8t©v. 286
IZHAJA VSAK DAN
•h MMJah Ib praznikih «h 5., tb p«»d«l]k!h «k 9. zfotr&J. PvoamlSne iteT. se prodajajo po S nv6. {6 stot.) ▼ mnogih tofaakarnah ▼ Trsta In okolici, Gorici, Kranju, bi. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Hbi, Dornbergu itd. Zantarel« i te t. po 5 nvć. (10 stot.) 9«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širotosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. •Murtoice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO Bt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Kali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „33dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toZljivo v Trstu.
TRST, v soboto 14. oktobra 1911
TeSej XXXVI
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
„F edinosti je moit*
NAROČNINA ZNAŠA
m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n+-vočbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Itnillu aa n*4*!Jsko titenj« „EDINOSTI" •(&>•: «•
Mit lat« Krom 5*30, u pol lota Hran 3 tO. Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma m ne »prejemajo In rokopisi se ne vrafiaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listok
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Naredni dea). Izdajatelj in odgovcrni urednik ŠTEFAN GODINA, ^aetnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, uLca
Giorgio Galatti štev. 20. PcStno-hranflnKni ra?un 5iev. 841-652. TELFPCn It. V.-57
BRZOJfll/NE UESTI.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 13. Po volitvah v odseke Je zbornica nadaljevala draginjsko debato. Prvi je govoril posl. Zahradnik.
V nadaljevanju razprave o draginjskih predlogah je govoril med drugim posl. dr. Gaspari (južni Tirolec), ki je opisoval zlorabe medtrgovine v južnem Tirolu, ter zahteval državne podpore za konsumna društva. Zahteval je drž. podpore za po ujmi oškodovane kraje, se izrekel za uvoz mesa in revizijo carine na žito.
Predsedstvo poslanske zbornice pri cesarju.
DUNAJ 13. V ponedeljek vsprejme cesar v avdijenci novo predsedstvo zbornice. — Podpredsednik Pernerstofer (socijalni demokrat) ne pojde takrat k cesarju.
Nemški bratci med seboj.
DUNAJ 13. Nemško-narodna poslanca Markhl in Wastian sta vsenemškega posl. Molka radi nekega žaljivega mejklica, ki je padel v današnji seji, pozvala na dvoboj.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 13. Potem ko je bil rešen dnevni red, so sledila poimenska glasovanja, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
S črnogorsko-turške meje.
CARIGRAD 13. Listi poročajo, da je 17 Črnogorcev, ki so skušali pasirati mejo, streljalo na turško stražo, nakar so obmejne straže streljale tri ure. — Na turški strani sta padja dva vojaka, trije so pa bili ranjeni. Črnogorci so izgubili 15 mož.
Monarhistščno gibanje na Portugalskem.
PARIZ 13. „Ag. Havas" poroča iz Lizbone: Glasom neke še ne potrjene govorice so zarotniki zopet prekoračili mejo in včeraj zasedli dve novi vasi.
Revolucijonarno gibanje na Kitajskem.
Revolucijonarno gibanje, ki je pred štirimi tedni izbruhnilo v južni Kitajski, postaja v zadnjem času nevarno. Gibanje je bilo v začetku naperjeno proti podržavljenju neka-tarih železnic, ki je je zaukazala vlada v Pekingu. Vsled izvedbe podržavljenja je pri-manjkalo denarja in zato so morali ustaviti gradnjo mnogih novih železnic, vsled česar je bilo odpuščenih mnogo delavcev in stavbenih podjetnikov. Centralna vlada v Pekingu je odposlala v Vučang s posebnimi pooblastili nekega generala, ki je s krvo udušil gibanje in ukazal usmrtiti mnogo oseb, med temi tri vojake. Vse to je pa še bolj razburilo duhove.
LONDON 12. Reuterjev biro poroča iz Pekinga: Uporniki so se polastili Vučanga. Podkralj je pobegnil. Poveljnika kitajskih Čet so uporniki ubili z bombo. Pet inozemskih topničark je prevzelo varstvo Hankova.
Revolucionarji so prosili konzule, naj bodo nevtralni. Izdali so tudi proglas, v katerem žugajo s smrtjo vsakomur, ki bi napadal inozemce ali oviral trgovino.
VUČANG 12. V mestu je izbruhnil ogenj. Palača podkraljeva je zgorela. Podkralj se je podal na svojo privatno jahto. Boj med uporniki in vladnimi četami traja dalje. Voditelji upornikov so izdali proglas,
PODLISTEK.
Jug.
H,iorčen roman. Spisal Prokop Chocholosšek
Poslovenil H. V.
Angora.
Nihče se ni brigal za njegove besede ali počenjanje; mati, čuvši hvalo svojemu sinu iz ust Bajazeta, je trla najprej z ljubezni polnim ponosom na svoje dete; ko ga je pa sultan, njegov oče, imenoval svojim naslednikom, tedaj je vsplamtelo njeno oko, porudečila so ji lica, prsi so se ji dvigale v slutnji bodočnosti, ko bo ona, suita-nica-Valideh, v imenu svojega sina vladala otomansko državo.
„Skrbela bom za to, da postanejo tvoje besede resnica,44 je šepetala za-se z možato odločnostjo.
Spomin na Bruso in na tamošnji upor pa se Je dotaknil Bajazeta kakor strela; stresel se je, čudne slutnje so nehote vstajale v njegovi duši, in nevede se mu je izvilo poluglasno iz ust: „Brusa! Abdallah!" — Za trenotek je vstrajal tako v morečih
v katerem poživljajo pristaše, naj ne napadajo inozemcev. Inozemski konzuli so brzojavno prosili, naj bi se v Vučang odposlalo vojne ladije.
LONDON 12. Iz Kitajske prihajajo vzne-. mirjajoče vesti. Zdi se, da se sedanji dinastiji bliža zadnja ura. Spuntale so se čete, ki pripadajo onemu delu kitajske armade, ki Je bila v zadnjih letih moderno izvežbana in oborožena. Te čete so ubile generalnega guvernerja v Čankiau, ki je bil eden naj-odličnejših kitajskih generalov. Zdi se, da podpirajo revolucijonarno gibanje premožneji sloji prebivalstva. V Vučangu so revolucionarji zažgali podkraljevo palačo, pri tem je zgorela *tudi državna blagajna. Centralna vlada razpolaga s 30.C00J vojaki, ki so iz-vežbani na moderni način. Ustaja ni baje naperjena proti Evropejcem.
PEKING 12. (Reuterjev biro) Dva ar-madna zbora pod poveljstvom vojnega ministra odideta nemudoma v Vučang. Nadalje so vojne ladije dobile povelje, da se podajo tjakaj. Vladne čete Štejejo 5000, ustaši 6000 mož. V kitajskem mestu Hankou je bilo danes zjutraj ubitih 200 do 300 Mandžurov. Uporniki v Sečuanu so včeraj zasedli Sufu.
PETROGRAD 12. Generalni guverner v Vučangu je odstavljen, ukazali so mu pa, naj začasno ostane še na svojem mestu in naj skuša napraviti mir v Vučangu. Vučang sam obstreljava kitajska flotilja. Kakor poročajo iz Hankova, se nahaja kitajski del mesta v rokah ustašev.
HANKAV 12. Začastna vlada v Vučangu je izvolila prvomestnika pokrajinske konference predsednikom in generala Li poveljnikom čet. Ceste v Vučangu so polne trupel Mandžurov. Državni papirni denar je stavljen izven kurza; zato so pa revolucionarji uvedli kreditne listke. Ženske in otroci inozemcev se nahajajo na parnikih. Oborožene patrulje inozemskih čet so po noči stražile evropski del mesta.
HANKAV 12. Vučang in Hankav sta padla v roke ustašev. Vladne čete so podlegle. Členi lokalnih oblastnij so se razkropili. Revolucijonarno gibanje se naglo razširja. Tudi več bližnjih mest je baje že padlo v roke ustašem. Požiganja nadaljujejo.
HANKAV 13. (Petr. brz. ag.) Vojne ladije, ki so dosedaj ostale zveste, prehajajo ena za drugo k revolucionarjem. Ti so le poslopja oblastnij in hiše jmandarlnov zažgali. Bombardma ladij na Vučing, ki so ostale zveste, je na prošnjo inozemskih ladij izostal.
LONDON 13. Kakor poroča Reuterjev biro iz Hankava, prihajajo tjakaj v presledkih vladne čete, katere skušajo uporniki pridobiti za-se. V minoli noči Je bilo poklanih več manžurskih rodbin. Uporniki so odprli Ječe In kaznjenci so pobegnili. — Vučang in Hankav sta močno utrjena in oborožena s topovi. V arzenalu je mnogo municije. Revolucionarji menijo, da Jim bo možno poraziti nasprotnika.
Kreta.
CARIGRAD 13. Kakor poročajo listi so krečanske oblastnije na signalizan korak Turčije odvrnile, da je bilo konzulom naloženo, naj pri izvrŠevalnem odboru protestirajo, ker je bila zbornica otvorjena v imenu grškega kralja.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 13. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari: Iz pokrajin javljajo 11 sumljivih slučajev kolere.
da je list ter kardinala zagotovil svoje popolne zadovoljnosti.
Pacifisti in Italija.
CARIGRAD 13. Znani angleški pisatelj in pacifist Stead je v nekem razgovoru z ministrom zunanjih zadev predlagal, naj bi se italijanskc-turški konflikt predložilo hažki mirovni konferenci, kar se zdi, da je porta pripravljena sprejeti.
Stead je v nekem razgovoru izjavil, da, ako bi Italija odklonila ta predlog, bi pacifisti celega sveta in posebno oni Italije in Anglije, bojkotirali italijansko trgovino.
Italija hoče takoj zasesti ves Tripolis.
TRIPOLIS 13. General Caneva in admirali italijanskega brodovja so se včeraj
MILAN 12. „Avanti" poroča, obolelo v Benetkah za kolero deset oseb, od teh so štiri umrle. Beneške oblastnije so ukrenile baje stroge odredbe.
Ustje nad Labo 13. Danes ob 6.30 zjutraj je osebni vlak proge Ustje-Toplice trčil skupaj z neko lokomitovo. En sprevodnik je bil mrtev, 30 oseb pa težko ranjenih.
Praga 13. Mati ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala je danes ob 3.30 umrla na gradu Doxan.
Italijansko-turška vojna.
Strelci, pa takil
V noči od 9. na 10. t. m. so tri turški oddelki poskusili doseči Bunelske studence,.	.
da se preskrbe z vodo. Pri studencih pa je dolgo posvetovali, kako nadaljevati o - a-v dobro skritem položaju bilo 500 mož ita- cijsko akcijo. Sklenili so, da prodro z vt.i.Vo
lijanske mornariške flote. Ko so se Turki približali na 300 korakov, so začeli Italijani streljati v dobro merjenih salvah in s tem ustavili Turke, ki so se umaknili v neredu, pustivši tri mrtve, enega ranjena, municijo, puške in tornlstre. 30 drugih ranjencev so Italijani našli tekom predpoldneva in jih spravili. Poveljujoči turški častnik je na umikanju zgubil revolver, jezdno palčico in telečjak. Z pristanišča sta dve italijanski ladiji streljali z granatami na umikajoče se Turke
Opomba uredništva. Kakor se.
kolono v notranjost dežele in zasedejo vse veče kraje.
Turčija se oboružuje.
PARIZ 13. „Journalu" poročajo U Carigrada, da se Turčija oborožuje v velikem obsegu.
Položaj v Carigradu se poostril.
CARIGRAD 12. Položaj se je v zadnjih 24 urah silno poostril. Povod temu je dala brzojavka, ki jo je veliki vezir pre|el iz Soluna. Veliki vezir Said paša je brzojavko obelodanil, a ista pravi, da krene ves tretji
____,,, ____• „ u ... j	.	solunski vojni zbor proti Carigradu, ako se
junaki, L f^fe Mo	P^ « {fe^ «
ianov ki so streliali v salvah ni ubilo znan0' da e turško brodovle' kl le usidrano janov, ki so_ streljan v saivan m udiio y Solunu na strani Mladoturkov oz. tretjega
vojnega zbora.
so-
več ko tri Turke, ki morda niso slutili, da se nahaja kje v bližini vrsžnik 1
Turške grožnje.
CARIGRAD 13. Veliki vezir je dobil pismo, v katerem mu se grozi s smrtjo, ako bi vlada vsprejela italijanske mirovne pogoje na podlagi odstopa Tripolitanije in
Sovraštvo proti Italijanom.
CARIGRAD 13. Tukaj se je pod imenom „Društvo sovraštva proti Italijanom" osnoval posebni odbor za organizacijo najhujšega bojkota proti Italiji in za vzgojo mladine v sovraštvu do Italije. Odbor pri-
ako ne izvede sklepa glede izgnanja Italija-: obči v .Taninu" proglas, v katerem vabi
nov in zaplembe njihovega imetja. Bati se je Otomane nemirov.
Odbor skliče v
Tudi se izraža bojazen, da bi o priliki otvoritve parlamenta, ki bo v nedeljo, prišlo do državnega prevrata. Italijanski delegat „Dette publique" in voditelj tu-
na soudeležbo, kratkem velik shod.
CARIGRAD 13 Danes so bili pozvani tudi dopisniki italijanskih listov „Corriere della Sera", .Tribuna" in „Giornale d' Italia" ter ravnatelj „Agence telegraphique italienne'
kajšne filijalke „Banca di Roma" sta dobila i da zapuste mesto. Dopisniki odpotujejo jutri pošiljatvi z dinamitom. Bilo je jima zagro-;tukaj.
ženo, da bo spuščeno v zrak poslopje banke,1 CARIGRAD 13. Italijan Bondini, ravna-
ako bi ista nadaljevala s svojimi posli. Voditelj banke je zapustil Carigrad.
Turški pogoji za mirovno pogajanje.
CARIGRAD 13. Kakor se čuje v mini-sterstvu notranjih zadev, je porta na odgovor velevlasti glede posredovanja izjavila, da so pogajanja možna le na podlagi turške suverenitete čez Tripolitanilo. O podrobnostih bi se potem razpravljalo tekom pogajanj.
telj lista „Turquie", ki je bil suspendiran, je obsojen v denarno globo 4600 frankov in je ob enem izgnan iz Turčije. Vlada iz-žene še druge italijanske novinarje in dopisnike.
SOLUN 13. Italijanskim državljanom se je dovolilo, da prodajo svoje nepremičnine, potem, ko je bilo že odredjeno, da se ima v sporih in tožbah .'proti Italijanom oziroma obratno, postopati le po turških zakonih. Nadalje je bilo odredjeno, da se ima od Italijanov iztirjati tudi vse davke, ki so jim
Italijanski škofje in papež za tripolitan- podvrženi tuji državljani. Doslej ni opažati,
sko aventuro.
DUNAJ 13. „N. Fr. Pr." javlja iz i Rima: Tudi milanski kardinal Ferrari je ; izdal pastirski list, v katerem prosi blago-I slova nebes za italijansko orožje ter pripo-Iroča prirejanja javnih molitev za zmago ita-' lijanske stvari. — V Vatikanu se pripove-! duje, da je v predvčerajšnji avdijenci i papež toplo zahvalil ta pastirski

mislih, a potem Je stresel glavo, kakor da hoče z nasiljem stresti težo s svoje duše; • obrisal si Je z dlanjo obraz in nasmeh je! zopet zaigral okoli njegovih usten: „Dervi-; šove besede morejo samo sodrgo plašiti, in' jaz, sultan, naj bi se jih bal ? 1 Togota norca ne seza do moje visokosti, ne prestrašij mojih junakov in teh vojščakov Srbije —i Allah 1" — se je vzradostil škodoželjno —; „tvoja milost počiva nad priznavalci tvojega preroka, s slepoto si udaril Kosre*); njihov: prorok Issa**), njihov križ ničesa ne zmo-reta proti Mohamedu, proti polumesecu; sami bi, združeni, mogli v prah zrušiti otomansko državo, a oni bojujejo za-njo, da,! oni sami obranijo njeno trajnost; — Allah — il Allah, Mohamed rasu! Allah***) 1" je glasno vskliknil, zopet vtopivši se v sigurno zmago.
Njegove besede so zopet vzbudile Mi-levo iz njenega navdušenja k sedanjosti; še enkrat Je mignil žarek veselja v njenem očesu, še enkrat je zaigral usmev blaženosti okoli njenih usten; potem pa so zginili ti znaki, ki Jih je njena fantazija pričarala
*) Kosri — Kristijanje.
**) Issa — Jezus.
***) Bog je Bog, Mohamed njegov prorok.
njeni slavni bodočnosti; izginila je tudi živahnejša rudečica iz njenega lica; bila je zopet hladna, razsodna, premišljajoča o vsaki zapreki, ki jo ali sedanjost skriva v sebi, ali pa bi jo bodočnost mogla staviti na pot.
„Slišala sem hvalo svojemu sinu iz očetovih ust," je dejala na videz hvaležno, skoro pokorno, „slišala sem tudi tvojo obljubo, gosudare padišah, da naj bo isti tvoj sin tudi naslednik tvoje slave, in to je nevarna dedščina; saj mu tvoji starejši sinovi zavidajo in dobrovoljno ne bodo dopustili, da se on opaše z mečem Othoma-novim; toda to se vse premaga" — je zagotovila s ponosno povzdignjeno glavo — „bodočnosti se ne plašim, toda —" umolknila je, uprši svoj pogled prodirljivo svareče na Bajazeta.
„Česa se torej, pri Allahu samem," je vprašal Bajazet nestrpno, „česa se torej bojiš, moja huris, ki ti v srcu biva junaški duh ?"
„Sedanjosti," Je dejala suitanica kratko in odločno.
„Jaz te ne umcjem, Mashallah I" je odgovoril sultan skoio užaljeno.
„Čuje se, in to veš gosudare, jasni moj gospod," Je govorila Mileva prikupljivo, da
dd bi občinstvo bojkotiralo italijanske prodajaln ice.
Vojna odškodnina.
CARIGRAD 13. Turški poslanik v Rimu, Osman Nišami paša, je obvestil porto, da bo Italija zahtevala vojno odškodnino, ako bi Turčija zavlekla rešitev tripolitanskega vprašanja. (Torej za rop še plačilo po vrhu. Op. ured.)
bi trpkost, ki se je skrivala v njenih besedah, zakrila z lagodnostjo zvoka; da, nagnila se je celo k njemu, da je njena sapa ovevala Bajazetovo lice — „to veš, da je govorica gazela, kl beži pred roparico v puščavi, in ta govorica je prodrla tudi skozi zavese šotora do molih ušes, da je nevarno bojevati se v teh mestih s Timurom — hanom. —"
„Stoj 1" je zavpll Bajazet jezno. „On han ? I Pastir je, suženj, potepenec, ki ga že jutri, kakor se spodobi njegovemu pokoljenju in njegovim zaslugam, uvrstim med najnižje sužnje svoje palače; že jutri boš videla, kako se te nepočesane horde Ta-tarjev razprše pred krikom mojih vojščakov, kakor pesek v puščavi, ko je samum zaso-pihal vanjo — in v zmagoslavju sprovedem tebe, gosudarka moja, notri do Samarkanda, da boš sama videla, kako ta ponosni njegov sedež razbijem v prah, in kako bom delil kadune njegovega harema med svoje zveste."
Mileva je zmajevala z glavo nad temi porogljivimi besedami; nekaka nesigurnost je z mračnostjo zagrnila njeno lice; in stopila je za korak nazaj, stiskajoč desnico na čelo, kakor bi premišljala o izpovedi Bajazeta, ali pa o kakem prigovoru. (Pride še.)
Btran II.
>Ei)INOST. it. 1*6
V Trsta, 4ne 14. okWbrm 1911
Turške represalije.
RIM 12. „Ag. Štefani" poroča iz Skadra, da so bili vsi tamošnji Italijani pozvani na policijski urad, kjer se jim je pod hudim žu-ganjem izjavilo, da se jih bo smatralo kakor turške podanike in da se jih stavi pred vojno sodišče, ako se ne bodo pokorili danim ukazom.
Glasom vesti iz Vir-pazarja so bile on-dotne italijanske nune pozvane, da zaprejo oba zavoda in da se umaknejo v Črnogoro.
CARIGRAD 13. Listi dementujejo govorico, da namerava vlada najeti vojno posojilo.	_
Aehrenthal — pri kraju!
Glavno glasilo kršč.-socijalne stranke, dunajska „Reichspost", je te dni objavila članek, v katerem napada ministra zunanjih stvari, grofa Aehrenthala. Očita mu bojazljivost in neodločnost, — sploh mu odreka vse sposobnosti na vodstvu s toliko odgovornostjo spojenih poslov. To se utemeljuje pred vsem s tem, da je mirno in brez protesta pripuščal pustolovščine vojvode Abru-škega v Adriji. „Reichspost" očita Aehren-thalu tudi ogromne troške, ki jih je prov-zročil državi o priliki aneksije Bosne in Hercegovine, dočim se sedaj Italija kratko-malo polašča Tripolitanije, kije večja nego dežela-mati, nego vsa Italija. Ce se pomisli, da je krščansko-socijalna stranka v delegacijah popolnoma odobrila Aehrenthalovo politiko, potem se mora na prvi pogled vsekako čudno zdeti, da se glasilo te stranke sedaj postavlja na stališče, ki je dijametralno nasprotno stališču, ki je je zavzemala stranka dosedaj napram grofu Aehrenthalu. Toda če pomislimo na notorične zveze, ki jih ima krsčansko-socijalna stranka s prestolonaslednikom Franom Ferdinandom, nam tudi tega preobrata ne bo težko tolmačiti. Iste siie, ki so vrgle vojnega ministra barona Schonaicha, so na delu sedaj tudi proti
povzdigo Istre in Dalmacije, ni možno sma trati za izcrpljeno, ali bolje rečeno: povsem zmagano, vse dotlej, dokler ne bo znača teh krajin, to je Kras, spremenjen iz te melja.
To se more zgoditi le tako, da se doslej le redko obdelana, ali pa celo povsem neobdelana površja kultivira, odpravi pomanjkanje vode inspopolni omrežje poti. — Še-le skupno delovanje teh treh stremljenj vzame Dalmaciji in Istri znača kraške dežele in odpravi vse one predsodke, ki obstoje sedaj proti gospodarski in findustrijelni povzdigi teh pokrajin v kolikor prihaja v poštev privatna inicijativa.
Glavna stvar v omenjeni akciji bo odstranitev značaja Krasa. S tem vprašanjem se bavijo že dolgo vladni krogi in zasebniki. Tozadevno mi bodi dovoljeno opozoriti na pogozdovanje Krasa in na kulturna dela vojaštva. Jaz sam sem garnizira skoro deset let na utrdbah Dalmacije, Istre in Hercegovine in sem se torej sam udele ževal na teh delih.
Dočim sem bil sprvega hladen nasproti tej stvari, sem se pa vspričo vspehov svojih tovarišev jel kmalu živo zanimati in sem na ! svojo roko poskušal priti Krasu do živega. — Postopanje je bilo nekako tako-Ie:
Ž ozirom na število vojakov, ki so bili na razpolago kakor delavne moči, sem določil veči ali manji prostor, pri čemer sem najraje zbiral najbolj kraška površja. Najprvo sem dal odnesti veče kamenje in napraviti iz njega suh zid kakor ograjo in v varstvo poznejim kulturam pred ovcami in posebno pred kozami. Potem smo obdelovali tla s cepini, lopatami in drogi, porabljali veče kamenje za povišanje ograj-nega zidu, a drobneje smo skladali na male kupe. Isto smo napravili z posušenim grmičevjem v ograjenem prostoru. — To smo zažgali in smo manje kamenje vrgli ogenj, kjer se je razgrelo. Ko je bilo ka-
grofu Aehrenthalu. General Schonaich je men]e porab,jeno> smo pogasiU ogenj z pade , ker ,e bi\ za defenzivno politiko, ker« izFkotiinJ ali Vodnjakov, marveč pa z e bil mnenja, da se moramo mi zadovolje-, umazan0 vodo in pomijami ii bližnjih fortov vati s tem, da bo naša vojska in mornarica I H	c tpnTsniA razdrli knnzistenco
Na prvi občni zbor našega društva vabimo vse kolege iz sosednje Goriške in Kranjske. Dana jim bo prilika, da se obvestijo o nalogi, ki si jo je nadelo naše društvo, in kakšnega pomena je združitev našega stanu.
Na sestanku v Voloskem je bila ko-nečno vsprejeta soglasno sledeča resolucija :
Naproša se deželni odbor istrski v Poreču, da odredi:
I.	da se ima najnižja temeljna plača konceptnih in blagajniških obč. uradnikov vzravnati s prejemki in pravicami do kvin-kvenijev in stanarine, ki jih vživajo državni uradniki XI. razreda 4. kategorije;
II.	da se najnižja temeljna plača občinskih tajnikov in blagajnikov vzravna s prejemki in pravicami na kvinkvenije in stanarino z onimi, ki jih vživajo državni uradniki X. plač. razreda 4. kategorije, s pravico do prehoda v IX. plač. vrsto;
III.	da so v mestih in zdraviliščih vzravna plača obč. uradnikov s prejemki državnih uradnikov;
IV.	da se določi za obč. uslužbence 35-letno službovanje;
V.	da se pozove županstva, da uvedejo v obč. uradih nedeljski počitek;
VI.	da se določi, da stopi čim prej v moč zakon, glasom katerega se bodo imenovale za občinske uradnike samo take osebe, ki službujejo najmanj 1 leto pri kaki občini v Istri in so položile izpit vsposob-Ijenja ;
VII.	da sprejme gorfnavedene predloge in prisili obč. predstojništva v izvršenje istih v smislu § 2 zakona od 12./8. 1907 d. z. štev. 39. __K.
Dnevne vesti.
Nova dalmatinska škofa. Z Dunaja poročajo, da bo imenovan sibeniškim škofom sedanji posvečeni škof Makarski dr. Carić. — Minolo nedeljo je bil v Rimu posvečen novi splitski škof dr. Anton Gjivoje, bivši ravnatelj centralnega bogoslovnega semenišča v Zadru.
Potovanje srbskega kralja v Pariz.
Iz Belegagrada poročajo, da je program za potovanje kralja Petra v Pariz določen. Kralj odpotuje v Pariz dne 2. novembra v spremstvu ministerskega predsednika in ministra za unanje stvari Milovanoviča.
Kongres nemške socialne demokracije se bo vršil od 29. oktobra dalje v Inomostu. Na tem kongresu bo tudi govora o razmerju med avstrijsko-nemško in češko socialno - demokratično stranko, takozvano separatistično. Referoval bo o tem dr. Adler. Kakor znano, je konflikt med obema socialističnima strankama, ki [e nastal vsled vprašanja samostojnosti strokovnih organizacij in vsled narodnega vprašanja, dospel tako daleč, da je med češkimi in nemškimi soc.-demokrati pretrgano vsako občevanje. Čeki nikakor nočejo odnehati od svoje zahteve jo avtonomiji čeških strokovnih organizacij, a Nemci stoje zopet neizprosno na centra-ističnem stališču. Razun tega nikakor ne ugaja nemškim sodrugom odločno narodna >olitika čeških socialnih demokratov in prišlo e že tako daleč, da jih nekateri nemški socialisti nočejo več priznavati za socialne demokrate in jim celo odrekajo razredno zavest. Neki Hilfeldnig pravi v oktoberski številki revije „Der Kampf", da naj nemška socialna demokracija napram tem „nariona-ističnim" soc.-demokratom zavzame enako stališče, kakor je zavzemlje napram drugim, n. pr. krŠčansko-socialnim strankam. Drugi sicer ne stoje na tako radikalnem stališču in še vedno upajo, da se češki separatisti udajo.
KoneČna odločitev v tem vprašanju jade bržkone na kongresu v Inomostu. Tu se menda definitivno določi razmerje med nemškimi centralisti in češkimi seperatisti.
Odlik oranje. Dvorni svetnik pri dež. vladi kranjski Rudolf grof Chorinski je dobil viteški križec Leopoldovega reda.
VVaberjev predlog za uvoz argent. mesa je bil, kakor smo že poročali, isročen proračunskemu odseku, ki pošlje ta predlog zopet v plenum črez 14 dni, da bo zbornica konečno sklepala o njem. Vlada je že dala razumeti, da bo izvajala posledice, ako bi ga zbornica vsprejela v tej obliki: namreč, da se dovoli uvoz argentinskega mesa ne oziraje se na Ogersko. Vlada hoče da se predlog spremeni v obliko želje ! Ta je res lepa! Vlada hoče samo „željo", zato, da se lahko požvižga nanjo. To se pravi, Dne 8. oktobra t. 1. zbrala se je v predlagatelje imeti za norca in ti menda ne pozabljamo. Ali to, česar ni dosegel Ma- Voloskem na posvetovanje večina slovensko- bodo tako nespametni, da bi seli na ta jim. saryk, dosežejo druge sile, katerim se hrvatskih obč. uradnikov. Namen zborovanju Tu je samo dvoje umestno: Ali predlog Aehrenthal ne bo mogel dolgo upirati. Te je ^ organizacija obč. uradništva ter u- umakniti ali pa glasovati o njem v obUki, sile se utegnejo sedaj zopet spomniti Ma- vedba akcije za zboljšanje gmotnega stanja kakor je. Gautsch pa naj si že iztepe iz sarykovih razkritij, da zrušijo Aehrenthala. tega stanu. Zborovanje je posetil tudi gosp.! glave tisto „pravno stališče" ! Tudi „pravno Avstrijski narodi gotovo ne bodo jokali za Fran BraČun, kr. vladni računski svetnik iz staliSče- Gautschevo se ne bo moglo drlati njim, marveč mu bodo prav iz srca pri- Zagreba kakor zastopnik obč. uradništva na j v očigled rastoči bedi in draginji.
voščali: srečno pot 1__Hrvatskem. Ta gospod nam je dokazal, I Ogrsko-hrvatski preračun za leto
_ .	- • ■#	kake lepe uspehe je doseglo obč. uradni-11912. Skupni stroški so proračunjeni na
Za kultiviran 6 Krasa. štvo na Hrvatskem, odkar je združeno. Da-11,852.695 998, dohodki pa na 1,852 747661
*	jal nam je razne nasvete, kako bi prišli do kron, Ćisti prebitek znaša torej 52.663 K.
G. stotnik Josip Bergerje priob-	močne organizacije in uspeha, za kar smo Od rednih stroškov odp3da na notranjo
čil v mesečniku „Adria" ta-le interesantni	mu. \z srca hvaležni. Na sestanku smo iz- upravo kraljevine Hrvatske in Slavonije 28
članek:	volili odbor, kateremu« je naloga, da sestavi milijonov, torej 1,250.000 K več nego lan-
Jug naše monarhije je gospodarski	pravila in pretresa dosedaj obstoječi deželni skega leta. Od rednih stroškov so stavljeni
istotako šibek, kakor je krajinsko lep. Za	zakon, zadevajoči obč. uslužbence, ter da v proračun 4 milijoni kron za zboljšanje
ta jug se stori sicer v zadnji čas marsikaj,	poroča na I. občnem zboru, ki se bo vršil plač državnim uslužbencem in svota 2 mil.,
vendar pa skupnosti akcij, ki merijo na	dne. 6. in T. jan. 1911 * Št. Petru na Ktasu. kron za ustanovitev tretjega vseučilišča.
sposobna za defenzivo, ne da bi mislili na agresivno, napadalno, oziroma osvojevalno politiko; padel je, ker je zmagala ona struja v visokih vojaških krogih, ki je za to, da se naša vojska in mornarica razvijeta tako, da bosta sposobna tudi za eventuelno ofenzivo.
Ni kaka tajnost ni, da vlada v avstrijskih vojaških krogih veliko nasprotstvo napram Italiji. To je razvidno pred vsem iz pisave vojaških listov. Posebno veliki nasprotniki Italije so oni visoki vojaški krogi, ki se zbirajo okoli prestolonaslednika. Iz poročila našega zanesljivega dunajskega poročevalca v „Edinosii" od minole nedelje je razvidno, da merodajni dunajski krogi priznavajo, da je bila naša dosedanja politika v Albaniji popolnoma zgrešena — v tisti Albaniji, kjer se, brez ozira na politične aspiracije Italije, popolnoma križajo tudi naši in italijanski gospodarski interesi. Umevno je torej, da so ti krogi, ki so za energično in odločno vnanjo politiko monarhije, postali zelo nejevoljni vspričo popolne Aehrenthalove neodločnosti napram operacijam italijanske eskadre pod vodstvom vojvode Abruškega v Albanskih vodah. In zato je začela proti Aehrenthalu kampanja, ki jo je otvorila „Reichspost". Na tem delujejo iste sile, ki so vrgle barona Schonaicha. Baron Schonaich je imel močno za-slombo pri cesarju, a je kljubu temu padel. Njegova odpustna avdijenca je trajala celo le pol minute — dokaz, da je bil odpuščen z vsemi znaki nemilosti svojega najvišjega gospodarja; dokaz, da o priliki svojega padca ni več bil deležen cesarskega zaupanja, ki ga je toliko časa obsevalo. Aehrenthal ima sicer tudi zaslombo na najvišjem mestu, a ta zaslomba ni niti od daleč taka, kakor je bila ona barona Schonaicha. Njegov položaj je bil močno izpodkopan že vsled Masarykovih razkritij v konfliktu s
l^lM^	vesn^kultura^	£ t"
Masaryxovih razkritij kompromitiran grof!	Whir*H
Aehrenthal, ne mogel ostati na svojem mestu J J™"* ri	^ iri h h L M
niti 9d „r w M	i* ^ cJ.Ho *reba drevesne vrsti, ki hitro rastejo,
ali stražnic. S tem smo razdrli konzistenco razgretega kamenja. Ni bilo treba nobenega napora več, da smo je zdrobili, kar je pomenjalo povspeševanje procesa sprstenenja.
Na dobljeno zmes rastlinskega pepela in kamnenega prahu smo potem natrošali gnoja, ki smo je jemali iz bližnjih utrdb in stražnic. Na spomlad je bila vsa ta masa po vremenskih vplivih že tako predelana, da smo mogli sejati. Včasih, ne vedno, je trebalo dodati zemlje iz bližnje kraške luknje.
Tu pa tam smo materijal še pre-rovali, predno smo napravili grede. Se-menje sočivja in salate je v tej zemlji kmalu začelo kliti in je dalo žetev, ki je daleč nadkriljevala moja pričakovanja.
Bistveni nedostatek na tem poskusu pa je bil mali obseg. Posadke v utrdbah imajo jako strogo službo, ki skupno z drugim vežbanjem zahteva mnogo časa, tako, da ga malo ostaja za kulturna dela. Plačane delavne sile pa ne prihajajo v poštev, ker bi bile predrage. Pač pa bi se moglo kaznjence uporabiti za to delo. Proti uporabi kaznjencev se sicer upirajo od nekaterih strani, trdeč, da prisiljeno delo ne more biti dobro delo. V kolikor gre za kvalitetno delo, ko je izučen delavec neizogibno potreben, utegne biti ta prigovor veljaven. Drugače pa je z jednostav-nimi deli trebljenja, o katerih govorimo tu. Tu more kaznjenec prav dobro služiti. V praktičen dokaz za to bi se mogel sklicevati na slična dela, ki jih je dal g. generalni direktor Kupelwieer izvesti — in jih bo najbrže še izvajal — na Brionskih otokih in pri katerih sem na lastne oči videl kaznjence.
Kakor za odpravljanje Krasa bi mogli te delavne moči pritegniti tudi za jednostavna kulturna dela. V tem pogledu sem menenja, da sicer ni škoda za grmičevje,
Železničarji!
Podpisane železničar, organizacije sklicujejo
jaimi shod,
ki se vrši danes, v soboto 14. oktobra, ob 8. uri zvečer v dvorani bivšega uradniškega kazina v ulici sv. Frančiška it. 5.
DNEVNI RED:
1.	Sklepanje o stališču, ki naj je zavzamejo železničarji v svrho dosege svojih zahtev.
2.	Raznoterosti.
TOVARIŠI, ŽELEZNIČARJI! Položaj je silno resen! V najkrajšem času se odloči, ali naj še stradamo dalje, a!i pa se nam zagotovi človeško življenje! Sila je prikipela do vrhunca: zato pa vsi na krov za naše skupne življenske interese, zato vsi na današnji shod!
Koalirane železničarske organizacije.
VABILO
na
ustanovni občni zbor
društva „Lastni dom",
stavbene zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil
jutri 15. oktobra 1911. ob 10. url predp. v Sokolski dvorani v .Nar. domuu.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje pravil.
2.	Volitev predstojništva in nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Volilno pravico bodo imeli le tisti, ki se tekom prihodnjega tedna prijavijo kot zadružniki in položijo na račun zadružnega deleža vsaj 20 K. Zadružni deleži znašajo 200 K, ki se jih lahko vplačuje tudi v mesečnih obrokih po 5 K.
Priglasitve sprejemajo: „Tržaška posojilnica in hranilnica" in na dan občnega zbora člani pripravljalnega odseka.
Pripravljalni odsek.
niti 24 ur več. V Avstriji je to seveda drugače. Ugled države zahteva baje, da ministra cesarske hiše ne vržejo sile, ki prihajajo od spodaj. Zato je Aehrenthal ostal. Da se Masarykova očitanja nekoliko pozabijo, so poslali Aehrenthala na večmesečen dopust in mu mejtem imenovali namestnika v osebi poslanika v Carigradu, mejnega grofa Pala-vicini.a. Dandanes živimo hitro in tudi hitro
dajajo senco in vode.
porabljajo čim manje (Zvršetek pride).
Akcija iM-slouensRlli občinskih uradnikov.
(Dopis iz Dekani.)
Domače vesti.
To so heroji t Evo, kako je tripoiitan-ska tragikomedija zsiešala pamet Italijanom:
Pred par dnevi so prebivalci malega otoka Levanzo, na zapadni strani Sicilije, videli bližati se obrežja čoln, v katererr. je bilo šest oseb. Takoj jmj zagnali krik, da so v čolnu... Turki, ki gotovo beže pred Kako italijansko torpedovko. Otočani so se takoj oborožili s starimi puškami še iz prejšnjega stoletja, z noži in koli, ter Šli pod vodstvom sindaco-vega (županovega) delegata in nekega Pavla Incaviglia, ki je bil oborožen s trombonom (stara puška), na obrežje, da po-streljajo.. . Turke. Navduševali so se in bodrili na boj proti krutemu sovražniku, ki je hotel — tako so trdili — zasesti njih otok. Branimo domovino, do zadnje kaplje krvi 1"
—	tako so vpili.
Om v čolnu, videči, kakšen sprejem se jim pripravlja, so pa začeli vpiti in dajal? so razumeti, da so... Italijani, in sicer mornarji, katerim se je ladija potopila, a oni so se rešili.
Bili so res mornarji lsdije „Vincenzo" iz Viareggio, ki je odplula iz Terra Nuova v Siciliji in bila namenjena v Cagliari A med Favignano in Levanzom, jo je zajel hud vihar. Ladija, polna žita, se je potopila, a mornarji so se rešili s čolnom in poiskali zavetja na Levanzu, ker so- jih imeli za ... Turke.
In da je to res, jamči sam „Plccolo della Sera" od 11. t. m. I
Izlet na Tinjan. Tržaška podružnica „Slovenskega planinskega društva" vabi vse cenj. člane in prijatelje na celodneven izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 15. oktobra na
—	Tinjan. Odhod iz Trsta z jutranjim vlakom drž. žel. ob 7 uri 30 min. do Bor-šta, potem peš čez Mačkoije in skozi Osp na Tinjan. Na Tinjanu odmor. S Tinjana po planinski stezi v Dekane in od tam popo-ludne ali proti večeru z vUkom v Trst. — Tinjan, na čegar vrhu se razprostira lična vasica enacega imena, je jed »n najlepših razglednih vi hov bližnje Istre. Odpira se ti razgled ne le na prostrano Istro in njene dolino, temuč tudi na razne skupine visocih snežnih alp, kakor n. pr. na Julijske planine, Kadorsko in Kaninsko skupino itd. Vsa pot tega lepega jesenskega izleta j t brez napora.
—	V slučaju slabega vremena izlet odpade.
Tombcla NDO začne 17- prihodnjega
meseca. — Poživljamo radi tt^ga vse svoje člane in prijatelje našega slovenskega delavstva, da prklno kupujejo srečke-: Nikomur ni bilo težko potrositi par kronic, ko se je šlo za tombolo italijanskega društva ^Previden-zaM ; zato nej ne bodi težko niti sedaj, ko gre za podporo slovenskim ćelavcem 1
Vsak tržaški Slovenec bi moral kupiti najmanj eno srečko, ki stane sano 60 stot. Za 60 stotink pa lahko dobi 500 svitlih kronic, ako mu bo sreča mila.
Jesensko zborovanje „Tež. učiteljskega društva" dne 4. oktobra t. 1. na Ka-tinari je izpadlo nad vse priča kovanje. Zbranih je bilo 83 tovarišic in tc »varišev; med njimi tudi dve šolski sestri 9 učiteljic dekliške šole pri sv. Jakobi:. Počastilo je zborovanje tudi več mož-domačin ov. Predsed-
'7 Trsta dae 14 oktobra 1911.
»EDINOST« gt 2S6.
Stran II i
nik tov. F e r I u g a je ob 11. predpoludne pozdravil navzoče v vezani in nevezani besedi, posebno še nove člane, šolske sestre, ki uvidevajo, da je naše društvo le^ v pro-speh šolstva in slovenske mladine. Zeleč, da bi bilo to razpoloženje trajno, želi današnjemu zborovanju najlepšega vspeha.
Tov. tajnik je poročal o važnih sklepih in stvareh društva, ki utegnejo zanimati učiteljstvo. Omenjal je socijalni odsekspod-odseki, govoril o pevskem zboru, o zborovanju „Zaveze", o Binkoštih, o akciji glede slovenskega šolstva v Trstu, o tečajih za me-, Ščanske učitelje; o napadih italijanskih in domačih listov na šole; o posetu čeških učiteljev in o drugih več ali manje važnih stvareh.
Tov. Marinček je predaval poljudno in umljivo „O tipih predstavljanja". Splošno odobravanje navzočih in zahvala predsednika sta bila v dokaz hvaležnosti slušateljev.
Podpredsednik tov. dr. Merhar je utemeljeval dva samostojna predloga socijal-nega odseka o hospitacijah. Živahnost besede in navdušenje za stvar je bila taka, j da je zbor brez debate in soglasno vsprejelj oba predloga in to tolikobolj, ker je s tem: učiteljstvo pokazalo, da se pač nikakor ne j boji nobenega nadzorstva in da neutemeljene sodbe nepoklicanih o slovenskem šolstvu ni-majo najmanjše podlage.
Pri točki „razno" so bile vsprejete sle- ; deče resolucije: a) glede neznosne draginje, b) glede voditeljev na slovenskih šolah Rojanu in Škednju, ki ne poznata sloven-; skega jezika.
Po raznih vprašanjih in razgovorih je sklenil predsedujoči podpredsednik ob 2 in pol pop. krasno vspelo zborovanje.
Učiteljstvo je ostalo v domači gostilni ter se prav po domače in neprisiljeno raz-] govarjalo do mraka. Škoda le, da je dežek spremljal goste domov.
Ciril-Metodova podružnica štev. 4 za Škorkljo in Belvedere opozarja rodoljube tega okraja na sestanek, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Markona', („Al Colle di Scorcola") na stari openski cesti. Posvetovanje velja poslovanju te podružnice radi česar se pričakuje obilne ude-j ležbe vseh onih, ki se zanimajo za procvit; te podružnice in uvidevajo silno potrebo, da ! se stori nekaj za ta zanemarjeni in vendar: velevažni okraj.
Podpora za vzrejo mlade živine. — Kmetijska družba za Trst in okolico je na j redni odborovi seji dne 10. vinotoka t. i.; sklenila:
Okoličanski živinorejci, ako so člani j naše družbe, dobijo podporo za rejo mladih, telet in telic kakor tudi bikčev.
Podpora je navezana na sledeče po-j goje : tele mora biti plemenite pasme, brez' napak, torej sposobno za vzrejo. Podpora se deli za ona teleta, ki so vsaj tri mesece ,^ stara, kar mora živinorejec dokazati. — Ob enem je isti navezan rediti živinče najmanj še eno leto po tem času. V nasprotnem slučaju bi moral podporo vrniti. Podpora; znaša 25 kron za tele sporazumno z zava-; rovalnico goveje živine, kjer ta poslednja obstoji. Natančnejše podatke daja tajništvo družbe, ul. Galatti št. 14, II.
Pogreb. Včeraj dopoludne se je vršil j pogreb v sredo umrlega bivšega predsed- j nika tržaške trgovinske in obrtne zbornice i Ignacija vit. Brulla. Pokojnik je l. 1863 j ustanovil znano spedicijsko tvrdko Ignacij; Bruil, ki se je leta 1902 spremenila v akcijsko spedicijsko družbo „Adriatica".
Trgovske pomočnike in vajence opozarjamo, da se vpišejo še ta teden v. trgovski kurz „Trgovsko izobraževalnega, društva". Vpisuje se pri g. Stanku Deteli: v „Trgovsko obrtni zadrugi", ulica S. Fran- [ cesco št. 2. Časa je samo še ta teden. i
Tiskarskega učenca vsprejme tiskarna; „Edinost". Prednost imajo zdravi 14-letni dečki, ki so dovršili z dobrim vspehom najmanj dva razreda srednjih šol.
Tržaška mala kronika.
Tatvine. Pri glavnem vhodu Lloydo-vega arsenala je bil aretiran 39-letni mornar Ivan Svorinić iz Zadra, ker se je v njegovem kovčegu našlo več predmetov iz ladijske zaloge v skupni vrednosti 300 K. To vse je vkradel na parniku „Thalia".
Radi tatvine so bili še aretirani: 19-letni mornar Ivan Korec iz Trsta, ki je v ul. Salice ponujal na prodaj voziček, ki ga je vkradel na dvorišču hiše št. 14 ul. Tesa; Alojzij Seccadanari, ki je vkradel perutnino, in 35-letni Renato Guardiančič, ki je vkradel voz krompirja nekemu Josipu Petris.
Nezgoda na delu. Včeraj zjutraj je 25-letni mornar Anton Scregogna, stanujoč v ul. Coppa 3, delal na parniku „Eugenia" od Austro-Amerikane. Padel je pri tem pet metrov globoko in dobil težke poškodbe na trebuhu. Zdravniška postaja ga je odpeljala v bolnišnico.
Koledar in vreme. Danes: Kalist pap. — Jutri: 19. nedelja po Binkoštih. Posveč. cerkva.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne j 18 Cels. — Vreme včeraj: lepo.	>
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura malo spre-| menjena. Zmerni lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Veselični odsek „Vrdeljskega Sokola" prične danes s plesnimi vajami, ki se bodo vršile redno vsako soboto od 9. do 11. in pol zvečer v dvorani Nar. doma pri sv. Ivanu. Vstopnina za gospode 30 stotink, za gospice 20 stot.
Glasbena šola „Čitalnice" vabi vse one, ki se še žele vpisati, naj pridejo jutri, nedelja, ob 10. uri v Čitalnico (Campo San Giacomo 5, I.
—	Jutri ob 4. popoludne vsi na občni zbor v čitalniških prostorih. Pred občnim zborom se lahko vsak vpiše pri blagajniku v društvo. Članarina je samo 30 vin. mesečno, zato upamo, da se z ozirom na malo svoto priglasi veliko novih članov.
Odsek Tržaškega „Sokola* v Rojanu naznanja da se vršijo plesne vaje vsako nedeljo od 6 do 11 ure zvečer. Plešejo se vsi navadni in sestavljeni plesi. Na glasovir igra dobro znana učiteljica M. Hulli.	_
Mar. del. organizacija.
Plesni odsek NDO naznanja, da se vrši redno vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer in vsako nedeljo od 4 do 5 in pol plesna šola in od 5. in pol do 9. in pol društveni ples. — Poučujejo se navadni in sestavljeni plesi. V nedeljo vaja za četvorko in „Srbo-bran". Ples poučuje tovariš Fran Bonano.
Tovariši in tovarišice! — Nudi se Vam ugodna prilika, da se izvežbate v plesu, zato je ne zanemarite 1 Člani plačajo za 3 mesece oziroma 12 vaj 8 K, nečlani pa 12 K. Ženske : nečlanice 40 vin., članice imajo prosto plesno šolo.
Podpisani odbor naznanja tem potom vsem članom raznih skupin NDO., da sestanki izostanejo do nadaljnega naznanila in to vsled bolezni strokovnega tajnika.
Tovariši Člani naj blagovolijo to vzeti na znanje.	Odbor NDO.
Skupina „čistilnice olja" (Spremitura olii) ima v jutri, dne 15. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih podružnice NDO. pri sv. Jakobu sestanek, na katerem se izvoli pripravljalni odbor. Oni, ki imajo že članske knjižice, naj jih prinesejo seboj, drugi jih dobe na sestanku.
Skupina „zidarjev mesta in okolice" NDO. sklicuje v jutri, dne 15. t. m. ob 9. in pol uri zjutraj v „Nar. domu" v Barko vi jah sestanek. Vabljeni so vsi tovariši ondotnega kraja, da se tega sestanka vde-leže polnoštevilno.
Skupina škedenjskih plavžev ima danes soboto, dne, 14. t. m. v prostorih „Gosp. društva" v Škednju važen sestanek.
Naše gledališče.
V nedeljo, ob 4. uri popoludne repriza Sudermanovega igrokaza
„ČAS T*.
Zvečer ob 8. uri tretja predstava v abo-nementu in prvikrat na našem odru A. Bis-sona burka v treh dejanjih
„KONTROLOR SPALNIH VOZOV". *
* *
Vstopnice prodaja vratarica „Narodnega doma".
TRŽAŠKI GLEDALIŠČA.
FENICE. Operna sezona. Danes opera „Fedora" kakor častni večer kapelnika Mo. Glaldino Gialdini. Razun „Fedore" se Še vprizori Gialdinijeva opera „La bufera". V nedeljo se zaključi operna sezona.
POLITEAMA ROSSETTI. — Operetna sezona. Danes se zopet ponovi opereta: „Čednostna Suzana".
DAROVL
—	Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se je nabralo o priliki neke večerje, ki jo je priredil Franjo Dobrila K 1230; darovali so: Franjo Do-brila, trgovec jestvin K 5* 10, Alojzij Povh, urar K 5" 10, Alojzij Miiloch K 120, Silva Dobrila 30 v., Amalija Pestelj 30 v., Avrelija Mifoch 30 vinarjev. — Denar hrani uprava „Edinosti".
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici.
Prodajalna čevljev v Trstu, ul Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naš - BPBEJEMAJO SE TUDI POPRAVE
nase zadruge.
Spreten uradnik
se išče za večje tovarniško podjetje: Kristjan, 22 28 let star, neoženjen, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika. — Qbča trgovska izobrazba — Ponudbe pod: „A. B. štev. 1 749" na lnseratni oddelek „Edinosti".
light
Milo Sunlight
Vse telesno perilo
bi se moralo prati *ano a po -pol o oma čistim in voljnim milom, namreč s
nvlom Sunlight. ]
To milo je po s rojem učlaka a«' ravacst ned .sožao la saradi velike svoje lztl.tnoiti tudi eeao. Dvojni komad SO stot., osmero* . ogelo&t koma l 16 stot.
Gen. rastoptf70 : ALBERT TE-OESCHi, Trst, Corso lit. a. •
Pralni ekstrakt „Ženska hvala"
za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo Ta belenje perila.
Najboljši In najzanesljivejši pralni prašek.
Pralni prašek j« zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami!
"JH1	»••» O. I
3(iite-3ioskop ,43dria'
v Skednju » ■
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno ta čaj in bombonov. Sprejema naroČila vsakovrstni b tort, krokat in vse predmete za peči. Najfinejši moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. F.na inozemi.a vina in likeri v steklenicah. Bezplačna
postrežba na dom. Kruh in alaSčioe ae Izdeluje lgrtenlfckim električkim »trojem.
V soboto In nedeljo
GOSPODAR IN SLUGA.
V ponedeljek
LADY PINKERTON.

UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik komes. zobni tehnik
- TRST ••
ulica della Caserma št. 13, II. n.
i čistimi izvleče!

VELIKI KINEMATOGRAF „BELVEDERE"
TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST
= V soboto !4. oktobra in nedeljo 15. oktobra: =
IMCHIMICHI
1. Zvest do smrti, dramatičen prizor. - 2. Skrivnostne
verige, amerikanska drama. - 3. Tartuffini, komično.
NB. V pondeljek 16. oktobra na splošno zaktevanje:
ŽRTVE ALKOHOLA, I. in II. del skupno

CESKA BANKA

Vačlavske namčsti 32.
PRAGA II.
--B □ ■=
Vačlavske namčsti
Delniška glavnica X 8,000.000. Uložna glavnica X 18,000.000.

Izvrševanje vseh bančnih transakcij. Prodaja srečk proti mesečnim obrokom. Izdaja lista, ki prinaša rezultate vseh žrebanj. Na vsako
vprašanje se odgovori obratno. Pridni zastopniki za prodajo srečk proti delnim plačilom --se zmiraj najemajo. -
JI
Btran IV.
.EDINOST" St. 286
V Trstu 14. oktobra 1911.
—	Dr. Bole daruje za novo šolo pri sv. Jakobu 6 K. Denar hrani uprava.
—	Za stavbo CM šole je plačal Proti-drobtinar za 63. — 66. teden 10 K. Gosp. Fr. Matejčič je preplačal članarino za 1911 28 K. Po 1 K so darovali ob prodaji blokov „Kamenčki za šolsko stavbo gg.: Kovač, Kokalj, Grmek, Waschte. Srčna hvala vsem I
—	Čitalnici pri sv. Jakobu je poslal g. državni in deželni poslanec dr. Otokar Rybar 5 kron z ozirom na ponesrečeno slavnost. Srčna hvala. Da bi našel mnogo posnemovalcev 1
Književnost in umetnost
Logika kot splošno vedoslovje. Za
šole (na podlagi Husserl-Pfanderja) spisal dr. K. OzwaId, c. kr. prof. (136 strani).
„Goriška tiskarna" A. Gabršček je založila in pravkar natisnila učbenik logike, ki mu je avtor profesor na goriški gimnaziji dr. K. Ozvald. — Knjiga je res da v prvi vrsti namenjena za šolsko snov, kjer bo spreten učitelj-voditelj z nje pomočjo v obliki diskusije učenca uvajal v „Kraljestvo misli". Vendar pa je, vpoštevajoč načelo, da naj bodo zgledi duša pouka, tako osnovana, da bo se razumnejši čitatelj tudi sam ob njej lahko orientiral na poprišču logičnega izsledovanja.
Na koncu ji je prideljena slovensko-nemška, oziroma slovensko-latinska terminologija, v kolikor logika prihaja v poštev.
Cena broširanemu iztisu K 180.
„Plitvička Jezera in njihova okolica". Spisal prof. Drag. Franič. — Znani hrvatski potopisec prof. Franič je izdal krasno in obširno monografijo vsled svoje krasote slavnoznanih Plitvičkih jezerih, ki niso zanimiva samo za turista, temveč tudi za znanstvenika. Prof. Franič, najbolši poznavalec teh jezer, je združil v tej knjigi vse, kar se da pisati v ttm biseru hrvatske zemlje, ki je širnemu svetu še vedno premalo poznan. Knjiga je izšla v formatu leksikona, šteje skoraj 500 strani in je ilustro-vana z neštevilnimi slikami. Pisana je zanimivo in je vzlic svojemu znanstvenemu značaju lahko umljiva. Zato jo toplo priporočamo vsem, ki se hočejo natančneje seznaniti s krasotami hrvatske zemlje. Vsi list?, tudi tujerodni, so prinesli o nji laskave ocene. Cena knjigi znaša 10 K.
Gospodarstvo.
Vspehi	vinske trgatve koncem meseca septembra 1911 po slovenskih vinogradih :
Istra ceni trgatev na 390.100 hI in sicer
Koperski okraj........ 67.100 hI
Piranščina	........ 18.000 hI
Bujski	„ ........ 44.000 hI
Poreški ......... 41.000 hI
Rovinjski ......... 22.000 hI
Vodnjanski ......... 12.700 hI
Puljski ......... 8.200 hI
Buzetski ......... 9.900 hI
Pazinski „........ 42.000 hI
Novigrad	........ 250 hl
Motovun	........ 79.000 hl
Volosko	........ 10.000 hl
Labinj	........ 6.000 hl
Cres (otok) ........ 4.000 hl
Lošinj	........ 15.000 hl
Krk	........ 11.000 hl
Posneto po „Wein-Zeitung" 12. oktobra 1911.	_
Vesti iz Goriška.
Smrtna kosa. Iz Repentabra: V četrtek je umrl tukaj bogoslovec IV. tečaja tržaško-koperske škofije Karol Purič. Pokojnik je koncem minolega meseca obolel za legarjem, potem je že precej okreval, a vsled prehlajenja se mu je povrnila bolezen, kateri je podlegel. N. p. v m.
Revizija ljudskega štetja v Gorici. Iz Gorice: Govori se, da je c. kr. minist. za notranje stvari odredilo na pritisk slov. goriških drž. poslancev revizijo ljudskega štetja v Gorici. Pri zadnjem Štetju so našteli uradno 6653 Slovencev, dočim je bilo število Slovencev po zasebnem ljudskem Štetju, ki ga je izvršil tozadevni narodni odbor, za več tisočev večje. Do tega koraka so nagnili vlado tudi vspehi revizije ljudskega štetja v Trstu, kjer so prišle na dan sleparije tamošnjega italijanskega mestnega magistrata.
Slovensko izobraževalno društvo na Cingrafu v Gorici priredi v nedeljo 15. t. m. izredni občni zbor v društvenih prostorih, Coroninijeva ulica štev. 18. Dnevni red: 1. rešitev veseličnega vprašanja ; 2. predavanje. Začetek ob 4. popoludne.
Draginja v Gorici postaja od dne do dne večja in Je ni družine, osobito onih slojev, ki so navezani na gotove, to je stalne dohodke, ki bi ne občutila hudo posledic draginje. In kakor smo že enkrat povedali, jezijo se in preklinjajo nad neznosno draginjo toliko Slovenci, kolikor Italijani. Saj pa ni čuda. Kilogram govejega mesa v skoku stane 2 K 8 st. do 2 K 16 st. Istotako izredno visoke so cene druzih živil in vsakdanjih potrebšin. Konsumentu ne preostaja druzega, nego da zmanjša v konsumentu.
Ali ne misliti, da ima kmet, to j je producent, vedigabog, kaŠen dobiček pri1 tem! — Nasprotno. Res je, da je tudi kmet prisiljen višati ceno nekaterim živilam; ali
največi dobiček; to Je od 50-100%, imajo prekupčevalci, tako imenovani „rivendoli", ki višajo ceno, kakor jim Je ljubo in drago, pri čemer jih nihče ne moti. Kupec molči ali pa godernja in preklinja, slednjič pa vendar plača, kar tirja prekupec. Krivda nad takimi razmerami zadevlje torej tudi občinstvo, ki doslej ni imelo toliko poguma, da bi se temu občnemu izkoriščanju postavilo v bran.
S tem večim veseljem smo doznali, da je za soboto sklican osnovalni odbor, ki naj ukrene vse potrebno, da se, ako le možno, že prihodnji teden skliče javen shod konsumentov (brez razlike narodnosti), na katerim se bo razpravljalo o draginji in sredstvih, s katerimi bi se bilo bojevati proti vedno rastoči draginji.
Uradnikom, ki so to vzeli v roke, želimo najboljega vspeha.
Zvišanje plač, draginjske doklade itd. ne pomagajo čisto nič, ako pa istodobno in enakomerno rastejo cene stanovanj in živil, kakor to uči minolost.
Vesti iz Istre.
V opozorjenje. Iz Gologorice: Tukajšnji Italijani in prodane! se pogovarjajo, da bodo imeli skoro javen ples, h kateremu bo svirala — brezplačno! — italijanska glasba iz Draguča ali Huma.
Gologorica je hrvatsko selo — razun 4 rodbin in par prodancev — in tako tudi ostane. Ako Italijani iz Draguča žele v Go-logorico — svobodno jim ! Vsprejmemo jih tako, kakor oni vsprejemajo Hrvate v Dra-guču. Ako bodo izzivali, se jim bo tako godilo, kakor nekdaj italijanski glasbi iz Pazina.
Ako gg. na županstvu in c. kr. okr. glavarstvu v Pazinu žele nam miru^ a onim drugim junaškega zdravja, naj našim ,kr-njelom" govore resno besedo, kako se jim je vesti I
Izpregovorili smo jasno in o pravem
času.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitž. 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes v soboto, 14. t. m. od 9. do 11. ure predpoludne.
Kompletne postelje, chiffoniers, mize, omara s 4 predalčki, nočne omarice, stolice, slike, umivalnik, obešala za zavese, zrcalo, obleke in perilo za moške, rabljeno.
Mali oglasi
IcPDm sobo priproBto opravljeno, a Čisio in loUClTI svetlo, če mogoč? s hrano za 1. november. Ponudbe pod „S. Poljak" na inseratui oddelek Edinosti.	1&04
QC	frtar, trgovsko izobražen, zdrav penzio-
OO " ICl niBt, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, hrvatsko in italijansko v govoru z lepo in hitro pisavo si želi primerne slažbe. Even-tuelno se tudi priženi v boljšo trgovino. Tozadevne ponudbe se prosijo na inseratni oddelek Edinosti pod p lepa jesen 1805".	1805
PorrtlPPSI	Btarega' kratke dlake,
rorillCOlIj kovne barve in nemške pasme, iz-vežban po au^em ia po vodi. Zelo ubogljiv in je po cer i na proehj pri Andreju Zigante na JRižani, pošta Černikal, Istra	1806
bik. Na poseBtvu g. Veneziani-ja v Eoljuncu h. žt. 174 (Cesarski mlin) redim lepega plemenskega bika Švicarske pasme, ki je eno leto in pol star, 2 22 m dolg, 1.53 m visok, krasne raBti in potomec jako mlečne pasme. Priporočim govedorejcem. da ne zamude lepe prilike oplemeniti svoje krave po tem izbornem pleme-njaku, ker bodo b tem mnogo zboljšali svojo govedorejo. Ivan Kenda, oskrbn k.	1807
Plemenski
EČPfim	delavke al1 delavca krojaškega po-
IdUClIl magaČa za moško delo. Naslov pove iuseratni oddelek Edinosti.	1810
Tovarna sodovke rici priporoča svoj
Izvrstni izdelek šifonk in pokalic gospodom krČmar-jem v Pcdgori in okolici Postrežba na dom. Joa'p Nemec.	1757
Slovanske igralne karte
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & C., ftocol 263, tobakama Segolin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. 1472
Štev. 550.
Razpis dražbe.
Županstvo občine Avče, politični okraj Gorica, namerava zgraditi nov vodovod po načrtih, ki jih je izdelal c. kr. melijoracijski urad v Trstu.
Delo je proračunano na 13.472 kron in se bode oddalo na podlagi enotnih cen, ki so navedene v troškovniku.
Načrti, troškovnik, kakor tudi dražbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni ob nedeljah in sobotah od 8. do ll.urepredp.
Pismene ponudbe je oddati podpisanemu uradu najkasneje do 4. novembra t. I. opoldne in sicer z varščino 5 °/o (673*60 K) v gotovini, ali pa v pupilarno varnih papirjih.
Občina se pridrži pravico izbrati si ponudnika po svoji volji in se naznani izid! dražbe ponudnikom tekom štirinajst dnij.
ŽUPANSTVO AVČE
dne 12. oktobra 1911.
Župan: KOVAČIČ.
H Otvoritev n0*e trgovine Q|K3r y0va »lovenska trgovina TS*
w v Trstu, ulica Nuova 41
ANEL1A MARTINICO
— BOGAT IZBOR -
izgotovljeiih oblek za ženske in punčke,	W
ženske vestalije, bluze in izbrano perilo.	^^
Vsprejemajo se naročila po meri.	Q
^ Najzmernejše cene. NajzmernejSe cene.	^
Zaloga obuvala
- in lastna delavnica =—
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jafeo ilizkill ' in zmernih cenah. =
Albert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezpiinove brikete iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje
hrustov. In buk. drv prirejenih za peč
angležkega in inozemskega ■ votlega prersoga ANTRACIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglja ..Boulea" v veliki jajfiji obliki za vsako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki) ta odprto ognjišče in likanje. Naročbe, ki »e itvrie točao, je nasloviti na tovarniško pisarno :
Trst - Via della Tesa štev. 22
ali na naročilno pisarno v Trsta pri tvrdki
Giovanni Angeli ulic. Vinc. Beiiinl štev. il
(nasproti cerkvi novega 8v. Antona).
Poskusite FI- Cal«*fin" ki ie naJ" GOVO KAVO ffOai^i illl finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodaja* nicah. o oo«
M. . trgovski vomočnik špecerijske stroke išče mleti službo. Ponudbe pod .Mladenič" na inB. oddelek Edinosti.	1785
IČnQm sposobnega gostilničarja za res*avrant ISuDlTI BalanČ Prosek Soproga mora biti dobra kuharica.	1799
Prinnrnna se BD8^na babica slovenskim I IIpUlULd gospem. Marija Urbanija, ulica Coroneo St. 29, II. nad.	1798
441441 TftVD&A
Rdolf Kostoris
skladišče oblek za moške In dečke
Trst, Via S. Oiovanni 18, 1.
TELEFON 251 Rom. II. (zraven restavracije „Cooperativa" ex Hacker)
pr Jaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd. po dogovornih cenah POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad.
izsotoullenih oblek fn masa
MARTIN SKUPIN
TRST — ulica Arcata šter. 19 — TRST
VELIKA IZBERA
oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah.
Angelo Valerio
tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst
Izvršujejo se tudi poprave, vse po zelo nizkih cenah*
0000000606600000
Slovenci in meščani!
Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane
Št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani
ANTON NOVAK,
brivec.
SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM!
OOOOOOOOOOOOOOOO
GORILNA X. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka In mrzla jediia.

POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 A 50 st.
Radi plačilue zaostalo-ti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para Ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno modnimi podplati, zelo elegantna, najnovejSa fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoSiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čsvljev
Krakovo II. 240
Sme se zamenjati in 8« vrne denar.
krompir izvrstne kakovosti, prodaja v vsaki množini in po zmerni ceni. C. Sicherle & Go, Gorica, Gledališka ulica 20. 1800
Dolenjski
llnitoliiPO za hrvatski jezik se išče. Naslov! U vlit/IJI bdi pove inseratni oddelek Edinosti.'
1796
If nlnnialna veietrgo*"1® t^koj »posob-IVUiliVllolIlCl nega dopisnika slovensko-nem-gkega. Prednost imajo poznavalci italijanskega jezika in vešči v kolonialni stroki Ponudbe : „Veletrgovina" posterestante.	1791
n,,. Jn se radi preselitve lepo posestvo (gostilna ■ lUild in zemljišče) pol ure od Gorice pod ugodnimi pogoji. NbbIov pove Edinost.	1767
Annmge? & C.o
Trst, ul. S. Nicolo št. 10.
Orožje, prah In strelivo vsate vrste, vrvi za mine.
EDINO SKLADIŠČE BISKOTA WERMER.
Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski ceaik so pošlje na željo zastonj in poštnine prosto. PodTzefcniki In razprodaja'cl dobe posebne cene.
• •
Odda
ee lepa meblovana sobica, ulica Farneto 44, polunadstropje, vrata 20.	1782
Antonio Alberti barvaDje kožukovine y I
Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23—56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožubovin. Prevzema . naročbe in vBako popravljanje. Cisti in pere vsako vrsto kožuhovine.	1575
:: Restaurant Wurschinger
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement ——— s popustom 2O°/0	——