glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana
leto XIV
12
december 1977
»Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet.
cJ tečno in
u&pe&no
1978
želi
uredništvo
cJ)j aa&letna pa&Lanica
Leto se -bliža -koncu. Običajno v tem času pregledamo prehojeno pot in ugotavljamo rezultate. Td rezultati še niso popolni, vendar se že lahko zagotovo trdi, da je bilo leto 1977 eno najbolj dinamičnih d-n tudi uspešnih. Poslovni uspehi, ki bodo razvidni iz zaključnega računa, bodo to potrjevali. Za tako dober poslovni uspeh -gre zasluga celotnemu kolektivu, ki je sprejel predlagan proizvodni program, ki je ustrezal trgu, tako da smo celo leto obratovali s polno zmogljivostjo za kupce in so bile zaloge v skladišču gotovega blaga minimalne.
Naši koncepti poslovne politike so bili vedno na pravi poti. Teamsko smo načrtovali in pretresli nemalo problemov, ki se običajno pojavljajo ob tako pestrem delu. Vedno smo našli takšne rešitve, ki so vodile k uspešnejšemu. delu in naravno je, da so dobri rezultati plod naše vsestransko aktivne dejavnosti.
In kaj je bilo posebno novega v letu 1977? Ob sprejetju Zakona o združenem delu smo se reorganizirali v TOZD in Skupne službe. Ker smo tako samoupravno organiziranost vzeli za svojo,
Temeljni plan za leto 1978
Pred nami je sprejemanje temeljnega letnega plana, enega od temeljnih aktov za prihodnje 1978. leto. Naloge in cilji, ki jih bomo sprejeli, bodo postali obveza našega »vsakdana« v prihodnjem letu, saj terjajo od celotnega kolektiva polno angažiranost, da jih bomo uspešno opravili.
In katere so te naloge?
TOZD »Surova tkanina« mora stkati in splesti 9,280.000 m2 tkanin oziroma pletenine; ustvariti
558,534.000	din celotnega prihodka in 137,000.000 din dohodka.
Te obveznosti bo izpolnila, če bo v prvem polletju -tkalnica obratovala v povprečju z 20. novimi Giinne -stroji, v drugem polletju pa z 42. -v treh izmenah. Investicijski plan sicer predvideva zamenjavo klasičnih pliš strojev že do meseca maja — torej v drugem polletju obratovanje na 48. novih strojih, s čimer se bi obseg proizvodnje in -rezultati poslovanja znatno spremenili, o čimer bi sklepali to izvedli rebalans temeljnega plana pred pričetkom drugega polletja. Ostale tehnološke faze — priprava materiala —• se prilagajajo tkalnici. Bistvenih sprememb na teh fazah ne bo, razen na snovanju, kjer bo potrebno nasnovati več osnov, saj v tkalnici povečujemo predvsem in samo pliš tkanine ter na fazi križnega navijanja. Vendar dobi snovalnioa še eno moderno snovalo, križno navij al-no vreteno pa bomo izpopolnili z avtomatskim križno navij-al-nim -strojem. Za to proizvodnjo bo TOZD »Surova tkanina« po-
smo postopoma prenašali kompetence samoupravljanja ter vodenja v bazo, ki se sedaj čuti bolj odgovorna za mnoge izpeljave zahtevnih načrtovanih nalog. Tak način samoupravljanja bo vsekakor tudi v prihodnosti sproščal del ljudi, ki bodo še intenzivneje odločali o vseh važnih dogajanjih v TOZD in skupnih Službah za interese celotne DO, kakor tudi za interese širše družbene skupnosti. V prihodnje bo potrebna še širša politična aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij, ki bodo idejno usmerjale vso dejavnost v Smer, kakršno smo začrtali in potrdili z novo ustavo in zakonom o združenem delu. Pomemben dogodek v letu 1977 je vsekakor tudi uspel referendum o združitvi »Volne« Laško kot TOZD k DO Dekorativne. Temelji so postavljeni. To, kar nam je uspelo, je začetek velikega dela. V dobrem letu bomo uspeli realizirati naš srednjeročni plan. S tem bomo pridobili čas, ki bi se sicer odmikal. Precejšnje investicijske naložbe v DO Dekorativna in Laškem bodo predvsem koristne v tem, da bo-mo z nekoliko več delovne sile proizvajali mno-go več
plišarskih -tkanin v kvalitetah, Ki b-odo konkurenčne na trgu. Tudi izvoz teh tkanin bomo lahko postopoma povečevali in zaradi kvalitete dosegali boljše cene, kar se bo poznalo na ostanku dohodka. Že do sedaj smo za izpeljavo doseženega vložili mnogo truda, vendar se zavedamo, da je pred nami še mnogo dela, ki pa bo opravljeno ob zavzetosti vseh nas, ki smo že do sedaj dokazali, da smo kos vsem zahtevnim nalogam. Da je res tako, nam potrjuje družba, ki je z znatno pomočjo materialno in moralno podprla naša prizadevanja. Samo z dosledn-o izpeljanimi načrti bom-o dosegli oi-lje, ki smo si jih zastavili. Prepričan sem, tovarišice in tovariši, da bomo tudi v prihodnje naša prizadevanja usmerjali k enemu cilju — uspešnosti na vseh področjih našega delovanja. S skupnimi močmi, voljo in znanjem bomo uspeli korakati pred vsemi ostalimi. To pa bo tudi porok za daljšo socialno varnost celotne DO.
Na koncu se želim zahvaliti vsem sodelavcem za izdatno pomoč in nasvete pri kreiranju predlogov za uspešne poslovne in samoupravne odločitve ter si želim tudi v bodoče iskrenega sodelovanja.
S to željo -in željo po še večjih uspehih želim vsem sodelavcem Dekorativne v Ljubljani in Laškem srečno, uspešno in zdravo novo leto 1978.
Janez Nebec
trebovala 716 delavcev, kar se s povečanim obsegom pliš tkalnice ne bo spremenilo, ker -bomo na Giinne strojih postopoma uvajali štiirlstroj-mo delo.
Da bo tkalnica obratovala v takem obsegu, bo -morala nabavna služba zagotoviti pravočasno in kvalitetno surovino v količini
4,500.000	kg; vrednost nabavljenih surovin pa naj bi se gibala okrog 338,000.000 din, sicer zgoraj prikazani rezul-ta-ti ne bodo doseženi. Stroški poslovanja (brez stroškov za surovine) TOZD pa so planirani v višini 164,260.800 din.
TOZD »Gotova tkanina« mora obdelati 8,900.000 m2 tkanin, ustvariti 672,626.000 din celotnega prihodka in 51,000.000 din dohodka.
Ker v asortimentu tkanin povečujemo proizvodnjo pliš pohištvenih tkanin, se obseg dela v tem TOZD povečuje, saj imajo prav plaši dolgotrajno obdelavo. Zato načrtujemo v -1. 1978 novo linijo — raztepalnih in strižnih strojev — za obdelavo gladkega pliša; z dokončno realizacijo modernizacije pa še en sušilno raz-penjalni stroj Famateks in konturami barvarski aparat za barvanje kosovnega blaga. Vse te faze bodo obratovale v treh izmenah s 335 delavci v TOZD.
Del tkanin — vendar ne več kot v letošnjem letu, bomo kon-fekcionirali v vikend odeje, toaletne garniture, copate, prav tako planiramo izdelovanje ročnih izdelkov.
Skupni stroški poslovanja so planirani v višini 71,328.200 din.
Razmerje vloženega dela pri planirani proizvodnji za tržišče pripravljenih izdelkov —■ torej gotovega blaga, ije 66 % v TOZD Su-rOva tkanina ter 34 % v TOZD Gotova tkanina.
V -tem -razmerju je razdeljen tudi kalkulacij ski planski dobiček na surovo oz. gotovo tkanino.
Kvaliteta izdelanih metrov mora biti boljša kot v letošnjem letu, saj pričakujemo s tkanjem plišev na novih strojih manj blaga s popusti; ker pa se povečuje proizvodnja pliš tkanin, ki »nosijo« večino popustov, so načrtovane izgube zaradi slabe kvalitete in komercialnih nižanj kljub vsemu višje -od letošnjih in znašajo 17,000.000 din oz. 2,12 % od bruto vrednosti proizvodnje.
TOZD Energetika to vzdrževanje, ki že po -svoji osnovni dejavnosti skrbi za vzdrževanje opreme in -prostorov ter presk-rbova-nje s toplotno energijo, bo v te namene izvršila v 1. 1978 — 90.000 ur, od katerih odpade 50.000 ur na tekoče vzdrževanje, 20.000 ur na izdelovanje novih strojnih delov to naprav, 6000 ur so ure v kotlarni, na organizacijo, pripravo načrtov, skratka režijsko delo pa odpade 14.000 ur.
Z izvrševanjem uslug TOZD in DSSS bo TOZD Energetika in vzdrževanje ustvarila 21,000.000 din celotnega prihodka in 16 milijonov din dohodka.
Novo priključena TOZD predilnica Laško -načrtuje za prihodnje leto še 138.000 t.m tkanin ter
233.000	kg česane in polčesane preje.
Leto 1978 je zanjo prehodno leto; tako bo proizvodnja tkanin potekala samo še prvo polletje in to samo na SOMET strojih za že znanega kupca. Proizvodnja česane in polčesane preje bo tekom celega leta skoraj v celoti za potrebe TOZD Surova tkanina. Poleg predenja naj bi nova TOZD vršila v tem prehod-
KOLIKO DENARJA SMO LETOS PORABILI ZA GLASILO
V	tem pregledu lahko govorimo le -o devetmesečnih podatkih, ki so že na voljo.
Najprej spet osnovni pokazatelji:	Naklada vsake letošnje
številke glasila »Dekorativna« je štela 1500 izvodov, cene za eno številko pa so se gibale od 8.40 din do 11,50 din — oz. povprečna cena letošnje številke bo ca. 9,30 din. Naj dražja v 9. mesecih je bila majska številka, približno tako ceno pa bo imela tudi pričujoča številka glasila.
Cene letošnjim številkam glasila so vrednostno identične lanskim, česar pa si za prihodnje leto ni več obetati.
V	tiskarni so nas že obvestili, da se je papir na tržišču podražil, enako tudi nekatere surovine — potrebne za tiskarske postopke in — da bodo usluge tiskarne v letu 1978 —■ temu ustrezno — dražje.
B. Ž. J.
nem obdobju križnega previjanja za TOZD Surovo tkanino, sukanje, barvanje preje in vlakna, tako da bi čim bolj koristno zaposlili obstoječo delovno silo ter na drugi strani -omilili grla na proizvodnih f-aizah TOZD Surove tkanine. V drugem polletju je predvidena montaža nove predilnice mikane preje, vendar še ni planirana nobena proizvodnja.
Posamezne službe DSSS bodo morale -svoje delo prilagajati potrebam TOZD in vsem nam skupnih ciljev proizvajati čim boljše izdelke, čim ce-nejše ter v najboljši meri zadovoljiti kupca — v kvaliteti in rokih. Tako se naj bi razvoj-n-a služba angažirala pri izdelavi -sodobnih -vzorcev, kateri postopek izdelave bi zahteva i čim manjše izdel-avne stroške. Gospodarsko finančna služba bo sledila poslovnim rezultatom, spremljala stroške, opozarjala na odstopanja, da bomo stalno na tekočem in sproti ukrepali. Tehnična služba bo morala z večjo -odgovornostjo planirati proizvodnjo jacq. in listne tkalnice, ki poteka izključno za znanega kupca, usklajevati plane po TOZD, spremljati rezultate in korigirati planske normative, če se ti iz objektivnih razlogov spreminjajo. Še bolj kot doslej mora skrbeti za pravočasno in realno postavljene delovne normative. Z -analizo stroškov v kalkulacijah pa vplivati na čim cenejše Izbran tehnološki postopek, vgrajene surovine, zmanjšanje odpadkov, odrezkov itd. S kvalitetno in pravočasno nabavo osnovnih surovin •— preje, pomožnih surovin ter ostalega režijskega materiala, bo svojo vlogo odigrala nabavna služba. Prodaja je že s svojim planom prodaje »garantirala« prodajo proizvedenih količin vendar se bo znotraj prodaje prizadevala za korektne odnose z našimi kupci, za primeren izvoz in cene za izvožene količine. Prav tako bo svojo vlogo odigrala kadrovsko splošna služba, ki bo v 1. 1978 ob novi organiziranosti novega TOZD predilnice ter ob nalogah, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu za 1. 1978, poleg kadrovske in s-ocialne funkcije, po-lno angažirana.
ing. Marjana Gregorčič
počasi, a vztrajno umika iz razstavnih prostorov. Gotovo je veliko priznanje slovenski pohištveni industriji tudi cela vrsta nagrad in priznanj, ki so jih za dobro in funkcionalno oblikovanje prejeli slovenski oblikovalci.
Sicer pa je za nas najpomembnejše, da je bila cela množica eksponatov na »Salonu pohištva« blazinjena prav z našim blagom.
Na koncu naj še povemo, da je Dekorativna prejela v Beogradu pomembno priznanje, ki ga podeljuje »Dizajn — Centar« — in sicer »diplomu za dobar dizajn«. Ta pohvala je še posebno spodbudna, saj so v žiriji priznani arhitekti, strokovnjaki za področje industrijskega oblikovanja. Dekorativni je bilo to priznanje podeljeno za kolekcijo za le-
Vozovnica za leto 1978
Pred 29. novembrom so se v Beogradu zaprla vrata »Salona pohištva«, tega največjega tovrstnega sejma v Jugoslaviji, na katerem Dekorativna vsako leto predstavi novo kolekcijo svojih izdelkov za prihodnje leto. Tam se v svoji najboljši luči predstavljajo proizvajalci pohištva in notranje opreme iz vse Jugoslavije, tam se ocenjuje napredek enih, nazadovanje drugih, novosti tretjih; tam se tudi sklepajo večje kupčije za prihodnje leto.
Predstavitev Dekorativne je bila tudi na tokratnem beograjskem sejmu izredno uspešna. Naš razstavni prostor je hitro pritegnil gledalčevo pozornost z izvirno postavitvijo. Nobenega »prenatrpanega« blišča ni bilo, umirjena stroga ureditev prostora je gledalcu omogočila dober pregled nad razstavljenimi blagom.
O komercialnem uspehu Dekorativne na beograjskem sejmu smo bili obveščeni že v dnevnih novicah in vendar naj ponovimo: naši komercialisti so sklepali kupčije že za prihodnje leto in to za približno 3 mili j. metrov naših tkanin, od tega za ca. 2 milijona plišev. Beograjski isejem je predvsem mesto, kjer sklepajo kupčije z domačimi kupci, medtem ko kupci iz tujine zvečine naročajo blago naravnost od dobaviteljev. Seveda je beograjski sejem ali čisto ponudbeno — prodajni funkciji tudi ogledalo oz. barometer tržnega povpraševanja. Izdelki, kot so naše tkanine
—	so »spremljajoča industrija«
—	saj je glavni poudarek na končnih izdelkih pohištvene in-
dustrije. Letošnji sejem je tokrat nudil obiskovalcem dosti več funkcionalnega pohištva kot prejšnja leta in tudi izraziti kič se
I
N
I
S
I
s
I
s
t
s
I
s
i
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
I
s
t
s
I
v
I
v
I
s
čzst s ^3Bsy v v ma' * s jv x jtcr v ^ x ^ v x ^ s s s v .ssr s
PORTRET
Tov. Skerbinek — direktor TOZD Predilnica Laško
Tov. Skerbinek se je rodil 27. 6. 1921 v Rogaški Slatini. Živi v Mariboru, študiral je v Brnu in Stuttgartu. Preden je postal direktor »Volne« v Laškem, je bil 10 let direktor TVI Majšperk, za tem pa pet let predstavnik poslovnega združenja tekstilne industrije v Holandiji in ZRN.
V Laško je prišel tov. Skerbinek spomladi 1976, v času, ko so se v »Volni« že otepali z izgubami in težavami vseh vrst. Njegova naloga je bila, najti perspektivo kolektivu — in to tako, ki bi zaposlenim nudila trajno socialno v-amost.
Tovariš Skerbinek je z združitvijo izredno zadovoljen in meni, da je odločitev obeh kolektivov za združitev edino pravilna in porok za trdnejše osnove pri nadaljnjem delu. b ž J
* jcrr j' jaer s ^cr * ^sezv s s jbst s s s jSBt s jmr v s jmr s *
<
N
I
S
I
S
I
s
\
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
\
s
t
N
I
S
I
S
h
s
s
I
s
I
s
I
s
I
s
n
s
Shematični prikaz organiziranosti Zveze komunistov v Dekorativni po izvolitvi v novembru 1977
	00 Surova tkanina I	00 Surova tkanina II	00 Gotova tkanina	00 DSSS
Sekretar 00 ZK	Golob Andrej	Škulj Rudi	Rajič Doko	Srakar Stane
Namestnik	Jambor Rada	Tomc Jože	Jerman Oto	Gaberšek Jože
Člani sekretariata	Tomšič Valentin	Rajh Štefka	Dejanovič Zdene	Kosec Sonja
Člani konference ZK Dekorativna	Cvijič Anica Dobnikar Prane žinko Stane Bego Nuša Živkovič Rozina Katič Milan Tomšič Valentin Golob Andrej Pirjevec Ljuba Jambor Rada	Šinkovec Emil Murn Marija Bezlaj Vinko Pufek Vera Galič Belkish, Peklaj Peter Rajh Štefka Škulj Rudi	Mijatovič Hanija Kristanc Marinka Andelkovič Rado Jurjejevčič Tomaž Dejanovič Zdene Jerman Oto Rajič Doko	Reisp Bogo Popovič Anka Krmelj Jožica Koleša Peter Babnik Nada Gaberšek Jože Kosec Sonja Srakar Stane
Delegat za občinsko konferenco ZKS Ljubljana - Šiška	Čuden Janez			
Delegat za aktiv neposrednih proizvajalcev pri občin.konferenci Lj. - Šiška		Bezlaj Vinko		
Delegat pri konferenci ZKS krajevne skupnosti Dravlje	Bego Nuša	Tomc Tone	Kos Tatjana	Reisp Bogo
Sekretar aktiva mladih komunistov v Dekorativni	Jambor Rada			
Sekretar aktiva komunistov TOZD-a C (energetika)			Dejanovič Zdene	
Člani komiteja konference ZK Dekora-	Golob Andrej Jambor Rada	Škulj Rudi Tomc Jože	Rajič Doko Jerman Oto	Srakar Stane Gaberšek Jože
Sekretar konference in komiteja ZK Dekorativna		Murn Marija		
REFERENDUM JE V DEKORATIVNI
V Volni — LAŠKO je od 264 delavcev glasovalo za združitev 258 delavcev ali 97,7 %
Komisija za izvedbo referenduma TOZD (DSSS)	.....
Komisija za izvedbo referenduma
tozd (dsss) .. Šv/T? y.(V.. tHO/fr
POROČILO
glasovalnega odbora o izidu obeh referendumov z dne 24. 11. 1977
Glkeovalni odbor v aeetavi: ..	. TAJJAM..............
........	A-. J&P:	............. poroča komisiji naslednje:
.A do .A.

1.	Glasovalni imenik od	do . ,tz?. je štel . /J¥.y. glasovalnih upravičencev.
2.	Glasovanja se je udeležilo .../delavcev alh'.
3.	Za združitev z "Volno” Laško je glasovalo ... /S. A delavcev, kar j od zgoraj navedenega števila glasov;
proti je glasovalo .....8 delavcev ali K'P.
4.	Za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS)
.	S................ je glasovalo ... .45$ delavcev TOZD (DSSS) ....
...	............ali	vseh glasovalnih upravičencev;
proti je glasovalo....../j, delavcev ali D h.	%•
POROČILO
glasovalnega odbora o izidu obeh referendumov z dne 24. 11. 1977
Glasovalni odbor v sestavi: . Lrf: A>..	f.	.
.. jJtA	f*... ../V tH ............... poroča komisij i nasledn j e:
1.	Glasovalni imenik od f)... do . je štel A. glasovalnih upravičencev
2.	Glasovanja se je udeležilo	. delavcev ali %?*.’?.
563
3.	Za združitev z "Volno” Laško je glasovalo .u.. delavcev, kar je ^ ^ £ od zgoraj navedenega števila glasov;
proti je glasovalo . J&f... delavcev ali ^ ^
4.	Za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS)
...	.... flV?£k/. .ie glasovalo . 58 f- , delavcev TOZD (DSSS) ....
SO Jb vseh g1 a«ovalnih upravičencev; proti je glasovalo Avl.. delavcev ali ^
5.	Neveljavno izpolnjenih ali sploh ne izpolnjenih je bilo:
a)	za združitev z "Volno" . ^f. . glasovnic ali
b)	za sprejem samoupravnega sporazuma ..	glasovnic ali
Navedeni podatek kaže, da so se delavci TOZD (DSSS).............................
odločili: (ustrezno podčrtaj)
a)	za združitev z "Volno" Laško	proti združitvi z "Volno" Laško
b)	za sprejem samoupravnega spo-	proti sprejemu samoupravnega sporazuma
razuma o združevanju dela dc-	o združevanju dela delavcev v TOZD
lavcev v TOZD (DSC..) ......... (DSSS) .....................................
Ljubljana, dne . .i-Jl. ^Predsednik glasovalnega odbora
5.	Neveljavno izpolnjenih ali sploh ne izpolnjenih i* >vno:
a)	za združitev z "Volno" .	. glasovnic ali ^	%
b)	za sprejem samoupravnega sporazuma .Aj... glasovnic ali /f' f0
Navedeni podatek kaže, da so se delavci TOZD (DSSS) . .>?H F?. VA .	0-
odločili: (ustrezno podčrtaj)
a)	za združitev z "Volno" Laško	proti združitvi z "Volno" Laško
b)	za sprejem samoupravnega spo-	proti sprejemu samoupravnega sporazuma
razuma o združevanju dela dc-	o združevali ju dela delavcev v TOZD
lavcev v TOZD (DS£„) .......... (DSSS) ..................................
Ljubljana, dne .. Al..	.	Predsednika glaaavslnega odbora
—' ................................................
© &
IN V VOLNI — LAŠKO USPEL
Komisija sa izvedbo referenduma TOZD (DSSS) .....£.............
Komisija za izvedbo referenduma TOZD (DSSS) ...-Ih.............
POBOČILO
glasovalnega odbora o izidu obeh referendumov z dne 24. 11. 1977
Glasovalni odbor t sestari: ...	N.	ZX
......./	................... poroča komisiji naslednje:
1.	Glasovalni imenik od . do ..čl. je štel .	glasovalnih upravičencev.
POBOČILO
glasovalnega odbora o izidu obeh referendumov z dne 24. 11. 1977
^ Suo i J fo/i
. &/•(.... poroča komisiji naslednje:
1.	Glasovalni imenik od .A., do Jr... je štel >?!(&.. glasovalnih upravičence-
2.	Glasovanja se je udeležilo	. delavcev ali
3.	Za združitev z "Volno” Laško je glasovalo .	.. delavcev, kar je &&
od zgoraj navedenega števila glasov;
proti je glasovalo .	delavcev ali &...
4.	Za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS)
............................ je glasovalo . JF??... delavcev TOZD (DSSS) ....
....................ali	JIb vseh glasovalnih upravičencev}
proti je glasovalo .3.... delavcev ali^A... Jfe.
2.	Glasovanja se je udeležilo	. delavcev ali

3.	Za združitev z "Volno" Laško je glasovalo .TVrhr. delavcev, kar je od zgoraj navedenega števila glasov; proti je glasovalo . J K... delavcev ali .'5'j?

4. Za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS)
.	...................... je glasovalo
evanju dela delavcev v TOZD IDSS5;
....	„________ .?7%.. delavcev TOZD (DSSS) A..
.	.................ali JflpA. % vseh glasovalnih upravičencev;
proti je glasovalo . .df.... delavcev ali	. j£.
5. Neveljavno izpolnjenih ali sploh ne izpolnjenih je bilo:
a)	za združitev z "Volno" .....glasovnic ali ......%.
b)	za sprejem samoupravnega sporazuma ...... glasovnic ali ..... %
C
Navedeni podatek kaže, da so sc delavci TOZD (DSSS) odločili: (ustrezno podčrtaj)
za združitev z "Volno" Laško	proti združitvi z "Volno" Laško
za sprejem samoupravnega spo-	proti sprejemu samoupravnega sporazuma
razuma o združevanju dela dc-	o združevanju dela delavcev v TOZD
lavcev v TOZD (DS£^) ......... (DSSS) ....................................
Ljubljana, dne

Predsednik^glasovalnetia odbora
......
5.	Neveljavno izpolnjenih ali sploh ne izpolnjenih je bilo:
a)	za združitev z "Volno" . .{'f... glasovnic ali.%.
b)	za sprejem samoupravnega sporazuma ..v.... glasovnic ali ^.vZ.. %
Navedeni podatek kaže, da so se delavci TOZD (DSSS)....rt)...........
odločili: (ustrezno podčrtaj)
a)	za združitev z "Volno" Laško	proti združitvi z "Volno" Laško
b)	za sprejem samoupravnega spo-	proti sprejemu samoupravnega sporazuma
razuma o združevanju dela dc-	o združevanju dela delavcev v TOZD
lavcev v TOZD (DS£„) .ZX..	(DSSS) .........................
Ljubljana, dne .	..'.I. J9fPredsednik glasovalnega odbora
............
NAŠ POGOVOR
25 let
v Dekorativni
Slavka Merjasec
Rojena je v Leskovcu pri Krškem, končala je srednjo ekonomsko šolo. Njeno prvo delo v Dekorativni je bilo v telefonski centrali. Kaj hitro za tem ije prišla v računovodstvo, kjer dela še danes. Opravlja odgovorno delo na delovnem mestu glavnega računovodja.
Tovarišica Merjaščeva je tudi družbenopolitično aktivna; več let zapored je bila članica delavskega sveta, še prej članica upravnega odbora. Tudi izven delovnih nalog in obveznosti se je udejstvovala, tako v športnih dejavnostih — zlasti pri odbojki, pri — pred leti posrečeno uprizorjenih veselih večerih, proslavah in drugih dejavnostih.
Tovarišica Merjaščeva je tipičen primer pridne in zanesljive delavke, ki je prešla vse potrebne delovne faze, zato lahko zanjo trdimo, da je resnično zlita s kolektivom, v katerem bo, upamo, ostala, ter s svojim tvornim delom doprinašala k uspehom Dekorativne vse do upokojitve.
Nova organiziranost Dekorativne po TOZD je tudi pri delu v računovodstvu prinesla obilo novosti in s tem seveda tudi novih nalog tovarišici Merjaščevi. Upamo le, da bo tudi v naprej vsem tem nalogam kos in jih bo opravljala tako zavzeto in z lahkoto kot doslej.
Marinka Bricelj
Na pogovor je prišla navsezgodaj — po končani nočni izmeni. Ni prav vedela, o čem se bova pogovarjali. Potem pa je beseda kar gladko stekla.
V Dekorativno je prišla spomladi leta 1947. Doma je v Šentvidu, kjer se je tudi rodila. Ko je bila še prav majhna, si je želela, da bi se lahko izučila za trgovko. Doma pa je bilo 5 otrok in ker jim je mama že zgodaj umrla, so si morali vsi povrsti (kakor so pač odraščali) iskati delo. In ker je bila Marinka pač najstareša, je odšla na delo v to-
varno. Takrat je bil »personalni« še tovariš Ivan Oblak. Marinki je bilo 15 let in veliki stroji, ki jih je zagledala v obratih, so jo kar malo prestrašili.
Njeno prvo delovno mesto je bilo v pripravi — ta je bila včasih tam, kjer je danes ročna tkalnica. Na razpis se je kasneje prijavila za delo v tkalnici, kjer je ostala do danes.
Tovarišica Bricljeva se živo spominja, kako slabi materiali so bili takrat na razpolago za delo.
Vse do prejšnjega leta je delala na starih nemških strojih v I. nadstropju, sedaj pa se je premestila v novo tkalnico. Marinka nikoli ne »pojamra«. Mnogo let odkar je v Dekorativni, je delala v treh izmenah in tako dela tudi še danes. Pravi, da ji je sedaj tako delo dosti lažje kot takrat, ko je bila še mlajša.
Spomin pohiti nazaj v leta udarniškega dela -ter dela na »ekonomiji«. Tako kot ostali dve sogovornici tudi Marinka ugotavlja, da se današnja mladina niti ne zaveda, kako je življenje in delo dandanes udobno v primerjavi s tistimi časi. Kljub težkim pogojem dela pa jim takrat vendarle ni zmanjkalo volje in veselja za skupna udejstvovanja po končanem delovnem času. Bricljeva Marinka je pela v tovarni-
škem pevskem zboru, sodelovala pri uprizoritvah predstav, gostovanjih ...
Tončka Hrabar
Letos se ji bo izteklo 25 let dela v Dekorativni. Pravi, da hi imela že 30 let, pa je delo prekinila, ko so bili doma majhni otroci.
Brez odlašanja mi je začela pripovedovati o začetkih svojega dela v »obratu B«. O pogojih dela, o tovarištvu in o številnih dejavnostih poleg dela mi je pripovedovala.
Delala je v treh izmenah, še zadnji mesec nosečnosti je delala ponoči. Mnogokrat niso dosegali norm zaradi izredno slabega materiala, »žrli« so se zato, pomagati pa si niso mogli.
»V tkalnici na tleh je bil be-
ton, kurili smo tri peči na žaganje« ... teko mi je pripovedovala tovarišica Hrabarjeva, med vsakim drugim stavkom spominov pa je dodala: »Veste, morate razumeti, to ni bilo tako kot dandanes, tega si ne morete predstavljati.«
Še sem izvedela, da so bili doma majhni otroci, da je bilo hudo, kljub temu pa je bilo še vedno časa za pevske vaje, študij za dramsko skupino, skupna srečanja in drugo. Poleg vsega pa so delali še udarniško — vsi mladinci.
Zanimiva je tudi pripoved o delu itkalke v tistih časih — 20 ali 25 let nazaj. Tkalka je tisti čas sama čitsila stroj, odnašala kose, prinašala material za ponovno nastavitev stroja. Dela v zvezi s tem so se šele postopoma začela razbremenjevati. Vsako leto ali vsako drugo leto se je iz teh številnih obvez tkalke odkršila po kakšna naloga — nastajala so nova delovna mesta: raznašalka materiala in kosovnega blaga, vlagalci osnov ... Tudi vezanje osnov je bilo ročno in tkalke so jih morale v nekaj urah povezati tudi po nekaj tisoč.
Tovarišica Hrabarjeva sem ter tja malo povzdigne glas, ko primerja takratne delovne razmere in današnje. »Dandanes je toliko bolje kot včasih. Pogoji dela so neprimerljivo boljši in vendar ni take zavzetosti, kot je bila tiste čase.«
Tudi njej želimo, kakor ostalima dvema sogovornicama, vse najboljše ob 25-letnem delovnem jubileju. Enako čestitamo tudi vsem tistim delavcem, ki so letos izpolnili 25 let dela v Dekorativni.
Kronika
VSTOPI:
Kočar Milan — tkalnica Hrastov Dorde —- skladišče got. blaga
Kuveljič Vinka — šivalnica Kočar Avgust — tkalnica škrgič Hasib — barvama preje Smiljiič Mira — šivalnica Golob Sašo — skladišče got. blaga
čaitič Bajro — skladišče surovin
Bele Dušan — barvarna preje Ferizovič Ibrahim — skladišče surovin
Kraševec Janez — pripravljalnica
Jankovič Pelka — šivalnica
IZSTOPI:
Grubešič Peter — v preizkusni dobi
Ficulovič Slavka — izjava delavca
Gomboc Zlato — izjava delavca Čonda Zlato — izjava delavca Zabolotnij Slavica — v preizkusni dobi
Stanojevič Radoš — izjava delavca
Blažič Duško — v preizkusni dobi
Flis Pavla — izjava delavca Dragovan Bojan — v preizkusni dobi
POROČILI SO SE:
Erjavec Zdenka — Pavlič Jenko Mihael
Stupar Tončka — čamernik ROJSTVA:
Žinko Stanko — Marija, sin
DELOVNI JUBILEJI: po 30 let — Dekleva Marija po 20 let — Lendero Tončka po 15 let — Zavec Angelca
Predstavljamo vam novo sekretarko konference in komiteja ZK Dekorativne
Pred kratkim so bile v vrstah naših komunistov volitve za svete ZK po TOZD in tudi za konferenco in komite ZK Dekorativne. O tem smo v zadnji številki že poročali. Danes pa vam predstavljamo tovarišico Marijo Murnovo.
»Rodila sem se 27. 2. 1931 v Repčah na Dolenjskem. V Ljubljano sem prišla leta 1955. Takoj naslednjega leta sem dobila zaposlitev v Dekorativni. Tako sem tukaj že dvaindvajseto leto. Delam na delovnem mestu preddelavke v Giinne tkalnici. Z delom sem zadovoljna, s sodelavci tudi.«
Tovarišica Murnova je v partiji že dvanajst let. Sicer pa je bila tudi drugače vseskozi aktivna kot predsednica sveta delovne skupine; sedaj pa je tudi predsednica konference zbora združenega dela Dekorativne. Vsa leta je bila tudi 'aktivna delavka v sindikalni organizaciji.
Ob številnih družbenopolitičnih nalogah pa je tovarišica Marija tudi odlična delavka na svojem delovnem mestu, dobra tovarišica svojim sodelavcem in primer dobrega samoupravljalca.
Pri njenih novih nalogah, ki jo z izvolitvijo na odgovorno mesto sekretarke konference in komiteja ZK Dekorativne čakajo, ji želimo še mnogo uspehov.	B ž J
nadaljevanje
Zdrava prehrana
Nekaj o delu sindikalne
Zaščitne snovi
2.	Potreba po vitaminih
Čim večje je mišično delo, tem več porabi telo vitamina B. Pri delu, ki zahteva od delavca 1000 kalorij več energije, telo porabi trikrat večjo količino vitaminov BI in B2. Povprečna dnevna doza je 1 mgr BI in 2 mgr B2 vitamina. Pri povečanju delovne energije za 1000 kalorij je potrebno 2 mgr vit. BI in 6 mgr B2. Dodatek vit. BI z glukozo poveča delovni efekt in zboljša tudi pljučno ventilacijo.
Pri težkih fizičnih naporih je potrebna tudi večja količina C vit. Kot kaže, ostali vitamini nimajo bistvenega pomena za produktivnost dela.
3.	Minerali
Natrijev klorid (kuhinjska sol) ije vezan na količino vode v telesu. Čim več tekočine (znoja) izgubi delavec, tem večja je izguba soli. S slano vodo in jedili sol hitro nadomestimo, prav tako hitro upadejo tudi simptomi obolenj zaradi pomanjkanja soli.
Ostali minerallčso v telesu bolj stabilni. Pri povečanem delu je njihov padec veliko manjši. Kalcija in fosforja rabimo dnevno 0,75 gr, joda 0,1 gr, železa pa 10 mgr .dnevno. Leehmann tudi za zmanjšanje kalcija in fosforja v krvi predvidevali zmanjšanje delovnih sposobnosti.
4.	Alkohol
Alkohol je še vedno pogosto v rabi pri težkih fizičnih delih in tudi v drugih poklicih. 1 gr alkohola da telesu 7 kalorij, ki se izredno hitro sprostijo (1 dl vina). To dejstvo je le krinka, ki maskira prehitro potrebo energetskih snovi pri manjši porabi delovne energije; to je eden od vzrokov upadanja .delovne zmogljivosti pri kontinuiranem delu. Deloma zmogljivost pada tudi zaradi škodljivega delovanja na centralni živčni sistem (možgani) pri težkih fizičnih delavcih, še bolj škodljiv efekt pa je izražen pri intelektualcih. Alkohol hromi tempo in intenzivnost dela. Vse .refleksne reakcije so že Po 2 del vina pri mladem doraslem človeku dva do trikrat podaljšane. Delo je počasnejše, mišice se hitro utrudijo. Alkohol ima tudi diuretičn-o delovanje — Pogosto praznjenje mehurja, povečano znojenje in s tem tudi povečana izguba mineralov in vitaminov.
Razdelitev dnevnih obrokov hrane
Običajno je celodnevna prehrana razdeljena na tri obroke: zajtrk, kosilo in večerjo. Med terni obroki sta še dopoldanska in Popoldanska malica. Za skupine Poklicev, ki smo jih navedli, po Leehmanu, zadošča določeno steblo kalorij dnevno. Kalorije, ki jih dobimo s prehrano prek dneva, se izkoristijo, tudi če obroki prehrane niso pravilno razdeljeni. Za človekov najbolj ugodji potek dneva pa ni vseeno, kako so obroki razdeljeni.
Vodilo pri razdelitvi dnevnih obrokov je, da naj večji obrok hrane sledi po delu, takrat, ko niso potrebni fizični ali duševni hapori. Razlogi so fiziološki: večji obrok hrane obremeni prebavila, Prebavni organi in črevo v
času prebavljanja pritegnejo velike rezerve krvi v svoje območje, zato jo je takrat manj v možganih in mišicah. Razumljivo je, da mišičevo delo takrat mi intenzivno, ker premajhen dotok krvi prinaša premalo energetskih snovi. Fizično delo po velikem obroku nima zaželenega efekta. Podobno je z umskim delom. Lenobnost možganov je po velikem obroku posledica majhne prekrv-. ljenosti. Zajtrk naj bo izdaten, ne pa preobilen, zaželene so tople količine. Tudi dopoldanska malica naj bo lahka, me pa preveč obilna. Stari pregovor pravi, da »poln trebuh ne služi rad« kar je fiziološko utemeljeno.
Po kosilu, ki je pri nas naj-večji obrok, je potreben počitek oz. akcija brez fizičnega ali duševnega naprezanja.
V	primeru, ko delavec dela še popoldan, kar ni fiziološko, naj bo zajtrk obilen, lahka malica, lahko kosilo in popoldanska malica ter obilnejša večerja. Po večjem obedu je vedno potrebna daljša pavza.
Podobno velja tudi za nočne izmene, ki naj imajo za malico lahek obrok hrane. Ta obrok delavcu pomaga, da lažje premosti neugodno stanje zaspanosti in zmanjšanje delovnega efekta, skratka mrtvo točko, ‘ki se običajno pojavi ob treh zjutraj. Za velikost obroka v času malice je važna dolžina odmora. Čim obilnejša je malica, tem daljši mora biti delovni premor. Ta stališča ni zagotavljati ile zaradi boljšega efekta dela, temveč tudi zaradi najugodnejših fizioloških pogojev in dobrega osebnega počutja.
Zadnja leta z zadovoljstvom ugotavljamo, da se hrana delavcev kvalitativno in kvantitativno boljša. Vzrokov je več, najvažnejši je porast standarda in vzgoja kadrov v kolektivih, ki čedalje bolj upoštevajo higiensko zdrave norme in energetiko prehrambenih snovi. Kljub temu trdimo, da so le redki kolektivi, ki jim prehrana z energetskega in fiziološkega stališča ne dela težav. Malo je obratnih menz, ki bi nudile delavcem vse dnevne in nočne obroke prehrane. Tudi kjer so materialne možnosti podane, včasih pozabljajo na psihološke faktorje in na energetske potrebe delavcev ter na usklajevanje energetike prehrane, dobrega počutja in efekta dela.
V	obratnih menzah, kjer so problem celodnevne prehrane dobro rešili, naletimo na dileme, kako velik naj ho posamezni prehrambeni obrok. Odgovor je naslednji: ni delovnega kolektiva, kjer bi vsi delavci imeli enake potrebe po energiji. Fizični in psihični napor in potreba nadomeščanja izgubljene energije zaradi dela je za posamezni poklic in celo za posamezna delovna mesta različna. En sam pripravljen obrok, ki je enakomerno oddeljen posamezniku, je za -težke fizične delavce lahko premajhen, za delavce, M opravljajo lahka dela, pa prevelik. Za posameznega delavca je važno, da nadomesti toliko energije, kolikor jo je pri delu izgubil. V omenjenem primeru bo težki fizični delavec hujšal, ta, ki ima lahko delo, se bo redil.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Pogačar
organizacije
Kot je vsem znano, je sindikalna organizacija na svoji zadnji letni -skupščini sprejela plan dela, katerega več ali manj uspešno izvaja.
Ena najvažnejših nalog iz tega plana je uresničevanje Zakona o združenem delu. Sindikat je aktivno sodeloval oziroma organiziral javne razprave o vseh samoupravnih sporazumih in dogovorih, ki smo jih sprejemali v delovni organizaciji. Vse važnejše samoupravne akte in druge akcije, M -so bile pomembne, smo obravnavali na sindikalnih skupinah, ki so v letošnjem letu zelo lepo delovale, v bodoče pa bo njihova naloga vse pomembnejša.
Najpomembnejši akti, ki smo jih -sprejeli, so samoupravni sporazum o osnovah i-n merilih za delitev sredstev za OD in dela sredstev skupne porabe za osebno porabo, samoupravni sporazum o oblikovanju sredstev skupne porabe in samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma DSSS.
Sindikat je bil zelo aktiven pri združevanju delovne organizacije Dekorativne z delovno organizacijo Volna, Laško pri pripravah na referendumu in njegovi izvedbi.
Glede na gospodarsko stanje, ki izhaja iz investicijskih vlaganj v osnovna sredstva in najemanje kreditov za le-te, je sindikat podprl akcijo za povečanje števila zaposlenih na nočnem delu, seveda s pogojem, da se najde način, ki ho delavcem zagotavljal še boljše delovne pogoje pri nočnem delu.
Nadalje smo v zadnjem času razpravljali o velikih izpadih delovnih dni na račun bolniškega staleža in o ukrepih za zmanjšanje neupravičenega staleža.
Razprave, ki smo jih imeli glede letovanja naših delavcev, so šle v tej smeri, da se om-ogo-
Izlet
mladih
Da bi se mladi, ki nas v DO ni malo, še bolje spoznali med seboj, so se člani KS ZSMS na svoji zadnji seji odločili, da v mesecu novembru organizirajo izlet.
Udeleženci izleta smo se zbrali 19. 11. ob 8. uri pred DO. Avtobus nas je -iz Ljubljane odpeljal po Savski dolini, mimo znanih krajev Dol, Senožeto, Hotiča do Litije, zadnje ravnice pred dolgo savsko sotesko. Na levi strani Save je pretežno industrija (lesna, tekstilna), na desni pa stari del mesta, ki svojo podobo vidno spreminja z novimi naselji blokov in -stolpnic. Naša prva postaja je bila Predilnica Litija, ena izmed naših -večjih dobaviteljev surovine. Po ogledu tehnoloških postopkov čiščenja, predenja, sukanja smo se na kratko seznanili še z delom mladinske
či čimveč delavcem poceni letovanje, in sicer z nabavo novih kamping prikolic, ki jih bomo postavili nekje na severnem Jadranu.
Ker bodo v naslednjem letu volitve v vse samoupravne organe, kakor tudi družbenopolitična, je sindikalna organizacija opravila evidentiranje možnih kandidatov, sedaj pa so v fazi priprav na volitve, ki bodo v mesecu marcu.
Same sindikalne organizacije naše DO bodo imele konference v mesecu januarju, istočasno bodo izvedene tudi volitve v izvršne odbore osnovnih organizacij in konferenco sindikalne organizacije.
V	bodoče bodo člani izvršnih odboro-v istočasno vodje sindikalnih -skupin, tako da bo delo teh skupin lažje organizirati in voditi.
V	naslednji mandatni dobi se bo moral sindikat zavzemati za še doslednejšo uveljavitev Zakona o združenem delu, saj je to zakon nas delavcev, sindikat pa je v njem dobil res pomembno vl-ogo, ki naj bi veljala že doslej, ni pa bila tako konkretno opredeljena, kot je sedaj.
Nadalje se bomo morali zavzemati za doslednejše nagrajevanje po delu, za uveljavitev pravic iz varstva pri delu, spodbujati bo potrebno naše delavce na področju inovacij, kjer smo dosegli že sedaj lepe uspehe, razširiti bo -potrebno športno in rekreacijsko dejavnost, skrbeti za boljše socialne razmere, za kulturni dvig naših delavcev.
Menim, da nas čaka v bodoče še mnogo -nalog, ki jih nisem navedel in ki se jih ne da vnaprej predvideti, saj se ho še dosti stvari spremenilo, -ker se naš sistem pač razvija in s -tem spreminja, vse pa v splošno korist nas delavcev kakor tudi širše družbe.
Bogo Mo-dic
organizacije v tej DO ter delom drugih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Po končanem ogledu Predilnice Litija nas je pot vodila preko Šmartna pri Litiji do gradu Bo-gemšperk, nekdaj last Janeza V-ajkard-a Val-vazo-rja. Danes so v gradu muzej NOB, slikarske razstave ter -daleč naokrog znana Valvazorjeva poročna dvorana.
V-račali smo se po isti poti do Litije, od tu -pa preko Vač, rojstnega kraja Antona Lajevca, do Moravč; mesto je središče Moravske doline, nekdaj trg, danes pa znan industrijski center, ki slovi tudi po spomeniku Juriju Vegi, znanem matematiku. V gostišču »Korka« smo ob dobri domači hrani in prijetni glasbi še zaplesali in tako resnično združili prijetno s koristnim.
Sonja Kosec
Izboljšava delovnega postopka
Miro Ravnik — razmnoževanj e na tiskarskem stroju s pomočjo fotokopije
V skupnih službah Dekorativne imamo v kadrovsko splošni službi, kot 'je znano — tudi cifclo-stimioo. Še pred leti je tam kraljevalo nekaj starih strojev za razmnoževanje tipkanega gradiva, danes pa imamo tam poleg majhnega fotokopirnega stroja še najsodobnejši avtomatski fotokopirni stroj, klasični ciklostirali stroj in električni sodobni tiskarski stroj OCE on sortami stroj.
Vsa našteta »mašinerija« požira vsakodnevno po par tisoč listov papirjev. Vsakodnevno je treba odtisniti številne zapiske, vabila objave, dnevne informacije, osnutke samoupravnih aktov.
Tovariš Ravnik ije sedaj na delovnem mestu tiskarja in notranjega kurirja že dobro leto in pol. Delo ga veseli in ni naključje, da je ob vsakodnevnih nalogah in kupih Stiskanih papirjev začel razmišljati, kako bi si delo bolje organiziral, poenostavil in zmanjšal uporabo dragega materiala. Tako je prišel na zamisel, da bi namesto, fotokopiranja večjega števila fotokopij — naredil le eno fotokopijo določenega materiala in nato nadaljeval z razmnoževanjem na tiskarskem stroju — z navadnim papirjem.
Njegovo izboljšavo je obravnavala komisija za inovacije in ugotovila, da omenjeni Ravnikov postopek dejansko prihrani na materialu. Zato je komisija predložila DS DSSS, da potrdi njen predlog in odobri tovarišu Ravniku za omenjeno Izboljšavo nagrado — izračunano na podlagi pravilnika, ki to področje ureja.
O takih in podobnih dejanjih je vedno prijetno slišati, saj jih je pri nas (kakor tudi v drugih DO) še vedno premalo — prinašajo pa korist delovni organizaciji in zadoščenje inovatorjem.
B. Ž. J.
NAPOVED VREMENA
od 15. decembra do 15. januarja 1978
Od 16. do 20. decembra
Pričakovati je vreme z menjajočo se oblačnostjo in s sončnim vremenom. Ta čas bodo vremenske razmere pod vplivom jugozahodnih vetrov, kar pomeni milejše obdobje.
Od 21. do 24. decembra Visok zračni pritisk, ki se bo širil od severa in vzhoda, bo povzročil sicer ohladitev, obenem pa več sončnih dni.
Od 25. do 30. decembra Ohlajanje 'Ozračja se bo stopnjevalo. Hladni val bo prinesel snežne padavine z mrzlim vetrom in nizke nočne temperature. Podnevi večkrat tudi sončno. Ob koncu meseca je pričakovati spremembo vremena.
Od 1. do 3. januarja Temperatura bo padla. V vzhodnih predelih Evrope se obetajo snežni zameti. V zahodnih predelih pa se bo dež pomešal s snegom.
Od 4. do 9. januarja Mraz bo postopoma popustil. Okrog 9. bo za močnimi vetrovi nastopilo toplejše vreme. V tem času bo nev-amost poledic.
Od 10. do 15. januarja V tem času bo vreme nestalno z menjajočimi se višjimi in nižjimi temperaturami. Sneženje bodo prekinjali sončni dnevi.
Anton Jesse
ŠPORTNA TEKMOVANJA
V počastitev dneva republike so OO ZSMS organizirale športna tekmovanja z vojašnico »Boris Kidrič«. Da pa bi tekmovanje še popestrili, so k sodelovanju povabili še KS Šentvid.
Tekmovanja so se odvijala od
5.	11. do 10. 11. Prvo tekmovanje je bdilo v kegljanju.
Dekorativna je v tej panogi zasedla ekipno 1. mesto z 837 lučaji, sledile so iji VP 2380/5 s 740 lučaji ter OO ZSMS Šentvid s 688 lučaji. Med posamezniki se je najbolje uvrstil član ekipe »Dekorativne« Janko Štupnik s 186 lučaji.
NAGRADNA KRIŽANKA
Izmed pravilnih rešitev, ki jih boste poslali do vključno 3. januarja 1978, bomo izžrebali tri nagrajence.
Nagrade:
1.	okrasna blazina
2.	»vikend« odeja in
3.	tolažilna nagrada: 2 para copat.
NAVPIČNO:
1. slepo črevo; 2. črno kraško vino; 3. volneno ali sintetično blago z zankami; 4. emajl, lošč 5. zaporedni črki abecede; 6. kra tiča za »glavni«; 7. otok na seve ru Jadrana, med II. svet. vojno veliko taborišče; 8. kozlovski smrad tj. duh po znoju pod paz duhu; 9. donedavna naš najma sovnejši pliš; 10. malokrvnost slabokrvnost; 11. redka nakodra na volnena tkanina; 13. naš naj dražji pliš iz volne ali akrila; 15 bombažni pliš, uporablja se naj več za obleke, se pri nas ne iz deluje več; 18. plastični prikaz bodočega objekta ali zazidave 19. veletok v Sibiriji; 23. tajni od poslanci; 26. spis, tudi kip ali sli ka golega telesa; 28. bodica, ko nioa; 30. sodrga, verski odpadnik v srednjem veku; 31. seznam, spisek; 32. naš pliš, ki ima v lasu viskozni rejon; 33. naš najstarejši svileni pliš; 35. slaven jugoslovanski fizik (Nikola); 36. postopač potepuh; 38. oseba iz Tavčar-je^e^atrapiana: 40. kemijski znak
(trse) a n
■m
iUMu,«a
ZAHVALE
Ob mojem oidhodu v pokoj se zahvaljujem delovni organizaciji in sodelavcem za prelepo prejeto darilo in poslovilne besede, obenem pa želim vsem delavcem Dekorativne še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče.
Angelca Žerovnik
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem prisrčno zahvaljujem za prejeto darilo, ki -sem ga bila zelo vesela. Še enkrat hvala vsem!
Marija Tomc
Ko se poslavljam od kolektiva, se vsem sodelavkam najtopleje zahvaljujem za pomoč, ki sem jo zadnje čase zelo pogosto rabila. Posebno pa oddelku kolekcije.
MaJči Čarman
Zahvaljujeva se vsem sodelavcem za izrečeno sožalje ob smrti najinega očeta. Zahvala tudi delovni organizaciji za darovani venec in žalno vizitko, kakor tudi vsem tistim, kateri so pospremili najinega očeta na zadnji poti.
Tilka Škoda Stane Žlebnik
V	malem nogometu, ki se je odigral 10. 11. 1977 v kasarni »Boris Kidrič«, so bili doseženi naslednji rezultati:
Dekorativna : KS Šentvid 4:2 Dekorativna : VP 2480/5 0:4
VP 2480/5 : KS Šentvid 6:0
Prvo mesto je zasedla VP 2480/5. Strelci golov za Dekorativno Sta bdila Štanoar 3 gole in Petrovič 1 gol.
V	streljanju se je ekipa »Dekorativne« uvrstila na
mesto. Najboljši strelec »Dekorativne« je bil Širca.
Vsem tekmovalcem iskrene čestitke.
Dušan Mesnar
za radij; 42. glavno mesto Grčije; 44. reka v Angliji; 48. napla čilo, predujem; 50. plod, sadež:
52.	avtomobilska oznaka Trsta:
53.	kemični znak za molibden.
VODORAVNO:
i. posušeno listje; 6. delavec na pokopališču; 12. reklamni plakat; 13. naša nada, mladi rod; 14. tuje moško ime; 15. začetnici priimka in imena slov. pesnika (»Duma«); 16. starejši francoski kolesar, večkratni zmagovalec »Tour de France« (Louis); 17. grški bog pastirjev; 18. vrsta egiptovskega bombaža; 20. neodločen izid tekme; 21. akademski naziv; 22. enocelična žival; 24. japonski drobiž; 25. del roke od zapestja do komolca; 27. japonska družabna igra s kamenčki (japonski šah); 29. oblika pomožnega glagola; 30. glas konjskih kopit; 31. gozdni grm z užitnimi plodovi; 33. avtomobilska oznaka za Valjevo; 34. naš bivši popularni tednik; 35. črnilo; 37. ime prve slovenske filmske igralke Rine: 39. zapor, ječa; 41. izorana zemlja: 43. nordijska povest: 45. mesto na severu Italije, znano po penečih se vinih; 46. oče; 47. najbolj razširjena rastlina; 49. nota iz solmizacije; 50. avtor »Miklove Zale«; 51. prekapnica, preklapni-ca; 53. zvezna država na severu ZDA, gl. mesto Augusta; 54. sladek južni sadež; 55. nesramnež, zahrbtnež.