257. številka.
Ljubljana, v sobote 8. novembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejom&n za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 90 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Zafjoznanlla plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 58 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ah večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole franku vat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravništvo pa a Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
„Gospodarska zveza".
Naša razkritja o dogodkih v kon-sumnem društvu in v posojilnici v Maren-bergu, na katera se klerikalci ne upajo odgovoriti niti besedice, so nam zopet podala ne samo klasičen izgled duhovniške brezvestnosti, nego tudi dragocen dokaz, da je namen in smoter »Gospodarske zveze« v resnici le sleparjenje.
»Gospodarska zveza« hoče biti središče vse gospodarske organizacije na Slovenskem. V njej bodi osredotočeno gospodarsko gibanje vseh zadrug in ona naj tudi izvršuje kontrolo nad poslovanjem okrog nje zbranih društev. V posebni okrožnici na vse zadruge je »Gospodarska zveza« povdarjala, da je postala s privoljenjem ministrstva »Anwalt< zadrug in je zadruge vabila, naj pristopijo k nji, naj pri nji nalagajo svoje denarje in naj nji poverijo kontrolo nad svojim poslovanjem. Ministerstvo pa je »Gosp. zvezi« v svrho kontrole dovolilo znatno podporo.
Kako nevredna je »Gosp. zveza« zaupanja ministrstva in tistih zadrug, ki imajo poštene namene, se je že večkrat pokazalo. Že lani je oficialni revizor »Gosp. zveze« v Rečici vedoma in namenoma sestavil napačno, falsificirano bilanco, s katero so bili varani člani, varani upniki in varana javna oblastva. Pelca pa je še prekosil drugi oficialni revizor »Gosp. zveze«, Seliškar. Ta je bil poslan v Ma-renberg z misijo, da s primernimi falsifi-kacijami omogoči likvidacijo ondotnega konzuma tako, da ne bo nobenih težav. Mož je dano mu nalogo rešil uprav moj sterski in se izkazal kot izboren falsifi-kator. Falsificiral je bilanco, falsificiral protokol, da je občni zbor — ki se sploh nikdar vršil ni — sklenil razdružitev konzuma in končno tudi sodeloval pri falsificiranju zadolžnice dekana Hecla in župnika Žmavca. Ustvaril je cel konglomerat najrafiniranejših falsifikacij in tako pripomogel, da bodo člani marenberške posojilnice imeli nad stotisoč kron izgube.
Za te f a 1 s i f i k a c i j e je odgovorna »Gospodarska zveza«, kajti zgodile so se z njeno vednostjo in z njenim privoljenjem, da, po njenem naročilu. Pele in Seliškar sta služabnika »Gospodarske zveze« in nimata druzega interesa, kakor ta, ohraniti si zadovoljstvo svojih gospodarjev. Če bi »Gospodarska zveza« ukazala Pelcu in Seliškarju, naj pri revizijah vestno in pošteno postopata, bi gotovo ne falsificirala bilanc, protokolov in zadolžnic, saj bi sicer vedela, da jih »Gospodarska zveza« spodi iz službe in pusti zapreti. Kadar se lotita falsificiranja, storita to vselej z vednostjo in po naročilu »Gospodarske zveze« in zato je za te sleparije odgovorna »Gosp. zveza«.
Kdor je kdaj pregledoval bilance raznih klerikalnih zadrug, ve že davno, da tako, kakor v Rečici in v Ma-renbergu postopa »Gospodarska zveza« tudi drugod, samo dokazati se to ne da tako evidentno, kakor se je dokazalo v Rečici in v Marenbergu, ker seveda nikomur ne dajo vpogleda v knjige. Tista dva gospoda, ki jih jepolje-delsko ministrstvo poslalo pregledat gospodarsko organizacijo na Kranjsko, seveda nista ničesar našla, ker nista hotela ničesar najti. Navdušila sta se za »Gospodarsko zvezoa tako, da je ti ministrstvo dovolilo znatno podporo v svrho revizij. Kako se revizija izvršuje, pričata Rečica in Marenberg.
Marenberški dogodek je največji škandal za poljedelsko ministrstvo. Državni denar, krvave žulje davkoplačevalcev porablja »Gosp. zveza« za take revizije in tako zadružništvo, kakor je v Marnbergu Z državno podporo goljufa člane in oblastva, z državno podporo falsificira knjige, bilance, protokole, zadolžnice itd. itd. »Hoher gehts' nimmer«. Ta državna podpora »Gospodarski zvezi« je škandal vseh škandalov, zlasti ker se »Gospo-
darska zveza« čisto nič ne zmeni za tiste pogoje, pod katerimi ji je bila podpora dovoljena. Gosp. Povše se je vsedel nad dotični ministrski predpis — »Gospodarska zveza pa sle pari naprej kakor slepari že od s v o j e ga r o j s t v a.
Minister Gertscher?
Listi poročajo, da utegne višjesodni predsednik v Zadru, dr. Adalbert Gertscher v kratkem postati pravosodni minister, vsaj pa da ima mej vsemi kandidati za to mesto še največ upanja.
Preteklo je sicer šele nekaj tednov, kar je šel baron Spens-Booden v pokoj in je ministrski predsednik Korber prevzel tudi vodstvo justičnega ministrstva, toda izkazalo se je že v tem kratkem času, da niti tako izredno delaven in rutiniran mož, kakor je dr. Korber, ne more opravljati prevzetega posla. Korber je ministrski predsednik in v tako težavnih časih, kakor so dandanes, mu daje že to dovolj posla. Povrh je še voditelj ministrstva notranjih del, ki zase zahteva celega moža in mu ne pušča časa, se baviti še z drugimi rečmi. Kako naj poleg teh važnih opravil vodi dr. Korber še justično ministrstvo? To je naravnost nemogoče.
Korber je — tako se poroča, že prišel do spoznanja, da mu je nemogoče, ostati na čelu justičnemu ministrstvu in ker sedaj ni mogoče postaviti na to mesto kakega parlamentarca, išče justičnega ministra mej justič-nimi uradniki.
0 tem ni nobenega dvoma, da zavzema dandanes dr. Gertscher mej justičnimi uradniki jako odlično mesto. Gertscher ni samo bistroumen praktik, nego si je tudi literarično pridobil ugledno mesto ter pozna tudi justično upravo, ker je služboval v justičnem ministrstvu ter sodeloval pri sestavi novega ci-vilnopravdnega reda. Nam se zdi popolnoma naravno, da je dr. Korber, ko je iskal justičnega ministra, obstal pri dr. Gertscherju, zlasti ker je ta po svojih političnih nazorih popolnoma primeren za milieu Korberjevega ministrstva.   Gertscher je  bil poklican na
Dunaj in je glede prevzetja justičnega ministrstva že govoril s Korberjem ter bil tudi že pri cesarju v avdijenci.
Slovenci poznamo dr. Gertscherja izza časa njegovega službovanja mej nami in torej natančno vemo, pri čem da smo, če se dr. Gertscherju izpolnijo njegove želje in če doseže smoter svojega delovanja. Dr. Gertscher je nemškega mišljenja in vse prej, kakor prijatelj slovenskih narodnih teženj. Pospeševanja naših prizadevanj od njega ni pričakovati, ali zdi se nam, da smemo od njega pričakovati vsaj nekoliko več pravičnosti, kakor smo je deležni sedaj, seveda le v tem oziru, da se ne bodo v slovenskih krajih nastavljali jezikovno nezmožni uradniki. Čutilo imamo, da tega, kar počenja sedaj grof Gleispach, zlasti na Štajerskem in na Koroškem, dr. Gertscher vendarle ne odobrava in da bi kot justični minister nastavljanje jezikovno nezmožnih uradnikov omejil vsaj toliko, da bi ne bilo zakonom in pravici v obraz.
Več ni od dr. Gertscherja v nobenem slučaju pričakovati; mogoče pa je, da niti tega ne učakamo.
W £Jubijani^ 8. novembra. Ožje volitve na Nižjeavstrijskem.
Tudi okraj Favoriti je padel pri včerajšnji ožji volitvi v roke krščanskim socialistom, ki imajo potemtakem vse dunajske mandate. Oddanih je bilo 12 485 glasov, od katerih jih je dobil krščanski socialec Jul. Prochazka 6262, socialdemokrat dr. Adler pa 6223. Tako obupnega volilnega boja, kakršen le bil včeraj v Favoritih, še Avstrija ni videla. Vsa policija je bila na nogah. Do večera je bilo aretovanih 40 oseb. Zvečer je prišlo do krvavih spopadov. Policija je ranila 10 oseb ter jih je moralo rešilno društvo odpeljati. — Tudi v Mistelbachu jo bil pri ožji volitvi izvoljen krščanski socialist Frohner proti nemškemu nacio-nalcu Schwayerju. — V Dunajskem Novem mestu je hil izvoljen kandidat nemške ljudske stranke Schvvarz.
Škofu v album.
Naš »Presvetli« je svoje plodonosno delovanje razširil na — spominske knjige mladih deklet. Tak dekliški »Stammbuch« se hrani časih po dolgo let in razodeva še poznim rodovom misli in nazore že davno umrlih imetnikov.
Ko smo izvedeli, da hrani neka deklica »Stammbuch«, v katerem se je ove kovečil tudi naš »Presvetli«, smo takoj sklenili, da si preskrbimo prepis, veljaj karkoli. Prepričani smo bili, da naletimo na kaj ekskvizitnega, na kaj transcedentalno-fiecesionistiškega, izkratka, na kaj takega, kar je primerno našemu »Presvetlemu«, ki ga proglašajo za nekakega »Ueber-menseha« med pritlikavci, ki nosijo na Kranjskem črne suknje.
No, naše pričakovanje se je le deloma izpolnilo. Kar je škof zapisal v omenjeni »Stammbuch«, je nekam filistrsko. To bi bil lahko zapisal tudi kak fajmošter na deželi. A karakteristično za nazore našega »Presvetlega« je to vendar. Škof je v »Stammbuch« zapisal:
Ako hočeS iti v življenje, izpolnjuj zapovedi. (Mat. 19. 17.)
Kaj pomaga človeku če ves svet pridobi, na svoji duši pa Škodo trpi. (Mat. 16., 26.)
t Anton Bonaventura 1. r. Skof.
Kakor Shakespeare ova Titanija v »Snu v poletni noči« Zettlu, bi lahko škofu na na to ovekovečenje rekli: »Du bist so vveise, wie du reizend bist,« ter napravili
piko.
Ali zbodle so nas — »zapovedi«.
Škof ni citiral popolnega odstavka iz evangelija. Izpustil je bistveno važni prvi del. Pravilno bi bil moral citirati: »Ni k d o ni dober, razen jeden, Bog. Ako hočeš iti v življenje, izpolnjuj zapovedi«. Toda s tem bi bil škof opozoril na izpolnjevanje božjih zapovedi, ne na izpolnjevanje cerkvenih ali celo njegovih zapovedi. Slednje so pa dandanes že važnejše, kakor božje zapovedi — posebno zapoved: ne čitaj »Slovenskega Naroda«! — in zato je škof izpustil, kar se mu je zdelo nevažno.
Mi pa gojimo proti škofovim zapovedim nepremagljivo nezaupnost. Nismo namreč zastonj čitali sv. pisma.
Škoda, da nima tudi škof kakega »Stammbucha«; ko bi ga nam poslal, zapisali bi vanj naslednje citate:
Varujte se le lažnivih prerokov, ki prihajajo k Vam v ovčjih oblačilil, znotraj so pa grabljivi volkovi. (Mat. 7., 15.)
Po njih sadovih jih boste spoznali. S trnja se ne bere grozdja, z osata ne smokev. (Mat. 7., 16. Glej kurata Ferjan-čiča, dekana Koblarja, župnika Šinkovca in obilo druzih).
Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro; hudoben človek prinaša iz hudobnega zaklada svojega srca hudobno, kajti usta njegova govore, česar je polno srce. (Luka 6., 45. — Primerjaj pastirska pisma, »Slovenca«, »Domoljuba« in kazenske razsodbe zaradi častikraje itd.)
Če torej prineseš svoj dar k altarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj nekaj zoper tebe, pusti dar svoj tam pred altar-jem pa pojdi, pomiri se poprej z bratom svojim in potem pridi in prinesi dar svoj. (Mat. 5., 23., 24)
Na Mojzesov stol so se vsedli pis-marji in farizeji. (Mat. 23., 2.)
Vsa svoja dela delajo, da jih vidijo ljudje Razširjajo si namreč napise in delajo velike robove svojim oblačilom. In ljubijo prve prostore na gostijah in prve stole po shajališčih. In pozdrave po ulicah in da jih ljudje imenujejo: Presvetli, Pre svetli.' Kdor se pa povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan. Gorje pa Vam . . ., da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi; vi namreč ne greste vanj in tudi tistim ne puščate, ki hočejo iti. Gorje
Vam . . ., da požirate vdovam hiše in na videz dolgo molite: za to boste prejeli ostrejo sodbo. (Mat 23 , 5, 6., 7., 12., 13., 14.)
Slepi vodniki, kateri ocejate komarje, kamele pa požirate. (Mat. 23, 24.)
In še mnogo druzih lepih citatov iz sv. pisma bi zapisali škofu v »Stammbuch« in podpisali bi jih vsi praviČnomisleČi ljudje na Slovenskem, a kaj, ko so božje zapovedi pri klerikalcih že davno ob veljavo!, _
O današnji ženi.
(Predavanje gdč. Zofke Kvedrove v „Sloven skem ženskem druStvu".)
(Dalje.)
Pri nas lahko zatvori vsak policaj naj-poštenejšo žensko na sredi ulice in pri belem dnevu, ako se mu ravno zdi. Ženske so izpostavljene na ulici večkrat najnesramnejšim insultom, ne da bi se mogle braniti in ako pokličejo stražnika, jim ta niti ne verjame in navadno surovo odgovori, da so si pač same krive. Spominjam se, da mi je nekoč neki kmet, ki je bil več let v Ameriki, pripovedoval, kako dobro se ženskam tam godi. — Vsaki babi se je treba ogniti in če jo pisano pogledate, imate že sitnosti, — je dejal drastično. Naše ljudstvo sploh ne pravi „ženske", ampak „babe". Imeniten dokument
Agitacija s škofovim pastirskim listom.
Posl. dr. L o c k e r je podal včeraj v državnem zboru interpelacijo glede klerikalne agitacije pri gornjeavstrijskih deželnozborskik volitvah.   V interpelaciji se navaja,  da je linški škof izdal pred volitvami pastirski list, ki pa je bil navadno politično, agitatorično pismo ter seje čital z vseh prižnic. To pismo pa seje prečitalo tudi pri  mašah  za  srednješolce. Interpelaut vpraša: 1. Ali odobrava minister čitanje takega pastirskega lista pred učenci srednjih šol, in ako ne, kaj misli ukreniti, da se to v bodoče ne zgodi? 2. Ali hoče minister opozoriti katoliški klerus, da njihov poklic ni političen, in da bi državna uprava morala odtegniti svoje posebno kazenskopravno varstvo obstoječim napravam cerkve in verskega poučevanja, ako bo ista mesto da bi služila verskim namenom, zdivjala v politična zborovanja." Interpelaut naj se potolaži, tako ne-postavno prakso pozna že davno  naš škof. Zato pa: Ven s „kaucelarparagrafom!" Razoroževanje ? Pred par leti je zavel po celem civili-zovauem svetu oddih, ko je sprožil ruski car idejo o splošnem razoroževauju. Tozadevne konference v Haagu so sicer dognale, da ni misliti na hipno  opustitev stalnega vojaštva, a že to je nekaj, da se bo gledalo na to, da se vojske evropskih držav ne bodo pomno-ževale.  Toda kaka ironija tem sklepom je ravnokar   izdana   zahteva   avstrijske vojne uprave! Najprej se je zahtevalo več rekru-tov [za 20.000. Ko se je proti temu, popolnoma neosnovanemu krvnemu davku vzdignil v ogrskem parlamentu in v javnosti splošen upor, odtegnila je vojna uprava predlog, a predvČerajšujem je   predložila avstrijskemu parlamentu nov predlog, ki pa zahteva zvišanje stalne vojske za 22.000 mož ter 7.500 mož za deželuo brambo, ter vrhutega še 6.000 nadomestnih rezervistov, ki naj takoj po letošnjem 8tedemskem izvežbanju ostanejo v stalni  službi za tri leta. To je tako gorostasna zahteva, da je ni mogoče z ničemer opravičiti v mirnem času. Kak bo konec tej zahtevi, se še danes ne more reči, a ljudski zastopniki si ne   bodo dali mirno natovoriti tako velikega iu odgovornega bremena. Vojna uprava ne ve za svojo zahtevo drugega utemeljevanja, kakor, da je Avstro-Ogrska zaostala glede stalne vojske za sosednjimi državami. Dosedaj zuaša stalna armada v miru: v Nemčiji 575.113, na Francoskem 543.538, na Ruskem 949.000, v Italiji 249,821 in v Avstro-Ogrski 336.502 moža. Ako bi se vojni upravi posrečilo  zahtevano zvišanje, znašala bi naša armada poslej  364.502. To število ni v nikakem pravem  razmerju s številom prebivalstva,  ako se pomisli, da ima Rusija brez   Azije  116  milijonov   prebivalcev ter 749.000 vojakov, Avstro-Ogrska pa le 45 milijonov prebivalcev in 336.502 vojaka. Pomisliti pa je treba,  da nova zahteva ne pomeni le nov krvni, temuč tudi na milijone zvišani denarni davek.
Grof Biilow o obstrukciji. Skrajna  levica  v  pruskem državnem zboru nikakor noče popustiti od svojega na-
kaki nazori vladajo o ženi med našim priprostim ljudstvom in morda ne ravno pre-redko tudi med inteligenco, je „poslano", ki sem ga pred par dnevi čitala v nekem našem listu: „Res je, da sem svojo ženo pretepel zaradi njenega hudega jezika in ker namesto mene ljubi rrepetničarje;i. Če bi ji bil rebro zlomil, ne bi bila v štirih dneh zdrava." — Ali ni to naravnost ljubezniva naivnost? Ženo pretepsti, da je štiri dni bolna, to ni. nič, samo, da se ji kosti ne polomijo!
In potem se ljudje čudijo, da je žena med priprostim ljudstvom vedno par korakov nazaj. Mi Slovenci nimamo svetovnih ženijev a zaradi tega ne porečemo, da smo imferi-joren narod. Razmere so nam bile nemile, razmere so onemogočile naš duševni razvitek. Ravno tako je pri žeustvu. V deželah, kjer je imela žena manj svobode, je najti tudi manj žensk, ki bi stale na višku strokovne in svetske naobrazbe.
Opažanja gospoda dr. Robide, ki jih je povedal v svojem predavanju „Ženska duša" in jih pozneje tudi v „Narodu" objavil, se nanašajo bolj specijalno na naše razmere in na ženstvo sploh. Da so dekleta v šoli navadno kljub večji pridnosti vendar slabejše učenke kakor dečki, izvira najbrž le iz tega, ker dekleta navadno nimajo nobenega cilja pred očmi. Deček misli že na svoj bodoči poklic, dočim se deklici nikdar ne reče, uči se, da postaneš kdaj učiteljiea, ali profeso-
mena, da bo pričela proti carinski predlogi obstrukcijo. Vsled tega je izpovedal državni kancelar grof Bulow svoje nazore o obstrukciji. Rekel je: „Trdno sem prepričan, da obstrukcija ne podkoplje samo ugleda parlamentu, temuč da mora imeti končno za posledico : funkcijoniranje parlamentarnega mehanizma sploh motiti in zadrževati. Ako se enkrat začne z obstrukcijo, se sploh ne pride več iz iste. Danes dela levica obstrukcijo zoper carinsko predlogo, jutri zamore isto delati desnica zoper trgovinsko pogodbo. Stranke, ki uganjajo obstrukcijo, nastavijo sekiro na korenine drevesu, na kojih vejah sedijo. Posebno socialni demokratje naj bi pomislili, da je povzdigo usode delavskih slojev mogoče doseči le potom evolucije, nikdar pa potom revolucije. Revolucija v Nemčiji sploh ni mogoča. Onemogočenje zakona o carinskem tarifu bi bila težka odgovornost za levico, ker večina ljudstva tak zakon želi. Pa tudi ne vem, kaj naj bo končni cilj obstrukcijouistov. Edno Vam lahko rečem: Spremembe v ministrstvu ne bodete dosegli s tarifnimi boji. Čoln s carinskim tarifom zamorejo valovi požreti, krmilarji pa ne bodo utonili." Kakor ni noben avstrijski minister prepričal obstrukcijonistov, jih najbrže tudi Biilow ne bo.
Najnovejše politične vesti. Zoper vojno predlogo se je dosedaj izrekla večina svobodomiselnih nemških strank v državnem zboru. Tudi češka narodna socialna zveza je sklenila, nameravano zvišanje rekrutov z vsemi sredstvi pobijati. — Srbsko presto-lonasledništvo. Ruska diplomacija je baje v carjevem imenu predlagala za prestolonasledniške kandidate: princa Mirka Črnogorskega, princa Jurija Karageorgievića in princa L o u c h tenburga, soproga črnogorske prince-sinje Stane. Kralj Aleksander pa je vse tri odbil, ker že ima izbrane svoje tri kandidate, med njimi na prvem mestu Lunjevico, brata kraljice Drage. — Potovanje nemškega cesarja na Angleško. Včeraj se je vkrcal v Kielu nemški cesar ter se odpeljal na Angleško. Angleško časopisje naznanja njegov obisk brez vsakega navdušenja. — Zaradi udeležbe na srbskem časnikarskem shodu so zaprli več oseb v Dalmaciji. Lastnik srbske tiskarne v Dubrovniku, P o s a r i ć , je obdolžen celo veleizdaje.
Dopisi.
Iz Novega mesta. V dopisu iz Št. Janža v „Slov. Narodu" št. 253 je mnogo popisa o Št. Janskem premogokopu. Namen teh vrstic ni, tisti popis kakor koli že slabiti. Podpisani si dovoljujem le gg. interesentom Št. Janškega premogokopa naznaniti, da posedujem tudi jaz m e d in naokoli pre-mogovega sveta sedanje Št. Janske premo-gove družbe celih 27 premogosledov, na katerih lahko, kakor hitro bode kaka ugodija prometna zveza s kako železniško postajo, veliko število jamskih mer vsaj z ravno isto
rica, ali zdravnica. Dekleta naj se uče le za dobre rede in za spričevala, pozneje se bo že videlo, kaj se ž njimi naredi. Da je to zelo slab način vzgoje, bo vsak uvidel, a vendar se v navadnem življenju vedno in vedno prakticira. Pri drugih narodih, kjer obstoje že ženske gimnazije ali kjer obiskujejo, kakor v mnogih šolah na Norveškem, dečki in deklice isti pouk, ne opažamo, da bi dekleta zaostajala. Gojenke češke privatne gimnazije „Minerve" delajo svoje izpite na državnih, moških gimnazijah in vendar jih pri maturi ne pade več, kakor moških,. ampak še manj. Kdor bi ugovarjal, češ pri dekletih pride samo izbran materijal v poštev, ta ne pozna razmer. Imela sem priliko mnogo občevati z gimnazistkami in študentkami visokih šol, a reči moram, da ni bilo skoro nikoli slučaja, da bi bila katera z ozirom na svojo veliko nadarjenost prišla v gimnazijo. Odločevali so čisto drugi momenti: zavednost starišev, materijalne okoliščine, bivališče v kraju, kjer je žeuska gimnazija ali licej itd. Gimnazistke niso nikakor „biflantke", ki bi se pedantno zanimale le za šolske predmete, nasprotno sem opažala pri njih vseskozi večje zanimanje za javne interese, za čitanje časopisov, za svetsko literaturo, gledišče razstave in predavanja kakor pri dečkih. V Pragi prihajajo dekleta že z 10. leti, največ z 11. na gimnazijo in prav dobro uspevajo. Da rabijo nekatere nekoliko podpore v ma-
množino in tacim premogom zadobim, kakor šen je od ht. Janžke premogove družbe. V času, ko je bila tamkaj še tovarna za cink, bil je mnogo let za vodjo pri iskanju premoga s svedrom (Bohrmeister) neki Muller, kateri je pred kakim letom kakor trgovec v Trebnju umrl. Ta mož, kateri je poznal v Št. Janžu debelost in kakovost premogovih skladov najbolje, mi je na podlagi katastralnih map, na katerih so bile zaznamovane pravice moje in St. Janške premogove družbe, natančno pojasnil, kje je tamkaj premog dobiti, in kako debeli so premogovi skladi. Povedal mi je, da je v mojem premogovem sledu pred bivšo fabriko ogromna množina najboljšega premoga. Tako tudi v mojih premogosledih ob družbinih jamskih merah okoli Strasberga in okoli Podgorevke. Dalje se nahajajo velikanski skladi premoga na mojih premogosledih okoli Govejega dola in proti Tržiču, dalje na premogosledih pri Mlatiču in nad Pijav-cami. Na premogosledih Št. Janške premogove družbe pri Kamencih, vshodno od vasi Polje, južno od vasi Polje, vshodno in južno-vshodno od vasi Pijavce pa neki ni nič premoga, ker je v teh krajih že temeljni skalnati svet, ali blatni naplav v ravnini travnikov in da je to istina, se lahko vsakdo prepriča, kdor te kraje obhodi, kjer skale iz zemlje štrlijo. V poštev pride tedaj tisti premogov svet, kjer se v istini premog nahaja, in ta svet se deli med moje rudarske pravice in pravice Št. Janške premogove družbe. Od tega premogovega sveta spada pa nad polovico pod moje rudarske pravice, in le druga polovica premogovega sveta spada Št. Janški premogovi družbi. V dopisu se dalje trdi, da so družbene premogove pravice razdeljene v 128 oziroma 155 deležev ali kuk-sov, delež po K 12.000, in da bode od teh še 26 kuksov za skupno svoto K 312.000 za oddati, katere naj bi domačini pokupili, kateri glasovi bi v zadružnem svetu le eno petino veljali. Zakaj pa družbene kukse tako drago plačevati, kje bi imeli tujci 4 petine glasov? Gg. imoviti domačini! stopite rajši v moj krog, sestavite družbo, napravite deleže, kateri Vas bodejo primeroma silno malo veljali in razpolagali bodete, ako ne čez večjo, vsaj čez toliko veliko množino ravno istovrstnega premoga, kakršnega poseda tuja Št. Janška premogova družba, in podjetje bode tako popolnoma v rokah domačinov.
Alfons Oblak, trgovec in rudarski podjetnik.
Iz Metlike. „Metliško vino" — tako se čita na firmi neke krčme v Ljubljani, žalibog, da se pa v Ljubljani jako malo ali niti kapljice metliškega vina ne toči.
No, pa do lanskega leta se v metliškem okraju res ni toliko vina pridelalo, da bi bilo misliti na izvažanje istega. Letos, hvala Bogu, se je v metliškem okraju, že precej veliko vina pridelalo in bodemo vinorejci morali reflektirati na izvoz, ker domači kupci vsega pridelka ne bodejo mogli prekupiti.
Dokaz, daje metliško vino, oziroma vino iz metliškega okraja že poprejšnjih časov bilo tudi Ljubljančanom prijetno, označi gor omenjeni napis neke krčme v Ljubljani (Metliško vino.)
tematiki, to mislim, še ni nobena nesreča, kar tudi dečki niso vsi matematični talenti in potrebujejo inštruktorjev. Univerzo obiskujejo prav toliko časa kakor moški, imajo tudi svoje društvo, čitalnico, prirejajo javna predavanja, pišejo v časopise. Pri državnih izpitih ni dozdaj v Pragi še nobena študentka padla, kolikor je meni znano. Iu to je mnogo, ako pomislimo, da niso to izvanredni ženski talenti, ampak srednji, kakor pri moških.
V Nemčiji in drugod po svetu, v Rusiji, osobito pa v Ameriki, je mnogo zdravnic, ki so zelo čislane, ki vodijo klinike in ki so v svojih strokah cenjene iu iskane špecija-listkinje, na Švicarskem in na Francoskem imajo ženske advokate itd. Iu nikjer ne čujemo tožb, da bi zaostajale za svojimi moškimi kolegi. Mnoge izmed njih so profesorice na vseučiliščih in njihova predavanja so vseskozi na višini vede in jih mnogoštevilno obiskujejo moški in ženski visokošolci. Da je n. pr. na švicarskih univerzah, kjer je toliko odstotkov ženskih slušateljic, primeroma tako malo žensk promoviranih, sledi vse iz tega, ker morda zaostajajo v vednosti za svojimi moškimi kolegi, ampak iz velike bede, v kateri se večina nahajajo. Poznala sem ruske štu-dentkinje, ki so živele skoro o samem čaju in nobeden izmed najrevnejših moških študentov ni živel tako bedno kakor one. Ako so omagale in s težkim srcem pustile univerzo
Istina je in kdor vina iz metliškega okraja (ne iz omejne Hrvaške proti Jaški), ampak iz bližine Metlike dobro pozna, priznati mora, da vina v metliškem okraju pridelana tudi dandanes vsaka tuja vina tej ceni primerna prekosijo. Oglejmo si lastnosti belokrajnskega vina. Vino ni premočno, ali jako okusno aromatično, želodcu lahko prebavljivo, ne razburljivo, ako ga prevečj izpiješ, si dobrega humora, nisi hudoben in razburljiv in drugi dan zdrav kakor riba v vodi. Vina iz metliškega okraja so stanovitna čez vse, bodi si v veliki zimi ali v veliki vročini. Vse te dobre lastnosti našega vina so v poprejšnjem času vinski trgovci iz Kočevja, Ribnice, Ljubljane, Kranja in Kamnika dobro znali ceniti ter so radi dohajali v Metliko po dobro belokranjsko kapljico, tudi takrat rodile so vinske gore v Istri, v Dalmaciji itd. ali brez belokranjskega viua moder vinski trgovec ali krčmar ni mogel biti, ker to je bila zabela za druga vina in za dobro starino pripravno in stanovitno.
Pred 20 do 25 leti so bile ceste od Ljubljane do Metlike tako grde, mučne in bregovne, da so bili vozniki s konji z vozom in vinom v največji nevarnosti n. pr. čez Gorjance, ki je bilo tako strmo kakor po strehi, ali vse eno so prišli Ljubljančani in Gorenci po vino v Metliko.
Letos imamo v metliškem okraju precej veliko dobrega viua in po nizki ceni, torej se moramo brigati tudi za kupce in hočemo naša vina zopet v spomin prinesti onim, kateri so ga vedno radi od nas kupovali, vljudno opozarjamo na inserat „Metliško vino" v današnjem „Narodu."
Iz Krškega. Povodom naše razstave grozdja je neki gospod — ki pa ni iz Krškega — priobčil v „Slov. Narodu" poročilo o tej razstavi, ki je bilo za nekatere nam jako ljube gospode žaljivo. Verujemo sicer, da dotični gospod ni imel namena, koga ža liti, da je hotel napraviti šalo, a šala se mu ni posrečila. Obžalujemo, da se je vedno dobro došlim našim prijateljem to zgodilo, sicer pa lahko potrdi uredništvo, da dotic nega poročila ni dobilo iz Krškega. (O p. ured.: Potrjujemo.)
Vipavska bolnica.
Iz Vipave, 6. novembra.
Kar čez noč improvizovana in sijajno vspela Božičeva odhodnica dne 20. oktobra je naše klerikalce kar zmešala, kajti zbral se je bil k slovesu cvet vipavske doline, da je bil tudi zadnji prostor ček obširne dvorane zaseden. Pogrešali smo le vipavske farje, častilca '4. božje zapovedi, poštenjaka, ki si zna z grehom bogato ženo pridobiti, odličnjaka Uršiča, sodnijskega pristava Jurija in davčni . . kontrolorja Činčuličančuli. Vsled tega ni bilo seveda vipavsko »ljudstvo« zastopano, kar pa menda ni posebna nesreča.
Iz razumljive in onemogle jezice porabili so to priliko, da so v »Slovencu« z   dne   28. oktobra   poslanca   Božiča še
8ffST~ Dalje v prilogi. ~1EW
in študije, niso omagale duševno, ampak telo je bilo preslabo, da  bi  bilo  prenašalo v< letno stradanje, mraz iu pereče skrbi.
Kadar hočemo pobijati težuje lenske po višji naobrazbi, kadar hočemo doka duševno   inferijornost   ženske, prihajam« z ženiji.
Ženiji! Kakor da so ti tako gosto posejani!  Na koliko stotisoeako? izobražei moških, ki imajo vso svobodo iu vse prip< močke   razvitka,   pa   prihaja    eden ženij Koliko ženijev nam pa da vsako stoletje izmed vseh onih stotisočev in milijonov moški!:, katerih duševne sile, katerih talenti so se gojili iu  negovali  od prve  mladosti pa v-njihovo življenje? Tudi ženij  ne prihaja gotov in pečen na  svet.  Slikarski  ženij bo ne bo nikdar uresničil, pa naj bo dejansko še tako nadarjen, — ako ne bo imel priliki-, da se priuči neizogibnim zahtevam slikarstva; največji pesniški talent se bo proslavil morda samo v svoji  podgorski vasi,  ako ne zna pisati, ako ne pozna temeljnih svojstev svojega jezika. In največji komponist bo brez sleda izginil iz sveta, ako ne pozna instrumentalna tehnike. Kaj mislite, da bi bil kdaj Napoleon vznemirjal svet, ako ne bi bile splošne socijalne in politične razmere pospešile njegovega nastopa? Ali bi imeli Nemci svojega Bismarka, da se je rodil kakor vaški pastir kje v kakem odleglem kraju?    (Konec priii.)
enkrat opljuvali. Iz vsega večletnega Bo-žičevega javnega delovanja našli so le en »greh«, in še ta je tak, da se mu ga ni treba sramovati. S tem so mu klerikalci sami dali najugodnejše spričevalo. Nameravali so lumparijo, ki se jim je kar v rokah v dobro delo izprevrgla. Porabili so namreč baje »ponesrečeno« vipavsko bolnico, ki se je vsled prizadevanja Boži-čevega lansko jesen dogradila. Ker so klerikalci tudi že pri drugih prilikah s to zadevo javno mnenje begali, naj tudi mi o tej stvari svojo rečemo.
Že pred 20 letmi začeli so se bili zbirati prostovoljni darovi za zgradbo bolnice v Vipavi, pri čemer so tudi naši duhovniki sodelovali in nekako zvonec nosili, dasi pri današnjih izpremenjenih političnih razmerah kmetom govore, da bolnice nič treba ni. Poleg teh darov izprosil je posl. Božič v deželnem zboru znatno podporo 6000 K, pri kranjski hranilnici pa posojilo 10.000 kron, ki se bode v 65 letih s 3*/*% amortizovalo. Tako globoko sega torej ta atentat v žepe davkoplačevalcev, ki so poleg tega plačevali 1% doklado od 1. 1896. dalje v zaklad za zidanje bolnice, za katere sklepe so glasovali tudi klerikalci, ki so bili še takrat člani zdravstvenega zastopa!
Na migljaje deželnega odbora in deželne vlade sklenilo se je ta dobrodelni zavod sezidati v spomin cesarjevega 50letnega jubileja.
Zdravstveni za3top kupil je bil za stavbišče grajščinsko »staro goro« za slepo ceno od požrtvovalnega visokorod. gospoda grofa Lanthierija, ki je tudi pri tej priliki svoje plemenito srce pokazal. To stavbišče je bilo odločno najboljše, ali vsled nagajivosti klerikalcev sklenil je zdravstveni zastop proti edinemu Božičevemu glasu kupiti novo stavbišče, ki je res najlepše, kar jih vipavska občina premore, ki ima pa napako, da leži v ravnini, ki j e v c e 1 i okolici vipavskega trga več ali manj z vodo napo j en a, vsled česar ni v celem vipavskem trgu podzemeljske kleti, ki ni vlažna, ako ne naravnost mokra.
Zdravstveni zastop menil je to vlago z belonovanjem preprečiti, toda vodni pritisek je bil tako močan, da je beton počil in klet z vodo žalil.
Ker je bila lanjska zima in letošnja pomlad sila mokra, ni bilo misliti na po prave, nego je zastop le iskal in našel pot za osuševanje kleti potom cene kanalizacije, kajti z nivelovanjem se je do gnalo, da ima voda 5l/a rn padca. To delo spojeno je z najmanjšimi stroški in bolnica bo ne le najlepša nego tudi najzdravejša stavba v vipavskem trgu, o čemer se bodo lahko prepričale tudi »naj-priprostejše ženice« v klerikalnem taboru.
Tako je torej s to stvarjo, ubogi kmet! Tako je Božič oškodoval okraj za tisočake!
Otvoril se bo pa v tej bolnici najprej psihiatrični oddelek, kajti klerikalci tišče v to bolnico le zato s tako silo, ker so ubogi in slabi na duhu.
Navadna lumparija je pa, da je Bo ž.č izročil zidanje svojemu bogatemu pri jatelju Maverju, in da mu je še »doplačal izredno visoko vsoto«. Re3 je le, da je g. Maver domačega podvzetnika Poniža denarno podprl, in res, da ni niti pod vzetnik nobenega doplačila prejel in ga tudi ne bo, kar je iz javno položenih računov razvidno, in res tudi, da je obča sodba, da ni imel podvzetnik pri ti zgradbi kruha!
Ravno taka lumparija je, da je sedlar Ferjančič odpovedal vsled nezdravih prostorov stanovanje  v bol nici, dasi se mu je še po 8 K mesečno zato plačevalo, da je v bolnici stanoval. Res je le, da se je bilo dalo Ferjančiču brezplačno  stanovanje v  bolnici proti temu, da prostore zrači.   Le z ozi rom na to, da je imel  delavnico izven bolnice in ker mu zastop ni hotel in mogel dovoliti kurjave, izselit se je iz bolnice, ker je menil, da z brez plačnim   stanovanjem   nič   ne prihrani, dokler mora imeti posebno delavnico, kar njegovi obrti škoduje.
Taka je torej s to bolnično zadevo, ki dokazuje, da je znal Božič tudi zidati bolnice za paralitične klerikalce, ki mu bodo v kratkem gotovo še jako hvaležni, četudi so se njegovega odhoda tako silno in neopravičeno veselili. Posl. Božič znal je med nami tako delovati, da imajo klerikalci od 24 občin njegovih 2 volilnih okrajev kar cele 3 v svojih rokah in še od teh 3 načeluje v 1 analfabet! Cestnega ali zdravstvenega odbora seveda nobenega! To klerikalcem na gre v tek in z vso silo vrgli so se na občinske volitve, in dr. Šuateršič je že naprej bobnal, kako se liberalne vipavske trdnjave rušijo in podirajo. Ali kakor klerikalcem v posmeh in Božiču v čast zmagovala je napredna stranka kar pri vseh ob Božičevem odhodu vršeeih se občinskih volitvah, dasi imajo klerikalci v osebi Činčuličančuli ja uradno osebo, ki jim za vse občinske, de-želnozborske, državnozborske volitve in za volitev odbora uiitninske zadruge s porabo svojo uradne oblasti na-pravlja v uradnih prostorih volilne imenike, ter na ta načinkot uradnik najživahneje v strankarski bojposeza. Z-i to se sme vsako nedeljo v družbi sodnega adjunkta Po lenška po farovžih in kapucinskem samostanu pasti in napajati, da se po vipavskem trgu pijan pri belem dnevu zaleta.
Klerikalci so seveda ob teh zaporednih porazih v »Slovencu« malodušno tolažjo, da smo z največjo težavo ohranili svoje postojanke, pozabljajo nam pa ti demagogi povedati, v kateri občini imajo vendar svoje — »dobro ljud stvo«. Božičev odhod naj vam bo pa le slaba tolažba, kajti Bjžič bo tudi v da ljavi vedno med nami, in kakor je doslej, tako bo tudi poslej najpazljiveje opazoval vsako vaše gibanje in najživahneje po-sezal v boj.
Deželnozborske volitve iz mest na Štajerskem
so se vršile včeraj in so bili izvoljeni sami pristaši nemškonacijonalne stranke. Slovenci so postavili kandidate samo v celjski, ptujski in slovenjegraški skupini, a uspeh je manjši, kakor je bilo pričakovati. •
V ptujski skupini je dobil dr. P loj 229 glasov, dr. Kokos chinegg pa 503 in sicer: v Središču Ploj 113 glasov, Koko schiueg nobenega, v Ljutomeru Ploj 59, Kokoschineg 69, v Rogatcu Ploj nobenega glasa, Kokoschineg 54, v Ptuju Ploj 24, Kokoschineg 320, v Ormožu Ploj 33, Kokoschineg 62. V tem okraju smo Slovenci nazadovali; 1. 1896 je namreč dobil slovenski kandidat 247, nemški pa 364 glasov.
V slovenjegraški skupini je dobil slovenski kandidat dr. Maver 54 glasov, nemški kandidat Lenko pa 221 glasov. L. 1896. je v tem okraju dobil slovenski kandidat 103 glasov, nemški pa 179, torej smo tudi tu nazadovali.
V celjski skupini je bilo oddanih 1071 glasov. Glasovalo je v Celju za dr. Karlovšeka 106, za Stallnerja 505 volivcev, v Brežicah za Karlovšeka 27, za Stallnerja 92, v Sevnici za Karlovšeka 34, za Stallnerja 21, na Laškem za Karlovšeka 10, za Stallnerja 47, v Vojniku za Karlovšeka 24, za Stallnerja 42, v Žalcu za Karlovšeka 47, za Stallnerja nobenega, v Gornjem gradu za Karlovšeka 51, za Stallnerja nobenega, v Ljubnem za Karlovšeka 37, za Stallnerja nobenega, v Mozirju za Karlovšeka 28, za Stallnerja nobenega, skupaj toraj za dr. Karlovšeka 364, za Stallnerja pa 707 volivcev.
VeČina, s katero je zmagal neinšku-tarski kandidat, znaša 343 glasov, med tem ko je ista znašala pri poslednjih deželno-zborskih volitvah le 250 glasov. O tej volitvi se nam piše iz Celja:
Da je večina navidezna, to vedo dobro tudi Nemci in nemškutarji sami; saj na deželi ni volila večina žensk z nami, ker osebno niso prišle, vedelo se pa ni, da bodo veljavna tudi pooblastila, med tem, ko so v Celju pritirali na volišče sigurno nad 100 vo-lilk. Pokarati pa je treba tudi našo „za-vedno" savinsko dolino, kjer sicer Stallner ni ujel nobenega glasu, kar s ponosom registriramo, kjer pa smo pričakovali vzpričo v volilnih imenikih vpisanih volilcev popol-drugačnega rezultata.
Pritisk nemškutarjev in nemškutaric v Celju na volišču je bil velikanski in še dosedaj nikdar takšen, kakor včeraj.
Vlado je zastopal okrajni glavar celjski gosp. baron Apfaltrern in upravičeno smemo reči, da je vodil ta gospod volitev docela objektivno ter pri nekaterih prilikah pokazal celjskim mogotcem, iz katerih je bila sestavljena volilna komisija, za kakšnega kalibra vrednosti veljajo.
Predsednik volilne komisije, po milosti celjske gospode župan Julče Rakuš je plesal okrog mize kakor kak „Katzelmacher" in se neštevilnokrat osmešil. Nič boljše se ni godilo njegovima kompanjonoma bivšemu Triglavanu dr. Kovatschitschu in dr. Schur-biju. Zlasti poslednjeimenovani se je tako pred glavarjem, kakor tudi pred posameznimi volilci parkrat osmešil.
Razume se samo ob sebi, da je fun-giral znani aparat, obstoječ iz Hrvata, Der-ganea, Čeha Riche, krtačarja Žagerja, Vipavca Ambrožiča itd. Fijakarji so švigali, da je bilo nevarno hoditi po ulicah, teklo je vino in štedilo se ni z jedjo, ne s pijačo, pa tudi ne z denarjem, samo, da se reši mandat Stallnerju.
JulČe Rakuš brzojavil je nekemu Jil-kotu celo v Solnograd, da mora priti na njegove stroške volit, kateri mož, ki že davno več ne plačuje niti groša davka, v Celje je tudi točno prišel iu volil. Po naključju pa je prišel Julčetov brzojav poprej nam v roke in tako smo iz istega vnovič videli, kako namerava vladati proti nam Slovencem ta novi župan, katerega je pred nedavnem obsodilo sodišče na ričet.
Ne bodemo naštevali imeu, kdo je volil nemško, niti ne nameravamo obesiti na sramotni oder našincev, ki so popolnoma neopravičeno izostali.
Koliko pa je vredna ta Pvrrhova zmaga združenih internaeijonaleev, naj sodi svet po tem-le:
Stallnerja so volili nepostavno ali postavno Prosi, Romani, Hrvatje, Srbi, Cehi, Poljaki, največ odpadnikov Slovencev, pa tudi Lahi in — Vipavci!
Varuhi ali jerobi so volili za vsaeega dediča posebej. Priganjači so pritirali na volišče vse, kar „lajze inu gre,a seveda tudi vse ženske. Za odsotne ženske so volili s pooblastili vkljub znani razsodbi državnega sodišča, da smejo voliti ženske le osebno. Volili so tudi mladoletni in ljudje, ki ne plačujejo niti vinarja davka ter mnogo zunanjih, katere je mestni magistrat „ušmuglal" v volilne liste.
Neki železničar Anton Sehmid je volil dvakrat, enkrat kot mašinist, enkrat kot branjevec in je bil vsakokrat drugače uniformiran.
Naš volilee gospod revizor Franjo Jošt, kateri je dotičuega opazoval, je glasno ugovarjal ter odločno konštatiral, da voli Sehmid dvakrat. Vzlic- temu pa je pustila komisija Sehmida, ki si je upal isti v obraz drzno lagati, da še ni volil, še enkrat voliti in si je nakopal pri tej priliki imenovani ud komisije dr. Schurbi zopet grdo blamažo, ko je grozil našemu vrlemu Joštu s tožbo. Videli bodemo, kdo bode zaradi sleparije pihal kašo ? Sehmida ovadimo državnemu pravdništvu, da ga pošlje za nekaj dni v špehkamro premišljevat, kako bistre oči imamo Slovenci. Dr. Žurbi pa naj bode vesel, če mu razžaljeni g. Jošt prizanese s tožbo zaradi nahrulenja.
Notar Anton Kupljen, ki ima v mestu dve palači in je v vrsti največjih davkoplačevalcev, ni bil v volilnem imeniku, pač pa naš „prosluli" magistrat ni pozabil na Stall-nerjevega „hausmeistra". Izpustili so iz imenika prvotno vse slovenske učitelje, kateri so dobili volilne legitimacije vsled le reklamacije, pozabili pa niso niti na eno nemških mestnih učiteljic, ki so vse do zadnje volile nemškega kandidata Stallnerja.
Nemško je volila tudi vdova bivšega slovenskega poslanca g. Žolgar-jeva. Škandal!
Volilni zakon je komisija popolnoma nepostavno in ob odločnem protestu okrajnega glavarja kar po svoje interpretirala v prilog nemški stranki. Možiceljni so se jeze kar penili, ko jim je baron Apfaltrern povedal par bridkih resnic ter jim dokazal, da je njemu „ vVurst" kako si oni zakon razlagajo in da ravna on le po postavi ter ne pripozna komisiji nobene razlage zakona.
Iz Gradca sta prišla volit bivši lekarnar Marek in neki Rupschl. Glavar in notar Baš sta ugovarjala češ, ta dva morata in smeta voliti le v Gradcu, no, komisija se za ugovor ni brigala ter sklenila z vsemi proti glasu Bašovemu, kar smo itak bili že navajeni, da bodeta Marek in Rupschl volila. Glavar pa se tudi ni zmenil za take sklepe slavne komisije ter je ta sklep sistiia1 na
veliko žalost komisije ter odpadnikov Mareka in Riipschlna, ki sta jo morala urnih krač odkuriti z volišča. Priznati moramo, da, če bi ne bil nastop vladnega komisarja tako odločen, da bi bila komisija pri najmanjši prijenljivosti zavrgla ves volilni zakon ter bi bila pustila voliti tudi mrtvece.
Številka 13 igra pri letošnjih volitvah važno vlogo. Mestni očetje so pustili voliti „mater" številke 13 s pooblastilom v prilog Stallnerju. Morebiti jej izposlujc Stallner iz hvaležnosti še kako subvencijo iz deželnega zaklada? Sploh sta morala jurista dr. Ko-vatschitsch in dr. Schurbi vtakniti v žep marsikatero juridično klofuto. Dr. Kovatschitsch jih bode v Kozjem, kamor se preseljuje, lahko prebolel, gotovo pa ni, če ne bodo dalje časa zvenele drugoimenovanemu, ki ne more več na dom svojih pradedov v Moravče na Kranjskem , po njegovih kosmatih germanskih (?) ušesih? Rekli smo, da so privlekli nemškutarji na volišče vse, kar je le bilo mogoče, samo kridatorjev iz luknje niso mogli dobiti.
Volili so vsi načelniki raznih uradov, tako n. pr. pri okrajnem sodišču od predsednika "NVurmserja do jetničarja Kopača, pa do zadnjega jetničarskega paznika. Poslednji so bili celo vsi v uniformi. Svoje lice si je osvetlil zlasti jetničar Kopač rodom Novo-meščan, ki je igral svoj čas kot komij veliko vlogo v novomeški čitalnici, danes pa je volil kot novi „Kraut und Mobelhandler" Stallnerja.
Najbolj se je osmešil Julče Rakuseh, od katerega bi kot od predsodnika volilne komisije bili pričakovali vendar nekaj več takta in dostojnosti, pri volilcih dr. DeČkotu in Petru Majdiču. Kar oblastno je hotel zabraniti obema izvršiti volilno pravico, pa se je zopet vrezal, kajti za paragrafe volilnega zakona v Julčkovi glavi ni posebnega kolesa, dasi se jih vrti tam silno veliko — nekatera celo narobe. De mortuis nil nisi bene, pravi Latinec, zato bodemo pustili tudi mi na tem mestu, neposnemajoč celjskih hijen, njegovo rajno žlahto pri miru.
Babnice so prišle volit iz Gradca, Voitsberga itd. Videli smo obraze, ki pač niso bili nič podobni celjski muleriji.
Veliki Nemec Hrvat Derganc je moral — hočeš nočeš, govoriti hrvaško, dr. Kovatschitsch pa slovensko, kar je napravilo našim volilcem veliko zabave.
Dr. Dečkotu in Majdiču so hoteli odreči volilno pravico, češ, ona stanujeta v okolici, pri tem pa so imeli Že nebroj nepo-stavnih glasov od ljudij, ki stanujejo na Bregu, na Staremgradu, na Lavi itd., kakor n. pr. \Vohhnuth, penzijoniran učitelj Kresnik, neki mornarski komisar Schneider itd.
Ob lanskoletnih državnozborskih volitvah so očitali nam, da smo kupili glas jermeuarja Bajdeta, ki je Član slovenske godbe, za 2 gld. Radovedni smo, kaj nam bode povedal Bajde, ki je danes nemško volil, koliko je Rakuseh njemu dal za to, da je prodal sebe in svoje prepričanje nem-škutarjem. Da mu odklenka zaslužek pri naši godbi, tega naj bode gotov!
Preobširni smo postali. Imeli bodemo še priliko priti na razne pikantnosti in podrobnosti ob priliki nazaj.
Na našo žalost moramo še omeniti, da je izostalo nad 30 našincev in izmed teh celo takšnih, ki so lansko leto januarja z nami volili nad 20. Prizanesimo jim z imeni ter pustimo jim čutiti svoj gnjev z neizprosnim preziranjem iu vztrajnim bojkotom. Od slovenskih duhovnikov sta volila le dva, sivolasi naš častiti starček šolski svetovalec Ivan KruŠic in katehet na slovenski gimnaziji Anton Cestnik. Vsi drugi so florirali na našo veliko žalost s svojo odsotnostjo. Vsem naše pomilovanje ! Vzroka ne bođemo tu preiskovali, pa tudi ne želimo, da bi se jim kdaj in v katerej koli obliki vračalo šilo za og-njilo.
Tužna nam majka, kaj nam pomaga, če vedno naglašamo, sloga, sloga in zopet sloga, če se pa baš takrat najbolj ruši, kadar je iste najbolj treba.
Nikakor se torej ni čuditi, da vzpričo položaja, kakršen je bil, vzpričo vseh nasil-stev, sleparij in goljufij naš slovenski kandidat ni zmagal ter da je dobil razmeroma tako nizko število glasov, kakor ne bi bil nihče od nas pričakoval, tem manj, ko smo na volilnih shodih slišali iz ust našega kandidata precej ugodnih poročil, katera so se pa vsa skoro brez izjeme izkazala kot pre-optimistično računane.
Vsled tega navideznega poraza ne bodemo vrgli puške v koruzo, nego bodemo svoje delovanje še podvojili in v trdnem prepri-
Sanju, da mora naša dobra slovenska stvar
slednjič vendar zmagati, bodemo delovali tudi v bodoče, ne oziraje se na polena, katera se nam brez uzroka mečejo pod kolena iz lastnih naših vrst. Kdor nam pa pomagati ne more ali noče, ta nam vsaj naj ne škoduje in nas ne ovira v našem svetem delovanju, kajti prokletstvo bode zadelo vse tiste, ki rušijo našo narodno stavbo.
Iz Sevnice se nam piše o volitvah. Kaka narodna zavest vlada pri nas, govore dovolj jasno številke volilcev o priliki deželnozborske volitve. Namesto, da bi Slovenci oddali dobrih 00 glasov, oddali so jih, čudite se in strmite — 34, med tem, ko so Nemci z vsemi glasovi 21 nastopili! — Druzega se ne da o tem reči, kakor — sramota !!
Odtegnili so se večinoma obrtniki. Iz strahu morda, da bi jih Nemci bojkotirali? Tu se nam sili pač smeh v lice! Slovenci sami Vas morejo bojkotirati. Odtegnila sta se volitve kar oba peka — pri katerem bodo pač Slovenci sedaj kruh jemali ? Od obeh kovačev volil jc jeden /. Nemci, drugi je izostal. Pri zadnjih volitvah je volil z nami, Slovenci so obljubili ga podpirati, a podpirali so onega slovenskega kovača, ki ne zna ne besedice nemške, a vedno z Nemci voli. Jako značilno! Mizar, kateri je pri zadnjih volitvah se zdržal volitve, volil je danes z Nemci, i/, hvaležnosti, da ima večino svojega zaslužka od Slovencev. Odteguila sta se tudi dva mej sarja, hočeta si Nemce pridobiti — dobro. Lahko bi jih še več navedli, a kreature in sicer sloveuske, katerim je narodna zavest deveta briga, pri kojih vlada goli egoizem, vsako stvar bi le mdi gmotno za se izkoriščali in tako tudi volitve.
Ako bi bili merodajni faktorji razvili dobro agitacijo, da bi se bilo o tem delovanju prej kaj posvetovalo, gotovo bi se dala večina teh glasov pridobiti, a žalibože, da se nikdo ni dovolj truda v to vzel! Nemci se te mlačnosti vesele!
Tudi sestava zapisnika volilcev, ki je bila v slovenskih rokah, je nekoliko k temu porazu pripomogla; veliko slovenskih volilcev se je namreč izpustilo in so se ti šele v zadnjem času reklamo vali. V tretje pa nimamo tu skoraj nobenega slovenskega uradnika; kar jih je volilo, volili so vsi z Nemci in teli je bilo pet.
Iz tega izida volitve v Sevnici razvidi se, koliko škoduje brezbrižnost in mlačnost. Nemce morali bi si Sevničanje v izgled vzeti, ki so vkljub temu, da so veliko bolj solidarni, le vse svoje moči še napeli, da spravijo vse volilce in volilke k volitvi. Edino polivalo izreči se mora narodnim volilkam; razun jedne, odzvale so se vse!
Sklepam to poročilo s pripombo, naj se merodajni faktorji v Sevnici malo zdramijo, naj tirajo ono brezobzirno politiko, kakor jo Nemci imajo in naj pokažejo našim renegatom, bojazljivcem in egoistom: — Vi ste zoper nas, tudi mi ne bodemo z vami.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Še nekaj bi bilo treba potom zakona urediti, kar bi bilo posebno velikega pomena.
Država je v varstvo raznih veroiz-povedanj poskrbela potom kazenskega zakona. Dotični paragrafi so tako prožni da se more ž njimi zadušiti vsaka še tako stvarna kritika. V pravniških krogih vlada že dolgo časa prepričanje, da sta dva paTagrafa zelo nesrečna in tudi v držav nem zboru so se že čuli v tem oziru pritožbe. Če bi svobodomiselne stranke dosledno zahtevale tako preniembo kaz. zakona, da bi bila pač zavarovana vera pred zasramovanjem, izključena pa vsaka zloraba zakona v varstvo klerikalizma, bi se tudi to dalo doseči.
Končno bi bilo tudi prav, da se vod stvo javnih knjig, kakor so krstne ali poročne matice, odvzemo duhovščini. Kakor bi bilo nenaravno, če bi država zemljiško knjigo ali trgovinski register prepustila v oskrbovanje duhovščini, tako nenaravno je, da ji prepusti krstne in poročne knjige.
V zvezi s tem bi se morala seveda izvršiti primerna prememba zakonskega prava.
V tem oziru je bil v državnem zboru že stavljen primeren predlog, a doslej niti na vrsto ni prišel.
Vse drugo delo za osvoboje nje narodov iz sužnosti klerikalizma morajo dotični narodi storiti iz svojih moči. Sicer" bi država lahko že ogromno mnogo sto rila, ali pri nas še dolgo ni upati, da bi se kaj zgodilo. Že če se dosežejo tisti zakoni, ki smo jih našteli, bi bila onemogočena zloraba vere v posvetne namene, kaj več pa ne zahtevamo, saj se ne
vojskujemo proti veri niti proti cerkvi, nego le proti tisti spaki, ki se zove klerikalizem in ki vero in cerkev zlorablja v svoje posvetne politične namene.
Ako se hoče narod osvoboditi klerikalnih spon, delati mora na to, da na vseh poljih izruje ljubko klerikalizma. Ni še zadosti, da se narod vojskuje pri držav nozborskih in deželnozborskih volitvah in pri občinskih volitvah proti klerikalizmu, posvečevati mora vso pozornost klerikalnim prizadevanjem na gospodar skem in zlasti na kulturnem polju.
Kaj nam je torej storiti, da klerika lizmu uspešno pridemo do živega?
Gledati je pred vsem na to, da zakonodajni zastopi in javne korporacije ne pridejo v klerikalne roke, oziroma] da sy klerikalni vpliv omeji kar največ mogoče Koder imajo klerikalci vpliv, povsod ga izkoriščajo zgolj v svoje osebne in stran karske namene. V državnem zboru sku šajo vedno izposlovaii zaso kaj denarja in raznih koncesij, ki kaj nesejo; vedno delajo na to, da sklenejo zakoni, ki so v korist klerikalizmu; vedno se zavzemajo za to, da se nastavljajo le njihovi somiš Ijeniki, ker to utrjuje njih stališče.
V dež. zborih, koder imajo večino, porabljajo vso moč, da zatro in uničijo svoje nasprotnike, da z deželnim denarjem podpro svoje namene in da potem zakonodaje zagotove svojo gospodstvo.
Isto se v malem  godi tudi v obč odborih. Klerikalci pobasejo leto za letom velikanske svote za cerkve itd. iz občin skih   blagajn,  dasi občine  postavno ne smejo za zgradbo cerkva itd. prispevati.
Pri nas je boj proti klerikalizmi osredotočen največ na volitve, a važnejše, četudi rodi le počasi dobre sadove, j-' kulturno delo. iDalje prih..
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 novembra.
— Shod v Kostanjevici, ki bo
jutri v nedeljo, smo že minuli teden na znanili.   Klerikalci  nimajo  nikdar po guma, da bi svoje shode naznanili: vedno jih  prirejajo prav tihotapsko Drugače tudi ni mogoče, saj se ljudstva boje.   Kakor čujemo, se klerikalci prav pridno pripravljajo za ta shod. Ker v ko stanjeviškem okraju nimajo nič zaslombe, nameravajo od drugod pripeljati svojih ljudij. No, prepričani smo, da so naši so mišljeniki tudi pripravljeni  in  da pijejo klerikalci na medvedovo kožo.
— Ali je res? Poroča se nam iz navadno zanesljivega vira: Deželna vlada je dobila obvestilo, da se je ministrstvo za notranje zadeve odločilo, da se za stavbišče II. nove gimnazije v Ljubljani nakupi in porabi zemljišče na Poljanski cesti in se torej prepusti stavbišče stare gimnazije, ki se sedaj podira, mestni občini. S tem je bilo rešeno to dolgotrajno pereče vprašanje. Upati je, da dobimo vendarle že dolgo zaželjeno mestno tržnico. — Prijavljamo to vest z vso reservo.
— Koblarjev Tonček, kranjski rajtguzen, je v istini zgubil svojo pravdo radi znane hraulnične knjižice, katere bo moral sedaj jokaje in stokaje potegniti iz svojega lačnegi žepa. Dne 14. oktobra t. 1. razpravljal je najvišji sodni dvor o njegovi reviz'jski pritožbi, a razsodil je., da je ta pritožba v vsakem pogledu neutemeljena. V razlogih zastopa najvišji sodni dvor stališče, da je nemogoče misliti, da se je pokojna Terezija Eržen že pri svojem življenju hotela znebiti celega svojega premoženja. Ob roki dokaznega materijala očita najvišje sodišče Antonu Koblarju, da je on sam od pn-četka bil mnenja, da se mu podari knjižica le za slučaj smrti, da je pa pozneje presedlal ter se oklenil famožnega »man-datum post mortem«. Najvišji sodni dvor pa potem tako Koblarja, kakor njegovega zastopnika pouči, da bi bilo tudi za tak mandat potrebno, da se je Terezija Eržen še pri svojem življenju iznebila celega svojega premoženja. Anton Koblar je sicer študiral postave, pa vendar še premalo. Priporočamo mu čitanje razlogov najvišjega sodišča, če bo zopet napravil kak lov na premoženje umirajoče stare ženske, potem mu ti razlogi jasno kažejo na hibe, kojih se ima pri tacih lovih ogibati! Torej čitaj, Tone! Pri koncu pa bodi omenjeno, da je Koblar obsojen plačati dr. Tavčarju vseh troškov 800 K 56 h. Tudi nekaj! Par voličev bo šlo iz kranjskega farov-škega hleva! Kakor poznamo gospoda tehanta, jokati če za temi volički vse dni svojega življenja. Da, da! Tonče, Bog je, pa je tudi pravičen!
— Muke naprednega župana.
Naš vrli somišljenik in župan v Podkraju g. Trkman je postal pravi mučenik. Mož je sicer poštenjak od nog  do glave, in tudi premoženja ima, da, hvala Bogu, lahko izhaja.   Ali klerikalcem je trn v peti in vzeli bi mu radi županstvo.  V ta namen je sprožil nečisti župnik Mezek najrazličnejše falotarije!   Kdo pri tem Mezku pomaga, ni treba posebej navajati!   So reči, ki so znane celemu svetu!   Ali naj si je že kakor hoče: gosp. Trkman pada zadnje čase iz kazenske preiskave v kazensko preiskavo! Najprej je bil obdolžen, da jo pri občinski volitvi glasove kupoval; bil je sicer pred  deželnim sod:ščem sijajno Oproščen, ali vzlio temu se je mučna pre idkava dolgo  vlekla.   Tiči  pa še v drugi preiskavi,  ki se  tudi že  nekaj mesecev vleče na veliko radost klerikalni tolpi. Ta svojat hoče po vsi sili napraviti iz pošte nega Trkinana nepoštenega goljufa, da bi mu tako  ukradla volilno pravico za bodočo občinsko volitev. In sedaj poslušajte, kakih sredstev se poslužuje katoliška banda, kadar hoče požreti dobro ime svojemu bližnjemu!   V Podkraju živi berač Cigale, ki je že star skoraj osemdeset let. Orožništvo je o tem beraču sodišču  poročalo,  da  je  rr.oraliČno propalo bitje, ki je žganjepitju čez mero vdanoi Če dobi kak  krajcir, da komaj čaka, da ga v šnop3  spravi.   Tudi je  notorično , pravi orožništvo, da je  spomin tega starega pijanca  popolnoma opešal.  Tega starega pijanca so se polastili klerikalci. Dobival je pred nekaj leti malo podporo od svoje sestre, ki mu je kakih šest mesecev vsak  mesec po dve ali tri krone po pošti poslala. Pošiljala pa je to podporo na županstvo, in naravno je, da je Cigale vsak mesec  komaj čakal nanjo. Izplačeval mu jo je župan sam ali njegova žena, ali pa občinski tajnik Pregel. Gotovo pa je tudi samo ob sebi umevno, da žu pan Trkman ne bode ogoljufal berača za par beraških kron.   Ali vendar so sedaj podgrajski klerikalci omenjenemu beraču v glavo vtepli, da ni dobil vseh kron, katere mu je sestra poslala.   Naenkrat je pričel trditi, da je prejel samo 12 kron, da pa je drugih  20 kron, katere mu je sestra poslala, župan Trkman zase obdržal, da ga je za nje osleparil. Dirigirali so berača v Vipavo, da naj da na zapisnik ka žensko objavo proti županu.   Dotični zapisnik je napravil vrli naš Polenšek, in glejte sedaj čudo, kazenska objava ni napravljena  samo  proti županu, nego  tudi  proti  njegovi  ženi in proti Pregelj u.   Čisto po znanem Šu steršičevem receptu, ki vselej,  kadar toži političnega nasprotnika radi žaljenja časti, toži objednem tudi vse priče, ki bi glavnemu obtožencu na korist izpovedati ute gnile!   Po ti famozni  strukturi kazenske objave vzeli sta se g Trkmanu dve najboljši priči in beraču dala se je cela pravda v roke.   Ali razumete to modrost, ljudje božji?   Berač,  o  katerem  je orožništvo uradno poročalo, da je skoraj slaboumen, bil je tudi slovesno zaprisežen.  In sedaj je interesantno  čitati  dotične zapisnike: osemdesetletni berač Cigale govori v teh zapisnikih kakor kak akter, ki z največjim patosom — prav »mit dem Brusttone der Ueberzeugung« — deklamuje Hamletove monologe! Preiskava pa še vedno teče, že nekaj  mesecev, in videti ni, kdaj bo do gnana.  Klerikalci  pa  kažejo med tem časom s prstom na Trkmana, češ, da je goljuf in slepar!   Vrli ta mož je pravi mučenik, ker ga je zadela težka usoda, da živi v Avstriji in v okraju vipavskega sodišča!
— Nova žrtev škofovega hujskanja. Dne 7. novembra se je vršila pred kasacijskim sodnim dvorom jako zanimiva razprava. Povod k tej razpravi je dala ničnostna pritožba pnprostega kmeta K , katero je isti vložil zoper razsodbo ces. kr. okrožne sodnije v Novem mestu z dne 30. novembra 1901. S to sodbo je bil pregreška zoper javni mir krivim spoznan in na 7 dni zapora obsojen, ker je dne 25. avgusta 1. 1901 na koru v cerkvi na Bučki med branjem škofovega pastirskega lista, ki se je z bodočimi deželnozborskimi volitvami bavil in liberalno stranko in njeno časopisje strastno napadal, polglasno predse mrmral, »kaj to kaplan bere, naj bi raje o obhajilu otrok ali o rojstnem dnevu Njegovega Veličanstva kaj povedala. Sodišče v No-
vem mestu je spoznalo v tem dejanju pregrešek § 303. kaz. zak., ker se je toženi tako obnašal, da je v cerkvi dal javno pohujšanje. Zoper to razsodbo je vložil dr. Slane kot zastopnik toženca ničnostno pritožbo v smislu § 281. al. 9 lit. a in o tej pritožbi je bila dne 7. novembra razprava pred kasacijskim dvorom. Toženega je zagovarjal državni poslanec Plantan, generalno prokuraturo pa c. kr. deželnosodni nadsvetnik dr. Okretič. Kasacijskemu dvoru je predsedoval senatni predsednik gospod Abram. Pri tej razpravi je zagovornik predlagal, da se je prečital politikujoči in hujskajoči del pastirskega lista pag. 85 in 80, v katerem se napredna stranka kot krivoverska strastno napada, njeno časo> pisje kot pregrešno razglaša in prebivalstvo priduša, da ne smo naprednih poslancev v deželni zbor voliti, temuč le prave katoliške može ožlindrane stranke. Končno naglasa ta pastirski list, da liberalci napadajo in pobijajo k 1 e r i k a 1 i z e m, to je cerkev Krista in da mora vse volit iti, ker volitve so najvažnejše! Vse je strmelo, ko se je ta pastirski list ljubljanskega škofa prečital. Nato je zagovornik predlagal v svojem zagovoru, da se obtoženec nekrivim spozna, kajti čitanje poli-tikujočega in strastno hujskajočega dela pastirskega lista ne more se nikakor za bogoslužno opravilo smatrati, ker tak pastirski list ne uči ljudstvo verskih resnic, ti mveč oznanuje le sovraštvo proti političnim nasprotnikom in identifikuje klerikalizem s sveto cerkvijo Krista, in ker je čitanje takega hujskajočega pastirskega lista le eklatantna zloraba cerkve in lece v politične namene, nikakor pa bogoslužno opravilo v» smislu zakona. Tudi ne more duhovnikom dovoljeno biti pod cerkveno imuniteto napadati politične nasprotnike in proti njim na vse mogočne načine huj-skati, ne da bi se smeli le-ti braniti. — Obtoženec sploh ni dal povoda za pohujšanje, kajti mrmral je inkriminovane besede polglasno na koru, dočim se je v cerkvi sploh vse občinstvo radi politiku joČega pastirskega lista togotilo in glasno godrnjalo. — Pohujšanje provzročil je torej le pastirski list, oziroma škof sam, ki je ukazal, da se mora ta pastirski list mesto pridige v cerkvi čitati. Toda po stanju naših sedanjih kazenskih zakonov, ni mogel kasacijski dvor ničnostni pritožbi ustreči, ker danes sme duhovnik na leci zabavljati, ščuvati in političnega nasprotnika napadati in sramotiti in politiko razpravljati, kakor hoče, ne da bi smel kdo proti temu tudi le polglasno ugovarjati. Ta slučaj je zopet živ dokaz, da pri nas ne bode miru in da se ne bode na bolje obrnilo, dokler se ne sklene zakon, ki bode določil ojstre kazni za zlorabo cerkve in lece v politične namene. Do takrat pa nosi vso odgovornost za nesrečo razburjenih in užaljenih vernikov škof sam, ki pusti hujskajoče pastirske liste mesto propovedi v cerkvi čitati in politiko mesto verskih resnic na leci razpravljati.
— Različne vere v okolici Bleda. Piše se nam: Znano nam je, da je neka gospa se izpovedala, da bere tudi »Narod«. Nune ji je zažugal, da ne more zadobiti odveze, ako »Naroda« ne pusti. Odločna gospa pa mu je povedala, da je nazadnje vse eno, če odvezo dobi ali ne — »Naroda« pa ne pusti. To je pomagalo. Gospa je zadobila vseeno odvezo. Ti uboga kmečka duša, ti pa ne smeš brati »Naroda«! Med kmečkim in gosposkim grehom mora biti pač velika razlika. Naši klerikalci na Bledu hočejo doseči, da bi zidali novo cerkev z dokladami na davke. Ti »pravični« nunci pripovedujejo našim kmetom, da bode kmet malo plačal, da ima kmet tako malo davka, ter da bodo skoraj vse le liberalci plačali. Kadar so volitve, takrat pa zopet trde duhovniki, da vse kmet plačuje. 50 let že nabirajo pri nas za novo cerkev. Račun o tem denarju pa se je ravno tako izgubil, kakor račun o potresnem denarju. Da bi se nova cerkev zidala na občinske doklade, pri tem jim gre na roko politična oblast. Dotični odlok se glasi, da so drugover-niki postavno prosti prispevkov. Mi liberalci naj bi bili primorani, največ plačevati, nazadnje pa bomo še vseeno pogub Ijeni. Ako nam tudi najvišja postavna instanca ne ugodi, potem smo se odločili,
jJk£T Dalje v prilogi. ~iM
da gremo liberalci tje, kjer se uživa večja pravica ter si izbrati tako vero, v kateri tudi liberalec lahko v nebesa pride. Saj je vendar skoraj nemogoče, da, ako ravno si pošten, pošteno vse poplačaš, pa te vendar zato, ker si liberalec, nazadnje hudič vzame. Morda bomo Blejci le mo rali posnemati Jeseničane-
— Iz Mapenbepga se nam piše: Tukaj smo računali na 10 glasov za dr. Maverja. K volitvi pa je prišel samo dr. Piki. Duhovniki in kar je ž njimi v zvezi, so se maščevali za Korošcev mandat in ostentativno izostali. To so narodnjaki! Drugi, ki bi sicer šli z nami, so to pot doma ostali zaradi konsumove žlindre.
— Konzum v Marnbergu je menda eden najimenitnejših kar jih imamo. Ne vem, če kateri slovenskih konzumov razpolaga s šestimi konji. M a r n -berški jih ima; poleg pa še rabi enega posojilničnega konja. S temi dragimi konji se svet »farba«, češ: glejte kako smo imenitni. In če se s temi konji Klobučar okrog vozi, so proti marsikomu po-baha: Sehen Sie, dass sind m e i n e Pferde. Sploh je pri njem vse »mein« in le on je vsega gospodar. Odkar je notar Kocbek iz Marnberga odisel, si je prilastil njegov uradnik Klobučar vse gospodarstvo pri posojilnični gostilni, pri konzumu in pri posojilnici. Duhovniki, — nevedni in neumni, kakor so — niso nič videli in nič slišali. Kar so ti dopuščali, kriči naravnost do nebes. Klobučar kot načelnik konzumnega društva bil je njega poslovodja, v resnici pa so bile društvene trgovine njegove, vse dohodke je on vlekel in nikdo se ni brigal, kako denar porablja, in nikdo ga ni vpraševal za račun. O trgovini seveda ne razume nič, zato mora imeti posebnega poslovodja in to je neki bivši kridatar — Trobej. Drug čez drugega zabavljata, kedar nista vkup; a kadar sta vkup, se že razumeta, saj živita dobro pri tem. Trobej vodi knjige, Klobučar pa lenari in samo — špekulira ter se okrog vozi. Duhovniki pa v svoji borniranosti ne morejo dosti prehvaliti teh dveh kcristolovcev, češ: Glejte, kako sta — požrtvovalna in kake režije imata! To je že več kot sancta Bimplicitas! Le jeden v celem okraju je ta »švindel« spoznal; čast mu bodi, to je župnik Slavič pri Sv. Antonu. Ta je začel Klobučarju na prste gledati, a v nemilost je padel; Hecl in Žmavc ga ne marata, ker je njima in njunemu ljubljencu Klobučarju že mnogo bridkih resnic povedal in ker se v — računih spozna. Drugi, ki je v nemilost padel, je notar Bežan. Ko so se temu začele oči odpirati, da je videl, kako se gospodari, hitro so ga odstranili. Odpovedali so mu stanovanje v posojilnični hiši in odvzeli zastopanje posojilnice, — pa jim ni bil več na poti. Tretji je sedaj prišel na vrsto dr. Piki, katerega so v Marnberg zvabili misleč, da jim bo poslušen pomagač. A motili so se. Ko je ta uvidel pogubno gospodarstvo, prizadeval si je, posojilnico rešiti s tem, da se konzum uniči. Toda naletel je na hud odpor. Duhovniki so drugače storili: Pokopali so posojilnico za 55 000 K, sebe pa in konsumarja Klobučarja s tem rešili, a za kako dolgo? Ko je vsled tega marn-berška posojilnica bila izključena iz »Celjske zveze slov. posojilnic«, našla je zavetje pri klerikalni »Gospodarski zvezi«. Od tega časa so se začele intrige proti dr. Piklu, kojemu bi morala posojilnica hvaležna biti, ker se je mnogo za njo — seveda ne za konzum — trudil. Konec je bil, da so dr. Pikla iz ravnateljstva posojilnice izključili in mu posojilnično stanovanje odpovedali. Tudi njega se je bilo treba iznebiti, ker je že preveč vi del; a videl je že zadosti in ne bode miroval, dokler ne bodo konzumarji e k -semplarično kaznovani. Konzum mora v zrak; samo tako se posojilnica še reši. In baš sedaj je najboljši čas za to. Komaj so se namreč Klobučarju iz znanega posojila 55.000 K vsi trgovinski dolgovi poplačali, že je začel blago zopet na kredit kupovati, mesto da bi »per cassaa trgoval, ko vendar trgovine izvrstne vspevajo. če se to poslovanje dopusti, bode čez par mescev zopet več tisoč neplačanih faktur, kar bo seveda po sojilnici na kvar, med tem ko bo Klobučar svoj denar že imel na varnem. To vse se je duhovnikom že mnogokrat — t lepem in v robatem — razložilo, a vse
je bob v steno. Mit der Dummheit — — — — — —, toda pri kazenski sod-niji je   neumnost   le   olajševalni mo
ment.
— Dekan Hecl, kompanjon velikega poštenjaka Klobučarja in sojunaka v marnberški konsumni tragediji se nam jako smili, ker on se je mnogo trudil in žrtvoval za slovensko šolo v Marnbergu. Lansko leto ali predlanskim prosil je pri slovenskih denarnih zavodih in drugod za prispevke za slovensko ljudsko šolo v Marnbergu. Vsaki taki prošnji bil je pri ložen načrt šole — na ogled — in pa poštnohraiiilnični ček na ime dekana Hecla. Povsod se jo odobravalo to prepo-trebno početje, dekan Hecl se nam je zdel blag in navdušen rodoljub — in pošiljali smo mu denar — za slovensko ljudsko šolo. Ker se pa zadnji čas ime dekana Hecla tako pogosto imenuje v zvezi z imenom Klobučarja, in ker še dozdaj nismo videli nikakega izkaza o prejetem denarju za slovensko šolo in še nismo čitali nobenega poročila o porabi dotičnega denarja, pozivamo tem potom gospoda dekana, da da v tej zadevi takoj pomirjajoča pojasnila.
— Predrznost agenta »Vzajemne zavarovalnice". Lažnivi „Slo-venec" in „Domoljub" sta pisala, da zavarovalni agenti usiljujejo raznim posestnikom svoje zavarovalnice ter jih pod pretvezo, da so agenti „škofove zavarovalnice", vlove za nadaljno zavarovalno dobo. Te dni in prete-Čene teden klatil se je znani agent Černič po selški dolni in iskal zavarovancev po dolini in po hribih. Vsak agent ima gotovo pravico iskati zavarovancev, toda le poštenim potom, ne pa tako, kakor zgoraj imenovani. Njegova predrznost in vsiljivost presega vse meje. Prišel je ta predrznež v hišo in nekako tako zahteval polico: Jaz sem poslan od -škofove zavarovalnice", pokažite mi knjižico ali polico." Seveda so boječi kmetje prinesli takoj, posebno, ker je -škofov" agent. In kaj bi v imenu škofa ne dosegel pri našem kmetu?! Seveda se mu je na ta način vsedlo nekaj zavarovancev, ko so se zavarovali ali obljubili zavarovati se pri -škofovi zavarovalnici". Posluževal se je dalje ta žlindravi agent še drugih predrznosti, tako da mu ni manjkalo mnogo, da ga niso vrgli pri vratih ven. Imel je tudi napisane vse hiše liberalcev, v katere ne sme iti, kakor je sam rekel. Vendar se je pri nekaterih zmotil, misleč, da so tumpasti žlindrarji. Sel je v hišo, toda odšel je z dolgim nosom in polnimi ušesi. Ker klerikalci tako hujskajo proti drugim solidnim zavarovatnicam, zato je dolžnost vseh izobraženih in naprednih ljudij, da poučujejo, kako stoji ta „škofova zavarovalnica", da se ne bode kesalo ob času nesreče. Posebno naj se pove takim, ki na škofovo ime in duhovniško agitacijo delajo na vse načine za njo, da je .,Unio Catolica" imela celo papežev blagoslov in je vendar falirala, tako, če bi ne prevzele druge zavarovalnice njenih zavarovancev, bi ne dobili ljudje ob času nesreč prav ničesar. Kjer nič ni, tam tudi škofovo ime ne pomaga v nesreči. Preteklo nedeljo, 26. okt. oznanil je ob 10. uri raz prižnico kapelan: -Prišel je od glavarstva ukaz, da moramo ob vsaki priliki ljudi opominjati, naj se zavarujejo. Ravno sedaj potuje po naši dolini potnik domače zavarovalnice, kateri vas lahko zavaruje." Tako se celo prižnica, in morda tudi spovednica izrabljata za žlin-drasto zavarovanje.
— Repertoire slovenskega, gledališča. Danes se ponavlja krasna Alb'nijeva opera »Maricon«. V ulogi fra. Dorotića nastopi prvič g. Fr. Vlček. Prihodnja predstava bo v torek. Drama študira burko s petjem »Brez denarja« (»Armes Madel«) in veseloigro »Zajčkove hčere«. Opera pripravlja Smetanovega »Dali bora« in »Cavallerio rustičan o«.
— Slovenska šola pri Sv. Jakobu na Koroškem. Kakor znano, je naučno ministrstvo razveljavilo sklep koroškega deželnega šolskega sveta glede slovenske šole pri Sv. Jakobu. Zgodilo se je to vsled tega, ker ni bilo pravne podlage za preuredbo te šole. Nemci in nemškutarji so namreč uprizorili velik švindel, da bi zadušili to jedino slovensko šolo na Koroškem. Ker je mini strstvo razsodilo po p r a v i c i in po zakonu, so silno nevoljni. Poslali so posebno deputacijo k deželnemu predsedniku vitezu Frevdeneggu, oziroma prišji so, če smemo
verjeti nemškim listom, vsi dotični rene-gatje in Nemci, ki bi radi ubili slovensko šolo pri Sv. Jakobu in protestirali proti odločbi naučnega ministrstva. Najlepše pa je, da jim je glasom poročila v »Grazer Tagblattu« deželni predsednik vit. Freydenegg obljubil, da hoče z vsem svojim vplivom podpirati, njih prizadevanja, to je delati na to, da se zatre slovenska šola pri Sv. Jakobu.
— Lahonska oiabnoai presega časih res vse meje. To kaže slučaj, ki se je primeril v okrajnem šolskem svetu v Pazinu. Gimnazijski ravnatelj Kos je v tej korporaciji govoril uradno in privatno hrvatski. Laški trije člani okr. šolskega sveta so proti temu demonstrirali s tem, da so odšli od seje. Sedaj pa so marki Palesini in drugi laški poslanci celo v državnem zboru interpelirali vlado, ker se je ravnatelj Kos posiužil svoje pravice. To je že preneumno, kaže pa silno ošabnost Lahov. Ti vidijo že v tem provokacijo, da se kdo poslužuje po postav i mu pri-stoječe pravice.
— Panorama. K najbolj posrečenim serijam lanske sezone smo po pravici prištevali Švico, ki jo lahko imenujemo raj Evrope. Brezdvomno bo tudi serija prihodnjega tedna privabila dovolj potovalcev na Pogačarjev trg, kajti francoska Švica nam zopet obeta prav izborno zabavo. Prepotovali bomo mesta Genovo, Lausanne, Vevey, Montrex, Territet, videli bomo švicke snežnike in lednike. Domnevam se, da pojde prihodnji teden veliko Ljubljančanov v Švico, saj si lahko vsak privošči brez posebnih stroškov to poučno kratkočasje.
— Napačnega prijeli. Dne 24 oktobra je policija prijela delavca Franca Sede j a, češ, da je vojaški begun. Izkazalo se je, da Sedej ni begun in da se mu je torej zgodila krivica.
— Povožena je bila danes dopo-ludne na Sv. Petra cesti kajžarica Jožefa Kajšt iz Ribič, občina Velika vas v kamniškem okraju. Peljala je po Sv. Petra cesti ročni voziček, ko jo je pri župnišču dohitela z vpreženim vozom neka ženska in jo podrla na tla, da je prišla pod voz in je bila povožena. Poškodovana je precej na desni nogi.
— Podkadila jo je. V šentpeter-skem predmestju sta stanovali v neki hiši dve ženski, ki sta se vedno pisano gledali. Predvčerajšnjim se je jedna vendar izselila iz hiše. Ko je odhajala, ji je druga podkadila. Napravila je v smetišnici ogenj in dala na njega razne smrdljive reči, daje prav smrdelo v slovo njene neprijateljice.
— Konj ukraden. Danes dopo-ludne je na sejmišču neznan postopač ukradel posestniku Ivanu Kuclerju iz Sigojne konja in ga prodal nekemu konjedercu za 12 kron. Konja je prodal konjederec Ivan Šilinger na Vrhniki za 14 kron. Na Poljanski cesti je Kucler srečal svojega konja, ki so ga gnali s sejmišča in ga je dobil nazaj.
— Terpinčenje živali. Hlapec Franc Zevnik na Dunajski cesti, je včeraj popoludne pred skladiščem na južnem kolodvoru brez povoda neusmiljeno prete-paval konja. Hlapec se je zaradi tega naznanil policiji.
— Nepreviden voznik. Na Sv. Petra cesti je danes dopoludne posestnik I. M. v Dev. M. v Polju, vozil tako naglo in neprevidno, da je prevrnil Marjani Mar-novi iz Tomačevega mlekarski voziček in ji razbil posodo za mleko.
— Plesni učitelj gopod Julij Mortera je došel v Ljubljano in začne zopet s poukom v plesu.
— Hrvaški tamburaši svirah bodo jutri v kavarni Avstrija.
— P. n. občinstvo se opozarja na današnji inserat tvrdke: Adolf Neuraths nasledniki.
*   Najnovejše novice.   K e c -
skemethv — obsojen. Disciplinarna komisija v Budimpešti je obsodila znanega defravdanta davčnega denarja, Kecskemethvja, dasi za sleparja ne ve, kje živi. — Defravdacije. V aferi sv. vaclavske posojilnice je bil te dni aretiran član upravnega sveta Fr. Zbiral. — Pri šlezijskem bančnem društvu v Breslavi je poneveril blagajničar 230000 mark. — Oproščen morilec. Porotniki v Bonnu so oprostili graščaka K u r t h a , ki je ustrelil svojo ženo in oskrbnika, ko nju je zalotil v kaznjivem občevanju. — Belgijski kralj se zopet p o r o č i, kakor po-
ročajo časopisi iz Bruselja. — Dvajset let prostovoljno m u t a s t a j- bila v Zomboru stara gospodična V. Hei-n i s c h. Te dni pa se je obesila ter nesla seboj svojo skrivnost. — Žena ne sme odpirati pisem svojega moža. Dunajsko okrajno sodišče je obsodilo ženo Rozo Meisl, ker je brez dovoljenja odprla na svojega moža naslovljeno pismo.
— Samomor llletnega dečka. V Budimpešti je skočil v Donavo 11 letni učenec Matija K e s z 1 e r , ker mu ni hotela mat! dati 2 krajcarjev za p*-ro.
*_ Milijonska defravdacija v Pragi. Klerikalci so pri vsi svoji zvitosti v jedru prav neumni. Temn dobremu ljudstvu kanijo n. pr. natveziti, da svetovaclavska posojilnica ni bila nikdar klerikalni zavod. Sment, čemu jo potem rešujejo katoliški duhovniki, čemu se brigajo za zavode, ki niso njihovi? — Dne 30. oktobra je v državnem zboru interpeliral poslanec Hanich in sodrugi radi svetovaclavske posojilnice ter vprašal, ali bo Drozd ubežal posvetni pravičnosti ter ali bo sojen le pri škofijski so-dniji ? To bi že bilo nečuveno! Duhovniki, ki zapeljujejo h krivi prisegi pred sodiščem, ki jemljejo  svojim  bližnjim najdražje blago
— čast, duhovniki, ki kradejo revežem krvavo in z žuljami prištedeni vinar, bi pri škofijski sodniji ostali končno — brez kazni! — Praški „Cas" je prijavil več zlatih zrnic iz spisov prelata Drozda. Iz teh se vidi, da je Drozda „dičilo" vse, kar očitamo sploh klerikalcem. Klerikalec je, kdor pod plaščem verstva pospešuje le svoje posvetne, sebične, po navadi krivične interese, kdor Boga in cerkev oznanja v teoriji, v praksi pa ravna naravnost na-vskrižno Kristovim postavam. Ni dvoma, da Drozdu ne manjka niti pičice do pojma čistokrvnega klerikalca. Ali zdaj delajo duhovniki s padlim sodrugom kakor volkovi. Dokler je volk v tolpi ter ima zdrave zobove, dokler skupno s sorodno tolpo napada plenv dotlej je njen član, dobrodošel in priznan. Čim pa je zadela krogla preganjalcev njegov kožuh in obstreljen pade na poti, razstrga ga tolpa lastnih sobratov brez vsega usmiljenja. Pater Drozd na primer ni spolnoval duhovskega brezženstva. Duhovniki so vedeli o tem, a vsi so molčali, vsi so mu pripenjali redove na „poštene" prsi ter mu pridevali častne naslove, dokler se iz vsega tega ni izcimil svetoven škandal. Kadar pa je škandal izbruhnil v javnost, volkovi trgajo nesrečnega sodruga kakor šarlatani, kakor so ga poprej priznavali po šarlatansko. Zato sledeči dokaz : Sedanji nastopnik Drozdovega trona, župnik Vondru£ka, je šele lansko leto pisal v češkem koledarju za duhovnike: „Duhovnik, ki vživa v polni meri veliko populariteto tako pri duhovništvu kakor pri ljudstvu ne samo v Pragi, marveč na celem Češkem in Moravskem, je gotovo raonsignore Jan Edvard Drozd. Msgr. Drozd je pred vsem duhovnik in sicer za Boga in cerkev jako vnet in goreč duhovnik. Poglejmo le svetovaclavsko posojilnico, ki jo moremo imenovati zavetje vseh katoliških društev! Msgr. Drozd deluje v njenem odboru od 1. 1872 in od 1. 1878 je njen predsednik in vsled njegovega „pre-vidnega" ravnanja se je povzpela svetovaclavska posojilnica na prvo mesto med češkimi posojilnicami. Romanje v Rim je priredil msgr. Drozd s sijajnim vspehom že 4 krat. Mons. Drozd je pogumen in drzen zagovornik pravic in načel kat. cerkve. Ni čuda, da je katol. oblast odlikovala tako zaslužnega moža ..." O ironija usode! Taisti Drozdov proslavljalec je eno leto pozneje sam vzročil monsignora Drozda v roke policije! —
* Osemstoletnica zjedinjenja Hrvatske z Ogrsko. Letos je poteklo 800 let, odkar so se Hrvatje združili s krono Sv. Štefana. Leta 1201 je umrl brez otrok zadnji hrvatski kralj Zvonimir. Duhovniki hrvatski so hoteli imeti kraljem ogrskega kralja Andreja, ki je bil pozneje prištet med svetnike ter je imel za ženo Zvonimirjevo sestro Liepo. Narodna stranka hrvatska si je izbrala kraljem Petra Svačića, odličnega Hrvata. L. 1202 je prišlo do boja, ki je v njem Peter padel in Hrvatska se je združila z Ogrsko. Ta teden se je igrala na odru zagrebškega gledališča opera Josipa Mandića „Petar Svačić."
* Ženin zbežal. 39-letni žel. pristav na Dunaju Fr. Sehotek bi se bil imel predvčerajšnjem poročiti z gdč. Ano L., ki bi mu prinesla 200.000 K dote. Vse je bilo pripravljeno na odhod k poroki, nevesta in svatje so nestrpno čakali, ko pride ženinov brat sporočit, da je ženin zginil ter mu sporočil, da se ne vrne več na Dunaj. Obupana nevesta je poslala v dunajske liste tale klic : „Frane, bodi pameten ter se vrni. Vzrok uganila."
11 V 40 dneh okoli zemlje.
Flieas Fogg je potreboval 80 dni, časnikar Gaston Stiegler 60 dni za potovanje okoli naše zemlje. Mednarodna konferencija železniških ravnateljev v Parizu pa je zdaj izračunila, da, kadar bodo vlaki in parniki vselej pripravljeni za takojšen odhod, bo potovanje okoli sveta trajalo le 40 dni.
* Z zvonika je skočil. Predvčerajšnjem je 241eten kmetski fant Miha Malmat skočil v Tot Komlosu na Ogrskem s cerkvenega stolpa; padel 60 m gleboko z razbitimi udi mrtev. Vzrok: mačeha mu ni dovolila, da se — oženi.
* Baronica Rothschild. Pred dunajskimi porotniki se je završila včeraj obravnava o nenavadni sleparski zadevi.
191etna   strugarjeva   hči   Hermina  P le ticha   je   izrabljala   celo   leto skrajno lahkovernost    kramarskoga zakonskega para   Potuček    ter    ga    spravila na beraško   palico.   K   omenjenima zakonskima   je   vstopila   i'ieticha lansko leto v trgovino  igrač   kot praktikantinja za mesečnih 10 K in preskrbo   Km*lu pa je   spoznala   lahkovernost   in   plitvo iz obrazbo svojih  sluibodaia'cev ter jih za čela izkoriščati.    Pripovedovala  |e, da se bo njena sestra Marija   kmalu  omožila z baronom   Leiterbergerjem,    ki   srna tak vpliv, da  lahko  pripomore  k bogastvu, redom in celo plemstvu  In res sta lahko verna Potuček   začela   dobivat; pisma od te sestre, baronice Leitenberg  ki pma |e obljubila zastonj prepustiti velike prostore za  trgovino   na   Mariahilfer-*tras^e, k|er bodeta zastonj stanovala.   Presrečna za konska   sta    dala    napraviti    za svojo »dobrotnico«   kot   poročno    darilo tako zvani    »hišni    blagoslova     v    zlatu v v  vrednosti  2020  K.   Darilo   je seveda Pleticha takoj zastavila.   Km-i'u p* je sleparka pripovedovala, da se tuii sama poroči   z   baronom Rothschildom, ki   bo   postavil Pantučkovim   veliko to varno. Na to veselo  vest niso v trgovini nič več vpisovali v blagajno, kar |e bodoči baronici Rothschild omogočilo, da je Potučkove   sleparila   in   kradla  do zadnjega. Celo leto je trajalo dopisovanj na mišljene baronice Leitenerg.   Vsa pisma je   seveda   pisala Pleticha.   Še  več! Za čela so prihajati pisma s cesarjevim podpisom, češ, da je cesar po posre dovanju   baronice  Leiterberg   in barona Rothschilda   podelil   Potučkovim baron stvo, dvorni  naslov,  zlat  zaslužni križec in legate po 60.000 in 30000 K.   In vse to sta zakonska verjela!   Porotniki so za nikali vprašanja na goljufiiO,  ker  je Pleticha trdila, da je imela namen   le impo nirati svojima delodajalcema; obsojena je bila  le  zaradi  tatvine  v enomesečno j o č o.
* Grozna katastrofa. Newyorški bogataš Hearst je bil dne 4. t. m. izvoljen v kongres. V proslavo zmage je priredil na svojem obsežnem vrtu sredi mesta veh ko razsvetljavo. Med sežiganjem umetalnega ognja je bilo dogovorjeno, da se bo izstrelilo 60 možnarjev, ki so bili nabasani z bombami ter so stali v treh vrstah. Toda že prvi mo-žnar se je razletel ter podrl celo vrsto, ki se je užgala ter prevrgla še ostale tri vrste. Nastala je grozna eksplozija. Gledalci, ki se jih je bilo na poziv po časopisih nabralo do 40.000 so kakor besni zbežali na vse strani ter hoteli iz vrta. Strašen boj za življenje je nastal. Ko je prišlo 800 policistov na konjih ter ljudi s silo pomirili, videle so se vse gro-zovitosti tega srditega boja. Nad 100 oseb je ležalo po travi pohojenih, 12 jih je bilo popolnoma zmečkanih in mrtvih, nad 80 pa jih je smrtno ranjenih. Po vrtu so stale cele mlake krvi. Sodi se, da so vsi pohojeni popadali od bomb zadeti.
' Čemu ste se oženili? Veliki »Newyorški Journal« je stavil svojim na ročnikom  in   čitataljem  to  vprašanje ter je dobil med drugim tudi  sledeče odgo vore: 1. Zakaj sem se oženil? — o tem že 11 let  razmišljam  in   ne   morem do gnati, zakaj. 2  Zato, ker mi je Ana, moja žena, dejala, da ji je  ponudilo 5 mladen čev ženitno  ponudbo.   3  Moj  oče  mi je rekel: »Osem  let  ljubkovanja  je dovolj, vzemi si jo končno« in jaz sem ubogal. 4.  Oženil  sem   se  zato,   ker  sem hotel imeti več denarja, kakor potrebujem. Ko sem   oženjen,   potrebujem   več denarja, kakor ga imam.   5) »Bila je to, ab, moja usoda!« 6 Hrepenel sem po ženski tovar Siji.   7. Zato  sem  se  oženil,  ker  n.e je vzjezil odtrgan gomb na moji suknji Zdaj imam tudi odtrgane  gombe,   pa  se še jeziti ne smem.
'  Največje  mesto  na Nem«
ŠScem  —  po  obsegu  sveta —  so Dra ždane.   Po   prebivalstvu   pa zavzemajo 4 mesto med nemškimi mesti.
* Državna dobrodelna loterija. Kakor v prejšnjih letih, bo se tudi to leto vršila velika dobrodelna loterija. Čistega dobička se bo enakomerno udeležilo: 1. fond za nepremožne vdove in sirote po državnih uradnikih (ta sklad se šele ustanovi); 2. Rudolfova bolnišnica za Kezdi-Vasarhelv in okolico; 3. deželno društvo ogrskih gospodinj ; 4. Budimpeštansko žensko Frobel-društvo; 5. Budimpeštansko Marija-Doroteja društvo; 6. prvo budimpeštansko društvo za otroško zavetišče; 7. hrvatska inensa academica; 8. budimpeštansko Šte-fanijino društvo za otroško bolnico; 9. deželno društvo diurnistov; 10. budimpeštansko poli-klinično društvo; 11. budimpeštanska Marijina kongregacija. Načrt iger nndi veliko upanja na dobitke. Glavni dobitek je 150.000 K, vsi dobitki 365.000 K. Srečke po 4 K se dobivajo pri vseh državnih uradih in trafikah. Srečkauje se vrši že decembra t. 1.
* Nadvojvoda — svetnik. Neki kološvarski madjarski list poroča o nadvojvodu Emeriku (Imre) ki je vrhu vsega še svetnik. Vsi geneologi so iskali, a nadvojvode Emerika ni med evropskimi nadvojvodi. List „Polgar" pa vztraja pri svoji trditvi, češ, da je bil svetnik in nadvojvoda Emerik sin prvega ogrskega kralja Štefana. Tega seveda madjarskim učenjakom ni znano, da je nastal prvi nadvojvoda šele 300 let po Emerikovi smrti, ki je tedaj pač lahko ogrski
svetnik, a z nadvojvodovim naslovom se ne sme bahati.
* Tudi na Japonskem imajo Drozde. V Šinšinu živi poglavar budhi-stične cerkve, nekak papež v našem smislu, ki uganja v svoji palači take svinjarije, da imenujejo verniki njegovo palačo „palača hudih duhov." Pred leti je bil namreč v Parizu ter v oudotuih razupitih hišah tako natančno „prakticiral,u da so ga naznanili cesarju, ki ga je brž poklical domov. Sedaj je izginilo iz njegovih cerkvenih blagajn za 3 milijone dolarjev naloženega denarja. Toda nihče ga ne upa prijeti za te sleparije, ker je tast prestolonaslednikov, član gosposke zbornice itd.
* Boj med banditi in karabi-nerji. V zgor. Italiji v provinciji Novara sta begala že celo leto prebivalstvo dva nevarna bandita, ki sta ušla iz ječe. Eden se je imenoval Luigi F i a h d i, z roparskim imenom B i o n d i n, drugi pa Fran-ct-sco de M i c h e 1 i e, alias Mor etto. Dne 31 m. m. so zvedeli orožniki, da sedita roparja v neki krčmi pri vinu in kartah. O polnoči je obkolilo gostilno 6 orožnikov. Roparja sta se takoj postavila v bran z revolverji. Zandarji so izstrelili salvo ter zadeli v roko Moretta. Btondi je skočil v sosednjo sobo, a orožnik z* nim. Tukaj sta se v temi zgrabila. Razbojnik je streli! orožnika v roko, ta pa ga je tako dolge bil z revolverjem po glavi, da se je revolver razletel, ropar pa padel na videz mrtev. Potem je hitel orožnik tovarišem na pomoč, ki so se borili z ranjenim Mo-rettom. Končno so ga premagali in zvezali, ko pa so hoteli posvetiti v sosednjo sobo, ni bilo tam več Biondija. Morretto je med potom umrl vsled ran.
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo naznanja, da se z ozirom na »Slavčevo« veselico ne vrši jutri napovedani sestanek ob čaju, pač pa bodo prostori odprti.
— Slavcev veliki orfej v ,,Narodnem domu". Opozarjamo na to veliko veselico pevskega društva »Slavec«, ki se vrši jutri v vseh prostorih »Narodnega doma«. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina 30 nov. za osebo. Odbor je ukrenil vse potrebno, da bode zabava jako živahna ter toli mnogostranska, kakršne do sedaj na jeden večer še nismo imeli, zato smo uverjeni, da bodo sicer obširni prostori »Narodnega doma« jutri povsem zasedeni, ker to tudi zasluži marljivi rdbor.
— Slavčeva plesna šola za društvene člane prične se v nedeljo dne 16. novembra v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Pouk je prevzel iz prijaznosti društveni podporni član gosp. Ivan Kenda, gostilničar. Vabila se razpošljejo tekom prihodnjega tedna. Gospice, ki se žele pouka udeležiti, izvolijo n^j to naznaniti  pismeno  društvenemu odboru.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani dobilo je od c. kr. linančnega ravnateljstva v Ljubljani sledeči dopis: Rešuje od Vas in sodrugov pri c. kr. deželni vladi vloženo in od iste semkaj oddano prošnjo z dne 26. septembra 1902 se Vam naznanja, da c. kr. finančno ravnateljstvo, zahtevi, da bi se iztirjavanje zapadlih obrokov brezobrestnih državnih posojil, ki so se podelila o potresu ljubljanskim obrtnikom in hišnim posestnikom, opustilo in dotične eksekncije vstavile — ne more ugoditi. Lubec 1. r.
Telefonska in brzojavna poročila
Idrija 8. novembra. Po devetur-nem strastnem boju so dobili klerikalci vsled velikih sleparij v III. razredu deset glasov večine. Sod-nijsko postopanje proti sleparjem je uvedeno. Volitev bode o vrže na. Zmaga pri prihodnji volitvi je zagotovljena. Žlindra mora pasti, Idrija ostati v naši lasti!
Napredna stranka.
Idrija 8 novembra. V drugem razreda je narodna stranka sijajno zmagala; klerikalci so pri volitvi litanestnikovzbežali. Prvi razred je nam zagotovljen.
Idrija 8. novembra. V prvem razredu sijajno zmagali, klerikalni zmaj vržen ob tla!
Kranj 8. novembra V katoliški posojilnici v Cerkljah pri Kranju se je razkrila defra vdacij a. J a n e z P o d j e d, vulgo „ kunštni" Janez, je poneveril po hranilnici in posojilnici v Cerkljah večjo svoto. Pone-verjenju je prišel na sled kaplan Kos. Ko je isti vrlega katoličana Janeza Pod jeda — kot predsednika — prijel in opomnil, kako da hoče zadevo urediti, mu je odgovoril: „bodopa dolžniki večje obresti morali plačevati". Natančno se še ne ve, koliko je po-
ne ver j enega, ker se iz knjig ni mogoče prepričati. Radi tega je kaplan sedaj pozval več strank. — Isto tako je pod predsednikom Janezom Podjedo šla Bmlekarna" rakom žvižgat in je primanjkljaja okrog 2 30 0 gol d. Občni zbor, ki se je vršil 2. t. m je bil grozen ter je predsednik moral zbor zaključiti. Isti je sedaj določen na dan 30 t. m. Janez Podjed je bil hud kle r i k a 1 e c in učenec znanega profesorja Jenkota. Radovedni smo, li se bode „Slovenec" tudi branil tega „Drozda".
Dunaj 5. novembra. Položaj je popolnoma nejasen. Korber ima danes dolge konference s poljskimi voditelji, katere skuša pridobiti, da bi njemu v korist posredovali pri slovanskih strankah, med tem ko posredujejo nemški veleposestniki pri nemških strankah. Dr. Kathrein prijavlja v „Vaterlandu" članek, v katerem nasvetuje, naj se zasedanje poslanske zbornice preloži in poskusijo nova spravna pogajanja. Kathrein pripisuje krivdo na sedanjih razmerah Nemcem, češ, da ni umeti, zakaj se upirajo češkemu notranjemu uradnemu jeziku.
Dunaj 8 novembra. Včeraj je policija v 10 okraju, kjer je bila ožja volitev, s sabljami v rokah vdrla v delavski dom. Radi tega je med socialisti zavladala nepopisna razburjenost in groze, da posvetijo tako Korberju kakor policijskemu ravnatelju Habrdi.
Dunaj 8. novembra. Danes se vrši tu obravnava o tožbi poslanca W o 1 f a proti lastniku tiskarne S c h n e i-derju, ki je \Volfu očital, da ima umazane roke.
Praga 8 novembra. »Politik" javlja, da je bila pomnožitev armade sklenjena pri obnovitvi tro-zveze.
Dubrovnik 8. novembra. Tu so bili aretirani urednik srbskega lista „ D ubrovnika 8 F a b r i s, profesor T r o -janovič in vodja srbske tiskarne. Obdolženi so veleizdajstva, katero so storili s tem, da so priobčili neko pesem, ki obsega simbolično aludi-ranje na Črnogoro. Fabris se je ravnokar povrnil iz Belega grada, kjer je bil podpredsednik kongresa srbskih žurnalistov in bil od kralja odlikovan z redom.
Berolin 8. novembra. V Buntes Theater je sinoči med predstavo neznan človek dvakrat ustrelil na gledališkega kapelnika Oskarja Straussa. Kapelnik ni ranjen; napadalec je pobegnil.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 7. novembra 1902.
fttfapni državni dolg v notah   .... 10105
Skupni državni dolg v srebra ,   .   .   . ICO 75
Avstrijska zlata renta.....-   . 120 60
avstrijska kronska renta 4%   .   .   , 10015
Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 120 40
Ogrska kronska renta 4°/«   .... 9760
Avstro-ogrske bančne delnic,'   .... 1660 —
Ki^ditne delnico  ......... 668 —
London vista   ....   -..... 23920
Nemški državni bankovci za 100 mark 116*95
30 mark............23-41
20 frankov........... ' 1908
Itaiijanstd bankovci........ 95171/,
C. kr. cekini........... 1133
Žitne cene v Budimpešti
dne" 8. novembra 1902 Termin.
Pšenica za april.....„ 50 „    „ 754
Rž „ april......,  50 „    „6 53
Koruza   „ maj.....„ 50 „     „ 676
Ovca      „ april.....„ 50 „    „ 640
Efektiv. 5 vinarjev višje.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-šilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (12—15^
Hadar kdo zavžije kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take huue bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan „dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Umrli so v Ljubljani:
Dne6. novembra: Alojzij Lenarčič, ključarjev sin, 5 mes, Rožue ulice št. 8, črevesni katar.
Dne 7. novembra: Josip Jurkovič, delavec, 38 let, Cesta v mestni log St. 15, jetika.
Klavirski izvleček —
s podloženim tekstom k operi
„MARIČON"
cena K 6*—, po pošti K 6 30 priporoča
L. Schvventner, knjigotržec
v Ljubljani. (2755 -2)
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cUnin tinjrtiira za lase
katera okrepruje latilMee, odstranjuje
luMkr in preprečuje Izpadanje lati. 1 Mteklenlea z navodom ■ 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, špecijaljtet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (520—37)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
doleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil mostu
% 3(atarisapnika **
se ozdravljaju s pravilnim uporabljanjem
rogaške slatine.
M^teorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-S m. Srednji srkunl tlak 786-0 mm.
Stanje * i? Cas opa- baro- j §, > zevanja ' metra  g «b
Iv mm.J £ g
7. 9. zvečer j 738 5
8. 7. zjutraj j 738 2 ,   2. popol   737 8
84 j si. jjvzh.
7 8 brezvetr. 9 8 .al. j vzhod1
dež g
megla 'J
dež S
Sredi, ja včerajšnja temperatura 81°, nor-male: 660
t
Vsa potrta naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 1,8. uri zjutraj Bog našega iskreno ljubljenega sinčka
Pepčeka
po dolgi, mučni bolezni k sebi poklical.
Pogreb bode v ponedeljek zjutraj ob 1u9. uri v lastni rakvi v Rudniku pri Ljubljani. (2780)
Lave r ca, dne 8. novembra 1902. Belly in Karol Lenče.
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Frančiška Mathiana
kakor tudi za darovane krasne vence in častno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem prijateljem in znancem, dalje častiti duhovščini in šišenski čitalnici iskreno in najtoplejšo zahvalo.
Gornja Šiška, 5. novembra 1902.
(2773) Žalujoči ostali.
Novost
v Ljubljani!
Jako dobro znana, od 1. 1870 obstoječa trgovina s perilom
Adolf Neurath nasl.
je v udobnost si. občinstva in radi splošnega zahtevanja priredila v hotelu „pri Slonu"
razstavo
kolekcije perila za balo.
Velecenjeno občinstvo se vljudno vabi, da si blagovoli taisto ogledati. (2748) B3T Samo kratek čas! T£U Poslovodja: Albert Engel.j
3. Priloga „Slovenskomu Narodu" tli 557. dn& 8. nćv^mbFž TOPIT
■ *
v manufakturnem in Špecerijskem blagu izučen, ve5Cvtudi v železnini in usnju, želi svojo sedanjo službo spremeniti. (2724—2) Naslov pri upravništvu „Slov. Naroda"'.
Prodajalna
v lepem industrialnem kraju na Notranjskem je oddati s 1. januarjem 1903. Ista je dobro upeljana in obstoji črez 50 let. Potrebnega kapitala je treba G000 kron.
Ponudbe pod „Merkur" na uprav-ništvo »Slov. Naroda«. (2542 4)
Slaščičarna
Rudolf Kirbisch
Ljubljana, Kongresni trg
priporoča: (2655-3) vsak dan sveže hache, paštete, fina desertna vina in creme-likere. aP.i---9-^-
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleeeeče in trpežno, naj 9£j kupuje b»ii»o
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala samo
FernoleDut creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr.
1 tovarna ustanov. 1.1832
w ^^25^ na Dunaji.
Tovarniška zaloga: (1161-26) Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi noj se natančno n« moje Ime
l*aV St. Fernolendt
i
i
x i
i
l U
I.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
er--r-,     priporoča  vsem zidarskim
mojstrom   in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanlh prstenih
v O o
pecij
innajtrpežnejsih
sledilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih L t. d., po
ii a J n 1 zj I h cenah. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nine prosto. (45)
i>*bs*-i 8a**eb»*aa-^-as
n		■■;f- -'.j r.	
■			
»♦<*«H^I
Dr. Friderika Leugiel-a
BrezoT balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe iepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer Z njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskin« od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale
gube in kozive pike ter mu daje mladostno arvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena *rču z navodom vred gld. 1-50. (828—15)
Dr. Friderika Lengiel-a
BEIVSOE-MItO
Najmilejse in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnkčczy-J« lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.999« Gradec, poste re-stante. (1096—27)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizka vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener G&rtel, na Dunaji
ali (2073—11)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSUjam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna isjeiualnira la juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ar.g. Viktoria ćasie sa podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4« komadov skupaj samo »Id. 6>ftO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
Miimfa&Mi sleparij 1
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Uruouo garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudiza vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—40)
a. umsciuimiCa-a
Eksportni hiši amerlčanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19, M. Telefon 14597.
PoSiljase v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSlje.
Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleeek Iz poltvalnlb pisem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. peSpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Va&a garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poSljcte Se jedno. St. Pavel pri Preboldu. Kamilo Boh m. okrožni in tovarniški zdravnik.
Išče se v bližini sv. Jakoba trga
stanovanje
s 4—6 sobami in pripadki za takoj ali za 1. februvar.
Ponudbe na Bergant nasl., sv. Jakoba trg št. 6. (2714—2)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li LJ ubijan« jul. kol. Proga cos Trhli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selžthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m »jntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Selzthai v Solnograd, Inomost, fiez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, &ez Selzthai v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curih, Oenevo, Pariz, cez Klein-Beifling v Steyr, Lino, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in 11. razreda.) — Prog* v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. un 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. ur> 8 m Evečer v Novomesto, Kočevje. Prinod. v LJubljano juž. kol. Proga 11 Iroiza. Ob 3. uri 25 m. zjutraj osobni vlak e Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, lil, Aussee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo- i rst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove *aie, Heb, Marijn.d vare. fizen, Bude-jevne, Solnograd, Line, bteyr Fariz, Oenevo, Čunu. Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru, Lend-Oastein. Ljubno, Celovec, Št. Mchor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selztnala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensiebta, Fontabla, — Ob b. uri bi m zvečer osobni vlak i Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthai iz Inomosta, Solnograda. — Prog* la Jtfovegft mesta in Kooevja. Osouui vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri HU m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob o. uri 3o m zvečer istotako. — Odnod in Ljoi:* ljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. uri tftt ic zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri 25 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oJttoora. — Prihod v LJubljano drž. kol. li Kamnik* Mešani vlaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
!! Redka prilika!I
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo; 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-munti; 1 garnitura manšetmh in srajčnih gumbov 3% zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmemo; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakeiskih vedeževalcev, ki vzbujajo velite o veselost in poleg tega Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je Bama vredna tega denarja, stane JI o'***■• HO a\na*b Odpošilja po postnem povzetju ali če se denar prej poSlje. (2772—lj
..VerHnnillliauM"
Krakov F/5.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
JEnilensi/a.
(2138-10)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnino prosto v Seliwanen-Apotheli.e, Frankfurt a. VI.
Zmešane lase
kupuje v vsaki množini in po najvišjih cenah
J9©©. Sssath (264*10)
v Mokronogu na Dolenjskem.
!
kašelj I
i kašelj ubla- I
Kogar nadleguj! naj poskusi žujoče in veleokusne
m        Kaiser-jeve ™
prsne bonbone.
f\"J š f\ notarsko overovljenih sprl-/f (LM čeval Jamči za gotov v*peli Mm I   ■ \M   pri K;»h1Ju. hripavoHti, Uatarju
in zasllzenju.   Mestu teh ponujano naj se
zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkdczyju v Ljubljani. V Novem mestu v lesi karni S. pl. Sladovlć. (2660—4)
St. 35869.
(2654-3)
Ustanove.
Dne 2. decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem
cesar Franc Jožefove jubilej-ske ustanove, namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubož-nega zaklada.
$ k Teh ustanov je 12 in sicer 2 po 50j K, 10 pa po 40 K in je prošnje za njih podelitev vlagati tukaj do 16. novembra letos.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 16. oktobra 1902.
SUCHARD
s^gpftAND PRIX
•T/fe-V     Par i
O 1300.
L
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi MAJDIfi
-v Oelju, Graška oeata štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene oevi, samokolnioe, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
WmT" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
vvX.'.V,
Postrežba točna.
Cene nizke.
je izšel * * v proslavo * *
pr. prcfSernouc
Stoletnice
Prešernov album. II
Cena izvodu K 2 40, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema
USchwentner
25 knjigotržec v Ljubljani
m
m
s
m
i
1
m
V gostilni „pri Cenkarju"
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiMiiti!iiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui>" ygf CrlremCllČBI&U
■e toči pristni protekar in tudi druga stara pristna vina ■V"  po znižanih cenah.
Vsako soboto in nedeljo se dobijo jetrne, rižove, mesene frišne in pečene klobase.
Toči se tudi izborno Koslerjevo marčno dvopivo v steklenicah po 20 vin.
S spoštovanjem se priporoča
Franc Slatnar,
(2677—2) gostilničar.
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes še ponarejenega ruma!
Esence so zdravju škodljive.
r0ffl*nEY "r-"'.'Ve ^"o""""TTie Nectar of Jamaioa.
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke:
A. A. Baker & Co., London E. C.
Ta marka je t vseh kulturnih'državah na svetu postavno varovana.
V LJubljani   se dobiva pri'Aiiton Sladilu (2555-10)
Stev. 38.174.
Ustanove.
(2761—1)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardini} evo v znesku K 200-—
2. Jo s. Jak. Schillingovo v
znesku........„ 210*—
3. Jurij   Thalmeinerjevo v
znesku........„ 20O—
4. Jan. Jost. Weberjevo v znesku „ 210 —
do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja.
5. Jan. Nlkl. Kraškovičevo v
znesku........K 163-—
do katere ima letos pravico ubogi kmetovalec iz Št. Peterske župnije v Ljubljani. C. Jan. Ant. Fancojevo v znesku K 134.— do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu.
7. Jos. Sr. Sinovo v znesku K 96-— * katero je podeliti dvema najrevnejšima
deklicama iz Ljubljane.
8. Miha Fakičevo  v  znesku  K 260-—
Prošnje za podelitev ene ali druge teh dokazili — do 30. t. m. pri magistratnem
do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 9. Jan. Krat. Kovačevo v znesku K 302-— katero je razdeliti med 4 v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 10. Marije Kosmačeve v znesku K 204-— do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženskega spola iz Ljubljane, ki so lepega vedenja.
Helene Valentinijeve v znesku K 168*— katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
Ustanovo za onemogle posle v
v znesku K 100-— katero je razdeliti med 4 uboge posle, ki ne moreje več delati in so dobrega slovesa.
ustanov vložiti je — opremljene s potrebnimi
vložnem zapisniku.
11.
12.
Mestni magistrat v Ljubljani
4. novembra 190 2.
Pozoi I
Pozoi I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSo
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzjralniee najnovejše sestave, kakor 8 patentom proti zmrz-
linl, s priredbo, da brizgalnica n*» ohe strani Jemlje In meee vodo: „iiiiiverzalbo", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrizKalnice,Tudonogr, aeealke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., rev I iz neosebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, gekl-rlee, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetj len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna druStva, obCine in poSteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. NaroČila franko na vsak kolodvor. (279-21; CeaaJ.3s:e pošiljam.© "brezplačno ln poštnine prosto. ~W
* Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu.
ms.
INDRA TEA
Najfinejši in najboljši čaj na svetu!
Od letine 1902 je že doSel. Ponudbe za Avstro-Ogrsko sprejema:
,   Indra tea Imp. Comp. Zagreb. Glavno skladišče: Ivan Ferdan v Ljubljani.
Nadalje se dobiva pri:
Peter Lamtnik, Anton Mane, HI. Spreltzer, Viktor C u nt o ni, F. C Praun-selss v IJiil»lJunf. — Viljem Klller v Kranju. — Le»tn*;er *V Ber*mann v Eiltljl. — Frane Dežiuan v Trli o v IJ ali. — F. X. A u m itn v Hrikem. —
Leon deli loti v Hr«žieah. (2516—8)
Istrijanska vina
pristna, lastnega pridelka, teran, muškatelec, rdeče vino, refoško in bela vina
se dobivajo pri
Antoniju Ferlanu di Giorgio
PŽS~ Itoviuj <ls<ra). =g£Q
(2648-4)       Vzorci ln cene rta zahtsvanje.
Št. 34 345.
(2600 - 3)
Razglas stavodolžnim mladeničem.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1903 nastopno razglasa:
1. Vsem v Ljubljani stanuječim It ta 1880., 1881. in 1882. rojenim mlade ničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj, se je
tekom meseca novembra 1902
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasiti.
2. Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti njih starši, varuhi ali kaki drugi pooblaščene'.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarja aH februvarja 1903 pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim, ki žele, da se jim dovoli stava zunaj pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko zglasijo in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, bivajočim v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (voini mornarici) in so še stavodolžni, se je ravno-tako zglasiti.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jim branila kaka nepremagliva ovira, se zakrivijo prestopka in zapadejo globi 10 do 200 kron ali pa primernemu zaporu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. oktobra 1902.
S tem se otvarja XXIII. kralj. ogr.
pssr državna blagotvorna loterija "S£u
katere čisti doltleek se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi v enajatih (11) enakih delih za sledeče občekoristne in dobrodelae namene: l.i za fond, ki se ima ustanoviti za nepremožne vdove in sirote po državnih uradnikih; 2.) za Rudolfovo bolnišnico v Kezdi Va-8arhelyju in za okolico; 3) za deželno društvo ogrskih gospodinj; 4.) za budimpeštansko žensko Frobel-drustvo; 5.) za budimpeštansko Marija-Doroteja-društvo; 6) za prvo budimpeštansko društvo otroškega zavetišča; 7.) za hrvatsko mensa-academica; 8.) za budimpeštansko Štefani-jino društvo otroške bolnišnice; 9) za deželno društvo diurnistov; 10) za budimpeštansko poli-klinično društvo; 11.) za budimpeštansko Marijno kongregacijo. Ta loterija ima vsega skupaj 7691 dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo
:<*».».(HM» kron, in sicer:
1 glavni dobitek 150 000 K      2 dobitka .....a 5000 K I 50 dobitkov . . . . a 10L) K
1     „         „ 50.000 K      5 dobitkov.....„ 2000 K , 100      ,. ...... £0 K
1     i,         „ 20.0f0 K     10      „ .....„ 1000 K j 1000       „ ..... 20 K
1     „          „ 10 000 K     20       „ .....„   500 K 6500       „ ...... 10 K
Žrebanje bo nepreklicno dne SO. deeembra 190* v IludlmpeMtl.
zzzi Vsaka srečka velja -4 krone. .
Srečke se dobivajo: pri kralj. ogr. loterijskemu ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepel-rakpart, carinsko poslopje) ter pri vseh poštnih, carinskih, merosodnih in solnih uradih, na železniških postajah, v tobačnih trafikah ter menjalnicah, kakor tudi v vseh loterijskih kolek turah.
Budimpešta, dne 1. julija 1902. (2659—2) Kralj. ogr. loterijsko ravnateljstvo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam po
J. S. Benedikt
46
Ljubljana, Stari trg, tik moje 'lavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
■virar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo nai-večjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah. XToTroetl V žepnih in stenskih urah ao vedno v zalogi. Izvršujejo nsjtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov. Zaloga ln edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Zaloga
IZ grammophonov -S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
Sušenih ostankov vedno veliko v zalogi.
t
Za jesensko in ZiMo sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
j     HUGOIHL
I      x x x i Ljubjani x x x •J1     i Spltalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Pri kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na_
alkalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (30—5) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
kateri ima veselje do trgovine in je zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Frana Osei-a na Vranskem.    2739 —2)
Lepo stanovanje
s 4 sobami na Tržaški cesti št. 4 se odda s 1. februvarjem. (2769—1) Več se izve v prodajalni: J. Tonich.
Velika vinska klet
se odda v najem s 1. majem 1903 v Spodnji Šiški št  66 (2762—1) Več se izve v gostilni ,,pri združenju" v Spodnji Šiški.
Ceno se proda
Bromm-voz
Ki Je sc Jako dobro ohranjen.
Vpraša se Dunajska cesta štev. 47, trgovina z lesom Tauzher. (2767—1)
(2759)
posredovalnica stanovanj in služeb
G-ospodske ulice št, 6
priporoča 8—10 spretnih natakaric, gib čnih. mladih, ki morejo dati varščino. 2—3 boljših kuharic z dobrimi izpričevali, snažne in urne. Nujno se išče: Bona za fino hišo na deželi, boljša hišinja na na Ogrsko, blagajničarka za večjo trgovino v Ljubljani itd. itd.
Firm 348.
Ges. II. 80 1.
Anderungen  uri d Zusatze  zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesell-schafsfirmen.
Eingetragen wurde im Register fiir Gesell-schaftsfirmen: *
I^ainacli, Olte Fiseher, Buch-handel sammt Antiquariat und Leihbibliotbek auch Musikalienhandlung mit M u s i k a-lienleihgeschaft und Kunsthandlung. Emgetreten: Ferdinand Stare. Realitaten-besitzer, und Carl Binder, Hausbesitzer beide in Laibach, als offene Gesell-schafter in f olgedessen offene Handels-gesellschaft seit 27. Oktober 1902. Ver-tretungsbefugt: Herr Otto Fiseher gemeinsam mit Herrn Carl Binder. Firmazeichnung: Unter die mit Stampiglie vorgedruckten Worte „Otto Fiseher Laibach* die Unterschnfcen der Herrn Otto Fiseher und Ferdinand Stare oder Otto Fiseher und Carl Binđer. (2746) M. k. ~,;tiitl+»*x<»rt<-iii.
Laibach, am 31. Oktober 1902.
(Izpremembe in dodatki k že vpisanim posameznim in zadružnim tvrdkam. Vpisala se je ▼ register za zadružne tvedke: Ljubljana, Otto Fiseher, knjigotrgovina, obenem antikvarijat in posojanje knjig, tudi trgovina z muzikalijami, posojanjem musikalij in umetninami. Vpisal se je: Ferdinand Stare, posestnik realitet, in Karol Binder, hišni pos98tnik, oba v Ljubljani, kot javna zadružnika, vsled tega javna trgovska zadruga od 27. okt. 1902. Za zastopstvo pooblaččen: g. Otto Fiseher z g Ferdinand Staretom ali z g. Karol Binder-jem, če podpišeta tvrdko, pod besede „Otto Fiseher, Laibach". ki so s štampiljo natisnjene se napišejo podpisi Otto Fiseher in Ferdinand Stare ali Otto Fiseher in Karol Binder. C. kr. deželno sodišče. Ljubljana, dne 31. oktobra 1902)
Tukaj v tej gostilni se prav po ceni napiješ in naješ. (2756—1)
Prijatelj, le pridi večkrat k' nam v gostilno, bodeš videl, da boš gotovo dobre volje in dobro postrežen.
Z odličnim spoštovanjem
Jfeža Čarman.
lllii
MSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD-
LETNIK XXII. (1902).
Izhaja po 4', a pole obsežen v veliki osmeiki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Ljubljana. Pogačarjev trg.
Fotoplastična umetniška razstava.
Senzačno, poučno in izobraževalno. HB Odlikovana na vseh svetovnih raz&tavah. ■■
Danes, v soboto, dne 8. novembra šgSŠT   zadnji razstavni dan "WIP
Jrancije.
Od nedelje 9. do 15. novembra 1 s«asnav*»aa»ssalKBannsBaaBsaaBansK
Tretje potovanje po slikoviti
francoski Švici«
Novo,   senzačno  in  amisantno so amerikanski
Spretnega
Žrebanje dne 15. novembra 1902.      Glavni dobitek:
Promesek4°|0ogrskimhipot.srečkam aK4 K 70000. Promese k ogr. premijskim srečkam a K 1F|2   „ 300.000.
Žrebanje dne 17. novembra 1902.
Promesek3%zem.krecl.srečkaml-emisiJeaK4 K 90000.
priporoča in se dobe pri
(278D      „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
Vio iilt
v bližini nove sodne palače in južnega kolodvora se proda. Več se izve v pisarni c kr. notarja dr. Fran Voka v Ljubljani,
Miklošičeve ulice št. 24. (2765—1)
Učenec
se sprejme v večjo špecerijsko trgovino. Kje pove uprav. »SI. N.« (2775)
Dobro ohranjen
pojtni UCZ
se proda. (2691—3) Kje, pove upravništvo Slov. Naroda.
Kam pa prijatelj ?
Pojdi z menoj, jaz te peljem
na Žabjek v Čarmanovo gostilno
na pol litra dobrega vina, bodeš videl, kako ti bode dobro ugajal in pogrel te bode, tam imajo vin na izbero, kakor:
belo rebulo, črnega istrijanca, dober cviček
in vedno sveže —— puntigamsko pivo. ——
Nadalje dobiš prav po ceni in dobro tudi za jesti, kar si poželiš, n. pr.
dobro šunko, klobase, pečenko, ruse
in dober domač kruh.
urarskega pomočnika
z dobrim orodjem sprejme takoj
Aleksander Ambrožič na Jesenicah
Gorenjsko. (2711—3) Lepa
meblovana soba
v I. nadstropju, za 1 ali 2 gospoda, z hrano ali brez nje, se takoj odda.
Naslov se izve v upravništvu »Slov. Narodaa. (2777)
Ribarstvo
bistriške grajšclne v ■ Juhljaiil
od izvirkov do Jamnikovega jarka, da se za dobo deset let v najem. (2764—1) Pismene ponudbe sprejme dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani, Miklošičeve ul. 24.
Anton Schlesinger
BAT~ 5 novu flosfiiBi zabavnih slik.
Za 5 krat se plača 50 vin. Otvorjeno vfiak dnu, tudi ob nedeljah in   israzislkila,  od  9. ure  zjutraj do 9. un- zvet-fr. (2771)
Zanimiva izložoa mi
V nedeljo odprta in zvečer razsvetljena
(2559-4)
Angleškem skladišču oblek
Cjiibljana,
vogal sv. Petra in Reslevih ulic št. 3.
c. kr.        dvorni <2760) urar in dragotinar na Dunaju
5-f daje na udobne obroke ^
are, jtivelje, zlatnine in ^rc-brninc.
Vpraša se v hotelu 9,pri Maliču" pri zastopniku Emanuelu VVohrisek.
Važno za bolne na želodcu!
Kadar komu ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled  slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj
Brady-jeve želodčne Si; kapljice.
■■ Na tisoče zahvalnih in prlznalnih pisem) OB
Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 80 vin., dvojne 1 K 40 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Svari se pred ponarejenimi izdelki,       (2541—2)
pristne marijaceljske kapljice morajo - _
imeti ,,varstveno znamko" In podpis f%M5<MWjp
Vsi g. krčmarji in vinski trgovci
kakor tudi privatne osebe
se vljudno vabijo
na ttaročbo vin
iz najbolj slovečih vinskih goric metliškega okraja; odda se vsaka množina na kolodvor v Rudolfovo postavljena. Tudi se preskrbi dobra posoda na posojilo; cena vin po dogovoru.
Ako bi slučajno kateri krčmar v Ljubljani hotel svoj prostor in krč-marsko koncesijo v najem dati, se prosi, da to blagohotno naznani upravništvu »Slov. Narodaa, kjer se izve tudi naslov. (2771—1)
IS ••••••
1 Ljudevit Borovnik
2 puškar v Borovljah (Terlaeh) na jg g Koroškem 1
e se   priporoča v izdelovanje   vsakovrstnih n
S pušek za lovce in strelce po najnovejših
S sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-
• deluje s tare samokresnice, vsprejema vsako-
• vrstna popravila, ter jih točno in dobro S izvršuje. Vse pufike so na c kr. preskuse-e valnici in od mene preskuSene. — Eoitro> a s (96) vani oenlkl saitonj. (45) J
■as«
Svet za skladišče
se da blizu južnega kolodvora v najem.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (2742-1)
VVolfove lokomobile
od 6 do 250 konjskih sil, parni stroj 15 konjskih sil, kotel, brane, stroj za obdelovanje lesa, vse malodane novo se po nizki ceni proda. — Vpraša se pri P. Schauer v
Gradcu, Jakominigasse 39. (2741)
Učenec
iz dobre hiše, kateri bi imel hrano pri sta-riših ali sorodnikih se sprejme za manufakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod naslovom: J. Keber, Ljubljana, Vrtne ulice št. 19. (2727—3)
Išče S$
lepo meblovana mesečna soba
takoj.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod Šifro „Ur. M.". (2734 -2)
Mlad mož
išče službe kot portir, dninar, sluga v trgovini ali v pisarni. Govori slovensko, nemško in laško. Gre tudi na deželo.
Ponudbe pod: „Sluga" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2782—1)
oženjen, izurjen v vseh odvetniških in notarskih poslih, želi takoj vstopiti. Sprejme tudi druge pisarniške službe.
Ponudbe pod:  „Stalnost" poste restante, Celje. (2778—1)
Učenca
kateri je dovršil 2. razred srednje šole, sprejme se v manufakturno trgovino
3(otzbek 6 Jfostevc
(2766—1)   Sv. Petra cesta štev. 4.
8-9000 kron I
iss- se išče -sai na posodo za dobička-nosno   podjetje   proti zavarovanju.
Dopisi naj se pošiljajo pod ,,Sicher-Stellung" na upravništvo  »Slov. Naroda«.
Išče s«
komfortno stanovanje
s 3 sobami in prttiklinami. Termin mesec februvar. (2735—2) Ponudbe  pod  šifro  „stranka brez otrok" na upravništvo »Slov. Naroda«.
z mešanim blagom (2704-3)
dobro idoča, proda se takoj v Opatiji.
A Spinčič, trgovec Mihotiči,  p.   Frančiči,   postaja Matulje.
Lepa stanovanja
s kopalnimi sobami in balkonom, dalje v pritličju sobe za pisarne, z vsemi pri-tiklinami se oddajo za februar, v Sodnij-skih ulicah v hiši Fran Čudna v Ljubljani.
Poizve se v njegovi prodajalnici na Mestnem trgu. ;2706—5)
\ pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih Čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naroČilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (2779—1) Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 5.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086.
Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trpu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4 |2°|o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882-14) Dfi   IVI.   Hudntk, predsednik.
Razpis 2 dacarskih služb.
Pri odkupnem društvu užitninskega davka v Logatcu oddati je dve dacarski službi, in sicer eno s sedežem v Logatcu in eno s sedežem v Planini.
Prosilci naj vlože svoje prošnje, opremljene s spričevali in dokazili o dosedanjem službovanju
do 20. novembra 1902
pri reprezentantstvu v Gor. Logatcu.
Od prosilcev se zahteva varščine 600 kron. Službo je nastopiti z 20. decembrom 1902.
Reprezentantstvo odkupnega društva užitninskega davka
v Gor. Logatcu.
Ivan Rihar,
(2685—3) reprezentant.
Modni salon
■5«nril< K«nda
v Ljubljani. (2688 - 4)
Bogato ilustrovan cenik klobukov za dame in dekleta za jesensko in zimsko sezono razpošiljam brezplačno in poštnine prosto, m^nbm
Ob pričetku zimske sezone
priporočam p. n. občinstvu
svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane, ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in rezbarski les, dolomit, pesek in sipo, sloveči velenjski brikets
najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo,
brez prahu in nesnage, v lepi obliki. (2397-11)      Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
Dunajska cesta 4 v*.
'iijaijaijaijaiiaiiafiaf^^
-m
Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 370.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre dopolndne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.  Rentni davek od vložnih obresti plačuje
hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malolet-nih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potoni c. kr, poštne hranilnica.
Posoja se na zemljišča po 4 . ■ 0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (13—24)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4Va°/o do 5°/0.
TTTTTTTTTfrTTTTTTT
Zasebni plesni pouk
v velikem salonu hotela „Pri Maliču".
Dovoljujem si velecenjenemu p. n. občinstvu omeniti, da sem ravnokar prišel v Ljubljano ter pričnem prihodnji teden s plesnim poukom.
Plesni tečaji za gospode in dame. — Plesni tečaji za otroke in mladeniče. — Plesni tečaji samo za dekleta. — Plesni vajni tečaji za odrasle.
Posebne ure se dajejo ob vsakem dnevnem času. Plesni pouk v zasebnih družbah in zasebnih hišah v vseh antičnih in modernih plesih po lahko in urno umljivi metodi. Docela nov program novih in moderno figuriranih plesov. — Zglasi in vpiše se vsak dan od 10. do 12. ure predpoldne in od 3 do 5. ure popoldne V hotelu ,,pri Slonu".
Z velespoštovanjem
G-iulio IVTorterra
(2730—2) plesni učitelj.
OOO00O000O00OOO0O0OO00003O000O0O0
9 . • o
g IX f /~\ t 7 o     i ■ *-» rr r\ \ r t *~ < -\
8
Nova trgovina. s
Usojava si vljudno naznaniti,  da sva otvorila začetkom t. m. C/3 O popolnoma novo urejeno ^2 O
8 i  irfloviDO z laifatiirtiii blagom  z °
= na Sv. petra cesti št. 4.
O
O   -S uaunuu   u  luuuuiumu miu   uiuUimi ^ Q
O   = na Sv. Petra cesti št. 4. — O
«» Priporočujoča  se  za  obilni  obisk,  zagotavljava za solidno in ^3
O     j5 točno postrežbo ter bilježiva z odličnim spoštovanjem C_T_ O
§ " Kotzbek & 3(ostevc. f o
ooooooooooooooocooooooooooooooooo
II.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem s 1. novembrom t. 1. izstopila kot dolgoletna voditeljica f i 1 i j a 1 k e modling*ke tovarne za Čevlje v Ljubljani ter prevzamem z 8. novembrom t. I.
zaipiis ln za toljt Đ. H. Pol k Ci.
Dunaj — Gradec — VVlaschin
v Prešernovih ulicah v g. ?erlesovi hiši.
Prosim torej slavno občinstvo, da mi i nadalje blagohotno izkaže v isti meri kakor dosedaj svojo naklonjenost, to pa tembolj, ker bodem sedaj v stanu, postreči z res najboljšim in najsolidnejšim blagom, za kar mi je porok tvrdka, katere zastopstvo prdvzamem. z naj odličnejšim spoštovanjem
(2701—3)
Julij** Štor,
Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela velika izbera najfinejših
8 glasovir jev
Oin planin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od najbolje renomiranih tvrd k ,  ter se  isti  po znano ^P^k nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo.  Razigrani glasovirji so vedno v
zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu ^
Okakor tudi na deželi. z velespoštovanjem M
Ouglaševalec  glasovirjev In zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča £ v Ljubljani,  Florijanske ulice štev. 42.      (2396—6) ^
kakor tudi na deželi. z velespoštovanjem
uglaševalec  glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
v Ljubljani,  Florijanske ulice štev. 42. (2396—6)
Čast mi je, naznaniti spoštovanemu in simpatičnemu prebivalstvu kranjskemu, da so me poklicana oblastva potrdila kot senzala za vina s sedežem v Rovinju.
Ker sem že začel svoje poslovanje v tej stroki priporočam se najtopleje za dobrohotno podporo gospodom trgovcem, producentom, gostilničarjem in vino-tržcem, zagotovljaje jih, o čemer so se že mnogi prepričali, da mi je pri vseh zaupanih mi kupčijah bilo vedno vodilno načelo poštenje in največja točnost.
Dostavljaje, da so bela in črna vina letos izborna in da jih je dobiti po primerni ceni, beležim z najodličnejšim spoštovanjem udani
Giovanni Mismas, fu Dr. Giov.
pooblaščeni senzal.
(2656-3)
E
-f&fl Založena 1847. Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
i v Ljubljani 46
H     Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
0 Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne 3šj sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
26
do 30C goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobo vsacega stana v vseh krajih gotovo in po&teno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludvvig Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (2123—10)
Mladi
sprejmejo se v neki dolgo upeljani zavarovalnici kot zunanji uradniki.
Dosežejo lahko tudi liksum. Ponudbe  na  upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2723-2)
4 pari čevljev ,
za samo kron 4*
se le zaradi nakupa večje kvantitete za nizko ceno prodajo. 1 par čevljev za gospode, 1 par za dame za zavezovati z močno podbitimi podplati, najnovejše facone; da'je I par gosposkih in l par damskih čevljev, toplih in elegantnih. Udobna nošnja. Z najnovejšim passepoilom. Vsi 4 pari za K 490. Pri naročdu zadoSča naznaniti dolgost. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena.
Export obutja Ebcrson
Dunaj, XX I poštni predal.
(249.1-5)
Najcerejšo dobav: šče detlih s Štetnim pismenim 1»* JL jamstvom.
HAM KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine IHoit (BrUx) s«. «4 (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta rementoarka
gld. 3 75. Pristna  srebrna rementoarka gld. 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 1*30.
Nikelnasti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-93;
llustrovani katalog zastonj in poštnine prosto.
Pozor!
Ravnokar došlo!
Bogato sortirana zaloga najboljšega emajlnega orodja, domačega orodja, domače in kuhinjske naprave, za čuda nizke cene, kakor tudi popolna zaloga kletk za ptičke od najpriprostejše do najlinejše vrste po nizkih cenah.
Tudi se sprejemajo stavbna dela, vodovodna uredbe, uredbe za stranišča in kopališča, kakor tudi popravila vsake vrste po najnižjih cenah, ki se točno izvrše, proračuni stroškov se na zahtevanje dopošljejo gratis in franko.
Proseč p. n. občinstvo, da to vzame na znanje, se kar najbolje priporo-
čajoč bilježim
(2774-1)
z velespoštovanjem
G. J. Stadler
stavbni in galanterijski klepar, c. kr. konces. vodovodni instalateur.
Ljubljana, Stari trg št. 15.
priporočam svojo bogato zalogo pci*tU nnJnovrjMlh alMtemov^in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rei*% l#.Hov in municije, posebno pa opozarjam na
rocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere so zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem
najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pc n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče nnroeBie in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (105— 45)
Fran SevČik« puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah,
Velika zaloga
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
Cena: od št. 34 do 37  ...  . M|l*80
za moške „ - 43 „ 46 . . . . !» *•»© kakor  tudi  velika   izbera gnmaatllt
tfaloš iz najboljših ruskih, angleških^in avstrijskih tovarn.
Za dečke in deklice od št. 29 do 34 14 *.«O.
Za gospe in gospođe ns»Jna:as|«!» #
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstne komodne čevlje iz usnja in klobucevine.
Ivan Kordijk (2305-13) Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14.
r
Ženitna ponudba.
Mlad Slovenec, star 27 let, iz ugledne rodbine, posestnik moderno urejenega umetniškega ateljeja z jako dobrimi okol-nestmi, želi si v zakon zdrave, dobro vzgojeno gospodično v starosti od 19—28 let, z rrajmanj 10.000 gld. gotovine.
Gospodična, ki se želi tej resnomisleči ponudbi približati, blagovoli naj pogoje s priloženo fotografijo poslati pod ,,R. 754" upravništvu »Slov. Nar.« 2720-1
m
m
m m m
M
tki
m
m
'.qp*^*a
Udano podpisani vljudno naznanjam vsem dosedanjim odjemalcem vin svojega pokojnega očeta, da imam v svoji zalogi sledeča (2747—1)
desertna m # # # namizna vina:
Peneči prosekar... K 21- steklenica Refoško ........ 2*40 „
Namizno belo vino . „ '80 „   črno „ . „ -'90 „
Priporočajo se nadaljnim naroČilom bilježim udani
Ant. lUa.'bez'goJ
naslednik pok. Iv. vit. Nabergoja.
Siti
»
m
m m Bi
Nadomestilo za korsete.
m
o<
* o
0 a>
2- o
{/> o. (D o,
o. o
a
01 o
5
Edina prodaja izvirnih angleških
2210 „Platinom*' anti-torsetov 9 Alojzij Persche
^   Ljubljana, Pred škofijo 21.
3.
i
Anton Preoker
f krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 46 jopic in plaščev za gospe,
nepremočijivih havelokov itd.
Obleke po meri bo po
najnovejših azorcib in po najnižjih cenah solidno in naihitroje izgotovljajo.
P. 24JEC
.   , Stari trg št. 28
trgovec z zhitnino in
urar,
Brebrnino in z vsemi
«>j tičuimi predmeti. Nikelnasta  remontoar ura od gld. ■•»<». Srebrna cilinder remont, nra od gld •*—. Ceniki zastonj in franko.
Konkurenčne cene!!!
Ifffl Stol
stanuje aamo
Opekarska cesta št 38,
Sfvnlni stroji po nojnlzjlfi renah. Hlclkle in v to stroko spadajoča popravilo izvršuje dobro In ceno. H1*n«»»sm< 11*   «jl«a. 4»SO.
Sr"
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in. v vsaki fazoni @   ©   <§S   SŠ>   @   priporoča   ®   <§J   §§>   @ @
UFNRIIf IfCMRA v Ljubljani, Glavni trg
ntriniiv ivlSium      štev. 17. •, .
Skladišča za modno blago, pozamentrije, trakove, čipka, svileno blago, perilo,
Z  klobuke «s dss»», tkan« !n kr»*k» roba     «*sbe!o ln drobno   — 111111,11 '■
UstafTov-
irata Eberl ™. \
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva COStaŠt. 6.
Mranoi: Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. prlv. Južna železnice.
Slikarja napisov.
I Sta v binska in pohištvena pleskarja.
j  Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežsv
aa drobno in na debelo.
v*£iittt* izblrka dr. Soboanfald-ovili ^ b%rv ? tubah ssa akad. sliki r j«.
Zalog-n   ooplflev   za  ploskarje, iti-I  kaije ln zidarje, ItedUnegra mazila it hrastove pode, k*rbolineJa Itd.
j Posebno priporočava si. obcinstTn najnovej a I najboljše in nepreceulji7o sredstvo *a liipr.-i« i sobnih tal pod imenom „Rapidol"
j Priporočava Be tndi si. občinstva az vse v *. a-I jino stroko Bpadajoce delo v mosta in na deželi j kot priznano reelno in fino po najnižjih oanaa
Pariš 1900
,6RAND PRIX\
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in (2021—12)
sa vsako stroko fabrikacftjc.
Brezplačen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Go., delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 4.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri po znano izvrsten Por^tland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč m.clUrlijujoci dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejBih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., IHaslmillanstva
(2609-3)
Si
A. 110/2/11.
(2675—3}
C. kr. okrajno  sodišče v Višnjigori naznanja, da je France   Zupančič, p. d. iiBrajdel'* dne 12. junija 1902 v Višnjigori št. 64 umrl, ne da bi bil zapustil kako oporoko. Ker sodišču bivališča dedičev:
1. ) Antona Zupančiča iz Žaljne,
2. ) Ignacija G-rosa iz Vrha in
3. ) Jožefa G-rosa od tam niso znana poživljajo se isti, da se tekom jednega
leta od spodaj navedenega dneva pri tem sodišču zglasijo in podajo svojo oglasitev dedičem, sicer se bode razprava vršila z istimi dediči, ki se bodo zglasili in še skrbnikoma, katera se jim imenujeta, in sicer Antonu Zupančiču France Novljan, župan v Žaljni, — Grosu Ignaciju in Jožefu pa Anton Dremelj, župan v Leskovcu.
G. kr. okrajno sodišče Višnjagora
dne 15. oktobra 1902.
oooooooooooooeoaoooooeooooooooooo « o
S Naznanilo in priporočilo. S
° ........ .............. ^ .....................~ «
« « * »
« * « « «
i
s
«
* « » « « « o
0 « «
Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel
špecerijsko in delikatesno trgovino
(2713-2)
ma a s-v« Jakoba trgu, nasproti cerkve,
kjer bodem imel v zalogi vedno sveže blago špecerijsko, kakor tudi vsikdar sveže klobase, klobasice, šunko, salami itd.
Priporočam se za prijazno naklonjenost in mnogobrojna naročila ter bilježim z najodličnejšim spoštovanjem
trgcvir-a s špecerijskim clag-srs. ia delilcatesami.
zobozdravnik ?\l
Zobozdravnik
Dr. Edvard Bretl
naznanja
(2770—1)
da se je preselil s svojim atelijejem (preje dr. Frlan) iz Špitalske ulice štev. 7
na vogel Špitalske ulice in Glavnega trga, uhod pred Škofijo štev« i.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica nama ca vložnike plačuje. Uradne ure: raznn nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—15) Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Življenska vzajemna zavarovalnica
«n^^  v Gotha. Jgb©^
Stanje zavarovanj dne 1. junija  1902:
815v« milijonov mark. Bančni fondi 1. Junija 1902: 271 „ „
Dividenda v letu 1902: 30 do 135    letne normalne
premije, po načinu in starosti zavarovanja. (405-ii) Zastopnik v Ljubljani: Ed. Mahr.
<%> Božično darilo!
Zabava za velike in mate. Iin A MII r IINI od T5 do I25 g*d-
Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. Prodaja me tudi na obroke.
Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik.
Velika zaloga plošč.
Vse plošče se lahko zamenijo pri
Rudolfu Weber-ju
(2412—11) urar j u
v Ljubljani, Stari trg štev. 16. *
Poje, se smeje in govori v ^ vseh jezikih.
-Hi
v
nayuovej6e faii$hc in ticiolinskc modiU fiifoiočata
po i vaj     j/i ceni
Švicar & iZJlLejac
£ju&fyana, Sveoevnooe ulice Ztev. g.
obfe&  z>a  c^ospoSč, Seč&e iw otzohe, in> (2498-5)    vse^i o£>{acitnifi ipz&d\ncXov.
3tnstz>ovan,i ceni&i &aytonj^in^jzan&o.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd.
po najnižjih cenah.
Lekarna #„pri orlu"
Lastnik M.IMardetschlager, lekarnar In kemik
priporoča:
» 2^
•£•0 i
M 2-a
73* —• o OM
"~ <D o -»->
§ g ffl
■n I«
S.O ta
o «•
tU CUrH
2 "o c o o
A 2 — c
o o a
£ " o a  . 2 ^3
I Ste iajHgo
o S »•« i * ? c 2 g S Ji       p e'ZH mi S
.2-g * n t. SZ °*« © A
^ 0 o
n   a«« t«
p« — n -i
a » »"S 2 S B Št S ■-? *SS . *r _ 9» : *
*i iS m o .2 S   -S >• S. Sja
0 -SI*
1 lil
e Z S S-g o
■ ■ a .2 g«
*   -3 "3
«      oJJ3 _
n 3SS
M     co >>
Stari trg Glavni trg
št 21. št 6.
Pekarija I in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg 6tov' 32.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča <
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št 6
46
0629
27
Važno!   K. Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke : a otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotoarttflr 11«» »iiaratr in po-trebirliie, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Vel ka zaloga najfinejšega rumu In konjaka__Zaloga svežih mineralnih vntl in solij za kopel. 45
Oblastv. konces. oddaja strupov. Za *• ■» * «c <»*-«~ f «-
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sotiter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila Lzvrsuio o ee točno in solidno.
Drogerija ^ nton KanC
Ljubljana. Selenhuraove ulice št. 3
Alojzij
H lfr9P7IT1Pr prodaja ln izposojevalnica glasovirjev in harmonije?
II l\l aUZ-IIICI Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Pranja Mer sol as;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin,  krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risar^je se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
zaloga
■ toaletnega! # blaga #
ščetic za zobe, glavnikov,dišav, mi itd. iz najbolj «renomiranih
tOVam priporoča
Alojzij Porsche
Ljubljana,   pred   škofijo 21.
Prosim, £g. kolesarji, blagovolite citati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Stvria14 in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša
prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine,
kakor tudi za pneumatike.
Priporočam se z velespoštovanjem
(114-82;
trgovec in urar na Mestnem trgu.
Le en pogled
v izložno okno zadostuje, da se prepričate o istini, da se
„Angleškem skladišču oblek"
Ljubljana, vogal sv. Petra in Resljeve ceste štev. 3
dobijo najlepši, najmodernejši in najfinejši konfekcijski predmeti
*>- po jalzo nizkih cenah. -v— 3{onfekcija za gospode, dame in otroke v obilni izberi! JCojbcljIc blage. ŽiS® JCojnižjc cene. !!Z vsako pošto dojdejo nove pošiljatve!! Naročila po meri se izvrše na Dunaju jako dobro in točno.
Z velespoštovanjem
pr. F. M. Netschek Oroslav Beruatovic.
rrnO i M pipin je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter ILIlOAli uAUAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Glavna zaloffa za Kran|akot (1156—26)
Josip Hlayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
jtajvečja in najsfareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih  parnikov, ki vozijo samo
potnike in cesarsko pošto
Hamburga v Novi -York
so
»Deutschland«
»Auguste Victoria«  168 » »
»Moltke« 160 » »
»Pennsvlvania«        171 » »
»Graf \Valdersee«    170 » »
»P*latia« 140 » »
»Batavia« 152 » »
»Bulgaria« 152 » »
»Fiirst B ismarek«    200 » »
»Columbia« 140 » »
»Bliicher« 160 » »
»Pretoria« 170 » »
»Patrioia« 171 » »
»Phoenicia« 140 » »
»Belgravia« 152 » »
»Armenia« 170 » »
VfS"   Hamburg-Novi-Tork le 6 dni.
Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in
brezplačno        oblastveno potrjena koncesija (2758-1)
Hambtirg^Amerikia J^iraie
v L* jnt>l jarii, J >ulhđ J!-;l»sL cesta št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
Preje v konkurzu se nahajajoča
manufakturna zaloga
„pri Amerikancu"
se bode
(2712-2)
G. umita 1.1.
nadalje
v Ljubljani
Stari trg zkt. 1
(preje F. Detter)
ceno nrodaiala.
0 prodajo spadajoči predmeti se ogledajo lahko brez kupovalne sile in se le omenja, da se prodaja
perilno blago že ... od 6 kr. naprej
lepi liarlienli za bluze „ 16 „ „
zimsko oblačilno blago „ 25 „ meter naprej.
Prodaja se samo od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne.
JU Tudi se oddajo večje partije trgovcem. ^§jj
Sode .a na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove
£. Bugge njtgv sodar
Cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in Bleiweisova cesta št. 42, Ljubljana.
(Fraismaschine mit selbsthatigen Vorscbub-walzen), nadalje celotno strojno napravo za izdelovanje lesenih žebljev za čevlje (Holzstiften), vse v dobrem stanu je za nizko ceno na prodaj pri (2ti80—4)
Alojzij 2(atic-ii
Gameljne, pošta .št. Vid pri Ljubljani.
Kdor potuje v
Gt o ri o o
priporoča se mu nova
kima Central
na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 Časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, Cistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah.
(2475 -8»
*	t* m m m+
	"n
*	t) C
t?	£l
&	
o	*
C	
&_	*
t>	
>ia	*
t)	
t	*
6 >S-*= s ° :s f\i
-2 ^
o
sa
o
o -V
-o o
C  O £
-o »i
C *■* C
o
J
$nton 5ebaS*cr» Ljubljana
5pita^k« ulice <rteu. £
vljudno naznanja, da je ravnokar došla velika bbera
n©i»o$ti za zlrrv$l^e $ezono
v konfekciji $a dame, deklice in otrobe
kal^or tudi
novosti za ženske in mošk? obleke
ter se priporoča ja mnogobrojen obisk- (2776—1)
J(oj5olidncj5« blago. Ji\zVfi cene.
♦tt*   Vzorci na sahtevanje poštnine prosto. »t£*
W
^'<1
w
vv
o
fN-9-oQo^o ° o c 3 o o Poo0p0 ooQo o*-
007.0
o;
Oo
o CXOq
^ ' o°o°ooo(r0oo 0.0* o o-
00.0 o° rio      ^ o o o o o oo°ooo
o o o  q o , o„o °Jro o o o
°^°oo-o-o
o o o0 oQ-oo o o
a0a o o\Qo
n o\go°o°4 )OpQo°oriaooOoP
oo°o
4 pari jesen^Kir/ali zim^ir} erei»ljei»|
samo za H. se samo radi nakopičenja ve
like zaloge za to jako nizko ceno prodajajo. 1 par črevljev za gospode, 1 far črevljev za dame, frne ali rumene, za zavezovanje ali zaprte, z močno podbitimi podplati in jako tople, dalje 1 par modernega obutja za dame in 1 par modernega suknenega obutja za dekleta s passopoil, elegantne in tople. Vse štiri pare, elegantne, najnovejše fa-cone, samo za K 6—. Velikost kakor se želi. Razpošilja se po poštnem povzetju. •■■ ^ • i
Schuh-Depot F. VVIndisch, Krakov št. 29.
Neugajajoče se sprejme nazaj. 2743)
Poskusite
J. Klauer-jev
Jriglav'
naravni rats<IIn%ki  113* «-1
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (416-220)
Edini založnik In Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
I v
1
Fant. znamka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Hlchterjeve lekarne v Praftl
friznano Izborno,  bolečine tola-eče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le   originalne steklenice v  zaklepnicah z našo varstveno znamko  „sidro"  iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—6) Kichterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I, KlišCina centa 5.
r. Rose balzam
k a. i;«1« «1« o;
iz lekarne
II. FRAGUER-ja t Pragi
je že veC kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržujo v pravem teku.
VARILO!
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano   varstveno \^ znamko.
€■ lavna zaloga
lekarna B. Fragnerja v Pragi,c ■lnd^™g"
..pri ernem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulic«.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po posti razpošilja se vsak dan. —
Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-b schiager, J. Mayr. (14-18)
Naznanilo!
Vljudno naznanjam, da se dobi v moji mesnici
na Tržaški cesti štev. 13
volovsko, telečje in prešičje meso vsake vrste
\fST nepretrgoma ves dan.
Z odličnim spoštovanjem
(2744-1) Alojzij Kune), mesar.
Zimska pivopivnica pivovarne J. Kosler & Co.
Otvoritev
povsem na novo in udobno urejenih, kakor tudi prenovljenih salonskih in gostilniških prostorov se vrši
v nedeljo, dne 9. novembra t. I.
Poleg zajamčeno pristnih istrijanskih in dolenjskih vin, kakor tudi rebule, evleka, sladkega modta, vieh vrat vin v utehlrnUah In najfinejših likerjev, točilo se bode tudi znano in obče priljubljeno mareno dvoplvo iz pivovarne gg. J. K.©sler Os Co. ter skrbelo za ukusna mrzla In gorka
Jedila ob zmernih cenah in najpazljivejši postrežbi.
Nahajajoči se salonski prostori so posebno pripravni za prireditev plesov, 2eni-tovanj, društvenih veselic in slavnostij vseh vrst, mej tem ko je za klube, društva in družbe na razpolago elegantna in udobno opremljena posebna soba.
Prevzemajo se naročila na obede, večerje za ženitovanja in druge priložnosti.
Za mnogobrojen obisk prosi z velespoštovanjem
(2757—1)
Jttarija Erbežnik, restavraterka.
'i
4
Neodvisni boclete Zahtevajte
od tiskarja, ako si kupite kak moj tiskalni stroj. S tem zamore vsakdo takoj tiskati: vizitnice in naslovne liste, avize, okrožnice, uradne pozive, zavitke, vabila k shodom itd. Tudi je več črk zraven kakor pri drugih, v trgovini se razpečavajočih tiskalnih strojev ter stane (,2476—5) z vso pritiklino s: «5'črkami gld. —TO    «53 črkami gld. «*-to
OO     „        » »**      n       u »*—
■ *9 _ „ l.*0 ; 4«» „ 3-00 140    „      „   l'«0 ! 610   „     „ A—
»it       „ «—    »oo „   „ e—
J. LEWINS0N tovarne —
Zastopniki se Iseejo.   ^TeuaraJa^Joee se sprejme naz
lajn, I. Adlergasse (Telefon 12179)
cenik štampilij vsake vrste Najnovejši stroji za paginiranje in numeriranje , kalupi, klešče za plombo-vanje, pečatniki za vžiganje, peCatne znamke z visokimi % tiskalnicami, klišeji po vsakem vzorcu, moderni predtiskani monogrami, zobci za perilo v
solidni izvedbi. 7 in v Cfrclc^etl (Rusko) 111 Kanatnaja 12.
aj.    Ceniki zastonj.
is. piri
Odhajajoč iz Ljubljane poslavljam se tem potom od vseh častitih prijateljev, znancev in ceojenih gostov prav prisrčno in jih zahvaljujem za dosedaj mi izkazano naklonjenost in zaupanje Obenem pa vljudno naznanjam, da sem prevzel v svojo režijo dobro znano in povsem udobno opremljeno Mj« Kala.-v^fl^^'v«*
v Medvodah h. št. 4.
V ta namen sem si nabavil in bodem točil le najlznornejsa dolenjska, vipavska, Istrljanska In sromeljska pristna vina in najboljše Relnlnt;«-hausovo pivo. Pripravljena bodem imel vedno sveža, izvrstna in okusna gorka in mrzla jedila in skrbel bodem vsikdar za točno postrežbo.
Zagotavljam tudi vsikdar nizke cene, priporočam se slavnemu občinstvu v Ljubljani, Medvodah in po vsem Gorenjskem, zlasti tudi p. n gosp. izletnikom in potnikom vsakega stanu, za obilen obisk in biležim (2678-3)
z odličnim spoštovanjem udani
Jože Cotič
gostilničar.
Visa KCga mm
4
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T avl ar.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«.