TScJaOfki TEDNIK Statut delovnih organizacij Nove delovne zmage Živimo v obdobju, ko ob- več spremeniti, prakticistično 1 ........................................."—— čani na najrazličnejših se- obrazlaganje v nerazumljiv TRBOVLJE, 6. DECEMBRA 1962 • ŠTEVILKA 50 LETO XV • 20 din Stankih v delovnih organi za- vem jeziku in odmikanje od - cijah, na terenu, v družbenih vsebine, bistva, jedra celot« organizacijah in društvih živo nega osnutka, namreč ali so razpravljajo o osnutku bodo- določila jasna delavcem. Tu če zvezne in republiške usta- bodo morala zlasti vodstva ve. Z vrsto predlogov in sindikalnih organizacij opra-vprašanj kažejo velik inte- viti svojo nalogo s tem. da res, kakšna naj bo naša bodo- do podobnih pojavov ne bi Tudi letos so delovni ljud- bodami in prosvetnimi dru- v Spodnjem Hrastniku, nove -a družbeno-ekonomska in prihajalo v delovni o- v-je Zasavja — podobno kot štvi. prostore kluba pri Svobodi pomična ureditev, kakšne naj ciji in da bodo sposobne ak« že vsa leta doslej — lepo pro- Letos so 29. november na Dolu in novo športno povanskc socialistične družbe zlasti odraziti v konkretiza« SZDL v sodelovanju s Svo- vzgojno-vanstvene ustanove Hrastnika. Na sam praznik , b(> popo|noma urejen. ciji sistema in delitve dohod« so odprli razstavo ob 100- y ob-inah de]ovnih orga- ka in osebnega dohodka, go-letnici tovarne, potem se je stoje občani in de- spodarjenja in samostojnosti lave, pred izredno odgovorno danje delavski svet. Predsed- ,.ako v okviru zvezne nomski enoti, v medsebojnem SSffirA— vih obratov, denarne nagrade. Do konca novembra že 1,036.300 ton premoga E™— E"™ EBHiEE E??™! SHS dosevii v mesecu novembru Težave na cn Kile imii anrasi 60 se izkazal> pri gradnji no nienem delovnem sta- meja na,e domovine. Jasno j , J morajo biti precizirane nalo- UNekatere občine so predlo- S« ™ odgovornost vodilnih (nadaljevanje na 2. strani) gc občinskih statutov že oh- uslužbencev Vsklajem med- j-avile z namenom, da občani scb“*ni °dn"s'; nakazan.a ... . „„ smer razvoja delovne organi- o njihovi vsebin, organ,z,rano zaci neposrednega razpravljamo, dajemo p ed- ,ja v, sindikaIne , mednarodni telovadni SSSttttOrS dejansk, odraz objekt,vnega ]ektj ,fe in doI2nostl s anja in materialih možno- centra, delavskcga sVcta, sli posamezne občine. Zato . * ... * .. Za japonskimi telovadci, ki stili tudi orodni telovadci iz občinski statut ne hi smel z]}0 1 , J' 1 * j so nastopili spomladi, bomo Zasavja, in sicer Marjan Ska- vsebovati ničesar takega, kar li v Trbovljah letos že za in Erik Polšak iz Hrast- bi bilo glede na objektivne z"ktorJa ^funovodte itd drugič kvalitetno prireditev v nika ter Ivan Trugar iz Tr- možnosti neuresničljivo. g . ! . . J ' ' _---------- —--------- vajah na orodju. Domači bovelj. Tekmovanje bo torej Glede na odgovorno in ob- p _ > je z <■«1, predvideni letni načrt i'artizan organizira namreč še toliko ‘bolj zanimivo, ker sežno nalogo ni prav nič ' .'-‘'V.1 •’ roizvodnjc premoga. skupno z republiško zvezo bomo gledali tudi znane do- preuran-cno, če se delovne ... ' ‘ '' J* ,. fmenitl velja, da je bila mednarodno tekmovanje te- mače telovadce, kako merijo organizacije takoj lotijo pri- ' , osežena taka proizvodnja Jovadnih vrst Franclja — Slo- svoje moči na mednarodnem prav in zbiranja gradiva za a' . 11 *e °. ,_an . ,u' 1 Premoga kljub nekaterim te- venija. V francoski vrsti bodo tekmovanju. sestavo predloga statuta svo- , kov"‘ kadfr inzcmrJev» zavam. V meseni novembru nastopili znani mednarodni »- n«*« ekonomistov in pravnikov dosegli v mesecu novembru Težave pa so bile tudi zaradi rekordno proizvodnjo pre- izpada električnega toka za- 'uoga. V lem času so nako- radi snežnih prilik na obratu Pati kar 101.300 ton premoga Hrastnik, ali 11,2% več, kot je predvideval plan (88.740 ton prc-moga). V razdobju januar -november so trboveljsko - hraslniški rudarji nakopali že 1,036.390 ton premoga, s Planom pa je bila predvidena Proizvodnja 1,007.130 ton, se Pravi, da so predvideni plan Proizvodnje presegli za 3,9%. l*o konca leta bodo tako ru- imeli darji z Rudnika Trbovlje - drugil Hrastnik dosegli in tudi pre- vajah na V soboto, 8. decembra mednarodni telovad dvoboj v Trbovljah „ . . . . . je delovne organizacije. Prav , T,. vv, - Tekmovanje bo v soboto, J ,i«.,„v=wi .veli 8,<>b,je Poseči v vsebino m IZ VSEBINE: • VEDNO VEČJA ODGOVORNOST ... IN VLOGA MLADIH Z občinskih konferenc LMS v Hrastniku in Litiji — stran 2 • MODERNIZACIJA TELEFONSKEGA OMREŽJA -stran 3 • ALKOHOLIZEM, NJEGOVE POSLEDICE IN ZDRAVLJENJE -piše dr. Mihaela Drnovšek • GLAS KOMUNE HRASTNIK -stran 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 • -mladost« dobro dela - stran 13 neposredno delati na tem, da telovadci, v slovenski vrsti *-----/ i.TTv bi bilo, da delavski sveti pa najboljši telovadci Slove- , a.c“ ,a 1S6Z ,ob , u" ' čimprej ustanovijo posebne . . gledališki dvoran Delavskega , .. bo statut delovne organizaci« ‘ . . „ , ... doma v Trbovljah. Z LtTn > dejanski odraz objektivne- LjubljanMzbirno °tekmova°nje Vabimo ljubitelje orodne gradivo* in izdelajo* osnutek ciV^^vse^'"k™, za sestavo slovenske vrste, telovadbe, da si ogledajo to statuta delovne organizacije. , ” v-’ 0 .“ 0 " l." vi K- ____________ „ -_____JN-., iz______ K! i.n kovan- da bo iz njega čutiti. ki bo tekmovala s Francijo, prireditev. V slovensko vrsto so se uvr- K. R. Komisije naj bi sestavljali da postaja delavec ustvarjavco družbeno in strokovno raz- . . .. , . . . . ... gledani delavci, ki bi čutili livarja ' polno odgovornost pred celotnim kolektivom in pred družbeno skupnostjo za svoje delo. Pri izdelavi statutov delovnih organizacij bi morali delavci paziti m ve* negativnih pojavov, ki so se v Slavko Boršlnar Zima nam je že za začetek nasula polno snega Konference krajevnih organizacij SZDL gredo h kraju (ma) ZAGORJE - V pri-posameznlh delovnih organi- hoiinjih dneh bodo na pod« zacljah pri podobnih nalogah roeju zagorske občine za« že pojavljali v večji ali ključili s konferencami kra« maniši meri, kot npr. ša- jevnih organizacij SZDL. blonsko prepisovanje nekje Doslej niso izvedle konferenc 4 kupljenih ali na drug način samo krajevno organizacije dobljenih osnutkov, na raz- SZDL Kolrcdež, Selo, Loko-pravljanje v ozkem krogu Kisovec in Tirna, vodilnih ljudi brez sodelova- V Zagorju ob Savi sc pa nja čimvečjega števila ne po- pripravljajo že na občinsko srednih delavcev, postavlja- konferenco SZDL, ki bo v nje širšega kolektiva pred nedeljo 23. decembra, njen izvršena dejstva z ulemelje- osrednji moto pa bo »Občan Vanjem, da se ne dl ničesar v novi komunalni ureditvi«. Nove delovne zmage (Nadaljevanje s t. strani) Popoldne pa se je nekaj po 15. uri začela v dvorani Svobode I slovesnost ob 100-let-nici obstoja Tovarne kemičnih izdelkov in začetku poskusnega obratovanja nove- hrastniške občine in. zlasti še ju. Pred slanostno priredit-poudaril, da naj ndvi obrat vijo v gledališki dvorani Dc-služi za nadaljnji razvoj lavskega doma, ki so jo iz-hrastniške komime. vajali učenci osnovne šole Večjo pozornost otroškemu varstvu la za varstvo družine in otro- strokovne povezave. Trenutn* ka, ki je v zvezi z resolucijo struktura prebivalstva v ob' o nalogah komune in slano- vim je naslednja: 61,4 odstop vanjskih skupnosti pri otro- ka jc delavcev, 16,1 odštet k* škem varstvu nakazala vrsto je kmetov, 4,1 odstotka j* problemov. Se vedna namreč uslužbencev, 0,3 odstotka ie velja dejstvo, da sc varstvo svobodnih poklicev in 18,1 o* Pred dnevi jc bila v ste- poštenih, raste spontano 6*8* a . kleni dvorani Delavskega do- vidualno varstvo otrok, ki P* Po predvajanju dokumen- ione ko Čečeve, pa so v vc- ma v gagorju konferenca sve- ti-enulno nima kakršne koli tarnega filma v colorju o Uu vezi Delavskega doma Tovarni kemičnih izdelkov odprU razstavo del akadem- ga obrata za proizvodnjo g,, ^ gostje napotili v nov dreSa slikarja Milana Rijav- fosforne'kisline in tripolifos- obrat, kjer je član kolektiva ca- tatov ter zaključku I. faze Franc Kreže ob 16,54 spustil V Zagorju ob Savi so mi-rckonstrukcije. Slovesnosti v poskusno obratovanje nov mo številnih slovesnosti v eo se mimo številnih pred- obrat za proizvodnjo fosfor- soboto, 1. decembra, odprli etavnikov delovnih kolekti- nc kisline in tripoiifosfatov. razstavo del domačina Fran- po sedaj ni razvijalo v polni štotka" ostalih'poklicev. KoO- vov in predstavnikov družbe- potem pa so si gostje ogle- ca Kopitarja v spodnjih pro- meri, marveč je ostalo v sta- ferenca je tudi nakazala P6* no-političnega življenja udele- <^1; novo tovarno. štorih Delavskega doma. r;h okvirih. Tako stanovanj- lrcbo v p0giedu opreme i0 žili tudi članica Izvršenga od- y Xrbovljah so ob ]ctoš„ Člani Svobode Zagorje pa so skc skupnosti doslej niso do- ustreznega prostora treh vit'; bora Zveznega odbora SZDLJ n- m (jnev[| republike pri- pripravili uspel prikaz dela st; napravile, po drugi strani (gv. v občini je 764 otn* m zvezaia ljudska poslanka za pravi]i vrsto prireditev ob Ivana Gorana Kovačiča ..Ja- " " V Litiji je na slovesnosti nastopil domači Partizan. Sije odprlo nov gostinski lo- cer so pa ob dnevu republi- kal ..Stadion -v domu Ru- kc izročili namenu, nekaj no- darja, trgovsko podjetje vih športnih objektov, med .Prvi junij- pa jc odprlo njimi dom AMD. .strelišče in novo trgovino pri Prelogar- drugo. ... T .... Ivi c* v J tl v l s« w jjuitvautv vu Zasavje, tovarišica Lidija praznovalljU jo_ letnice ob- Sentjurc, član Zveznega iz- s(o-a STObode Trbovlje II. vršnega sveta tovariš Sergej Qa3,-msk0 podjetje »Rudar« Kraigher, predsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana tovariš Boris Mikoš in drugi. Predsednik delavskega sveta Jože Rome je v svojem govoru na slovesnosti poudaril prizadevanja kolektiva, da si zgradi novo sodobno tovarno, in orisal prehojeno 100-letno pet hrastniškili ke-mičarjev. Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov je podelil ob tem pomembnem jubileju pismena priznanja kolektivom, ki eo sodelovali pni izgradnji tovarne, in podelavecm, ki so pripomogli k temu, da so bili novi obrati v rekordnem času dograjeni m izročeni v poskusno obratovanje. Pionirji z osnovne šole Dol so čestitali kolektivu k jubile- pa jc to vprašanje nekako katerih matere so zaposlen* razumljivo, saj obe stano- ^1, bu tuiauvn>?»JI _____ - vlogo mladih v organih de- dan republike — lavskega samoupravljanja, le družbeno pomoč v okrif* varstva otrok. cije oz. re konstrukcije, pri Razprava je potekala tudi čemer pa so zanemarili važ- zdravstveni preventivi $»' no vprašanje - standard pro- obveznih otrok, nakazala in ustanov. Pouk v politični čoli bo neprekinjen od 5. do 22. decembra, vsak dan dopoldne in popoldne, V osemnajstdnevnem strnjenem pouku bodo slušatelje seznanili z družbeno-cko-nomoko ureditvijo FLRJ ter družbeno - politično ureditvijo in nekaterimi osnovnimi pojmi družbe vidni družbeno politični delavci iz komune. izvajalcev. O konferenci, na kateri so člani organizacije LMS litijske občine razpravljati še o vrsti drugih aktualnih vpra- pmiraim soiski prusa-j __ sani in problemov, bomo šc ustrezajo več v pogledu - -----*-*■ za naš zdravi mladi rod. govor jc potekal nadalje š®^ učnih uspehih, prvblcirif otrok, ki niso dokončali 8-1«; j nujnost zdravstveno-ped«* škrga dela z bodočimi rami. Izkazalo se je tudi PJ’ zdravstvenih pregledih, ^ ponekod šolski prostori tu- tsLi san,2» S”«r................................. fmo^raznTJaliTaš^ajvS; ^zaU^Y^dlla z vmesnimi čine. je 28., za odrasle pa 29.no- pred važnimi sejami organov J vembra. samoupravljanja, mladi pa O pomenu praznik^ je spre- eo se tudi bolj slabo priprav-govorila učiteljica Uršič, pio- ljati za razprave na zaseda- JJ0Vj prostori Z3 VarstvenO-nirli in mladinci so pa Iz- »jih teh organov. Mladi čla- . . vedli kulturni program. ni organov samoupravljanja VZgOjllO UStailOVO 24 cicibanov te bilo spre- tudi niso prenašali vedno do- . . «# 82 © Tekoči račun pri Narod- jetih med pionirjo. Sprejem sledno sklepe organov sa- (ma) ZAGORJE - V ponc- aniezajo potn-ham ^ p ni banki Trbovlje GOO 13-3 146 je bil prisrčen. Nato je o m (.upravljanj* med ostale deljek je žarela z delom v no'^- Z ur”!?‘tvlj‘> ekaj Č»®* e Letna naročnina 720 din vlogi današnje mladine govo- člane LMS. nov.b prostorih v prov.zor ju štorov J« zdajza pjjiP ® dostavnluo) mesečna 600 ril predsednik mladinske or- Mladina litijske občine je zraven zagorske osnovne šo- p» ^ din (z dnstaVnino) 9 Ncnaro- gmizacije in na slovesen na konferenci spregovorila le vzgojo-varstvo na uslano- J „s p®* lenih rokopisov In fotografij način razdelil 38 mladinskih So o sodelovanju in sondlo- va. Vro .tore _so v Mdnjcm ^rstvene ustane1 ■c vračamo legitimacij. z' Čanju mladih pri formiranju času preuredili lako, da ročju samega J m- % Kljub bojazni - odlično! Avtomatizacija telefonskega omrežja »Ko smo pred dvema leto- ba po večjem sodelovanju na za dvig strokovnega izobra-ma ustanovili naše Društvo relaciji društvo — komuna ter zevanja, proučevanje nekate-\ Inženirjev in tehnikov v Tr- med samimi člani, rib gospodarskih problemov bovljah, smo s precejšnjo Kot največji uspeh društva ter organiziranje strokovnih skeptičnostjo gledali ter se je vsekakor uspelo posveto- predavanj itd. bali, da društvo ne bo zaži- vanje o nadaljnjih možnostih Velo, kot že nekajkrat prej,« industrijskega razvoja v ko- je pokazal, da so člani DIT je v uvodnem referatu pouda- muni, vsekakor je pa tudi Trbovlje v preteklem dvolet-ril dosedanji predsednik DIT pomembno delovanje članov nem delu dosegli zavidljive Trbovlje inž. Prezelj. društva na ostalih toriščih uspehe, ki jih uvrščajo med Toda že bežen pogled na družbeno-gospodarskega živ-uspehe društva v minulih ljenja v komuni. Mimo osta-dveh letih da sliko dejavno- lih važnejših stvari, o kasti članov društva, na katere teiih so razpravljali tehniki , bi bilo ponosno marsikatero in inženirji, je omeniti skrb V primerjavi z letom 1960 ritev telefonskega omrežja, in še prej, ko ni delovalo sa- Tako so samo letos precej „ ....... mostojno PTT podjetje v Tr- razširili ter obnovili obstoje- Skratka nunuli občni zbor bov]jab kL zajema v svojem če telefonsko omrežje v Tr- delovnem področju območje bovljah m Hrastniku m tudi od Izlak do Radeč, je bilo v Zagorju. Podčrtamo tudi telefonsko omrežje dokaj zastarelo in nerazvito. Od leta 1960 pa doslej je pod- najboljša društva v okraju. Za novega predsednika društva je bil izvoljen tov. Alojz jetje vložilo precejšnja last-DULAR. na sredstva v modernizacijo J. S. ter avtomatizacijo ter razši- društvo. Znano je, da je bil namen društva, pospešiti delo med inženirji in tehniki ,v komuni, povsem uresničen. DIT je dojelo vlogo in pomen pri sedanjem pospešenem gospodarskem življenju komune, saj so se člani društva vključili v razgibano go-’ spodarsko življenje občine. »Trboveljsko DIT služi kot . Vzor ostalim tovrstnim dru-štvom v okraju in celo v republiki, kajti s svojim dvo- skih izostankov v primerjavi letnim delom je pokazalo, z lanskim letom manjši. Prav kako se društvo lahko ko- gotovo je vzrok tega iskati v ' ristno vključi v strokovno tem, da vodijo evidenco in udejstvovanje ter družbeno skrbe za vse tiste, ki so po- delo v komuni,« je podčrtal trebni temeljitega zdravniške- predsednik okrajnega odbora ga pregleda. DIT inženir Koželj. Lansko leto je bil celoten DIT iz Trbovelj vključuje kolektiv podjetja na zdrav- sedaj 162 članov, od tega je niškem prc-lcdu. Ravno ta v rudarsko-gcološko-metalur- pregled je dal pobudo, da se ški sekciji društva kar 122 sedaj posamezniki redno po- članov. V drugi sekciji stroj- šiljajo še k specialistom na nih inženirjev in tehnikov pa pregled. Tudi za letošnje leje vključeno preostalih 10 to je bil predviden temeljit ral. V zadnjem času so to po- ke z zdravniki le tisti "tehni- ^bne^roreme planov. Na zboru so pa po- zdravniški pregled celotnega manjkljivost odpravili, ker je ki, ui so. vztrajni in vsiljivi, icfon.sko omrežie oziroma za- udarjij, da je treba v društvo osebja. Zaradi nujno potreb- nastavljen Več stika z zdravniki in obratno Ko so v trboveljski Elek- raznih delovnih mest pa se trami pred kratkim obravna- redno pošiljajo k zdravnikom vali problematiko preventive specialistom, v zdravstveni službi, so ugotovili, da je odstotek bolezen- prilegniti tudi ostale tehnike in Inženirje iz komune, ki še niso vključeni v društvo. V razpravi je bila izražena tudi želja in potreba po ustanovitvi elektro, gradbene in kmč-tijsko-gozdarske sekcije, ki sedaj še niso zaživele. Podčrtana je bila nadalje potre- Delovni kolektiv Elektrarne nima svoje obratne ambulante ter se zaradi tega vsi zdravniški pregledi opravljajo v ambulanti št. 4. v Bev-škem. Sama zdravstvena služba v tej gospodarski organizaciji pa naleti tudi na težave; zaradi pomanjkanja zdravnikov ambulantni pregledi prizadetih bolnikov niso potekali po pravilnem redoslcdu, pač pa po tem, kako se je lahko kak zdravnik za to delo angaži- stalni zdravnik. lahko, da podjetje vlaga skoraj vsa razpoložljiva sredstva v razširitev, obnovitev ter razširitev telefonskega omrežja, pri tem pa stremijo za nenehnim izboljšanjem kvalitete telefonije. Tako • so se nedavno tega, nekako sredi meseca, končala potrebna gradbena dela za priključitev avtomatskega telefonskega omrežja Hrasinik, v popoldanskih urah 27 novembra pa je bilo prikl:uveno na avtomatsko telefonsko lovnih moči se pa pojavlja omrežje še območje Do".a. neko važno vprašanje, nam- Tako je sedaj povezano z reč da je treba te ljudi te- avtomatsko telefonsko cen-meljito pregledati. Ni namreč tralo oziroma avtomatizirano res, da je nekdo že sposoben skoraj 95 odstotkov telefon-za delo, če ima zdrave roke skega omrežja razen Podku-in noge, ker so delovna me- ma in Izlak. Omeniti pa vesta različna: Prav zaradi te- Ija, da ima podjetje PTT v ga, ker so ti pogoji različni, bližnji prihodnosti namen avbo treba temu vprašanju po- tematizirati tudi ti dve teie-svetiti več pažnje. Varnostni tonski območji. V podjetju tehnik v podjetju je prisloj- pa poudarjajo, da se mora na ne činitelje na to okoliščino Izlakah v okviru bodoče av-že opozoril, vendar se to tematizacije zgraditi še so-vprašanie še vedno rešuje dohno poštno poslopje, preenolično. Zdravniki so v Kc,t pravijo v PTT Trbov-tem pogledu vse premalo po- jje upaj0j da bo že v nasled-vezani z varnostnimi tehnik., njem ]etu_ kar ^ pa odv;sm> na drugi strani pa imajo st.- od pravoC.asne pošiljke nih remontnih del v Elektrar- Ravno pri zdravniških pre- s(ram- _ ;n marsikatere te- Veeji kontakt torej z obeh savska telefonska omrežna ni spomladi in zaradi letnih dopustov ter še drugih zadržkov, ki so se pojavili medtem, letos do tega pregleda ni prišlo, zato pa bodo vsi iz podjetja spet zdravniško pregledani v prvi polovici prihodnjega leta. Posamezniki z gledih na novo sprejetih dc- Jave in nevšečnosti bodo od- skupina avtomatično povezana s slovenskim telefonskim Konfekcijski oddelek zagorske »Save« se je združil z »Lisco« (ma) ZAGORJE - Ker jugoslovanske konfekcijske tovarne še ne morejo kriti vseh Potreb po ženskem perilu, je Tovarna konfekcije -Lisca« iz Sevnice, ki jc edino lo- ta za industrijo in obrt pri občinskem IX). Po podrobni proučitvi predloga jc delavski svet Tovarne konfekcije in pletenin -Sava« iz Zagorja ob Savi vrstno specializirano podjet- sklenil, da se oddelek kon- SPRFJELI SO OSNUTEK PRAVILNIKA O DELITVI Čistega dohodka (ar) TRBOVLJE - Delavski svet gospodarske organizacije Elektro-Trbovlje je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o pravilniku o delitvi čistega dohodka podjetja. Se nadalje ostane v veljavi sklep delavskega sveta, po katerem se lahko mesečno izplača le 10 % gibljivega dela osebnih dohodkov. Delavski svet pa naj na vsakem pravljene. omrežjem. To pa pomeni, da Na splosno so pa težave, ki bodo, telefonski naročniki iz so se med letom pojavljale, Zasavja oziroma z obmc>čja odstranjene ter vprašanju Radeče-Izlake lahko brez preventive posvečajo kar naj- posedovanj* medkrajevne večjo pažnjo tako v Elektrar- centrale dobiIi takoj zveze a ni sami kakor tud, v poštev telefonskimi skupinami Ko- prihajajoči zdravniki. S. S. per, Gorenjska ter ljubljanskim okrajem. — J. S. Izobraževanju vso pozornost (ma) LITIJA - Občinski komite Zveze komunistov v Litiji pripravlja za člane občinskega komiteja ZK poseb- je za izdelavo ženskega perila, predlagala združitev s konfekcijskim oddelkom Tovarne konfekcije in pletenin »Sava« v Zagorju ob Savi. O predlogu so razpravljali na Posvetovanju s člani delov-Pega kolektiva in člani sve- fokcije združi z -Lisco«, oddelek pletilstva pa osamosvoji kot obrtno podjetje -Pletilstvo Sava« Zagorje ob Savi. S tem sklepom sta na zadnji seji soglašala tudi oba zbora občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. zasedanju pregleda odstotek, ne študijske sestanite, na kaki ga ekonomske enote izlo- terih bodo obravnavali gra- čijo za upravne stroške, in ga HI. in IV plenuma CK J ZKJ, obrazložitev tovariša ob potrebi lahko popravi. Kardelja k predosnutku no-Osnutek pravilnika je bil sprejet, vendar bodo o njem še razpravljale posamezne ekonomske enote. Tudi litijska Predilnica Izvaža (ma) LITIJA - Med zasav-**• izvoznike se je v zadnjem času uvrstila tudi litijska Predilnica. V mesecu Pktohru je Izvozila v Italijo manjše količine preje, pa je začela z izvozom p to v Zahodno Nemčijo, kratkim so namreč bnili pogodbo za Izvoz 110 ton preje. 10. decembra začetek pouka (ma) LITIJA — Tu zaklju- vidoma tri mesece. V večer-čujejo s pripravami za Večerno politično šolo, ki bo začela z delom okrog 10. decembra in bo imela izključno kadrovski značaj, in to za pripravo novih kadrov za občinski komite ZK in osnovne organizacije ZK. Večerno politično šolo v Litiji bo obisko- ve ustave FSRJ in nekatera druga gradiva, v želji, da sc člane občinskega komiteja ZK kar najbolj pripravi za delo. V Litiji naglašajo, da bodo še posebej skrbno proučili posamezna, poglavja iz teh gradiv, v ponedeljek 26. ni politični šol, v Litij, bodo pravlja„ „ ,metodah dela ob„ mimo drugega obravnavali činskega komiteja ZK v se- gospodarsko in politično sta- danjem obdobju, nje v komuni, družbeni načrt občine in predosnulek no- Pa tudi sicer so se v Lt tijl odločiti ve Ustave FSRJ. Zraven te- dc]a članov ga bo pripravil občinski ko- miteja ZK, da se bodo člani mite ZK v Litiji tudi razne spoznali z vsemi org&nizaci-valo okrog 30 slušateljev, po- seminarje za vodstva osnov- jami ZK in tako kar najbolj uk v njej pa bo trajal pred- nih organizacij ZKJ. vsestrano usposobili za delo. V osnovnih organizacijah Zveze komunistov na p od roč. ju litijske občine bo pa p osemletke Iva- ljah Franc Princ in Karlo bolj uveljavljajo in prepleta- odprti in nerešeni notranji na Qankarja jn vseh sekcij Malovrh, člani Svobode II in čausu javne razprave o pre*1 flo tudi v vsakdanjem živijo- problemi samih OO ZK. Svobode. Tovarišica Marija mladi Svobodarji. Po uvod- osnutku nove zvezne in r®* eju in reševanju raznih ko- v nadaijnji razpravi je bilo Kukmanova je ta nastop prav nih besedah podpredsednika publiške ustave, se je uvrt munalno-aaspodaibkih pro- poudarjeno, da je ponekod iepo pripravila in je bil LO Trbovlje Ada Naglava in stji (udi kolektiv litijske LeS' bHemov. Razprava in samj) opaziti, da sloni vse delo le uspešno izveden. predsednika Svobode II so nc industrije, ki je ob koncil Literarni večer v petek, spregovorili gostje iz Ljubija- novembra pripravit v kin« p m so pripravili mladi nG> ki 80 iM'očili društvu lepa dvorani v Šmartnem za vs« literati r gimnazije, ki delu- dartia, zaslužni člani tega tiane kolektiva javna rijejo v Svobodi II V soboto društva so pa prejeli odličja pravo o predosni.tk»h nov® kretariata vsestransko pom a- g(> sc g Veseli Zvcze Svobod Slovenije m ustave in o osnutku noveg» ------ " ---- 4“ rudarji«, ki so potrdili svoj Pohvalna priznanja Svobode statuta občine Uti ja. sloves,, ki sega izven meja ji tL 'Lj^o Sestanek članov SZDL »Zgodovina Trbovelj«. Za na Dolah j razvedrilo so ob tej priliki (A-ž) DOLE PRI LITIJI " ustavi Razprava za vse člane kolektiva uslug, izvršenih je pa 20.129 takih uslug ali 27,6 % več, kot predvidi^ Tudi letos jc ambulanta 5 Ob snegu - brez električne energije da sta delovna kolektiva trboveljsko Cementarne In Elektrarne že nakazala določeno vsoto denarja kot odškodnino za čkodo, ki Jo povzroča prah iz dimnikov obeh podjetij. 1 Velika želja vseh Dobovča-jiov jo, da se uvode redna prometna zveza njihovega Tiraja s Trbovljami, saj bi bila taka zveza v veliko olaj- (ar) POLSNIH -prezgodnja zima z snežnimi mctcžl Je napravila veliko škodo, postim« Še v Hribovitih področjih Zasavja. Tako ni prizanesla tudi električnim daljnovodom in omrežju. Na Polšniku so I.etošnja Medtem ko so v sosednjih velikimi krajih — v Podkumu In na Dolah — svetili vsaj za dan republike, so prebili Poli ni-čani vse praznične dni brez luči, ker tudi trgovina ni bila -založena 6 petrolejem. Vsekakor bl bilo prav, da M imelo podjetje »Elektro-v prihodnje več do hribovitih ostali zaradi pretrgane napeljave II dni brez luči. Pre- Trbovlje« sc boš'e tudl ^oddolžUL blvalcl Polšnlka In okoliških razumevanja vsem ki ao žrtvovali svojo vini .10 posebno negodovali področij in da M pri poprav-življenje za to, kar zidaj ima- »ra* počasnosti popravil ljanju napak pokazalo neko-mo, in za to, kav v«m i« na omrežju. llko več ekepedttivnesti I POSOJILO Z\ CL1TO , susnik - zel. rost*” TRBOVLJE li (ko) TRBOVLJE - Odb^ niki obeh zborov ObLO # bovljc so na seji, ki je W sredo, 27. p. m., rrr>ravii tudi o najetju kratkoročh ^ posojila pri Komunalni ki Trbovlje zn d o »radi ceste Sušnlk-želer.n:;ka staja. Ker jc to cista D/rij« da, Jc upravni odbor ‘f I za skupno financiranje n''y epodanšklh invcstlcif močju ljubljanskega pri OLO sklenil, da $ finančnem načrtu naslednjo leto dola1:! ^ stva v vJSinl 5 milijo0'1 «-dokončno dograditev dto no ceste. :i Vse večja aktivnost Organizacije SZDL ! Prve ugotovitve letošnjih . konferenc krajevnih organizacij SZDL v hrastniški oblini kažejo, da so bile te konference v primeri z lanskim letom ne samo številčno dobro obiskane, temveč tudi organizacijsko in vsebinsko dobro pripravljene. * <, S pripravami na konference SZDL so v Hrastniku pri-. čeli že v začetku oktobra, ko OBČINSKA KONFERENCA SZDL 23. DECEMBRA 04 HRASTNIK - V začet-, ku decembra so se v Hraetni-•kiL Jaončaie konference krajevnih organizacij SZDL, na katerih so med drugim izvolili tudi 117 delegatov za ob- je bilo več sektorskih posve; tovanj in sej vodstev krajevnih organizacij. Do 20. novembra so se končale tudi vse konference podružnic krajevnih organizacij, ki jim je prisostvovalo nad tisoč članov. Na njih pa so razpravljali o delu v minuli mandatni dobi ter problemih organov družbenega upravljanja na svojih območjih kot hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih. Razen tega so na konferencah Socialistične zveze dali poseben poudarek razpravi In vprašanjem v zvezi z novo'ustavo in nekaterim perečim komunalnim vprašanjem. Razgibane so bile tudi konference krajevnih organizacij", Iti so se vse končale do 2. dc- organizacij je, da so ponekje uspele mobilizirali članstvo za prostovoljno delo pri gradnji nekaterih lokalnih objektov. Zgovoren primer je krajevna organizacija SZDL Zebnik — Močilno, kjer so člani Socialistične zveze skupno z vaščani opravili pri rekonstrukciji 6 km ceste 6.G50 prostovoljnih delovnih ur. Akcija za pridobitev in opremo prostorov za krajevne odbore SZDL ni povsem uspela, ker so pri tem nastopile ponekod objektivne težave. Dejavnost občinskega odbora pa je bila usmerjena razen dajanja pomoči vodstvom krajevnih organizacij in podružnic tudi v reševanje aktualnih vprašanj organov družbenega upravljanja v komuni in podobno. Storimo vse za doseg plana Priporočilo gospodarskim organizacijam hraslnišjte občine Na predzadnji seji obeh zborov LO Hrastnik sta oba zbora razpravljala o izpolnjevanju planskih obveznosti v prvih devetih mesecih letošnjega leta v gospodarskih organizacijah občine. Pregled podatkov devetmesečnega gospodarjenja v -teh organizacijah je pokazal v primerjavi z analizo v prvem polletju, da sc je tempo porasta proizvodnje v tretjem kvartalu delno zmanjšal v nekaterih gospodarskih organizacijah. Odborniki obeh zborov so obravnavah to poročilo in sklenili gospodarskim organizacijam v hrastniški občuti priporočiti, da store vse potrebno, da bodo letošnji družbeni plani gospodarskih organizacij in s tem družbeni plan celotne občine do konca letošnjega leta dosežen. Naioge, ki stoje pred delovnimi kolektivi v hrast-liški občini, niso majhne, vendar je v interesu vseh, tla se letošnje planske naloge dosežejo. Rezultati prvih devetih mesecev in v naslednjih dveh mesecih pa pokazujejo določen premik na boljše, zato je naloga prav vseh kolektivov, da se planske naloge gospodarskih organizacij do konca leta v celoti izpolnijo. čtnsko konferenco. Le-tn bo eembra t. 1. Tudi na njih so 23. decembra. Osrednje vpra- člani SZDL kritično ocenili Sanje konference pa bo — na- dosedanja prizadevanja tc or-daljnje naloge Socialistične ga nizaci je pri reševanju dolo-Zveze pri razvijanju in krc- čenih vprašanj na njihovih Ritvt gospodarstva v občini, območjih in sprejeli progra-— S pripravami za občinsko me svojega dela za -prihodnje, konferenco so v Hrastniku Značilno za precejšen del po-pričeli. družnic in samih krajevnih Razpored zborov volivcev 1:: ll ■ ; 1. Center 13. 12. 1962 ob 17. uri v Puharjevem domu 2. Čeče 8. 12. 1962 ob 18. uri pri Rinaldotu 3. Dol 9. 12. 1962 ob 8. uri v zadružnem domu 4. Frtica 13. 12. 1962 ob 16. uri v gospodinjskem centru 3. Holcmež 9. 12. 1962 ob 8. uri pri Strnadu 6. Jelovo 9. 12. 1962 ob 14. uri v sobi krajevnega odbora 7. Jagn jcnlca 9. 12. 1962 ob 15. uri v osnovni šoli 8. Kemična 13. 12. 1962 ob 16. uri v sindikalni sobi 9. Krnice 9. 12. 1962 ob 14. uri pri Kuharju 10. Kolonija — desni breg 13. 12. 1962 ob 16. uri v rudniški čakalnici 11. Kolonija — levi breg 10. 12. 1962 ob 16. uri na rudniškem komiteju 12. Log 14. 12. 1962 ob 17. uri v kinodvorani 13. Marno 9. 12. 1962 ob 9. uri v sušilnici 14. Praprotno 16. 12. 1962 ob 9. uri v zadružhem dotnu 13. Podkraj 9. 12. 1962 ob 14. uri v osnovni šoli 16. Radeče 13. 12 1962 ob 17. uri v domu Svobode 17. Studence 14. 12. 1962 ob 17. uri v rudniški čakalnici 18. Steklarna 14. 12. 1962 ob 17. uri v gradu 19. Svibno 9. 12. 1962 ob 8. uri v osnovni šoli 20. Turje 9. 12. 1962 ob 15. uri v oAiovni šoli 21. Vrhovo 15. 12. 1962 ob 19. uri v prosvetnem domu 22. Vel. 6Irje 9. 12. 1962 ob 8. uri v osnovni šoli Zidani most 23. Zasavje 11. 12. 1962 ob 17. uri pri Logarju 24. Zidani most 12. 12. 1962 ob 17. uri v Domu Svobode 25. žebitik 9. 12. 1962 ob 14.30 uri pri Povietu Nova zasavska klavnica V okviru medobčinskega zasavskega sodelovanja so se zaveli v zadnjem času reševati nekateri skupni dokaj pereči problemi. Eden izmed njih je tudi: klavnice v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Na pobudo predsednikov omenjenih treh komun je bilo nedavno tega skupno posvetovanje — sestanek predstavnikov svetov za blagovni prouirl pri omenjenih ljudskih odborih, na katerem so razpravljali o gradnji nove klavnice, ki bi lahke zadovoljevala potrebe celotnega Zasavja. Omeniti velja, da so ob-slojbčo klavnice v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku ae dokaj stare jn da s svojimi zmogljivostmi ne morejo zadovoljiti vedno večjega povpraševanja po različnih mesnih izdelkih. Mimo tega pa so te klavnice večinoma v neposredni bližini ali pa celo v središču mesta (kot npr. v Trbovljah, kar nasprotuje higienskim in tudi urbanističnim zasnovam mest. Po drugi strani pa potoki, tako v Trbovljah kot tud; v Zagorju in Hrastniku, odplakujejo in nosijo v Savo ves odpadni material iz klavnic, kar vsekakor nasprotuje higienskim načelom in jc vodno nevarnost za razširitev kake bolezni, ker potolci niso niti v enem zasavskem mostu docela pokriti. In tudi če sc pokažejo potrebe po razširitvi klavnic, jc skoraj nemogoče postaviti nove klavni-ške objekte, ker so ti utesnjeni med ostala poslopja v mestih. Ravno zaradi zgoraj omenjenih vzrokov j c republiška sanitarna inšpekcija priporočila nekaterim klavni-škim obratom, naj začno oziroma naj se presek: v drug« prostore, kjer bodo lahke razširili svoje poslovanje, ki nc bo nasprotovalo higienskim načelom. Upoštevajoč vse probleme, ki se porajajo na tem področju, ter vedno večje potrebe prebivalstva po najrazličnejših mesnih izdelkih se predstavniki svetov za blagovni promet skupaj s predstavniki mesno-prcdelovalnih podjetij iz Zasavja po temeljiti razpravi in analizi vsoti mogočih variant prišli do sklepa, da je naj umestne; a graditi novo sodobno klavnico za Savo v Hrast n tiču. Zedinili so se, da bodo kot soinvestitorji nastopili omenjeni trije občinski ljudski odbori ter mesno-predeloval-na podjetja iz njihovih komun. — J. S. ^ Zgori) ii Hrastnik Reorganizacija šolske mreže v občini Hrastnik Družbeni sistem se v naši državi nenehno razvija v smeri vedno večje decentralizacije. Glede na to, da je od gospodarske moči države odvisen napredek na drugih področjih našega življenja in dela, je razumljivo, da je bilo nujno, da se je prav na gospodarskem področju najprej začelo razvijati delavsko samoupravljanje. Spričo novih odnosov, ki so se razvijali v razvoju delavskega samoupravljanja, je bilo treba spremeniti tudi sistem oblasti, ga prilagoditi spremembi gospedarsko-druž-benega temelja. Omejiti je bilo treba odločanje po upravni poti in ga prenesti na predstavniške organe. Sodelovanje vedno večjega števila ljudi pri upravljanju splošno družbenih zadev v občini pa pomeni izpolnjevanje oblik socialistične demokracije. Itot rezultat te demokracije so se osamosvojile tudi družbene službe, in sicer: prosveta, kultura, socialno varstvo, socialno zavarovanje in zdravstvo. Osnova za osamosvojitev je materialna osamosvojitev. Šolstvu jo je omogočil Temeljni zakon o financiranju šolstva, ki je izšel v lelu 1960. Predmetni zakon zagotavlja šolam in drugim izobraževalnim in vzgojnim zavodom materialno samostojnost v skladu z njihovim položajem samostojnih družbenih ustanov, da se še bolj razvija družbena samouprava na področju izobraževanja in vzgoje. Zakon o financiranju šolstva In na podlagi njega Izdani predpisi so sprožili v učno vzgojnih zavodih proces nadaljnjega razvijanja družbenega upravljanja in samoupravljanja. Ta proces postopoma Izenačuje delovne kolektive v prosveti z delovnimi kolektivi proizvajalcev. Delov- ni kolektiv! šolskih zavodov in njihovi organi postajajo upravljavci na svojem delovnem področju in s tem prevzemajo pravice in dolžnosti, neposredne pristojnosti in polno družbeno odgovornost za opravljanje učno-vzgojne dejavnosti. V skladu z zakonom in predpisi, ki so izšli, so šolski in ostali vzgojni zavodi tudi v hrastniški občini krenili na pot demokratizacije. V tem letu so sprejeli pravila šol, pravilnike o delitvi dohodka ter pravilnike o razdeljevanju osebnih dohodkov. Organi samoupravljanja in družbenega upravljanja v šolskih zavodih so pri upravljanju in gospodarjenju samostojni. Vse te spremembe, ki so uvedene v učne in vzgojne zavode, so učno - vzgojno osebje šol precej angažirale in terjajo, da jih rešujejo šolski kolektivi in sveti kolektivov sami. Na območju občine Hrastnik pa nimajo vse šole potrebnih pogojev, oziroma nimajo kolektivov, za to sc tudi ne more pravilno razvijali nagrajevanje po delu v skladu s pravilniki. Namreč pravilnike o delitvi osebnega dohodka sprejme šolski kolektiv. Na šolah pa, kjer je samo 1 učitelj aii 2, ni kolektiva, zato si tudi ni mogoče predstavljati, da se bo nagrajevanje po pravilniku pravilno razvijalo. Poleg tega zahtevajo novosti v šolstvu mnogo administrativnega dela, ki zlasti bremeni učiteljstvo na nepopolnih šolah, pri čemer sc ne morejo dovolj posvečati vzgoj-no-izobražcvalnemu delu, zaradi katerega šole pravzaprav obstajajo, to je vzgoji in izobraževanju učencev. O predmetnem problemu Je razpravljal In dal priporočila .za reorganizacijo šolske mreže republiški svet za šolstvo LRS. Namreč v se- danji fazi razvoja obstoječa mreža osnovnega šolstva ne ustreza. Cc hočemo, da se bo dvignila kvaliteta osemletnega obveznega šolanja in bolj ekonomično trošila fi-načna sredstva, je nujno treba reorganizirati obstoječo mrežo osnovnih šol v občini. Do tega zaključka je prišel tudi svet za prosveto ObLO Hrastnik na svoji zadnji seji in si zamislil reorganizacijo šol, upoštevajoč priporočila sveta za šolstvo LRS, takole: Nepopolne osnovne šole naj bi se pripojile k popolnim osemletkam. S tem bi se olajšalo delo podružničnih šol, ker bi se s tem preneslo vse administrativno in finančno poslovanje, personalna evidenca in pedagoško vodstvo na centralne šole. To sc pravi, da sc bo z reorganizacijo spremenil pravni status podružnic. Podružnice bodo vodili organi upravljanja centralne šole. Lahko pa podružnice obdržijo svoje šolske odbore za reševanje zadev, za katere bodo še nadalje odgevorni. Vsi učitelji podružnice bodo člani učiteljskega zbora centralne šole. Vodjo podružnice bo imenoval "šolski odbor centralne šole, ki bo pomočnik upravitelja centralne šole. Naloge vodje podružnice in šolskega odbora podružnice določajo pravila šole. Centralne šole in njene podružnice sc bodo financiralo po enotnem finančnem načrtu. Finančni načrt podružnice bo del finančnega načrta centralne šole. Delitev osebnih dohodkov se bo opravljala po enotnih pravilnikih. Namen reorganizacije jc dvigniti kvaliteto pouka. Izboljšali se bedo s tem pogoji za uspešno delo na podružničnih šolah, ker jim bo centralna šola lahko nudila pomoč v učilih in drugih pri- pomočkih, jim pomagala reševati vprašanja učnega kadra ter jih razbremenjevala administrativnega in finančnega poslovanja. Od obstoječih osnovnih šol, ki jih je na območju občine Hrastnik 11, od katerih so 4 popolne osemletke, 7 pa je nepopolnih, bi ostale samostojne po predlogu sveta za prosveto sledeče šole: — Osnovna šola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik, — Osnovna šola Ivan Cankar, Hrastnik, — Osnovna šola Marjana Nemca, Radeče, — Osnovna šola, Dol pri Hrastniku, — Osnovna šola, Zidani most, Osnovna šola Zidani most naj bi za zdaj ostala samostojna, čeprav nima vseh 8 razredov glede na to, ker so za to dani pogoji. Ima svoj kolektiv, pouk v vseh razredih od 1. do 5. razreda sc razvija pod normalnimi pogoji. Ostale osnovne šole bi se pripojile k centralnim — popolnim osemletnim šolam, in sicer: — k osnovni šoli Marjana Nemca, Radeče: Vrhovo, Svib* no in Jagnjenica; — k osnovni šoli Ivan Cankar, Hrastnik, šola Pod* kraj; — k osnovni šoli Dol pa šoli turje in Kal. Posebna osnovna šola Hrastnik naj bi ostala samcH stojna, ker se glede na spij* cifičnost dela ne more pri*' pojiti nobeni šoli. Nižja glasbena šola Rade* če pa je že priključena gla boni šoli Hrastnik, ker občinski ljudski odbor nik že na svoji seji izvrši] tovrstno združitev. O združevanju šol so že bile razprave v vseh šolskih odborih, kjer so se vsi stiT-njali, da sc nepopolne osnov* ne šole priključijo popolnim,1 Prav pa je, da o tej zadevi razpravljajo tudi občani na zborih volivcev. Svet za prosveto bo po razpravah na zborih volivcev predlagal ljudskemu odboru, da sprejme odlok o združit*, vi šol, ki naj bi bil predvi-' doma sprejet do konca tega leta. Komunalne gradnje v letu 1963 Novo šolsko poslopje v Radečah R m Zasavski tednik # $1. 50 0 C. 12. 196* . . ■ i ms smiHkiisi *> - Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Hrastniku so odborniki razpravljali tudi o komunalnih gradnjah v letu 1963. Tako bodo v prihodnjem letu nadaljevali z gradnjami 5e nedokončanih objektov, za katere jc že izdelana tehnična dokumentacija in potrjen prioritetni red gradenj. Sredstva za negospodarske investicije pa sc bodo formirala v okviru obstoječih predpisov in po načelu združevanja sredstev delovnih kolektivov. Razen tega bo del sredstev namenjen tudi za prispevke .za gradnjo objektov skupnega interesa. Na prioritein ilisti je prva vsem na prvem mestu tiste obveznosti iz leta 1962. To so obveznosti, ki zajemajo gradnjo ceste v Hrastniku in i/ del pri gradnji šole narodnega heroja »Meniha Rajka« v Hrastniku, Na prioritetni lisi Je prva dograditev osemletke v Radečah, katere proračunska vrednost velja po projektu preko 104 milijone dinarjev. V prihodnjem letu jc potrebnih za dokončno dograditev šole v Radečah še eca 36 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor Hrastnik bo imel veliko nalogo, da zbere ta potrebna sredstva, da se ta prepotrebni objekt v Radečah člmprcje dogotovi. Fri tem pa jc nujno sodelovanje in pomoč delovnih kolektivov hrastniške občine. Za gradnjo zdravstvenega doma v Hrastniku je že Izdelana tehnična dokumenta- cija, vendar pa jc zbranih Se premalo sredstev za začetna dela. Lokacija kopališča v Hrastniku jc določena na zemljišču nad otroškim vrtcem. Za ta objekt pa bi bilo potrebno urediti načrte in ostalo dokumentacijo. Celotna izgradnja hrastniškega kopališča, ki jc v tem kraju ‘nedvomno zelo potrebna, bi veljala 73 milijonov dinarjev. Do konca marea prihodnjega lela bo Izdelan celotni projekt obrtno trgovskega eentra Hrastnik, zgornji del, ki bo zgrajen n x prodoru rudniškega skladišči. V zvezi s to gradnjo pa bo potrebno prehodno rc"iti še vrrašanje ogrevanja prostorov tega centra In prostorov i idjptja »SIJAJ«. Vrednost te-a objekta po prol’klu jc ocenjena na 70 milijonov dinarjev. Prav tako sc r z a vi Ja o nujnosti gradn"e Irgnv lt«;a ("nlra v spodnjem' delu I* ■ r.tnika, V prioritetni red gradenj je pa predvidena (p il gradnja mrliških vež na Dolu, za katere je lokacija že predvidena in potrjena. Za gradnjo vseh teh objektov bo potrebno v prihod-njem letu okrog 433 milijo- j nov dinarjev sredstev. Občinski ljudski odbor jc na svoji j zadnji seji sprejel priporoči-! lo delovnim kolektivom hrasb, niške občine, da pomagajo z dodatnimi sredstvi, da sc ta prioritetni red gradenj hrastniški občini z združen mi sredstvi vseh tudi v pr hodnjem letu Izvrši i 35 Problemi oskrbe z vodo in kanalizacije v Hrastniku PRESKRBA VODE i Le redki kraji v Sloveniji j eo v letošnjem letu bili v zadostni meri oskrbovani s pit-; no in industrijsko vodo. Vzro-j ki temu so različni, izredna : suša, kakršne že ne pomni-i mo vrsto let, v našem pri-I meru okvara zaradi nestabil-. nega terena, neopravičena po-| raba vode in pa iz dneva v j dan večja potreba po pitni in j Industrijski vodi. Da smo I kljub temu brez opaznega 1 pomanjkanja vode prebrodili to krizo, gre v prvi vrsti zasluga organizaciji vpdovodne službe. V letu 1954, 1955 smo vodo tipali na eno izmeno, v letu 1960 in 1961 pa smo uvedli 2 izmeni, medtem ko smo uvedli v letošnjem letu že tretjo izmeno za črpanje vode. Naša želja je, da vse potrošnike zadovoljimo z zadostno količino vode. • t Da bomo v bodoče ".e bolj pripravljeni na sušna obdobja, je poirebno na vedovod-1 nem omrežju in samem siste-mu napajanja naselij s pitno vodo ;n industrijsko vodo napraviti še vrsto sprememb. Trenutno lahko povsem zadostimo s pitno in industrijsko vodo v*naseljih: Do’, Brulce. Frtica in spodnji del Hrastnika. Ta rešitev je bila dosežena z zajetjem, prej leti. v Ribniku, in v leHh 1961 — 1962 z zajetjem za S'rogom s cevovodom izza Stroga do Frtire. Najbolj problematična je oskrba z vodo v zgornjem delu Hrastnika (gornji Log i.n gornja kolonija), in v naseljih. ki so odvisna od črpanja Vode s črpalkami na električni pogon. Čeprav jc v Ribniku zgrajeno novo zajetje in položen o _ vodovodno omrežje, kakor je bilo že omenjeno, pa Brno v letošnjem poletju izkoristili prav vse režerve, in bo potrebno poleg zajetja Ribnik zgraditi rezervoar, ki ; bo zbiral vse nočne viške Vsaj s 150 m3 prostornine. Da bomo te, pomanjkljivosti odpravili, je treba intenzivno Začeti z izboljšavami na vodovodnem omrežju v kritičnih območjih, in sicer: 1. Obnoviti je treba vso ek>ktro:nstalacije v črpališčih, ker so pogostne okvare vzrok, da črpalke ne morejo redno ^obratovati. O tem vprašanju smo že stopili v stik s pod-' jetjem F.lektro-Trbovlje, ki bo ;V doglednem času zbiralo nn-! črte in predračune. Pri črpališčih bomo zgradili ločene ' Prostore, v katerih bodo sti- > kalne plošče in ostale elek-?trične naprave, ki so sedaj iz-jPostavljene delovanju vlage jtz rezervoarjev. Zaradi po-(Sostnih izpadov električne . tioergije bomo prisiljeni v l raj važnejša črpališča vgraditi ^motorje z gorivom na nafto |8li bencin, kar nam bo omo-, SočjIo črpanje vode tudi za i izpada električnega toka. i 2- Ker jc pomanjkanje pit- ne vode najbolj občutno po- domom, ki je trenutno brez naselje. Ker se gradnja hišic je nujno, da na vseh važne> sehno na področjih, ki se na- oskrbe s pitno vodo, Vzpo- hitro razvija, bomo morali to ših odcepih vgradimo vodo* pajajo iz rezervoarja Studen- redno s to gradnjo bomo ob- uresničiti še v letu 1963. mere, ki bodo omogočili a ce, bomo morali zagotoviti novili glavni napajalni vod in Eventuelni višek vode iz te- redno kontrolo ugotavljati ne-večji dotok. To lahko doseže- priključke v Praprotnem, ki ga zajetja se bo pretakal v normalno porabo in s tem mo delno že s tem, da zaja- so položeni že od leta 1934. rezervoar nad postajo LM. S tudi lokalizirati krajevne metno in izpeljemo višek pit- Gradnjo novega rezervoarja tem pa bomo tudi delno raz- okvare. ne vode iz rezervoarja izpod nam narekuje tudi zelo otež- bremenili črpališče pri Meke- Ovira zp dosledno in siste-Žreblovega hriba. Za to delo kočen načrt črpanja vode za- tu, ki sicer ne bo več zado- matično gradnjo vodovodnih bi bilo potrebno položiti 250 radi premajhne kapacitete re- stovalo zahtevam po pitni vo- objektov jc tudi v tem, da še metrov pocinkanih cevi, kar zerv — 15 m’ di v Prapretnem, predvsem ni napravljen urbanistični bi stalo približno 600.000 din. 5. Urbanistični načrt pred- pa zgornjem delu Loga. načrt za Hrastnik. To je tudi V najkrajšem času pa bomo videva gradnjo cca 50 vrstnih 6. Glede na. naselja, ki so v pogosto vzrok, da morama morali povečati napajalni rezervoar v Studencih za cca 100 m3 ter s tem zajeti ves višek, ki nam v nočnem času 'odteče v potok. V' zvezi s tem moramo iskati tudi možnosti za nova zajetja v Čečah oziroma ob vznožju Mrzlice i.n Kala. iz katerih bomo lahko gravitacijsko napajali omenjeni rezervoar. 3. Napajalni rezervoar nad naseljem I-og je že dograjen, in je treba vgraditi le še vodovodne armaturo S tem bo izboljšana preskrba z vodo v zgornjem delu Loga. ker bo zaradi večje prostornine v rezervoarju poenostavljeno črpanje. V načrtu imamo tudi napeljavo pitne vode iz izvira na I.opati, in sicer v rezervoar nad Logom. Ce nam bo uspelo, bomo olajšali' tre- . nutno maksimalno izčrpane kopačih''.e črpanja vode iz rezervoarja nad postajo TJtl. V tem primeru pa bi lahko oskrbovali tudi rudniški sam- slx! *" om in menzo, k. sta s< - j.frjjj Jelovica nad hrastnlško Steklarno je poln vode. Zaradi te/a so letos drenažo ob najbolj 1- "Utocm^oložaju X novein P°$f°p|u Steklarne poglobili, da ne bi več dotekala voda v spodnje prostore 4. Za gradnjo novega rezervoarja v Prapretnem že ob- hišic na kompleksu, zemljišča zadnjih letih močno narasla, komaj položene cevovod« stoja tehnična dokumentacija, nad vrtcem. Naša skrb mo- profiii vodovodnih cevi niso oziroma objekte preurejati predračuni, in gradbeno dovo- ra biti, ^ Višino stro kov po m1. Velika porabo vode nastaja tud: več SsfSB&V®*® laKSBff' veCln« prebivalcev «e tudi te- odpadnih voda. Le-tc m -e L «a zaveda. Imamo pa tudi ne- treba kanalizirati po IV - «n- V*T®I -•*%;§-* IV ^ , S- -■ katere nevestneže, ki prav v sko in tehnično pravilno vre- **i suše neusmiljeno tratijo jenih kanalizacijskih va-H ’■*■**’ 4,- I tSftdragoceno vodo. Cena za do- veh. Naše podjetje v bayo vode, ker vodo ne za- nem vzdržuje obstoječo ka-računavamo, pač pa vkalkvli- nalizaci.jo, vendar v oi i ramo stroške za njeno doba-' razpoložljivih sredstev. Levo, je v naši občini v soraz- teh pa je stalno primanjkova-merju z ostalimi zelo nizka, lo. Zato je naše podjetje rze-predvsem za široko potrošnjo, lagr.lo prehod kana ličar k-ke Z varčevanjem vode pa nam službe na samofinanNV nje. bodo občani pomagali obdr- Obč. sind. odbor jc p< -rikši žatl ceno vodarini, ki je ne- pravilnik o kanalizacijski spremenjena že od leta 1953. službi in s tem določil tudi’ 8. Za lažje iskanje okvar in x-iš:no prispevka za posa- bolj.šo kontrolo odvzema vode rnezne koristnike. PROBLEMI KANALIZACIJE Nova vzgojno-varstvena ustanova v Spodnjem Hrastniku (v bivši Pečnikovi vili), ki so jo odprli ob dnevu republike Predlog za imenovanje nlic Na območju občine Hrastnik je 47 naselij in spadajo v 15 katastralnih občin. Po pravilniku o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35/59) morajo biti označena vsa naselja in v okviru naselij označene hiše s številkami. |Sesti člen citiranega pravilnika določa, da se lahko v več-![jiih naseljih imenujejo ulice In trgi. Vsaka ulica in trg pa morata imeti svoje ime. Za imena ulic in trgov se lahko uporabljajo imena znamenitih oseb, dogodkov in datumov kakor tudi zemljepisna ter zgodovinska imena in podobno. Ne smejo se pa uporabljati imena cseb ali dogodkov, katerih poveličevanje ne bi bilo v skladu z 'današnjo družbeno in narodnostno stvarnostjo. Naselje Hrastnik se razteza od Podkraja do naselja Plosko, Praprotno, Kala, Studence, Bmice, Kovka in Krnic. Prcnumeraeija naselja je bila izvršena leta 1952. Danes naselje Hrastnik šteje 405 hiš. Glede na konfiguracijo naselja hiše niso postavljene po uličnem sistemu in je nume-racijo težko izvršiti po obstoječih predpisih, oziroma v naselju imenovati ulice. Od leta 1952 pa do danes se je zaradi novih gradenj in rušenja starih hiš numeracija bistveno spremenila. Tujec se težko znajde v Hrastniku, ko išče zaželeno stranko po hišni številki. Dosti je primerov, da sta si hišni številki (primer) 10 in 300 v neposredni bližini skupaj, čeprav jo naselje dolgo okrog 5 km. Zato je nujno, v naselju Hrastnika imenovati manjša krajevna območja oziroma kjer pridejo v poštev tudi ulice. Glede na to, da imenovanje ulic v nekem naselju zahteva veliko vestnega dela in širšega sodelovanja ljudi, je občinski zbor obč. ljudskega odbora Hrastnik na svoji seji dne 30. junija letos imenoval trinajstčlansko komisijo z nalogo, da pripravi predlog za imenovanje ulic in trgov v naselju Hrastnika. Komisij^ se je večkrat sestala in imela živahne razgovore oz. razprave. Končno se ji je približno posrečilo glede na konfiguracijo naselja, da ga razdeli na 21 območij, ki naravno predstavljajo zaokrožena naselja. Za vsako naselje je komisija izdelala opis, obseg naselja, število hiš, znamenitosti naselja in pripravila predlog, kako naj bi ee imenovalo. To je razvidno v nadaljevanju tega poročila. Za nekatera območja komisija ni našla primernih imen in se je zaradi tega odločila predlagati stara, udomačena imena. V razpravi na zborih volivcev bodo verjetno za kakšna naselja dani boljši sodobni predlogi od samih občanov določenega območja. Komisija je mnenja, da občanom ne bo vseeno, kako se bo imenovalo njihovo območja V Hrastniku je veliko cseb, ki so se že v predaprilski Jugoslaviji in med narodnoosvobodilno vojno proslavili in dali svoja življenja za napredek delovnega ljudstva in za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Prav tako je bilo v Hrastniku veliko znamenitih dogodkov in datumov, po katerih se lahko imenujejo ulice in trgi. Komisija je navedeno upoštevala in svoj predlog izdelala takole: 1. območje Od železniške postaje Hrastnik do naselja Krnice jc na obeh straneh železniškega tira petnajst hiš. Na tem območju so še lepe gradbene zazidane s stanovanjskimi bloki oz. tovarniškimi po-parcele in bodo v perspektivi slopji. To naselje bi lahko dobilo svoje ime, ker naravno predstavlja zaokroženo območje. Komisija predlaga, da bi se imenovalo ZA SAVO 2. območje Na desnem bregu Save, sedaj imenovano Podkraj, se gradi novo steklarsko naselje. Do sedaj je na tem mestu, ki se razteza od nogometnega igrišča Bratstvo do potoka Ribnik, zgrajenih že 24 novih hiš. To naselje sestavlja zaključeno enoto in naj bi dobilo svoje ime, in sicer: STEKLARSKO NASELJE 3. območje Na Dirmajcrjevem hribu, takoj nad železniško postajo Hrastnik, se je po vojni zgradilo več hiš, tako da je na tem mestu naslalo samostojno naselje. Pri steklarskem mostu sc odcepi nova cesta, ki drži pod železniškim viaduktom na omenjeni hrib. Na tem hribu je sedaj 24 hiš. Imenoval naj bi so POD KOVKOM 4. območje Od gostilne Zasavje, zadaj hiše, drži cesta mimo Klcpe-ja, steklarske ambulante, mimo gradiča do nove stanovanjske hiše. K temu naselju pride v poštev pot do nove varstvene ustanove (bivše Pečnikove vile). Na tem mestu je žc sedaj zgrajenih 12 hiš. Predvideno pa je, da se v bližnji bodočnosti zgradi še poslopje muzeja. V kolikor pa ne bi prišlo do nove gradnje, bo v muzej preurejen sedanji grad, oziroma uprav- jP # Zasavski tednik * št. 50 e 6. 12. 1962 no poslopje Steklarne Hrastnik. Kraj naj bi se imenoval' po muzeju in cesti MUZEJSKA CESTA 5. območje Na levem bregu Save in zahodno od potoka Boben je več zaselkov. V teh zaselkih so posestniki: Plaznik (Klem-bas), Majdič, cerkvena hiša v Dragi, Plaznik nad Drago, Ročk in hišica za železniškim predorom ob meji s trboveljsko občino. Vsega je 9 hiš. Da se ne ,bi pozabila stara ledinska imena predlagamo, da bi se ta kraj imenoval Šibnik. Tu so nekdaj rasle šibe in o tem vedo veliko povedati starejši ljudje. ŠIBNIK 6. območje Glavna cesta od železniške postaje Hrastnik do križišča, kjer se odcepi cesta na Dol, naj bi dobila svoje ime. Na levi strani ceste stojita dve tovarni, Kemična in Steklarna, medtem ko je na nasprotni strani industrijsko naselje. To območje naj bi se imenovalo po cesti, in sicer: I. varianta TOVARNIŠKA CESTA II. varianta KOLODVORSKA CESTA 7. območje Od križišča, kjer sc odcepi cesta na Dol mimo doma Partizana do hišno številke 208 oziroma 204, v katerih stanujeta upokojenca rudarja Robič iri Zagorc, naj bi bila samostojno območje. Pod navedeno območje bi spadalo vse hiše, ki stojijo ob cesti in zadaj doma Partizana. Vsega jc 42 hiš. Naselje bi sc imenovalo po costi PARTIZANSKA CESTA Predlog utemeljujemo s tem, da so partizani v času NOB na križišču minirali most, ki predstavlja začetek ceste. Ob cesti stoji dom te-lcsnovzgojncga društva Partizan. Prav tako jc pred hišo, v kateri so sedaj družbene organizacije (staro rudniško restavracijo) ob priliki partizanske akcije padel partizan »Luka<<. Na hiši Je spominska plošča. Na koncu predlaganega območja v hiši Robiča pa je Imela med okupacijo svojo prostore rudniška godba na pihala (sedaj godba Svobode I) in odšla leta 1944 korporativno v partizane. 8. območje Od hiše številka 290, v kateri so sedaj obratni prostori podjetja »Sijaj« oziroipa bivše upravno poslopje Rudnika rjavega premoga Hrastnik, do hiše številka 297, kjer jc rudniško ambulanta mimo Potrošniškega centra, dovključ- in trgov v Hrastniku no hiše št. 392, v kateri jc v pritličju trgovsko podjetje — poslovalnice in slaščičarna, sestavljajo zaključeno območje. Na tem kraju je sedaj 17 hiš. V perspektivi je predvideno rušenje nekaj starih hiš in na istem mestu po urbanističnem načrtu gradnja novih modemih upravnih trgovskih in stanovanjskih blokov. To naselje sestavlja zaključno enoto bodočega hrastniškdga centra. Ime naj bi dobilo po padlem borcu v NOB, in sicer TRG FRANCA KOZARJA Pokojni France Kozar jc hrastniški rojak, doma z Loga. Zaposlen je bil pri Rudniku rjavega premoga v Hrastniku. Spada med stare predvojne borce in revolucionarje. Zaradi udejstvovanja v delavskem pokretu je bil večkrat zaprt in preganjan ter med prvimi že leta 1941 poslan v taborišče Mauthausen. Bil je sodelavec Seliškarja, Franceta in Mileta Klopčiča, pa tudi sam sc je uspešno uveljavil kot proletarski pesnik. Kozar je bil soustanovitelj Vesne v Hrastniku in tudi njen voditelj. Po prihodu iz taborišča je nekaj časa ostal doma, nato pa šel v partizane im kot borec padel v Savinjski dolini. 9. območje Od hiše št. 3, v kateri je elektrotehniška delavnica rudniškega obrata Hrastnik, ki stoji v naselju Studence ob glavni cesti do vhoda soteske Boben, je na obeh straneh ceste precej hiš. Vsega 23. To naselje naj bi se imenovalo po cesti, in sicer CESTA 3. JULIJA Na tej cesti In v neposredni bližini so se v bivši Jugoslaviji v zvezi s štrajkom 1934. leta vršili razni dogodki — demonstracije in podobno. 10. območje Od križišča (bivši Rucklov most) ee odcepi cesta na Dol. Ob cesti je 11 hiš, in sicer za zadnjo številko 141 — pod skalo. To naselje naj bi sc Imenovalo po cesti DOLSKA CESTA 11. območje Od hiše št. 151, v kateri stanuje Jaka Klemen, mimo hiše inž. Bantana In Posebno šole do taborniškega doma, Grešakovo hiše navzdol, do dolske ceste In odcep nad Grešakom proti Krivcu sestavlja zaključeno naselje. Na tem mestu je sedaj zgrajenih 30 hiš. To naselje naj bi sc imenovalo PRTIČA Frtica še ni uradno priznano ime. No zasledimo ga v nobenih državnih knjigah, čeprav vsi stanovalci iz navedenega območja govorijo, da stanujejo v Fr tiči. Po Mi- hiš. Naselje naj bi se imeno- doslej^ ^ .^Ugotovili, valo po cesti, in sicer Ker pa c,v e w močno uveUav^in^10 oravii. 12. ebni»tjo pravil- VELICKOVA CESTA »Veličko« je partizansko - -- psevdonimno ime. Pravo ime Na lcv'ein„ih « ^toka Bo- Alojz Hafner, doma iz Pra- ben od f J^Ovanjskih pretnega, rudar, padel v NOV hiš zn'00® g;0v °Varne ke- leta 1941. Cesta, ki bi se ime-mičnib *?°hjše oPr°ko mo- novala po njem drži v Pra-stička oa.lrijs, drži pot pretno. Po tej cesti je Hafner preko injčerja • zeleznice, hodil na delo v rudnik, mimo Posebne 17. območje Desno od Logarjevega hleva mimo samskega doma in mimo tene šole ter 51 in e hiše do hiše St-llV^rej »Tn gfr- w PrOti «**z**iv vivrnm 111 Kovku. ^ ^5. pot] novega tovarniškega poslopja stoji 21 Jij 6amntiVe^enemu kraju bi da °stojno ime> in sicer straNsI(a Pot 13. ^očje Nad do postaje naselja nase- Sijaj« do hiše št. 319 stoji 16 hiš. Vse hiše stojijo ob poti. V navedenem območju je samski dom, ki stoji ob poti. Zato bi pot imenovali po samskem domu, in sicer SAMSKA POT 18. območje lje. Do mestu 0(1 hišc št-192 (Slepček) po zgrajenih "is. Na za- ?tari ccsti rudniške žage, de-hodnem neva ene5a ob- lav 0[;ega jc drža_ Bostiča, vse do hiše št. 156, la pot v Stanoyal_ stoji 23 hiš. To naselje bi ci iz PrfFsCkhodai pot‘ Vilo,J Ker Pa j v Hrasto^, $ hd^?£#,-“teavj ""O6*-- Eodc!avec' večkrat zaprt in Aleš Kapla se je rodil na navedenem območju. Delal je pri rudniku rjavega premoga mestu -j, Kv^v^hl^jL^ gozda, ^0,Vanj°ko volucionarnosli naselje. so naved^jj^ Uzakoni in prestal da bi sc«_ *kdtot0lie ime- Kljub temu, da belijo, da stavkah in zaradi robil obsojen 3 leta zapora. Kazen jc v Sremski Mitroviči. ----- po '''laahie~- V ™ temu, da je bil od novalo v,, te «m hra- rane mladosti invalid, je od-U ^6pro„ M y parlizane jn kot parti_ zan padel pri Žužemberku, našla Bil jc znan kulturni delavec. Prepu- Po njem se je imenovalo sin- stovju. tujejo. ga naselij, mu bde naj bi primem^ _ J |J..........-iv sti, da občinski dikalno umetniško društvo v zbor ozira, ^ Liz same- Hrastniku. 19. območje r^lc Levo od glavne ceste nad rvt kri^'Lorrapotokom Boben stoji siara hlevu L™ rudniška kolonija. Po sredi tc rih rudn^V d0 kri.ž?J?" kolonije drži cesta proti Blagne ^ ih1 ' CutZ «*m, na kateri so se odigrali kojcnišhV t6V« nasulo S 'J** Ime- S&lrt*" 51"io no vali bi . K < kaml 3. julija. V koloniji so stanovali napredni delavci in se stalno borili za delavske pravice. Organizirali so stavke in protestna zborovanja, za kar so Log 1,1 znano biIL vodno preganjani, To.so ;cm 1 aa k0J'. Ime je hiii: Tone Jagodič, Franc >bilo 8 hguraci io hi la kar, Maks Hor^viv Tvnn •mlji^' Z^lo jc na Mitnjak, starejši m V& fitn , adit|. Adolf Fuma in , >J' jt, ?*Je sedaj živeči. Vsi ......... „ Od bi^ienh,9, t i , bili kmalu po prihodu cku-■likc h. ‘J* bit °° pator-ia odpeljani v Mauthau- velike levo, kateri buia;?59- v ar- bi Ka,uu*da i**0 hasev’ bl se n ?em>f;>bWenm^ Val° novih Id* 8a K sen, od koder se nobeden ni vrnil. Zato predlagamo, da bi sc navedeno območje imeno- iihenn NOVI > ULICA PRVOBORCEV 20, območje Od gostišča »Dalmatinec« mimo križišča, nad katerim mimo križišča, nad katerim na nove ® Njenih i». ^avodono območje hi imeno- 18vali, in sicer CESTA ADAMA DUŠAKA Ob tej cesti je stanoval mladinec Adam Dušak. ~V NOV odšel 8. 11.1941. Padel v Pohonskcm bataljonu 8. 1. 43 na Osankarici. 21. območje Od križišča hiše Bartola drži kolovozna pot v smeri Blat. Na obeh straneh omenjene poti stoji 12 hiš. Je pa še precej zazidalnih površin, na katerih bodo v perspektivi postavljene enodružinske hišice. To naselje sestavlja zaokroženo enoto in sc mu lahko da samostojno ime. Komisija se še ni odločila, kakšno ime naj bi dobilo predlagano območje. Do sedaj je več predlogov, in sicer: Pot aktivistov, Pot na Kal u Pot na Blate. Prva varianta se utemeljuje s tem, da so po tej poti hodili prostovoljci v partiza-nene in obratno aktivisti v Hrastnik. Druga in tretja varianta sta naravni, in sicer, da navedena pot drži na Kal in Blate. 22. območje Približno na sredini ceste Adama Dušaka, to je med gostilno Senica se odcepi nova cesta, ki drži mimo hiše št. 373 do hiše št. 250. Na tem mestu sedaj stoji na obeh straneh ceste 9 novih hiš in sestavljajo zaokroženo območje. V neposredni bližini tega območja so stanovali mlajši rudarji. Odšli so v partizane žc leta 1941 in 1942. Vsi so padli v raznih borbah. Zato predlagamo, da so navedeno območje imenuje po njih-, in sicer ULICA MLADIH BORCEV Glede na to, da je naselje Studence v neposredni bližini naselja Hrastnik, in da smo za del tega naselja že predlagali novo ime, in sicer od hiše št. 3, v kateri jc elektrotehniška delavnica rudniškega obrata Hrastnik, pa do sotesko Boben (glej predlog pod 9. območje) predlagamo, da sc glede na konfiguracijo razdeli še na dve območji, in sicer: Na desni strani ceste poleg upravnih prostorov Rudnika rjavega premoga Trbovlje— Hrastnik obrata Hratsnik se odcepi kolovozna pot v center starega naselja Studence. Ob poti je zgrajenih več stanovanjskih hiš. V Urbajscvi hiši se je rodil pokojni Josip Brinar, in sicer L 11. 1874. leta. Ze kot otrok je spoznal krivice, katere so morali rudarji prenašati od kapitalistov. Po dovršeni osnovni šoli je diplomiral na učiteljišču v Mariboru. Služboval je kot učitelj v Slovenski Bistrici in Vojniku. Ta kraja sta bila za časa Avstrije zelo nemškutanska, kjer je imel Brinar kot zaveden slovenski vzgojitelj dosti dela z usmerjanjem občanov v slovenskem narodnost nem pravcu v častil prebujanja Slovencev. Medtem ko je v Slovenski Bistrici deloval v raznih slovenskih društvih, se je v Vojniku njegova dejavnost obrnila na strokovni študij in književnost ter je začel s pisateljevanjem. Iz Vojnika je bil prestavljen v Rajhenburg. Na novem službenem mestu ni imel nobenih nasprotnikov, pač pa obilo iskrenih prijateljev. Kot slovenskemu rodoljubu mu ni bilo všeč sicer že ukoreninjeno nemško ime Rajhenburg. Z zavednim Slovencem postajenačelnikom sta žc (akrat agitirala, da- bi se Rajhenburg preimenoval v Brestanico. A njuna želja sc jc Izpolnila veliko pozneje. Kasneje jc služboval v Sevnici in Krškem. Za časa Avstrije so se Slovenci borili vsaj za eno srednjo šolo na Slovenskem. Po hudih borbah so končno leta 1906 dovolili odpreti prvo meščansko šolo s slovenskim učnim jezikom, a ne v Ljubljani, temveč v Postojni. Za prvega ravnatelja na tej šoli so na zahtevo zavednih Slovencev imenovati Josipa Brincrja, znanega vzgojeslovca," ki je pisal pedagoške liste in pa mladinske povesti. Ko je razpadla av-strijska-ogrska monarhija, so zavzeti Primorsko s Postojno vred Italijani Takrat se je začel prvi križev pot tudi za Brinarja. Italijani so ga imeli za političnega osumljenca, kakor prej avstrijski Nemci. Po dalj'cm času so mu Italijani izdali dovoljenje za od-potovanje v Jugoslavijo. Nastanil se je v Celju, kjer je bil po prvi svetovni vojni imenovan za ravnatelja meščanske šole. Ker ie bilo leta 1929 dovelj učiteljev, je bil upokojen. Ostal je v Celju. Za časa okupacije se je zavedal, da je njegov prostor na strani zatiranih .in teptanih. Njegov sin Miran Brinar, sedaj gozdarski inženir, je bil v partizanih in dobil Čin majorja. Josip Brinar je bil edini hrastniški rojak — pisatelj. Napisal je 23 knjig. Umrl je v Celju v 84. letu starosti, leta 1958. V Celju so Josipa Brinarja že počastili s tem, da nosi ena cesta njegovo ime. Komisija predlaga, da bi se navedena pot, ki drži mimo Urbajsove hiše v Studence, imenovala po Brinarju, in sicer POT JOSIPA BRINARJA Od rudniške ambulante v smeri Ojstro drži stara cesta v Trbovlje. Ob tej cesti je 22 hiš. Predstavlja, samostojno območje v naselju Studence. Na- križišču pod Zavraškom stoji spomenik padlim partizanom. Namreč nekega večera med okupacijo so partizani ob prilila akcije v Hrastniku tudi izvršili mobilizacijo. Ko so se vračali z mobiliziranci iz Hrastnika, so jifi na navedenem kraju, kjer stoji- spomenik, iz zasede napadi- Nemci, in tako ustrelili štiri novince. Komisija predlaga, da bi navedena cesta dobila skupno ime po padlih. Padli so: Guček Franc, Kaluža Karel, Vrtačnik Avgust in Babič Franc. Predlagamo naslednje ime: CESTA 1 PADLIH BORCEV V kolikor se bo v javni razpravi ugotovilo, da predlagana imena ne ustrezajo svojemu namenu bo komisija pri dokončni formulaciji Upoštevala vse predloge in jih' predložila občinskemu zboru, da jih uzakoni. Občinski zbor in komisija občinskega ljudskega odibora Hrastnik pozivata vse občane iz naselja Hrastnik, da sodelujejo v pripravah za imenovanje ulic in trgov v kraju. OBVESTILO Upravni odbor Turističnega olepševalnega društva Hrastnik je na podlagi razprave tekmovanja za najlepšo urejeno zgradbo in okolico, ter na predlog komisije, katera jc ugotavljala izid tekmovanja aa svoji seji dne 6. oktobra 1962, sprejel naslednji sklep: Nagradijo se štirje lastniki oziroma upravljavci zgradbe in okolice. Komisija, ki je predlog pripravila, je pri tem upoštevala dejansko urejenost in pogoje, ob katerih so tekmovalci dosegli dejanski uspeh. Nagrade pa so predvidene takole: 1. Prvo nagrado 10.000 (deset tisoč) din prejme hiša številka 339 na Logu. 2. Drugo nagrado 8.000 (osem tisoč) din ppejme hiša številka 373 v Koloniji. 3. Tretjo nagrado 5.000 (pet tisoč) din prejme hiša številka 350 na Logu. 4. Četrto nagrado 3.000 (tri tisoč) din prejme hiša last Franca Okorna na Dolu pri Hrastniku. Upravljavci oziroma lastniki zgradb lahko gornje nagrade dvignejo pri blagajniku Turističnega olepševalnega društva Hrastnik do 15. dec. 1962. Turistično društvo Hrastnik Kaj se opaža v gostinstvu občine Hrastnik Ob zasledovanju razvoja gostinstva na območju občine Hrastnik v dobi zadnjih let lahko smelo trdimo, da Je to doseglo nedvomno velik napredek v ureditvi gostinskih lokalov in opreme. Na novo opremljeni lokali Prapretno, za Savo, na Dolu, pod Lipo v Centru Hrastnika in Svoboda v Radečah, povsem ustrezajo sodobnim potrebam gostinstva. Gostinska mreža v svojih lokalih nudi gostom vedno širši asortiman gostinskih uslug. Viden je napredek razpoložljivih kapacitet v prehrani v predelu Radeč in spodnjega dela Hrastnika, kar na žalost ne moremo trditi za območje (gornjega dela Hrastnika, kjer se čuti v teh uslugah stalno nazadovanje. Ugotovljeno je, da nima gostinstvo v gornjem delu Hrastnika niti enega lokala, kjer bi nudilo hrano prehodnim gostom, še mr.r.j pa stalnim abonentom. Delno je rešeno to vprašanje za stalne abonente v Okviru obratov družl>enc prehrane na rudniku, kemični tovarni in steklarni, kar pa ne Pešuje celo* nega problema in 3e vedno ostane odprto vprašanje prehrane prehodnih gostov, katerih je z ozirom na gospod a rki razvoj kraja vedno več. V svojem nadaljnem razvoju bo moralo gostinstvo y tem pogledu posvetiti' več pozornosti, ker je nedvomno, da je promet s pijačami- vezan na to vrsto uslug, katera mora biti čim pestrejša. Vedno večji izpod količinskega prometa s pijačami, ki se epaža v zadnjem letu je ne- dvomno tudi ena izmed posledic prikazanega stanja. Upadanje količinskega prometa z alkoholnimi pijačami v tekočem letu je bilo predmet večjih razprav z gostinskimi delavci. Slednji ta izpad pripisujejo zvišanju cen na račun družbenih dajatev, kar pa v celoti ne odgovarja in smatramo, da bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti nabavi kvalitetnih sort vin in drugih alkoholnih pijač, tako da bi bila cena odraz kvalitete ne pa samo finančnih potreb gostinskih podjetij. Slabša kvaliteta — nižje cene. Eden izmed vzrokov upadanja količinskega prometa z alkoholnimi pijačami je pa tudi nedovoljena prodaja alkoholnih pijač po hišah s strani posameznih državljanov in celo nekaterih družbenih organizacij in društev, saj ocenjuje gostinsko podjetje »Jelka« Hrastnik, da se letno stoči cca 100.000 litrov vina in drugih alkoholnih pijač po nedovoljenih poteh. Upoštevajoč to količino je družbena skupnost prikrajšana pri svojih dohodkih za okrog 10 milij., istočasno pa ni dana možnost nadzora nad kvaliteto, higienskim pogojem in škodljivim vplivom teh pijač na zdravje državljanov. Ta vina so v glavnem proizvedena iz trt samorodnic, ter kot taka niso podvržena nikaki kontroli, ker po zakonu o vinu — promet z njimi ni dovoljen. Prodajalci nabavljajo ta vina skrivaj po zelo nizki ceni brez plačila družbenih obveznosti, ter kljub nizki prodajni ceni ustvarjajo znaten dohodek. Upravni organi, katerih naloga je skrbeti za red v prometu z alkoholnimi pijačami in zdravstveno stanje državljanov, kot sanitarni organi, imajo nemajhne težave pri zatiranju nedovoljene prodaje za zdravje škodljivih, nepregledanih pijač, ker jim je pri tem potrebna pomoč s strani samih državljanov. Potrošniki ob nižji ceni popolnoma pozabijo na posledice, ki jih lahko povzroči uživanje pijač. Zelo važno pa je poudariti, da je bilo radi tega izpada dohodkov v skupne občinske sklade, potrebno zmanjšti predvsem dohodke v šolstvu, zdravstvu, socialnem skrbstvu in krajevnim odborom. To se je poznalo zlasti pri dotacijah krajevnim odborom, ki so potrebovali sredstva za lokalne potrebe, za vzdrževanje komunalnih naprav. Končno pa sc pri tem pojavlja tudi vprašanje nepoštenega bogatenja posameznih neodgovornih ljudi, kateri si brez kakršnegakoli vloženega truda z utajo družbenih dajatev pridobivajo znatna finančna sredstva. V bodoče bo potrebno poostriti nadzor nad prodajo alkoholnih pijač, vendar bo to možno le ob vsestranski pomoči vseh državljanov. S povečanjem prometa v gostinskih obratih bo dana možnost znižanja ccn gostinskih storitev. Vso kršilce, kateri se bavi-jo z nedovoljeno prodajo alkoholnih pijač jc potrebno preganjati in kaznovati z odvzemom blaga in denarno kaznijo. LASIČ Kratke iz Hrastnika i'KEK O :i.M0 OBČANOV O NOVI USTAVI (b) HRASTNIK - Javne razprave o prrdesnutku novo zvezne in republiške ustave se je do.-lcj udeležilo več kot tisoč občanov preko podružnic krajevnih organizacij Socialistične zveze in nad 2.200 članov delovnih kolektivov in SZDL. Po vaseh so sc občani zanimali predvsem za vprašanja o privatni lastnini, zaposlovanje kmečke delovne sile in perspektivni razvoj kmetijstva, v kolektivih in centrih pa za delitev dohodka, pravico do dela, delavsko in družbeno upravljanje in podobno. Javni razpravi o pred osnutku zvezne in republiške ustave pa se bo v teh dneh pridružila še razprava o osnutku občinskega stal uta. 5.613 PROSTOVOLJNIH UR (b) HRASTNIK - V minulem obdobju je mladina na področju hrastniške občine naredila 5.613 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti preko dva in pol milijona dinarjev. Tako so mladinci v Zidanem mostu in na Dolu sodelovati prt izgradnji športnega igrišča, *v Prapretncm pri podiranju lesa za dograditev za- družnega doma, v Svibncm Hrastnik. Po poročilu pred-pri gradnji ceste ter radeškl sednika iniciativnega odbora, mladinci pri gradnji športne- ]y mu vzpelo ustanovili ga objekta. Rokometna ekipa ^nižino Počitniške zveze v iz Radeč pa je dobila nagra- SlekUirni in v obeini, s„ ude-do Centralnega komiteja LM.S ... ' . .. „ v tekmovanju za gradnjo ležanci ‘•kupseme spresti več športnih objektov ob -dnevu sklepov, k; poudarjajo potre- bo ustanovitve čim več družin te organizacije, sodelova-USTANOVNA SKUPŠČINA nje z občinskim komitejem LMS in sorodno organizacijo v Trbovljah ter vključitev v Počitniško zvezo če vesi šolske, kmečke in delavske mla- mladosti. POČITNIŠKE ZVEZE (J. St.) HRASTNIK - V novembru je bila v Hrastniku ustanovna skupščina Po- čitniške zveze za občinodine. Nove tone cementa že leta 1964 Delovni kolektiv cementarne v Zidanem mostu, ki deluje kot otirat trboveljske cementarne, je sklenil že v naslednjem letu rekonstruirati dosedanje obratne prostore, ki ne ustrezajo več potrebam. Za rekonstrukcijo tovarne bo potrebno nekaj nad 353 milijonov din. od tega pa odpade same na investicijske stroške okoli 256 milijonov din. Zmogljivost nove tovarne l>l bila 15.506 Ion belega cementa, ki je osnova za vse vrste barvnega cementa, ki ga doslej naša država uvaža. 1925. leta je Trbovelj-ka premogovna družba odkupila tovarno v Zidanem mostu zato, da je ustavila v njej proizvodnjo. Torej iz konku renčnih vzrokov. Ze leti 1917 je p* tovarna začela ponovno proizvajati, ln sicer žlin-drirani cement, kasneje pa plavžni cement na podlagi klinkrrja iz trboveljske cementarne ter odpadkov iz Železarne Store. V leiu 196» pa so prenesti naprave za proizvodnjo izotitnlh plošč iz Radeč v prostore cementarne. Kljub manjšim količinam cementa, ki ga sedaj proizvaja ta cementarna, jc pa možno Ostali drl objektov z določe- no razširitvijo uporabiti za izdelovanje belega Portland cementa, ki je osnova za vse vrste barvnega cementa. Z rekonstrukcijo obstoječih obratnih prostorov ler mehanizacijo je močno proizvajati razne vrsie cementa na osnovi žlindre — beli cement, barvni, plavžni, snper/osfatnl in hidrofllni cement. Postavitev obrata za izdelovanje belega cementa je uicmcljena že s lem, da jc možno tu uporabiti nekatere dele stare trboveljske rotacijske peči. Pri 300 delovnih dneh bi bila zmogljivost rekonstruirane tovarne oenirnta v Zidanem mostu 15.509 ton belega cementa, za kar bi porabili 19.200 ton apnenca, ki bi ga dobivali doma, 3.550 Inn kremenčevega peska, ki bi ga dobivali Iz Novega mesta ter okoli 1.440 ton glinice, s katero bi jih oskrbovala Kemična tovarna Moste. Pri proizvodnji belega cemente bi bilo zaposleno 56 delavec v. Obrat bi se zgradil oziroma rekonstruiral v enem letu, z začetnimi In pripravljalnim'-gradbenimi deli bodo pa pričeli žc v naslednjem letu. Kot pričakujejo, bi tovarna belega cementa začela delovati že v začetku leta 1964, -v poskusni proizvodnji bi bila Pa le tri mesece, kar kaže. da bo moral kolektiv kot izvajalec del krepko zagrabili za delo, če bodo želeli v tako kratkem času izvesti tako obsežna rekonstrukcijska in gradbena ter montažna dela. Po dokončani rrkonslrukel.il M sc bruto produkt povečal za približno -100 odstotkov. Zadnji vagon kock za novo hrastniško cesto Otvoritev nove ceste (b) HRASTNIK — V nede- uvodnih bcucdah predsednika ljb, 25. novembra sp v Hrast- občine Stanka Bre ka jc ito-niku Izročiti namenu novo, li aa motornih v<-z.il zapeljala sodobno cesto od žvloZrvškv po novi cedi skozi ves Ilrr.it-pestaje do Zg. Hrastniku. Po nik. Tudi letos je bil mesec november posvečen boju proti alkoholizmu. Ta boj naj bi bil nadaljevanje tistega, ki Šo ga začeli prometni organi v prejšnjem mesecu varnosti v prometu. Marsikomu še ni znano, kake daljnosežne posledice na zdravju nastanejo pri ljudeh, ki se kronično opijajo z alkoholom. Govorimo o bolnikih-alkoholikih, ki jim je pitje alkoholnih pijač postala vsakodnevna potreba. Trajne posledice tega postanejo vidne šele v razdobju 5 do 20 let potem, ko je nekdo začel z rednim alkoholnim opijanjem. Posledice se odražajo prvič na živčnem sistemu in v duševnosti, drugič na notranjih organih. Ugotovljeno je, da so ljudje, ki se vdajajo alkoholu često, ne vedno, neuravnovešeni ljudje, ki jih vsak najmanjši konflikt ali nerešen problem vrže iz ravnotežja. Znanstveniki'so pogosto našli med alkoholičarji bolnike, ki so imeli že pred nastopom alkoholizma razne živčne motnje. Semkaj spadajo tudi bolniki, ki so imeli že večkrat božjastne napade, in drugi z manj ali bolj jasnimi duševnimi izpadi. Kako se kažejo posledice na živčnem sistemu in na duševnosti pri teh bolnikih? Vnetje živcev. To se najpogosteje pokaže na nogah. Bolnik, na vsem lepem ne more več hoditi. Noge se mu začnejo tresti in le težko se še drži pokonci. V obeh nogah Dr. Mihaela Drnovšek Alkoholizem, njegove posledice in zdravljenje se pojavijo močne bolečine, ki bolniku ne dovolijo več mirnega spanja. Bolnik se trese po vsem životu in je razburljiv za vsako malenkost. Sam ne najde pravega raz-" Sloga temu betežnemu stanju. Tako stanje običajno nastopi trezni fazi, tako da bolnik niti ne sluti, da je na delu alkohol. Zdravljenje je v teh primerih dolgotrajno, tudi [po več mesecev. I Duševna zmedenost. Po nekaj dneh abstinence — pavze ■t pitju — postane bolnik nemiren. Temu kaj kmalu sledi 'napad duševne zmedenosti. Bolnik vidi razne ostudne živali, ki se plazijo okrog njega, vidi ljudi, ki ga preganjajo in zasledujejo. Tako stanje lahko traja več dni ali tednov. Nujno je potrebno, da takega človeka čimprej odpeljemo v zavod, ker je v taki duševni zmedenosti v nevarnosti njegovo ali "tuje življenje. Duševna zmedenost in nenormalna pozabljivost. Tej bolezni rečemo tudi Korzakova bolezen — po avtorju, ki jo je odkril. Zaradi kroničnega uživanja alkohola dobi bolnik zelo pogosto, kot prvi znak tega obolenja, nezanesljivo hojo in bolečine v nogah. Običajno gre za hudo vnetje živcev na obeh nogah. Temu obolenju sc pa pridružijo še duševne motnje. Bolniku močno oslabi spomin. Ne spominja se več dogodkov iz preteklosti. Bolnikove moralne in intelektualne sposobnosti počasi propadajo. Takemu stanju se pridružijo še prividi, ki vznemirjajo bolnika in njegovo okolico. Stanje lahko traja nekaj mesecev do več let. Tak bolnik tudi spada v bolnico za živčne ali duševno bolne. Alkoholna zmedenost kroničnega značaja. Imenujemo jo tudi alkoholno demenco. Tu se osebnost človeka polagoma razstroji. Bolnik te vrste ni več oseba v pravem potnqnu besede. Dela dejanja, ki si jih ni več svest in ki pod takimi pogoji nc more več zanje odgovarjati. Govdri stvari, ki nimajo z realnostjo nobene zveze. Če se temu stanju pridruži še poapnenje ožilja, se stanje še poslabša. Tedaj niti svojih osnovnih telesnih potreb ne opravlja več samostojno. Osebnost človeka je degradirana — zabrisana. Takemu bolniku niti z najmodernejšimi sredstvi v zdravstvu ne moremo več pomagati. Zgor; i navedeni primeri niso nekaj izrednega, temveč se z n.iimi zdravnik srečuje zelo pogosto. V eni ali drugi ohjji.i i na priložnost, da sc seznani z zdravstvenim stanjem teh bolnikov. Kakšne so posledice na notranjih organih? Vnetje želodčne sluznice. Bolnik izgubi apetit, stalno mu gre na bruhanje in tudi zelo pogosto povrača, zlasti v jutranjih urah. Dišijo mu le še nekatere jedi. če traja obolenje dalj časa, kar je seveda odvisno od nadaljnjega uživanja alkoholnih pijač, se temu obolenju pridruži še rana na želodcu. Tu pa so posledice lahko še bolj daljnosežne. Vnetje ledvic. Začetni bolnik se vam bo smejal, Sc mu boste govorili o okvarjenih jetrih. Pa le ni ta pojav taka redkost, saj leži pri nas v Trbovljah redno na internem °ddelku po 5 do 6 ali še več takih pacientov. Jetra postanejo povečana in okvarjena v svoji osnovni funkciji, nam-foč v predelavanju zaužite.hrarie in razstrupljanju strupc-n>h produktov v prcosnovi organizma. Ta njihova najvažnejša funkcija polagoma ponehava. Trcbith se začne polagoma večati zato, ker sc v njem nabira prosta trebuš-■b? tekočina. Bolnik začne zaradi tega težko dihati in počasi ®eano propada. Bolezen jo kroničnega značaja in Bejsdravi Mimo okvar na jetrih pa opažamo zelo pogosto tudi okvare na srcu, in žilah ter v funkciji spolnih organov. Matere, ki so veliko pile v letih pred zanositvijo ali celo med nosečnostjo, pogosto rodijo duševno zaostale otroke ali celo spačke. Dokazano je, da alkohol uničuje in preprečuje normalni razvoj in rast spolnih celic. Zdravljenje alkoholizma in njegovih posledic Vse duševne in telesne motnje, ki nastanejo kot posledica alkoholizma, se v večini primerov zdravijo v zato določenih zavodih. Zdravljenje traja od nekaj mesecev do nekaj let. To je pač odvisno od primera in kronič-nosti obolenja. Kronični alkoholizem, ki še nima za posledico ne telesnih in ne duševnih motenj, se tudi lahko zdravi v zato namenjeni ustanovi, če primer in okolje bolnika to narekujeta. Alkoholizem, ki nima še za posledico nobenih zgoraj opisanih motenj, se lahko zdravi tudi ambulantno, in to v splošni ambulanti ali v dispanzerju za zdravljenje alkoholikov (v Ljubljani že deluje tak dispanzer dve leti). V dogovoru z zdravnikom in domačimi pa se bolnik lahko v določenih pogojih zdravi tudi sam doma. Taki primeri morajo biti pod stalno kontrolo zdravnika specialista ali zdravnika splošne prakse. Zdravljenje kroničnih alkoholikov pa se lahko vrši le po -predhodni temeljiti preiskavi pacienta. Sele potem se lahko odloči, kateri bolnik je sposoben za zdravljenje s tabletami. Te se predpisujejo le na zdravniški recept in se morajo jemati strogo po navodilu. Večkrat obupane žene, včasih možje, iščejo v ambulanti pomoči za svojega, na alkoholizmu obolelega partnerja; prosijo, da bi jim zdravnik predpisal tablete, ki bi jih na skrivaj dajali v hrano takim bolnikom. Naj povem jasno, da je tako zdravljenje nedopustno in je lahko skrajno nevarno, včasih celo smrtno nevarno. Zakaj? Pri vsakem zdravljenju, najbolj pa še pri kroničnemu alkoholizmu, je potrebno sodelovanje bolnika. Bolnika podučimo, zakaj je zdravljenje potrebno, kako bo zdravila jemal, koliko časa bo trajalo zdravljenje in kakšne bodo posledice v primeru, če se bo v teku zdravljenja ponovno vdal alkoholu. Po teh nasvetih je potrebno, da se bolnik sam zavestno odloči za tako zdravljenje, in seveda v treznem stanju. (Večkrat sem imela priliko videti, da je pijan bolnik sveto obljubljal, da se bo začel zdraviti, o čemer drugi dan ni imel pojma). Le zavestno zdravljenje bolnikov vodi k trajnejšim uspehom. Če bi bolniku ilegalno podtaknili zdravilo, bi se kaj lahko zgodilo, da bi se tak bolnik kdaj slučajno ali namerno opil. V takem primeru bi prišlo do hude reakcije, ki je za bolnika lahko smrtno nevarna. Zdravljenje alkoholikov ne sme biti danes več skrivnost. Bolnik se mora priti zdraviti brez sramu, brž Ko ugotovi, da je šlo njegovo pijančevanje že preko meje normale. Ni na mestu občutek manjvrednosti teh bolnikov, saj pridejo danes v ambulanto na zdravljenje tudi tuberkulozni bolniki, bolniki z nevšečnimi kožnimi boleznimi in bolniki s spolnimi boleznimi brez posebnih predsodkov. če vsi ti bolniki premagajo odpor, ki je včasih obstajal pri takih obolenjih, zakaj naj bi imel komplekse alkoholik, ki ima zelo pogosto precej utemeljen razlog za svoje početje. Važno je samo, da pravočasno sprevidi svoje stanje in se pride zdravit, dokler se to še da. Kot pri drugih boleznih, velja tudi tu načelo, da je laže bolezen preprečiti, kot pa zdraviti. Kako bomo preprečevali alkoholizem? Velika naloga tu čaka mlade starše, ki lahko s pravilno vzgojo in zdravimi navadami in pravilnim odnosom do alkoholnih pijač marsikaj dosežejo pri svojih otrocih. Če bo otrok vidci, da njcgoyi starši ne uživajo alkoholnih pijač, se bo le izjemoma zgodilo, da otrok postane al-kohojik. Nadvse važna naloga pa čaka na tem področju tudi šolske aktive, ki lahko vztrajno vsako leto, pa čeprav samo v mesecu novembru, ko vodimo načrtno borbo proti alkoholizmu, pripovedujejo otrokom o posledicah alkoholizma v prometu in o posledicah za zdravje. Saj beseda vzgojitelja zadene pogosto bolj v živo kot beseda matere ali očeta. V Centralnem odboru Rdečega križa v Ljubljani imajo na razpolago različne statistične podatke, brošure in filme, ki bi morda koristili pri tej vrsti vzgoje po šolah. Pri šolskih majicah se otroci prilagajajo k pitju brezalkoholnih pijač. V nekaterih šolskih kolektivih, kjer je okolica bolj kmetijska, so otroci v jeseni prinašali v šolo sadje vseh vrst. Iz njega so v^šolah pri gospodinjskem pouku pripravljali sadne sokove, katere so potem kot lastni produkt i veseljem pokušali ih pili. Dajali so jih še otrokom nižjih razredov pri šolskih malicah. V bistvu gre pri vsem tem le zato, da otroci že v šolski dobi spoznajo vrednost sadnih sokov in škodo, ki jo povzroča alkohol. Mlade ljudi bomo raje navduševali za šport, planinarjenje, taborjenje, kjer si bodo utrjevali duha in okrepili telo. Pridobili si bodo vrline, kot so . tovarištvo, pogum, vztrajnost, strpnost in potrpljenje, ki so v vsakdanjem delti in življenju nujno potrebne. V takih okoliščinah nc bodo več čutili potrebe, da bi zahajali v zaka-p jene krčme, kjer obstaja večja možnost, da se začne mlad m neizkušen človek nrivaiati na alkohol. Na podlagi 47. in 49. Sena zakona o upravnih taksah’ (Uradni list FLRJ, št. 28/59)7 ih 2. točke. 26. Sena statuta občine Hrastnik je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji' občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. avgusta 1962 sprejel ODLOK o spremembah odloka o občinskih taksah. 1. člen V tarifi občinskih taka (Glasnik okraja Ljubljana, št. 23/62) se spremeni naslednje! Tarifna številka 3 — Talesa na firmo se spremeni v ce* loti in se odslej glasi: Vsaka fizična ali pravna oseba, ki se bavi na območju občine s katerokoli gospodarsko dejavnostjo, plača letne takso na firmo, in to: 1. Zasebni obrtniki, ki sei bavijo izključno z uslužnost« nimi opravili, in sicer: a) zasebni'obrtniki, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku 1500 din, b) ostali zasebni obrtniki 5000 din. 2. Vsi ostali zasebni obrtniki in zavezanci samostojnih' poklicev 20 tisoč din. 3. Obrtna podjetja in de^ lavnice, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku 10.000 din. 4. Zasebne gostilne: a) v prometnem kraju 10.000 din, b) izven prometnega kraja 2500 din. 5. Gostinska podjetja: a) sedež podjetja 20.000 dinj b) vsaka poslovalnica , 5000 din. 6. Trgovska podjetja: a) sedež podjetja 30.000 diiL b) vsaka poslovalnica 7000 din. 7. Poslovalnice tobaka na debelo 10.000 din. 8. Trafike in kioski 4000 din. 9. Kmetijske zadruge: a) sedež 25,000 din, b) obrat 10.000 din. 10. Vse ostale gospodarske organizacije: - • a) sedež podjetja 30.000 ditL b) Vsaka poslovalnica ait obrat 10.000 din. Taksa na firmo dospe v plačilo L januarja za celo koledarsko leto naprej in mora biti izplačana do 1. marca v letu. Ce se je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, se plača za tisto koledarsko* leto samo polovica letne takse na firmo. Za leto 1962 velja rok za plačilo 15 dni od dneva objave tega odloka. Izven prometnega kraja se smatrajo vasi Krnice, Svibno in Podkraj. Delavnice, trafike, kioski in prodajalne se smatrajo v smislu te tarifne številke za samostojne in se za vsako izmed njih posebej plača letna taksa na firmo. Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana* uporablja pa sc od 1. 1. 19627 Številka: 01/1-010-3/62. Hrastnik, dne 2. avg. 1962. Predsednik občinskega’ ljudske n a odbor* Stanko Brečko 1. -. Uradne objave občinskega ljudskega odbora Hrastnik državljanom, gospodarskim organizacijam in zavodom I. OPROSTITEV OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA OD REZANEGA LESA ZA DOMAČO UPORABO Obveščamo vse lastnike gozdov, da je občinski ljudski odbor Hrastnik imenoval po-Bebno komisijo, ki obravnava prošnje državljanov za oprostitev občinskega prometnega davka od rezanega lesa, ki bo II. POSTOPEK ZA IZDAJO GRADBENEGA DOVOLJENJA Kljub obvestilom, ki so žc bila dana državljanom in ostalim graditeljem glede izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskih ali drugih zgradb in določenemu postopku ,je opaziti, da ne- Hrastnik pri reševanju prošenj in vlog državljanov, ter da bi bil postopek hiter, vendar pravilen in zakonit, sporočamo vsem, ki vlagajo prošnje sledeče: a) prošnje — vloge v upravnem postopku sc morajo reši- od upravnih organov naj- rečno določa, vendar mora bi pozneje v 60 dneh po prejemu. V kolikor zaradi objektivnih razlogov to ne bi bilo mogoče (čakanje na soglasje upravnih organov širših teri- kateri graditelji ne postopajo toria]nih cnot> okraja) je po teh navodilih, kar ima za Upravni organ občine dolžan naval ljudski odbor, sveli ali komisije. Prav jako sprejema prošnje ter pritožbe, za katere smatrajo, da bi jih reševala odbomiska komisija oziroma ljudski odbor. Reševanje zadev po gornjih navodilih bi pripomoglo, da bi prosilci hitreje prišli do svojih pravic, organi, ki zadevo rešujejo, pa bi bili razbremenjeni nepo-V. ODBORNISKE trebnega dela. prav tako bi se KOMISIJE ZA PREDLOGE zmanjšalo število v log na naj-PROSNJE IX 1’RITOZBE višje državne organe, kamor Navedena komisija spreje- ®c državljani včasih obrabama predloge, prošnje in pri- 3° *u<^1 v stvareh, ki sc lahke bi se pojavile v odnosih državljan — upravni organ, naj sc prizadeti osebno ali pismeno obrnejo na urad tajnika; c) proti vsem odločbam občinskih upravnih organov je dopustna pritožba, razen v tistih primerih, ko zakon to iz- ti to navedeno v odločbi. vpolab^n^za‘domačo upora- nepotrebno zamudo d^žavfjan^obvmt ti pismeno tožlxTdržavljanov, gospodar, rešijo v občini ali okraju. bo (gradnja in vzdrževanja stavb). ' Da bi olajšali postopek državljanom pri uveljavljanju te ugodnosti .dajemo naslednje pojasnilo: I Občinskega prometnega davka so oproščeni le tisti, ki 'jlmajo les iz lastnega gozda, iProšnje se vlagajo na tiskovinah (obrazcih), ki se dobe v časa in stroškov za graditelje, za upravne organe pa mnogo nepotrebnega dela. Vsi ki nameravajo graditi, si morajo predhodno pri občini Hrastnik izposlovali lokacijsko dovoljenje ,žele nato sc po postopku lahko izda gradbeno dovoljenje. Graditelji, ki bi radi gradili na zemljišču splošnega ljudskega premoženja ali na zemljiščih v nacionaliziranem in navesti, zakaj zadeva ni skih organizacij in zavodov, s rešena ter kdaj predvidoma katerimi se predlaga izboljša-bo vloga rešena; nje dela uprave, predloge o b) o vseh nepravilnostih, ki zadevah, ki naj bi jih obrav- V Hrastniku, novembra 1961 (Iz tajništva občinskega ljudskega odbora HRASTNIK) M sprejemni pisarni dbčtoAega adbeeem okoUi el m0. -$gm?JSV. .“ni ;•>‘"-"“j" i krajevnem uradu Radeče ljudskem odboru lokacijski Vsak dan od 8. do 12. me. dovoljenje, šele nato bo ljud-!Prošnji se priloži državni kolek v znesku 200 din. Prošnji je priložiti: ski odbor obravnaval in odločil o dodelitvi zemljišča za predvideno gradnjo. a) sečno dovoljenje, b) potrdilo — dovoljenje za tazrez lesa, ki ga izda pristoj-ni občinski organ, ; c) gradbeno oziroma dovo-(ljenjc za obnovo, ki pristojni občinski organ, t Za količine do 2 kubič. m lega, ki se uporabi za manjša vzdrževalna dela na stavbah In za katera ni predpisano gradbeno dovoljenje, komisi- III. SLUŽBA PRAVNE POMOČI Ponovno obveščamo državljane, gospodarske organizaci-jc in zavode, da je pri občin-c-i*Tžda ljudskem odboru usta- 8 " novljenn služba pravne pomo- či za dajanje raznih pravnih pojasnil in pomoči za državljane, gospodarske organizacije in zavode. Služba pravne pomoči daje svoje usluge brezplačno, posluje pa vsako d« dovoljuje oprostitev plačila ^ l5 clo 17. ure p,-; 0b- jObčinskega prometnega davka ljudskem odboru na podlagi prošnje in sečnega 'dovoljenja. Opozarjamo vse prizadete, da so v kolikor les ne bi bil ^uporabljen za domačo uporabo, poleg plačila občinskega prometnega davka predvidene le kazenske sankcije. Hrastnik, II. nadstropje, soba št. 13. IV. REŠEVANJE PROŠENJ IN VLOG DRŽAVLJANOV Da bi se izboljšalo poslovanje upravnih organov pri db- Stanovanjska skupnost v Spodnjem Hrastniku je uredil« s pomočjo Steklarne kemičnih izdelkov servisne delavnice Enoten dimnikarski okoliš Tovarne OBČINA HRASTNIK Na -podlagi 2. odstavka 5. __________________ _ tima uredbe o ureditvi in tinskem ljudskem "odboru opravljanju dimnikarske služ- i | Znamka 1 7 a za ! 15 din L Zasavski TEDNIK TRBOVLJE P. P. 82 be (Ur. 1. LRS, H. 21/50) in na podlagi 26. člena etatu!.i občine Hrastnik je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajavcev, dne 25. avgusta 1962 sprejel ODLOK o določitvi enotnega dimnikarskega okoliša za območje občine Hrastnik 1. člen Vse območje občine Hrastnik in Občine Sevnica je en dimnikauski okoliš. 2. člen Za pravilno opravljanje dimnikarske službe in za organizacijo dimnikarske službo skrbi svet za splošne in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora Hrastnik in pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Hrastnik. 3. člen Dimnikarske usluge na območju, navedenem v 1. členu tega odloka, opravlja dim-nUrinsko podjetje -Dimnikar« Hrastnik, sedež Radeče. 4. člen Ta odlok velja od 1. septembra 1962, in « trm preneha veljati odlok o določitvi motnega dimnikarskega okoliša za območje občine Hrastnik, objavljen v Glasn-kU okraja Ljubljana, št. 40. Številk: : 61/1-313-47 «2. Hrastnik, dne 25. uVg. 1862. Predse- 'n'k občinskega ljud.-,;c ;;i odbora Stanko Brečko 1. r. Naročajte in kupujte Zasavski TEDNIK r dobro dela ŠAH Pionirji so tekmovali v počastitev dneva republike V počastitev dneva republike ie bilo v klubskem prostoru DPD Svobode Trbovlje II odigrano brzotuminsko šahovsko prvenstvo osemletke Ivana Cankarja v Trbovljah. Prvenstva se je udeležilo 38 mladih šahistov. Vse nastopajoče je pozdravil predstavnik DPD Svobode II. Med' pionirkami je nepričakovano zmagala Marija Kerin (6. a razr.) s tremi točkami pred Ireno Naglav (8. a razred). Med dvanajstimi mlajšimi j pionirji je stoodstotno zma-: gal Stanc Rijavec (5. b), med-' tem ko je drugo mesto zasluženo zasedel Franc Kemperle (4. c). Končno stanje: Stanc Rijavec 11 točk, Franc Kemperle 9 točk. Starejših pionirjev jc bilo 12. Zmagal je Roman Drnovšek (7. b), ki je izgubil samo z drugoplasiranim Flar-joncem. Med- mladinci sta prvi dve mesti zasluženo osvojila Dušan Weiss (100%) in Oskar medtem ko je prijetno presenetil Branko Kovačič. Brzoturnir se je igral na gong (na 5 sekund), vodil ga je Jazbec ml., tov. Aškerc pa je v imenu Svobode Trbovlje II razdelil prvoplasiranim lepe nagrade. Zmagalo Je moštvo Rudnika V počastitev praznika 20. novembra so v Trbovljah odigrali sindikalni moštveni šahovski turnir. Glavna favorita sta bili ekipi Rudnika in Strojne tovarne. Kljub temu, da sta tl ekipi med seboj igrali neodločeno, je zmagalo moštvo Rudnika zaradi višje zmage proti ekipi Cementarne. Moštvo Rudnika je nastopilo v naslednji • postavi: Rogel* Frece. Gosak, Ovnič, Levec in Vodišek. Končni vrstni redi: ! Rudnik 19 točk, STT 18, Elektrarna 10, Mehanika 7 in Cementarna 6 točk. Brzoturnir je prirodil siin-j dikalni športni aktiv Mehanike. (n) Šahovski turnir v POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE (n) TRBOVLJE - V počastitev praznika 29. novembra so .iahisti SK Rudarja v Trbovljah priredili - nagradni brzoturnir, na katefem je igralo dvajset šahistov, Ti so se razdelili v dve skupini. V prvi je zmagal Frlc Peršič s 7,5 točke pred Sribarjem, Jazbecem ml. V drugi skupini jc zmagal celjski prvokategornik Zvonko Draksler z 8 točkami. i * V finalu se je pomerilo - esem najboljših šahistov. ! Zmagal je trboveljski prvo-i kategomik Hinko Jazbec ml, | pred Drakslerjem im Milenkovičem, ki sta zasedla drugo ih tretje mesto. BOKS Partizan (Trbovlje) : Partizan (Beograd) 9:9 TRBOVLJE - Po daljšem času so prišli pon-ovno na svoj račun ljubitelji boksa v Trbovljah. Minulo nedeljo je bila v Delavskem domu kvalitetna boksarska prireditev, v kateri so se v prijateljskem boksarskem srečanju pomerili boksarji trboveljskega TVD Partizana, okrepljeni z nekaterimi boksarji Odreda, ter beograjskega Partizana. Izidi posamezenih srečanj: m oš ja: Požeg : Jovanovič 0:2, bantam: Klemene: Smiljanič 0:2, peresnolahka: Kovač : Olah 0:2. lahka: Hribar : Milosavljevič 2:8; polwel-ter Zekič : Bogosavljevič 0:2, welter: Weiner : Živanovič 2:0, polsrednja: Prešeren : Avranovič 2:8, srednja: Bitenc : Milosavljevič 1 2:0, težka: Pivk : Trifunovič 1:1. Prvo imenovani so boksarji trboveljskega TVD Partizana. Omeniti velja, da so nekateri tekmovalci kljub- sobotnemu srečanju v Ljubljani in utrujenosti prikazali dokaj tepe in borbene partije, ki so zadovoljile gledalce. Pred nedavnim sme se- tudi člani SŠB »Mladost- zbrali na redili letni skupščini društva. Povabili smo predstavnike vseh drugih šol in aktivov v občini. Ti so se vabilu z zanimanjem odzvali. Sprašujemo se le, zakaj ni bilo zastopnika mladinskega komiteja, ki nas zastopa v občinski zvezi za telesno kulturo. Uvodni reicrat nas je natančno seznanil i nalogami in pogoji za razvoj šolskih »športnih društev, Ta društva nis« kopije ali pa podružnice že obstoječih športnih društev ali organizacij za telesno vzgojo. Naloga teh šolskih dru'tev je, da tnn-ižično goje kvalitetni šport. Prav posebno so namenjena mladini brez posebnih sposobnosti, za katero ni prostora v športnih organizacfjah izven šoje. De!o in tekmovanja v teh druHvih so pa za razvoj telesnih in moralnih seanohno-str enako ali pa še bolj potrebna Mnogo možnosti za " opravljan je doo-ehPln.i'1 delavno ti, ki so zahtevna j" e, M im-iio tudi telesno sobneV4 ttijakš V ™'n-re»t eesliw*rm letu smo imeli do 8. t.m. žc 131 tekmovanj H livnih nastopov: ro' "Ui-rt I5t tekem), košarka |8). vale na e rod ju (1), kekrj na travi (4 tekme v slovenski ligi), šah (24 srečanj), ritmi jut (2 javna nastopa), namizni tenis (1 tekma z ELIT Trbovlje). Mimo tega je bilo med razredi še 58 prijateljskih in trening tekem v rokometu in košarki. V našem društvu je 252 članov in njegovi predstavniki so živahno posegali v diskavjo. Povedali so, kako si zamišljajo izboljšanje pogojev za aktivnejše delo in opozorili »a nekatere slabosti. Težko ali sploh nemogoče je nadomestiti ali dohiteti 15 let brez vsakršne telesne vzgoje. Praiv zaradi tega je treba začeti s sistematičnim poukom žc v prvih razredih osemletk, ko je otrok tega najbolj potreben in tudi najlaže sprejemljiv. Naši vzgojitelji se nam obš ljubili vso pomoč. To borne sedaj zahtevali tudi od občinske zveze za telesno vzgojo in od Zavoda za pedagoško službo. Mi sam; bomo skušali uresničiti bes de predsednika Tita: - Sol* j mora poslati osnovni faktor v celotnem delu telesne vzgoje mladine. Na koncu jc ravnatelj gimnazije predal Virineji Valen- j Čiče vi in Radu Klenovšku nagradna pokala v trajno last. Anketa po razredih ie pokazala, da sta bila oba naj-. bclj aktivna in sploh najbolj aktivna športnika na-gimnaziji. - Vsi sošolci jim* čestitajo. Marta Kramberger Stroški tekmovanja le 627 dinarjev Ko je nedavno tega strokovna komisija pregledala koriščenje dotacij iž sklada za pospeševanje kulturne in telesnovzgpjnc dejavnosti pon nogometnem, klubu Rudar v Trbovljah, so se slišali različni glasovi in namigovanja Smuški skoki v Kisovcu Pokal ostal doma trap) ZAGORJE - l-eteš-nji zgodnji začetek zimske športne sezone .je dal že prve rezultate. Tako so sneg izkoristili tudi na 4o-metrski skakalnici v Kisovcu pri Zagorju, kjer je bito to nedeljo meddruštveno tekmovanje v smukih skokih za pokal Kisov v a. Udeležilo sc ga jc 6 društev: SK Trbovlje, SD Kum - Dobovec, SD Partizan - Rudar Tete« je, TVD Partizan Logatec, SK Zagorje in domači SK Kisovec. Pred lepim številom gledalcev se je zvrstilo 17 skakalcev, med temi je bito opaziti nekaj izredno lepih skokov. Rezultati posameznikov so naslednji: I. Danilo Bantan (Kis.) - 38,5, 38, (211,8). 2. Karl Majdak (Velenje) —33,5, 34, (187,8), 3. Ferdo Majdič (Kis.) - 34, 33,5, 083,7), Ud. V letu 1958 je prehodni pokal Kisovca osvojil SK Velenje, v letu 1960 pa sl ga je priboril SK Trbovlje, medtem ko je tokrat ostal pokal doma po zaslugi že dokaj kvalitetnih in požrtvovalnih domačih skakalcev. Tako jc treba pohvaliti lepe skoke Bantana, Majdiča, Kosa In Rozino, ki so pokazali od prejšnjih let izredno lep napredek In je upati, da bodo tako oziroma še bolje tudi ostali. V borbi za pokal jc ekipni plasma naslednji: 1. mesto In osvojitev pokala SK Kisovec (Bantan, Majdič) e 397,5 skupnimi (očkami, 2. •Stt Partizan - Rudar Velenje (Majda*. Zobar) 332,3 točk, 3. SK Trbovlje (Gorenc, Planinc) 311,8 lo k itd. Medtem ko je zadnji rekord skakalnice -povlekel-Edo Smith (mladinski reprezentant, ki je skakal tudi za pokal Kongsbvrg) Iz Mojstrane na 38 ni, je to nadeljo Danilo Bantan postavil no- vega a >L5 m. Lepe Čeh tetke Bantanu in iskrene želje za še lepše rezultate v prihodnje! V mladinski konkurenci sla prvi dve mesti prav tako ostali doma. K mesto je dosegel Janez Železnik — 26,5, 28, (189 točk) 2, mesto pa Viktor Rozina - 23, 26,5 (18 M točk). Občni zbor strelcev z Dol pri Litiji (A ž) DOLE PRI LITIJI -Pred kratkim so se zbrali člani strdske družine Dole pzi- Litiji na občnem zboru v tri kilometre oddaljeni vasici Bobov Lea. Iz poročit Jc izhajalo, da ja družina v zadtojerri obdobje pridno delata. Čeprav je bila družina ustanovljena šele oto novem letu 1962, so člani redno vadili in. prirejali medsebojna tekmovanja. Tako bo žc za mednarodni del&vski praznik — I. maj pripravili meddruštveno tekmovanje za prehodni pokal, ki ga jo tedaj osvojila SD Šmartno. Strelci z Dol eo pa tudi pridno gradili strelišče, kjer je mogoče zaenkrat streljati samo z zračno puško. Ob vsem tem pa niso pozabili tudi na člane — pionirje, ki so v kratkem času dosegli- 1 epe uspehe in vidno napredovali. Na občnem zboru, na katerem so izvolili novo vod- stvo družine, so- tudi sklenili, da bodo še vnaprej pridno vadili, organizirali žensko vrsto, dogradili strelišče in ga usposobili za streljanje z malokalibrsko, pušico ter pripravili tekmovanje za prehodni pokal." Ob vsem lem pa bodo posvetili še več pozornosti najmlajšim članom -pionirjem. v Športniki te trbovlje Četrti Ob otvoritvi novega modernega dvosteznega kegljišča v Medvodah, ki je zametek novega rekreacijskega središča za delavce elektrogospodarskih podjetij Slovenije, so med drugimi sodelovali tudi športniki Termoclektrarne-Tr-bovlje. Zmagovalec Je bilo moštvo Elektro — Celje, doti m so bili tekmovalci TE Trbovlje četrti. na nepravilno porabo teti sredstev ter na plače va n te igralcev. V zvezi s tem smo zaprosili strokovno komisijo, j da, bi nam dala en izvod za- i Pisnika izvršenega pred eda1 in svoje mnenje o finančnem j delovanju omenjene sekcijo oziroma kluba pri SD Rudar.' Oboje smo lahko povzeli kar im zapisniku. V minuli športni sezoni je sedem moštev (nogometnih), odigralo na domačem in tu- > jih igriščih 143 tekem ozir o- j ma je v tekmovaniih skupaj; sodelovalo 2.220 tekmovalcev, '• in je bilo za tekmovantaj porabljeno 1,391.216 din ozi--roma znašajo stroški tekmo- i van j a za enega tekmovalca fb 627 din. Ce računamo, da so v teni znesku vkllueeni pre-I vozni stroški in hrana ter dal je bilo izven Trbovelj od-j igranih kar 80 srečnni, tej jasno, da so ti stroški več; kot malenkostni. Tu je pa; treba podčrtati, da. so pri tem I upoštevani le deianski stroški' za tekmovalca in da tu n'se zajeti stroški za strokovni; kader in vzdrževanja igri55 in objektov itd. Pri pregledu poslovanja In trošenja sredstev je strokov-1 na komisija tudi ugotovila daj je imelo društvo do 30. 9.1962 j skupno 4,246.522 din dohod-! kov. od tega pa od dotoetej le 1.056.000 din, torei lastnih dohodkov 3.190.522 din. Pri' lem je potrebno povedati tudi to, da je imelo nogo-' metno društvo največ iadat-kov, in sicer kar 828 516 din za sodnike, dolegato. redReVe' tor v manjši meri tudi za, rek'amo ter za vzdrževanje igrišča 585.480 din. Ti fragmenti iz poročila strokovne komisije sklada za pospeševanje kulturne in te-: losnovzgojne dejavnosti V komuni kažejo, da so vse govorice in namigovanja na; nepravilno po.!ovarije nogometnega kluba Rudar povsem! neutemeljena in da je nje-! govo poslovanje vsekakor zadovoljivo. — J. S. VAŠ OBVEŠČEVAVEC Pozor! Pozor! Prodamo zgradbo v Trbovljah, Obrtniška cesta 18. — Ogled in informacije možne vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure v Zlatarstvu Trbovlje. RAZGLAS Komisija za razpis mesta direktorja občinskega ljudskega odbora Trbovlje razpisuje mesto upravnika podjetja »ZLATARSTVO« TRBOVLJE Pogoji: visokokvalificiran zlatar s primemo prakso v delu In vodstvu enakega ali sorodnega podjetja. Z 250 din kolkovane prošnje s kratkim popisom dosedanjega dela je vložiti v teku 30 dni po objavi tega razpisa v »Zasavskem tedniku«. Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje RAZGLAS Komisija za razpis mesta direktorja občinskega ljudskega odbora Trbovlje razpisuje mesto direktorja gostinskega podjetja »RUDAR« TRBOVLJE Pogoji: gostinski poslovodja s primemo prakso v stroki ln v vodstvu gostinskih podjetij. Z 250 din kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom o dosedanji praksi naj se vložijo na komisijo v teku 15 dni po objavi tega razglasa v »Zasavskem tedniku«. Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje MALI OGLASI Mlajša zakonca nujno potrebujeta stanovanje ali vsaj sobo v Trbovljah. Plačata ugodno. — Naslov v upravi lista. OBVESTILA Delavska univerza Trbovlje namerava v mesecu decembru 1962 začeti z začetnim in nadaljevalnim angleškim tečajem po magnetofonski metodi. Začetni tečaj traja 5 mesecev, 3-krat na teden po 4 ure, šolnina znaša 40.000 din. Nadaljevalni tečaj traja 5 mesecev, 1-krat na teden po 4 ure in znaša šolnina 15.000 din. Prijave pošljite na naslov do 10. 12. 1962. PREKLIC Preklicujem izraze, katere sem izrekla tov. Slavici Frankovič, Hrastnik 75. — Matilda Savrič, Hrastnik 73. KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: 6. dec. program kratkih filmov tehnike (cene zelo znižane); 7.-10. dec. francosko - italijansko - japonski film »Kdo ste vi Mr. Sorž«; 11.-13. decembra angl. film »V soboto zvečer — v nedeljo zjutraj«. Kino Svoboda - Trbovlje II: 7.-10. dec. ob 16. in 19. uri amer. CS film »Dnevnik Ane Frank«; 11. in 12. dec. ob 17. in 19. uri ital. barv. CS film »David in Goljat«. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 8.-10. dec. amer. barv. cin. film »Oklahoma« — predstave: v soboto ob 17., v nedeljo ob 14.30, 17., in 19.15, v ponedeljek samo ob 17. uri. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 6. dec. poljski barv. CS film »Križarji«; 8.-10. dec. španski barv. film »Karmen iz Granade«; 11. dec. amer. barv. W film »Dvorski norec«; 12. in 13. dec. španski CS film »Čarovnik iz Tomase«. Kino Litija: 7.-9. dec. poljski film »Podmornica OREL«; 11. in 12. decembra italijansko - argentinski film »Hrepenenje«. GIBANJE PREBIVALSTVA HRASTNIK Poročili so se: Avguštin Dobnik, sobopleskar iz Podgo-re 28, Šmartno ob Paki, in Martina Sopar, krojaška pomočnica iz Krnic 23; Anton Retar, rudar iz Hrastnika 315, in Marija Zalar, delavka iz Hrastnika 261;, •Ivan Makek, rudar s Turja 5, in Barbara Volaj, gospodinja s Turja 30; Alojz Klenovšek, steklar iz Studenc 47, in Olga Tratar, delavka iz Studenc 47; Ciril Majcen, delavec iz Hrastnika 91, in Slavka Radič, delavka iz Hrastnika 88; Ludvik Kuronja, kmet iz Križevcev 200, in Marija Hrašan, delavka iz Hrastnika 256; Janez Jakoš, rudar z Dola 43, in Marija Santej, delavka z Dola 43; 125. Kol Je zadel Giorgia v glavo ln ga podrl na tla, ker ni bil pripravljen ta napad ln se je prepozno umaknil. Tenek curek krvi se Je pocedil dečku po obrazu. Toda takojlše je pobral ln se divje vrgel na Anselma, kf_se Je sicer skušal braniti, pa je bil kaj kmalu na tleh. »Tak pomagajte _ml,« je kričal Anselmo ln se otepal. Toda »Volkovi« so le mračno gledali In nihče ni mignil s prstom. Tudi tisti, ki so bili sicer proti dimnikarjem, niso odobravali Anselmovega potuhnjenega nap^a. Celo Enooki se je branil: »To je bilo strahopetno, dragi moj, in takim Jaz ne pomagam.« Takrat pa Anselmo hitro skoči in zbeži Iz Janič. »Žajnjlin. ne sine nalm uiti,« Je ukazal Kozavi ln*S>'skupno*!'Mačko pognal za begun- -- -.a o » r -• —— ;>•> tem. Kmalu sta ga pripeljala nazaj. Potisnila sta ga" pred Giorgia. 126. »Spoprimi se z njim, saj to sl vendar hotel. Ce boš spet skušal zbežati, te bomo pretepli vsi.« In preden se je Anselmo znašel, ga je Glorgio že prijel in butnil ob tla. »Joj, na pomoč,« se Je drl Anselmo na vsa usta. »Nehaj cviliti, sicer jo boš skupil še huje,« Je sikal Kozavi. Zdaj sc je uprl Glorgio: »Ne bom tolkel takega strahopetca. Tu ga Imate!« »Volkovom« tega ni bilo treba reči dvakrat, saj je Anselmo osramotil njihovo družino. Slekli so mu hlače in mu jih krepko naložili po zadnji plati. Anselmo pa je tulil, kot bi mu drli kožo U telesa. Sele ko jo utihnil, so ga Izpustili in nagnali Iz svojega skrivališča, kozavi Gigovanni pa je svareče dvignil svoj glas: »S teboj nočemo imeti nobenega onrlvka. zato se ne nrikažl več! Zdaj pa marš!« M"* e št. 50 e 6- M. 1962 Djordje Podkrajec, steki o-brusilec iz Podkraja 70, in Kristina Ocepek, uslužbenka iz Hrastnika 74; Emilijan Zibret, tesar iz Hrastnika 88, in Lea Sinko- 1 vec, gospodinja iz Hrastnika 70; Ciril Dornik, rudar s Turja 15, in Štefanija Švajger, delavka s Turja 17; Ivan Tovornik, delavec iz Hrastnika, Podkraj 82, in Marjana Žlindra, steklosli-karka iz Hrastnika 101; Alojzij Saviozzi, elektroteh- ; niik iz Srnice 29, in Irena Bartolo, etekloslikarka iz Hrastnika 280; Deli j a Delič, rudar iz Hrastnika 77, in Karolina An-žlovar, gospodinja iz Hrastnika 77; Pavel Bauerheim, elektri-! čar iz Hrastnika 285, in Ka- j rolina Bastič, delavka iz Hrastnika 233. ZAGORJE ob Savi Poročili so se: Martin Uhan, skoblar, in Silva Brate, gosp. pomočnica, oba iz Zagorja, Kidričeva 31; _ Alojz Borišek, rudar in Da-! nijela Jeran, delavka, oba iz Kisovca 90; Anton Zupančič, zidar iz Zagorja, Cankarjev trg 5, in Frančiška Pestotnik, kmečka delavka iz Slivne 12. TRBOVLJE Poročili so se: Josip Lapi, j študent iz Trbovelj, Ulica 1. junije 12, in Tatjana Dolničar, vzgojiteljica iz Trbovelj, Šuštarjeva 4; Ivan Spajzer, delavec iz Trbovelj, Knezdol 14, in Amalija Rozina, bolničarka iz Ljubljane, Ižanska 88; Alojz Trampuš, ključavničar iz Trbovelj, Neža 23, in Martina Ojstršek, šivilja iz Hrastnika 235; Ivan Jerman, strugar iz Trbovelj, Partizanska c. 1, in Maksimiljana Sajovic, uslužbenka Iz Trbovelj, Bovško 13; Alojzij Omerzel, kovač iz Trbovelj, Gimnazijska 22, in Hermina Lekše, uslužbenka iz Trbovelj, Majce-nova 19; Dušan Oplotnik, mizar iz Trbovelj, Neža 26, in Karolina Leskovšek, iz Trbovelj, Neža 26; Marjan Vidrih iz Trbovelj, Globušak 13, in Ljudmila Podkrajšek, delavka iz Trbovelj, Rudarska 13. Umrli so: Filip Žnidar, oseb. upokojenec iz Trbovelj, Žabjek 36 — star 71 let; Marija Medvešek roj. Kovač, gospodinja iz Zupe 16 - stara 65 let; Anton Blažič, upokojenec iz Trbovelj, Opekarna 16 - star 77 let; Peter Ludoviko, otrok iz Dobrljeva 5, CemšenLk — stat 16 let; Janez Kanžek, upokojenec iz Trbovelj, Pod gozdom 3 — star 78 let; j Alojz Flori ndo, inv. upoko-j jencc iz Sklendrovca 20 —1 star 63 let; Danijela Podlo-. gar roj. Kajzna, inv. upo-1 kojenka iz Hrastnika, Br-| niča 14; Emil Bobek, rudar iz Trbovelj, Kol. 1. maja 181 — star 21 let (ponesrečil na, ladji); Anton Smode, mizar 1 iz Trbovelj, Nasipi 34 —» star 41 let. — Vidva, lopova, Jima jc baron dejal, sta za» služila, da hi vaju obesil na tole drevo, pod katerim stojimo, in pravim vama, da sem na to mislil še pred nekaj minutami. Toda premislil sem se in vaju še enkrat prepuščam usodi, le od vaju je sedaj odvisno, ali bosta umrla nasilne smrti ali pa si priborila svobodo! — Oh, gospod baron, je vzkliknil pritlikavec, že sva se odločila: vrv ni zanimiva stvar! Kaj naj storiva, da se dokopljeva do svobode? — Malo. Mene in nekaj mojih služabnikov morata odpeljati do hišice v ulici Cerisaie. Tam bosta potrkala na vrata. Ce bodo vrata zaprta, kar pa ne verjamem, se pokažeta sobarju, ko bo odprl vrata. Ko bosta izpolnila to nalogo, sc lahko dokopljeta do tistih dokumentov. Ta dva sta verjetno v kakšnem predalu, in ko ju dobita, lahko živita v miru. — Ze hitiva, gospod baron, že hitiva, jc vzkliknil Dagobcrt veselo. Spremljala vas bova. Lahko naju ustrelite, če vam ne izročiva markiza. — To tudi upam! jc odgovoril in sc skrivnostno smehljal. XAVIER DE MONTEP1N 56 Maščevanje in ljubezen BARONOV OBISK Bolj ko sc je Perina oddaljevala od mesta, kjer jc imela sestanek z baronom, in bolj ko se je približevala markizovi kočiji,, bolj je hitela m konnčo vsa izmučena prispela do egla uliee. Renč jc prišel nasproti. — AH ste vi, Perina? — Da, jaz sem. Namesto odgovora je 1‘eriaa prijela markiza za roko in ga hitro vlekla h kočiji, ki je bila blizu. Odprla je vratca kočije in tiho spregovorila, da jo je komaj slišal: — Hitro vstopite in recite kofajažu, naj konje požene! Markiz ni kaj dosti premišljeval, ampak takoj izpolnil, kar jc rekla. Vstopil jc v kočijo in za njun še Perina. Služabnik jc zaprl vratca in počakal, da bi sli-al gospodarjev nalog, kam naj koeijaž odpelje. — V ulico de Cerisaie, jc vzkliknila Perina, ^ in to čim hitreje! — In sedaj presodite sami, gospod markiz, ali sem imela prav ali ne, ko ^em vam rekla, da ne smete iti sami na sestanek. Ti la dva lopova bi vas prodala za nekaj iMizlorsv, iu to še ponarejenih. Toda midva nimava časa. Hitro se morate odločiti, ker bo kmalu prispel baron s svojo drhaljo in prepričana s: .n. da so že na poti. Ko So prispeli pred Renejevo hišo, sta izstopila. — Jaz se ne bom skrival pred temi lopovi! je vzkliknil markiz, S služabnik n m se bova zaprla v letni paviljon. Imava orožje iu silo bova razbila s silo. — Kje le! je mirne odgovorila Perina. Kaj lahko napravita vidva preti dvanajstim razbojnikom, ki jih vodi vaš najhujši sovražnik! Ne, ne, gopod markiz, v imenu Izidore de Simcusc vam prepovedujem, da bi tako nespametno iz-: postavljali svoje življenje na kocko! - Zakaj smo sc pa potem vrnili semkaj? - Ker sem mislila, da bi morda radi spravili kakšne važne papirje, da ne bi prišli do njih vaši sovražniki, kot na primer tista pisma o pomilostitvi, do katerih bi se tako rada dokopala tista lopova. — Prav imate! je vzkliknil markiz. Samo za trenutek stopim v hišo. Ali nvt boste spremljali? — Ne, ostala bom lu na straži. Renč je dal znamenje služabniku, naj ga spremi v hišo. Perina Je ostala zunaj in poskušala ugotoviti, kaj sc dogaja v mraku. Ccz pet minut se jc markiz vrnil iz hiše. — Doslej nisem ničesar videla ali slišala, gospod markiz, je dejala Perina, ko je Renč sto-I tki 1 iz hiše. AH ste morda kaj pozabili? ! — Nisem. — AH boste zaklenili vrtna vrata? I — Ne. Gospod Qucrjean je plemič In zato ec 1 tako vedem proti njemu. Našel bo odprta vrata I tn prižgane svečes tako nogo mb tlaf" ->■ ,®ra ■>»-- en—«. (Dalje prihodnjič) N. Tatar: x% 4t Ukleti partizan ; — Tovariš! Tovariš! Ne pusti me tu ... Na- . ših ni več tukaj... mu je govoril hripav, zamolkli glas. / - Kdo si? — Ranjenec ... Padel sem s konja .. . Nib-1 če ni tega opazil v mraku, je pripovedoval neki človek, ki se jc z eno reko podpiral na tleh, drugo roko pa stegoval proti KomnenuJ — Ali si sam? ga je vprašal Komnen in iskal svoj vžigalnik. — Okoli mene je vse mrtvo.. . Ln nekakšen otrok jo6‘ tam gori . . . Vse je taka težko . .. jc tožil ranjenec. - Precej močna luč vžigalnika je osvetlila v blato pogreznjeno telo. Na zemlji je bilo jasno videti sled, koder se je ranjenec vlekel«! — Ti praviš, otrok? Kje se s.iši? je hitro vprašal Komnen. — Tovariš, ne pusti me tu ... Rotim, pro^ sim te! Rane mi bodo ozdravele, je stokal težko sopeč ranjenec. — Ali se lahko vsaj malo opreš na nogo? — Nc morem . . . Obe imam zlomljene.. Granata ... — Tukaj sem samo s tem fantkom. Kako naj bi te nosil? Ranjenec je umolknil. Vedel je, da ga tovariš lahko nese kakih deset in še nekaj metrov in ne dalje — priti bi pa morali čez planine! Vžigalnik je osvetljeval okolico, kjer 60 ležala tri trupla, drugo ob drugem. Ob neki bukvi je bilo naslonjeno truplo nekega borca v sedečem položaju. Naslonil se je ranjerf na drevo in tako preminit kot plamen dogorevajočega ognja. Komnen je ugasnil svoj vžigalnik. Tisti trenutek se je ponovno zaslišal c*rokov jok. Bil je slaboten kot zadnji vzdihljaj,! Komnen je pohitel v tisto smer, se za trenutek ustavil, da preceni daljavo, nato pa je zavel ponovno hiteti. Tekel je po ravnidi ki je držala do neke jase. Glas otroka je prihajal iz neke kotam jej Komnen je spet prižgal vžigalnik in se nagnil nad jamo, bi jo je izkopala neka granata. Prav na dnu te jame je opazil otroško glavo, od blata zamazane ročice ctroka so se pa oprijemale za kamen, ki je padel v jamo z njenega roba. Obrazek otroka mi bilo mol videti, ker je bil ves prekril z blatom, zasijale so pa otroške oči, ko je Komnen posve* til z vžigalnikom. Previdno se je spustil V. jamo. Otrok je še bolj zajokal. % • Semkaj je prispel tudi Ranko. — Tisti ranjenec nas spet kliče, je dejalj ko je gledal otroka v Komnenovem naročju, — Naj kliče! Kaj mu moreva pomagati? ec je jezno zadrl Komnen in se povzpel do kraja, kjer je bila v temi neka senca. — Jela! je zavpil. Njegovega glasu ni mogoče opisati. Bil je podoben stoku, pa tudi klicu na pomoč, na tarnanje, a spominjal je tudi na srečo zaradi tega srečanja in bil hkrati prošnja za odpuščanje.., Vse je bilo združeno v tena klicu, v tem edinem imenu, izgovorjenem sredi temne noči. Vsa njegova žalost in vso, doživeto trpljenje — vse je bilo združeno v ‘eni sami besedi: Jela! Klečal je zraven nje; v eni roki je držal vžigalnik kot svečo nad mrličem, v drugi pa enoletnega otroka, simbol mladega življenja. Tisti trenutek se je v njem vse podrlo.. j Otrok mu je padel na tla... V silni bolesti je zajokal. Vžigalnik je ugasnil v razmočeni travi. Komnen se je spustil k mrtvemu dekletu in zaihtel. Njegovo ihtenje je prekinil dotik s hladnim, odrevenelim telesom mrtvega dekleta, katero je izpral zadnji dež. Dušilo ga jr v grlu in vedel ni, kai na# stori. Želel je, da bi pobegnil, a spet da bi ostal pri revnih ostankih ljubljenega dekleta. Kako težko jc, kadar izgubimo tisto, kar , imamo najraje v življenju! (Nadaljevanje sledi) 1 0 Zasavski tednik 0 št. 50 0 6 12. 19*12 15 j Jelena Žigon v »Obračunu« Talidomid proti raku Britanski znanstveniki so presenetili svet z izrc