41. številka
Ljubljana, v ponedeljek 18. februvarja.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan cvećer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vs t ro - og e r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa 8»
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje Be od Četiristopne potjt-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se Dlagovotijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
• V IJtiltljuni 18. februvarja* Nemški konservativni poslanci jako priganjajo, da bi kmalu Šolsko vprašanje v zboru državnem prišlo na vrsto. Posebno Zallinger in pristaši njegovi ne morejo pričakati, da se uravna ljudsko šolstvo po njihovih nazorih. Po listih, po društvih in shodih priganjajo, da se poprej z vrši šolska reforma. Knez Liechtenstein je bil izdelal že cel načrt zakona, ki pa tako malo ugaja raznim strankam in frakcijam državnega zbora, da se ž njim ne upajo v drugem branji pred državni zbor. V našem listu smo že večkrat govorili o tem načrtu zakona, 2e dovolj razkrili njegove dobre in temne strani. Posebno poslednjih ima ta načrt dovolj.
Ker ni upanja, da bi ta načrt kedaj poBtal zakon in ker vlado konservativci vedno priganjajo ter jej pretć, da jej odpovedo prijateljstvo, obljubila je, da hoče sama vzeti to stvar v roke. Mi ne vemo, kako daleč je naučno ministerstvo že z delom svojim, tem manj. kak bode njegov elaborat. Posebno dobrega od Gauča ne pričakujemo, ker vemo, da ta mož, za nas le toliko stori, kolikor mora, da se obdrži na ministersk^m sedeži svojem.
Nek tirolski list je bil nedavno objavil načrt novega šolskega zakona, ki obsega ravno sto paragrafov. Mi smo o svojem času bili objavili glavne točke tega načrta, o katerem pa ni bilo povedano, od kod da izvira. Mi bi o njem več ne govorili, da neso nekateri listi trdili, da ga je izdelala vlada ter ga je objavila zaradi tega, da bi videla, kako se bodo razno Btranke izrazile o njem.
Mi hočemo ta predlog malo pogledati le z narodnega Btališča in za to imamo tehtnih povodov. Mi ne spadamo k onim, ki bi trdili, da je sedanji šolski zakon brez hib, da ga torej ni treba popravljati. Jedna glavnih pomankljivostij je , da se premalo ozira na potrebe posamičnih narodnostij in da je malo preveč nedoločen v onih točkah, ki se tičejo narodnostnega vprašanja. Da je v tem oziru zakon nekoliko jasnejši, bi se oblastva na Koroškem in v nekaterih drugih kronovinah ne mogla posluževati ga kot sredstvo za germanizacijo ljudskih šol. Naloga naših poslancev je torej skrbeti, da bode nov šolski zakon boljši glede narodnega vprašanja,
nikakor pa ne slabejši. Narodne težnje Slovencev morajo jim biti \ vodilo v prvi vrsti.
Naša narodnost je še vedno v nevarnosti zlasti ob mejah. Kdor količkaj nepristranski sodi, mora priznati, da preti veliko večja nevarnost naši narodnosti nego veri naši. Še pod Taaffejevo vlado, ki je nam naklonjena, ae narodne pravice toliko ne spoštujejo, nego so se verske pod najbolj liberalnim ministerstvom, kolikor smo jih že imeli, odkar je Avstrija ustavna država. Sedanji šolski zakon popolnoma zadostuje vsem zahtevam vere.
Kako pa ugaja omenjeni načrt zakona narodnostnim potrebam. V prvej vrsti tičeta se narodnostnega vprašanja §. 9. in 84, Prvi se popolnoma ujema s sedanjim §. 6. šolskega zakona, drugi pa določa, da se ima šola osnovati, Če je le 40 za šolo godnih otrok. Obema paragrafoma bi se morda dala lahko nekoliko ugodneja oblika. Mari bi ne bilo umestno, da se za kraje, koder bivajo večinoma Slovenci, osnujejo že slovenske šole, ne da bi morali še moledovati zanje. Lahko bi se v zakonu določilo, da se ima poučevati v šoli v onem'jeziku, katerega govori prebivalstvo kacega okraja. Kateri jezik da se govori, se pa vedno vidi jz oficijalnih podatkov ljudskega številjenja. Ko bi se ozirali na rezultate ljudskega številjenja pri določitvi jezika v ljudskih šolah, imeli bi gotovo več slovenskih učilnic, nego jih imamo tako, če tudi se pri ljudskem številjenji ni popolnoma nepristranski postopalo. Na ta način izognilo bi se mnogim vznemirjajočim agi tacijam. Uradniki bi ne mogli tako pritiskati na pre bivalstvo, kakor sedaj.
§. 84. bi pa moral odločno tudi določevat', da se mora šola osnovati tudi za ono narodnost, ki je v manjšini, Če je le postavno število otrok do tične narodnosti. V sedanjem zakonu je res tudi omenjena nejasnost, upravno sodišče je dotični paragraf za nas ugodno tolmačilo. A ne vemo, kako bode v bodoče, kajti utegnejo priti za nas še hujši časi.
Največja napaka tega načrta je pa, da se daje prevelika oblast v šolskih zadevah deželnim zborom Mi Slovenci si nikakor ne moremo želeti, da bi o našej osodi odločevali v Gradei, Trstu ali
pa v Celovci. Mi vemo, da so Be dotične določbe zategadel vzele v načrt, da bi zanj raje glasovali Čehi in pa Poljaki. Prvi si žele večje avtonomije, da prej pridejo do svojih zgodovinskih prav, poslednji bi pa potem ložje zatirali Rusine. Po Galiciji bi ložje širili poljstvo, ž njim pa latinstvo. Poljski in češki interesi se v tem oziru ne ujemajo s slovenskimi. Mi tudi nemarno najmanjšega povoda, da bi kako pomagali nazaj potiskati liturgijo slovansko.
Tudi večji upliv višjih duševnih pastirjev v šoli bil bi težko nam v korist. Skušnje nas uče, da baš višji duševni pastirji večkrat ne stoje v prvih vrstah rodoljubov slovenskih, da jim celo naš literarni napredek povsem ne ugaja.
Iz povedanega je vidno, da moramo Slovenci imeti mnogo pomislekov proti omenjenemu načrtu šolskega zakona in da morajo sploh poslanci naši biti jako oprezni, da se v državnem zboru kaj ne sklene, kar bi bilo v škodo narodnosti naši in kar bi se ne dalo lahko popraviti.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 14. februvarja. (Konec.)
§ 7. se glasi:
§ 7. Cenovnik plačilni skladišča določi, če ni v tej postavi navedene izjeme oskrbništvo samo po svojem sprevidku, vender se mora objaviti, potem je veljaven.
Prednosti (nfakcije, rabat i. t. d.) dovoljeni so le v splošno veljavo in se smejo stoprav tri dni po objavi izvrševati.
Posl. Neuber predlaga oddelek 2 § 7. tako: „Prednosti (refakcije, rabati i. t. d.) neso dovoljene."
§ 7. vsprejme se nespremenjen.
§ 8. se glasi:
§ 8. Reglement pretresnje in odobri ministerstvo trgovinsko oziroma finančno o priliki, ko daje koncesijo, kasneje premembe pravilnika morajo se vsaj 14 dnij pred porabo naznaniti trg. ministerstvu, katero jih more zavrniti, če so proti določbam te postave, ali če bi bile v škodo interesom trgovine
LISTEK
Ob orijentalskih študijah.
(Prof. dr. Kari Glaser.)
Prej ko se pravega predmeta lotimo, zdi se nam, da bi bilo ob kratkem treba omeniti dve reči namreč, da ima izrek „orijentalski" v jezikoslovji drugačen pomen, kakor v politiki. V politiki se peča orijentalsko vprašanje z narodi južne Evrope, s Srbi, Bolgari, Grki, Rumuni in Turki; na Albance se radi njih malega števila ne ozira. Će se pa o »orijentalskih" študijah govori, razumejo se s tem Študije jezikov in literatur uarodov v Aziji, Afriki in Polineziji, t. j. narodov na otokih Tihega oceana. Grško pripada klasičnim jezikom, Srbsko, Bolgar-sko, slovanskim in Rumunsko romanskim, tedaj so le Bpoznavalci proroka jezikoslovno in politično „orijeu-talski".
V drugo nam je omeniti, da se lahko dosegata pri orijentalskih študijah, kakor pri jezikoslovnih študijah sploh dva namena: nekateri se jih uče z namenom, da so tega ali onega jezika zmožni v govoru in pisavi, kakor se tudi francoščini ali angleščini iz praktičnih namenov priučijo; zopet pečajo drugi Be s študijami iz
teoretičnega namena, da bi literaturo in svojstvo jezi-kovo poznali ter ukaželjnosti ustregli. V Avstriji pečali so se do najnovejšega Časa z orijentalskimi jeziki iz praktičnih in na Nemškem iz teoretičnih ozirov, kakor bodemo pozneje videli.
Seveda se govori mnogo jezikov v Aziji, Afriki in Polineziji, a vsi niso jednako znameniti, kajti tudi narodi, ki te jezike govore, so raznega pomena za občno zgodovino.
Azijski narodi, ki nas Evropce najbolj zanimajo, so Indi, Erani in Armeni, ki pripadajo arijskomu*) plemenu.
Ker so jednozložni jeziki močno razširjeni, hočemo takoj za arijsko skupino, narode uvrstiti, ki govore jednozložne jezike, Kineze, Tibetance in prebivalce Zadnje Indije.
Drugo narodno pleme je uralsko-altajsko, ter obsega Tunguze, Mandžu, Mongole, turško pleme Samojedov.
Primeroma mali prostor v zmesi narodov posedajo v Aziji Japanezi in Dravida v Indiji; prvi se hvalevredno prizadevajo prisvojiti si sad zahodne civilizacije, dočirn  so zadnji  stat  narod, katerega
*) K arijskomu plemenu se prištevajo v Evropi v starem veku Grki, Rimljani in Kelti, v novem veku Germani, Slovani In Litavci.
so Indi podjarmili po dolgem in krvavem boji, ko so planili v Indijo.
Dočim obsega uralsko-altajsko pleme velikansko Io suho zemljo obsegajočo deželo od severovzhodne Afrike do severo-vzhod ne Azije, se razširja malajsko-polinezijsko pleme na otokih od Madagaskarja na zahodu do osteridskih otokov na vzhodu, od Avstralije na jugu do Sandvvich otokov na severu.
Če na straui pustimo nekatere jezike v Avstraliji in Ameriki, dospemo h kulturnim narodom, ki so za nas Evropce najvažnejši, k Semitom, ter naštejemo najprej semitske jezike; ti bo : asirski, ara-mejski, hebrejski in feniški; vsi so severo-semitski jeziki.
Če Be vprašamo, kateri teh narodov ima može, ki so izvolili jezik predmetom za študije, treba nam je imenovali lude in Arabe.
Juco-semitskijeziki so: arabski,abesinski, egipt-ski, etijopski, in koptiški.
Razumljiva je ta prikazen v Indih, ker visoko spoštujejo besedo, govor, pesen, in molitev ; govor vač-lat vox je „boginja po bogih ustvarjena, ki se celo od živalij v vseh oblikah govori *, kakor pravi Rgveda*) v nekaj pesnij.
•) Zbirka  pesnij Indov, katera se pripisuje 15—18. Htolotju po Klin t o ve m rojstva.
p
§ 8. sprejme se brez debate. § 9. so glasi:
§ 9. V pravilniku morajo se določiti, izvzemši cenovnika, vsi drugi pogoji v porabo skladišča in dotičnih uprav. Kdor zadosti tem pogojem, temu se ne more braniti, da shranja blago, ako je prostor.
V pravilniku mora se zlasti določiti:
1. O publikaciji pravilnika, cenovnika, pred-nostij, in vsakojakih njih prememb in o publikaciji statističnih izkazov; 2. o poroštvu skladišča; 3. o zavezi, da se izdajo listki skladiški; 4. o postavni pravici zastavni skladišča; 5. o pravu prodajanja skladiščnem; 6. o razsodu, njega sestavi in področji, o delovanji in izvršenji razsodb z ozirom na postavo.
Določbe, ki so v protislovji z dotično postavo se v pravilniku ne smejo navajati in so brez pravnega pomena.
§ 9. sprejme se nespremenjen.
§ 10. se glasi:
§ 10. < Viki vii i k in pravilnik, kakor tudi njih premembe morajo se objaviti v uradnem listu dotične dežele in še v kakem drugem, kateri določi trgovinsko ministerstvo, in nabije v skladišči, kjer ga more vsakdo videti.
Paragraf vsprejme se nespremenjen.
Obravnava postave preneha in na vrsti je interpelacija poslanca Lienbacherjeva in drugov : In terpelacija je precej važna, zato jo poročam po vsem. Glasi se:
Interpelacija poslanca Lienbacherja in drugov <lo Nj. eksc. g. ministra justičncga. Z ozirom  na to,  da  je visokoj c. kr. najviše sodišče z razsodkom IG. novemb. 1888 br. 8511, Daniela B ,  katerega je Dunajsko deželno sodišče krivim izjavilo zločina poskušene zapelitve v krivo zvršenje oblasti službine s ponujanjem daril nadzorniku c. kr. drž. železnic, da bi se dobila služba, zaradi tega oprostilo,   ker uradniki  po dopisu od 26  aprila 1888, br. 14380,  neso uradniki državni v emislu § 101. k. z. in glede na to, da bi se po zakonu kaz. in naj veča zloraba in najhuše korupcije služabnikov železniških ne kaznovale, če uradniki c. kr. železnic državnih niti  v zmislu k. z. neso uradniki državni ali služabniki; glede na to, da taka nekaznjivost ne uniči le discipline v upravi 1 železnični, temveč privede najhuje posledice državi in družbi sploh, zlasti pa ljudem, ki se udeležujejo opravljanja  železničnega in proti temu bi se samo s kaznimi disciplinarnimi delovalo; glede na to, da je treba v tej zadevi posebnega varstva omenjenim javnim in privatnim interesom, vprašamo podpisani: Prisna Nj. eks. g. minister justični, da je v interesu javnem neobhodno potrebno, da se zmatrajo uradniki c. kr. železnic državnih vsaj v zmisli zak. k. kot uradniki ali služabniki državni in se kot taki obravnavajo in kako misli Nj. eks-celenca pomagati ti potrebi ?
Na Dunaji 10. febr. 1889. Podpisi. Interpelacija odda se ministru. V denašnji večerni seji obravnavala se je postava o skladiščih dalje.
Reči se mora, da rije stvar počasi dalje. Obravnavalo se je o 11. in 12. §.  O tem prihodnjič.
Posebno so zanimali v današnji seji odgovori ministra finančnega in naučnega raznim interpelacijam.
S časoma postale bo te pesni radi zastarelih oblik vedno bolj nerazumljive in treba jih je bilo razlagati; to je bil prvi uzrok, da so bo začeli Indi ukvarjati z razlaganjem jezikovnih oblik. Prvi indijski slovničar imenuje se Kautsa.
Največji slovničar Indov bil je pa Panini.#) Njegovo delo je tako popolna slovnica, da nima take noben jezik na svetu • tudi čudovitna Grimmova slovnica je ne doseže, kakor pravi Benfev. „To je najpopolnejša slovnica najbogatejšega jezika v najmanjšem obsegu, ki si ga moremo predstavljati." Obsega 4000 pravil v matematični kratkosti,***) ter se poslužuje še jednozložnih svojevoljno vsprejetih izrazov za slovnična zaznamovanja, tako naznanja beseda tin osebno končnico, sup sklon, lat sedanjik, lit pretekli čas, lut prihodnji čas, lot velevnik itd.
*) Izdal ga je BHktlingk dvakrat; prva izdaja, 2 snopiča obsegajoča, Bonn 1839—40, druga ravno sedaj dodelana v 10 zvezkih.
**) Benfev. Geschichte der Sprachwissonschaft, Mlin-cben, 1869; p. 77.
•**) Indijskega slovničarja je baje bolj veselilo, da je premogel pravilo le za jeden zlog krajše izraziti, kakor oe se iou je sin narodil. (Dalje prih.)
Dunajevski odgovarjal je petim interpelacijam, tikajočim se vprašanj davčnih. Dr. Gautsch odgovoril je interpelaciji poslanca Fussa zaradi odločbe proti pedagogieuemu listu „Flir Schule und Haus", v katerem se prepoveduje sodelovanje pri tem listu učiteljem in osobam učiteljskim. Minister pravi, da bi naučna uprava ne izvrševala dolžnostij svojih pošteno, če bi pripustila, da bi publikacije take, ka-keršne se nahajajo v tem listu, uživale kakeršno koli priporočilo oficijalnega značaja. Živo odobravanje na desni, nezadovoljnost mej levičarji.
Dr. Fus8 predlaga nejevoljen, da se o tem odgovoru ministrovem debatuje v prihodnji seji. Predlog se s 122 glasovi proti 92 ovrže.
Posl. dr. Fuss zakliče : Vidimo se še v debati budgetni.
Prihodnja seja v soboto ob 11. dopoludne.
Justičui odsek državnega zbora skončal je generalno debato o predložbi vladni zaradi ustmenega sumarnega postopanja in sklenil obravnavati o tej predložbi vladui v debati specijalni.
V odseku budgetnem obravnavala se je mej drugim zadeva, jako važna tudi za naše kraje.
Minister poljedeljstva odgovoril je namreč o pitanji dr. Megerje-vira zaradi poduka poljedelskega po potovalnih učiteljih. Minister je obljubil to važno zadevo urediti, in sicer po potrebah in okoliščinah posameznih dežel.
Potem se razpravlja prevažna zadeva : phvllo-xera vastatrix.
Resolucijo o tej stvari stavila sta, kakor znano gg. poslanca Pfeifer in Ftirnkranz.
Poročevalec predlaga na mesto te resolucije:
1. C. kr. vladi se naroča, da pomnoži hitro poskuse s trdnimi ameriškimi trtami in pouk o sajenji trt, pridobitev raznih in korenih trt inozem skih in pristnih američanskih in kakor hitro mogoče prouzroči, da se oddajo trtice v to namenjene kakor mogoče ceno, da v slučajih posebnih tudi zastonj.
2. C. kr. vlada se naroča, da preudari, če bi ne bilo umestno, da se vinogradom, poškodovanim po phylloxeri, oziroma onim, ki se stoperv nasade, olajša davek zemljiški, kar bi utegnilo posebno pripomoči v rekonstrukcijo dotičnih vinogradov.
3. Ce bi ne bilo dobro, da se uvede postava za posilne družbe v pridobitev infekticidit in drugih sredkov, v napravo šol trtnih po posredovalcih mej državo in osobami privatnimi.
4. Če ne bi bilo mogoče, z ozirom na vedno večjo potrebo olajševanj pri uvažanji trt emeri-čanskih premeniti določil konvencije Genevske in Bernske ?
Minister grof Falkenhavn pravi: Vlada ukvarja se jako pridno in skrbno s trtnim vprašanjem. Vestno motri vbo dogodke in poudarja, kako pomoči. Kolikor se je do sedaj prepričala, se ne more trt američanskih naravnost priporočevati. Skrb ji je le, da dolžnost, da pridno poskuša in preudarja.
Politični razgled.
Mol Tanje dežele.
V Ljubljani, 18. februvarja.
Nemški liberalni listi dokazujejo, da so vse določbe "VVindthorstovega predloga o pouku verona-uka v ljudskih šolah že obsežene v avut rij aken* NolMlteiu zakonu in torej ni nobenega povoda da bi se preminjal Šolski zakon. Nemški konservativni listi so pisali, da ima Prusija konfesijonalno šolo, a VViudthoistov predlog nas poučuje, da je bila pravica cerkve glede veronauka v Prusiji mnogo bolj prikrajšano nego v Avstriji. Res se mora čudno vsakemu zdeti, du nemški konservativni listi toliko pišejo o brezverski šoli, ko je pri nas v šoli že vse uresničeno, kar v Prusiji žele!
Ogerivka opozicija se ravno po pregovoru : „železo je treba kovati, dokler je vroče". V zbornici se dan na dan ponavljajo napadi na vlado. Nič ne pomaga, da je Tisza obljubil, da bode spremenila vlada §. 14. vojnega zakona. Opozicija hoče, da Tisza odstopi ali se pa vsaj razpusti zbornica in razpišejo takoj nove volitve. Prebivalstvo je sedaj tako razburjeno, da bi gotovo ne dobila veČine vladna stranka, čc bi v kratkem bile volitve. Po ulicah razsajajo dijaki in mob in kličejo »proč s Ti8zou. Policija je razganja, a to daje povod mnogim interpelacijam v zbornici, v katerih se zahteva, da se policijsti kaznujejo, ker nezakonito postopajo. Če Tisza kaj opravičuje policijo in obsoja izgrede, mu pa kličejo, da je tudi on narod nagovarjal, da naj demonstruje, dokler je bil v opoziciji. Tiszevo stališče se vidno maje, njegova stranka se vedno manjša, ker vladni pristaši pristopajo k opoziciji.
V u aitf e države.
Ko je zadnje dni bil princ Ferdinand v Plov-divu je bolgarska opozicija mu izročila pismo,
v katerem zaliteva, da naj pokliče drugo ministerstvo. Bolgarski opozicijonalci bi se zadovoljili tudi s tem vladarjem, da le .sami dobe krmilo v roke. Princ jim pa najbrž ne bode izročil vlade, vedoč, da bi mu bil Stainbulov v opoziciji nevarnejši nego so mu Cinkov, Karavelov in Radoslavov. Stambulov je energičen mož, kar je že tudi večkrat pokazal in ima v Bolgariji jako mnogo pristašev, kajti drugače bi B6 držati tako dolgo ne mogel.
Zbornica riiiiiamsk a je zavrgla z jednim glasom večine predlog, da se prejšnje mnisterstvo postavi na zatožno klop. Predlagatelji pa 8 tem neso zadovoljni in hočejo svoj predlog ponoviti v nekoliko preme njeni obliki. Nadejajo 8e, da bode zbornica pritrdila predlogu, če iz njega izpuste glavne politične točke, ter predlagajo, da se proti mini-sterstvu začne preiskava le zaradi rušenja navadnega prava.
Predsednik franeonkl ima velike težave. Poklical je že več veljavnih mož, pa vsakdo se brani sestaviti novo vlado, ker ve, da bi se pri sedanji k. stavi strank obdržati ne mogel, če se izreče za revizijo, mu bodo nasprotovali oportunisti, če se izreče proti reviziji, mu pa bodo radikalei. Monarhisti bodo pa glasovali proti vsakej vladi. Nova vlada bode najbolje storila, če bode kar razpustila sedanjo zbornico, s katero ni mogoče vladati, naj že po tem prihodnje volitve izpadejo kakor koli. Če bodo Bou-langer in njegovi pristaši dobili večino, bode se moial potem umakniti Sadi Carnot, če pa bodo propali, se pa zna še obraniti republika. Boulanger sam čuti, da se ni prav gotov zmage, sicer bi tako ne miroval, ko se je Pariz izrekel zanj. V severni Frauciji ima jako mnogo pristašev, manj naklonjeni so mu pa na jugu, zaradi tega pa hoče potovati po južnih pokrajinah, da tudi ondu pridobi prebivalstvo zase.
Priznati se mora, da je najbolje organizovana stranka v Wiu«*iji katoliški centrutn. Veliko je že prestala prejšnja leta, knez Bismarck je napenjal vse sile, da bi jo uničil. Pri vsacih volitvah so se pa vračali v nemški dižavni in pruski deželni zbor katoliški poslanci v istem številu. Niti moža neso zgubili. K»ko je Bismarck s svojo silo druge stranke potlačil, vidimo. Svobodomiselna stranka je nekdaj bila mogočna, ako se je zamerila Bismarcku, je kmalu se skrčila v neznatno frakcijo. Proti katolinkej stranki ni imel železni kancelar jednake sreče. Ta stranka hodila je vedno svojo pot. Podpirala je vlado, če jej je ugajalo, pa tudi nasprotovala jej, Če se jej je boljše zdelo. Dosegla je velicih uspehov. Ves čas je bila složna mej seboj, samo ko je šlo za septennet se je kazal nekak razpor mej njo. Kazalo se je, da bode tisti razpor kmalu pozabljen in bodo vrste katoliškega centra se zopet tesno sklenile. Zadnji čas se pa kaže zopet razpor, sicer še le v kalu, a vender utegne za stranko osodepolen postati. Šlezijski ple-menitniki hočejo se odloČiti od Ht ranke in se pridružiti kartelu vladnih strank. Ta razpor bi pa gotovo jako oslabil centrum, če tudi bi ga Še ne pripravil ob ves upliv. Vladni pristaši se močno prizadevajo, da bi razcepili centrum in utegne se jim posrečiti. S tem bi vlada dobila zopet večjo moč v roke. Če se pa poprej katoliška Btranka ne razcepi, se bode pa, ko zgubi svojega škušenega vodjo Windt-horsta.
Novejša poročila inSr«>«iii je Azije* zatrjujejo, da položaj ob afganskej meji nikakor ni tako napet, kakor se je poročalo. Afgani bodo kmalu odmaknili od ruske meje svoje čete, ki pa neso tako velike, kakor se je zatrjevalo. Sploh ni nobenega povoda misliti, da bi se v Srednji Aziji rušil mir.
Dopisi.
Iz MEctlik« 14. februvarja. [Izv. dop.] Ko se je bila potrdila vest o preveliki zgubi ljubljenega prestolonaslednika cesarjeviča Eudolfa, razobesili so v znak žalosti vsi tukajšnji uradi črne zastave in mestni zastop izrazil je takoj brzojavno c. kr. okr. glavarju v Črnomlji najtopleje soža-ljenje o zgubi, ki je prehudo zadela celo Avstrijo. V farni cerkvi zvonilo se je z vsemi zvonovi tri dni in prenehale bo takoj vse veselice.
Danes dopoludne ob 8. uri služil je gospod prost Franjo Dovgan v farni cerkvi v Metliki slovesno žalno mašo. V sredi cerkve postavljen bil je bogato razsvetljeni z državnim orlom in cesarsko krono okrašeni „castrum doloris". Zbralo se je toliko žalujočega pobožnega ljudstva, da je bila cerkev prenapolnjena.
Oficijalno udeležili so se: vsi uradniki c. kr. okrajne sodnije, c. kr. davkarije, c. kr. notarijata, poštnega in brzojavnega urada in c. kr. žandarmerija; mestni zastop v polnem številu, krajni šolski svet, vodja tukajšnje čveterorazredne ljudske šole z vsemi učitelji in vso šolsko mladino, katera je imela črne trakove na zastavi; vsa uniformovana prostovoljna požarna hramba Metliška s črno preprečeno in črnimi trakovi obdano zastavo; bratov-šina sv. resnega telesa 8 svečami; zadruga obrtnikov in pomagačev.
Gospe bile bo v črni žalni obleki. Pred povzdigovanjem pela se je jako ganljivo pesem „Jamica tiha" potem „Blagor mu" ; pri „liberi" priklonili sta Be globoko obe zastavi, to je pož. brambe in šolske mladine. Vsi udeleženci molili so v globoki žalosti za blagor duše pokojnega cesarjeviča.
Iz Sloveiijega gruden 17. februvarja. [Izv. dop.] Tudi na oglih našega mesta pribita je bila tiskana zahvala našega Cesarja vsem narodom za izkazano sočutje o priliki smrti cesarjeviča Ru dolfa. — Odrezana pa je bila slovenska in prilepljena le nemška polovica; od namestnikovega imena „Klibeck" ki je bilo tiskano deloma pod nemški deloma pod slovenski tekst, bere se zdaj le neck".
Gotovo je to predrzno in  samovoljno ravna nje, ki ne ugaja blagemu namenu cesarjevemu, kateri se je hotel zahvaliti tudi  Slovencu,  ne samo Nemcu.
Obžalujemo moža, naj že kdor si bodi, da ni mogel svojega sovraštva do Slovencev zatajiti o tej priložnosti ko še vsi narodi žalujejo s svojim cesarjem.
Mislimo, da tudi pošteni Nemci ne morejo pohvaliti in odobriti takega postopanja. Slovenci spoznajte svoje prijatelje 1
Iz Šeut Vidu nad l,jul>l juno 14. febr. (Požarna bramba v Šent Vidu nad Ljubljano) je bila priredila dne 10. t. m. prvo tombolo brez plesa. Napovedan ples je bil zaradi žalovanja po cesarjeviči Rudolfu izostal.
Devetdeset delavnih in do dvajset podpornih udov bilo je pri tomboli navzočih. Število samo torej znači, da so tla v Šent Vidu za to društvo kaj ugodna, akoravno se je bil izrazil pri višji instanci nek tukajšnji obče znani zloglasni mogotec, da je vse občinstvo proti požarni brambi, in da se le bolj majhni pritlikavci s to novo nebodijetreba ukvarjajo.
Temu mogotcu pa mu na to njegovo lažojivo izjavo zakličem: „ Kakor brez tebe neboditetreba cveteta in sad prinašata že dve tukajšnji društvi, isto tako bode cvetela in prinašala blagor in pomoč tudi naša prostovoljna požarna brambu vsem našim občanom. Zadolčan.
Domače stvari.
— (Hujskanje na leci.) Bojeviti naši kaplani prinesli so ČasnikarskoVpolemiko že v cerkev. Kaplan Kalan je včeraj dopoludne v Trnovski cerkv i Btrastno ščuval proti našemu listu in rotil vernike, naj ga pusto. Ni nam znano, je li to Btoril po višjem ukazu ali po svoji vročekrvnosti, a preverjeni smo, da bode vsakdo obsojal tako početje. Cerkev in leca pač nesta pravi prostor, kjer bi se šopirila politična agitacija in slovesno moramo protestovati proti tacemu nekvalifikovanemu postopanju, kajti, ako se že z lece prepovedujejo taki ščuvalni napadi, potem si lahko mislimo, kako se godi — v spovednici. Dasi dobro vemo, da Kalanov glas ne sega v nebesa, vender mislimo, da za njegovo početje ni boljše kritike, nego znani Greuterjev medmet.
— (Gospoda Josipa Gorupa,) veleduš-nega dobrotnika Slovencev, imenovala je občina Dol dne 20. januvarja svojim častnim občanom. Včeraj dne 17. februvarja pa „Bralno društvo" v Dolu svojim čustnim članom. Slava 1
— (Umrla) je včeraj zjutraj v Ljubljani gospa Manja Lenarčič, rojena Simon, iz odlično narodne, zlasti na Vrhniki in v Ljubljani poznate in spoštovane obitelji. Lahka jej zemljica!
— (Na Poljanah) umrla je včeraj gospodična Lucija Vidic (Korenova Cilka) v 88. letu dobe svoje. Vsled njene smrti prišlo je njeno lepo in obširno posestvo v prave roke.
— (Vodstvo družbe a v. Cirila in Metoda) je imelo dne 13. februvarja svojo XXIV. sejo. Navzočni: Prvoraestnik: Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan M u r n i k, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Tavčar, dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Ž log ar (zapisnikar). Od razsodništva: Dr. Fran Papež in Fran Povše. — Prvomestnik naznanja, da je povodom pretresljivega dogodka v Najvišji cesarski rodovini v imenu družbe sv. Cirila in Metoda pri visokem c. kr. deželnem predsedništvu izrazil globoko sožalje, kar vodstvo odobravajo soglasno vzame na znanje ter sklene, da se ta izraz lojalnosti zabeleži v denašnji sejni zapisnik. — Blagajnik dr. Vošnjak naznanja, da je bilo društveno
nadzorništvo povabljeno, za 1. 1888. sklenjene račune pregledati. Dne 23. januvarja sta dva nadzornika to storila ter našla vse v redu.   Po nadzor-ništvu  pregledani in potrjeni  račun  objavil bode svojedobno družbeni „Vestnik".   Nadalje poroča o nekaterih prošnjah za podporo,  ki se uslišijo. — Tajnik A. Žlogar poroča o tekočih zadevah od zadnje seje,  pojasni, kako so bili sklepi izvršeni, koliko darov je mej tem dospelo društvu — 100 gld. od neimenovanega duhovnika v slovenskih gorah za uspešneje  izdavanje društvene   knjižnice, državna obveznica za 50 gld. od rodoljubnega posestnika Jos. Koširja iz Kranjske gore in volilo 100 gld. pokojnega župnika P. Terana, ki pa še sodnijsko ni naznanjeno.   Omenja, da sta zglašeni novi podružnici: Sv. Lenart v Slovenskih goricah na Štajerskem in Greta Barkovlje-Rojan pri Trstu. — Društveni izkaz za 1. 1888. je bil v zmislu dotičnega zakona poslan slavnemu magistratu Ljubljanskemu, iz katerega je razvidno, da je bilo pri vodstvu uknjiženih podružnic 80 s 6176 družbeniki. — Odbornik dr. Tavčar poroča o napadu „Neue Freie Presse" z dne 23. januvarja v dopisu iz Gradca, v katerem se trdi, da je grof 1 gn a ti j e v, predsednik slav-janskega blagotvoriteljnega občestva, tudi pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda ter v zvezi z društvenimi voditelji ter da družba dobiva od tega občestva podporo in da društvo agituje za slovansko liturgijo. Vodstvo je koj, ko je bilo na to opozorjeno, poslalo redakciji „Neue Freie Presse" popravek, v katerem zavrača tako nesramno obrekovanje, a dozdaj ga „Presse" še ni objavila. Zato je  treba   postopati  v zmislu   tiskovnega zakona (§§ 19, 20, 21). Sklene se, naj odbornik dr. Tavčar dožene to zadevo, če treba tudi po sodnijskej poti. — Odbornik dr. vitez Bleiweis  poroča o neki prošnji s Koroškega; uslišana je pod že stavljenimi pogoji. — Odbornik J. M ur ni k poroča o Tržaški šoli.   Sklene se, da se razpišeta dve učiteljski službi s 600 in 500 gld., ker se prihodnje Šolsko leto šola razširi z II. razredom. Za II. mesto sme se nastaviti tudi učiteljica. — Odbornik Mo6-n i k poroča o neki prošnji za podporo, ki se dovoli. — Po prvomestnikovem predlogu se izreče mnogim rodoljubom, ki so se posebno žrtvovali v društveno svihe, vodstvena zahvala.   Sklene se, da bodo za naprej  vodstvene seje redoma vsako prvo sredo v mesecu, le ako bi bil takrat praznik, ali bi seja vsak mesec nemogoča bila, prestavi se seja na dru gega meseca prvo sredo. Na tak način podružnična načelništva in rodoljubi najbolje vedo, kdaj jim je poslati nasvete in prošnje, da se prej rešijo.
— (Častnim občanom) na Blokah bil je veledušni gospod Josip Goru p imenovan dne 11. februvarja.
— (Slovensko gledališče.) Na korist igralki gospodični Sofiji Zvonarjevi in igralcu Antonu Danilu predstavljal se je včeraj igrokaz „Lowoodska sirota". Občinstvo porabilo je to priliko, da je obema beneficijantoma izrazilo svoje simpatije in hvaležnost svojo za mnogo prijetnih ur in za njijine zasluge za dramatiko slovensko. Gospodično Zvonarjevo vsprejelo je takoj pri nastopu s ploskanjem in živioklici ter jej poklonilo krasen venec, šopek cvetlic in znatno darilo, g. Danila pa je odlikovalo z dvema vencema in živahnim priznanjem. Predstava bila je jako dobra. Naslovno ulogo igrala je gospodična Zvonarje va, lorda Roche-stra pa g. Borštnik. Ker sloni vsa igra na teh dveh osobah, je jako naravno, da je bil uspeh izreden. Gospodična Zvonarjeva in g. Borštnik igrala sta kot umetnika. Jako ugajala sta nam gospodična Gostičeva (gospa Reed), in g. Danilo (Steen-worth), ki pa je imel le kratko ulogo. Gosp. K o-celj (Blackhorst) igral je vrlo, kakor vselej. Pred-stavljalcev ostalih ulog ue omenjamo, ker so dotične uloge deloma kratke, deloma pa bile nedostatne.
— (Vodnikov ples.) Odbor narodne čitalnice Ljubljanske naznanja vsem članom in prijateljem društva, da se ima vsled cesarjevičeve nenadne smrti na nedoločen čas preloženi Vodnikov ples vršiti v soboto dne" 23. februvarja. PoBebna vabila se ne bodo razpošiljala; brezplačni pristop imajo tudi po društvenikih upeljani gostje. Godbo oskrbljuje c. kr. vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer.   K prav mnogobrojni udeležbi vabi
odbor.
— (Kegljačka zaveza „Edinost") priredila je preteklo soboto svoj „plesni venček", ki se je vredno pridružil prednikom svojim. Udeležba
bila je Bkoro jednaka, kakor lani, prvo četvorko plesalo je 44 parov, glede elegance in krasote plesalk zdel se nam je letošnji venček celo sijajneji od lanskega. Plesalke in plesalci zabavali so se izvrstno, isto tako tudi gledalci. Odbor „Edinosti" sme biti na vspehu ponosen, priredil je fino do ranega jutra trajajočo veselico, katere se vsak udeleženec z veseljem spominja.
— (Občina Dolenjavas pri Ribnici) imenovala je v svoji seji dne 17. t m. gospoda Josipa Gorupa, mecena na Reki, svojim častnim občanom.
— („Vodnikova beseda" v „Šišenski Čitalnici") v Koslerjevi zimski pivarni, bogato razsvetljeni in olepšani z zastavami, zrcali, alikami, bršljinom in kipom Vodnikovim z lovorovim vencem, bila je včeraj zvečer. Pevski in muzikalni del besede vršil se je dobro in lepo. Poleg primernih zborov moških, mešanih in ženskega trospeva vzbujali so posebuo zanimanje prolog, čveteroročna igra na glasoviru in opereta. Posebne zaslugo stekli so si poleg marljivega pevovodje g. Govekarja, pevcev in pevk, takrat še posebno gospodična Zadnikova, kot jako spretna igralka na glasovirji, gosp. Peter Bizjan s prologom in g. Škarjevec kot dekorater. Opereta „Graščak in kmeta" dopala je tako, da se je morala ponavljati in da se je še v tretje zahtevala, katerej želji se pa ni moglo ustreči. Pri tej besedi pokazal se je znaten napredek delujočih sil društvenih in vsa hvala jim gre za požrtvovalnost.
— (Iz Slovenjega Gradca) 18. februvarja. Vsled pritožbe tukajšnjih Slovencev je c. kr. okrajno glavarstvo ukrenilo, da se mora tiskana zahvala cesarjeva cela (slovenska in nemška) prilepiti. Tukajšnji občinski urad je ta ukaz tudi že spolnil.
— (Ameriške trte) iz trtnice pri Kostanjevici oddajo se po 6 gld. za 1000 ključev in po 10 gld na 1000 ukoreninjenih trt. Ključi se smejo oddajati le v kraje, kateri so že okuženi od trtne uši, ukoreninjene trte pa le s posebnim dovoljenjem poljedeljskega ministerstva. Ker se je za vrste Solouis in York Madeira oglasilo v Kostanjevici že toliko kupcev, da jih tam ni več dobiti, dovoljuje poljedelsko ministerstvo, da se oddajajo iz trtnice na Bizeljskera. Riparie, katera je najbolj stanovitna proti trtni uši, se menda lahko še dovolj dobi v Kostanjevici.
— (Notranjska posojilnica v Posto-jini) imela je dne 10. t m. svoj redni občni zbor. Po sklepu občnega zbora razdeliti se ima čisti dobiček 1. 1888. sledeče: Deležnikom izplača se po primeri uplačanih deležev po 47« % dividende, kar znaša 371 gld. 91 kr. ravnateljstvu po § 14 društvenih pravil 42 gld. 83 kr in ostanek 443 gld. 3 kr. pripiše se reservnemu fondu, kateri znaša s 1. januvarjem 1889 2533 gld. 3 kr. — Dividenda izplačuje se vsak uradni dan, to je vsak petek. — V ravnateljski odbor bili so voljeni gospodje: Peter Kraigher, trgovec in hišni posestnik, ravnateljem: Alojzij Kraigher, trgovec in deželni poslanec, blagajnikom; Fran Kuttin, trgovec in hišni posestnik, kontrolorjem; Ferdo Gaspari, ces. kr. okrajni živinozdravnik in hišni posestnik, in Fran Kogej, trgovec in hišni posestnik, odbornikoma, vsi iz Postojine. V nadzorstveni pagg.: Fran Križaj, trgovec in posestnik v Sv. Petru na Notranjskem; Josip LavrenčiČ, posestnik v Ljubljani; Anton L o de s, nadlogar v Buknji; Gregor Pikel, trgovec; dr. Ivan Pitamic, odvetnik, in Miroslav Vičič, uadžupao in posestnik, zadnji trije iz Postojine.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 17. februvarja. Opozicijski sprevod po mestu vršil se brez nereda. V sprevodu bilo do 30.000 osob. Na čelu bili so policisti, za njimi zastavonosci, poslanci nezavisne stranke, vseučiliščna mladina in nešteta množica. Sprevod pomikal se mej neprestanimi eljenklici in pevanjem po ulicah. Pred kluboma zmerne opozicije in nezavisne stranke bili govori, pred klubom liberalne stranke, čuli so se burni klici: Abzug Tisza! Nasproti kraljevemu dvorcu bila velikanska ovacija cesarju. Množica se je odkrila, nagnila zastave in navdušeno cesarju klicala „eljeul"
Budimpešta 17. februvarja. Policija dovolila sprevod, ko so prireditelji in nekateri poslanci prevzeli poroštvo za mir in red. Sprevod trajal od 4. do 6. ure.
Razne vesti.
* (Sreberne poroke) bodo se letos praznovale 4 v knežjih rodbinah evropskih. Dne 12. maja mine 25 let, kar se je poročil nadvojvoda Josip s princesinjo Koburško, dne 22. pa odkar se je poročil knez Jurij Lobkovic s prineesinjo Ano Liechtensteinsko; dne 30. bode slavil princ LouiB Filip Orleanski svojo sreberno poroko s princezinjo Elizabeto de Montpensier in dne 15. oktobra bode 25 let, ko se je poročil Ludovik Gaston Orleanski, grof Eu, h princesiDJO Elizabeto bradlijsko.
* (V tabačni tovarni) v Landskronu na Češkem naredilo je lansko leto 1600 delavk 72 milijonov sinodk in 20 milijonov smodčic.
* (Za pravdo)  proii kavarnarju Juliju Brauneisu v Znojmu, Ki je usmrtil svojo mater, nabralo se bode  silno  veliko gradiva,  ker je pre iskovalni sodnik dozdtij že zaslišal nad 200 prič
* (Sam ou m or p le m e n i te gospe.) Zasob-nico pl. Berto Hilttnerjevo našli so 16. t. m. ob 9 uri dopoludne v njenem stanovanji na Dunaji v postelji mrtvo. Dognalo se je, da se je nesrečna 46 letna vdova zaradi neugodnih gmotnih razmer sama dvakrat v prsi ustrelila.
?
murnu zvon"
H toj i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
39U&5
T II.j o i s
16. februvarja. Pri Slonu   Duldtier, Polaček, SehiJtz, WornigBhnn x Dunaja.
Pn Muli«* i: I'm s ni k ur ml., Prašni kar st. iz Kamni ka. — Lowy z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
16. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	730 1 mm. 788*9 mm. 737 0 mm.	— 1-8-C 1-2« C — 3-4° O	si. svz si. zah. si. vzh	obl. ll.jrtS. jas.	0 00 mm.
.o i 7. zjutraj 1 «2 i 2. popol. 1 9. zvečer | - I		789*9 mm. 7:W 1 mm. 741 2 M.	— 7<rc l^C — «4° C l	ll, zah. »1. vzh si. vzh. I	obl. 1 ohl. d. jas. 1	0 00 mir. 1 1
Srednja temperaturu pod noruialoui.
-1-3° in —3*2°, za 1 0n in 2'9°
dne" 18 februvarja t,. 1. (Izvirno telegrafično porodilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.  8330     — gld.
Srebrna renta.....„ 83 5*0 —
Zlata renta....... 111*86 — „
6l/„ marčna renta ....     „ 9890 — a
Akcije narodne hatike.       .     „ 88<5-— — „
Kreditne akcija.....                         „ 312 10 — „
London........, 121*25 — „
Srebro........                                   , —*— — „
Napol.........                                      , 9-58 — ,
C. kr. cekini  ....            „ 5-(i6 — „
Nemške marke   ....         t 59*90 — „
4u/0 državno srt-*ke ie I. 185 4 260 gld. 13H gld
Državne srečke iz 1. IHB4 UK>   „ 1H1 „
Ogerska zlata renta 40/„   .   . ... 101 „
Ogerska papirna renta .V/0   . ... 94 „
5" , Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 104 „
Dunava reg. srećke 5°/0   .   . 100 gld. 123 „
Zemlj. obt. avstr. 4'(1°;0 zlati zaat. listi . 121 „
Kreditne sret-ke ..... 100 gld. 184 „
RudoHove srečke..... 10 2'J „
Akcije anglo-avstr. banke   .   . 120 „ 128 ,,
Trammw»y-drufit. velj. 170 gld. a v.    . 235 „
danes
83-30
8390 111*86
9880 884-— 31120 191*26
058«/, frBH
59 25 95 kr.
35
75
50
50 ,,
25 ',!
60 „ 25 ,,
Tnžnim sercem naznanjamo vsem prijateljem in znancem bridko izgubo naso proljubljene tete, stare tete, sestričine itd., gospodičino
LUCIJE V IDI C,
pocestnice,
katero je neskončno Vsegamogočni danes ob 1 a6. uri popoludne, v 88. letu njene starosti, po dol-gej mučnej bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, izvolil poklicati k sebi.
Truplo di-age ranjke bodo dne 19. februvarja t. 1. ob */46. uri popoludne prepeljano iz lastne hifie St. 26 na Poljanah na mirodvor in ondi položeno v lastni grob k večnemu počitku.
Sv. raaae zadušnico za blagor umrle služile Be bodo v raznih cerkvah.
Ranjko priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani dne 17. februvarja 1889.
^123} Žalujoči ostali.
Namesto vsake posebne objave.
T
fužnim srcem javljamo prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma sestre, tašče in stare matere, gospe
MARIJE LENARČIČ roj SIMON
katera je po dol^i hudi bolezni, v 56. letu dobe svoje, previđena s svetimi zakramenti, danes ob 61/,. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage nam pokojne preneslo se bo v torek, dne 19. t. m., ob 4. uri popoludne iz hiše št. 9 na Poljanski cesti na mirodvor k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice služile se bodo v raznih cerkvah.
Nepozabljiva pokojna priporoča se pobožnemu spominu.
V LjUHLjANI, dne 17. februvarja 1889.
Josip, Andrej,
sinova.
Marija Bavdel roj. Lenarčič, Ivana Kramer roj. Lenarčič, Franja Gregorič roj. Lenarčič, Ana Mathian roj. Lenarčič, Julija Lenarčič,
hčere.
Pavel Simon,
brat.
Ivana Wolf roj. Simon, Ana Ekl roj. Simon, Jera Fixel roj. Simon,
sestre.
Pavel Bavdel, Ernest Kramer, dr. Vinko Gregorič, Ivan Mathian,
zetje.
Ana Lenarčič roj. Kotnik, Otilija Lenarčič roj. Koydl,
sinahi.
Milan, Zora, Uroš, Franja, Leopoldina, Emil, Rihard,
unuki. ;119)
D       t) t)
25 I«"«***« 1 no |>i*at li.—io.
Dr. Ivan Omulec,
(121-1)
odvetnik v Ormoži.
domaČe perutnine.
Z mlekom pitane štajerske kapune K gld
n       Polarde „ »        n n       purane „
r>     *»        n n       race „
Nadalje perje od kauunov brez peruti „ Velike gozdne jerebe .   .   .   komad po
Škarjevce....... „ „
razpošilja proti povzetju
.Tosii) Itobitseh v Mariboru.
1.10 1— 1.—
—.80 —.95
— 20
— 90 1.40
(99—4;
Brnsko sukno
za elegantne
poilaflanste in poletne obleke
v o«lreziiiiE po 3-10 m, to je po 4 Dunajske vatlu vsak odrezek, kateri stane
žjy kI<i. -ft.so it fine '^Swj *^i«i. e.— ia ii',.-jš.- ^w
iJt9£~ 7.75 i/, jaku fiuu ~<R»y
§}C 10.50 iz naj finoj
pristne ovčje volne.
Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni loden, blago za livreje, blago Iz sukanca, ki se sme prati, fino in najfiut jfie črno sukno za salonske obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju znesku kot redna in solidna dobro znana (106—2/
zaloga s-u-lczia,
SIEGEL-IMHOF v BRNU.
Izjavit: Vsak odrezek je 310 m dolg in 13G cm
širok, torej zadostuje za celo inoSko obleko. Tudi se podije vsacega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da se podijo ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. ^ZZH Uaorcl zastonj ln frnuko. ****ZT*ZZ!
i
Y „Narodni Tiskarni" ¥ Ljubljani
prodajajo se
C I
l>o znižani ceni.
1. zvezek: Doneti brat. Roman.
2. zvezek: 1. Jurij Kozjak, slovenski janičar.  Povest iz
15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljico in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
DOVest i/, časov lutrovsku reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Niiiukova ženitev. Humoristična povost iz narodnega življenja. —
V. (lolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozldvska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz staro zgodovino.
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest iz  domačega življenja
kranjskih Slovenoev. — II. Grud Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest i/. 16. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz H>. stoletja. - IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. 01>raz iz naloga mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domaćeg;« življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Prta iz življenja rotitičnega agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-
tenbah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovino.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po 1 gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., ij za vezani  10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (37—28;
.NARODNI TISKARNI"
*v Xjju."fc>lja,-n.i, Gospodake ulice 12. Gospodske ulice 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago t in Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".