INTERVJU Kardiolog Janez Poles: »Denarja v zdravstvu je dovolj« Str. 22-23 NASA TEMA CELJE CT\ Pretresljive zgodbe julijskih neurij str. 12-13 Nov poskus reševanja onesnaženega okolja str. 6 ^ 2 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 30 / Leto 78 / 27. julij 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si 7 let Mozirska koča ponovno zasijala na robu gozda Ko je pred dvema letoma in pol javnost, planince in domačine pretresla novica o nesrečnem požaru, v katerem je zgorela koča na priljubljeni točki pohodnikov, so bili vsi najprej pretreseni in užaloščeni. Vendar ni minilo dolgo, ko se je zbrala ekipa planincev ter s prostovoljnim delom s pomočjo šmihelskih kmetov, Občine Mozirje, civilne zaščite, društev, prostovoljcev in donatorjev začela pisati novo zgodbo. V nedeljo je bilo slavnostno odprtje nove Mozirske koče na Golteh. Str. 8 t . ✓ f. -v Л -- : Spi?» X-*-' WP1 «w äffest a ^hSK' i PRILOGA LASKO KRONIKA Milijon za zdravstveni dom še vedno na voljo Str. 7 Kolesarske nesreče se vrstijo Str. 14 IV SPORD 2 AKTUALNO ZADETKI »Ameriški astronavt in pilot Randy Bresnik, ki je bil že večkrat na misijah v vesolju, ima slovenske korenine. Njegovi predniki so živeli na Ljubnem in v Lučah. Ponosni smo, da je v vesolje ponesel tudi zastavi omenjenih občin.« Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno »Opažam, da vedno več ljudi posega po alternativnih metodah zdravljenja, kot je homeopatija. Temu ne nasprotujem. Dejstvo je, da je k bolniku treba pristopati celostno, tudi psihični vidik človeka je zelo pomemben v procesu zdravljenja.« Janez Poles, primarij, kardiolog »Pri pridelovanju jago-dičevja in lešnikov moraš biti vztrajen. Zaradi začetnih stroškov je treba najprej nekaj let delati samo za to, da se znajdeš na pozitivni ničli.« Miran Jezovšek, pridelovalec ameriških borovnic »Bolj ko se bližam zlati maši, vidim, da je res maša zlata in ne jaz. Sem pa hvaležen Bogu, da sem bil izbran za to.« Drago Svetko, zlatomašnik »Kadar je posredovanje dolgotrajno, se gasilci vsakih nekaj ur menjajo. Delamo torej v več izmenah. Nemalokrat se zgodi, da gre gasilec po opravljenem delu v službo.« Sebastjan Koper, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Velenje ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Gasilci so tako pomagali pri odstranjevanju posledic neurja v šentjurski Novi vasi. (Foto: Tone Kukovič) Samo v občini Vojnik bo škoda večmilijonska Takšnega razdejanja marsikje ne pomnijo Letošnji julij si bomo zapomnili po neurjih z močnimi nalivi, vetrom in s točo. Takšno vremensko dogajanje je na Celjskem v minulih dneh podiralo drevesa, zalivalo kleti in razkrivalo strehe stanovanjskih in gospodarskih poslopij, nastala je škoda na komunalni in cestni infrastrukturi. Pri odpravljanju posledic med drugim pomagajo člani prostovoljskih gasilskih društev, predstavniki javnih podjetij, v Vojniku tudi pripadniki Slovenske vojske. BARBARA FURMAN, TATJANA CVIRN, TINA STRMČNIK Podrta lipa je v torek tako zaprla in poškodovala Splavarski most v Celju. Sodelavci Zelenic so se hitro lotili urejanja razmer. (Foto: arhiv MOC) Veliko dela so imeli minule dni delavci podjetja Zelenice Celje. Med drugim je neurje razdejalo tudi pot okrog Šmartinskega jezera. (Foto: arhiv MOC) »Takšnega razdejanja ne pomnim! Kot bi padla bomba in uničila vse pod seboj,« je razmere v vojniški občini pred dnevi opisal župan Občine Vojnik Branko Petre. Neurje, ki je v občini Vojnik pustošilo v noči s četrtka na petek, je povzročilo večmili-jonsko škodo. Župan Branko Petre sicer pravi, da je o končni oceni še prezgodaj govoriti, a je že jasno, da takšnega razdejanja na Vojniškem niti najstarejši prebivalci ne pomnijo. Močni nalivi, toča in orkanski veter so pustošili od Lember-ga mimo Nove vasi in Vojnika proti Bolšam. Najhuje je bilo v naseljih Nova Cerkev, Polže in Razdelj. Pri odpravljanju posledic neurja pomaga tudi Slovenska vojska. V vojniški občini je poškodovanih ali popolnoma uničenih 250 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij Ker so se sprožili številni plazovi, vetrolom pa je podiral drevesa na več koncih lokalne skupnosti, so poškodovani tudi številni lokalni cestni odseki. Uničene so tudi kmetijske površine. Nepogrešljivi gasilci in vojaki Po besedah Petreta je minuli konec tedna posledice neurja opravljalo več kot sto vojniških gasilcev, pri popravilu streh so jim pomagali tudi člani sosednjih gasilskih društev. Rokave je prav tako zavihalo 30 vojakov, ki imajo te dni največ dela z odstranjevanjem podrtih dreves in nameščanjem vrečk s peskom za protipoplavno zaščito ob morebitnih novih neurjih. Slovenska vojska in celjska civilna zaščita pomagata s tehnično opremo za odstranjevanje posledic neurja. Tako je ponovno omogočen dostop do vseh stanovanjskih hiš oziroma kmetij v občini. Razmere na terenu sta si ogledala minister za obrambo Marjan Šarec in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Po napovedih vojniškega župana bodo v teh dneh občane pozvali k prijavi škode, občina bo popisala škodo na Zaradi močnih padavin, ki so povišale motnost vodnih virov v Vitanju, je bilo treba še včeraj prekuhavati vodo v Celju, Vojniku, Štorah in nekaterih krajih občin Žalec ter Šentjur, ki so priključeni na vodovodni sistem Celje. Ne le veter in toča, tudi narasle vode so občanom Vojnika povzročale skrbi. (Foto: arhiv občine) AKTUALNO 3 Obrambni minister Šarec si je ogledal tudi razmere v občini Šentjur in obljubil, da bodo na pomoč prišli pripadniki Slovenske vojske. (Foto: Ministrstvo za obrambo) Krajani so priskočili na pomoč pri sobotnem čiščenju tudi v celjski Mestni četrti Center in odstranjevali vejevje na Savinjskem nabrežju. (Foto: arhiv MČ) javnih stavbah. »Samo stroški posredovanj bodo po grobi oceni znašali od 200 tisoč do 500 tisoč evrov, škoda, ki so jo povzročila ponavljajoča neurja v minulih dneh, pa bo zagotovo večmilijonska.« Izredna čistilna akcija Po nedavnih neurjih je bila v soboto v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih Mestne občine Celje izredna čistilna akcija, v kateri so krajani odstranjevali odlomljene veje in drug odpadni material, ki ga je nanosilo med močnim dežjem in vetrom. Gasilci in sodelavci javnih podjetij so v četrtek do večera odstranjevali posledice sredinega neurja na 122 mestih in nato prekinili delo, saj je celjsko občino zajelo novo neurje. Posledice so odstranjevali še v 55 novih posredovanjih. Črpali so vodo iz stavb, sprožili so se tudi trije manjši plazovi, enkrat je prišlo do razlitja kurilnega olja. Poleg Poklicne gasilske enote Celje je pri odstranjevanju posledic sodelovalo enajst društev iz Gasilske zveze Celje. Ogromno težav na Šentjurskem Neurja so v minulih dneh močno prizadela tudi občino Šentjur, in sicer tako središče občine kot okoliška naselja. Poveljnik PGD Šentjur Danilo Matuš je povedal, da so ljudje gasilce na pomoč klicali zaradi odkritih streh, podrtih dreves, nekaterim je zalilo prostore stanovanjskih stavb. »Veter je podrl tudi zaščiteno drevo ob šentjurski železniški postaji. Odkril je tudi polovico strehe Gasilskega doma Šentjur.« Tamkajšnji župan mag. Marko Diaci je dejal, da so neurja v začetku minulega tedna prizadela predvsem območja krajevnih skupnosti Ponikva in Dramlje. »Razkritih je veliko streh, številna gospodarska poslopja so uničena, podrtih je ogromno dreves. Ogromna škoda je tudi na javni infrastrukturi.« Diaci je povedal, da so pri odstranjevanju posledic ogromno dela opravila prostovoljska gasilska društva, ki so imela vsak dan ogromno posredovanj. Člani omenjenih društev so pokrivali strehe, odstranjevali drevesa, pomagali so vzposta- viti prevoznost številnih cest in poti. »Brez pomoči gasilcev bi bilo res težko. Z željo, da bi pomagala, so se odzvala tudi nekatera gradbena podjetja. Aktivirali smo štab civilne zaščite, s pomočjo katerega smo usklajevali vse naloge.« »Zahvaljujem se vsem članom prostovoljnih gasilskih društev in civilne zaščite, ki so ponovno pokazali visoko stopnjo usposobljenosti in pripravljenosti pomagati. Očitno se bomo morali na takšne havarije žal navaditi,« je dejal šentjurski župan mag. Marko Diaci. NE PREZRITE Pretresljive zgodbe po neurjih Str. 12-13 Kam gredo nekateri duhovniki? V Katoliški cerkvi v Sloveniji je avgust čas tradicionalnih premestitev duhovnikov. Te dni je že znano, kdo bo zamenjal svoje mesto službovanja. Za premestitve se Cerkev odloča na osnovi želja duhovnikov in ob upoštevanju razmer, ki jih tako rešuje. V okviru Škofije Celje bo premeščenih petnajst duhovnikov, mi pa smo povzeli podatke za kraje naše regije. Vinko Čonč, pred leti priljubljen šentjurski duhovnik, je bil nazadnje župnik sodelavec v Združeni župniji Šoštanj, Bele Vode in Zavodnje. Zdaj se seli v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer bo župnik moderator v župnijah Mozirje, Šmihel nad Mozirjem, Rečica ob Savinji in Šmartno ob Dreti. Te naloge je doslej opravljal Aleksander Koren, ki bo odslej duhovni pomočnik v Združe- ni župniji Šoštanj, Bele Vode in Zavodnje ter tudi v Župniji Polzela. Čončev župnik sodelavec bo Janez Cerar. Matic Lesjak je bil razrešen službe župnijskega vikarja v Župniji Velenje - sv. Martin in v župnijah v soupravi. Kot duhovni pomočnik prihaja tja Roman Travar, ki je bil doslej župnik v župnijah Artiče in Sromlje. Poročali smo že, da je bil eden od letošnjih novoma-šnikov, to je Drago Ferencek, imenovan za župnijskega vikarja v Župniji Petrovče. Nekaj sprememb bo tudi na Kozjanskem in v Obsote-lju. Pater mag. Ernest Benko je razrešen službe župnika moderatorja Župnije Olimje ter v tej župniji imenovan za župnika sodelavca. V njej je bil za župnika moderatorja imenovan Martin Gašparič. V Župnijo Šentjur prihaja kot duhovni pomočnik Niko Krajnc, ki je doslej opravljal to nalogo v župnijah Podčetrtek in Sv. Ema. Jože Vehovar, nadžupnik Nadžupnije Rogaška Slatina, je bil razrešen službe župnika upravitelja župnij Podčetrtek in Sv. Ema, zato prihaja na to mesto Boris Tibaut v soglasju s svojim škofom ordinarijem dr. Petrom Štumpfom. TC Zaradi pomanjkanja duhovnikov je marsikje po Sloveniji tako, da več duhovnikov skupaj skrbi za več župnij. Vedno več župnij je v soupravi, kar pomeni, da zanje skrbi župnik, ki živi v drugi župniji. Število duhovnikov v Sloveniji upada, novomašniki so bili letos le trije. Enega od teh, Draga Ferenceka, je celjski škof Maksimiljan Matjaž nedavno posvetil v duhovnika v Petrovčah. (Foto: Andraž Purg) 4 GOSPODARSTVO Nekoč priljubljeno kopališče v Topolšici še vedno zaprto in neurejeno Še nekaj let brez vodnega parka? Terme Topolšica so edino zdravilišče na Celjskem, ki se mu po pandemiji koronavirusa še vedno ni uspelo postaviti na noge. Razlogov je več, med najpomembnejšimi je zagotovo velika zadolženost, zaradi katere so se lastniki družbe lani odločili za prodajo apartmajskega naselja Ocepkov gaj in za začasno oddajo dveh nadstropji v hotelu Vesna velenjskemu domu za varstvo odraslih. Medtem ko so se v večini zdravilišč takoj po končani pandemiji lotili manjših ali večjih naložb za obogatitev svoje turistične ponudbe, v Topolšici vodni park Zora, ki je pred leti privabljal kopalce iz vse Slovenije, še naprej propada. Podjetje njegove prenove nima v svojih načrtih. Vsaj kratkoročnih ne. JANJA INTIHAR Direktorica Varja Dolenc, ki jo je večinska lastnica Term Topolšica, ljubljanska družba Intus Invest, na to delovno mesto imenovala konec lanskega junija, je povedala, da prenove vodnega parka Zora v bližnji prihodnosti ni na seznamu najpomembnejših vlaganj term. Prejšnji direktor Bojan Tifković je posodobitev vodnega parka, ki ga je zaradi neurejenosti inšpekcija zaprla leta 2019, napovedal kot osrednjo naložbo v letu 2022. Tako so terme najele tudi posojilo, ki so ga, ker naložbe niso izvedle, morale delno predčasno odplačati. Prodali večino apartmajev Zaradi velike zadolženosti, ki je najbrž tudi razlog, da se ne lotijo nujnih naložb v prenovo in posodobitev svojih hotelskih in drugih zmogljivosti, se je večinski lastnik lani odločil, da bo prodal apartmajsko naselje Ocepkov gaj ter ves izkupiček namenil zmanjšanju dolga pri Novi Ljubljanski banki in Gorenjski banki. Gre za več hišic s skupaj 27 apartmaji, ki so jih terme zgradile leta 2010 in se zaradi tega tudi močno zadolžile. Predsednik nadzornega sveta Peter Krivc je pred prodajo povedal, da pričakuje vsaj 4 milijone evrov kupnine. Najprej prodaja ni bila najbolj uspešna, saj je nove lastnike dobilo le nekaj hišic, nato se je zanimanje za nakup povečalo in termam je do zdaj uspelo prodati 22 apartmajev. Ves izkupiček, ki je znašal malo manj kot 3,5 milijona evrov, je šel za poplačilo posojil. Enako bo tudi z denarjem, ki ga bodo terme dobile s prodajo preostalih petih manjših apartmajev, je povedala Varja Dolenc. Lani poleti so v Termah Topolšica dve nadstropji hotela Vesna zasedli stanovalci velenjskega doma za varstvo odraslih, ki ga prenavljajo in širijo. Peter Krivc je takrat poudaril, da namestitev starejših v hotelu nikakor ne pomeni spremembe strategije v razvoju term, ki še naprej ostajajo turistično podjetje, za katerega pa dolgoročne vizije še niso določili. Dolenčeva je povedala, da bodo varovanci velenjskega doma ostali v hotelu predvidoma do konca januarja prihodnje leto. Na vprašanje, kakšen je letos obisk term, je odgovorila, da je letošnja zasedenost med 60 in 70 odstotki. Ali so v to številko všteti tudi začasni gostje iz Velenja, ni povedala. Še vedno izguba Medtem ko se je že leta 2021 zdraviliškim družbam na Celjskem uspelo izviti iz rdečih številk, ki so bile posledica pandemije in prepovedi poslovanja, so Terme Topolšica imele izgubo. Znašala je približno 50 tisoč evrov. Z izgubo, ki se je še nekoliko povečala, so poslovale tudi lani. V primerjavi z letom 2020 so prihodke povečale za tretjino, znašali so 5,5 milijona evrov, a so za letom 2019 še vedno zaostajali za 1,3 milijona evrov. Varja Dolenc napoveduje, da družba podobne poslovne rezultate, kot jih je imela lani, pričakuje tudi letos. Spet novo vodstvo? Po naših informacijah naj bi Varja Dolenc 1. avgusta zapustila Terme Topolšica. Ali to drži in kdo naj bi prevzel jf , V i члк * * ' 1 Trava, grmovje in drevesa so že skoraj v celoti zakrili tobogan. (Foto: Metka Majcen) vodenje podjetja, smo želeli preveriti pri predsedniku nadzornega sveta Petru Krivcu, ki smo ga tudi vprašali, kaj bo za poslovanje term pomenil odhod varovancev velenjskega doma starejših (po podatkih o porabi javnega denarja v Republiki Sloveniji velenjski dom od lanskega avgusta vsak mesec termam nakaže sto tisočakov, izjema je bil letošnji januar, ko je bil ta znesek 400 tisoč evrov), kakšne načrte imajo lastniki z družbo, kako bodo prihodnje leto napolnili hotelske zmogljivosti in ali morda celo razmišljajo o tem, da bi svoj večinski delež v termah prodali. Peter Krivc se nam je zahvalil za vprašanja in prosil, naj mu pošljemo zadnje tri članke, v katerih smo pisali o Termah Topolšica. Čeprav tega nismo dolžni narediti, smo mu članke poslali in ga vprašali, zakaj jih potrebuje. Odgovoril je: »Zanima me, ali je vaše pisanje v korist Term Topolšica. V kolikor ni, ne vidim razloga za odgovarjanja na vaša vprašanja.« Do zaključka redakcije časopisa Peter Krivc odgovorov ni poslal. Takšen je bil včasih vodni park Zora, ki so ga obiskovali kopalci tudi iz drugih krajev Slovenije, ne le iz Topolšice in bližnjega Šoštanja. Imel je tri bazene, tobogan in druge vodne zanimivosti, naložba je bila pred dvajsetimi leti vredna malo več kot dva milijona evrov. (Foto: arhiv Terme Topolšica) Danes je celotno območje vodnega parka zaraščeno. Vodstvo Term Topolšica pravi, da njegove prenove ni na seznamu najpomembnejših naložb. (Foto: Metka Majcen) Celjske mesnine odhajajo iz središča mesta Odločitev Celjskih mesnin, da bodo 1. septembra zaprle svojo prodajalno v Linhartovi ulici, je razburila mnoge Celjane, predvsem tiste, ki živijo v središču mesta. Na pomoč so poklicali celo vodstvo mestne občine, ki pa v svojih rokah nima vzvodov, da bi preprečilo zaprtje zasebnega lokala. V Kmetijski zadrugi Šmarje, ki je lastnica prostorov, v katerih je mesnica, pravijo, da bodo poskušali čim prej poiskati novega najemnika. Da bodo Celjske mesnine prej sli slej zaprle svojo edino prodajalno v središču Celja, je bilo mogoče slutiti že na aprilskem srečanju celjskih podjetnikov in obrtnikov z županom Matijo Kovačem. Direktor Izidor Krivec je takrat povedal, da bi zaradi skromnega prometa mesnico lahko že zdavnaj zaprli, a se čutijo odgovorne do lokalnega okolja. Zato vztrajajo. »Kupna moč v mestu je slaba, stanovalci so večinoma upokojenci, ki sicer opravijo veliko nakupov, a so zneski skromni. Struktura prebivalcev se ne bo spremenila še najmanj pet ali deset let,« je povedal Krivec. Zdaj je odločitev o zaprtju mesnice očitno dokončna. »To bi morali storiti že zdavnaj, o odhodu iz mestnega jedra, ki postane po dvanajsti uri skoraj prazno, smo v podjetju razmišljali že več kot pet let,« pravi Krivec in dodaja, da so tudi prostori, ki jih imajo v najemu že več kot dvajset let, v zelo slabem stanju in bi morali v prenovo veliko vložiti. Poleg tega, še pravi, potrebujejo prodajalce in mesarje v svoji prodajalni na Lavi in v diskontni prodajalni ob Cesti v Trnovlje v neposredni bližini podjetja. To prodajalno so pred dvema letoma temeljito obnovili in posodobili. V mesnici v središču Celja so trenutno zaposleni trije ljudje. V Kmetijski zadrugi Šmarje so o nameri Celjskih mesnin izvedeli šele pred kratkim. »Predstavniki podjetja so nas šele pred tremi tedni obvestili, da bodo prekinili najemno pogodbo in 1. septembra zaprli prodajalno. Pred tednom smo se z njimi sestali in se pogovarjali o njihovi odločitvi, ki je, kot kaže, ne bodo spremenili,« pravi Marko Jurak, direktor šmarske zadruge. Odločitev Celjskih mesnin razume, saj tudi sam ugotavlja, da je kupcev v prodajalnah mestnega središča vedno manj. Ob tem poudarja, da razlog za zaprtje prodajalne zagotovo ni morebitno zvišanje najemnine. »Celjske mesnine že ves čas, odkar imajo v najemu naše prostore, plačujejo enako najemnino,« trdi Jurak. Šmarska zadruga je lastnica več kot polovice stavbe v Linhartovi ulici že skoraj pol stoletja. Marko Jurak napoveduje, da bo zadruga poskušala čim prej najti novega najemnika. Pri tem pričakuje, da bo najemnik opravljal dejavnost, ki sodi v središče mesta. Na primer kakšen ponudnik hitre prehrane. Da bi v teh prostorih bila spet mesnica, je malo verjetno, čeprav je v njih urejena hladilnica in bi Celjske mesnine, kot je napovedal Izidor Krivec, v njih pustile vso svojo opremo. »Če Celjskim mesninam, ki so uveljavljeno ime in imajo dobro ponudbo, ni uspelo, ne vem, kdo bi si v mestnem središču upal spet odpreti prodajalno svežega mesa,« pravi Jurak. JI Celjske mesnine bodo po približno ■ dveh desetletjih zaprle svojo prodajalno svežega mesa v Linhartovi ulici v središču Celja. (Foto:JI) HHHHHHHHH^BIIHHIHHBHHHHHHHHHHHBBBH GOSPODARSTVO 5 Kronotermova toplotna črpalka dobila prestižno mednarodno nagrado Adapt za zeleno prihodnost Nekaj dni pred začetkom kolektivnega dopusta, ki bo letos namesto dveh poskusno trajal kar tri tedne, so v Kronotermu dobili dokumente o tem, da je mednarodna strokovna žirija njihovi toplotni črpalki Adapt prisodila prestižno trajnostno nagrado Green Product Award. Podelitev nagrad je sicer bila že maja, vendar podjetje o nagradi ni želelo obvestiti javnosti, dokler ni dobilo vseh uradnih dokumentov. Žirija je tokrat izbirala med več kot 1.300 kandidati iz štiridesetih držav. Kronotermova črpalka je bila izbrana med sto nominiranimi izdelki v kategoriji stavbne komponente. Braslovško družinsko podjetje bo jeseni poslalo na trg novo geotermalno črpalko, ki pomeni revolucijo na področju tovrstnih izdelkov. JANJA INTIHAR Strokovna žirija mednarodno nagrado Green Product Award že deset let podeljuje najbolj trajnostnim in okolju prijaznim izdelkom in storitvam. Med cilji izbora sta tudi osveščanje širše javnosti o pomembnosti okoljske problematike ter spodbujanje zelenega, inovativnega in ustvarjalnega gospodarstva. Direktor in solastnik Krono-terma Bogdan Kronovšek je zaradi nagrade zelo vesel, saj so, kot pravi, trud in ino-vativnost podjetja pri razvoju trajnostnih in oblikovno dovršenih toplotnih črpalk prepoznali tudi eni največjih strokovnjakov na tem področju. »Toplotna črpalka Adapt je dober primer kakovosti in strasti, s katerima podjetje Kronoterm prispeva k bolj trajnostni prihodnosti,« poudarja Kronovšek. Prodaja Adapta zvišala prihodke Toplotna črpalka Adapt, ki so jo v podjetju v celoti zasnovali in razvili sami, je namenjena ogrevanju in hlajenju prostorov ter segrevanju sanitarne vode, primerna je za vse vrste gradenj. Narejena je iz okolju prijaznih materialov, hladivo, ki ga uporablja, ima nižjo vsebnost ogljikove- ga dioksida. Stroški ogrevanja z njo so nižji kot pri uporabi kurilnega olja ali peletov. Na trgu je od leta 2019 in od takrat Kronoterm dosega iz- Bogdan Kronovšek: »Verjamemo, da je naša toplotna črpalka Adapt svetu dokazala, da je mogoče uspešno združiti skrb za okolje, visoko tehnologijo, bivalno ugodje in estetiko.« jemno rast prodaje. Kot pojasnjuje Kronovšek, je Adapt primeren za vse evropske trge, tudi najbolj zahtevne, kjer je pri nakupu toplotne črpalke odločilno, kakšen hrup povzroča, kako vpliva na okolje, kako je učinkovita in kakšen je njen videz. Lani so v Kronotermu ustvarili 41,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 9 milijonov evrov čistega dobička. Prihodki so bili od predlanskih višji za kar 71 odstotkov. Kupce imajo že v v osemnajstih evropskih državah. Njihov Toplotna črpalka Adapt, ki so jo v Kronotermu v celoti zasnovali in razvili sami, je namenjena ogrevanju in hlajenju prostorov ter segrevanju sanitarne vode. Pred štirimi leti, ko so jo poslali na trg, je bila prva pametna toplotna črpalka na svetu. Sestavljena je iz okolju prijaznih materialov, ki jih je mogoče reciklirati, hladivo, ki ga uporablja, ne škoduje ozonu, upravljati jo je mogoče s pomočjo mobilne ali spletne aplikacije. (Foto: Arhiv NT) največji posamični trg je še vedno slovenski, kjer ustvarijo 40 odstotkov prihodkov. Vedno bolj uspešni so na italijanskem trgu, a tudi v Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji, na Slovaškem, Češkem in Madžarskem. Zelo dobre partnerje imajo tudi na Irskem, v ospredje stopa Danska, kjer je veliko povpraševanje zlasti po toplotnih črpalkah Adapt, prodaja raste tudi na nizozemskem trgu. Potrošniki na evropskem trgu se očitno vedno bolj usmerjajo v zeleno in digitalno in Kronoterm, je prepričan Kronovšek, s svojimi toplotnimi črpalkami odgovarja na to usmeritev. Razlog za veliko rast prodaje so bile lani tudi vojna v Ukrajini in z njo povezane izjemne podražitve energen-tov, še dodaja Kronovšek, ki je tudi za letos napovedal rast prihodkov, ki pa zagotovo ne bo tolikšna kot lani. Nova revolucionarna naprava Kronoterm izdeluje več kot 70 različnih modelov sanitarnih toplotnih črpalk in 90 modelov ogrevalnih toplotnih črpalk. Največ nagrad doma in v tujini je doslej prejela prav toplotna črpalka Adapt. Številnih priznanj bo zagotovo deležna tudi nova geotermalna toplotna črpalka Etera, ki so jo razvijali tri leta in je nadgradnja črpalke Adapt. Od nje se razlikuje po mnogih inovativnih rešitvah. Kot pravijo v podjetju, toplotna črpalka Etera, ki jo bodo za trg začeli izdelovati konec septembra, s svojo tehnološko dovršenostjo in izjemno učinkovitostjo postavlja nove standarde na področju trajnostnega ogrevanja in hlajenja. Bo Železar prodal svoj delež v Uniorju? Lastniki Železarja Štore so na nedavni seji skupščine sklenili, da bodo ponovno zmanjšali osnovni kapital družbe. Vsak delničar bo za eno svojo delnico dobil 0,83 evra. Denar bodo dobili delničarji, ki bodo konec leta 2023 kot imetniki delnic vpisani v klirinško-de-potni družbi, izplačilo bo opravljeno šele zadnji dan februarja v letu 2024. Glede na lastniško strukturo bodo najvišje zneske dobili poslovnež Tomaž Subotič, podjetje Storkom in Anton Franulič. Družba pooblaščenka Železar Štore, v katero so v devetdesetih letih takrat zaposleni v štorski železarni vložili svoje certifikate in postali njeni lastniki, ima po zadnjih dosegljivih podatkih le še 162 delničarjev. Večina je malih, saj je Tomaž Subotič lastnik malo več kot 48 odstotkov vseh delnic, lastniški delež podjetja Storkom znaša 31 odstotkov, Anton Franulič, ki je tudi solastnik Storkoma in direktor Železarja, ima v lasti malo več kot 10 odstotkov delnic. Lastniki pooblaščenke so osnovni kapital zmanjšali že leta 2020, in sicer s 3,9 milijona evrov na 2,4 milijona evrov. Na račun zmanjšanja osnovnega kapitala je vsak delničar za eno svojo delnico dobil 1,55 evra. Tokrat so se odločili, da bodo osnovni kapital zmanjšali še za 804 tisoč evrov. Kot sta pojasnila vodstvo in nadzorni svet, je razlog za zmanjšanje vračilo dela osnovnega vložka delničarjem, ob čemer želita osnovni kapital prilagoditi potrebam družbe. Obseg njenega poslovanja se je namreč zelo zmanjšal. Železar sam ustvari zelo malo prihodkov od prodaje. Lani so znašali le malo manj kot 9 tisoč evrov. Največji vir njegovih prihodkov so dividende, ki jih dobi kot delničar v družbah Štore Steel in Itro. Manjši lastniški delež ima tudi v Uniorju, kjer dobička niso delili že zelo dolgo. Prodaja in nakup Železar, ki se sicer ukvarja z nudenjem administrativnih del, je torej zanimiv predvsem zaradi lastniških deležev, ki jih ima v drugih podjetjih. Z malo več kot 20-odstotnim deležem je drugi največji lastnik družbe Štore Steel. V družbi Itro ima 13,6-odstotni delež, v Uniorju je lastnik malo več kot 1,5 odstotka delnic. Uprava je v načrt poslovanja za leto 2023 uvrstila prodajo naložbe v Uniorju. V bilancah Železarja je knjigovodska vrednost tega premoženja ocenjena na 440 tisoč evrov. Kot je znano, svoj malo več kot 12-odstotni delež v zreškem podjetju prodaja tudi štorska jeklarna, v kateri želijo lastniki Železarja povečati svoj delež. Lastništvo v družbi Itro naj bi ostalo takšno, kot je zdaj. Letos brez dividend Lastniki Železarja so na seji odločali tudi o delitvi bilančnega dobička, ki je zadnji dan lanskega leta znašal 740 tisoč evrov. Sklenili so, da bo ostal nerazporejen. O nasprotnem predlogu Vseslovenskega združenja malih deležnikov, naj družba večino bilančnega dobička nameni izplačilu dividend, drugi delničarji niso niti razpravljali. So pa podelili še en enoletni mandat dosedanjim članom nadzorne- ga sveta Tomažu Subotiču, Gregorju Franuliču in Ladislavu Kaluži. Mandat nadzornikov Železarja namreč od lani traja le eno leto. JI Dunajska cesta 22 SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 478 91 63 E: pr.mkgp@gov.si W: www.mkgp.gov.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Anketa o obveznem članstvu v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob prenovi kmetijske zakonodaje preverja obvezno članstvo kmetov v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Vse člane zbornice, kmetovalce in drugo zainteresirano javnost vabimo k izpolnjevanju spodnje ankete. https://www.1ka.si/ClanstvoKGZ 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Z odlokom nad okoljska bremena Nov poskus reševanja celjskega okolja Do 18. avgusta bosta v javni obravnavi odlok o določitvi degradiranega okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na območju Mestne občine Celje ter odredba o razvrstitvi območja občine glede na stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. TATJANA CVIRN Deloma se je ta sanacija začela leta 2017, ko je bila izvedena prva menjava zemljine okoli vrtcev, a nadaljevanja ukrepov ni bilo. Na osnovi obeh dokumentov naj bi le sledili še drugi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zemljin s težkimi kovinami v občini. Dokumenta sta nastajala v sodelovanju ministrstva za okolje in Civilnih iniciativ Celja ter z usklajevanjem z Mestno občino Celje. Aktivno je sodelovala tudi celjska poslanka Svobode v DZ Janja Sluga, ki ji v minulih letih v treh poskusih ni uspelo zbrati zadostne podpore za sprejem Zakona o sanaciji Celjske kotline. »Vedno je bil očitek, da gre za nesistemski pristop, češ da že Zakon o varstvu okolja predvideva, da lahko vlada z odlokom razglasi del območja, da je degradirano, in zanj sprejme ukrepe. Ministri in prejšnja vlada niso imeli razumevanja za reševanje te problematike, zdaj je na srečo drugače,« pravi poslanka. Gre torej za sistemski Po podatkih meritev je 650 ha ožjega območja Celja prekomerno onesnaženega s težkimi kovinami (kadmij, svinec, cink, arzen). Onesnaženje tal je posledica pretekle in sedanje industrijske dejavnosti v Celju in okolici. pristop k reševanju okoljske problematike po zgledu Mežiške doline. Sprotno preverjanje Vlada bo z odredbo razvrstila območje Celja med degradirana območja in nato z odlokom določila ukrepe ter sanacijo. »Večino pripomb je ministrstvo za okolje že upoštevalo pri pripravi aktov in menim, da je zadeva uskla- jena do te mere, da bistvenih pripomb v času javne razprave ne pričakujem. Janja Sluga računa, da bo vlada v drugi polovici septembra sprejela odlok in odredbo, nato bo moralo ministrstvo do konca oktobra pripraviti predlog sprejema ukrepov, kar naj bi vlada potrdila do konca leta in zagotovila sredstva za naslednje leto. Če je bilo pri tretji različici predloga Zakona o sanaciji Celjske kotline govora o 23 milijonih evrov stroškov za izvedbo ukrepov, odlok nima tovrstne finančne konstrukcije, ampak bo strokovna skupina vsako leto pripravila predloge ukrepov in finančnih obveznosti. Ukrepi tudi niso časovno omejeni, saj so se pripravljavci zgledovali po Mežici, kjer ti trajajo že 13 let in so še vedno potrebni. »Bolj pomembno je, da bodo ukrepi veljali, dokler ne bo kakovost tal boljša, kar bodo pokazale meritve.« Kdo bo plačal? Na začetku bodo imela prednost ureditev območja Stare cinkarne, kar sovpada tudi z občinskim sodelovanjem v mednarodnemu urbanističnemu natečaju Europan 17, v okviru katerega iščejo inovativne rešitve za tovrstna degradirana območja. Nato bo Celjski župan Matija Kovač je pozdravil predlog odloka, ki ga je ministrstvo predhodno uskladilo tudi z Mestno občino Celje. Pričakuje, da bodo pripravljavci aktov tudi v prihodnje upoštevali predloge občine in da bodo ukrepi usklajeni z določili občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je v pripravi, ter z dejanskim stanjem v prostoru. Območje Stare cinkarne bi bilo prvo na vrsti za sanacijo zemljine v Celju, potem ko bi bil sprejet odlok o izboljšanju kakovosti tal na območju občine. (Foto: Andraž Purg) sledila sanacija drugih območij, ki jih bo določila stroka. V projekt bodo vključeni različna ministrstva, NIJZ, Arso, uprava za varno hrano ... V zadnji različici svojega predloga zakona je Sluga Cinkarno Celje omenjala kot onesnaževalko, ki naj sodeluje pri plačilu ureditve območja Stare cinkarne, kjer je nesporno, kdo je krivec za onesnaženo zemljino, medtem ko je za druga območja to težko ugotoviti. Ministrstvo v odloku tokrat ni bremenilo neposredno cinkarne, ampak onesnaževalce na splošno, ki naj bi poleg države in deloma občine zagotavljali sredstva za sanacijo. Ob tem meni, da bi morala država vsem industrijskim dejavnostim naložiti letno plačevanje nekih zneskov v poseben sklad, iz katerega bi financirali sanacije okolja, saj se sicer »onesnaževalci sprenevedajo in jih nihče ne more prisiliti, da bi sodelovali pri reševanju okoljskih bremen«, je prepričana poslanka. Za bolj pestre počitnice CELJE - V sodelovanju z Mestno občino Celje je Celjski mladinski center (MCC) tudi letos pripravil program počitniških dejavnosti za osnovnošolce. Z Ljudsko univerzo Celje in Zavodom Socio že od začetka julija ponuja v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih dopoldanske ure športnih iger, ustvarjalnih delavnic in druženja. Brezplačen program v delovnih dneh od 10. do 13. ure je namenjen predvsem temu, da se mladi družijo na prostem in da s tem krepijo socialne veščine. Dejavnostim pred sedeži svojih mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti so se že lahko pridružili otroci v Novi vasi, Šmartnem v Rožni dolini, v MČ Slavka Šlandra in na Teharjah. V prvem tednu avgusta se bodo mladi lahko pridružili dejavnostim še v Medlogu, sledile bodo KS Ostrožno in MČ Lava ter Dečkovo naselje. Tisti, ki bi se želeli pridružiti, se morajo prijaviti na elektronski naslov program@ mc-celje.si. V MCC so zadovoljni, da so do sedaj izpeljali celoten program v vseh MČ in KS. Po dosedanjih podatkih tudi računajo, da bodo presegli lansko število udeležencev. Lani se je teh počitnic udeležilo skupno 120 otrok, medtem ko jih je bilo že doslej 80. TC, foto: arhiv MCC IZ NAŠIH KRAJEV 7 LAŠKO - Občina gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu načrtuje v prihodnjem letu Milijon še vedno na voljo Potem ko Občine Laško ni bilo na seznamu ministrstva za zdravje za sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za leti 2022 in 2023, se je marsikdo ustrašil, da je ostala brez predvidenega milijona evrov državnih sredstev za gradnjo prepotrebnega in težko pričakovanega prizidka k Zdravstvenemu domu (ZD) Laško. A župan Marko Šantej pravi, da denar ni izgubljen. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Finančna sredstva države so še vedno na voljo, in sicer 80 evrov na prebivalca občine. Za Občino Laško to pomeni milijon 45 tisoč evrov sofinanciranja. Za podpis pogodbe z državo moramo imeti pridobljeno gradbeno dovoljenje in izbranega izvajalca del,« je pojasnil Marko Šantej. Gradbeno dovoljenje za prizidek zdravstvenega doma je občina pridobila septembra lani, trenutno s projektantskim podjetjem usklajuje podrobnosti glede zunanje in notranje zasnove prizidka. »Načrtujemo, da bomo imeli celotno projektno dokumentacijo (tako za gradbeno-obr-tniška dela kot za električne in strojne napeljave ter vse drugo) končano do 31. avgu- sta. Nato bosta sledila objava razpisa in izbor izvajalca del. To naj bi bilo urejeno do konca letošnjega leta, v prvi polovici prihodnjega naj bi sledil začetek gradnje,« napoveduje župan. Čeprav se je začetek del kar precej zamaknil - po prvotnih načrtih naj bi bil prizidek zgrajen do konca letošnjega leta - to ne bo ogrozilo črpanja državnih sredstev. Sredstva, ki so zagotovljena za sofinanciranje naložb v primarno zdravstvo, bodo namreč na voljo vse do leta 2028. »Za letos so zneski razdeljeni med tiste občine, ki so gradnjo že začele oziroma jo začenjajo. Mi računamo, da bi svoj delež financiranja pridobili v letih 2024 in 2025,« pravi Šantej. Strošek gradnje trinadstro-pnega prizidka brez opreme je ocenjen na približno dva milijona evrov. Tudi nakup notranje opreme bo precejšen strošek. Del tega naj bi pokril ZD Laško iz lastnih sredstev. Brez zapletov ni šlo Potrebe po dodatnih prostorih Zdravstvenega doma Laško se kažejo že vrsto let. Da je gradnja prizidka nujna, se je še dodatno potrdilo v letu 2020, ko so morali zaradi epidemije koronavirusa in celotne reorganizacije dela v ZD Laško še dodatno najeti zabojnike za obravnavo bolnikov. Prav tako so bili primorani poiskati dodatne rešitve zunaj zdravstvenega doma za izvedbo nujnih dejavnosti. Načrtovanje prizidka so spremljali tudi številni za- pleti. Najprej so v občini razmišljali o nadzidku oziroma še enem nadstropju v stavbi, a se s tem ni strinjal zavod za varstvo kulturne dediščine. Nato sta se občina in zdravstveni dom uskladila o gradnji prizidka. A v upravni enoti zanj niso mogli izdati gradbenega dovoljenja, saj projekt ni bil v skladu s prostorskim aktom. Občina je morala zato za gradnjo prizidka spremeniti OPPN. Po dodatnem usklajevanju glede predvidene višine prizidka je Upravna enota Laško lani jeseni le izdala gradbeno dovoljenje. V težko pričakovanem prizidku bodo svoje mesto dobile nove zobozdravstvene, ortodontske, dermatološke in ginekološke ambulante ter ambulante medicine dela. V njem bodo tudi prostori za laboratorij, izobraževanje, arhiv in upravo. Zagotovljena bodo tudi nova parkirna mesta za obiskovalce zdravstvenega doma in zaposlene. Kopitnik ima nova oskrbnika RIMSKE TOPLICE - Potem ko je bila priljubljena planinska koča na Kopitniku zadnje obdobje brez oskrbnika, se je naposled opogumil mlad par, ki je pripravljen prevzeti skrbništvo nad kočo na višini 865 metrov. Za nova oskrbnika sta bila na ponovljenem razpisu Planinskega društva Rimske Toplice, ki letos obeležuje 70 let delovanja, izbrana Sebastijan Salmič in Tjaša Vodeb. Planinsko društvo Rim- lahko podaljšana. Uradno ske Toplice je z izbranima odprtje koče na Kopitniku Predsednik Planinskega društva Rimske Toplice Miha Seme (na levi) je novemu oskrbniku koče na Kopitniku Sebastijanu Salmiču zaželel veliko nepozabnih dogodivščin, obilo dobre volje, odlične hrane in zadovoljnih pohodnikov. (Foto: PD Rimske Toplice) ponudnikoma sklenilo najemno pogodbo za preizkusno dobo enega leta, nato bo z novima najemnikoma bo to soboto, 29. julija. Teden zatem, 5. avgusta, bodo na Kopitniku tradicionalno za-zvenele citre, saj organizirajo že 31. prireditev Popoldne ob citrah, 12. avgusta bo Planinsko društvo Rimske Toplice obeležilo 70 let delovanja. Ta dan bo na Kopitniku tudi zaključek akcije 7 vrhov za 70 let, ki jo je planinsko društvo organiziralo ob svojem jubileju. Planinci in pohodni-ki so morali obiskati sedem zasavsko-posavskih vrhov po lastni izbiri ter v priložnostne kartončke zbrati sedem žigov in se v obiskani koči vpisati v vpisno knjigo. Na slovesnosti ob 70-letnici planinskega društva bodo podeljeni priznanja in nagrade vsem udeležencem akcije, obenem bodo planinci s prireditvijo počastili vse dosežke društva v 70 letih delovanja. BA Novigrad v barvah Laškega LAŠKO - Občina že več let prijateljuje s hrvaškim mestom Novigrad. Delegacija z županom Anteom Milosem na čelu je sredi meseca, in sicer v času Piva in cvetja, obiskala Laško. Laščani so hrvaškim kolegom obisk vrnili minuli konec tedna. Občina Laško z Novigradom intenzivno sodeluje predvsem na področju turizma. V tem istrskem mestu so več let do epidemije koronavirusa vsako leto pripravljali Slovensko noč, kjer se je Občina Laško s svojimi ponudniki, z mažo-retami, godbo in društvi še dodatno predstavljala in krepila sodelovanje s hrvaškim trgom. V Novigradu so se Laščani ponovno predstavili minuli Na bobne je v Novigradu zaigral tudi laški župan Marko Šantej. (Foto: Občina Laško) konec tedna, ko so se udeležili mednarodnega festivala Folk fest. Nastopili so Laška pihalna godba z mažoretami ter folkloristi KD Antona Tanca. Na odru so se predstavili še slovaški, poljski in litovski predstavniki. Laška godba, mažorete in marijagraški fol-kloristi so se pred nastopom na osrednjem trgu Novigrada sprehodili skozi mesto, kjer so poželi velik aplavz in navdušenje mimoidočih. V godbi je na bobne zaigral tudi laški župan Marko Šantej, ki je obisk Novigra-da izkoristil tudi za srečanje z županom tega hrvaškega obmorskega mesta Anteom Milosem. BA Laške mažorete so bile v Novigradu prava paša za oči. (Foto: Občina Laško) V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE Ш > < I- (Л N Ш o Iti t*m Ш a ••■■• JH w v\ ш » i*' m t Л I V soboto zvečer so obiskovalce Flosarskega bala zabavali Kvatropirci z gosti. (Foto: Pika Povh) KLS je specialist za zobate obroče in proizvaja različne obroče za zagon in pogon avtomobilov že od leta 1978. Do danes smo jih proizvedli že več kot 180 milijonov. Naši proizvodi so vgrajeni v avtomobile vseh pomembnejših OEM-ov. Stalni napredek, kakovost naših proizvodov in storitev, visoka fleksibilnost dobav in konkurenčne cene so naši argumenti v prodaji. Razvijamo nove, učinkovite in zanesljive proizvodne procese ter proizvajamo visoko kakovostne zobnike in obroče, sposobne prenosa velikih moči ob visoki obrabni obstojnosti, za pogon v električnih in hibridnih vozilih. Naš uspeh in napredek temeljita na žlahtnem družinskem podjetništvu družine STRAŠEK. www.kls.si info@kls.si 30 POTOPIS Havaji so leta 1959 postali 50. zvezna država ZDA. Osem črt na zastavi predstavlja osem glavnih otokov, »Union Jack« pa Veliko Britanijo, ker je Havaje l. 1778 odkril James Cook. SONJA SALOBIR LINDSAY Havaji Osem rajskih otokov Po petindvajsetih urah na letalih in letališčih smo končno prispeli v Honolulu, glavno mesto Havajev, na otoku Oahu. Časovna razlika dvanajstih ur nas je položila naravnost v posteljo in šele naslednji dan smo lahko začeli raziskovati otok. Havajski otoki so vulkanskega izvora in so pravzaprav vrhovi oceanskega gorovja, kar 4000 km oddaljeni od zahodne obale ZDA. Osem otokov sestavlja arhipelag, vsak ima svoje posebnosti in lepote. Mount Kea na Velikem otoku je, merjeno od vznožja, višja od Mount Everesta in je pogosto pokrita s snegom. Ker na otokih pogosto dežuje, so ti bujna oaza, okrašena s spektakularnimi slapovi, vabljiv tropski raj, ki se globoko dotakne vseh, ki ga obiščejo. Da bi otoke res lahko tako doživeli, moramo obiskati vsaj štiri glavne otoke, Oahu, Kauai, Maui in Hawai'i ali Veliki otok. Vsak otok ima svoje manjše lokalno letališče in večje pristanišče. Na otoku Oahu živi večina otoških prebivalcev. Turisti se najraje podajo na Waikiki Beach, nas pa je bolj zanimalo vojaško oporišče Pearl Harbor, ki so ga Japonci bombardirali 7. decembra 1941, kar je bil povod za vstop ZDA v 2. svetovno vojno. Najbolj so se nas dotaknili spomenik in dobro vidni ostanki bojne ladje USS Arizona, ki je v tem napadu potonila v manj v,_kot devetih mi- nutah s 1177 člani posadke, ujetimi v trupu. Na bojni ladji USS Missouri je 2. septembra 1945 Japonska podpisala listino o predaji. Tako se je simbolično vojna končala prav v Pearl Harborju, kjer se je tudi začela. Bogata kultura in zgodovina Havajci imajo bogato kulturo in zgodovino, ki je polna epskih potovanj, odkrivanj, kraljev, kraljic, junakov in zlikovcev, vzponov in padcev kraljestev, izdaj, pohlepa, revolucij in vojn. Ker Havajci niso uporabljali pisave, so vse dogodke predajali iz roda v rod s pripovedovanjem zgodb in plesom. Plesalci in pevci hula so zelo cenjeni, saj so kot žive knjižnice starodavnih Havajev. Obstaja več vrst plesov hula. Plesalke pri plesu uporabljajo palice iz bambusa pu'ili, posodice s semeni, okrašene s perjem, 'uli'uli ali neke vrste boben, ipuheke. V preteklosti so plesalci nosili obročke iz resja na gležnjih in zapestjih. Kite rož lei so dodatek sodobnejših časov. Na Havajih _ Navdušite nas s p©t®pis©m Potopis, dolg največ 10000 znakov s presledki, pošljite na tednik@nt-rc.si, fotografije pošljite posebej. www.novitednik.si www.ootimist.si nPTimiRT Z Novim tednikom naokroa Honolulu, glavno mesto otokov, je tudi rojstni kraj nekdanjega predsednika ZDA Baranka MiamR mnogi otroci obiskujejo šole hula in nastopajo na številnih festivalih. Havajska glasba se izvaja tudi s pomočjo kitare ukulele, ki je prišla na Havaje s portugalskimi priseljenci. Navdušeni smo se kar nekaj ur zadržali v Kulturnem centru Polinezije, kjer smo si poleg plesov ogledali tudi izdelovanje tkanin in čolnov, izvedeli veliko o bujni vegetaciji, ribištvu, kmetijstvu, tradicionalni pripravi hrane v podzemnih jamah in zgodovini otokov. Ogromni valovi na severu Podali smo se tudi na severno stran otoka, ki je v zimskih mesecih, ko so valovi visoki več kot osem metrov, raj za jadralce na deski, poleti pa tam jajca nesejo zaščitene želve velikanke. Na poti smo se ustavili tudi na plantaži ananasa, ki ga ročno sadijo in obirajo. Na otokih v izobilju rastejo tudi papaja, pasijonka, banane, guava in liči. Zelenjava, ki je samo po videzu podobna našemu krompirju, se imenuje taro. Domačini pripravijo gomolj kot pire krompir, liste pa kot špinačo. Še mnogo zanimivosti bi lahko zapisala o otoku Oahu in glavnem mestu, kjer najde vsak obiskovalec nekaj zase, a po nekaj dneh je bilo treba odriniti dalje. Otok vrtov Zvečer smo izpluli iz glavnega mesta in se zjutraj zbudili na enem najlepših havajskih otokov, na otoku Kaua'i, ki ga imenujejo tudi otok vrtov. Nič čudnega, da so si ta otok za svoje domovanje izbrale številne slavne osebnosti, kot so nekdanji James Bond Pierce Brosnan, Sylvester Stallone, George Clooney, Mark Zuckerberg, Harrison Ford in mnogi drugi. Je tudi najdeževnejšji otok z zelo rodovitno zemljo, kjer poleg sadja in koruze raste tudi kava. Od novembra do konca maja prihajajo na obale otoka kiti grbavci z Aljaske, da bi v toplih vodah skotili svoje mladiče. Te obale naj bi leta 1778 prvič uzrl James Cook, ki je odkril Havaje. Vožnja z avtomobilom po otoku nam je omogočila, da smo si ogledali kanjon Waimea, znan kot Veliki kanjon Tihega oceana, kjer so snemali filme Jurski park, King Kong, Izbruh in številne druge. Z rečnim čolnom smo se peljali po reki Wailua do Praprotne jame, kjer se v romantičnem okolju vsako leto poroči mnogo parov. Najbolj divja in nedotaknjena je obala Napali. Bujne zelene pečine se raztezajo v dolžino kar 24 kilometrov in merijo v višino do 2000 metrov. Ogled je možen samo z morske strani ali iz zraka. Veliki otok Naslednji na naši poti je bil otok Hawai'i ali Veliki otok, ki je znan po vulkanskih izbruhih enega najbolj aktivnih vulkanov na svetu, Kilauea, ki bruha že od leta 1983. Na dan našega obiska je bilo vse mirno, že naslednji dan pa je lava tekla v potokih. Lava za seboj pušča podzemne rove in tunele, ki so danes odprti za turiste in obdani s čudovito naravo z obilico orhidej in dreves makadamije. Poskusili smo njene okusne oreščke. Zahodna stran otoka je pretežno kmetijska. V okolici Kone gojijo najboljšo kavo, kakav, oreščke makadamije in celo morske konjičke. Tam je edina farma morskih konjičkov v ZDA. Ogledali smo si lahko štirinajst različnih vrst morskih konjičkov, ki so v divjini že ogroženi. Po temeljitem umivanju rok smo se jih lahko tudi dotaknili. Nežno so ovili svoje repke okoli naših prstov, mi pa smo hvaležno uživali v tem edinstvenem trenutku. Morski konjički so edina živalska vrsta na svetu, pri kateri se oplodi, donosi mladičke in rodi samec. Maui brez obiska vulkana Čakal nas je še najbolj znan havajski otok Maui. Ker nismo imeli dovolj kondicije, se ob treh zjutraj nismo odpravili na vrh največjega spečega vulkana na svetu Haleaka-la, da bi opazovali sončni vzhod. Če se boste odločili za to pustolovščino, se toplo oblecite, saj je na višini 3000 metrov zelo hladno. Mi smo se raje odpeljali v Hano, majhno mesto, nekako pozabljeno in daleč od ponorelega sveta, do katerega vodijo številni ovinki, več kot petdesetih enopasovnih mostov in čudoviti razgledi na divie slapove, peščene POTOPIS 31 5 X Jmf J ■ ^ ^ Tr i- i-lV plaže in neokrnjeno naravo. Oprah in Clint Eastwood imata posestvi nekje v bližini. Za 110 kilometrov v obe smeri potrebujemo ves dan, slavni seveda priletijo kar po zraku. Zaradi odmaknjene lege v mestecu primanjkuje učiteljev in policistov. Ti morajo po šolanju prvo leto obvezno delati v Hani ali na bližnjem otoku Molokai. Prav rada bi svoja zadnja leta delala v tem odmaknjenem raju. Havajščine se ni tako težko naučiti, abecedo sestavlja namreč samo 12 črk, pet samoglasnikov A, E, I, O, U in sedem soglasnikov H, K, L, M, N, P in W. Vse glasove izgovarjamo enako kot v slovenščini. Obisk otoka smo končali naslednji dan s pohodom po sveti dolini Iao, kjer so nekoč pokopavali kralje, in z obiskom Oceanskega centra Maui. Če bi imeli več časa, bi obiskali tudi dva manj turistična otoka, Lana'i in Moloka'i, a smo se morali vrniti v Honolulu in poleteti domov. Malo destinacij lahko ponudi čarobno kombinacijo bujnih deževnih gozdov, aktivnih vulkanov, zasneženih gorskih vrhov, kaskadnih slapov, skritih kanjonov, peščenih plaž in turkizno čiste vode. Šest glavnih otokov se edinstveno razlikuje, zaradi česar nikar ne ostanite le na otoku Oahu. Kadarkoli se odpravite in ne glede na vašo izbiro počitnic vam bosta neukročena naravna lepota in toplina ljudi na Havajih zagotovo vzeli dih. Aloha! 32 SLASTNO IN DISECE Prava turška specialiteta Sultan Vsak dan napečejo okoli 40 pladnjev s približno 200 kosi bureka. med bureki v knežjem mestu Hodil sem po zemlji naši, jedel mastne sem jedi. Kaj hočemo, pač nimam cvenka za uživanje v fetiših novodobne kuharije in draženje s »spogledljivimi« blanširanimi svinjskimi seski ter »razposajenim« kandiranim mahom, zato sem bil dobršen del svoje mladosti prisiljen k zagotavljanju ustreznega kaloričnega vnosa z uživanjem visokooktanskega živeža, v ljudskem izrazju slabšalno označenega kot »džank« ali knjižno smeto-hrana. Med slednjo se uvrščajo pice, kebabi z mesom, o izvoru katerega je bolje ne ugibati, raji tako ljubi burgerji in kakopak - njegovo veličanstvo burek. Za moj okus daleč najslastnejšega, da ne rečem popolnega, cmari družina Šerifi v Celju in po več kot dveh desetletjih gojenja simpatij do njihove umetnosti sem se sedaj končno namenil, da razkrijem in popišem zgodbo o nemara najboljšem bureku v vsej državi, ki je že dolgo tudi eden od simbolov knežjega mesta. \ VASJA JAGER Bržkone se ne bi motili, če bi ocenili, da je okoli 95 odstotkov burekov, ki jih prodaja hitroprehranska industrija po lokalih, stojnicah, pekarnah, trgovinah in veleblagovnicah po državi, le bled, za množično potrošnjo prilagojen, na brzino in iz poceni surovin serijsko sklepan posnetek nekdanje veličine. Odmrznjena, testenim kravjakom podobna revščina, križanci s pico, »zdravi« veganski nadomestki, poslovenjena kranjska verzija iz Pečjaka, še celo med ljubljanskimi kozmopo-litskimi vseznalci tolikanj opevani olimpijski in nobel izdelki - vse to z izvorno jedjo (glej okvirček) nima več prav dosti zveze. V nasprotju s Šerifijevim burekom, ki je v svojem bistvu še vedno pravi turški börek, ki ga je že pred stoletji cenil in se z njim basal otomanski dvor. Čeravno se namreč v Sloveniji zatrdno Oče Muamed in sin Selman že desetletja skupaj pečeta in prodajata pristni turški burek oziroma börek, kot se glasi izvorno ime priljubljene jedi. Muamed si ga še pri svojih 73 letih privošči skoraj vsak dan - seveda z obveznim jogurtom. (Foto: Šimen Zupančič) ruj e, da je v Po-dalpju moč dobiti le dve njegovi izpeljanki, bosansko (ki se ji pravoverno reče pita) in albansko, Šerifiji v Celju še vedno pečejo po receptu, ki so ga pred daljnimi leti v Slovenijo prinesli s seboj iz dežele svojega - in börekovega - izvora. »Prišli smo iz Makedonije, po poreklu pa smo iz Turčije in naš burek je originalni burek,« pove glava družine, 73-letni Muamed. Tradicija sega do pamtiveka, zagotovo več rodov nazaj, njegov oče pa je takoj po drugi svetovni vojni odprl prvo slaščičarno v tedaj še Titovem Drvarju v Bosni. Leta '66 se je družina priselila v Velenje, tam so imeli lokal tri leta, nakar so se v poletju ljubezni preselili v Celje in nato leta 1976 odprli sedanjo burekarno. V njej sta delala Muamed in njegov starejši brat, njuna prijazna obraza in spoštljivo vedenje do strank pa so kmalu postali zaščitni znak mesta ob Savinji - skupaj z daleč naokoli slovečim burekom, seveda. Muamedov brat, blag možakar dobrodušnega pogleda in s prepoznavnimi drobnimi brčicami, je umrl pred nekaj leti, Muamed pa sredi nošenja osmega križa še vedno vsak dan prihaja v lokal, da pospravi mize in lastnoročno pomije krožnike. Vsak dan prihajajo tudi stalne stranke, ki so Šerifijem zveste že desetletja. »Zdaj prihajajo otroci in vnuki tistih, ki so prvi hodili k nam. Dostikrat se zgodi, da se skupaj oglasijo vse generacije,« se nasmehne sogovornik. Vsi lačni, vsi enakopravni Klientela je pisana - vrsta pred okencem pri Šerifiju je nekakšen sodobni ekvivalent slavnemu mrtvaškemu plesu v Hrastovljah, le da ljudje v njej ne čakajo na ples z okostnjaki, temveč da zadovoljijo potrebe želodca, ga ob-težijo z blagodejnim zemeljskim bremenom in se vsaj za nekaj hipov odrešijo brenčečih spraševanj o smislu bivanja. Delavci, pisarniški molji, srednješolci, reševalci, zdravniki iz bližnjih zdravstvenega doma in bolnišnice, uradniki in penzionisti potrpežljivo stojijo drug za drugim, se korak za korakom družno pomikajo za vabečim vonjem, proti okencu in soju kuhinjske luči ter obrisu velikanske peči za njim, kjer jih odet v bel predpasnik čaka Muamedov sin in naslednik Selman s svojim vljudnim: »Dober dan, kako ste, kaj boste?« Nekateri naročijo za s seboj, drugi počakajo, da jim Selman nareže burek na koščke in jim ga ponudi na plastičnem krožniku s priborom; plačajo, se zahvalijo za zaželeni dober tek, sedejo na klop za katero od dveh mizic ali pa se naslonijo na pult ob oknu. Pri Šerifiju ne moreš jesti ločen od sočloveka, ob vrhuncih imaš komaj toliko prostora okoli sebe, da s komolci ne drezaš v preostale soudeležence hrustljave, mastne evharistije. Prehranjuje se v miru, nekateri se pogovarjajo, povečini pa je slišati zgolj radostno cingljanje pribora ter zvoke prehranjevanja, ki nas delajo za brate in sestre v biologiji. Na voljo sta dva okusa, skutin in mesni, in tako bo tudi ostalo. Spreminjanje Šerifijevega böreka bi bilo enako narobe, kot če bi originalni Mona Lizi naslikali mustače; po popolnosti se pač ne šari. Starodavna poslastica Izvor bureka oziroma böreka je zgodovinarjem še vedno uganka; ugiba se, da izhaja še iz časov pred selitvijo nomadskih turških plemen iz azijskih step v Anatolijo in da bi utegnil nastati nekje v sedmem stoletju našega štetja. Po nekaterih teorijah je še starejši in so ga iznašli že bodisi stari Bizantinci bodisi antični Perzijci. V pisnih virih se börek prvič pojavi v 13. stoletju, leta 1330 pa recept za njegovo pripravo po navodilih turškega zdravnika zabeležijo tudi kronisti kitajskega cesarja; ta različica je vsebovala nadev iz ovčetine, ovčje masti, pora in začimb. V Otomanskem imperiju je bil börek ena najbolj priljubljenih jedi, pripravljali so ga tako po kmečkih kolibah kot na sultanovem dvoru. Prvi recept za izključno mesni börek je bil zapisan v mestu Bursa leta 1502. S širitvijo turške nadoblasti se je širil tudi börek in postal del nacionalnih kuhinj v Bosni (kot pita), Srbiji (burek), Albaniji (byrek), Grčiji (boureki), Bolgariji (byurek), Tuniziji (brik) in Alžiriji (bourek). »Dnevno spečemo okoli 40 pladnjev, to je približno 200 kosov bureka,« pove Muamed. Burekarno odprejo ob sedmih, priprave na delovni dan pa se začnejo bistveno bolj zgodaj. Ze v ranih urah je treba pripraviti testo, kar vzame vsaj pol ure časa; nato gresta Selman in pek v lokal ter prižgeta peč, ki potrebuje okoli dvajset minut, da se zagreje na potrebnih 220 do 260 stopinj. Še nekje dvajset minut je potrebnih, da se speče prva runda, in šele tedaj je vse pripravljeno na odprtje - vse to je treba opraviti do sedme ure zjutraj. Med delovnim časom pek nato ves čas peče nove bureke, lokal pa je odprt do treh: »Po tej uri je Celje mrtvo.« Kakor hitro je delovnega časa konec, se začnejo priprave na nov dan - treba je iti v štacuno in nakupiti sveže sestavine, jajca, skuto, mleko, da se bo lahko naslednje jutro spet začelo mesiti. »To ni lahek posel,« pove mladi gazda Selman Šerifi, »vsaj ne, če želiš biti tako pošten do svojih strank, kot smo mi. Vse je odvisno od tega, kakšen značaj si.« Naš vsakdanji burek Ze 47 let tako majhna burekarna v Celju polni želodce zadovoljnih strank, s svojimi bureki/böreki kljubuje trendom, ki vključujejo cunamije burgerjev za rajo in fetiše nouve-au riches, vzdržuje svojo majhno skupnost in odvrača navale časa; blagovnica nasproti nje je že davno propadla, banka zraven je zaprta, prijazni urar na sosednjem naslovu, s katerim jih je družilo nekakšno zavezništvo relikvij minule dobe, je že pred leti zaprl delavnico, tudi bližnje dopisništvo časopisa, od koder je nekoč prihajal na malico praktikant na tresočih se nogah, je davna preteklost. Šerifi torej danes in kako dolgo še? Selman se namršči, vidno vznejevoljen: »Problem je, ker mladih ta posel ne zanima, raje cele dneve tiščijo nos v telefon. Tisti, ki so pripravljeni delati, pa niso za slovensko plačo, temveč gredo raje na sever, v Nemčijo, Švico, Skandinavijo.« Sam bo vztrajal, dokler bo lahko; nedavno je v v SLASTNO IN DIŠEČE 33 Mojster pek med Vsak dan začnejo priprave že zgodaj zjutraj, da ob sedmih po celjskih ulicah zadiši po bureku. družina kupila še sosednji lokal, sedaj čakajo na dovoljenja za širitev. Če ga ne bo zatolkla slavna podalpska birokracija, bo mlajši Šerifi torej še vsaj nekaj let nadaljeval družinsko tradicijo. Za njegove stranke je to vsekakor spodbudna misel - kaj pa zanj? Nam je lahko, mi prihajamo pred njegovo okence, vzamemo svoje, pojemo in gremo svojo pot, prebavljat in nato naprej lovit svoje sanje, on pa ostaja tam, v belem predpasniku, med belimi ploščicami, v soju peči. V burekarni je začel pomagati pri osemnajstih, ko je končal šolanje za finomehanika, vendar ni dobil službe. Pa je pomoč postala stalna zaposlitev, vajenec direktor, sin je zrasel v novo glavo družine, leta so šla. »Če bi lahko izbiral, bi bil pilot. To je moj sanjski poklic,« reče, ne brez grenkobe. Za hip se zamisli, se zdrami in stvarno doda: »Pa saj mi ni hudega. Rad delam z ljudmi, rad se pogovarjam, se pohecam. Od nečesa je treba živeti. Eden dela v livarni, eden je mesar, eden filozof, eden lopov - vsak ima svoje mesto na svetu, to je dano od boga.« Nasmehne se: »Tudi v nogometu je v ekipi enajst igralcev in vsi ne morejo biti napadal- ci.« To je družina Šerifi in zgodba o njihovem bureku je zgodba o njih. Ljudeh, ki so prišli iz druge kulture, iz tuje države, se ustalili, prilagodili in postali neizogiben del okolja, ki so ga obogatili z izdelkom svoje starodavne tradicije. Če bi zaprli svojo burekarno, bi sredi Celja nenadoma zazijal krater, v katerega bi njihove zmedene, tavajoče stranke pokopavale svoje spomine na okus, ki ga več ne bo - Šerifijev burek je celjski ekvivalent Prou-stovim magdalenicam. Pa ne gre za prazno nostalgijo, temveč za resnico želodca, ki je eno človekovih najvišjih vodil. In resnica je, da je celjski turški börek dober, dober pa je, ker je svež, pristen in pripravljen po preizkušenem receptu, s spoštovanjem do tradicije, zamesen s poštenim namenom, pečen pod pridnimi rokami in postrežen z iskreno prijaznostjo. Zato se ga ne naveličajo niti tisti, za katere bi pričakovali, da jim bo gledal ven že pri ušesih. »Jaz skoraj vsak dan pojem naš burek z jogurtom - ne morem pomagati, to je še vedno moja najljubša jed,« skomigne z rameni Muamed Šerifi. Foto: Metka Majcen Selman Šerifi: »To ni lahek posel, vsaj ne, če želiš biti tako pošten do svojih strank kot smo mi.« Šerifiji v Celju na isti lokaciji obratujejo že 47 let in še vedno se okoli kosila praktično vsak dan nabere toliko strank, da seže vrsta na ulico. 34 BRALCI POROČEVALCI Kolo za OŠ Braslovče Program Varno na kolesu, ki skrbi za varno vključevanje mladih kolesarjev v promet, je tudi letos privabil več kot 10 tisoč učencev iz 140 slovenskih osnovnih šol. Da je spoznavanje s cestno-prometnimi predpisi lahko zelo zabavno, so prepričani tudi mladi kolesarji, ki so med šolskim letom reševali različne prometno obarvane naloge. Nekateri so jih opravili z odliko in bili za to tudi lepo nagrajeni. Prvo mesto v okviru naloge Kolesarim in nabiram kilometre sklopa Aktivno na kolesu je osvojila Osnovna šola Braslovče. Učenci so si kolo prislužili z največjim številom preko-lesarjenih kilometrov. Ena od nalog sklopa Aktivno na kolesu je vsem dobro znano zbiranje kolesarskih kilometrov, ki jih učenci sami, s starši ali z učitelji zbirajo od začetka in skoraj do konca šolskega leta. Učenci OŠ Braslovče so bili letos najuspešnejši in so skupno zbrali kar 5.645 kilometrov. S prekole-sarjenimi kilometri so si priborili čisto novo šolsko kolo. Program Varno na kolesu že 11. leto zapored širi sporočilo o pomenu varnosti kolesarjev v prometu in hkrati spodbuja k aktivnemu življenjskemu slogu. Z različnimi nalogami učenci spoznavajo cestno-prometna pravila in bonton, kar mladim daje odlično popotnico za varno vključitev v promet. Varno na kolesu je v enajstih letih iz obrobnega prerasel v vseslovenski program, pri katerem danes sodeluje več kot 10 tisoč učencev iz 140 osnovnih šol po Sloveniji. K temu so nesebično prispevali tudi partnerji programa, ki učence in šole motivirajo z bogatimi nagradami - čelade, denarne donacije, šolska kolesa ter servis koles za šolarje in lokalno skupnost. Odličnim predstavnikom Savinjske regije iskreno čestitamo! NT OŠ Braslovče je prejela kolo, ki so ga učenci osvojili z uspešno opravljeno nalogo programa Varno na kolesu. Zahvala Pred kratkim ste objavili članek o meni z naslovom Ni ga sram priznati, da je bil nekoč alkoholik ob prejetju državnega priznanja za prostovoljstvo. Rad bi dodal še nekaj zahval ljudem, ki mi vsak dan lepšajo življenje. Od alkoholika do državnega priznanja ne pride vsak, zato bi se rad zahvalil ljudem, ki mi pomagajo in stojijo ob strani. Večkrat sem poudaril zasluge naše terapevtke Alenke Gabrovec, ki je s svojim prihodom v naš klub KZA Aljažev hrib Celje in s svojim odgovornim ter nesebičnim delom dvignila kakovost dela na zelo visoko raven, ki je v svoji 52-letni zgodovini še ni imel. Za to se ji v svojem in tudi v imenu članov kluba zelo zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi predsednici kluba gospe Vesni Žerjal za ves trud, čas in energijo, ki jo je vložila, da sem postal dobitnik priznanja. Je pa tudi res, da brez podpore tudi drugih članov kluba mojega priznanja ne bi bilo, za kar sem hvaležen. ANTON MLINARIC Devetnajstletnica Združenja prijateljev slepih Slovenije Združenje prijateljev slepih Slovenije je v začetku junija obeležilo devetnajsto obletnico delovanja. Za nami je devetnajst let uspešnega dela v dobrobit slepih in slabovidnih na različnih področjih. Dobro sodelujemo tudi z mnogimi ustanovami. Najbolj smo ponosni na sodelovanje z Muzejem novejše zgodovine Celje in njegovim Hermanovim brlogom, s Športnim društvom slepih in slabovidnih ter tudi z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter s posameznimi društvi slepih in slabovidnih po Sloveniji. Trudimo se biti dejavni tudi pri osveščanju širše javnosti, pri čemer nam je v veliko pomoč Se-bastijan Kamenik, ki je tudi sam slep in je družbeno dejaven, tako da tudi z njegovo pomočjo zaznamo, kje lahko tudi mi damo pomoč in podporo. Poleg tega imamo zaposleno slepo osebo, sicer za polovični delovni čas, ker nam sredstva ne dopuščajo več, želeli pa bi si, da nam bi uspelo tudi to izboljšati in bi bili lahko še bolj dejavni in osredotočeni na problematiko slepih in slabovidnih ter bi še v večji meri izpolnjevali svoje poslanstvo. Ob devetnajsti obletnici delovanja pripravljamo tudi dobrodelno prireditev, s katero bomo počastili naš dan prijateljev slepih ter končali našo vsakoletno akcijo Osve-ščanje učencev o slepoti. Končali bomo tudi literarni natečaj z naslovom Ne tako, ampak tako, ki ga razpišemo za osnovnošolce šol, v katerih smo izvajali naš projekt Osveščanje učencev o slepoti za tekoče šolsko leto. Kuhali bomo dobrodelni golaž, posebnost bo, da ga bo kuhala slepa gospa, ki je sicer tudi odlična športnica, čudovita mama in izjemno sposobna ženska Jana Fuhrer, ki jo mnogi poznajo, ne le slepi in slabovidni, ampak tudi polno čutni. Tako bo ta dobrodelni golaž imel še posebno noto, da širši javnosti pokažemo, kaj slepi zmorejo, če le dobijo dovolj zaupanja in priložnosti. Poleg tega bomo imeli tudi bogat srečelov, izkupiček bomo namenili delovanju združenja, saj se to le s težavo prebija kljub vsem svojim dejavnostim in zares koristnim ter dobrim projektom, ki smo jih in jih še želimo izvesti. DAVORIN DEŽELAK, predsednik združenja Humanitarni vsak dan Čeprav smo članice Humanitarnega društva Vera pred kratkim zapisale, da se vidimo jeseni, kljub temu potiho delujemo vsak dan. Skrbno pregledamo prejete donacije lepih in uporabnih artiklov, saj nam je žal izpustiti vse, kar nam dobri ljudje ponudijo. Seveda se organizacijsko pripravljamo na novo humanitarno gesto, ki bo kot prva jeseni namenjena starejši generaciji. Kaj natančno pripravljamo, naj do takrat ostane skrivnost. VERICA ŠTANTE BRALCI POROCEVALCI 35 Torkove »rajže« živijo V SPOMIN Naša vasica Nova Cerkev je ena najlepših na Slovenskem. A ne zato, ker tukaj živim jaz. Ta podatek sem našla pred časom, ko sem se želela izučiti za lokalnega turističnega vodnika, viri na spletu so mi tako povedali. Sama dodajam, da njena lepota ni le v zgodovini in slikovitosti njene lege, leži namreč na rahlo dvignjeni planoti blizu sotočja dveh voda, rečice Hudinja, ki izvira pod Roglo, in potoka Dobrnica. Res nas ob vstopu v vas pozdravi (pre) urejena stara arhitektura, mogočni marof, župnijska kašča in cerkev sv. Lenarta z obzidjem in s kamnitimi stopnicami. Lepa slika, ni kaj! A največja lepota vasi so ljudje. Ljudje, ki znajo in hočejo stopiti skupaj ter s skupnimi idejami, pobudami skrbijo za skupno dobro. Gasilci, športniki, pevci, godbeniki, kulturniki, turisti, tako bi preprosto opisala nekaj društev, ki s številnimi dogodki skrbijo, da se v kraju dogaja, da se tukaj pestro živi. Turistično društvo je pred več kot šestnajstimi leti v zemljo posadilo drobno seme: ob torkih je vaščane povabilo na »rajžo« po obronkih krajevne skupnosti. Seme je vzklilo in bogato obrodilo. Glavna korenina je bil Bolti, izkušen planinec, markacist, človek s posebno energijo. Kot vodnik nas je deset let navdihoval, da smo ob torkih od oktobra do konca maja ob sedmih zvečer v nizkem startu čakali v vasi na njegov ukaz, pisk. Kam tokrat, smo radovedno v pričakovanju pogledovali. Črpali smo njegovo nalezljivo moč, voljo, pohodno vnemo in skupina torkovcev se je razrasla v drevo z mogočno krošnjo. Več kot dvajset vej - parov ženskih in moških modelov gojzarjev - je stopalo za njim in obkrožilo zaselke Novake, Straža, Razdelj, Homec, Vine, Landek, Lemberg, Vizore, Hrenova, Višnja vas, vse tja do Vojnika in Marijine cerkve. Deseto obletnico pohodov smo svečano okronali. Pri lipi še danes stoji pohodni gojzar in naznanja, da torkova »rajža« živi. Žalostno slovo Zgodil se je tisti zadnji februar, ko smo obnemeli in se z žalostjo v srcu za vedno poslovili od našega vodnika. Mnogo prezgodaj. Njegovi koraki so pustili neizbrisljive sledi in v njegov spomin korakamo dalje. Marjan je prevzel povelje in že šest let odgovorno, predano in spretno poveljuje torkovi četici. Ničesar ne pušča naključju, vse stezice odpira na ključ. Pred »rajžo«, če je od torka do torka vremenski preobrat, vselej osebno preveri posebnost terena. Natančno določi tempo, vzpone in spuste, preračuna čas in kilometre. Vedno se mu izide, mojster je! Med korakanjem kolono uvidevno opozarja na poledenel, moker ali kamnit svet: »Pesek na cesti! In strmo je. Previdno! Po kolesnicah stopajte,« nas poduči. Veliko si upa, res. Včasih ga namreč obdaja ducat ali celo dva čvekavih ženskih ust. Neustrašen je ali pa me lepo vzgojene, vse se vedno dobro konča. No, zadnjih nekaj »rajž« ima spet ob sebi pomočnika svoje vrste. Vinko četico varuje zadaj, Marjan pa je naša markacija. Če smo včasih kot študentje začeli semester - oktobra, smo zdaj spet kot v šolskih klopeh. Naše pohodno leto traja od prvega torka v septembru do zadnjega v juniju. Finale je pravi likof s svečano podelitvijo diplom. Lepa zbirka se jih baha v vitrini. Obhodimo vse, kar se v naši krajevni skupnosti obhoditi da. Vselej drugače, s kakšnim dodatkom ali z obvozom. Zdaj pokukamo celo še v nove »becirke«, rišemo nove ovinke in znamo prirajžati po očem, ušesom in podplatom prijaznih poteh iz vasi na Frankolovo. Ali skozi Polže, Homec, Trnovlje pri Socki nazaj v vas. Čez Spodnjo Hrenovo, Rožni Vrh in Visoko nazaj na Zgornjo Hrenovo domov. Slikovite poletne ture so to, ko je dan dolgo mlad. In imamo kaj videti. Izgovorov ni Iz objektivnih razlogov smo kolektivno le dvakrat torkovo »rajžo« izpustili. Subjektivnih razlogov ni. Če vmes poseže preventivni obisk ali posvet v beli hiši, Marjan za šefico pooblasti svojo življenjsko sopotnico Kristino, ona prevzame krmilo. Se je že zgodilo, da nas je sedem Sneguljčic brez palčka (ali princa) veselo rajžalo po gozdu in razglednih kucljih naših zaselkov. Prav luštno je bilo. Smeha na sedmo potenco, vam rečem! Kakšen torek je prazničen. V različnih oblikah. Ko je društvo prejemnik županovega priznanja, je skupinica ob predstavnici. Vsako leto v božičnem času srkamo čar svete družine ob mnogoterih domiselnih jaslicah, ki jim v naši domovini ni enakih. Iz Nove Cerkve odrajža-mo v tisoče zlatih lučk odet božični Vojnik. Tudi naše društvo tam razstavlja. Valentinovo, dan žena, štirideset mučenikov si polepšamo z drobnimi pozornostmi, s čokoladni srčki, rožami in čokoladicami. Ko kdo praznuje, dvignemo kozarček, zapojemo in nazdravimo. Tudi delikatesni priboljški zdrknejo po prebavnem traku. Povabilom ne damo košarice: v mesecu češenj radi za kratek čas posedimo v vrtnih uticah in se prepustimo sladkim okusom romantično okrašene mize. Ali pa pikniku v pravem pomenu besede, kjer nas srčna Minka hudomušno opomni, da vince naj po grlu teče, »ker voda je na števec«. Ker je piknik tik pred koncem »rajže«, v Ulici ljubezni in cvetja, je en kozarček rujnega dovoljen. Kjer se torkovci zberemo, povsod nam je lepo, dobro se imamo in nekaj posebnega je med nami. Nekaj, kar čutijo duše, ki prihajajo k nam iz sosednjih krajev. Sproščenost, pozitiva, nezapletenost, dober občutek. »Rajža« skozi mikavno pokrajino. Skrb za telesno in duševno zdravje. Vse to na enem mestu. Zelo mikavna ponudba. Če vas zamika, pogumno med nas. S pogumom na »rajžo« odvandramo vsak torek ob šestih zvečer. Le par uhojenih čevljev potrebujete, vsega drugega se nalezete od nas. Noge vam bodo hvaležne. Po prehojenih osmih, devetih ali celo desetih kilometrih v dveh urah gibanja bodo prijetno utrujene, od dela. Srce in obraz pa bosta žarela. Torkove »rajže« bodo počasi polnoletne in torkovci se z njimi počutimo polno, živo. Naj živita torek in »rajža«! VALERIJA JAKOP Rado Pinter (1949-2023) Takrat, ko narava počiva, si se rodil, ko pa je narava v najlepšem razcvetu pomladnih dni, si se poslovil. V toplem junijskem dnevu smo se zbrali na celjskem pokopališču, da se poslovimo od tebe, dragi Rado. Mož, oče, dedek, brat in zvest prijatelj. Slovo je vedno žalostno, najbolj takrat, ko odideš za vedno in ko bi še lahko veliko naredil in mnogo dal. Vse je minljivo, spomini ostanejo za vedno. Obdarjen si bil z veliko talenti, a vendar te je pritegnilo petje, te razveseljevalo in ti dajalo novih moči za življenje. Odraščal si na Frankolovem, kjer je petje ponos kraju. Že v mladosti si se vključil v pevski zbor in nadaljeval s petjem v Komornem zboru Celje. Dolga leta si prepeval v njem, pridobival nova znanja in izkušnje. Napisal si kar nekaj besedil, naredil več priredb za manjše skupine in jih tudi vodil. Prepeval si na prireditvah, revijah in praznovanjih. S pesmijo si bil povezan s svojim rojstnim krajem Frankolovo, na katerega si bil zelo ponosen. S svojimi brati si se vključil v različne pevske prireditve ter tako popestril številne lepe dogodke. Kot odličen pevec in zborovodja si veliko doprinesel h kulturi na Celjskem. Več kot trideset let si vodil Mešani cerkveni pevski zbor Župnije svetega Duha Celje. Spominjamo se let skupnega prepevanja in druženja. Bil si pokončen, neomajen, pripravljen pomagati in svetovati. Zelo ponosen si bil na svojo družino in na svoje vnuke. Bil si zvest sodelavec in prijatelj. V Kovinotehni Celje in kasneje v Merkurju si vestno opravljal službo nabavnega referenta in tako veliko doprinesel k razvoju trgovine. Slovenski rek pravi, da kdor poje, zlo ne misli. Tudi pri tebi je bilo tako, saj si s pesmijo povezoval tudi svoje delo. Tvoj zdrav humor in veder pristop sta nas vedno razvedrila. Ne moremo verjeti, da te ni več med nami ... Kot bi bile le sanje. Resnica, ki najbolj boli, je, da te ni več med nami. Pogrešamo te. Veliko pesmi bi še morali skupaj zapeti, veliko poti še prehoditi in marsikaj lepega še narediti. A žal so to samo še želje. Lani se je neozdravljiva bolezen dotaknila tvojega telesa in ti si se podal na pot ozdravitve. Bil si bojevnik, optimist, dolgo si se bojeval, vendar si na koncu svoj boj s težo bolezni izgubil. Ob skrbni negi svojih najdražjih in v objemu toplega doma si v junijskem popoldnevu zatisnil trudne oči. Hvala, Rado, za velik doprinos na področju kulture, za srčnost, moč, pogum, razumevanje, toplino in ljubezen. Znan ameriški vojskovodja in politik Albert Pike je zapisal: »Kar smo storili le zase, umre z nami. Kar smo storili za druge in za svet, ostane nesmrtno.« In ravno tega je bilo pri tebi, Rado, veliko. V naših srcih boš za vedno ostal kot dober človek in zvest prijatelj. Počivaj v miru tam ob mavrici in z angeli prepevaj pesmi, ki smo jih včasih prepevali skupaj. MARTA KOVAČ SUPER ŠPORTNA KOMBINACIJA Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO. ZVEZDШ STOPA/o V DNEVNIK EKIPA BREZPLAČNO Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator od 24. 7. do 11. 8. 2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog. Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si. Mercator 36 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Tehnopark Celje je priljubljena destinacija za šolske skupine in družinske obiske g poskuse, ki vzbujajo zanimanje za znanost tako pri mladih kot starejših. Znanstveni šov Ta nora znanost poteka vsak dan v juliju in avgustu ob 12.15. Znanstvena doživetja so se tudi v letu 2023 vrstila na Znanstveni ploščadi Tehnopar-ka Celje, kjer so ustvarili prostor družinskega ustvarjanja, zabave in spoznavanja z oblikami neformalnega izobraževanja STEAM in z delavnicami v sklopu dogodkov Lepljiva znanost in Ulična znanost. V juniju in juliju je bilo za otroke od 8. do 11. leta poskrbljeno za počitniško varstvo. Otroci so najprej spoznavali delavnice Steam, ki pokrivajo polje znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike. V avgustu bo v sodelovanju z društvom Gaia-s tematsko počitniško varstvo Postani, kar si želiš, za en dan. Počitniško delo v Tehnoparku Celje Za dijake in študente omogočajo poletno počitniško delo, ki vključuje raznolike izkušnje s področja turističnega vodenja, spoznavanja naravoslovno- tehničnih vsebin in samostojnega raziskovanja. Na počitniškem delu imajo to poletje 15 dijakov in študentov, ki prihajajo iz celjskih srednjih šol in s fakultet. Tehnopark Celje, priljubljeno znanstveno središče, je v prvi polovici leta 2023 obiskalo kar 21.938 znanstvenih navdušencev, kar je približno pet tisoč več v tem obdobju v primerjavi z letom 2022. Od tega je bilo 60 odstotkov družinskih obiskovalcev in 40 odstotkov šolarjev. Tehnopark Celje kot nedvomno pomembna turistična zanimivost v mestu med obiskovalci opaža veliko tujih obiskovalcev, med katerimi jih je največ iz naše sosednje države Hrvaške, sledijo Italija, Nizozemska, Madžarska, Danska, Ukrajina, Slovaška, Avstrija, Poljska in Češka. »Veseli nas, da smo priljubljeni tudi med tujimi turisti, ki jim želimo biti izhodiščna točka za druge zanimivosti v mestu, namreč naši informatorji zelo radi napotijo goste še k drugim zanimivostim in v celjske restavracije. S tem tudi dokazujemo, da je Tehnopark Celje pomembna turistična destinacija,« je o turističnem vidiku povedala Andreja Erjavec, direktorica javnega zavoda Tehno park Celje. Dobra obiskanost v šolskem letu 2022/23 V iztekajočem šolskem letu 2022/23 so vrtce, osnovne in srednje šole navduševali z različnimi znanstvenimi vsebinami. Pri osnovnošolcih so bili posebej priljubljeni Tehno programi, najbolj je bil obiskan program Energija, kjer so učenci pridobili naravoslovno-tehnične kompe-tence ter so znanost spoznavali in preizkušali predvsem na zabaven način. Tehnopark Celje je obiskalo več kot 181 šol in 14 vrtcev iz celotne Slovenije. »Za prihajajoče šolsko leto smo pripravili nov Tehno program Tehnika, kjer bodo šolarji v praksi spoznavali nekatere vsebine iz učnega načrta predmeta tehnika in tehnologija ter krepili veščine učenja z raziskovanjem, veščine sodelovanja in reševanja problemov,« je povedala Sabina Gaberšek, vodja projektov v javnem zavodu Tehno park Celje. Poletne znanstvene dejavnosti v Tehnoparku Celje V celotnem poletju v Tehnoparku Celje potekajo zabavne znanstvene dejavnosti, namenjene vsem generacijam. Tako otroci kot odrasli se lahko to poletje poglobijo v čarobni svet znanosti in zabave. Interaktivni eksponati in praktični eksperimenti ter navdušujoče predstave in dejavnosti na Znanstveni ploščadi v Tehnoparku Celje zagotavljajo nepozabno izkušnjo. Program poletnih dejavnosti vključuje znanstvene delavnice, kjer otroci s poskusi in prikazi na zabaven in pristopen način spoznavajo osnovne znanstvene koncepte s tedensko izvedbo pestrih dejavnosti: Trajnostne delavnice, Legorobotika, Postani detektiv, Bazen delavnic - konS, Ustvarjam z AI in druge delavnice STeAm (pristop k poučevanju znanosti, tehnologije, inženiringa, umetnosti in matematike). Ob živih nastopih in prikazih obiskovalci doživijo navdušu-jočo znanost. Z razvedrilnim pristopom izkušena ekipa Tehnoparka Celje prikazuje fizikalne in kemijske pojave ter VSE ZA PIS Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - Celovita ponudba pisarniškega materiala BRO bit W: birobit.si T: (03) 425 6100 PODLISTEK 37 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Nekdanji celjski industrialci (8) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Adolf Westen ml. (18771952) in Avgust Westen (1878-1960) sta bila nečaka Adolfa Westna st., ki si, kot rečeno, ni ustvaril svoje družine in je ostal brez potomcev. Oba sta bila rojena v Lüttringhausenu pri Rem-scheidu v Westfaliji. Poleg sestre sta imela še brata Petra in Franca, ki sta se prav tako uveljavila kot podjetnika, prvi v Lodžu na Poljskem, drugi pa v Mediašu na Sedmograškem (Transilvaniji) v Romuniji. Brata Adolf in Avgust sta k svojemu stricu v Celje prišla leta 1895, ko sta končala poklicno šolo, in se zaposlila v njegovem podjetju. Pri tem nista uživala nobenih privilegijev, saj je zanju veljal enako strog režim kot za vse druge zaposlene. Skupaj z drugimi delavci sta morala delati fizično na vseh oddelkih, kar pa jima je koristilo, ker sta s tem dobro spoznala vse faze proizvodnje. Po določenem času je Adolf Westen st. Avgustu zaupal vodenje komerciale, njegovemu bratu Adolfu pa tehnično vodstvo obratov. Pod njunim vodstvom je podjetje doživljalo nadaljnji razcvet, ki ga tudi razpad Avstro-Ogrske leta 1918 ni zaustavil. Nasprotno, prehod večine Slovenije pod Jugoslavijo je imel za njuno podjetje ugodne posledice, saj se mu je s tem odprlo jugoslovansko tržišče, na katerem tedaj ni bilo nobenega drugega podjetja, ki bi proizvajalo emajlirano kuhinjsko posodo. Ker je bilo povpraševanje po tej posodi vse večje, so se pokazale potrebe po širjenju Logotip Westnovega podjetja iz leta 1925 proizvodnje, za kar pa je bilo potrebno zagotoviti dodatni kapital. S tem namenom se je podjetje leta 1924 preoblikovalo v delniško družbo -A. Westen, delniška družba v Celju, Tovarna emajlirane, pocinkane, brušene in poko-sitrane posode (skrajšano: A. Westen d. d.). Pod tem imenom je poslovalo vse do leta 1945. Adolf Westen ml. (1877-1952 Čeprav je tovarno emajlira-ne posode formalno prevzela delniška družba, je ta še naprej predstavljala Westnovo družinsko podjetje, saj sta ob ustanovitvi delniške družbe lastnika vseh izdanih delnic postala samo Adolf Westen ml. in Avgust Westen, in sicer vsak do polovice. Njun stric Adolf Westen st., ki je bil avstrijski državljan in je, kot že rečeno, od leta 1912 naprej živel v Gradcu, je bil sicer predsednik delniške družbe, ne pa tudi solastnik njenih delnic. Uspešno poslovanje podjetja je Adolfu Westnu ml. in Avgustu Westnu omogočilo, da sta lahko začela nakupovati delnice nekaterih podjetij v Sloveniji in drugje v Jugoslaviji. Tako sta leta 1914 postala večinska lastnika Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d., leta 1929 pa še lastnika Kranjske industrijske družbe (KID), d. d, ki je poleg metalurških obratov na Jesenicah imela v lasti tudi rudnike železove rude v Topuskem na Hrvaškem in v zahodni Bosni. Na območju Srbije so v Kneževcu pri Beogradu Westni imeli tovarno razstre- liva, v Novem Sadu pa so bili solastniki grafičnega podjetja Druckerei und Verlagsaktiengesellschaft. Podjetja v Jugoslaviji, ki so bila v celoti v lasti Westnov, so tvorila Westnov jugoslovanski koncern. Adolf Westen ml. in njegov brat Avgust Westen sta se kot podjetnika uveljavila tudi zunaj Jugoslavije. Tako so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v njune roke prešla podjetja, povezana v Poljsko-ro-munskem koncernu, ki sta ga ustanovila njuna brata Franc in Peter. Avgust Westen pa je leta 1925 ustanovil podjetje za izdelovanje emajlirane posode v Bassanu del Grappa pri Trevisu v severni Italiji. Kot lastnika vseh teh podjetij sta brata Adolf Westen ml. in Avgust Westen postala naj večja veleindustrialca na območju Jugoslavije in hkrati pomembna evropska podjetnika. Konec tridesetih let pa se je ob njiju kot podjetnik začel vse bolj uveljavljati tudi sin Adolfa Westna ml., dipl. ing. Max Adolf Westen. Se nadaljuje. dr. Milko Mikola ALBUM S CELJSKEGA Gustav Šilih (1893-1961): ob 130-letnici rojstva Gustav Šilih (na levi) je bil kot avstro-ogrski vojak med prvo svetovno vojno ranjen na Soški fronti, leta 1918 pa je kot Maistrov borec sodeloval pri osvoboditvi Maribora in slovenske severne meje. Tudi drugi svetovni vojni se ni mogel izogniti, bil je mobiliziran in kot rezervnega oficirja jugoslovanske vojske so ga zajeli Nemci. Rodil se je 31. julija 1893 v Velenju, graščinskemu oskrbniku Lovru in Poloni (rojeni Silovšek) iz Velenja, kjer je tudi končal pet razredov osnovne šole, nato je obiskoval zasebno nižjo gimnazijo in leta 1912 maturiral na ljubljanskem učiteljišču. Strokovno se je izpolnjeval v tujini, leta 1928 pa je v Zagrebu diplomiral na višji pedagoški šoli iz pedagogike, psihologije in nemškega jezika s književnostjo. Kot učitelj se je najprej zaposlil v Preboldu, med 1. svetovno vojno je bil ranjen na Soški fronti, leta 1918 je bil Maistrov borec, nato je krajši čas poučeval na mariborski realki. Od leta 1919 do 1927 je bil profesor na trgovski srednji šoli v Mariboru, leta 1928 v Celju, nato je do leta 1950 poučeval na mariborskem učiteljišču, vmes pa je medvojni čas preživel v Gradcu. Leta 1952 je ustanovil vzgojno posvetovalnico, ki jo je vodil do leta 1961. Šilih se je ukvarjal z didak-tiko, mladinsko psihologijo, izobraževanjem učiteljev in družinsko vzgojo. Je avtor številnih knjig, ki sodijo v vrh slovenske pedagogike in didaktike in ju je dvignil na evropsko raven. Napisal je deset knjig in več kot 60 obsežnejših ter okoli 300 krajših razprav in člankov. Njegovo temeljno delo Očrt splošne didaktike je izšlo neposredno po smrti leta 1961, od preostalih del pa naj omenimo Metodiko slovenskega jezikovnega pouka (1951), Vzgojna sredstva naše družine (1955), Vzgoja naših otrok (1955) in Učna načela naše šole (1961). Bil je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika. Šilihovo literarno ustvarjanje je bilo v senci njegovega dela na področju pedagogike. Znan je predvsem po mladinski povesti Nekoč je bilo jezero (1921, ponatis 1999) in mladinskem romanu Beli dvor (1938, ponatis 1997). Kot literat je pričel objavljati prozo pod psevdonimom Graščan v reviji Domači prijatelj, ki jo je urejala Zofka Kvedrova, v manjši meri pa je pisal tudi poezijo. Napisal je tudi dramo Kaverna, ki so jo leta 1932 postavili na oder Mariborskega gledališča, v rokopisu pa je ostala nedokončana povest o življenju velenjskih rudarjev z naslovom Grbavi plemič. Umrl je 24. novembra 1961 v Mariboru. Silvo Grmovšek (Knjižnica Velenje) Fotografijo prispeval: Janez Osetič Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. 38 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca ISŽJ Vsi, ki mi v tej vročini govorijo tople besede, so moji sovražniki. Nič, v njih ste prišli. ***** Enkrat sem bil v tako resni zvezi, da se z dekletom nisva niti enkrat nasmejala. ***** Lažje je kaditi travo kot jo kositi. ***** Trapasti se moramo držati skupaj. Ti normalni res niso normalni... ***** Vsake hlače so lahko tangice. Le jesti je treba dovolj. ***** »Sprl sem se z ženo in zdaj me boli glava.« »Zagotovo imaš migreno.« »Ne, mislim, da je to od vaze. ***** Le kaj naj danes oblečem? Neko noč sem zapeljal v enosmerno ulico iz napačne smeri. Nasproti je pripeljal avto. Zatrobil. Jaz tudi. Nato je posvetil z dolgimi lučmi. Jaz tudi. Prižgal je še modre luči. No, teh pa jaz nimam. V mislih ste si jasno začrtali pot v naslednjem obdobju. Življenje vam bo v teh dneh ponudilo izjemno lepe priložnosti, da zaživite bolj umirjeno in osrečujoče. Dnevi, ki prihajajo, v vas sprožajo velika pričakovanja, saj vam Sonce v ognjenem znamenju prinaša veliko moči in novega zagona, ki ga boste koristno uporabili predvsem na poslovnem področju. Venera je retrogradna v znamenju leva, kar vam bo odprlo oči predvsem na področju ljubezni. Sonce v levu bo vaše razpoloženje spreminjalo, kar vam bo v nekaterih trenutkih jemalo energijo in moč. Vse, kar boste naredili, morate dobro premisliti, saj boste v nasprotnem primeru lahko naredili večjo napako. Opravkov bo veliko, ravno tako veselja na družabnem področju. Nikakor ne boste uspeli izriniti nekoga iz svojih misli, kar se bo močno izražalo pri vašem delovanju. Srečni boste. Lev Astrologinja GORDANA je doseglji\ na 041 404 935 in na Facebookov strani Astrologinja Gordana. Neodločno boste stali pred dvema odločitvama. Svetujemo vam, da se tokrat posvetujete z nekom. Vpliv vaše vladarice v znamenju levu lahko povzroči, da boste zadeve zapletali zaradi nepomembne malenkosti, velike stvari pa vam lahko uidejo iz rok. Kar veliko obveznosti je še pred vami, zato se nikar ne ubadajte z nepomembnimi malenkostmi. Nekaj energije morate usmerjati tudi v svoje zdravstveno stanje, predvsem se morate osredotočiti na težave, ki izhajajo iz psihičnega stanja. S5- škorpijon Dvojčka Vsekakor so pred vami naporni dnevi, ki bodo tudi izjemni po svoji veličini. Dogajale se vam bodo velike spremembe, presenečali vas bodo ljudje okoli vas. Nikar se v teh dneh ne ravnajte po svojih nenavadnih načelih, prepustite se raje usodi in trenutnim situacijam, ki se lahko menjajo v zelo kratkem času. Iz majhnih stvari se včasih lahko razvije velika zadeva, zato ničesar ne prepuščajte naključju, predvsem kar se ljubezni dotika. Rak Izkoristite čas v svoje dobro, saj stojite pred večjo, prelomno situacijo. Po eni strani se sprememb veselite, po drugi stani s strahom opazujete, da ne bi na dan prišle blokade, ki ste jih pustili v preteklosti. Odlično se boste počutili med ljudmi, ki vam veliko pomenijo, kar vam bo dvigovalo moč in povečevalo samozavest. Za ljubezen in čustva se boste v tem času bolj žrtvovali kot sicer. Strelec Malo so se razmere umirile in že delate načrte, kako naprej. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se prepustite veselju in novemu pričakovanju. Veliko lahko v tem času naredite zase na poslovnem področju, kar ne pomeni, da vam bo vse padlo kar v naročje. Nasprotno od tega, trudili se boste po svojih najboljših močeh in pri tem delovali nekoliko skrivnostno. Pred vami bo v tem obdobju večja odločitev, ki bo še posebej močno vplivala na vaše življenje. Več pozornosti morate v teh dneh nameniti partnerju, saj ga zaradi neprestanega hitenja in vznemirljivega vzdušja zanemarjate. Nekoliko bolj občutljivi boste zaradi bivanja Venere v znamenju levu. Zapletate lahko zaradi malenkosti, ki predstavlja nepomembno točko v razmerju. Previdno tudi pri finančnih zadevah, vpliv Venere in Marsa vam prinaša nekoliko večje izdatke, kot bi to želeli. Pot, na katero ste se želeli odpraviti, boste po daljšem premisleku prestavili zaradi situacij v svetu. Kozorog Nikar v prihajajočih dneh ne zapletajte, raje se prepustite energiji, kajti presenečenj tudi za vas ne bo manjkalo. Vpliv planetov bo spodbuden tudi za ljubezen, zato ne zamudite izjemne priložnosti. Še nekaj trenutkov, nekaj dni boste blesteli pod mogočnim vplivom leva, zato dobro izkoristite vsako priložnost, ki vam jo ponuja vpliv Sonca. Venera bo poskrbela, da ne boste rinili z glavo skozi zid, ampak boste vse tudi dobro premislili. Nikar si teh dni ne otežujte še bolj, kot je nujno. Strahove morate izključiti in se zamisliti, zakaj sploh obstajajo v vaših mislih. Vpliv Marsa vam prinaša nekaj originalnih zamisli, kako izboljšati stanje. Nikakor se ne boste uspeli posloviti od preteklosti, zato boste veliko energije porabili za prazen nič. Skušajte ujeti ravnotežje med čustvi in razumom ter si dopovedati, kaj je za vas dobro in kaj so zmote, ki izhajajo iz občutka, da niste ljubljeni in dovolj spoštovani. Vodnar Devica Malo občutljivejši boste v teh dneh, zato pazite, da se komu ne zamerite. Svoje organizacijske sposobnosti tokrat uresničite, pri čemer vam bo v veliko oporo Venera, ki biva v ognjenem znamenju. Mars vam bo prinesel neko novo priložnost na delovnem področju, zato zavihajte rokave, uspeh ne more izostati. Veliko bo v teh dneh odvisno od vas, zato naredite tako, da boste srečni. Odločali se boste, ali boste dovolili, da vam vpliv preteklosti ponovno potrka na vrata. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Zgodilo se vam bo nekaj zares izjemnega in nenavadnega. Naj tokrat ne odide mimo vas. Saj veste, za svojo dušo potrebujete ljubezen in romantiko ter hitrejši utrip srca. Kljub sreči, ki jo boste doživljali, vam bo takoj jasno, da morate vso zadevo spustiti skozi sito, ker ne bo vse zlato, kar se sveti. Lekcije, ki jih boste osvojili, ne bodo najlažje, zato naj bo razum tisti, ki vas bo postavil na trdna tla. Ribi Navidezno se boste ravnali po nasvetih drugih, a v resnici boste delali po svoje. Vpliv Saturna v vašem znamenju vam prinaša stiske in napetosti, da včasih ne veste, kako bi se obrnili, da bi ravnali prav. Skušali boste uresničiti vse načrte in v mislih že drvite v naslednji teden ter predvsem kritično opazujete situacije. Zelo morate poskrbeti za sprostitev, saj vam zadeve uhajajo iz rok, pri čemer lahko le nemočno zrete v nebo in iščete oporo. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. RAZVEDRILO 39 SUDOKU 580 Nagradna križanka PREKAJE-NEGA POSTREŽEMO S HRENOM REŠUJ, UKVARJAJ SE NOGA (ANG.) JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI) Povsod z vami ŽIVAHEN AMERIŠKI PLES KRAJ, KJER STA ŽIVELA ADAM IN EVA TISOČ IN ... NOČ PREBIVALEC DESKEL iE PRIPRAVA ZA SPENJANJE SLOVENSKA PESNICA MUSER GEOMETRIJSKI TELESI ZMERNEJŠE KRILO PLO TEŽNJA, USMERITEV 15 AMERIŠKA TV-SERIJA: ... V MESTU .-TSE JE UTEMELJITELJ TAOIZMA PRED NJIM NI NIKOGAR PON, TOR, . ZNAMKA SAMOLEPILNIH IZDELKOV FRANK SINATRA KAVBOJSKI FILM VODI ZDA MEJIJO SLONE NA ... PRIPADNIKA KMEROV STROJ ZA TKANJE ELEMENT MAUNA . JE VULKAN NA HAVAJIH POLDRAGI KAMEN ENOTA MERE ATENSKI KRALJ POSPRAVLJA HOTELSKE SOBE ŠKRAT V GERMANSKI MITOLOGIJI BRIT. PEVKA (RITA) VULKAN NA FILIPINIH V LASTI IMA ISTO HIŠO STRUPEN IGLAVEC POLDRAGI KAMNI SLOVENSKA SOPRANIST-KA RADOVAN AMERIŠKI FILM Z GRETO GARBO DRŽAVNI UDAR . IN MAČKA ŠVEDSKO MESTO OB REKI FYRIS POVAB-LJENKA LOVČENJE GORA NAD .. KOTORSKO 13 PREBIVALCA ANGLIJE ENAKE SORTE ... SKUP LETIJO DROG V KOZOLCU MLEČNI IZDELEK VNETJE KOŽE GOZDOVA (STAR.) TAJNI ... 007 TONE NOVAK POŽENEŠ SE NBA JE AMERIŠKA KOŠARKARSKA ... ČASTITLJIV MOŽ POŠTA SLOVENIJE NIZOZEMSKA KRALJEVSKA PRESTOLNICA POSLEDICA SUŠE 12 RADON ANGLEŽI GA PIJEJO Z MLEKOM V SEDEČEM POLOŽAJU 14 VEDE SE VLJUDNO PERJE PRI REPI LUKA V IZRAELU ŠKOFOVSKA KAPA Nagradni razpis: 1. nagrada: brisača in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil KUPON 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si 4 9 7 3 9 1 2 3 1 4 2 9 3 5 4 1 8 9 2 5 3 1 9 8 3 8 4 SUDOKU 271 4 1 7 8 2 5 3 5 9 7 3 8 1 6 9 3 9 5 7 9 6 2 7 3 8 5 REŠITEV SUDOKU 579 REŠITEV SUDOKU 270 4 1 3 9 2 8 6 5 7 6 2 8 5 7 4 9 3 1 9 7 5 1 3 6 2 8 4 1 4 6 8 5 7 3 9 2 3 8 2 6 9 1 7 4 5 5 9 7 3 4 2 8 1 6 2 5 9 4 6 3 1 7 8 7 3 1 2 8 5 4 6 9 8 6 4 7 1 9 5 2 3 9 1 2 5 3 6 4 8 7 8 6 3 9 4 7 1 2 5 4 5 7 1 2 8 3 6 9 5 2 4 7 1 9 6 3 8 7 3 8 2 6 5 9 4 1 1 9 6 4 8 3 7 5 2 2 7 5 6 9 4 8 1 3 3 4 1 8 7 2 5 9 6 6 8 9 3 5 1 2 7 4 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešite nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 1. avgusta. Geslo iz številke 29: Poletje na Radiu Celje Izid žrebanja: 1. nagrado: brisačo in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Rozalija Bahčič iz Celja, 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Zofija Zgonec iz Šentjurja, 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme: Brigita Ke-renčič iz Radeč. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. V naših križankah vam besede ne bodo španska vas. Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. www.trik.si 2 9 SOLJEN 4 11 7 5 SEBIČNEŽA 6 8 REVEŽA 40 PISANI SVET Od zrnja do klasja kot nekoč Muzej na prostem Rogatec je minulo nedeljo gostil etnografsko prireditev Li-kof na taberhi. Organizator, tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj, je ob pomoči številnih sodelujočih že 25. prikazal delovna opravila, ki so bila del življenja na kmetiji nekoč. Prikaz starih običajev, ki so ga pred 25 leti prvič osnovale Ljudske pevke iz Rogatca in takratna vodja muzeja Irena Roškar, je prerasel v tradicionalni dogodek. Njegova rdeča nit je prikaz mlačve žita na star način. Obiskovalci so si tudi tokrat lahko ogledali, kako so na kmetijah zrnje iz klasja nekoč spravljali s cepci, na ročni mlatilnici in s kravjo vprego. Različni rokodelci so prikazali spretno- sti trenja lanu, predenja na kolovratu, pletenja iz šibja in ličja, kovaštva in drugih obrti ter tako poskrbeli za pridih starih časov. Tudi tokrat ni manjkal Marjetin rokodelski sejem, sline so se marsikomu cedile ob spremljanju izbora za naj sirovo zavihanko Obsotelja in Kozjanskega. TS, foto: ZKTR Rogatec Nives Brezovnik iz ZKTR RpaaP tec se je zavalila Hildi Ozval-1 , i r r dič in Ireni Roskar, ki sta pred 25 leti zasnovali temelje prireditve Likof na taberhi. 13-letnik ujel orjaka Frankolovčan Amadej Matevžič je prejšnji teden v Šmartinskem jezeru ujel 2,46 metra dolgega soma. Z 90-kilogramsko ribo se je z očetovo pomočjo bojeval kar uro in pol. Soma je izmeril gospodar tamkajšnje ribiške družine Dominik Zlodej. Po merjenju sta Amadej in njegov oče soma spustila nazaj v jezero. Amadej Matevžič se z ribolovom ukvarja že šest let. Za ta šport sta ga navdušila oče Ervin in sestra, ki sta že dolgo ribiča. Mladi Amadej si je od nekdaj želel ujeti gromozanskega soma, prejšnji teden se mu je želja uresničila, ko je som ugriznil v njegovo vabo, sicer namenjeno izključno za lovljenje krapov. JF _f M ■: ■v. ■, , 1 ■. . '■:.. i Г, 'f ■ .«Ж А;' у. • ft '- ; " J4't, ■ . 1, Ш m i f.-i ш i л §1<:' ■ /., ■: . '■■ ш ч !' c"/ ■ , t" t J& IE? , pij L - t* /i ' ■ \ ■ "IT aL. r ушгг. I ■ -TW Isti тш- џг £ чШТ |Kjfi|jll Iг Med debatersko elito v Vietnamu Na 34. svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu v Vietnamu so se za čim boljšo uvrstitev med 64 ekipami potegovali tudi slovenski dijaki. Poleg Lovra Klinca, Line Fefer in Lare Livakovič Kočevar sta bila v ekipi tudi dijaka I. gimnazije v Celju Eva Leskovar in Art Špegel. Art je govoril v šestih debatah, Eva v treh. V osmih izbornih krogih so slovenski dijaki debatirali proti ZDA, Finski, Grčiji, Slovaški, Španiji, Braziliji, Maroku in Nepalu. Zmagali so štirikrat, kar je bilo za preboj v izločilne kroge žal premalo, saj bi morali zmagati proti petim ekipam. O zahtevnosti nalog priča podatek, da se je v nadaljnje tekme prebilo le 24 ekip. Sicer pa je bila v ekipi debaterjev, sodnikov in mentorjev iz Slovenije, ki se konec tedna vrača domov, še ena Celjan-ka, in sicer Nuša Stamejčič iz zavoda za kulturo dialoga Za in proti, ki v Sloveniji koordinira debatni program. Nuša je bila v Hanoju skrbnica ekipe in sodnica. TC Z leve: Art Špegel, Eva Leskovar in Nuša Stamejčič (Foto: arhiv ZIP) Razstavljena nagrajena dela V osrednjem prostoru Planeta Tuš Celje so na ogled likovna dela nagrajenih avtorjev petnajstega natečaja Cinkarne Celje, poimenovanega Vsaka kapljica vode šteje. Nagrajence so razglasili maja v atriju pred celjsko knjižnico, kjer so podelili nagrade najboljšim. Pomen vode za obstoj vseh živih bitij je predstavljal rdečo nit letošnjega natečaja za osnovne in srednje šole v regiji, sodelujoči so morali narisati kapljo vode in vanjo poljuben motiv, povezan z vodo. Pri tem so morali v po- Vs9ka Zavode '5 natečaj Gnkarne ia Celje že več let izvaja aktivni s katerimi zmanjšuje količino porablj, za svojo proizvodnjo. S projektom i odpadne vode iz Komunalne čistilne Tremerje cilja na popolno nadom Pomen vode za obstoj vseh živih bitij. nit 15. natečaja za osnovne in srednje w. Vsaka kapljica vode šteje. V jubilejnem natečaj je sodelovalo rekordnih 46 šol in 170" olanev. Nagrajena dela natečaja Cinkarne Celje so razstavljena v osrednjem prostoru Planeta Tuš Celje. (Foto: Planet Tuš Celje) vezavi s temo natečaja upora- lovalo je rekordnih 46 šol in bljati akvarelne barve. Poleg tega, da so slikali, so na letošnjem natečaju udeleženci lahko tudi fotografirali. Sode- 1700 šolarjev. Nagrajena dela so trenutno na ogled v Planetu Tuš Celje. JF KonjičanTim Marovt je prižgal olimpijski ogenj (foto:' A. Fevžei) — Olimpijski ogenj prižgal Konjičan Amadej Matevžič je v Šmartinskem jezeru ujel 2,46 metra dolgega in 90 kilogramov težkega soma. (foto: Ervin Matevžič) V središču nedeljske otvoritvene slovesnosti Olimpijskega festivala evropske mladine v Mariboru je bil Konjičan Tim Marovt, ki je prižgal olimpijski ogenj. To čast so mu organizatorji športnega dogodka podelili, ker njegova osebna zgodba navdihuje mnoge. Predvsem športnike. Tim Marovt iz Slovenskih Konjic je v otroštvu sanjal, da bo uspešen alpski smučar. A je po poškodbi hrbtenice med deskanjem na morskih valovih na Havajih pred devetimi leti pristal na invalidskem vozičku. Napovedi zdravnikov so bile črnoglede. Tim jih je preslišal. Odločil se je, da bo kljub hudi poškodbi sledil svojim sanjam. Danes teče na maratonih in dokazuje, da je tudi najbolj drzne cilje z jasno osredotočenostjo in vztrajnostjo mogoče uresničiti. Odpravil se bo tudi na Triglav. Na nedeljskem odprtju Olimpijskega festivala evrop- ske mladine je Tim prižgal olimpijski ogenj, ki bo v Mariboru gorel do sobote, 29. julija. V štajerski prestolnici v enajstih športnih panogah tekmuje več kot 2.400 mladih športnic in športnikov iz 48 držav. Gre za največje tekmovanje v Evropi in za največji športni dogodek za mlade športnike, stare od 14 do 18 let. Tekmovanja si obiskovalci lahko ogledajo brezplačno. BF