&t. 84 ; ,y Gorici, y torek due 26f; julija 1910, t,\, ,i .,„ i,i...y]irl. ^^j^ii i u,u, { , i ji—L-l.'..)'.-V_______.______ Toča) *L Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v-Gorici na dom pošiljana: ' vse leto . « 15 K % „ . . 1,0. „ Posamične številke stanejo* TO Vin. V Gorici se prodaja „Sočai{ v vseh tobakarhah. - nSOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem ni- tiradfttanskem" in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parniko? in postnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za nnrod, svobodo in napredek!« Dr. K.Lamč. Uredništvo j nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na dellO. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano t-kret 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 93. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov,J. Pabčič) tiska in zal. Kobilice in klerikalci. (Konec.) Torej meseca i e b r u v a r i j a t. I. so bili klerikalci vsi navdušeni za pokoneeva-, nje kobilic po Krasu. Rekli so, da se mora: na vsak način pokončevati kobilice tudi' letos, pravočasno se mora izvršiti akcija, in sicer uže meseca aprila, najkasneje meseca maja. Tako so zatrjevali z resnimi; obrazi. Vsakdo bi bil pae pričakoval, da se izvrši v resnici tako resno napovedana akcija glede pokončevanja kobilic; vsakdo je moral misliti, da delajo klerikalci tako, ker vedo, da je ostalo lani obilo kobilic, katere treba seveda tudi pokončati, če ne *e zaplodijo in mrčes napravi zopet veliko, škodo; vsakdo pa je bil tudi razočaran, da klerikalci molčijo ter se niti ne ganejo, koj je bilo treba začeti izvrševati akcijo. Prišlo je na dan poročilo o lanskem! pokoučevanju kobilic. Isto je povdarjalo,-d a j i h j e o s t a 1 o p o k o n č a n e m 1 o-v e u j u š e v e 1 i k o, d a j e n e v a r no s t to r e j t u, d a n a s t o-p i j o z o p e t v v e-i i k i h m n o ž i n a h. Ali klerikalci se niso nič več menili za to, marveč meseca] maja so razlagali, da se niso pojavile ko-, hiliee v veliki meri, razglasili pa smo bili, mi že. da je deželni odbor odločil, da za letos odpade pokoučevanje kobilic, tako' pouipozno napovedano --• dasi so bili Kra-, ševci mnenja, da je prav letos potrebno; pokončevanje zato. da se zalego docela; zatre. V št. 54. dne 9. julija pa je priobčila. Gorica« dva članka o kobilicah, r/.uenui je nadela »dopis s Krasa«, dasi je bil skovan v uredništvu ¦¦»Gorice«. V onem »dopisu s Krasa« pravi, da* vlada na Krasu veliko razburjenje, da ,so. župani dobili od okrajnega glavarstva v Sežani nalog, naznaniti ljudstvu, da c. kr. vlada ni dovolila Kraševcem niti vinarja v svrho pokončevanja kobilic, in sicer zato ne. ker so Kraševci prodati lansko leto z državno podporo kupljene purane, denar porabili ter se pokazaii tako nevredne državne podpore, Povdarjali so, da obsodba Kraševcev m odklonitev podpore je došla- iz samega ministerstva........ter da je nekdo Kraševce denunciral. Nato potoži hinavec, da vlada tudi sena ni dala Uiej pove pa nič, če so Kraševci tudi glede sc-J na kaj zakrivili, da niso vredni podpore!), pohvalila je StepanČiča; skončuje pa s tem, da je bila svota 42.000 K, od vlade obljubljena, sp r e j e t a v proračun za leto 1910., ali potem odrečena, in sicer v času, ko so bili prepričani na Dunaju, da je tudi letos na Krasu vse polno kobilic. Sama klerikalna lumparija zveni iz o-uega dopisa s Krasa«. V deželnem zboru je bila začeta akcija za pokončevanje kobilic za letos, povdarjali so, da je na njihovo intervencijo vlada že vse storila, tako, da bo ves potreben denar tu; deželni odbor je imel nalogo, storiti vse potrebno* in doseči, kar je bilo namenjeno in obljubljeno za pokončevanje kobilic. Na, sedaj pa tako razočaranje! Nič ni, viadne podpore ni —krivi pa so oni Kraševci, ki so prodali purane. Kdaj pa so prodali purane? Ali že prej nego je bila v deželnem zboru tako lepo napovedana akcija za pokončevanje kobilic za letošnje leto? Ali pozneje? Ali prej ali slej — dolžnost dež. odbora je bila, opozarjati ljudi, v kak namen so kupljeni purani ter da se jih ne sme prodati; ako je namreč res, da je od puranov odvisna dobra in slaba volja vlade glede daljnih podpor. Morda so pa ti purani le prav prišli vladi in klerikalcem, da imajo izgovor, zakaj niso dobili Kraševci podpore. Vidi se pa, da se klerikalci niso po deželnem zhoru čisto nič več brigali za akcijo proti kobilicam — kakor se niso za seno -— deželni odbor je pustil vse v miru in tako se je razpliniia v nič tako veličastno napovedovana akcija za pokončevanje kobilic. Vrhu vsega so se ozmerjali Kraševce, ker so prodali purane. In Kraševci naj sedaj iščejo »d e n u n c i j a n t a«, da ne bi videli pravih krivcev v deželnem odboru!! V isti številki je priobčila »Gorica« še en članek »Po d p o r a z a n a b a v o p u- r af 11 o v n a K r a s u«. Tam pa pravi, da v I ii d a in de ?elni odbor sta dovolila z &¦ p uran e vsak po 5U00 K podpore; da se je akcija proti kobilicam omejila letos na pašo po puranih, ali baje — tako pravi »Gorica« —( niso kupili še nič puranov, dasi poteče k-m a 1 u tozadevni d o 1 o P e n i r o k i n d a s i s e j i m j e n u d i l up r i J i k ;t, k/ti p. j t i j i h n a g o-r i šk e m trgu po isti c e n i, k a k o r v F u r lani j i. Kaj se to pravi? To se pravi: Kraševce grdo za norca imeti! V j u 1 i j u šele jim, naznanijo, da je 10.U00 K tu za nakup puranov, to je po l K za vsakega doma izre-jenega ali kupljenega purana. Kaj bo.s tem? Zraven povedo, da poteče hitro določeni rok, da so že zamudili goriški trg za purane, da jih torej sploh ne bodo mogli več kupiti. Potem se .pa še čudi hinavec v »Gorici«, če Kraševci ne marajo za take Danajske darove! Vidi se pa, da jim tudi nočejo dati onih lO.dOO K, marveč da komaj čakajo, da ostanejo Kraševci pri odklonitvi tega tako, velikega daru! Drugače bi jim bili že prej ponudili onih JO.OOO K! Pa urezali so se tudi grdo klerikalci. Malce poprej so slikali vlado kot strašno jezno, ker so Kraševci po trditvi klerikalcev prodali purane, na, tu pa naznanjajo,, da je vlada vsejedno dovolila podporo za purane, katere bi utegnili Kraševci zopet prodati. Uirifari' je tišu) njihovo jahanje na puranih, od Kraševcev prodanih! Skrivajo se -možje za kar se morejo, pa ne pomaga nič, vedno se pokaže, da vsa krivda, da je splavalo po vodi pokončevanje kobilic za letos, zadeva deželni odbor in klerikalne poslance. Naravnost bedasto je namigavanje v »Gorici«, d a b o d o i m e I i K r a š k i ž u-p a n i v so o d g o v o r n o s t. ako niso okrožnice natančno raztolmačili ljudstvu. Kadar delajo,klerikalqi.Uudstv*u škodo, so krivi žuiianif kadar ti iii .ljudstvo s težavo izprosijo kak vinar, se pa klerikalci blestijo v gloriji. Takrat ne poznajo nič županov. ' Še nekaj, da se do konca prav spozna klerikalne sleparje! V »Gorici« št. 54. dne* 9. julija pišejo: »Res je sicer, da letos ni povsod mnogo kobilic, vendar se mora skrbeti, da se še te pokončalo, kajti sicer se utegnejo prikazati drugo leto v še večjem Številu«...... No, torej! Saj to je ono, kar smo mi povdarjali! To je, radi česar je bil letos neobhodno potreben boj proti kobilicam. Po tolikem prerekanju je prišla v omenjeni številki »Gorica« do istega povdarjanja glede potrebe letošnjega boja proti kobilicam kot mi. Ali glejte! Dne 23. julija v št. 5«. pa pišejo: »d a s e c e I i K r a s z m e n i s e-daj za kobilice kot za lanski s n e g«, — Nekdo, ki je bil na Krasu po več kraških občinah pa je celo povedal »Gorici«, da je na Krasu letos toliko kobilic kot n. pr. v Brdih, to je; nič. Glejte jih sleparje! 9. julija so pisali: da se mora skrbeti, da se pokončajo kobilice po Krasu, kajti sicer jih bo drugo leto še več kot lani (torej letos je prav neobhodno potrebno pokončevanje!), 23. julija pa pišejo, da se nihče ne zmeni za kobiljce, da kobilic na Krasu ni; toliko jih je kot v Brdih, to je niti jedne! ., ... Dovolj! Iz »Gorice« same smo dovolj jasno pokazali; kako s sleparijo uganjajo klerikalci s tako važno; akcijo kakor je boj proti kobilicam na Krasu; dokazali smo, kako sami sebi ugovarjajo ter se bijejo po ustih lažniki in sleparji ljudstva. Kraševci to vidijo ter jih bodo sodili po za slu žen ju! Velevažen predlog. Plenum slovanskega kongresa je osvojil soglasno predlog, D. K. AnastasijeviČa, ki se glasi tako-le: Kapitan Hat teras I ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jnles Verne. --- Prevel 0. L (Dalje). In res bi se bil ograjeni prostor lahko Vzdrževal proti napadom kakega eskimskega rodu, Če so že taki sovražniki sploh-kedaj prišli tako daleč na sever«. Obrežje pa ni kazalo nikakih človeških sledov; tudi Hatteras ni videl nikakih ostankov koč, kakoršnih je navadno vse polilo ob primorjih, ki jih obiskujejo eskimski rodovi. Ponesrečenci Foruarda in Porpoisa so najbrže prvi stopili na ta nepoznana tla. A četudi se ni bilo treba bati ljudi, bi pa živali lahko postale nevarne in utrjeni obkop je imel ravno nalogo, maloštevilne naseljence varovati pred napadi zveri. VII. Zemljepisen razgovor. Med temi pripravami za prezimovanje so se Alta-montii povrnile moči in zdravje, tako da je že sodeloval, ko so ladjo izpraznjevali. Njegova krepka narava je /»lagala in prej bleda lica so postala zopet rudeča in živahna. Oživela in okrepila se je zopet krepka in živahna narava Združenih držav, žilav, razumen in odločen Ameri-kauec, ki je bil podjeten in za vse pripravljen; bil'je iz Ne\v-Yorka doma in je že od mladosti služboval kot mornar, kakor je pravil svojim novim prijateljem. Njegovo ladjo Porpoise je opravila in poslala v morje neka družba bogatih trgovcev Združenih držav, katerim na čelu je bil sloviti M. Grinuel.*) Nekako sorazmerje je pač vladalo med Hatterasom in njim, kakor sličnost značaja, a simpatij ni .-Bilo med njiv nui. Ta sličnost nikakor ni mogla roditi prijateljstva med njima. Nasprotno. Sicer bi bil pa dober opazovalec kmalu odkril, kako malo se strinjata. Tako je Ahamont sicer kazal na zunaj odkritosrčnost, a v resnici je bil manj odkritosrčen nego Hatteras; če je bil bolj popustljiv, pa ni bil tako pošten; njegov odkritosrčen značaj ni vzbujal toliko zaupanja nego mračni temperament Hatterasa. Ce je ta svojo misel enkrat izrekel, se je potem vglo-bil v njo, oni pa je mnogo govoril, a dostikrat ničesar povedal. ..-...•'• ¦; . Tako je doktor s časom spoznal značaj Amerikanca in prav je imel, če je že kar naprej slutil o nekem nepri-jatelistvu, če n,e celo o sovraštvu med kapitanom Porpoisa in Forvvarda. In vendar je mogel poveljevati samo eden teh dveh poveljnikov. Seveda je ime! Hatteras vse pravice do po-dložnosti Amerikanca, vse prednosti in pravico moči. A če je bil eden na čelu svojih ljudi, je bil pa drugi na svoji ladji. In to se je čutilo. ' . ..,.¦.:,. .: '• • Bodisi že iz previdnosti ali iz nagona; se; je'bil Ahamont že koj spočetka oklenil doktorja. Dolgoval mu je svoje življenje, ti bolj-ga jenagibaia simpatija k častitljivemu možu nego.hvaležnost; tako privlaČefTje bil v resnici značaj častitljivega Cla\ybonya. Pripoveduje se o ljudeh, ki so vstajali ob petiir zjutraj, da bi si nakopali so- ) Hoy.it poilpiratelj 'Ava/mh Hrtov, ki jo "lili dni zavozilo na napačno pot in vsaka ^besedica je lahko yzbudila iskre nasprotnih teženj. ? Do tega ^je v resnici tudi kmalu prišlo. Ko je bila stavba končana, jo je hotel doktor posvetiti s sijajnim gostovanjem;' to je bila lepa misel Clawbonnyja, ki.je hotel tudi v tej celini vpeljati navade in zabave evropskega življenja. Bell je bil ravno ustrelil nekaj ptarmiganov in belega zajca, prva oznanjevalca nove pomladi. To slavlje so obhajali dne 14. aprila, v nedeljo po Ouasimodo;*) vreme je bilo zelo lepo in suho, a vendar mraz ni prodrl v notranjščino ledene palače; prasketajoče peči. so mu'ztibranjevale. Prav doljro so se imeli pri obedu; sveže meso je bila jako umestna; sprememba na pemmikan in nasoljeno meso. Okusni puiding, ki je izšel iz doktorjevih rok, je žel častno pohvalo .iii hlastno so segali po njem. Učeni kuharski mojster bi bil) s svojim predpasnikom in nožem za pasom delal čast celp kuhinji velikega kaneelaria v Angliji. ") Uvugii \v> Veliki noCi. 1 '^" Slovansti'kongres je sklenil: zemljah izdaja država,4 državna cerkev, ' ; znanstvena drhštvi Učilišča in v obče vsi državni zavodi, naj se po en izvod dopo-šlje centralnim knjižnicam v vseh slovanskih zemljah, seveda brezplačno. < 2. Naj.se.poskrbi, da bodo centralne in državne biblioteke v poedinih slovanskih zemljah zamenjavale med sabo, knjige in rokopise. ¦¦¦¦':•., > .'.:•- 3; Poskrbi se naj, da bodo slovanska vseučilišča zamenjavala med sabo profesorje^ ki predavajo razne nacijonalne in druge važpe predmete. 4, Naj se osnuje vseslovansko društvo, ki bo skrbelo za prevode in izdajalo bele-tristične in znanstvene klasike posamnih narodov v vseh- slovanskih jezikih.. Ta iz-danja naj bodo zelo poceni in pristopna najširšim slojem. 5. Merodajni činitelji naj poskrbe, naj se med svobodnimi slovanskimi državami osnuje poštna zveza po vzorcu nemške poštne zveze (potom znižanja poštnih pristojbin). 6! Slovanske akademije znanosti naj z združenimi močmi in skupnimi sredstvi izdajajo dela. zanimiva za vse slovanstvo h. pr. zbornike o slovanski zgodovini). Vseslovanski shod slavistov. Na predlog vseučiliščnega profesorja j 1 dr. Polivka je bila sprejeta ta - le resolucija: , ' . a) Carska akademija znanosti v Pe-trogradu, oziroma njene sekcije za ruski jezik in literaturo se naprošajo, da poskrbe vse potrebno da se skliče shod slovanskih filologov. Pripravljalni kongres slovanskih filologov se naj v smislu sklepa iz I. 1903. skliče čim najpreje. b) Med posameznimi slovanskimi narodi se naj skliče zborovanja domačih filologov, na katera imajo pristop tudi delegati ostalih slovanskih narodov. Programi teh pripravljalnih zborovanj naj imajo splošno slavistično formo. Prvi pripravljalni kongres se naj sestane meseca julija 1912. v Pragi ob priliki odkritja spomenika velikemu Palaekemu. Slovanske akademije in znanstvena društva. Vseslovanski kongres je sprejel po referatu vseučiliškega prof. dr. Polivke tole resolucijo: I. Slovanske akademije in znanstvena društva naj stopijo med sabo v čim najtesnejšo vez v svrho: 1. da omogočijo čini najintenzivnejše literarnorznanstveno delo; 2. da pomagajo tako zveztnim članom, kakor v obče vsem znanstvenikom pri reševanju naučnih v-prašanj in problemov. V to svrho naj vsi člani slovanskih akademij in znanstvenih društev, ki pri posamnih slovanskih narodih nadomestu-jejo akademije, a) dobivajo akademske publikacije in izvestja; b) naj prejemajo brezplačno (brez poštnih pristojbin) publikacije drugih akademij, ki se nanašajo na njegovo specijalno stroko, ali ga sicer v danem slučaju interesujejo. 2. Znanstvene akademije naj sklenejo čim najtesnejšo bibliotekarsko zvezo, sli-čno zvezo, kakršno imajo vseučiliške knjižnice v Avstro-Ogrski in Nemčiji, in sicer tako, da-si zamore vsak član vsake akademije izposojevati knj^e iz knjižnice druge akademije. V to svrho se naj sestavi katalog vseh slovanskih akademskih knjižnic. Organizacija slovanskega knjigoirštva. Po referatu Frana Hovorke, je slovanski kongres sklenil: . Delovati je na to, da. se osnujejo društva; ruskih, bolgarskih, srbskih* hrvaških in slovenskih knjigotržcev in izdajateljev (poljski in češki so že organizirani). ' Ta društva naj skličejo shod slovanskih knjigotržcev in izdajateljev, ki naj izvede vsa tista dela, p katerih je obširno razpravljal slovenski delegat Gabršček. Dokler pa se ta organizacija ne izvede, naj delegati poedinih slovanskih narodov, ki so navzoči na slovanskem kongresu, delujejo na to, da stopijo posamni krrji-gotržci in izdajatelji ruski/poljski, srbski, bolgarski, hrvaški in slovenski v zvezo z »Društvom čeških knjigotržcev in izdajateljev«, ki jim bo šlo v vsakem ozlru na roko. Zveza slov. planinskih drušiev. Drugi pripravljalni slovanski kongres v Sofiji naroča uvažuje tf^it dr. Vrati-slava Černega, slovanskemu-izvrsevalne-inu odhodi in delegacijam posanuiih slo-vansgre^odov. naj za*ftay8oV Vis svoj vpli\J|^ || oživotvorjpi^eza slov. dru$$ptj'$i katero sdgkjgjgvsa pripri na ma. žriggšena. ^- -""*•• .; , '¦ 90t l^eslovanski slovar. i Etelegat^ Teodorov-Balan je pre&a-g^rjfe-le reso&cijo: % | IV Za književno zblis-anje slovanskih narodov so potrebni medsfovanski slovarji 3a vse one slovanske jezike, ki imajo svojo književnost. 2. Mesto besednjakov, ki imajo nalogo, da posredujejo med 10 slovanskimi književnostmi, naj še izda en edini slovar — vseslovanski. 3. Vseslovanski slovar naj vrši svoje delo žu zbližanje in ujedinjenje slov. narodov, ne da bi delali nasilja kateremukoli jeziku ali pismenosti. DOPISI. Iz bouškega okraja. Gospod nune v Soči je hodil lansko leto meseca majnika okrog občinskih zastopnikov ter prosil in moledoval, da naj nagovarjajo g. učitelja, da bo še nadalje orgljal v derkvi. Gospod učitelj je na prošnjo občinskih mož res sprejel orgljanje. Gospod Štolfč je bil' zadovoljen, da ni moral »peti« tihih sv. maš. Tako je ostalo več kakor eno leto. Gospod učitelj je dobro orgljal in pevci so prav peli. lidaj pa, ko je g. Ivan dobil — na tihem — drugega organista, se je prav trdno postavil na svoje pete ter odpovedal — s škofovo pomočjo —-g. učitelju orgljanje v cerkvi. Sicer •nam to ni mar, ali je škof te odpovedi kriv ali ne, g. učitelj gotovo ne bo zahteval dokazov za to. G. »župnik« bi si potem lahko še mislil, da je g. učitelju žal po tej službi. Radovedni smo. kakšno bo pa zdaj petje in orgljanje, ko prikliče gospod nune najmanj polovico darov sv. Duha nad pevce in organista. Nekdo. Iz kanalskega okraja. Iz Kala. — K rajni šolski svet v Kalu je izjavil soglasno v seji 10. t. m. protest in globoko obžalovanje na nesramen dopis, izvirajoč iz Kala. v časopisu ,Novi čas', v katerem se neopravičeno in neutemeljeno napada uda c. kr. okr. šolskega sveta in c. kr. okr. šol. nadzornika g. Pr. Fin-šgerja. — Sledijo podpisi. Iz goriške okolice. Iz Prvačfete. (Smrtna kos a.) Sinoči je umrl Ivan K o c, star 25 let, vrl član Sokola, zvest pristaš napredne stranke. Pogreb bo jutri v sredo ob 5. pop. Želeti je. da se ga Sokoffudeleže v obilnem šte- Domače vesti Slovenska zasebna gimnazija jim ne diši. — Zopet so vzrojili. Povedali smo, da je deželni šolski svet ugodil prošnji za u-stanovitev slov. zasebne gimnazije. Na to ;Pa je takoj v isti seji stavil dr. Gregorčič resolucijo, v kateri se pozivlje vlado, naj prejkoprej, če mogoče že s prihodnjim šolskim letom ustanovi v Gorici državne slovenske in laške srednje šole. Vladni poročevalec je podpiral ta predlog. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Na to smo rekli, da Gregorčiču ne diši več zasebna gimnazija. To kaže resolucija. Sedaj pa se neumno zverajo po »Gorici«. — Resolucija kaže. da klerikalcem ne diši več zasebna gimnazija, za katero so se tako ogrevali. Zato pa je Gregorčič stavil prav pametno resolucijo,, s katera se povsem strinjamo, da naj vlada prejkoprej, če le mogoče s prihodnjim šolskim letom otvori v Gorici slovenske in laške ^ srednje, lole—potem, zasebne gimnazije sploh ni treba ne za Slovence ne za Lahe! — Soglasno je bila sprejeta resolucija. Torej hočejo tudi Lahi svoje šole na državne troške prejkoprej, , če mogoče s prih. šolskim letom. Vladni poročevalec je resolucijo podpiral. Edini so torej jedni in drugi gltde srednjih šol — to je pot, po kateri naj nadaljujejo edinostma -prtžattevan^za stomtske m jaške* srednje šole. Uspsh ne izostane... eksperiment z zasebno gimnazijo pa bi utegnil tako prav započeto reč zavlett ud ea-¦ .40,...... J|»§|6lina RititfJ-ojena jl^nica Sai Dosegla je visoko starost;fnaiui je t>ila po šv<$ radodarni. Mestni občUjfcrfEMr^ki je sfcoro darova^svojo pakrif&^~4spfc nizka ceno jo je ri#topila. ifet^novo ulico so fcrstili na iitteffVia AngtoJina«. -/i Narodno B#edno ooUtično dr«š$Vo »Skala« v UoM$ini se je ustanovilo 21, t. m. Pfj*^ V katerega o^^fcW!#adi, delaželjm* ftidje,- zna postati velikega pomena za razvoj napredne stranke na Kranjskem. Delovanje društva se razteza čez celo deželo. »Skala« bo skušala v prvi vrsti organizirati shode po deželi. Prirejala bo tudi politične tečaje in pritegnila vse sloje naroda k političnemu delu. Preds. društva je dr. Gregor Žerjav. »Skala« ni nikaka secesija od narodno - napredne j stranke, kakor bi se to rado z neke strani povdarjalo, ampak društvo ima edini na-; men, podpreti strankini izvrševalni odbor v njegovem organizatoričnem delu. Opozarjamo matematike na izpraznjeno mesto za m a t e m a t i k o in f i z i-k o n a g o r i š k i d r ž a v n i g i m n a ziji. Določilo se je izredno kratek rok (do 30. julija t. I.) za oddajo prošenj! Dolžnost dež. šol. sveta goriškega je, da poskrbi, da se v predstojeeeru slučaju he zgv. *'. domačim že dolgo izprašanim •prosilcem, katerih imamo v izobilju, vedno in vedno se ponavljajoča krivica zapostavljanja napram tujerodnim prosilcem, ki deželnih jezikov sploh ne poznajo. Ako ne dobe domačini na svojih tleh kruha, kam pa naj ga gredo iskat! Klerikalci in nemška »Kranjska hranilnica«. — Vsakega zavednega Slovenca je zabolelo v srce, kako se je po. september-skih dogodkih 1908. zavzel za Nemce ljubljanski škof Jeglič. Pokazalo se je kmalu, da je bil zato dobro plačan. »Sparkosa« mu je dala velik dar za šentvidske zavode in 25.000 K za orgije v stolni cerkvi. Klerikalni »Domoljub« je branil hranilnico, drugi so pa molčali, ko se je bil velik boj proti nemški hranilnici, ki drži nemštvo na Kranjskem ipokoncu! Sedaj se je izvedelo zopet nekaj lepega: Šparkasa je mestni občini ljubljanski odpovedala poslopje, kjer je realka. »Slovenec« jo je branil, dasi ve. kako je to naperjeno 'proti Slovencem. Pa zakaj jo je branil? »Lparkasa» je darovala 20.(101) K škofu za preustroj Marija-' ¦ nišča ter mu, posodila 140.000 K, vse to p od p o g o j e m, da bodo k 1 e r i k a 1-ii i listi s 1 o-v e n s k i . h r a n i 1 i hranilnico pred napadi, vn;i'pred-n e m si o v. čas op i s j u ter j o p r i-P o r oč ali. — Judeževi groši! Izdajalci! Tako so slov. klerikalci tisti, ki drže nemstvo na Kranjskem po koncu! Samo da so jim žepi polni, slovenstvo lahko Nemci n.)-žro| Dunajski krščanski socijalci se tepejo med seboj. — V okraju LanUstrass je bil shod kršč. socialeev; eni so bili pristaši vVeisskirchnerja, drugi Gessmana. Prvi so hoteli, da se proglasi VVeisskirchnerja za vodjo stranke ter da izpolni zadnjo voljo Luegerjevo, da postane župan. VVeisskir-chtierju pa bolj diši biti še minister. Pristaši Gessmanovi so tulili, na kar je začel pretep in grdo zmerjanje. Ti hočejo, da ostane Gessman vodju. Sprejet je bil predlog v prilog Weisskirchnerju. Doli z Gessma-nom so kričali. — Stranka je v ra.:, !u. Shodi na Dunaju. — Dan na dan se vrše na Dunaju shodi. Sklicujejo jih nemški liberalci in socijalni demokrati. Dnevni red obstoja navadno v takozvani »aferi Ifraba«. Pa tudi krščanski socijalisti sklicujejo shode, da 'perejo svoje voditelje, ki imajo umazane roke in ki so si znali s politiko pripraviti lepo premoženje. Toda celo sami med sabo se kregajo. Spozna se koj dva tabora. Hudi klerikalci pod vodstvom Gessmana in krščanski socijalci. ki bi radi imeli za svojega voditelja VVeisskirchnerja. Lepe stvari se gode na krščanskem Dunaju. , V učiteljskem tečaju, ki je pričel včeraj na tukajšnjih deželnih krnet, šolah, je vseh udeležencev skupno 42 (20 Slovencev in 22 Lahov). S tem popravljamo poročilo od sobote, kjer je bilo navedeno napačno število udeležencev. Goriški in ljubljanski socijalisti v Trstu;: ^~ *Cth* l25rtrm: poroča*: Včeraj je došlo s posebnima vlakoma iz Ljubljane, Nabrežirie in Oblice kakih /400sdeijalnih demokratov! Nfa kolodvoru jih je 'pričakovalo 15(j tržaških slovenskih in italijanskih socijalnih demokratov. Prvi je prišel goriški vlak iiro rriinut na to ljubljanski. Na kolodvoru ni b!fd nikakega oficijelnega pozdrava, marveč so gostje odšli s kolodvora na ulico kakor izgubljeni in videlo se jim je, da so razočarani. Pred kolodvorom stoječi socijalni demokratje jih niso pozdravili z, jednim klicem. Brez vsacega navdušenja sta jih spremljala tržaška, hi nabrežirisk'4 god,ba*do delavskega doma, kjer se je vršil nekak oficijelni vsprejem. Dočim so se slovenski govorniki vzdržali vsakega napada na druge stranke, pa poslanec Pittoni ni mogel drugače, nego da je opetovano napadal slovensko narodno delavstvo in je zasmehoval s krumirji. Vse^sb^n4> toJik.0 sprevod kolikor vspre-jenii je- Jiabritvito kaj Beugoden' vtis na gledajoče občinstvo, ki je bilo po večini slovenske narodnosti. To pa zato, ker so bili izlasti ljubljanski gostje tako žalostno vsprejeti. Značilno je tudi. da so nekateri italijanski socijalni demokratje vsklikali: Evviva i Slo ven i di Lubiana e Gorizia, m a a b b a s s o i š č a v i d i T r i e s t e! Ako primerjamo včerajšnji sprejem z onim ko je prišla N.D. O. iz Ljubljane, morami) reči, da je bila včeraj vsa prireditev naravnost mizernu, iz česar se da sklepati, v katerem taboru je večina slovenskega delavstva v Trstu. Kako so gostje siproveli ves dan, to nam ni znano. Na večer so gostje v dveh skupinah z godbo na čelu korakali na kolodvor. Tudi ob tej priliki je bila stvar zares skromna. Ko je šla'skupina Ljubljančanov mimo »Narodnega doma« je bilo zopet nekaj tržaških sodrugov tako — neslanih, da so vsklikali: »Abbasso »Nar. dom!« druge nesreče ni bilo. Borili 100 K je dovolilo klerikalno občinsko starešinstvo v Donrbergu za slov. zasebno gimnazijo v Gorici! (XI Dornbei-ga bi se pričakovalo pač večjo svoto. Potem je tam posojilnica, ki ima polno denarja za nov »katoliški« salon! Kaj je bolj potrebno: ali zasebna gimnazija ali salon? Klerikalci v Dornbcrgu odgovarjajo: salo n! -- Za slov. zasebno gimnaziji* so odrinili borih HM) K. Salon bo stal več. — Ali klerikalci so tiči. Oni računajo takole: Kaj bomo mi plačevali. Naprednjaki so dobre duše in pregovori se hitro tega in onega, da daruje v š o l s k e namene. Kaj bomo torej mi plačevali? Naj dajo velike svote na p r e d n e občine! Ali klerikalci se bomo potem pa bahati, da smo napravili šolo m i! Za koroške Slovence velevažno razsodbo je izdala c. k. drž. sodnija ua Dunaju. Za prav je namreč spoznala, da je c. kr. deželni šolski svet koroški in c. kr. na učno ministerstvo kršilo postavo s tem. da se je hotelo prebivalcem na Strojni in v St. Danijelu usiliti utrakvistično šolo. Te občini prideta sedaj do šol. kakor sta že prej hoteli, ter dobita slovensko ljudsko šolo. Tako je prav. Po Bovškem so divjale grozne nevihte v noči na 24. t m. Naliv je bil grozovit. grmelo m treskalo je, padala je toča. Nevihta je napravila škodo. Vrhovi gora so pokriti s snegom, ki je segel za ta čas neprimerno nizko. Narastie so vode. veter je bil izredno močan. Nekaj nenavadnega na Bovškem ob tem času. Sploh je bila ob istem času po gorah nenavadna nevihta, tako nam poročajo iz raznih krajev. Napravila je dosti škode. Okoli Ajdovščine, od Sv. Križa d« Loga, je padala v nedeljo popoldne toča, ki je napravila velikansko škodo. — Ubogi kmetje! Toča je bila debel-, na nekaterih krajih kakor jajca, na drugih kot orehi. Najhuje so prizadeti kraji: Plače, Sv. Križ, Cesta, Sv. Tomaž, okolica Lokavca. Pridelek je uničen* Marijanski kongres. — Prejšnji teden se je vršil v Solnogradu takozvani marijanski svetovni kongres. Zbrali so se iz celega sveta častilci Marije in imeli o njej razna predavanja. Ves čas so se pred stolnico prodajale svete podobe z večjimi in manjšimi odpustki. Neki pobožni rnož' je razdeljeval med verno občinstvo cenike afrikanskih vin, kojih čisti dobiček se uporabi v podporo vseh katoliških misijonov v Afriki. V stolnici sami so bile obešene ta- blice z napijti: vbod za vstopnice po 10 k; v. za v* po 5 tf, itd. OeTo v cerkvi je delal marijanski kongres lepo kupčijo. N&v šport tatov. --V nedeljo pop. od A. do 7. lire" zveč. so se priplazili v ulico sv. Ivana St. 7. trije mladi fantiči, 16 let, eden med njimi je bil oblečen «v plavo obleko, in tam ukradli 2 kanarčka. Kdor bi vedel povedati kaj natančnega, je uljudno ^apVoš^;r^\;se*'jiii^i^ pa^pm *p*ay«iv štvu. V Dol. Vrtojbi je treščilo v nedeljo zjutraj v hišo g» župana pl/Loeatellija. Napravila )e strela nekaj majhne Škode ter. ubila psa. . . —... ._ .'. »Protestkrone«. — Uspeh širjenja znane papeževe enciklike. radi katere se čutijo žaljene protcstantje. je ta. da so začeli nabirati krone, takozvane »Protestkrone«, za zidanje novi h proiestantov-skih cerkev. Tako postavijo novo veliko cerkev v Kremsu i" še po drugih krajih. Pobegnil je iz kaznilnice v Mariboru neki kaznjenec. Na kolodvoru jo kupil vozni listek do (lorice. Išče ga policija in o-rnžniŠtvn. Prijeli so v Gorici nekega »zdravnika* po imenu Maksimiljan Ciobenc, ki je na-biral rožice in travice ter »zdravil« ljudi. Daje je hodilo k njemu po zdravila več \ojakov. Ko je mora! neki vojak v bolnišnico ter je povedal, kje in k ;ko se je zdravil, so prijeli onega -zdravnika', mu zaplenili knjige m pobrali čudodelne rožice in travice. Oni ^zdravnik« je Štajerski rojak. --- "" Aretirali so danes, v Sovodnjah dva nevarna tička. katera so iskali že dlje časa radi raznih tatvin. V gozdu sta bila skrita. Eden se piše Tomasini ter je z Italije, drugi Tomadini iz Trsta. Po kto&trih je služil okoli po svetu neki J5 letni Angelj Mozetič iz Vrtojbe. Pek je po poklicu. Ko se je vrnil, je bil v pekarni Toso na Plaeuti. Pridrzul si je 14U K gospodarjevega denarja. Naznanili so ga sodniji in Angelj Mozetič je kaznovan na -i tedne zapora. V Zaloščah pri Dornbergu bo javni ples v nedeljo .*!. t. m. na dvorišču gosp. veleposestnika Saksida Josipa. Svira oddelek Sokolskc godbe iz Prvačine, Priporočamo se tovarišem iz sosednih vasi v obilni obisk, -posebno, ker smo sklenili v-porabiti čisti dobiček v nakup sokolskili potrebščin. - Prireditelji. vičnemu Lahu. Pripravlja se velik slovenski in slovanski shod! Obiščite ii a s, dragi rojaki inpodpiraj-t e nas v b o j u, ki ga b i j e m o i h ki mora biti enkrat do b o j e v a n. — S p r e j e t i V a s h o č e m o z o d p rt i mi roka m i! Slovencj od blizu in daleč, vsi dne 14. avgusta v Celje. . , iveza narodnih društev. Sv. Križ na VIpa> »kem. — Bralno društvo je preneslo svojo veselico na dan 7. avgusta t.l . Pevsko in bralno društvo »Tomaj« v Tomaju priredi dne 7. avgusta veliko veselico. Do sedaj se je priglasilo 7 kraških iruštev in eno tržaško. Uljudno so vabljena še druga društva in prijatelji društvenega razvoja na Krasu, da se te veselice gotovo udeleže. Cisti dobiček pojde za razširjenje javne ljudske knjižnice in za prekoristno družbo sv. Cirila iti Metoda* Vspored se objavi pravočasno. Toliko, za danes. Narodno - izobraževalno društvo za Rožno dolino - Starogoro v (jorici priredi dne 14. avg. t. I. v prostorih g. Ivana Ceja, Rožna dolir št. 68. društveno* zabavo z javnim plesom. Sokolskl *esh)il<. Celjski Sokolski zlei i, 1910. — V slovenskem predmestju v Gaberjlh tik Celja se zberejo dne 14. avgusta Sokoli , . ............._-.-„..........— „......„„..,. \7 vseh slovenskih pokrajin: tudi bratska ( aH realke: 4. spričevalo izdano od uradne- Trgovsko-ofcrtne in gospodarske vesti. 3 vagone turšice na prodaj. — Na tukajšnjem kolodvoru južne železnice, in sicer v skladišču, se proda na prostovoljni dražbi dne 27. t. in., ob 3. uri popoldne 3 vagone turšice, skupna teža 28.345 kg, onemu ki ponudi največ proti gotovini, in ki odpelje blago takoj. — Vabi se torej kupce na to dražbo. Razpis natečaja. — V šolskem letu IVHMUII se podelita dva državna štipendija, vsaki v znesku letnih K 50P (petsto kron) in sicer za dobo redno z vri*, tih študij, dvema mladeničema, ki sta rojena in pristojna na Primorsko, ki se obvežeta, da po končani višji šoli za sadje in vinorejo v Klosterr.euburgu aH poijedeske šole 'Pranciscp Joscpliimirn« v Modlingu ter temu sledečem praktičnem službovanju pri kmetijstvu se posvetita najmanj za pet let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem. Prosilci za enega telf štipendij naj uložijo svoje prošnje naslovljene na c. kr. miuistcVstvo za poljedelstvo najkasneje do 15. avgusta t. I. na c. kr. na-mestuištvo v Trstu ter opremijo iste s sledečimi prilogami: 1. krstni list; 2. dokaz pristojnosti k eni primorskih občin (domovinski list); 3. spričevalo z dobrim vspehoin dovršenega 4. razreda gimnazije -po vasi ter pretepala ljudi. Duhovniki so celo šli tako daleč, da so pripovedovali po okraju, da je Richter odpadel od katoliške cerkve in postal protestant. Kake posledice rodi tako zapeljevanje ljudstva, to najbolje svedoči slučaj, ki se je zgodjl v.neki občini:, prišli so.pred njega možje, žene in deca, pokleknili in začeli klicati: »Gospod župnik, kaj ste napravili, zatajili ste Kristusa in'postali vrag!« Popje so naučili ljudi, da luterani niso drugega kot pravi luciferi.- Ko so se na dan volitve nekateri Riehterjevi volilci odpravili z doniai so letele za njimi žene z otroci v narečju in jih zaklinjale, naj ne volijo Richterja, ker" se ne vrnejo več n:\zaj kot ljudje temveč kot luteržnsfci- vragovi...:./.;.'- ;,¦ Klerikalcem ne gre nikjer za vero in resnico, marveč le za* politično nadvlado. Trgovinska pogodba s Srbijo* — Glede nobene točke v pogodbi ni več diierenc. Kontingent za uvoz zaklane živine je bil določen 1908. s 35000 voli in 70.000 prer šiči. :'•' •Atentat na prejšnjega ministerskega predsednika v Španiji, Mamo. 18 letni trgovski pomočnik Rosa Roca je streljal v Barceloni na kolodvoru na Mauro, ko je ta zapuščal vlak. Maura je lahko ranjen, njegov prijatelj pa težko. Maura ni bil priljubljen, bil je hud klerikalec, spravil je Španijo radi vojne v Maroko v dolgove in se obsodil pred celim kulturnim svetom z usmrčenem Pcrrerja. Rosa Roca je streljal, ker je hotel na vsak način priti v ječo. nam hrvaška in češka društva bodo zastopana. Za nas, obmejne Slovence, bode ia dan velika in dostojna manifestacija n a r o d ji e in s 1 o v a n s k e m i s I i! Okrepili si bodemo narodno zavest našo, črpati si hočemo nove sile v težkem in svetem boju za drago nam rodno grudo! Zlet celjski I. 10111. naj bi bil za nas Štajerce prava oljmpijada, ki naj zanese v narod naš Sokolsko idejo - • svobode, enakosti in bratstva. L vseli strani Greci-je so prihiteli stari Grki v Olimpijo in navduševali so se ob pogledu na svoje .mladeniče, ki so med sabo tekmovali za venec s svetega oljkiuega drevesa. Ravno tako naj pride ta dan v naše (iaberje. — vsak, bodisi od blizu ali daleč, si naj ogleda našo slovensko armado, ki se bode zbrala iz vseh stranij obširne Slovenije. Pokazalo nam bode naše Sokolstvo, do katere višine se je povspelo in predočilo nam bode v tekmi moč, energijo in oni možati ter samozavestni nastop, ki je v pivi vrsti potreben narodu, bojujočemu se za "obstanek svoj. Sokolskc čete bodo o-brnile pozornost nižjih slojev ter kmečkega ljudstva nase in na ta način demokra-tizirale vzvišene ideje neumrljivih bratov — Tyrša in Fiignerja. ¦ Slovenci iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Goriške, Tržaške, vsi dne 14. avgusta v Celje! Ta klic bode v srcih naših bratov Sokolov odzval gotovo vesel odniev in samoobse-bi umevna njihova dolžnost je, da se vde-leže tega velikega nam praznika. Te besede pa naj v e 1 j a j o t it d i v a m, r o-d n i b r a t j e i n se stre iz K r a n js ke, Goriške in tužne Koroške, tudi Vate S love n c i o b sinji A d r i j i, ki možato branite naše, pozicij napram kri- ga zdravnika o telesnem zdravstvenem stanju: 5. izjavo. Irateri gori navedenih učnih zavodov želijo obiskovati; 6. Obvezna izjava prosilcev oziroma njih stari-šev ali postavnih varuhov, da se po redno dovršenih študijah ter po teh sledeči kmetijski praksi posveti najmanj za dobo 3 let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem ne da bi pa s tem dobil kako pravico do državne službe. Politični pregled. Kako so delali duhovniki na Ogrskem pri HKosnjih državnozborsklh volitvah. — Povedali smo že„ kaj je naštel v ogrski poslanski zbornici posl. duhovivk Rudnay, kako so delali proti njemu ob volitvah. Govoril je tudi duhovnik Richter, član narodne del. stranke, rekoč: da neki njegov tovariš je agitiral proti njemu med kmeti s pripovedko, češ, da je imel ponoči vizijo in je videl župnika Richterja z verigo okrog vratu, s katero ga vodi sam vrag. Že od februarja naprej so začeli duhovniki v njegovem volilnem okraju upijanjati ljudstvo in to v toliki meri, da so bili ljudje na veke pijani, tako, da skoro ni imel prilike za shod, na katerem bi treznim ljudem razložil svoj program. V neki vasi s samo 24 volilci je izdala klerikalna stranka za vino in žganje 1.600 kron, V občini Lokca le župnik neprestano prirejal popivanja in je sam pri pitju prednjačil. Ko je došel Richter v to občino, da bi imel svoj kandidatni govor, je župnik zvabil volif-ce v neko hišo in jih tam do nezavesti upi-janil. Ponoči okrog 11. ure pa se je pijana tolpa z župnikom na Čelu vzdignila, lazila Razne vesti. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno drušivo bo slavilo svojo 40-lct-nico prihodnji mesec, in sicer je določena slavnost 3 dni: 13., 14. in 15. avgusta. Dne 14. bo slavnostno zborovanje, vaje društva, zborovanje zveze Kranjskih gasilnih društev, koncert; 15. zborovanje tehnične komisije »Slovanske gasilne zveze«. 16. izlet v Postojno. Priglasiti se je do 1. avgusta. Žalostna slika slovenskega šolstva na Koroškem se nam nudi, ako listamo po koroških srednješolskih izvestjih. Letno šolsko poročilo realke v Celovcu za leto 1909. izkazuje med 380 učenci - - 6 Slovencev. Heljaška gimnazija šteje med 279 učenci 12 Slovencev, na benediktinski gimnaziji v Št. Pavlu je 14 Slovencev med 1^3 učenci, na gimnaziji v Celovcu pa je med 480 učenci le 81 Slovencev. Temu je vzrok to, da Slovence ubijejo že v ljudskih šolah! V Moskvi so usmrtili lurawleva zločinca, ki je tekom zadnjih pet let izvršil nič manj kot 265 zločinov, po večini umorov, luravlov je bil po poklicu mesar. Strašne nevihte so bile v noči na 23. t. m. tudi po Ogrskem. Voda je napravila velikansko škodo, žetev je uničena na več krajih. Železnica na Triglav. — Morua bo že v kratkem času tudi neturistom omogočen dostop na vrh'Triglava. Inženir Planinski in docent dr. Steiner v Pragi sta izdelala že svoj čas naznanjeni generalni načrt za gorsko Železnico čez triglavski vrh. Po tem načrtu bi vozila od Bohinjske Bistrice avtomobilna omnibus - železnica, ki bi jo gonili bencinovi motorji s 40 konjskimi silami, do Velikega Polja, odtod pa bi peljala na vrh Triglava električna žičnovrvna zelenico. Električni tok bi dajala električna centrala v Velem.Polju. V svrho rcali- ziranja projekta bi se ustžmovila akcijska družba. ' ' ; , : f Poklerlkalienie Istre. -- »Slovenec« poroča, da'je odbor »Poj. društva za Hrvate in 'Slovence v Istri« odobril zahteve •pristašev »kršč. demokratizma« ter daje s tem omogočen vstop izrecnih klerikalcev v društveni odbor. V znak protesta prot^ agrarni iiojitiui se je obesil v Lincu dobro znani' incšdr Ig. Mayrbaurl in si obeneni sprožil puško v usta. Vzrok samomora navaja\y zapuščinskem pismu, v katerem pravi, kako mu je šla obrt zadnja leta rakovo pot, ker noče vladajpdpreti mej za živino. .Zadnji bojj proti mesarjem so;mii šli:k srcu in postal je.,žrtev žalostnih razmer. Strašen vihar je divjal 23, t. m. pop. v Milanu v Italiji in okolici. Napravil je veliko škodo. V Sarono je porušil tovarniške diiftnjke, hiše so (poškodovane, polja so opustošenp, drevje uničeno. Mrtvih je okoli 50 oseb. Posestvo Poljana, ketnina Tolstojeve hčere, je (popolnoma pometo. Zgorelo je tudi mnogo dragocenih .-jkopisov starega pisatelja Tolstega. Krščanska ljubezen. — Dunajski magistrat oddaja sirote k somišljenikom na hrano. Dve taki siroti, dveletni Klein in 9 letna Donat, sta bili pri slugi Voithu-u na hrani. Sosedi so ovadili policiji, da tnpin-čita zakonska Voigt omenjeni siroti,. Policija je udrla v stanovanje. Voigt sta šla s svojima otrokoma na božjo pot v Maria-Lanzendorf, siroti sta pustila zaprti doma. 9 letna Donat je bila z vrvjo privezana k postelji. Oba otroka sta imela rane po životu. Donat je morala vsak večer klečati na polenih. Na jeziku boga,. ¦ v srcu hudiča, taki so, krščanski soejjalei na Dunaju. Kazenska re prava proti dr. Pompeju Robba v Trstu je končala z njega oprostitvijo obtožbe. Obtožen je bil ipo obtožnici: 1. Ccsare Benedettich je zapeljal 16-letno Ano Garaških. —¦' Vsled 'ovadbe od strani njenih vStarišev je bil Benedettich a-retiran. Stariše, oz. Ano Garasich je "zastopal dr. Robba. Ta je dobil od Ivana Benedetticha brata Cesara Benedetticha, znesek 1200 K kakor odškodnino za Ano Garassich. v svrho, da ta odstopi od daljnega sodnega preganjanja. Dr. Robba pa je izroči! zavedeni oz. njenim starišem le 600 kron, dočim je drugih 600 kron obdržal za-se. 2. Zaslišan kakor priča pred sodnijo. je izjavil, da je dobil od Ivana Benedetticha le 600 K. 3. Neki mornar Dimitrij je bil aretiran vsled ovadbe Josifpine Kodara, da jo je nevarno ranil in da jej je pretil. Tega Dimitrija je zagovarjal dr. Robba, ki je edini priči Kadori v pričo dr. Lomasa in v pričo neke Taron rekel, naj reče preiskovalnemu sodniku, da jo roka nič ne boli in da nima pred Dimitrijem ni-kakega strahu. Dr. Robba se je branil sam. Raprava je bila v sredo ter se je nadaljevala v soboto. Dr. Robba je bil po dolgem razpravljanju oproščen. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel JPri Zlatem Jelenu". ' > V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. ¦ Zbirališče trgovskega sveta m goriških. Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K P20.'*riLe. Velik vrt i vei'4nd6. Stekleni ijalon s teraso. Velik jedihii satefti*^eč sbb! za ijdube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za iedi in pijače. —. Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puniigamsko. h pivo. ;r-: Cene^ jako zrtierrie^i- Postrežba pod novo upraVd skrbna ; in točna, - Mali oglasi. Kalma^JSa pristojbina stane «0 vin. Ako. Je.oglas obsein^jSi se računa za vsafco besedo 3 vin, Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. ' Koliko je mnnjaili trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v meatid nlhoe ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majnna. Komu št. 11. ^^ IdliKovana pokanja in sladčitaa 10 kron zaslužka Naznanite po dopisnici svoj naslov tvrdki Jak. Konlg, Dunaj \ II./3 pošlni urad 3. Q&w:Htfl T Miri sprejme takoj poslovodjo. Več se izve pri, predsedniku v M TRNU. Gorica Tekaltšče Frana Josipa Štev. 2 Podružnica v ni. Innicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno pecvo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove kolače za birmance, poroke itd. - Vsa naroda tzvrsuje točno in solidno po * želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. Proda se gosposka vila l zemljiščem ali brez zemljišča x Gorici, Via Časa rossa 7. Nalanfineja pojasnilu v Via Triesle 13. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Oosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talalon at. 78. RaCun poitne hranilaice Štev. 837.315. Na občnem zboru dno 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%,'na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 18U1 z deleži v znesku 85 374 kron. - Hranilne vloge: 1.65466117. Posojila: 1,643 638-—. — Reservni zaklad: 91.740-59. — Vrednost his: 354 416 72. Otvoritev hotela. Uljudno naznanjam, da sem otvoril na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, prenovljen hotel „Stol". Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih, postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park iu novo kegljišče sta na razpolago. Razgled in lega krasna. --•- Kraj jako miren in lete ičarjem zelo priporočljiv. V bližini naravno lepi Vintgar in Bled. Cene nizke, postrežba dobra iu točna. Priporočam se v prijazno vpoštevanje. Z odličnim spoštovanjem Pisalni stroj „fldler" malo časa rabljen, je na prodaj po zelo nizki ceni v Goriški tiskarni A, Gabršček, Odlikovana pkarija in sladčiftarna Karol Drasčik v Gorici na Korno v (lastni hiii) gvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in llkarfa na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za iiiuogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo lip- po jako zmernih cenah. ~"*9I Domskemu soeiu 'oplo priporočamo Alojzij Zajec. {9ili)iičko9o posebnost Največjo zalogo pohištva na Goriškem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima Anton Breščak v Gorici v Gosposki olici št. 14 (v lastni hiši). Velika izbor žinuiir,, blazin za pod glavo, ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter vse potrebno za hišno opravo. vn Gene konkurenčne, ker prodaja blago lastnega izdelka, si zalogo in prepričajte se! * V miniaterskeia xi'4'fH prehude zmešnjave. ' preenjle ministre so cele tlriave, na not/ah .sv trdnih dr .al je aamo 'minister :<> nI,:, ker je nosi/ .J)ln>". „0H0" i J. Medved, Gorica Tekate, Josipa Verdi it. 32. i I I incnt za K S* pošilja, če se denar vpošlje naprej J. Pilnaeek, tovarna za toaletna mila in parfum*', za pralna mila, .tovarna za vošiVhj- in polvo.ščciiis za st<>ariiiov<- in pai- rafinovt* .sv«h;c, Kralj. Gradec (Češko). : x)»> i \ i Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu 1. 1800, Srebrna svetinja na dunajski razstavi 1902. Najbolji škrop G* M*ci** Fritz Schulz mL akc. dražba v Eyer iu na Lrpskem. Glanzine daje najlepše perilo. 4 A A A 'j'ri'1 n t v^ffis ^,'>"/,H tih1,"1, M.U* *j GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej le hlapčevali tujcem. Sraki: pspfc! Poskušajte milo iz te flomače tovarne! Izielet je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je; Caprasole - Koza 8 solncem.Pos^°l^ŠT81 mm* i L^ 17