Četrtek, 7. oktobra 2004, št. 41, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK m ^ Četrtek, 7. oktobra 2004, št. 41, leio IX., issn 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 sit • 2,35 eur • 36 hrk Demokracija Šljtes prikrival zaskrbljiue podatkCTB Poročilo računskega sodišča o pravilnosti poslovanja s proračunskim denarjem je prišlo v javnost šele v ponedeljek, to je z najjmanj petdnevno zamudo, vmes so bile volitve. Poročilo razkriva, da vlada in ministrstva z denarjem davkoplačevalcev niso ravnali gospodarno. Slovenska demokratska štralka je relativna zmagovalka volitev. Koalicija Slovenija je po številu glasov premagala dosedanjo Vladno koalicijo, če prištejemo še SLS, pa so SDS, NSi in SLS dosegle absolutno večino na volitvah. Ropova Liberalna demokracija Slovenije je velika poraženka volitev. POLITIKA Stavka novinarjev in mediji jgj SLOVENIJA i Zgodovina I oblikovanja I meje v Istri PRICEUANJE Nekdanji Mačkov namestnik Albert Svetina razkriva 9771408049069 knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZARHIVO^tOVEMKE ¡wncN&apuajE JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA L SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT C" IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT v Kočevskem Rogu MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT MALINA SCHMIDT-SNOJ JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ognjevit taborski govornik. 292 strani, 11.400 SIT DUŠAN S. LAJOVIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Pretresljiva avtobiografska izpoved iz pekla ju-goslavanskih komunističnih zaporov. 256 strani, 3.996 SIT Janez Janša PREMIKI MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT S o SVETA C A R E K A Pot slovenske države 1991-1994 —. '.'V , ■ jnloito.i mfcidfnskn knftgn .. J JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT > **"- - TOflflŽ MD80V1Č vzpon BOfflIUn l£me. a TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT S E M ENA RAZDORA PETRA SV0USAK VIKTOR BLAZIC SOČA, SVETA REKA SEMENA RAZDORA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT Vasja KJavc SVOBODO RDEČO ZVEZDO tretja stran : Veliki preobrat Nedeljske parlamentarne volitve pomenijo tektonske premike v slovenskem političnem prostoru. Liberalna demokracija Slovenije, nesporna zmagovalka vseh prejšnjih volitev, je po bolečem porazu na evropskih volitvah doživela še hujši poraz na dr-žavnozborskih. Njihov padec z dobrih 36 odstotkov glasov podpore na slabih 23 odstotkov pomeni zmanjšanje moči stranke za tretjino. Zato v nedeljo zvečer vodilni predstavniki liberalne demokracije svojega razočaranja v preddverju stolpnice TR 3, kjer Ima stranka svoj sedež, niso mogli skriti. Dosedanji predsednik vlade in LDS Anton Rop je priznal poraz, kljub temu pa je še naprej govoril o najboljši vladni ekipi, ki naj bi po novem postala najboljša opozicija. V tiskovnem središču Cankarjevega doma se je Rop s svojimi spremljevalci ustavil le za kratek čas, potem pa odhi-tel. Kasneje, ko je tja prišel Janez Janša s svojo zmagovalno ekipo, nI bilo v tiskovnem središču videti prav nobenega člana liberalne deemokracije. Nesporni zmagovlalec nedeljskih volitev je Janez Janša in njegova Slovenska demokratska stranka. Dobrih 29 odstotkov glasov je več, kot je pričakovala večina članov stranke. Janezu Janši je uspel veliki met. Če so mu prej vedno očitali, da prek šestnajstih, sedmnajstlh odstotkov ne more, je sedaj dosegel odstotek, ki spominja na Drnovškovo LDS. In če imamo pred očmi dejstvo, daje po volitvah leta 2000 SDS (15,81 odstotka) za LDS (36,26 odstotka) zaostajala za več kot dvajset odstotkov, je to neverjeten izid, ki je sad načelne drže, vztrajnosti in napornega dela. Janša je s svojimi sodelavci že pri vseh prejšnjih volitvah vložil ogromno energije in dela v volilno kampanjo, ki je tekla že precej pred uradno, vendar je vedno nekaj manjkalo oziroma je bil vseskozi deležen ostrih medijskih napadov, blatenja in podtikanj, ki so v "fotofinišu" prinesli koristi drugim strankam. Tipičen tak primer je bilo leto 1996, ko je Marjan Podobnik s svojo SLS v zadnjem trenutku na drugem mestu prehitel Janševo SDS. l\lo, takrat je SLS dosegla dobrih 19 odstotkov, danes, osem let kasneje, pa SDS še deset odstotkov več, kar še dodatno pokaže velik us- peh SDS. Tako velike podpore še nobena pomladna stranka ni Imela. Nekako se zdi, da je SDS dosegla izid. ki je premosorazmeren z vloženim delom. Janša je zadnja leta, še posebej potem ko je vodenje vlade in LDS prevzel Anton Rop, diktiral politični tempo. Začelo se je po zadnjih lokalnih volitvah, ko so tudi dominantni mediji začeli opozarjati na afero, povezano z banko SIB, nadaljevalo se je z "izbrisanimi", Zbiljskim gajem, Orionom, Ultro In tako dalje. Janša je pri tem znal opozoriti na stvari, ki ljudi motijo. I\la drugi strani se je Rop izgubljal v samozaverovanosti. Preveč se je zanašal na Kučanovo podporo. Janša je pravočasno predstavil svojo "vlado v senci" in njen program, kar je dalo ljudem jasno znamenje, da je človek, ki v opoziciji resno dela in predstavlja alternativo največji vladni stranki. Poleg tega je začel uporabljati zelo modro retoriko združevanja in povezovanja, ki se je v preteklosti že večkrat dobro obnesla. Ob aretaciji Janeza Podobnika pa je pokazal, da ima veliko več državniške modrosti kot Rop, ki je pretirano odreaglral, potem pa dobil zaušnico iz Bruslja, ki je hkrati pomenila zaušnico celotni Sloveniji. SDS je skupaj s svojo koalicijsko partnerico Novo Slovenijo, ki je tudi rahlo napredovala, dobila več glasov kot celotna sedanja vladna koalicija. Koalicija Slovenija 38 poslancev, sedanja vladna koalicija 37 poslancev. Če pa prištejemo še glasove Slovenske ljudske stranke, so vse tri stranke skupaj dobile absolutno število glasov in 45 poslancev. Za sestavo nove vlade jim manjka še kakšen poslanec. Razmerje bi se lahko spremenilo, če bi po preštetju glasov Iz tujine DeSUS padel pod štiriodstotnl parlamentarni prag, kar pa je malo verjetno. V tem primeru bi koalicija Slovenija dobila dva poslanca več, kar bi omogočilo normalno oblikovanje vlade. Ob sedanji razporeditvi sil v novem parlamentu tako ostaneta še poslanca manjšin in Slovenska nacionalna stranka, ki bo po novem imela kar šest poslancev. Najverjetnejši mandatar Janša bo tako pred zahtevno nalogo, s kom In kako sestaviti novo vlado. Situacija na neki način spominja na tisto leta 1996, ko je imel pomladni blok petinštirideset poslancev in levosredlnski blok skupaj z Jelinčičem In poslancema narodnosti prav toliko. A samo spominja, kajti današnja situacija je kljub temu drugačna. Leta 1996 je bila relativna zmagovalka LDS, sedaj je SDS, kar pomeni, da bo imel Janša prvi možnost sestavljati vlado. Janša je previden in pravi, da nobene stranke ne bodo izključevali. No, liberalna demokracija za sestavljanje vlade prav gotovo ne pride v poštev, saj so ljudje glasovali za spremembe. Vse druge stranke ostajajo kandidatke za novo vlado, saj je zaradi obstoječega volilnega sistema v Sloveniji praktično nemogoče sestaviti enobarvno vlado. Janšo tako čaka v naslednjih tednih še veliko dela... Metod Berlec Janševa Slovenska demokratska stranka je skupaj s svojo koalicijsko partnerico Bajukovo Novo Slovenijo, ki je tudi rahlo napredovala, dobila več glasov kot celotna sedanja vladna koalicija. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 O kazalo Akterji zmage in poraza Spremembe v slovenskem političnem prostoru so seveda povezane z njegovimi globljimi strukturnimi premiki. 11 Volilni informacijski mrk 12 Velika zmaga SDS •♦.»•••o •i* V Volitve so za nami. Zmaga je z velikim naskokom pripadla Janševi Slovenski demokratski stranki. Po neuradnih podatkih je stranka dosegla skoraj trideset odstotkov glasov in tako daleč za seboj pustila svojo največjo tekmico Liberalno demokracijo Slovenije. 15 Zgodovina meje v Istri Eden poglavitnih atributov moderne države so jasno določene in nedotakljive meje. Odsotnost jasne meje med Slovenijo in Hrvaško je bila v času od osamosvojitve obeh držav pa do danes povod za različne incidente, pri čemer sta obe strani | vztrajali na okopih svojih zgodovinskih argumentov. 18 Predvolilno hitenje 20 31 Viadukt Črni Kal je bil skoraj milijardo tolarjev dražji od pogodbene cene. Odprli so ga zaradi predvolilnih potreb LDS, hkrati pa pustili še veliko stvari neurejenih. Šoltes prikrival podatke Večni mejni spori V svetu so mejni spori med državami zelo pogost pojav. Izjema niso niti evropske države, res pa je, da se njihovi mejni spori po drugi svetovni vojni praviloma ne rešujejo več nasilno, zato so večinoma precej neopazni. Se največ nerešenih mejnih sporov je na zunanjih mejah držav članic Evropske zveze pa tudi kandidatk za članstvo v bližnji prihodnosti. 34 Delo v našem centru sloni na idealizmu 42 46 56 Pogovor z dr. Edijem Gobcem Živi v Clevelandu. Je doktor znanosti. Do nedavnega je predaval sociologijo in antropologijo na Kent State University. Vodi Slovenski raziskovalni center v Clevelandu. Ukvarja se s slovenskim izseljenstvom in dediščino in v 50 letih sistematičnega zbiranja je ustvaril najbogatejše arhive o slovenskem prispevku svetu. »Lovsko poročilo« Knjiga o Zločinu Preskočili prvo oviro Slovenska košarkarska reprezentanca se je z zmago proti Češki pretekli teden uvrstila na evropsko košarkarsko prvenstvo. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez lerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročnila prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. O ■■■ _ Demokracija • 41/2004 Tošev strel mimo (Stran 8) Vzgoja - temelj razvoja in kulture Stran 10) Sen o višjih plačah (Stran 22) Kmetje bodo vračali pomoč (Stran 24) Gače zavite v skrivnost (Stran 26) Sredozemska dieta (Stran 30) Tehnična dediščina (Stran 38) Sporna obletnica spomenika (Stran 39) "Kultura" plezanja (Stran 40) Prehrana na Goriškem (Stran 45) Prekoračena meja (Stran 48) Oblakov test (Stran 55) Glasbeniki se politično opredeljujejo (Stran 58) Staro na nov način (Stran 60) Kocbekomanija (Stran 65) Demokracija, Monika Mavric in zakonca Bush (Stran 66) : lovor Rast cen stanovanj se bo ustavila Z dr. Milanom Orožnom Adamičem, vodjo odbora za okolje, prostor in energijo pri strokovnem svetu SDS, smo se pogovarjali o stanovanjski problematiki. Kako ocenjujete stanovanjsko problematiko v Sloveniji? Stanovanjska problematika ima v Sloveniji veliko obrazov, v njej se zelo neposredno odslikavajo razmere v državi, pretekli časi, denacionalizacija in podobno. Tako nikakor ne moremo biti zadovoljni s stanjem in razmerami. Če pa smo natančnejši, nam v Sloveniji statistično ne primanjkuje stanovanj. Po podatkih popisa iz leta 2002 imamo 777.772 stanovanj in 555.945 družin, torej je stanovanj precej več kot družin, to je skoraj 1,4 stanovanja na vsako družino. Problemov pa je zelo veliko, v zadnjih desetletjih je prišlo do intenzivne zgostitve prebivalstva v večjih mestih in praznjenja oziroma izseljevanja s podeželja. To je proces, ki se je in se še dogaja marsikje po svetu, v Sloveniji pa ga pospešuje tudi izrazito centralistično urejena država. Dobili smo veliko novih in finančno šibkih občin (od nekoč 60 jih je danes 193), poleg tega so te med seboj po velikosti popolnoma neprimerljive; v ljubljanski živi približno 15 odstotkov slovenskega prebivalstva, v mnogih pa le nekaj tisoč ali celo manj kot tisoč ljudi. Nimamo pokrajin in tako na tiho je bil iz še iz socialističnih časov opuščen koncept t. i. policentričnega razvoja. Gre torej za izjemno velike razlike po državi in zato tudi za zelo različne probleme. Cene tako najemniških kot profitnih stanovanj v zadnjih letih rastejo v nebo. Se bo po vašem mnenju ta trend nadaljeval ali se bodo cene postopoma le umirile? Prepričan sem, da se bo ta trend ustavil in da bo postopoma prišlo do zniževanja cen stanovanj. Nočem, da bi bilo to slišati kot populistična trditev, zato naj navedem, da je po oceni strokovnjakov Urbanističnega inštituta Slo- venije samo v Ljubljani 12.000 praznih oziroma nezasedenih stanovanj. Teoretično, če k temu prištejemo še počitniška bivališča, pa je praznih stanovanj v Sloveniji v celoti več kot 200.000. Prepričan sem, da bi lahko država to pravičneje uredila z ustrezno davčno politiko in na prostem trgu bi se pojavilo veliko stanovanj, ki bi se ob konkurenčni ponudbi tudi postopoma pocenila. Kako pri tem ocenjujete vlogo države oziroma nacionalno varčevalno shemo? Je po vašem mnenju dosegla želene učinke? V odboru za okolje, prostor in energijo pri strokovnem svetu SDS ocenjujemo, da nacionalna varčevalna shema ni dosegla v temelju sicer dobro zamišljenih ciljev. Pokazalo se je, da s privarčevanim denarjem ni mogoče napraviti nič konkretnega, ker gaje premalo. Banke so se na to odzvale tako, da so znižale obrestne mere in se zelo približale temu, kar ponuja varčevalna shema. Na drugi strani pa so cene stanovanj čedalje višje in razlika med denarjem in tem, kar je mogoče zanj dobiti, je čedalje večja. Kar se stanovanj tiče, je stanje verjetno najbolj problematično pri stanovanjih za mlade, za katere je znano, da si s svojimi dohodki le stežka kupijo primerno stanovanje. Kaj konkretnega bi bilo treba po vašem mnenju storiti, da bi se to spremenilo? O tem ni dvoma, zato bi se morala država tega problema lotiti zelo resno, in to v povezavi z dolgoročno zastavljenim konceptom družinske politike. Statistični trendi kažejo, da se nam ob nadaljevanju obstoječih razmer v nekaj desetletjih obeta zmanjšanje prebivalstva za četrtino. To je izjemno zaskrbljivo in že danes velja narediti vse, kar je v naših močeh, da bi ta proces upočasnili ali celo obrnili. Povsem jasno je, da se ne bo rodilo več otrok, če mladi ne bodo imeli možnosti za ustvarjanje družine, in to je izobraževanje, delovno mesto in stanovanje. Aleš Kocjan Jok in stok Stranka mladih Slovenije je v času predvolilne kampanje med drugim delila svežnje papirnatih robčkov z napisom NE JOKAJ - VOLI V NEDELJO, 3. 10. 2004. Glede na to, daje stranka izpadla iz državnega zbora, bi bilo bolje, da bi robčke obdržali zase. Še posebej zaradi tega, ker je stranki mladih dr. Niko Toš v eni izmed anket nameril kar devet odstotkov glasov. O tri oike... Dan žalovanja Bilo je tretjega oktobra ob sedmih zvečer. Tisti trenutek so razglasili prve neuradne izide parlamentarnih volitev. V tistem hipu ni bilo nobenega dvoma več: SDS močno vodi pred LDS. Lahko si seveda samo predstavljate, kakšno razpoloženje je zavladalo v glavnem štabu LDS in v Forumu 21. Ljudje očitno iz samega strahu, da jim ne bi bilo predobro, niso volili LDS. Tonetu Ropu se torej samohvala ni obrestovala, Gregor Golobic pa je bržkone ukazal, naj ugasnejo zaslon z volilnimi rezultati in predvajajo kakšen dober film, saj je že slavni filozof Žižek izjavil, da mu tri minute dobrega filma pomenijo več kot usoda Slovenije. No ja, če smo odkriti, nekatere člane dosedanje največje vladne stranke usoda Slovenije močno skrbi, potem ko so iz Slovenije naredili "zgodbo o uspehu", saj je Rop na začetku septembra na nekem partizanskem zborovanju tulil, češ, na volitvah bomo zmagali. Tisti, ki so ga slišali na lastna ušesa, še danes ne vedo, ali je mislil na letošnje volitve ali na tiste čez štiri leta. Kakor koli že, edino Slavko Gaber-Bonaventura je ob razglasitvi prvih neuradnih izidov ostal hladen kot špricer. Tako hladen verjetno ne bi ostal noben profesor samoupravljanja s temelji marksizma. Poraz se je predvsem čustveno dotaknil "vulgoliberalcev", kakor jih je pred meseci poimenoval Žižkov tekmec dr. Tine Hribar, saj so dan po volitvah na nacionalnem radiu ves dan vrteli pogrebno glasbo, kot bi umrl sam maršal Josip Broz-Tito. Medtem pa so seveda oživele govorice o tem, kdo vse bo član nove vladne koalicije. Po prvih neuradnih podatkih naj pomladna koalicija ne bi imela dovolj glasov, zato se je brž ponudil Zmago pl. Jelinčič-Pištola, ki je v skladu s svojim volilnim geslom, torej brez dlake na jeziku, zahteval vodenje ministrstva za kulturo. Mnogi v državi so si kar oddahnili, kajti leta 1996 je Plemeniti menda zahteval ministrstvo za notranje zadeve - če bi ga dobil zdaj, bi bilo jasno, da bi "izbrisani" nemudoma spet frčali iz evidenc. Sicer pa ima Plemeniti tudi s kulturo bogate izkušnje, saj je bil v svoji mladosti vnet obiskovalec muzejev in cerkva ter zbiralec dragocenih predmetov. Ob vsem tem se seveda pojavlja nevarnost: če bo Plemeniti odpravil dotacije organizacijam z Metelkove, bi se mu utegnil spet zgoditi kakšen "čik" pod njegovim avtom. Saj veste, s čiki se ne smemo hecati - odkar je zaprta Tobačna Ljubljana, so postali dragoceno blago, da o cigarah ne govorimo. Vprašanje pa je, koga bo potem "pojoči major" osumil neodgovornega kajenja. Gašper Blažič ii-uim - diktafon "Glas ljudstva je najbolj pameten in treba mu je slediti." (Volitvam ne oporeka niti Lojze Deželak, predsednik uprave Kolinske.) "Komu sem obljubil, da bom razkril svojo plačo?" (Zoranu Jankoviču, predsedniku uprave Mer-catorja, niti na pamet ne pride, da bi javnosti razkril, za koliko je bogatejši vsak mesec.) "Taka sprememba se pač zgodi in je celo dobra za stranko, saj se bo tako po 12 letih na oblasti lahko rahlo prečistila in malo premislila o svojem delu." (Spremembo oblasti pozdravlja celo Jože Stanič, nekdanji predsednik uprave Gorenja in član Kučanovega Foruma 21.) "V naslednjem mandatu stojimo za pravicami volivk in volilcev, njihove pravice ne bo mogoče kar tako okrniti." (Anton Rous, predsednik DeSUS, se je zbudil, saj so bile v zadnjih štirih letih stranki, ki jo vodi, pravice upokojencev španska vas.) "Če si v eni uri ne zapomnim niti enega imena in niti enega obraza, še manj kakšne besede, je to najverjetneje moj problem. Odmiranje spominskih celic." (Odjemalec električne energije T. Zgaga ima težave pri gledanju oddaje Sanjski moški.) "Če bi bila v zakonu dva tako naporna, kot sem jaz, bi bila zveza že vnaprej obsojena na propad." (Igralka Lara P. Jankovič se glede zakonske zveze rada posipa s pepelom.) "Morda sem kaj takšnega pojedla." (Pika Božič zavrača govorice, da je noseča, čeprav je njen trebušček lepo zaobljen.) "Celo ata Kučan ni mogel rešiti sinka Ropa." (Peter Franki, odgovorni urednik Financ, je najbolj plastično pokazal, kdo stoji za Antonom Ropom, predsednikom LDS.) "Liberalnim demokratom se je čez noč porušila stavba." (Kolumnist Vlado Miheljak je tako komentiral na kdaj "za ušesa".) nedeljske parlamentarne volitve, poraza LDS ni mogel omiliti.) "Kaj dosti se v bistvu ne bo spremenilo." (Večni direktor Cankarjevega doma in Kučanov prijatelj Mitja Rotovnik bo v osrednjem kulturnem hramu še pet let skrbel za nespremembe.) "Je moja prva punca, h kateri se mi ni bilo treba skloniti, ker je približno tako visoka kot jaz." (Dennis iz skupine Game over bo lahko odslej hodil okrog z dvignjeno glavo, tudi če ga bo Bri- "Moram reči, da je stranka že v dosedanjih štirih letih v parlamentu veliko naredila." (Dominik Sava Černjak, predsednik SMS, je po porazu na nedeljskih volitvah še vedno prepričan, da je SMS v zadnjem mandatu delala.) O 1 "Navsezadnje verjamem, da smo s temi volitvami dobili odgovorno opozicijo, ki bo učinkovito in verodostojno nadzorovala oblast." (Nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki prej nikoli ni preveč maral opozicije, je bil tokrat prisiljen obrniti ploščo.) "Mi imamo strokovnjake tudi na področju gospodarstva." (Janez Podobnik je prepričan, da "njegova" SLS ni primerna le za kmečka opravila.) Demokracija • 41/2004 zgodbe Nove ovadbe zoper Kandutiievo modrosti tedna Agitacije za posamezne stranke in kandidate so v predvolilnem času tako rekoč nekaj običajnega. Poročali smo že, da je na začetku predvolilne kampanje predsednik zveze borcev Janez Sta-novnik kar nekajkrat pozival k podpori sedanji vladni koaliciji. Lokalne borčevske organizacije so njegov poziv vzele zelo resno in zato v predvolilnem času tudi temu primerno agitirale. Tako so se na območju Kočevja pojavili letaki, v katerih predstavniki lokalnih borčevskih združenj pozivajo k temu, naj ljudje volijo Združeno listo socialnih demokratov, konkretno njenega kandidata Janka Vebra, ki je v Kočevju župan. Agitacija za Vebrovo izvolitev je bila uspešna, saj je bil izvoljen v parlament, poleg tega je izmed vseh kandidatov v Kočevju prejel največ glasov. Vendar pa je dosedanja vladna koalicija kljub glasnemu agitiranju tako zveze Predsedniki borčevskih združenj z območja Kočevja so pred volitvami aktivno agitirali za združeno listo. LISTOSOCULM JAVKA VEBRA - (V-A, ¿vWf „ ti« <&>-( "Ocenjujemo, da gre (pri zadnjih parlamentarnih volitvah, op. ur.) za normalizacijo odnosov v naši državi in da naša država dobiva vse bolj pravne okvire in da je ta rezultat, do katerega smo prišli, tudi izraz volje ljudstva." (Tajnik SŠK dr. Andrej Saje) • •• "Kot že rečeno, mislim, da ne bi bilo dobro, če bi vladali še naprej isti, kot so doslej. Sloveniji je potrebna alternativa. Ne stoodstotna v smislu, da je bilo prej vse narobe in da bi morali sedaj vse postavljati na glavo, ampak v tistih točkah, kjer res ni šlo, je potrebna alternativa. In tisti, ki so bili doslej dvanajst let na oblasti, bi lahko zdaj malo počivali." (Predsednik SDS Janez Janša) Nagrajena županova hči Čeprav je v občini Grosuplje veliko žgočih problemov, ki bi jih bilo po mnenju poznavalcev treba urgentno reševati, sta se občina in njen župan Janez Lesjak nedavno odločila za graditev prizidka k občinski knjižnici. V ta namen je župan 6. maja letos imenoval natečajno komisijo, ta pa je dva dni pozneje v dnevnem časopisju objavila javni natečaj za izbiro najboljše arhitekturne rešitve. Na natečaj je prispelo trinajst projektov, med katerimi je komisija pretekli mesec izbrala štiri najboljše in jih za njihovo rešitev tudi nagradila. Zanimivo pri tem je, da je drugo mesto in s tem nagrado v višini 650.000 tolarjev dobila Lesjakova hči Maja Lesjak, absolventka ljubljanske fakultete za arhitekturo. Lesjaku, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral za poslanca na listi LDS, se takšna izbira ne zdi sporna. Kot pravi, naj bi šlo za naključje, ker naj bi bil celoten natečaj anonimen, poleg tega pa naj sam ne bi bil sodeloval v komisiji. Slednje sicer drži, vendar je komisijo izbral župan in nikjer ni rečeno, da kateremu izmed njenih članov ni namignil, kateremu projektu velja posvetiti posebno pozornost. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi se županova hči zaradi sorodstvenih povezav odpovedala natečaju, na katerem komisijo, ki izbira najboljše projekte, imenuje njen oče. A. K. Predvolilne aoitaciie borcev kot tudi Zveze društev upokojencev Slovenije (njen predsednik je Vinko Gobec, član DeSUS) in Foruma 21, ki je tik pred volitvami v časopisih objavil svoj poziv, naj Slovenci volijo dosedanje vladne stranke, na državnih volitvah doživela polom. Uspešnejši je bil Zbor za republiko, ki je očitno prepričal velik del slovenske javnosti, da je potrebna zamenjava na vrhu. Katoliška cerkev se pred volitvami (če odštejemo posamezne lokalne agitacije) ni strankarsko opredelila, je pa tajnik Slovenske škofovske konference in njen tiskovni predstavnik dr. Andrej Saje izid volitev pozdravil in izrazil upanje, da bo sodelovanje med Cerkvijo in državo v prihodnje uspešnejše. G. B. Znani portoroški krupje je v začetku tega tedna Boruta Jamnika, predsednika Kapitalske družbe (KAD), obvestil, da bo še v tem tednu na tožilstvo vložil nove ovadbe zoper Marijano Kanduti, predsednico nadzornega sveta portoroške igralnice. Kandutijevi očita utemeljen sum zlorabe položaja. Lipovec vnovič poudarja, da je bila Kandutijeva na to mesto postavljena zaradi ozkih političnih interesov nekdanje vladajoče koalicije. Pripravljene ima tudi ovadbe za primer, če bosta KAD ali Slovenska odškodninska družba (SOD), ki sta največji lastnici igralnice, v prihodnjih dneh prodali eno samo navadno delnico katerega koli koncesionarja za prirejanje posebnih iger na srečo ali dovolili dokapitalizacijo s strani zunanjih vlagateljev. Prav tako bo vložil ovadbo v primeru, če bo nadzorni svet za predsednika uprave družbe Casino Portorož, d. d., imenoval dva prijavljena kandidata Gorana Brceta (LDS) ali Vladi-mirja Vlačiča (ZLSD). Lipovec Jamnika opozarja, da bi bil najustreznejši ukrep, da nemudoma zamenja vse člane nadzornega sveta in tako omogoči strokovno in ne politično izbiro kandidatov za člane uprave. Casino Portorož se namreč že tretje leto utaplja v dvomljivih izgubah in životari zaradi nesposobnega vodstva, ki deluje v interesu Istrabenza in ne v interesu družbe same. "Ker smo vas na dogajanje v družbi večkrat opozorili, Marijani Kanduti, predsednici nadzornega vi pa zaradi političnih pritiskov niste zbrali dovolj sveta družbe Casino Portorož in tesni Ropovi moči, da bi vpletanje politike v družbo vsaj omilili, sodelavki, očitajo politično delovanje. Ce že ne preprečili, nosite največje breme odgovornosti. Kolikor boste še naprej tolerirali ali omogočali škodljiva dejanja za javno lastnino in družbo Casino Portorož, bom primoran podati kazensko ovadbo tudi zoper vas in vas javno pozvati, da se umaknete s položaja, ki ga zlorabljate za potrebe dnevne politike," je še zapisal Lipovec v posebnem pismu, ki ga je naslovil na Jamnika. Lipovec nam je še pojasnil, da je Kandutijeva zlorabila svoj položaj tudi s tem, da je dovolila izplačevanje nenormalno visokih plač članoma uprave. Vsak od njiju naj bi bil prejel 1,5 milijona tolarjev netoplače mesečno. V. K. Župan Grosuplja in kandidat LDS za poslanca na letošnjih državnozborskih volitvah Janez Lesjak Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 O pro&contra Tošev strel mimo Javnomnenjske ankete, ki merijo priljubljenost posameznih strank, so že od nekdaj predmet polemik; tisti, ki jim kažejo dobro, so prepričani, da so odraz realnega razpoloženja med volivci, tisti, ki jim kažejo slabo, pa da nekdo z njimi manipulira. Kaj od omenjenega je res, seveda vedo samo izvajalci javnomnenjskih anket, ki pa manipulacij, četudi seveda do njih prihaja, ne bodo priznali. Značilnost tokratnih volitev je bila, da so javnomnenjske ankete pri napovedih izidov, predvsem izida LDS in SDS, povsem zgrešile. Če se spomnimo, je še dobra dva tedna pred volitvami večina anket (razen naše in Magove) kazala na veliko prednost LDS pred SDS. V naslednjem tednu so ankete sicer zaznale postopno približevanje SDS liberalni demokraciji, vendar je teden dni pred volitvami, ko je še bilo dovoljeno objavljati ankete, še vedno napovedovala zmago Ropove LDS (izjema je bila Delova terenska anketa, ki je zaznala rahlo Katera od različic drži, je težko z gotovostjo reči, dejstvo pa je, da so nekatere ankete tako zgrešile volilne izide posameznih strank, da iz njih kar veje sum o manipulaciji. Ena takšnih je bila denimo anketa, ki jo za slovensko vlado na FDV izvaja razvpiti Ni-ko Toš. Njegova zadnja anketa pred volitvami je na primer poleg tega, da je napovedala zmago LDS, Stranki Prikrivanje podatkov Slovenski državljani še vedno ne vedo, kolikšen je znesek javnega dolga, ki ga bodo morali odplačati. Spomnimo na septembrske izjave finančnega ministra Dušana Mramor-ja, ki je podobno kot vladni predsed-nikAnton Rop zatrjeval, da znaša javni dolg le 27,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Hkrati je finančno ministrstvo na svoji spletni Računsko sodišče RS v preteklih letih ni potrdilo pravilnosti izkazovanja velikosti dolga t. i. drugih oseb javnega sektorja, med katerimi so največji posojilojemalci DARS, Javna agencija za železniški promet, Slovenska izvozna družba in Slovenska odškodninska družba. Revizorji so ugotovili, da višino tega dolga finančno ministrstvo vodi na podlagi pomanjkljivih in ne- Podatki o javnem dolgu so površni, nepopolni in velikokrat narejeni na podlagi ocen. mladih Slovenije namerila kar devet odstotkov glasov, zdaj pa seje izkazalo, da je bila napoved vsaj za trikrat višja od dejanskega izida, ki ga je SMS dosegla na volitvah. Ne samo da se SMS ni uspelo uvrstiti v parlament, prehitela jo je celo Aktivna Slovenija, kije vToševi anketi kotirala veliko slabše od nje. Glede na to se lahko vprašamo, ali je bila takšna, stranki mladih očitno veliko preveč naklonjena To-ševa anketa namenjena spodbudi volivcev, da bi volili to stranko. Dejstvo je namreč, da je bilo še teden ali dva strani objavilo podatek, da znaša skupni dolg države in drugega javnega sektorja kar 38,5 odstotka BDP. Zneskovno to pomeni rekordnih 2.204 milijarde tolarjev. Iz podatkov je tudi razvidno, da se je dolg od leta 2000, ko ga je bilo v višini 1.492 milijard tolarjev, povečal za 712 milijard tolarjev ali za 48 odstotkov. Če pogledamo, katere podatke sta navajala Rop in Mramor, ugotovimo, da sta "priznavala" le dolg L i. ožjega dela države, pri tem pa izpustila javni dolg drugih oseb javnega sektorja, s tem daje državni zbor Ali je smiselno z davkoplačevalskim denarjem plačevati Toševe ankete, ki javno mnenje ustvarjajo? prednost SDS pred LDS). No, volitve so nato pokazale nekaj povsem drugega, kar pomeni, da je bilo z anketami, ki so do zdaj vedno dokaj natančno pokazale izid volitev, nekaj narobe. Na vprašanje kaj, bodo seveda v prvi vrsti morali odgovoriti strokovnjaki oziroma izvajalci anket, ki jim menda ni jasno, kaj je šlo narobe. Novinarji pa lahko samo ugibamo o dveh različicah: ali je z jav-nomnenjskimi anketami pred volitvami nekdo manipuliral ali pa se je razpoloženje volivcev v enem tednu, ko ni bilo dovoljeno objavljati anket, tako spremenilo, daje volilni izid pokazal povsem nasprotno sliko. pred volitvami jasno, da bo levica, če bo hotela sestaviti vlado, potrebovala prav vsakega poslanca, posebej poslance manjših strank, ki so se vedno do zdaj izkazali kot jeziček na tehtnici. Kakor koli že, javnomnenjske ankete so tokrat hudo zgrešile, kar pomeni, da bodo morali njihovi izvajalci najprej prerešetati načine in metode svojega dela. Hkrati bo tudi nova vlada, za zdaj kaže, da bo to vlada Janeza Janše, morala premisliti, ali je še smiselno z davkoplačevalskim denarjem plačevati ankete Nika To-ša, ki javno mnenje ne le merijo, ampak - kot kaže - tudi ustvarjajo. Aleš Kocjan sprejel zakone, iz katerih je razvidno, da gre odplačilo v breme države. Iz uradnih podatkov finančnega ministrstva je tudi razvidno, da so bile t L ostale osebe javnega sektorja vletu 2000 zadolžene za444,6 milijarde tolarjev, vletu2003 pa je ta dolg narasel že na 624,6 milijarde tolarjev, kar je pomenilo 11 odstotkov BDP. Podroben pogled sestave dolga in primerjave z BDP tudi pokaže, da sta Rop in Mramor navajala znesek dolga po eni izmed metodologij. Pravme-todologije in njihovo sprotno spreminjanje pa so slovenska posebnost, na spornost katere je opozicija v prejšnji sestavi državnega zbora ves čas opozarjala. Pri tem spomnimo, da tudi ažurnih evidenc in ocen. Zato obstaja velika verjetnost, da v evidencah niso zapisani vsi zneski dolgov, za-skrbljive pa so ugotovitve, da se je na račun države zadolžilo kar javno podjetje, ki je v njeni lasti. Gre za primer Slovenskih železnic, ki so v imenu države najele več kot 8 milijard tolarjev posojila, to pa v seznamu javnega dolga države seveda ni bilo zajeto. Vprašanje je, koliko je bilo še takih primerov v zadnjih nekaj letih. Sporni so tudi podatki o dolgu občin, saj naj ti ne bi zajemali vseh dolgov ustanov, ki so v njihovi pristojnosti, na primer bolnišnic. K temu je treba dodati še poroštva države raznim podjetjem. Teh je v višini več kot 428 milijard tolarjev ali 7,6 odstotka BDP. Spomnimo na mariborski Tam in ljubljanski AM-Bus, katerih unovčevanje poroštev s strani posameznih bank že gre v breme davkoplačevalcev. Čebi vjavni dolg vnesli prav se, kar v to kategorijo sodi, bi bili podatki nedvomno bistveno višji od tistih, ki jih poznamo in se gibljejo blizu 40 odstotkov BDP. Raz-jasnjevanje, koliko seje država v zadnjih letih v resnici zadolžila, bo tako še dolgoytrajno. V dobro državljanov bi bilo, da bi bile bilance čim prej narejene in bi vedeli, pri čem smo. Vida Kocjan O Demokracija «41/2004 kolumna Akterji zmage in poraza Spremembe v slovenskem političnem prostoru so seveda povezane z njegovimi globljimi strukturnimi premiki. Vendar se prav tako ne moremo izogniti nekaterim najočitnejšim učinkom ključnih akterjev slovenskega političnega prostora, ki so s svojimi potezami, včasih hote in včasih nehote, bistveno pripomogli k volilni zmagi SDS in hkrati prvemu porazu LDS na parlamentarnih volitvah. Začnimo z nekdanjim predsednikom republike, ki je vsaj do nedavnega veljal za enega od najodlo-čilnejših akterjev slovenske politike z vplivom, ki je daleč presegal njegov vsakokratni formalni položaj. Malokdo sije tako odkrito želel zmage LDS in malokdo je hkrati tako pomembno pripomogel k njenemu porazu kot prav Milan Kučan. Začelo seje z njegovim odhodom s predsedniške funkcije, za katerega sicer ni bil sam "kriv", saj ga je k temu zavezovala ustava. Toda ne glede na to je z odhodom slovenskim volivcem pokazal, da ni nenadomestljiv in da so personalne menjave na nominalno najvišjih političnih položajih popolnoma sprejemljive in normalne. Kako je ta odhod vplival na Kučana osebno, je težko oceniti in niti ni bistveno, vsekakor pa je imel od tega trenutka resne težave s presojanjem političnih razmer, kar se je poznalo pri njegovih političnih potezah. Glavna med njimi je bilo oblikovanje Foruma 21, poteza, ki smo jo sicer že pred časom pozdravili kot -četudi nenamerno - koristno potezo v smislu prispevka k razvidnosti slovenskega socio-politično-eko-nomskega prostora. Tradicionalno "skromni-in-malemu-človeku-bliž-nji" Kučan se je znašel v družbi slovenske velekapitalske elite. To sicer ni bilo nič novega, novo je bilo le to, da je to postalo popolnoma opazno. Povprečen Slovenec težko prenaša velike in očitne neenakosti; kadar gre za to, je usmerjen precej an-tielitistično. Forum 21 je tako postal precejšnja protireklama za svojega voditelja, za svoje člane, posredno pa tudi za tiste, ki jih podpira. Mogoče je celo domnevati, da je postala neposredna podpora Foruma 21 za LDS skoraj tako škodljiva, kot je bilo leta 2000 za pomladne stranke škodljivo vsako realno ah namišljeno povezovanje s Cerkvijo in nadškofom Rodetom. Rodeta tokrat ni bilo več v Sloveniji, ostal pa je Kučan - in učinkovito škodoval tistim, ki jim je poskušal "pomagati". Kučan je sicer pred volitvami poskušal z nekaterimi izrazito kontro-verznimi izjavami v povezavi z drugo svetovno vojno obuditi kulturni boj in prek tega s preizkušenimi metodami demonizirati in onemogočiti koalicijo Slovenija. Vendar opozicijski voditelji niso ponovili napak izpred štirih let. Kučanove izjave so preprosto ignorirali in ostali v nasprotju z njim "usmerjeni v prihodnost". Na volitvah se jim je to obrestovalo. Drugo odločilno potezo je potegnil Janez Drnovšek, ko se je leta 2002 umaknil s premierske funkcije in s tem pokazal, da niti on ni nenadomestljiv. Izbira političnega birokrata brez prave karizme, kot je Anton Rop, za njegovega naslednika je bila še toliko zgovomejša. Volivci so nenadoma spoznali, da je predsednik vlade lahko praktično kdor koli, pa se Slovenija zaradi tega ne zruši. Razmišljati so lahko začeli celo o tem, ali ne bi bilo med akterji na slovenskem političnem prizorišču vendarle mogoče najti tudi ustreznejšega prvega ministra. Ah se je Drnovšek bolj naveličal svoje stranke ali pa se je ta stranka bolj naveličala njega, ni jasno. Jasno pa je, da se Drnovšek v nasprotju s svojim predhodnikom kot predsednik republike obnaša izrazito nestrankarsko. Njegova karizma je bila za LDS s tem praktično izgubljena in prav mogoče je, da so se mnogi v vodstvu stranke - zaradi svoje napačne ocene razmer - celo veselili, da so se znebili preveč mogočnega in zato včasih tudi samovoljnega voditelja. Toda približno enakovrednega nadomestila zanj niso našli. V slovenskih razmerah, kjer so stranke razpoznavne predvsem po svojih voditeljih, je bilo prav to med usodnimi dejavniki za poraz vladajoče stranke. In končno je tu seveda še en odločilni akter volilnega preobrata: Janez Janša kot nesporni zmagovalec volitev. Za njim je dolga pot dozorevanja in učenja na - tujih in lastnih - napakah. V očeh volivcev je še posebno po evropskih volitvah pridobil nekaj, čemur bi lahko rekli evropski certifikat. Za glavnino volivcev ni več predstavnik "skrajne" in "nevarne" politične skupine, temveč prepoznaven del političnih sil, ki imajo večino v evropskem parlamentu in vodijo številne vlade v razvitih evropskih demokracijah. Podobno kot je nekdanja demo-nizarija Janeza Janše postala za volivce vse bolj neprepričljiva na poli-tičnovsebinski ravni, je postala neprepričljiva tudi na osebnostni ravni. Z izrazito umiijenim, spravljivim, povezovalnim slogom je Janša načrtno razbijal stare stereotipe o svoji ostrini in agresivnosti. Zdi se, da je v veliki meri sledil zgledu nekdanje predsedniške kandidatke Barbare Brezigar. Pri tem pa je bil še toliko bolj prepričljiv, ker je Janševo stereotip- no staro podobo v veliki meri prevzel nase njegov glavni nasprotnik Tone Rop. Ropova agresivna in mestoma popadljiva drža bi morda sicer lahko koga prepričala, a tipičnega slovenskega volivca očitno ni mogla. Na svojem prvem neposrednem volilnem preizkusu je bil odločilno poražen in lahko je spoznal, da so lahko lastnosti, ki ti prinašajo naklonjenost volivcev, precej drugačne od tistih, ki ti omogočajo vzpon v hierarhiji državnega aparata. Volivci so nenadoma spoznali, da je predsednik vlade lahko praktično kdor koli, pa se Slovenija zaradi tega ne zruši. Razmišljati so lahko začeli celo o tem, ali ne bi bilo med akterji na slovenskem političnem prizorišču vendarle mogoče najti tudi ustreznejšega prvega ministra. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 O dogodki Vzgoja - Društvo Pobuda za šolo po meri človeka je v ponedeljek, 27. septembra, v Cankarjevem domu pripravilo okroglo mizo o pomenu vzgoje v šolskem sistemu. Namen okrogle mize je opozoriti na malomaren odnos sedanje šolske oblasti do vzgoje kot take. Okrogle mize v Štihovi dvorani Cankarjevega doma se je udeležilo veliko število poslušalcev, med njimi mnogo učiteljev In vzgojiteljev, ki so ob koncu okrogle mize govorili o svojih izkušnjah s sistemom, ki duši vzgojo v javnem šolstvu. Na okrogli mizi je predavalo pet gostov, in sicer dr. Hubert Požarnik, Bogdan Žorž, Veronika Koselj, Angelca Likovič in Rafo Pinosa. Psiholog dr, Hubert Požarnik je svojemu predavanju dal naslov Za človeka gre. V njem je opozoril na spremenjeno vedenje mladih, ki je v veliki meri posledica vzgojne zanemarjenosti in razpuščenosti. Po njegovo so vsi znani pedagogi, tako svetovni kot slovenski, poudarjali oblikovanje osebnosti kot celote, duhovno in vrednostno usmeritev človeka ter potrebo po vrednotenju znanja, nisi sam nih predmetov uspelo zbrati 600.000 tolarjev. Največjo vrednost na dražbi je dosegla ena od karikatur znanega slovenskega karikaturista in ilustratorja Mikija Mustra, za katero je kupec odštel 65.000 tolarjev. Za nekoliko manj, in sicer za 50.000 tolarjev, je bil prodan predmet, ki ga je daroval Janez Janša. Za sliko Krizantema Marjetke Dolinar je kupec odštel 35.000 tolarjev, za sliko Vivaldi Allegro slikarke Andrejke Dolinar pa 30.000 tolarjev. Doprsni kipec papeža Janeza Pavla II., ki ga je daroval Janez Juhant, so prodali za 30.000 tolarjev, klobuk predsednika države Janeza Drnovška pa za 20.000 tolarjev. Organizatorji so z izkupičkom zadovoljni, še bolj pa bodo zadovoljni otroci družin iz Posočja, ki jim bo zbrani denar prišel zelo prav. SDS je ob koncu volilne kampanje nakazala 10 milijonov tolarjev za pomoč prizadetim v potresu v Posočju, za odpravo posledic neurja v Slovenskih Konjicah in za otroke Zgornje Savinjske doline. M. P. Demokracija • 41/2004 ® - temelj razvoja in kulture kar je več kot samo Informiranje. Čeprav Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji načeloma zelo poudarja vzgojo, pa aktualna oblast na šolskem področju izrinja vzgojo iz šolskega prostora. Podobno meni psihoterapevt Bogdan 2orž, ki je opozoril na krizo odnosa človeka do vrednot in na kult znanosti, ki je navzoč v zahodni civilizaciji. Vse to sili mnoge psihologe in pedagoge k samocenzuri, ko avtomatsko izločajo področje duhovnosti kot nekaj, kar je neznanstveno, čeprav ima vsak otrok tudi duhovne potrebe. Spremenila se je tudi vzgojna vloga družine. Po njegovo je treba pedagoške delavce vzgajati, šolstvo pluralizlrati in ponuditi kakovostne zunajšolske in obšolske programe. Veronika Koselj je govorila o etičnem kodeksu učitelja, o katerem je že pred štiridesetimi leti razmišljal znani slovenski pedagog dr. Franc Pedlček. Zamisel o etičnem kodeksu učitelja je bila leta 1991 znova obujena, vendar jo je ministrstvo za šolstvo In šport na koncu zavrnilo. Etični kodeks pa je vendar- Šolska politika sedanje oblastne elite zanemarja vzgojo, menijo v Društvu Pobuda za šolo po meri človeka, ki ga vodi psiholog ar. Hubert Požarnik. le potreben, ker odnos med učenci, starši in učitelji ne more temeljiti samo na pravnih predpisih. Po njenem mnenju bi moral etični kodeks učitelja Izražati identiteto učiteljskega poklica. Učitelj se v svojem poklicu neprestano uči in oblikuje, pomemben je tudi njegov odnos do učencev, pri tem pa sooblikuje šolo in šolstvo, zato naj kodeks opredeli, za kaj je učitelj odgovoren kot strokovnjak in kot človek. Angelca Likovič je opozorila na zgrešen koncept šolskega pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev, saj je v njem zajetih preveč nesmiselnih administrativnih ukrepov, ki nimajo nobenega učinka. Čeprav je bil omenjeni pravilnik nedavno spremenjen (seveda v predvolilne namene), pa še vedno ne opravlja vzgojne funkcije, zato je društvo Pobuda za šolo po meri človeka pripravilo nov osnutek pravilnika. Rafo Pinosa je umestil šolo v širši družbeni kontekst z afriškim pregovorom: Za vzgojo enega otroka je potrebna cela vas. Ker je družba postala zelo kompleksna in prepredena s komunikacijskimi kanali, je potrebno sodelovanje med šolo In širšo družbo (na primer krajevni prazniki in akcije, ora-torij, očiščevalne akcije itd.). G. B. Pomoč družinam - v stiski Slovenska demokratska stranka in Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski sta pripravili dobrodelno dražbo, namenjeno zbiranju pomoči za otroke družin iz Posočja, ki jih je prizadel letošnji potres. Seveda ni naključje, da je bila dražba organizirana v predvolilnem času, kajti organizatorji so s tem želeli pokazati, da se za ljudi ne zavzemajo samo na papirju, za govorniškimi pulti in pred kamerami, ampak da se njihove besede prelivajo v konkretna dejanja s konkretnimi sadovi. K sodelovanju so povabili znane osebe družbenega življenja doma in v tujini in naleteli na precejšen odziv. Naj naštejemo nekaj darovalcev predmetov na dražbi. Kandidatka na zadnjih predsedniških volitvah Barbara Brezigar je darovala Ženski torzo slovenskega kiparja Jirija Bezlaja, njen protikandidat in sedanji predsednik države Janez Drnovšek pa klobuk Dry as a Bone iz kengurujeve- ga usnja, ki ga je dobil kot darilo na obisku v Avstraliji leta 1998. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je daroval spominski kovanec ministra za obrambo. Povabilu se je odzval tudi Hans-Gert Pottering, vodja največje poslanske skupine v evropskem parlamentu EPP-EDU in da- roval knjigo Von der Vision zur Wirklichkeit: Auf dem Weg zur Einigung Europas z izvirnim avtorjevim posvetilom in podpisom. Prav tako knjigo je daroval avstrijski kancler in predsednik Avstrijske ljudske stranke Wolfgang Schüssel. Vseh darovalcev je bilo 31 In organizatorjem je z dražbo darova- Na dražbi v ljubljanskih Križankah so zbrali 600.000 tolarjev, denar pa so namenili otrokom družin iz Posočja, ki so ob potresu utrpele precejšnjo škodo. naslovna zgodba Volilni informacijski mrk Čeprav so v zadnjem času v Sloveniji v središču pozornosti parlamentarne volitve, pa je v javnosti malo pred volitvami odjeknila napoved stavke novinarjev, ki se je začela prav na dan volitev, torej tretjega oktobra. Stavka je bila sicer napovedana šele pred nedavnim, nezadovoljstvo med novinarji pa je tlelo že dlje časa. Tako so se že prvega septembra letos oglasili primorski novinarji in opozorili na krčenje proračuna nacionalne televizije, zaradi česar je bilo odpravljenih kar nekaj oddaj TV Koper-Capodistria. Poslabšal se je tudi gmotni položaj novinarjev, saj se vrednost točke kljub inflaciji že nekaj let ni povišala, poleg tega ne dobijo materialnih nadomestil. Poslabšala se je tudi njihova STAVKA pravna varnost. Ker omenjeni problemi pestijo veliko večino novinarjev v Sloveniji, je Sindikat novinarjev Slovenije že sredi septembra napovedal stavko, saj je Združe-nje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije zavrnilo pogajanja o novi ^ ..„«mn kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, medtem ko stare pogodbe ne priznavajo več. Nova kolektivna pogodba Zaradi neprestanega zavračanja pogajanj s strani delodajalcev sta 27. septembra tako Sindikat novinarjev Slovenije kot Društvo novinarjev Slovenije v izjavi za javnost sporočila, da se novinarski stavki 3. oktobra ne bo več mogoče izogniti. Kot je zapisano v sporočilu, so tako rekoč vsi novinarji v Sloveniji zaposleni na podlagi določil obstoječe kolektivne pogodbe, druge kolektivne pogodbe, ki jih vsiljujejo delodajalci, pa statusa novinarja ne urejajo. Nacionalna kolektivna pogodba za novinarje namreč ureja mnoge stvari, ki se zdijo novinarjem samoumevne, predvsem pa posebno varstvo, ki je potrebno za samostojno in odgovorno izvajanje pravice javnosti do obveščenosti. Veljala naj bi za vse novinarje ne glede nato, ali so člani sindikata ali ne, poleg tega pa naj bi pogodba imela tudi medgeneracijski značaj, saj naj bi bile nanjo vezane tudi prihodnje generacije novinarjev, veljala pa naj bi tako za redne kot za samostojne novinarje. Delodajalci zavračajo pogajanja Za stavko se je takoj izrekla velika večina članov novinarskega sindikata, podprli so jo tudi novinarji vseh večjih medijskih institucij, solidarnost z novinarji pa so izrekle tudi druge sindikalne organizacije. Kljub temu do pogajanj z delodajalci ni prišlo, čeprav so predstavniki Združenja za tisk in medije pri GZS izrazili pripravljenost zanje, ki pa je bila, kot zatrjujejo predstavniki novinarskega sindikata, še daleč od tega, da bi izpolnila zahteve stavkovnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije. Predsednica upravnega odbora Združenja za tisk in medije pri GZS Rina Klinar je opozorila, da ni mogoče pričakovati, da bi z eno pogodbo rešili vse težave novinarjev. Po njenem mnenju dosedanja kolektivna pogodba, od katere je Združenje za tisk in medije odstopilo že leta 1998, velja le za poklicne novinarje, ne pa tudi za svobodne novinarje in honorarne sodelavce. Sindikat novinarjev Slovenije je zaradi zavračanja stavkovnih zahtev še pred iztekom roka za odgovor delodajalske strani, t. j. petek, 1. oktobra, do 19. ure, poslal kompromisni predlog, po katerem naj bi v dosedanjo kolektivno pogodbo vnesli nekaj sprememb in dopolnitev, vendar je tudi ta možnost padla v vodo, s čimer so bili dokončno izpolnjeni pogoji za stavko. Stavko novinarjev je podprl zmagovalec nedeljskih volitev Janez Janša: "Nujno je, da pride do začetka pogajanj. Nesprejemljivo je, da ljudje, ki delajo v tako pomembnem poklicu, kot je novinarski, nimajo urejenega statusa. Se bolj nesprejmljivo pa je, da se tisti, ki ima koncesijo (GZS, op . p.), o tem sploh ni pripravljen pogovarjati." Šikaniranje novinarjev Precej temno senco na delodajalce je vrgel dogodek na radiu Štajerski val v Šmarju pri Jelšah, ko je direktor radia Damjan Gobec poslal na prisilni dopust tri novinarje, ker so se pridružili splošni stavki. To naj bi se zgodilo na pogovoru, ko so mu novinarji vročili pisno obvestilo o začetku stavke. Kot je zapisano v sporočilu za javnost celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije, naj bi bil direktor radia že pred tem šikaniral novinarko, ker je na radiu Štajerski val objavila novico, da je stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije napovedal splošno stavko. Celjski aktiv DNS je tovrstno ravnanje obsodil kot "nedopusten pritisk na novinarje in kot poskus kratenja njihove zakonite pravice do sindikalnega boja". Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo primer takoj obravnavale pristojne inšpekcijske službe in ustrezno ukrepale. Novinarji - državni uradniki? Čeprav je stavka novinarjev upravičena, pa ne smemo prezreti dejstva, da so se zanjo odločili zlasti tisti novinarji, ki so tako ali drugače vezani na proračunska sredstva (na primer zavod RTV Slovenija), sem pa je treba uvrstiti tudi medije, ki imajo že dolgoletno tradicijo še iz časa komunističnega režima (tedaj so bili časopisi Delo, Dnevnik in Večer še glasila SZDL). V ospredju novinarske stavke pa vendarle niso plače novinarjev, ampak zagotovitev delovnih razmer in pravic, ki pripadajo novinarjem. Seveda se pojavlja tudi nevarnost, da bi novinarji postali neke vrste državni uradniki, katerih položaj bi bil odvisen od vsakokratne vladajoče elite, saj bi to zelo slabo vplivalo na medijsko svobodo v Sloveniji. Gašper Blažič Čeprav je stavka novinarjev upravičena, pa ne smemo prezreti dejstva, da so se za stavko odločili zlasti tisti novinarji, ki so tako ali drugače vezani na proračunska sredstva (na primer zavod RTV Slovenija), sem pa je treba uvrstiti tudi medije, ki imajo že dolgoletno tradicijo še iz časa komunističnega režima (tedaj so bili časopisi Delo, Dnevnik in Večer še glasila SZDL). Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 O politika Volitve so za nami. Zmaga je z velikim naskokom pripadla Janševi Slovenski demokratski stranki. Po še neuradnih podatkih je dosegla skoraj trideset odstotkov glasov in tako daleč za seboj pustila svojo največjo tekmico Liberalno demokracijo Slovenije. Da bi bil lahko izid volitev med dvema največjima strankama, Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Slovensko demokratsko stranko (SDS), precej tesen, smo pričakovali. Tako Janševa kot Ro-pova stran je upala na zmago. A zmagovalec je lahko le eden. Tok- Velika zmaga SDS ratje uspelo slovenskim demokra- ko, kot bi si želeli. Po neuradnih je uspelo 15,81 odstotka glasov poslank in poslancev bo imela tom, ki kljub upanju na zmago ver- podatkih jim je uspelo zbrati in v državnem zboru so imeli 14 Slovenska nacionalna stranka jetno niso pričakovali, da bodo 22,81 odstotka glasov. To je od- poslank in poslancev. Po ne- (SNS) in 4 Demokratična stranka imeli tako veliko prednost pred za- stotek, ki kaže, da državljani in uradnih podatkih bo v mandatu upokojencev Slovenije (DeSUS). sledovalci liberalnimi demokrati, državljanke v Ropovo LDS ne za- 2004-2008 v DZ kar 29 poslank Za slednjo sicer še ni povsem jas- Takoj po objavi izidov vzpo- upajo več toliko, kot so ji zaupa- in poslancev iz vrst SDS, saj je no, ali ji bo uspelo obdržati 4 od- rednih volitev je na Komenskega li v času, ko je bil za njenim kr- stranka po neuradnih podatkih stotke glasov in prestopiti prag 11, v volilnem štabu SDS, posta- milom Janez Drnovšek. Samo za dosegla 29,10 odstotka glasov. državnega zbora. Dan po volit- lo precej živahno. Kako tudi ne, primerjavo. Na volitvah leta Glede na neuradne volilne izi- vah je predsednik zmagovalne saj so izidi vzporednih volitev po- 2000 je LDS dobila kar 36,26 od- de bo v državnem zboru nasled- stranke SDS Janez Janša dejal, da kazali, da se jim obeta zmaga. Ne- stotka glasov, kar je slabih 14 od- nja štiri leta sedelo 10 poslank in so opazna razhajanja pri izidu, koliko drugačna situacija je bila stotkov več kot na letošnjih vo- poslancev Združene liste social- ki naj bi ga dosegla stranka upo- v stavbi TR 3, kjer seje zbral vo- litvah. Prihodnja štiri leta bo ta- nih demokratov (ZLSD), 9 po- kojencev, med neuradnimi po- lilni štab LDS. V precej napetem ko v državnem zboru namesto 34 slank in poslancev Nove Slovenije datki Republiške volilne komisi- ozračjuso pozorno spremljali izi- sedelo le še 22 poslancev LDS. (NSi), 7 poslancev Slovenske je in podatki, ki so jih preštevali de in upali, da se jim bo izid po- Obratna slika je pri SDS. Izid ljudske stranke (SLS je edina zaupniki SDS po posameznih pravil. A kaj kmalu jim je postalo na volitvah leta 2000 za stranko stranka, ki v poslanskih vrstah ne voliščih. Lahko se zgodi, da bo pri- jasno, da se tokrat ne bo izšlo ta- ni bil preveč dober. Zbrati jim bo imela ženske predstavnice), 6 šlo do vnovičnega štetja glasov. Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je po objavi neuradnih izidov Zmagovalka državnozborskih volitev Slovenska demokratska stranka je zbrala velika množica ljudi in se veselila zmage koalicije Slovenija, proslavljala zmago na sedežu stranke. Imela je pravi razlog za veselje. Predsedniku SDS Janez pripeljati do zmage, po © Demokracija • 41/2004 politika (odstotek) 40 Slovenska demokratska stranka najmočnejša v volilni enoti Celje Kot smo že omenili, so slovenski demokrati zbrali skoraj 30 odstotkov glasov vseh volivcev. Najbolj nad povprečjem so bili volilni izidi v volilnih enotah Celje (31,61 odstotka), Kranj (31,35 odstotka) in Ljubljana Bežigrad (21,97 odstotka); najslabše pa so se odrezali v volilnih enotah Novo mesto in Postojna, kjer so dosegli okoli 25 odstotkov glasov. Ropova LDS je najvišji izid dosegla v volilnih enotah Ljubljana center (25,68 odstotka) in Ljubljana Bežigrad (25,56 odstotka), medtem ko so bili najslabši v volilnih enotah Maribor in Postojna, kjer so dosegli nekaj več kot 20 odstotkov. Tretja najuspešnejša stranka, ZL, je dosegla svoj najboljši izid v volilni enoti Postojna (13,95 odstotka), kar je dobre 3 odstotke več od strankinega povprečja. Precej pod povprečjem je bila v volilnih enotah Novo mesto in Ptuj, in sicer je dobila dobrih 7 odstotkov glasov. Četrta stranka, NSi, se je najbolje odrezala v volilni enoti Ptuj (11,34 odstotka), najslabše pa v volilni enoti Maribor, kjer je dobila slabih 6 odstotkov. SLS ima dva ekstrema. Prvi, bolj razveseljujoč, je izid, ki ga je dosegla v volilni enoti Novo mesto (10,29 odstotka), za pol manj pa je dobila v volilni enoti Postojna. Jelinčičeva SNS je bila uspešna v volilni enoti Maribor (9,25 odstotka), nekaj pod 5 odstotki pa je dosegla v volilnih enotah Kranj in Ljubljana center. Pri De- 20 O Rezultati volitev 2000 F! Rezultati volitev 2004 Vir: Republiška volilna komisija DeSUS SMS SUS so opazne precejšnje razlike glede odstotkov prejetih glasov po posameznih volilnih enotah. Tako so bili najmočnejši v volilni enoti Maribor (5,28 odstotka), medtem ko so za dobro polovico manj glasov dobili v volilnih enotah Ljubljana Bežigrad (2,36 odstotka), Kranj (2,53 odstotka) in Ljubljana center (2,76 odstotka). "Bleščeči" kandidati Pa poglejmo, kateri kandidati so bili najuspešnejši. V SDS, ki je dobila največji odstotek glasov, je kar nekaj kandidatov dobilo podporo volivk in volivcev, ki je višja od strankinega povprečja. V volilni enoti Kranj se je najbolje odrezal dosedanji poslanec in tržiški župan Pavel Rupar, za katerega je glasovalo 39,53 odstotka volivk in volivcev. V volilni enoti Postojna je najboljši izid dosegel Danijel Krivec, in sicer je zbral 35,27 odstotka glasov. Več kot uspešen je bil v volilni enoti Ljubljana center France Cukjati, ki je zbral 38,28 odstotka glasov. S kandidatne liste SDS je bil v volilni enoti Ljubljana Bežigrad najmočnejši prvak stranke Janez Janša, ki je zbral kar 40,48 odstotka glasov. Zmagovalec volilne enote Celje je Miro Petek s 37,72 odstotka glasov, takoj za njim pa Mirko Zamernik s 36,53 odstotka glasov. Andrej Vizjak je v volilni enoti Novo mesto dobil kar 43,43 odstotka glasov volivk in volivcev, Jožef Jerovšek v volilni enoti Maribor 29,03 odstotka glasov in Franc Pukšič v volilni enoti Ptuj 44,42 odstotka glasov. Preletimo še izide kandidatov LDS. V volilni enoti Kranj je bil s 27,67 odstotka glasov volivk in volivcev najboljši Borut Sajovic. Marko Pavliha je bil najboljši v vo- lilni enoti Postojna, in sicer mu je uspelo zbrati 28,35 odstotka glasov. Kar visok odstotek in precej višji od strankinega povprečja je v volilni enoti Ljubljana center dosegla Majda Sirca, in sicer 32,71 odstotka glasov, še nekaj odstotkov več, in sicer 35,27 je v volilni enoti Ljubljana Bežigrad dosegel predsednik LDS Tone Rop. V volilni enoti Celje je bil za LDS najuspešnejši Lojze Posedel s 26,14 odstotka glasov. Največje odstopanje od strankinega povprečja se je pokazalo pri kandidatu Matjažu Svaganu, ki je v volilni enoti Novo mesto dobil kar 46,80 odstotka glasov. V Mariboru, kjer so se vsi kandidati LDS bolj slabo odrezali, je največ glasovje dobil Rudolf Moge, in sicer 26,47 odstotka, v volilni enoti Ptuj pa Mitja Slavinec, in sicer 31,19 odstotka. Za tretje uvrščeno ZLSD se je lanši je uspelo slovenske demokrate Novi Sloveniji je uspelo rahlo izboljšati izid volitev leta jlo tega pa je bila vse prej kot lahka. 2000. V državnem zboru bo sedelo devet njenih poslancev. Podobnikova ekipa je zadovoljna z izkupičkom letošnjih volitev, čeprav bodo v novem mandatu imeli dva poslanca manj kot v preteklem. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 0 politika Kdo bo sedel v državnem zboru }) izmed vseh kandidatov najbolje odrezala Breda Pečan, ki je kandidirala v volilni enoti Postojna in dosegla 27,23 odstotka glasov. Pri NSi je bil najuspešnejši Alojz Sok, ki je v volilni enoti Ptuj za trikrat presegel povprečje stranke in dobil 30,40 odstotka glasov. Kristjan Jane, ki je kandidiral v volilni enoti Novo mesto, je bil najuspešnejši kandidat SLS, zbral je 27,80 odstotka glasov. Najuspešnejši za SNS je bil Bogdan Barovič, ki je kandidiral v volilni enoti Novo mesto in dosegel 29,44 odstotka glasov. Pri DeSUS se je najbolje odrezal Vili Rezman, ki je v volilni enoti Maribor dosegel 13,53 odstotka glasov. Naj povemo, daje DeSUS edina od strank, ki je prestopila prag za vstop v državni zbor, a med njenimi poslanci ne bo predsednika stranke (predsednik ZLSD Borut Pahor tokrat ni kandidiral na državno-zborskih volitvah). Anton Rous je namreč dosegel zelo nizek odstotek glasov, in sicer le 2,50 odstotka. Prvi odzivi na izide Stranka, ki se je lahko veselila izida glasovanja, je prav gotovo SDS. Njen predsednik Janez Jan- Neuradni novi poslanci in poslanke Poslanci SDS Branko Grims Pavel Rupar Bojan Starman Milenko Ziherl Danijel Krivec Milan Zver Eva Irgl France Cukjati Alenka Jeraj Andrej Bručan Mitja Ljubeljšek Janez Janša Dimitrij Kovačič Jože Tanko Robert Horvat Miro Petek Bogomir Zamernik Franc Sušnik Ljubo Žnidar Andrej Vizjak Stane Pajk Bojan Rugelj Jožef Jerovšek Srečko Hvauc Rudolf Petan Franc Pukšič Branko Marinič Miroslav Luci Marijan Pojbič Poslanci LDS Borut Sajovic Matej Lahovnik Daija Lavtižar Bebler Marko Pavliha Davorin Terčon Majda Sirca Anton Anderlič Pavel Gantar Anton Rop Jožef Školč Milan M. Cvild Lojze Posedel Slavko Gaber Cveta Zalokar Oražem Matjaž Švagan Miran Jerič Aleš Gulič Rudolf Moge Milan Petek Ljubo Germič Mitja Slavinec Geza Džuban Vili Trofelnik Poslanci ZLSD Samo Bevk Breda Pečan Aurelio Juri Miran Potrč Dušan Kumer Janko Veber Bojan Kontič Matjaž Han Majda Potrata Feri Horvat Poslanci NSi Anton Kokalj Anton Zakrajšek Andrej Bajuk Mojca Kucler Dolinar Janez Drobnič Drago Koren Marjeta Uhan Martin Mikolič Alojz Sok Poslanci SLS Mihael Prevc Josip Baje Janez Podobnik Jakob Presečnik Kristjan Jane Franc Kangler Janez Kramberger Poslanci SNS Srečko Prijatelj Barbara Žgajner Tavž Zmago Jelinčič Plemeniti Bogdan Barovič Sašo Peče Boštjan Zagorac Poslanci DeSUS Vasja Klavora Ivan Jelen Franc Žnidaršič Vili Rezman Poslanca narodnih skupnosti Roberto Battelli Maria Poszonec ša je neuradne izide pospremil z besedami, daje po teh volitvah v Sloveniji le prišlo do potrebnega političnega premika in da upa, da bo ta dovolj velik, da bo mogoče v naslednjih štirih letih zgraditi alternativo temu, kar smo imeli v Sloveniji do sedaj, oziroma da bo mogoče nadaljevali tisto, kar je bilo dobro, in izboljšati tisto, kar je bilo slabo. Vidno nezadovoljni so bili ob objavi izidov v vrhu LDS. Kako tudi ne, saj so v primerjavi z volitva- Pahorjeva Združena lista socialnih demokratov je v primer- Jelinčič je napovedal dober izid stranke in napoved je ures-javi z volitvam leta 2000 izgubila kar štiri poslanska mesta, ničena, saj bo v državnem zboru sedelo 6 posLancev SNS. |llllli Poraženka letošnjih volitev je Ropova LDS, ki bo v novem Volitve je kljub novinarski stavki spremljalo veliko doma-mandatu imela kar 11 poslancev manj kot v preteklem, čih in tujih novinarjev. Najbolj oblegan je bil Janez Janša. mi leta 2000 izgubili kar velik delež podpore. Med vrsticami so že napovedali odhod v opozicijo, očitno pa se bodo lotili tudi iskanja odgovora na vprašanje zakaj tako nizek volilni izid. Predsednik LDS Tone Rop niti ne zanika možnosti, da bi lahko prišlo do preobrata v vrhu stranke, ali če poenostavimo, ni izključena niti možnost, da se bo moral Rop umakniti z mesta predsednika stranke. "Mislim, da smo lahko zadovoljni," je neuradne izide volitev komentiral predsednik ZLSD Borut Pahor. Mi pa dodajamo, da posebnih razlogov za zadovoljstvo v stranki ni, kajti po neuradnih izidih bo stranka dobila manj poslanskih sedežev kot na volitvah leta 2000. NSi je po besedah predsednika stranke Andreja Bajuka pričakovala boljši izid, želeli so se približati tistemu, ki so ga dosegli na evropskih volitvah. Takšnega uspeha sicer niso dosegli, vendar so lahko kljub temu zadovoljni, saj je izid v primerjavi z državno-zborskimi volitvami 2000 boljši in bodo v mandatu 2004-2008 imeli v državnem zboru enega poslanca več kot doslej. Janez Podobnik je uspeh SLS ocenil kot odličnega. Očitno so v stranki predvsem veseli tega, da so prestopili potrebni štiriodstotni prag, če pa primerjamo izide volitev izpred štirih let, letošnji izidi za SLS prav gotovo niso odlični, kajti v iztekajočem se mandatu je v poslanskih klopeh sedelo 9 poslancev SLS, v novem pa jih bo le 7. Lahko bi rekli, da SDS ni edina stranka, ki je lahko več kot zadovoljna z doseženim. Tudi v SNS niso skrivali zadovoljstva. Zakaj bi ga, saj jim je uspelo zbrati za 50 odstotkov več glasov kot pred štirimi leti; tako bodo imeli v prihodnjih štirih letih 6 poslancev v državnem zboru. Nič novega ne bo za DeSUS. Kot kažejo neuradni podatki Republiške volilne komisije, bodo imeli v novem mandatu prav tako štiri poslance kot v preteklem. Mihaela Praprotnik © Demokracija • 41/2004 Slovenija '¡¡¡mi! .'.V J|B fefel « 3 M ov '^eti V':: SČSKfl NM Eden poglavitnih atributov moderne države so jasno določene in nedotakljive meje. Odsotnost jasne meje med Slovenijo in Hrvaško je bila v času od osamosvojitve obeh držav pa do danes povod za različne incidente, pri čemer sta obe strani vztrajali na okopih svojih zgodovinskih argumentov. Zgodovinska znanost je premno-gokrat izgubljala verodostojnost s prostituiranjem potrebam vsakokratnih oblastnikov, poleg tega bo vsak resen strokovnjak priznal nezmožnost popolne objektivnosti pri svojem delu. A vendar nam lahko pregled zgodovinskega razvoja slo-vensko-hrvaške meje, predvsem tiste v Istri, pomaga pri razumevanju stanja in zahtev, katerim se Slovenija nikakor ne more odreči. Od Karla Velikega do Franca Jožefa Večji del današnje meje z vzhod- _J J T no sosedo-z izjemo prehajanja manjših delov ozemlja na eno ali drugo stran - se je oblikoval z vzpostavitvijo frankovske nadoblasti v vzhod-noalpskem in obdonavskem prostoru ob koncu 8. stoletja. Meja Svetega rimskega cesarstva (ki nekaj stoletij kasneje dobi pristavek "nemške narodnosti"), katerega prvi cesar je postal frankovski kralj Karel Veliki leta 800, je postavil temelje slovenski vzhodni meji. V naslednjih stoletjih so se slovenske dežele razvijale znotraj omenjenega cesarstva, hrvaške pa kot del kraljevine Ogrske. Na omenjene spremembe meja je vplivala turška nevarnost. V tedaj kranjski Žumberak so se tako naselili Uskoki, ki so zaradi svoje obrambne vloge uživali privilegije. Ob oblikovanju obrambnega mehanizma Vojne krajine v 16. stoletju je bil Žumberak izdvojen iz Kranjske, Vojna krajina pa je predstavljala temelj za restavracijo Hrvaške. Meja v Istri (v antiki so Rimljani postavili mejo na reki Raši, se pravi na sredini polotoka) je daleč najbolj problematična, saj je pogosto menjala oblastnike in le redkokdaj zaživela r -1 i mirni r kot celota. Poleg tega je bila etnična sestava polotoka od nekdaj precej pisana (ob uničujočih kugah, ki so se ciklično ponavljale, so denimo Benečani naseljevali nastale pustote tudi s prebivalci današnje Albanije). Skozi večji del srednjega veka je bila Istra razdeljena na habsburški del (Pa-zinska grofija), ki je 1374 postal del Kranjske (Habsburžani so svojim posestvom priključili še Trsat, Reko in Bakar), in na obalni beneški del. Ta ureditev je ostala več stoletij praktično nespremenjena, vse do odprave Republike svetega Marka (1797). Že 1803 je bil ustanovljen tržaš-ko-istrski gubernij v Trstu, do konca avstrijske nadoblasti pa je Istra predstavljala sklenjeno upravno območje, povezano s t. i. Avstrijskim Primorjem. Civilna Hrvaška in Re- Šolski atlas (uvodna slika), tiskan 1958 v ZDA, z mejo na Mirni (iz prilog v zborniku Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko-hr-vaški meji v Istri, Ljubljana 1998) ka, ki sta sprva predstavljali sestavni del omenjenega območja, pa sta bili 1822 izločeni iz te enote. Od države SHS do londonskega memoranduma Ob koncu 1. svetovne vojne je bila 28. oktobra 1918 razglašena Država SHS, 16. avgusta 1918 ustanovljeni narodni svet za Slovenijo in Istro pa je tedaj postal nekakšna deželna vlada, podrejena le "narodnemu viječu" v Zagrebu. S prvim decembrom se je nova država povezala s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS. Zmagovite sile antante pa niso upoštevale Wilsonovega načela narodove samoodločbe, tako da so 1920 z rapalsko pogodbo Primorska, Istra in Kvarnerski otoki (od 1924 tudi Reka) prešli pod italijansko suverenost. V času od kapitulacije Italije spetem-bra 1943 do konca vojne so upravljanje celotne Istre prevzeli Nemci. Območje, ki je v Rapallu pripadlo Italiji, je bilo po koncu vojne, čeprav so ga zasedle jugoslovanske vojaške sile, določeno za predmet nadaljnjih pogajanj in seje pod nazivom Julijska krajina razdelilo na coni A in Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 •L Slovenija B. 1947 je pariška mirovna pogodba prinesla nekakšno izravnavo; ker etnične meje ni bilo mogoče postaviti, je veljal dogovor, naj na vsaki strani meje ostane približno enako število Italijanov oz. Jugoslovanov. Seveda je bila odločitev pisana na kožo Hrvatom, ki so dosegli združitev praktično celotnega narodovega telesa, medtem ko je bilo žr-tvovanih več kot sto tisoč Slovencev, ki so ostali na italijanski strani. Etnične meje in zahteve po združitvi Trsta s slovenskim zaledjem zavezniki niso upoštevali, Tito pa ni dobil podpore Rusov, saj niso želeli začeti še ene vojne zaradi Trsta. Jugoslovanski argumenti so najbrž naleteli na gluha ušesa zaradi sporazuma Churchill-Stalin oktobra 1944, po katerem bi imeli Velika Britanija in Sovjetska zveza vsaka 50 odstotkov vpliva v Jugoslaviji. Prav zato, ker je Tito odločno stopil na Stalinovo stran, je bilo britansko stališče do meje neomajno. Po iskanju mejne črte je prevladalo francosko stališče. Vprašljivo je ostalo le območje od Devina do Mirne, ki se je oblikovalo v Svobodno tržaško ozemlje (STO). Imelo je mešano upravo (co- Edvard Kardelj naj bi bil sporazumno s hrvaškim političnim veljakom Vladimirjem Bakaričem prepustil SR Hrvaški "kup skalovja" pri Savudriji, ki zanj očitno ni pomenilo nacionalnega interesa, saj je zagovarjal idejo "jugoslovanskega" naroda. je bilo treba čakati do osimskih sporazumov 10. novembra 1975). Etnična meja? Tako je bilo torej urejeno vprašanje meje z Italijo, kar pa se tiče hr-vaško-slovenske meje, je prva delitev nastala šele med 2. svetovno vojno, ko so se hrvaški in slovenski partizani dogovorili glede vojaških operativnih območij. Šele tedaj se pojavi Dragonja kot meja operativnih enot NOB. Reka Dragonja je bila iz- močjem, ki naj po vojni preidejo nazaj k matici, štel celotno Istro. Partizani so se na terenu že 1944 dogovorili za območja delovanja, pri čemer je bila razmejitev na Dragonji, "mejna" črta pa se je nadaljevala po To-polovcu, Pregari, Crnici in naprej po črti Obrov-Rupa. Ta razmejitev je bila podlaga za republiško mejo. Podlaga za določanje meje bi morala biti etnična in upoštevati tako nekatere pretežno hrvaške vasi v notranjosti, toliko bolj pa slovenski element, ki je bil močno navzoč v Sa- brana zato, ker je bilo prebivalstvo seno A je upravljala zavezniška vojaška verneje izključno slovensko, južno od vudriji in še marsikje drugje (nikjer uprava, cono B pa vojaška uprava ju- nje pa je bilo mešano, torej hrvaško- pa strnjeno) vse do Mirne. To dejst- slovensko. Operativna razmejitev je vo so upoštevali v STO, kjer sta bila bila sploh prva etnična delitev Sloven- uradna jezika le italijanski in Slovencev in Hrvatov na tem ozemlju. Na ski. Zaradi nepovezanosti sloven-2. zasedanjuAvnojajebilsprejetsklep skih naselij so se le-ta v desetletjih o priključitvi Slovenskega Primorja, Istre in Trsta Jugoslaviji. Medtem ko je vrhovni plenum OF razglasil pridružitev Slovenskega Primorja Sloveniji, je ZAVNOH k hrvaškim ob- po vojni postopno asimilirala, tudi pod vplivom hrvaškega šolstva. Za določitev kakršne koli meje se sicer zdi najbolj smiselno upoštevanje katastra. Avstrijski, t. i. fran-ciscejski kataster je na podlagi raz- goslovanske armade). Končna de-markacijska črta z minimalnimi spremembami v prid Jugoslavije je bila sprejeta 5. oktobra 1954 z londonskim memorandumom (za uradno priznanje meje s strani Italije mejitve večjih posestev in naravnih pregrad vzpostavil katastrske občine in gre pri teh za najbolj smiselne lokalne razmejtve. Skupek katastrskih občin sestavlja občine, piranska pa je v začetku 20. stoletja obsegala območji Savudrije in Kaštela. Vprašanje STO Ozemlje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je obstajalo do leta 1954, se je delilo na okraja Koper in Buje. Pri tem naj poudarimo, da sta bila uradna jezika STO le italijanski in slovenski, južna meja STO pa je segala do Mirne. Cona B je upoštevala upravno razdelitev na občine in katastrske občine iz časa avstrijske uprave, natančneje iz leta 1910. Po odpravi STO pa je republiška meja (ki je bila samo upravne narave) upoštevala Dragonjo kot mejo. Pri tem je bila delitev samih katastrskih občin dejanje brez primere. Tudi po določilih londonskega memoranduma se katastrski občini Kaštel in Savudrija, katerih prebivalci so bih Slovenci (to je v svojem popisu iz leta 1846 ugotavljal Carl Czoer-nig) ne bi smeli deliti. Pred časom je prišla na dan tudi oporoka Antonia Caccie iz 1893, ki je svoje posestvo Savudrijo daroval občini Piran. V brk praksi STO in slovenskim interesom je bila torej republiška meja določena na Dragonji. Odločitev zanjo naj bi bila sprejeta na srečanju med Edvardom Kardeljem in predsednikom hrvaške vlade Vladimirjem Bakaričem. Dogovor med obema komunističnima veljakoma sicer nikjer ni uradno izpričan niti ni pomembno, ali je Kardelj res izjavil, češ, ž! ii |t:P!S HlGOSLAVIIf Katastrske razmejitve v Istri (D. Darovec, Pregled zgodovine Istre, Koper 1992, str. 59); z zemljevida je razvidno, da katastrska občina Piran zaje-B Še konec petdesetih je učbenik za gimnazijski pouk zemljepisa Jugoslavije (Ljubljana 1958) nedvoumno postavljal ma tako Savudrijo kot Kaštel. I republiško slovensko-hrvaško mejo na Mirno. © Demokracija »41/2004 Slovenija Hrvaški vodnik, izdan v Splitu leta 1986, jasno opredeljuje pripadnost Piranskega zaliva in komentar najbrž ni potreben. Zanimivo pa je, da je vodnik iz leta 1989 bistveno spremenil dotedanjo razdelitev, ki se je dejansko tudi izvajala. (Karti sta iz zbornika Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko-hrvaški meji v Istri, Ljubljana 1998, str.112) Najbolj aktualno je vprašanje štirih zaselkov južno od Dragonje, kar je bilo tudi predmet razprav mednarodnih strokovnjakov (uporabljeni zemljevid je iz periodične publikacije Boundary and Security Bulletin iz januarja 1995, izdane na univerzi v britanskem Durhamu). kaj nam bo tisto skalovje na Savud-riji. Zatrdimo lahko le, da so bili v luči ideologije enega, jugoslovanskega, socialističnega naroda slovenski zgodovinski argumenti in nacionalni interes povsem zapostavljeni. Da republiške meje niso odločilne, je mnenja tudi G. Englefield, za katerega status republiških meja znotraj Jugoslavije ni bil jasno definiran v nobeni od povojnih ustav (1946,1953, 1963,1974). (G. Englefield, Yugoslavia, Croatia, Slovenia: Re-emerging Boundaries, Durham 1992, str. 6-7) Mejo, precej drugačno od tiste na Dragonji, upravičujejo tudi pretekle cerkvene meje. Cerkvena meja tržaško-koprske škofije v 19. stoletju je obsegala tudi dekanate Bu-zet, Oprtalj in Umag, torej se ni preveč razlikovala od južne meje STO. Zaselki ob Dragonji V STO so, kot rečeno, delili celo katastrske občine; 1952 je zaselek Mlini ostal v občini Sečovlje, Bužin in Skodelin pa sta prešla k občini Buje. Že izguba katastrskih občin Sa-vudrija in Kaštel je bila, kot smo videli, močno vprašljiva, upravne izmišljije za časa Jugoslavije pa so postavile pod vprašaj tudi celovitost katastrske občine Sečovlje, ki je obsegala tudi štiri zaselke južno od glavnega toka Dragonje, t. i. kanala sv. Oderika. Struga kanala sv. Ode-rika izvira iz 19. stoletja, medrepubliška komisija pa je leta 1955 določila, da meja poteka po toku Dragonje od njenega izliva v morje do mostu pri vasi Kaštel, odtod dalje pa se drži mej katastrskih občin. Šele 1971 je geodetska uprava v Bujah spreme- nila stališče in začela trditi, da parcele južno od Dragonje spadajo v katastrski operat k. o. Kaštel. Do osamosvojitve pa se to vprašanje ni izjasnilo. (glej Gregor Velkaverh, prispevek v zborniku Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko-hrvaški meji v Istri, Ljubljana 1998, str. 84-6). Manjši premiki meje v prid SR Slovenije (katastrski občini Gradin in Pregara ter del katastrske občine Topolovec so 1956 prešli pod občino Koper) so bili, kot vidimo danes, neprimerljiva z izgubami, ki jih je Slovenija utrpela s stalnim nazadovanjem ob istrski obali. Hrvaške zahteve so segale celo do prastarega toka Dragonje, ki naj bi bil mišljen pri razmejitvi po letu 1945. Hrvaška naj bi se v prid Sloveniji odpovedala meji ob stari strugi Dragonje ob kanalu sv. Jerneja (severno od sečoveljskega letališča). Meja na morju Meja na morju ni bila pred osamosvojitvijo nikoli določena, pomembna pa so dejstva, daje SR Slovenija po vojni nadzorovala celoten Piranski zaliv. Poleg tega je že pod Avstrijo pristaniški admiralat v Trstu pokrival območje od Gradeža do Savudrije, ko se je admiralat prenesel v Pulj, pa je administrativna morska razmejitev s Trstom ostala Savudrija. Umag in Novigrad sta do 1954 spadala k piranski luški kapitaniji in so ju šele 1964 pripojili k puljski kapitaniji. Slovenija je leta 1993 ugotovila, daje po osamosvojitvi postala geografsko prikrajšana država glede na 70. člen Konvenci- je Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, saj so posledice geografske lege odsotnost izhoda na odprto morje in nemožnost razglasitve izključnega gospodarskega ali ribolovnega pasu. Načelo enake razdalje pri razmejitvi teritorialnih voda ni primarno, če je mogoč sporazum med državama. Večjo veljavo imajo zgodovinski razlogi in posebne okoliščine. Režim varnega prehoda, ki ga je ponujala Hrvaška, ni sprejemljiv, ker bi slovenske ladje imele le pravico neškodljivega prehoda teritorialnih voda in bi v primeru varnostnih razlogov tak režim zlahka bil suspendiran (tako Gorda-na Lalič v zborniku Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko-hrvaški meji v Istri, Ljubljana 1998, str.103-4). Zgodovinski razlogi so, da je Slovenija v preteklosti že imela prost prehod, ki je zanjo vitalnega pomena, pri čemer Hrvaška ne bi bila prikrajšana (Lalič, str. 104). Slovenija se sklicuje tudi na spoštovanje katastrskih meja občin, na slovensko jurisdikcijo nad enotnim Piranskim zalivom, na upoštevanje posebnih okoliščin in pravičnostnih načel. Hrvaška pa jece-lo posredno priznala Savudrijo kot mejo v publikaciji Peljar za male t>ro-dove za vzhodno obalo Jadranskega morja, Del I. (Split 1986,1989). Sporazum Drnovšek-Račan Še leta 1994je državni zbor RS določil, da postanejo Bližini, Škodelin in Skrilje samostojna naselja. Sklepamo torej, da jih je štel za svojo pristojnost. Če so bili omenjeni zaselki takrat že pod vprašajem, naj bi bili Mlini nesporno slovenski. Leta 1995 so Hrvatje dogradili mejni prehod na Dragonji, v zadnjih letih pa je prišlo celo do menjavanja hišnih številk v štirih vaseh, ki so bile registrirane pod Sečovljami. Julija 2001 je bil podpisan sporazum Drnovšek-Račan, ki je pomenil dodatno popuščanje s slovenske strani: izhodišče za določitev meje na kopnem je bil ustavni zakon iz leta 1991, ki določa, da je kopenska meja med državama tista, ki je veljala 25. junija 1991. Glede treh spornih zaselkov ob Dragonji je obveljala meja na Dragonji. Zaselki so pripadli Hrvaški, za njihove prebivalce pa so se dogovorili za nekatere ugodnosti (pri uvozu iz Slovenije so oproščeni plačila carin, lahko pridobijo slovensko državljanstvo, Slovenija pa jim pri tem omogoči uporabo zdravstvenih, šolskih in drugih storitev na svojem ozemlju. Meja na Trdinovem vrhu bo potekala po njegovi polovici, čez vrh, medtem ko vojašnica ostaja hrvaška. Državi sta morali na novo določiti mejo na morju. Slovenija je z dogovorom potrjena kot pomorska in sredozemska država ter ima stik teritorialnih voda z mednarodnimi vodami. Okoli 80 odstotkov Piranskega zaliva je pripadlo Sloveniji, Hrvaška pa je obdržala manjši trikotnik teritorialnega morja, tako da je ohranila mejo z Italijo. Državi sta se dogovorili za oblikovanje 3,6 km širokega pasu morja, ki omogoča Sloveniji prost dostop do mednarodnih voda, njegovo dno pa je tudi mednarodno. Slovenski parlament je sporazum ratificiral, hrvaški sabor pa tega, kot je znano, ni storil. Mitja Volčanšek Demokracija • Četrtek. 7. oktobra 2004 Slovenija P AC ODSEK .....^ KLANEC - ČRNI KAL DA RS Konec septembra so prav spktakularno odprli osem kilometrov dolg odsek avtoceste od Klanca, kjer se ta čas konča avtocesta A1 Ljubljana-Koper, do priključka Črni Kal. Na tem spustu s kraške planote prek kraškega robu na obalo nedvomno najbolj zbuja pozornost viadukt Črni Kal nad vasjo Gabrovica, ki s 1065 metrov dolžine, skupne površine 28.173 kvadratnih metrov in s 95 metri višine najvišjega stebra predstavlja največji slovenski premostitveni objekt, ki je bil za milijardo tolarjev dražji od načrtovanega^ Viadukt Črni Kal je bil skoraj milijardo tolarjev dražji od pogodbene cene. Odprli so ga zaradi predvolilnih potreb LDS, hkrati pa pustili še velika stvari neurejenih. Konec septembra je Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) slovesno odprla avtocestni odsek Klanec-Črni Kal. Gre za viadukt Črni Kal, iz katerega so predzadnji teden predvolilnega časa naredili pravi cirkus. Odprtje viadukta so povezali celo z dnevom slovenskih avtocest z naslovom Povezujemo Slovenijo. Odprtja seje udeležil predsednik vlade Anton Rop, ki je ta dogodek dodobra izrabil za predvolilne namene. Gre za osem kilometrov dolg odsek z 2,3 kilometra dolgim dvocevnim avtocestnim predorom Kastelec in s 1065 met- Predvolilno hitenje rov dolgim viaduktom Črni Kal. Na novozgrajenem avtocestnem odseku je tudi 100 metrov krajši predor Dekani, cestišči obeh predorov pa sta dvopasovni. Največjo pozornost je vzbudil viadukt Črni Kal nad vasjo Gabrovica, ki s 1065 metrov dolžine in 95 metri višine najvišjega stebra predstavlja največji slovenski premostitveni objekt. S tem naj bi bila Ljubljana skoraj v celoti povezana z Obalo, izjema je le 6,9 kilometra avtoceste od konca črnokal-skega viadukta do ankaranskega križišča. Te naj bi po zagotovilu Darsa za promet odprli konec oktobra. Tedaj se bo iz Ljubljane po desetih letih uresničevanja nacionalnega programa graditve avtocest mogoče peljati po vseh 95 kilometrih avtoceste od Ljubljane do Srmina (Ankaran), od tam do Kopra pa po 6,4-kilometrskem odseku hitre ceste, ki je bil zgrajen že pred začetkom uresničevanja nacio- nalnega avtocestnega programa. Od omenjenih 95 km avtoceste od Ljubljane do Obale je bil v začetku sedemdesetih let zgrajen 41 -kilometrski odsek Vrhnika-Razdrto. Kako so hiteli o odprtjem tik pred volitvami, kaže dejstvo, da sta bila odprta le viadukt in predor Kastelec, predor Dekani pa bo s preostalo avtocesto do Kopra odprt šele novembra. Tako zdaj nastaja ozko prometno grlo tik pred Koprom, avtomobili pa čakajo v koloni, da se lahko spet priključijo na del avtoceste. Nekateri časniki so poročali, da so politiki nekaterih vladajočih političnih strank zelo pritiskali na Dars, ki je bil glavni organizator slovesnosti, in zase zahtevali boljšo obravnavo in vidnejše mesto na prireditvi. Prevladuje prepričanje, da je bilo odprtje viadukta Črni Kal naravnano izrazito na predvolilni čas. Nekateri novinarji so celo zapisali, naj bi si bil Ivan Zidar, predsednik upra- ve SCT, ki je bil poleg ajdovskega Primorja glavni izvajalec, močno prizadeval, da bi bilo odprtje viadukta na njegov rojstni dan. Zmagal je seveda Anton Rop, ki se je ob odprtju ponosno fotografiral in nastavljal televizijskim kameram. Graditev s posojilom Spomnimo, da so se prve novice o tem, da bosta viadukt Črni Kal na avtocestnem odseku Klanec-An-karan gradili slovenski gradbeni podjetji, to je ljubljanski SCT in ajdovsko Primorje, pojavile septembra 2001. Državna revizijska komisija je namreč takrat zavrnila zahtevek italijanske družbe Impresa Grassetto za revizijo postopka oddaje javnega naročila za graditev viadukta. S tem je odločitev o izboru izvajalca postala pravnomočna in dokončna. Ljubljanski SCT in Primorje Ajdovščina sta največji objekt v Sloveniji gradila za ponudbeno ceno 4,487 milijarde © Demokracija »41/2004 Slovenija tolarjev. Na mednarodni javni razpis za graditev viadukta Črni Kal se je prijavilo sedem ponudnikov, po trije iz Slovenije in Italije ter eden iz Nemčije. Italijansko podjetje Impresa Grassetto se je pritožilo nad ravnanjem Darsa pri postopku oddaje tega javnega naročila, vendar je državna revizijska komisija odločila, da njegov zahtevek za revizijo ni utemeljen. Rok za zgraditev viadukta, katerega površina znaša 28.200 kvadratnih metrov, je bil 36 mesecev (oziroma tri leta) od uvedbe izvajalca v delo. K izboru izvajalca je dala soglasje tudi Evropska investicijska banka, ki je s posojilom sodelovala pri financiranju tega zadnjega avtocestnega odseka proti Kopru. pogodbah naložil podizvajalcem del, zato gradbeni inšpektorji menda še razmišljajo, komu bodo naložili odvoz odpadkov. Poleg tega je na Primorskem slišati, da je pri graditvi nekaj delavcev umrlo, kar je pogosto pri tako težavnih delih. Pri vseh naj bi bila krivda na strani umrlih. Drugo zanemarjajo Ob tej priložnosti naj spomnimo na pismo, ki ga je avgusta letos na vladnega predsednika Antona Ropa naslovil Alojz Sok, poslanec NSi. V pismu je izrazil dvom o tem, da bo vlada izpolnila nedavne obljube o graditvi avtoceste v Pomurju. Vlada je namreč obljubila, da bo pomurski avtocestni krak dograjen predčasno, sporočil vladajočih strank, vlada pa do konca svojega mandata na pomisleke opozicijske NSi ni odgovorila. Ceste bodo še dražje Že dolgo je znano tudi to, da se bo graditev slovenskih avtocest podražila in upočasnila tudi zaradi preoblikovanja Darsa. To se bo iz javnega podjetja preoblikovalo v gospodarsko družbo. Poznavalci razmer temu nasprotujejo. Prepričani so, da je glavni razlog za organizacijsko spremembo Darsa v dobičkih, ki bodo začeli dotekati iz avtocestnega programa in se izplačevati lastnikom. Ob vsem tem spomnimo, da je prvi dokument o graditvi avtocest v Sloveniji, ki je bil sprejet leta Takoj po odprtju viadukta je Dars z dovoljenjem vlade nemudoma podražil cestnine. Končna cena milijardo tolarjev višja od dogovorjene Sredi septembra letos so gradbinci že končali asfaltiranje viadukta Črni Kal, v naslednjih dneh so na njem opravili še obremenilne preizkuse. Na viaduktu je bilo postavljenih 48 tovornjakov s skupno težo 1.200 ton, s katero so preverjali stabilnost in nosilnost objekta. Vendar letos septembra ni šlo vse brez težav. 13. septembra so namreč na cestninski postaji Videž zaprli del prejšnje avtoceste, zato je deset dni promet potekal po stari cesti skozi Kozino. Medtem so gradbeniki sedanjo avtocesto priključili na novi odsek. V tem času se je izkazalo, da je bila graditev dražja od predvidenih 4,49 milijarde tolarjev in se je približala številki 6 milijard tolarjev. Poleg tega so po naših informacijah težave tudi pri odvozu odpadnega materiala, vendar pa naj bi bil SCT toliko moder, da je odstranjevanje le-tega v svojih in sicer še pred letom 2011 oziroma 2013, kot to predvideva najnovejši nacionalni avtocestni program. Sok je Ropa spraševal, kako bo vlada brez ustrezne spremembe tega programa izpolnila obljube, ki jih je dala Po-murcem. Večjih polemik v javnosti o tem nismo zasledili. Dodajmo pa, naj bi bila večji del pomurskega avtocestnega kraka, predvsem od Lenarta do Beltincev, ter ustrezna navezava na madžarsko omrežje po programu zgrajena do konca leta 2008, preostali del pa do leta 2013. Po letu 2013 naj bi nadaljevali z graditvijo preostalih odsekov cest, ki v prejšnji program niso bili vključeni. Sem sodita denimo del phyrnske avtoceste od Maribora do Gruškovja na slo-vensko-hrvaškem mejnem prehodu in navezovalna cesta Dravograd-Ar-ja vas. Zaradi dvomov je NSi vladi predlagala izdelavo rebalansa avtocestnega programa. Vse to se je nekako izgubilo v množici predvolilnih vorili člani strokovnega sveta SDS. Predstavili so program na področju prometa za naslednje mandatno obdobje 2004-2008 in dejali, da se zavedajo, da za vsestranski napredek Slovenije potrebujemo dobre prometne povezave. Sodobne železnice in ceste, razvit pomorski in letalski sistem morajo našim ljudem in slovenskemu gospodarstvu omogočiti učinkovito omrežje, navezano na skupne evropske koridorje, in ponujati nove možnosti in priložnosti, vendar Slovenija nima prometne politike, kar se med drugim odzraža v povečanju cestnega tovornega prometa v primerjavi z železniškim. Poleg tega se povečujejo investicije le v avtocestno omrežje, medtem ko dru- 1993, predvideval zgraditev 318 kilometrov avtocest v vrednosti nekaj več kot milijarde dolarjev. V letošnjem letu pa je bil sprejet že tretji rebalans nacionalnega avtocestnega programa za obdobje 2003-2013, ki predvideva zgraditev 570 kilometrov avtocest in drugih državnih cest v vrednosti približno 5,4 milijarde evrov. Vsak Slovenec da za ceste najmanj pol milijona Ob vsem tem velja spomniti, da so avtoceste v državi že zdavnaj ušle izpod cenovnega nadzora. Po nekaterih podatkih naj bi vsak Slovenec moral letno zagotoviti pol milijona tolarjev za odplačilo graditve, odplačila posojil pa se bodo zavlekla v leto 2023, če bo šlo vse po sreči in ne bo novih podražitev. Ob tem spomnimo tudi na neustrezno prometno politiko države oziroma na to, da te Slovenija sploh nima. O tem so zadnjega septembra na javni tribuni go- ge ceste praktično razpadajo. Peter Verlič je dejal, da je zaradi neuravnoteženega proračunskega financiranja razvoj cestne infrastrukture neusklajen. Po eni strani nastaja omrežje avtocest, po drugi pa se Slovenija sooča s po obsegu nespremenjenim omrežjem drugih državnih cest, ki po kakovosti zaostajajo in propadajo. Kritičen je bil tudi do sedanjega sistema cestnin, kije "neracionalen, nepravičen in je zato v nasprotju z načeli direktiv Evropske zveze, ki zahtevajo pošteno plačevanje cestnine". V prihodnosti naj bi cestnine temeljile na plačevanju dejanske uporabe avtocest z uporabo elektronskih sistemov v prostem prometnem toku brez ustavljanja. V prehodnem obdobju je treba zagotoviti uporabo ceste čim širšemu krogu ljudi. Poudaril je še, da je bil nacionalni program razvoja železniške infrastrukture, ki je bil sprejet leta 1995, uresničen le v 16 odstotkih. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 •L Na javni tribuni SDS so konec septembra poudarili, da država izvaja le naložbe v avtocestno omrežje, medtem ko druge ceste praktično razpadajo. Z graditvijo so hiteli, v tem času je umrlo tudi nekaj delavcev. Če je kdo ugibal, ali hitijo zato, da bodo viadukt slovesno odprli na rojstni dan Ivana Zidarja, direktorja SCT, se je zmotil. Odprli so ga prej, ker je LDS nujno potrebovala predvolilni pomp. Poročilo razkriva, da vlada in ministrstva z denarjem davkoplačevalcev niso ravnali gospodarno, poleg tega nam je Ropova vlada lani prikazala za najmanj 0,5 odstotka nižji javnofinančni primanjkljaj, pa tudi podatki o zadolžitvi države niso bili točni. V ponedeljek je Računsko sodišče RS na spletni strani objavilo revizijsko poročilo o pravilnosti izkazov in izvršitve proračuna Republike Slovenije za leto 2003, ki ga je izdelalo že 29. septembra. Uvodoma je zapisano, da je poročilo sprejel senat na 56. seji, ni pa navedeno, kdaj je bila ta seja. Sklep o izvedbi revizije je bil izdan že 22. marca letos, revizorji pa so revidirali delo vlade in 14 ministrstev. Neurejenost zaradi neurejenih računalniških programov Revizorji so podrobneje preverili prihodke od udeležbe pri dobičku in dividend javnih podjetij, javnih skladov in javnih finančnih ustanov. Preverjali so tudi, ali ima država urejeno evidenco in nadzor nad uspešnostjo njihovega poslovanja, ali to zagotavlja, da so terjatve do omenjenih subjektov vzpostavljene in obveznosti do države poravnane, ali zavezanci za plačilo udeležbe pri dobičku in dividend pravočasno poravnajo obveznosti do države in kolikšen je izpad teh prihodkov. Ugotovili so, da ministrstvo za finance sicer izvaja nadzor nad vpla- čevanjem nedavčnih prihodkov iz manjkljivosti, zato pripravljajo pro- udeležbe pri dobičku in dividend jav- jektno dokumentacijo za nadgradi- nih podjetij, javnih skladov in javnih tev obstoječe centralne evidence fi- finančnih ustanov ter drugih podje- nančnega premoženja, ki bo vsebo-tij in finančnih ustanov, vendar ta ni vala vse ključne podatke o kapitalski avtomatiziran. Sektor ne spremlja ce- naložbi na enem mestu, kar bo omo- lotnih nedavčnih prihodkov, kamor sodijo tudi prihodki od obresti in od premoženja. Ministrstvo omenjene nedavčne prihodke spremlja s pomočjo programske opreme za vodenje centralnega finančnega premoženja države, ki ne omogoča evidentiranja prihodkov in vrednostnih sprememb kapitalskih naložb. V bazi ministrstva so tako le podatki o količinskih spremembah kapitalskih naložb in podatki o stanju kapitalskih naložb po količini in vrednosti ob koncu posmeznega leta. Podatki o kapitalskih naložbah so v različnih evidencah, zato je usklajevanje različnih informacij med letom oteženo, konec leta pa zelo zamudno, nepopolne evidence pa ne zagotavljajo ustreznega nadzora nad omenjenimi subjekti in tovrstnimi prihodki. Revizorji tako ocenjujejo, da obstaja tveganje glede popolnosti vplačevanja teh vrst prihodkov v proračun. Ministrstvo je sicer pojasnjevalo, da v obstoječem sistemu spremljanja kapitalskih naložb samo zaznava po- gočilo pridobivati večji del podatkov iz obstoječih baz avtomatizirano, ročno delo pa bo zmanjšano na minimum. Nova aplikacija naj bi po ocenah zaživela v dveh letih. Dodajmo, da so podobne stvari na finančnem ministrstvu ugotavljali tudi lani. Servis skupnih služb spet padel na izpitu Država je iz kapitalskih prihodkov lani prejela 1,889 milijarde tolarjev, Igor Šoltes, nedavno imenovani predsednik računskega sodišča, je revizijsko poročilo o poslovanju vlade in ministrstva skrival pred javnostjo najmanj 5 dni in čakal na konec volitev. kar je bilo za 12 odstotkov manj kot leta 2002, to pa je bilo le 0,1 odstotka vseh prihodkov proračuna. Kapitalski prihodki vključujejo prihodke od prodaje osnovnih sredstev. Večji od načrtovanih so bili prihodki od prodaje zgradb in prevoznih sredstev, medtem ko so bili prihodki od prodaje stavbnih zemljišč realizirani v minimalnem obsegu. V letu 2003 je bila načrtovana odprodaja premoženja v vrednosti 8,6 milijarde tolarjev, po podatkih iz glavne knjige pa so bili prihodki le 1,9 milijarde. Servis skupnih služb bi moral do 18. avgusta 2003 vzpostaviti skupno evidenco nepremičnin v lasti države, revizorji pa so ugotovili, da ta ni bila vzpostavljena. Na uradu so namreč šele 1. maja letos organizirani sektor za upravljanje s stvarnim premoženjem države, ki naj bi to evidenco vzpostavil. Ob tem je ministrstvo za finance pravice porabe sredstev proračunskih uporabnikov, ki so izhajale iz odprodaje državnega premoženja v veljavnem proračunu, oblikovalo po proračunskih postavkah in kontih na podlagi posameznih zahtevkov proračunskih uporabnikov in neporabljenih prihodkov odprodaje državnega premoženja iz leta prej. Pred tem je preverjalo, ali je proračunski uporabnik, ki je poslal zahtevek za oblikovanje sredstev na proračunski postavki, vplačal sred- Revizorji računskega sodišča so pri poslovanju in upravljanju z državnim denarjem s strani vladnega predsednika in njegovih ministrov odkrili zelo veliko napak. Poročilo računskega sodišča o pravilnosti poslovanja s proračunskim denarjem, kjer je odkritih veliko napak in nepravilnosti, je prišlo v javnost šele v ponedeljek, to je z najmanj petdnevno zamudo, vmes so bile volitve. gospodarstvo Demokracija »41/2004 gospodarstvo Bilanca prihodkov in odhodkov (podatki so v milijonih tolariev Republike Sloven D PRAVILNOSTI IZKAZOV IN IZVRSlTVK PRORAČUNA REPI BI.IKF. SLOVENIJE ZA LETO 2003 Poročilo računskega sodišča ima datum 29.10. 2004, na spletni strani računskega sodišča in v javnost pa ga je predsednik poslal v ponedeljek, 4. oktobra 2004 ob 9.30. stva od prodaje v državni proračun. Na ta način je ministrstvo nadzorovalo le del podatkov o nakazilu sredstev od prodaje premoženja v proračun. Ker pa nekateri proračunski upo-rabniki ne zahtevajo oblikovanja proračunske postavke iz tega vira, nadzor nad prilivi in izkazanimi prihodki od prodanega državnega premoženja ni bil zagotovljen v popolnosti. Napake kar pri sedmih ministrstvih Revizorji so ugotovili napake in pomanjkljivosti pri izkazovanju proračunskih odhodkov kar pri sedmih ministrstvih. Najpogostejše napake so bile precenitve odhodkov in pod-cenitve transferjev. Največji delež napak, teh je bilo kar za 1,65 odstotka, ki pomembno vplivajo na izkazovanje odhodkov, je ugotovljen pri investicijskih odhodkih. Poleg teh napak so ugotovili pomanjkljivosti in nedoslednosti pri evidentiranju odhodkov na podlagi sklenjenih lizinš-kih pogodb. Pri nekaterih proračunskih uporabnikih so plačila anuitet po teh pogodbah evidentirana na tekočih odhodkih pri postavki najemnine in zakupnine, pri drugih pa pri investicijskih odhodkih. Namesto države posojilo najele Slovenske železnice Tekoči odhodki so v bilanci pre- nizko izkazani, ker ni izkazana provizija za storitve Slovenske razvojne družbe v znesku 352 milijonov tolarjev. Dodajmo, daje bilo tudi v letu 2002 tako in da v vladi napake niso odpravili. Poleg tega so 1. oktobra 2002 Slovenske železnice kot upravljavec z železniško infrastrukturo pri NLB najele posojilo v višini 8,25 milijarde tolarjev za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, država pa je v letih 2002 in 2003 vzdrževanje lastnih osnovnih sredstev financirala s posojilom, ki so ga najele železnice. Šele julija 2003 je vlada prevzela del neodplačanega posojila, nato pa je avgusta lani odplačala tudi vse obveznosti iz dolga in to knjižila kot poplačilo kratkoročnega posojila. Primanjkljaj za 0,5 odstotka prenizko prikazan Glede na revizijske ugotovitve bi morali biti v bilanci odhodki proračuna za najmanj 352 milijonov tolarjev višji, kot so izkazani. Za toliko bi moral biti večji tudi proračunski primanjkljaj, to pa pomeni, da bi moral biti višji za 0,5 odstotka. Dodajmo, da so bili v zadnjih dveh letih napačni tudi podatki o zadolževanju države. Napake so bile še pri preraz-porejanju proračunskega denarja. Samo služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj je v letu 2003 opravila za 37,4 milijona tolarjev prerazporeditev pravic porabe med podprogrami, česar ne bi smela oziroma ni bilo dovoljeno. Napak je bilo še veliko, nekatere bistvene bomo predstavili v naslednji številki. Kljub vsem tem napakam pa je računsko sodišče vladi izreklo mnenje s pridržkom, ki se je nanašalo predvsem na pravilnost izvršitve državnega proračuna za leto 2003 kot celote. Po posameznih ministrstvih so bili izreki naslednji: pozitivna mnenja so dobila ministrstvo za notranje zadeve, za promet, za delo, družino in socialne zadeve ter za šolstvo, znanost in šport. Revizorji so izdali osem mnenj s pridržkom, in sicer ministrstvu za finance, za pravosodje, za gospodarstvo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za okolje, prostor in energijo, za zdravje, za informacijsko družbo in za kulturo. Negativni mnenji sta bili izrečeni ministrstvu za zunanje zadeve in za obrambo. 1. Vsi prihodki 2. Vsi odhodki Presežek odhodkov na prihodki m Sprejeti proračun Realizirani proračun 1,366.629 1,392.687 1,437.144 1,461.158 70.515 68.471 Račun financiranja v letu 2003 (podatki so v milijonih tolariev Zadolževanje Odplačilo dolga Neto zadolževanje Sprejeti proračun Realiziram proračun 230.519 224.595 187.354 199.477 56.835 24.118 Opomba:Po veljavnem proračunu bi morala država odplačati 286.976 milijonov tolarjev dolga, to pa je uresničila le 69-odstotno, kar pomeni, da je odplačala le 199.477 milijonov tolarjev dolga. Ob tem je bilo zadolževanje uresničeno 97-odstotno. Načrtovano in (neldoseženo GDI Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je načrtovana v višni 3,1 odstotka, uresničena pa 2,3-odstotno. Inflacija je bila načrtovana v višini 5,5 odstotka, realizirana pa v višini 5,6 odstotka. Izvoz blaga in storitev je bil načrtovan v višini 5,4-odstotne rasti, realiziran pa je bil 3,4-odstotno. V bilanci prihodkov in odhodkov so realizirani prihodki proračuna izkazani v znesku 1,392.687 milijonov tolarjev, odhodki pa v višini 1,461.158 milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 2002 so se prihodki proračuna povečali za 18,7 odstotka, odhodki pa za 11,4 odstotka. Rezultat večjega povečanja prihodkov kot odhodkov je zmanjšanje presežka odhodkov nad prihodki, ki je v letu 2003 dosegel 49,4 odstotka primanjkljaja iz leta 2002. Realizirani primanjkljaj predstavlja 1,3 odstotka v letu 2003 realiziranega BDP. Struktura odhodkov proračuna se v primerjavi z letom prej ni bistveno spremenila. Največji, 60-odstotni delež odhodkov še vedno predstavljajo tekoči transferji, njihov delež v vseh odhodkih se ni bistveno povečal. Ministrstva niso poročala objektivno in pregledno Računsko sodišče je v okviru te revizije ocenilo še poročanje o doseženih ciljih in rezultatih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za šolstvo, znanost in šport in za kulturo za tri izbrane programe tekočih transfernih odhodkov. Ugotovilo je, da ministrstva o izvrševanju izbranih programov niso poročala v skladu s predpisi in tudi ne dovolj objektivno in transparentno. Temeljni razlog za to so bili neustrezno opredeljeni finančni načrti, ki za posamezne programe ne vsebujejo dovolj jasno določenih ciljev in pričakovanih dosežkov glede na izhodiščno stanje na področju, na katerega želi ministrstvo s svojim programom vplivati. Za izbrane programe je bilo ugotovljeno, da ministrstva zanje niso opredelila ustreznih meril delovanja in indikatorjev dosežkov s pripisanimi pričakovanimi vrednostmi, ki bi omogočile merjenje dosežkov posameznega programa po njihovi izved- bi. Ker je bilo proračunsko načrtovanje pomanjkljivo, tudi poročanje o delovanju ni bilo osredinjeno na rezultate in dosežke programskega delovanja, zato informacije, ki jih vsebujejo poročila, niso bile niti ustrezne niti zadostne. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu predstavilo še sklepne ugotovitve iz prejšnje revizije nekaterih postavk bilance stanja ministrstev za preteklo leto. Ugotovilo je, da ministrstva v letu 2003 niso v celoti izpolnila vseh določb predpisov in nimajo v celoti vzpostavljenih ustreznih evidenc, ki bi zagotavljale popolne in pravilne podatke o premoženju države. Računsko sodišče je od revidiranih proračunskih uporabnikov zahtevalo popravljalne ukrepe, ki se nanašajo na odpravo odkritih nepravilnosti, ki med opravljanjem revizije še niso bile odpravljene. Zahtevalo je tudi ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri evidentiranju in usklajevanju podatkov stvarnega in finančnega premoženja države. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 © finance V Na eni strani neverjetno nizke, na drugi pa neverjetno razkošne plače. Kdaj je večmilijonska plača sploh upravičena? Sen o višiih nlačah Predvolilni čas je bil poln obljub o zmanjšanju razlik med plačami in povi šanju tistih, ki zasedajo izredno nizka mesta; med politiki je tekla beseda tudi o tem, kakšne so možnosti za zmanjšanje razlik med plačami. Večina je zagovarjala stališče, da se bodo plače povišale takrat, ko bomo dosegli ustrezno in predvsem zadovoljivo gospodarsko rast. Toda porodi se vprašanje, kdaj bo ta zadovoljiva gospodarska rast nastopila, saj Slovenija na področju gospodarstva vztrajno napreduje in nikakor ne zaostaja. V vladi Antona Ropa, nekdanjega finančnega ministra, je bilo v predvolilnem času spet slišati obljube o povišanju plač, vendar je imel v preteklih letih že več kot dovolj časa in priložnosti za ureditev te problematike, vendar nikoli resnične volje; ljudje so bili glede njegovih obljub upravičeno skeptični. V zadnjih štirih letih so plače namreč skorajda stagnirale glede na je že v predvolilnem času v svojem programu zapisal dobre predloge za rešitev plačne problematike, ki zadeva veliko večino vseh državljanov. Razlike med plačami Na slovenskem statističnem uradu so julija letos zabeležili mesečno brutoplačo 264.317 tolarjev (neto 165.666 tolarjev). Junija2004 je bila mesečna brutoplača 262.715 tolarjev (neto 164. 996 tolarjev). Julija 2003 nam podatki prikazujejo mesečno brutoplačo 250.918 tolarjev (neto 157.665 tolarjev) in junija 2003 248.213 tolarjev (neto 156.098 tolarjev). Po statistikah sodeč se je torej povprečna brutoplača v juliju povzpela za 0,6 odstotka više od povprečne plače v juniju. Prav tako se je povprečna netop-lača v juliju letos zvišala za 0,4 odstotka v primerjavi z junijem in za 5,1 odstotka z julijem lani. Vsekakor so podatki obetavni le na prvi pogled; cene osnovnih živ- cene, ki so se ves čas vztrajno dvigovale in se še dvigujejo. To dejstvo je podkrepljeno tudi z dovolj znanimi težavami z inflacijo, ki je podivjala in se še vedno ni znižala do meje, ki bi bila ustrezna. Slovenija bo namreč morala za vstop v evro izpolnjevati vse maastrichtske kriterije, ta čas pa ne izpolnjuje predpisanega kriterija Evropske centralne banke o inflaciji. Naša inflacija je namreč kar za 1,7 odstotne točke višja od predpisane. Inflacija naj bi se sicer že zmanjševala, vendar še vedno ni dosegla zadovoljive stopnje. Toda izidi zadnjih volitev nam lahko upravičeno vlivajo upanje, da se bo stanje na tem področju izboljaša-lo. Velika zmaga Slovenske demokratske stranke v sodelovanju z Novo Slovenijo je dobra popotnica na poti k temu cilju. Strokovni svet SDS Morebitni novi predsednik vlade Janez Janša bo uredil plačno področje. Rop se je bojeval z inflacijo. Demokracija • 41/2004 finance ljenjskih potrebščin naraščajo skoraj iz dneva v dan in kljub nekajodstot-nemu zvišanju plač še vedno lahko občutimo svojevrstno izgubo; v prejšnjih letih si za več denarja dobil več, danes pa za več dobiš manj. Vsekakor se je situacija obrnila prav zaradi nesorazmerja med plačami in cenami, kar seveda vodi v neverjetne razlike v življenjskem standardu posameznikov. Zdi se, kot da srednjega razreda ljudi skoraj ni več oziroma počasi izginja. Se posebej pa je pri plačah ključna njihova obremenjenost; naša brutoplača je namreč obremenjena s štirimi prispevki, ki nam lahko poberejo tudi več kot polovico prihodka. Plače so torej obremenjene s prispevkom za socialno varnost delojemalca, s prispevki za socialno varnost delodajalca, z dohodnino in davkom na izplačane plače. Obremenitev plač je v lanskem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) znašala 39,8 odstotka. S tem podatkom se na lestvici v primerjavi z drugimi državami uvrstimo nekje v zlato sredino; po statistikah naj bi se nam torej godilo dokaj dobro. Vendar je realnost na žalost bolj kruta od dokaj optimističnih statističnih podatkov; čedalje več je odstopanja med družbenimi razredi, cene so se nekajkrat povečale, medtem ko plače ostajajo enake. Opozicija je v predvolilnem času vladi očitala, da je obdavčitev plač previsoka, kar dejansko je, statistike gor ali dol; v primeijavi z državami, ki so skupaj s Slovenijo vstopile v EU, in drugimi evropskimi državami je Slovenija prav pri vrhu držav, kjer so plače najbolj obremenjene. Vlada pa je vseskozi zatrjevala nasprotno; po njenih besedah se je obremenitev plač z davčno reformo zmanjšala. Nobena skrivnost pa ni, da zelo zaostajamo za svojo "vzornico" Nemčijo. Slovenska povprečna plača dosega le 63 odstotkov povprečne nemške in jasno je, da bo potrebnega še veliko truda in pametnih odločitev, da bi kdaj sploh dosegli ta cilj. In če to želimo doseči v najkrajšem času, bi se pametne odločitve in usklajevanje morali odvijati že kar nekaj časa. K sreči kmalu pričakujemo zamenjavo vladne ekipe in s tem tudi zmanjšanje davčne obremenitve dela in večjo konkurenčnost Slovenije. Franjo Bobinac, eden od treh, ki so razkrili svoje dohodke Nezakonita izplačila dekana Jožeta Florjančiča Odmevne plače v javnem sektorju Javnost so pred časom šokirale vesti o visokih prejemkih nekaterih uslužbencev vjavnem sektorju. Pred nekaj meseci jejavnost šokiral dekan Fakultete za organizacijske vede (FOV) v Kranju Jože Florjančič, ki si je nezakonito izplačeval avtorske ho-noraije; poleg tega sta se v istem času začela okoriščati tudi prodekana Jože Jesenko in Drago Vuk. Če pogledamo še malo nazaj, nas bo v oči zagotovo zbodla zgodba o Milanu Maroltu in Nadi Klemenčič, takrat še predsednici uprave Zavarovalnice Triglav in nekdanjem predsedniku nadzornega sveta. Obtožbe ju bremenijo škode, ki sta ju povzročila z izplačili previsokih nagrad upravi med letoma 1999 in 2002. Vsekakor pa so ti pripetljaji le kaplja v morje drugih takšnih in drugačnih aferic, ki se odvijajo največkrat le v zakulisju podjetij. Zdi se, kot da plače, ki niso niti približno zanemarljive vsote, nekaterim ljudem dajejo občutek, da denarja še vedno ni dovolj. V oči pa seveda bodejo tudi nerazumljive vsote, ki jih posamezniki prejemajo (skoraj) povsem zakonito. V zadnjem letu dni je bilo kar nekaj primerov, ko so si vodilni izplačevali vrtoglave vsote denarja in je njihova plača krepko presegala skromen milijon ali dva. In tu se pojavi več vprašanj kako in zakaj. A zdi se, da odgovorov ni. Nekatera kazniva izplačila tako plač kot nagrad in honoraijev so prišla v javnost in pričakovano povzročila burne odzive; seveda se javnost ne strinja z večmili-jonskimi plačami in izplačili nekaterih posameznikov iz javnega sektoija in uprav že zaradi dejstva, da plače povprečnega državljana Slovenije vsa leta ostajajo približno enake, za cene pa se zdi, da se zvišujejo iz dneva v dan. Nesorazmerje med plačami in cenami vsekakor znižuje standard. Podobno sliko nam kaže tudi statistika. V Sloveniji je okoli 30.000 delavcev, ki se preživljajo z minimalno plačo, poleg teh pa ne smemo pozabiti tistih, katerih prihodki se kvalificirajo še niže na tej lestvici. Delodajalci delavcem postrežejo z odgovorom, da bi višja izplačila delavcem porušila sistem slovenske industrije. Vse lepo in prav, morda se sliši še dovolj resnično, vendar pa v isti sapi opažamo čedalje večje bogatenje direktorjev javnih zavodov, skladov in agencij, ki so si izplačevali in si še izplačujejo nerazumno visoke plače. Glavni krivec za to je vsekakor vlada. Previsoke plače niso razumljive, zato je morda razumljivo to, da prav zaradi slednjega nekateri ne želijo razkriti višine svojih plač. Znano je, da so redki, ki dovolijo objaviti realne prihodke in jih tako predstaviti širši javnosti; pred časom so svoje dohodke razgalili le trije menedžerji, ki vodijo družbe; Janez Bohorič iz Save, Vinko Može iz Aerodroma Ljubljana in Franjo Bobinac iz Gorenja so tisti, ki so svoje plače objavili v javnosti; Janez Bohorič je lani prejel 52,652.048 tolarjev, Franjo Bobinac približno 55,000.000 tolarjev, manj od obeh pa je prejel Vinko Može, in sicer 44,291.913 tolarjev. Vsekakor jih lahko označimo za junake v pravem pomenu besede, zaradi česar so lahko vzor svojim kolegom, ki svoje prihodke še vedno iz takšnih ali drugačnih razlogov skrivajo. Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, ni želel razkriti svojih Zoran Jankovič ne želi razkriti višine svo jih dohodkov. prejemkov, prav tako ne Zoran Jankovič, glavni mož Mercatorja. Čas po volitvah Obljub je veliko, dejanja pa so tisto, kar zares šteje. Dejstvo je, da se povprečna slovenska plača v preteklih letih ni drastično spremenila. Vsak dan pa občutimo, kako na drugi strani rastejo cene. Življenjski standard se je ljudem s povprečno plačo zelo znižal. Čedaljevečjerazlikinsred-nji razred počasi izginja, s tem pa tudi slika o slovenskem življenjskem standardu postaja črno-bela. Kljub temu nam izjemen uspeh strank SDS in NSi na nedavnih volitvah upravičeno vliva upanje, da bo poleg številnih drugih problemov sedaj rešena tudi plačna problematika. Morebitni novi predsednik vlade Janez Janša je vsekakor zmožen opraviti s tem vprašanjem. Denis Vengust 102.1 JRadion^JS^ V i V Af »uSotateM»®»-® tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija • Četrtek. 7. oktobra 2004 Slovenija © Demokracija »41/2004 1 Očitno ni dovolj, da so slovenskega kmeta lani močo prizadele naravne nesreče, kot so pozeba, suša, " ^ neurja s točo in hrušev ožig. In očit-nonidovolj,dajihjepodobnauso-] da doletela tudi letos. Ob vsem tem ' jih je morala "udariti" tudi država. Že tako ali tako počasno pomoč, ki so je bili deležni oškodovanci, in majhna sredstva v primerjavi s tem, koliko so imeli kmetje dejanske škode, namerava vlada še bolj oklestiti. AKTRP je 20. septembra začela _ _ izdajati končne odločbe upravičen- ] cem in izplačevati sredstva državne pomoči zaradi že omenjenih nesreč v letu 2003. Naj omenimo, da je do 30. marca letos na AKTRP prispelo 65.599 zahtevkov, ki jih je vložilo 54.538 upravičencev, in sicer največ, 61.785, za sušo, 3.412 za neurje s točo in 402 za pozebe. Tako je 26.187 upravičencev prejelo odločbo, s katero jim je bilo odobreno dodatno plačilo, od teh je 16.537 takšnih, ki do sedaj niso 'I prejeli akontacije državne pomoči, 9.650 upravičencev pa bo dobilo dodatno plačilo. Kmet pomaga državi, ne država kmetu Na žalost je med prejemniki odločb, ki jih v preteklih tednih pošiljala AKTRP, kar 15.912 taksnih, ki so že prejeli državno pomoč, a jo bodo morali sedaj vračati. Odziv na takšne odločbe je bil precej oster in kritičen. Tako so se odzvali v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), saj se nikakor ne strinjajo z vračanjem sredstev. Prav tako se ne strinjajo z zadnjim sklepom vlade, ki je nekoliko milejši kot prvot- na napoved, in sicer, da se odpiše vračilo preveč plačanih finančnih sredstev pri tistih upravičencih, kjer so stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve (gre za znesek v višini 20.000 tolarjev), za tiste, katerih znesek vračila je višji od 20.000, pa velja enoletni odlog vračila preveč plačanih sredstev pomoči. Po mnenju KGZS je do nemogočega stanja prišlo zaradi zmanjšanja deleža državne pomoči pri končnem obračunu glede na prejeto akontacijo. To pomeni, da prejmejo prosilci pri končnem obračunu na 100.000 tolarjev priznane škode manjši delež pomoči (okrog 28.000 tolarjev), kot sojo prejeli z Kmetijsko-gozdarska zbornica Sloveni računa, zaradi katerega je prišlo do v Minuli teden je nekaj tisoč slovenskih kmetov doletela hladna prha. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) je namreč prosilcem za državno pomoč po suši, neurjih s točo in pozebi v letu 2003 poslala končne odločbe o izračunu škode in državne pomoči. Glede na te odločbe mora skoraj polovica prejemnikov akontacije državne pomoči lani prejeta sredstva delno ali v celoti vrniti. AKTRP je začela pošiljati odločbe, na podlagi katerih morajo upravičenci vrniti previsoko obračunana sredstva pomoči. Slovenija Suša leta 2003 je bila po mnenju meteorologov najhujša v zadnjih petdesetih letih. vprašanje, ali lahko pričakujemo tudi kakšen protestni shod kmetov, v sindikatu odgovarjajo, da bodo pretehtali zdajšnje stanje in počakali na dokončno odločitev vlade. Potem ko bodo dokončno znani sklepi in postopki vlade, se bodo organi sindikata odločili o nadaljnjih aktivnostih. Kmete so dve leti zapored "udarile" naravne nesreče, sedaj pa jih bo še vlada, saj bodo morali vračati denarno pomoč, ki so jo prejeli zaradi škode ob naravnih nesrečah. akontacijo. Kot drugi razlog pa vidijo uvedbo bistveno previsoke spodnje meje izplačila državne pomoči. Ta znaša 57.500 tolarjev, kar je toliko, kot je neposredno plačilo za hektar nekaterih poljščin. KGZS opozarja, da je država v času med izplačilom akontacije pomoči in končnim zneskom te pomoči spremenila pogoje izračuna. Ti so se za kmeta poslabšali, zaradi česar prihaja do velikega vračanja sredstev. "Po našem prepričanju je nesprejemljiva sprememba kriterijev izračuna med postopkom, ki jo je izvedla vlada, zato terjamo odgovornosti tistih, ki so povzročili takšno stanje," so v posebni izjavi zapisali na KGZS. Obrnili smo se tudi na Sindikat kmetov Slovenije in jih povprašali o najnovejših vladnih ukrepih. Povedali so nam, da so ogorčeni nad postopki državnih organov in da zahtevajo, da se postopki izvedejo korektno in pošteno do vseh vlagateljev. "Državna pomoč naj bi bila nekaj, kar dobiš, in ne, da to vračaš, potem ko vlada bistveno spremeni merila za izračun pomoči. To je nespre- jemljivo, saj so se pravila igre spreminjala med igro," menijo v sindikatu. K temu dodajajo, daje bila pomoč kmetom izplačana na podlagi veljavnih predpisov in meril, ti pa so se po spremembi na kmetijskem re-soiju spremenili in so tako po njihovem mnenju razlog za vse zaplete. Zakon ne izpolnjuje svojega namena Ob vseh teh zapletih se postavlja vprašanje, kako je do njih prišlo. Naj povemo, da so se na novico, da bodo morali nekateri upravičenci vračati že prejeto finančno pomoč, odzvali tudi v nekaterih političnih strankah. Kritike letijo predvsem na nesprejemljiv zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil sprejet lani, in sicer v času, ko so bile razmere za kmetijstvo izrazito neugodne in je vlada skušala problem rešiti z na hitro sprejetim zakonom. Ker je bilo časa za pripravo zakona zelo malo, zakonsko besedilo ni moglo celovito urediti obravnavane problematike. Tako v sindikatu kmetov menijo, da je zakon o odpravi naravnih nesreč slab, kar se je zdaj tudi poka- zalo, zato bi ga bilo treba popraviti tako, da bi postopki tekli hitreje in bolj usklajeno, še posebej pa bi bilo treba spremeniti in popraviti podzakonske akte za izračun pomoči. Naj spomnimo, da sta opozicijski stranki SDS in NSi takoj po naravnih nesrečah vložili t. i. interventni zakon, ki pa so ga koalicijske stranke zavrnile, češ da ima vlada boljšega. Da ni tako, dokazujejo podatki, da je bilo na obravnavani zakon vloženih kar 150 dopolnil, med drugim dopolnilo, s katerim so želeli skrajšati roke, saj menijo, da je nedopustno, da dobijo izplačano povračilo šele po enem letu. Prav tako so želeli, da se vpišejo jasni kriteriji, komu kaj pripada, ki jih vlada ne bi mogla spreminjati tako, kot jih je sedaj. SDS in NSi sta predlagali še več dopolnil, a jih je vladna koalicija, takrat še s pomočjo Slovenske ljudske stranke, gladko zavrnila. Kaj preostane kmetom V Sindikatu kmetov Slovenije pravijo, da je treba počakati, da se ministrstvi za finance in kmetijstvo odločita, kdaj in kako bodo tekli postopki z vračanjem. Kmetom predlagajo, naj odločbo dobro preučijo in se pritožijo, če menijo, da je ocenjena škoda premajhna, saj iz odločbe ni razviden izračun škode. Na opozarja na nesprejemljivost ob-lanja že prejete denarne pomoči. Sindikat kmetov Slovenije je ogorčen nad sklepom vlade, zaradi katerega bodo morali nekateri kmetje vračati prejeto denarno pomoč. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 Slovenija_ Edino dolenjsko smučarsko središče Rog Črmošnjice je v stečajnem postopku, hkrati na smučišču stoji skoraj končana naprava za umetno zasneževa-nje, zaradi katere so posamezni podjetniki skoraj v bankrotu. Sredi letošnjega poletja so lastniki Smučarskorekreacijskega središča Rog Črmošnjice objavili stečaj. Gre za edino smučarsko središče na Dolenjskem, ki leži 15 kilometrov od Dolenjskih Toplic v smeri proti Črnomlju. Smučišče leži na 700 do 965 metrov nadmorske višine, na njem pa je na 55 hektarjih 6 r kilometrov urejenih smučarskih prog. Od tega je 2,5 kilometra srednje težkih in 3,5 kilometra lahkih prog. Smučišče ima urejeno trise-dežnico in 5 vlečnic. Sedežnica je dobila v sezoni 2002-2003 možnost zasneževanja. Poleg tega je ob smučišču urejen smučarski poligon in dve tekaški progi, dolgi 2 in 5 kilometrov. Dolenjci smučišče poznajo bolj pod imenom Gače, v smučarski sezoni pa ga vsako leto obišče več kot 30.000 smučarjev. Čeprav leži na kraju, kjer je vpliv sredozemskega podnebja precejšen, pa je imelo smučišče v zadnjih sezonah od 80 do 90 obratovalnih dni. Zanimivo je, daje prav na tem smučišču svojo smučarsko pot začel znani slovenski smučar Matjaž Vrhovnik. Uspešna je bila tudi šola smučanja. Mojca Novak, predsednica družbenikov smučarskega središča in direktorica novomeške občinske uprave, je bila vedno optimistična. Med Dolenjci še m danes odmeva njena izjava: "Smučarski center ima velike razvojne možnosti, podpirajo ga lokalne skupnosti in gospodarstvo. Center ima dobro lokacijo, veliko zaledje in ob kratkih razdaljah tudi dobro dostopnost." Zadovoljni so bili tudi obiskovalci. Prihajali so od vsepovsod, veliko je bilo smučarjev iz Hrvaške. Nasploh so lastniki veliko stavili na nov sistem umetnega zasneževanja, s katerim naj bi podaljšali smučarsko sezono. Posebnost so bile tudi cene, ki so bile nižje kot na drugih smučiščih, to pa je privabilo tudi udeležence šole v naravi, športnih dnevov in organizatorje tekmovanj. Na smučišču so vsa leta prirejali mednarodne tekme FIS v superslalomu za ženske. Vse to se je letos sesulo. V lasti Krke Vse do letošnjega poletja je bilo Smučarskorekreacijsko središče Rog Črmošnjice v lasti sedmih dolenjskih občin (Novega mesta, Semiča, Črnomlja, Medike, Dolenjskih Toplic, Žužemberka, Skocjana in Mirne Peči), večinski delež (46-odstotni) pa je imela Krka, d. d., iz Novega mesta. Družbo je vodil Peter Henčič, sicer pa je roko nad njo držala Krkina družba Zdravilišča. Ko bi morali letos družbo dokapitalizirati, pa se je zapletlo. Družba naj bi nujno potrebovala 100 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi Krka Zdravilišča dala 46 milijonov tolarjev, drugi pa sorazmerne deleže. V Krki so dejali, da so v smučarskorekreacijsko središče že vložili približno milijardo tolarjev, čeprav tega iz bilance ni videti, zato dodatnih 46 milijonov tolarjev niso bili pripravljeni plačati. S tem se je začela kalvarija nekaterih podjetnikov, ki so sodelovali pri naložbi v umetno zasneževanje smučišča. Opeharjeni podjetniki Eden od podjetnikov nam je de- jal, da ga je poklical Peter Henčič, takratni direktor smučišča, in mu svetoval, naj kot podjetnik, ki se ukvarja z izdelavo snežnih topov, da ponudbo za zasneževanje. Po dogovoru je podal ponudbo za kompleten sistem zasneževanja v višini 65 milijonov tolarjev, k temu je treba prišteti še davek na dodano vrednost. V ceni je bila zajeta celotna oprema od črpalk, cevi, elektroompreme do cevovoda za zrak, ki bi rabil za morebitno razširitev smučišča z drugačno tehnologijo zasneževanja. Ob ponudbi je zahteval bančno poroštvo za vsa kasnejša obročna plačila, vendar naj bi mu bil Henčič dejal, da bo dobil vse plačano in naj se nikar ne boji. Ko pa je prišlo do del, se je naš sogovornik kot samostojni podjetnik nenadoma znašel v vlogi po-dizvajalca. Glavni izvajalec naložbe je postal črnomaljski Begrad. Njega to sicer ni motilo, ni pa mu bilo povsem jasno, kako bo kot podizvaja- Ali bo v ČrmošnjicaH v prihajajoči smučarski sezoni mogoče smučati, za zdaj ostaja skrivnost. © Demokracija »41/2004 Dolenjsko smučarsko središče z dobro urejenimi smučarskimi in tekaškimi programi ČRMOŠNJICE Slovenija lec prejel bančno poroštvo za plačilo s strani smučarsko rekreacijskega središča. Ker naj bi mu bil Henčič ves čas zatrjeval, naj ga plačilo ne skrbi, je podpisal pogodbo z Begradom za 78 milijonov tolarjev (vključen je davek) in prejel 36 milijonov tolarjev predujma. O bančnem poroštvu nihče ni želel nič slišati, podjetnik je zašel v finančne težave. V prvi zimi mu je uspelo izdelati sistem zasneže-vanja, na Gače je pripeljal dva avtomatska snežna topova, nato je dobavil dva ročna topova kot nadomestilo do takrat, ko bo izdelal naročena avtomatska topova. Konec sezone bi moral prejeti plačilo prvega obroka v višini tretjine dogovorjene vrednosti. A iz vsega tega ni bilo nič, saj naj bi se bila Begrad in naložbenik (Kr- Miloš Kovačič, predsednik uprave Krke, d. d., iz Novega mesta, ki decembra od haja s tega položaja, je smučarsko središče Rog Črmošnjice poslal v stečaj. ka Zdravilišča) dogovorila za brezobrestno preložitev plačil za eno leto. Čeprav podjetnik nikoli ni podpisal dodatka k osnovni pogodbi, pa naj bi se v Begradu še danes obnašali tako, kot da je ta podpisan. Podjetnika je to spravilo na kolena. Dejal nam je, da mu je nekako uspelo financirati tretji avtomatski snežni top, ld ga je tudi odpeljal na smučišče, zadnjega - to je četrtega - pa ni mogel več narediti. V zameno jim je pustil ročni top, kar pomeni, da so smučišče v zadnji smučarski sezoni za-sneževali s štirimi topovi. Ob vsem tem je Begrad opravljeno delo plačeval drugače, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi. Četrti top so kupili pri konkurenci (na račun podjetnika) in zanj plačali 11 milijonov tolarjev. Ta znesek so potem omenjenemu podjetniku odšteli od dogovorjenega zneska pogodbe. Dodajmo, da je podjetnik za en top zahteval 6 milijonov tolarjev, kar je skoraj za pol manj, kot je stal četrti top. Po vsem tem Begrad našemu sogovorniku dolguje približno 30 milijonov tolarjev glavnice, k temu je treba prišteti še zamudne obresti. Naš sogovornik pravi, da se je Begrad letos intenzivno dogovarjal z lastniki. Spomladi naj bi bilo menda dogovorjeno, da bodo družbo na Gačah lastniki doka-pitalizirali, če se upniki odrečejo tretjini terjatev. Upniki naj bi v to privolili, vendar naj bi dogovor na izrecno zahtevo Miloša Kovačiča, predsednika uprave Krke, d. d., propadel. Kovačičeva ihta ali kaj drugega? Če ima Kovačič vsega dovolj, kot pravijo, kaj naj reče šele naš sogovornik? Zaradi neizpolnjenih obveznosti je zašel v finančne težave, poleg tega je moral državi plačevati ustrezne dajatve, četudi mu Begrad računov ni plačal. Ker ni prejel bančnega poroštva, si ni mogel pomagati niti s posojili pri kateri od poslovnih bank. Vse te navedbe smo skušali preveriti na različnih naslovih. Na naše vprašanje nam je odgovoril le Branko Krevs, direktor Zdravilišča Dolenjske toplice. Dejal je, da kot direktor ni pristojen za odgovore na vprašanja glede družbe SRC RČ, zato naj vsa vprašanja naslovimo na Vladi-mirja Petroviča, direktorja družbe Krka Zdravilišča, ki je izključno pristojen za tematiko njihovih vlaganj. Iskali smo tudi Petroviča, vendar se na naše pozive ni odzval. Odgovore smo skušali dobiti tudi pri vodilnih v Begradu Črnomelj, a prav tako niso bili dosegljivi. Celo stečajni upravitelj Martin Drgan, ki vodi stečajni postopek smučarskega središča, konec prejšnjega tedna ni bil dosegljiv na nobeni telefonski številki. Zgodbo bomo vsekakor spremljali še naprej, saj je v njej preveč neznank, da bi jo lahko pustili vnemar. Ne nazadnje je celo slišati, da si nekateri želijo lastninjenja smučarskega središča. S skoraj izvedeno naložbo v zasneže-vanje bi bila pot do lastništva za izbrance zelo donosna stvar. Kratko pa bi potegnili podjetniki, ki so v ta posel vložili veliko svojega denarja. Vida Kocjan resenecen Dvojno označevanje cen naj bi potrošnike hib zamenjavi tolarja z evrom zavarovalo pred dvigom cen. Potem ko je Slovenija pred kratkim vstopila v mehanizem menjalnih tečajev ERM 2 in s tem začela priprave za prevzem evra, so v Banki Slovenije začeli razmišljati o dvojnem označevanju cen. Označevanje naj bi preprečilo, da bi trgovci zamenjavo domače valute z evrom, po nekaterih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku leta 2007, izkoristili za povišanje cen, kar seje denimo po prevzemu evra zgodilo v nekaterih evropskih državah (Italija, Nemčija). Po dozdajš-nji zamisli Banke Slovenije naj bi se dvojno označevanje izvedlo tako, da bi trgovci na cenike poleg cen, zapisanih v slovenskih tolarjih, zapisali še cene v evrih. Slednje bi kupcem omogočilo postopno navajanje na novo valuto, hkrati pa trgovcem preprečilo, da bi ob zamenjavi valute povišali cene. Kdaj naj bi uvedli dvojno označevanje, za zdaj ni znano, slišati pa je, naj bi se vlada o tem dokončno izrekla oktobra, oziroma takoj ko se bo seznanila z odločitvijo koordinacijskega odbora, ki ga je ustanovila posebej za to vprašanje. Poleg tega še vedno ostaja odprto vprašanje, po katerem menjalnem tečaju bi se ob uvedbi dvojnega označevanja tolarji preračunavali v evre. Pri Banki Slovenije naj bi se za zdaj najbolj ogrevali za preračun po srednjem tečaju, medtem ko večji trgovski centri, gostinci in turis- tični delavci temu tako kot dvojnemu označevanju nasprotujejo. Kot pravijo, naj bi bilo dvojno označevanje tehnično neizvedljivo, saj naj bi bilo zaradi nefiksnega tečaja evra (kot je znano, je Slovenija z vstopom v mehanizem menjalnih tečajev ERM 2 sicer določila fiksni srednji tečaj evra, vendar je pri tem dovoljeno 15-odstotno odstopanje) nemogoče vsak dan zamenjati cene na nekaj desettisoč izdelkih. V Banki Slovenije pa takšne trditve zavračajo. Kot pravijo, se bodo morali trgovci, gostinci in turistični delavci (nekateri so se že, tako da so ponekod v večjih turističnih krajih cene označene v tolarjih in evrih) prej ali slej pripraviti na uvedbo evra, zato je bolje, če se nanjo pripravljajo postopoma, ker bo tako prehod manj boleč, prav tako pa zanikajo, da bi bilo treba cene popravljati vsak dan. Srednji tečaj res lahko niha do 15 odstotkov navzgor ali navzdol, vendar naj bi bil razpon dnevno tako majhen, da cen zaradi tega ne bi bilo treba spreminjati vsak dan. Nasprotovanje trgovcev, gostincev in turističnih delavcev je bilo seveda pričakovati, saj je jasno, da pri tem zasledujejo predvsem svoj ekonomski interes, kljub temu pa ta ne bi smel prevladati nad interesom potrošnikov. Dejstvo je namreč, da so v nekaterih državah EU, kjer dvojnega označevanja niso imeli, trgovci zamenjavo valut izkoristili za precejšnje povišanje cen, v državah, kjer so imeli dvojno označevanje, pa se to ni zgodilo. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 globus Schwarzeneggerjev ukrep Kalifornija je bila prva ameriška zvezna država, ki je leta 1998 prepovedala kajenje v gostinskih lokalih, guverner Arnold Schwarzenegger pa je zdaj prepovedal še kajenje v zaporih, kjer kadi približno polovica od 160.000 zapornikov. S prepovedjo uporabe tobačnih izdelkov v državnih kazensko-popravnih zavodih naj bi tako skušali izboljšati zdravstveno stanje zapornikov pa tudi prihraniti nekaj denarja, ki ga država nameni za zdravljenje kroničnih obolenj kot posledice kajenja. Zanimivo pri tem je, da je Schwarzenegger znan kot človek, ki se ne more upreti nile, še več, celo čezmerno razmnožile. Vlada v avstralski zvezni državi Viktorija se je zato odločila za program, s katerim bodo 2000 koal sterilizirali za ro razmnoževati, da so se oblasti odločile za kontracepcijska sredstva. Koale, ki se prehranjujejo z evkaliptuso-vimi listi, so bile močno ogrožene v 80. letih prejšnjega stoletja, toda pobude in akcije za njihovo ohranitev so obrodile sadove. Koale so se ohra- Zadnji dve freski, ki ju je renesančni mojster Michelangelo (1475-1564) naslikal pri 75 letih, bodo temeljito obnovili. Deset let po tistem, ko so strokovnjaki končali enega največjih restavratorskih projektov, obnovo Michelangelovih fresk v Sikstinski kapeli, so pripravljeni na ska, kar pomeni smrt več kot pol milijona žensk na leto, pri tem pa gre za nevidno epidemijo. Najbolj žalostno je, da bi večino teh smrtnih primerov lahko preprečili tudi v najrevnejših državah. Za znatno zmanjšanje primerov smrti ob porodu bi bilo po ocenah WHO nujno potrebnih osem milijonov evrov. Med drugim bi morali izšolati medicinsko osebje ter priskrbeti zdravila in prevozna sredstva. Glavni razlogi za smrt žensk pri porodu so krvavitve in okužbe, prav tako pa tudi zdravstvene ustanove, ki sploh ne obstajajo, so težko dostopne ali pa so zelo slabe kakovosti. V nekaterih državah v raz- kapele v Vatikanu. Obnovitvena dela bodo predvidoma trajala štiri leta. Freski sta dolgi 6,25 metra in široki 6,61 metra, zdaj pa naj bi jima vrnili stari sijaj. Restavracija fresk je del obširnejšega projekta obnove Pavlinske kapele, ki jo je leta 1537 zasnoval arhitekt Antonio da Sangallo po naročilu papeža Pavla III. Pavlinska kapela je z avlo Re-gio povezana s Sikstinsko kapelo. Smrt porodnic Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da v državah v razvoju zaradi težav pri porodu vsako minuto umre najmanj ena žen- restavracije. Vodstvo restavracije namreč ne more prevzeti odgovornosti za tako pripravljeno meso, zato priporoča srednje ali dobro pečeno. Na izjavi morata biti tudi podpisa vodje jedilnice in vodje restavracije. Cena zrezka je 12 funtov. Prstni odtisi Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je začelo uveljavljati nov izziv in obsežen posel pri obnovi fresk v sosednji Pavlinski kapeli -restavracija ogromnih fresk Križanje sv. Petra in Spreobrnitev Savla, ki ju je umetnik med letoma 1545 in 1550 naslikal na obeh V ekskluzivni londonski restavraciji v poslovno-stanovanjski četrti Docklands je nemogoče naročiti "krvavi" zrezek iz mletega mesa, ne da bi gost prej podpisal izjavo, da v primeru zastrupitve s hrano ne bo tožil stralije, ki so pred nekaj meseci svetovali, naj pobijejo 20.000 prikupnih medvedkov, da bi preprečili njihovo čezmerno razmnoževanje, so bili deležni hudega zgražanja. Obnova fresk voju umre kar vsaka šestnajsta porodnica, medtem ko v industrijskih državah le ena od 2.800. Dve tretjini vseh smrtnih primerov se zgodita v dvanajstih državah: Ugandi, Kitajski, Keniji, Angoli, Bangladešu, Afganistanu, Tanzaniji, Etiopiji, DR Kongo, Nigeriji, Pakistanu in Indiji. Nezdravo Privlačen princ Po ocenah gledalcev britan ske televizije je 22-letni princ William, starejši sin pokojne valižanske princese Diane, najprivlačnejši Britanec. Drugi v vrsti za britanski prestol je za seboj pustil 31 -letnega igralca Juda Lawa, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil 25-letni igralec ragbija Jonny Wilkinson. Za znano osebnost leta je bil razglašen Simon Cowell, ki je med drugim kot član žirije v ZDA sodeloval v tekmovanju bodočih glasbenih zvezd. Za najprivlač-nejšo Britanko so gledalci;iz-MEgfci, brali nekdanjo pevko najst- jt / niške skupine S-Club 7 26- h letno Rachel Stevens. dobri cigari. Za to razvado si je zunaj svoje pisarne, v kateri je kajenje seveda prepovedano, postavil celo velik šotor, kjer naj bi opravljal večino svojih uradnih poslov. S kontracepcijo nad koale Avstralska koala, nekoč ogrožena živalska vrsta, se je začela tako hit- obdobje šestih let. Akcija bo potekala v narodnem parku Mount Eccles. Kot poudarjajo strokovnjaki, je treba razmnoževanje koal nadzorovati, sicer bi zaradi njihove izredne požrešnosti lahko prišlo do porušenja naravnega ravnovesja. To bi lahko vrsto znova ogrozilo, morda bi pripeljalo celo do njenega izumrtja, je pojasnil minister za okolje John Thwaites. Zato so se odločili za kontracepcijo, ki je po mnenju strokovnjakov prijaznejši način preprečevanja razmnoževanja kot pobijanje, ki so ga predlagali nekateri. Znanstveniki iz Južne Av- velikih stenah Pavlinske © Demokracija « 41/2004 globus sodeloval pri izdelavi rakete SpaceS-hipOne, ki ji je junija uspel prvi zasebni polet v vesolje. 54-letni Bran-son, kije znan kot velik ljubitelj aero-navtike, je pojasnil, da želijo v prihodnjih letih ustvariti čim več astronavtov. Po njegovih besedah želijo tako tudi uresničiti sanje, da bi z višine občudovali lepote Zemlje in zvezde v vsej njihovi veličastnosti. določila varnost- nega programa US-VISU, ki predvideva jemanje prstnih odtisov in digitalno fotografiranje na vstopnih točkah v ZDA za državljane 27 držav. Med njimi je Slovenija. Jemanje prstnih odtisov poteka digitalno, prav tako fotografiranje, računalnik pa nato hitro preveri, ali je imetnik potnega lista ista oseba in ali ni na seznamu oseb, ki jim je prepovedan vstop. Najnovejši ukrep bo vplival na okrog 13 milijonov oseb iz držav VWP, ki vsako leto obiščejo ZDA. Postopek ob vstopu v ZDA bo v primerjavi s tistim, ki je bil v veljavi prej, 15 sekund daljši, zato ne pričaku-jejo večjega razburjenja. Program se izvaja na 115 mednarodnih letališčih in v 14 večjih pristaniščih v ZDA ter na mejnih prehodih s Kanado in Mehiko. Bogastvo brez meja Britanski milijarder Richard Bran-son se bo lotil še enega podviga. V prihodnjih letih namerava njegova letalska družba Virgin ponuditi prve komercialne polete v vesolje. Pri uresničevanju načrtov bo sodeloval z ameriškim podjetjem Mojave Aerospace Ventures (MAV). Vrednost pogodbe znaša 20,6 milijona evrov, MAV pa bo pri izdelavi plovil uporabil tehnologijo Burta Rutana, ki je Poplava tajfunov Jug Japonske je letos zajel že osmi tajfun. Zadnjega z imenom Me-ari so spremljali močno deževje in si- loviti sunki vetra, zato so ga poimenovali kar tropski vihar. V tajfunu, kjer so sunki vetra dosegali tudi do 108 kilometrov na uro, je bilo ranjenih več deset ljudi, več oseb pa pogrešajo. Narasle vode in veter so poškodovali več hiš, podrli električne drogove in na nekaterih krajih poplavili ceste. Na tisoče ljudi je moralo iz previdnosti zapustiti domove. Princesa oživela Soproga japonskega prestolonaslednika Naruhi-ta, princesa Masako, se je končno spet pojavila v javnosti, potem ko se je več mesecev bojevala s hudo depresijo in težavami v pri-laganju. Masako se je v spremstvu soproga 44-let-nega Naruhita in hčerke Aiko pojavila na železniški postaji v mestu Nasu, kakih 150 kilometrov severno od Tokia, kjer ima cesarska družina eno od svojih rezidenc. 40-letno princeso, ki naj bi v Nasuu nadaljevala svoje okrevanje, je ob prihodu pozdravila množica ljudi. Ljudje so ji mahali v pozdrav in jo pozdravljali z besedami Dob- rodošla nazaj. Masako so morali decembra lani sprejeti v bolnišnico, princesa je odpovedala vse svoje uradne obveznosti, januarja pa je sporočila, da že dlje časa trpi zaradi psihične in fizične izčrpanosti. Masako se je že od samega začetka znašla pod velikim pritiskom zaradi zahtev po rojstvu sina. Pritiski so se še dodatno stopnjevali zaradi govoric o morebitni ločitvi, če Japonski ne bo dala prestolonaslednika. Po spontanem splavu leta 1999 je par decembra leta 2001 dobil prvega otroka, in sicer deklico, princesko Aiko, vendar pa japonska zakonodaja ženskam ne dovoljuje sesti na prestol. Belgijski princ Belgijski princ Amadeo, ki je vnuk kralja Alberta II., zna bolje streljati in korakati kot večina nabornikov v državi, svoje vojaško izobraževanje v belgijskem mestu El-senborn pa bo osemnajsdetnik čez pet tednov končal z odlikovanjem. Poveljnik Kurt Himpens je dejal, da je bil pravi as, in to predvsem zaradi svoje neverjetne telesne pripravljenosti. Kmalu pa bo moral princ dokazati tudi svojo umsko pripravljenost. Po končanem usposabljanju bo namreč za leto dni sedel v šolske ldopi na kraljevi vojaški šoli, kjer bo študiral družbene in vojaške vede. Prekrit z lastovkami Številni prebivalci Singapuija nosijo dežnike in čepice, okenske police pa prekrivajo z mrežami, da bi se tako zavarovali pred iztrebki več tisoč lastovk, ki se selijo preko Singapuija. Tri mesece na leto lastovke iz Kitajske in Sibirije gnezdijo na drevesih v Singapuiju ter z iztrebki in neprestanim glasnim petjem spravljajo ob živce tamkajšnje prebivalce. Uprava narodnih parkov je pojasnila, da obrezovanje ali sečnja dreves ne bi pomagala pri reševanju problema, saj bi lastovke gnezdile še bliže domov. Prebivalci pa so se znašli po svoje, od čiščenja oken večkrat na dan do uporabe reflektorjev in glasnih zvokov za odganjanje ptic. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 © THE VVASHINTON POST Manj znan Paolo Coelho je po vsem svetu znan pisatelj, ki pa se mu ni posrečilo prodreti na ameriški trg, kjer je skoraj neznan. Po podatkih založbe Publishing Trends se je njegov zadnji roman Enajst minut na vrhu spiska uspešnic zadrževal dlje kot drugi romani, vključno s knjigami o Harryju Potterju. Prevedli so ga v 39 jezikov v 50 državah. V Ameriki pa je stvar povsem drugačna: Coel-hov roman Enajst minut, ki je spomladi izšel pri založbi Harper Collins, se ni prebil med uspešnice. Toda Coelho je človek, ki zna živeti v sozvočju z nepojasnjenim. Dejal je, da je vedno mogoče pojasniti samo neuspeh, medtem ko uspeh vedno ostaja nepojasnjen. Morda pa je njegov uspeh v drugih delih sveta povezan s tem, da piše o ključnih trenutkih našega življenja in je v njegovih knjigah nekaj, kar pomaga najti harmonijo v življenjskih preizkušnjah. Njegove knjige izvirajo iz njegove neobičajne biografije. Rodil se je v družini inženirja in gospodinje leta 1947. Že v zgodnjih letih je dobil šolsko literarno nagrado. THE GUARDIAN Ne bo objavljena Pred nedavnim odkrita kratka zgodba Ernesta Hemingwaya, ki se je leta 1961 telesno in duševno izmučen ustrelil, ker ni mogel več vzdrževati svoje podobe, priča, da se je njegov imidž supermača vsaj deloma začel z opisovanjem grobe scene španske bikoborske arene. Zgodba je dolga pet strani in nosi naslov Moje življenje v areni za bi-koborbe z Donaldom Ogdenom Stewartom. Predstavljena je bila pred kratkim v dražbeni hiši Christie v New Yorku, kjer bo prodana za najmanj 18.000 dolarjev. Klub temu ne moremo pričakovati, da bo objavljena, ker tudi zanjo velja prepoved njegovih naslednikov. Slavni pisatelj je to zgodbo napisal leta 1924, ko mu je bilo 25 let. Potem je sledil plaz del, s katerimi se je uveljavil, tudi zbirka V našem času in Moški brez žensk ter mnogi romani. Omenjena neobjavljena kratka zgodba je po besedah pisateljevega biografa lahkotna in smešna ter kaže, kakor bi se avtor hotel sprostiti ob pripravljanju zbirke V našem času. THE NEW YORK TIMES Dodatni zaslužek Če se bo na oddaljenih koncih sveta nenadoma pojavilo več visokih in svetlolasih otrok in če bodo zrasli v neizmerno dobre kolesarje ali pa bodo z lahkoto govorili tri jezike, je razlago za to treba iskati v danskem mestu Arhus na tamkajšnji univerzi. Študentje tega mirnega obmorskega mesta so se, kakor kaže, odločili, da bodo poselili svet. Vsak dan se skupaj s študenti iz Kobenhavna napotijo v največjo banko sperme na svetu Cryos International, kjer po preverjanju njihovega zdravja in plodnosti anonimno darujejo svoje spolne celice. Tam jih zamrznejo in jih razpošljejo v 40 držav sveta: v Španijo, Paragvaj, Kenijo, Hongkong in New York, ker je banka celic lansko leto odprla predstavništvo, da bi zadovoljila potrebe izseljencev iz držav severne Evrope. Pri vsem tem ne gre za to, da bi bili takšni otroci nadljudje, pač pa predvsem za to, da bi bili svojim nadomestnim staršem podobni. V zadnjem času imajo takšni otroci tudi pravico izvedeti, kdo so njihovi biološki očetje. LA STAMPA Sredozemska dieta Vsi prebivalci starega in novega sveta bodo morali jesti enako hrano; kakovostno in ob upoštevanju vseh higienskih norm. Tako je bistvo sporočila s konference o prehrani, ki je potekala v Palermu. Na njej so nastopili tudi strokovnjaki iz vzhodnih držav, ki so se pred nedavnim pridružile Evropski uniji, kot so Estonija, Slovaška, Latvija in Poljska. Sodelovali so tudi strokovnjaki iz Romunije. Govorili so o evropskih prehranjevalnih navadah in kuhinji. Vzhodnoevropska agrarna območja se po tem močno razlikujejo od podobnih območij v Italiji, še posebej na Siciliji. Odločili so se za večje sodelovanje med agronomskimi inštituti in fakultetami teh držav. Sprejeli so tudi odločitev glede triletnega projekta In-terreg IIIC, ki bo omogočil sodelovanje na področju predelave hrane, zdrave za uporabnike. Italija bo torej prevzela vlogo neke vrste svetovalke za živilsko industrijo v vzhodnoevropskih državah. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. "i aročilnica l&jjij - \\m mi/gMl - jjrvj mus ijr^jjjiuij'] Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana ] Demokracija I i ! ime in oriimek: pošiljati začnite dne: | datum rojstva: datum: ; ulica: podpis naročnika: i kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ da □ne ' Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosin cena; 550 SIT 10, da označite status, ki ga imate; □upokojenec □Invalid □brezposeln □ študent ali dijak O Demokracija • 42/2004 Piranski zaliv: spori glede razmejitve na morju niso tako redek pojav. Uečni mejni spori V svetu so mejni spori med državami zelo pogost pojav. Izjema niso niti evropske države, res pa je, da se njihovi mejni spori po drugi svetovni vojni praviloma ne rešujejo več nasilno, zato so večinoma precej neopazni. Še največ nerešenih mejnih sporov je na zunanjih mejah držav članic Evropske zveze pa tudi kandidatk za članstvo v bližnji prihodnosti. Nerešena ostajajo tudi nekatera razmejitvena vprašanja med samimi članicami EZ. Med članicami EZ so brez ozemeljskih sporov s kakšno drugo državo Belgija, Češka, Luksemburg, Nemčija, Madžarska, Italija, Malta, Nizozemska in Švedska. Skoraj dve tretjini članic pa se s takimi težavami srečujeta, čeprav so večinoma drobne in niso resna ovira za popolnoma normalne odnose z drugimi državami. Številni, ne pa usodni spori Značilen primer so spori glede razmejitev na moiju, v katere je vpletena Danska. Med Islandijo in Ferskimi otoki (oziroma Dansko) obstaja tako spor glede ribiških pravic znotraj območij, ki segajo do 200 navtičnih milj od otoških obal. Onkraj tega 200 milj širokega pasu Ferskih otokov pa imajo Danci podoben ribiški spor še z Irsko in Veliko Britanijo. Poleg tega se Dancem še ni uspelo dogovoriti s Kanadčani glede suverenosti nad otokom Hans, ki leži v Ken-nedyjevem prelivu poleg Grenlandije. Temu se pridružuje še problem samih Ferskih otokov, ki imajo lastno voljeno oblast, Danski pa prepuščajo zunanje zadeve in obrambo. Prebivalci otočja namreč niso več prepričani, ali si še želijo pokroviteljstva Danske, ki jih nase priklepa predvsem z obilno finančno pomočjo, ki jo daje tem revnejšim otokom. Med mejne spore med članicami EZ spada tudi znani problem Gibraltarja. Medtem ko si njegovi prebivalci ne želijo ničesar drugega kot britanske oblasti, si ga zase želi Španija. Kot kompromisna rešitev, ki bi bila glede na zelo dobre odnose med državama teoretično mogoča, bi bila deljena britansko-španska suverenost, kar pa prebivalci Gibraltarja prav tako zavračajo. Kljub svoji sredozemski legi se namreč imajo za Britance. Problem za zdaj rešujejo tako, da ohranjajo obstoječe stanje. Na Pirenejskem polotoku ima manjši spor s Španijo tudi njena soseda Portugalska, ki zase zahteva območje okrog mesteca Olivenzo, ki ga sicer upravlja Španija. Bistveno več ozemeljskih sporov pa je med članicami EZ na eni strani in ne-članicami na drugi. Španija, ki sicer odločno zagovarja "dekolonizacijo", ko gre za Gibraltar, se pod nobenim pogojem ni pripravljena odreči svojim enklavam v Maroku: mest Ceuta in Melilla. V ozemeljskem sporu glede manjših otokov ob maroških obali se je odločila celo za pravo malo vojaško invazijo na nenaseljeni Peteršiljev otok, da si ga ne bi prilastil Maroko. Na robu vojaškega spopada Verjetno najizrazitejši spor na evropskih mejah je tisti med Grčijo in Turčijo. Čeprav se tudi Turčija poteguje za članstvo v EZ, obe državi l # -»v::. 4 ''.T v* Spori glede ribiških pravic so značilni tudi za več držav severozahodne Evrope. Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 Q ^ -i - . ¡/^ . ____Mfummvm Državljani Ferskih otokov niso več prepri- Gibraltar: britansko enklavo ob vratih čani, ali si želijo danskega pokroviteljstva, v Sredozemlje si znova želi Španija. Večina otokov v Egejskem morju je grška - je torej grško tudi morje? Mejni spori med Turčijo in Grčijo so nekajkrat skoraj pripeljali do vojne. t s v rmPMf»!"'» nf pa sta že več desetletij članici istega vojaškega zavezništva, se je spor v nekaterih trenutkih celo zelo približal vojaškemu spopadu. Po koncu druge svetovne vojne je velika večina otokov v Egejskem morju s pariško pogodbo pripadla Grčiji. Posledica tega je bila, da več grških otokov leži v neposredni bližini turške obale. Grčija je ob tem razglasila pravico do raziskovanja in izkoriščanja naravnih bogastev na območju, ki obdaja njene otoke, v do 200 milj širokem morskem pasu. Kjer se ta pas prekriva s turškimi ozemeljskimi vodami, pa naj bi se po grškem mnenju uporabljala razmejitev po sredinski liniji glede na turške obale in obale grških otokov. Posledica bi bila, da bi bilo skoraj 97 odstotkov celotnega Egejskega morja zunaj turških ozemeljskih vod pod grškim nadzorom. Grčija je to svojo pravico utemeljevala na ženevski konvenciji iz leta 1958 in kasneje še na konvenciji o pomorskem pravu iz leta 1982. Turčija ni pristopila k nobeni od teh dveh konvencij. Za Turčijo je bila grška različica vedno nesprejemljiva. Se posebno pa potem, ko je Grčija leta 1973 odkrila nafto ob severnoegejskem otoku Thasos. Medtem ko je treba po mnenju Grčije njene otoke obravnavati kot normalen sestavni del njenega ozemlja in glede na to določiti morsko mejo, bi Turki kot izhodišče za določitev morske meje uporabili grško in turško celinsko obalo. To bi pomenilo, da bi morska meja ne glede na grške otoke potekala nekje po sredini Egejskega morja, posameznim grškim otokom na drugi strani meje pa bi pripadle le minimalne ozemeljske vode neposredno ob njihovih obalah. Medtem ko se Grčija sklicuje na čim bolj neposredno uporabo pravnih predpisov, Turčija opozarja na "posebne okoliščine" in zahteva politični dogovor. Ker je že mnenje o načinu reševanja spora (pravno za Grke in politično za Turke) tako različno, ostaja spor še danes nerešen. Grčija je zahtevala posredovanje mednarodnega sodišča in celo varnostnega sveta Združenih narodov, Turčija je to zavračala in vztrajala pri dvostranskem dogovarjanju. Problema ni rešila niti tretja konferenca ZN o pomorskem pravu. Zato pa so posamične zaostritve skoraj pripeljale do vojne. Ko je Grčija leta 1987 načrtovala nadaljnje iskanje nafte v vodah poleg otoka Thasos, se je Turčija ostro uprla in se pri tem sklicevala na bernski sporazum iz leta 1976, ki zahteva moratorij na razis- kovanje in izkoriščanje naravnih bogastev na območju, ki je predmet spora. Grčija je nasprotno menila, da je bernski sporazum zaradi preteklih dogodkov izničen. Se leta 1996 sta obe državi v sporne vode pošiljali vojaške ladje in se približali možnosti vojne. Rešitvi nista državi nič bliže niti danes, vojaških zaostritev pa v zadnjem času ni bilo več. Kolonialna ozemlja Z grško-turškim sporom je povezan tudi problem Cipra, ki od turške zasedbe severnega dela otoka do danes ostaja razdeljen; najprej ker je za združitev manjkalo volje na turški strani, danes pa predvsem zato, ker je želje po združitvi premalo med prebivalci grškega dela otoka. Število mejnih sporov je še večje, ko upoštevamo še neevropska (kolonialna) ozemlja evropskih držav. Najdaljši seznam takih sporov imata Francija in Velika Britanija. Norveška ima tako kot tudi Francija in Velika Britanija ozemeljske zahteve na Antarktiki. Leta 1982 se je Velika Britanija celo zapletla v neposreden vojaški spopad za Argentino, ko je ta zasedla Falldandske otoke. V vojni poražena Argentina se otokom niti danes ni odrekla, zavezala pa se je, da v sporu ne bo več uporabila sile. Neprijeten sosed Kar zadeva urejanje mejnih vprašanj, je precej neprijeten sosed tudi Rusija. Skoraj vse stare in nove članice EZ, ki mejijo nanjo, imajo namreč z njo kakšen nerešen mejni problem. Norveška se z Rusijo ne more dogovoriti o morski meji v Barent-sovem morju. Po razpadu Sovjetske zveze je v devetdesetih letih znova oživel problem dela Karelije, prej finskega ozemlja, ki je po pariški pogodbi iz leta 1947 pripadlo Sovjetski zvezi. Vendar Finska pri zahtevi po vrnitvi tega ozemlja ni vztrajala, da si ne bi poslabšala odnosov z Rusijo, zato se je problem praktično umaknil z diplomatskega dnevnega reda in ostal le še predmet razprav v delu finske civilne družbe. Ne popolnoma urejena so ostala vprašanja meje z Rusijo tudi za dve novi baltski članici EZ Estonijo in Latvijo. Medtem ko je ruska duma sporazum o meji na kopnem in na morju ratificirala šele leta 2003, ostajata sporazuma Rusije z Estonijo in Latvijo neratificirana. Estoniji na primer ni pomagalo niti precejšnje popuščanje v odnosu do večje sosede. Z Rusijo se je začela o meji pogajati leta 1992, pri čemer je v začetku vztrajala pri meji, določeni z mirovno pogodbo iz Tartuja iz leta 1920, ki je takrat samostojno Ozemeljske zahteve Francije, Velike Brita- Prizor iz falklandske vojne leta 1982: Velika Britanija nije in Norveške segajo vse do Antarktike, je svoja neevropska ozemlja ubranila z vojaško silo. Razmejitveno območje med turškim in grškim delom Cipra pod nad zorom ZN, verjetno največje nerešeno ozemeljsko vprašanje v EZ O Demokracija • 42/2004 tujina Estonijo razmejila od Sovjetske zveze. Toda Rusija je to zavračala in zagovarjala mejo, ki se je vzpostavila kasneje, ko je bila Estonija že priključena Sovjetski zvezi in so sovjetske oblasti samovoljno zmanjšale njeno ozemlje za dobrih 2.300 kvadratnih kilometrov. Razlika nikakor ni zanemarljiva, saj predstavlja približno pet odstotkov celotnega estonskega ozemlja. Kljub temu je Estonija, ki je morala pred vstopom v evropske integracije rešiti največje mejne spore, kas- didatko za vstop v EZ Romunijo na eni strani in Ukrajino na drugi. Del njune meje je "naraven" in poteka po Donavi. Toda ko se rečni tok pred izlivom v Črno morje razdeli, postane meja nejasna. Medtem ko je bil sporazum o kopenski meji dosežen, so nerešene morske meje. Predmet spora je ukrajinski Serpent - za Ukrajince otok, za Romune samo "skala". Če gre za otok, mu pripadajo ozemeljske vode, kar pomeni, da njegova okolica pripada Ukrajini. Če ni vaške so na več mestih nejasne. Poleg mejnega spora s Slovenijo ima podobne spore tudi z Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Čmo goro. Na hrvaš-ko-bosenski meji je nejasen status dela reke Une in vasi pod Plješivico. Šele leta 2002 je hrvaški začasni sporazum s Srbijo in Čmo goro omogočil vsaj umik Združenih narodov s Prevlake, čeprav ozemeljska vprašanja na tem območju ostajajo nerešena. Mejni spori so v Evropi torej pogostejši, kot se zdi na prvi pogled. la biti natančno določena. Do končne določitve meje je bilo potrebnega precej dogovaijanja, ki se je zavleklo kar skozi 120 let. Formalna pogodba omeji jebila podpisana šele leta 1908, kasnejši sporazum iz leta 1925 pa je opredelil še eno zanimivo posebnost: meja mora bid na vseh mestih jasno označena in popolnoma razvidna. Na meji lahko tako danes najdemo približno 9.000 kamnitih, betonskih ali jeklenih mejnikov, kjer meja poteka po vodi, pa njihovo vlogo prevzema- Rusija se je tudi za Estonijo izkazala kot precej te- Pričakovanje bogatih zalog nafte Mestece Campione dltalia, ma- V Severni Ameriki je dobro označena meja po-žavna soseda, kadar gre za urejanje mejnih vprašanj, je značilen vzrok mejnih sporov. lo italijansko in malo švicarsko memben pogoj za dobre odnose med državama. neje popustila Odstopila je od pogodbe iz Tartuja, ko je dobila zagotovilo, da to ne bo ogrozilo načela kontinuitete njene državnosti iz časov pred sovjetsko okupacijo. Končno je bil z Rusijo dogovorjen "tehnični sporazum" o meji, vendar ruska duma pogodbe še do danes ni ratificirala. Usodna nafta Tudi med novimi članicami se lahko pojavi kakšen mejni problem. Primer sta Latvija in Litva. Čeprav je bila pogodba o morski meji med državama dogovorjena leta 1998, je lat-vijski parlament ni želel ratificirati. Glavni razlog je v nejasnostih glede pravic do izkoriščanja zalog nafte. Problem nafte je otežil tudi reševanje mejnih vprašanj med kan- otok, Ukrajina zanj ne more zahtevati ozemeljskih vod. Romunija trdi, da "otok" nima niti lastnih vodnih virov, ne omogoča bivanja iz lastnih naravnih virov in zato ne more biti pravi otok. Ukrajina poskuša to zavrniti tako, daje na "otoku" že postavila poštni urad, postajo prve pomoči, ure- Čeprav je za Slovenijo to kaj slaba tolažba, nam vsaj kaže, da je tudi s takimi spori mogoče živeti in z nekaj politične modrosti celo ohranjati dobre odnose med državami. Jasne meje, dobro prijateljstvo? Evropa je znana po ozemeljskih dila telefonsko omrežje in internetno sporih, ki so se v njeni preteklosti po-povezavo. V ozadju spora so vseka- gosto reševali s silo. V nasprotju z ev-kor naravna bogastva. V Črnem ropskimi nista bili državi Severne morju naj bi se skrivalo kakšnih 10 Amerike Kanada in ZDA še nikoli v milijonov ton visoko kvalitetne naf- medsebojni vojni. Vendar to ne pote in še več zemeljskega plina. Spor meni, da nista imeli mejnih sporov, naj bi reševalo mednarodno sodišče. Najizrazitejši je bil povezan z mejo med Kanado in današnjo ameriško zvezno državo Aljasko. Ko so ZDA odkupile Aljasko od Rusije, je meja med Aljasko in takrat še britansko kolonijo Kanado v velikem delu potekala po neraziskanem ali slabo raziskanem ozemlju, zato tudi ni mog- 107.5 MHz Težje in lažje rešitve Kjer mejna delitev ne zadeva tako odločilnih vprašanj, kot so neposreden izhod na odprto morje ali pomembna naravna bogastva, je ver-RADIO jetnost za hitrejšo rešitev spora večja. Del bolgarsko-romunske meje, ki je bila sicer določena že leta 1920 na podlagi toka Donave, je postal zaradi sprememb v toku reke nejasen. Problem ureja skupna bolgarsko-romunska komisija za mejo. Leta 2003 je na jo osvetljene boje. Za Kanado in ZDA je čim razvidnejša meja pomembno poroštvo za prijateljske odnose. Italijani in Švicarji so po drugi strani razmišljali nekoliko drugače. Značilen primer je mestece Campione d'Italia. Ta italijanska enklava sredi Švice, ki je kakšnih 30 kilometrov oddaljena od siceršnje italijanske meje, ni niti prava Italija niti prava Švica, ampak je mešanica obeh. Zaradi posebnega statusa je posebno privlačna za premožnejše ljudi, saj velja za davčni paradiž. Formalno je mestece italijansko, vendar uporablja švicarsko pošto, švicarske telefonske številke in švicarske banke, otroci pa hodijo v švicarske šole. Meja z Italijo ni niti označena, niti zastražena. Bo morda to smiselna perspektiva za nacionalne meje v združeni Evropi? Gjyle Vishaj U NI VOX RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL INTER MARKETING podlagi dogovora prišlo tudi www.rumenestrani.com di meje naše južne sosede Hr- Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 © >y intervju Živi v Clevelandu . Je doktor znanosti. Do nedavnega je predaval sociologijo in antropologijo na Kent State University. Vodi Slovenski raziskovalni center v Clevelandu. Ukvarja se s slovenskim izseljenstvom in dediščino in v 50 letih sistematičnega zbiranja je ustvaril najbogatejše arhive o slovenskem prispevku svetu. Že leta 1970 so ga vpisali v Narodni register znamenitih Američanov. Kot prvi ameriški Slovenec je bil leta 1979 sprejet v Slovensko teološko akademijo v Rimu, leta 1984 pa je postal član elitne Newyorške akademije znanosti. mojem naročju umrlo več jetičnih rojakov, med njimi Oskar Juvan iz Ljubnega v Savinjski dolini, ki je bil, kot sem pozneje med raziskovanji slovenskih uspehov ugotovil, daljni sorodnik znamenitega olimpijskega drsalca Erica Heidna. Ste tam prišli do dokončne odločitve, da odidete v ZDA? Tam sem spoznal, da z vrnitvijo v Slovenijo ne bo nič. Prej smo bili vsi prepričani, da se bo vsak čas spremenilo stanje v Jugoslaviji in da bodo zavezniki posredovali, da bodo v Jugoslaviji izvedene svobodne volitve. Tako bomo morda tisti, ki smo bili v angleških pomožnih četah, celo pomagali pri njihovi izvedbi (nadzorstvu). Kot vemo, je šlo vse po rdeče začrtani strategiji. Ker sem že od dijaških let dalje nameraval študirati tudi v tujini, sem februarja 1950 izkoristil priložnost in začasno emigriral v Ameriko. Kot pri toliko izseljencih se je nameravana začasnost spremenila v stalnost. Kot ste že prej omenili, ste v ZDA ob tovarniškem delu takoj začeli študirati in se kar hitro prebili do položaja univerzitetnega profesorja. Ne bi rekel, da se je to zgodilo hitro. Vmes je bilo tovarniško delo, nočno delo v bolnišnicah in nazadnje še na položaju socialnega psihiatričnega delavca in ob vsem tem delu zahteven študij na več področjih. Pri vsem sem začel na svoje stroške izdajati razmnoženi list Akademik za slovenske študente v Ameriki, zatem pa še Slovenski visokošolski zbornik. Pri njem so kot souredniki sodelovali dr. Mitja Bregant in dr. Lojze Bratuž iz Gorice in Branko Pistiv-šek iz Miinchna. To je, upam, nekoliko pripomoglo k povezovanju slovenskih študentov v izpuščali, jih "nadomestili" z ilovico ali polagali četku sem upal, da se bom lahko v zavezniških Ameriki in delno drugod. Takrat (v 50. letih) Delo v našem centru sloni Gospod Gobec, leta 1926 ste se rodili v celjski bolnišnici. Lahko na kratko razložite, kako vas je življenjska pot zanesla v Združene države Amerike, kjer živite že več kot petdeset let? Najprej sem mislil, da bom šel v Združene države samo študirat in se bom čez nekaj let vrnil v Slovenijo. In tako sem februarja 1950 šel na Univerzo sv. Bonaventure v državi New York in začel študirati filozofijo in sociologijo; potem sem šel v Cleveland, kjer sem študiral na Univerzi Johna Cerolla. Iz Clevelanda sem se napotil v Saint Louis, kjer imajo velik del vatikanske knjižnice na mikrofilmu, da bi končal študij filozofije, hkrati pa sem študiral še sociologijo in socialno psihologijo. V Saint Louisu na Univerzi Washington sem opravil magisterij iz sociologije in antropologije. Potem sem se podal v Columbus na Državno univerzo Ohio, kjer sem v začetku leta 1962 doktoriral iz sociologije in socialne antropologije. Leta 1944 so vas nasilno mobilizirali v nemško vojsko. Jeseni 1943 so me odpeljali v delovno taborišče Zurndorf. Tam sem pridobil nekaj zavednih rojakov, da smo skupaj sabotirali delo na letališki stezi Parndorf. Med polaganjem drenaž-nih cevi smo, kadar se je stražar oddaljil, cevi dobil tri zaupne slovenske prijatelje, med njimi Edija Krašovca (iz Žalca), s katerimi vžigalnikov nismo zavijali v mine, ampak smo jih vedno zakopali v pesek. Tako smo zagotovili varne prehode in o tem sem obvestil šoferja Emila, ki je bil sicer zaposlen pri Nemcih, vendar je bil povezan s francoskimi partizani. Pomembna so bila tudi tako imenovana slepa minska polja, v katerih sploh ni bilo min. Ker sem tam delal, sem vedel, katera minska polja so samo navidezna. Tudi o tem sem obveščal Emila in s tem francosko podzemlje. Slednji so potem zlahka napadli takšne nezavarovane topniške in druge nemške postojanke, prek nas in Emila pa so dobili tudi vsakodnevna vojaška razpoznavna gesla. Po zavezniškem izkrcanju mi je uspelo zbe-žati iz nemške vojske najprej k partizanom, nato pa sem se prijavil k zaveznikom in se z nekaj tisoč slovenskimi rojaki znašel v ujetništvu v Italiji. Nato sem vstopil v angleško vojsko, kjer sem s činom kaplarja delal kot natakar, tolmač in prevajalec za višje britanske štabne oficirje. Na podlagi tega, kar ste povedali o svojem delovanju med vojno, bi se po končani vojni verjetno lahko vrnili v Slovenijo. V vsakem primeru bi se lahko vrnil, a v za- na idealizmu Pogovor z dr. Edijem Gobcem postrani in svoj "zločin" hitro prekrili z gramozom. Voda tako ni odtekala, kar so Nemci odkrili šele pozneje, ko je bila betonska letalska steza za lovska letala že na več mestih resno poškodovana. Februarja 1944 so me nasilno mobilizirali v nemško vojsko in poslali na urjenje v Coburg, nato pa v južno Francijo, kjer sem bil med drugim zadolžen za polaganje min. Tam sem pri- četah še bojeval proti Nemcem, zato sem vstopil v jugoslovansko kraljevo vojsko, iz nje pa v angleško. A vojna se je medtem končala. Ko so se Angleži vrnili domov, so nas premestili v begunska taborišča. V Italiji sem tako dokončal gimnazijo in postal vodja emigracijske pisarne v begunskem taborišču Tram, nato pa še administrator v dveh begunskih bolnišnicah. Tam je v sem napisal tudi narodnoobrambno knjižico Smrt ali življenje v upanju, da bi spodbudila ustanovitev močne organizacije, ki bi sistematično reševala slovenstvo, kjer koli bi bilo v danem trenutku v največji nevarnosti. Predlagal pa sem še ustanovitev krajevnih slovenskih kulturnih parlamentov, ki bi se med sabo povezovali in bogatili vseslovensko kulturno občestvo. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 © intervju Ali drži, da ste kmalu potem, ko ste prišli v ZDA, začeli kot študent in zidarski strežnik raziskovati slovenske uspehe v Ameriki in po svetu? Menda vas je k temu vzpodbudilo zbadanje ljudi, s katerimi ste delali, ki so vas neprestano pozivali, da jim pokažete enega samega izjemno uspešnega Slovenca - slavnega izumitelja, arhitekta, generala itd. Drži. Poleti 1951 mi je prijatelj Edi Krašovec, ki je z menoj izvajal sabotaže med vojno, poslal štirideset dolarjev, saj sem sam dotlej dobival samo pet dolarjev žepnine na teden. In tako sem se iz New Yorka napotil v Cleveland, da bi bil lahko med Slovenci. Tam sem najprej delal kot strežnik pri zidarjih in bil kot "novopečenec" neprestano deležen zmerjanja in zbadanja, kako smo Slovenci sterilni in neznani. "Le enega imenuj, ki je res dosegel nekaj izjemnega!" Takoj sem omenil misijonarja in škofa Barago, ki je bil tudi odličen lingvist (njegov indijanski slovar je še danes v rabi kot najboljši), a so se mi le smejali, češ da je povsem neznan. Kaj pa takratni guverner države Ohio Frank J. Lausche, ki je rad omenjal svoje slovenske starše? "On je rojen v Ameriki," so kričali. Tako sem po trdem delu začel ob večerih zahajati v knjižnice. Skušal sem najti kakšne prepričljive podatke o uspešnih Slovencih, vendar nisem našel domala ničesar. Zasledil pa sem knjige, kot je Duncanovo Immigration andAsimilation, kjer je pisalo, da Slovenci sploh nimamo svojega knjižnega jezika, da moramo študirati v tujih jezikih in da je 86 odstotkov Slovencev nepismenih. Pri tem mi je zavrela kri in sem pisal založbi, da to ne drži. Založnik mi je odgovoril, da ne more pomagati in da bodo podatke spremenili, če bodo knjigo kdaj ponatisnili. Vse take in podobne izkušnje so me vzpodbudile, da sem začel takoj sistematično raziskovati slovenske uspehe v Ameriki in po vsem svetu. Imel sem ničkoliko pogovorov, pregledoval sezname znastvenikov, indus-trialcev itd. in pisal ljudem s slovensko zvenečimi priimki, ali so slovenskega rodu, in jih v tem primeru prosil za podatke in slike. Prenekateri konec tedna sem natipkal od 20 do 40 ali več pisem pa vedno prosil še za naslove, napotke, časopisne izrezke in kopije. Pregledoval sem tujo literaturo, in če sem tu in tam le našel kak dober citat o Sloveniji, sem ga objavil pod naslovom "This is Slovenia" najprej v Akademiku in listu Slovenska država, pozneje pa še v knjigi This Is Slovenia, ki so jo leta 1958 izdali v Torontu, Kanada. Čeprav je bilo zaradi bližajoče se 40. obletnice osvoboditve izpod Avstrije, službe, študija in drugega dela vedno premalo časa za pisanje osrednjega besedila, so že o tej knjigi, ki sta jo uredila dr. Rudolf Čuješ in Vlado Mauko, in o Slovencih prav ugodno pisali številni kanadski in ameriški listi s skupno naklado več milijonov izvodov. Kučana so predstavili kot nekakšnega slovenskega VVashingtona, ki naj bi bil najzaslužnejši za to, da se je v Sloveniji uvedel večstrankarski sistem. razmnožil in 30 kopij razposlal osebam, ki naj bi izrazile svoja mnenja, kritiko in morebitne dodatke. Dobival sem zelo spodbudne odmeve, vključno enega s strani takrat res uglednega predsednika clevelandske univerze dr. Enarso-na, ki mi je celo sam od sebe poslal tale citat za ovitek: "Dr. Gobec nam pomaga k tistemu globljemu razumevanju, ki ga naša razklana družba tako zelo potrebuje." ("Dr. Gobetz helps us toward that deeper understanding which our fragmented society so desperately needs.") Medtem ko je nekaj ljudi zlorabilo moje zaupanje in poslano gradivo, me je večina spodbujala in želela, naj bi rokopis še razširil. Ko sem odgovarjal, da bi ne bilo denarja za zajetnejšo knjigo, mi je med drugimi slovenski milijonar John Drenik dajal in ponosna študija o kaki izseljenski naselbini v Ameriki. Pokažemo pa lahko tudi kak dobeseden citat iz naših neobjavljenih rokopisov, seveda brez navedbe vira - plagiat ali tatvino torej! Kako pa je prišlo do ustanovitve Slovenskega raziskovalnega centra v Ameriki (Slove-nian Research Center of America, Inc. (SRCA). Je to vaša zamisel? Do ustanovitve SRCA je prišlo postopoma. Zbiral sem gradivo, citate, spraševal itd. Pregledal sem več kot tisoč univerzitetnih katalogov in izpisoval in skušal preveriti slovensko zveneča imena. Zanimivo je, da sem recimo našel pogost priimek Koren, vendar ni šlo za Slovence, ampak Norvežane, kar kaže, kako zelo je treba © Demokracija • 41/2004 \ 1 ' fjj Tam sem spoznal, da z vrnitvijo v Slovenijo za zdaj ne bo nič. Prej smo bili vsi prepričani, da se bo vsak čas spremenilo stanje v Jugoslaviji in da bodo zavezniki posredovali, da bodo v Jugoslaviji izvedene svobodne volitve. Tako bomo morda tisti, ki smo bili v angleških pomožnih četah, celo pomagali pri izvedbi (nadzorstvu ) svobodn ih voli tev. Kot vemo, je šlo vse po rdeče začrtani strategiji. Na podlagi gradiva, ki ste ga zbrali, ste napisali rokopis za knjigo Slovenski Američani v Velikem Clevelandu, v izvirniku Slo-venian Americanas in Greater Cleveland. No, potem pa se je začelo zapletati. To je bil moj najbolj boleči projekt. Najprej sem napisal krajši rokopis za knjigo, ki bi skupaj z nekaj slikami obsegala okoli 250 strani, kar sem nameraval izdati do božiča 1973. Rokopis sem pogum. "Ne skrbi, Edi! Ti napravi vse, kar moreš, deficit bom pa v celoti plačal jaz!" Tako sem se spet vrgel na delo in pripravljal izjemno zajetno knjigo, kjer sem v besedi in sliki predstavil nad 50 pevskih zborov, slovensko opero v Clevelandu, verska, dramska, gospodarska in druga društva, slovenske župnije in slovensko šolstvo pa zelo dolgo vrsto bleščečih uspešnikov tudi v ameriški družbi (učenjakov, izumiteljev, umetnikov, politikov itd.). Rokopis je že pridno tiskala Mohorjeva družba v Celovcu in ocenila, da bo (samo) celoten tisk nad tisoč strani dolge knjige stal blizu 30 tisoč dolarjev. Takrat * je začela tudi ameriška vlada obljubljati podpore za izseljenske študije in nove raziskovalne ustanove, fundacije in družbe so po besedah Pa-ula Deaca iz VVashingtona rasle kot gobe po dež- * ju in skušale prevzeti državna in druga sredstva, včasih celo s podkupovnjem. Tudi špekulantov, šarlatanov in plagiatorjev ni manjkalo in Slovenci žal nismo bili izjema. Čez noč je bilo polno strokovnjakov, četudi popolnih novincev na teh področjih, ki so začeli s polno paro spletkariti proti nam, nam podtikati svoje grehe, obljubljati podpore na vse strani in s pomočjo politikov pobirati in "koordinirati" visoke zneske državnih in drugih podpor. Kot da bi se vse zaklelo, je prav takrat umrl naš najobetavnejši podpornik John Drenik; tekmeci so dosegli močno propagando zase in cenzuro za nas in v tisti brezupni situaciji sem plačal tiskarni okrog enajst tisoč dolarjev za do takrat opravljeno delo in ustavil tisk, saj smo imeli še dolg na hiši in tri majhne otroke in bi lahko izgubili še dom. Kdor bi želel, si lahko po več kot treh desetletjih še danes pri nas ogleda orumenele krtačne odtise za knjigo o cleveland-skih Slovencih, ki bi bila verjetno najzajetnejša intervju biti previden. Našel sem Slovenca Stareta na Harvardski univerzi, ki je imel tri doktorate in bil eden največjih strokovnjakov za prehrano v ZDA in svetu. Njegov stari oče, ki je bil tovarnar, je ugotovil, da so prišli Stareti že leta 1790 v Ameriko, in našel zabeleženo, da so doma iz Kranjske. To naše delo je očaralo prenekaterega rodoljuba (tudi v Sloveniji, na primer inž. Kha-ma, dr. Savnika, dr. Trstenjaka, ki o njem piše tudi v eni svojih knjig itd.) Že takoj v začetku se nam je pridružilo nekaj sodelavcev, v nekaj letih pa smo pod imenom Slovenskega raziskovalnega centra v Ameriki združevali presenetljivo široko omrežje sodelavcev po skoraj vsem svetu, ustanovili še odbor zaupnikov in si zagotovili državno priznanje neprofitne raziskovalne in vzgojne ustanove. Vse delo sloni na idealizmu. Nihče ni zanj plačan in sam sem skozi leta odštel več kot 40 tisoč dolarjev za neizbežne stroške iz svojega ne prav bogatega profesorskega žepa. Boga hvalim za svojo čudovito ženo Mileno, ki je bila vedno moja najbolj požrtvovalna in zaslužna sodelavka. Kot vidim, izdajate številne publikacije. Drži. S predavanji, z govori in razstavami v Ameriki, Kanadi in Avstraliji ter z nastopi na radiu in televiziji smo poskušali naliti Slovencem čistega vina v tujih in domačih okoljih, posebno pomembni pa so publikacije, berljive, privlačne in močne knjige, sodelovanje v izseljenskem in tujem tisku, posebno še v enciklopedijah, izdajanje informativnih poročil itd. Posebno važna je tudi informativna služba, obveščanje politikov, vzgojnih ustanov, tujih novinarjev pa tudi pomoč rojakom, ki iščejo domače vasice, ali dijakom na tujem, ki pišejo domače naloge ali celo teze ali disertacije o Slovencih. Tako je npr. tudi ameriško veleposlaništvo v Beogradu prav nas prosilo za razstavno gradivo o jugoslovanskih uspehih v Ameriki. In ko so ustanavljali Ameriški center v Ljubljani, so se spet obrnili na nas. Mnogo smo že objavili (kar sta v knjigah omenjala tudi dr. Anton Trstenjak in pisatelj Drago Jančar), pravi biseri pa še čakajo na objavo. Ko obnemorem ali umrjem, bodo naši arhivi shranjeni še za prihodnje rodove v nepozabni domovini Sloveniji. In kje natančno je ta vaš center? V Clevelan-du? Je to velika zgradba? V njej imate verjetno veliko gradiva o Sloveniji in Slovencih. Ogromno čudovitega gradiva! Centrovo omrežje je razpršeno po vsem svetu, a vendar povezano prek dopisovanja in pogovorov, čeprav je žal že marsikateri čudovit sodelavec ostarel in umrl in vedno bolj manjka podobnih idealistov. Glavni fizični del centra pa smo na svoje stroške zgradili kot poseben prizidek ob naši hiši. Tu je na tisoče arhivov, čudovito bogastvo gradiva in dokumentacije o slovenskih podvigih v svetu skupaj z bogato zasebno knjižnico del, ki so za naše raziskovanje posebnega pomena. Nekje sem prebral, da ste v ZDA izdali šestnajst knjig, vendar nobena ni bila prevedena v slovenščino. Ali to še drži? Žal to drži, čeprav je npr. akademik dr. Dra-gotin Cvetko o knjigi, ki jo je ugodno cenil, podčrtal, da zasluži prevod v slovenščino. Slišali smo še nekaj takih predlogov za prevode knjig ali izbor posameznih poglavij ali razprav. Kot zasluž- Ena prvih držav, ki sem jo prosil za priznanje Slovenije, je bila Islandija, ker sem v tej državi leta 1962 en semester poučeval. Islandija je potem prva priznala slovensko neodvisnost. Leta 2001 je clevelandska državna univerza (The Cleveland State University) podelila častni doktorat predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu. Vi ste takrat ob njegovem obisku organizirali demonstracije proti tej podelitvi. Res je. Kučana so predstavili kot nekakšnega slovenskega Washingtona, ki naj bi bil najzaslužnejši za to, da se je v Sloveniji uvedel večstran- Na tej konvenciji so Slovencem stoje ploskali, s čimer so dali vse priznanje našim prizadevanjem za mednarodno priznanje Slovenije. ni profesor tega res ne potrebujem, morda pa bi bilo koristno za zdrav narodni ponos naših rojakov kjer koli, posebno še naše mladine. Je vzrok za to dejstvo, da komunističnemu režimu v Sloveniji niste bili ravno pri srcu? Mislim, da ste prav uganili. Slovenci v Ameriki ste v času osamosvajanja s svojim vplivom veliko pripomogli k mednarodnemu priznanju Slovenije. Vi ste nastopili 12. julija 1991 pred številčnim občinstvom na vsenarodni konvenciji mladih republikancev in imeli govor v podporo neodvisni Sloveniji z naslovom "Miti in dejstva o Sloveniji". Na tej konvenciji so Slovencem stoje ploskali, s čimer so dali vse priznanje našim prizadevanjem za mednarodno priznanje Slovenije. To je bilo res veliko zborovanje, saj je to najmnožičnejša politična mladinska organizacija v Ameriki, konvencije pa so se udeležili tudi številni znani politiki, diplomati in novinarji. Moj govor so dobili tudi vsi navzoči, objavili pa so ga v celoti ali vsaj delno tudi številni mediji. In poslal sem ga na različne konce sveta, najprej s prošnjo za pomoč Sloveniji, nato pa tudi za mednarodno priznanje. Gospod Dušan Lajovic gaje na primer poslal odlo-čajočim pri vladah Avstralije in Nove Zelandije, isto sta storila uradna zastopnika v ZDA in Kanadi. Med vojno, ko je jugoslovanska armada napadla Slovenijo, mi je Jože Anderlič (izreden gospodarstvenik, izdajatelj knjige Lepote slovenskih cerkva) med pogostimi klici sporočil, da Srbi grozijo z napadom na Jedrsko elektrarno Krško, in zdelo se mi je, da se bodo ob tem vlade zganile. Poklical sem v OZN in na sedež jedrske komisije na Dunaju, ameriško vlado in Penta-gon in prav to poročilo jih je zelo zanimalo, saj bi bili v nevarnosti tudi zavezniški vojaki v Evropi. karski sistem (Demosa ni nihče niti omenil), o njegovem vodenju komunistov pa tudi ni bilo niti besedice. Kako naj Slovenci v Ameriki sprejmemo, da bi demokratična država častila in podpirala vodilnega komunista, ki se spretno prilagaja novim situacijam ter vodi svoj klan, pa želi obdržati privilegije iz nedemokratične preteklosti? Organiziral sem pisanje pisem in klicanje proti podelitvi doktorata Kučanu. Odzval se je tudi dr. Ljubo Sire iz Škotske, Cvetko Falež iz Avstralije in več kot trideset drugih znanih Slovencev iz Severne Amerike. Kučana pa je s pismi podprlo pol ducata oseb. Kako se je stvar razvijala? Univerzitetna komisija je soglasno sklenila, da Kučan ni primeren za to čast, in ga črtala s seznama kandidatov. Potem je majhna skupinica začela obljubljati veliko denarja, ki ga bo dobila univerza, če mu podeli doktorat. Uradni zapisnik omenja znesek dveh milijonov in 400 tisoč ameriških dolarjev, kar naj bi priteklo na univerzo, če bo doktorat odobren - in so ga odobrili. Je potreben Se komentar? Kako ocenjujete skrb Slovenije za Slovence po svetu? Počakajmo na boljše in bolj iskrene čase! Ste Slovenec in tudi Američan. V ZDA bodo novembra predsedniške volitve. Kako ocenjujete oba glavna predsedniška kandidata Kerryja in Busha? Meni je bil bolj od teh dveh všeč žal poraženi senator MacCain. Je pa v Ameriki tako, da se ni treba bati kake diktature. Tudi Nixon in Clinton nista ušla odgovornosti. V vsakem primeru bo to obljubljena dežela. Verjamem v prihodnost Amerike in v prihodnost Slovenije. Kot bi rekli v Ameriki: God bless America! In (saj zdaj tega ne bodo več cenzurirali): Bog blagoslovi Slovenijo! Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 Na kratko popkultura Ena izmed spremljevalnih prireditev 19. bienala industrijskega oblikovanja je razstava Muzejska zbirka RTV Slovenija, ki je na ogled v novem Merkurjevem centru v BTC cityju v Ljubljani. Obiskovalci imajo priložnost, da si ogledajo izbrane tehnične eksponate iz različnih obdobij delovanja in ustvarjanja Radia in Televizije Slovenija. RTV Slovenija je na omenjeni lokaciji predstavila 14 izbranih tehničnih eksponatov, ki pričajo o dolgoletnem ustvarjanju in kul- Tehnična dediščina turni dediščini Javnega zavoda RTV Slovenija. Obiskovalci si na oddelku akustike lahko ogledajo Reissov mikrofon na ogljeni prah, mikrofon philips, tip 9589, dinamični mikrofon W8W, tip D-45 s preklopnikom, radijski sprejemnik safar E 280, mehansko kukavico, električni del mehanizma prvotne kukavice za generiranje piskov, črno-bel televizijski sprejemnik, filmsko kamero arriflex st 16, razvijalno plastično korito z bobnom, televizijsko raglo, re-porterski profesionalni magnetofon kudelsky, tip III, A 331, ži-vosrebrne usmerjevalke philips DCG 4/1000, napetostni merilni transformator minet ter mešalno mizo siemens in halske s pripadajočim stojalom in z ojačevalniki. Kulturno pomembno izročilo Muzejsko zbirko RTV Slovenija so ustanovili leta 1983 z vodilnim namenom, da se vkar najbolj neokrnjeni obliki ohranijo tehnični predmeti, ki so jih v pre- teklosti uporabljali številni ustvarjalci tako radijskega kot televizijskega programa. Eksponati v muzejski zbirki imajo trajen pomen in predstavljajo neprecenljivo vrednost za znanost in kulturno dediščino. V zbirki je shranjenih več kot dvesto starih mikrofonov, snemalnih naprav, radijskih in televizijskih sprejemnikov, kamer, mešalnih miz, najrazličnejših elektronk in kamer za snemanje na terenu. Tehniko in z njo povezano zgodovino si lahko ogledate do 15. oktobra. Barbara Kavtičnik Nagrada za odlične posnetke Naš občasni fotograf Bojan Radin je dosegel odlično priznanje -na fotonatečaju revije Geographical magazine pri Royal Geographical Society je zasedel drugo mesto v kategoriji 'Wildlife' (živali). Radin je pri nas zelo uveljavljen fotograf; njegove fotografije se pojavljajo v revijah FHM, Demokracija, Gea, Svet in ljudje ter na raznih internetnih straneh. Kot član Fotokluba Ljubljana je v lanskem letu dosegel veliko uspehov na različnih fotonatečajih doma in v tujini, predvsem na Hrvaškem. Na vseh sodelujočih natečajih je pristal v ožjem izboru. Njegov motiv je lahko kar koli, najraje pa v svoj objektiv lovi živali. Gledalcu želi čim bolj približati podobe živali, da jih lahko doživlja kar se da od blizu in realno. Zaradi takšnega načina fotografiranja imajo nekateri včasih pomisleke o pristnosti fotografije, vendar so Radinovi posnetki dokazano stoodstotno korektni. Demokracija • 41/2004 Tudi tehnični eksponati imajo svojo kulturno vrednost. Razstava je del 19. bienaia industrijskega oblikovanja. kultura Indija slavi 350-letnico svojega najznamenitejšega spomenika - Tadž Mahala. Kljub temu se še vedno pojavljajo ugibanja o resničnem datumu dovršitve slavnega objekta. Zgodovinarji se strinjajo, da je znameniti Tadž Mahal, ki je posvečen ljubezni, pravzaprav veliko starejši in da bi 350-letnico morali slaviti že pred letom 2004. Niso pa enotnega mnenja o resničnem datumu dovršitve. Zgodovinar Rameš Cand Sarma, ki je štirideset let poučeval zgodovino mogulov na St. John Col-lege v Agri v indijski zvezni državi Utar Pradeš, kjer stoji Tadž Mahal, je dejal, da je nekdo nekje storil napako v zvezi z datumom postavitve spomenika. Monumentalno marmornato grobnico je dal zgraditi mo- jev, za nameček k razpravi o zmedi okrog starosti Tadž Mahala dodaja, da bi morali pravzaprav slaviti njegovo 360-letnico. "Leta 1654 je bil imperij Šaha Džahana v zatonu in dve leti kasneje se je začela vojna za nasledstvo. Objekt je bil zgrajen osem ali devet let prej, ko je bil vladar na višku svoje moči," trdi Mukhia. Kljub vsemu ... Dejstvo, da Indija v letošnjem letu vendarle proslavlja 350. obletnico nastanka slavnega spomenika, je odločitev regionalne vlade, ki želi v mitični kraj, ki leži 200 kilometrov južno od New Delhija, privabiti čim več turistov. Po oceni vlade oblasti na severu Utar Pradeša, kjer stoji Tadž Mahal, vztrajajo, da je datum pravšnji. "Datume smo našli v dveh knjigah, ki vsebujeta pristne podatke," je izjavil regionalni minister za turizem Kawkab Hameed. "Nespor- gulski cesar Šah Džahan v spomin na pij in da so ga začeli graditi šest me-svojo ljubljeno ženo Mumtaz Mahal, secev po smrti cesarice Mumtaz Maki je leta 1631 umrla pri porodu, hal, to je 17. junija 1631".Tobipo-Dvomi okrog 350-letnice so še večji menilo, da je bil Tadž Mahal zgrajen po najnovejših izsledkih raziskav o konec leta 1643 oziroma v začetku navedenem obdobju in odkritju na- leta 1644 in da bi morali njegovo 350-pisov na spomeniku samem. letnico slaviti že v letu 1994. Mavzolej je gradilo približno 20.000 delavcev in Šah Džahan je želel, da bi Zgodovinar Šarmaje pojasnil, da bil to najlepši spomenik na svetu, je "uradnikronist Šaha Džahana Ab- posvečen ljubezni. Ob glavnem dul Hamid Lahori zapisal, da je bil vhodu je napis s podatkom, da je Tadž Mahal dokončan v 12 letih, da bil mavzolej dokončan leta 1648 s je postavitev stala pet milijonov ru- pomočjo "Vsemogočnega". Torej bi 350-letnica padla v leto 1998, ven- no so se gradbena dela za Tadž Ma- dar pa se zgodovinarji sklicujejo tu- hal začela med letoma 1630 in 1631 di na pismo princa Aurangzeba svo- in da so, kot pravi zgodovina, trajala jemu očetu Šahu Džahanu, v kate- 22 let," dodaja. Vladavina Šaha Dža- rem piše, da so v spomeniku razpo- hanamedletoma 1628 in 1659sešte- ke, ki jih je treba popraviti. Pismo je za zlato dobo mogulov, ki so tri nosi letnico 1652, Tadž Mahal bi bil stoletja vladali na območju Afganis- v tem primeru star najmanj 352 let. tana in Indije. Slovesnosti ob praz- "Ni mi znano, kateri sistem računanja je prevzela vlada. Ce bi pogledala v dokumente Indijske arheološke zveze, bi ugotovila, da je Tadž starejši od 350 let," dodaja arheolog M. C. Joshi. Harban Mukhia, eden najuglednejših indijskih zgodovinar- novanju obletnice bodo trajale več mesecev, vendar ne na laaju samem, saj želijo s tem spomenik ljubezni zavarovati pred prehudim onesnaženjem. Medtem pa se bodo zgodovinarji najbrž še naprej prerekali o tem, kdaj je bil dovršen Tadž Mahal. Barbara Kavtičnik Slavni Tadž Mahal praznuje, zgodovinarji pa se ne morejo zediniti... Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 "Kultura" plezanja slovenski športni plezalci dosega- delu v okviru športnoplezalnega jo vrhunske uspehe in priljublje- društva in je namenjen ljubite- nost športnega plezanja med ljem plezanja, predvsem pa pro- mladimi vse bolj narašča. Izviren fesorjem športne vzgoje in tre- priročnik temelji na Moschevem nerjem športnega plezanja. Proti vrhu ... Slikovno izjemno bogata knjiga opisuje temelje športnega plezanja, dihalne vaje, različne vrste miselne vadbe, avtogeni trening. Osrednji del priročnika so igre, ki pomagajo otrokom oblikovati gibalne vzorce. Priročnik pokaže, kako se je plezanja mogoče naučiti tudi skozi igro. Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem, bolj teoretičnem delu je prikazano športno plezanje skozi zgodovino. Predstavljene so različne vrste športnega plezanja. Bralec se lahko ob barvnih fotografijah in ski- cah pouči o temeljih plezanja, vrv- tekme za svetovni pokal in evrop- ne tehnike in nujni opremi šport- ska podprvakinja. Grosova je na nih plezalcev. Koristne so infor- Rimskem zidu v Ljubljani poka- macije o telesnih značilnostih in zala temeljne prvine plezanja. Nov gibalnih sposobnostih, ki odločil- strokovni dodatek v literaturi ple- no vplivajo na uspešnost v šport- zanja vsekakor pozdravljamo, nem plezanju. V drugem delu se av- Barbara Kavtičnik popkultura Plezalka Natalija Gros je ob izidu knjige pokazala temeljne prvine plezanja. Kot igra Izdajo priročnika, ki bo odlična podlaga za rojevanje novih vrhunskih plezalcev, je po tiskovni konferenci poživila Natalija Gros, zmagovalka letošnje prve Na knjižne police s slovensko športno literaturo prihaja nov strokovni priročnik Plezanje kot igra, ki je izšel pri založbi Modrijan. Zaradi čedalje večje priljubljenosti športnega plezanja med mladimi je novi knjižni izdelek nadvse dobrodošel. Priročnik Plezanje kot igra je knjižni prvenec avtorja Lorina Mosche, športnega pedagoga in vodje športnoplezalnega društva Korenjak. Moscha je sklenil zapolniti vrzel v strokovni literaturi, ki se premalo posveča tej športni disciplini. Kljub temu pa tor posveča plezalni "abecedi". Najprej opiše naravne oblike človekovega gibanja in mednje uvrsti tudi plezanje. V nadaljevanju skuša dokazati, da se je mogoče plezanja dobro naučiti tudi skozi igro. Naša odlična plezalka Martina Cufar je zapisala, da iz knjige "veje ustvarjalnost in poznavanje značilnosti otrok, ki si vedno želijo kaj novega. Plezalne igre in igre misli pa ne koristijo le začetnikom, temveč tudi nam, vrhunskim tekmovalcem ... V tem priročniku je veliko iger, ki nam bodo popestrile plezanje, nas naučile izboljšati zbranost, se sprostiti in nam tako omogočile večji užitek v lahkotnem gibanju proti vrhu plezalnih smeri". na kratko Dora Maar in Picasso V Klovičevih dvorih v Zagrebu so zadnjega septembra odprli veliko razstavo Dora Maar in Picasso - dotik s pogledom. Eksponati so v lasti Muzeja Picasso v Parizu, kustosinja razstave pa je umetnostna zgodovinarka Anne Baldas-sari, ki je hkrati voditeljica zbirke tega muzeja. Razstava zajema 380 del, nastalih od leta 1935 do leta 1945, od katerih je približno osemdeset Picassovih originalov - risb, olj in grafik, drugo pa so fotografije Dore Maar, ki je spremljala nastanek del velikega mojstra. S pričujočo razstavo kot tudi z razstavo Hrvaška renesansa, ki so jo 28. avgusta po Parizu odprli v Zagrebu, se hrvaško glavno mesto in Klovičevi dvori vpisujejo v evropski kulturni zemljevid. Demokracija • 41/2004 recenzije Uvod in ¡¡ta Boris A. Novak Soren Kierkegaard Mohorjeva družba Celje Soren Kierkegaard (1818—1855) je v rojstnem Kebenhavnu študiral teologijo, nato filozofijo. Zaradi vprašanja o (ne)smiselnosti življenja in re-ligijsko vsajenega občutka krivde je začel iskati osebno resnico in osebnega boga. Odklanjal je heglovski racionalizem in abstraktne miselne kontruk-cije ter v središče postavil eksistenco kot povsem negotovo in celo paradoksno posameznost, očiščeno vseh ljučimo tednu zeljne juhe, pomaga stopiti še več maščobnih blazinic. 77 nasvetov pa pomaga ohraniti novo lahkotnost bivanja. Pod naslovom Čudežna zeljna juha je priročnik, ki je izšel v zbirki Zdravo življenje. Celjski strop Pokrajinski muzej Celje Svojo knjigo Celjski strop je Ivan Stopar podnaslovil Razkošje mojstra Almanacha, saj je znamenito poslika-vo v Celjski grofiji, vkateri domuje Pokrajinski muzej, pripisal znamenitemu slikarju Almanachu, ki je kar precej ustvaijal tudi na naših deh. Nekateri strokovnjaki se s to "prehitro" oceno ne strinjajo. Celjska grofija velja za enega najpomembnejših sp>omenikov renesančne arhitekture na Slovenskem, domnevno grofje Thum-Val-sassina pa naj bi jo bili zgradili na pre-lomuiz 16. v 17. stoletje, okrogleta 1665 Sonet abstrakcij. Resnica je po njegovo obstajala samo v subjektivnosti. Močno je vplival na sodobne ekistencialiste in velja za predhodnika eksistencialne filozofije. V zbirki Religiozna misel je založba pod naslovom Bolezen za smrt izdala že drugo izdajo njegove "krščansko psihološke razprave za vzpodbudo in prebujo" in spis Trije spodbudni pogovori. Obširno spremno besedo je napisal Andrej Capuder. Zeljna juha Mladinska knjiga Založba Vedno siti, dobre volje in polni energije, to obeta shujševalna dieta drugačne vrste, kot smo jih vajeni. Ta dieta je praktična, povsod izvedljiva, primerna za vse, ki imajo malo časa, morajo biti vedno učinkoviti in niso voljni stradati. Zeljna juha je slastna, pospešuje presnovo, opozarja na gli-kemijski indeks živil, vodi k uživanju skromnih količin maščob in veliko beljakovin, spodbuja h gibanju. Pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa in izgubljanju odvečnih kilogramov. Intervalna dieta, ki jo lahko prik- pa naj bi ji s prezidavami in polepša-vami dali današnjo podobo. V njej so uredili svečano dvorano z imenitnim lesenim poslikanim stropom, ki je v strokovni literaturi zaslovel pod imenom Celjski strop. Najbolj znan je po iluzionistični (perspektivični) stebriščni arhitekturi, ki jo prikazuje. Kompozicijo sestavlja enajst prizorov, slikanih v olju na platnu. Stopaijeva knjiga o Celjskem stropu povzame vse dosedanje znanje umetnostnih zgodovinarjev, hkrati pa ga nadgradi s primerjalnimi analizami Almanachovih del, s čimer poslikavo pripisuje njemu. Sonet DZS Knjiga z naslovom Sonet je izšla v zbirki Klasje, ki je namenjena kot učni pripomoček pri pouku književnosti. Knjigo je uredil in uvodno študijo ter komentarje napisal Boris A. Novak, ki je tudi izbral objavljene sonetne pesmi v njej. Na več kot 400 straneh je poglobljeno prikazal to klasično in priljubljeno pesniško obliko, ki je bila v preteklosti merilo za dobro pesnjenje. Novak je zapisal, da je sonet od svojega nastanka v 13. stoletju in vse do danes nedvomno krona evropske poezije. Suvereno je zdržal celo "revolucijo pesniškega jezika ob prelomu 19. in 20. stoletja". Svojo "kraljevsko veljavo" sije pridobil in ohranil zaradi svojevrstne strukture, ki kombinira simetrično formalno strogost v kvartinah in svobodnejše izrazne možnosti v ter-cinah. Gre za zgoščeno obliko, v kateri mora biti sleherna beseda pretehtana, medsebojni odnosi med besedami pa morajo vzpostavljati kompleksno pomensko mrežo. Islam in moderni svet Društvo 2000 V prvem delu revije 2000 (trojna številka 165—167) je objavljenih sedem prispevkov na temo islama: Islam nekdanje Jugoslavije - med Vzhodom in Zahodom? (Christiane Moe); Kako razmišlja ti o m usliman -skem svetu danes?(Ahmet AlibašiE); Spopad civilizacij - realnost ali pretiravanje? {AhmtA Pašič); Geneza in teodiceja vkrščanstvu in islamu (Fa-tima Kararič); Islam in nasilje (Mehrezia Labidi-Maiza); Zunanjepolitični koncept Seida Kutba, ideologa sodobnega islamskega funda-mentalizma (Miroljub Jevtič); Šolanje študentovske islamske skup- nosti v tu jini v obdobju socialistične Jugoslavije (Dragan Novakovič). Kosovelove pesmi Cankarjeva založba Ob stoti obletnici rojstva pesnika s Krasa Srečka Kosovela je Cankarjeva založba obnovila miniaturko z njegovimi pesmimi. Celoten lok - od im-presijskih in nihilomelanholičnih do ekspresionističnih - pesmi izrisuje razvoj, ki ga je avtor naredil v svoji kratki, intenzivni ustvarjalni dobi. Miniatur-ka ima432 strani, kar pomeni, da lahko Kosovela beremo tudi tam, kamor običajnih knjig zaradi obsega ne nosimo. Pompeji Založba Učila Robert Harris se je rodil leta 1957 v Nottinghamu in diplomiral na Cambridgeu. V vseh svojih delih postavlja v ospredje določen zgodovinski trenutek in ga s svojimi liki in poudarki znova ustvari. To mu je dokaj dobro uspelo tudi v romanu Pompeji, kije bil razglašen za zgodovinski roman leta. V njem Harris do podrobnosti in z izrazito napetostjo razkriva razkošje in sprevrženost nekdaj slavnega rimskega cesarstva in bralca spomni na stvari, na katere danes spominjajo le še kamni in zgodovinski zapiski. Zgodba se dogaja leta 79 po Kristusu, ko izbruh Vezuva zbriše rimsko mesto Pompeje z obličja zemlje, hkrati pa ga za skoraj dva tisoč let konzervira, da so lahko na podlagi dobro ohranjenih izkopanin arheologi odkrili mnoge podrobnosti iz življenja starodavnih Rimljanov. M. B. Demokracija • Četrtek. 7. oktobra 2004 o revolucija V Padričah, slovenski vasi med Opčinami in Bazovico, so komunistični spomenik vzidali kar na pročelje vaške cerkve. Partizanske brigade so še intenzivneje nadaljevale z bojem proti protirevolucionarjem. 24. novembra 1942 je Cankarjeva brigada skupaj z Vzhodnodo-lenjskim odredom napadla posadko vaške straže v Sv. Križu pri Kostanjevici. Operacijo je neposredno vodilo glavno partizansko poveljstvo. Skupaj z njim je Cankarjeva brigada sklenila sporazum s 13. hrvaško brigado, potem pa so 26. novembra napadli močno protirevoluci-onarno posadko na Suhorju. Ker je glavno poveljstvo nad Su-hor poslalo tako močno vojsko, je bila katastrofa neizbežna. Suhor je bil tako prva postojanka, ki so jo partizani uničili. Med bojem so ubili 23 branilcev, po boju pa so v zasel- zer, dr. bogolovja z visoko cerkveno funkcijo. Potemtakem - takoj pošljite patruljo ponj v župnišče Vel. Poljane in ga povabite na vaš teren, kjer bi se z njim o vsem pogovorili. /.../ Ponj pa pošlji takoj i. s. posebno zanesljivo patruljo, ki ji je treba pojasniti, da gre za zaveznika, ne za aretiranca! Drugače znajo napraviti z njim še kako neumnost." IO OF je Mikuža 12.1. 1943 imenoval za verskega referenta pri glavnem partizanskem poveljstvu. Poročilo o zločinih 2. decembra 1942 je Kardelj v Slovenskem poročevalcu objavil vojaška poročila "s slovenskih bojišč", v katerih lahko beremo tipičen zločinski besednjak: "V tako imenovani Ljubljanski pokrajini so naše čete nadaljevale z očiščevalno akcijo proti belogardističnim tolpam in dosegle znatne uspehe. Znaten del pokrajine je popolnoma očiščen be-logardističnih tolp in to ozemlje popolnoma kontrolirajo naše čete. /.../ Nadaljujejo se očiščevalni boji proti beli gardi vBeli krajini, kjer so naše čete 3. udarne brigade in Vzhodno-dolenjskega odreda dosegle znatne uspehe. /.../ Zahodnodolenjski odred: 5. novembra je bilo v manjšem spopadu naše patrole z belo- ku Popoviči nad Suhorjem poklali še osem ujetnikov. Takoj za Suhorjem je glavno poveljstvo nadaljevalo s takšno močno okrepljeno taktiko in vse sile usmerilo proti postojanki vaške straže na Ajdovcu. 12. decembra zvečer sta napad izvedli Gubče-va in Tomšičeva brigada in po daljšem obleganju postojanko uničili. Med bojem so ubili 16 zelo slabo oboroženih branilcev. Takoj po uničenju postojanke, v resnici le slabo zavarovane vasi, so partizani na bližnji Brezovi Rebri 21 ujetnikov po hitrem postopku "obsodili" na smrt in jih v svojem prvem množičnem poboju pobili. Že 16. oktobra 1942 so ubili ajdovškega župana Štefana Vidriha, dva dni po pokolu na Ajdovcu pa so na dvorišču njegove hiše ubili še Franca Gnidovca, praktično pred očmi njegovih desetih ot- "Lovsko poročilo" rok. V dveh mesecih so partizani na Ajdovcu ubili 39 domačinov. Neizmerna morija, neizmeren zločin! Zloraba duhovnika 27. novembra 1942 je Edvard Kardelj poslal okrožnico organizacijam KPS v bataljonih in brigadah in okrožnim organizacijam KPS, v kateri je med drugim zapisal: "Bela garda izgublja še zadnjo moralno oporo. Z močno ofenzivno vojaško in politično akcijo jo moremo dokončno uničiti. S pravilno politično agitacijo moremo prisilno mobiliziranim belogardistom pokazati prevaro, zaradi katere so nasedli, — prevaro, da bo vojna še dolga in da je okupator močan. S politično dobro pripravljenimi in vojaško močnimi oboroženimi udarci proti postojankam bele garde moramo prisilno mobiliziranim pokazati slabost bele garde in dokazati, da ni več možnosti 'v kalnem ribariti' in 'ostajati ob strani'. Odločilni dnevi so tu, čas je, da vsak po svojih močeh sodeluje v na-rodno-osvobodilnem boju." 1. decembra 1942 je Kardelj pisal Francu Leskošku, sekretarju CK KPS: "V zvezi s proglasom pravoslavne duhovščine in njenim položajem pri VŠ mi je prišlo na misel, da bi tudi mi morali določiti pri GŠ nekega duhovnika kot referenta za verske zadeve. Mislim, da bi to bil vražji udarec po beli gardi, če bi nam uspelo. Razen tega bi se tudi neprimerno bolj približali množicam. S tem v zvezi sem se spomnil na tistega duhovnika, o katerem sem Ti zadnjič govoril /misli na Metoda Mikuža/. Še vedno čaka. Imena najbrž nisi pozabil. Šel je na pot, da bi vstopil k partizanom. Je naš simpati- gardistično patrolo ubitih 7 belogardistov. Ostali so pobegnili. Rešili smo več žensk, ki jih je belogardis-tična patrola aretirala po okoliških vaseh /gre za območje Panc pri Li-poglavu, kjer so v resnici partizani ugrabljali in morili ženske, op. I. Z./ . — 10. novembra smo zažgali gasilski dom v Sostrem, ki je bil določen za belo gardo. Isti dan smo izvršili napad na belogardistično patrolo v Sostrem. Belogardisti so imeli več ranjenih. —17. nov. /.../ smo obstreljevali belogardistično utrjeno postojanko pri Sv. Urhu (Dobrunje). Belogarditi so imeli 4 mrtve in več ranjenih. Med ubitimi je bil tudi zloglasni belogardistični poglavar Govše.—20. XI. smo v popadu pat-rol pri Polici pobili 4 belogardiste. — 22. XI. /.../ so se naše patrole spopadle z belo gardo pri Polici in pobile 6 © Demokracija • 41/2004 revolucija belogardistov. Mi nismo imeli nobenih izgub. /.../ Pri Razorih smo pobili 6 belogardistov in zaplenili nekaj orožja. Sovražnik se je zvečer umaknil v Šmarje in Grosuplje. /.../ "Naši so jih naskočili" Gorjanci /gorjanski bataljon Vzhodnodolenjskega odreda; 14.10. 1942/so bili v zasedi takoj pod gradom Globočnik, v katerem je bila utrjena belogardistična tolpa. Najprej je padla v zasedo belogardistična patrola na biciklih in nato še pat-rola 12 mož. Takoj je začel kositi naš ogenj. Na mestu je obležalo 7 mrtvih belogardistov. Nato so beli dobili pomoč iz gradu. Uspelo jim je pri svojem napadu ujeti partizana Turka in mu vzeti puško. Predno je belim uspelo tov. Turka razorožiti, je ta pobil 3 belogardiste. Nato je nenadoma pograbil puško mrtvega belogardista, skočil v jarek ter srečno pobegnil. Potem je pa tudi naša zaseda, v kateri je bila samo majhna naša patrola, dobila pomoč in so beli pod ognjem naših partizanov panično pobegnili. Uspeli so nato še enkrat zbrati ves pogum in so ponovno prešli v napad. Naši so jih naskočili, kakor hitro so se pokazali na cesti. Naš mitraljezec je vsul nanje ogenj iz bližine 20 metrov. 15 belogardistov je obležalo mrtvih, ostali so pobegnili v zavetje grajskih zidov. Poklicali so na pomoč Italijane in belogardiste iz Kostanjevice. Ti so res prišli, toda naši so jih pripravljeno dočakali ter odbili ene in druge. Koliko žrtev je imel sovražnik v teh bojih, ni znano. Gorjanci so svoje položaje obdržali. V teh bojih sta se zlasti odlikovala partizana Turk Anton in Reberšek Franc ter cel 1. vod 2. čete. Boje sta vodila komandant bataljona Dušan Sivec /Anton Kambič/ in politkom /Miro/ Počkaj. 26. X. je 1. četa Gorjanskega bataljona VDO napadla utrjeno be-logardistično postojanko v cerkvi na Slinovici. Postavila je 15 kg težko bombo pred glavna vrata. Ob intenzivnem ognju belogardistov so naši vdrli skozi razrušena vrata. Belogardisti so se umaknili v stolp, nato pa so dobili pomoč s strani bližnjih italijanskih in nemških posadk, nakar se je naša četa morala umakniti. Belogardisti so imeli do 7 mrtvih. Naši brez izgub. /.../ Dolomitski odred: 19. XI. smo izvršili čiščenje nekaterih vasi od bele garde. Pri tem smo ubili 6 belogardistov, ki so dajali oborožen odpor. — 18. XI. smo napadli belogardis-tično postojanko v Logu. Belogardisti so imeli do 15 mrtvih. Zaplenili smo veliko količino raznega materiala in živil. Istega dne smo iz zasede napadli italijansko in belogardistič-no kolono ter jo prisilili k umiku. Sovražnik je imel precejšnje izgube na mrtvih in ranjenih. — Manjši naš oddelek je istega dne pognal v beg belogardistično tolpo nad Podutikom ter jo gnal vse do ljubljanske mestne mitnice nad Kosezami. /.../ 4. udarna brigada 'Ljube Sercer-ja' /.../. 24. X. so naši oddelki napadli utrjeno belogardistično gnezdo Do-bec. Zažgali smo 3 gnezda odpora, v katerih je bila zbrana belogardistična tolpa. Število belogardističnih žrtev neznano." Lovci in njihov plen Pred nami je pravo "lovsko poročilo". Mnogi podatki so neresnični ali močno pretiram, še posebej tisti o ubitih "belogardistih", če uporabimo Kardeljev besednjak. S pretiravanji je želel pri bralcih komunističnega propagandnega glasila ustvariti vtis, kako so partizani uspešni, hkrati pa njihove žrtve demonizirati kot nekaj izrazito slabega, vrednega le uničenja. 4. novembra 1942 je Kardelj poslal navodila IOOF v Dolomite, v katerih je med drugim zapisal: "Precej smo razpravljali o NZ /Narodni zaščiti/. Doslej seje izgubljala na zgolj politično-agitacijskem delu. Zdaj smo ji dali nove naloge: /.../ organizacija obveščevalne, organizacija oddelkov varnostne službe (slednji dve pod kontrolo kolegija VOS OF), kontakt z italijanskimi vojaki in oficirji." Kardelj torej tu govori o tem, kako so njegove komunistične enote imele nalogo vzdrževati "kontakt z italijanskimi vojaki in oficirji". Sami so torej lahko z okupatorjem sodelovali, če se jim je to zdelo potrebno, če pa je to počel kdo drug, pa čeprav iz objektivno upravičenih razlogov, je bil izdajalec, vreden samo smrti. Kardelj poroča Titu 14. decembra 1942 je Edvard Kardelj poslal Josipu Brozu-Titu obsežno poročilo o razmerah v Sloveniji, v katerem je posebno pozornost namenil tudi protirevoluciji - seveda v svojem revolucionarnem besednjaku. Poglejmo nekaj odlomkov: "Letošnja Hitlerjeva ofenziva na vzhodni fronti in z njo povezana ita-lijansko-nemška ofenziva pri nas proti partizanom predstavljata tudi v notranjpolitičnem položaju Slovenije bistven preobrat. Reakcija je bila prej za krajši čas onesposobljena zaradi popolne neenotnosti, ki je nastopila med slovenskimi množicami v okviru OF in ki je zajela zares vse sloje prebivalstva in celo tudi posamezne dele kapitalističnega razreda. Medtem ko je pod vplivom splošne ofenzive fašizma, posebno pa ofenzive pri nas (teror, ubijanje, požigi, množično strel janje talcev) nastopilo določeno omahovanje med množicami, je reakcija to hitro izkoristila in pričela z ustanavljanjem svojih oboroženih band. Poizkuse je resda delala že prej. Skozi ves mesec, junij in julij so se naše čete spopadale z določenimi manjšimi bandami, ki so bile zakamuflirane s partizanskimi znaki in so se gibale ob pomoči okupatorja. Toda te bande se prej niso mogle razvijati. Pričele so naraščati šele v odmevu ofenzive, ko so se tudi dokončno sporazumele z Italijani, dobile od njih orožje in opremo in stopile v Milizia volontaria antico-munista. Strah pred okupatorjevimi represalijami je nagnal mnoge vaš-čane v te bande. Mobilizirajo prisilno. Če se nedo noče javiti, tedaj mora v koncentracijsko taborišče v Italijo. Če pobegne k partizanom, izvajajo represalije nad družinami in mu zaplenijo premoženje. Ker je na drugi strani — po ofenzivi — naša aktivnost znatno popustila in je zaupanje kmečkih množic v moč naše vojske upadlo, je razumljivo da so se kmetje Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 © Vodilni vosovci na Mačkovem Stražnjem Vrhu leta 1944. Smejoči se borci, ki so odgovorni za neizmerne zločine; med drugim Ladislav Ržiha-Tomaž, Edo Brajnik-Štefan in Franc Stadler-Pepe (drugi, četrti in peti z leve). revolucija odzvali pozivom in da so belogardis-tične bande doživele precej širok razmah. Številne vasi so dobile posadke MVAC in vse od ofenzive dalje večina partizanskih akcij gre na račun bojev s temi bandami. Določeni tereni so bili — deloma pa so še celo danes —popolnoma infiltrirani s temi bandami, tako da se lahko tudi gibljejo samo večje partizanske enote. Kardeljeva "banda" Politično so te bande mešanica klerikalne bele garde in mihailovičev-ske 'redne jugoslovanske vojske'. Pravi sporazum je sklenila z Italijani pravzaprav klerikalna bela garda, ki drži vse važnejše položaje v rokah. Z mi-hailovičevci Italijani od začetka niso hoteli veliko razpravljati, celo napadali so jih in zapirali, enostavno iz razloga, ker tu ničesar ne predstavljajo, pa tudi zato, da bi jih omehčali. Tako je dejansko tudi bilo. Ko sami niso mogli doseči za sebe nekih posebnih 'koncesij', so enostavno postali privesek klerikalne bele garde in sedaj od nje dobivajo povelja. Razumljivo je, da sedaj tudi Italijani odkriteje delajo z njimi. Notranja razdelitev v teh bandah je takšna, da so komandanti posameznih band povečini mihailo-vičevski oficirji, ki jih Italijani v ta namen izpuščajo iz koncentracijskih taborišč, medtem ko vrhove v resnici imajo v oblasti belogardisti. Med njimi samimi so prav tako precej hudi nesporazumi, ki gredo tako daleč, da so nedavno belogardisti ustrelili enega izmed voditeljev mihailovi-čevcev/3. ali 8. 11. 1942 v Bizoviku kapetana Josipa Lesjaka, op. I. Z./, grozijo pa tudi nekaterim drugim. Italijani dajejo belogardistom popolno oblast v roke — seveda jih pri tem nadzorujejo na vsakem koraku —, medtem ko mihailovičevce v glavnem izkoriščajo kot svoje policaje, denunciante in vodje band MVAC, v vprašanju oblasti pa so pri njih zelo oprezni. Koncesije beli gardi pa so šle tako daleč, da ima sedaj bela garda že svoje lastne zapore in koncentracijska taborišča, svoj policijski aparat in uživa precej veliko avtonomijo v pobijanju ljudi. Prav tako sedaj bela garda odreja talce itd. V vseh teh stvareh mihailovičevci lahko sodelujejo samo toliko, kolikor jim dovoljuje bela garda. /.../" Edvard Kardelj in Josip Broz-Tito leta 1946 v Titovem Užicu, obdana z otroki in generali, potem ko sta v revoluciji pomorila na desetine tisočev ljudi in uvedla partijsko-ubovsko diktaturo. Obsedeni z miti Za Kardelja torej protirevolucija, ki jo je s svojo politiko uničevanja političnih nasprotnikov povzročil sam, ni nič drugega kot samo "banda", ki jo je treba uničevati. To je zločinski besednjak, ki mu ni bilo para v novejši slovenski zgodovini. Ne samo praksa revolucionarnega terorja, tudi tovrstni besednjak, ki so ga komunisti uporabljali že pred vojno, med vojno pa ves čas, od začetka okupacije naprej, protirevoluciji ni dopuščal prav nobene ugodnejše pozicije oziroma priložnosti kakršnega koli sodelovanja z nosilci tega teroija in besednjaka. Zato se lahko le čudimo vsem tistim, ki govorijo, kako da so se imeli priložnost in možnost upirati okupatorju vsi, ne le partizani, saj ne upoštevajo osnovnih dejstev. In ta dejstva so povsod, kamor koli pogledaš, v dokumentih revolucije in v partizanski literaturi. Beg pred resnico in zatekanje k indoktri-niranim mitom je res neverjeten. Kardeljevi "elementi" Kardelj je nato pisal o tako imenovani sredini: "Bela garda—izzvana od OF—se je pričela braniti z orožjem, s čimer se je tudi ona diskrediti-rala. 'Edino mi, sredina, bomo dobili oblast od Angležev in Ameri-kancev.' Takšna je bila politična linija 'sredine' (tudi danes je takšna). Pod vplivom belogardistične reakcije in sredine, ki se je predstavila kot uradni zastopnik londonske vlade, je nastopilo določeno omahovanje tudi med množicami OF. V nekih pimerih so prejšnji aktivisti prešli na položje sredine ali celo bele garde (to še pogosteje). Dogajalo se je tudi to, da je sredina pričela vlačiti iz blata voz Draže Mihailoviča, ko ga je naravnost proglašala za svojega 'legendarnega komandanta'. To ji je bilo toliko lažje, ker so Italijani dokaj /dolgo/ odklanjali, da bi dali pomembnim mihailovičevcem kakšne večje koncesije, a je zato njihova izdajalska vloga bila za množice manj očima kot vloga belogardističnih klerikalcev. Za nekaj časa smo pričeli izgubljati položaje, posebno v srednjih slojih. Povečini je odpadel od nas na vasi kakšen element, v mestu pa velik del kapitalističnih elementov. /.../ Osnovno v teh naših taktičnih ukrepih je bilo: 1. zbrati vse, ki so proti državljanski vojni, ki jo netijo belo-gardistično- mihailovičevske bande; 2. poziv vsem poštenim elementom 'sredine', da se pridružijo boju proti državljanski vojni; 3. javni poziv londonski /begunski/ vladi, da se opredeli proti belogardistično-mihailovičev-skim netilcem državljanske vojne, ker se bo sicer sama z njim izenačila. /.../ Za londonsko vlado je sedaj skrajni čas, da se opredeli, ali bo z ljud- stvom ali z belo gardo. Prava ljudska vlada bi morala: 1. javno obsoditi belo gardo in Dražo Mihailoviča pred celim svetom, 2. popolnoma se strinjati z OF v Sloveniji, 3. z vsemi silami in pred celim svetom podpreti boj partizanske vojske Jugoslavije. /.../ Hvaljenje z zločinom Z likvidacijo Natlačena je zadan beli gardi in vsej slovenski reakciji izredno težak udarec. Tudi časovno predstavlja Natlačenova likvidacija preokret v našem boju, preok-ret v smislu postopnega prehajanja borbene iniciative ponovno v naše roke.—Sama likvidacija je bila izvršena zelo drzno. Natlačenova hiša je neposredno nasproti italijanske kasarne, pred katero stoji stalna straža. Člani VOS, oboroženi z bombami in revolverji, so blokirali vse bližnje ulice. Izvrševalec sam je šel v hišo, preoblečen v duhovnika (boječ se likvidacije, je Natlačen sprejemal samo še duhovnike in neposredne znance, sicer nobena druga civilna oseba ni mogla priti do njega), in mu oddal neko pismo. Medtem ko je Natlačen odpiral kuverto, mu je 'duhovnik' pognal nekaj krogel v glavo. Pritekel je Natlačenovsin, žena in hči, toda 'atentator' se je spretno otresel vseh treh, potem ko je ranil Natlačenovega sina, in pobegnil čez vrtove. Nikogar niso ujeli.—Deset dni pred tem je bil v središču mesta ubit glavni posrednik med mihailovičevci-belo gardo in italijansko policijo, vodja mihailovičev-sko-belogardistične denunciantske službe, bivši jugoslovanski policijski višji uradnik Kazimir Kukovič." Tako kot vse citate, ki jih navajam, je tudi te iz Kardeljevega poročila Titu treba brati počasi in poskušati razumeti vsako misel posebej. Šele podrobna analiza nam pokaže vse grozljive razsežnosti komunistične miselnosti in politike revolucionarnega terorja. Med drugim lahko vidimo, s kakšno hladnokrvnostjo se je Kardelj izražal o vosovskih atentatih, kako oholo je dajal pogoje begunski vladi v Londonu in kako "odločno" sprenevedavo je za državljansko vojno krivil druge, potem ko jo je sam povzročil in razplamteval. Nadaljevanje prihodnjič Ivo Zajdela © Demokracija • 41/2004 Tone Kralj, Kmečka svatba, 1932, Moderna galerija. Ljubljana Goriški muzej iz Nove Gorice je pred časom izvedel obširen projekt z naslovom Prehrana na Goriškem. Na koncu so izdali štiri knjige, v prvi, Prehrana na Goriškem, so objavljeni etnološki prispevki, v treh knjigah z naslovom Jedi na Goriškem pa so objavljeni mnogi recepti jedi. ki so jih pripravljali na Goriškem. etnologija mo domače jedilnike in turistično ponudbo. V uvodu v prvo knjigo Jedi na Goriškem je Slavica Plahuta zapisala, da izrazita obmejnost Goriške odseva tudi v kulturi prehranjevanja. Goriška kuhinja je zelo raznolika, v njej pa se prepletajo vplivi beneške in italijanske kuhinje, kuhinja kulturno in narodno zelo raznolikega Trsta, kranjska kuhinja ter z njo tudi av-11 strijska. Zaradi prepletanja vplivov bi težko govorili o posebni značilni kuhinji slovenskega dela Goriške. Sestavine in postopki za pripravo jedi se skoraj ne razlikujejo od tržaških, furlanskih ali gorskih karnijskih načinov priprave in vrst jedi. Tolminske in zgornjesoške jedi so podobne in velikokrat enake kot jedi v Karniji, velika podobnost je značilna tudi za T J r rJ- r r r ■J Štiri knjige prinašajo izsledke zgodovinske in etnološke raziskave prehranjevalnih navad na Goriškem v zgodovinskih mejah te dežele od najstarejših časov do danes. Raziskava je potekala v okviru projekta Pusto-vanja na stičišču e\ropskih narodov in kultur nekoč in danes, ki ga je v letu 2002 izvajal Goriški muzej, financirale pa so ga Evropska skupnost v okviru programa čezmejnega sodelovanja Phare, Mestna občina Nova Gorica in Občina Šempeter-Vrtojba. Raziskava se je naslanjala na značilno pustno prvino, ki jo označujeta obilna hrana in uživanje pred začetkom posta. Z njo so raziskovalci želeli preučiti temeljne značilnosti prehranjevanja prebivalcev v geografsko, narodno in kulturno zelo raznoliki pokrajini, velike spremembe, ki jih je prinašal družbeni in gospodarski razvoj, zbrati in zapisati stare jedi, ki so se ohranile, ter poiskati iste jedi, ki so danes že pozabljene. Raziskava je temeljila na podatkih iz zelo obsežne slovenske in italijanske literature, na preučevanju arheoloških ostalin, ki jih hrani Goriški muzej, časopisnih in arhivskih virov ter spominskih zapisov, nastalih med terensko raziskavo, ki so jo uspešno izvedli etnologinja Vesna Ličer, Lin-da Kogoj, svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in Pavle Medvešček. Prispevki Slavice Plahuta (Prehrana na Goriškem), Beatriče Zbo-na-Trkman (Pri obedu z dobrovsko gospodo), Vesne Ličer (Pust in post na Goriškem med obema vojnama), Pavla Medveščka (Kmečka kuhinja), Ivane Leskovec (Prehrana na Cerkljanskem), Mojce Cerne (Tradicionalna kulinarika Vipavske doline v prvi polovici XX. stoletja) in Linde Kogoj (Zapis svetovalke za kmečko družino) nas seznanjajo z zgodovi- no prehrane, s prehranjevalnimi navadami na Goriškem in s tujimi vplivi, za katere je bila prehrana med Jadranom in Alpami zelo dovzetna. Članki govorijo o vsakdanji prehrani in jedeh bogatih in nižjih slojev ter o jedeh, ki so jih kuhali ob posebnih priložnostih, predstavljajo obilje na goriških dvorih in uživanje goriških meščanov ter stiske ljudi v vojnih letih. Prispevki opozarjajo tudi na spremembe, ki jih prinaša sodobna globalizacija, in svetujejo, naj v sodobnih prehranjevalnih navadah vendar obvarujemo tradicionalno kulinarično izročilo in z njim bolj osveži- furlanske, briške in vipavske ter tržaške in kraške jedi. Prepletanje vplivov je vidno tudi v imenih, ki so za nekatere jedi enaka ne glede na jezikovno pripadnost prebivalcev (polenta, jota, njoki, mineštra, žganci, meš-ta, repa, višča, cement, toč, šnite, žvar-cet, frika, pinca, piškoti, potica, guban-ca, fulje, mulce, pistun, markandele itd.). Večje razlike je opaziti le pri prehrani in jedeh različnih slojev prebivalstva. Aristokratska in meščanski kuhinja sta bili svetovljanski in zelo dovzetni za tuje vplive zlasti italijanske, francoske in nemške kuhinje. Z raziskavo, evidentiranjem in s predstavitvijo prehrane in jedi so v Goriškem muzeju želeli raziskati in ovrednotiti pomembno področje kulturne dediščine, t. j. prehranjevalne navade in kulinarično tradicijo, kot se je oblikovala na prehodu iz 19. v 20. stoletje in v prvi polovici 20. stoletja, ter zapisati načilna imena jedi in postopke za njihovo pripravo. Večina opisov jedi ima še danes uporabno vrednost. V vseh treh knjigah ledina Goriškem je na skupno na več kot šeststo straneh objavljena neprecenljiva možica kulinarične kulturne dediščine našega zahodnega obmejnega ozemlja. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 O pričevanje V Demokraciji je bilo iz spominskega pričevanju Alberta Sveti-ne-Erna, ki je zdaj izšlo v knjigi Od osvobodilnega boja do bandi-tizma, objavljenih nekaj odlomkov, vendar le iz prvega dela knjige. Toda to je ena tistih knjig, kjer je drugi del veliko zanimivejši in je tudi razlog za njen nastanek. Bralec ob branju ob javljenih odlomkov ni mogel dobiti pravega vtisa, za kakšno knjigo gre. Takoj na začetku tega zapisa je treba poudariti, da je to zelo pomembna knjiga, saj je Svetina eden redkih oznovcev, kije spregovoril. Za- to najprej nekaj besed o tej organizaciji. Ozna, kot je znano, je bila politična vojska Komunistične partije Slovenije, ki se je v času okupacije oziroma druge svetovne vojne na Slovenskem zakrivala za oznako Osvobodilna fronta. Ta oziroma komunisti so avgusta 1941 ustanovili Varnostnoob-veščevalno službo, ki je od poletja 1941 kot udarna pest partije "skrbela" za notranjega političnega (nekateri raje uporabljajo izraz ideološkega) nasprotnika, ga zasledovala, zbirala o njem podatke in ga pobijala, hkrati pa tudi klevetala s propagandno napisanimi in na različne načine objavljenimi besedili, v najbolj "vročih" primerih pa tudi s komunikeji. Spomladi 1944 seje VOS formalno preimenovala v Ozno (kratica OZN pomeni Organi za zaščito naroda, kar je tipični partijski besednjak za prikrivanje realnega stanja, v katerem je bila npr. KPS sinonim za narod). Takoj na začetku njenega organiziranja so Ozni dodelili tudi avtorja knjige Alberta Svetino-Erna. Kot je bralcem že znano, se je Svetina zaradi fašizma na Primorskem umaknil v Ljubljano. Na začetku okupacije se je pridružil komunističnemu odporu. Deloval je v odborih OF, hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS, obiskoval je partijsko šolo, od tam pa je "odšel" v Ozno. Najprej je bil celo namestnik načelnika Ozne Ivana Mačka-Matije, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik, kar je bil do konca vojne oziroma do prihoda v "osvobojeno" Ljubljano. Dobil je visok podpolkovniški čin. Podatki iz "prve roke" Svetinova knjiga je najmočnejša tam, kjer pričuje iz lastnih izkušenj. Kot vidimo, je bila njegova revolucionarna kariera strma in Svetina je tipičen primer vojaka revolucije, ki je omogočil, da je Komunistična partija Slovenije z velikim medvojnim nasiljem prišla na oblast in jo s povojnimi poboji in terorjem utrdila. Skozi pripoved lahko dokaj nazorno vidimo, kaj se je med vojno v Sloveniji v resnici dogajalo in na kakšen način je partija prišla na oblast oziroma kako je sistematično uničevala in na koncu tudi uničila vse svoje politične nasprotnike. Svetinova knjiga nam na najboljši način - s pripovedjo udeleženca - ponuja vpogled v mehanizme in zakulisje delovanja komunistične revolucije. Kot takšna je tudi prvovrsten zgodovinopisni vir in poslej noben zgodovinar, ki ga resnica zanima - zanimati bi morala seveda vse! - in obravnava naše medvojno obdobje, ne bo mogel mimo nje. Če je doslej nekaj o povojnih pobojih iz "prve roke" povedal že Zdenko Zavadlav (za območje Maribora) in še kdo, predvsem pa nekateri, ki so preživeli pekel taborišč in pobojev leta 1945, Svetina zdaj temu pomembnemu delu naše zgodovine dodaja nov pričevanjski delež. Čeprav je Svetinova knjiga nadvse pretresljiva in pomembna pri opisovanju "čiščenja" množičnega grobišča v Brezarjevem breznu pri Podutiku, ki je bilo tik zraven Ljubljane, je morda še pomembnejša pri nekaterih drugih delih. Vsaj v dveh je njegovo pričevanje nekaj posebnega in dragocenega, saj se ju doslej nihče ni dotaknil s svojim pričevanjem oziroma je Svetina prvi, ki je spregovoril. TETINE • ®*f iKisa H I0D OSVOBODI LNEGA HBO ■do ■bai KDITIZMA Zgodovinarjem v poduk Najprej je tu njegovo pričevanje o dogajanju na sedežu Ozne na Straž-njem Vrhu nad Črnomljem. Nihče doslej o tej temi ni govoril. Takoj za tem sledijo opisi povojnega oznovske-ga ropanja po Lj ubljani in puljenja ve-likašev revolucije, ki so naokrog hodili okrvavljeni s krvjo svojih žrtev, za vile, vkaterih so živeli njihovi "sovražniki ljudstva", kot so jih diskrediti-rali, zdaj pa so se, potem ko so "obračunali" s temi "sovražniki ljudstva", vanje sami vseljevali. Skoraj tepli so se zanje. Prizori Sodome in Gomore. Zločin za zločinom. Svetinova knjiga je dobesedno nabita z opisovanjem komunističnih zločinov. Čeprav tvegamo, da bo kdo rekel, da trgamo iz konteksta, naj v nadaljevanju objavimo nekaj odlomkov iz knjige. Za odlomke gre pač zato, ker vsega besedila na tem mestu ni mogoče objaviti. To je v knjigi in je zdaj tam vsakomur na razpolago. Predvsem pa našim zgodovinarjem. Njim je prazaprav lahko ta knjiga v poduk, saj opozarja na strašen prepad, ki zeva med resničnostjo medvojnega in povojnega dogajanja v Sloveniji in tem, kako so doslej naši zgodovinarji to resnico prikazovali. V Enciklopediji Slovenije je npr. Ozna prikazana kot razmeroma minorna in nepomembna organizacija, iz gesel-nega besedila pa bralec nikakor ne © Demokracija • 41/2004 Spomenik revolucije v Postajni pričevanje kapitulaciji Italije jeseni 1943 oziroma po Turjaku in Grčaricah so uprizorili serijo množičnih pobojev, v katerih so pobili skupno kar čez 600 vojnih ujetnikov. Napotki, ki jih je Maček dobil pri Titu, so lahko bili torej samo potrditev za nadaljevanje dotedanje prakse množičnega pobijanja političnih nasprotnikov. "To se je živelo!" Opisi "zanimivega" življenja na Stražnjem Vrhu oziroma v Mačkovem orlovskem (oznovskem) gnezdu si sledijo drug za drugim: "Zaščitna četa je imela svojo kuhinjo, mi v oddelkih svojo in Maček, ki se je izgovarjal na to, da ima čir na želodcu, svojo. Hrane smo imeli, kolikor smo želeli. Na izbiro je bilo tudi meso. Pilo se je na veliko. Zjutraj je bilo na mizi po tri litre žganja, pet litrov vina, ocvrta jajca in meso. Intendant, ki je bil pogosto pod vplivom alkohola, je z dvema velikima italijanskima mulama stalno dostavljal sode vina in vreče suhih klobas. To se je ži- velo! Odlično je bilo. Vode nam ni bilo treba nikoli piti. Ne vem, od kod je intendant vse to prinašal. In tudi denar je bil, kadar je bilo treba." Povezavo Ozne in vrha partije oziroma CK KPS je Svetina podrobno prikazal. Samo odlomek "Zvezo med Ozno in CK je vzdrževal Maček Maček je bil član CK in v CK so Ozno zaupali Mačku. Kot član CK je bil vezan na CK in tudi odgovoren CK, ki je vodil in odobraval njegovo delo v Ozni. V CK so pri nastajanju Ozne ugotovili, daje Maček po svojem značaju in naravi ustreznejši za načelnika Ozne kot Kidričeva, ki je v strogi ilegali vodila Vos. CK je ugotovil, da je Maček najsposobnejši za posebne naloge Ozne. Strinjali so se, da Mačka imenujejo za načelnika Ozne, medtem ko je bila Kidričeva inštruktorica. Maček si je znal v preteklosti vodilno vlogo že večkrat izbojevati. To so mu v CK priznali za veliko zaslugo. /.../ Maček je bil tudi ostrejši in bolj surov, kot je bila Kidričeva, ki je v Ljubljani v ilegali vodila posamične likvidacije. CK je za vodenje Ozne potrebovala človeka, ki bi bil brez ugovora pripravljen na množične likvidacije." Zdenkin spremljevalec In nekaj naprej: "Za metode, ki jih je Ozna uporabljala v CK, sploh niso izbrali napačnega človeka. Maček je bil za Ozno najprimernejši. Za stvari, ki jih je počel Maček, je zato odgovoren tudi CK, kije Mačka imenoval za načelnika Ozne, mu zaupal in ga podpiral pri vseh njegovih zločinih. Zdenka Kidrič je imela z Mačkom stalne stike. Vsak teden je bila vsaj enkrat na Stražn jem Vrhu. Imela je več znanja in je zaradi tega prihajala k Mačku na posvetovanje. Na Stražnji Vrh je prihajala z baze CK v Rogu. Na konju jo je spremljal mlad in postaven osemnajsdetni fant. In medtem ko je Marjeta razpravljala z Mačkom, jo je n jen spremljevalec moral čakati na naši bazi. Ker v oddelke ni mogel, se je zadrževal v zaščitni četi in se tam ponavadi tudi razgovoril. V četi je bilo potem slišati, da pripoveduje, kako mora zadovoljevati njene spolne potrebe. Celo pritoževal se je, da mu je dovolj njenega stalnega nadlegovanja." Nadaljevanje prihodnjič more razbrati, kaj je Ozna v resnici bila oziroma kaj je počela. Počela pa je velike stvari. Zdaj Albert Svetina-Emo tej Enciklopediji in tem našim zgodovinarjem drži ogledalo - s knjigo, z lastnim pričevanjem, ki kar kriči o resnici in o njenem zamolčevanju ter neizmernem sprenevedanju. Odprimo Svetinovo knjigo! Kjer koli odpremo knjigo, še posebej od strani 117 naprej (od skupno 367 strani), se srečujemo z opisi življenja komunistične partije, Ozne, revolucije, partizanstva, ki so en sam zločin. Od strani 117 zato, ker v prvem delu knjige opisuje svojo življenjsko pot, predvsem pa strmo kariero vojaka revolucije v ob-dobjuodleta 1941 do 1944. Pred poletjem 1944 se je kot inštruktor CK KPS znašel na Stražnjem Vrhu, na sedežu Ozne oziroma ob njenem načelniku Ivanu Mačku-Matiji. Med drugim piše naslednje: »Po Mačkovi vrnitvi iz Drvarja je prišlo do prave organizacije Ozne v Sloveniji. Maček je prišel s Titovim naročilom, da jo je treba razširiti in z njo prevzeti nadzor nad armado in nad političnim terenom. Po Mačkovi vrnitvi je bila zato v Ozni ena prvih nalog izpopolnitev oznovskega aparata. Treba je bilo pridobiti predvsem nove kadre. Tito je Mačku v Drvarju maja 1944 dejal,da se bliža konecvoj-ne in da bo imela Ozna zelo pomembno nalogo pri prevzemu oblasti. Maček se je s Titom o teh stvareh pogovarjal neposredno in je Titove ukaze in ozračje iz Titovega štaba osebno prenesel k nam. Tito mu je prav tako posredoval mnenje in nasvet sovjetske misije, daje treba ob koncu vojne čim več političnih nasprotnikov pobiti, da z njimi niti tožilstva niti sodišča ne bodo imela nobenega opravka več. Tito je s pomočjo sovjetske misije odločil, da za politične nasprotnike ni milosti, da zanje ne bodo uporabljali sodišč, da ne bo sodb, ampak da bodo samo likvidirali. In tako seje potem dejansko dogajalo. Titov ukaz je šel z Ozno po vsej Jugoslaviji, do množičnega uresničevanja tega naročila pa je prišlo v Sloveniji..." jel smernice, kako ravnati ob koncu vojne. Toda pri tem je treba poudariti, da za medvojne in povojne množične poboje v Sloveniji nista kriva ne Tito ne "sovjetski inštruktorji", ampak izključno voditelji revolucije v Sloveniji, to pa so bili takratni vodilni komunisti. Če nemreč ti revolucije ne bi hoteli izvesti oziroma če ne bi hoteli izvesti tako neskončno obsežnega nasilja nad političnimi nasprotniki, ne bi ne Tito in ne "sovjeti" ne imeli nikakršnega pomena. Ti so lahko "Slovencem" dajali le napotke in kazali "linijo", ne bi pa jim mogli nič ukazati, če ti tega ne bi hoteli. To je vsa "zgodba" o tem, kdo nosi krivdo za neskončno nasilje komunistične revolucije v Sloveniji. Izključno "Slovenci"! Slovenski partizani so namreč od leta 1942 naprej sistematično pobijali svoje politične nasprotnike, velikokrat tudi v množičnih pobojih. Novembra 1942 so pri Suhorju in pri Ajdovcu izvršili prva dva množična pokola vojnih ujetnikov. Po Odgovorni izključno "Slovenci"! Tu se srečamo s Titom in sovjetsko misijo, od katerih je Maček pre- Demokracija • Četrtek, 7, oktobra 2004 G film 9 w j v ' -- ¿'S V ; . i ; ^Sllls 5jpp Majhno idilično mestece obdaja velika skrivnost v obliki neznanih bitij, ki živijo v okoliškem gozdu. Ko mlada in nemirna meščana prekoračita navidezno mejo in zaideta v gozd, je premirja konec in pošasti začnejo napadati meščane. Prvi bežen pogled na idilični zaselek iz devetnajstega stoletja se zdi kot popolna slika vrhunskega slikarja. Se bolj osupne navidez brezčasna harmonija prebivalcev in njihovo tesno sožitje. Toda nedolžnost vasi nenehno ogrožajo bitja, ld žive onstran gozdne meje. Vaščani jih imenujejo "Tisti, o katerih ne govorimo". Tako kot skladnost harmoničnega in mirnega bivanja v skupnosti si vsi vaščani delijo strah pred zlom in strašno slutnjo, ki preži na njih v hosti. Tako strahotna je ta sila, da si nihče ne drzne stopiti iz vasi in v gozd. Res nihče? V Vasi ob gozdu so se vaščani odločili živeti znotraj tesno zaprte in od drugega sveta izolirane skupnosti. S tem ko so se odrezali od sveta, jim strah pred bitji in vsem drugim zlom, ki morda biva onkraj meja njihove vasi, daje vzpodbudo za tesno in varno sobivanje s svojimi ljubljenimi. Toda strahu ne moremo prezreti. Vsak dan živimo z njim, bodisi s i Ht, V ILL/UJL Režija: M. Night Shyamalan Scenarist: M. Night Shyamalan Producenta: Scott Rudin, Sam Mercer Igrajo: Bryce Dallas Howard, Joaquin Phoenix, Adrien Brody, William Hurt, Sigourney Weaver Premiera: 7. 10. 2004 Distribucija: Cenex tistim, ki ga vzbuja gozd, bodisi s tistim, ki nas prežema v moderni družbi, ko trepetamo za varnost svojih otrok od trenutka, ko odidejo od doma v šolo. Strah nas prežema vsak dan, ko spremljamo novice in slišimo o ugrabitvah otrok, vojni, terorizmu. Ali je res, kar je dejal Franklin D. Roosevelt, da je "edina stvar, ki se je moramo bati, strah sam", ali nam naša sodobna družba govori drugače? In kaj počnemo, kaj vse bi storili, da bi ohranili skupnost v tem času strahu? "Ni vedno strah tisti, česar se bojimo. Včasih strah sprosti domišljijo, ki podivja, in ta nas še bolj prežema s strahom. Iskreno upam, da bodo gledalci v Vasi ob gozdu pripravljeni raziskovati svet strahu in način, kako celo v vrtincu kaosa Mlada tigrčka, brata, usoda zaradi pohlepnih iskalcev zakladov loči že v mladosti. Kot ujetnika se kasneje srečata v areni, se prepoznata in uideta. Brata je prelepa družinska pripoved o moči ljubezni in veri v povezanost. Brata Šestnajst let po uspehu filma Medved se Jean-Jacques Annaud (uveljavil se je s filmi La guerre du feu in Ime rože, v zadnjih letih pa nas je očaral z odličnima Sedem let v Tibetu in Sovražnik pred vrati) vrača v kraljestvo živali z novim in prav tako sugestivnim projektom. Tokrat je za zgodbo o dveh tigrih namenoma izbral nekoliko bolj pravljično ozadje, za katerega je črpal navdih v eksotičnih džunglah jugovzhodne Azije zgodnjega 20. stoletja, ko so divji tigri vzgajali svoje mladiče med ruševinami starih templjev, nedaleč od kraljevskih palač in kolonialnih naselbin. Film Brata je epska pustolovščina, ki pripoveduje o novih spoznanjih, o boju za preživetje in o neverjetnih doživetjih. V osrčju jugovzhodne Azije se v začetku 20. stoletja v džungli, med ruševinami pozabljenega svetišča, rodita dva tigra. Odraščata med kipi, raz-žrtimi od mahu, v varstvu matere in Demokracija • 41/2004 film najdemo pot, kako ga obvladati," razmišlja M. Night Shyamalan. Vrnitev v 19. stoletje Film so posneli v odmaknjeni dolini v jugovzhodnem poljedelskem predelu Pensilvanije. Igralci so teden dni pred začetkom snemanja pod vodstvom režiserja in scenarista Shy-amalana opravili ogled "njihove vasi", ki jo je v celoti zgradila scenograf-ska ekipa po zgledu avtentičnega zaselka s konca 19. stoletja, kakršnega so si lahko le delno zamišljali, ko so pre- birali scenarij in se pripravljali vsak na svojo vlogo. Raziskovali in spoznavali so vsak svojo kočo, osrednjo dvorano v vaški hiši, namenjeno skupnim sestankom, šolo, stražni stolp... Poleg fizičnih nalog je ekipo pripravljal tudi psihološko. Želel jim je čim bolj nazorno predstaviti življenje v tesno povezani, medsebojno odvisni izolirani skupnosti. "Ni pomembno, kako neodvisni smo, kako močan je naš individualizem. Ljudje potrebujejo ljudi in smisel skupnosti. Hrepenijo po njem, hrepenimo po tem, da smo del nečesa večjega, pomembnejšega od nas samih," je prepričan Shyamalan. K predavanjem je povabil več strokovnjakov, med njimi psihologa, ki je igralcem pojasnil posttravmatski stres, ki se lahko pojavi, kadar v skupnosti pride do nasilnega dejanja, in strokovnjaka za "utopično družbo" z Univerze Princeton. Monika Maljevič očeta Velikega tigra. Kot njegova potomca bosta Kumal in Sangha nekega dne vladala temu kraljestvu. Več tisoč milj stran je zahodni svet preplavila strast po starodavnih zakladih, zaradi katere se je razvilo nenasitno trgovanje s kipi, ki krasijo stare templje, in ki je pripeljala lovce na zaklad vse do oddaljene džungle, da bi zaplenili dragocene umetnine. Med temi možmi je tudi Aidan Mc-Rory, strasten pustolovec, ki slovi po svojih knjigah o pogumnih lovskih podvigih. Med lovsko odpravo Aidan in njegovi sodelavci nehote oskrunijo svetišče Velikega tigra in ta nezaželene goste takoj napade. V boju za preživetje Aidan Velikega tigra ubije. Medtem ko Sanghi uspe zbežatiz njegovo mamo, Aidan Kumala ulovi in se nanj kmalu naveže. Njuno prijateljstvo ne traja dolgo, saj Aidana zaprejo zaradi kraje kipov in Kumala odkupi cirkus... mbhhTwo Brothers Režija: Jean-Jacques Annaud Scenarista: Jean-Jacques Annaud, Alain Godard Producent: Jake Eberls Igrajo: Guy Pearce, Christian Clavier, Philippine Leroy-Beaulieu Premiera: 7. 10. 2004 Distribucija: Karantanija Cinémas na kratko Premiera novega animiranega filma Shark Tale, ustvarjenega v tovarni sanj DreamWorks, je eden pomembnejših dogodkov preteklih dni v New Yorku. Tako kot je bil Nemo predviden, da osvoji svet, se tudi ta film odvija v svetu prebivalcev morij. Začne se z nenadnim umorom sina ene pomembnejših rib. Ko se šefov sin znajde v težavah, policija navadno ubere najlažjo pot in ujame tistega, ki ga je najlaže ujeti. Tokrat malo ribico Oskarja, kateremu je glas posodil Will Smith. Poleg Smitha sta glasova posodili Angelina Jolie in Renee Zellweger. Simpatična zgodba z glasbo Christine Aguilera in mnogimi drugimi markentinškimi čarovnijami bo film spremenila v svetovno uspešnico. Igralska zvezda Jennifer Lopez bo tokrat zagotovo ugasnila, saj so jo iz njenega najnovejšega filma An Unfinished Life preprosto "izrezali". Jennifer je navajena, da se okoli nje vrti svet in milijoni, nato zadnje čase dela težave tudi svojemu sponzorju, kozmetični hiši Co-ty. Na stoletnici omenjene kozmetične hiše je bolj kot svojega sponzorja predstavljala lastno modno linijo. Prav tako so njene prve po-poročne fotografije z modne revije Tommyja Hilfigerja namesto s Cotyjeve gala zabave. Vrednost sponzorskega aranžmaja je velika skrivnost, o njegovi višini laJiko sklepamo le po tem, da Forbes uvršča Jennifer med 40 najbogatejših Američank. Analitiki so si enotni: če se iz vsega tega ne bo naučila nič, je njena bleščeča kariera pri koncu! Ameriški filmski režiser Steven Spielberg verjame, da mu snemanje filmov pomaga pri soočenju z družinsko preteklostjo in pri premagovanju "lastnih demonov". V pogovoru za nemški časnik TV movie, je 57-letni Spielberg dejal, da je bilo v holokavstu ubitih 17 članov njegove družine, in pri tem dodal, da njegova družina izvira iz Rusije in Avstrije. Njegovi filmi, kot je Schindlerjev seznam, so mu pri tem v veliko pomoč, saj pravi, da nočne more spremeni v filme, katerih junaki so pogumnejši kot on sam. "Na ta način se bojujem proti svojim demonom," je dejal Spielberg, ki priznava, da rad obravnava težke in resne teme. Ne zanima ga, koliko bo film stal. Zanj je pomembnejša ideja. Igralec Arnold Schwarzenegger, guverner Kalifornije, se po zapisih ameriških časopisov pogaja za vlogo Terminatorja v četrtem delu istoimenskega filma. Pogovori so začasno na mrtvi točki, saj mora Arnie razmisliti, kako bi snemanje filma vplivalo na njegove guver-nerske obveznosti. Scenarij četrtega dela je že pripravljen, snemanje pod taktirko Jonathana Mostowa pa naj bi se začelo še letos. Ob prejemu nagrade za življenjsko delo na filmskem festivalu v SanSebastianuje režiser in igralecWoody Allen kritiziral ameriškega predsednika Georgea Busha. Allen, ki ta čas snema film v Londonu, meni, da je tragično, če bo Bush znova izvoljen za predsednika. "Dokaj zabavno je poslušati in spremljati predsednika Busha. Če poslušate, kaj govori, se boste veliko nasmejali. Vendar je to popoln primer komičnih trenutkov z zelo tragičnim ozadjem," je dejal Allen. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 © tv program PETEK, Kanal A Kanal III 8.10.2004 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.25 9.35 10.00 10.10 10.45 11.25 11.55 12.25 13.00 13.25 13.25 13.55 14.55 15.55 16.30 16.50 17.10 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.05 0.05 1.00 1.20 2.15 4.15 5.25 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR VESELA HIŠICA: O POVODNEM MOŽU, LUTKOVNA NANIZANKA, 15/23 RISANKA JURIj DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 7/26 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 14/26 ENAjSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE JASNO IN GLASNO: POP STAR, KONTAKTNA ODDAJA MLADI VIRTUOZI HUMANISTIKA FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 24., ZADNJA EPIZODA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN DOMINIK SMOLE: LJUBEZNI, RETROSPEKTIVA IZVIRNE TV IGRE VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SLOVENSKI VODNI KROG: KAMNIŠKA BISTRICA, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1/10 IZ POPOTNE TORBE: OGENJ (VPS 17.15) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/9 (VPS 17.40) Žrebanje deteljice (vps 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 2/24 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/9 IZGON IZ RAJA, ČEŠKI FILM (VPS 02.10) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 15.30 16.10 17.10 17.45 18.15 18.30 20.00 21.25 21.50 23.40 0.30 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 15.35 16.05 17.00 18.00 20.00 20.55 TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke Obaina straža na kolesih, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, 20. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 249. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 144. del ameriške nadaljevanke TV prodaja Obalna straža na kolesih, 8. del ameriške nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 2. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke E+ Mldve z mamo, 2. sezona, 20. del ameriške nanizanke Romantični film: Ljubimca z Manhattna, ameriški film Moške zadeve, 3. sezona, 6. del ameriške nanizanke ^ Šov }erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ 07.00 Pokemonl, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07,55 TV prodaja 08.25 Automobille 08.50 TV prodaja 09.10 Policaj s petelinjega vrha, 9. del jugoslovanske nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Koncert 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 291. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Film 21.50 FIlm 23.30 Popotovanja z Janlnom, ponovitev 00.00 Dokumentarna oddaja 00.20 TV prodaja l/rjf Slovenija 2 Pop TV PCP 7.25 8.15 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 23.00 23.55 0.00 2.10 3.10 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 22. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 128. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 123. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 56. dela mehiške nadaljevanke Trenja, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 57. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 124. del španske nadaljevanke Klon, 129. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 23. del mehiške nadaljevanke 24UR Sanjski moški, slovenska erealityi serija Akcija: Twister, ameriški film Vroče mesto, 1. sezona, 4. del am. naniz. XXL premiere Nevarni kult, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika infokanal tedenski izbor osebno, pogovorna oddaja mostovi ■ hidak: 8REZ meja - hatjrtalan otroški infokanal tv prodaja zabavni infokanal tv prodaja svetovno prvenstvo v plavan|u v kratkih bazenih, posnetek iz indianapolisa (vps 16.15) videospotnice: vroče, ponovitev osebno, pogovorna oddaja (vps 17.45) skozi čas (vps 18.15) meglice avalona, ameriška nadaljevanka, 2., zadnji del, ponovitev (vps 18.30) hiša iz 40. let prejšnega stoletja, angl. dokumentarna serija, 2/4 (vps 20.05) city folk, ljudje evropskih mest (vps 21.00) south park, ameriška risana humoristična nanizanka, 5/15 ^ oko, švedski film (vps 22.05) 2. festival vokalne zabavne glasbe "sredi zvezd" - perpetuum jazzile in new swing quartet, posnetek koncerta iz žalca (vps 23.55) infokanal SOBOTA, Slovenija 1 a EE 9.00 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 10.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.30 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, založba Epta, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 12,30 Predstavitev Luke Koper, pon 12.40 Glasbeni mozaik 16.00 Pod Zidano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 17.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 Ko zboli reka, dokumentarec o Savi dolinki, pon 19.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.30 Socius, osebnosti slovenskega gospodarstva, pon 20.00 predah v gibanju, gostja: Likovič Angelca, vodi: Jana Debeljak, prvič 21.00 Kulturnedrobtinice, Cvetje v jeseni, Studenec, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22,30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 23.00 Trenja POP TV 0.20 Predstavitev Luke Koper, pon 0.30 Glasbeni mozaik 6.20 6.20 6.30 7.00 7.30 8.15 8.40 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.10 13.45 15.30 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.20 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.35 21.35 22.00 22.30 23.25 23.25 0.50 1.15 1.55 2.15 2.40 3.10 5.25 5.45 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE POD KLOBUKOM HIŠA EKSPERIMENTOV: TLAKOLOGI|A, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 2/8 KINO KEKEC: BERTRAM IN NJEGOVI, DANSKI FILM (VPS 08.40) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: AMFITEATER, TV NANIZANKA, 2/15, PONOVITEV PISMA LJUBEZNI, NEMŠKI FILM (VPS 13.45) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 14/21 (VPS 17.20) SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.55) GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 5/13 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: PODNAJEMNIKI, TV NANIZANKA, 3/15 (VPS 20.00) ČEZ PLANKE: ISLANDIJA (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 1/ 13 (VPS 22.30) NOČNI IZBOR IZDANE SKRIVNOSTI, ANGLEŠKI FILM, 1. DEL (VPS 23.25) SLOVENSKI MAGAZIN DNEVNIK, VREME, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.05) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 14/21 JULIJINA RESNICA, FINSKA DRAMA PRVI IN DRUGI INFOKANAL 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 12.30 13.00 13.45 13.55 15.55 16.55 17.25 17.55 19.30 20.00 20.50 23.20 0.50 2.50 INFOKANAL GLASBENO JUTRO: ZGODBA Z ZAHODNE STRANI S ŠTUDENTI AGRFT (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA POLNI (VPS 13.00) SKOZI ČAS (VPS 18.20) NOGOMET • MLADI: SLOVENIJA - ITALIJA, POSNETEK IZ NOVE GORICE (VPS 13.55) SP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, POSNETEK IZ INDIANAPOLISA (VPS 15.55) MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 16.55) ŠPORTNI FILM BEOGRAD: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU (M), CRVENA ZVEZDA - CPL, PRENOS (VPS 17.25) POLNI (VPS 18.30) BELI ZOBJE, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 4., ZADNJI DEL (VPS 20.00) CELJE: KVALIFIKACIJE ZA SP V NOGOMETU 2006, SLOVENIJA - ITALIJA, PRENOS (VPS 20.50) ZBOGOM, DRAGA MOJA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.20) SOBOTNA NOČ (VPS 01.10) INFOKANAL 9.10.2004 Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 140. dela am. nad. 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 141. dela am. nad. 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 142. dela am. nad. 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 143. dela am. nad. 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 144. dela am. nad. 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.55 Pozor - nevarno!, dokumentarna oddaja, 1/3 17.00 Goodyear liga, Cibona : Pivovarna Laško, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Kriminalka: Zaščitnica, angleško-kanadsko-mehiški film 21.45 Najhujši viharji sveta, dokumentarna oddaja 22.40 Obsedenost, ameriški film 0.15 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 6.30 TV prodaja 7.00 Formula 1, prenos treninga 8.10 Ringa-Raja: 8.10 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.35 Najlepše pravljice bratov Crimm: Bratec in sestrica, sinh. ris. film 9.00 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.10 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.20 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.45 Palčiča, sinhronizirana risana serija 10.10 Trije medvedki, sinhronizirani risani film 11.10 Dogodivščine jackieja Chana, risana serija 11.35 Jekleni Max, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Zgodilo se je Jane, ameriški film 14.55 Lov na morske pse, dokumentarna oddaja 16.05 Napad sršenov, dokumentarna oddaja 17.15 24UR-vreme 17.20 Vitez v Camelotu, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Z roko v roki, ameriški film 22.15 Popolni preobrat, ameriški film 0.30 24UR, ponovitev 1.30 Nočna panorama TevePika EE 10.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.30 Zdravljenje z uravnovešanjem telesne temperature, pon 11.30 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon © Demokracija • 41/2004 tv program 13,30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 14.00 Glasbeni mozaik 18:15 Z glavo na zabavo 18.30 Predah v gibanju, gostja: Likovič Angelca, vodi: ]ana Debeljak, pon 19.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 21.00 Sejem sodobna vojske, reportža iz Gornje Radgone 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik Kanal III v3 B.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 282. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 283. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 284. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 285. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 286. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Supernova Multi Talents - avdicija v Mariboru 1430 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Leteči štart, ponovitev 16.30 Policaj s petelinjega vrha, 11. del jugoslovanske nanizanke 17.30 Štiri tačke, ponovitev 18.00 Janja, razvedrilna oddaja 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Krog smrti, am. kriminalna drama, 2001 ^ 21.40 Agencija, 5. del ameriške nanizanke 22.40 Agencija, 6. del ameriške nanizanke 23.40 Dokumentarna oddaja 00.10 TV prodaja NEDELJA Slovenija 1 7.30 9.30 9.55 10.55 11.20 11.30 12.00 13.00 13.10 14.15 14.20 14.25 14.30 14.35 14.40 14.50 15.05 15.40 15.50 15.55 16.00 16.30 16.50 16.50 17.15 17.20 17.40 17.50 18.10 2lV ŽAV: BINE, LUTKOVNA NANIZANKA, 2/15; METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 25/26; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 4/14 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV IZVIR(N)I, ODDAJA O LjUBITELJSKI KULTURI (VPS 09.55) POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25) AFRIKA - POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 10/13 (VPS 11.00) OZARE, PONOVITEV OBZOR|A DUHA (VPS 11.30) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13,00) VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) MALI DEMONI POLDNEVNIK ČLOVEŠKI FAKTOR GLAS LJUDSTVA NEDELJSKO OKO PREDMET POŽELENJA PLANET TV ŠPORT & PREMIERE LEAGUE ŠPORT NA DANAŠNII DAN PET MINUT SLAVE VVHOOPI, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 3. DEL POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.50) LORELLA ŽIVE LEGENDE GLASBENI DVOBOJ NOČNA MORA ARENA VROČE 18.15 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19,40 19.45 20.00 21.50 22.40 23.15 1.00 1.00 1.40 2.05 DRUŽABNA KRONIKA ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ZRCALO TEDNA VREME ŠPORT SPET DOMA (VPS 20.00) SLIKAR OSKAR VON PISTOR ■ LEGENDA DRAVSKE DOLINE, DOKUMENTARNI PORTRET (VPS 21.50) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) MAMA RIM, ITALIJANSKI ČB FILM (VPS 23.20) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA Slovenija 2 6.30 11.00 11.30 12.05 12.35 13.00 14.30 14.40 15.50 16.25 19.00 20.00 10.10.2004 21.00 a 22.35 23.30 23.55 INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA DRŽAVNO SREČAN|E FOLKLORNIH SKUPIN, POSNETEK IZ BELTINCEV, 3/4 (VPS 12.30) POLETJE V ŠKOLJKI, SLOVENSKI FILM, 2. DEL (VPS 12.55) SKOZI ČAS (VPS 16.10) RAJSKI VRTOVI FIDŽIJA, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV SVETOVNI POKAL V GORSKEM KOLESARSTVU, POSNETEK ž MONT SAINTE ANNE (VPS 15.50) SP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, POSNETEK IZ INDIANAPOLISA (VPS 16.25) VELENJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU (M), GORENJE - CEHOVSKI MEDVEDI, PRENOS (VPS 17.25) TONE PARTLJIČ; ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE • MLADI NOVINAR, TOLMUN, NAGRADA, TV NADALJEVANKA, 1/7, PONOVITEV (VPS 19.00) ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/12 (VPS 20.05) UČITELJI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 6/8 (VPS 21.05) PLEŠI, BALERINA, PLEŠI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA O BALETU (VPS 22.00) D. LANG - E. LOCK: AMELIA, PLESNA PREDSTAVA LA LA LA HUMAN STEPS (VPS 22.45) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 5/15, PONOVITEV INFOKANAL Kanal A 9.20 9.50 10,40 12.20 13.10 14.00 15.00 15.55 17.30 18.00 20.00 21.50 0.35 TV prodaja Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 245. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemimi, 3. sezona, ponovitev 246. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 247. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 248. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 249. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Dr. Phil, pogovorna oddaja Mladi Indlana Jones: Oganga, gospodar Življenja, ameriški film Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Casper, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 7. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Union Olimpija : Budučnost, posnetek koiarke Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 9.30 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.40 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.5& Časovni stroj, sinhronizirani risani film 11.05 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.30 Jekleni Max, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Mestece za vedno, 1. sezona, 15. del ameriške nanizanke 13.55 Sanjski moški, ponovitev 14.50 Divja hči, ameriški film 16.35 Ken Follett: Rdeči orel, angleški film, 2/2 18.15 24UR-vreme 18.20 Ainsleyjeva kuhanja - vse o žaru, angleška dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.45 Športna scena 22.45 Ječe in zmaji, ameriški film 0.45 24UR, ponovitev 1 45 Nočna panorama TevePika 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 15.00 16.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 00.00 00.15 00.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon Drom Pot, romska oddaja, pon V harmoniji z naravo, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, duhovna univerza, pon Pod Židano marelo, glasbena oddaja z narodno zabavnimi ansambli Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami To morate vedeti!, kontaktna oddaja o davkih, vodi: Ivan Simič, pon A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, EPTA, center za izobraževanje in usposabljenje, pon Do zdravja tudi tako, gost dr. Peter Gregor, pon Ko zboli reka, dokumentarec o Savi dolinki, pon IDOL 2004, v živo 24 UR, informativna oddaja ABCD, svet avtomobilizma, pon Tv dražba umetnin z Mariom, prvič Z glavo na zabavo, pon Predstavitev Luke Koper, prvič Glasbeni mozaik Kanal III ta PCP 6.30 TV prodaja 7.00 Formula 1, prenos dirke za VN Japonske 9.30 Ringa-Raja:_ Slovenija 1 J 7.00 9.00 9.05 9.05 9.25 9.50 10.15 10.45 12.30 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.05 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 0.25 0.25 0.55 1.50 2.15 3.05 3.35 4.00 5.30 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: OGENJ GULIMIŠEK, ODDAJA ZA OTROKE, 5/10 ODDA|A ZA OTROKE SLOVENSKI VODNI KROG: KAMNIŠKA BISTRICA, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1/10 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: PLAŠČ (VPS 16.50) HIŠA EKSPERIMENTOV: PLINOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 3/8 (VPS 17.05) ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERI|A, 7/10 (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 1/12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) UMETNOST IGRE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SALVO D'AQUISTO, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: PODNAJEMNIKI, TV NANIZANKA, 3/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERI|A, 7/10 IZZIVI UMETNOST IGRE ZBOGOM, DRAGA MOJA, AMERIŠKI FILM (VPS 04.00) INFOKANAL 08.00 TV prodaja 09.00 Yu-Gi-Oh, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu In turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 Koncert 15.00 Supernova Multi Talents - avdicija v Mariboru 16.00 Janja, ponovitev 16.30 HočeS, nočei, ponovitev 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 TV prodaja 18.00 Navigator 18.30 NaS vrt 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 3000 milj do Gracelanda, ameriški akcijski triler, 2001 ^ 22.10 Ä n JUS za vsak okus, razvedrilna oddaja 22.40 Reporter X 23.10 Agencija, 7. del ameriške nanizanke 00.00 Agencija, 8. del ameriške nanizanke 00.45 TV prodaja Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER - CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 12.15 TV PRODAJA 12.45 JADRANJE BARCOLANA, REPORTAŽA (VPS 12.45) 13.15 SP V PLAVAN|U V KRATKIH BAZENIH, POSNETEK IZ INDIANAPOLISA (VPS 13.15) 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA,PONOVITEV 18.05 SKOZI ČAS (VPS 18.05) 18.20 MARS NAPADA, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.20) 20.05 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITV (VPS 21.00) 22.00 CIRCOM REGIONAL - POJEDINA, 3/3 (VPS 22.00) 22.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 INFOKANAL Kanal A PONEDELJEK, 11.10.2004 6.30 6.30 6.45 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA 8.45 TV prodaja 8.50 Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 10,30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Tihi zločin, 1. sezona, 21. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 250. del ameriške nadaljevanke ** 14.45 Vsi moji otroci, 145. del am. nadaljevanke // Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 tv program 15.35 16.05 17.30 18.00 20.00 22.10 22.40 23.10 TV prodaja Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 9. del ameriške nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 2. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke En- Rocky 2, ameriški film Vsi županovi možje, 5. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 4. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV POP TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 23. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 129. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 124. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 57. dela mehiške nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 58. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 125. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 130. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 24. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 1. sezona, 5. del slovenske nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 8. sezona, 5. del ameriške nanizanke 21.50 Urgenca, 10. sezona, 5. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 18. del ameriške nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Kraljevski vlak, jugoslovanska vojna akcija, 1981 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 287. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Ci-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Konec poletne sezone na Studencu in skok v Mini teater, reportaža 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 21.00 Red buli - Rekord 21.15 Navigator 21.45 Mož iz hrastovega gozda, jugoslovanski vojni film, 1964 23.20 K1, športni program 00.20 TV prodaja TOREK, 12.10.2004 TevePika 9.00 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.30 14.00 16.45 17.00 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 01.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon V harmoniji z naravo, pon Zdravljenje z uravnovešanjem telesne temperature, pon Kulturne drobtinice, Cvetje v jeseni, Studenec, pon Glasbeni mozaik Z glavo na zabavo, pon Zvezde za otroke, dokumentarni zapis o dvodnevni humanitarnem projektu v Velenju, pon Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja To morate vedeti!, kontaktna oddaja o davkih, vodi: Ivan Simič, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon E+ Glasbeni mozaik Kanal III 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 18.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09,10 Automobilie 09.25 Risanke 10,10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice Slovenija 1 a CE v3 6.20 6.20 6.B0 7.00 9,00 9,05 9.05 9.15 9.25 9.50 10.10 10.35 11.25 12.25 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.25 17.40 18.10 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.40 1.25 1.25 2,20 2.40 3.10 3.40 4.30 5.20 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO IUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: PLAŠČ RISANKA ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 11/26 HIŠA EKSPERIMENTOV: PLINOLOCIjA, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 3/8 ZtATKO ZAKLADKO: KOSTANjEVA TORTA ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA.7/10 ČEZ PLANKE: I5LANDIJA SLOVENSKI MACAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR UMETNOST IGRE IZZIVI SLIKAR OSKAR VON PISTOR -LEGENDA DRAVSKE DOLINE, DOKUMENTARNI PORTRET ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 1/12, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SPREHODI V NARAVO: CIPRESOVKE I, PONOVITEV (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA - PLUTARH: ŽIVLJENJA VELIKIH GRKOV, PONOVITEV (VPS 17.05) ODPETI PESNIKI (VPS 17.25) MATURA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 2/2 (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT DOSJE (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNOSTI VOINE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11/13 (VPS 22.50) MACBETH, ANGLEŠKA DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.20) MATURA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 2/2 PRISLUHNIMO TIŠINI DOSJE POD ŽAROMETOM INFOKANAL Slovenija 2 10.05 11.00 11.30 15.15 15.50 16.50 16.50 17.20 18.15 18.45 19.00 20.30 22.10 0.35 1.05 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA SP V PtAVANJU V KRATKIH BAZENIH, POSNETEK IZ INDIANAPOLISA (VPS 15.50) TEDENSKI IZBOR CIRCOM REGIONAL - POJEDINA, 3/3 STUDIO CITV VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.45) BELI ZOBJE, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 4, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 19.00) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 1/24 (VPS 20.05) FIDEL, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 20.30) PASJA LJUBEZEN, MEHIŠKI FILM (VPS 22.10) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 00.35) ^ INFOKANAL Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 18.00 20.00 23.10 TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 9. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 1. sezona, zadnji del am. naniz. Mladi in nemirni, 3. sezona, 251. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 146. del ameriške nad. TV prodaja Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 10. del ameriške nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 2. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke E+ Akcija: Velik zadetek, ameriški film Vsi županovi možje, 5. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 10. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 4. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV PCP T*N/ 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 23.05 23.10 0.05 1.05 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 24. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 130. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 125. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hčio, ponovitev 58. dela mehiške nadaljevanke Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 59. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 126. del španske nadaljevanke Klon, 131. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 25. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Pohlepna zavarovalnica, ameriški film XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 19. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 2 11.00 Predah v gibanju, gostja: Likovič Angelca, vodi: Jana Debeljak, pon 12.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 12.30 Glasbeni mozaik 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 17.30 V harmoniji z naravo, prvič 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Zvezde za otroke, glasbena humanitarna prireditev v Velenju, VTV Velenje, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gostja: Suzana Landipet, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 23.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka 00.00 Glasbeni mozaik 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Kulturne drobtinice, Cvetje v jeseni, Studenec, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon Kanal III T73 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Burduš, jugoslovanska vojna akcija, 1970 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 288. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Naš vrt, ponovitev 20.00 Leteči start, razvedrilna oddaja 21.00 Nor na Iris Blond, italijanska romantična komedija, 1996 23.00 A n JUS za vsak okus, ponovitev 23.30 Automobilie 23.45 Red buli - Rekord 00.30 TV prodaja SREDA, 13.10.2004 Slovenija 1 a EE 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 7/45 9.30 RISANKA 9.35 MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 17/26 9.55 SPREHODI V NARAVO: CIPRESOVKE I. 10.15 KNJIGA MENE BRIGA-PLUTARH: ŽIVLJENJA VELIKIH GRKOV 10.30 ODPETI PESNIKI 10.45 MATURA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 2/2 11.15 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.45 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI 12.15 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 13.40 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 14/21 14.10 DOSJE 15.05 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) 17.45 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) © Demokracija • 41/2004 tv program 19.00 dnevnik 19.35 vreme, magnet, šport 20.00 sedmi pečat:nikogaršnje življenje, Španski film (vps 20.00) 22.00 odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) 22.55 sveto in svet (vps 22.55) 0.00 nočni izbor o.oo dnevnik, vreme, magnet, šport 0.55 dnevnik zamejske tv (vps 00.55) 1.15 recept za zdravo življenje 2.10 ekskalibur. meč kralja artur|a, ameriški film (vps 02.10) 4.25 sveto in svet 5.25 infokanal Slovenija 2 TevePika EE 6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANCOLjSOK 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 16.30 TV PRODAJA 17.05 HIŠA IZ 40. LET PREJŠNEG A STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENT. SERIJA, 2/4, PON. 18.00 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ 18.30 OSLO: KVALIFIKACIJE ZA SP V NOGOMETU 2006, NORVEŠKA - SLOVENIJA, PRENOS 21.05 KULTURNO DOKUMENTARNA ODDAJA 22.00 V SEDLU S HUDIČEM, AMERIŠKI FILM 0.10 VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 00.00) ^ 0.40 INFOKANAL 9.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah, pon 10.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja o davkih, vodi: Ivan Simič, pon 11.00 Zvezde za otroke, dokumentarni zapis o dvodnevni humanitarnem projektu v Velenju, pon 12.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon 13.00 IDOL 2004, pon 14.30 Predstavitev Luke Koper, pon 14.40 Glasbeni mozaik 16.30 Naša krajina in ljudje, skrb za odpadke v občini Trebnje, prvič 17.00 V družbi z Bazilico in Nutrilabom, prvič 17.15 Z glavo na zabavo, pon 17.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gostja: Suzana Landipet, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Ko to tamo svira, reportaža iz Guče, 1. del TV IDEA, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik Kanal III 1V3 Kanal A ¿^ 07.00 07.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 8.45 TV prodaja 08.25 Risanke 8.50 Tihi zločin, 1. sezona, ponovitev zadnjega 08.50 TV prodaja dela ameriške nanizanke 09.10 Risanke 9.40 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 09.40 Videalisti, glasbene lestvice ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.30 E+, ponovitev 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 12.30 TV prodaja 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 1. del ameriške naniz. 11.15 Navigator 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 252. del 11.45 Automobille ameriške nadaljevanke 12.00 TV prodaja 14.45 Vsi moji otroci, 147. del ameriške nad. 12.25 Risanke 15.35 TV prodaja 13.15 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 11. del 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev ameriške nanizanke 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.00 Goodyear liga, Crvena zvezda : Union 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija Olimpija, prenos košarke 15.00 Žužki v glavi, jugoslovanska socialna drama, 18.50 E+ 1970 20.00 Ekstra magazin ^ 17.15 TV prodaja 20.50 Lepotni čarovniki, ameriška dokumentarna oddaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 289. del italijanske telenovele 21.45 Vsi županovi možje, 5. sezona, 3. del 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija ameriške humoristične nanizanke 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 22.15 Raymonda imajo vsi radi, 11. del ameriške 19.00 Videalisti, glasbene lestvice humoristične nanizanke 20.00 Supernova Multi Talents - avdicija v Ljubljani 22.45 Radijska postaja, 4. sezona, 11. del ameriške 21.00 Janja, ponovitev humoristične nanizanke 21.30 Sijaj 23.15 Ruby Wax, pogovorna oddaja 22.00 22.30 Reporter X Berlin kaputt, jugoslovanska vojna drama, Pop TV pa» 00.00 1981 TV prodaja 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 25. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 131. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 126. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, pon. 59. dela mehiške nad. 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 60. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 127. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 132. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 26. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Pogrešani sin, ameriški film 21.40 Monk, 1. sezona, 6. del ameriške nanizanke 22.35 XXL premiere 22.40 Zakon in red: Enota za posebne primere, 20. del ameriške nanizanke 23.35 24UR, ponovitev 0.35 Nočna panorama_ ČETRTEK, 14.10.2004 Slovenija 1 a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.55 RISANKA 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.30 AFRIKA-POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 10/13 12.00 POTOVANJE PREDALEČ, DOKUMENTARNA SERIJA, 3/7 13.00 13.15 15.05 15.55 16.30 16.50 17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 23.40 0.40 0.40 1.35 1.55 2.35 3.05 4.00 4.30 6.15 POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11/13, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYOT" ALATT (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA ■ JOHANN W. GOETHE: PRAFAUST (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER SKLADATELJ OLIVIER MESSIAEN, LITURGIJA KRISTALOV, FRANCOSKI PORTRETNI FILM (VPS 22.50) SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, ANJA GERMAN IN RENE GULIKERS (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) ŠTAFETA MLADOSTI RESNIČNA RESNIČNOST TEDNIK OSMI DAN SPET DOMA INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.25 17.00 17.55 18.25 18.40 20.05 22.10 23.30 0.00 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/12, PONOVITEV (VPS 17.00) VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.25) TARZAN NAJDE SINA, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.40) RESNA GLASBA (VPS 20.05) POSEBEN POGLEDTIČEK, AMERIŠKI FILM (VPS 22.10) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.30) INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 2. del ameriške naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 253. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 148. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 12. del ameriške nanizanke 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umori na podeželju: Senca smrti, angleški film 21.55 Mrtve priče, 2. sezona, 8. del angleške naniz. 22.55 Samo bedaki in konji, 6. sezona, 2. del angleške humoristične nanizanke 23.55 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV 9.40 Klon, ponovitev 132. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, pon. 127. dela španske nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 60. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Monk, 1. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 61. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 128. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 133. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 27. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 7. del ameriške nanizanke 22.10 Alias, 2. sezona, 7. del ameriške nanizanke 23.05 XXL premiere 23.10 Zahodno krilo, 5. sezona, 6. del ameriške nanizanke 0.05 24UR, ponovitev 1.05 Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Naša krajina in ljudje, skrb za odpadke v občini Trebnje, pon 10.00 V harmoniji z naravo, pon 10.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gostja: Suzana Landipet, pon 12.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, prvič 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 15.30 IDOL 2004, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Kobal, prvič 17.30 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 V harmoniji z naravo, pon 19.30 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, prvič 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja o 21.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 0.00 Glasbeni mozaik Kanal III T/3 PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 26. dela mehiške nad. 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Videalisti, glasbene lestvice 09.50 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Konec poletne sezone na Studencu in skok v Mini teater, reportaža 11.25 Red buli - Rekord 12.00 TV prodaja 12.25 Ä n JUS za vsak okus, ponovitev 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Koncert 17.00 Automobille 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 290. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Intervju z Michael jacksonom -1. del, dokumentarna oddaja 21.00 Hočeš nočeš, razvedrilna oddaja 21.30 Modri obraz, ameriška komedija, 1995 23.00 Supernova Multi Talents - avdicija v Ljubljani 00.00 Dokumentarni film 00.20 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek. 7. oktobra 2004 © radijski program PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevlr 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 05.10 05.00 Pogumno v novi dan 05.30 05.10 Vreme, ceste 05.45 05.30 Poročila 06.00 05.45 Napovednik programa 06.10 06.00 Svetnik dneva 06.20 06.10 Biser za dušo 06.30 06.20 Prognostik 06.35 06.30 Kratke novice 06.45 06.35 Kličemo 113 07.00 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.15 07.00 Zvonjenje 07.30 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 07.50 jezikovni brevir 08.00 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 08.30 Koledar prireditev 08.45 08.45 Spominjamo se 09.00 09.00 Sobotna iskrica 09.15 10.30 Poročila, Vaša pesem 10.00 11.00 Za življenje, danes In jutri: 1. Besede mičejo 11.00 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanlja 11.15 12.00 Zvonjenje 12.00 12.05 Biser za dušo 12.05 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.15 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.30 13.00 Glasbena voščila 13.00 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Iz založbe TDO Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 1405 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani In hodi 2. 4. In 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. In 5. Svetloba In sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 1115 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) ČETRTEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 1115 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 41/2004 športna kolumna Esad Babačič Letošnja Olimpija bo očitno nekaj posebnega. To. da igramo brez pravega centra, ni nič novega, zato se nismo preveč vznemirjali, ko smo spoznali, da ga tudi letos ne bomo videli v Tivoliju. Zato pa so trgovci pripeljali še dva izjemno hitra košarkarja, ki naj bi nadomestila primanjkljaj pod obroči. Oblakov test Nekaj posebnega bo torej hitrost našega najmočnejšega košarkarskega kolektiva, ki se še vedno ni otresel grehov iz preteklosti. Težava je edino v tem, da brez skoka ni hitrih nasprotnih napadov, tako da novi nakupi niso naleteli na odobravanje širše javnosti. Za nameček je vsaj eden od obeh bekov precej sumljive kakovosti. Nekaterim se zdi skrivnostni Johnson celo tako slab, da ga ne bi vabili niti na svojo rekreacijo. Verjamem, da si sedanja uprava ne more privoščiti kakšnih posebnih investicij, vseeno pa se mi zdi takšno razmetavanje ugleda povsem nepotrebno. Morda bi bilo bolje tvegati z enim zvenečim imenom in poskusiti napolniti prenovljeno dvorano pod Rožnikom. S takšnim polovičarstvom ne moremo pričakovati skorajšnje vrnitve zlatih časov, kvečjemu še večje nazadovanje tega košarkarskega kolektiva. Ledena dvorana bi zato letos znala biti še kako hladna. Povsem drugače pa bo očitno pod Mežakljo, ki že več kot deset let čaka na novo zvezdico. Na Jesenice se je vrnilo nekaj izgubljenih sinov, ki so nekaj zadnjih let pomagali najhujšemu sovražniku. Očitno so se v obeh najmočnejših hokejskih kolektivih že tako navadili na majhna izdajstva svojih najboljših igralcev, da skorajda nihče več ne loči, kdo je od kod. Da pa kri ni voda, je pokazal Rožič, ki se je bojda že zbližal s svojo matično publiko na Jesenicah. Gorenjska je torej vendarle dočakala spremembe. Zdaj je le še vprašanje, kaj bodo na to porekli fantje iz Zaloga, ki so še vedno prvaki. No, pa pustimo to za zimo, ki jo bodo odprli naši mladi "ob-lakovci". Saj jih že lahko imenujem tako, mar ne? Navsezadnje so tako mladi in nebogljeni v tako prekaljeni in nevarni družbi, da jim malce pokroviteljstva ne bo škodilo. Veliki test za Oblaka in njegovo mladino je pred vrati in iz ust največjih optimistov je že slišati, da bi bil remi proti Italiji nekaj izjemnega. Nihče se torej ne slepi, da bi naši v Celju lahko premagali "azzure" in dejansko pomešali račune največjim. Četudi so nekateri glavni italijan- prav gneča na selektorjevem seznamu majhna priložnost za naše, saj je sestavljanje tako močne selekcije poseben zalogaj. Tudi takšen diktator, kot je Trap, ni mogel do živega nekaterim zvezdnikom calcia. Vedno je veliko takih, ki so prepričani, da bi morali dobiti priložnost pred drugimi, in ko so enkrat vpoklicani, želijo to tudi dokazati. Po drugi strani čutijo pritisk tudi tisti, ki imajo prostor v reprezentanci zagotovljen. Nihče namreč ni varen pred ofenzivo mlajših zvezdnikov, ki se zelo hitro kalijo v svojih klubih. V nasprotju z njimi morajo naši junkerji čakati na priložnost iz druge vrste, največkrat kot rezerve v klubih. Sla po igranju je lahko zato še večja, a to gotovo ne more pre- Veliki test za Oblaka in njegovo mladino je pred vrati in iz ust največjih optimistov je že slišati, da bi bil remi proti Italiji nekaj izjemnega. Nihče se torej ne slepi, da bi naši v Celju lahko premagali "azzure" in dejansko pomešali račune največjim. ski zvezdniki v krizi, česa več od poštenega boja ne moremo pričakovati. Dobro je, da ne bo Del Piera, ki pa je vendarle zamenljiv. Na našo žalost se počasi dviguje Totti, ki laliko z enim samim strelom odloči sleherno srečanje. O tem smo se lahko prepričali prejšnjo nedeljo, ko je kapetan Rome zadel s tridesetih metrov in svoje moštvo rešil pred zanesljivim porazom proti Interju. Italija je resnično prepolna vrhunskih igralcev, ki lahko enakopravno kandidirajo. Morda je tehtati v prid naših. Vse skupaj je podobno neenakopravnemu boju, ki pa vendarle ni izgubljen, dokler se ne konča. Naši imajo dobre izkušnje z Italijani, a ti so zdaj že v igralnem ritmu, zato je težko pričakovati, da bodo na igrišču tako okorni, kot so bili na prijateljski tekmi v Trstu. Vseeno pa se bodo morali soočiti z agresivnostjo, ki jo naši kažejo že od začetka teh kvalifikacij. Bra-netu je uspelo ustvariti bojevniško ozračje, ki ga je treba le še oplemenititi z idejami v napadu. Demokracija • Četrtek. 7. oktobra 2004 © Slovenska košarkarska reprezentanca se je z zanesljivo zmago proti Češki pretekli teden uvrstila na evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Srbiji in Črni gori. Naši asi so v kvalifikacijah prikazali dobro igro, zlasti na domačem parketu, kjer so delovali vsaj za razred bolje od nasprotnikov. Uvrstitev varovancev Aleša Pipa- igro smo gledali le na gostovanju proti na na evropsko prvenstvo je bila ne- Poljski in Češki, vendar je na koncu kako pričakovana, posebej zato, ker tako kot vedno pomemben le rezul- je bilo tokrat v ekipi tudi nekaj igral- tat. No, slednji je kar v petih od šes- cev iz ameriške lige NBA. Čeprav Pri- tih tekem pokazal nam v prid (izgu- mož Brezec v Indiani ne igra veliko in bili smo le tekmo proti Franciji v gos- čeprav Boštjan Nachbar pri Houston teh), kar je na koncu pomenilo, da Rockets in Beno Udrih pri San Anto- smo si delili prvo mesto s Francozi, niu nimata minutaže, ki bi si jo želela, je že dejstvo, da igrajo v NBA, dalo Konkurenca je zdrava občutek, da ekipi skoraj ne bi smelo Poleg igre je v teh kvalifikacijah spodleteti. Slednje se je na koncu tudi najbolj razveseljivo dejstvo, da naši uresničilo, pri čemer je najbolj razve- reprezentanti niso popustili niti po seljivo dejstvo, da so naši reprezentanti odhodu slovenskih enbeajevcev v praktično skozi vse kvalifikacije igrali njihove ameriške klube. Povratne razmeroma dobro. Nekoliko slabšo tekme proti Poljakom in Čehom so bile čista simfonija. Izkazali so se zlas- lo, saj razen Nesteroviča nihče izmed ti Sani Bečirovič, Marko Tušek in Ja- igralcev NBA ni posebej izstopal, ka Lakovič. Lakovič se je izkazal kot Sicer pa je najpomembneje, da so natančen strelec in dober organiza- igralci tokrat igrali kot ekipa, čeprav tor igre, Bečirovič je dobro zadeval in so, kot je dejal Bečirovič, nekateri prodiral (s tem je tudi pokazal, da je hoteli ustvariti nekakšen umeten huda poškodba skoraj povsem po- spor med evropskimi in igralci iz zdravljena), Tušek pa je navduševal s NBA. Tako razen manjšega spora, svojimi znanimi prodori in skoki pod ki pa dejansko sploh ni bil spor, am-obročem - zlasti ko drugim soigral- pak bolj trenutki slabe volje, med cern ni šlo. Sicer pa so reprezentanti Bečirovičem in Nesterovičem ni bi-še dodaten motiv za igranje našli v lo večjih nesoglasij, ekipa pa je bolj dejstvu, da so bili zraven enbeajevcev, ali manj ves čas dihala z enimi pljuči, zaradi česar so hoteli dokazati, da če- Slednje je bilo še posebej opazno in razprav ne igrajo v NBA, niso nič slabši veseljivo zato, ker tega na kvalifikaci-igralci. Tokrat jim je to dodobra uspe- jah za prejšnja večja tekmovanja nis- Sodeč po igri je poškodba Sanija Beči- Tušek je blestel s svojimi prodori pod koš, Jaka Lakovič je znova dokazal, daje Raša Nesterovič je pokazal nekaj svojih roviča že zgodovina. in to predvsem v trenutkih, ko drugim ni šlo. eden boljših strelcev v ekipi. enbeajevskih kvalitet. O Demokracija • 42/2004 šport I Izidi vseh tekem naše reprezentance v kvalifikacijah za EP: ; Celje SLOVENIJA: FRANCIJA 77:61 Wroclaw POLJSKA: SLOVENIJA 71:80 Prostejov ČEŠKA: SLOVENIJA 70:71 Chalón sur Saône FRANCIJA: SLOVENIJA 85:69 Maribor SLOVENIJA: POLJSKA Škofja Loka SLOVENIJA :CESKA 95:66 našim vedno znova ni in ni šlo. Naloga ne bo lahka Upamo, da bo tokrat drugače, saj je ozračje v reprezentanci veliko boljše pa tudi ekipa je tokrat (čeprav prej- sedmem poskusu lahko uspel kakšen odmevnejši rezultat. Je pa seve- Trener Aleš Pipan je tokrat znal motivirati svoje igralce. Bo tako tudi v Beogradu? ^ »*■""« "K* 1 c > muunm^' mo opazili, kar seje pozneje pokaza- motiv, je splošno znano, da je ena lo tudi na samem tekmovanju, kjer najboljših reprezentanc na svetu, ki je na zadnjih evropskih prvenstvih (na zadnjih dveh sicer ni nastopila) redno pobirala prva mesta. Za Hrvaško, Latvijo in Rusijo velja enako. Nemčija, Ukrajina in Francija so prav tako zelo dobre reprezentance in po šnje niso bile veliko slabše) takšna, kakovosti mogoče še najbliže naši. da bi ji na evropskem prvenstvu v Večje neznanke so Turčija, BiH in ÇÛ let kad t o Staj ms K i val. d o.a. ímaxjí mi jilSah Ai Kl Kl i V Mit) H 3140 i MA*JI m JtliAM VTKAVA (03) tl7 11 10 STVDIO (03) ti 71130 WWW KADfO-SlAJIKSIfl-VAl il Bolgarija, ki pa, sodeč po igrali v kvalifikacijah, prav tako lahko posežejo da treba že vnaprej vedeti, da naloga po zelo visokih mestih. Konkurenca nikakor ne bo lahka. Če so bile namreč reprezentance v kvalifikacijah, razen Francije, za kakšen razred slabše od naše, potem bodo reprezentance na evropskem prvenstvu enako, če ne že bolj kakovostne. Za domačo reprezentanco, ki bo imela na domačem parketu in pred domačim občinstvom zagotovo še dodaten na evropskem prvenstvu bo torej huda, kar pomeni, da bodo morali naši reprezentanti, če bodo hoteli osvojiti kakšen odmevnejši izid, pokazati vse svoje znanje, predvsem pa borbenega in športnega duha, ki ga na preteklih šestih evropskih prvenstvih ni bilo. Slednje je seveda predvsem naloga trenerja Aleša Pipana, ki bo moral igralce motivirati in spodbujati. Kakšnih večjih težav z udeležbo glede na to, da bo prvenstvo potekalo v približno istem času kot kvalifikacije, torej v začetku septembra, ne bi smel imeti, lahko pa bi šlo kaj narobe pri njihovi formi. Čez poletje klubi in repre- zentance namreč skoraj ne igrajo, zaradi česar so igralci septembra še dokaj neuigrani. Pipan pa si za zdaj s tem še ne beli glave, saj je do evropskega prvenstva še veliko časa, kljub temu pa je verjetno počasi že začel sestavljati načrte priprav na nastop v Beogradu. Za naše je pri tem verjetno pomembno, da zaradi dejstva, da prihajajo iz zelo različnih klubov in lig, pred samim evropskim prvenstvom čim več igrajo skupaj, da se uigrajo in navadijo na drug drugega. Nato pa bo, kar bo. Slabše kot na zadnjih evropskih prvenstvih skoraj ne more več biti. Aleš Kocjan Fotografiji: Reuters minutah in 56 sekundah in s tem za 18 sekund prehitel prvega favorita Nizozemca Thomasa Dekkerja. Se ne 21 -letni Brajkovič, ki je svoj pohod na vrh napovedal že s srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v estonskem Otaepaeju, je bil v prvih izjavah po tekmi zelo skromen. "S kronometrom se resneje ukvarjam šele od sredine letošnje sezone. Če bi tu nastopila poškodovani lanski podprvak in peti na SP Jure Zrimšek in Nizozemec Thomas Dekker, ne bi osvojil medalje." tekli teden odstopil z mesta trenerja tamkajšnjega prvoligaša AS Roma. Voller se je za umik odločil takoj po ligaškem porazu svojega moštva z 1:3 proti Bologni. Direktor kluba Franco Baldini pravi, da bo Vol-lerja skušal prepričati, naj prekliče svojo odločitev, Nemec pa pri svoji odločitvi vztraja. "Res sem napovedal svoj odstop in menim, da bom pri tem ostal. Nabralo se je preveč vič, ki je na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Veroni postal svetovni prvak v kronometru članov do 23 let. Brajkovič, ki nastopa za Krko, je 36,75 kilometra dolgo progo prevozil v 46 Armstrongu nočejo izplačati nagrade Nekoliko slabše kot Brajkoviču gre ameriškemu asu Lanceu Armstrongu, saj mu ameriško podjetje SCA Promotions Inc., ki mu je pred njegovo zgodovinsko šesto zaporedno zmago na Dirki po Franciji obljubilo denarno nagrado v višini pet milijonov dolarjev, noče izplačati obljubljenega denarja. Pri podjetju Völler odstopil kot trener Rome Nekdanji nemški nogometni zvezdnik, danes pa trener Rudi Völler je po vsega 25 dneh in štirih odigranih tekmah italijanskega prvenstva pre- težav. Ne gre le za zadnji poraz. Imel sem svoje predstave, kako bi stvari morale delovati, žal pa tega ni mogoče uresničiti," je dejal Voller. Slovensko kolesarstvo nekoliko sprenevedavo pojasnjujejo, da so izplačilo samo odložili, dokler se ne razčistijo obtožbe v nedavno objavljeni knjigi L.A Confidential, ki Armstronga bremenijo zlorabe prepovedanih poživil. Agassi vsaj še do leta 2005 Žena ameriškega teniškega zvezdnika Andreja Agassija Steffi Graf je pretekli teden za nemške časnike napovedala, da bodo lahko navijači njenega moža v teniških arenah ima novega asa Slovensko kolesarstvo je pretekli teden dobilo novega šampiona, to je mladi Belokranjec Janez Brajko- vsaj že do leta 2005, s čimer je zavrnila namige, ki se pojavljajo že dlje časa, da se namerava Agassi športno upokojiti. Demokracija • Četrtek, 7. oktobra 2004 © Prihodek od koncertov bo šel za Kerryjevo volilno kampanjo. Glasbeniki se popkultura Znani glasbeniki, med njimi ameriška rokovska ikona Bruce Springsteen, so prejšnji teden nastopili na koncertu v Philadelphia na katerem so pozivali proti izvolitvi ameriškega predsednika Georgea Busha. Predsedniške volitve v ZDA 2. novembra so "odločilen trenutek" za vsakega Američana in celotno državo, je ob tej priložnosti dejal pevec skupine R.E.M. Michael Stipe. Na koncertu se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zbralo več tisoč ljudi. Vzporedno s tem koncertom so pod geslom "Vote for change" (volite za spremembo) priredili koncerte še v petih drugih krajih v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Te prireditve so sicer bile uvod v desetdnevno vrsto koncertov, ki bodo potekali v skupaj 12 ameriških zveznih državah in ameriški prestolnici Washington. Med zvezdniki, ki si z nastopanjem na koncertih prizadevajo za izvolitev Kerryja, so tudi Dixie Chicks, James Taylor, Jackson Brown, Bonnie Raitt, John Mellenkamp, John Fogerty, Dave Matthews in skupina Pearl Jam. Akcija glasbenikov se je osredinila na t. i. vrtljive države, t. j. zvezne države, kjer so dosedanje raziskave pokazale tesno volilno tekmo in skoraj enako porazdelitev volilnih glasov med obema tekmecema. Glasbeniki želijo v teh državah Ker-ryjeve privržence vzpodbuditi, da bi ti 2. novembra zares oddali svoj glas. Koncertna turneja naj bi demokratskemu predsedniškemu kandidatu pomagala tudi v finančnem vidiku, saj bo prihodek od koncertov šel za Kerryjevo volilno kampanjo. Po novinarskih anketah številni glasbeni navdušenci podpirajo koncertno akcijo ameriških zvezdnikov in zagotavljajo, da bodo zares oddali glas za Kerryja. Mnogi glasbeniki pa so izjavili, da so se koncertov udeležili samo zaradi glasbe, politično sporočilo pa zavračajo. 6pack Čukur kot televizijski voditelj Velenjski raper je te dni neprestano pred publiko in pred kamerami, saj s svojo spremljevalno zasedbo The Pimp Panthers (DJ Nika, kitara Sašo Lušič, boben Robi Miličevič) nastopa kot poseben gost skupine Tabu na njihovi koncertni turneji, prav tako pa te dni snema zadnje kadre za svoj novi videospot. Čukur nadaljevali pred Kolosejem, kjer se je hitro nabrala množica oboževalcev in radovednežev, kar je sicer otežilo snemanje, vendar so ga uspešno končali v poznih večernih urah. Animirana Siddharta Siddhartin najnovejši videospot bos ponedeljkom že četrti teden uvrščen v redni program evropske MTV, s čimer si je spot znova zagotovil vsaj petnajst tedenskih predvajanj. Spot My Dice, pod katerega se je tudi tokrat podpisala produkcijska skupina Testube, ste si lahko premierno ogledali v oddaji MTV New, prav tako pa je bil predvajan v oddajah Superock, World Chart Express in Top 10 at Ten. Prav slednja je pred časom Siddhartin video za My Dice že uvrstila na lestvico desetih najboljših računalniških animacij in ga tako predstavila v izboru najboljših in tudi najdražjih videospotov svetovne produk- se bo v najnovejšem spotu za pesem No. 1 žena pojavljal v vlogi televizijskega voditelja popularnih oddaj, zato je v zadnjih dneh snemal na najprepoznavnejših scenah domačih televizij. Tudi tokrat se bo pod spot podpisal ZEDS, premiero pa bo na televizijskih zaslonih doživel v začetku naslednjega meseca. Vrni se cije. Spot se je tudi danes uvrstil na njihovo lestvico animiranih spotov, ki jo najdete na naslovu www.mtv.tv. urd7in.radiodur.si Demokracija • 41/2004 dodatek na albumu skupine B.B.T., saj je zanjo veliko zanimanje. Pred kratkim sta skupini pod taktirko režiserja Vena Jemerši-ča posneli videospot. Del je bil posnet v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, kjer so se Barbara, Brina in Tamara zelo utrudile na vojaškem poligonu, medtem ko so jim Game over pomagali s koristnimi nasveti. V popoldanskih urah so snemanje Rismo največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 Ta čas najbolj vroči najstniški skupini B.B.T. in Game over sta se nam na finalnem izboru za najlepšo Slovenko predstavili s skupno skladbo Vrni se, nam postregli s spekta-kularno koreografijo in nas na koncu šokirali s poljubom Dennisa in Brine. Na ta način sta razkrila ljubezensko razmerje, ki se je začelo med poletnimi počitnicami. Skupna pesem Vrni se bo kmalu izšla kot Omama z Alyo Omama - stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti ... Tako po bukvah. Po Alyi pa občutek, ki ga doživlja znova in znova takrat, ko pred množico stoji na odru! Vsekakor pa tretji singel z albuma oglasi Alya. Znova divja skladba, ki pokaže punco v pravi luči, pod njo pa sta se podpisala Bor Zuljan in Gregor Arbiter. Na številnih koncertih je Alya z bandom doživela odličen odziv publike na to skladbo. Zanjo že pripravljajo tudi nov videospot. Kljub delu, ki ga bo imela z novim družinskim članom (gre za mlado višavsko terierko z imenom Aura), Alya z nezmanjšanim tempom nadaljuje s predstavitvijo svojega albuma. Aventura osvaja tudi Evropo! Potem ko so s svojo mešanico ba-chate, R'n'B in hip-hopa sprva očarali ljubitelje vročega latina v New Yorku in domači Dominikanski republiki, so postavni in glasbeno nadarjeni mla- deniči Henry, Anthony, Lenny in Max s hitom Obsesion podrli marsikateri rekord v poslušanju na Nizozemskem, v Nemčiji, Belgiji, Švici, Italiji in Franciji. Končno pa se njihovi ce-deji dobijo tudi v Sloveniji v redni distribuciji Menart Records. Na voljo so vam trije izdelki: We Broke The Rules iz leta 2002, na katerem je tudi veliki hit Obsession, akustični CD, ki je bil zaradi izrednega zanimanja izdan istega leta in s katerim dokazujejo svoj glasbeni talent tudi v živo, ter najnovejši Love & Hate iz lanskega leta, na katerem boste med 16 pesmimi našli tudi aktualni hit Hermanita. Demokracija K sodelovanju vabimo inovativne zunanje sodelavce za samostojno TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA in PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV za revijo Demokracija. Ponujamo stimulativno nagrajevanje. Podrobnejše informacije na tel.: 01/43 45 463 ali na elektronskem naslovu obzorja.direktor@siol.net. horosko r festival krščanske duhovne .-■«, m v ri d ritmične glasbe Univerzitetni športni center Leona Štuklja Maribor 16. oktober 2004 ob 20. uri lM\A Anima. Anistanai Dominik. Don Camillo band, Janez Ferlež, Maja in Boštjan Dermol Nova zapoved. Odkloplen Grega in Dr. Primož Silvano Bizjak Svetnik, Tvoj glas. Živa voda Spremljevalni program: Rok Kosmač in Peter januš Tehtnica (22, september - 22. oktober) Verjetno vas bo kmalu doletelo kaj podobnega, kar ste storili nekaterim. Morda bo bolje, vendar samo če boste boljši tudi vi. Dobro bi bilo, da začnete čim prej popravljati svojo osebnost in se iz svojih napak česa naučite. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Delo, ki ga opravljate, nikakor ni lahko, vendar ne obupajte! Tudi za vas se bodo začeli lepši časi in veliko več uspehov pri delu vas čaka, kakor si sploh morete predstavljati. Sicer pa si privoščite nekaj dni izključno zase in za svoje potrebe. Strelec (22. november - 20. december) Zaplet, ki je na prvi pogled videti neznansko zoprn, se utegne zelo ugodno razplesti, celo prav presenečeni boste, kaj vse je mogoče na tem svetu. Resno pomislite na zmanjšanje teže. V finančnem smislu bo vse potekalo normalno. Kozorog (21. december - 19. januar) Kar nenadoma ne boste vedeli, pri čem ste, saj bodo informacije prihajale vedno znova in znova, in to takšne, da vas bo kar strah. Najbolje bo, da se ne obremenjujete preveč in se potrudite delati svoje delo, kakor se vam zdi najbolje. Vodnar (20. januar - 18. februar) Te dni vas bo nadvse skrbela vaša poklicna kariera. Iz tega boste naredili celo reč. Ne bodo vam preveč zaupali, predvsem po krivdi nekega neprijetneža, ki jim je natrosil kup neumnosti o vas. Vse se bo dobro izteklo. Ribi (19. februar - 20. marec) Zakaj bi držali razočaranja v sebi? Ničesar s tem ne pridobite, le zamorili se boste. Bolje bo, če se boste zaupali najboljšim prijateljem in skupaj boste lahko rešili nastale zaplete. Lep večer v dvoje vam ne uide, če se boste potrudili za nekoga, ki ga imate radi. Oven (21. marec - 20. april) Spet se obeta eden tistih dni, za katere ne veste, ali naj si jih želite ali ne. Vaša energija pa je dovolj velika, da boste vse dvome uspešno premagali in se pognali na mesto, ki vam pripada. Če boste uredili vse potrebno, bodo tudi odnosi v družini dobri in lepi. Bik (21. april-21. maj) Dolgoročne naložbe se vedno izplačajo - saj veste. Ljubezen bo zaplula v mirne vode, odločali se boste celo o datumu poroke. Veselje ob sprejetju tako pomembne odločitve v življenju bo neizmerno. Povabila vam bodo povzročala prijetne skrbi. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Vaši partnerski odnosi so precej na psu, zato jim posvetite več pozornosti kot ponavadi. Potrudite se in lepše boste živeli. Zavist zaradi uspehov drugih pustite ob strani in bodite pozorni na pozitivno. Finančno ne boste imeli skrbi. Rak (22. junij - 21. julij) Težave na vidiku se bodo razblinile, potem ko boste resno prijeli za delo. Prijetne urice boste preživeli s svojimi dragimi prijatelji ob kavi in koščku peciva. Lepo boste končali še z lepšim in si boste našli še nove prijatelje. Lev (22. julij - 21. avgust) Imeli boste srečo in dosegli tisto, kar želite. Pomoč, ki jo pričakujete, bo prišla pravočasno. Kakor vam bo znano, bodo ljudje zelo zadovoljni z rezultati vašega dela in vam bodo hvaležni. Zelo veliko pa lahko pričakujete tudi zavisti, vendar vam ne bo škodila. Devica (22. avgust - 21. september) Verjetno si boste premislili. Vaši načrti namreč niso najboljši. Z njimi boste škodili sebi in drugim. Skrajni čas je že, da se umirite in se lotite poštenega dela. Veliko lepše življenje boste imeli, če boste upoštevali kakšen dober nasvet prijateljev. Demokracija • Četrtek. 7. oktobra 2004 moda Staro na nov ijauiiij Zdi se, da nam moda ne more ponuditi nič več novega, zato se modni oblikovalci poigravajo s kroji, izbiro tkanin in barv ter vsako leto iz že videnega pripravijo nove, sveže modne kombinacije. Ali: veliko "starega" na nov način. Dovolj je le, da vemo, kaj je modno in kaj ne, pobrskamo po omari in k temu, kar imamo, kupimo nekaj novega. V ožji izbor modnih ob- se niže. Seksipilnost pri tem ne trpi, saj so modni tako ozki kot malo širši kroji ne glede na to, ali je krilo iz nežnih materialov ali iz bolj grobega tvida in celo usnja. Prva modna zapoved letošnje jesensko-zimske sezone je vsekakor tvid. Privoščiti si ga morate, četudi bo prvi in zadnji nakup te jeseni! Sposojen iz moške omare je prevzel žensko eleganco in rodil se je urbani šik. Klasični kostim in jakna iz tvida ostajata modna le ob pogoju, če se jima pridružujejo usnjen pas (letos je obvezen modni dodatek), krzneni ovratniki in manšete, bluze ter topi nejše, skoraj črne tone. Ob večernih priložnostih pa bomo zapeljevale v satenastih oblekah. Iz lanske hladne sezone so ostali tudi karirastii vzorci, a so se preselili na oblačila prefi-njenih krojev z več šika. Modne so srajce, šali in vzorci divjih mačk, še posebej leopardovega usnja. Raznolika je tudi paleta modnih hlač, nezaželene so samo tiste, ki so krojene na korenček. Novost so tako imenovane jahale hlače, ki pa pristajajo le najvitkejšim. Mesto pod jesenskim soncem sije izbojeval tudi tako imenovani opart, kombinacija bele in čr- ne barve v obliki hieroglifov, vijug, pik in kvadratov. Etno se spogleduje z divjo romantiko mongolskih step, strogo eleganco Daljnega vzhoda in staro Rusijo, ki odseva v dvignjenih ruskih ovratnikih, grobih pleteninah, kučmah in oprijetih plaščih. Vsaka ženska bi morala imeti v vsaki modni sezoni vsaj eno novo torbico. Modni oblikovalci so nam ponudili torbice vseh velikosti, raznolikih materialov in barv. Naj-modnejše so torbice iz usnja s krokodiljim vzorcem in torbice, narejene iz tvida. Monika Maljevič