ZA NEKAJ VEČ KOT £ na dai ČITAJTE, KAR "GLi PO POŠTI (ixvscm&i si GLAS NARODA _ - List slovenskih delavcev r Ameriki - R~nter«d « Second Clan Matter September 25th 194« at the Post Office at New York. N. Y„ under Act «f Congress of March Srd. 1879. A WAR HALF WON IS NOT A VICTORY ! Tel: GHeteea 3-1242 251 — Stev. 251 vULUME LH. — LETNIK Lil NEW VOKK, WEDNESDAY, DECEMBER 27, 1944 - SREDA, 27. DECEMBRA, 1944 BUDIMPEŠTA OBKOLJENA [f Včeraj Rusi dolgo oblegovano Budimpešto popolnoma obkolili in so že tudi vdrli v me-sto ter po ulicah prodirajo proti središču. Zavzeli so trdnjavo Esztergom na Donavi ter skušajo sovražnika razcepiti na dvoje, kakor so storili v Stalingradu. Koliko Nemcev in Madžarov je zajetih v Budimpešti, iz poročil iz Moskve in Berlina ni razvidno, toda domnevati se more, da je mesto branila močna armada, kajti Rusi so sedem tednov zaman napadali me*to. Moskovsko polnočno poročilo naznanja sa-mo Velika Hitlerjeva armada se uničuje." Budi •nipe&a je zgodovinsko vuanja straža Dunaja in Ru.si že prodirajo proti Avstriji ter že dospeli do kraja, ki je od ]>unaja oddaljen še f>7 milj. Veliko le tal teče Budimpešte v Budoaoer»u, eno miljo izven mesta, je v ruskih rokah, drugo lettališče v Matvasfoeldu, dve milji izven mesta, pa je tudi v nevarnosti, kajti Berlin po roža, da so Rusi pričeli s frontaInb li napadi na Pešto, no vzhodnem bregu Donave. Vsled toga je nemogočo, da hi megli Nemci «voj*> armado |k» zraiku odpeljati iz Budim|>e-šte, ali pa da hi jo mogli z ae-roplani zalagati, kajti ru^ki aeroplani *o gospodarji v zraku. Moskva |»oPnea, da se l>o sovražnik najbrže trdovratno hranil in srditi l>oji so že v teku po ulicah zapaduega dela mesta. Nova madžarska začasna vlada, ki je bila pred nekaj dnevi postavljena, čaflca, da sledi rde-či armadi v Budimpešto in je }*ozvaIa madžarske častnike in vojake, tla naj obrnejo svoje o-rožje proti Nemcem. Za pad na predmest ja Budimpešte je zmagovita tretja u-Ic raji n ska armada mansala Tokbulrina zavzemala eno za drugo. Husi so že zavzeli devet okrajev okoli Bude, ki je za-padna polovica Budimpešte. liliji so na dveh krajih prebili notranji obroč utrdb in so vdrli eez eno miljo široki park 'a za pad a in severozapada v Budimpešto. Nemce so prejemali iz utrjenih lils ter prodrli poldrugo miljo v mesto in zavzeli Zugliget in Lipotmezoe. Od nekdanje kraljeve palače so oddaljeni še tri milje. Armada martsla ToLbuhina je zavzela Esztergom, ki ima 25,000 prebivalcev in je sedež madžarskega nal<»žiIi grški K. L. A. S-i v namenu porušiti hotel in ubiti Churchilla, K-dena, generala Scobie-ja in grške ministre. Associated Press j>oroča, da v hotelu stanujejo general Sco-bic in nekateri grški ministri, ako j>a sta se v hotelu nastanila tudi ('liurehill in Eden, jx>-ročilo ne pove. Kolikor je mogla preiskava dognati, je bil dinamit položen v kanal |M>n<>či, kmalu potem, ko je bilo naznanjeno, da sta v Atene prišla Churchill in Kden ter -se nastanila v hotelu Great Britain. Dinamit je bil zvezan z za-fcigalno vrvjo, ki pa ni še bila zažgana. Dinamit je bil v je nepričakovanem prihodu v A-tene poslal povabilo na konferenco osrednjemu odlKtru H. L. A. S-a. Odbor ELAN-a je takoj nato sklical sejo, da izbere Moje zastopnike za konferenco. Rusija bo opustila Lend-Lease Kot pravijo najvišji uradniki v \Va#hingtomif bo Rusija poleti prenehala prejemati od Združenih držav vojne in druge potrebščine po lend-lease in 1h» vse nadaljnje blago naročala potom Am#©rga, ki je riuski nakupovalni urad v New Yorku. ZAVEZNIKI PRODIRAJO V ITALIJI Kanadčani, Angleži in Novozelandci prodirajo proti reki Senio na jadranskem koncu italjanske fronte in so Kanadčani zavzeli Rosetto, 10 milj severoza padno od Ravenne. Zadnje sovražne straže severovzhodno od Faenze, kjer so Nemci upali olbdržati svoje zadnje postojanke v Padski dolini, so ibile uničene. Nemci se umikajo iz vseh postojank vzhodno od Naviglio kanala. Po zavzetju Rosette so Kanadčani vdarili dalje in so oddaljeni od Alfonsine ob Raven na-Ferrara cesti še dve nri-Ui. Na gora.ti fronti pete armade južno od Bologne je debel sneg in hud mraz. O Božiču je zapadlo tri do osem palcev snega. Ameriški bombniki so bom-Ibardirali most eez Adižo in A-visio viadukt, ki sta oba zelo važna za prehod čez Brenner-jev prelaz. Poročila iz Švice naznanjajo, da Nemci grade močne 12 nrilj široke pasove utrdb južno in severno od Pada, ker -spomladi pričafeujejo močno zavezniško ofenzivo, do očistijo Nemcev severno Italijo. Obranibna črta bo tekla od izliva Pada do Turi na. Ker Nemoči vsaik čas pričakujejo padec Bologne, ki jo že dosegajo zavezniški topovi, polagajo obsežna minska polja po provinci Emilia. Onstran minskih polja pa so zopet močno utrjene postojanke po hribih okoli Afodene in takoj severno odi EXTRA WAR BONDS LEWIS HOČE ZLOMITI PLAČILNO LESTVICO Joflin L». Lewi«, predsednik United Mine Workers, se pripravlja na napad na Little Steel plačilno lestvico, katere nista mogli ovreči po 1-lotnem prizadevanju dbe delavski organizaciji AF1L in CIO. Lewis namerava zahtevati višje plače kot pa jih določa lestvica za Little Steel 15. odstotkov nad 1. januarjem 11)41. Bvoje razgovore z lastniki rovov bo pričel 1. marca. Dosedanja premogarska pogodba poteče 31. marca 1945. Pogajanja se bodo najbrže vršila v New Yorku. Bologne. | KUPITE EN "EXTRA" BOND OANESI Veliki boj ob Meuse Zadnje poročilo z zapadne fronte naznanja, da se je velika bitka ob vzhodnem bregu Meuse že pričela in ravno ta reka je poglavitni cilj sedanje nemške ofenzive. KONFERENCA V ATENAH Včeraj popoldne se je v A-tt'iiali pričela konferenca, ki i-ma namen »končati bratomorni boj na Grškem in pomagati Grški, da zopet stopi v vrsto Združenih narodov. Na konferenci so bili ministrsiki predsednik Winston Churchill, vna-nji minister Anthony Eden, feldmaršal sir Harold B. L. (r. Alexaiuler, angleški ]*>sla-nik KeginaM Li'eper, ameriški le-j poslanik Liueoln McVeagli, senem zal»oju, ki je nosil ime francoski poslanik Jean Bat-nekega nemškega izdelovalca len, Harold MaeMillan in ge-in je -tehtal 1680 funtov. neral Ronahl .\r. ScOhie. Pre .-o bile na rednem! škof Damoskinos, ki je bil jh>- Kanal: stavljen za regenta do plebiscita. Njegovo regentstvo je potrdila angleška vlada, toda na- pre^le« lova i »j n kana 1"\'. teče pod tirom poulične zeiez-nice na Vseučiliški ulici, ki je glavna ulica v tem delu mesta. Kdor je položil dinamit, se je moral najbrže plaziti p«> ka^ nalu oil stadium a, ki ga drže BLAS-i (k1 Anlittes Jeriča, kakih KHK) janlov do hotela. V tej smeri si> angleški inžinirji Zash'dovali žico, po kateri, naj bi bil dinamit zažgan. Angleži ko že pogpsto Ziitr-jevali, da. je med KLAS-i tudi več Xemcev in sabotažnikov. Podobnosti glede konference «o zakrite v veliko tajnost in n i mogoče vedeti, kje bo konferenca siklicana. < 'liurehill je tafkoj po svojem koračila T)onavro (pri I^}sztergo-mu in se je združila z armado i^asšala Malinovsikega onstran t>onave. sprodu je ir. mu grški kralj Jurij Konferenca se je nekoliko zakasnila, ker so zastopniki E. L. A. S-a pozno prišli. Winston Churchill je takoj predlagal, da se BLAS-i drže pogojev generala Scobieja, da se lumrknejo iz Aten in da predajo svoje orožje. Povdarjal je mnogoletne dobro od nosa je med Anglijo in Grtško ter izrazil željo, da bi prijateljski od noša j i med obema državama še v bodoče ostali isti. Bekel je, da Anglija na Grškem ne želi doseči ničesar drugega, kot narodu zajamčiti pravico do svobodnih voLitevt, kakoršne «o v Združenih drža- vah in v Angliji, namreč tajne volitve. Feldmanšal Alexander je v kratkem govoru rekel, da naj bi grške Čete, 'ko je na Grško prišla angleška armada, rajše šle v Italijo, (kjer naj bi se fcorile proti skupnemu sovražniku, mesto, da bi se borile proti Angležem. Med 'konferenco je bilo slišati bitke okoli glavnega mesta, KLAS so zastopali George Siantos, tajirtk komunistične j stranke in član osrednjega odbora KLAS-a; general Emanuel M a n d aids, ki je tudi član osrednjega odbora in vojak po poklicu, in Dmitri Partsalides, član komunistične stranke in generalni tajnik EAM-a. Antglešfke vojaške oblasti so dovolile prenehanje bojev na gotovih krajih, da so imeli zastopniki ELAS-a varno potovanje. Po pričetnih govorih -so zastoj miki zapustili •idborovalno e nekaj onih ►Slovencev, ki se z vsemi štirimi opirajo priznati dejstvo, da »o nekdanji politični voditelji v Sloveniji izgubili igro, katera !>i jim nazaj pridobila vodilna nit-ta in priliko za uadaljim izikorišeevanje sloven-ske^a narodu — -tati*, quo ante l>ellum — ter se norčujejo ne samo iz uspehov, ki jih je za tako velike žrtve izvojevalo oNVolxnlilno pihanji*, temveč tudi iz vseh onili, ki so na kateri koli način pobijali ogromno propagando neresnice, s katero so pr»titiarudni elementi na terenu ali v inozemstvu nad dve leti slepili svetovno javnost in vzlic njihovi i>onesrečeni igri s" nadalje Itarvajo nekatere nezavedne ljudi, lxmio se nadalje objavljali protid«»kaze o njihovih trditvaii. Pred kratkim smo objavili radio govore drja. Lojzeta Kuharja, enc-m izmed voditeljev Slovenske ljudske stranke, ki je v imcuuu te stranke in osebno »kot katoliški duhovnik in »Slovenec dbsodil izdajalsko početje bivših kolegov in članov v Ljubljani. Priznal je, da voditelji stranke zapeljali narod v civilno vojno, v bratomorno borbo <»b .strani zločinskih okupatorjev ter je ugotovil, da je skrajni čas krivico popraviti in rešiti, k«u- se še da rediti. Mi ne iIkhiio debatirali, ali je bil bivši minuter Kranc Snoj |x»slau v Slovenijo, da izvede t > nalogo—iz 'ljufliezni' do svovobilue fronte ali ker je »tranici pričela voda teči v grlo. \a to vprcušauje bodo odgovorili odgovorni faktorji v stari domovini. Zanima pa nas, kakšne razloge za svoj p<>vrutek v Slovenijo je poda! g. Snoj in vsled toga objavljamo v celoti tozadevni -članek, ki je liil priobcen v "Slovenskem poroT-evalen" .št. dne l\. oktobra. SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET. MLRKO (i. KTHEL, tajnik. # • » PEVA IZJAVA IN POZIV GOSPODA MINISTRA FRANCA SNOJA Kot je naši javnosti že znano. je izvivevalni odsek osvo bodi 1 ne fronte (I(M)F) pristal na ponudl>o, da pride gospod Snoj na osvobojeno slovensko ozemlje, lzvrševalni odbor je na to ponudbo pristal zato, da lahko bivši minister Snoj žvababru licem in Medins-kiin špekulantom z osvobojenega slovenskega ozemlja pove, da je njihova bitka izgubljena. Gospod Snoj je podal sledečo prvo izjavo in poziv: "Dne 21. avgustu t. I., ko sem bil še v Londonu, >em se odločil, da ><• pridružim osvobodilnemu gibanju, ki ga vodi narod v domovini, ker sem ^ prepričal, tla samo tako lahko prav in resnično pomagam in sodelujem pri končni in popolni osvoboditvi domovine. Spoznal sem, da je Osvobodilna fronta tista sila, ki je znala organizirati vse pozitivne narodne moči in jih združiti v odporu, ki mu na svetu ni enakega. I videl sem, da so se vse prejšnje jugoslovanske vlade v izbeglistvu oddaljile od hotenj in stremljenj narodov v domovini, da ni^» razumele ali hotele razumeti splošnega odpora jugoslovanskih narodov proti okupatorju in njih lx>r-be za o>vol> poročilih, ki »o si diametralno nasprotovala, dolgo iii>em mogel ustvariti prave in n*»uičiie slike o p►lo/.Hju doma. Toda kontno •*<> nastopila dejstva, ki niso več propaganda, več prikrivanje ali zavijanje resnice, ampak dejstva, ki vsakemu Slovencu narekujejo, da m* odloči ali z«i '•oiIh», ali za «od«*juvanje z okupatorjem, ko ni več čakanja, nt- neke -rediiie, ampak *aiu<» eno—ali si /. narodom, ali |>a / okupatorjem proti narodu. Ta dej*tva >o - — na eni strani Osvobodilna fronta z v>o svojo im>i«1»o, > svojim slovenskim in federalnim jugoslovanskim pn>m. s svojimi, jasnimi in odločnimi zahtevami irlede naših meja na Primorskem in Koroškem, z demo kratieno izvenII»n narodne oblasti, ki se na osvo in odkrito ptnlporo zaveznikov, ki so tO Im>Hn» « Kv^ilnlilne fronte priznali in Narodno O"vod»odihio vojsko priznavajo kot >voj<» zavezniško vojsko. Na drugi strani pa — krog ljudi, ki so jhxI krinko Umbe proti komunizmu šli tako daleč, da so radi te Wl»e zapravili o-Miovne in bistvene narodne interese, sprejeli od okupatorju "ložje in prisegli, da >e IhhIo skupaj z okupatorskimi silnimi borili proti Narodni «Miv<»bodil9U vojwki. Todiliii borbi. Vplivati in pomagati sem hotel, da se reši čini več slovenskih življenj in da se resi še večje nesreče vse one, ki so nepoučeni ali zavedeni še vedno v vrstah domobrancev v i.orbi proti interesom lastnega naroda. Meti mejim potova-vaiyem pa je prišlo do znanega poziva maršala Tita, ki je določil 1 o. september kot skrajni rok za vključitev v osvobodilno gibanje in ki vsem, ki se bodo po tem roku še borili v ' rstah domobrancev, jasno pove, da bodo postavljeni pred vojaško sodišče in najstrožje kaznovani. Po tem pozivu maršala Tita ni več časa za razmišljanja in razgovore. Osvobodilna fronta je močna dovolj, da kakih razgovorov in kompromisov tudi ne potrebuje. Še vedno pa je čas, da v>ak posameznik v vrstah domobrancev premisli in uvidi svojo zmoto, tla preide na stran narodne osvobodilnega gibanja in se preda Narodni osvobodilni vojaki in tako zmanjša svojo o-sebno odgovor ust in kazen, v gotovrh slučajih pa celo reši kazni, kakor je to v pozivu maršala Tita tudi predvideno. Oni pa, ki so še vedno odločeni, pa se naj tudi odločijo in z izpolnitvijo svoje državljanske dolžnosti pripomorejo k čim prejšnji osvoboditvi in da tako zmanjšajo svojo odgovornost, ker so s svojo neodločnostjo in nepredeljenostjo hoteli ali nehote dajali podporo in moralno oporo vsem onim, ki se v vrstah domobrancev bore proti Narodni osvobodilni vojski. Treba pa je hitre in temeljite odločitve. Položaj se hitro razvija in dogodki gredo neizprosno in logično svojo pot. Na GsvolKjjeiiem jugoslovanskem ozemlju je vzpostavljena narodna oblast. Ta oblast, ki je izšla iz naroda samega in je njena utrditev v narodu samem, je danes priznana ne samo ed kralja in vlade drja. Siibušiča v Londonu, ampak je priznana tudi mednarodno <»d zaveznikov iu je zaman vsako upanje onih, ki so računali ali še računajo na okupaeijo Jugoslavije po zaveznikih in so v tem videli izhod iz zagate, v katero >o prišli zaradi svoje neodločnosti ali pa zaradi svojega sodelovanja z okupatorjem. Okupacije .Jugoslavije ne bo. > tem naj nihče več ne računa, Jugoslavija so osvoliojnjc in ,-e bo osvolKalila sama. Vsak dan >e osvobojeno ozemlje Širi in veča. Kdinice Narodne osv(*bodilne vojske stoje danes <0i> času tega govora. Op. ur.) pred Belirradom iu Zagrelr-m, veliki deli Slovenije s,» svobodni. Primorska in Štajerska -ta eno-duŠno ua strani nanMliie osval>odihie borbe in Osvobodilne' lronte in blazno je misliti, da bo nekoj tiso»- ljndi v Ljubljani m njem uuposredni "koli<*i moglo vpliva'i na t ■ * 1< do,rod- i t I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih pp glav j ih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Cena $2 Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 31 kov in spremeniti njih smer. Prizn/ijte napake in krivdo v-aj v tem poslednjem trenutku, zapustile okupatorja iu izvajajte poslediec. ne ovirajte Narodne osvobodilne vojske, ki prav v tem f-asu bije odloeilen boj za naše meje. na Primorskem in Koroškem, in prijavite, se najlbližnji eiliuici Xarodne osvobodilne vojake Jugoslavije J ___FRAKO SNOJ, 1. i." TUJERODNI VODITELJI AMERIŠKEGA DELAVSTVA F. L. I. S. — Common Council. I. Tekom nedavne predsedniške kampanje, je bilo ameriško delavstvo z Odborom za Politično Akcijo vred predmet širokega razpravljanja in debat. Ali najsilbo mnenje% posa meznika o vprašauliili te zadeve tako ali tako, je pa vendarle res, d obdolži te v "tujerod-stva" namerjena na nekatere delavske voditelje ni bila prav nit- ameriška, K sreči je velika večina, ameriške javnosti tudi ni vzela resno, nicer bi stali nekateri odlični ameriški delavski voditelji pred javnostjo obtoženi. Veliko število najboljših a-meriškil: delavskih voditeljev namreč izhaja iz tujerodeev, ta ko zdaj kot v prostosti. Temu se tudi ni čuditi—namreč dejstvu, da so baš lujeroliti delavci dali izdvojili vrst voditelje, ki so toliko doprinesli k tako tipično ameriški in s progve-som človeških pravic tako te- sno povezniti instituciji ko! je ameriško delavsko gibanje. V prošleni stoletju je bila velika večina od 37 milijonov priseljencev, ki so bili prepuščeni v to deželo, iz delavskih slojev, ter je veliko doprinesla v vrstah ameriških delavcev. Naravno je torej, da so iz tega važnega elementa v ameriškem delavstvu izšlo več izrazitih delavskih voditeljev. Najvidnejši med temi je mož, ki j<» imel največji vpliv na ameriško delavsko gibanje Samuel Gompers — eden ustanoviteljev in do svoje smrti predsednik Ameriške Delavske Federaeije. tioinpcrs .se je rodil v londonskih "shmiiir* lo ta !KT>0 in je umrl leta Njegov oče j:- bil izdelovalec cigar, po rodu pa je bil lio-landski Žid. Še v mladih letih je s svojo družino prišel v A-meriko in se nastanil v newyor-ških ^slumih". Samuelu je bi- lo tedaj trinajst let. Tudi on je prčiel delati v očetovi >troki izdelovanja cigar iu pozneje j«« s vojimi aktivnostmi v oiga-rarski uniji pokazal svoje zmožnosti in talent voditelja. Razvil je močno unijo in >e potom te linijski organizacije boril proti produkciji cigar v "slu,,,, skill" domovih ter proti drugim zlom, ki so se kotila v tej industriji. Ko je bila leta 188ei-s predsednik nove organiza-cije. On je bil a]»osto| slroko-vilega uuionizma. Skrajno iic-zupljiv napram vladi in politiki. je ffOini»ers verjel, da si morejo unije pridobiti trsti ne koristi samo potom lastnih priza devanj. Kot mož pratkične modrosti in razumnosti je pustil Oompers svoj vtis na A F L. Živa podoba (eunper^a je M č» 11 lew Wo 11, priseljenec iz Luksenrburgn. On je l»i| rojen leta 1880. v Ameriko pa je prišel v letu 1S*M. Mnogo |ej jc bil predsednik International Photo Kngravers* Fniji'. (unija bakrorezov) o(| leta 1^'Jlt dalje pa je bil podpredsednik ill besednik Ameriške delav-ke federacije. Irci so tudi igrali vidno vlogo v AFIj in posebno poznan med njimi je predsednik unijo voznikov (International Uroth-erhood of Teamster-) Chauffeurs, kot tudi Daniel Tobin— "u je prišel v Ameriko I. 1S!M>, kot 15-leten deček. liil je predsednik unije voznikov o,| |,.fa 1IK)7 iu popreiNednik AFL od leta 1 !>::r>. Navzlic dejstvu, da je organizaciji C. 1. o. nasprotoval, je po dragi strani veliko deloval za delavsko slogo. Sidney Hillman je bil rojen na Litvinskem leta 1SS7. Pohajal je židovskti semenišče, a sije zanimal tu,li za posvetno izobrazbo ter je sodeloval v zgodnjem ru-kein revolucijo-mirnem gibanju ra
  • na ti>oče ton rih v rekah, katere vse imajo svoja ustaja oh obrežju Sever-neira Ledenega morja. Tudi dalje proti jutru, ua primer v Zajčanu, katero na-••••elje je v Kazakstanu. so tekom le*o>iuje^a leta ustanovili tjiko ribiško zadrn^o^ katera razpolaga z mrežami za ribolov. katere so nad miljo dol^e. Ta zadruga ima dvaj>ct vrli kili ladij in indi dve motorčki ladji ii.-i razpolago. Tu -«» tudi zgradili velikanska ^kladisi'a, v kalerih imajo -\ojr potrcltn«* harpune iu dru^o za ribolov potrehuo orodje. Zgradili -o tudi )iotrehua poslopja za -o tjenje in kajenje rib, kakor ni di oddelke, v kalerih izdelujejo mreže. Tudi v>e drmre ii-bi^ke zadruire -«» -lične oni v Kazakstanu. Kakor v v>eh drugih rn>kih podjetjih, na-talo je tudi med ri>l;iči v Sibiru pomanjkanje mladih molkih. Slednje so v iiovej>em času uadome-tile žcn>ke, katere plovejo in kr-marijo velike ladje po velikih jezerih in rekah, polagajo in nauH-V-ajo mreže, ter prihaja jo domov, oziroma \ takozvanc "ribje tovarne", vedno z veli kan-kimi kolieinami rib. .\Mj bo I j -»e oriranizovani "artelj** je ob i«-ki IrtiA. iu temu podjetju ua ( Ijnic in*ka /.en>ka. Tudi o-iaieli mo-Ai -o zopet postali ribiči. Xalo^a teh nw»: Ixilj })!'e<| sedanjo vojno je bila. i-;iali takozvanc ,4jM»kraii ne", na jezerih iu rekah, kjer <» >ič;ijno žive rilie ueizmer uiii množinah. V no\ei>em čji >u >«► pa ti n-st;iieli ribiči na>li mnotro novih takih krajev iu -o pričeli tudi tam ribarili. V Zaj -anu. kjer je devet rii)i>kih "arteljev". je zaposlenih p«:l-«U"*cl •- arih ribiških izvedencev. .Medtem ko kazak-tan* !>*;» po ročila o tanu^njem letnem ri bolovu za leto llKKi, -o tamkaj imenovanem letu ujeli in pri-reilili za I rjfovino 4."in0 ion ri'o. izka nje tozadevno poročilo za lan-ko leto nekaj ti.ki 1«m«m» ton t«»zadevneira "pridelka". LJUDJE BODO ŽIVELI PO 100 LET I/. Oxforda v Angliji prihaja vest, da bodo ljudje živeli lahko po 1IHI 11-1, oziroma da bodo dočakali stoletno -Marost. To se bode zgodilo, ako >e hoilo po S reči 1 i tozadevni poizku-i rn -!:<'ua znancivenika. dr. Ko-rcncevskti^a. 'ki jirei'ava na v>eučili-3ču ()xford. kateri >e -edaj bavi z preiskavami. I\'a ko roke vodstvo stavke, ter je bil ori-inator načrta za iiepri-Mrausko delavsko podajanji'. Ta načrt je i-ral važno vlo-o v izboljšanju delovnih razmer in odnošajev v oblačilni iinlu-Mriji. Leta 11» IO je 1 »i I izvoljen kot prvi j i red sedn i k unije <>-bla^iln i h delavcev. Pod uje,i;(i-vim v»>d-lvom je ta unija zirra dihi kooperativno stanovanjske hi>e v Xe\v Vorku, tej- tistano vda uspešne bančne delavske ustanove v New Yorku in < "lii-cairu. Zgradila -i je -iMem delavske upravne ko< peraeije in medsebojne pomoči, kar je zc lo i-mejilo dcla\>kc sjM»re. Kot pristaš industrijskega nnijoni zma, je Hillman pomagal or iraniziraJi imiisko orsranizacijo I. <)., ter je bil vodilna sila v njenih aktivnostih. Win. S. Knud-eii-om, danskim pri seljencem, je 'bil načelnik 1' pravnega urada za Produkcij" tekom" prvih let v<»jne. I>ruiri tujerodni delavski vo • (Nadaljevanja na 4. sir.) bi bilo mogoče podaljšal i člo— življenje lako. da bi ljudje živeli do 1kovanje z v-o-to v znesku .*>.!.funtov šler-liuiiov. Ko bodo preizkušnje ua p«>-!.iu biologije ill biokemije po voljno n.idaljevale, tako da pride do končnega \-pcha, potem I »ode zdravnikom lahko človeškemu življenju škodljive. i h m le potem lahko od* t raniti iz posameznikov in tako podaljšati dobo življenja do-iičnika. tako da bode bodoče trajala nornialua d< ba člove škega življenje najmanj ll»t let. Angleški jyjolitveniki V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.75 Naročite pri; SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Angleško-SIovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena je Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. 034821 "0LA8 NARODA" - NEW YORK WEDNESDAY, DECEMBER 27, 1944 VSTANOVUEN L. 189* Porodila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci RAZVOJ GOZDARSTVA NA SKRAJNEM SEVERU KANADE DELAVCI ZA KANAD SKE FARME Ottawa. F. A. Macifcou- Vedno prvo mesto, kajti ru-j Ottawa. — I/, vseli krajev i:allt pot i uj/ni minister Zii po-'darstvo tvori še vedno glavno kanadskega dominija prihaja-ljedeMvo in gozdarstvo, je ra- podlairo vsega bogastva in bla-M« poročila o pomanjkanju gostanja v Ontario, tako da se »poljskih delavcev. To pomanj-/.a i nore smelo frditi, da je kanjo je zlasti v jeseni izred-to in srebro, katero se prido-'no občutno. Radi tega je voj-biva v Ontario, >e \edno pravi no ministerstvo sklenilo temu vnokar objav il svoje letno po-rorilo z (»žirom na napredek |M>ljedelstva in gozdarstva na okrajnem severu Kanade. Iz topa innočihi posnemamo, da'Izvor vsega lilagostauja. Brez položajn odpouioči. General >e v Kanad: čini dalje bolj v po- zlata in srebra, ki se pridobi-J M eXaugi trebi ju les taku&vanih mehkih jlilou naniTeč naznanja, Miirek in (topol, katerih je v izobilju v severnih pokrajiiiali-Dosed a j >e ni nihče zmenil za tovrstno drevje, toda sedaj so napočili časi, v katerih i*>sta- sedaj. A-ko bi ne bilo ja les teh dreves vedno bolj, in zlata domačih rudnikov va v donuičrh rudnikih, bi tu-jda bode vojno mi ni ste rs tvo podi topilnice železa v Salut Ste. magalo fanner jem v tem ozira M a ri.' in topilnic** nikla v Sud-jin sicer na ta način, da bode burvjn ne zamogle poslovati dalo vojakom, kateri imajo v toliki intv i, kakor jxislujejo svoje lastne fanjje, kakor tudi je v, oziroma odjemalcev polj->kili pridelkov. Mr. A[acl>ou^all tudi t*n*e lrja v svojem poročilu, da se bode cena zlatu kmalu izdatno ]>ovišala —- sedaj v očigled bodoče inflacije, katera so je ze pričela in sicer v toliki sku-pri svoti, kolikor znaša sedanju vrednost vojnih bondov v Kanadi in Zeclinjenih drža«vah — in ta oirronma vsota n'n les za iz-deiavo papirja in /tramov in desk. Medtem, ko j«' dosedaj prevladovalo mnenje, da so železnici pragi izdelarii iz tega le*a le malo vredni, se je v novejšem času dognalo, da so ravno tako dobri, Icakor oni. ki so bili izdelani iz borovine. ne da bi jih bilo treba namakati v kemikalijah. Tudi dro-ROvi za brzojavne in telefoni čne naprave, ki so izdelani iz dcevja te vrste, s*o uprav izborili in dolgotrajni. V no\ej>i dobi so pričeli izdelovati železniške pifijgfove tudi iz t<*polove?r» drevja, kate-r»»ga j«' na skrajnem severu v izobilju. Tovarne papirja, ka tere so popre je potrebovale le borovo drevje, so pričele tekom zadnjih par let rabiti v to »vrlio tudi topolov i no, ka-Hd n nvesajo z borov i no in ta-ko/vanimi mehkimi smrekami v dvajsetotstotnih količinah. V>«» to drevje ras.tr ta ko rekoč na i lib prostorih, kar je do- fHt||^. _ Osrednji urad kaj pripravno za odvoz v vJade pirntce. V pokraj in Algoinn rabijo tovrstni les za i zdelo srebra onim, ki prihajajo iz poljedel-nikov, skih pokrajin, takozvane "po- bi tudi farmer j i na severu ne,ljedel>ke ptnitnice". Kjerkoli z«'iinogli pridelovati tolik'1 ko-1hode nastala potreba za take l »ode vojno minister Ijčine poljskih |iridelkov, ka delavct kor >edaj, — kajti v tem >ln- sivo j»oslaIo potrebno število čaju h* ne bilo tamkaj rudar- vojakov v te pokrajine—namreč vojake, kateri niso sposobni za službovanje v sedanji vo.uii, oziroma v inozemstvu. Tovrstni 'vojaki l »odo morali iti delati na fatme, kadarkoli se jih potrebuje. Koliko l>ode število teh fannerjev-vojakov, kateri lxido pomagali pri delu na polju, dosedaj še ni znano. Tekom letošnje jeseni so »poslali omenjene vrste vojake v pokrajine, kjer pridelujejo to- ... i i - i i .»bak. oziroma v zapadne po- or«. miljonov dolarjev, kateri , .. . .. J. ' ... , V1 . . .. krajine provim-iie Ontario. A-so naloženi v omidih in lirami \ . A , . »jih obveznicah. V teoretičnem smislu podi; iira seda nje ura denarja le zlato in srebro, katerega pa nikakor ni v tolikih kvotah, katere ^o označene v bondih. za katere morajo jani-č: t i vsi ostali dohodki vsake dežele. Vsled teira je seveda samoumevno, da je pridelek zlata in srebra v Kanadi neprecenljive vrednosti. SLovancL v JUGOSLOVANSKI DAN V ST. CATHERINES, ONT. NT. Catherines, Out. — Tukajšnji odsek Zveze Kanadskih Slovencev je priredil -Jugoslovanski dan v tem malem PRIČAKOVANJA FAR MERJEV V LETU 1945 Ottawa. - ko bi teira ne storili, bi ostal ves pridelek tobaka na polju kjer bi bi! vuničen. Prihodnje leto bodo rabili vojake tudi pri pospravljanju sladkorne jx^e, kajti letos je lniio le težavno dobiti potrebno delavstvo v provinci ji British Columbia, od kjer so premestili vse tamkaj nastanjene Japonce, ki so izbomi delavci na poljih, kjer se prideluje so-č. vje. pričakovati v Kanadi 1. 1945. ega i Ion vin i ja se .je ne-. . „ , , ., ^ , , .davno jjosvetoval s zastopniki V.UUO pan.,rja «e kakih 20 l«t. („.„anizovmiil) fimllerj„. z „ . ,.v P"kr»|iiiHl. so:zll...... mi ridelko katere jt. prieeli isele v novejšem rasu po-nemati pokrajino Algoma " } Poleg toga -e hode v kratkem tudi rabilo neizmerne ko-ličine vsakovrstnega lesa za iz-* r*. moikl In msAa nI sbor T. Lira ti. — za m«tant sbor I. Al tan t »KI odmevi — sa moikl Id isnakl sbor, a bariton samo« perem » Kan ta ta is psalssa 13« — ssoftki sbor 1*. BoGI — sa samospev«, metan! stasr to aprsmljsvanjsm plaaovtra II. Psalm 29 — «a samospeve, mi- kal sbor ln spretni j« van Je r laso vira ali orr*J CENA SAMO m 60 oentoT KOMAD ImUt* I« oglas-v Mwlittl Isdal M A L. BOLNA R, nihM ta k ow^Pri w VWo* NaroOt* ta aMrko prt: KNAGAKNI SLO VENI C rtlBL COMPANY 2X6 West 18th Stre* New York U. N. Y. I ta siru vno 7.i\ seilaj seveda š<' nibr-e in- za in o re proroko\a-ti. kaka bode prihodnja letina /. ozirom na količino in kakovost poljskih pridelkov, se '/a 11 lore h dosedaj došlih poročil sklepati, da bode letina ?le-dc pridelka življen>kih ipofceh-šein v Kimadi dobra. Prireja ]»re-*ičev bode po voljna in tc velja tudi o pridelovanju, oziroma prireji aro v inline in sira, kar vse se bode tudi drugo leto potrebovalo v velikih količinah v Kvropi, oziroma v Aji- Za gradnjo spomenikov padlim kanadskim vojakom Po »vsej Kanadi, zlasti pa še v p rov inciji Ontario, s*o se že sedaj pričela posvetovanja jrlc de srradnje spomenikov padlim kanadskim vojakom, ki so žrtvovali svoje življenje te kom sedanje vojne. Sicer bode sedanja vojna trajala še dol-^o — nekateri so izračunali, da bode »vojna končana šele v letu 1!U7 —, toda kljub temu se zlaMi v Ontario že sedaj pripravljajo načrti gh*de tozadevnih spomenikov. V raznih mestih V> mestni zastopniki svetovali, da se zirradi voja: kom take spomenike, ki botlo vsemu potomstvu koristili, kar je z ves-eljein ipoz«lru"v i»ti. S>po-menike nameravajo zgraditi v obliki novih -šol, javnih bolnic fairmarskem mesUi dne 1><. novembra in či*ti prebitek je bil Zraven tega «»iiio («l)»o-■slali nahranili v darilih ter z raznimi prireditvami skupil" za $:! v Toronto •Svetu KanatLsikili Južnih Slovanov. Isfto v obleki .smo odposlali 510 funtov za trpečo domovino. Pripomnili moram, da organizacija Obstoji povečini iz farmarjev in da je razdalja med nami okrog .'>0 milj. Pomisli rojak in rojakinja, da to vse ni samo < kupa j prišl«». da je I'll bilo delo in dobre volje, da smo zbrali čez #.'»0e v nabili vrstah, in postanete član Zveze Kanadskih Slovencev. Ra-devoljno in hvaležno Vas Ixmio Hprejeli. Tu je prostora za vsakega in vaše mesto čaka na vas. Rojak in rojakinja, vzdrami se in ne *toj ob strani in to še danes, jutri bo mogt«čt^ pre]H>-zno. Vsebina našt^ga programa je d«*Io. To vtnlo «»ni tam v -lo-venskih planotah in gozdovih in gorah. Tega se moramo tudi mi zavedati in je naša dolžnost tukaj v tujini. Rliža st* /-as, ko ^ bo«lo <*-svolxijeni narodi vračali na svoje domove in meti temi tudi naš trpeči narod onkraj! morja. Xa žalost Wlo našli kuj»e razvalin, vpepeljene njihove domačije. Xeizrei-no težak btj začetek, kajti družine s<» bile poniorjene in na tisoče pohabljenih in Ohromelili. V obupu in solznih oei botlo zrli preko morja. Tam so naši bratje in sestre, ali so oni kaj pre-skrl>eli za na* i ('e Ikmuo imeli kaj pripravnega za nje. s ponosom bonu» pokazali. To je naše delo' In ee> ne boni" imeli nič za nje, s (»ovešenimi očmi bomo zrli v *tran in osramočeni m- bomo izgovarjali: "Nisem vedel, da bode te tako jm.. •t'rebni." in ulični izgovori. l>a ne bomo igrali Judeža in da nas ne bo -ram pokazati naših dbrazov. mi tukaj v Kanadi in Ameriki, svobodni, zdravi, sili, pomanjkanje ničemer, ali >e mi spominjamo, ko vstajamo siti mize, na trpc«"i in iz->t rada n i narod na domači grudi? Ako se nam pretaka *lo-venska kri po žilah, ne bomo tega prezrli. Priskot'-imo jim na pom«»č in to danes. Prispevajte in ne čakajte, da bi Ya^ moral kdo nagovarjati in opominjati na to. Popra-ajte pri naši organizaciji. jamčimo, da vsak Va»m šel na roko. Toliko na željo vseli onih, kateri >o želeli, da bi bilo potrebno priolxVvati v 4*Glas Xa-nHla**. V>e, kar se tiiV objav prireditev in dola v organiza-oiji. hot le objavljeno oroeiia,! ,- , . „ • • i t • • . . ga mesa v Kanadi, katerega je izdalo miiiister>tvo za poljedelstvo in gozdarstvo.! Istodobno se tudi naznanja, so kanadski lovci in traperji da 1k>,()."»:», oziroma kar za tekom letošnjega leta. $T»,(>4o.l<>4 vrč. kakor v is-ti do- bi lanskega leta. Letošnje cene kožuhovine so izdatno višje. kakor v minulem poslovnem letu. Samo v provineiji Ontario Nezakonita poroka postala zakonita Vido: ia, B. C*. — Tukajšnje oblasti so ravnokar pronaišle. da sta se dva Američana pose je na ta način "pridela!o"jroeila v (Dawson Creek u. B.C., za $fi milijonov kožuhovine. V;da na ti dve poroki nista /.a- provincijah Quebec in Alberta so pridobili po $4 miljonov vrednosti letošnje kožuhovine. Izvoz kanadskega mesa v Brazil Ottawa. — Tz Rio de Janeiro. Brazil, je organizacija ta-mošnjili lastnikov hotelov poslala knadski osrednji vladi vprašanje glede količine mesa. katerega bi za m ogla Kanada pošiljati v razna brazilska me-sia. Omenjena brazilska orga- koniti. ker ju je poroč:l nek vojaški kaplan, ki je pridejan vojski Zjedinjenih držav. Ta kaplan namreč ni imel tlovo-ljenja ljudi poročevati tudi v Kanadi, oziroma v provineiji British Columbia. Imenovano nezakonitost pa sedaj odstranili, kajti višje obiasti so izjavile, da omenjeni kaplan ne potrebuje posebnega kanadskega dovoljenja v to svrho. Oba omenjena zakona sta torej postala zopet za nizacija je že dobila od vlade konita. Za Lokalni < »d-ek Z. K. S. v St. Catherines—Jordan. SMRT ROJAKA VALENTIN A YAG0DIC A AanJierstbuTg, On>t.. Kanada, bu. Tudi njegov najboljši prijatelj. Florijan Knliar, s svo- glili. .\fnogo tega blaga bodejiojri^ za deco. javnih kopališč treba poslati v Evropo in dru- parkov. — sploh javnih gc kraje vojnim ujetnikom in uradi, ki se ha v i jo z tozadevnimi proračuni, so že dosedaj priredil*, listne z ozirom na količino bodočih potrebščin. To pripravljalno tlelo s*e vrši v soglasju s zahtevami družbe rudečega kri-ža. Vlada je tudi poskrbela za to. da so zaloge vsakovrstnega žita velike, in upati je tudi, da se bodo tekom »prihodnjega lota še pirvečale. Število domačih živali vseh vrst se je dokaj pomnožilo; v tem štev Mu pa prriŠiči nis-o vrpošteti; ste vilo kokoši in tudi goveje živine se je tekom letošnjega leta izredno pomnožilo, take tla -v tem ozira ne l»ode po-uutnjkanja niti za vojaštvo, niti za civilno prebilvalstvo. ZaK>ge sena in alfalfe v provineiji Ontario so manjše, ka kor običajno. Ker so cene sena tlokaj večje, kakor je bilo pričakovati, je vlada poskrl»e- na Prosim vas za nekaj prosto ra. V dolžnost si štejem, da naznanilu javnosti o smrti dobrega nam prijatelja Valentina Yagodic. Pokojni je bil rojen 28. decembra J901 v vasi St. Jjenart, Sen t urška gora na Gorenjskem. Ker j«* bil vaš bratov zvesti naročnik, ga boste tudi poznali, namreč po imenu. — Preminul je 7. decembra 1944 v Grace Hospital v Wmdsoru. Že dolgo čas je bolehal za boleznijo na želodcu, in tako ga je ta bolezen napadle spet 16. novembra. Primoran je bil iti v bolnico 22. novembra. ga je ta bolezen napadala zmeraj bolj pogosto, se je odločil, tla -e bo dal operirati- Operacija je bila izvršena 4- decembri' dopoldne in težko operacijo je še srečno »prestal. Že smo mislili, da je Ven iz hudega, se mu je bolezen poslabšala in čertrtii dn po operaciji je preminul. jo hčerko, mu je prišel izknaat zadnjo čast m Mrs. Onžin iz drljnega Toronto. Vsem najlepša hvala! V starem kraju zapušča svojo ženo in tri sinove, več n sestra- Xaj ti bo lahka kanadska zemJja in v litini počivaj. Veselo in snečno Novo leto želimo vsem znancem in prijateljem v Ameriki in Kanadi, posebno pa mojim bratom in družini v Xew Yorku. Knako želimo "Glas X a roda". uredništvu Družina Yankovicli. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaiim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.4u% Če boiei dobro sebi ln tvojim dragim, zavaruj m pri najboljši, polteni In nadsolveotni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje* za imrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in oaemofloati. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ienske od 1«. do M. !«*»: otrok« pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod noje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrate certifikate tedanje dobe od $251.06 do 15,•<>•.••. K. 8. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln sirot. C• nisi Clan all članica te mogočne in bogate katoliške podporno organizacijo, Potrudi se ln pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini ln za vse droge podrobnosti m obrnite na nradnike in oradnlee krajevnih drnitov K. B. K. Jednote, sil pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, URAD Joliet, Illinois prav, ki hodo za vedno koristile splošnemu prebivalstvu. Slabo znamenje za provincijo Prince Edward Island Cha rlottetowai, P. E. L — Tukajšnji trgovec H. K. S. Hemming- je ravnokar dognal poltmi vladinili pt»datk<>v, da se je število goveje živine tekom dvajsetih l«t pred letom 19+1 v provineiji Prince Ed wid Island pomanjšalo za 41 odstotkov in da se to število ledno vsako leto pomanjšajte. On pravi, da ako hode prireja £o\eje živine v jednaki meri nazadovaal tudi tekom prihodnjih 50 let, potem bode ostalo prebivalstvo brez mleka, soro-Veara masla, sira in mesa. Pristavil je rt ud i, da po petdesetih letih v Prince Edward Is-jlentin pripadal, landn. mienda sploh ne bode več prebivalcev — ako pride še do par svetovnih vojn. — la za 1o, da je omejila navija- Najbrže se Mr. Hemming- v nje cen Ujum pridelku, tem coiru ne moti. . V imenu njegove družine, ki je v starem kraju, se najlepše zahvalimo najprvo tem, ki so darovali kri za nje^a. Hoteli so srn rešiti smrti. Tmena njih so: Joe Smole, Tx>jiz Skodlar, Tonv AJnik. John Yerse. Joe Kobetič, ttndi ftmalz, Frances Tfoepvar. Steve Hartman in FViink I^ikar. Nadalje se zahvaljujemo vsem prijateljem, ki po £?a tako poarosto obiskovali v bolnici in potem na mrtvaškem o-drn. Najlej>se se zahvalimo tudi vsem. ki so darovali krasne venee in za sv. maSe, da se bodo brale za rajne,ara, in ki so ST. BROOKLYN ("J50-U.T-' i GIRLS tor {STOCK ROOM COOL) SALARY — 44 HOt'RS VACATION WITH PAY Apply METROPOLITAN TOWEL CO. 1047 — 4mb AVE. LONG ISLAND CITY (247— Sfi) ŠIVALKE na KORZElTH iavežliaue ali ueizvežbaue ua oblekah v PRODAJALNI KORZKTOV Stalno deltv prijetue delavske razmere Vprašajte: MOLLYS CORSET SHOP P:AST 14tli ST. N. Y. C- (24S_2T»4> DEKLETA — GIRLS LIGHT FACTORY WORK DOBRA PI-AČA — NADURNO DELO Stalna bod. 1 K)BRE DELAVSKE RAZilERE. 1M »KLIČITE: GR 3-73-t(> 1251— 25-1« SLIKAR 1 O A l/.KCŠENA SLIKANJA NA CHINA IN GLASSWARE Izvrstna bodočnost Dobra i»laea Preko urno deh> Prijetne okolji ne CAM PO K E A L E STUDIO 220 LAFAYETTE ST. N. T. C. (251—25."? i IŠČE SE ŽENSKE POWER PRESS OPERATORS STALNO DKLO DOBRA PLAČA Vprašajte: 7:t5 E. !»tb ST.. N. Y. C. AL (250—251 GIRLS W A N T E 1) for KNITTING MILLS Apply: 1S1T. PALMETTO ST. It II HJKW( h >1). BRt H)KLYN <248—255) NASLOV PREMENJEN Urad United Committee of South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na m LEXINTJTON AVENUE, NEW YQ&& 17, N. Y. ___ "GLAS NARODA* «- NEW TORU' Pisana Mati Spisal: J. F. MALOGRAJSKI BI 4 Bi I II . t;i7> Oče, oče! ... ta pretresljivi klic nesrečnega otroka mu Je segel globoko v srce iu morda je prvič v svojem življenju čutil, da je res oče tega otroka in da ima dolžnosti do te deklice. V tem hipu pa je tudi živo čutil, da bi moralo biti na njegovem domu drugače nego je. "Ali, če bi se mogel ponižati pred očetom, če bi se mogel izncibiti svojega napačnega ponosa, če bi mogel na glas priznati, da se je motil, da ni imel prav in da bi bil storil bolje, ako bi bil poslušal očetove »vete.** Ta želja se iuu je hipoma vzbudila v prsih. Celt na brata >e je spomnil in globok, resničen kes se ga je lotil v spoznanju, da je postopal tako nepošteno proti njemu. Njegovo srce se je bilo omelfcčalo, ker so ga 'bili zadeli novi udarci . . . Vrnil >e je bil iz -gostilne. (Mkar *e j<* 1 prepričal, da njegova žena ni to, kar je priča koval od nje 111 mu je izgini-1' tudi upanje, da bi se v resnici potoljšala kdaj, se ni mogel nič več prav videti doma in če ni šel po kupčiji, je zavil kaj rad v gostilno, koteč v vinu potopiti 'neprijetne misli, ki »o ga mučile neprenehoma. Tudi danes je iskal tam pozajblje-lija ill tolažilx>. Ali ljmlje. ki ><» često škodoželjni in se vesele tuje nesreče, >0 poskrlteli za to, da ni dosegel svojega namena. Nocoj se je uveril, kako nespametno je bilo misliti, da vc sam za >\>>jo sramoto, kako zelo se je motil, ko je upal, da ostanejo take stvari prikrite. Ah, ljudje so vedeli vse, še mnogo mnogo več, nego >e je njemu sanjalo. Znali so, da je i;jegova žena pijanka in zajiravljivka, pripovedovali so mu vse natanko, kaj počenja pri Kljukcu iu v kaki druščini se zabava . . . Prišel je hil tolažlM* i>kat, a dobil je nove rane. Mirno w j<» Inl usedel, ne meneč >e z.11 druge iro-ti*. Brigal se 111 /.a nikogar in želel ^i je samo pologa. Nalil >i je kozarec in izpil. Šele nato je dvignil glavo in se ozrl jh» sobi. Zdelo se mu je čudno, da je nastal tak molk, ko je stopil v soJkj in da tudi zdaj >«• ni nihče govoril, ko je že nekaj časa sedel pri mizi. Njemu bi bilo Indje delo, <•«. bi bili ljudje kričali iu razbijali okrog 11 j«'ga. Morda bi bil vtem čuiuu Ziinnl oni Has, ki 11111 je še|>ctnl vedno in vedno ter mu «W-itaI . . . Kaj delajo torej ljudje, da tako molče.' Pogledal j<* naokoli in o-pazil, da >0 oči vseli vprte v njega. Zdrcznil se je, povesil oko, a >|jf»mnil m* takoj, da ne >me izdati svoje ztidrege. Obrne se torej d<> možaka njegove "Kaj zi fa.š tako vame?" " Ali ne smem morda f" '11)aj, če hočeš^iino . . "No, kaj t" "Ve•.«„! KjiiMi-iH-j, ujmni. Preživeli smo zopet, božične lp5lIet?° nJ^ovo delovanje, in da do zadnjega kotička napol ____• M _ , Sicer izza leta 1939. kako ie ninir\ rlvAi onn O nrJ^lU.-A siar«»sti in ga vpraša praznike: obhajali smo jih tako kakor pač vsako leto, in kakor nam je že v navadi. Obdarili smo se z darili, stiskali smo s.i roke v znamenju prijateljstva in si voščili vse najboljše, v upanju da srečno pre-bredemo tmjevo življensko pot do drugega Božiča. Na nuizi imam še vedno razprostrta božična voščila, katera ponovno pregledujem in či-tam imena starih prijateljev, med katerimi pa pogTošam nekatere; preselili so se tja, od koder ni poste in ne povratka: dn pai mena novih znancev, s katerimi se ne poznam osebno, vseeno smo se pa spoznali po dušah, na polju narodnega dobrodelnega dela. Tudi jaz sem se spomnil na ta način nekaterih, od katerih sem imel naslove pri roki. Na mesto običajne sezonske kar lice, na katerih ponavadi vidimo (zasneženi smrekov gozd in P^ranue. Najbolj plemeniti podeželski dom, se mi je adelo.*k,eP Sf> Pa sv°ji na primemo" v tem času voščiti|Prav,,b ko so sklenili, akorav-.praznike na lepenki s sliko v,™ kai take?a ne pričakujejo, narodnem duhu, in sicer ko v™liko sedaj kažejo v Criterion Theatre na Br»a«!\\u in 45. cesti v New Yorku. "»li se mi, kakor lista zastavica: Ciiii l>olj jemlješ letni prazniki, rečem prazni- Ker so po večini vsi člani naprednega in narodnega mišljenja, in po večini v odboru vstran, tem večje je — kaj je to i Vidiš, s tvojo kaščo je men- ki, ker imamo nedeljo in Novo za Jugoslovansko ipomožno re da 'ba«s tako! Kolikor se iz te "kašče iznosi ..." "Kdo no*i?" **Tisti, ki mu tvoja žena daje!" "To razuaša tisti okn«g, ki sem ga zapodil . . . tisti bivši ldaj>ec moj! Škoda, da ga nisem zapodil že prej!" 4 4 Tega ni treba nič raz naša ti! To ve že ves svet J O tem poje že moj petelinček na plotu! Pa kje je tvoja žena, kje.' . . . Zakaj jo ne pripelješ s sclng v gostiln«*, ko ima tako rada vino T" "Kaj tebi moja žena mar'" "Nič! Ce to4>i ni, kaj hi bila meni! Mislil sem le, da bi >>ilo vseeno il»olj pametno, oja za slovenski obstoj. Poleg tega, imamo še lokalne dolžnosti do narodnih in kulturnih vstanov, po naselbinah, v katerih živimo. Če govorim o naši newyorski metro-i»oli, se moramo newyorski Slovenci pred vsem drugim najprvo sponrmiti na galantni moški pevski Zbor "Slovan". Za povzdi.g tega pevskega društva ni potreba prav nobene posebne zabele, ker že nepobit-na njegova dejstva in požrtvovalnost njegovih nikdar trud Broadway i„ 43. cesti. V vorfihu vk* je tu,H BeUv Hutto,, to"J^TultatTŽtaJ« Ž 'času "vodi" med nami. }>ing Crosby in Sonny Tufts v vlogi dveh mornarjev v Mark Sanrkli-ovi igri "Here. Come the Wave«", šaljivi glawbeni film je sedaj na platnu v New York Paramount gledališču, rdečelaska. leto skupaj, (tako da imamo za- lifno akcijo, in člani SANSa. dosti časa poravnati račune in'so ob priliki 30-letne proslave plačti obresti od svojih dol j "SI ova novega" obstoja izro-gov predno bomo zapisali leto čili ves čisti dobiček, ki je pre-1945 | segal preko $300, v Jugoslo- I>olžnost nas v prvi vrsti vanski vojni relifni sklad, veže, da izprašamo svojo vest, Vse to "Slovanovo" dele ali smo zadostili v preteklem sem opisal le površno, vendar letu svoji dolžnosti napram tr- pa. podprto z resničnimi dej pečomu lastnemu narodu v na-'st.vi, katerih ne* bi mogel ob rojstni domovini. A-ko se ču-(vreči, ako bi bil sovražnik tite dolžnega, to še lahko o- Zato sem prepričan, da se bo slovenska javnost v' new-vorški metropoli strinjala z menoj' ,ako tukaj rečem, da ^ "Slov-an" za vse to plemenito tlelo že zdavnaj zaslužil krono slovenske javnosti. Zato mi naj "Slovan" opro-'sti, da ga tukaj opomnim, da ti. Zato se vprašajte, ako ste naj poskrbi, dokler je še ča.< član SAKSa, ako niste, lahko'da se ohrani niegov spomin, postanete s tem da plačate $2^ kakor tudi njegovo delovanje na leto in vpišete vaše ime v Za poznejše generacije slo-ven-najbl ižnji SANSov i pod riužn.; 1 skega pokolenja V Ameriki s ci, kjer boste vpisani kot bo-(tem, da pošljejo sliko "Slova ritelj v zgodovini najhujšega (novega" zbora, vzeto ob priliki njegove 30-letniee, s potreb- TUJERODNI VODITELJI (Nadaljevanje z 2. strani.) ditelj, ki je tudi doprinesel svoj delež k ameriškemu delavskemu gibanju, je David DuibiiL.skv, ki je predsednik l'-mje izdelovalcev ženskih oblačil. DmbiiLsky je bil rojen na Poljskem leta 1892. V jiekariji1 svojega očeta se je naučil pekarskega I>okIiea. l"pi| pa se JO proti neznosnim razmeram poljšal tehniko unijske uprave in sodelovanja. Njegova unija je potom prostovoljnega podajanja, ter industrijskih razsodišč, kjer so se reševali oziroma se rešujejo spori med delavci in delodajalci, veliko doprinesla k delavskemu gibanju, a potom >vojih odborov za znosne delavske razmere v zdravstvenem in higijeničnem smislu, ter svojih izobraževalnih linijskih ustanov in delavske zavarovalnine^ pa je pomagala stotisočim priseljenim'delavcem in njihovim otrokom, s čimer je vršila veliko delo v korist, splošne blaginje ameriškega ljudstva. (Drugi del sledi.) KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV $0 oo NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 3. B^Knjiga je trdo vezana in lina 821 atrani^J Recepti bo napisal v angleškem jezika" ponekod p& so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posvbno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje m a« hočejo v njem čimbolj izveibati in izpopolniti. Naročite pn KNJIGARNI SLOVENIC PURIJSIIING CO 216 West 18th Stre«t New York 11. N. Y HELP WANTED DELAVCE IŠČEJO HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. * DISHWASHER IZKUŠEN — STAI-NO I>EIA> PRIJETNE DEEAVSKE RAZMERE — SE NE J»ELA V NEDELJAH SANDWICH SHOP 174 — 5th AVENUE, at ITJnd ST. N\ Y. C. VENETIAN BLINDS izkušeni delavci dobra plaua stalno delo prijetne deiaAVSKE razmere Vprašajte: 17,"» chrystie st. _ (24!>—251) N. Y. C. COPY HOLDER THIRD SHIFT HIGH SCHOOL EDUCATION EXCELLENT WORKING CONDITIONS WRITE: BOX S. C. 171» CU9-2.111 NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vB»ga sveta, ki bo tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so ▼ barvali. Cena 50 centov Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18$ Street, tfew Tort 11/*."$] SHEET METAL WORKER EXI»'I>. 151„<> \ V K RT YI * K VVoHK PLEASANT WOKIXC; CONDITIONS S T E A J» Y 1'hone After »i P. M. <;k -7-8326 (244—257) MEN for STOCK ROOM DOBKA PIJAČA ."» DNI NA TEDEN POČITNICE S PLAČO Vprašajte: METROPOLITAN TOWEL CO. 1047 __ 4stli AVE. LOXG ISLAND CITY (247—2KD E L E C T l'UVOVRSTNI DOBRA PLAČA LAVSKK R I C I A N S STALNO 1 *VAA» PRIJETNE DE-RAZMERE MOŠKI — MLADI ALI V SREDNJIH LETIH ki | m »znajo »t»st<* p<> X«'ELo V POŠILJATVENEM ITRADU (O I R NA TEDEN — PLAČA $22.."»<» ACME N E VV S PI CT l T R E S 4<»I Stli AVE. (Corner .Mili St.» V V. C._____(250—2.12» P R E S S M A N Vseskozi izkušen na VERTICAL in KLLGE PRESSES MAKE U P Izvrstna liotločnost Dobra plača SOLHAK PRIXTIXG CO CREKNWini ST. N. Y. C. Please see MR. BERGMAN (248—251 > Lahka vožnja. — Vj>r;iti;ijtc» SPRAY ELECTRIC co. 2:JlO AMSTERDAM AVE., N. V. C. I'lione VVA :ms>c{ (^4t>—2.11) W E L D E R S ELECTRIC ARC — PRVOVRSTNI DELO V LADJEDELNICI * I'oklieite WI S-SlSi—P«xinevi I'oklk'ite DE 2 r»t!22—Zvečer (2411—1) Opozorite še druge, ki ne čitajo "C*. X." na te or I ase. — Mogoče l>o komu vstre/eno. MOLDEKS — MACHINE HANDS LI MBER HANDLERS ODLIČNA DELAVNICA ZA LESNE IZDELKE Visoka plača. Mnogo nadurnega »lela Izvrstna ItodočiiuKt, Prijazna okolic« ECKENROTH IIOl EAST 5rh ST. N. Y. C. f-M5 -JT.l » for MEN WANT E D FACTORY NARODNI 1 POZNAN A DRCŽBA PONUJA LAHKO ALI TEŽKO DELO 1KJBUA PLAČA IN DOBRE DELAVSKE RAZMERE PRILOŽNOST ZA NAPREDEK POVOJNA BODOČNOST Apply OAKITE PRODUCTS INC. 22 THAMEN ST. BROOKLYN. N. Y. (247—253) PHOTOGRAPHER (i>) WITH CAR CHILDREN'S PORTRAITS Bast* pay: $75 i»er week 52 «et*ks a yt^ar KIN STUDIOS Apply: 320 LIVINGSTON ST. Brooklyn. N. V. I'lione TR 5-IU57 _ ( 21»—251) Č RKOSTAV E C AND COMPOSITOR — LCDLOW MAKE UP: STALO DELO DOBRA PLAČA POVOJNA BODOČNOST WORK SANDY PRINTING i t W. 22ml ST. N. Y. C. (251—257 t PRESSMAN MIEHLE VERTICAL COMMERCIAL & COLOR . Stalilo Delo — Dobra Plača Povojna Bodočnost Vprašajte: SANDY PRINTING 40 WEST 22nd ST. N. Y. C. __(251—257) kupite en "extra'* sond danssi 2323235323532323484853532390534853234823532353234853482348235353