Lokalna novica je kraljica XXVI - ISSN 1580-0547 Januar 2025 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 1 www.brinox.si Izoblikujte si svoj svet priložnosti in začnite kariero v Brinoxu. Prosta delovna mesta v inženiringu: v proizvodnji: • • • • • • • • Projektni inženir Projektni vodja Elektro projektant Inženir kvalifikacij Vizualni preglednik (VT2) Varilski inženir (IWE) / tehnolog (IWT) Tehnolog proizvodnje TIG Varilec Zakaj izbrati Brinox? • dolgoročna zaposlitev v stabilnem in rastočem podjetju • uvajanje v delo ob strokovni podpori mentorjev in sodelavcev • možnost kariernega in strokovnega razvoja • izpopolnjevanja in dodatna izobraževanja • delo v mladem kolektivu ter v urejenem sodobnem delovnem okolju • stimulativno nagrajevanje in konkurenčno plačilo, izplačilo poslovne uspešnosti • timsko delo in družabni dogodki z bogatim programom (šport, zabava, pikniki, novoletni dogodki za zaposlene in njihove otroke, idr.) BRINOX d.o.o. Sora 21 SI-1215 Medvode t:+386 1 361 97 30 HR@brinox.eu Skreniraj QR kodo in obišči našo spletno stran https://www.brinox.si/zaposlitve. Prijavi se! VSEBINA 3 Lokalna novica je kraljica XXVI - ISSN 1580-0547 Januar 2025 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 1 IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Sara Kutnjak Veber (levo), Miha Kitek in Julija Brecelj, igralci KUD Oton Župančič Sora Foto: Peter Košenina Ne milijon, Medvodam šest milijonov evrov STRAN 8 Rekordni športni evro STRAN 10 Gora slovenske ljubezni STRAN 13 V Medvodah zadišalo po kuhanem vinu in čaju STRAN 16 KOLOFON SO­TOČ­JE (ISSN 1580 - 0547) je pri­lo­ga Go­renj­ske­ga gla­sa za ob­či­no Med­vo­de. Pri­lo­go pri­prav­lja: Go­renj­ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Od­go­vor­na ured­ni­ca: Ma­ri­ja Volč­jak Ured­ni­ca pri­lo­ge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglas­no tr­že­nje: Robert Aleksić, te­le­fon: 040/508 891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si De­lo­v­ni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, so­bo­te, ne­de­lje in pra­z­ni­ki za­pr­to Pri­pra­va za tisk: Go­renj­ski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Tisk Žnidarič, d. o. o. SO­TOČ­JE šte­vil­ka 1 je pri­lo­ga 3. šte­vil­ke Go­renj­ske­ga gla­sa, 10. januarja 2025. V na­kla­di 6150 iz­vo­dov jo do­bi­jo vsa go­spo­dinj­stva v ob­či­ni Med­vo­de brez­plač­no. Naslednja številka Sotočja izide v petek, 14. feburarja 2025. Ob­či­na Med­vo­de, C. ko­man­dan­ta Sta­ne­ta 12, Med­vode Majhna kroglica, velika sprememba STRANI 20 IN 21 Šege in navade nas spremljajo od rojstva do smrti STRAN 22 Godbeniki napolnili dvorano STRAN 26 V Hrašah tradicionalni blagoslov konj STRAN 27 Tradicija in prihodnost na kmetiji Mis STRAN 30 Tenisači za državne naslove 4 OBČINSKE NOVICE NEJC SMOLE, ŽUPAN OBČINE MEDVODE Ne milijon, Medvodam šest milijonov evrov Iz pogovora z županom: Prvi mesec v začasnih prostorih – Deset let na čelu občine – Sprejeta proračuna – Izveden sestanek na temo popoplavne sanacije – Nove investicije s področja oskrbe s pitno vodo – Kaj se dogaja z gradnjo zbirnega centra odpadkov MAJA BERTONCELJ ͰͰ Pogovor imava tokrat v Športni dvorani Medvode, kjer je začasna lokacija občinske uprave. Kako ste se na spremembo navadili vi in kako občani? Verjetno bi lahko v svojem imenu in v imenu sodelavk in sodelavcev rekel, da smo se na nove razmere privadili veliko bolje, kot smo mislili. Res je, da smo vsi v istem prostoru, ki je ločen s pregradami, a delo kljub temu poteka relativno nemoteno. V prazničnem decembru je bilo obiska občanov in drugih nekaj manj, sedaj ga bo verjetno znova več. Menim, da jim bomo tudi tukaj lahko zagotavljali kvalitetne storitve in delo peljali po načrtih. Seveda pa se že veselimo dneva, ko se bomo lahko vrnili v prenovljeno občinsko stavbo. Dela tam potekajo in ob pogledu nanje je jasno, da druge možnosti, kot je bila odločitev za selitev, nismo imeli. ͰͰ Leto 2024 je bilo v znamenju praznovanja 30-letnice občine. Kakšna je zaključna ocena? Praznovanje je celo preraslo tisto, kar smo v začetku leta 2024 načrtovali. Posebno se mi zdi posrečen slogan Moč dobrih vezi skupnost gradi, ki ga ohranjamo še naprej. Verjamem, da smo dosegli namen, ki smo si ga zastavili: da skušamo skupnost znova bolj povezati in še bolj poudariti vse prostovoljce, ki pripravljajo različne dogodke in prireditve in s tem skrbijo, da skupnost nikoli ne zamre. ͰͰ Po čem še vam bo na občinski ravni preteklo leto ostalo v spominu? Na prvo mesto bi postavil nadaljevanje popoplavne sanacije. Verjamem, da nam je povsod, tudi tam, kjer ni šlo vse po načrtih, uspelo postaviti dobre temelje za dokončno sanacijo v letu 2025. ͰͰ Za vami je že polovica mandata, vašega tretjega, kar pomeni, da ste župan Medvod že celo desetletje. Kako gledate na to obdobje? Kakšne evalvacije mi še ni uspelo narediti. Sliši se dolgo obdobje, a leta gredo hitro, in ko pomislim za nazaj, se mi ne zdi, da bi jih bilo res že deset. Vsak mandat je bil zaznamovan z razmerami, ki so bile precej drugačne od tistega, kar smo pričakovali. Posebno je bilo delo v drugem mandatu, ki je bil v znamenju covida-19, nato pa je sledila naravna katastrofa s poplavami in sedaj sanacija. Vesel sem, da se nam je v teh kritičnih situacijah uspelo dobro odzvati, da smo imeli ves čas v mislih skupnost in se trudili, da jo po najboljšem vedenju in znanju, ki smo ga takrat premogli, kar najbolje zaščitimo. Po drugi strani pa je bilo v zadnjih desetih letih izvedenih tudi ogromno projektov. Zagotovo je število štiristo in več, od manjših, ki so pomembni predvsem za mikroskupnosti, pa do večjih občinskih, infrastrukturnih, tudi strateških. Za mano kot župana je lepo, a zelo naporno obdobje, v katerem pa vseeno vidim veliko pozitivnega. Ob zaključku praznovanja 30-letnice občine je župan Nejc Smole zbrane nagovoril na koncertu Godbe Medvode. / Foto: Peter Košenina ͰͰ Je kaj, česar vam ni uspelo uresničiti, pa ste si to močno želeli? Infrastrukturnih projektov nikoli ne zmanjka. Vse želje ne morejo biti uresničene, kar pa niti ni slabo, saj to človeka žene naprej. Največja razlika po desetih letih je smer, v katero gre družba. Te smeri nisem vesel. Razraščajoč egoizem je nekaj, kar zagotovo ne more biti dobro za kakršno koli skupnost, še najmanj pa za občino. Nekateri dogodki sicer potrjujejo, da se ljudje še vedno radi povezujejo, se pa morajo organizatorji zelo potruditi, da privabijo obiskovalce. Danes morajo v to vložiti več truda kot na primer še pred desetletjem. ͰͰ Razvoj občine v prihodnje nakazuje občinski proračun. V decembru je bil sprejet za leti 2025 in 2026. To je bil eden izmed izzivov – da nam uspe dvoletni proračun sprejeti še pred začetkom novega proračunskega obdobja. Oba proračuna sta bila sprejeta soglasno. To mi pomeni veliko in je tudi najboljša možna popotnica za celotno skupnost. To ne pomeni, da smo vsi super navdušeni nad kompromisom, ki je bil dosežen. Pomeni pa, da se znamo in zmoremo pogovarjati, dogovarjati in potem soglasno sprejeti odločitve. Zelo pomembno je še nekaj: zaradi sprejetja proračunov smo lahko že pred novim letom objavili vse javne razpise s področja družbenih dejavnosti. To je bilo zadnje močno sporočilo društvom ob praznovanju 30-letnice občine, da jim želimo čim hitreje zagotoviti denar, da bodo lahko nemoteno začela novo sezono. ͰͰ Najpomembnejši projekt v letu 2025 je ... Zaključek popoplavne sanacije. Vesel sem, da so pripravljeni vsi projekti mostov v Ločnici in da se bodo dela lahko na- OBČINSKE NOVICE 5 daljevala. Poplavna varnost bo še boljša. Za popoplavno sanacijo bi poudaril še izvedbo vseh velikih projektov, ki so vezani tudi na sofinanciranje z evropskim in državnim denarjem, sprejetje prvega dokumenta sprememb Občinskega prostorskega načrta ... Čaka nas veliko dela. ͰͰ Je že znano, ali bodo Medvode dobile kaj več denarja iz naslova popoplavne sanacije? Sredi decembra smo imeli sestanek, tako da je državna sekretarka z ministrstva za naravne vire in prostor držala obljubo, ki jo je dala na srečanju z župani v Medvodah. Lahko ji izrečem samo pohvale. To je bil sestanek, vezan izključno na popoplavno sanacijo v naši občini, na njem pa so bili prisotni vsi pomembni akterji. Zelo sem vesel novice, da bomo namesto enega milijona evrov za odpravo škode na vodotokih po poplavah v naslednjih letih upravičeni do šestih milijonov evrov. V to bodo vključena tudi dela na srednji Savi. Če bomo šli s to dinamiko, pomeni, da bo v treh letih sanirana škoda z zneskom, ki je bil ocenjen po poplavah. Čakamo podrobnejše projekte. ͰͰ Med projekti, ki se bodo kot prvi začeli v letošnjem letu, je največja investicija s področja vodooskrbe v Studenčicah. Tako je. Zagotovila bo nemoteno vodooskrbo za Studenčice, pretežni del Žleb in kasneje vse do Seničice. Uspešna kandidatura za evropska sredstva iz naslova začasnega Načrta za okrevanje in odpornost so bila ključna, da smo se podali v to investicijo, ki je vredna več kot 1,3 milijona evrov. Polovica investicije bo sofinancirana z evropskimi sredstvi. Izvajalec je izbran in začenja pripravljalna dela. Pred prazniki smo z njim že imeli sestanek, in ko bo dogovorjena natančnejša časovnica izvajanja del in druge podrobnosti, bomo vse informacije prenesli tudi VS Studenčice, KS Preska - Žlebe in krajanom. To je projekt, ki se ga v letu 2025 zelo veselimo – poleg projekta kanalizacije in vodooskrbe na Senici, ki je prav tako sofinanciran iz istega naslova, imamo pa tukaj nekaj več težav. ͰͰ Ko sva ravno na področju komunalnih dejavnosti: kako kaže priključitvi objektov, ki so vezani na kanal C0, na kanalizacijo? Leto in pol imamo že vse zgrajeno in pripravljeno na priključitev. Čakamo, da bodo zgradili manjkajočih 128 metrov kanala v Stožicah. Želim si, da bi vse objekte končno lahko priključili na kanalizacijsko omrežje. Krajani povprašujejo, a niso nestrpni. Zdi se mi, da včasih situacijo sprejemajo celo z več razumevanja kot mi. ͰͰ Kako je z manjkajočim kanalizacijskim omrežjem drugje po občini? Če gledamo večje aglomeracije, je rešitev Senice (Zg. in Sp. Senica ter Ladja) velika kljukica. Največja aglomeracija, ki potem še ostaja v celoti neopremljena, je pretežni del Zbilj in celotna krajevna skupnost Smlednik. V naslednjih petih letih bo treba kanalizacijsko omrežje zgraditi tudi tam. ͰͰ V proračuna za prihodnji dve leti ni vključena gradnja zbirnega centra odpadkov. Kje so razlogi za to? Razlog je v tem, da za gradnjo nimamo denarja. Za zbirni center na Jeprci imamo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Projekt je ocenjen na nekaj manj kot dva milijona evrov, ki jih v proračunih za prihodnji dve leti nismo mogli zagotoviti. Na žalost ne obstaja razpis, v okviru katerega bi lahko pridobili državni ali evropski denar. Med svetniki je dogovor, da bomo v primeru, da bi se prihodkovna stran proračunov povečala oziroma kakšnega izmed načrtovanih projektov ne bi mogli izvesti, denar za zbirni center zagotovili z rebalansom proračuna. ͰͰ Se s selitvijo začasnega zbirnega centra z območja nekdanjega podjetja Donit ne mudi? Če bodo investitorji na tej lokaciji hitro pridobili gradbeno dovoljenje, se nam bo zelo mudilo. Če ne prej, bo takrat treba pospešiti gradnjo na Jeprci. ͰͰ Začela se je postavitev sončnih elektrarn na objektih v lasti občine. Postavljenih je že prvih pet. Prvih pet manjših elektrarn, ki so dobile soglasje po shemi neto meritev (t. i. net metering), je postavljenih. So na vrtcu in podružnični osnovni šoli v Sori, na vrtcu v Pirničah, podružnični osnovni šoli na Topolu in na Knjižnici Medvode. Sprejet je odlok o javno-zasebnem partnerstvu za gradnjo sončnih elektrarn. Skupaj z Občino Cerknica smo že objavili javni razpis. Šlo bo za večjo skupnost elektrarn, ki bi v veliki meri zadovoljevala vse potrebe, ki jih ima naš javni sektor v občini. Računamo na precejšnje prihranke. V zadnjem času je bilo sicer prebrati, da so se lastniki sončnih elektrarn pritoževali nad višjimi omrežninami. Bomo videli, kaj bo to pomenilo za nas. Država bo verjetno prej ali slej »prisilila« vse, da gredo tudi v hranilnike in tako uravnotežijo porabo. Kar je pri nas pozitivno, je to, da je poraba relativno stabilna. ͰͰ Če se še nekoliko vrneva na proračun. Slišala sem zanimivo primerjavo z vašo po novem pobrateno občino Ponte San Nicolò in deležem proračuna, ki ga tam namenijo za delovanje občinske uprave. Te primerjave so presenetile tudi nas. Ponte San Nicolò ima 12 tisoč prebivalcev in v občinski upravi več kot petdeset zaposlenih. Pri nas je prebivalcev več kot 17 tisoč, v občinski upravi pa manj kot trideset zaposlenih. Strošek občinske uprave ob trenutnem proračunu naše občine predstavlja eno štiridesetino. To ni med večjimi stroški. Tam tej postavki namenijo vsaj tretjino proračuna. Zelo sem bil presenečen tudi nad njihovim 30-urnim delovnikom. Tega si sploh ne predstavljam. Primerjave so zanimive tudi na drugih področjih. ͰͰ Na območju nekdanjega Sokolskega doma se očitno nekaj premika. Stroji so že na delu. Na zemljišču tik ob regionalni cesti, kjer je nekdaj stal Sokolski dom, v katerem je bil kasneje zdravstveni dom, nato pa je bila to Donitova poslovna stavba, se obeta novogradnja. Investitor bo gradil dva večstanovanjska objekta. Najprej bo zgrajen prvi, ki mu bo v drugi fazi sledil še drugi. Verjamem, da bo ta pridobitev nekoliko sprostila povpraševanje po stanovanjih v Medvodah, ki je veliko, po drugi strani pa poskrbela, da bo ta prostor zasijal v drugačni podobi in bo tudi nekomu, ki se skozi Medvode samo pelje, dal večji občutek urejenosti. ͰͰ Tudi v letu 2025 bo torej kar veliko novega. Projektov bo veliko. Predvsem pa si želim, da bi bili občani zadovoljni in zdravi. Če smo zdravi, se lahko potrudimo, da smo tudi zadovoljni. Biti zadovoljen pa ne pomeni, da imaš vse, kar si želiš. Pomeni, da si pomirjen s tem, kar imaš. Vse, kar si želimo tudi na občini, verjetno ne bo uresničeno. Proračun je naravnan na najbolj optimističen scenarij, kar je ne nazadnje tudi prav. Pregovor pravi, da vedno stremi k zvezdam, saj četudi jih ne boš dosegel, boš precej višje, kot če bi gledal samo v tla. 6 OBČINSKE NOVICE Zaključuje se drugi participativni proračun Do konca leta je bilo izvedenih 27 od 32 izglasovanih projektov. MAJA BERTONCELJ Občina Medvode je tudi v letih 2023 in 2024 nadaljevala izvajanje participativnega proračuna. V drugem ciklu je bilo takšnemu načinu razdeljevanje proračunskega denarja namenjenih 400 tisoč evrov za projekte v vrednosti do 25 tisoč evrov. Za izvajanje je odgovorna Občina Medvode. »V drugem obdobju participativnega proračuna Sodeluj in glasuj! je bilo tako kot v prvem izglasovanih 32 predlogov projektov. Do danes jih je zaključenih 27, ostali so v izvajanju in bodo izvedeni v začetku leta 2025,« je ob koncu lanskega leta pojasnil Matej Osolnik, nosilec projekta participativnega proračuna v medvoški občini. Kot pravi, je participativni proračun med občani naletel na dober odziv. »Do izraza pride le, če se kontinuirano izvaja. Sredstva zagotavljamo vsako leto, predlogi se zbirajo na vsaki dve leti. Kar nekaj skupin je, ki sodelujejo zelo intenzivno in imajo tudi že ideje za nove projekte. Zanimiv podatek je, da so bili več ali manj vsi projekti, ki so bili izglasovani, izvedeni v predvidenih finančnih okvirjih.« V kateri fazi so projekti, lahko spremljate na spletni strani sodelujinglasuj.si. Osolnik napoveduje, da bo na prvi naslednji seji občinski svet obravnaval nov sklep, s katerim bodo določili pravila tretjega cikla participativnega proračuna, torej za leti 2025 in 2026. V sklopu participativnega proračuna je bil izveden tudi projekt celostnega urejanja Polhograjskega hribovja. Postavljene so bile nove macesnove klopi in lično izdelane macesnove informativne usmerjevalne table. / Foto: arhiv Občine Medvode »Glede na dosedanje izkušnje bo verjetno nekaj sprememb. Po sprejetju na občinskem svetu bo sledilo zbiranje predlogov, pregled, glasovanje in nato izvedba,« je zaključil. Občinska uprava v športni dvorani Krajevni urad Medvode ostaja zaprt. MAJA BERTONCELJ Zaradi obnove občinskih stavb na Cesti komandanta Staneta se je občinska uprava 10. decembra preselila na začasno lokacijo – v prvo nadstropje Športne dvorane Medvode. Kot pojasnjujejo, so se stranke na to spremembo večinoma že navadile. Na Občini Medvode občane ter druge stranke prosijo, da za stik z njimi prednostno uporabljate komunikacijo po elektronski pošti oziroma s pomočjo spletnih obrazcev na spletni strani občine. »Vsi, ki bi se pri nas želeli oglasiti osebno, to lahko storite v času uradnih ur na novem naslovu (Ostrovrharjeva ulica 4). Za sestanke in osebne obiske priporočamo predhodni dogovor po telefonu ali elektronski pošti. Po urniku deluje tudi sprejemna pisarna. Pošiljke, ki nam jih pošiljate po pošti, še naprej naslovite na naš naslov Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. Po telefonu smo dosegljivi na vseh dosedanjih številkah,« sporočajo. Opažajo, da se še vedno kar nekaj občanov nanje obrača tudi za storitve, ki so v pristojnosti upravnih enot (prijava na teoretični del vozniškega izpita, urejanje osebnih dokumentov ...). Krajevni urad Medvode, ki spada pod Upravno enoto Ljubljana, bo do zaključka prenove občinske stavbe zaprt. Svoja vrata ima zaprta že od poplav v avgustu 2023. »Postop- Občinska uprava je začasno v mali dvorani – v skupnem prostoru, v katerega so za lažje delo namestili pregrade. / Foto: Maja Bertoncelj ke, za katere ne velja krajevna pristojnost (npr. urejanje osebnih dokumentov), lahko opravljate na vseh upravnih enotah po Sloveniji, postopke, za katere velja krajevna pristojnost, pa bodo še naprej zagotavljali na Upravni enoti Ljubljana,« še sporočajo z Občine Medvode. Občinska uprava bo na začasni lokaciji predvidoma do pomladi. OBČINSKE NOVICE 7 Sprejeli najtežja proračuna v zgodovini občine Občinski svetniki so na zadnji seji v letu 2024 soglasno sprejeli najpomembnejša dokumenta za prihodnji dve leti. MAJA BERTONCELJ Medvoški občinski svetniki so v svetniških klopeh leto 2024 zaključili s 14. sejo, ki je potekala 18. decembra. Soglasno so sprejeli proračuna občine za leti 2025 in 2026. Sta rekordna. V letošnjem letu načrtujejo skoraj 38,2 milijona evrov prihodkov in nekaj manj kot 41 milijonov evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je v višini dobrega 2,6 milijona evrov. Pokrivajo ga skupaj z odplačilom dolga in s prenesenimi prihodki iz preteklih let v višini dobre tri milijone evrov. Načrtujejo naslednje večje investicije, nekatere se nadaljujejo iz leta 2024, druge se bodo nadaljevale tudi še naslednje leto: ureditev mestnega jedra (100 tisoč evrov), vodovod Polhograjski dolomiti – faza Studenčice (820 tisoč evrov), vrtina Preska 4 (150 tisoč evrov), komunalna infrastruktura Zbilje–Smlednik–Hraše (100 tisoč evrov), komunalna infrastruktura Senica (2,8 milijona evrov), pokopališče Smlednik (1,2 milijona evrov), cesta Seničica– Malenšek–Cvajnar – III. faza (300 tisoč evrov), parkirišče Topol pri Medvodah (70 tisoč evrov), cesta Sora–Osolnik– Hrastnica (400 tisoč evrov), cesta Seničica–Žlebe–Seničica (300 tisoč evrov), cesta Sora–Topol (150 tisoč evrov), cesta Topol–Toško čelo (150 tisoč evrov), pločnik Senica (90 tisoč evrov), ureditev ceste Golo Brdo 102–130 in Golo Brdo 188–195 (150 tisoč evrov), krožišče Dol – Sora (250 tisoč evrov), cesta Ladja 7–6c (250 tisoč evrov), sistem e-koles (150 tisoč evrov), razvoj sončnih elektrarn (150 tisoč evrov), prizidek ZD Medvode (2,5 milijona evrov), Športni park Medvode (100 tisoč evrov), športno igrišče ob OŠ Preska – novogradnja (1.345.000 evrov), nadomestna gradnja OŠ Preska (655 tisoč evrov) in energetska sanacija javnih objektov – II. faza (500 tisoč evrov). Nekaj manjši so zneski za leto 2026. Predvidenih je dobrega 29,1 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 28,7 milijona evrov odhodkov. S proračunskim presežkom v višini dobrih 384 tisoč evrov bodo pokrili odplačilo dolga. Načrtovane večje investicije, pri čemer se bodo nekatere nadaljevale iz lanskega oziroma letošnjega leta in še v leto kasneje, so: ureditev mestnega sistem e-koles (150 tisoč evrov), razvoj sončnih elektrarn (50 tisoč evrov), prizidek ZD Medvode (3,2 milijona evrov), Športni park Medvode (500 tisoč evrov), športno igrišče ob OŠ Preska – novogradnja (644.775 evrov), nadomestna gradnja OŠ Preska (1.355.225 evrov) in energetska sanacija javnih objektov – II. faza (500 tisoč evrov). Tako v letu 2025 kot v 2026 je 200 tisoč evrov zagotovljenih za projekte participativnega proračuna. Proračuna se od faze osnutka do predloga nista veliko spremenila. Upoštevan je bil predlog, ki ga je pri obravnavi osnutka podal Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, da se v obeh proračunih postavka reforme kmetijstva s 70 tisoč Med investicijami, za katere je v letu 2025 predvidenih največ sredstev, so: komunalna infrastruktura Senica (2,8 milijona evrov), prizidek k Zdravstvenemu domu Medvode (2,5 milijona evrov), športno igrišče ob prihodnji Osnovni šoli Preska (dobrega 1,3 milijona evrov) in pokopališče Smlednik (1,2 milijona evrov). jedra (100 tisoč evrov), vodovod Polhograjski dolomiti – faza Studenčice (300 tisoč evrov), vrtina Preska 4 (80 tisoč evrov), komunalna infrastruktura Zbilje–Smlednik–Hraše (1.355.000 evrov), komunalna infrastruktura Senica (600 tisoč evrov), cesta Seničica–Malenšek– Cvajnar – III. faza (300 tisoč evrov), parkirišče Topol pri Medvodah (130 tisoč evrov), cesta Preska–Tehovec–Suše (120 tisoč evrov), pločnik Senica (50 tisoč evrov), ureditev ceste Golo Brdo 102–130 in Golo Brdo 188–195 (250 tisoč evrov), krožišče Dol – Sora (275 tisoč evrov), evrov poveča na 100 tisoč evrov. Za obe leti je bil sprejet tudi Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Občinski svetniki so sprejeli še Letni program športa, po skrajšanem postopku spremembe in dopolnitve Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Medvode, v osnutku pa Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o krajevnih in vaških skupnostih v občini Medvode. Brezplačna avtobusna linija Medvode–Polhograjci Vsako soboto in nedeljo se z brezplačnim avtobusom iz Medvod lahko zapelješ v osrčje Polhograjskih dolomitov. Brez skrbi zaradi iskanja prostega parkirišča raziskuj neokrnjeno naravo naše občine! Trasa: Športna dvorana Medvode–Nogometno igrišče Medvode–Kmetijska zadruga Medvode–Goričane (kopališče)–Sora (Jezeršek)–Trnovec pri Rusu–Ločnica (izhodišče za na Osolnik)–Legastja–KS Trnovec–POŠ Topol. Zimski vozni red (med 1. novembrom in 31. marcem) • Odhodi iz Medvod: 6.00, 9.00, 12.00, 15.00. • Odhodi s Topola: 7.30, 10.30, 13.30, 16.30. 8 OBČINSKE NOVICE Rekordni športni evro Letni program športa v občini za leto 2025 je težak skoraj 3,2 milijona evrov – lani je bil ta znesek 740 tisoč evrov. V okviru javnega razpisa bo razdeljenih 156.500 evrov. MAJA BERTONCELJ Občinski svetniki so na decembrski seji sprejeli Letni program športa v občini Medvode za leto 2025. Pozitivno mnenje o njem je dala tudi Športna zveza Medvode, katere predsednik je Milan Šobat. Z letnim programom športa občina določa vrsto in obseg športnih programov in področij, ki se bodo v letu 2025 sofinancirali iz občinskega proračuna, ter višino sredstev. »Sofinancirali se bodo športni programi, športni objekti in površine za šport v naravi, razvojne dejavnosti, organiziranost v športu, športne prireditve in promocija športa ter programi športa za dosežek,« je pojasnila Teja Zajec z Oddelka za splošne, premoženjskopravne in družbene zadeve. Letni program športa v občini za leto 2025 je težak 3.175.500 evrov. Največ denarja je namenjenega športni infrastrukturi – skoraj tri milijone evrov. »Od tega je 1.345.500 evrov predvidenih za gradnjo športnega igrišča na novi lokaciji Osnovne šole Preska, milijon evrov pa za načrtovano prestavitev nogometnega igrišča na novo lokacijo. Investicija je ocenjena na dva milijona evrov, pri čemer se polovica zagotavlja v letu 2025, polovica pa je predvidena v letu 2026,« je Teja Zajec predstavila največja razloga za tako visoke zneske. Največ denarja je v letu 2025 namenjenega športni infrastrukturi – skoraj tri milijone evrov. V razpravi je Ines Iskra (Nestrankarska lista Sotočje), ki je tudi vodja športnih programov v Javnem zavodu Sotočje Medvode, izrazila zadovoljstvo nad povišanjem sredstev. »Športni evro je rekorden. Za leto 2024 je bil v višini 740 tisoč evrov, za leto 2025 pa skoraj 3,2 milijona evrov. Pomembno je, da je društvom in klubom namenjen enak znesek kot lani.« Za sofinanciranje programov in področij športa bodo zagotovljena sredstva v skupni višini 156.500 evrov. Največ, in sicer 58.300 evrov, bo namenjenih programu Športna vzgoja otrok in mladine, usmer- Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Medvode za leto 2025 je odprt do 27. januarja. Lani je uspešno kandidiralo 24 izvajalcev, med njimi tudi Nordijsko športno društvo Medvode, katerega tekmovalci so uspešni tako poleti na tekmovanjih na rolkah kot pozimi na tekaških smučeh. / Foto: Peter Košenina jenih v kakovostni in vrhunski šport, sledita šport za dosežek (18.500 evrov) in sofinanciranju plač trenerjev (18 tisoč evrov). Iskra je omenila tudi novi odlok o sofinanciranju letnega programa športa v občini, ki so ga sprejeli v letu 2021. »Po štirih razpisih se je izkazal kot zelo dober, saj pritožb na športnem razpisu praktično ne beležimo. Še bolj pomembno pa je, da je občina z njim dosegla to, za kar si je dolga leta prizadevala: ohraniti tekmovalni šport v občini. To dokazujejo Badminton klub Medvode, Teniški klub Spin Medvode in Nordijsko športno društvo Medvode. So vodilni klubi v Sloveniji in hkrati tudi prejemniki največ sredstev na športnem razpisu.« Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Medvode za leto 2025 je odprt do 27. januarja. »Glede na trenutno stanje pričakujemo podoben seznam prejemnikov sredstev kot lansko leto, ko je uspešno kandidiralo 24 izvajalcev letnega programa športa,« nam je povedala Iskra. Ocenjuje, da so Medvode športu prijazna občina. »Lokalna skupnost zaradi odličnih pogojev za izvajanje športa v naravi spodbuja izkoriščanje naravnih danosti, podnebnih razmer in reliefa. Na celotnem območju občine Medvode je opazno povečano število rekreativnih kolesarjev – od tistih najmlajših pa vse do starejših, tako občanov Medvod kot tudi tistih, ki našo občino le prečkajo. Da smo ena najbolj športnih občin v državi, dokazujejo številna izpeljana in odlično obiskana tekmovanja, upravljamo eno najbolje obiskanih športnih dvoran, naši občani so državni, evropski in svetovni prvaki. Priznanja za dosežke v lanskem letu je na 23. Večeru športa prejelo kar 143 športnic in športnikov, kar sedem med njimi za dosežke v svetovnem merilu.« Osrednji športni objekt v občini je Športna dvorana Medvode. »V njej je vsako leto izpeljanih več kot 130 tekmovanj, povečuje se število terminov oziroma zasedenost dvorane, kar pomeni, da število tekmovalcev in rekreativnih športnikov narašča, saj so pogoji za trening v dvorani zelo dobri. Redno vzdrževanje in vlaganje v športno infrastrukturo sta tako najboljša popotnica športnim društvom in klubom za njihovo uspešno delovanje,« je še dejala Ines Iskra. Za Športno dvorano Medvode občina letos v letnem programu športa namenja 200 tisoč evrov. OBČINSKE NOVICE 9 Sanacija nogometnega igrišča Vsi izvedeni ukrepi so začasna rešitev. MAJA BERTONCELJ Območje, kjer je nogometno igrišče v Medvodah, je bilo v zadnjih desetletjih večkrat poplavljeno. Tako je bilo tudi ob poplavah avgusta 2023. Zelenica in oprema okoli nje sta bili močno poškodovani, objekt v uporabi NK Jezero Medvode pa je bil do strehe v vodi in tako popolnoma uničen. ZAČASNI ZABOJNIKI Občina se je v lanskem letu lotila sanacije. »Najnujnejšo sanacijo travne ruše smo izvedli pred poletjem. Sanirali smo ograjo in nadomestili nekaj uničene ali odplavljene opreme. Pri sanaciji ves čas sodelujemo z Javnim zavodom Sotočje Medvode, ki je uradni upravljavec objektov, in Nogometnim klubom Jezero Medvode, ki igrišče po pogodbi uporablja za treninge in tekme. Donacijo za obnovo v višini 22 tisoč evrov je prispevala tudi Nogometna zveza Slovenije, preostanek sredstev pa je zagotovila država iz predplačila za sanacijo škode po poplavah,« so glede sanacije nogometnega igrišča pojasnili na Občini Medvode. Objekte, ki so bili v uporabi nogometnega kluba, so porušili, postavili bodo začasne mobilne zabojnike. / Foto: Peter Košenina Pred koncem leta so porušili objekte, ki so bili v uporabi nogometnega kluba. Kot so povedali na občini, obnova ni bila več mogoča. Rešitev, ki so jo izvedli, je le začasna. »Na mestu, kjer so doslej stali objekti, bomo še v zimskem času postavili začasne mobilne zabojnike, v katerih bodo garderobe in drugi prostori, ki so nujno potrebni za kolikor toliko normalno delovanje kluba. Ta je v času od poplav večino dejavnosti izvajal na nogometnem igrišču v Smledniku in drugih igriščih v sosednjih občinah. Načrtujemo nakup zabojnikov, ki jih bomo kasneje lahko prestavili ob kak drug objekt – nadomestili bi na primer lahko dotrajane zabojnike na nogometnem igrišču v Smledniku,« so sporočili. DOLGOROČNA REŠITEV SELITEV Dolgoročna rešitev je znana. To je selitev nogometnega igrišča na drugo stran reke Sore. »Že leta je v načrtu športni park na drugi strani reke Sore, ob cesti Medvode–Goričane. Po opravljeni cenitvi s strani Državne tehnične pisarne smo začeli pripravo projektne dokumentacije za novo nogometno igrišče s spremljevalnimi objekti na tej novi lokaciji. Ko bo izdelana, jo bomo v pregled in potrditev poslali v Državno tehnično pisarno, pridobili bomo tudi mnenje Direkcije RS za vode. Ko prejmemo zeleno luč, bo šel projekt na Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga bo pregledalo in potrdilo ter posredovalo Ministrstvu za finance. To ga bo umestilo v državni proračun oziroma Načrt razvojnih programov, s čimer država zagotovi sredstva za sanacijo. Sledi izbor izvajalca in gradnja. Če bo šlo brez zapletov, bi bil nov objekt lahko zaključen v letu 2026,« pravijo na Občini Medvode. Poleg sedanjega nogometnega igrišča je tudi balinišče, ki ga uporablja Balinarski športni klub Medvode. To trenutno še ostaja v uporabi, a tudi zanj dolgoročno rešitev načrtujejo v bodočem športnem parku. Za območje sedanjega nogometnega igrišča je občina državi predlagala, da postane uradno razlivno polje v primeru visokega vodostaja reke Sore. Gradnja kanalizacije v Goričanah V decembru je Občina Medvode v sodelovanju z Javnim podjetjem (JP) Vodovod Kanalizacija Snaga začela gradnjo fekalne in meteorne kanalizacije ter obnove vodovoda v delu naselja Goričane, od hišne številke 22 do hišne številke 22b. Po vgradnji vseh komunalnih vodov bo izvajalec vgradil nov zgornji in spodnji ustroj ceste v celotni širini vozišča ter položil asfalt. Javno podjetje Energetika Ljubljana bo hkrati zgradilo tudi nov plinovod. Pogodbena vrednost vseh del je slabih 182 tisoč evrov. JP Voka Snaga bo financirala gradnjo fekalne kanalizacije v vrednosti dobrih 72 tisoč evrov. V času del, ki bodo zaključena spomladi, je vzpostavljena popolna zapora ceste. M. B. Oporni zid zgrajen Pred koncem leta je bila zaključena investicija v KS Seničica - Golo Brdo. »Na Seničici ob cesti proti Golemu Brdu – hrib smo zgradili betonski oporni zid, ki bo zavaroval cesto. Vsem občankam in občanom z Golega Brda se zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje v času gradnje,« so sporočili z Občine Medvode. M. B. Stalno obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS), uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS in VS obveščamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen ukrep prekuhavanja pitne vode in je zato potrebno do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Žlebe – Seničica (Žlebe) VVS Žlebe – Jeterbenk – le hiše, ki so priključene na vodovodni sistem pred vodohranom VVS Vaše – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem VVS Sora – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode (http://www.medvode.si/objave/31). Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-javnost). Eko društvo Trnovec, Eko društvo Vodovod Seničica, Zavod Vodovod Preska, Društvo za varstvo voda Žlebe, Vodovodni odbori VVS in Občina Medvode 10 OBČINSKE NOVICE Gora slovenske ljubezni Edinstvena tradicija praznovanja dneva samostojnosti in enotnosti na Sv. Jakobu MAJA BERTONCELJ Praznovanje na Sv. Jakobu 26. decembra je bila osrednja občinska prireditev v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Poimenovali so jo Gora slovenske ljubezni. To je bila že 35. tradicionalna slovesnost ob tem pomembnem slovenskem državnem prazniku. Praznični večer se je začel s sveto mašo za domovino, ki jo je daroval msgr. Stanislav Hočevar, upokojeni beograjski nadškof. Nadaljeval se je s prireditvijo pred cerkvijo. Slavnostni govornik je bil Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije. »Danes smo se zbrali, da skupaj obeležimo dan samostojnosti in enotnosti – praznik, ki nikakor ni zgolj samo še en z zeleno označen dan v koledarju, ampak je praznik ljudi. To je praznik naše skupne zgodovine, brez spoštovanja katere ne more biti uspešne prihodnosti. A današnji dan ni le praznik preteklosti. Ta praznik je izraz ljudske povezanosti, ponosa in hvaležnosti. Slovenija ni velika država, a ima veliko srce, ki bije zaradi vas, ljudi, ki verjamete v moč skupnosti. To je tudi praznik, ki nas opominja, da se je treba za samostojnost, enotnost in suverenost truditi vsak dan. Naj bo naša predanost domovini in skupnosti vodilo tudi za prihodnje generacije,« je povedal med drugim. Poudaril je še, da smo Slovenci izjemen narod in da imamo izjemno domovino. »Naj bo naša predanost domovini in skupnosti vodilo tudi za prihodnje generacije.« Zbrane sta nagovorila tudi podžupan Občine Medvode Leon Merjasec in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je redni udeleženec slovesnosti na Sv. Jakobu. Zanimivo, Slavnostni govornik je bil Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije. / Foto: Iztok Pipan da te privabljajo predstavnike različnih političnih usmeritev in prepričanj tako iz Slovenije kot iz zamejstva – in tudi tokrat ni bilo nič drugače. V kulturnem programu z domoljubnimi pesmimi in recitacijami so sodelovali Škofjeloški oktet, Jeremija Le Roux, Karlo in Nejc Jemc, Katarinski fantje ter Urban Pipan. Dogodek vse od prvih let organizira poseben organizacijski odbor Sv. Jakob 1990, ki mu zadnja leta pomagajo Občina Medvode, Javni zavod Sotočje Medvode, TD Polhograjski dolomiti in TV Medvode. Pet sončnih elektrarn MAJA BERTONCELJ Na petih objektih, ki so v lasti Občine Medvode, so bile konec lanskega leta postavljene male fotovoltaične sončne elektrarne. To so Knjižnica Medvode, vrtec v Pirničah, podružnična osnovna šola in vrtec v Sori ter podružnična osnovna šola na Topolu. Obratovati bodo začele v prvih mesecih letošnjega leta. Pri tem gre še za priključitev na omrežje po shemi neto meritev (t. i. net metering), v prihodnje pa bo drugače. »Drugi javni objekti v lasti občine, ki imajo primerne strehe za postavitev elektrarne, so večji porabniki energije in obračun z net meteringom ni mogoč,« pojasnjujejo na Občini Medvode. Občinski svet je tako v začetku decembra sprejel Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Sončne elektrarne na površinah in objektih Občine Medvode. Trenutno je objavljen javni razpis. Projekt v ocenjeni vrednosti 1,2 milijona evrov bi v večinskem delu financirala Evropska unija in zasebni partner. »Na se- Malo fotovoltaično elektrarno so postavili tudi na streho Knjižnice Medvode. / Foto: arhiv Občine Medvode znamu potencialnih objektov za vključitev so tako objekti, ki jih še nismo opremili s sončno elektrarno: Vrtec Smlednik, OŠ Simona Jenka Smlednik, OŠ Medvode, Zdravstveni dom Medvode, Vrtec Ostržek, OŠ Pirniče in Športna dvorana Medvode,« so še sporočili z Občine Medvode. OBČINSKE NOVICE 11 Na tekaškem poligonu se obeta pestra sezona Tekaški poligon Nordijskega centra Bonovec naj bi odprli v teh dneh. MAJA BERTONCELJ Ljubitelji teka na smučeh so se konec decembra razveselili novice, da se s 6. januarjem odpira tekaški poligon Nordijskega centra Bonovec v Medvodah. A zagodlo jo je slabo vreme, ki je odprtje prestavilo. Kot so z Javnega zavoda Sotočje sporočili v začetku tedna, poligon ostaja zaprt vsaj do 10. januarja. Po odprtju bodo dolžino proge prilagajali vremenskim oziroma snežnim razmeram. So pa v Javnem zavodu Sotočje skupaj z Nordijskim društvom Medvode, ki je njihov pogodbeni izvajalec del, na novo obratovalno sezono dobro pripravljeni. »Vsa naša mehanizacija je predhodno servisirana, v preteklih tednih smo staro razsvetljavo na poligonu zamenjali s sodobnimi LED svetili, ki bodo varčnejša in omogočala boljšo vidljivost ter manj bleščanja. Tehnično zasneževanje oziroma zasneževanje na zalogo smo začeli 21. decembra, na dan zimskega solsticija,« je povedala Ines Iskra, vodja športnih programov v Javnem zavodu Sotočje. »V okviru akcije Šolar na smuči nam je Zavod za šport Planica dodelil kar dvajset terminov. V tem času bo poligon sprejel nekaj manj kot tisoč drugošolcev in tretješolcev iz širše osrednjeslovenske regije.« Nordijski center Bonovec je znova vključen v vseslovensko akcijo Šolar na smuči. Obiskali ga bodo številni otroci. Le še vreme mora sodelovati. / Foto: Gorazd Kavčič CENA VSTOPNICE OSTAJA ENAKA Z veseljem ugotavlja, da se glede na povpraševanje in načrtovanje na Bonovcu obeta pestra sezona. »Znova smo vključeni v vseslovensko akcijo Šolar na smuči, kjer nam je Zavod za šport Planica dodelil kar dvajset terminov od 20. januarja do 20. februarja. V tem času bo poligon sprejel nekaj manj kot tisoč drugošolcev in tretješolcev iz širše osrednjeslovenske regije. Kar nekaj dopoldanskih terminov je že rezerviranih za šolske športne dneve, katerih število se povečuje iz sezone v sezono.« Medij- ski dogodek akcije Šolar na smuči bo na Bonovcu 4. februarja. Večjih sprememb pri obratovanju ne bo. Cena vstopnice ostaja enaka lanski, kar pomeni dnevna 5 evrov in nočna 6 evrov, drugo leto zapored je Nordijski center Bonovec vključen tudi v sistem enotne smučarskotekaške vstopnice, ki velja v vseh večjih tekaških centrih po Sloveniji. Kot napovedujejo, bodo posebno pozornost posvečali prometni ureditvi dveh najbolj obremenjenih ulic, ki vodita do centra. Objavljeni javni razpisi za družbene dejavnosti Na sedmih javnih razpisih bo razdeljenih 445 tisoč evrov. MAJA BERTONCELJ Občina Medvode je konec decembra objavila vseh sedem javnih razpisov za sofinanciranje nevladnih organizacij s področja družbenih dejavnosti v občini Medvode v letu 2025. To so javni razpis za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, za sofinanciranje kulturnih dejavnosti, za sofinanciranje programov s področja socialnega varstva ob- čanov, za sofinanciranje programov društev in zvez društev s področja spodbujanja razvoja turizma, za sofinanciranje prireditev, o sofinanciranju kulturne dediščine in za sofinanciranje otroških in mladinskih programov. Razdelili bodo sredstva v skupni višini 445 tisoč evrov. Javni razpisi potekajo v digitalni obliki. To pomeni, da so prav vsi obrazci v aplikaciji na spletu in se na ta način tudi oddajajo. Rok za oddajo prijav za vse omenjene razpise je 27. januar. 12 OBČINSKE NOVICE Pobrateno mesto Ponte San Nicolò Področji zaščite in reševanja ter turizma nudita priložnost za sodelovanje. PETER KOŠENINA Občina Medvode in občina Ponte San Nicolò v predmestju Padove sta od začetka decembra pobrateni. O podpisu listine o pobratenju smo pisali že v decembrski številki Sotočja, tokrat pa več o občini sami in najzanimivejših delih obiska. OBČINA IZ ŠTIRIH NASELIJ Občino Ponte San Nicolò sestavljajo štiri naselja – Ponte San Nicolò, Roncaglia, Rio in Roncajette. Naselji Ponte San Nicolò in Roncaglia se držita skupaj, skoznju pelje državna cesta SS516. Občina leži le dvanajst metrov nad morjem na nekaj več kot 13,5 kvadratnega kilometra in v njej živi približno 13.500 ljudi. Z gostoto skoraj tisoč prebivalcev na kvadratni kilometer je zelo gosto poseljena. Za primerjavo, gostota prebivalstva v občini Medvode je 220 prebivalcev na kvadratni kilometer. Leži ob reki Bacchiglione, ki se v Jadransko morje izliva na jugu beneške lagune. Na njenih bregovih stojita nasipa. Ponte San Nicolò ima ob obilnem dežju lahko težave s poplavami in jih je v zgodovini tudi imel. Posebno hude so bile v letih 1882, 1907, 1966 in 2010. Po poplavah leta 1907 so podrli kamniti most in na njegovem mestu postavili železnega, ki stoji še danes. Stari most iz 13. stoletja, ki je občini dal ime, ostaja le še v njenem grbu. Predstavitev delovanja civilne zaščite v Pontu San Nicolò / Foto: Peter Košenina Tudi občina Medvode ima veliko izkušenj s poplavami, zato so si člani občinske delegacije z zanimanjem ogledali sedež tamkajšnje civilne zaščite. Obstaja od leta 1996 in jo sestavljajo prostovoljci, ki pomagajo pri vseh vrstah nesreč. Zaradi drugačne organizacije reševalnih služb v primeru požara na pomoč kličejo poklicne gasilce iz bližnje Padove. Predstavniki civilne zaščite so gostom razkazali sedež svoje službe, ki leži v nekdanji stavbi vodne uprave, v neposredni bližini reke Bacchiglione. Pred vselitvijo leta 2007 so stavbo obnovili s prostovoljnim delom. Poleg prostorov za shranjevanje opreme, pisarne in učilnice imajo v njej tudi veliko kuhinjo, v kateri so ob poplavah leta 2010 kuhali za ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove. »Gre za popolnoma drugačno organiziranost zaščite in reševanja kakor pri nas. Vse intervencije vodijo iz Padove, kjer je močna poklicna gasilska enota, domača civilna zaščita pa skrbi za podporo ob naravnih nesrečah. Ne ukvarjajo se s tehničnimi intervencijami, so le v podporo in pomoč krajanom s črpanjem vode in drugimi načini pomoči,« je po ogledu sedeža civilne zaščite dejal Jože Šiler iz PGD Zbilje, ki je v Pontu San Nicolò ​predstavljal Gasilsko zvezo Medvode. Člani tamkajšnje civilne zaščite so z zanimanjem poslušali predstavitev slovenskega načina delovanja reševalnih služb. Železni most, ki je v Pontu San Nicolò ​nadomestil starega kamnitega. Slednji iz 13. stoletja, ki je občini dal ime, ostaja le še v njenem grbu. / Foto: Peter Košenina V bližnji vasi Roncajette so gostitelji predstavili dve turistični znamenitosti – vilo Da Rio iz 16. in 17. stoletja in cerkev sv. Fidencija iz 13. stoletja. V obnovljeni vili z lepim dvoriščem in vrtom danes prirejajo poroke in druge družabne dogodke, prej pa je služila kot rezidenca bogate družine Da Rio. Cerkev v vasi Roncajette je znana po krilnem oltarju iz zgodnjega 14. stoletja, ki ga je poslikal slikar, poznan le pod imenom Mojster iz Roncajetteja. »Vsakič, ko pridem sem, pokažejo nekaj novega. Čeprav je med nami jezikovna prepreka, bi zelo rada videla, da bi nam predstavili svojo kulturo in mi njim našo medvoško, ki je morda malo bolj raziskana in že postavljena na ogled turistom. Začela bi s tem – s povabilom delegaciji za obisk Medvod in v obratni smeri,« je po ogledu dveh turističnih znamenitosti dejala Vanja Ločniškar, predsednica Turistične zveze Medvode. Predstavniki občine Ponte San Nicolò so bili v Medvodah že večkrat, naslednjič pa jih bodo obiskali julija, ko bosta župana obeh občin listino o pobratenju podpisala še enkrat. IZKUŠNJE S POPLAVAMI TURISTIČNE ZNAMENITOSTI OBČINSKE NOVICE 13 V Medvodah zadišalo po kuhanem vinu in čaju Na medvoški tržnici je potekalo že deveto tradicionalno tekmovanje v kuhanju vina in čaja, dogodek, ki je stalnica decembrskega dogajanja v Medvodah. NIKA TOPORIŠ Tekmovanje v kuhanju vina in čaja v Medvodah že devet let uspešno združuje praznično tradicijo, okusno ponudbo in veselo vzdušje, ki ga ustvarijo tako sodelujoči kot obiskovalci. Letos se je tekmovanja udeležilo deset ekip iz krajevnih in vaških skupnosti, ki so predstavile svoje unikatne recepte kuhanega vina in čaja. Poleg tega so obiskovalce razvajali še z najrazličnejšimi dobrotami, med katerimi ni manjkalo domačih slaščic, salam, kranjskih klobas in drugih prigrizkov. Pobudnik dogodka, Javni zavod Sotočje Medvode, je skupaj z Občino Medvode poskrbel za prijeten večer, ki privablja obiskovalce iz bližnje in daljne okolice. Vodja turističnih programov iz Javnega zavoda Sotočje Tea Čejvan je ob tem poudarila, da je dogodek veliko več kot le kulinarično tekmovanje. »Ljudje pridejo zaradi dobre volje, druženja in priložnosti, da srečajo znance, ki jih morda že dolgo niso videli,« je dejala. Letos je po glasovanju obiskovalcev naziv za najboljše kuhano vino pripadel KS Sora, sledili sta KS Preska - Žlebe na drugem in KS Pirniče na tretjem mestu. Pri čajih je slavila KS Vaše - Goričane, drugo mesto je osvojila KS Pirniče, tretje pa KS Senica. Posebno noto so dodali gostje iz pobratenega francoskega mesta Crest, ki so navdušili z izbranimi čokoladnimi dobrotami. Obiskovalci so lahko uživali tudi ob otroškem punču, ki so ga pripravili osnovnošolci, ter tabornikih, ki so poskrbeli Ni pa dišalo le po vinu in čaju, na voljo so bile namreč tudi druge dobrote. / Foto: Tina Dokl za palačinke in taborni ogenj. Ljudje so bili navdušeni. »Vedno se rad ustavim, da poskusim kaj novega,« je dejal Mato Barišič iz Preske, medtem ko je Barbara Pipan iz Zbilj dogodek pohvalila kot odlično priložnost za druženje: »Vsako leto pridemo, ker je tukaj res lepo.« Cesta na Ladji odprta MAJA BERTONCELJ Konec leta je bila na terenu v roku zaključena ena večjih občinskih investicij v letu 2024 – gradnja komunalne infrastrukture v naselju Ladja, ki se je začela sredi aprila. »Obnovili smo vodovod, zgradili sanitarno in meteorno kanalizacijo, nov pločnik od vhoda v podjetje Papirnica Goričane do avtobusnega postajališča na Ladji in rekonstruirali cesto v skupni vrednosti nekaj več kot 1,6 milijona evrov,« so pojasnili na Občini Medvode. Gradnjo sanitarne kanalizacije in obnovo vodovoda v višini skoraj milijon evrov krije Javno podjetje Voka Snaga, gradnjo pločnika, meteorne kanalizacije in rekonstrukcije ceste v vrednosti dobrih 665 tisoč evrov pa Občina Medvode. Izvajalec je zgradil 1200 metrov kanalizacije ter obnovil 490 metrov vodovoda. Težko pričakovana je bila tudi rekonstrukcija ceste od vznožja nadvoza čez železniško progo do mostu čez reko Soro pri tovarni papirja Goričane. Širina voznega pasu je 2,75 metra, kar omogoča normalno srečevanje s tovornimi vozili s priklopnikom. Za večjo varnost je zgrajen pločnik v širini 1,6 metra. V sklopu projekta je bila rekonstruirana tudi cesta od vznožja nadvoza čez železniško progo do mostu čez reko Soro pri tovarni papirja Goričane. / Foto: Peter Košenina Letos sledi nadaljevanje gradnje komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti Senica, in sicer na Spodnji in Zgornji Senici. JANUAR FEBRUAR’25 31. 1. KINO DAN 14. 2. ob 20.00 VELIKI IZUMITELJ Kitarski duo Črnobelo Kulturni dom Medvode ob 18.00 Kulturni dom Medvode GLASBENI ABONMA IN IZVEN Valentinov večer za ljubitelje glasbe in prijetne družbe 23. 1. ob 19.30 Kulturni dom Medvode GLEDALIŠKI ABONMA, gostuje SNG Drama Maribor Snežinka Vstopnice 3 eur za otroke, 5 eur za odrasle vstopnice: TIC Medvode, BAR KULTURE 313,6 in na blagajni KULTURNEGA DOMA uro pred predstavo 7. 2. ob 19.00 Kulturni dom Pirniče Vstopnice po 16 eur TIC Medvode 24. 1. ob 20.00 Kulturni dom Medvode GLASBENI ABONMA IN IZVEN Severa Gjurin z zasedbo Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Vstop prost Vstopnice po 16 eur TIC Medvode, BAR KULTURE 313,6 in na blagajni KULTURNEGA DOMA uro pred koncertom INFO TOČKA 65+ 070 505 970 ZLATI KOTIČEK (Mercator center Medvode, 1. nadstropje) vsak četrtek, od 10. do 12. ure Starejši lahko dobite informacije, nasvet ali pogovor o storitvah in pravicah s področja socialnega varstva in zdravja ter aktivnostih za starejše. DRSALIŠČE MEDVODE Vstopnice po 16 eur TIC Medvode, BAR KULTURE 313,6 in na blagajni KULTURNEGA DOMA uro pred koncertom vsak dan do 26. 1. ’25 od ponedeljka do petka 15.00 - 21.00 sobota, nedelja 9.00 - 21.00 IZOBRAŽEVANJE 15 Novosti na policah Knjižnice Medvode MILAN DEKLEVA: LISTIČI Nova mojstrovina Milana Dekleve. Biografska knjiga, napisana kot čista fikcija. Ni zgodbe, samo fragmenti, posejani po dišečih listih papirja, zvezanih v knjigo. Urednik in prevajalec na listke piše spomine in misli. Iz njih nastane knjiga. Ko jo beremo, se plete mreža avtorjeve družine. Protagonista sta njegova strica Albert in Karel Širok. Oba sta pisala, poučevala, prevajala, delovala v gledališču, imela težave z oblastmi. Kot bi se umetniška moč v družini Širok koncentrirala in pripravljala na izbruh v naslednji generaciji skozi vsestranskega ustvarjalca Milana Deklevo. On pa se jim zahvaljuje z Lističi. Samo imena, samo namigi, a jih čutimo, smo z njimi, s pisatelji, kulturniki, Primorci. V njihovih srečanjih in pogovorih. Ni treba, da vemo kaj več. Piše sugestivno, tudi z ironijo. Lahkotno, kot da ne bi pisal o Trstu v času fašizma in o Ljubljani v prvih petletkah socializma. Knjiga se dotika duhovnih obzorij, tistih, ki jih išče Zoran. Sodi na nočno omarico, saj vemo, da eno branje ne bo dovolj. (Pripravila: Tatjana Mavrič) ANDREJ SALNIKOV: PETROVI V ČASIH GRIPE Roman ruskega pesnika in pisatelja Alekseja Salnikova je literarna mojstrovina, kultni roman, ki s svojo zapleteno strukturo in izvirnim načinom pripovedi na trenutke meji na norost. Literarno delo bi lahko označili kot noro halucinacijo od gripe omamljenih članov nefunkcionalne družine – očeta, mame in sina – živeče nekje v času postsovjetske Rusije. Ti vročično blodijo po mestu in poskušajo kljubovati absurdom vsakdanjega življenja, ki se jim v obliki dogodkov in ljudi postavljajo ob bok, pri čemer njihovo vedenje postaja vse bolj nenavadno. Pisatelj pri tem s filigransko natančnostjo popisuje njihove prigode in preizkušnje, ki so na trenutke tako nenavadni, da že mejijo na burlesko in magični realizem. Salnikov je za roman prejel številne nagrade, doživel pa je tudi gledališke in filmsko uprizoritev. (Pripravila: Mirjam Slanovec) BOŠTJAN VIDEMŠEK: MIR IN VOJNA Videmšek, novinar in vojni dopisnik z več kot tridesetletnim stažem, piše iz osebnih izkušenj. Nalašč ni uporabil spletnih virov. Zagovarja klasično branje natisnjenih besedil. Skozi knjigo se sprehodi okrog zemeljske oble in se ustavi v deželah, od koder je poročal z bojišč: Irak, Afganistan, afriške vojne (Somalija, Sudan in Demokratična republika Kongo), arabska pomlad (Tunizija, Egipt, Libija, Sirija), Izrael in Palestina ter Ukrajina. Videl je strahote. Ne opisuje jih podrobno, le toliko, da opozarja, kako noro krute in nesmiselne so vse vojne. Besedilo zaključi s, po njegovem mnenju, največjo fronto, ki je pred človeštvom, s podnebnimi spremembami. Knjiga je krik proti vojni. Poziv k odzivu nas, državljanov sveta, naj se takoj ozavestimo in gremo v reševanje zapletov in škode, ki jo je človek povzročil planetu, flori in favni na njem in deprivilegiranim pripadnikom lastne vrste. Posledice bodo doletele vse! (Pripravila: Tatjana Mavrič) KOTIČEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Živalim prijazni MOJCA FURLAN, FOTO: PETER KOŠENINA Pozimi pomagajmo živalim do vode, hrane in zavetja. Okolico svojega doma prilagodimo, da bo živalim prijazna. Med hitro izumirajočimi živalskimi vrstami so žuželke in ptice. Žuželke se lahko skrijejo v razpoke preperelega lesa, v storže, pod streho postavljene različne naravne materiale kot zaščito pred vetrom in vremenskimi vplivi. Pikapolonicam, pajkom in členonožcem pomagajo borovi storži in ohlapni kosi lesa. Podmladek divjih čebel lahko prezimi v hotelu za čebele v ceveh trstja ali hlodov. V lubje lesa izvrtamo približno od pet do osem milimetrov debele cevke, ki se ne smejo raztrgati, da vanje ne prodre vlaga, zaradi katere živali poginejo. Ptice bodo hvaležne za žive meje, zimzelena drevesa in rastline, kot so brogovita, jerebika, divja vrtnica in glog. Še posebej so pomembni kosom, taščicam in drozgom, saj jim zagotavljajo prepotrebno hrano. Krmilnice redno čistimo. Tudi gnezdilnice so dobro zavetje. Nameščene trdno in dovolj visoko. Nastavimo tudi vodo. Ne dajemo svežega ali suhega kruha, ker jim škoduje. Pripravimo zrnje, lojne pogače in narezana sveža jabolka. Male divje živali hranimo z lešniki, orehi, nesoljenimi arašidi, koruzo, suhim sadjem in korenčkom. Jež pozimi potrebuje našo pomoč. Nežno ga odlovimo in namestimo v hladno klet, ponudimo vodo, mačje brikete za mladičke in mu pripravimo seno v hiško ali škatlo. Divjih živali nikakor ne božamo, ne vznemirjamo, ne slikamo. Povežimo se s strokovnjaki, ki nam bodo dali navodila za prezimovanje zunaj ali v ujetništvu do prvih toplejših dni. Muce in psi sodijo v notranje prostore. Mucam brez doma nastavimo izolirane hiške iz stiropora, ki morajo biti trdno postavljene na zavetrnem in manj opaznem kraju. Založimo jih z opeko ali večjim kamenjem, da se ne premikajo. Dobro je, če imajo izolirane hiške dva prostora, za hrano naj bo prvi prostor, z veliko slame ali sena oblikujemo »gnezdo« v drugem prostoru. Psi morajo biti v gozdu in na polju na povodcu. Misel na živali, ki so pozimi v bližini našega doma, naj nas spremlja že jeseni, ko jim lahko posadimo in pripravimo ustrezne grmovnice, ki jim nudijo hrano in zavetje. Ker so mnogi ljudje za nekaj malega neprimerne zabave s pokanjem in hrupom neozirajoč se na stiske soljudi in živali objestno povzročili mnoge hude posledice, poskušajmo biti živalim prijazni na opisane načine. 16 IZOBRAŽEVANJE Majhna kroglica, velika sprememba Devetošolke Osnovne šole Preska Katja Čampa, Katarina Kos in Zoja Pevec so pod mentorstvom učiteljice Nine Poljanšek na tekmovanju iz kemijskega poskusa za osnovnošolce osvojile srebrno priznanje. MAJA BERTONCELJ Na tekmovanju iz kemijskega poskusa za učence 8. in 9. razredov osnovnih šol je v letošnjem šolskem letu sodelovala tudi Osnovna šola Preska. Katja Čampa, Katarina Kos in Zoja Pevec so sestavljale eno izmed 43 prijavljenih ekip iz cele Slovenije. Pod mentorstvom učiteljice Nine Poljanšek, prof. kemije in biologije, so pripravile poskus, ki ga je na predizboru strokovna komisija uvrstila med štirinajst najboljših. To pomeni, da so se uvrstile na državno tekmovanje, ki je bilo sredi decembra na Gimnaziji Moste. Osvojile so srebrno priznanje, poleg tega pa prejele še posebno priznanje za najboljši opis poskusa. INOVATIVNE MILNE KROGLICE Med pogoji za izvedbo je bila zaželena uporaba materialov, povezanih z okoljem (npr. prikazom reševanja okoljskega problema). Na slednje so se osredotočile tudi preške osnovnošolke. Predstavile so prispevek in eksperiment z naslovom Algimil – majhna kroglica, velika sprememba. »Ideja se je porodila že v lanskem šolskem letu v projektu Preska rešuje izzive, ko je bila tema plastika. Učenke ne v povsem isti zasedbi so razmišljale, kako bi plastiko, ki je je res veliko, nadomestili z biorazgradljivim materialom,« je pojasnila Nina Poljanšek. Učenke so znanje poglabljale še naprej in tako so se odločili, da se prvič prijavijo na tekmovanje iz kemijskega poskusa, ki je bilo lepa priložnost za kreativno raziskovanje in krepitev kemijskega znanja ter povezovanje teorije z vsakdanjim življenjem. »V svojem prispevku so v ospredje postavile problematiko onesnaževanja okolja z mikroplastiko, ki je dodana tudi v kozmetiki in predstavlja resno grožnjo za okolje ter zdravje ljudi, saj je prisotna v oceanih, rekah in celo v pitni vodi. V iskanju rešitev so razvile inovativne milne alginatne kroglice, ki so jih poimenovale Algimil. Milne kroglice so biorazgradljive in zato okolju prijazne. Pri tem so izhajale iz ideje pakiranja mila v alginatne mikrosfere, podobno kot pri bubble tea, in uspešno oblikovale postopek izdelave kroglic v šolskem laboratoriju. S številnimi poskusi so dokazale, da je lastnosti Algimila mogoče nadzirati s spreminjanjem koncentracije natrijevega alginata in kalcijevega klorida ter časa priprave. Njihove kroglice brez mikroplastike so tako učinkovite pri umivanju rok, saj ohranjajo lastnosti mila. Na podlagi virov in s preprostim kompostiranjem so dokazale, da se Algimil v naravi razgradi v neškodljive snovi in tako predstavlja pomemben korak v smeri zmanjševanja onesnaževanja z mikroplastiko. Prispevek deklet ni le znanstveno in ekološko pomemben, temveč tudi navdihujoč primer trajnostnega reševanja okoljskih izzivov,« je povedala mentorica Nina Poljanšek. Eksperiment so posnele in ga podrobno opisale. Razvile so inovativne milne alginatne kroglice, ki so jih poimenovale Algimil. Katja Čampa, Zoja Pevec in Katarina Kos (od leve) so v svojem prispevku poudarile problematiko onesnaževanja okolja z mikroplastiko. / Foto: arhiv OŠ Preska VESELJE DO KEMIJE Vloženega je bilo veliko truda, tako s strani učenk kot tudi mentorice. Srebrnega priznanja so bile tudi zato vesele, a mentorica poudarja, da je najbolj pomembna ljubezen in veselje do raziskovanja, eksperimentiranja, do kemije in naravoslovja. Nad njim pri pouku skuša navdušiti vse učence. »Moj cilj je narediti pouk čim bolj dinamičen, da so učenci čim bolj aktivni, jih spodbujati k razmišljanju in da si sami postavljajo cilje učenja,« je še povedala Nina Poljanšek. OGLAS 17 Ko znanje postane praksa tehniška gimnazija • inženir strojništva • strojni tehnik • avtoservisni tehnik • oblikovalec kovin-orodjar • strojni mehanik • inštalater strojnih inštalacij • avtoserviser • avtokaroserist • pomočnik v tehnoloških procesih • inženir lesarstva • lesarski tehnik • mizar • tapetnik • obdelovalec lesa • dijaški dom Informativni dan • petek, 14. februar 2025 • sobota, 15. februar 2025 Šolski center Škofja Loka Podlubnik 1b, Škofja Loka scsl.si 18 IZOBRAŽEVANJE Ustvarjanje priložnosti za vse Mladostnika, ki obiskujeta osnovno šolo s prilagojenim programom, sta bila na delovni praksi v Medvodah. MAJA BERTONCELJ Rotary club Škofja Loka je z Rotary clubom Medvode v preteklem letu v Škofji Loki pripravil okroglo mizo z naslovom Skriti talenti: Odkrijmo priložnosti za zaposlovanje oseb s posebnimi potrebami. DELOVNA PRAKSA TUDI V MEDVODAH »Dogodek predstavlja priložnost, da se povežemo predstavniki podjetij, javnih organizacij, lokalnih skupnosti, straši in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju in si izmenjamo dobre prakse na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo,« je pojasnila Katjuša Koprivnikar iz Rotary cluba Škofja Loka, v katerem že vrsto let sodelujejo z Osnovno šolo Jela Janežiča iz Škofje Loke pri ustvarjanju priložnosti za vse. Okrogla miza je bila nadgradnja projekta Rastemo skupaj. »Naše sodelovanje smo želeli nadgraditi in zato smo v projekt vključili tudi druge vsebine, predvsem s področja zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami oziroma njihovega prehoda na trg dela. Po zaključku šolanja so številni skupaj s starši v težki situaciji, ko ne vedo, kako bi se sploh lotili iskanja zaposlitve. Po drugi strani pa razumemo, da imajo tudi delodajalci vrsto izzivov, vprašanj, ali je ta delovna sila sploh zaposljiva oziroma produktivna. V okviru projekta smo najprej organizirali pet delavnic, na katerih smo predstavili, kaj pomeni zaposlitev osebe s posebnimi potrebami, kaj prinašajo različne ugodnosti, ki jih podjetju v tem primeru ponuja država ... Začeli smo v rotarijskih klubih, v katerih je veliko podjetnikov, in jih na Gorenjskem obiskali pet. Organizirali smo tudi delovno prakso za štiri učence: za dva v Medvodah in dva na Škofjeloškem,« je dodala. Omenila je še nekaj podatkov s področja zaposlovanja oseb s posebnimi potrebami. »Podatki Statističnega urada RS za leto 2012 kažejo, da je delovno aktivnih 3,8 odstotka invalidov, za leto 2021 pa 3,9 odstotka. V letu 2021 je bilo 1771 podjetij, ki so raje prispevala sredstva v kvotni sistem, kot da bi zaposlila invalida.« Okroglo mizo so s pesmijo odprle učenke Osnovne šole Jela Janežiča, med njimi tudi Brina Slivniker (desno) iz Vaš. / Foto: Tina Dokl Ravnateljica OŠ Jela Janežiča mag. Marjeta Šmid je predstavila novost: prakso v sodelovanju z rotarijskim ​klubom, ki je mladostnikom prinesla pridobivanje delovnih izkušenj v Vrtcu Železniki, DEOS Centru starejših Medvode, Avtoservisu Paulus v Škofji Loki in podjetju Cordia v Medvodah. Kot je dejala, so ugotovitve delodajalcev pozitivne, koristi takšne prakse pa je več – za vse. »Posebej bi poudarila samozagovorništvo smo se povabilu rotarijcev. Vključevanje ranljivih skupin se nam zdi pomembno. Glede tega nimamo predsodkov. Sodelujemo tudi z Društvom Barka iz Zbilj,« je dejal Razvornik. Pojasnil je, da je bilo dekle dodeljeno oskrbovalki, ki v centru skrbi za pobiranje umazanega in razdeljevanje čistega perila, poleg tega pomaga v pralnici. »Izbrali smo zaposleno, ki je potrpežljiva, prijazna in je novo sodelavko lepo sprejela ter jo vpeljala v delo. »Vključevanje ranljivih skupin se nam zdi pomembno. Glede tega nimamo predsodkov. Sodelujemo tudi z Društvom Barka iz Zbilj,« poudarja Blaž Razvornik, direktor DEOS Centra starejših Medvode. in realno samovrednotenje ter prispevek k raznolikosti in inovativnosti organizacij, poleg tega pa še razvoj delovnih veščin pri mladostnikih, povečanje socialne vključenosti, krepitev samopodobe in motivacije ter pridobivanje delovnih izkušenj. Pomembno je tudi rušenje stereotipov in predsodkov.« IZKUŠNJE DEOS CENTRA STAREJŠIH Kakšna izkušnja je bila to za DEOS Center starejših Medvode, smo povprašali direktorja Blaža Razvornika. Pri njih je bilo tri dni na praksi dekle iz Medvod, ki ima motnjo v duševnem razvoju. »Odzvali Vedno je bila skupaj z njo, dekle je le redko kakšno delo opravilo samo. S stanovalci se je pri tem tudi veliko pogovarjala. Izkušnja je bila dobra – tako za dekle kot za naše zaposlene in tudi za stanovalce. Njihov odziv je bil dober, čeprav se zavedamo, da bi bilo lahko tudi drugače.« Razvornik meni, da je zaposlitev tudi oseb z motnjami v duševnem razvoju v centrih starejših možna, seveda če si tega želijo in če določena dela kljub omejitvam zmorejo opravljati. »Vendar predvsem po predhodnem izobraževanju zaposlenih in malo daljšem uvajanju takšnih oseb,« je zaključil. IZOBRAŽEVANJE 19 Srečali Božička iz Laponske Posebno doživetje za otroke iz Rahelinega vrtca – Hiše otrok Montessori iz Preske MAJA BERTONCELJ MARMOR HOTAVLJE, D.O.O., HOTAVLJE 40, GORENJA VAS, www.marmor-hotavlje.si Laponski Božiček, ki ga imenujejo Joulupukki, je decembra za krajši čas prišel v Slovenijo. Živi na severu Finske, natančneje na Laponskem, v vasi Rovaniemi, ki je na polarnem krogu. To je priljubljena turistična destinacija, saj se obiskovalci lahko srečajo z Joulupukkijem, obiščejo njegov dom in spoznajo njegove pomočnike. Nekaterim medvoškim otrokom pa za srečanje z njim ni bilo treba iti daleč. Med obiskom v Sloveniji se je namreč Youlupukki ustavil tudi pri predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar. In na sprejemu so sodelovali otroci iz Rahelinega vrtca – Hiše otrok Montessori iz Preske. Že sam sprehod po rdeči preprogi do kristalne dvorane v predsedniški palači je bil zanje nekaj posebnega, kaj šele Otroci iz Rahelinega vrtca – Hiše otrok Montessori iz Preske s predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar in Božičkom iz Laponske / Foto: Žiga Živulović Jr./BoBo srečanje s predsednico in Božičkom. Oba so razveselili z otroškimi pesmicami, nato pa so skupaj prisluhnili pravljici Muca copatarica. Predsednici so povedali, da so v prazničnem času v vrtcu izdelali voščilnice s posebnimi željami – za sta- rejše v DEOS Centru starejših Medvode. Predsednica je dejala, da jo takšni obiski vedno napolnijo s pozitivno energijo. Zaželela jim je, naj odrastejo v ljudi, ki bodo verjeli, da je svet dober in prijazen, in ga takšnega tudi ohranjali. 20 POGOVOR Šege in navade nas spremljajo od rojstva do smrti Ambrož Kvartič, ki zadnji dve leti živi v občini Medvode, je napisal monografijo Od imena do spomina, ki predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad na Slovenskem, opisuje pa tudi tiste, ki se pojavljajo redko ali so povsem izginile. PETER ŠALAMON Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskovalec sodobne pripovedne in pesemske folklore. Zadnji dve leti živi v občini Medvode. Sedanjim soobčanom se je tako pred kratkim predstavil v Knjižnici Medvode, kjer je spregovoril o svoji monografiji Od imena do spomina. V pogovoru z njim je tako v ospredju njegova knjiga, ki predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad na Slovenskem, opisuje pa tudi tiste, ki se pojavljajo redko ali so povsem izginile. ͰͰ Ste doktor etnologije in kulturne antropologije. S čim vse se torej ukvarjate? Moja »kariera« je razpršena na več koncev; na eni strani sem pedagoški sodelavec Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, na drugi sem napovedovalec in ustvarjalec izobraževalno-dokumentarnih vsebin na Radiu in TV Slovenija, na tretji strani sem mladinski pisatelj in se ukvarjam z glasbenim gledališčem ... V vse te svoje ustvarjalne plati pa vklapljam svoje znanje in širino, ki mi ju je prinesla omenjena izobrazba. ͰͰ Na Filozofski fakulteti v Ljubljani ste asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskovalec sodobne pripovedne in pesemske folklore. S čim se raziskovalno ukvarjate zdaj? Največji del svoje akademske, raziskovalne kariere sem posvetil raziskovanju, zbiranju in analizi sodobne pripovedne folklore, torej zgodb (znanih tudi Največji del svoje akademske, raziskovalne kariere je posvetil raziskovanju, zbiranju in analizi sodobne pripovedne folklore, torej zgodb, ki kot »ljudske« med ljudmi živijo danes. Ambrož Kvartič je napisal monografijo Od imena do spomina, ki predstavlja pregled preteklih in novih oblik šeg in navad na Slovenskem. / Foto: Saša Kovačič kot urbane legende), ki kot »ljudske« med nami živijo danes. Te zgodbe so še vedno moja največja strokovna ljubezen. Sicer me zelo zanimajo različne sodobne izpeljave starejših oblik načina življenja, ostanki mitoloških drobcev, rad se ukvarjam z imeni in jezikom. Sicer pa se etnološkega pogleda na svet ne da preprosto ugasniti, zato lahko rečem, da me zanima čisto vse, kar zaznamuje ta naša človeška življenja. ͰͰ Izdali ste monografijo Od imena do spomina. Kaj vse ste vključili vanjo in kako ste se lotili pisanja? Kakšen je vaš namen z njo? Od imena do spomina je pregledna monografija šeg, navad in ritualov, ki nas v tem prostoru (v Sloveniji in zamejstvu), peljejo skozi življenje – od rojstva do smrti. Tako vključuje poglavja o šegah ob nosečnosti in rojstvu, cerkvene rituale krsta, birme in obhajila, šege mladinskih skupnosti (npr. tabornikov), šege, ki spremljajo izobraževanje (npr. brucovanje) in poklicno pot, pa poročne in pogrebne šege ter tudi šege in navade življenjskega kroga nekaterih manjšinskih etničnih in verskih skupnosti. V knjigi je tako predstavljenega ogromno gradiva, ki so ga večinoma na terenu skozi desetletja in več zbirali starejši raziskovalke in raziskovalci, jaz pa sem ga skompiliral, poenotil ter opremil z bogatim fotografskim gradi- POGOVOR 21 vom in ilustrativnimi citati. Knjiga je tako zapolnila veliko vrzel v slovenski etnologiji, saj do zdaj takšnega pregleda pri nas še nismo imeli; veliko avtorjev je temeljito popisalo in predstavilo šege in navade skozi koledarsko leto, tiste skozi življenje pa so bile doslej predstavljene le delno in razdrobljeno. ͰͰ Knjiga je bogato opremljena s fotografskim gradivom. Kako ste ga pridobivali? Če pišeš o ljudeh in njihovem načinu življenja, je to seveda dobro tudi pokazati. In fotografij je v knjigi res veliko, blizu tristo. Za ponazoritev starejših, morda že pozabljenih oblik šeg in navad so prav prišle zbirke fotografskega gradiva, ki jih hranijo arhivi muzejskih ustanov. Ostalo pa je kombinacija fotografij iz zasebnih albumov (pri čemer sem »izropal« družinske albume pri sorodnikih in prijateljih) in fotografij, ki sem jih posnel na terenu v času pisanja, ko sem preprosto videl, kaj mi še manjka. Kar nekaj fotografij je tako nastalo tudi v Medvodah in okolici in bralci lahko morda kakšen motiv prepoznajo iz svojega domačega okolja. ͰͰ Kaj zanimivega lahko bralci iz knjige izvedo? Na eni strani je tu seveda ogromna količina podatkov, ki so predstavljeni poljudno in tako nagovorijo vsakega, ki ga etnološke vsebine vsaj malo zanimajo. Po mojem pa je glavna vrednost knjige tudi v tem, da se v popisanem in predstavljenem lahko čisto vsak prepozna. Vsi se rodimo in vsi bomo enkrat umrli, vmes pa si nanizamo veliko večjih in manjših prelomnic, ki si jih tudi delimo med sabo. Lepo mi je opazovati ljudi, ki primejo mojo knjigo v roke in jim ta vzbudi asociacije v smislu: o, tako sva se pa midva poročila, tako smo pa njega pokopali ... Ravno zaradi te »empatije« pa pride do izraza glavno sporočilo knjige, da smo ljudje ritualna bitja. ͰͰ Bi posebej omenili kakšen običaj, šego? Tega je v knjigi ogromno. Omenim lahko le nekaj svojih najljubših, s čimer lahko tudi ponazorim njeno pestrost: tabuji v času nosečnosti (česa nosečnica ni smela početi, ker bi to lahko škodovalo otroku); zazidavanje obrednih predmetov v temelje hiše, da se ta ne bi podrla; pomorski krst novih dijakov na srednji šoli v Piranu; primerjava vojaških priseg med različnimi državnimi ureditvami skozi zgodovino; alpini- stični krst, napovedovanje prihodnosti zakona po tem, kako zakoncema pri poroki gorijo sveče; večne zaobljube redovnic pred drugim vatikanskim koncilom, ko so novinke okronali s trnjem; skok čez kožo (sprejem novih rudarjev v rudarski stan; poročni šegi lažna nevesta in nakolenčič in še in še in še. ͰͰ Kaj pa današnje, nove šege, kaj bi o tem poudarili? Tukaj bi poudaril dve zmotni sodobni mišljenji: da šege samo izginjajo, novih pa ni, ter da smo ljudje v visokotehnološki globalni družbi šege »prerasli« in jih ne potrebujemo več. Šege, navade in obredi nam osmišljajo naša življenja, olajšajo sobivanje in sodelovanje v skupnosti – in vedno bo tako, saj nas to dela ljudi. Ob tem vsak čas in vsaka skupnost sproti določata, kateri nabor šeg, navad in ritualov bo v ospredju. In ta nabor se neprenehoma prilagaja kulturnim okoliščinam. Krasen primer tega so šege ob rojstvu. Nekoč je rojstvo zaradi visoke smrtnosti otrok in mater veljalo za najnevarnejši trenutek življenja. Da bi šlo vse v redu, so ga zato čim bolj skrili v intimo zatemnjene sobe, zaščitene z uroki, da otroku ne bi škodovale zle sile, ki bi lahko povzročile bolezen ali smrt. V dvajsetem stoletju pa se je zaradi napredka medicine smrtnost novorojenčkov in mater zmanjšala praktično na nič. Tako se je oblikoval nov niz ritualov. K nam je na primer prišel ameriški »baby shower«, ko otroka slavijo, še preden ta sploh pride na svet. To pa je nekaj popolnoma nepredstavljivega za tradicionalni način življenja in gre za šego ljudi, ki se v obdobju nosečnosti in rojstva ne bojijo ničesar več. ͰͰ Kako pa je s šegami, ki so redkejše ali pa so celo izginile? Šege, navade in rituali se neprestano spreminjajo, prilagajajo in izginjajo. To se lahko zgodi, ker tako ukaže neka politična avtoriteta – na primer Sveti sedež skliče koncil v Vatikanu, na katerem določijo, da se morajo od zdaj naprej pari poročati pred duhovnikom, ne več pod svetimi, za vaško skupnost pomembnimi drevesi. To se je zgodilo med tridentinskim koncilom v 16. stoletju, kar pomeni, da se ljudje (cerkveno) poročamo pred duhovnikom šele dobrih 450 let, ne več. Na drugi strani pa se spremembe zgodijo tudi »od spodaj navzgor«, ko ljudje ali skupnosti začutijo potrebo po ritualni vsebini v nekem delu življenja. Tako so se na primer v zadnjih desetletjih tudi pri nas razmahnili ritualno pokopavanje hišnih ljubljenčkov ali pa rojstnodnevni mlaji. Tudi pri teh vsebinah je edina stalnica sprememba in moja naloga raziskovalca v etnologiji je, da ravno to prepoznavam in beležim. Potem pa seveda v knjigah, kakršna je Od imena do spomina, tudi predstavim javnosti. ͰͰ Ali so kakšni posebni običaji, šege značilni tudi za Medvode in okolico? Odgovor vas bo morda malo presenetil ali celo razočaral – so in niso hkrati. Ljudje imamo radi »predalčke«, natančno začrtane meje, jasno opredeljene identitete, ker nam to pomaga organizirati svet. Vendar je kulturna realnost drugačna. Šege in drugi kulturni vzorci prehajajo takšne in drugačne meje Medvode so kot »vrata v prestolnico« že skozi vso zgodovino na prepihu. Tako v resnici nobena šega sama zase ni zares značilna le za Medvode. Kar je posebnega in značilnega za tukajšnji prostor, pa so vsakokratne nove izvedbe teh šeg, ki so rezultat ustvarjalnosti tukajšnjih posameznic in posameznikov ter malih skupnosti. brez težav. In Medvode so kot »vrata v prestolnico« že skozi vso zgodovino na prepihu tudi v tem pogledu. Poleg tega sodobne Medvode zaznamuje pisana paleta ljudi z raznolikimi kulturnimi ozadji, ki vsi po svoje prispevajo h kompleksni sliki šeg in navad tukajšnjih krajev. Pri tem neprestano poteka tudi primerjanje, razločevanje in sodelovanje s sosednjimi kraji, zaledjem, širšo regijo in državo, s popularno kulturo in internetom pa tudi s svetom. Tako v resnici nobena šega sama zase ni zares značilna le za Medvode. Kar je posebnega in torej značilnega za tukajšnji prostor, pa so vsakokratne nove izvedbe teh šeg (na primer fantovščin, rojstnodnevnih mlajev ipd.), ki so rezultat izjemne ustvarjalnosti tukajšnjih posameznic in posameznikov ter malih skupnosti, kot so društva, župnije, podjetja itd. Poudarjam pa, da tu govorim o šegah in navadah življenjskega kroga; torej tistih, ki sem jih predstavil v svoji knjigi. 22 KULTURA Godbeniki napolnili dvorano Skoraj tisoč obiskovalcev je uživalo na božično-novoletnem koncertu Godbe Medvode. »To je naš največji in hkrati najlepši koncert v letu,« je bil navdušen predsednik Klemen Avguštin. MAJA BERTONCELJ »Zadovoljni so naši člani, zadovoljno je občinstvo, tako da koncert lahko ocenim kot uspešen. Ves trud zadnjih mesecev je poplačan. Kot glasbenik si boljšega, kot je polna dvorana ljudi, ki od prve do zadnje skladbe vzdržujejo stik z nami, ne bi mogel predstavljati. Veselje je biti na odru v takšnem vzdušju. Hkrati pa je to tudi odgovornost. To je naš največji in hkrati najlepši koncert v letu.« Tako je Klemen Avguštin, predsednik KD Godba Medvode, strnil misli po tradicionalnem božično-novoletnem koncertu, s katerim so medvoški godbeniki konec decembra znova napolnili Športno dvorano Medvode. OSREDNJA NIT OBLETNICA OBČINE Prisluhnilo jim je skoraj tisoč obiskovalcev. Osrednja nit programa je bilo praznovanje 30-letnice občine Medvode, ki se je zaključilo prav s koncertom godbenikov. Repertoar je obsegal enajst skladb in večina jih je bilo tako ali drugače povezanih z Medvodami. Godbenikom pod dirigentsko taktirko Roka Škrlja se je kot osrednja glasbena gostja pridružila pevka Monika Avsenik, na odru je zaigral tudi njen bratranec, Medvoščan Blaž Godba Medvode je zaključila še eno uspešno leto. / Foto: Peter Košenina Avsenik. Za eno skladbo sta moči združila. Skoraj ura in pol glasbenega programa se je po glasnem aplavzu nadaljevala in zaključila s tremi dodatnimi skladbami. »Vesel sem, da smo tudi mi prispevali k praznovanju 30-letnice občine Medvode. To je bila rdeča nit programa, ki pa si ga glede na predpraznični čas ni moč predstavljati brez vsaj kakšne božične skladbe,« je bil navdušen dirigent Rok Škrlj. Njihov repertoar je bogat, tako da bi lahko igrali še dolgo. »Če bi odprli naše knjižice, preigrali vse, kar smo v zadnjem letu naredili novega, bi bili lahko tukaj še dve ali celo tri ure,« je dodal. S sodelovanjem z Godbo Medvode je bil zadovoljen tudi mladi glasbenik Blaž Avsenik. »Prvič sem igral z godbo iz domače občine. Bilo je zelo lepo – sploh pred tako številnim občinstvom. Zelo sem presenečen nad obiskom,« je dejal. Koncert je povezoval Jure Galičič. ŽELJA POVEČATI ZASEDBO Osrednja glasbena gostja je bila pevka Monika Avsenik, na odru je zaigral tudi njen bratranec, Medvoščan Blaž Avsenik. Za eno skladbo sta združila moči. / Foto: Peter Košenina Za KD Godba Medvode je delovno in uspešno leto 2024, a ne na prav vseh področjih. Največja želja za leto 2025 je povečati zasedbo. »Običajno smo na božično-novoletnem koncertu predstavili nove člane. Tokrat ni bilo nobenega. To je problem in temu se bo treba posvetiti in ukrepati najverjetneje v sodelovanju z glasbeno šolo in občino. Še pred nekaj leti nas je bilo na odru 15 več. Se pa vsi tisti, ki smo, zelo trudimo,« je predstavil Avguštin. Naslednji večji koncert načrtujejo 17. maja na prireditvenem prostoru Tržnice Medvode. Godba Medvode ima dolgo tradicijo. Praznovala je že 95 let delovanja. KULTURA 23 Uspešen tudi Ne čakaj na maj Sedemkrat razprodana gledališka predstava v Sori, objavili še nove datume PETER KOŠENINA Gledališka sekcija KUD-a Oton Župančič iz Sore je tudi na prehodu iz starega v novo leto pripravila gledališko predstavo. Tokrat so uprizorili slovensko filmsko klasiko Ne čakaj na maj in razprodali vseh sedem sprva napovedanih predstav. Ne čakaj na maj je nadaljevanje Vesne, ki so jo v Sori uprizorili pred dvema letoma in je bila izjemno uspešna. Tudi letošnja predstava sledi zgodbi iz filma, v katerem pa so glavni junaki Vesna, Samo, Tudi v predstavi Ne čakaj na maj se zgodba vrti okrog Vesne in Sama. / Foto: Peter Košenina Nagrajenci križanke z geslom PANETTONE, katere sponzor je Kavarna Vanilija in je bila objavljena v Sotočju št. 11, 13. decembra 2024, so: Aleš Pernek iz Medvod, ki prejme 1. nagrado (bon v vrednosti 25€), Marjan Barle iz Medvod, ki prejme 2. nagrado (bon v vrednosti 20€), in Olga Predalič iz Medvod, ki prejme 3. nagrado (bon v vrednosti 15€). Nastopajo igralci različnih generacij. / Foto: Peter Košenina Krištof, Sandi in Hiperbola že študentje. Pozimi se s prijatelji odpravijo smučat. Ob tem se soočajo z nezaupanjem staršev in zabavnimi zapleti v medsebojnih odnosih. Vesni je od vseh najtežje, saj jo po očetovem navodilu na smučanju spremlja teta, ob tem pa se ji zdi še, da njenega Sama zanimajo druga dekleta. Krivcem za njeno nesrečo se maščuje z zvijačo, ki stvari še zaplete. Sorški gledališčniki se novoletnih predstav lotevajo odločno in vsako leto pripravijo tudi kakšno tehnično posebnost. Predlani je bilo to letalo na stropu dvorane, lani vrtljivi oder, za izvedbo predstave Ne čakaj na maj pa so na glavo obrnili celotno dvorano Kulturnega doma v Sori. Na balkonu so dobili mesto glasbeniki, ki vso glasbo igrajo v živo, pod njim je novi oder. Na drugi strani dvorane so na pravem odru postavili tribuno, tako ktv da vsi gledalci dogajanje vidijo enako dobro. »O tej možnosti sem razmišljala že nekaj časa. Možnost je, a s seboj potegne veliko novih težav. Za odrom ni dovolj prostora, tudi v dvorani so stvari videti drugače, kot si sprva mislil. Kljub temu smo zmogli,« o tovrstnih izzivih obračanja dvorane pravi režiserka Ana Veber. Premiera je bila na sporedu 26. decembra lani in 22 nastopajočih je navdušilo polno dvorano. V glavnih vlogah nastopajo: Julija Brecelj (Vesna), Miha Kitek (Samo), Jerneja Podviz (Hiperbola), Peter Šušteršič (Sandi), Sara Kutnjak Veber (Zora) in Martin Kikelj Bedenčič (Krištof). Ker je zanimanja za predstavo Ne čakaj na maj še veliko, so se v KUD-u Oton Župančič Sora odločili odigrati še nekaj dodatnih predstav. Na sporedu bodo 18. in 24. januarja ter 1. februarja. kabelska televizija medvode 35 cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode telefon: 01 36 19 580, gsm: 041 753 150 e-pošta: info @ tv-m.si, splet:www.tv-m.si f b : w w w. f a c e b o o k . c o m / t v m e d v o d e / youtube kanal: novice med vodami Novice med vodami na televiziji, socialnih omrežjih in spletni strani Televizijska in video produkcija za majhne oglaševalce in velika podjetja let vedno na tekočem 24 KULTURA Medvoška časovna nitka S tem nostalgično obarvanim naslovom so v Kulturnem domu Medvode poimenovali odprtje pregledne razstave ob petindvajsetletnici Mladinskega kulturnega centra Medvode ter desetletnici Kulturno-umetniškega društva Veseli umetniki, ki so ga pripravili sredi decembra. SAMO LESJAK Veseli umetniki so se ob okrogli obletnici vrnili v Kulturni dom Medvode z razstavo umetniških del in projekcijo kratkih filmov, nastalih v zadnjem obdobju. S tem so zaznamovali tudi 25 let ustanovitve Mladinskega kulturnega centra (MKC) Medvode, ki je kasneje prerasel v javni zavod. Danes tako področje mladine kot kulture pokriva Javni zavod Sotočje Medvode. Večina profesionalnih Veselih umetnikov živi v medvoški občini, preostali pa so z njo tako ali drugače povezani. Sama razstava je plod različnih likovnih področij in tehnik. Na ogled so tako slike kot fotografije, grafike, kipi, lutke in scenografski elementi, torej domala vse, kar je ustvarjalna zgodovina društva ponudila do sedaj. V KUD Veselih umetnikov so dejavni na mnogih področjih, vse od likovnega in glasbenega ustvarjanja, fotografije, animacije, arhitekture pa do multimedijske produkcije. V likovni sekciji gre predvsem za razvoj in promocijo likovnih projektov in dogodkov, tako domače kot mednarodne produkcije. Prirejajo razstavne dogodke, likovne kolonije ter različne umetniške intervencije v urbanem okolju. V fotografski sekciji se ukvarjajo z različnimi področji sodobnega fotografskega ustvarjanja. Poleg Ob okrogli obletnici so se v medvoškem kulturnem domu zbrali ustvarjalke in ustvarjalci KUD Veseli umetniki in člani nekdanjega MKC Medvode. / Foto: Primož Pičulin samostojnih umetniških projektov se posvečajo organizaciji razstav in delavnic s poudarkom na mednarodni udeležbi, ki bogati domačo kulturno klimo. Pomembno mesto v društvu ima tudi filmsko izobraževanje. Odprti so za vse vrste filmskega ustvarjanja, še posebej pa gojijo strast do dokumentarnih filmov, ki ohranjajo kulturno dediščino in ponujajo znanje o pomembnih temah. Filmskega ustvarjanja se lotevajo z inovativnimi pristopi, pri čemer uporabljajo vse možne oblike sodobnega pripovedništva. To so dokazali tudi tokrat s predvajanimi kratkimi filmi Smrtna ura, Medij, Čevap de luxe in Karakter generator – vsi so poželi aplavz polne dvorane medvoškega kulturnega doma. Celoten večer je potekal v znamenju prijetnega druženja številnih ustvarjalcev iz Medvod, mnogi med njimi so obujali spomine na čase, ko so prav tu začenjali svojo umetniško pot, in pa seveda z njihovimi znanci in prijatelji, povezani z Medvodami. Predsednik društva Zoran Lesjak se je iz srca zahvalil vsem obiskovalcem ter sodelujočim ustvarjalcem, dogodek pa sklenil z obljubo, da bodo Veseli umetniki ostali aktivni tudi v prihodnje. STATISTIKA 25 Predlani najmanj rojstev v zadnjih dvajsetih letih Po podatkih državnega statističnega urada se je v občini Medvode predlani rodilo 128 živorojenih otrok, kar je bilo najmanj v zadnjih dvajsetih letih. CVETO ZAPLOTNIK Po podatkih državnega statističnega urada je v občini Medvode 1. julija lani živelo 17.260 prebivalcev, od tega 8653 moških in 8607 žensk. V enem letu, to je v primerjavi s 1. julijem 2023, se je število prebivalcev povečalo za 187, v desetih letih, to je v primerjavi s 1. julijem 2014, pa za 1323. Med prebivalstvom je bilo 1. julija lani 1248 tujih državljanov ali 7,2 odstotka vseh, še pred desetimi leti je bil ta delež le 4,3-odstotni. VSE VEČJI DELEŽ STAREJŠIH Tudi prebivalstvo v občini Medvode se vse bolj stara. Pred desetimi leti, natančneje 1. julija 2014, je bilo v povprečju staro 42,1 leta, 1. julija lani pa 43,6 leta. Delež prebivalcev, starih do vključno 14 let, se je v tem obdobju sicer malenkostno zvišal – s 15,9 na 16,1 odstotka, vendar pa se je občutno povečal delež starih 65 let ali več, in sicer z 18,4 na 21,3 odstotka. VEČ SMRTI KOT ROJSTEV V Sloveniji je bil predlani naravni prirast negativen, rodilo se je 4551 manj ljudi, kot jih je umrlo. Enako je bilo tudi v občini Medvode, rojstev je bilo več kot smrti. Živorojenih je bilo 128 otrok, umrlo je 159 ljudi. Število predlani živorojenih otrok (128) je bilo najmanjše v dvajsetletnem obdobju 2004–2023, število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev (7,5) pa bilo predlani nižje od državnega povprečja (8,0) in najnižje od leta 1997 dalje, odkar so na voljo podatki v podatkovni bazi statističnega urada. VEČ PRISELJENIH KOT ODSELJENIH V Sloveniji se ob negativnem naravnem prirastu število prebivalcev povečuje le še zaradi selitvenega prirasta, predlani se je iz tujine priselilo 39.939 ljudi, odselilo pa 22.411. Podobno kot na ravni države je bil selitveni prirast pozitiven tudi v občini Medvode – priselilo se je 183 ljudi, odselilo pa 139. 57 POROK IN 21 RAZVEZ V medvoški občini je bilo predlani 57 sklenitev zakonskih zvez in 21 razvez. Občina je bila tako po sklenitvah kot po razvezah zakonskih zvez nad državnim povprečjem. Na ravni države so bile tri poroke in ena razveza na tisoč prebivalcev, v medvoški občini pa 3,2 poroke in 1,2 razveze na tisoč prebivalcev. PLAČE NIŽJE OD POVPREČJA Po podatkih statističnega urada je predlani v Sloveniji povprečna mesečna neto plača pri pravnih osebah po občinah delovnega mesta znašala 1445 evrov in je bila za 126 evrov ali nominalno za 9,6 odstotka višja kot leto prej. V medvoški občini je znašala 1361 evrov in je bila nižja od državnega povprečja, sicer pa nominalno za 8,6 odstotka višja kot leto prej. NIZKA STOPNJA BREZPOSELNOSTI Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, ki najbolje kaže na brezposelnost, je bila v obdobju 2014–2024 v občini Medvode najvišja v letu 2014, takrat je znašala 10,1 odstotka, najnižja v tem obdobju, le 3,5-odstotna, pa je bila lani (podatki so za obdobje januar–oktober). Po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo novembra lani v občini 281 brezposelnih, pred štirimi leti, to je novembra 2020, pa še enkrat toliko – 568. VEČ AVTOMOBILOV IN VSE STAREJŠI V Sloveniji je bilo ob koncu predlanskega leta registriranih 1,23 milijona osebnih avtomobilov, njihovo število se je v zadnjih desetih letih povečalo za 15 odstotkov, njihova povprečna starost pa z 9,4 na 11,1 leta. In kako je bilo v občini Medvode? V občini je bilo predlani 9860 osebnih avtomobilov ali 16 odstotkov več kot ob koncu leta 2014, njihova povprečna starost pa se je v tem obdobju zvišala z 9,1 na 10,9 leta. LETO SONČNIH ELEKTRARN V občini Medvode rodnost upada, delež starejših pa narašča. / Foto: Tina Dokl Leto 2023 bi lahko poimenovali tudi leto sončnih elektrarn. Zaključek sheme za samooskrbo, ki je omogočila letno »netiranje« električne energije, in mednarodne razmere so spodbudile porabnike k namestitvi lastne sončne elektrarne. Po podatkih Slovenskega portala za fotovoltaiko je moč sončnih elektrarn na predzadnji lanski dan znašala 534 vatov na prebivalca v državi, v medvoški občini je bilo povprečje nižje – 484,1 vata na prebivalca. 26 DOMAČI KRAJI V Hrašah tradicionalni blagoslov konj Na štefanovo sta pri cerkvici svetega Jakoba v Hrašah potekala tradicionalna blagoslova soli in konj. Ob tej priložnosti so pripravili tudi dve zanimivi razstavi. PETER ŠALAMON Na god svetega Štefana, 26. decembra, sta v Hrašah potekala tradicionalna blagoslova soli in konj, ki so ju organizirali člani Turističnega društva Hraše ter Jahalni center kmetije Janhar. Dogodek vsako leto pritegne številne ljubitelje konj in tradicije. V cerkvi svetega Jakoba je ob deveti uri potekala sveta maša, ki jo je vodil smledniški župnik David Jensterle. Med mašo je blagoslovil sol, ki jo po tradiciji primešajo živalski krmi za zdravje in dobro leto, nato pa je pred cerkvijo opravil še blagoslov konj. Konjeniki so na dogodek prijahali v svečanem sprevodu od kmetije Janhar do cerkve. »Blagoslov konj na god svetega Štefana, ki je zavetnik konj, je star običaj, ki ga ohranjamo že več kot 25 let. Sol, ki jo blagoslovimo, razdelimo konjenikom in obiskovalcem, nato pa jo primešajo krmi za živali. Ta simbolična gesta prinaša blagoslov, zdravje in srečo v novem letu, tako za konje kot tudi za vse živali, ki jim je namenjena,« je povedala Joži Kumer iz Turističnega društva Hraše. Blagoslov na praznik svetega Štefana ima poseben pomen za vse prisotne. Žan Janhar, eden izmed obiskovalcev in lastnikov konj, je povedal: »Blagos- Tudi letošnji obisk blagoslova konj in soli v Hrašah je bil velik. / Foto: Peter Šalamon lov na štefanovo je za nas konjenike pomemben trenutek. Z njim prosimo za zdravje naših konj, njihovo varnost in dobro leto. Konji so plemenite živali – mogočne in srčne, zato si zaslužijo posebno skrb in pozornost.« BLAGOSLOV POSPREMILI RAZSTAVI Fotografije lipicancev je na ogled postavil ljubiteljski fotograf Žiga Janhar. / Foto: Peter Šalamon Pred cerkvijo so si letos lahko obiskovalci ogledali kar dve razstavi. Turistično društvo Hraše je v okviru projekta Kako dobro poznam domači kraj? pripravilo razstavo starih fotografij z dogodki iz preteklosti. »Razstavo starih fotografij v okviru omenjenega projekta smo pripravili že drugo leto. Lani smo razstavljali stare fotografije hiš, letos pa so na ogled fotografije, povezane s kmečkimi opravili in konji,« je povedala Joži Kumer. Razstava je obiskovalce popeljala v preteklost skozi prizore iz vsakdanjega življenja in posebnih dogodkov. »Med bolj zanimivimi je tudi fotografija poroke, na katero so pripeljali kamelo, kar je nekaj, kar danes mladim ni več znano,« je poudarila Joži Kumer. Posebno razstavo, povezano s konji, je tokrat pripravil tudi ljubiteljski fotograf in ljubitelj konj Žiga Janhar. Na ogled je postavil 16 fotografij s konji. Predvsem je predstavil lipicance, katerih reja je vpisana na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Razstava je prikazala lepoto in eleganco teh plemenitih živali ter njihovo vsakdanje življenje na kmetijah. »Že od majhnega sem povezan s konji. Oče je delal z njimi na Brdu in pozneje odprl svoj hlev. Fotografirati sem začel konec osnovne šole, resneje pa pred približno desetimi leti. Fotografiranje konj je popolnoma drugačno kot ljudi. Potrebnega je veliko potrpljenja, saj konji potrebujejo čas, da se sprostijo in zaupajo fotografu,« je o svoji strasti povedal Janhar. Lipicanci, ki so skozi stoletja postali simbol slovenstva, so tako skozi Janharjev objektiv prikazani v vsem svojem sijaju, hkrati pa fotografije obiskovalce spominjajo na pomen njihovega ohranjanja. Za prijetno vzdušje so člani Turističnega društva Hraše poskrbeli tudi s pogostitvijo. Pred cerkvijo so obiskovalce razvajali s klobasami, pražencem in toplimi napitki, kar je še dodatno prispevalo k prijetnemu druženju na svežem zimskem zraku. DOMAČI KRAJI 27 Tradicija in prihodnost na kmetiji Mis Trstenik 101, 4204 Golnik V medvoškem Baru kulture 313,6 je Tel.: 041 671 988 Trstenik 101, 4204 Golnik www.turistika.si Tel.: 041 671 988 mlajša literarna sekcija KUD JaReM Bezeg Trstenik 101, 4204 Golnik www.turistika.si pripravila klepet s Tomažem Misom Tel.: 041 671 988 mlajšim s kmetije Mis iz Zavrha pod Trstenik, 27. november 2024 www.turistika.si Šmarno goro. Trstenik, 27. november 2024 SAMO LESJAK Trstenik, 27. november 2024 Zgodba o knjigi Zgodba o knjigi Zgodba o knjigiSLOVENSKA KUHINJA Literarna sekcija vselej skozi zanimiv klepet predstavi znane osebnosti kulturnega ter družabnega življenja. V uvodu je vse zbrane pozdravil pesnik in pisatelj Jurij Marussig, ki je skupaj z mladima, aktivnima članicama Saro in Kajo Bukovšak Mlajša literarna sekcija Bezeg iz KUD JaReM je tokrat v goste povabila Tomaža Misa ml. (na fotografiji levo). / Foto: Samo Lesjak vodil pogovorni večer. Decembrski gost Tomaž Mis mlajši je spregovoril o pretetudipodatki z zmago v kvizu Abeceda, v spominu mu bo zlasti klosti kmetije, družinski tradiciji, ki temelji na naravni in indokazal Naslov osnovni o knjigi ostala nagrada, potovanje s katamaranom trajnostni pridelavi mlečnih izdelkov, pa tudi o dejavnostih Naslov in osnovni podatki o knjigi iz Pirana v Benetke. Ljubiteljsko se ukvarja tudi savtorji slikarstvom, čeprav A. bo, Fritz, kot seMatjaž je – tako osebnih kot družinskih – ter željah za prihodnost, tudi Naslov knjige je Slovenska kuhinja, pa so Andrej Chv pošalil, za to več časa, ko bo upokojen. v luči preteklega tragičnega Naslov dogodka. in osnovni Knjiga, podatki o knjigi ki je bila prvič izdana leta 2001, je zabeležila izjemen uspeh, saj je bilo Naslov knjige je Slovenska kuhinja, avtorji pa so Andrej A. Fritz, Matj Predlani septembra je namreč na njihovi kmetiji izbruhnil Kmetija Mis je odprta za vse obiskovalce, ki jih zanima, kako izvodov. Po smrti Fritzaleta sta 2001, Matjaž Mira Chvatal poskrbela Knjiga, ki je Andreja bila prvičA.izdana je in zabeležila izjemen uspeh, saz uničujoč požar. Pogorelo je celotno ostrešje večjega gospodar- poteka življenje na kmetiji, stoji pa v neposredni bližini rojNaslov knjige je Slovenska avtorji pa so Andrej A. Fritz, Matjaž Chvatal in Mira Chvatal. sta vsekuhinja, recepte preizkusila v praksi in jedi tudi fotografirala, da so v knjigi izvodov. smrti Andreja Fritza Matjaždogodke in MirapripraChvatal poskrv stne Po hiše Jakoba Aljaža,A. kjer svojesta kulturne skega poslopja, na katerem je bila tudi sončna elektrarna. Knjiga, ki je bila prvič zizdana leta 2001, je zabeležila izjemen uspeh, saj je bilo prodanih kar 18.000 nazornimi slikami. recepte preizkusila praksi jedi tudi fotografirala, vlja KUD JaReM, pri temvpa jim sin sredstvi na pomoč priskočida so v k Uničen je bil celoten objekt, v katerem so bili hlev, molziščesta in vse izvodov. Po smrti Andreja A. Fritza sta Matjaž in Mira Chvatal poskrbela za prenovo, pri čemer z nazornimi slikami. skladišče za krmo. Družini je ob pomoči gasilcev uspelo rešiti tudi kmetija. Po pogovoru se je v Baru kulture 313,6 nadaljesta vse recepte preizkusila v praksi in jedi tudi fotografirala, da so v knjigi vse jedi predstavljene Prenovljena izdaja vključuje tako stare, tradicionalne recepte kot tudi vso živino in večino mehanizacije. Po besedah Tomaža Misa valo prijetno druženje ob okušanju domačih kulinaričnih do- jedi, ki s z nazornimi del vsakdanjega Slovencev inpastare, jihjenajdemo v trgovinah terkot gostilnah Prenovljena izdaja vključuje tako tradicionalne recepte tudi je brot sjedilnika kmetije Mis, glasbeno dogodek popestril harmoml. je tragični dogodek izjemno pretresel slikami. celotno družino, saj nikar Žan Kajzer. je postavil pod vprašaj nadaljnje delovanje in razvoj kmetije. del vsakdanjega jedilnika Slovencev in jih najdemo v trgovinah ter go Prenovljena delom izdaja in vključuje stare, tradicionalne tudi jedi, iz ki Slovenije” so še danesin priljubljen Knjigatako je del turistične knjižnerecepte zbirkekot “Najboljše je izšla v Z vztrajnostjo, marljivim večmesečnim nesebično del vsakdanjega jedilnika Slovencev in jih najdemo v trgovinah ter gostilnah po vsej Sloveniji. pomočjo mnogih sokrajanov in prijateljev pa jim jeskem, kmetijo nemškem in angleškem, sz bogatim čimer je namenjena takoki domačim kot tujim Knjiga je del turistične zbirke “Najboljše iz Slovenije” in je Knjiga navdušujeknjižne naborom receptov, segajo znova uspelo postaviti na noge. Družina je neizmerno hvalekulinarike. od preprostih jedi, kot je tenstan krompir, do slavnostnih potic skem, nemškem in angleškem, s čimer je namenjena tako domačim kot žna prav vsem, ki so jim v Knjiga tistih težkih priskočili je deltrenutkih turistične knjižne zbirkein“Najboljše iz Slovenije” ječudovite izšla vfotografije treh jezikih: slovenprekmurske gibanice. Vsebujein tudi kulinarike. na pomoč in tako omogočili, da kmetija še dandanes deluje in je na voljo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. slovenske skem, nemškem in angleškem, s čimer je namenjena tako domačim kot tujim ljubiteljem in pomaga lokalni skupnosti. kulinarike. Tomaž je spregovoril o številnih dejavnostih kmetije, ki ima več kot tristoletno tradicijo. Vsak rod je prispeval nekaj svojega. Za razliko od mnogih pridelovalcev hrane, ki žal večinoma le hlastajo za dobičkom, pa so njihovo ključno vodilo spoštovanje domače zemlje, pridelava zdrave, lokalno pridelane hrane ter skrb za dobro počutje krav – te se prosto pasejo po pašnikih, njihovo mleko ter posledično mlečni izdelki pa so izjemno kakovostni in predvsem zdravi. To dokazujejo tudi nagrade z najelitnejših svetovnih kmetijskih sejmov. Kmetija Mis je zaslužna za prvi mlekomat v Sloveniji, ki so ga v središču Medvod postavili že daljnega aprila 2009, za zdravje predvsem mladih pa še dandanes skrbijo s svojimi proizvodi na lokalnih tržnicah ter v občinskih izobraževalnih ustanovah, tako vrtcih kot šolah. Lastnika kmetije sta še vedno Tomaževa oče Tomaž in mama Cirila, ki sta bila prav tako prisotna na pogovornem večeru, Mehka vezava, 144 strani, 228 fotografij, samo sam pa je lastnik dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Spregovoril EUR je tudi o svojih osebnih dejavnostih, kolikor mu jih vsakodnevKnjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, no delo na kmetiji sploh dopušča. Prav življenje na kmetiji ga + po Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: št ni n a je že od mladih nog močno povezalo z naravo in gorami, tako 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. je osvojil že marsikateri vrh tako doma kot v tujini, poleg TriČe želite, da vam jo pošljemo po pošti, glava tudi denimo najvišji vrh Evrope, goro Elbrus v zahodnem se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. delu gorovja Kavkaz. Svoje svetovljanstvo in razgledanost je SLOVENSKA KUHINJA SLOVENSKA KUHINJA 1490 28 DOMAČI KRAJI Nikoli se ne nehajmo boriti za mir To je eno izmed osrednjih sporočil govora podžupanje Mojce Murnik na spominski slovesnosti ob obletnici streljanja talcev v Gramozni jami. MAJA BERTONCELJ V Parku spomina in opomina v Gramozni jami v Medvodah je 28. decembra potekala tradicionalna slovesnost v spomin na 31. december 1943, ko je bilo na tem mestu ustreljenih 25 talcev, ki so jih Nemci pripeljali iz begunjskih zaporov. Zbrane je nagovorila Mojca Murnik, podžupanja Občine Medvode. Obudila je spomin na takratni dogodek – tudi v luči aktualnih razmer in pogleda v prihodnost. »Spoštovanje zgodovinskega spomina ni le dejanje počastitve preminulih, temveč tudi globoko zavedanje o tem, kaj so njihove žrtve pomenile in kaj pomenijo še danes. Danes smo tukaj, da se spomnimo teh žrtev in da počastimo njihov pogum. Vendar pa smo tukaj tudi zato, da se zavežemo, da bomo delali vse, kar je v naši moči, da preprečimo, da bi se še kdaj zgodilo to, kar so doživeli oni. Pomembno je, da se nikoli ne nehamo boriti za mir, da vedno spodbujamo razumevanje, sočutje in spoštovanje. Zato naj nas zgodovinski spomin vodi v prihodnost, naj nas opomni na žrtve in nas spodbuja, da bomo vedno delovali v smeri, ki spoštuje človeško življenje in dostojanstvo,« je med drugim dejala. Prireditev je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Medvode. Žalne vence so k spomeniku poleg medvoške polo- V Gramozni jami je zadnji dan leta 1943 življenje izgubilo 25 talcev. Spomin nanje so obudili tudi 81 let kasneje. / Foto: arhiv ZB za vrednote NOB Medvode žile še delegacije borčevske organizacije iz Logatca in Škofje Loke. V programu so sodelovali Lovski pevski zbor Medvode in kvartet trobil Godbe Medvode. Nove fotografske perspektive V Knjižnici Medvode je bila v drugi polovici decembra na ogled fotografska razstava Slika je simbolična avtorjev Jane Furman in Belmina Hodžića, članov KUD Fofité Medvode. SAMO LESJAK Avtorja tokratne razstave sta aktivna člana fotografske sekcije KUD Fofité, ki vseskozi s sodobnim umetniškim pristopom raziskuje meje fotografskega izražanja. Jana Furman je arhitektka, grafična oblikovalka, fotografinja, plesalka in vsestranska ustvarjalka. Deluje v svojem studiu Lalala biro, izraža pa se predvsem skozi vizualno pripoved. Ne omejuje se z žanrskimi opredelitvami, temveč prepleta raznolika tematska polja. V zadnjih letih se aktivno ukvarja tudi z videom in raziskuje nove dimenzije ustvarjanja. Belmin Hodžić je fotograf, ki ga zanima položaj fotografije v odnosu do drugih umetnosti. Kot pravi, se fotografija znajde na meji med tradicionalnimi oblikami, kot je slikarstvo, ter sodobnimi mediji, kot je film, in nam na ta način odpira vprašanja o prevodnosti vsebine tako med formati kot tudi časovnimi obdobji. Avtorja skozi svojo razstavo odpirata nove perspektive – tako v tehničnem kot tudi v vsebinskem smislu, obenem pa v zgodbo vključita tudi gledalca. Vsak korak, od snemanja motivov do obdelave fotografij, avtorjema omogoči ustvarjanje Fotografske podobe, ki aktivirajo gledalca: Belmin Hodžić in Jana Furman v Knjižnici Medvode / Foto: Primož Pičulin vizualnih podob, ki prikazujejo izsek širše zgodbe. Gledalec pa jo nato s svojo perspektivo dopolni in ji doda nove dimenzije. Zajeti trenutek tako postane medij, skozi katerega se ustvarjalec in gledalec povežeta v svojevrstni igri svetlobe in raznovrstnih posledic, ki jih ta sproža. DOMAČI KRAJI 29 Donacija za opremo operativnih gasilcev Zavarovalnica Triglav je PGD Sora predala donacijo v višini štiri tisoč evrov. Društvo letos praznuje 120 let delovanja. V načrtu sta gradnja prizidka in novo gasilsko vozilo. MAJA BERTONCELJ PGD Sora trenutno opravi največ prevozov pitne vode. Pokriva tudi največje območje, veliko 27 kvadratnih kilometrov. »Starejši in mlajši moramo delati z roko v roki,« je pomen tako starejših kot mlajših članov v društvu poudaril Šušteršič. PGD Sora letos praznuje 120 let delovanja. Ob tem imajo velike načrte. »Imamo smele cilje, želje, da nam bo uspelo zgraditi prizidek h gasilskemu domu. Gradbeno dovoljenje že imamo. Investicija je ocenjena na okrog 300 tisoč evrov. V prizidku bo prostor predvsem za novo gasilsko vozilo GVC-2, katerega dobava je načrtovana letos, v garaži bo še garderoba za operativno opremo gasilcev, v prizidku pa bo tudi poveljniška soba. Prizidek bo velikosti 8 krat 10 metrov v enem nivoju in bo na desni strani obstoječega gasilskega doma, ki je bil zgrajen leta 1979. Ob strani nam stojita tako Gasilska zveza Medvode kot Občina Medvode,« je predstavil Šušteršič. V društvu imajo trenutno gasilsko vozilo za prevoz moštva s prikolico za prevoz črpalke in gasilske opreme, poveljniško vozilo, ki je hkrati namenjeno in opremljeno za gašenje gozdnih požarov, in avtocisterno s 5500 litri vode s črpalko in opremo, ki jo poleg intervencij uporabljajo tudi za prevoz vode, predvsem na Belo in Topol. Letos je prišel čas za menjavo slednje iz leta 2005, torej za menjavo glavnega vozila Načrte društva je predstavil predsednik Primož Šušteršič. Med njimi je tudi menjava gasilskega vozila s cisterno iz leta 2005 za novega. / Foto: Tina Dokl društva. Kot so pojasnili, PGD Sora v medvoški občini trenutno opravi največ prevozov pitne vode. Pokriva tudi največje območje, veliko okrog 27 kvadratnih kilometrov. V podporo gasilcem v osrednji Sloveniji Zavarovalnica Triglav je v sklopu novoletne akcije Za boljši jutri po vsej Sloveniji podprla 27 preventivnih projektov. V osrednjeslovenski regiji je na pomoč priskočila petim gasilskim društvom, in sicer Loka pri Mengšu, Pijava Gorica, Sora, Vinje in Zgornja Šiška. »Preventivna akcija Za boljši jutri je del uresničevanja našega osnovnega po­ slanstva, to je ustvarjanja varnejše prihodnosti za vse. V osrednjes­ lovenski regiji smo v sklopu akcije tudi letos pomagali prostovolj­ nim gasilskim društvom. Gasilci so namreč s svojim požrtvovalnim delom nepogrešljiv del naše skupnosti« je pojasnil Primož Rot, direktor Osrednjeslovenske regije Zavarovalnice Triglav. Za zaščitno in reševalno opremo Vodilna slovenska zavarovalnica v sodelovanju z gasilci ozavešča javnost o požarni varnosti in preventivnem ravnanju tudi na drugih področjih. V 11. akciji Za boljši jutri je Osrednjeslovenska regija Zavarovalnice Triglav prostovoljnim gasilcem gasilskega društva Sora tako pomagala pri nakupu intervencijske zaščitne obleke za gozdne požare. Predstavnika Zavarovalnice Triglav predala ček gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Sora. / Foto: Tina Dokl ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d., MIKLOŠIČEVA C. 19, 1000 LJUBLJANA Sorški gasilci so se pretekli mesec razveselili donacije Zavarovalnice Triglav, ki jim je v 11. novoletni akciji Za boljši jutri namenila štiri tisoč evrov. »Gasilskim društvom pomagamo vsako leto in tokrat je na vrsto prišlo tudi PGD Sora. Gasilci so zelo pomembni in njihovo prostovoljstvo je treba podpreti. Na območju naše poslovne enote smo sredstva v manjšem znesku namenili še PGD Smlednik in PGD Preska - Medvode. Skupaj s PGD Sora je bilo donacij za šest tisoč evrov,« je povedal Andrej Rakovec iz Zavarovalnice Triglav, vodja poslovne enote Medvode. Primož Šušteršič, predsednik PGD Sora, je izrazil zadovoljstvo, da so se v Zavarovalnici Triglav sredstva odločili nameniti tudi njim. Pojasnil je, da jih bodo porabili namensko – za nakup opreme za gozdne požare za operativne gasilce. »Gasilci se danes kar veliko srečujemo z naravnimi nesrečami in za naše člane potrebujemo primerno opremo. Naš požarni okoliš je kar velik, od tega sta dve tretjini na gozdnem, hribovitem območju. Pokrivamo tudi tri večja podjetja: papirnico Goričane, Brinox in Purflux Filtration. Naše delovanje je pomembno. Nosimo del odgovornosti, ki ni lahka, predvsem pa vsi vemo, da Gasilska zveza Medvode in vsa društva delujemo drug z drugim in si pomagamo. Imamo opremo, ki omogoča, da smo usposobljeni, aktivni in uspešni pri intervencijah.« V društvu je okrog 150 članov, od tega 40 operativnih gasilcev, kar nekaj je tudi mladine, na kar so še posebno ponosni. 30 ŠPORT IN REKREACIJA Tenisači za državne naslove Medvode so petič zapored gostile državno člansko posamično prvenstvo v tenisu. MAJA BERTONCELJ Tenisači so se sredi decembra za naslove najboljših v državi v članski posamični konkurenci pomerili v Medvodah. Zaključek je bil s finaloma v ženski Domen Knez, vodja tekmovanja / Foto: Peter Košenina in moški konkurenci, ki sta potekala hkrati, saj sta v dvorani dve igrišči. Državna prvaka sta postala Kaja Najzer iz ljubljanskega TK-CC in Aljaž Jeran, ki v kranjskem Triglavu trenira pod vodstvom Grege Žemlje. Oba sta zmagala z 2 : 0 v nizih. Prvenstvo je potekalo v organizaciji TK Spin Medvode. »Zimske pogoje imamo dobre, dvorana nam dobro služi, tako da nam je Teniška zveza Slovenije že peto leto zapored zaupala izvedbo članskega državnega prvenstva in dogovor je tudi že za leto 2025. Za klub je to zagotovo dobro in pohvala. Delamo dobro. Ne nazadnje smo med najboljšimi klubi v Sloveniji,« je povedal Domen Knez, vodja tekmovanja in predsednik ter trener v TK Spin Medvode. Dvorana je precej prostorna, saj je njena velikost primerna za organizacijo mednarodnih otroških in mladinskih tekmovanj in celo ekipnega Davisovega pokalnega tekmovanja za člane. Iz TK Spin Medvode je bilo na glavnem turnirju sedem fantov in dve dekleti. Najdlje je prišel Miha Bajželj, ki je v če- Miha Bajželj (desno) je v četrtfinalu izgubil proti državnemu prvaku Aljažu Jeranu. / Foto: Domen Knez trtfinalu izgubil prav proti kasnejšemu državnemu prvaku Jeranu. »So mladi igralci, tako da so to rezultati, s katerimi moramo biti zadovoljni,« je komentiral Knez. V klubu je dobrih sto članov. Sedmič zapored gorski tekač leta MAJA BERTONCELJ Sredi decembra je v Kamniku Združenje za gorske teke Atletske zveze Slovenije pripravilo letni zbor in slovesni zaključek sezone s podelitvijo lovorik. Že sedmič zapored je gorski tekač leta postal Medvoščan Timotej Bečan, član KGT Papež iz Kamnika. »Lanska sezona je bila brez dvoma boljša kot leto prej, ni pa bila nek presežek. Bil sem bolj ali manj zdrav in tako dokaj konstanten v treningu in posledično formi, vendar je manjkala pika na i. Žal nisem profesionalni športnik, zato zaradi drugih obveznosti večkrat trpita spanec in malo kakovostnejša regeneracija, vendar sem dokaz, da se tudi na tak način lahko nekaj naredi. Naziv naj gorskega tekača mi pomeni, da sem bil pod črto najbolj kompleten gorski tekač v Sloveniji, na kar sem seveda ponosen. Jasno pa je, da nikoli nisem spal na lovorikah, zato se bom tudi prihajajoče sezone lotil predano in disciplinirano,« je Bečan povedal po novi osvojeni lovoriki. V Kamniku so podelili tudi priznanja za niz Pokal Slovenije. V članski konkurenci je bil znova najboljši Timotej Bečan, iz medvoške občine pa je tudi kar nekaj mladih gorskih tekačev, ki so v slovenskem vrhu v svojih starostnih kategorijah. Med mlajšimi deklicami je sezono na 2. mestu končala Mija Šušteršič (Preska Medvode), med deklicami je bila 1. Sara Mis Medvoščan Timotej Bečan je najboljši slovenski gorski tekač tudi za leto 2024. Ob njem Primorka Lucija Krkoč, gorska tekačica leta. / Foto: Eva Močnik, Slo maraton in 3. Janina Mis, v kategoriji deklic U16 je bila 3. Neža Babšek, med mlajšimi dečki U12 je 2. mesto osvojil Svit Bizant, med dečki U14 pa je bil 2. Anže Henigman, 3. pa Tone Šušteršič (vsi Šmarnogorska naveza). ŠPORT IN REKREACIJA 31 Balinarji zadovoljni s pogoji, vabijo nove člane V Balinarskem športnem klubu Medvode si želijo pomladiti članstvo in privabiti tudi mlade. Kot pravijo, je to rekreacija, primerna za vse generacije in oba spola. MAJA BERTONCELJ V Medvodah ob nogometnem igrišču ima prostore Balinarski športni klub Medvode. Objekt je bil v avgustu 2023 poplavljen, a so ga dokaj hitro sanirali, da so lahko nadaljevali treninge. »Na pokritem balinišču je bila voda visoka dva metra. Večino dela smo opravili člani sami,« je povedal Aleš Galof, član Upravnega odbora društva, katerega predsednik je Srečko Simčič. V društvu so sami moški. Medse vabijo nove člane in tudi ženske. Ena je prišla poskusit ravno v času našega obiska. »Želja je povečati članstvo, pridobiti tudi mlajše in klub razvijati naprej. S pogoji smo zadovoljni. Imamo dve pokriti stezi in dve zunanji, poleg tega tudi sanitarije s prho. To pomeni, da so dobri pogoji za igranje čez celo leto – tudi v zimskih mesecih, ko pri nas občasno trenirajo tudi igralci močnejših klubov. Poleg tega gostimo člane gorenjske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije,« je pojasnil Galof in dodal, da se jim vsakdo, ki ga balinanje zanima in bi rad poskusil, lahko pridruži vsak dan od ponedeljka do sobote med 16. in 20. uro. Kot pravi, je Špartanci v Smledniku Smlednik je sredi decembra gostil atraktivno vadbo. To je bila učna ura, ki udeležence pripravlja na izzive tekme Spartan Race in – kot pravijo – pripomore k izboljšanju splošne telesne pripravljenosti in zdravja. Intenzivne vadbe temeljijo na treningih, ki so jih izvajali stari Špartanci, in združujejo vaje za moč, kardio, gibljivost ter koordinacijo, poleg tega pa vključujejo tudi ovire, ki preizkusijo vzdržljivost in sposobnosti udeležencev. Tekmovanja potekajo po celem svetu in tudi v Sloveniji. Prvo bo konec aprila na Bledu. M. B. Balinarji igrajo vsak dan od ponedeljka do sobote. / Foto: Maja Bertoncelj balinanje odlična rekreacija, poleg tega je tudi cenovno dostopno. »Novi člani si krogle za začetek lahko izposodijo tudi v našem klubu.« Člani kluba so v veliki večini upokojenci. Najstarejši je 83-letni Miloš Milašinović. V balinanju je že več kot 40 let. Pred »S pogoji smo zadovoljni. Imamo dve pokriti stezi in dve zunanji, poleg tega tudi sanitarije s prho.« tem je kegljal, še prej pa igral namizni tenis. »Na balinišče pridem vsak dan, razen ob nedeljah, ko je zaprto. Vsak dan igram po štiri ure. To je odlična rekreacija, primerna za vse, tudi za nas malo starejše. Pomeni mi veliko, drži me pokonci. Dokler mi bo zdravje služilo, bom balinal. Tudi tekmujemo, ni pa to bistveno,« je dejal. Ekipa Balinarskega športnega društva Medvode igra v 2. ligi Območne balinarske zveze Ljubljana. Med registriranimi medvoškimi igralci, ki jih je nekaj več kot deset, je tudi Mato Barišić. »Balinam že 18 let. Pomeni mi rekreacijo in druženje, je del mojega vsakdana,« je dejal, nato pa odhitel nazaj na balinišče, kjer je vsak od prisotnih igral v svojem tempu. »Med seboj se dobro poznamo, tako da na stezi kakšnih presenečenj ni,« so si bili enotni. Intenzivne vadbe temeljijo na treningih, ki so jih izvajali Špartanci. / Foto: arhiv Spartan Race Slovenia 32 ŠPORT IN REKREACIJA Planinci potegnili črto pod sezono Novega najemnika Slavkovega doma še iščejo. MAJA BERTONCELJ Za Planinskim društvom Medvode je aktivno leto 2024. »Ostajamo prepoznavni v lokalnem okolju in tudi širše. Prepoznajo nas kot zelo aktivne, napredno misleče. Iščemo poti, kamor drugi večinoma ne zahajajo. Izbiramo cilje, ki so manj obljudeni, a ravno tako nudijo vse užitke, ki jih planinstvo, hoja v naravi in druženje ponujajo. Kot pravimo, smo znani po gorskih 'cukrčkih' in temu bomo sledili še naprej,« je povedal Gorazd Šturm, ki je predsednik Planinskega društva Medvode sedmo leto. DRUŠTVENA STATISTIKA Društveno statistiko je predstavil Dominik Košir. »Leto smo zaključili s 371 člani, kar je nekaj manj kot leto prej. Otroci, ki ne hodijo več na izlete, članstva ne podaljšujejo, po drugi strani pa prihajajo novi. Lahko rečem, da je članstvo stabilno. Zelo dobro so obiskani naši izleti. Skupaj jih je bilo skoraj 30 s 720 udeleženci. Izletniški odsek ima nekoliko zahtevnejše ture in so ob nedeljah. Želimo si več vodnikov. Ob sredah so izleti seniorskega odseka, ki se jih udeležujejo večinoma upokojenci in so manj zahtevni, na izlete mladinskega odseka pa po navadi peljeta dva avtobusa. Pri tem sodelujemo z osnovnimi šolami v Pirničah, Smledniku in Preski. V načrtu smo imeli tudi mladinski tabor, ki pa V preteklem letu je bilo na skoraj 30 izletih 720 udeležencev. / Foto: arhiv PD Medvode nam ga v letu 2024 žal ni uspelo izvesti,« je dejal. Člani Planinskega društva Medvode veliko skrb posvečajo planinskim potem. »Več kot 60 kilometrov poti v Polhograjskih dolomitih za nas predstavlja kar velik zalogaj. Pri tem je treba skrbno načrtovati porabo materiala, predvideti delovne akcije ... Ob tem, da je nove prostovoljce, ki bi delali za klobaso in sok, težko dobiti. V primeru kakšnih izrednih dogodkov je treba pot sanirati čim prej. V preteklem letu k sreči tega ni bilo, smo se pa zato bolj posvetili infrastrukturi: obnovi stopnic, klopi, obnavljali smo tudi markacije, pregledo- Vabijo na Veteranske tekme, ki bodo 2. februarja. / Foto: arhiv PD Medvode vali poti ... Vse to sodi v naš opis del,« je pojasnil Šturm. Planinske poti v Polhograjcih so dobro obiskane in med pohodniki zelo priljubljene. NAČRTI ZA 2025 Med načrti za leto 2025 je Šturm napovedal, da bo število izletov ostalo podobno kot lani. Predviden je mladinski tabor in prav tako za člane mladinskega odseka decembrski pohod z lučkami izpred osnovne šole v Smledniku do Starega gradu, kjer mlade razveseli obisk Miklavža. Nadaljevali bodo tradicijo srečanj na Grmadi in Veteranskih tekem v alpskem smučanju. V 53. izvedbi bodo 2. februarja na smučišču Rudno. Udeležijo se jih lahko vsi, stari več kot 30 let. Med pomembnejšimi željami društva je dobiti novega najemnika za Slavkov dom, edino nepremičnino v njihovi lasti. Znana Gostilna Belšak je z novim letom zaprla vrata, novega najemnika za zdaj še nimajo. »Aktivno ga iščemo. Dosedanji najemnik je postavil visoke standarde, tako da bo enakovrednega težko dobiti. Naš cilj pa ni iti na slabše, ampak na bolje,« se je Šturm dotaknil aktualne tematike. »Vsa društva se srečujemo s podobnimi težavami. Objekti so starejšega datuma in veliki so že stroški vzdrževanja. Če ne bomo dobili najemnika, bo treba premisliti, kako naprej,« je še dodal. ŠPORT IN REKREACIJA 33 V gibanju s Timotejem (65) TIMOTEJ BEČAN, GORSKI TEKAČ IN KINEZIOLOG POT DO ZDRAVJA JE MARATON, NE SPRINT Srečnega pa zdravega je že precej zlajnano voščilo ob začetku novega leta, vendar pa vsebina dejansko skriva tisto, kar je v življenju najpomembnejše. Sreča vključuje predvsem mir, veselje in zadovoljstvo, torej bolj duševno plat, zdravje pa je v tem smislu mišljeno bolj fizične narave, da imamo torej možnost, da lahko brez ovir opravljamo vsakodnevne naloge. Za vse to pa sta potrebni skrb in nega. Ljudje pogosto posegamo po bližnjicah, saj so mamljive za dosego določenega cilja. Lahko se tudi zgodi, da nam kdaj uspe, celo večkrat, vendar se nanje ne gre zanašati, še posebno ne v primeru zdravja. Pri njem pa bližnjic dejansko ni, dolgoročno se kažejo le sadovi kontinuirane skrbi za zdravje. Zdravje je zelo kompleksen pojem, ki združuje mnogo vidikov in ima nešteto dejavnikov. Glede na vpliv so nekateri bolj pomembni, drugi manj, vsi skupaj pa tvorijo celoto. Zdravje je kot hiša, ki jo, da bo trdna in funkcionalna, navadno dlje časa gradimo. Bistveno prej jo lahko porušimo. Ravno tako sta pomembna čas in kvaliteta. Slabo in prehitro postavljena hiša začne prej propadati kot pa primerno načrtovana in skrbno konstruirana. Enako je z zdravjem, kjer pa so gradniki naše na- vade, na katere imamo največji vpliv. Pomembno je tudi poudariti, da so kronične navade tiste, ki negujejo oziroma rušijo naše zdravje, ne akutne, torej tiste z redkimi scenariji. Od ene slabše prespane noči še nihče ni zbolel, kot tudi drugi ni znatno izboljšal svoje fizične pripravljenosti z enim treningom. Obe kategoriji imata vpliv in posledice na dolgi rok. Katere pa so torej najbolj ključne sestavine za dobro fizično zdravje, na katere lahko vplivamo vsak dan? Največjo težo našemu zdravju dajejo naše navade glede spanja, prehranjevanja, uporaba in vnos različnih substanc, količina stresa, bivanjski pogoji ipd., ne nazadnje pa seveda telesna aktivnost. Vsi se spopadamo s svojimi hibami, najbolje pa je, da pri vseh sveti »zelena luč«, saj poudarek na eni in zanemarjanje druge ne prinaša zdravja. Morda še najmanj dosledni smo ravno pri fizični aktivnosti. Naj bo tudi pri tem sprememba stopnje oziroma nivoja počasna, a vztrajna, saj to pomeni, da bo vzklila v dolgotrajno in imela vpliv na dolgi rok. Štirje pohodi, več kot štiristo udeležencev Ob praznovanju 30-letnice občine Medvode so občane povezovali tudi pohodi. MAJA BERTONCELJ Pohod po poteh spominov in prijateljstva 27. aprila, Pohod po poteh roparskih vitezov 25. junija, Pohod od Jakoba do Jakoba 6. julija in prvič Pohod po Polhograjcih 13. oktobra. To so štirje pohodi različnih organizatorjev, v letu 2024 združeni v posebno enkratno akcijo ob praznovanju 30-letnice občine Medvode s sloganom Moč dobrih vezi skupnost gradi. Na izhodišču vseh so udeleženci lahko prejeli kartonček, na katerega so zbirali priložnostne žige praznovanja. Tisti, ki jim je uspelo zbrati vse štiri žige in so kartonček oddali v TIC Medvode, so na decembrskem prazničnem tekmovanju v kuhanju vina in čaja prevzeli simbolično nagrado: družabno igro spomin, ki ponuja spoznavanje reprezentativnih elementov občine Medvode, in multifunkcijsko rutko, ki jo bodo lahko uporabljali na vseh naslednjih pohodih. Akcijo ocenjujejo kot uspešno. »Na vseh štirih pohodih skupaj je bilo nekaj več kot 400 pohodnikov. S tem številom smo zadovoljni, sploh ker jih je bilo tako na Pohodu od Jakoba do Jakoba kot na Pohodu po poteh roparskih vitezov nekoliko več kot v prejšnjih letih in upamo, da v naslednji izvedbi v letu 2025 prepričamo še kakega udeleženca več. Tudi na Pohodu po Polhograjcih se je nabralo lepo število ljudi, čeprav je šlo za nov pohod in smo nekako pričakovali manjše število po- Na izhodišču vseh pohodov so udeleženci prejeli kartončke, na katerih so zbirali priložnostne žige ob praznovanju 30-letnice občine. / Foto: Maja Bertoncelj hodnikov. Upamo, da bodo organizatorji ohranili ta pohod,« je zaključno oceno podala Tea Čejvan, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje, ki je bil tudi v vlogi koordinatorja akcije. 34 NASVETI, RAZGLED PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Domači macerati (1) MARJEŠKA PEHTA Ko sem zadnje dni starega leta delala zaključke, sem se spomnila, da sem nekaj obljubila, ne pa tudi izpolnila. Na prireditvi Slovenski dan v Dragočajni sem obiskovalcem svoje stojnice obljubila, da napišem recept, celoten potek in tudi za kaj se lahko uporabijo doma pripravljeni macerati in iz njih izdelana mazila. Za to ste pokazali veliko zanimanja. Sama sem različna mazila iz različnih maceratov začela izdelovati pred veliko leti, z namenom, da si pri določenih kožnih boleznih oziroma pri bolečinah v sklepih pomagam sama. Vsako mazilo ali krema, ki sem jo želela imeti, ni bila poceni. Če razna masažna olja ali mazi- Kot za vse zdravilne rastline me je zanimalo, kaj lahko pripravim iz njih, pa da to ni mešanica čaja. la redno uporabljaš, to mesečno nanese kar lep kupček denarja. Tako sem želela tudi privarčevati. Poleg tega me je tako kot za vse zdravilne rastline zanimalo, kaj lahko pripravim iz njih, pa da to ni mešanica čaja. Že v mladosti sem vedno spremljala vse, kar sta iz rožic pripravljali moji babica in mama. Pri nas doma se dobro spominjam, da smo pripravljali šentjanževo olje, ki je bilo dobro za vse: če si se opekel ali urezal, če si imel revmatizem, poleg tega se dobro spomnim svoje mame in očeta, ki sta na morje vedno odnesla šentjanževo ali pa orehovo olje. No, tega danes res ne priporočajo, ker je sonce premočno in šentjanževka naj bi še bolj privlačila sončne žarke, je pa dobro, da se z oljem iz nje namažemo zvečer po sončenju, da pomirimo kožo. Najprej opozorilo glede nabiranja zeli pred namakanjem v oljčnem olju. Vsaj tri dni mora biti suhega in sončnega vremena, nabiramo razcvetele cvetove, in to proč od prašnih cest. Ne bom rekla, da pojdite nabirat rastline točno opoldne, zagotovo pa ne zjutraj ali proti večeru. Jaz zeli nikoli ne sušim pred namakanjem, nekateri prisegajo, da jo je treba posušiti, zagotovo več zdravilnih učinkovin dobite iz sveže zeli. Vzemite primeren steklen kozarec in ga napolnite do polovice s cvetovi, čeznje pa nalijte oljčno olje (hladno stiskano) do vrha kozarca, kozarec zaprite in ga postavite na svetlo – priporočam na sončno stran. Vsake toliko pretresite kozarec in poglejte, kakšna je vsebina. Kozarce pustite na svetlem okoli 40 dni, nič pa ni narobe, če se ta čas še malo podaljša. Dobili ste macerat, ki ga precedite skozi Pripravljen macerat že lahko uporabljamo za masažo kot olje. gosto cedilo, prelijte v temne steklenice in postavite na hladno. Govorim o šentjanževih rožah, ognjiču, smilju, konoplji, kjer se uporabljajo cvetovi. Orehe naberite zelene in jih narežite na kose, ravno tako divji kostanj, nato jih pripravimo po že zgoraj navedenem postopku. Pripravljen macerat že lahko uporabljamo za masažo kot olje. (Se nadaljuje) Moč dobrih vezi na Senici PETER KOŠENINA Leto 2024 je bilo za občino Medvode jubilejno – praznovala je 30-letnico obstoja. Slogan jubileja je bil Moč dobrih vezi skupnost gradi in tudi v KUD Fran Saleški Finžgar Senica so ga vzeli zares. Sredi leta so ob križišču pri cerkvi na Ladji postavili nov kozolec s prvo kitico Jenkove pesmi Na Sorškem polji, decembra pa pod njim postavili skupnostne jaslice. Postale so nov korak v prizadevanjih društva za ohranjanje kulturne dediščine. Pri njihovi postavitvi je tako ali drugače sodelovalo več kot dvajset članov društva. ČIVKARIJE, RAZVEDRILO 35 Medvoška zastava z Medvoščanom Janezom Mihovcem še naprej potuje po svetu. Pred kratkim sta jo z Martinom Rupnikom, ki prihaja iz Dragomera, popeljala v Savdsko Arabijo, sveto državo muslimanov. M. B. / Foto: arhiv Janeza Mihovca V Kamniku, kjer so razglasili najboljše gorske tekače leta 2024, so se spomnili tudi 25. obletnice uspeha v letu 1999, ko sta Medvoščanki Ines Iskra in Tina Jereb (obe takrat Hižar) s Svetlano Bajič pritekli ekipno zlato na svetovnem prvenstvu na Reunionu. M. B. / Foto: osebni arhiv Skavti iz Preske so luč miru iz Betlehema v decembru ponesli po medvoški občini. Obiskali so tudi Občino Medvode na začasni lokaciji, kjer jih je sprejel župan Nejc Smole. M. B. / Foto: arhiv Občine Medvode Poleg tekmovanja v kuhanju vina in čaja je večer 14. decembra v središču Medvod popestril še Božični sejem. Predstavili so se različni ponudniki unikatnih izdelkov, ročnih del, umetnin, nakita ... M. B. / Foto: Tina Dokl SMEH JE POL ZDRAVJA sudoku_LAZJI_25_sot_01 NALOGA 6 5 4 1 7 2 3 9 8 2 8 1 3 9 4 6 5 7 3 7 9 8 6 5 1 2 4 1 2 3 9 5 8 4 7 6 8 9 6 4 2 7 5 1 3 7 4 5 6 3 1 9 8 2 STARO VINO »Natakar, pred eno uro sem naročil liter vina!« »Pomirite se. Starejše, kot je vino, boljše je.« Rešitev 9 3 2 7 1 6 8 4 5 HOJA ALI VOŽNJA Sveže zaljubljen par na prvem zmenku. Fant vpraša dekle: »A si pred mano že s kom hodila?« »Ne, vsi so imeli avto.« 4 5 9 2 3 8 1 7 2 4 8 4 5 5 2 3 9 8 7 6 3 6 4 7 1 2 1 5 6 4 9 8 1 8 7 6 3 5 6 8 2 4 9 7 3 1 »Halo. Sem dobil policijsko postajo?« »Tako je. Kaj vas muči?« »A vi tudi prisluškujete telefonskim pogovorom?« »Tudi.« »Žena mi je telefonirala iz službe. Poslala me je v trgovino, da kupim makarone in še nekaj, pa sem pozabil, kaj.« 4 1 7 5 8 3 2 6 9 POZABIL JE SUDOKU REŠITEV sudoku_LAZJI_25_sot_01 1 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo 4 9 8 7 6 3 6 4 1 3 7 1 5 8 4 5 9 2 3 8 1 7 2 4 8 4 5 5 2 3 9 8 7 6 sudoku_LAZJI_25_sot_01 NALOGA 4 5 9 6 2 3 1 8 7 2 6 DVOJČKA En dvojček se jezi na drugega: »Pa kje si ti ves dan. Zaradisudoku_LAZJI_25_sot_01 tebe me nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih je mama danes dvakrat okopala.« devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 36 PRIREDITVE Prireditve v januarju in februarju 2025 Podroben opis dogodkov najdete v občinskem koledarju dogodkov na https://www.mojaobcina.si/medvode/dogodki/. Do petka, 24. januarja 2025 • Knjižnica Medvode Sreda, 22. januar 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode RAZSTAVA SLIK: POZITIVNA ENERGIJA – MOJCA ŠTEFELIN (BREZ ODPRTJA) PREDSTAVITEV KNJIGE: UPOKOJITEV? NI PROBLEMA (VESNA CETINSKI) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 10. januar 2025, ob 19.00 • Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Sora, Sora 6a Četrtek, 23. januar 2025, ob 19.30 • Kulturni dom Medvode GLEDALIŠKA PREDSTAVA: NE ČAKAJ NA MAJ Javni zavod Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Sora, Maja Arčon: 069 902 062 (med 17. in 19. uro) Sobota, 11. januar 2025, ob 19.00 • Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Sora GLEDALIŠKA PREDSTAVA: NE ČAKAJ NA MAJ PREDSTAVA SNEŽINKA – GLEDALIŠKI ABONMA SOTOČJE Petek, 24. januar 2025, ob 20.00 • Kulturni dom Medvode KONCERT SEVERE GJURIN Z ZASEDBO – GLASBENI ABONMA SOTOČJE IN IZVEN Javni zavod Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Sora, Maja Arčon: 069 902 062 (med 17. in 19. uro) Nedelja, 26. januar 2025, od 12.00 do 14.00 • Osnovna šola Preska Nedelja, 12. januar 2025, od 12.00 do 14.00 • Osnovna šola Preska, Preška cesta 22 Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 KOŠARKARSKA TEKMA 2. SKL – FANTJE U16: BRINOX MEDVODE – GORENJA VAS Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Torek, 14. januar 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJIČNA URICA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 17. januar 2025, ob 19.30 • Dom krajanov, Zgornje Pirniče 6, Medvode ABONMA OTH IN IZVEN: KJE JE SHAKESPEARE? Kulturno-umetniško društvo Pirniče, info@kud-pirnice.si, 031 352 772 Sobota, 18. januar 2025, od 10.00 do 12.00 • Osnovna šola Preska KOŠARKARSKA TEKMA 2. SKL – FANTJE U18: BRINOX MEDVODE – KOČEVJE Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Nedelja, 19. januar 2025, od 9.00 do 12.00 • Športna dvorana Medvode KOŠARKARSKI TURNIR – FANTJE U12A: BRINOX MEDVODE, ILIRIJA, CEDEVITA OLIMPIJA ORANŽNI Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Nedelja, 19. januar 2025, od 9.00 do 12.00 • Športna dvorana Medvode KOŠARKARSKI TURNIR – FANTJE U12B: BRINOX MEDVODE, KANSAI HELIOS DOMŽALE ŠK, CEDEVITA OLIMPIJA Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Torek, 21. januar 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJIČNA URICA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 KOŠARKARSKA TEKMA 2. SKL – FANTJE U16: BRINOX MEDVODE – RADOVLJICA Torek, 28. januar 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJIČNA URICA @knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Torek, 28. januar 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode BRANIMIR OBERSTAR: ČOPIČ NA PLATNO (ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 29. januar 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode DRUŽENJE OB KNJIGI S CVETKO SOKOLOV @knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 31. januar 2025, ob 18.00 • Kulturni dom Medvode VELIKI IZUMITELJ – KINO DAN ZA OTROKE Javni zavod storitve Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si, +386 (0)1 361 43 46 Sobota, 1. februar 2025, od 9.00 do 12.00 • Športna dvorana Medvode KOŠARKARSKI TURNIR – FANTJE U10: BRINOX MEDVODE, KANSAI HELIOS DOMŽALE A, JEŽICA B Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Sobota, 1. februar 2025, od 12.00 do 14.00 • Športna dvorana Medvode KOŠARKARSKA TEKMA 1. B SKL – FANTJE U14: BRINOX MEDVODE – KOMENDA Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Sobota, 1. februar 2025, od 13.30 do 15.30 • Športna dvorana Medvode KOŠARKARSKA TEKMA 2. SKL – FANTJE U18: BRINOX MEDVODE – JESENICE Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 PRIREDITVE 37 Torek, 4. februar 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJIČNA URICA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Sreda, 5. februar 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode POTOPISNO PREDAVANJE: DOLGA POT DOMOV (MATIC JEZERŠEK) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Četrtek, 6. februar 2025, ob 9.30 • Knjižnica Medvode MEDVODKOVE IGRALNE URICE info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Petek, 7. februar 2025, ob 19.00 • Dom krajanov, Zgornje Pirniče 6 OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU OŠ Pirniče, Javni zavod Sotočje Medvode, Občina Medvode, kultura@zavodsotocje.si Nedelja, 9. februar 2025, od 10.00 do 12.00 • Športna dvorana Medvode KOŠARKARSKA TEKMA 2. SKL – FANTJE U16: BRINOX MEDVODE – CERKNICA Košarkarski klub Medvode, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Torek, 11. februar 2025, ob 17.00 • Knjižnica Medvode PRAVLJIČNA URICA info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Torek, 11. februar 2025, ob 19.30 • Knjižnica Medvode PREDSTAVITEV KNJIGE: DOMAČIJA POD SVETIM ANTONOM (DR. JANEZ JUHANT) info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 nskih gozdovih Drevesne vrste v slove zaščita lesa Uporaba in Sreda, 12. februar 2025, ob 19.30o• Knjižnica Medvode ki za obdelavo lesa orodje in pripomoč jan Bračič Vladimir Stegne, Bošt Ročn izdelavo izdelkov Načrti in navodila za URICA ZA ZDRAVJE – PREDAVANJE O ZELIŠČIH KONCERT DUA ČRNOBELO – GLASBENI ABONMA SOTOČJE IN IZVEN Javni zavod Sotočje Medvode, kultura, info@visitmedvode.si, +386 (0)1 361 43 46 n Bračič Vladimir Stegne, Boštja Petek, 14. februar 2025, od 20.00 do 21.30 • Kulturni dom Medvode Uporabimo les info@knjiznica-medvode.si, +386 (0)1 361 30 53 Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da jih vpišeas.com www.kmeckigl te na portalu MojaObčina.si. Za objavo v redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu. Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo v TIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotočje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode 1 ˆ javni zavod sotocje medvode 9 789612 034481 Cena: 19 € ISBN 978-961- 203-448- Pozitivna energija V Knjižnici Medvode je do 24. januarja na ogled razstava slik Mojce Štefelin, vzgojiteljice, ki že več kot desetletje skozi barve izraža svojo ljubezen do življenja, narave in pristnih vrednot. Razstava ima naslov Pozitivna energija. M. B. različnih izdelkov + načrti za izdelavo KI GLAS ZALOŽBA KMEČ V priročniku je nazorno prikazana pot lesa od hloda do izdelka. Poleg vseh postopkov obdelave in zaščite lesa ter potrebnega orodja so dodani natančni načrti za izdelavo nekaterih najbolj uporabnih izdelkov. Priročnik je namenjen vsem, ki se bodo sami lotili obdelave lesa in si za dom in vrt izdelali kaj praktičnega. Koristil bo tudi študentom in dijakom lesarstva. 144 strani, 200x 230 mm, SPIRALNA VEZAVA. Cena priročnika je Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si 8 EUR + po št ni n a 38 NAGRADNA KRIŽANKA www.gorenjskiglas.si GORENJSKI NETOPIR (NAREČNO) GLAS ŽIVČNA BOLEZEN (MED.) KRAJ PRI KOČEVJU ŽAN TRONTELJ AZIJSKI VELETOK STARLETA OREŠNIK SREDOZEMSKA RASTLINA EDNINA, DVOJINA, ? 9 PREJEMNIK RENTE VEČ KOT ENA Foto: Pixabay STARORIMSKI POZDRAV ZNAK ZA GLAS, DEL BESEDE ODSTAVEK (KNJIŽNO) EVA NOVŠAK 17 SVOJINA, LASTNINA NOBELIJ njskiglas.si bralke, cenjeni bralci, 14 OBROČEK NA PRSTU NEKDANJI TURŠKI VLADAR IZPISEK da radi berete priloge Gorenjskega glasa, ijazno vabimo k naročilu – če seveda še niste na časopis Gorenjski glas, ki vas bo vse leto vakrat tedensko in vam omogočil celovit pregled njem na Gorenjskem. KRVNA SESTAVIL: LETOVIŠČE TEKOČINA KALAN PRI PULI VRH V PIRENEJIH 6 LEE FELIX OBLIKA IMENA FATIMA Podprite lokalne zgodbe in se naročite na Gorenjski glas. Pokličite 04/201 42 41 ali pišite na narocnine@g-glas.si. OBJEKT ZA SMUČARSKE SKOKE ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA PEVKA DEŽMAN pokličite 04/201 42 41 ali pišite na narocnine@g-glas.si ANTIČNA GLINENA POSODA 2 NOSILEC ZAVESE srca vam želimo srečno, zdravo in no leto 2025! 18 POKRAJINA V SAVDSKI ARABIJI GLORIJA 10 BABJAK ARHITEKT FABIANI www.gorenjskiglas.si DEL GORENJSKI MERILNE PRIPRAVE GLAS NA PUŠKI ENA OD ELEKTROD KEMIČNA SPOJINA RENE RUSJAN NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ OKRASNA TEHNIKA IZDELAVE VOZLOV V VZOREC GORLJIV PLIN AM.IGRALKA (LINDA) 5 11 DIVJA KOZA REKA V TURČIJI, ARAS ALOPATSKI ZDRAVNIK PREVRAT, PUČ BARVILO ZA LASE, KANA KRAJ PRI ZADRU PASJA KOČA DEL CERKVE VULKAN NA FILIPINIH 4 IGRALEC MULEJ SAD AKTINIDIJE PALČEK, MOŽAK EMA KLINEC SIGNAL ZA NEVARNOST DEL SKELETA OSJE GNEZDO DOBA TERCIARJA 8 1 VOLNENA ODEJA ZADNJA BRAZDA NA STRMINI 21 STARORIMSKI NAJEMNIK ZEMLJE NIZKA TRAVA OB HIŠAH (NAREČNO) 12 USNJE IZ SRNJE KOŽE DEL POHIŠTVA ČOPAST PAPAGAJ SVETLA RUDNINA Z LESKOM SLIKAR NAIVNE UMETNOSTI 15 24 UR PADEC ČLANSTVA 13 TEKOČA VODA MITOLOŠKI LETALEC SPIKER PUCER ANETO KOLON PALEOCEN PEVKA JURČEVIĆ ZMAGA PRI ŠAHU VETRNI JOPIČ 22 NAUK O ENERGIJI OKVIR SLIKE EDEN OD PLANETOV 20 ČAČKA MI, VI, ? STAR IZRAZ ZA VRV 16 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 JURE NATEK 3 19 1. nagrada: bon OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: blok in kemični svinčnik Gorenjski glas Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je četrtek, 23. januar 2025. OGLASI 39 + Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2 po WLTP meritvah: 5,3-6,1 l/100km in 119-137 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,01400,0216 g/km, trdi delci: do 0,00019-0,00027/km, število delcev: do 0,88-1,63 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Jamstvo 3+7 let zajema tovarniško garancijo Suzuki (3 leta oz. 100.000 km, kar nastopi prej) in jamstveno obdobje Suzuki Hybrid PRO/PRO+ (do konca 10. leta oz. do 200.000 km, kar nastopi prej). *Zimska ugodnost za modela Vitara in S-Cross vključuje 1.000 evrov popusta na priporočeno maloprodajno ceno po ceniku in komplet zimskih pnevmatik na aluminijastih platiščih. Akcija velja do 31.3.2025. www.avto-lusina.si ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com 041 630 754 • prodaja@avto-lusina.si V knjigi boste spoznali nastanek in pomen 99 znanih slovenskih priimkov. Med njimi so: Župančič, Pirc, Janša, Erjavec, Logar idr. Knjiga je plod dolgoletnih rodoslovnih raziskovanj zakoncev Mamić. Prvi, ki je knjigo po izidu naročil, je bil Prešeren. Ne sicer France, ampak Rok. Trda vezava, 161 strani, cena knjige je Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po telefonu št.: 04 201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 2950 EUR + po št ni n a 30 30 let tradicije let tradicije Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo kompletno pogrebno storitev. POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Žlebe 98, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ 361 35 89, www.hipnos.si www. hipnos. si 24-urna dežurna št.: 051 620 699 hipnos@hipnos.si KZ MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA KUPON ZA 10% POPUSTA* NA CELOTEN NAKUP V PONEDELJEK, 13. JANUARJA 2025. PRODAJALNA ZADRUGA Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, TEL.: 01-3613-300 GSM: 031-810-384, 051-649-640 trg-medvode@kzmedvode.si ODPRTO MED TEDNOM od 7. do 19. ure, SOBOTE od 7. do 13. ure CEPILNA SMOLA S ČOPIČEM FITOKOL, *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA. Popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena (koruza, krompir, žita, poljščine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in več), lesni peleti, naftni derivati in gradbeni material. Predviden je za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne podjetnike. FERTIPLUS, 20 kg 6,02€ KROMPIR SEMENSKI KRESNIK, 5 kg 13,75€ 250 g KROMPIR SEMENSKI AROW, 5 kg 4,41€ 11,70€ 10,95€ GNOJILO UNIFERT, 4 kg JABOLKA SLODAR, 5 kg PLANTELLA PROTI MAHU, 5 kg JUHA, 1l 7,75€ 8,90€ 4,95€ NOVO 0,98€ REZANCI KMEČKI MALN SEME PLANTA PREPELIČJA JAJCA Cesta ob Sori 7, 1215 Medvode, TEL.: 01-2926-170 GSM: 051-642-072 trg-zeleznina@kzmedvode.si ODPRTO MED TEDNOM od 7. do 19. ure, SOBOTE od 7. do 13. ure ŠKARJE SADJARSKE S TELESKOPSKIM ROČAJEM 2,19€ ŽARNICA LED ZQ2151 11,5W 19,99€ TRAK ODSEVNI 6,19€ 23,49€ LOPATA ZA SNEG ERGONOMSKA 4,99€ 3,49€ NOŽ INIVERZALNI 25mm UGODEN NAKUP – PONUDBA VELJA OD TORKA 14. DO PETKA 31. JANUARJA (OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG)