234. številka. Ljubljana, v četrtek 10. oktobra. XXII. leto, 1889. I shaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avst ro-ogc r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravni Stvn naj se olagovolijo pošiljati Aročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (I. seja, dne 10. oktobra 1 889.1.) Po slovesni sveti maši v stolni cerkvi, katero je služil kanonik Klun, zbrali bo se deželni poslanci v redutni dvorani. Bili ao naw.or.ni vsi razen knezoškofa dr. Missie. Ob 11. uri poprime deželni predsednik baron "VVinklor besedo, pozdravi zbor, pri katerem mu je zopet čiiHtna naloga zastopati c. kr. vlado. Potem naznanja imenovanje dr. Poklukar-ja deželnim glavarjem kranjskim, kateri potem stori obljubo. Nemški nadaljujoč obvesti, da je glavarja namestnikom imenovan baron Apfaltrern. Deželni zbor ima v novem zasedanji nekoliko drugačno lice, nego prejšnji, kajti izvoljeno je več novih poslancev, a ne dvomi, da se bodo novi poslanci odlikovali z isto domoljubno ljubeznijo, s katero se jo -kranjski deželni zbor vBekdar odlikoval in da bodo poslanci obeli strak delali složno. Zadnje zasedanje deželnega zbora je bilo jako uspešno in za trdno upa, da bo i novi deželni zbor isto tako deloval. Tega ne pričakuje od njega lo c. kr. vlada, nego vse prebivalstvo dežele, Hosebno volifci. Ako bode k uspešnemu delovanju treba njegovega sodelovanja bode najradovoljneje vso svoje moči posvetil (Dobro!) Konečno povabi deželnega gla varja, da otvori zborovanje. Deželni glavar dr. P o k 1 u k a r pravi, da predno začne zborovanje, se mu je obrniti do gospoda c. kr. deželnega predsednika, naj bi bil jednako naklonjen interesom dežele in vsega prebivalstva, kakor do slej. (Dobro!) Potem pozdravlja poslance kot zaupnike naroda in jih prosi, naj ne glede male razlike v osebnem življenji združijo vse svoje moči v blaginjo dežele. Nemški nadaljujoč upa, da, kakor v zadnjem zasedanji ni motilo različno politično mnenje složnega delovanja na korist domovine, tako bodi tudi zdaj. Ako bodo nastala politična nasprotja, upa, da se ne bo nikdar pozabilo na mej-sobno spoštovanje. Slovenski nadaljujoč prosi poslance, ki so pri volitvah morebiti nasproti stali, naj to pozabijo in naj tekmujejo vsi na desni in levi v delovanji na blagor mile domovine in naroda. Blizu leto je minulo, kar je zadnjikrat zboroval deželni zbor in sklenilo se je takrat, praznovati štiridesetletnico vladanja presvetlega cesarja, z otvor-jenjem deželnega muzeja, ki je krščen po imenu prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa. Kakor smo bili že takrat žalostni, ko se je zaslišala nevesela vest, da se cesarja naslednik ne udeleži slovesnega otvorenja Rudolfinuma, priti je imelo vender Še hujši. 30. januvarja t. I. razprostrl se je Črni oblak na obnebji Avstrije, našo državo zadela je nepopisna nesreča, naš dobri cesar je zgubil svojega ljubljenega jedinega sina, Avstrija svojega Ct-sarjeviča. Deželni glavar pravi, da je imel čast biti pri pogrebu pokojnega cesarjeviČa in z občudovanjem je videl, s kako udanostjo je nosil presvetli cesar britki udarec, pomoči iskajoč jedino pri Bogu. Presvetli cesar izvršuje s pomnoženo skrbjo svoje mnoge posle, katere mu nalaga vladarska dolžnost, kakor smo videli zadnji čas pri velikih vojaških vajah. Kakor presvetli cesar, tako je delovati nam, po njegovem gaslu: „Z druženimi močmi!" Zato zakličemo našemu presvetlemu cesarju, našemu ljubljenemu vladarju, ki skrbi z jednako očetovsko skrbjo za vse narode svoje, tudi danes pred začetkom zborovanja: Bog živi našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. Živio I Slava! Hoch! (Poslanci zakličejo trikrat .Ži.iol" in „Hoch!M) Potem proglasi deželni glavar deželni zbor otvorjenim in predstavi deželnemu zboru gospoda dež. svetnika Z a mi do, ki bode vodil zapisnik denašnje seje. — Deželnega glavarja namestnik, baron Apfaltrem izjavlja, da s hvaležnosti polnim srcem v največji udanosti vsprejema po presvetlem cesarji podeljeno mu veliko čast. Rad bode posvetil svoje najboljše moči v korist dežele, a ker iste ne bodo izhajale, zato prosi potrpljenja in apeluje na pomoč gospodov poslancev. Z velikim veseljem čul je danes iz ust gospoda deželnega glavarja naj vlada pri obravnavah zmernost. Kar se njega tiče iu njegovih somišljenikov bode od njih strani gotovo vladala zmernost, ako se bode zmerno postopalo tudi na drugej strani. Potem store vsi poslanci obljubo. Deželni glavar dr. Po k lu kar pravi, da ima Še drugo dolžnost, spominjati se umrlih udov. Nem ški govoreč omenja, da je kranjsko deželo zadela bridka izguba vsled smrti Karola Dežmana. Kar je deloval kot vešč parlamentarec in zastopnik ve-leposestva v deželnem zboru kranjskem, to stoji za-P,sitno v stenogratičnih zapisnikih, vodo v Savo nositi pa bi se reklo, ko bi hotel opisavati, kar je storil Dežman, kot učenjak, naravoslovec in kustos za deželni muzej Rudolfinum. Baron Alfonz Cojz je bil kot značaj obče čislan in priljubljen, in kakor njegovi pradedi poBpeševatelj industrije v naši deželi. Slovenski nadaljujoč spominja se dr. Samca, ki je mlad umrl. Mesto Kamnik bode mu zmirom ohranilo hvaležen spomin za vse, kar je za njega razvitek storil. Kot poročevalec narodno-gospodarskega odseka v deželnem zboru so bila njegova poročila vsekdar temeljita in kot slovenski pisatelj je bil odličen. Ker bo poslanci v znamenje sožalja že ustali, nasvetuje, da se to zabeleži v zapisnik. — Deželni glavar se ozira potem glede delovanja deželnega zbora v preteklost in priliodnjost. Cestna postava zadobila je Najvišje potrjenje, nje izvršitev bode velikih posledic za deželo. Za-libog ni imela prošnja za ohranitev gimnazije v Kranji doslej uspeha, a upati je, da se bode združenemu delovanju vseh poslancev posrečilo, ohraniti ta za našo deželo prekoristni zavod. Zakon za pouzdigo govedoreje je potrjen, a zakon, sam ne bo rešil naše govedoreje, ampak treba bode združenega delovanja. Jako važno vprašanje bode rešiti glede osuševanja Ljubljanskega barja. Znana je velika nesreča, ki je zadela letos Ljubljansko okolico posebno barje, dne 3. in 4. avgusta bilo je poplavljeno, voda uničila je vse pridelke. Škoda, dasi se ni pretirano cenila, je velika, tako v Blatni Brezovci 30.000 gld., pri občini Vrd še večja, po vsem močvirji gotovo do 200.000 gld. Pred malo dnevi pa je bila uničena vsa zimska setev, tako da je beda velika in je gospod deželni predsednik že razpisal pobiranje milih darov po vsej deželi. Deželni odbor je v zvezi z močvirskem odborom sklical enketo, v kateri so se zbrali interesenti, ki bodo imeli donasati troškom, tako da je stvar akademično rešena in čaka le postavnega potrdila deželnega zbora. Te dni je deželni glavar storil tudi korake pri ministerstvu in prinesel najboljše upanje seboj, tako da ako se vsa zadeva po- LISTEK Blodne duše. Roman. Češki Bpidal Vucalav Bdnei - Tfebizsky, preložil I. Gornik. :Dr-u.g-i delil. (Dalje.) Zvon v stolpu donel je, kakor kedar grmi zamolklo za gozdovi. V vas pripeljali so še konja. »Vrnite se! — Za vse vrage! Naj v tem gnezdu ne ostane kamen na kamenu! — Saj mu je to itak napravil njegov sin, nihče drugi! — Videli bodete, da se nikjer druge ne bo ganila niti sla-mica na strehi. — Naj se speče pekelnik! Saj tako ne uide peklu !a Vozuik s konjema obrnil se je v istiui in ja peljal zopet v hlev. „Celo vreče bi bilo škoda zanj po smrti!" Po vasi bilo je že vse tiho. Žar je tudi najeden-krat obledel. Gozdovi so se mahoma zavili v temen zastor. Zvon v stolpu je že davno umolkni), po pokra- jini razprostrla se je gosta tema, na svodu nebesnem ni bilo videti ne jedne zvezde, in okrog bilo je povsod mrtvo kakor v grobovih; tudi nočni pevci na cerkvenem stolpu so spali in oni so sicer vender ponočevnli od somraka do zarje. Le v župuiji Okrou-helski bdela je dušasamojediua, polua najvzneseuejših želj in najsvetejših nakan, katera je smelo s svojima perutima odganjajoč oblačne mrakove, ki so se ji postavljali na pot k solncu, za hip obstala v svojem letu opazivši mej oblaki bliščati lučico čarobne svetlobe, kakor bi bila padla mej sive oblake od nekod z višino. In spoznavši v njej ravnorodno družico, hotela ji je pomoči, letela je dalje in dalje, v dušljivo oblačne puščave, lučica pa je tudi odhi-tevala dalje in dalje kakor bi duši kazala novo pot, novo cesto, češ da bi ostavila ouo k solncu, ker v taki višavi izgube peruti prožnost, glave se po-lašča nad nezmerno globino smrtna vrtoglavost in svit oči ugaša na veke . . . „Svčtluška -- veša!" III. Avstrijske ječe v okrajnih mestih podobne so bile še koncem minolega Btoletja po večjem mučilnicam. Cesarica Marija Terezija je sicer s patentom iz leta 1776. tako zvano torturo v vseh deželah pod svojim žezlom odpravila, a ta odlok stal je še nekaj dobrih let le na pergamenu. Do nedavno bili so ljudje, res da že devetdesetletni starci, ki so pomnili in od katerih smo mogli na svoja ušesa slišati, kaj je bila mučilnica, kakova je bila, kako so reveža najprej s kolesom lomili in stoprav potem ga obesili . . . Človeka mineva sluh, kosti prehaja mu mraz, in niti verovati nečemo strašne, grozne pravice, od katerih nas deli samo kakih devetdeset ali sto let. V mestu, kamor so odvedli Kvota 8 Skiiro bile so ječe v kleti pod mestno hišo. Bile so ravno take, kakor vse ostale, le s to dobroto ponašale bo se, da je imel revež prikovan v teh kleteh vsaj žarek nade, da zagleda vender še jedenkrat božje solnce, ko ga odpeljejo na morišče. Mislite si temno izbico z obokanim stropom, s tako ozkim oknom, da bi s težavo utaknil pest skozi, s prstenim podom, na katerem je razstljau otep gojile, prhle slame, mislite si poleg tega globoko v zemljo zabit hrastov kol, na katerem je pritrjena težka veriga in k vsemu temu zrak, da bi ako bi koga posetili, na pragu ne vzdihmli brez skrbi, in pred saboj dosti živo vidite ječo, v kateri živi že šesti teden na nogah in rokah prikovan otožne stavodajno reši to zimo, se bode prihodnje leto z delom lahko pričelo. V Ljubljanski okolici so bili po povoilnji poškodovani Podlipoglav in Besnica, ker je bil deželni glavar na lici mesta in sam Škodo ogledal. Deželni odbor naklonil je že nekaj podpore, deželni zbor bode pa gotovo storil kaj izdatne-jega. Tudi povodno kačo deželnozborskih zborovanj preložitev ceste čez "VVagensperk bode treba ko-nečno rešiti, ker se ista, akoravno je deželui zbor v zadnjem zasedanji dovolil polovico troškov le zaradi nekih nepriličnostij izvršiti ni mogla. Treba bode torej stvar uravnati, da pride v tir iu ne ostane velika maroga. Pobiranje naklade na žganje v lastni režiji se je izvrstno obneslo, kajti posrečilo se je dobiti izvrstne moči in že danes je deželi zagotovljeno od te naklade sto tisoč goldinarjev čistega dohodka. (Dobro, dobro) Bog pomagaj dalje. Deželni predsednik pred loži vladno predlogo zaradi uravnanja pouka za gluhoneme in slepe otroke in postavo zaradi uravnave plač za verski pouk na ljudskih šolali, ki v lanskem zasedanji sklenjena, ni dobila cesarskega potrjenja. Rediteljema izvolita se : Kersnik in bar. Lich-tenberg, verifikatorjema : Stegnar in dr. Schaffer. — Razna poročila izročila se bodo dotičnim odsekom. — Prihodnja seja je danes popoludne o b 4. uri. Volili se bodo razni odseki. V Ijjnbljaui 8. oktobra. Stan v čigar imenu govorimo, se z visoko politiko ne peča; tudi mi se tedaj, kolikor le moč, izogibljemo praznemu besedičenju, kar je več ali manj vse politično pisarenje po časnikih. Omeniti pa moremo politične dogodke takrat, kedar smo po njih prizadeti, kedar politične premembe vplivajo na socijalne in gmotne razmere delajočih stanov. V državnem zboru našim, kjer zakone sklepajo, veljavne za nas, pa tudi za delavsko ljudstvo, ki nima volilne pravice, nahajamo le politične stranke. Stranke z izključno gospodarskim pro gramom ni; treba nam tedaj opirati se nolens vo-lens na jedno ali drugo izmej teh strank, od katere pričakujemo, da se bode vsaj mimogrede ozirala na težnje pridobivajočega človeštva. Ker je imela liberalna stranka za korist in pravice delavskega ljudstva ušesa zaraašene, in je vse delovanje svoje uredila tako, da je le velicemu kapitalu služila, ki je vsled tega neomejeno rušil podlago ljudskemu blagostanju, obrnili so se, kar je bilo naravno, skorej vsi delavski stanovi, kolikor niso bili zapleteni v njih mreže, tedaj še neodvisni; — proč od stranke, ki je poznala besedo jedna kopravnost in svobodo le za se! Sedanja vlada in konservativna večina državnega zbora, ki to vlado podpira, stopila je pa na pozorisče z geslom, da opusti neplodovito politično borbo; ter da bode skušala zboljšati gospodarsko in socijalno stališče delavskega ljudstva. Zaupljivo jel se je obračati obrtniški in roko delski stan na to stranko, in njen obstanek je v pričetku naslonjen bil jedino na te stanove, ki so brez razlike narodnosti, kar dotlej v Avstriji še ni bilo viditi, odobravali njen program. Minulo je skort-j deset let; čas dovelj dolg, da za- morom o pregledati, kaj bi se bilo v tej dobi lehko zgodilo in kaj rešilo. In po tej dolgi dobi ne moremo reči druzega, nego to, da seje up teh stanov začel krhati, da sprevidimo, da tudi ta politična stranka mej sabo nima tacih elementov, ki bi mogli izvesti socijalno nalogo, katero si je stranka postavila. Konservativna stranka pozabila je na svoj gospodarski program, zavozila je v politična vprašanja in v boji za ožje želje njenih pristašev porabila in potrosila je svojo moč! Koliko dražega časa potrosilo se je v boji za versko šolo; za stvar v kateri navzlic vsemu pi • sarenju še nihče nima pravega pojma, ker si jo vsak po svoje tolmači. Culi s>mo že toliko razlaganja od strani liberalcev, da verski zakon meri v nazadnjaštvo, od strani konsev^ivcev pa, da meri v napredek, da že skoro ne vemo, komu bi verjeli. Da pa verski zakon, kakor ga je predložil knez Liechtenstein in ki te, kakor se sedaj po odstopu Liechtensteinovim vidi, prav brez potrebe požrl ravno našemu stanu toliko dražega časa, ni bil vreden tolikega boja, kaže delavskemu ljudstvu to, da so sami konservativci vseh vrst poudarjali, da predlog ni dovršen, ter da ga bode treba bistveno plemeniti. Čemu je bil tedaj prepir za stvar, če se ž njo nihče ne strinja? Skoro bi smeli trditi, da ves ta predlog ni bil druzega, nego preporno jabolko, ki je imelo namen zavračati praktično delovanje državnega zbora v gospodarskem oziru, in to v največji prid židovstva. Brez političnega prepira stvar pri nas jedenkrat ne gre! Ce nasprotstev ni, se jih pa umetno napravi. Ko bi se bil glede verske šole napravil pred log, ki ne bi dopuščal dvomov in ne dajal prilike do snmničenja njegovih namen, samo v tem zmislu, da se popravi, kar je laziliberalizem sezidal, da se odtegne naša mladost uplini židovsko liberalnih nazorov v šoli ter da se odgoji v poštenem krščanskem duhu, kdo bi mogel z uspehom ugovarjati? Knez Liechtenstein bi bil že davno lehko dosegel svoj namen. A mnoge stvari, katere pripisujemo sedanjim merodajnim politikom, ki niso v zvezi s krščan stvom in njegovimi nauki, osupnile so ljudstvo, ki je že itak vsled britkih svojih izkušenj nezaupljivo. Obtežila se je nepremožnim pot do višje izobrazbe s povikšanjem šolnine in odpravo nekaterih šol. Napravile so se umetne zatvornice, katerih bogataš sicer ne občuti, a ki revne stariše dovelj tlačijo. Dandanes ko sinovi obrtovalcev in rokodelcev v strokih svojih očetov čim težje kruha iščejo, je obteževanje in zapiranje potov do šolskih zavodov in izbacivanje učnih predmetov pač najmanj na mestu. Delavsko ljudstvo je prepričano, da bi najbolj pravično bile šolske zadeve urejene tedaj , kedar bi bila vrata, vseh tudi visocih šol brezplačno odprte slehernemu, ki ima um in glavo zato. To prepričanje je seveda demokratično, a zaradi tega se nikjer ne zadeva ob meje naravnih ljudskih pravic. Mi nismo prijatelji „frazelogije", s katero židovstvo pobija krščanske namere, a naj sodi vsakdo besedo „ omiko" kakor mu drago, preverjeni smo, da je omika še vedno premalo zastopana mej vsemi stanovi in da bi na svetu mnogo bolje bilo, ko bi večina človeštva bila toli izobražena, kakor je dosedaj le njegov neznatni del. Vprašanje seveda nastane, kakšna mora omika biti in tukaj strinjamo se povsem z onimi, ki trdijo, da mora imeti krščansko podlago. Kdo se pa bode upiral onim v resnici človekoljubnim in blagim naukom, na katerih sloni naša vera. Vsaj pravičnejših in milejših naukov nimamo, nego jih nam daje krščanstvo. A računiti bi morali konservativni državniki z denašnjim svetom, ki je vender v marsičem drugačen, nego je bil v srednjem veku. Cerkev sama zapisati bi mogla na njen prapor omiko ljudstva in izogniti bi se morala vsemu, kar dosedaj le površno ali napačno omikanemu ljudstvu daje povod znezaupanjem obračatise protidobri in potrebni stvari. Beda delavskega ljudstva je v primeri z razkošjem, v katerem živijo mnogi stanovi tolika, da se boji izgubiti še jedino, kar mu je ostalo, dozdevno duševno svobodo! Mi sami ne mislimo, da se s krščanskim duhom more ujemati duševni nazadek proletarijata, a v očeh marsikaterih so besede, izgovorjene brez premisleka, napravile utis, katerega posledice se že marsikje občutijo, in ki so pokazale, daje v sedanjem času slehernemu državniku računati tudi z ljudskim, a ne le z lastnim mnenjem. Pri denašnjih časih morala bi biti krščanska stranka — ljudska stranka! Ljudstvo je dandanes pod k rep ljenja potrebno in ne aristokracija! Mi se nismo mogli prečuditi, kako se morejo krščansko misleči poštenjaki, katerim, kakor vemo, v resnici leži blagor revežev ni srci, kakor n. pr. znani državni poslanec preč. gosp. Eichhornu, upirati zahtevi delavcev po splošni volilni pravici! Jednakost človeštva je vendar že pripoznana, zakaj bi torej delavci ne dobili jednacih pravic, ker nosijo jednako drugim stanovom jednaka bremena iti dolžnosti? Mi trdimo, da je jedro našega ljudstva navzlic revščini še vedno pošteno in — k dobremu nag-neno; a spoznavati je začelo, da ga tudi konservativni politiki nočejo razumeti, da mu ne prila-stujejo onih pravic, ki so sedaj le predpravice druzih stanov. Konservativni politiki skrbeti bi pa morali tudi za to, da se omeji nekrščansko oblastvo kapitala, da ne bi bil kapitalist povsod prvi in merodajen v vseh stvareh! Skrbeti bi morali zato, da se socijalne razlike mej stanovi, kolikor le moč, pozgubijo, da postanemo vsi, če tudi ne po življenji, pa vsaj po dolžnostih in pravicah jednaki. Stanovi razlikujejo naj se le po tem, da vsak v svoji stroki dela, tedaj v ekonomičnem življenji; — državljanske pravice pa naj bodo vsem jednake. Tembolje se bode širila tudi prava omika mej ljudstvom, tem hitreje se je nadejati mirnega poravnanja socijalnih nasprotstev. Nemški državni poslanec Miquel je v nekem govoru pred kratkim izjavil, da so parlamentarične stranke zagrešile pravo pot, da je njih ravnanje po starih odnošajih tako zastarelo, da se ne strinja več s sedanjimi ljudskimi okoliščinami in težnjami. To je resn;ca! Po starem kopitu deluje parlament dni Kvčt s Skrilo. Zaprli so vsakega posebe in izbrali so za-nja ječi, v katerih so se pred letom dnij umorili jetniki, predao jim je bila proglašena obsodba. Nečem dražiti s jetrnimi grozami vaše domišljije. Hočem vam naslikati, kako so iz nekdanjega sodnika Jifiškega hoteli prisiliti zločinstva, o katerih se Kvetu niti sanjalo ni. Nalašč zagrnil bom pred vašimi očmi podobe, ki so se javljale, ko so krovca Skuro mučili, da je omedlel, češ da bi obstal naj-možnejše pregrehe. Poglejte nekoliko trenotkov sami v obraz Kvetov! Solnce prodira z prvimi žarki v njegovo zdanje bivališče. Teške kaplje padajoče z otemuelega, vlažnega stropa na slamo menjajo ko v njih v pisane bisere, sive pujčevine preprezajoče sem ter ti j a stene podobne bo v svetlobi krasnim zastorom, ilnat vrč na leseni, dvonogi klopi sličen je od strani dragoceni čaši, in seženj dolga veriga, na mnogih krajih rdeča od rje, voznemu lancu od čistega zlata res da Že preveč obrabljenemu, s katerim v pravljicah zapirajo pot svatovskemu sprevodu . . , Vsa groza ječe fie jo vsaj za hip razplinila umaknivši se slikam in podobam slepilnim. Žarki poletavali bo b predmeta na predmet, kakor bi hoteli v sobici vse j pozlatiti s svojo svetlobo — vse poljubiti in z zračnimi ustami z vsega otreti strašni izraz. Le z jed-nega čela neso odgnali oblakov — neso mogli odgnati, ker je bilo globoko naklonjeno, le obličju jetnikovemu so se ognili, kajti glava njegova bila je povešena, kakor bi bila brez moči, brez vladanja in brez duše. Lasje na glavi bili so že beli kakor sneg, čelo jetnikovo same gube in obraz njegov razoran, da ga ni bilo spozuati. Ako bi vam ne bil povedal, da je ta mož KvSt, ne uganili bi tega do smrti. Odmerjenih korakov po mostovži se je že privadil, za ropotanje ključev se ne briga več; ko se z železom okovane dveri vedoče v njegovo bivališče odpirajo, ne premakne se niti, ko ječar trd večkrat nedotaknjen kruh odnaša in polaga poleg njega na klop drugega tudi že starega, ne dotakne ee ga niti s prstom mnog — mnog dan. Meroma pred tednom dnij za rana odprle so Be tudi dveri, a močneje nego sicer, in Kvfit je ustal, pozabil je za hip, da ima na roki in nogi verige, da je prikovan, zagnal se je k uhodu in roka stisnila je roko, in prsi počivale so na prsih. A bliskomu iztrgat se je, izbuljil oči in smrtna bledost razgrnila se mu je preko obraza. Desnica njegova Begala je že na čelo, da bi je zaznamovala z križem. „Kvet! — Kvčt! — Torej vender strašim za živa ? — In jaz hočem le po smrti, a fie potem le gubitelje duš ljudskih in teles ljudskih!" In visoki mož z upalim obrazom stopil je dva koraka naprej. »Kje bi si bil to mislil! — Saj se mi tu še sanjalo ni! — Zdi se mi v resnici, kakor bi bil to le tvoj duh !K „Torej potipaj me vender in prepričaj se!" „Moj Bog! — In kaj delajo naši? — Kaj žena, kaj Svetluška?" „Zdravi so in pozdravljajo te!* Refundi izvil se je ta stavek nekako težko iz ust. „In kako «i mogel sem?" ♦ „Vidiš, zaman mi ne pravijo sem ter tija Čarovnik. Iu človek ne more slutiti, kaj mu bo kdaj na dobro. Ječarja omamil sem z govorjenjem o zakladih, že davno je namreč o meni slišal, da morem pomagati do bogastva, in da sem že mnogega na svetu osrečil. — A za to ni Časa . . .e (Dalje prib.) Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 234 10. oktobra 1889. naprej; mimo njega se pa suče svet v vednem teku, nove potrebe, nove zahteve za preživenje ogromnih mas ljudstva nastajajo, in vender gospodarijo skoro brezizjemno ljudje, ki si v potu svojega obraza kruha še nikdar služili niso, ki pravdi pripomočkov ne vedo in ne poznajo. Poglejmo vender socijalno zakonodajo preteklih let; ni li ta živa priča nezmožnosti naših politikov! Koliko je li moč izvesti in kako se je izvedlo? Prenarejati so morali postave, predno so v življenje stopile; in obrtna postava z luknjami kakor rešeto; je mari v tej modrost naših poslancev zakopana? Gospoda! Će smo začeli dvomiti na zmožnosti ali na dobri volji vseh sedaj gospodujočih političnih strank, je li to čudno? Ne vidimo mari dan za dnevom, da bi bilo za ljudstvo vse jednako, ko bi parlament bil ali ne? Ko bi se danes nehal, jokali bi po njem gotovo le poslanci sami, ljudstvo pa bi se držalo „kuhl bis an;s Herz hinanw, kajti zgube bi pač ne občutilo nobene. Kako malo se zastopniki narodov brigajo za želje svojih volilcev, to pojasnuje nam najbolje naš lastni poslanec Ljubljanskega mesta, grof Hohen-vvart, konservativen mož skozi in skozi. Ne o priliki volitev, niti pozneje v celi dobi svojega poslanstva ga nismo videli; in vender kako ubožna kako po d kropljenja potrebna je naša dežela, naše glavno mesto! In njen poslanec ! — Toda molčimo! Kogar ne tarejo skrbi za vsakdanji kiuh, zadovolja se seveda z visokimi politiki ; a ne tako delavsko ljudstvo ! To ima drugih skrbi j ! Ljudstvo prepušča visoko politiko najmero-dajnišim krogom; od svojih poslancev se pa zadovolji, če so mu dobri zastopniki najprej — izgovorimo to besedo — gmotnih, za tem pa duševnih potreb! Dokler je veljalo geslo na svetu, da najde vsak, kdor hoče delati, tudi svoj kruh, ni bilo treba staviti zahtev, da se potom zakonodaje skrbi za to; dandanes pa, ko uničuje veliki kapital s pripomočjo novih iznajdeb in strojev čedalje bolj vrednost in veljavo človeških rok, ko ljudje pri najboljši volji, delati, ne najdejo pri-služka; ko se o starem blagostanji srednjega stanu le še pravljice slišijo; dandanes treba nam v parlamentu mož, ki razumijo čas in njegove zahteve! S krščansko potrpežljivostjo bojevati se proti rastoči bedi, je zaman! Verska šola, kakeršno je želel knez Liechtenstein, ne upli-vala bi najmanj na one socijalne moči, katere nas tarejo. Ekonomično gospodstvo ostalo bode nespremenjeno, dokler bode žid v svoji oholosti gospodaril, revež pa ponižno trpel in delal. Predrugačiti je treba marsikaj, če se hočemo izogniti polomu. Če bode ljudstvu osiguran kruh, če ne bode videlo sleharni dan krivice, kako se z njegovimi žulji ma-stijo kapitalisti vseh veroizpovedanj brez izjeme, — potem bode zopet našlo svoje srce, vneto bode za idejale in hvalilo bode Boga, ki ni sveta ustvaril za zatiralce in za sužnje, marveč za vsa bitja, ki naj živijo po njegovih zakonih brečno in zadovoljno I „Obrtnik". Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani, 10. oktobra. Danes se snidejo deželni zbori skoro v vseh cislitvanskih kronovinah. Letošnje zborovanje ima zaradi tega večji pomen, ker je mnogo deželnih zborov na novo voljenih. V češkem deželnem zboru tudi letos ne bode Nemcev, zato je pa pričakovati borbe mej Mlado- iu Staročehi. Prvi bodo gotovo kaj odločno postopali, ker so jim uspeli i pri volitvah dali poguma. V nekaterih deželnih zborih se bode tudi spravilo šolsko vprašanje v razgovor. Tudi proti vladi si: bode zabavljalo, za kar seveda se bode Ta«fie malo zmenil, ker deželni zbori nemajo dovoljevati vojakov iu državnih davkov. <*all£k.o namestuištvo je odločilo, da se nema Levovsko mestno oblastvo mešati v zadeve ruBinskega „Narodnega doma". Levovski magistrat je iz političnih ozirov zahteval, da bi imel besedo pri upravi tega doma. Vitanje države. Pri riiMkem dvoru uekda napenja germano-filska stranka vse sile, da bi carja pregovorila, da obnovi prijateljstvo z Nemčijo. Posebno dela v tem zmislu veliki knez Vladimir. Pri ruskem dvoru so germauofili jako silni, ker so skoro vsi veliki knezi poženjeni z nemškimi piincesinjami. Od tod prihaja, da se „Graždanin", ki ima zveze z dvorom, poslednji čas tako naudušuje za Nemčijo. Car pa ne mara za nemško prijateljstvo, kar se že vidi iz tega, da je vedno odlašal potovanje v Berolin. Rad bi se znebil upliva nemškega pri dvoru, zaradi te«a pa drla na to, da se sedaj veliki knezi ženijo v črnej-goi i in na Grškem — Roservo kavkaske vojske so znatno pomnožil". Dosedaj je Kavkaz mogel posta viti le 10 rtservnih polkov, stdaj jih bode pa 20. Civilna in vojaška uprava na Kavkazu se bodeta porazdelili in bode kmalu imenovan namestnik za civilne zadeve. Komisija za izdelanje novega «rl»sk«^a cerkvenega zakona je že končala delo svoje in izdelani načrt predložila metropolitu in naučuemu ministru. Po tem uačrtu se bode srbska metropolija povišala v eksarhat, zopet ustanovile odpravljene biskup'je, konsistorij zamenil z arhierejskim sodom, razširila oblast protojerejev. Načrt se bode predložil skupščini. Jules Ferry ne misli ostaviti Francije, če tudi li voljen v zbornico. Vesti, da bode imenovan generalnim guvernerjem indokitajskim ali pa, da pojde za veleposlanika v Berolin, raztrosili bo le houlangistični listi. — Cassagnac misli, da bi bil Boulanger s svojimi pristaši pri volitvah dosegel vse diugačne uspehe, da se je upal vrniti v Pariz. Tako pa je narod verjel njegovim klevetnikom. Ro-publičauski listi so pa največ zadovoljni z izidom volitev, posebno zmernorepubličanski, ker so opor tunisti mnogo pridobili. Mej Boulangerjevimi pristaši se kaže vedno večji raspor. Grof Dillon in Boulanger sta se hudo sprla. Boulanger je očital grofu, da jo kriv njegovega poraza, ker mu je svetoval, da naj Be zbliža z desničarji. Generalu je začelo pomanjkovati denarja. Zaradi tega ga zapu ščajo dosedanji prijatelji. Odpustiti je moral že 6 tajnikov in je pridi žal le še jednega. Plača uradnikom, ki so zaradi boulangističnih ruvanj zgubili svoje službe, se je ustavila. General je zgubil že tudi vse upanje, da bi kedaj dosegel namen svoj. Turčija je baje zares nameravala že priznati Koburžana. Ko je pa sultan zvedel, kako o tem sodijo v Peterburgu, je pa zavrnil dotično okrožnico, ki se je imela poslati velevlastim. Rusija bi bila zahtevala jamstvo za plačilo vojne odškodnine , da je Turčija priznala Koburžana, to je: zasela bi bila najbrže nekatere turške pokrajine v Aziji. Iz Hamburga v Sanzibar bodo zanaprej direktno vozili iK'inšIii parniki. Država bode temu podjetju dajala, 1,000.000 mark podpore na leto. — Govori se, da pojde nemški cesar iz Carigrada v Bukurešt, da obišče kralja rumunske, kar je pa še dvomljivo. Pisma iz Pariza. (Piše A. li ck e n Sok.) XXI. 24. avgusta. (Galerije »lik v Louvru. Na potovanji imel sem priliko v Monakovem videti letno razstavo umotvorov vseh narodov v kra-•Ijevej steklenej palači. Čudil sem se krasoti pojedinih slik, katere so mi mej 1507 izleženimi slikami posebno dopadale. Bogata je bila ta razstava, strokovujaki so jo povsod dosta hvalili, a nestrokovnjaki so poslušali njih pohvale ter — kakor navadno s kimanjem izrazovali svoje soglasje. Ako to velja o Monakovskej slikarskoj razstavi, kaj Še-le porečemo o Pariškej! O slikah v palači lepih umetnostij v samej razstavi sem že nekaj besed — „črhnil", drugače se pač ne morem iz raziti o svojem površnem opisu tega oddelka, ako vzamem v poštev, koliko bi se še dalo pisati o njem, koliko bi se moglo govoriti z estetičnega stališča, koliko z umetniškega in koliko nazadnje s stališča navadnega človeškega razuma, kateremu je na razpolaganje zdravo oko in prirojen zdrav ukus. Sedaj ko je. na vrsti, da pišem o galerijah slik v Louvru, se tudi ne bom mogel ravnati po načelu: „uou quuntum sed quale" (ne koliko, ampak kakšno), nego si bom postavil sv.»jo za-dačo narobe, da ostanem dosleden v svojih opisih, kateri imajo namen predstaviti cenjenim čitateljem bogastvo razstave in Pariza v obče, ne da bi mogel podrobno govoriti o važuosti, ceni in dostojanstvu pojedinih predmetov. V prvem nadstropji se nahaja dvorana dragocen osti j (salle des bijoux). Notri je mnogo zlatih dijademov, prstanov, uapestnic, amuletov, verižic, kolierov itd., še iz srednjega veka in iz reuesance. Skozi železna vrata, ki so sama po sebi kot umotvor vredna, da si jih ogledaš, stopiš v galerijo Apolona, ki je 70 m dolga in sluje kot najlepša v tej palači. Ime je zadobila po glavnej sliki v sredini: Apolou, zmagovalec Pitouske kače. Po stenah mej okni so omarice, v katerih se hranijo prekrasni umetnostni zakladi iz „eniuila", delo izza jako starih časov, iz 12. do 16 veka. Mej njimi sem zabeležil stare žepne ure, skiedice, zrcala, ščite, oklepe, podobe itd. V jednej omarici so zbrana različna okrašenja za roke, vrat, glavo in pas, ki jih je nosila Marija Medici. Šlem in ščit Karla IX. in Henrika II. so tudi videti; ravno tako zapone od plašča sv. Ljudevita in jeden prstan tega kralja, Meč iu ostroge Karla Velikega leže poleg mramorne mize, na katerej je prostrt zemljevid Francije od 1. 1084. V jednej omarici sredi galerije je krona Ljudevita XV., razne lepe posode in jedna kutijka (škatljica) kraljice Ane Avstrijske. Tam stoji tudi močna škrinja, dobro okovana, v katero spuščajo po noči stekleno omaro, nad njo visečo, z ostanki francoskega koroninega zaklada. V njej se nahajajo: dijamant, imenovan „regent", ki je peti mej vsemi velikimi dijamanti, ter se ceni na 12 milijonov frankov; meč Napoleona I, na katerem je dijaman-tov za dva milijona; rožen dijamant, ura Ljudevita XIV., podarjena mu od Deja algirskega. Iz Apolonove galerije pridemo v pravo galerijo slik, katera je najvažneji oddelek v Louvru in zavzema mej vsemi podobnimi galerijami odlično mesto. Broji nad 2000 slik iz različnih šol: največ iz italijanske, iz flanderske in nizozemske. „Salon carre" je zopet prvi mej drugimi, ker se naliajajo v njem najslavneje slike vse galerije. Zato je v njem tudi cel dan polno slikarjev in sli-keric, ki posnemajo razstavljene podobe. Tukaj je slavni izvornik od Tiziana: Polaganje Krista v grob. Potem Paolo Veronese: Jupiter uničuje prestopnike s Bvojimi strelami. Rembrandt: Brezmadežno spočetje Marijino; ta prelepa slika kupljena je iz zbirko maršala Soulta za 615.000 frankov. Raffael: Madona s spavajočim detetom Jezusom. Pavlo Veronese: Obed pri farizeji Simeonu iz 1. 1570. Muri) 1 o: Sveta obitelj. Raffael: Sveti Miha in sv. Jurij. Od istega: Velika sveta obitelj; potem še jedna: Devica z otrokom Jezusom znana pod imenom „la belle Jardiniere" (lepa vrtnarica), katera slika je že brezbrojnokrut kopirana in v bakrorezih umnoževana. Leona r do da Vinci: Devica Marija, dete Jezus in sv. Ana. Naj veča slika v galeriji je pa od Pavla Veroneškega (Ca-liari): Gostija v Kani-Galileji; visoka 61/« »», široka blizu 10 m. Slikar je naslikal v tem velikanskem in slavuem umotvoru obraze nekaterih znamenitih oseb svojega veka: Alfonza Avalonskega, Eleonore avstrijske, Frana L, Solimana I., Viktorije Kolonjske, Karla V. in dru«e. Pa tudi sebe in najslav-nejih slikarjev beneške šole ni pozabil; njih obraze razdelil je mej godce, ki svirajo pri gostiji: sam igra violino in je oblečen v belo obleko, Tizian igra bas, a Basano flavto. (Konec prih.) Domače stvari. — (Trgovska in obrtniška zbornica) imela je včeraj zvečer ob 6. uri sejo, v kateri je bil na mesto odstopivšega g. Fr. Ks. Souvana de-želnozborskim poslancem izvoljen g. dr. Karol Bleivveis-Trsteniški. — (Odlikovanje.) Ferko Pr ey ss 1 er, računski svetnik pri računskem oddelku finančnega deželnega ravnateljstva v Gradci, ki je praznoval preteklo poletje petdesetletnico svojega Blužbovanja, dobil je zlat zaslužni križec s krono. — (Družba a v. Mohora) začela je razpošiljati svoje knjige za leto 1890. Te knjige so: 1. Koledar. Vsebina: Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. Povest. Spisal dr. J. Vošnjak. — Slabi časi. Pesem. J. Leban. — Trst. (Z mnogimi podobami.) — Znojilčevega Marka božja pot. Povest. Spisal Janko Krsnik. — Mihael Debelak. — Razgled po katoliških misij onih. — Kmetijske Šole. — Odpisovanje zemljiškega davka zarad elementarne škode. — Dva sovražnika naše dece. — Slovenski poslanci v državnem zboru. — Razgled po svetu. — Imenik. — 2. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal Josip Stare. XIII. snopič — 3. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetekega stanu. Spisal Heurik Schreiner, c. kr. profesor. — 4. Slovenske Večernice za pouk in kratek čas. Tri in štirideset zvezek. — 5. Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov. Spisal Ivan Skuhala. — 6 Življeuje preblažene Device in Matere Marije iu njenega pre-čistega ženina sv. Jožefa. Popisal Janez Volčič. Družba sv. Mohora imela je od 1. avgusta 1. 1. do 1. avgusta t. 1. 48.609 gld. 42 kr. dohodkov, treskov pa 48 601 gld. 61 kr. Družb ina matična glav- niča iznaša v gotovini 19.092 golti , v obligacijah 200 gld. Število udov iznaša 46.042, knjige pojdejo torej v 276.252 izvodih po slovenskem svetu. — (Razpisana darila.) Družba sv. Mohora razpisuje za I. 1890. naslednja darila: a) Dve sto in deset goldinarjev za šest krajših izvirnih povestic, vsakej po 35 gold., ki obsega vsaj pol tiskane pole. b) Sto in štirideset goldinarjev za štiri poučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Rokopisi naj se družbenemu tajniku pošljejo do 1. maja 1890. Darila bodo se izplačala na god sv. Mohora dne 12. julija 1890. — (Dnevni brzovlalj) štev. 4, ki vozi mej Dunajem in Trstom ustavljal se bode od dne 15. oktobra tudi na postaji Zigorje. Zahvala za to pridobitev gre kupčijake zbornice svetniku gospodu Franu Hrenu, ki je po mnogem trudu dosegel poleg tega, da se ustavlja brzovlak štv. 3, ki vozi mej Trstom in Dunajem še to, kar bode gotovo koristilo Zagorju in okolici. — (Kmetiško potovalno predavanje) v Goricah nad Kranjem ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo popol udne ob 3. uri v šolskem poslopji. — (Trgovska in obrtniška zbornica.) Ukaz o pobiranji doneskov, katere je v pokritje stroškov Ljubljanske trgovinske in obrtniške zbornice plačevati za 1. 1889. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je z razpisom z dne 10. decembra 1888., št. 47.874, odobrilo proračuu trgovinske in obrtniške zbornice Ljubljanske za leto 1889. v zahtevanem zne 8ku petih tisoč dve Bto šeBt in sedemdesetih (5276) goldinarjev 25 kr. av. velj ter dovolilo, da se nepo krita potrebščina pokrije s prikiado na vsak skladu podvrženi davčni goldinar, namreč v znesku dveh kraj carjev (2 kr.) na pridobnino in meroviuo z izvenredno doklado vred in v znesku tudi dveh krajcarjev (2 kr.) Da dohodnino z izvenreduo doklado vred tistih, k imajo v zmislu novega volilnega reda volilno pravico. Naroča se vsem c. kr. davčnim uradom in mestnemu magistratu Ljubljanskemu, da poberejo donosne deleže v jednem obroku vsaj do konca decembra tekočega leta od vseh, ki imajo pravico vo liti v trgovinsko in obrtniško zbornico Ljubljansko To se vsem, kateri so dolžni skladati te doneske daje na znsnje s tem pristavkom, da se bode proti vsakemu, kdor hi zaostal s svojim doneskom, po* stopalo po § 2. cea. ukaza z due 20 aprila 1854 (drž. zak. št. 96). — (Gierkovo mehanično gledališče) nudi občinstvu mnogo novega in presenetljivega v mehaniki. Še celo oni, ki so že videli jedenkrat „vihar na morji" ali „Norveško pokrajino po zimi" gredo radi še jedenkrat gledat. Posebno mnogo odobravanja vzbuja pri točki „vihar" na morji, prihod velikih in malih ladij, jadernic in vojnih ladij, in streljanje iz malih topov na teh majhnih ladijcah. Pa tudi narod avtomatov preseneča gledalce, kajti ti pritlikavci hodijo po odru, kakor bi bili živi. Pa tudi ne manjka smešuih prizorov, tako da se vsak gledalec zares prijetno zabava. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Poreč 10. oktobra. Sabor otvoren svečanim načinom. Podpredsjednik hrvatski pozdravio, vladin zastupnik talijanski i hrvatski. Dunaj 10. oktobra. Princ Ferdinand Koburški, ki je predvčeraj zvečer „ineognito" iz Sofije odpotoval, dospel je včeraj popoludne semkaj in se takoj v Monakovo odpeljal na večdnevni pohod bavarskega vojvode Maksimilijana in njegove soproge. Namen Ferdinandovemu potovanju je izključno kratek počitek in pohod sorodnikov. Berolin 10. oktobra. Državni kancelar dospel semkaj včeraj zvečer iz Friedrichsruhe, cesar Viljem danes zjutraj iz Kiela. Razne vesti. * (Najdražje gosli na svetu.) Za Pa-ganinijeve gosli shranjene pri municipiji v Genovi (prekrasno in še dobro ohranjeno delo Josipa Guar-nerja „fecit Cremouae 1709") ponudil je Evgeu Ysaye, profesor na konBervatoriji v BruBiji, 60.000 frankov. Municipij pa lepe ponudbe ni vsprejel. * (Morilec — oproščen.) Iz Novega Ji čina se 6. t. m. javlja: Rudokop Lavoslav K1 i -raecky, kateri je II. junija t. 1. v Moravskem Ostravu po kratkem prepiru na javni cesti svojo pijančevanju udano soprogo ustrelil, bil je danes porotnim sodiščem opro&cen. * (Razmišljen ženin.) Iz Beuthena v avstrijski Šleziji ae poroča: Tukajšni premogokop Vnlkol naveličal se je samskega stanii ter modro ukrenil naložiti si na ramo zakonski jarem, ki bi ga žulil do kouca ž.vijeitju. Dan poroke je napoti il. Vse je pripravljeno, vse svatovsku oblečeno in mlada nevesta že komaj pričakuje trenutka, ko postane soproga mladeniču, katerega je že dlje časa ljubila Svatje so se že zdavna zbrali in čakali, a Ženina ni. Iščejo ga povsod, pa ga ne najdejo. Poaledujič hite svatje v premogovo jamo, kjer ga najdejo globoko pod zemljo, kamor se je peljal k navadnemu delu. Tu ga opomnijo na poroko. Ko Be razmišlje-nec povrne iz |ame iu se prazuičuo obleče, odidejo v cerkev k poroki. Narodno-gospodarske stvari. Splošna kmetijska in gospodarska razstava 1. l«i)0. na Dunaji. To veliko razstavo bode priredila c. kr. kmetijska družba nižeavstrijska s pripomočjo vlade v ro-tuudi Dunajskega pratra. Otvorjena bode od 15. maja do 15. oktobra 1. 1890. ter sestavljena iz naslednjih skupin: A. Stalna razstava. I. skupina: Kmetijski pridelki (izimši hmelj in zelenjad) (avstro-oger-8ka) II. skupinu: Izdelki kmetijskega veli kega in malegi obrta (avstro-ogerska.) III. sku pina; Pridelki gozdov, izdelki gozdarskega velikega obrta in pri pomoću a sredstva za njih i z d e I o v a n j e (avstro-ogerska). IV. skupina: Lovstvo (av.stro-ogerska/ V. skupina: Vinarstvo in kletarstvo (avstro ogerska). VI. skupina: Ribarstvo (avstro ogerska). VII. skupina: Čebelarstvo (avstro ogerska) VIII. skupina: Vrtnarstvo (avstro ogerska). IX skupina: Kmetijski in gozdarski stroji ter orodje (mejnarodna). X. skupina: Stroji in orodje za k m o 11 ] s k i veliki obrt (mejnarodna). XI. skupina: Mlekarstvo (poraba mleka), stroji in orodje (mejnarodna). XII. skupina: Domač obrt. XIII. skupina : Ve 1 i k i i n m a I i o br t, kolikor poni a-g a t a k m e t i j s t v u. XIV. skupina : P r i p o m o č n a sred stva gospodarska (umetna gnojila, kup-čijska krmila in kemijski izdelki za kmetijske in gozdarske namene) (mejnarodna). XV. skupina: Ži-vinozdravstvo (mejnarodna). XVI skupina: Kmetijska inelijoracija, stavbarstvo in merstvo (mejnarodna). XVII. skupina: Kmetij sko-gozdar8ko šolstvo, slovstvo in poskusi (mejnarodna). XVIII. skupina: Preskrbo-vanje velikih mest z živežem in poraba odpadkov iz takih mest (mejuarodna). B. Začasna razstava. I. skupina: Konji (avstro-ogerska). II. skupina: Goved (avstrooger ska). III. .skupina: Prašiči (avstro-ogerska). IV. skupina; Ovce (avstro-ogerska) V. skupina : Vrtnarstvo (avstro-ogerska). VI. skupina: Sadjarstvo (avstro ogerska). VII. skupina: Perutnin-stvo (mejnarodna). VIII. skupina: Ornitolog ija (mejnarodna). IX. skupina: Psi (mejnarodna) X. skupina: Mlekarski izdelki (avstro-ogerska). XI. skupina: Hmeljarstvo (avstro ogerska). XII. skupina : Zelenja d arstvo in poraba zelenjad i. Podrobne programe iu zglasilne pole je dobiti v pisarni c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št 3. V nastopnih vrsticah navajamo še važnejša določila glede udeležbe pri tej razstavi, opomnimo pa, da hočemo ob svojem času glede tistega, kar je za Kranjsko posebne važnosti, še kaj podrobne jega prijaviti. Prijave za udeležitev v skupinah I. do XVIII. je c. kr. kmetijski družbi najkasneje do 31. oktobra poslati. O pripustitvi in o definitivni odmeri prostora odločuje generalni komitej. Komi tej ni primoran navajati uzrokov, ako je odklonil kak predmet. Kadar preteče čas, ki je odmerjen za zglasitev, dobi vsak poročilo, koliko prostora se mu je odmerilo, in pa dotično prepustnico. Razstavniki bodo deležni daril, ki bodo častne diplome, Bvetiuje, denarji in Častne priznambe, za kar se bode porabilo 50 000 gld. Za posebne odlike določena so sotruduikom posebna darila. Razstavljene predmete bode razsojal in priznaval darila poseben odbor, o katerem se bodo določila še oglasila. Posamezni razstavniki in skupni, izimši velike izložbe posameznih razstavljavcev, morejo svoje iz delke razstaviti le v dotičnih skupinah, in sicer po gori navedeni razdelitvi. Od tega določila so izvzeti razstavniki velikih izložb. Najemščine za prostor bode plačati: za lm1 na prostem 2 gld ; za lm2 v gozdnem vrtu 4 gld.; za lm2 v pokritem prostom, in sicer prosto stoječem 10 gld.; za lm3 ob steni iu sicer s poldrugim metrom visočine 6 gld. ; za lwa visočine 3 gld ; za lm9 stene 3 gld.; za 1 do 3 vrste po 3 steklenice v skupini vinarstva 5 gld.; za vsako vrato s 3 steklenicami več pa po 2 gld. Generalni odbor si pridržuje pravico, da sme za izložbe, katere bi bile posebno zanimive za razstavno podjetje, nadalje pri velikih podjetjih, kakor pri razstavi javnih zavodov, društev itd., na podlogi posebnih določil dovoliti znižano najemščino. Za skupne izlo>be velja glede najemščine vso tisto, kar za posamezne razstavnike. Najemščino za prostor je plačati v dveh jednakih obrokih, in sicer prvo polovico ob zglasitvi drugo pa ob prejemu pripustn ce. Deželna komisija za splošno kmetijsko in gospodarsko razstavo I. 1890. na Dunaji. Zahvala. Veleča-ditim gospodom članom trgovske in obrtne zbornice se toplo zahvaljujem za častno izvolitev deželnim poslancem. Prizadeval si bodem pospeševati trgovinske in obrtniške interese ter bodem dal račun o svojem postopauji koncem zasedanja deželnega zbora. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški. IT^ - loJ-frTV-kJU>J igri „LJUBLJANSKI MtOJi za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. o.-----^+1*1----^pr SC9 T it j o i : 9. oktobra. Pri Jtlnllči : Gruber, Hiiber, Katzel z Dunaja. — Wohl. Maver, Lukascder, 1'oltnig iz Gradca. — Kosenbor-ger, Hraunu II Kočevja. Pri Sionu : Scluvegel, Miiller, Goldhamer, Grader z Dunaja. — Fischbach, Pollak iz Zagreba. — Globocnfk, ►Siivnik, Hudovernik It Kranja. — Šinkovic i/. Idrije. — Smrekar iz Monakovega. — Seelan l iz Celovca. — Višni-kar iz Ribo ce. Pri Bavarskem dvora: Mencin iz Leillinga. — Schvvabl iz Asuica. Pri Južnem kolodvoru: Friedrich z Dunaja. — Abrain iz Trata. — Rsznožnik iz Leaec. Umrli so v IJiil>IJ«nil; V deželnej bolnici: 8. oktobra : L »vene Mihelic, pek, 39 let, za jetiko. — Jožeta AudoHck, (in. komisarja vdova, 75 let, za oslab-Ijenjeiii Meteorologično poročilo. q Ju Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 9. okt 7. zjatraj 2. popol. 9. zvečer 733 6 nim. 733T> mm. 733'8 mm. 12 6° C 17 0'C 15 4U C si. jz. ■L jz. si. jz. obl. d.jas. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 15'0°, za 2*4° nad normaloia. lDTa.x^a.jsl2:a. borza dne' 10. oktobra t. !. (Izvirno telegraGčno poročilo.) Papirna renta . . gld. Srebrna renta..... „ Zlata renta......, marčna renta . , \kcije narodne banko ... „ Kreditne akcije..... , London...... . „ ■?rebro........ , Napol......... t C. kr. cekini .... , Vemfikfi marke .... , •»"/„ državne aroiko it 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4° ,. . . . . . .'gertka papirna renta .V'.., . . . . Su/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,";„ zlati zast. listi . Kreditne Brečke.....100 gld Rudolfove Brečke..... 10 ,, akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ Trammway-drufit. velj 170 gld. a v. včeraj — dane« 83-95 — gld. 8385 84 90 — n 84-80 110 70 — 110-50 99 70 — 99-55 922 — — v 921 •-- 305-75 — 305 25 119-40 — * 119*50 9-47 _ ■ ■ 9-46« 5-67 — i 5« 7 58-32'/, — 5835 260 gld. 100 . 132 gld 176 „ 100 „ 95 „ ii 122 „ 120 „ 181 „ 19 „ »42 „ 229 .. 50 25 40 75 50 50 70 75 kr. Bolesti polni naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da je ugajalo Bogu vsemogočnemu, prearčno ljubljenega tasta, starega očeta in pradeda, gospoda PRIMOŽA HUDOVERNIGA trgovca, bisnega iu zcmljiščnega posestnika dne 10. t. m. ob l8/*- uri zjutraj, v 79. letu njega dobe, poklicati nakrat na boljši svet. Pozemeljski ostanki nepozabljivcga umršega bodo se v soboto dne 12. t. m. ob 3. uri popoludne vzdignili v hiši št. 18 v Kolodvorskih ulicah, kjer je umrl, in prenesli na pokopaliSČe k svetemu Krištofu in položili v lastno rakev. Svete zadušue maše brale se bodo v več cerkvah. (838) V Ljubljani, dne 10. oktobra 1888. Kristina Hudovornlg roj. Paulitsoh, sinaba, — Marija Sohlffer roj. Hudovornlg, Kristina Moro roj. Hudovornlg In Josip Hudo verni gr, umiki. — Viktor Sohiffor in Viktor Moro, unuka. — Viktor Sohiffor, praunuk. l'ogrebni aavod Fraun Doberleta. -FXI V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI I Dramatično društvo v Ljubljani. je izšla knjiga: Otci in sinovi. -tO O XXISL Ti. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. Dražba. Dne 14. in 15. oktobra 1.1. se bode po dražbi in eventuelno tudi pod cenilno vrednostjo prodalo v konkursno maso Hofbauer-jeve furnirske tovarne poleg Tržiča spadajoča oprava (salonska garnitura, postelje, omare itd.) in leseno blago, hrastovi bruni, deske, odpadki puškinega oblesja, frizi, parketne table itd. *822-2) Razglasilo. Dramatično društvo v Ljubljani naznanja onim damam in gospodom, kateri se žele posvetiti slovenskemu gledališču, naj iglasti* svoj pristop do I. decembra 1889. Dramatična šola je dvakrat na teden, in sicer vsak Četrtek in soboto. Učenci in učenke dramatične šole morejo za dober igralni honorar koj nastopiti v primernih ulogah. Radi sprejema v dramatično šolo zglasiti se je v društveni sobi (v čitalnici). V Ljubljani, dne 24. septembra 1889. Dramatično društvo v Ljubljani. Dr. Ivan Tavčar, Anton Trstenjak, oredsednik. tajnik. V1Z1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Aviso. Opozarja se na razglas, objavljen v „Slovenskem Narodu" št. 230 z dne 5. oktobra 1889, zastran zagotov-ljenja zakupne oddaje kruhu v postajah: Wolfsberg, Seljak z Jezernico, Trbiž, Malboret, llaibl, Predil in Boleč, potem ovsa v Gelovci s Št. Petrom, Št. Vidu na 61., AVolfs-bergu, Beljaku z Jezernico in Trbiži za leto 1890. Natančiieji pogoji se lahko ogledajo pri c. kr. vojaškem preskrboval nem magacinu v Celovci od 1. do 22. dne oktobra 1889 mej 10. in 12. uro dopoludne. (8ii—i) XXKKKKXXXXKXK*KKXKXXKXXKXXK i.s:oi»oi,i» ur M) vinska veletrgovina v Zagrebu. MOIMH.K II fcVIl^KCI««-. £ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Št. 1598. (813—1) SO. Pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Mariboru bode aliic I«, oktobra 2 oli IO. uri flogioltitliic javna ponudbena obravnava zastran zago-tovljenja zakupne preskrbe v postajali Celje in 1*1 uj gledd predmetov kruha in ovsa za čas od 1. dne janu-varja do konca decembra, oziroma avgusta 1890. Vsprejemale se bodo tudi alternativne ponudbe za prevzetje izdelovanju kruha iz erarične moke v gorenjih postajali. Oglas na to ponudbeno obravnavo objavil se je v „Grazer Zeitung", „Tagospost" in v „Slovenskem Narodu". Natančiieji pogoji se lahko pogledajo iz zvezka pogojev, ki je pri c. kr. okrajnem glavarstvu na Ptliji, pri preskrbovalnem magacinu v Mariboru in njega podružnici v Celji razpoložen na ogled, katerega izvodi se pošljejo, na željo tudi po pošti, proti plačilu 28 kr. kakor: Že več nego petdeset let preverjeni in v obče priljubljeni toaletni predmeti za Eau de Lys de jedino branilo proti okorelosti, odstrani gotovo vso nečistosti kože, kakor: rumene lise, mozolje, bakreno rudečico, naredi obraz, vrat, Dleta in roke svetlo bele, daje polti zdravi, mladostni vid. V originalnih fUkonih z navodilom za rabo. _-ovo lilinomlečno milo, zaradi svoje Čistote in milobe najboljšo toaletno milo, ki obrani vsled tega, da ima mnogo tolfice v sebi, kožo gibčno ih mehko. i-ov lilin poudre, za po dnevi in zvečer, nenavadno lino in nežne kakovosti, držeč se in neviden na koži, bolj baržuuast, nego vsi drugi nahajajoči se poudres, bel in reza za blondinke, rumen za brinetko. Gustav Lohse, 46 jager-strasse, Berlin, dvorni peirf-u.2an.e-u.r. (719—5) Dobivajo se v vseh prodnjalnicah parfuma in galanterijskega blaga. H LaNtne zaloge R. DITMAR NA LiiNtno a I o g e lu/eniHt vil: 11| Ulllflfflll I1JTI UUIlflUEl Inozemstvu: Dunaj, Budimpešta, _ _ . • i -n • Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec, Največja tOVarna Za SVetlllllCe V JLiVrOpi. Milan,Rim,Lyon,Varšava, Trst. Bombay. DITMAR-JEVE SVETttlUCE R. DITMAR-JEVA svetilna sila 105 sveč. Fonometrieno izmerila gospoda Dr. L. VVeber, kralj, profesor na vsoučiliftči v Vratislavi. Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. It. I) it mar- je va Dunajska blisko vna svetilnica se spodaj užiga, regulira in ugasuje. 4rt . Soliicni svetilec 1.3"' in 1H'" Dunajska bhskovna avet i In ca A ' 7_a _ - _t • Z. „.„„„u J 30'" davuo preverjena sistema za mizue, viseoe in stenske svetilnice. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Velikosti: Svetilna sila: 15' 31 20' 50 25"', 70 30' 87 35' 139 45"' 157 sveč mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. % Stfc SltfcliI — — — 10 Ljubljana januvarja 1890 j decembra 1890 2061 51 96 40 3000 2000 1200 o ce co I. ju hI j itn n v e. kr. K. Za dopustnike, res<>rvlnte, nadomestne rcscnisir in deželne brambovee, ki ho pokličejo k vojaškim vajam (v vsern približno) Za Ij j ubijano kruh in oves VBacih 6 dnij. Ponudbe za oves stavijo naj M za porcijo a 3360 gramov. Za artilerijsko ekvitacijo, ki se je nastavila ali se oziroma nastavi v Ljubljani na čas od 1. januvarja do konca aprila potem od 1. oktobra do konca decembra 1890, ima oni, ki dobi zalaganje, potrebščino preskrbeti po pogojenih cenah. dobra 1 prcNkrbo« tltllllMIlll-KacinMkl piuarni Ljubljana januvarja 1890 decembra 1890 looooj — — — — — — o M III. '£a\ prehode Za Toplice kruh vsacih & dnij. Ljubljana januvarja 1890 decembra 1800 po točki IV zvezka pogojev IV. /.h konceutrovanju v polku z mešanim orožjem in četni diviziji Zakupnik je zavezan, oddati večjo potrebščino za te vaje ravno tako za linijske kakor deželno-brambovske čete za pogodbeno ceno. Potrebščina ta naznani se po članu VI zvezka pogojev. 1. Pri tej obravnavi za zagotovljenje oziralo se bode le na nlMiiienc pomiilbc. Te morajo biti napravljene točno po formularji, ki je pri preskrbovalnem magacinu v Ljubljani razpoložen na ogled, in imeti kolek za 50 kr. Morajo biti zapečatene in adresovane na c. kr. pre-skrbovalni magacin v Ljubljani. IN»d naslovom Ima sc prista-■ ta Vi ti: l*oim