljubeznijo in plemenito resnostjo, da bo resnično dvigala ter bo v čast gledališču in v požlahtnenje naših duš. Priporočamo obisk vsakomur. & Uradni dan ^Okrajnega gremija trgovcev v Celjuf za člane v gornjegrnjskem okraju se vrši v ponedeljek dne 26. marca t. I., in sicer od 9—12 dopoldne v Gornjem gradu v gostilni pri Voršniku in od 2—4 popoldne v Mozirju v gostilni pri »Pošti«. V slučaju slabega vremena se vrši uradovanjo v Gornjem gradu od 11—12.30 dopoldne Načelstvo. 0 Regulacija Savinje. Danes ob 17 so vrši nu mestnem magistratu konferenca, ki bo razpravljala o tem. kako tn na kateri na&in aui bi se uriielo z S. K. Jadran. Danes popoldne ob 15 obvezen trening za vse igralce prvega in rezervnega moštva nn klubovem igrišču. Zvečer ob 20 sestanek v Narodni kavarni. Nov klubov nnslov se glasi-Jos. GUrtner, Ljubljana, Prešernovn ul. 3. 400 KM HOČE DOSEČI. Pred par tedni Je napravil Campbell v Day-tonu (Florida) nov avtomobilni svetovni rekord z indiciranimi 333 km nn uro Dotedaj je iinel rekord Segrave s 328 km. Seveda bi dobil Segrave rekord ' rad nazaj. Neki angleški velekapitnlist mu je dal v ta namen neomejenn denarna sredstva na razpolago, in sedaj gradi Segrave nov avtomobil, s katerim hoče doseči hitrost 400 km t Motor, ki bo avtomobil gnal, bo imel 1300 konjskih sil. tip bo Rolls-Royce. Kakor Campbellov »Blue Bird« (modra ptica), bo opremljen tudi Segraveov avtomobil z aeroplanskim repom. PRIPRAVE AMSTERDAMA Dotok tujcev ob priliki olimpijskih iger stavi na Amsterdam velike organizacijske zahteve. Hotelskih sob ni dosti na razpolago in tudi skoraj nič v poštev ne pridejo, ker so poleti po večini zasedene od stalnih gostov. Zato je v Amsterdamu in v bližnji okolici ena sama možnost naslanjenjn: zasebne sobe in nalašč za to priliko pripravljena množinska stanovanja Vodilni amsterdamski krogi so na to misel pozno prišli; inozemski časnikarji šele so jih z nujnimi in svarečimi glasovi zdramili. Od 1. Januarja naprej obstoja tozadeven urad, na dan reši do 800 vprašanj, in je to zadoslen dokaz, kako potreben Je bil. Sedaj lina urad na razpolago 25 000 sob; za 8—5 hol. goldinarjev na dan boS dobil stanovanje in zajutrek. llolnndski goldinar je 23 dinarjev, torej 70—120 I)in na dan. Vsakomur, ki hoče iti na olimpiado v Amsterdam, nujno svetujemo, naj se obrne na ta urad, in sicer kakor hitro mogoče. Nastanjen je v Reguliersgracht N. 109. Na vprašanje ti pošljejo vzorec, na katerem javiš svoje posebne želje. V mestu samem je samo določeno Število sob, druge so v bližnji okolici. Zato moraš pruv posebno podčrtati. Če hočeš stanovati v mestu. Kar se tiče množinskih stanovanj, so razne potovalne družbe vzele v najem že številno šolske in restavracijske prostore. Tudi bo v pristanišču zasidranih več ladij, ki bodo opravljale službo plavajočih hotelov. Pisnli smo tudi že. da bodo nekateri obiskovalci prišli na lastnih pomikih in da bodo stanovali na njih, tako na primer Skandinavci in Amerikanr.i. Pri uredbi množinskdi stanovanj bosta pomagala vojaštvo in Rdeči križ Avlomobi-lieti bodo videli, da so hotelske garaže nezadostne, in naj se zato tudi oni obrnejo na organizncijski urad. Od 1. maja nadalje bo uradoval In urad ne glavnem kolodvoru in se bo mogel vsak novodoilec takoj tam informirati o vsem potrebnem lz oko lice bodo vozili v mesto posebni vlaki. Vlsokofiolci so prevzeli vodileljsko službo. Vsak, ki bo prišel v Amsterdam, bo dobil v roke načrt mesta; na cestno ielatnico so ee v načrtu posebno oairaU. Л / / aj/e novega KOLEDAR Petek, 23. marca: Jožef Oriolski, Pelagija, .Vikturijan, Teodul, Nikolaj. Novosudska vremenska napoved za dan 23. mraca: Oblačno vreme. Ponekod bo deževalo. Po planinah bo snežilo. Na vzhodu Se nadalje močni vetrovi. Na Primorju široko. Na vzhodu kosava. Dunajska vremenska napoved za 23. marec: Severne Alpe: Menjaje oblačno, gorak veter, zvišanje temperature. Vzhodne Alpe: Večinoma oblačno, tu in tam lahne padavine, zvišanje temperature. Južne Alpe: Jugovzhodni vetrovi, oblačno, padavine, zvišanje temperature. Vreme v Belgradu 22. marca: Ves dan košava, ki je dosegla do 20 m hitrosti na sekundo. Temperatura zelo nizka. Ves dan je deževalo. ZGODOVINSKI DNEVI 23. marca: 1754 se je v Zagorici rodil Slo-vemec-matematik Jurij Vega. — 1912 se je pričela graditi železniška proga Novo mesto— Metlika. — 1819 je bil umorjen nemški pesnik August von Kotzebue. — 1842 je umrl francoski pisatelj Непгу Beyle (Stendhal). * • * k Volitov župana v Rihniei. Dne 20. marca se je vršila v Ribnici volilev župana in občinskega starešinstva. Za župana je bil zopet izvoljen g. Ivan Novak, zvest somišljenik SLS, s 23 glasovi, ker so ga volile tudi nasprotne stranke. Tudi vseh 7 svetovalcev je izvoljenih iz vrste SLS. Zdravnik dr. Schiffrer (SDS) je odstopil svoje odborniško meslo sodnemu nadsvetniku Mejnču (SDS). Tako je zopet enkrat končan boj za ribniško občino s popolno zmago SLS. Čast volivcem! •k Zadnje so nniboljše >— o tem je marsikdo prepričan Povemo vam, da imamo v zalogi res prav majhno število stadionskih srečk. Sezite po njih -- ne čakajte! k Poslanec Klekl zbolel. Iz Belgrada se poroča, da je g. poslanec J. Klekl zopet hudo zbolel. Zdravi se v tamošnjem sanatoriju. G. poslanec je bil tudi lani ob tem času nevarno bolan in je nad pol leta ležal v bolnici v Murski Soboti. k Jubilej. 27. marca bo zagrebško Društvo sv. Jeronima proslavilo 60 letnico obstoja. Vlada je sklenila, da jo zastopata na tej proslavi notranji minister dr. Anton Korošec in prosvetni minister Milan Grol. k Za graditev stanovanj. Iz posebnega fonda ministrstva za socialno politiko so sc odobrili belgrajski, zagrebški in ljubljanski občini potrebni krediti za graditev občinskih stanovanj. Varujte se hripe! Najboljše varstvo proti hripi, škriatici, difteriji. angini, influenci in prehladu nudijo Vam preizkusne ANACOTfAJ Nobena hUa ne bi smela Diti brez mili! Cena jim je tako nizka, rla so vsakomur dostopne. Čuvajte se manj vrednih preparatov ki v novejšem času posnemajo Anacot-pastile. •k Sprejem v državno slr£bo. Ker rabi za graditev novih železniških prog, ki se bodo pričele graditi v najkrajšem času, iCvnatelj-stvo za graditev novih prog večjo število in-ženerjev in tehničnih uradnikov s končano srednjo tehnično šolo, se je po odobrenju železniškega ministra razpisal natečaj za sprejem teh strokovnjakov v državno službo. •k Prosvetni zakoni. Prosvetni minister je sklenil, da koncem tega meseca predloži narodni skupščini sledeče zakonske načrte: o ljudskih iu srednjih šolah in o vseučiliščih. Vsi ti zakoni imajo že končnoveljavno besedilo. Po vseučiliškem zakonu bo imelo ljubljansko vseučilišče pet, zagrebško »edem in belgrajsko šest fakultet. kr Poštni minister operiran. Poštni minister Kocič je bil včeraj dopoldne operiran na slepiču v larlnici na Vračaru. Njegovo stanje je v splošnem zelo ugodno. k Veliki župan podonavske oblasti, katere sedež je v Smederevu, se je sporazumel z oblastno skupščino, da bo 6 mesecev v letu imel svoj sedež v Vršcu, 6 mesecev pa v Smederevu. Ta kompromis mora potrditi notranjo ministrstvo. k Učiteljska vest. Jernej Čebul je iz zdravstvenih ozirov premeščen iz černeč na III. deško šolo v Mariboru. k Kinematograf in šola. Francosko ministrstvo za prosveto je sprejelo v svoj program uporabljanje kinematografa v naučne svrhe v šoli. k Plačajte, oziroma vrnite stadionske srečke tako, da jih bo imel akcijski odbor v petek v rokah. Neplačane srečke za žrebanje ne pridejo v poštev. •k Za nadškofa v Vidmu je papež imenoval monsignora N o g a r o , dosedaj generalnega tajnika tako zvane Propagande. Dosedanji videmski nadškof Rossi, ki je zaradi zapletenosti v znano zadevo od fašistovske vlnde preganjanih petih popolarskih duhovnikov moral svoj škofijski sedež zf.pusliti, je imenovan za patriarha v Carigradu. Kakor znano, spadajo pod videmsko nadškofijo tudi beneški iu rezijanski Slovenci. k Annuario Pontiticio — vsigdar izredno interesantni letopis svete stolice — za leto 1928 je pravkar izšel na 974 straneh. Papežev šteje s sedaj vladajočim 261. Dekan kardinal-nega kolegija, najstarejši od vseh. je Serafino Vanutelli. Vseh kardinalov je 66. Škofjskih sedežev po vsem svetu je 1125, apostolski vi-karijatov 227, apostolskih prefektur 98. Sveta siolica je zastopana pri inozemskih državah po 22 nunciaturah, 6 inlernunciaturah in 19 apostolskih delegacijah. Diplomatični zbor pri sveti stolici pa šteje 11 poslanikov (Argentina, Brazilija, Belgija, Kolumbija, Nemčija, Francija, Španija, Čile, Peru. Poljska, Prusija) ter 18 polnomočnih ministrov. Med drugimi posebnostmi je omeniti, da je kongregaciia vzhodnih zadev, ki je dozdaj bila na predzadnjem mestu, napredovala na tretje mesto. Med papeš-kimi komisijami je nova komisija za Rusijo, kateri je predsednik kardinal Sincero, referent pa msgr d Herbignv. Vatikanskim muzejem je priključen novi papeški etnografskn-misijonski muzej. k Denar pošlji naprej, če želiš poskusiti srečo z zadnjimi stadionskiini srečkami. k Smrt vzormatere. V Tešnju v Bosni je umrla 20. marca po dolgem trpljenju gospa Zmagica dr. Obermanova. Doma iz Cerknice, je bila nekaj časa učiteljica, nazadnje v Brus- je pa v Jugoslaviji kakor tudi v Avstriji res mi-zerno preskrbljeno. V celem vlaku en sam kupej-ček za nekadilce, še tam napis tako neznaten in sicer samo na vnanji strani, v Kupeju samem pa nič ne, tako da kadilci to navadno kar pre-zro in je tudi ta edini nekadilski kupe — zakajen. Kam naj se denejo potniki na pljučih bolni, ali kateri tobaka sicer ne morejo prenašati? Sploh je tobak vsemogočen brezobzirnež. Ljudje so sicer tako obzirni, tako nežni, tako fini, da se za vsako malenkost opravičujejo in kličejo: prosim, dovolite, oprostite, pardon! Toba-kar pa ti meni nič, tebi nič prižge svoj tobak in ti kadi pod nos, češ, ti moraš moj dim požirati. ali ti je prav, ali ne. In vendar je dim požirati brez primere bolj mučno, kakor če se te kdo nehote z roko ali nogo malo zadene. — V Nemčiji, in koliko sem videl, tudi na Češkem, v Italiji in Belgiji, je cel vlak razdeljen, dasi Nemci mnogo kadijo, na dve polovici: pol za kadilce, pol za nekadilce, kar je zunaj in znotraj tako debelo napisano, da še ponoči ne more nihče prezreti. V tem oziru bi bila pri vas re- ' medura v resnici potrebna. Ali je med gg. poslanci kak nekadilec, da bi tole reč enkrat po-dregal?... Ne bom dalje razlagal prednosti nemških prometnih sredstev. Naj omenim le še to, da je na kolodvoru pri vsakem vlaku vselej tudi napisano, kako so razredi razvrščeni: 3. spredaj, 4. sredi, 2. zadaj, ali narobe. Celo cel vlak sem videl naslikan, namreč notranjo razdelitev, da si vsak lahko izbere prostor, preden vlak odide. Če vam pa to opisujem, ne omete misliti, da nisem pravičen in da ne priznavam, kar je doma dobrega. Nikakor! Nasprotno! Vsak napredek doma nas veseli. Gradite nove železnice, tešete nove ladje; vse to z veseljem spremljamo, po svoji slabi meči se podpiramo. Ko sem jeseni, vračajoč'se v Nemčijo, stal v Lincu na moetu čez Donavo, ti ravno priplove po reki navzgor precej mogočna ladja z rdeče-belo-mo-drimi barvami. Šmenta, pravim, kaj je res našai In res je nosila velik napis »Dalmacija*. Ali mi verjamete, da sem je bil kar vesel? Tembolj, ker nisem pričakoval, da naše ladje zaidejo tako daleč. — Zadnje čase pa celo prodajamo in kupujemo srečke za Jadransko stražo. No, ali nismo dobri Jugoslovani? Novega ministra za notranje zadeve smo tudi mi iz srca veseli. Žalujemo pa za dr. Go-sarjem. To je bil — če ne naš oče, pa vsaj naš stric, čutili smo, da imamo v Belgradu pri vladni mizi nekoga, ki ima srce in skrb za nas. Tega prej nikoli nismo čutili, dokler ni bilo Gosarja. Kdo bo v Belgradu zdaj skrbel za nas? Prosimo bivšega g. ministra, prosimo novejn. notranjega, prosimo ves Jugoslovanski klub, naj ne pozabijo na nas in naj zastopajo interese naše in vseh izseljencev! V veliki deorani ђо1е!а llniona bo 25. marca ob 3 popoldne: Žrebanje šladionshe loterije nicah na Dolenjskem. Zavratua bolezen je prekinila njeno dobrih del polno življenje. Teiž-ko bodo pogrešali teianjski katoliki to ple-menlto ženo. Njena darežljiva in spretna roka je bila povsed, kjer je bilo treba pomoči, bodisi v cerkvi ali med ljudstvom. Bila je kalo-ličanka v mišljenju in življenju.' Zapušča soproga in dva otročiča. Bog, za kojega čast je toliko storila, ji bodi obilni plačniki * Za cesto Luče—Podvolovljek—Kamnik. Na pobudo Tujskoprometnega društva v Lučah se je 18. marca vršilo v Lučah manifestacijako zborovanje za zgradbo ceste Luče—Podvolovljek—Kamnik. Mnogoštevilna udeležba je bila najjasnejši dokaz, kako veliko zanimanje vlada med tukajšnjim prebivalstvom za ta cestni načrt in kako težko in nestrpno že čaka njegovega uresničenja. Zborovanju je prisostvoval tudi g. okrajni glavar Voušek iz Gornjega grada, nadalje gg. ravnatelj inž. Loj?e Zunier iz M-irijinega grada, okrajni ekonom inž. Oblak in oblastni poslanec Štrucelj. G. okrajni glavar je zborovalcem prav zanimivo očrtal zgodovinski razvoj te ceslne akcije ter jim nazorno pojasnil veliko gospodarsko važnost te ceste. G. ravnatelj inž. Žumer je povsem upravičeno poudarjal, da so oblasti dolžne našemu prebivalstvu pomagati in popraviti s tem krivico, ki se nam je godila v bivši Avstriji, ki je te kraje vedno gospodarsko zapostavljala. Z velikim zadovoljstvom so zborovalci vzeli na znanje izjavo g. oblastnega poslmica Štruc-lja, da se bosta on in njegov tovariš oblastni poslanec Blekač zavzela za stvar, da pride čim-preje do izvedbe tega cesinega načrta. •k Umrl je na Dunaju g. Tomaž O g r i n , poštni uradnik v pokoju. Dosegel je starost 82 let. Pokojni je bil rojen iz znane Ogrinove rodbine na Stari Vrhniki. Na Dunaju je bival okrog 50 let. ■k Pozor! Laui poleti je hod'1 po deželi neki A. D. iz I jubljane s svojim pomočnikom in se je ponujal duhovščini, da popravi cerkvene ure v zvonikih. Mož je pa navaden klepar in se no razume nič na ure. Kolikor se mu da, za toliko je cerkev oškodovana. k Nesreča. Sin našega vrlega pristaša Ig. Novaka, p. d. Plavca v Bezgovnicah v župniji Sv. Rupert nad Laškim, je delal na stroj rez za živino. Pri tem delu mu je spodrsnila noga. Revež je padel naravnost v kose slamorez-nice. Strašne rane je dobil na obeh rokah in na glavi. Še ponoči so ga spravili po dolgi in ledeni cesti 24 km daleč v cel'sko bolnico. Upati je. da bo zmagala mladostna moč nad nesrečo. Ponesrečeni je korajžen, delaven in priden fant. * Umrl je po kratki bolemi v noči na 22. marec g. Janez C e r a r, posestnik v Rudniku pri Moravčah. Blagi pokojnik je bil vedno zvest pristaš SLS. Udejslvoval se je s svojim izbornim tenorjem pri cerkvenem in društvenem pevskem zboru. Bil je vedno uaroč-nik našega časopisja in nad 50 let član Mohorjeve družbe. Pogreb se bo vršil v soboto ob 8 ziutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Moravčah. * Razpis službenih mest cestnih nadzornikov. Oblastni odbor mariborske oblasti bo tekom letošnje poletne sezije rabil večje število delovodij (polirjev) kot pomožne strokovne organe pri izvedbi svojih večjih ln manjših gradbenih del. Reflek'anti na ta mesta naj svoje po predpisih običajno opremljene prošnje, katerim morajo biti prilož?na tudi spričevala o šolski izobrazbi in dosedanji praksi, predložijo oblaslnemu odboru v Mariboru najkasneje do 15. aprila. Po uspešni uporabi v omenieni poletni dobi lahko pridejo prosilci v pjpštev za eventualno nastavitev kot stalni cestni nadzorniki v okraiih mariborske oblasti, ako obenem vsaj z dobrim uspehom absolvirajo strokovni tečaj, ki se bo pri zadostnem številu obiskovavcev v ta namen ev. vršil letošnjo jesen v Mariboru. Prednost imajo prosilci s primerno tehnično predizobrazbo v šoli ali praksi, kar pa morajo dokumentarič-no dokazati. ■k Delo za gimnazijo v Murski Soboti. Ker je bivši prosvetni minister dovolil zopetno otvoriiev petega in sedmega razreda, ima gimnazija sedaj sedem razredov. Med temi pa so državni samo štirje nižji razredi in šesti razred. Peti in sedmi razred pa sta privatna. Ker so bili peto- in sedmošolci izpostavljeni nevarnosti, da bi morali zopet v Ljubi ani nadaljevati svoje študije, se je osnoval poseben šolski odbor, ki z lastnimi prispevki vzdržuje ta dva razreda. Žrtve so velike, toda odbor prenese vse, ker bi drugače zopet moralo 32 dijakov zapustiti domača tla in se podati na tuje zavode. ■k Smrt dveh vzor-tantov. V župniji Šmartno pri Slovenjgradcu sta umrla mladeniča Avguštin Lužnik in član Orla Anton Slemenik. Bila sla zgled vsem fantom v župniji. Ob njunem pogrebu se je zbral ves mladeniški svet, da se poslovi od nezabnih tovarišev. ■k Požar v zagrebški tovarni »Penkalac Včeraj ob pol 3 popoldne je nastal požar v zagrebški lovarni лРепкаЈа^, in sicer v dvoriščnem stolpu na ventilatorju. Ni znano, na kak način je požar nastal, misli se pa, da jo kdo odvrgel tlečo cigareto. Ognjegascj so prišli na Hce mesta še le po preteku ene ure, vendar pa je bil požar takoj lokaliziran in je škoda minimalna, •k Pokopališke hijene. V vasi Donji Rač-nik pri Jagodinj so prišli na sled neki tolpi, ki je na vaškem pokopališču odpirala grobove in ropala obleko z mrtvecev. Tatvine od. krili, ko eo pokopali Gjorgja Stojanoviča, kn- Za desinfekcijo ustne dupline m grla, za obrambo proti gripi, vnetju vrata in prehladu mmflcnvm * pastile Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih. teremu sta njegova brala dala napraviti zelo lep grob. Dan po Stojanovičevem pogrebu sc našli grob neke stare ženske ves razkopan Neznani tatovi so odnesli vse preproge, ki sc jih dali sorodniki po srbski šegi v grob. Ker sta se brata Stojanoviča bala, da bo oropan tudi grob njunega brata, sta pričela na grob paziti, obenem pa sta prijavila oblastem zločin, ki sta ga odkrila. Na bratovem grobu pa sta napravila posebno skrivno znamenje. Dan kasneje je to znamenje izginilo. Ko so grob odprli, so našli pokrov krste popolnoma odprt, truplu pa so bila odvzeta vsa oblačila. Ob lasti vneto iščejo pokopališke roparje. -k Iz pisma ukraden ček. Gospa Ema Koe. ser v Št. Petru v Savinjski dolini je prejela pred dnevi priporočeno pismo od svojega so rodnika iz Amerike, v katerem ji piše, da jt pismu priložen ček za 20 dolarjev na njene ime. Pismo je bilo na zadnji strani odleplje-no ter je bil ček od neznanega tatu ukraden * Okradeni Palestinec. Pred tednom dni je bil v vlaku blizu Zidanega mosta okraden . neki Mohamed Aleksandre, doma iz Palestine, i Tat mu je ukradel kovčeg, v katerem je bilo j nekaj obleke in perila, palestinski potni list in usnjata listnica, v kaleri je bilo 42 angleških funtov gotovine. Palestinec je tatvino prijavil angleškemu konzulatu v Zagrebu, ta pa jo naprosil ljubljansko policijo za izsleditev tatu. ~k Radi prašiča zaklal človeka. Kmetu Nikoli Salopeku iz Rakovice je nekdo ukradel na sejmu v Karlovcu prašiča. Salopek je takoj začel prašiča iskati in je blizu Rakovice dohitel kmeta Mičo Borovico, ki je še z nekaterimi drugimi kmeti gnal prašiča. Ko je Salopek zahteval prašiča, je naslal prepir in pretep, tekom katerega je Borovica potegnil dolg nož in ga porinil Salopeku v levo stran prsi. Salopeka so prepeljali v karlovško bolnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Ker je rana tež ka in ker je izgubil že mnogo krvi, najbrže mu ne bo mogoče rešiti življenje. •k Smrtna nesreča delavca v tovarni. V ponedeljek zvečer je 30 letni delavec Anton Gubec iz Grab pri Zlatarju prevažal v opekarni Pichler in Frelich na Ilovcu v Karlovcu opeko z vagončkom. Pri vožnji ni opazil, da njegov vagenček ni zaprt z železnim pokrovom. Ko je bil vagonček v največjem diru, je pokrov odskočil in ga tako udaril po glavi, de je bil na mestu mrtev. Gubec je bil zelo mar ljiv in resen delavec. NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti * * * 0 XXII, prosvetni večer, ki bo nocoj ob 8 v beli dvorani Uniona, bo posvečen Podkar patski Rusiji. Predaval bo o tem zanimivem kotičku slovanske zemlje g. Šedivy, ki je brez-dvoma eden prvih poznavavcev slovanskega žitja in bilja. Predavatelj je prinesel s seboj iz Prage krasne skioptične slike, ki bodo predavanje pojasnjevale. Na programu sta dalje dve glasbeni točki: Wieninavsky: Legende, in Ma-zurka za vijolino in glasovir; igrata g. notarski kandidat Šonc in gdčna A. Leskovčeva. — Vstopnico po 5, 3 in 2 Din se dobe v Prosvetni zvezi. Prijatelji vseslovenskega gibanja vljudno vabljeni. 0 Vstopnice za jutrišnjo dijaško predstave ' Julija Cezarja« se dobe v predprodaji danes popoldne od 3 do 5 in jutri dopoldne od 10 do pol 1 pri dnevni blagajni v opernem gledališču. 0 Gledališka predstava v Rokodelskem •lomu. Da ustreže vsem onim, ki niso dobili prostora pri prvi uprizoritvi igre »Številke gospe Hožmarinke-č povodom Vrančičevega jubileja in da ima priliko tudi še drugo občinstvo videti vzorno podano igro, bo Kat. drušfvo rokodelskih pomočnikov ponovilo predstavo v nedeljo 25. marca ob pol 8 zvečer. Cene bodo znižane. 0 V nedeljo ob treh v Union k žrebanju stadionske loterijel kdor še m videl, kako sc žrebanje vrši, se bo prepričal, da dobitke deli res samo ereča. 0 Škandal v ljubljanski -»Orjunk. V »Slovencu« od 21. januarja 1928 smo pod aorniint wTd uvimiGiD vrvemens 13 turistov zasutih Avstrijo je zadela, kot smo včeraj kratko poročali, ena največjih turistovskih nesreč. Na gori Sonnblick se je zbralo 17 dunajskih smučarjev, članov društva »prijateljev narave«. Vseh 17 je zadela lavina in podsula pod seboj 13 življenj. Ostali štirje so se z največjo težavo privlekli v gorsko kočo, kjer so kmalu popadali v nezavest. Na lice niesta so bili takoj odposlani rešilni oddelki. Solnograško orožništvo, ki je s '15 možmi vadilo v bližini na tečaju, je z največjo naglico odpotovalo na kraj nesreče. Težave, s katerimi se je imelo boriti, so bile nepopisne. Vrhu vsega jim je pihala v obraz ledena sapa. Obveščene so bile vse bližnje postaje. Vsi ponesrečenci so z Dunaja. Nesreča se je pripetila v znožju Sonn-blicka. Turiste je objel naenkrat silen vihar in jih zadržal, da niso mogli z mesta. Stisnjeni v kotičku so se posvetovali, kaj jim je storiti. Naenkrat je pridrvela iznad njih navzdol ogromna lavina in odnesla 13 smučarjev 500 m v globino. Da so se štirje sploh mogli rešiti, je vzrok v tem, ker so se nahajali na skrajnem robu lavine in so se končno izmotali iz snega. Gorski vodniki, ki so iskali ponesrečence, so opazili v globini 500 m zlomljene smuči in razbite kose turistovske opreme. Po petur-nem brezplodnem trudu so nadaljnjo iskanje opustili. Turisti so imeli ob odhodu najlepše vreme; le lahek sever je pihljal. ?.e tekom dopoldneva pa se je vreme bliskovito spremenilo; pritisnil je jug. Pa tudi kraj sam na sebi ni brez nevarnosti. Kot poročajo nemški listi, so se celo poleti na tem mestu pripetile pri turistovskih izletih smrtne nesreče. Resnica o katastrofi »Mafalde« Strašna nesreča italijanskega parnika »Mafalde«, ko je utonilo nad 400 ljudi, je še vsej javnosti v spominu. Italijanski krogi so tedaj vse storili, da bi resnico potlačili ali vsaj olepšali, kajti ta resnica je za italijansko pomorstvo nad vse sramotna. Sedaj je v »Siiddeutsche Sonntags-post« objavil edini Nemec, ki se je tedaj rešil — vseh ostalih 26 nemških potnikov je utonilo. V svojem poročilu ugotavlja sledeča dejstva: ''i Katastrofa je bila mnogo strašnejša, nego so poročala italiianška naznanila. Število žrtev je znašalo nad 400. Samo v medkrovju je bilo 940 oseb. Kapitan in prvi inžencr sta brezžično brzojavila v Genovo, da nc moreta več nositi odgovornosti za morebitno nesrečo. Prejela sta odgovor: »Zaradi upleda družbe brezpogojno vztrajati in voziti do Rio.« — »Mafalda« je bila edina ladja družbe, ki je bila pri neki tuji družbi za bajno' vsoto zavarovana. »Lloyd« je bil kot nadzorstvena oblast »Mafaldo« že črtal iz svetovne plovbe kot nesposobno. Toda pod roko sc je doseplo, da je smela še enkrat na pot v — smrt- »Mafnlda« se je bila med vožnjo tako nagnila, da je kapitan parnika »Alhena«, ki ie priplul mimo, ponudil pomoč. A »Mafalda* je odklonila. Ko se je pokazalo, da je katastrofa neizbežna, je nastala na ladji strašna panika. O kaki organizirani reševalni akciji ni bilo nobenega govora. Prva dva rešilna čolna sta padla v morje, ker so se vrvi potrgale. V čolnu, v katerem se je rešil poročevalec, ni bilo pravo ne krmilo ne vesla. Dno je imelo polno špranj in je bil čoln kmalu poln vode. Ako bi bili rešilni čolni v dobrem staniu, bi se bili motrli rešiti vsi potniki, kajti »Mafalda« se je držala пж! vodo še pet ur potem. ko se je bil zlomil levi vijak. Potem se je postavila s spredniim koncem navzdol čisto navpično in se sikajoč kakor razbelien kamen polagoma potopila z nad 400 potniki. Radiotelepra-fista. ki so ga italijanski 1'sti slavili kot junaka, ker je do zadniega vztrajal na svojem mestu, je bil kapitan zaklenil, da sploh ni mogel nikamor. Francozi so izvrstni davkoplačevalci Pariški listi poročajo, da so letošnji davčni uspehi naravnost sijajni. Meseca januarja so presegali dohodki proračun za 100 milijonov, meseca februarja pa za 152 milijonov, skupaj znaša tedaj presežek za januar in februar 339,229.200 frankov. Brezžični brzojav na vlakih Na ameriških tovornih vlakih, ki štejejo večkrat do 125 voz, je službeno občevanje med vlakovodjem in zadnjim zaviračem zelo nezanesljivo in težavno. Žvižgi in svetlobna znamenja zavirača večkrat ne dosežejo. Sedaj so med lokomotivo in zaviračevo hišico uvedli s pomočjo anten brezžično brzojavljanje, ki izvrstno služi. V rokah okostnjaka V nekem londonskem muzeju je med drugimi uelužbena ženska, ki ima nalogo, da dan za dnevom briše prah z več tiso« okostnjakov in črepinj, ki so zbrani v muzeju. Ta žena se je svojega opravila polagoma tako navadila, da jo okostnjaki niti v sanjah več ne vznemirjajo. Vendar se ji je nedavno pripetilo, da ee je mogla le s tujo pomočjo rešiti iz rok okostnjaka. Ko je kakor običajno brisala prah, je padla nekomu okostnjaku roka nizdol in se s svojimi prsti zapletla v lase uslužbenke. Žena je morala poklicati na pomoč druge uslužbence, ki so jo oprostili iz nemilega objema. Vendar je ni bilo prav nič strah in je takoj nato nadaljevala svoje delo. Na Češkoslovaškem se je zgodil gornji slučaj: Pos jo iskal gospodarja, ki je bil privezan ob drevo in imel мпинепа usta, ga našel in oprostil. Dvojčke je rodila v vagonu Neka 23 letna Marija Z. se je včeraj peljala iz Vorarlberga v Ried na Gornjem Avstrijskem, da bi tam porodila. Med vožnjo so jo naenkrat prijeli porodni krči in je brez vsake pomoči porodila dečka. Na prvi postaji so mater z otrokom spravili v čakalniško sobo. Ko so pa ob odhodu vlaka pregledali prostor, kjer se je izvršil porod, so opazili še drugega otroka, katerega so izročili na drugi postaji, da ga neso materi nazaj. Tudi ciganom je odklenkalo Te dni so v Budimpešti zborovali ciganski godbeniki. Slika, ki so jo podali govorniki o položaju ciganskih godbenikov, ie bila vse preje nego vesela. Novi čas jc pač sovražnik vsake romantike in ljudje nc marajo več nobene druge godbe nego jazz. Tudi tujci, ki so včasih v vsaki deželi želeli spoznati njene posebnosti, zahtevajo danes tudi v Budimpešti, klasični domačiji ciganske muzike in Rigota, ki se je vanj zaljubila in z njim pobegnila prava pravcata prinrezinja, santo še jazz in saksofon Kako krasne čase so imeli nekoč ciganski muzikanti na Ogrskem. Prešerni plenrči in plemkinje so jih obmetavali, če so jim gcdli po srcu, s stobki in če je teli zmanjkalo, pa s prstani in drueimi dragocenostmi. Danes se za cigansko godbo niti zlodp; več ne zanima, brezposelnost in lakota sta ^elež prej tako razvajenih ciganskih goslačev. »Pred cesarji in kralji smo igrali, a sedaj, kam smo prišli?« Tako je žalostno vzkliknil na zborovanju ciganski primas. Da, kam so prišli ne samo cigani, marveč tudi kralji in cesarji. Odklenkalo je vsem in treba bo — delati. Srečna dedinja 8 letna Gloria Ca rušo, hčerka slovitega pokoj, pevca, je v Nevvyorku pravkar zmagala v pravdi, ki ji priznava iz očetove zapuščine letno rento v znesku 12.000 dolarjev. Nov grški kabinet. Od leve na desuo: 1fibalokopiilos, Marlopulos, Turkovasilia, Eksinlaris in Volenzaa. Anekdote iz Bele hiše Kakor zuano, prireja predsednik Združenih držav v Beli hiši v Washingtonu večkrat službene sprejeme, pri katerih je do 3000 gostov. Vsakemu izmed gostov stisne predsednik roko — vsak pravi Američan smatra to za eno največjih odlik. Predsedniku Coolidgeu so se ob zadnjem takem sprejemu vneli sklepi desne roke v zapestju od prevelikega napora — toda kaj zato, Američani so pa le imeli svoj lepi večer v Beli hiši. Prav ob tem sprejemu se je pripetilo nekemu evropskemu diplomatu, kakor pripovedujejo, sledeče: Predsednik Coolid;e je začel s tem diplomatom pogovor in ga vprašal, kako se mu godi. Diplomat, ves srečen nad tem odlikovanjem, je odgovoril z zanosom: >Kako naj se mi godi nego dobro, ko se nahajam v žarkih Vašega solnca!« Toda Coolidge je preveč mož velikega sloga, da bi ga mogli taki pokloni veseliti. Spretno se je izognil: »Da, da, upajmo, da bomo kmalu imeli zopet več soluca. Poleti tedaj, gospod poslanik, poleti!« Diplomat je pa poročal svoji vladi, kako intimni so postali njegovi odnošnji v Beli hiši. Ameriški roparji Iz Nevvyorka poročajo: 19. t. m. sta se oglasila pri hotelirju J. E. Hallu v Detroit dva moška, ki sta se predstavila kot detektiva. Tzjavila sta, da je policija aretirala najboljšega Hallovega prijatelja, ki ga sedaj prosi, naj založi zanj varščino. Hotelir je odšel v spremstvu detektivov na policijo. Tako vsaj je menila Knllova žena. Cez dve uri je nekdo pozvonil. Hotelirka je šla odpirat, toda bilo ni nobenega človeka, samo na prnrru je našla lastnoročno pismo svojega moža, ki ji sporoča, da so ga odvedli in da ga bodo izpustili le proti 10.000 dolarjem odkupnine. Drugače mu preti smrt. Hotelirka je obvestila policijo, ki je bila takoj vsa na nogah, toda tekom prvih 48 ur se ji ni posrečilo izsledili roparjev, ne skrivališča, kjer imajo hotelirja. To je v Detroit-u tekom епеел tedna že drugi slučaj, da so zločinci odvedli človeka in zahtevali zanj odkupnino. Človeške bolezni v davnini Angleški zdravnik dr. Ellioth Sinith v Kairu je mnogo let proučeval mumije s .stališča kirurgije in patologije ter doznal mnogo zanimivosti glede zdravniške spretnosti v starem Egiptu in pa glede bolezni, za katerimi so umirali ljudje v tistih davnih dohah. Dr. Smith je doenal. da so bili Egipčani v kirurgiji zelo izvežbani in so razne poškodbe kosti spretno zdravili. Kamne v mehurju in jetrih je našel Smith v mumijah iz dobe SOOO—5000 let pred Kristusom. O sililidi na Pred oltarjem sva prisegla, da bova de> lila veselje in žalost. Mojo ženo bole zobje Ln da ne trpi sama, mi igra — klavir. mumijah ni sledi. Pač pa so stari Egipčani bolehali za revmatizmom, kar je čudno, ker priporočajo danes zdravniki suho puščavsko podnebje kot edino zanesljivo sredstvo proti revmatizmu. Na mumiji nekega duhovnika iz Amonovega templja so jasno vidni znaki težke hrbtenične bolezni. Zelo pogosto se da na mumijah ugotoviti zvapnenje žil. Koža Ram-zesa V., ki je živel približno pred 3300 leti, kaže znake koza in je verjetno, da je za to boleznijo umrl. Neka ženska mumija iz Nubije nosi vse znake vnetja slepiča. Tudi rak je bil že v tistih časih znana bolezen — da, celo ime so ji dali že stari, ki so se je zelo bali. Zanimivo pa je, da o gobavosti, ki jo sv. pismo najčešče navaja, na mumijah ni sledi. Alkohol in kn iga »V Sloveniji gre praV gotovo 10 odstokov* delavskih plač za pijačo in 3 odstotke za tobak.« Tako piše nedeljski »Slovenec« (št. 66. str. 4). Številka je strašna. Ce torej zasluži delavec na mesec 1000 Din, jih gre povprečno 100 za alkohol. Ali bo ta številka kolikor toliko točna? A ni morebiti pretirana? Za nekatere kraje gotovo ni pretirana. Trav te dni je »Jutro« (št. 50) objavilo na podlagi uradnih podatkov, koliko alkohola se je popilo 1- 1027 v Trbovljah. Izpilo se je 180.000 1 piva, 020 000 litrov vina (torej skoro milijon litrov!), 24 000 litrov žganja in 14.500 litrov špirita. Ce se računa liter piva po 10 Din, vina po 12 Din, žerania po 30 Din in špirita po 50 Din, znaša to 14,285000 Din. Pije se v vseh slojih, največ odpade seveda na delavstvo, ker ga je največ »Okrog plačilnega dne je skoro v vsaki gostilni domača veselica in skoro vsaka druga hiša je gostilna ali vinoteč.« Ne bomo se danes bavili z vprašanjem o vzrokih, ki rode take razmere. »Pravica« je pred krntk;m o tem pisala. Mnogo so gotovo krive n. pr. stanovanjske razmere; seveda so pa na drugi strani tudi »pivske razmere« deloma so-krive, da se stanovaniske razmere teže izboljšujejo. Ozreti se pa hočemo na neko stvar, ki je z ogromnim konsumom alkohola v zvezi: na dejstvo, kako razmeroma malo konstimirajo Trbovlje slovenskega tiska. Seveda tozadevno ne moremo nriti s tako podrobno statistiko kakor dede pijače, ker pač listi in kniitrarne ne obiavljajo številk, koliko izvodov se kie proda. Diemo dela Mohoricva družba, ki je kolikor toliko zanesljivo merilo, koliko se v k^kem kraiu bere. Kaiti Mohorieva družba ie bila skozi dol^a desetletia pri nas edino podjetje svoie vrste, ki ie preskrbovalo deset-tisoče s knii>o po tako nizki ceni. da so prišli liudje do knjige skoro zastoni. K^mor ni prodrla v znrtWm številu Mohorjeva kriiera, t-m jc bil redkokdaj katerikoli slovenski tisk močneje zastopan. Kako ie torej z Mohor'evo knjitro v Trbovljah? številke, ki jih tu dobimo, so po svoji niz-kosti prav bko presenetliive, kakor številke fle-de alkohola po svoii visokosti. L. 1026. so bile Trbovlje med 245 župnijami lavantinske škofije, ki i7ks7tttVio Mohorjane na 224. mestu s svojimi 283. udi. Imele so 1.240"?; Moborianov. dočim ie znašal te^a leta povnrečni odstotek za lavant. škofijo 3 410. Trbovlie so torei dosegle samo dobro treti'no povprečnega odstotka. Natančno na istem (224.) mestu so ostale tudi 1. 1027- Mo horjanov ie bilo sicer več: 283 ali 1.415"?, a prav za toliko se je dvignil povprečni odstotek vse lavant. šMiie. ki ie znašal I. 1027. že 4 586. Ce bi b'lo i7da1o 1 10^7. prebivalstvo v Tr^ov-1'alt za Mohorjevo k"ii«ro samo 1 odstotek tega, kar ie izdalo za alkohol, bi bilo Mohorianov 7142 ali "^krat tol'ko, netro j;h ie bilo v resnici. Tudi kniitra je — zabava in ! t taka nasprotni^ nrpkomerni zabavi v gostilni. Iskreno bi želeli, da bi si te zabave privoščilo tudi prebivalstvo v Trbovljah v mnogo večji meri. Te dni potekajo zadnji dnevi za naročanie Mohorjevih knjig; s koncem marca mora biti zbiranje zaklmčeno- Naj bi rekel te dni marsikdo: »Danes bom pa dal namesto za liter vina — za Mohorjeve knjis9-- _ 2289.- Berlin 1318.25 1361.25 1359.75 1359.60 Budimpešta — 99 -35 — — Curih 1093-50 1096-50 1095 — 1095"— Dunaj 798.76 801.76 80'. 6 8(10.— London 277.14 277-94 277.54 277-54 Nevv ork — 56-86 _ 56.-6 Pariz — 22У81 — — Praga 168-15 168-95 168-35 168.^5 Trst 299.— 30P- 300.— 30:1.27 Zagreli. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358.25—1361.23, Curih 1093.30—10D6.60, Dunaj 798.86-S01.86, London 277.14—277.94, Newvork .£6.76—56.1»?, Pariz 222.81 • 224.81, Praga 168.15 —168.95, Trst 299.135 - 301.135. Belgrad. Amsterdnm 2286—2292, Berlin 1358.2—1361.2, Budimpešta 998.8—994.8, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 708.70—801.76, London 277.14-277.9-1, Newyork 56.76—56.%, Pariz 222.81 —224.81, Praga 168.15—168.95, Trst 298.936— 300.936. Curih. Belgrad 9.135. Berlin 124.135, Budimpešta 90.70, Bukarešt 82175, Dunaj 73 04, London 25.33875, Ne\vyork 519.10, Pariz 20.435, Praga 15.285, Trsi 27.43, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 87.03. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5025, Kodanj 190.50, London 31.69, Milan 37.53, Ne\vyork 710.60, Pariz 27.975, Varšava 79.69. — Valute: dolarji 709.60, angleški funt 34.66, lira 37.60, dinar 12.44. Prasa. Devize: Lira 178.25. Belgrad 59.35, Pariz 132 75. London 164 60, Ne\v.vork 33 745. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Padanje vojne škode se nadaljuje. Špekulacija hoče realizirati svoje kurzne dobičke in pritiska tako na kurz. Zanimanja je pa malo. Med industrijskimi papirji tendira slabeje Trboveljska radi osi bilve na Dunaju. Ljubljana. 7% invest. posoj. 86 den., agrari 57.50 den., Celjska 164 den., Ljublj kreditna 135 den., Praštediona 802.50 den., Kred. zavod 155 den.. Strojne 70 zaklj., Vevče 135 den., Ruše 265 —280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den Zagreb. 7% invest. posoj. 87, agrari 57.50— 58, vojna odškodnina 432—431, april 437, deo. 467, Hipo 59 den., Jugo 96.25, Praštediona 800, Ljublj. kreditna 135, Drava 530 den., Slavonija 13 —14, Trbovlje 4Г5, Vevče 140-145. Belgrad. Narodna banka 6200 (5), vojna odškodnina 432, 429. 431 (2500), uit. marec 413. 441 (1000), uit. april 437.50 (2500), uit. maj 440 (400), uit. junij 447.50 (300), 7% invest. posoj. 87.50 (6700), agrari 56.50. Dunaj. Podon.-savska-jadrau. 80.85, Živno 112.75, Hipo 8, Alpine 41.60, Leykani 10.65, Trbovlje 62.40, Ruše 34. 50, Slavex 14, Slavonija 1.50. BLAGO. Ljubljana. Les: hrastovi frizi 27 mm od 25—60 cm dolgi, 4—7 cm šir. fko vng. meja 3 vag, po 1050, deske smreka-jelka 24 mm monte tko vag. nakl. post. 2 vag. po 45o; zaklj. 5 vng. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica 78-79 kg 2% baška 387.50 - 390, slav. 382.50—305, oves baški zdrav rešetan 300, moka Og vag. bi. plač. po prejemu 530—535, ajda zdrava rešelana 295, koruza nova času primerno suha kval. gar, za marec 295—297.50, april 300—302.50, maj 305— 307.50; činkvanlin času primerno suh zdrav 305 —307.50; zaklj. —; tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bč. 340—345, ječmen bč. 295—805, oves 230— 255, koruza bč. stara 262.50, nova 252—257.50, marc-april 260—265, april-maj 262.50—268, bela 257.50-262.50, ban. 250-255, srem. 262.50—267, marc-april 260—265, april-maj 262.50 - 268, moka: Og in gg 467.50-477.50, št. 2 447.50-457.50, SI. 5 427.50-437.50, št. 6 370-380, št. 7 305-315, št. 8 220-230, otrobi: bč. 207.50 do 217.50, srem. 207.50—212,50. Promet: 19 vag. pšenice, 69 vag. koruze, 4 vag. moke. Budimpešta (terminska borza). 22. marca. Tendenca oslabela. Pšenica: marec 32.20, zaklj. —, maj 33.54, 33.62, znklj. 33.60—33.62, okt. 30.70, 30.62, zaklj. 30.62-80.6-1: rž: marec 31.98, 32.06, zaklj. 32—32.04, maj 31.76, zaklj. 31.70-31.72. okt. 26.44, 26.32. zaklj. 26.84-26.86; koruza: maj 27.84, 27.96, zaklj. 27.86-27.00, julij 28.70, 28,50, zaklj. 28.90-28.54. m srce w//mw//»mwwm\ Kakšen bodi katoliški list O tej stvari se razvija debata dalje. Oglasil se je znani katoliški kulturni delavec Friedrich Muckermann S. J. v berlinski »Germaniji«. On pravi: Res, da se časopisje amerikanizuje ter da je za tem veliko nezdravega gona po senzaciji, ni pa vse nezdravo. Po M.-ovem mnenju večina čitateljev ne najde več nobene privlačnosti v »političnem obratu strank«, politika je sploh ne zanima več, zato je časnik začel obračati svojo pozornost na vsakdanje življeuje, tako da sedaj kuhar, portir, izvošček in sobarica radi posegajo po listu. Res, da se je tega polastil kapitalizem, da iz tega zadovoljevanja radovednosti izvleče čim več profila, toda to dejstvo ne more zakriti drugega, da se ima namreč moderni tisk zahvaliti za svoj velikanski dvig depolitizaciji. Cisto strankarski listi nazadujejo, socialistični tisk posebno propada, ljudje se bolj zanimajo za zmagovalca na Stadionu kakor pa za kakšnega parlamentarnega gromovnika ali dolgočasnega govoruna. Kar se tiče katoliškega tiska, ne smemo odklanjati izvestnega prilagodenja na potrebe in želje časa. M. meni, da so politični članki katoliških listov preveč intelektualistični, da svoje katoliške nazore podajamo preveč teoretično. Načela se morajo poudarjati, vprašanje ie le, kako se podajajo! »Bodočnost katoliškega tiska je odvisna od tega, kakšne vrste so ljudje, ki mu dajo pečat.« Vzemimo, pravi M., n . pr. znani proces zoper Krantza. Ne poročati, bi bilo zelo napačno. Ravno-tako bi ne bilo prav kaj zakrivati, zamolčali in se mimo stvari plaziti. Ne! Treba povedati celo bistvo stvari, ne se izgubiti v postranskostih po primeru senzacijskega tiska, pač pa psihologično, moralično in časovno-simbolično plat izčrpno podati. Tako resnično poročilo bi nadomestilo cele tucate uvodnikov. »V stvareh in na stvareh, ki v njih kroži kri realnosti, naj se življenje našega časa opazuje in predstavlja od živih ljudi.« Potem bi se videlo, pravi M., kako more ravno katoliški časnikar take stvari v njihovih globinah in pomenu bolj zajeti nego nekatoliški, ki vse gleda le relativno. Glavni poudarek, kakor vidimo, polaga M. na osebno kvaliteto katoliškega časnikarja, njegovo sve-tovnonazorno globokost in širokost duševnega obzorja. —o— КгЈ*а soromisnem stališču, da bi stališče svobodomiselne večine in Cerkve medseboj soglasil, predaleč, radi česar mu je škof prepovedal zopetno kandidaturo in ker ni ubogal, ga suspendiral. Ker pa je v ostalem ostal dober katolik in razvil zlasti plo- dovito socialno delavnost, ga je sv. Oče v začetku vojne cerkvene kazni oprostil. Ustanovil je 1. 1893. francosko ligo za delavske demove in se zavzemal za zemljiško reformo v svrho razparceliranja zemlje za delavske družine, zlasti pa se je med vojno izkazal kot pravi socialni apostol. Parlament je njegov spomin počastil na izreden r.ačin. Nova Muzika (Dvomesečnik za vokalno in instrumentalno glasbo. Letnik I. št. 1. Ureja Emil Adamič, izdaja in zalaga Glasbena Matica v Ljubljani). Za vojne je marsikatera revija morala prenehati izhajati in tudi edini naš organ za instrumentalno glasbo, dr. Krekovi »Novi Akordi« so morali utihnili, le »Cerkveni Glasbenik« je oslal vseskozi. Po vojni smo dobili še »/bore« iu »Pevca«, toda »Novih Akordov« ni bilo več mogoče spraviti ua noge in tako nismo imeli nobenega ognjišča instrumentalne literature. Takšna revija ima velik vpliv na produkcijo; samozaložba je danes težka reč in čemu potem pisati instrumentalno muziko, če je nima kdo izdati? Skladatelji so se bili torej vrgli na zborovske stvari, medtem pa je instrumentalna glasba izredno redko tekla. No, temu je bilo treba odpomoči in Matici in g. Adamiču se je sedaj končno le posrečilo izdati prvo številko »Nove Muzike«, ki je baš razposlana. Treba, da jo z veseljem pozdravimo in močno podpremo, zakaj velike in važne naloge ima, med drugim dvigniti našo klavirsko in violinsko produkcijo, o kateri pravijo, da je nič nimamo. Naslovno stran je dekorativno opremil v rac-čem in črnem na belem grafik Justin. Figuralna knjiž-na dekoracija danes ni kdovekaj na mestu; bolje bi bil stvar rešil kateri arhitekt, ki se s tem peča. Adamič je delo prijel s prave strani v roke. Romantičnim Akordom, pravi v uvodu, naj sledi realna, sodobna nova muzika iu v glasbeni prilogi j« zbral in prikazal predstavnike te nove muzike: Sker-jafic, Bravničar, Kogoj, Osterc, Logar. To je načelen program. Prav tako! Skerjančeva »Jesenski dan« za srednji sopran ali tenor s klavirjem je še iz leta 1922. Kaže še uprav romantično melodiko napetih lokov in impresioni-stirno harmoniko iz časov Škerjančevih talentiranih začetkov. Akordični tema v spremljavi se petkrat prikaže, še dosti smiselno členi gradbo skladbe iu sc snominu in čutu jako vtisne. »Nova Muzika«, če gre »N. M.« za protiimpresionizem, to sicer ni baš, vendar je skladba sicer zaslužila objavo. Bravničarjeva »Skozi gozd je šel« za srednji sopran (tenor) s klavirjem kaže bolj k orkestraciii kakor h klavirski obdelavi nagnjen stil, v ostalem je (takt '/» je stavec pozabil!) obdelava glasbenega Ic-lesa atonalna, močno akordična. Parkrat zazveni iz skladbe še mesto, ki je samo radi interesantne harmonike tu, vendar je B. svoji impresionistični fugi že odolel in hoče večinoma biti »suženj teksta« od besede do besede, čigar smisel mu narekuje gradbe in gibanje kakor so to delali »ekspresionisti«. Upam, da ne bo ostal spričo drugačnega okusa današnjega časa dolgo pri tej razbiti akordiki in muzikalično nn sebi nezaključeni kompozicijski formi, ampak bo za-slremel k novejšim načinom. Tudi Kogoj se namreč dr/i teksta, toda ima vendar smiselno muzikalično gradbo, katere prvi iu drugi del (tempo piu niosso) sta zase motivično enotno ubrana vsak v svoje občutje (tožba — Pridi!), kar daje skladbi vsaj neko gradbeno nujnost. V ostalem je zame Kogojeva skladba formalno in občutenj-ski najboljša v tej številki, čeprav se je še drži lirski sentiment (iz časa 191ф, t ----- СКоиес sledu)